^rsjs?- Uto LXH. itev. UB V llDbllonl, v sredo 3. lulllo 1929. Ceno Din Y Izhaja vsak dan popoldnc, Izvzcmši ncdeljc ln praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, večjl inserati petit vrsta Din 4.—% Popust po dogovoru. Inseratnl davek poscbcj. »Slovenski Narod« veUa letno v Jugoslaviji 144.* Din, za Inozemstvo 300.— Din. — Rokopisl se at rračajo, — Naše telefonske gtevilke to: 3122. 3123, 3124. 3125 lo 3126. Debata o angleškem prestolnem govoru Konzerativci najrovedujejo zmerno opozicijo • MaorfonaWnya pojasnila Delavska politika se bo pokazala v praksi - Odmev prestolnega govora v tisku - V Franciji so razočarani - — London, 3. julua. Takoj po preči-tanru prestolnega govora se je pričela d-ebata o odgovora. Prvi se je oglasil k besedi b:vš: rnfnistrski predsednik Ba!dwin, ki je predvsem zahteval pojasnila, ali bo viada predložila rešitev reparacijskesa vprasanov. ki se predlagalo v tem poročilu. Če opozicija s tem s'kle«pom vlade ne soglaša. sem pri.pravlien razpravljati 0 tem v zbornici. Vladi je prišla v roke tud; bela knj:«a. ki vsebuie pogojc. p-od katerim" bi bilo pos-ameznim industrijskim pano-gam dovoljeno. da izvajajo razne ukre-pe v zaščito pred inozemsiko konferen-co. Moja vlada misi? to kni;go noložlf ad acts* Posebne industrijske dajafcve pri uvozu, ki nišo nič druzega, kakor posebne vrste zaščitna carina, bo vlada čimprei odpravila. Macdonaldov govor te delavska stranka večerat prekinjala z navduše-nrm pozdravljanjem, Ie konzervatfvci so mu vpadali z ironičnitni medkltcL Debata se bo danes nadalievala. — London, 3. ju!i;a. Današnji listi ohširno komentiralo prestolni govor in ga z maltmi izjemami konzervativnih in liberalnih Ifstov odobravajo. »Daily Telegraph« ugotavija, da je prestolni govor v§e prei nego socijalističen. Se-stavljen pa Ie zelo previdno in to bo mnogo pripomoglo k temu. da bo Mac-donaldova vlada lahko ostala dalje na krmilu, kakor pa se je sprva domneva-lo. Liberalni »Dailv News« smatra za pametno, da vlada svojo politiko tako previdno uveUavlja. — Pariz, 3. juli>a. V tukaišnjih kro-gih je vladalo za anglešk; prestolni govor ogromno zanimanje ter se je pri-čakovalo. da bo pojiasnil stališce nove-ga angleškega režima slede raznih aktualnih vprasanj. zlsstj pa tuđi glede odno&ajev med Francijo in Angliio. Po Casopisnih vesteh so franeoski krogi nekoliko razočarani in presenećeni nad zmernostjo. k| jo očituje delavska vlada v prestolnem govoru. Program, ki ga ie razvila vlada v tem govoru, ni-ma na sebi skoraj nič socijalističnega. Z zanimanjem priCakujeio iziav Mac-donaldn glede izpraznitve Porenja in glede ureditve vojnih doleov. Anglija hoće konferenco v Londonu Na angleski predlog so pristale tuđi Italija, Belgija in Nemčija, tako da se bo morala Francija najbrže Ie ukloniti. London, 3. julija. g. Diplomatski pero-čevalec licta >Daily Telegraph« piše: Itali-janska vlada je sedaj kon^noveljavno dala svoj pristanek na angleški predlog za repa-rarijfiko in porenjsko konferenco v Londonu. Ker so gedaj Italija, Belgija in Nemčija izjavile svojo pripravljenog udeležiti se londonske konference, odklanjajo Macdonald in njegovi kolegi argumente Pariza zoper to konferenco. Angleški krogi eicer priznavajo, da bi izpremenitev Youngovega nacrta v pogodbo po\-zročila precejšnje delo, vendar pa nieo ainenja, da bi ta naloga zahtevala več me- eecev. Na Dauesovi konferenci leta 1924. ?o državniki in etrokovnjaki istočasno razprav-Ijali politična in finančnn vprašan.ja. kar r»i se zgodilo lahko tuđi sodaj. Angleški krogi noČejo treh zaporednih posvetovanj: konference državnikov, konferenof etrokovnjakov in nato zopet konference državnikov. Tako postopanje bi zavleklo izpraznitev Porenja preko letošnjega leta. Macdonald in njegovi kolegi pa tega zavlačevanja nočejo in >«> prepričani, da bodo pri evojem odločnem etališču v izpraznitvenem vprašanju imeli za seboj vso javnost br---/ r-./jjke etrank. Zagoneten napad na šoferja v Novem Vrbasu Ruski begunec je med vožnjo napadel šoierja avtotakse in ga hotel umoriti. — Najbrže gre za čin blazneža. — Novi Sad, 3. julija. V neposredni blizini postaje Novi Vrbas je bil v soboto zvečer izvršen zagoneten zločin, ki bo bržkone zahteval dvoje življenj, kojega ozadje pa je za enkrat še docela nepojas-njeno. Z vlakom se je pripeljal iz Novega Sada neki Vladimir Malacko. Na postaji je sedel v avtotaksi šoferia Jakoba Bora in mu naročil, naj da popelje v mesto. Komaj pa sta bila oddaljena par sto metrov od po-sraje, je Malacko potegmil revolver in od-dal dva strela na šoferja. Ena krosla je svoj cilj* zerešila, druga krogla pa je obti-čala šnferju v tilniku. Rana ie bila sicer huda, vendar pa ne smrtno nevarna. Šofer je takoj ustavil avtomobi! in se Dostavil na-padalcu v bran. Ko je Malacko videl, da Strela ništa dosegla zaželjeneza uspeha, je ^avrgel revolver in začel z rokami daviti šoferja. V smrtni borbi je šofer imel še to-1 Ko moCi, da je potegni] revolver in od-da| več strelov. Malacko je nato spustil svojo žrtev, skočil z avtomobila in pobeg-fc*il preko polja. Sofer je oddal za njim še tri strele, nato pa se je zgrudil nezave-sten. Ljudje, ki so se pripeljali z vlakom, so z začudenjem opazovali ves prizor in nato prihiteli šoferju na pomoč. Težko ra-njenega so ga pripeljali v bližnii sanatorij, kjer je bil takoj operiran- Po mnenju zdravnikov bo ostal pri življenju, če ne bodo nastopile kake komplikaciie. Atentator Malacko, za katerim so bile takoi odposla-ne orožniške patruiie, je sprva brez sledu izsnnil, in ga nišo mogli najti. Sele ob 4. zjutraj ga je našla žandarmerijska patrulja v blizini nekega osamlienega studenca ne-zavestnega. Izkazalo se je, da so sa zadele tri krogle ter da ie smrtno nevarno ranjen. Nezavestnega so prejeljali v bolnico, kjer pa se doslej kljub prizadevaniu zdravnikov 5e ni zavedel in bo bržkone izdinil. šo-fer Jakob Bora si ne more raztolmačiti napada in je izjavil, da atentatom sploh ne pozna. Zato se dornneva, da sre za dejatije človeka, ki je hipoma zblaznel. Dogode!* je izzval v Novem Vrbasu velikansko razbur-jenje. Čudna propaganda za tujski promet v Dubrovniku Dubrovnik, 3, julija. Vceraj fte je prip*-til v tukajšnji c^rkvi sv. Vlaha incident, ki gotovo ne bo pospeševal tujskega prometa v Dubrovniku. Cerkev je bila nabito polna doma^inov in tujcev. Predno se je pričela služba božja, je priSel v cerkev neki pater in začel kontrolirati ženske, kako so oble-čene. Ko je prišel do neke dame, ki )e »mela obleko brez rokavov, je pa bila zato ode-ta z velikim šalom, jo je nahnilil in zahteva J naj takoj zapusti cerkev, če5 da v taki \ ■■■■• ". ■■ oblelii lahko gre v kopaližče, ne pa v cerkev. Na enak način je nahrulil tuđi še dve drugi dami. Med Ijudmi, ki so opazovali ta prizor, je zavladalo veliko razburjenje in v par minutah je bila cerkev ekora) prazna. DogoHek je bil seveda predmet debat v vseh kro^ih in po mectu krožijo najrazliČ-nejši komentarji. Zastopnik dr. Korosca — Beograd, 3. julija. Kralj je podpisal ukaz, « katerim je postavljen kot nameetnik ministra dr. Korolca, ki je odpotoval na orlovske svečanosti v Prago, mini«ter za šume in rudnike Radivojević. Šef generalnega štaba v Sloveniji — Ljubljana. 3. Juliji. Z jutranjim, he«-jfrajikim brzoTlakom je pri*p«»l semkaj n*-čplnik ^cafralne^a ^taba general MiloTuno-vić. Na kolodvoru >ta sa pozdravila komandant dravske dmzi.j«* ffrneral Tripkuvie in načelnik generalnr^a >taha ljiihlj;iu«ke divizije polkovnik Rtipnik. ^ef generalnega itaba genrral Miloianović je dnpoldne ud-potoval v Kranj. kjer nanierava o-tati dlj« r;i>a na l^toviifo. Ukaz 0 amnestiji — Beograd. X juli«. L'kas o amnestiji, ki bo proglašen povodom rojetva tretjega kraljevića, bo obeegal kazni po tiskovaem zakonu zlasti zaradi žalitev, ki so nastale v političnih *bojih. Z amnestijo od 2. febru-arja eo bile abolirane >amo klevete napram službenim organom v izvrševanju službe, dočim bodo eedaj amnestirani tuđi tiskovni delikti napram privatnikom, izvršeni v politični ali etrankarski borbi. Na ta način ee hoče likvidirati vse ^tare poltične ppore iz-prod 6. januarja. Amnestija bo obsegala bržkone tuđi druge delikte, politične kakor kazenske. Jugoslovensko-bolgarska železniška konferenca — Beograd, 5. julija. Kakor poročajo iz Sofije, je tamkaj dovršila svoje delo 'u-goslovenska - bolgarska železniška konfe-rtnea, na kateri se je sklepalo o ureditvi medsebojnih dolgov železniških uprav. Bil ie v vseh vDrašaniih dosežen DODoln sporazum ter je naša delegacija že odpo-tovala naza] v Beograd. Zadružni tecaji za učitelje — Beograd, 3, julija. Ministrstvo za kmetiistvo je organiziralo letos pet zadružnih kmetijskih tečajev za učitelje osnovnih sol in sicer v Kraljevu. Valjevu, Budmiru pri Sarajevu, v Kninu in Križev-cih. Tecaji bodo trajali dva meseca ter bo na vsakem po 40 slušatcljev. Njihov na-men je seznaniti učitelje z našim zadruž-nitvom in kmetijstvom. da bi se uspo-sobfli za čim žjvahnejšo propagando v korist zadružništva. Seja mednarodne^a urada za ▼ino — Beograd, 3. julija. \ čeraj je odpotoval v Pariz načelnik ministrstva za kmetijetvo dr. Stojković, da ee udeleii eeje med na rod-nega urada za vino dne 4. in 5. t. m., na kateri se bodo obravnavala rasna važna vpra-šanja vinske trgovine. Konflikt med ČSR in Madžarsko Provokatorična aretacija češko slovaškega uradnika na skupni obmejni postaji. — Ogorčenje v ČSR. — Vlada pripravlja od ločne ukrepe. — Praga, 3. julija. Na merodajnem me* stu se doznavajo naslednje podrobnosti o aferi z Madžarsko: Na obmejnih železniš« kih postajah vrše službo uradniki obeh držav. Preko Hidak=Nemetija vozi vsak dan po troje parov brzovlakav, pet parov osebnih in primerno število tovornih vla* kov. Aretirani Vinko Pecha po rodu Slovak in bivši uradnik madžarskih državnih že* leznic, ki je nastavljen v Košicah je bil pred 14 dnevi poslan v Hidak Nemeti, da bi zamenjal tamošnjega blagajnika, ki je odsel na dopust. Pecha se je nahajal v ko» lodvorski restavraciji, ko sta pristopila k njemu dva detektiva, ga aretirala in odpe« ljala v Miškolc, kjer sta ga oddala v voja* ški zapor. Češkoslovaški postaj enaćelnik je takoj posredoval pri šefu madžarske ob* mejne policije, ki pa je izjavil, da se je aretacija izvršila brez njegovega loodloča' nja in da mu vzroki nišo znani. Sele nasled* njega dne je odgovoril madžarski postaje* načelnik, da je bila aretacija izvršena po nalogu vojaških oblasti, nakar so češkoslo« vaški uslužbenci izjavili, da nočejo več vr* siti službe na madžarskem oz em Iju, ter so se umaknili na češkoslovasko ozemlie Na ta način je bil prekinjen železniški promet med obema državama. — Praga, 3. julija. Z aretacijo železni-škega uradnika Pecha se je bavilo tuđi zu-nanje ministrstvo, ki je narocilo češkoslo-vaškemu poslaniku v Budimpešti naj se o stvari informira in takoj poroča. Oblasti v Košicah so usotovile, da gre za nesramno madžarsko provokacijo. Tik pred aretacijo je prišel k Pechu neznan človek, ki mu je i7ročil neko pismo. Pecha je pismo odprl in jedva pričel čitati, ko so žc stopili k njemu orožniki in ga aretirali. CeskoslovaŠki poslanik je zahteval od mažarske \ ladt pojasnila in na podlagi odgovora bo vlada sklepala o nadaljnih korakih. V četkoslo vaški javnosti viada zaradi te£a i/zi\an.ii Madžarov veliko ogorčenje in \m listi zi-htevajo, nai vlada energično na>topi proti temu. — Prdgd, 3. julija. (Jener^in* direkcija češko>lovaških državnih ielezmc je vceraj ustaNila železniški promet i Madžartko. Promet je bil uitavljen, Ler je bil aretiran češkoslo\ aški železničar Vinko Pecha na madžarski obmejni postaji Hidak * Nemeti na progi Košiće • Budimpešta, zarad; čeiar smatra češkoslo\aška vlada, da je ogrože« na crsebna svoboda češkoslovaških želernii* kih uslužhencev na Madžarskem l'kmje« nje železntškega prometa >e ne tiče med« narodnih vIakov, toda redni potniški pro* met je popolnoma ustavljen. — Budimpešti, 3. julija. Po službenih izjavah ie bil čeikoslovaiki želerntiki uradnik Vinko Pech aretiran zaradi vo hunstva. — Koiict, 3. julija. V odgovor na art-tacijo železmškeza uradn ka Pecha so če-škcslovaške oblasti aretirale v Koiicah ar. hitekta Elcma Bogati ;n rmskokatoliike-Sa duhovnika Berta. Oba sta osuml.'rna, da sta v službi madžarske imionaze. — Bratislava, 3. julija. Kakor se doznava izganjajo madžarske oblasti že da* l.ie časa češkoslovaške državljane. Ražen teza onemosočajo madžarske obmejne oblasti češkoslovaškim drživljainom prekoračenje meje, čeprav imajo v redu vi« d.rane potne liste. V zadnjih 14 dnea so rradžarske obmejne oblasti ravrnile 300 potnkov brez vrroka. Apel na industrijo Komisar Privih agrarne banke graja pasivnost industrije pri podpisovanju akcij Privih agr. banke ter porivlfa na podpis Beograd, 1. julija. č. Komisar Privilegi« rane agrarne banke, je danes izjavil, da vpisovanje delnic Privilegirane agrarne banke dobro napreduje. Vsota 400 milijo* nov dinarjev je že davno prekoračena, ker je podalj&ano vpi&ovanfe do 15. t. m, da bi se dala prilika vsem, ki so se zakasnili izpolniti svojo dolžnost. V kolikor bo ka* pital banke večji, v toliko već bo mogla nuditi seljaku in mu pomagati, da priđe iz sedanjega tcžkega «tanja. v katerem se nahaja. Komisar Gjurić je ugotovil, da vlada za novo banko zanimanje skoro v vseh slojih našega naroda, da pa so tuđi izjeme, zlasti med onimi, katerih dolžnost bi bila pomagati našim poljedelcem Ko« roisar Gjurić se pred v^em Čudi, ker se naša industrija doslej nikakor ni ali pa zelo slabo odzvala pozivu za vpisovanje Zdi se, da je većina naših rndustrijcer pusčajoč ob strani nacionalno solidarnost, ki ni v nobenem oziru tako očitna, kakor v gospodarskih vprašanjih. opustila, da hi podpisali delnice Privilegirane agrarne banke. Naša industrija naj nikakor ne po« žabi, da smo v prvi vrsti poljedelska dr» žava, v kateri 72 odst. prebivalstva živi od poljedeletva in da te tri četrtine našega prebivalstva nko samo producenti, temvee tuđi konzumenti. Odve« bi bilo dokazovati, da trpe vee panoge našega narodnega gospodarstva, kadar ee nahaja poljedelstvo v slabem stanju, zlasti pa industrija, obrt in trgovina. Vei dobro občutimo, kadar je poljedelstvo v krizi, da ee konzumna moč ogromne množice polje#ar so prizadete vee panoge produkcije. Naša mlada industrija je toliko bolj odvisna od našega poljedeUtva, ker nima možnosti konkurirati na tujem trgu, vsled eesar je njena produkcija uave-zana skoro izključno na notranji konzum. Industrija poljedelskega orodja, umetnih gnojil in druge industrije, ki prodajajo ^dino Ie našemu kmetu, po doline pomagati « podpisovanjem delnic Privilegirane agrarne banke, da bo tuđi potom kredita naš seljak u&posobljen za nabavo njihovih fabrikatom. In kaj naj se reče sele o dolinostih industrije, ki se bavi s predelavo eirovin, kate-re dobiva od naših poljedelcev, kakor so industrija sladkorja, piva, špirita, likerjev, industrija konzerv, zelenjave, sadja, mesa in kožnih pridelkov? Dolžno^t te vrste industrije je podpirati naše poljedektvo. Ako v državi ni dejansko prenehala produkcija in prodaja v krizi tega dela naše gospodarstvo, vidimo, da se ima vea ta industrija piva, sladkorja, špirita in sličnega zahvaliti za to dejanskemu monopolu, ki ga pri uas uživa z visoki mi za&itnimi carinami, ki pa na drugi «trani vzdriujejo drago življenje v državi, kar zopet pada v breme kmeta kot glavnega konzumenta. ZašČitne carine v korist naše industrije «o povzročile protiukre-pe v carinski politiki indu#tri>kih driav, kar j« imelo za poil#dico čim dalj« ultbfc izvoz naših poljHeUkih proiivodov w t# države, ki so poviiale carine na uvoi poljsd«»l-ekib proizvodov. La^tni interesi nalagajo nali industriji, da podpre naše poljedelce, da bi po«tali doKri producenti, ker bodo potem tuđi odlični konzumenti. V tej «m*>ri je največjega po-mena cenen kmetij«ki kredit, Čigar organizacija je poverj^na bai Privilegirani agrarni banki. Da bi bil u«n*h tega podjetja hm popolnejši, potrebuje Privilegirana agrarna banka čim več kapitala. Vla<1ni komisar Gjurić upa in po praviti pričakuje % vifmj našimi poljedelci, dm bo industrija, rlaatt pa industrija piva, clađkorja, »pirita, konzerv, m«ia in drugih proir%'odov, izpolnila 6vojo dolžnoct »olidarnotti napram polj<»del-«tvu • podpisovanjena akcij Pririlegirana agrarn« banke. Pozen povratek iz rttakegm ujetništra Berlia, 3. julija. Po Hletnem vjrtoHtvu *e je včeraj vrnil \% Sibirij« ▼ arojo domovino 341etni Hana Kramer, ki to ga »ovjet-ske oblasti v SUbiriji pri»ilil«, d» je moral delati kot elektrotehnik. ^el« na interv«a-cijo nemiltega konzula je bil iipuicen na svobodo ter je odpotoval ▼ domovino. Kramer pripoveduje, da je v Sibiriji Ie mnogo tisoč bivših nemških in avatroogrskih vojnih vjetnikov, ki •€ ix istih railofov ne m«-rejo vrniti. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 22.875. Berlu 13.557S—13.5*75 (13.57?5). Bruseh 7.^K»7. Budimpešti 9.5>342. Cunh 10^4.4-1097.4 (1095.9). Dunaj 7.W05--8.02O5 (8.fX>55). London 275.*—/76.66 (276.36). Newyork 5©.?^. Pariz 222.90. Praea 168.2^—169 (186.60). Trst 297.OS—299.05 (29fi.O6). Efekti: Celjska 170 J.. Ljubl)anfeka kreditna 12» d., Praltediona «&(> d.. Kreditni 170 d., Vevče 1J5 d , Ru^e 275—286, Stavb-na, 50 Se*ir 105, Kr. ind. dr. 280 «t ZAGREB^KA BORZA. Deriie: London 275.H6 — 276.66, \Vw->ork 56.765 — 5606a, Paru '221M - 223.96, Milan 296.955 — 296.56, Curin 1094.4 — 1097.4, Amsterdam 22.83 — 22.8©, B#rlio 135375 — i3.587.-S, Duju; 799.fj6 — ^'l.(»5, Praga 168 20 ~ 169, Budimp*ita 9.9842 bL. Efekti: Vojna ikoda 407-408. INOZEMSKE BORZE. Cariau London 25.21, Newyork 519.0«, Pariz 20.1275, Milan 27.19675. Madrid 73.65, Berlin 12&A6. Dunai 73.075. Beoerad 9.1275, Praga I5.3S5, Bukareita 3.08375, Budimpe-iU 90^3. Zofua 3.75 Stran 2 »SCOVBNSKI N A R O D*, dil g. Ivan Krmpotič, ki je eden najbolj veščih in izkušenih potniških vodnikov pre« ko Atlantskega morja. G. Janković, generalni konzul v Chicagu, se je izrazil vašemu dopisniku, da posveča Jugoslavija izletnikom veliko pažnjo. H go= voricam, da v Jugoslaviji one. ki nišo za* dostili vojaškim obveznostim v domovini, enostavno vtaknejo v vojaško suknjo, je izjavil, da mu v teku 3 let, odkar je kon* zul v Chicagu, ni znan noben tak primer. Vsak lahko odpotuje v staro domovino ve» selega s>rca in brez skrbi, ker mu domovina ne bo prizadejala nič žalega, temveč ga bo sprejela kot sina ali hčer. Kakor znano, je kongres \ \Vashiugtonu 2. februarja letos odobril naČrt čikaške sve* tovne razstave leta 1933. in tuđi obljubil, podpirati jo» Podpora obstoji za sedaj v projektirani gradnji velikega poslopja zvez* ne vlade na razstavnem prostoru, vendar ve vsakcTo. da je to Ie pričetek zelo izdatne pomoči. Dejansko je obljuba zvezne vlade v takih primerih vedno združena z mno gimi milijoni dolarjev, ki se stekajo pod* jetju v blagajno v različnih oblikah. Do 2. februarja je obstajala velika skrb če bo kongres odobril nacrt. NTewyork, ri=> val Chicaga, je namreč naznanil, ko je Chi-cago stopilo na dan z ničrtom proslave svoje stoletnice, svetovno razstavo 1. 1932, kar bi seveda zelo »kadilo Chicagu, ker je dvomljivo, d"a bi zvezna vlada podprla dve istovrstni in zaporedni r«z«tavi. Ćikažani so radi tega pričeli izvrševati svoj nacrt čisto po ameriško. Z velikanskim reklamnim pompom so bili meŠČani pozvani, da si pridobe za 5 dolarjev članstvo svetovne razstave. Članstvo obstoji v po-tJČilu, kateremu je priloženih 10 vstopnic za razstavo 1. 1933. Vsi večji obrati in visoke finance z Rtrfusom Dawesom na čelu, bratom reparacijskega Dawesa. so bili bolj prisiljeni kot naprošeni, da so se zavzeli za razstavo. Tako ic n. nr. samo Bellova telefonska družba zbrala 20.000 članov. Ker obstoji prebivalstvo C.iicaga iz 80 Odstotkov inozemcev, se je ustanovil odbor za sodelovanje z različnimi narodnostmi, v katerem so zastopniki vseh plemen. Temu odboru se je v prvi vrsti zahvaliti, da je posta] nacrt svetovne razstave v krat-kfcm Času tako popularen pri prebivalstvu. Posrećilo se je zbrati okoli 200.000 članov in s tem prvi milijon dolariev za organizacijske stroške. S to ofromno zbiralno listo so nastopili na kongresu, ki se želji tolikih meščanov ni upal zoperstaviti. Na ta. če hočete nekoliko nasilen parlamentaren način, st pri nas realtžirajo vsi količkaj veliki nacrti. Svetov-na razstavt 1. 1933. ie sedaj za-gfotovljena. Plemenske skupine bodo še nadalje obstojale, ker prevzamejo organizacijsko delo v svojih stari.i domovinah. Za razstavo, za katero zgrade prostore na — Mihiganskem jezeru, bo potrebna investicija v znesku okoli 400 :nilijonov dolarjev, ki pa bo bržkone prekoračena, ker So nacrti tako velikopotezni. da si jih siromašna tvropa komaj lahko predstavlja. Odbor amitektov bo rat(kiil jezero v male lagune in jezera ter zasul jezero na da- liavo več milj in širino ene milje (poldrug kilometer). Glavni vhodi na razstavo bodo vodili direktno iz trgovskega središča Chicaga, tako da bodo prometne ovire kar najmanjše, rra drugi strani pa da bodo veliki hoteli na mihiganskem boulevardu, katerih vsak ima več tisoč sob s kopalnicami, blizu razstavnega prostora. Zasipavanje jezera ie v Chicagu nekaj čisto vsakdanjega. Južna fronta, ki jo sma-trajo po pravici za najlepši del Chicaga, je n. pr. zgrajena v dolžini 20 km v jezeru in jo neprestano razširjajo. Obstoji ćelo nacrt, da se bo zgradila skozi jezero 90 milj dolga prometna cesta za avtomobile v Mil-\vaukee. Prihodnje leto bo zgrajene te ceste že okoli 7 milj (11.2 km). Zelo poučna bo za vas v Jugoslaviji statistika o železnicah v Zedinjenih državah. Nad 600 železniških družb je, ki so vse v zasebnih rokah. Največja železniška družba ameriškega kontinenta je Pennsvlvania Railroad Company. Nad 2 milijardi dolarjev, natanko 2.302,802.800 dolarjev ima investiranih, t. j. 10.5 % investicije v vseh železniških podjetjih Zedinjenih držav. Pennsvlvania Railroad je bila prva železnica, ki je uvedla najnovejše tehnične pri-dobitve na področju železniške tehnike. Pri tem največjem železniškem podjetju sveta je zaposlenih 213.947 uslužbencev, ki prejemajo letno 373,875.686 dolarjev. Po-kojnin se izplača letno 4,761.996 dolarjev. Pennsvlvania Railroad poseduje naslednji ogromni vozni park; 7347 lokomotiv, 8121 osebnih voz, 271.318 tovornih voz in okoli 5500 drugih vozil. Letno prevozi 140,184.622 potnikov in 229,509.596 ton tovornega blaga, t. j. približno 11 *o tovornega blaga Zedinjenih držav. Poseduje 15 •/• vseh osebnih voz in 13 •/• vseh lokomotiv severno-ameriške unije. Okoli 60 milijonov prebival-cev, torej polovico prebivalstva Zedinjenih držav, se nahaja v prometni mreži te Že-leznice, ki spaja Atlantsko morje s Tihim morjem, kakor tuđi velika jezera na seve-ru s centrom industrije in kopališči na jugu. S svojimi 11.108 linijskimi miljami in 25.752 tirnimi miljami veže 8 velemest izmed 10 ter ima 4500 postaj, ki so v direktni zvezi z 20 mesti nad 100.000 prebivalci, 150 mesti nad 10.000 prebivalci in 263 mesti z nad 50O0 prebivalci. Ogromne lokomotive najnovejšega tipa vozijo s hitrostjo 110 angleških milj, vendar ie največja dopustna hitrost 60 milj. ker je tuđi pri američkih železnicah prvi princip varnost vožnje. Podobno kakor v evropskih dežeiah, imamo tuđi v A me riki na važnih prometnih križiščih posebne ekspresne vlake. Znan je najhitrejši ekspres NTewyork-Chicago, ki prevozi progo 900 milj v 20 urah. \ewyor$ko-čikaški ekspresni vlak ima poleg najnovejših Pullmanovih (salonskih, spalnih in jedilnih) voz klubske vozove za kadilce in one, ki hočejo uživati razgled. Na razpolago je telefonska zvezi z vsako postajo. Potniška služba je na vseh lini'ah individualna In orjeanizirana do naimanjSih podrobnosti. Trije principi so, ki so v veljavi na železnicah Zedinjenih dr-žav; varnost, hitrost in udobnost. Tuđi za nas zanimivo in psihološko težko razumljivo je, kako da je v Zedinjenih dr-7avah. ki prednjačijo v gospodarskem in kulturnem oziru vsemu svetu, zločinstvo tako razvito. Vprasanje zločinskefa sveti je na dnevnem redu javne diskusije. Novi prezident Hoover bo skuStl zatreti zločinstvo s tem, da bo reformiral in reorganizi-ral celotni ustroj zveznega aparata. Po nje-govem je kriminalnost in njeno pobijanje postala v Zedinjenih državah najbolj pereca za deva, s katero se imajo baviti vlada in ljudski zastopniki. Predvsem je obrnjena pozornost na Chi-cago, ki se je proslavilo z uličnimi boji ro-parskih tolp sredi belega dne. Strašni ma-saker 14. februarja t. 1. je navdal svet z grozo. Sedem mož roptrske tolpe je bilo iz-vabljenih v tajno pivnico, kjer jih je po-uniiormi, k steni in jih nato postrelilo. Mori Ici so pobegnili z avtomobilom, ki je bil sličen policij^kemu. Ta zločin je bil eden največjih od začetka medsebojnega obraču- navanja roparskih tolp, ki šega v 1. 1924. Takrat je bil umorjen po nasprotni ropar-ski tolpi Dion O' Banion, ustano\ itelj tako zvane severne roparske tolpe. O' Banion je /aslužil nad pol milijona dolarjev samu s, tiliotapstvom opojnih p;jač. Njego\ega pogreba se je udeležilo lu.i»00 ljudi iz kromov pudzemskega Chicaga. Chicaga ne imenujejo zastonj tuđi me>to docincev. Nobenega dvoma ni, da ni policija na svojem mestu. Komaj M •§ zlo-ćincev je aretirainh, od teh pa je komaj \ ->ak peti obsojen. Dru/.ba za kriminalno >odižče je 1. 1925 poroČala. da ie bilo izmed 12.543 zločincev, ki s«) se morali za-sovarjati pred sodišćeir. ol-so ei.ih komaj 1.975. John Gilbert in Greta Garbo Lhib!^-'?»? ^ najbolj všec V petek se bo vršilo v Kinu Matica med zadnjo predstavo nagradno žrebanje. — Kot najlepši film je zmagal Uia film »Divne laži Nine Petrovne«. — Za Greto Garbo je najbolj očarujo-ča BrigiU Holm, a Ita Rina bolj kot Lya de Putti. — Podrobnosti s prvega tilmskega nagraduega tekmovanja »Slovenskega Naroda« »Slovenski Narod« je razpisal skupno z vodstvom Elitnega Kina Matice filmsko nagradno tekmovanje, prvo te vrste v Ljubljani. V posebnih glaaovnicah je bilo treba odgovoriti na osem vprašanj ter vio« žiti v kuverto izrezek z rtzpiiom v »Slo* venskem Narodu«. Za odgovore na prva tri vprašanja smo razpisal i 30 nagrad. Dopošiljanje glasovnic je bilo zaključe* no 27. junija ob 8. zvečer. Do tega časa sta prejela vodstvo Kina Matice in uprava »Slovenskega Naroda« 436 glasovnic. To število je vsekakor zelo razveseljivo, zlasti če upoštevtmo, da se nahajimo t poletni sezoni. Snoči je pregledala komisija, v kateri so bili zastopani uredništvo »Slovenskega Naroda«, vodstvo Kina Matice in glasoval* ci došle odgovore ter ugotovila: Na vprašanje Kateri v sezifi 1928129. v Etifnem Kinu Matici prtdvajani film vam je najbolj ugajal? je dobil najvfrč glasov Ufa film »Crtvae laži Nine Petrov* ne« z Brigito Helm in Francem Le* dererjem v naslovni viogi (108 gla* sov). Na vpraSanje Kateri igralec uživa pri vas na}* vtčjm simpatije? jd dobil največ glasov John Gilbert (145). JOHN GILBERT in na vprasanje Katera filmska igralka vas najbolj navdušuje? Greta Garbo (188). GRjtTA Zanimhx> je, da sa t'Vr» f. iv.mi Ana Ka* renina z Grtto Garbj in Johnom Gilber* tom % glasov, Volga, Volga z Lilian Hali Di\visovo in Schletowom 33, Ramona 25, Grešna strast 21, Kozaki 18, Ogrska rap«o» dija 18, Stari Haklelberg 14, Chaplinov Cirkus samo 9 (!), Angel ulice 7, Asfalt 6, Rdeča plesalka 5, Plamen ljubavi 4, vsi drugi filmi pa po 1 do 2 glasova. Neveljav* nih glasovnic je bilo 48. Med ignlci je dobil za Johnom Gilber* tom največ glasov Ronald Kolman (38), Roman Novarro 27, S^ctitlav Petroič 26, Gajdaro> 25. Harrv Licdtke 23. Možuhin IX \Villy Fritsch 31, Charlie Chaplinll, Gustav Frohlich 11, Conrad Veidt 10, Pa* vel NV'egener 10, Douglas Fairkanks 9. Emil Jannings 6, ostali, med njimi John Barr\» more, Rudolf Valentino in Lon Chtnev 1—5 glasov. Neveljavnih glasovnic je bilo šest. Med igralkami je dobila za Greto Gar. bo največ glasov Brigita Helm (136), nakar si slede: Dolores del Rio 35, \Vilma Bankv 10, Lilian Gisch 7, Lillian Harvew 6, E\e* lina ffoldt 5. Lva Mara 5, Lili Damita 4, in Ita Rina 4. Ita Rina bolj navdusuje kot Lva de Putti, Olga Cehova, Marcela Alha» ni, Anita Berber. Grette Niessen, Anny Ondra, Billie Dove in Maria Paudler, ki so prejele od 1—2 glasova. Neveljavnih glt* sovnic je bilo 10. Nagradno irebanje med onimi, ki so se v većini izjavili za najboljii film, najbolj priljubljenega igralca in najbolj očarujo« čo igralko, se bo vršilo v petek 5. t. m. med zadrtfo predstavo. Na vprašanj© AH vam ugaja, da vpletemo v filme pevske točke? j« odgovorilo da 268 glasov, zelo 48. ne 110. Glede ostalih vpraSanj, kakor Kateri v prefekti sezifi v dtugfh kinih predvajani filmi so vam tuđi ugafali? Kateri filmi so vam Se Iz prefinjih sezon ostali v živem spominu? Kat ere reprize velikih fitmov želite videti? Kakine so vaše želje za bod očnom t glede na naS repertoir, godbo. zače* tek pred stav itd.? 5O odgovori zelo različni. Med želiami, se navajajo: predvajmnje gcvorečih filmov in montiranje dveh z\*oč» nikov na koncu dvorane, da se godba ofmči% da ne bi bilo toliko odmora med de janji (!), predstave ob M na 7, ko gredo tjad je iz službe, pred predvajanjem filma *like ii življenja in sveta kakor v velemestih, veliko premijer, veđno najnovejši filmi, so« vjerski, v SHS dovoljeni filmi, več ljudskih predstav, da ne bi bilo toliko reprir. tuđi v poletni sezoni dobre filme, po možnosti znižane cene za dijake, godba nai igra tuđi pred predstavo, več pustolovskih filmov, manj reklame, ker če se hvalijo slabe itva* ri, se ne verjame nobeni reklami, izvijanje največjih svetovnih filmov. nastopale naj bi pevke itd. Za nagradno žrebanje v petek vlada med glasovalci: dija&votn. delavkarrti, uradnicami, uradniki itd. veliko zanimanje. Kateremu (i) bo prisodil žreb pr\'o nagrado: brezplačni sedež v loži za trj mesece? Te vprašanje zanima vse. Lepi in mamljivi so tuđi ostali dobitfei. Žrebanje se bo vrSilo v r>risotno«ti že ome* njene komisije ter se bodo imena nagra* jencev takoj projecirala na kinematoipraf* sko platno. Plačevanje davkov v III četrtletju 1929 Davčna uprava v Ljubljani razila>a: Dokler se ne izvrši nova ođmera zem-Ijarine, zsradarlne, pridobnine. rentnine in družbenega davka za tekove leto 19^9 do zakonu o neposrednih davkih z dne 8. februarja 19>8. Uradni list 26-75 ex 1928. se mora po čienu 163 pravilnika k zakonu o neposrednih davkih pobirati davek, ki je predpisan po stari davćni obliki naibliž-iejfa davčnega leta z vsemi državnimi pri-bitki vred, ki so se pobirali po njej. Od te« Sa davka so izvzetj samo tišti dav^nj za-vezanci, ki so prijavili prestanek đačne obvez-nosti. V smislu čiena 1-4^ pravkar omenjenega zakona o neposrednili davkih. dospel je v placilo dne 1. julija 1929 tretji obrok: a) 7gradarine. b) pridobnine, c) rentnine. č) družbenega davka, d) pavš.alnega davka na poslovni promet in e) voinice. Vsi ti že v plačilo dospeli četrtletni dav ki, se morajo plača:; najkasneie do dne 15 avgusta 1929. Kdor bi teaa dne ne pla-čal zapadlega dawnega obroka, se mu od neplačane vsote zaračunajo 6 odst. zamud-•ne obresti in se izterja neplačani davek i obrestmi vred prisilno. Uslužbenski davek, ki so ga pobrali službodašalci od svojih uslužbencev se mora odpremiti davčni upravi najkasneie 15. dan po preteku vsa-kega meseca. Službodaialci pa, k\ nimajo već kot pet uslužbencev, moralo oa pobrani davek odpremiti za meser april, maj, juni' 1929 najkasneie dc 15. juliia 1929. Davčni lavezanci, ki vodiio knjiio opravljenes:a prometa, mortio placiti davek na poslovni promet od prometa, oprav- ijenega v I«, ćetrtietju 19iN nukasnejt dc 31. julija 1929. Zem'jar.ru J ^pe v plačlo ter se mora plaćat; v 2 enak.h Ictnih obrokiđ lu-kasne-je dne 15. ivgu^ta in dne 1. novembr« 1929 $icer se bodo zaračunate 6 odstne i*-mudne (tresti in se bodo nep!ač»ne vs.ite pnsjlno zterjale. Davek novih davCm'h zavezancev Mi za nove d^ćne predmete, k: se bo odmeril med tekočim etom. dosp; v olačsla oni dm, ko se bo zavczancu nnviln.-i \ ročil davčn; pltčiln; nalo«: ali od!^k; olačat; se pa mora 30. dan po vročitv n'ačilnegi naloga KOLEDAR. Danei: Sreda, 3. juii'a 19?9; katolika«' Leon; pr»vos!avni- ?0. ;un;ja. DANAŠNJE PRIREDIT\T. Kino Matica: Pod vzhodnm solnc«iu Kino Iđed: Ka.vari a kainjenih. L^'URNC LEKARNC Uan«s: Su5i-k, Mar:j;n it+; Kurait. Uu-fposvetska cesta — Službeno U LHP-a. Seja uptavnega odbora se \ rs; ;ut, v ^etrtek ob 2*0. ur; v damskem salonu ka-.arne Eraona. Naproia-jo se vsi zz. odborriki. đa se seje udelu-lijo. — Tajnica. Naloge agronoimv v I 1929 V Beogradu *e je c« ini vriilj »kupn* seja upravnih udborov aiiinomskh udru* itnj iz Beograd* in Zagre*a Na.iprvo j« bilo določeno načelno soclaij* elede pravi! novega saveza, ki bo vrhovna organizaciji agronomov i- \ sch krajev đr.-ave. Zatem so bilj glede deU aaronomov med narodo.n tekom I. 1929 sprejeti najlednii sklep,: Vsak član obeh udruženi ie mora obvt-zati, da bo tekom leta napel vic tili ili osebno sodeloval pri pospeSdv-niu polje-delstva v naši državi. Vsak čl*n mora te« kom 1. 192S>. ustanoviti na svoien podroć-ju vsaj eno poljedelsko zadruco in \ oditi vsaj eno zimsko poljedelfko loli). Agro» nom, ki n© more delovati med narodom, naj napiše vsaj eno poučno kniižico pc! e-delskc vsebine za narod, koristna navodi« v enakem smislu ali skupino koristnui Ifa-kov. Ti sklepi predstavljaj© glavne »jnertiU ce za praktično delo med narodom v letu 19?9. Razprava proti babi Anujki V P*nČevu «• je v poodvlel,.- ^ n*dal|#-\ala razprav« proti iloglMai za^truplj^vulki Babi Anujki, ki je obtoieoa, da j* isatrupila več ljiidj. Za raipravo je vladalo tuđi to pot veliko saoimanje, zlasti med neinim »v»-tom, ki je do zadnjega kotička aapolail sodno dvorano. Baba Anujka j« liil* pu^I-noma mirna. MolČe je poslušala iLf»ovedi prič in ni ee imenila za nobeno izjavo, aiti ni odgovarala oa vpraianja. Za«h»ane >>o bile ratne priČ^, ki pa ni«o povoda le niče-sar bistveaega, kar bi utegnilo vplivtti na potek razprave. Po zaplitanju pri£ je predtednik wna-ta vpraSal Babo Anujko, le zna piaati. Tft je bilo namrec" vainega pomena, ker io t stanovanju Btare Čarovnice nalli več popUa-□ ih lietin, ki so vsebovale navodila o ratnih lekih. Obtoženka je odgovorila, da pafc relo njeno «elo ve, da ne ma Citati. Zagovornik dr. Feller je predlagal, naj se /»»lili le j>ri-ča dr. Para«keva Poljančenko, ki je ctr«»gU ra«trupljenemu Nikolaju Momirovu. Senat j« na njegov predlog pri«tal. Potem je bilo prečitano porobilo kemiP-nega laboratorija v Beogradu o analizi zeru-»kih ostankov Nikole Momirova in Lazarja Ludaikega. V truplu Nikole Momirova j« bilo najdeno 0.172 gramov arzenika na 130 gramov materije, v truplu Ludaške-ga 0«U7 grama armenika na 140 gramov materije. Preitkava prsti v grobu ai dala laleljene^a rezultata. Porobilo navaja, da ni bil ve§ ar-ren koncentriran na enem kraju, marveč da te je veČinoma n aha jal v obleki. Dalje navaja porobilo, da jt najdtna količina ne-za«1oetna, da bi mogla poviro^iti #mrt oh^h mol Drugi izvid kem&nega laboratorija v Beogradu o vsebini •umljive ttekleni^ee. ki je bila najdena v stanovanju bab# Anufke, #e gla«i, da je bilo v ctekleaiei zamstano apno in kalcijev karbonat, ki ne v*ebujeti nobenega ^trup«. PopoMne je bila za»liiana tuđi dr. Po* ljačenkova, ki pa ni povedala nič Dovtgi. Drtavni pravdoik jt v tvojem govoru oa-vajil, da j« krivda vteb obtoiencev v#fc kot dokazana in uhteval ye m »ect obtoieacev smrtno kazen. Zagovoruiki «o pledirali tM oprofctilno raz«odbo, e>i, da ni bila krivda nobenega «1okazana Zagovornik Babe \uuj-ke je dejal, <1a ni nikjor dokaiano, b«odba r>o izrefenft sele ▼ soboto dopoUne. S«ton W«tson zbolel Sarajevo, - julija n. Angleski publlCitt Seton \Vatson. ki potire po nali đržav^ in proučuje na^e razmere, je v Sarajevu obole!. P^) iiasvetu zdravnikov bo moral vei Jni ostati v postelji. Dobil ie huđ frthlad z mrzlico. Cim bo nekoliko okrtval. bo n« pasvetu idravnikov odpotovtl v Dtlmacuo da *e tam opo*nore Dr. Šećero* dopisni čUn DN Beograd, ?. jul.i* č >vti Društva nara. dov je odlikoval dr. S'avka Seierova i tem, da sa ic izvoli! i* doni*nega član« fiskaMega odhnr«« Smrtne ob»db« ▼ Rutt|l Moskva. ^. lradneg& liita«. * U radni lUt« Št. 65 z dne 30. junija ohjavlja zakon o začčiti demače le«ne industrije, takon o izpremem-bi elena 76. finanCnega zakona za 1. 1929'80, zakon, s katerim se poeojila samoupravnih teles oproščajo državnih davščin, takon, i katerim ee začasno oprošcajo javnih davščin pomorska in reena brodarska podjetja in ladjedelnice, zakon o irpremembah in do-polnitvah zakon? o neposrednih davkih z dne 8. »ebruarja 1928, natečaj za sprejem gojencev v vojaSko obrtno Solo v Kragujev-ru in natefAj ta sprejem gojenk v državno .-cio za zašfitne se«tre v Ljubljani. — Proti navijanju ceu v hotelih. Ker ie zaJnje čaše zopet množe pritožbe glede navijanja cen in flabe hrane v nekaterih no* telih, je trgovinsko minittrstvo ponovno na-ročilo velikim županom v Karlovcu, Splitu in Dubrovniku, naj veak meeec porofiajo o pritožbah proti poedinim hotelom. Obenem je rnipistrstvo izdalo velikim županom nalog, naj obdrže cene na dosedanji visini in naj strogo pazijo, da hoteli ne bodo navijali ren. Vsako izkoriscanje gostov bo etrogo kaznOvano. — Konares abitinentor r Sarajevu. Za kongres abstinentov v Sarajevu je že vse pripravljeno. Abstinenti bodo iborovali v veliki dvorani mestne posv#t©valnice, k)er s* bodo vršila tuđi vsa napovedana predavanja. O alkoholu in delavdtvu bo predaval nas piMtelj Angelo Cerkvenik. Za konj^re« ** i* prijavilo že nad 1500 udeležencev. Posebno nmogo prijav je iz Srbije, Hrvatske in Slovenije. Kongree se otvori v nedeljo dopOldn^. — ^*teeaj za učitelje gluboneme dece. Miništretvt, »ocijalne politike razpieuje na-tečaj TA 10 učiteljev pluhoneme in elep* dere. Spfejeti bodo kandidati iz vrst učiteljev osnovnih Sol. — ftaistiva sloveiteklh čH>karsklh del. Dne 5. t. m. se otvori na Bledu velipa propagandna razstava slovenskih čipkarskih del in iufcoslovanskih narodnih ve2enin. Razstavo priredi v bltjski Soli Drž. osred-njf zavod fa ženski domačj obrt iz Ljubljane. — Za mrtve proglašeni. OkroŽno sodi-šče v Novem mestu je uvedlo postopanje, da se proglase za mrtve delavec v Hrast- ku Alojzij Barbič. posfcstnik v Gornjem Pi-javskem Aloirij Ambroz, posestnik v Sclih Martin Lokanc, hišar v Urinih selih Matija Sekula, posestnikov sin v Osretku Franc Pire, posestnik v Studencu Franc Zalokar, pesestnik v Gorici pri Krškem Janer Bar-bič, najemnik v Orehovici Janez Zorko in •lišarjeva žena v Velikim Kalu Jera Sadar, toj. Plankar. — Najbo^jia zveza Uvfcllaaa — Gorica. Potniki, ki hočejo priti najhitreje v Gorico, nai se poslužijo jutraniega osebnega vlaka, ki odhaja iz Ljubljane ob 6.45, priha-!a v Postotno ob 7.20, iz Postojne odhaja avtobus proti Gorici ob 7.25, kamor priđe ob 9.40. Obratno vozi avtobus iz Gorice ob 19.. prihaja v Postojno ob 21. uri, ker ima takoi zvežo na večerni brzovlak. ki pri.ia-ja ob pol 24. v Ljubljano. Podrobnejše informacije daje -Putnik«, v Ljubljani. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo delonia oblačno, v splosnem pa iiepo \ reinp. Tuđi včeraj je kazalo že po vseb krajih naše države, da se obraća vreme na bolje. Barometer je povsod poskočil. Naj-vi^ja temperatura je znašala v Skoplhj Rl, v Splitu 30. v Zagrebu l»6, v Ljubljani 22.8, v Mariboru in v Beogradu 2<"> stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 761.6 mm, temperatura .je znašala 1%6. Sv. masa zadušnica po pakoj-;icm gospodu dr. Gregorju Žerjavu nlaJ»tra v pok. se bo darovala v četrtek 4. t. m. vb pol 9. do po kine v župni cerkvj sv. Janeza v Trnovem. — Družba sv. Clrlla in Metoda v Ljubljani je prejela meseca junija 1929. sledeče prispevke: I. Podružnice: Kamnik, ž. 708 dinarjev; Celje, ž. 2.023.70 Din; Slovenj-gradec ž. 532.10 Din. Krško ž. 450 Din, Brezice 766 Din, Hoće. Slivnica in okolica 395 dinarjev, Ptuj m. I.5OO Din, Ptui ž. 1.500 dinarjev, Jesenicc 1.021.40 Din. Ljubljana: šentjakobskotrnovska, m. 26.30 Din, Sent-iakobskotrnovska ž. 36.3*J Din, skupaj 8 ti-soč 948 Din 80 p. — II. Vrhovnikov sklad: šentpcterska m. podružnica, Ljubljana 1000 dinarićv; šentjakobskotrnovska m. podružnica, Ljubljana 2^0 Din, šsntiakobsko - tr-novska. ž. podružnica, Ljubljana 200 Din; skupaj 1.400 Din. III. Razni prlspevki: Ko-linska tovarna, Ljubljana od kave 250 Din; Selska mladina Ormož 181.50 Din; šolska mladina Markovci 150 Din: Jos. PotoJnik, Ljubljana 100 Din: A. Staral, Ljubljana 200 dinarjev; M. B., Ljubljana 100 Din; Olga Bizjak, Rok'. Slatina 17 Din: Pavla Poga-čar, SjJit, zbirka 820 Din; skupaj 1.818.50 dinarjev. Vsota vseh prispevkov 12.1(7.30 dinarjev. 403-n — Zopet strahovito neurje v Bosni In Crni £orf. Nad Bosno in Crno goro je v ponedeljek zvečer zopet divjalo strahovito neurje, ki je povzročilo ogromno materijalno Škodo in zahtevalo tuđi več človeških žrtev. Nad seli Nemilo, Vranduk. Orahovi-ca in bližnja okolica se ie med nalivom utrgal oblak in padala je tuđi debela toča. Uničena je bila skoro vsa letina. Strahovito narasla Bosna je odnesla 11 oseb. — Med nevf.ito, ki je divjala nad Podsorico, je treščilo v hišo seljaka Velie Popovića. Popovića je strela ubila, dočim je ostalo devet oseb, ki so se tuđi nahaiale v hišj, nepoškodovanih. Toča je tuđi Dovzročila ogromno škodo v okolici Cctinia in težko prizadela sela Ugnjime, Očiliči in Bijeloše. — 12letna deklica pod tramrajem. V Zagrebu ee je včeraj popoldne pripetila strašna tramvajska neereča. Na Miramarski cesti je priMa na dosedaj se nepoja;>njen način pod tramvaj neka 12letna d^klica. Ker voz-nik ni mogel takoj ustaviti voza, eo Ma ko-lesa nesrečni deklici čez noge in ji xdrobila desno nogo pod kolenom. Nezave6tno dekli-co so prepeljali v bolnico. Identitete neereČ-nega otroka včeraj popoldne ie ni*o mogli ugotoviti. Poznate To je poltrdi ovratnik prav posebne vrste? katere prednosti Vam bo Vaš dobavljačperila rad razložit — Dfien ropar*ki napad r Somboru. V pooedeljek zvečer je bil pri Somboru izvr-ien drten ropareki napad. Ookoli 11 zvečer se je pri mlinu StaneŠiČ pojavilo 8—10 mo-zakarjev. Ko jib je nočni Čuvaj Andrej Fi-sterer vprasal, kaj išoejo, ga je eden udaril s palico po glavi. Nato eo mu zvezali roke Ha hrbtu in mu vrgli vrečo na glavo. Dva napadalca gta ga zavlekla približno 200 m#-trov daleč, ostali so pa medteni vlomili v mlin in otslui 41, d«*no. Sprejemam od pol 9. do pol 13. in od 14. do pol 18. ure. Na željo sprtjemam tuđi ifven navcd«ni4i ur. Z običnim spo^tovaniem ___________ BEVC JOSKO. Žele v Bečkereku - ^ v«ti, da je Miiller živ. lzvedelo se je tu(ii, da je Miiller zapu-•til Bečkerek in se sam javil vojaški komandi v Subotici. Novonacteki listi porotaj^. kako je Miiller obla« ti vod U za nos. »Skoči 1 je med eskortiranjem res v vono in otroka. Končno *e je <*am javil vojaski komandi. — PamiU^titeT a* *mrt tb>«j*iie^a iio-rinra. Mostareko «odi*če je ob*odilo pred meset/i na emrt zlogla^nega razbojnika Mitra Bora. Sarajevsko eodisče )e »mrtuo obsodbo potrdilo, kralj je pa razbojnika po-miloatil na 20 let teike ječe. — Pri raidraienih iiTeih. glavobolu, ne-»paaju, utrujcaoeti, pobitoeti, te§nobno«ti, imamo v naravni -Franz-Josefovi grenčicic domaće «red«tvo pri roki. da največja raz-burjenja. ki i majo §\oj vzrok v *labi pre-bavi, takoj preženemo. Sloviti /dravniki priznavajo, da učinkuje ^Franz Joeefova^ voda sigurno tuđi pri ljudeb viJje etaroeti. Dobi se v vseh spec. trgovinah in droijeri-jah. l/L — Družbi sv. drila in Metoda je daro-vala tvrdka Anton Res iz Zagreba 1000 dl-nariev v poća§čenje spomina pok. z- dr. Gregorja 2er;ava. Iskrena hvala! 400-n — 4. iuliia zvećer naj moročni kresovi, zažsani v počaščenje slovanskih blagovest-nikov sv Cirila in Metoda đokazujfcjo za-sužnjenim, da domovina ni pozabila na nje. Pri kresovanju naj se spomni vsak z maliTi darom obrambne družbe sv. Cirila in Metoda. 402-n Fotoaparati kupite najbolji pri fr. P. Zajec, optik, Ljubljana, Stari tr* 9. — Vte noti I© kopala« obleke taamke >IKK0LJ<, ker te odlikuj«jo po izvrttni kvaliteti in čudovitem sestavu barv. 65/L — Ij Zahvala kralja In kraljice. G župan dr. Puc je prejel na svoji dve brzojavni čestitki Nj. Vcl. kralju in kraliici povodom rojstva tretjeea kraljevskega sinu sledečo brzojavko: -Županu dr. Dinku Pucu, Ljubljana — Bled 1. VII. Kraljica i ia blagoda-rimo na upućenoj Čestitci i lepim željama. Aleksander.« —lj Mestno kopallšče v Mednem je bi'o otvorjeno danes dopoldne. Cene so sledeče: Kabina za triurno vporabo 3 Din; kabina za vsako nadaljno osebo 2 Din; Garde-robna omarica za odrasle 2 Din. za otroke 1 Din. Vstopnine ni. —lj Opozorilo davkoola^evalcefli. Davč-na uprava Ljubljano-mesto razglaba: A' smislu člena 131 zakona o neposrednih davkih z dne £. februarja 1^2S, »Uradni list« li. 75-1926 naznanjam, da ie razpored za zsrradarino za davčno 1. \929 od zjfradb, ki spadajo v območje mesta Ljubljane, raz-grnjen davčnim zavezancem na vpogled med uradnimi urani v času od 6. do Štetega 13. Julija 1°29. pri davčni upravi za mesto Ljubljana (Vodnikov trs: St. 5-JL. soba St. l). Vsi davčni zavezanci pa bodo o uso-tovljeni divčni osnovi in o odmerjene"n davku potom plačilnih nalogov tuđi še pismeno obveŠčeni. Zoper visino davčne osnove in odmerjenega davka se davčni za-vezanec lahko pritoži v roku 30 dni od dneva prejema plačilnesa nalosa. —li Blaolov:co dela. Bdtni vzrc4c. dt se red\o)nlh rubl)tv. Pri tem ^o računam stroski za gradnjo, izolacijo fn instalacijo raznih pri-pomočkov za znanstveno delo (15 mili-jonov), napulnite\ muzeja s trupli \l Evrope, Azije in Avstralije 00 ttjiIijo-nov) in kapital za \zdrzevanjc muzeja (2 milijona). To so sker \ eliki stroiki, toda če bi bil muzej mednarodni. bi od-padla tuđi ta ovira. Ostane samo ^e vprašanje. kic r.aj bi bil zgrajeti muzej vecnosti? Sumgin je mneja, da bi bilo treba zgraditi dva muzeja, enega v \ziji, drugega pa v Sc-verni Ameriki. Za azijski muzej bi bi'a po njegovem mneniu najpnkladnejla ja-kutska oblast ob reki Leni. Materijal za muzej bi se dal pre\ažati po reki. Sumgin odločno odklaiiia trditev. da je njegov nacrt famastičen. Z njegovrm nacrtom ne more tekmovati nabena druga ledenica, pa naj ho .ie tako popolna in tehnično opremljena. Muzej vecnosti ie treba zgraditi po Sumffino\cm prepri-čanju v kraju, kjer ni nobene nevarnosti stavke, vojne ali revolucije, kajti v ob-ljudenem kraju bi bi! muzej v neprestani nevarnosti. da uniči zlobna roka deJo celih tisočletij. I!dino narava nam nudi možnost zgraditve takega muzeja, kajti večna mrzlota je konzervator, ki de-luje zanesljivo in preciz-no od stoletja do stoletja. Ne socijalne, ne geološke katastrofe bi ne ogrožale materijala muzeja, ki bi bil lahku pokopan pod raz-valinami, pa bi bil vendar ohranjen po-znim rodovoni, čeprav bi ga morali od-kopavati globoko pod površino zemlje. Suinginov nacrt muzeja večnosti je za. nimiv in drzen, obenem pa zelo eno-staven. 700 vprašanj porutnikom Porota v Ko-šicah antoii preni tefiko n-ak»jfo. Proces proti cifaflski tofcpi, ki ie rcpala, morila in požigala po Slova-škenu se vleče Že več tednov n Ie zviaj ni znano, kako bo kon-čan, Mu^no in napor-no čitanje vprašanj se je zelo zavlefclo. V petek je senat pooavljal v \prasanjih rezultat glavne razprave v zađe vi roparsfcega umora trfovca Ru^n-aka. Vseh vprašanj je bilo 138. Nekaj so jih nvorali odJ-ožiti na po-nede-Ijek za primer, Če bi državni pravdmuk iz teh-n čnih razlogov ne motel staviti porotni'kom vprašanj jfledc oVvojncga ropar^kena umora v Mokrancih, ki iih bo n-ad ?00. Pole? te«a bo srtavil đ?ržav-ni pravdnik še 3J2 vipra^anj, tako da naraste nj:h število na 470. K tem ja treba priitetl še 300 vpraianj glede drugih rločinov tako, da bodo morali porota ki odgovoriti prbližno na 700 viprašanj. To je menda v zs:od-ovini po-rcrtnih sodi^č edinstven priimcr. Iz Celja —cS{>remeraba v Celjskem domu. Znani in priljubljeni hotel Union v Ćelu, me-novan Celjski dom, je prevzel z restavra-cijo vred \ ponedeljek znami kolodvorski testavrater v Zidanem mostu r. Ciril Maj-cen, ki uživa kot restavrater v vseh krogih prvovrsten renome. Upati ie, da se bo v tem našem priljubljenem domu tuđi v bo-doče koncentriralo na5e drufabno živHe-Bje. kakor ie je doj!tj, ko jt vodil podtet-ie odhaiajoči hotelir in resta\rater g. Ale-ksandtr filava^ % svojo gospo soprogo. ka-terima ie izreke! odbor drultva »Celjski do*T!« natoplei^n za.na'o ?n prfznan.f^ —c Povelja wedi uilct. Zidar Ivan V. iz celjske okolice se je v ponedeljtk ive-ćer tako nasrkal rujncea 'šta;erca*. da ]t ob J. uri ponoči raspal sredi Glavnega rr-sa. Strafniki so Ka spravilf v rapor, kjer jt ostal do včerajlnjeca dopoldneva. ko se # r»rebud;l trezen i nepopitnim mačknm. Zdaj bo pa moral vrhu vttia Se odšteti par kovačev za doher namen. —c »Jadran*ka «trat*< t C »IJm. Dn« 14. junija t. 1. se je uttanovil tuđi v na^m m^* •tu m^etni oihor »Jadranski* «trate ^r^d-s^dnik druStva j« m<*i1ni župan dr A Go-rifan, podpr^dsednili F Marinček, ravn. Tre. Sole, tajnik M Offlanr, uritelj, bUr«J* nik J. Blalon. davrni upr. v p. Odbornik i to: dr. Bavdek J-, eodnik okr. «o«1. v C«lju, pott. podur. C*rfol J., cHlj«k:i opat Ju rak P., dr. Kalan E., kom 39. pp. polkovntk Kontii V., trgovec L^pkovi*»k F., dr. S^rn^c G. Nadiomiki: Frama P. polk uradnlk ia ravnatelj C«lj«ke po#ojiinne Sm»rUitk J. NMmestnika: dr. Kajftp I., prima rij celj*k« bol. in mag. narU-\. §uhtc 1 Odbor ti je ca-*Uvil nalofo. da zb+r* »J • c v»« ou^. kl «# lavMajo, kolikoga pofttena j« morj«* im nt*o driaTo v nar-ijonaln^m in gospt^dar* «krm oiiru. Id^j-o J. %.* bo odbor propa* giral s predavanja, s Mlrooai in • prir^it* varni. —<- V pritila« rielavair*. Z odi okom Mojega driavnega pravdniitva v Ljubljani •U bila ođdftna v priailao d^lavnico ¥ ***ari GradUki t* dobo S IM 2Sl^tni dflaver Jo-tip Kotaik ix Dola pr» Hrattaiku, ki jt bil I* 4krat predkazjiovan radi prf«topka tat-y\n% in vlaJfuganj« ia |e prejel lađnjo kaz*« pri eeljjskcm okrotnem aoditfu dn« 26. f#-bruarja t. 1., ko j« bil katnovun na % me»«-c*»v ttike j^e radi zločina tahrin* in radi vUČupanjm, tfr COl^tni dtlav^c \i M4i» pri Gornjem gradu, ki je atdtl v uporu ta 4krat radi tlo^ma tatvint In tHDif t»le»n« poikodb« in Ikrat radi pra^lopka UtTia« in vUSugamja. Svojo oaoo kMoa J> oda«dtl v preteklib 6 m<►*<*<■ ih v Celju radi ilo£i»a latvine ia radi vlaftugaji^. Stran 4 •SLOVENSKI NAROD«, đne 3. Julija 1929. ^fev 148 August Jttanchs: ?3 SVa valovih strasti — Kdo hi pa brerckal na liro v taki suhoparni deželi razuma? Poezja in perje bi utihnilo, če bi ne mogli opevati junaštva i*n zmage pravice nad krivico. Ah, fcl&jte, kako lepo žari jutranje solnce tam med drevjem. — Zdi se mi, da -nek-do prhaja, — je dejal Armand in stopil od dreve?a. — Da, dva vidim. Ko-nčno je *iaS prijatelj tu. Daj mi obe sabl'ji, stopim mu naproti in niu ponudim sabl'ji, ka-kor bi ponud1!! IH:je vojvodinji iz St. Germaina. Eugene je vzel sablji in šel prišle-cema naproti. XXVII. Dvoboj. Armand je slekel sukn-jič in ga obe-sil na vejo. Po tem se je ozrl in zagle-dal Eugena v pogovoru z enini prišle-cev, dočim je stal drugi ob strani. Kmalu se je Eugene vrnil z Arman-do v ima sabija ma v rok i. Pod pazduho je držal nekaj, kar je moralo biti zelo težko. — Dražestna vojvodinga, kateri po-r / klanjamo lilije, — je dejal in stopil k / Armandu, — obe vaši nežni sablji sta otklonjeni. Kaj mislite, da je :rwi prijatelj kroiač. da mu prinašate igli? — se je začudil ta častivredni sekundant. Kaj porečete o tehle mečih? — Dokaj težka sta. dniKaOe pa zelo pripravna. — je odsovoril Armand. Pograbil je meč in začel mahati z njim okrog sebe. — Priipraven? Da, za sekamje drev-ja. Bogme, vidim, da nimate slabe roke. Z mečem mahate zeta spretno. — Saj nimam prvič v rokali takega orožja, — je zamrm-ral Armand in se ozrl ttja. kijer je srtal njegov nas>protn;k. — Zelo sern radoveden, kako se manipulira s takim železnim drogom. — Takoj boste videli, monsieur Eugene. Bodite tako prijazni in recite se-kundantu, da sprejemani orožje. Po-tem pa odane rite razdaljo. Nekam hladno je, treba se bo malo pogreti. Ali poznate n'jegovega sekundanta? — Cc ga pozmam? — je vprašal Eu-gene smeje. — Ni mi bilo treba pove-dati, da on in njegov prijatelj ništa krojača, kajti še nikoli nisem videl ta* ko lepe garderobe. Obraz tega gospoda kaže tuđi siledove sporta, morske obale in mostov. Kar se pa tiče vašega naaprotnika, onega orjaka tamle, moram priznati, da ga še nikoli nisem videl, toda ... — Da, zdi se mi, da je maskiran, — ga je prekinil Armand. — Lahko ste pa prepričani, da ni preoblečen princ, — je dejal Eugene. — Bojim se, da bova imela opraviti s pre-prostimi Ijudmi. — S preprosthni Ijudmi! — je vz-kliknil Armand, — kaj pa mislite, monsieur Eugčne! Vi, repiiblikanec, ljudski pesnik, pa govorite tako zaničljivo o preprostem ljudstvu! — Au diable! Prav pravite. V praksi človek kaj lahko pozabi na take reci. Eugčne je znova zapusti! našega junaka in stopil k nasprotnikovemu sekun-dantu. Potem sta po stari navadi skupno odmerila razdaljo in določila kraj, od koder naj bi duelanta začela dvoboj. Ko je bilo vse pripravljeno, sta se sekundanta umaknila duelantoma. Nasprotnika sta se počasi približa-la in ustavila na razdalji sablje. Toda Armand je obrnil oštrino meča navzdol, namesto da bi se postavi! en garde. — Monsieur, — je dejal tako tiho, da ga je mogel slišati samo nasprotnik, — predno vas napadem, vam moram nekaj povedati in prosim, da me potr-pežljivo poslušate. Orjak je nestrpno odkimal z glavo in dvignil svoj meč. — Še vedno nadaljujete svojo tna-škarado, — je nadalje val Armand, ne da bi se ganil, — toda zdi se mi, da sem uganil pravi vzrok. Ko vam ga povem, boste tuđi vi verjeli, da prav slutim, kdo ste. — Tem bolje, — je odgovoril orjak. — En garde, monsieur! — Takoj, — je odgovoril Armand, — toda poslušajte me, dokler je čas. — Če se ne boste branili, vas ubijem kakor psa! — je zakričal orjak. — Fuj, Simon! — je dejal Armond. — Te besede nišo bile dostojne tako vr-lega moža. kakor ste vi. — Branite se torej, falot! — je zakričal orjak in se pripravil kresniti Ar-manda po glavi, še predno je mogel dvigniti meč, da bi pariral udarec. Armand je spretno odskočil in meč j se je zaril globoko v zemljo. — Tak mojster sablje, pa napada prvi! — je dejal Armand mirno in se po-stavil en garde. — On beži, strahopetec! — je vz-kliknil orjakov sekundant, ki je smatral Armandov volt za korak umika. — Monsieur, — je dejal Eugčne se-kundantu, — najbolje bo, da zaenkrat opustite take opazke. — Zakaj? — Ker se začenja doba murnov sele z nočjo. — Kdo to pravi? — Z dovolienjem jaz... Pa vendar nisem podoben predrznežu? — Po vaših nogah sode gotovo ne, — je odgovori] senkundant in se zaničljivo nasmehnil. Kakor vsi pesniki, je bil tuđi Eugene zelo občutljiv za kritiko, pa naj se je nanašala na sledove, ki jih je zapuščala njegova muza, ali pa na noge, ki jih je rabil on sam. Morda je bil za kritiko svojih nog še občutljivejši, kajti b*le so zelo široke in ploščate, podobne račjim nogam. Ves ogorčen ni mogel takoj najti primernega odgovora v stihih ali prozi. Zato je pobral obe odklonjeni sablji in vrgel eno k sekundantovim nogam. Neotesani in mišičasti valilec sodov je takoj pograbil sabljo, potegnil je z nohtom levega palca po oštrini, zavihtel sabljo okrog svoje glave in balanciral z njo nekaj časa, češ, le poglej, kako ime-nitno znam sukati to igračko. Slednjič je krepko stisnil ročaj in navalil na svojega nasprotnika. Ta čas sta se Beli Medved in njegov bivši učenec ljuto borila. Beli Medved je igraje sukal okomi meč, pa tuđi v Ar-mandovi roki ni bil pretežak. Simon ni štedil s tercami in kvarta-rni. ne s celimi. ne s oolovičnimi. pa naj je že maha! ali suval. Toda Armand, ki se je spočetka samo branil. je začel spretno parirati udarce in Beli Medved Je zaman napa-dal. Simon je bil razvnet, Armand mi-ren. A kdaj hladnokrvnost ne odtehta sile? Arni'and je opazil. da njegov bivši prijatelj v šlep i raztburjenosti pe-gosto napada, ne da bi parral njegove udarce. To je pa zelo nevarno. kajti če se ta taktika ne posreći, -postanemo tare a nasiprotnikovih napadov, katerih nobe-no kritje ne more prestreči ali odbiti. Naš junak, ki ni hotel svojega stare-ga prijatelja raniti, pa tuđi ne nadalje-vati borbe, je sklenil izrabiti to nepre-vidnost svojega nasprotnika. Ko je bil odbit polovično terco s sličnim udarcem, je blisfooma napadel s ćelo kvarto in zad-al svojemu bivšemu učitelju udarec po desni pesti tako, da >e slednji vsaj za hip izpustil ročaj meča. To kratko pavzo je Armand porabil, da je spregovoril: — Simon, ni prav, da se ježite na-me. Predno me obsodite. bi me moral: poslušati. Pris-egam pri vsem svetem, da nisem kriv nesreće, katere me morda dolžite. Kakor vi, sem bil tuđi jaz podlo nalagmn. Zagotavljam vas tud1!, da sem storil vse, kar je bilo v moji moči, da vas osvobodim in ... V odgovor je dvignil Beli Medived meč in čeprav mu je brizgala kri iz roke in tekla po meču, je še z večjo silo navalil na Anra-nda. — Saj ne veste, kaj d-clate! — je vzkliknil Armand in hladnokrvno odlbi-jal udarce. — Da. blazni ste! In isto va'm kliče iz cro-ba Madelona. Kaj -ne slišite njenega g'asu? Klice vam: Simon mofi moj mir v nebesili. kakor ga ic rr>ot:l na zemlrii! Si-monova roka je kar sama omah-nila in meč je padel Iz nje. Dete s temi čarobnimi besedam: na ustih bi ga bilo razoroiik). Z okrvavljeno roko si je za'kril oči. Kapljice kr\. so se mešale s solzami, ki so bile m^r-da še boli rdeče in skeleče. nego k-\ Zagrobna sen-oa je strla jekle;: oklep na orjako^vih prsih :n pregnala demona iz njego-veg-a srca. Artnand je vrgel meč dateč T>roč :n giohoko srinjen se je pr;bližal rahločut-nemu im>žu. Nekaj mi-nut T>rej se je koncal tud: civoboi med sek-umiarstorna. Delavčeva odporna sila je padla v nrah pred trubadurjevo premočio v sukan »u sabfje. Ko Rta se Simon 'n Armand roko v roki fpriblizala sekundant^ena. sta nasla delavca sedečega na tleh, fiugena ;>a sklornenega nad niim. Pesnik je ob\ e-zoval svojemu nas^protoi-ku moćno kr-vaveče desno uho. XXVIII. Poset bolnika. Proti poldne-vu istega dne se je ustavila kočija pred znano hišo v me d* Aniou. Sluga z r.apudra-nimi lasm' in v be-lih svilenih nogavicah je skočil s svojega sedež-a za kočijo in odpr] lepo okrasena vratoa. V svilenih nngav'cah. po^ehno pa v naa. — Da. monseigneur, zdaj se počuti mnogo bolie. — Hvaljen bodi bog! — ie dejal vojvoda in se prekrižal. — Amen! — je zašepetal vratar in se tuđi prekrižal. — Sr šal sem. da je monsieur bolan, — ie dejal tokaru, kj mu je odiprl vrata v pred-sobo. Sramežljivost merijo American! so res tiči. Zdaj so pr;51i ra originalno idejo, merit; žerk^o sn. mežJjivoM. Sramež!i;vast jim ne da miru — o kuh:n;; sp\ h cie govorimo, ka>t1 tja Američar.ka j-;V. h ne pridc. Amcr-čan; imaio stdnr\dn-a s hrano, ki te kuha za vso h:Šo \ IđLx>r^toriju za jedila. Žensko sra-me*rj:vost bodo irer:1! s kavču-gom. DenJerna tovarna fa kemikalije je izdelala z sntet'čmega ravčuga zelo i.bčutljivo p^S;o. k; kaže naimanj^o izpremen*»o ten'.'pcra« ture. ^loščo pritisneju k obrazu ženike, katt-i hočejo izirteriti sramežljivost n pred^ednik komisije pr:f>ovedute anek-doto, ori kater; bi tud: ?eha hitro le-z!a, da b: je ne slišala. Ce l:nt ženski kr| v gljvo, se to na plošči takoj pozna in konii^ja točno u-gotov i, kako velika je -i-^ebno za one, ki so na\rzani na sikro«m-no mesečno pl-ačo. V K?nadi so pa reformirali koledar tako, ua ima len 1^ mesecev po 2S dni. To v napravili n« lastno r>e^t in nikogar n'so vpra^aili. Če ie zado\oljen z reformo ko\edana. Velike kanadske rvrdke so zapele po%lrv-vati po novem koledariu in več'i>a ameriskih podieti.i jim je sledila. Baje se je zelo poenostavilo kn-ji^ovodstvo in pod^etja si prihranijo rrnojfo dela ifl Časa. Nastane pa vpraš.anje, kaj ie s glačam:. Ali so razdelili letno p'tčo na 13 delov ali pa so široko^rud-nt tvrdfce razširile reforino koledarja tuđi na svoje uslužbence tako. da dobe trinajst plač na leto? Najbrž so raz-delile letno nl-ačo na 13 delov. Uvesti trinajsti me« sec je laWko. s trinajsto plačo je pa najbrž tuđi v Kan-adi križ. Moglo bi se n-amreč zgoditi, da bi prišel usluibeneo. ki je dobil plačo prvega v meseeu po novem koledarju, Čez tri dni po starem koledarju drugič po palačo. S tem pa rw>-beno podietje r. Albert Trtnik ordinira * 1. ialifem od V810 — 7212 ure in od 4 — 5 ure Gledališka ulica 12 1. (3RIIZNER. flflLtR in KAVSER aivaim stro, 'er tolesa se najboljša v materijalu. Lepe opreme, ugodn plačilm pogoj] Istotam švicarsk pletiint stro „OUBIEO edino pri dosip Petelinc, Uubljam oh vodit, oolejf Preser»oi'eja poment»H fe'e ?'K Cisti obraz 135 < in pomla>eoie. Vaša koža p-o-stan« mladcni^ko sveza in bela loot ov^t. Ojfrci, mozoiJS gube, pe^ rdeč nos, bra^sotine, sokčne pei«, nuroene ia rjavc pese, Pred uporabo - Po uporabi oege vi led vročine izzia«jo tako] in zanesifivo z nporabo lepotiliie kreme »EROS«. »Ero«€ služi v đosejo in obranitev lepote obraza, vratu in rok. Ohranja kpoto do na#viiie starosN pod Jani-^vrsm. ZdravniSlco prlpor odano. — DoJrukm Vam veMko hvaleinost. DoseicLa s-etn vidno olepSanJe obraza v 24 urab, p-; Je zo«pa dr. M. Olaose nd. — Si^ajno preizkušeao pri damah m goGpodab vsake starosti. Cena Din 16.—, 3 bački Dđo 34.—, 6 tončtov Dwi 55.—. Dr. Nlkoi. K6mefly, Koilce, poitnl preda! 12/L 51, CSR. Kdor si ne zna pomagati iz gmotnih skrbi temiu s\ etujemo. da nai takoj stop! v Zadružno hranilnico r. z. z o. z. na Sv. Petra cesti 19 in si naj kupi srečko đrž. razr. loterije. 5 mesecev srecnih natf in veliko možnosti na visok dobitek je vredno mal-enkostnes^ zneska za srečko. Naše srečke se dobi.io tuđi v oslas-nem oddelku »Jutra« v Prešernovi ulici, v ekspozituri »Jutra« na Celovski cesti ter v podružnicah »Jutra« v Celju in v Mariboru. >(Uftcfera?oocf< ~***~i .<•*•. I Preko ZpOOJDOO *fro/rv v rabi. Najboij vpeljan v uradthf Sa z*Ic& pri I TJefon Mev. »90________________________I se |« radi pocenitve Usta dvignila na 12.CC C zato bo mk uvidel vrednost naše io«erci]e Mali oglasi ▼ »Slov. Narodu« to največja, iiajbolj iitana, najcenejša in najuspet&eiia osredovalnica sa tluibe, prodaje, nakvpt priporočila itd. VMaka beseđa 5O aar. Plača me lahko tuđi w snamkah. Za odgovor znamko! — Na rpraiank* **** ^mmm t%đ^ooaHonu%. - NajmaniM o&lam IHb Prcvarani in uničeni naj dvijne p smo prd š fro »Razum« vamje«. 1420 Zakonske delikatne zadeve pojasnjuiem i»d šifro »Zaroka« potom orlasneja odd. 1425 Nadstropno hišo veinko, s stali::> \vJno moojo ^n transmisijo, veliki prostori za rr>o a tirani« raz.novTSitti:h srtrojev, vs« v najkpšem sta»ju, radi diru-žinskih razmer po nizki cetvi proda — tuđi na obroke Anton St&n-te, mlin, Poljčanc. 1424 Lepo posestvo hnša z eo &Dod a r&k im i>o>k>j>ieim, miuve. tfavtiiki, jozd m vinograd, pol ure od mesta Lašiko, poceci: p^roda Ana Kaušek, Loke &t. 271. Trbovlje. 14J3 »Walicr« pletilni stroji Po želH tuđi z aparatom ia viocč-BO p!eteoj« v več barvih, dclujc-j© najs«ijuraejSe, popravila $pk»h ne potrebujejo. Zakiffa ta pouk v Ljubljani F. Kos. Zidcvski ufici 3 4 48 L z-s^ PaHOv« PLaHIHKa 'C°A7. itf tri. tzbotiia slabo preb* vo, slabotoo đelovaojc trt vesa. aapibovan}«. oboU nit mokraćne kislta«. lete: 2o!ca ja tol£a! kam«B Vzpodbu}» tpeti« ta izbe no atnkuje pri arterii>«kU roji. - .PLANINKA, ta Ie xiste* » p!oml>Lr»a J ^jketih PO Din 10— t n* pisoiii proi*va]i»1c*: LfKARNA B4HOVCC. UabDaaa. Koagresal trt DoN tr » »>eb lekimifc Stanovanje in hrano z.3 d j-aka petošoica II. reame £ 11-na^inj« v LrnWijafii :sč« notar dr. Srojan.. l.fmomtr. 1432 Enodružinska vila na Bledu 3 sob«, r*reds*iba, kuhimja, ve^a?*-da in kras«« vmt. vr>4ovcri lesni trrrvvin? ali kot sktadJičnik cvn. i dvo aH trHwe««iBan* l>rcz vsak« Vemtćme prijnefri. r»- rantira*o naraven, se doh v lekarni Dr. G. Piccoli Ljubljana 1 kg 20 Din iyr> v trijem o4jcmu ceneje ^.^!»i.iia se po poit: .n felemc. Manjse posestvo i dobro vpeljano zcs:.Ino mri M. v.n idri. mtja) m Crljcro *i*w akoj v n^em P.sm^ne ponu4- na naslov: lvaB ŽuflJtOviĆ. Pri- •jva. p. Prisiava._________ > '»- L Stjcpušin uaELMmb" ■rtacrtta aaj^^*« taatva, «€•- •*•»•• aartitav* * aaialt f«» trthšOm ta (TtfUlteiL • ontem m pariakajlalaM CJaaialkMla. Urcjuje: Jt«ip Zopmnčit — Za ^Narodno tiskarao: Fran Jesertck. — Z« opravo lo iaaera m deJ Imtm: Otoo Uuattot — Val i Ljubliaau.