Pf rrj, 240, (Posamezna številka 8 vinarjev.) V Trstu« v teiriek, 30. avgusta Izfcaia vsa* dan, tudi ob nedeijaH is praznikih, ob 5 zjutraj. Ureamttvo: Ulica Sv. Fiančiška AsiSkcga št X', L aadstt. ~ Vrt dopisi naj se poiiljajo uredništvu lista. Nefranklran« pfcnia se nt sprejemajo in rokopisi se ne vračajo, ijftsjatelj in odgovorni urednik Štefan Godiua. Lastnik konaord) li?-;j- .Edinost". — Tisk tiskarne .Edino«ti*, vpisane zadruge s or ei^nim poroštvom v Trstu, ulki Sv. Franflika AfiSkega flt XI Telefon uredništva in uprave ttt». 11-57. Naročnica znaša: Za celo leto.......K 31*30 Z« pol leta.....................p 16*60 ze tfl mesece....................m 7"80 11 nedeljsko iidaj« u etit tate •••••• f 9r20 za no! leta.............. • • . w i '--sC - - 1 ■ ž F— v*1 f - r i«: l ''''J XIII. Pstaacsni Številke .Edinosti* se predsjajo po S vinarjev, easterele številke po iu vinarjev. Oglati se računajo na milimetre v flrckostl ene kolor,t» Cene: Oglasi trgovcev ln obrtnikov.....mm po 10 vlo. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi densMih zavodov ...............mm po 30 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20.— vsaka nadaljna vrsta.............£ - Mah oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema lnseratn! oddelek .Edinosti-. Naročnina to reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno I« upravi .Edinosti" — Plača in toži se v Trstu. ia lMaratnl oddelek se nahajata v ulici 9v. Pran««« št iO. — P-j4tnobranilničnl račun it <41.653. Mt sfnlBfe nasproti immmm uspirodlsm. Go\or državnega poslanca dr. Otokarja P v bara na Izrednem >bcnem zboru poli-ttčne^a društva > Edinosti« v Trstu dne 2S. avgusta 1917. Častiti zborovalci! Se nikdar, odkar obstoji politično društvo Edinost % da, lahko rečemo, .-•!.k' "ikJa* nisrno zborovali v tako u sode poln eni času, kot danes. V najbližji bližini našega mesta divia najhujši bo), kar jih i >zna ta na hudih bojih tako bogata že triletna vojna. Sami vidimo ta^boi, m ii vidimo epsplozije sovražnih granat, s; mi v i d.in o, kako dannadan privažajo -cm kaj ranjence, naše uboge junake, s m- ke fronte, vidimo, kako beže iz svojih ,:isi naši rojaki iz najbližje okoiice, Opein in Sv. Križa, da, vidimo celo že v našem mestu samem posledice tega groznega b; j a. Že enajstič se zaganja naš najhujši sovražnik na soški fronti na naše čete, da bi si odprl pot v srce naše domovine, da bi dosegel, po čemer je hrepenel že L ta in leta. da bi dosegel, kar se mu še ni posrečilo do=eči doslej. Vse to gledamo z otožnostjo v srcu, obenem pa tudi s pritajeno iezo, kajti vse to, kar se dogaja sen i, smo videli že leta in leta naprej in opcz^rbll smo ookiicane činitelje na vse to, toda, žal, pridigali smo gluhim ušesom! (Burno pritrjevanje!) Sedai seveda, vidi-io vse to tudi tisti, ki prej niso hoteli videti r. (Klic: Prekasno!) Ne, ni še prekatno; vsaj upajmo, da še ni! Pridružujem ^e pozdravnim besedam, i ; ie izrekel predsednik zborovanja : » i armadi. To ie tisti jez, tisti zid, trši .□t kraški kamen, ki ie že desetkrat odbil italijanske množice, ki le pognal nazai sovražne čete, ki pa tudi danes stoji trdno in iih ovira, da ne prekoračijo pramo jih doznavali z žalostio. Kdor čita '.ste »rdeče knjige«, ki iih je izuala vladar bo čital z grozo, kako slabo so umeli n«;ši diplomatje svojo nalogo, kako slabo ^o umeli naš položaj, položaj Avstrije ob morju. Naš Trst je edino veliko avstrijsko pristanišče ob Adriji. Imamo sicer še lepih pristanišč v Dalmaciji, kot Split, £ibeni'k, Kotor itd., krasna pristanišča, iz katerih bi se dalo veliko napraviti, ko bi ne imela slabosti, da niso z Avstrijo zvezana niti z eno železnico. Nau sto let ima že Avstrija Dalmacijo, a te lepe, nekdaj tako bogate pravcate pomorske dežele niti danes še Avstrija ni zvezala s seboj. (Klic: Saj ne vemo skoraj, kje je!) Dalmarinska pristanišča imajo v takih razmerah za Avstri-io prav toliko vrednosti, kot da so na luni, kot da bi jih ne bilo. Ostane torej edino le Trst, za vojno mornarico na Pi'.la. V tistih pogajanjih pred izbruhom italijanske vojne pa j5 bila naša diplomacija pripravljena — naša vlada je to objavila sama —izročiti Italiji ne le Furlanije, ne le slovenskih Prd< za katera niso niti znali, da so slovenska, temveč nabaviti tudi iz Trsta nekaj posebnega, namreč kar na milost in nemilost izročiti Trst Italijanom; tržaškim Italijanom sjcer, ne Italiji, toda razlika je pač — prokleto majhna. Sedaj se \ idi, kam bi bilo to vedlo, če bi se bilo res zgodilo, kaj bi se napravilo iz Primorske, če bi se uresničile želje naših domačih in cunanjili Italijanov, če bi ss bilo zgodilo, v kar je hotela privoliti naša diplomacija. To bi bil korak za popolno pr.klopitev k Italiji, kar se pa ne sme zgoditi, niti v avstrijskem, niti n a še itu interesu! Naše stališče je v prvi vrsti, da se ne sme ne le Trst, temveč da niti ena ped naše zemlje na Primorskem se ne sme priklopiti Italiji! To naše stališče se opira na načela, ki so jih tudi sovražniki proglasili kot sveta in kot cilj svojega vojevanja. Ko je namreč na Ruskem izbruhnila krvava revolucija, ki je"pometla rusko carstvo, se je proglasila slovesno kot cilj sedanje svetovne vojne: pravica do samoodločbe vseh narodov. Že prej pa so naglašali Angleži in tudi Francozi, da se bore za pravice in neodvisnost malih narodov. Ker pa tedaj ni še bilo vse dovolj jasno izraženo in ker bi se kazalo, kot da niti ne vprašujejo narodov za njihovo mnenje, so po ruski revoluciji izjavile vse ementne vlasti, da je njihov glavni vojni cilj, da se zagotovi vsakemu narodu, torej tud« malim narodom, pravica samoodSevanja, pravica, da vsak narod sam odloči, kako hoče živeti, kam spadati in kako se vladati. To načelo ie sprejela tudi naša vlada. Izjavil ie to naš minister zunanjih stvari, gro-f Czernin, in ko je pozneje v državnem zboru ministrski predsednik dr. Seidler p;)dal izjavo, ki je bila v nekakem nasprotju s tem načelom, in ko je državni zbor enodušno vstal proti tej izjavi mini-s rskega predsednika, se je takoj oglasil z^pet minister zunanjih stvari, grof Czernin. da to načelo velja tudi za avstrijske mrode, da imajo tudi avstrijski narodi pravijo do samoodločbe. (Konec jutri.) Zuszna arasdna porsčOn. AVSTRIJSKO. DUNAJ. 29. (Kot.) Uradno se razglaša: 29. avgusta 1917. Vzhodno bojišče. — Mackense-nova armada: Naši pri Focsani bojujoči se zavezniki so zavzeli vas Muncelu! in vr- Sedaj je Hanibalovo začudenje doseglo vrhunce, in vzkliknil je čisto naivno: — Saj ste bil vendar vi sam. ki ste jim pokazal vrata, mojim ljubim prijateljem. — Tedaj vas še nisem imel tako rad, kot vas imam sedaj. — je odgovoril Brichet skesano. — Tedaj ste se tudi pritoževal zaradi hrupa nad seboj----ln tedaj ste bil še popolnoma zdrav. Kako bi bilo šele sedaj, ko ste bolan? — je poudarjal kapi ran. — Sedaj bi mi misel, da se zabavate in tako kolikortoliko razvedrite, popolnoma zbrisavala neprijetnost onega malenkostnega hrupa, — je odgovoril Brichet. Taka nepričakovana dobrohotnost ni mogla imeti druge posledice, kot da je le še povečala Hanibalovo t>ezaupnost, in rekel si je tudi res kapitan sam pri sebi: Tristo vragov! Ta grenčica postaja sladka! Kaj neki pomenja ta izprememba? CDaUe.1 gli sovražnika preko višin severno tega kraja. Plen znaša nad tisoč ujetnikov, 3 topove ln 50 strojnic. — Armada nadvojvode Jožefa: V dolinah Putne in Sušite so tipali romunski oddelki brez uspeha. Južno Ocne so avstroogrske in nemške čete Iztrgale sovražniku eno višino. Privedenih Je bilo 600 ujetnikov. Protinapadi so bili odbiti. — Armada princa Leopolda Bav.: Nič važnega. Italijansko bojišče. - Borba ena iste soške bitke je narastla včeraj do izredne višine. Sunek italijanskega napada je bil še močnejši kakor v preteklih dneh. Usrseh je nesporno na strani naših junakov. Na planoti Banjšica—Sv. Duh je biia sila sovražnega sunka, podpirana od potratno streljaječih baterij vseh kalibrov, naperjena predvsem proti armadi na črti Kal—Podlesce, V večurnih neprestanih težkih bonh so naše čete popolnoma nadvladale nasprotnika, ki je dobival neprestano ojačenja. Pozr.o v noči je bil odbit zadnji italijanski napad. Posebno srdit je bil zopet boj za posest Sv. Gabrijela, za katerega se bijelo že več dni vroči boji. Ko 5C je v večernih urah italijanski bojni fkuc'ni na severnem pobočju posrečilo pre jeti v našo postojanko, so jo oddelki polkov št. 20 (Novi Sandec). št. 34 (Košiće) in št. 87 (Ceije) zgrabili s protisun-kom in potolkli. En Usiijaaskl štabni oficir in 200 liiož je ostalo v naših rokah. Nadaitni napad tik pred polnočjo, ki ie bil izvršen severovzfndaa Sv. Gabrijela brez topovske priprave, »e pobila že naša ar-itHerija. Mogočen Italijanski napadni val i raji bi napravil rot v z ho no Gorice in se-!verno Vipavske doline. Pc šc turr.i to-povski pripravi je udarila o:>oidiie pehota rreti našim črtani. Na goriškem pokopališču in pri GrrV.5 je h'\ Sovražnik z izvrstnim učinkovanjem naših baterij. Ž-nTo Cp!ch vcl'ke zasluge na včerajšnjih uspehih. pr^iLlen, da se ic umaknil. Nasprotno pa te b 'o pri Sv. Marku mogoče vre c? sovražnika še'e po srditi borbi moža proti možu, pri čemer so se posebno odliko v£'i bojevniki se^erečeškega 2.lovskega bataljona in hrvatskega pešpolka št. 96. Na ozkem bojnem prostoru Smo napravili tu ujetnike sedmih italijanskih polkov. Na kraški olpn:>ti ni orišio do nobenih večjih bornih dejani. Sovražni letalci so zopet upadli Trst. Bor^be, ki so padle na maste, niso napravile nobene imenovanja vredne škode. DUNAJ, 29. (K»r.) Iz vojnega poročevalskega stana se Javlja: 29. avgusta, cpo'dn** Od Sela ob gornji Soči do Vipavščice so bili včeraj zopet težki boji. Sovražnik je bil povsod odbit. DUNA I, 29. (Kor.) Iz vojnega poroče-vsiskega stana se javlja: 29. avgusta, zvečer Boji'na planoti pri Sv. Duhu in pri Gorici se nadaljujejo. Sovražnik ni imel nikjer uspehov. Sovražno letalsko brodovje io danes ob 9 dcpoid-ie zopet bombardiralo Trst. V notranjem mestu ie padlo o\cli 20 bomb, ki so povzročile precejšnjo stvarno škodo. Dva prebivalca sta bila ubita, več ranjenih. Načelnik generalnega Štaba. NEMŠKO. BEROLIN. 29. (Kor.) Veiikl glavni stan, 29. avgusta 1917. Zapadno bojišče. — Vsled viharnega in čsževnega vremena je bilo skor) povsod topovsko deiovanje zmer--o številni lastni izvidni sunki s0 nam prinesli dobiček na ujetnikih in pienu. — t-mada kraljeviča Ruorehta: V Flandriji ip zvečer oživel topovski boj med Lange-'markem in Hollebekom. Naš^ prousunek \c> vrg-1 Angleže iz severovzhodno Free-zenbeiga priborjene postojap.Ke. - Arma-da ncni: kega ce a jev«ea: Pred Verdd-nom močnejše delovanje artiljenj le na vzhodnem bregu Moze med Beaumontom i , Damloupom. — Armada vojvode Albrehta- V povračilo za obstreljevanje Thiauc3urta n> Francozih smo obstreljevali mi z dalekonosnimi topovi Novjant aux Pres in P^nt a Mousson. Vzhodno bojišče. - Fronta: princa I eopoMa Bav.: Nobenih večjih bojnih delali — Armada nadvojvode Joieia: Na obeh straneh uUoške doline so zavzele i šlezijske in avstroogrske čete par visin-Ukih postojank in odbile severno V™5?" isiiia močne protinapade. Privedenih je ! bilo rad 6C0 ujetnikov. Romuni so na več ! točkah napadli gorsko fronto med dolma-inta Casinu in Putna, ne da bi dosegli kak ' uspeh — Mackensenova armada: ud uorskem obronku zapadno srednjega Se- . . j_____ci/i m-infivi nru- llOfli V PJju u:>u t« " -—*--------„. celuL Potiskale so premaga sovr^ nik-a neorec*ano preko več postojank na obeh straneh doline Sushe proti severo-zapadu. Ob drznosti napadalcev so se raz-bil močni rusko-romunsk protinapadi; sovražnik je izgubil nad tisoč ujetnikov, 13 topove In 50 strojnic in je imel občutne j krvave Izgube. Vzhodno proge Fccsani— ! Adjudulnoa živahno bojno delovanje arti-i Ijerij. M a c e d o a s k a fronta. — Topovsko delovanje ie bilo često močoeise ka- kor v zadnjem času, posebno med Varda-rjem in Dojranskim jezerom. Boli v sprednjem ozemlju na vzhodnih pobočjih Nidže Planine so bili uspešni za Bolgare. Prvi generalni Kvartirmojster; cl. Ludendorfi TURSKO. CARIGRAD, 28. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Na perzijski ironti, severno Revanduza, so naše čete napadle ruski oddelek. pobile 11 Rusov in uplenile nekaj materijala. — Na kavkaski fronti sta dne 27. t. m. dva sovražna švadrona in ena stotnija napadla naše oddelke, ki so se umaknili. Razvil se je boj s stolni jo, nahajajoče se za našimi oddeiki. Potem ko je bila ta ojačena še z eno, so izvršile naše čete protinapad in vrgle sovražnika nazaj, ki se ie umaknil v neredu. Na drugih točkah fronte manjše akcije Rusov, ki so se izjalovile. SOVRAŽNA URADNA POROČILA. Rusko poročilo. 28. avgusta. — Dne 27. t. m. je pričel sovražnik ofenzivo iz okoliša Černovic proti Novi Sjelici. Naša pehota je, ne da bi počakala na sovražne napade, pod vplivom topovskega ognja izpraznila svoje jarke severno Bojana in se pričela umikati proti vzhodu. Oddelki, ki so se nahajali med rezervami tega odseka, so bili razpršeni. Sovražnik ie uplenil več težke artiljerije, ki se ni megla več umakniti. Po umiku naših čet so Avstrijci nadaljevali svoje napade. Dne 27. t. m. proti večeru so se borile naše čete vzhodno Lehute-nov. — V smeri Kezdi Vasarhelyia so se razvili z menjajočim se uspehom boji za posest obvladujoče višine severovzhodno Soveje. Proti večeru ie bil vrh te višine v naši posesti.__ OOGOCKI NA MORJU. BERO LIN, 29. (Kor.) VVoluov urad poroča: V Atlantskem morju so potopili naši nodvodniki zopet 18.000 ton. MADRID, 28. (Kor.) Glasom poročil listov sta bila ob portugalski obali potopljena dva portugalska parnika, &s državna konferenca b hojM Govori generalov Komilova, Kaledina Iu Cejdzeja. PETROG^AD, 28. (Kor.) Ueneralissi-mus Kornilov je izjavil, da ie siari režim zapustil svobodni Rusiji armado, ki je bila kljub vsem pomanjkljivostim v organizaciji vendar polna bojnega duha. kreposti in požrtvovalnosti. Številne odredbe, ki so jih ukrenili v armadi popolnoma tuji ljudje, so izprentenile armado v tolpo individijev, ki so izgubili vsako pamet in so tresli končno izključno za lastno usodo. Ako naj se Rusija reši, je treba za vsako ceiio preporoditi armado. Treba ie nemudoma ukreniti odredbe, ki jih je izdelal gneralis-simus in jih odobril voditelj vojnega ministrstva. Generalissimjis je naštel sledeče ukrepe: 1. Okrepitev notranje discipline armade z utrditvijo avtoritete častnikov in podčastnikov. 2. Izboljšanje gospodarskega položaja oficirjev, ki so sc pri zadnjih vojaških operacijah tako sijajno izkazali. 3. Omejitev pravic polkovnih komitejev, ki sc kljub temu, da upravljajo gospodarsko življenje polkov, ne smejo vmešavati niti v vojne operacije niti v imenovanja poveljnikov. Kornilov je nadaljeval: Ojačenje armade ;e odvisno f>d stanja v zaledju. Kri, ki bo tekom vzpostavljanja reda na fronti neizogibno tekla, bo brez sadov, ako ostane za boj organizirana in pripravljena armada brez oja-čenj, oskrbe, municije in opreme. Zato smatram za neobhodno potrebno, da se na fronti odrejene odredbe uvedejo tudi v zaledju. Informiran sem, da ie stanje naših železnic tako, da proti novembru armade ne bo več mogoče vzdrževati; Kornilov je prečital v podkrepljen je svojih izjav brzojavko poveljnika jugozapadne fronte, ki poroča o pomanjkanju kruha in opečenca, tla celo o lakoti na tej fronti. Ako se torej to stanje nadaljuje, potem bodo naše armade v položaju, kakor spomladi 1915. pri umikanju iz Poli.skc, Galicije in Karpatov. Generalissimus jc končal svoi govor z izraze m prepričanja, da bodo odredbe, ki jih je predlagal, takoj izvedene. Prepričan sem, da bosta razum in pamet ruskega naroda rešila deželo; verujem v sijajno bodočnost armade in vzpostavitev njene stare slave. (Dolgotrajno odobravanje na vseh straneh, izvzemši skrajne levice, kicr je bilo več* članov delavsko-vojaškega sveta.) Generalissimus je takoj nato odšel iz dvorane in se podal na vlak, da se vrne v glavni stan. Za generalissimom je prečital general Kaledin, hetman donskih kozakov in zastopnik sveta kozakov, resolucijo kozakov, ki zahteva predvsem v interesu domovine nadaljevanje vojne do popolne zmage.v t^sni zvezi z zavezniki ln v dosego tega cilja sledeče odredbe: 1. Iz armade naj se izloči politika in prepovedo vsa zborovanja in društva v armadi. 2. Razpuste naj se vsi odbori in sveti armade. 3. Revizija položaja vojakov. 4. Ojačenje in okrepitev reda z najstrožjimi odredbami in uvedba istih tudi za zaledje. y Vzpostavitev kazenske oblasti povej5"" Strmu IL k< v. Prečkanje teh sk'epov Je bilo spre- K: na. dcs:iici s i loskanjcm. dočirn ic levica krvi <> protestirala, mestCHiia z žvižganjem. Nato je povzel med viharnim odobrava-njcia občinstva t edo predsednik dela v ko - vojaškega sveta za vso Rusijo, Cejdze, ki je zalite val v svoji izjavi odredbe na pol i u preskrbovanja živil, trgovi le, industrije, deželne obrambe, izdelo-va ;ja municije, financ kakor tudi agrarne rei irmc in organizacijo armade. Kar se tiče narodnostnega vprašanja, zaiiteva prebivalstvo, naj izda provizorična vlada i:.kon. ki prepušča vsaki narodnosti pravico, naj si sama določi svojo usodo. Kazenske odredbe naj se prepuste ustavodajni skupščini. Cejdze je končal svoja izvajanja s pozivom, da treba podpirati pro-vizorično vlado, ki naj se ji prepusti polna oblast. MOSKVA, 28. (Kor.) Večerna seja se je pričela z govorom predsednika tretje dumo in bivšega vojnega ministra Gučkovs, ki je izjavil: Mi smo slabo vodili vojno. N. vem, ali jo bomo izgubili: na vsak na-{ ■ pa drvi v>e porazu BIpfOti. Po izvaja: jih posl. Sulgina, ki je protestiral proti separatističnim tendencam gotovih e!e-mer'.ov ukrajinskega prebivalstva, je prečiti'.! ministrski predsednik Kerenskij sim-paiijsko brzojavko predsednika W ilsona na moskovsko konferenco in sicer na naslov ministra za vnanje stvari Tereščen-ka. Besede Kerenskega so bile sprejete z viharnim navdušenjem. Nato je posl. četrte dume Maklakov proslavljal pro-gr; 11 provizorične vlade, izražal pa dvom. da bi se ga posrečilo udejstviti. ker vlada kljub vsej diktatorski oblasti nima popolne akcijske svobode. Nato je govoril član dru^c dume Čereteli imenom delavsko-vojaškega sveta. Opisaval je važno orga-nizatorično vlogo, ki so jo igrale demokratične organizacije tekom revolucije. PROCES SUHOMLINOV. PETROGRAD, 2b. (Kor.) Na današnji razpravi ie bivši ministrski predsednik in finančni minister KoKovcev izjavil, da vojni minister ni nikdar naletel na denarne težkoče. Odkazane so mu bile vedne vse svote, ki pa niso bile nikdar porabljene. Suhonilinov ie napravljal vtis, da malo razume o vojaških vprašanjih. Bivši po-vJinik jugozapadne fronte general Ivanov |e naglašal, da so bile po njegovih infor macijah vojaške tajnosti izdajane naravnost iz Petrograda preko Varšave v Avstrijo in Nemčijo. General Ve »i C ko, bivši pomočnik na-tc'.:ika vojaške tehniške glavne uprave je poudarjal, da je Suhomlinov glavni krivec vseh porazov ruske armade. Bivšega caria se radi vojaških uspehov ne more ob (Sevati, ker je videl vse le skozi očala Suhomlinova. Veličko je očital Suho-mliiiovu. da je kljub odločnim protestom strokovnjakov da! porušiti najboljše trdnjave Rusije, ker jih jc smatral za nekoristne. Bivši voj;ii minister Poliva: ov je z:: rje val, tla je n.kega dne na nekem za-jurrku ;-ri Suhoinlinovu zapazil vohuna reke so1 razne države. Odseki poslanske zbornic* de4uje.-; •-•o intenzivna. Z nekim oddiiiom za V^i zborujejo danes že drugi dan. Pos'atiS kažejo veliko zanimanja, k kor mđi liko poznanja v vsakem vprašanju. Od Jugoslovanskih poslancev so tu: tir. Krek, dr. Ravnihar, dr. Jankovič, prof. Jarc in Gostinčar. ' V bližnjih dneh Je pričakovati- zopet zborovanja raznih odsekov. Zato bo kmalu veliko gradiva pripravljenega za zbornico — in odlašati ne bodo mogli več dolgo. Zato pa že danes zopet govore o jc: senskem zasedanju državnega zbora, ki se prične — sredi septembra. Prav z ožirom na to pa danes zopet trdč, da mora vendarle vsak hip pasti odločitev glede na novo vlado, ki se — tako namigavajo danes — ne bo dosti razločevala od sedanje začasnih voditeljev. — O programu nove vlade pa pravijo, da bo zopet le omejen, in sicer omejen na... gospodarska vprašanja, na davčne vijake in finančne operacije, — in menijo, da so to tako neizogibne reči, ki pridobe na mah večino v zbornici. Kdo pa naj se bo drznil odrekati državi take neizogibne notrebe?! — .EDINOST* štev. 240* V Trstu, dne 30. avgusta 1917. izkazničnem uradu v ulici della * 3 ter se morajo stranke izkazati o izkaznico za mleko. Brankam, ki so v posesti izkaznic št. 1 4000, se priporoča, da si, predno pridejo po novo izkaznico, nabavijo prej svoj tedenski odmerek na staro izkaznico. — Nadalje se vsem Interesentom priporoča, da pridejo po nove izkaznice le ob gori navednih dnevih in urah, da ne bo nepotrebnega čakanja in izgube časa. Mz isorje — n^a ofesL n. Ali je za nas morje jadransko tcs tako velike važnosti? Da, je* Le poglejmo si zemljepisni list Avstrije in Balkana. Ze na prvi pogled vidimo na jugu oni široki morski rokav, ki med avstrijsko-jugoslo-vanskimi deželami in polotokom laškim sega daleč na sever tja do Trsta in furlanskega Tržiča. Ta veliki vodni prostor veže proti iugu Sredozemlje in morje istega imena k Avstriji in Italiji. Iz centralne lege Sredozemskega morja med Evropo, Azijo in Afriko je razvidno, da je to osrčje vsega »starega srca«, da je ta voda ona \ -z, ki sipaia sever z jugom, okeident z orijen-:om. Jadran pa je del tega mogočnega zgodovinskega, kulturnega, političnega in gospodarsko najvažnejšega faktorja za južno Evropo. S tem so torej tudi dane n razložene važne lastnosti Jadranskega .norja in dotični narod oziroma, naroda, ki posedujeta to morje, imata žnjim izhod v ves svet. — Gre sedaj tukaj še za tisto :)bal, ki nudi pomorski plovbi več ugod-losti in zavetja. To je prav gotovo vzhodna obal, slovanski breg Jadrana. Medtem, ko razpolagaj-o Italijani le z nekoliko poltenih pristanov (Benetke, Jakin, Brindiz. Genova), je jugoslovanska stran posuta z /.alivi in lukami, sijajno urejenimi od nara ve. Le oglejmo si jih! Tržaški zaliv s tr-žislvHii pristanom in veliko, sedaj moderno ograjeno tržaško luko. 1'ula. Reka v Kvarneru. Zadar, Spljet. Šibenik, Dubrovnik. Kotor, Bar. Drač itd., so le glavne večje točke, na katere se opira trgovsko po morstvo. Kot nameček predobre narave i a opažamo celo vrsto istrskih otokov, dalmatinskih ostrovov. ki branijo obal pred viharnim mori:m in izvršujejo ob enem tudi pomorsko ribištvo, olajšujejo lokalno plovbo iid. Z ev. V.sedo: j ugaslo- DomaČe vesti. ca p N n1 oce val - a) usta 1917 niti dat anska obal ima s sv azvii:mi pristani mnog i 3go pnstev JKU3T&Z& askega polotoka. Vsled :eli':a dožcIhv^ t Italii, >0 jim« mnogo bolj i v^čjo vrednost, vzhodna obrežja Ugn je tiu'1 takr nov po Istri in ■t je m i drugim, jng- Ote: — P u J ra r v e IG ka- vedno na->vanja, po-!.rajih, av- iiiore zopet mnj n.^uiu ie bila ta go^r -da dos> ima. Odtod nepre^ržna zl :ovania na vseh konci i :ce pri dr. Sekflerju in pogajanja ž i glede n« sestavo — nove vlade. Ze aj časi sc i |e dini nemški National-Land, ki dela na političnem obzorju j in grdo vreme. — Tako jc tudi zadnje jn?. — 2c je bilo imenovanje nove vlade »srečno dognano-, pa je prišli ta Natio-na'verbaml s svojimi novimi pomisleki, prt logi in — grožnjami; dosegel je, dr sc je imenovanje zavleklo — in kd»j ve. v k nih iz re: :mbah se pek::že ta nem- . i ■ J. so je vs m, k a': čnem cziru ste , koliko je tam L. . za izvoz. >sebno pa zaledje ici še L r-red;-: Trda t Trsta, raiine, so p; rud. pre SKl vpliv in nemškonacijonalni v t Včeraj popoldne so že govorili tukaj, da ie paula (fallen gelassen) obzirnost na razne narodno^tiK občutljivosti (nationale Empfindlichkeiten), med katerimi bi bilo tudi imenovanje — jugoslovanskega ministra. Kar se u&a tiče, si gospoda pač ne po-trelmjejo belili las. Vsi Jugoslovani vkup dosi-j v Avstriji nismo bili toliko obzira vredni, da b i ieli v kronskem svetu svojega zi.t Mimk\(. Pričeli so svetovno vojno — brez nas. naj pa jo še zaključijo brez nas. ako upajo, da bodo želi kaj uspeha. Jiu'o lovački klub ni zgenil z mezincem, da bi bil imenovan tudi kak jugoslovanski mini -r: noče si vezati rok z nikaki-mi obziri ni na levo ni na desno, niti ne nas; roti kakemu uglednemu rojaku v min' irstvu. — Ali bo torej imenovan kak Jug. -lovan v novi ki binet. ie odvisno edino le od preudarnost visokih krogov, ki so se pr«.d kratkim izjavljali, da smatrajo tudi Jugoslovane za enako vredne, enakopravne in enako uvaževane z ostalimi nar d i te države. — Ik>s!ej to nisi no bili in ne bomo se prav nič čudili, ako se pre-pričamo, da nas tudi zdaj še enako preži jo, kakor so nas prezirali doslej. — Zi nas bo torej imenovanje in sestava novega ministrstva le dokaz, aH so se me-roda;r;i krogi iz v ^ dosedanje nJ.jvine že česa naučili ali j a prav nič. Le se niso nič naučili, bo to pač le njihova škoda, — mi se bomo že si^ušali varovali \sake škode. Doslej preži rani, smo biii :azani le na svoje si c. na svoic ^-elo. —lx> pač Namestnik v Ajdovščini Namestnik baron Fries Skene, je prispel včeraj v Ajdovščino, da se prepriča o položaju izpraznjenih občin na Banjšici. Tekom daljšega razgovora z župani se je namestnik podrobno informiral o nastanitvenih in aprovizacijskih razmerah in izrekel svojo zahvalo-prebivalstvu za vzorno zadržanje. Obljubil je nadaljno krepko pomoč politične oblasti. Namestnik je končno izročil županom znatne denarne prispevke, ki so določeni za olajšanje trenot-: Gospod Ađrr • I uiiief:, stanujoč v via Vitiorino u e. c 7 (Sv. \ incenc), se je silno razsrdi, radi dejstva, da sem podpisani zakrivi' zločin objave par člankov v ^Edinosti Zato je povzročil neko izjavo v nekem slovenskem časniku: n..čelo njegovo je, da ne sme noben človek, ki je kristijan in ;e h:'i alen, sc delovati pri »Edinosti (e.i-sivo j,a jc, da \sa uetie.ia duhovščina z e.-,'. samo izjem-, ta lisi kupuje in bere iti j v aje brati). K stvari. Prvikrat sem se cbrnil do slovenske javnosti in poprosil a oblačila za zapuščene trpine pri Sv. i vami. kjer sem služboval za kapeiana. Zakaj? Ondi sem namreč bil priča prizo-n v. kakoršnih g. Brumen ni videl, ker je vso zimo tičal v debro zakurjenih sobah in mu nI bilo treba skrberi, kaj bo opoldne a m rvj -cego-g.. je v d::nih za i Ji ostala obal, slov >ga, te (; ci"'-' ! tvarir, ki se nibijo za gradnjo brc : v. za izvoz v tujino. In v daljni bližini , tu še Banovina, bogata, rudnaia Srb'ju n Makedtmija. in vendar, Italijani so skok pred nami, . najo mnogo A ečj( hesedo na morju, ima-io bolj razvito trgovino nego mi: i-talijan-ski jezik prevladuje v pomorski službi — m sedaj zahtevajo celo našo obal za se: Zakaj vse to, če pa je narava in, pravica na naši sirani? Odgovor je sicer jako enostaven, par i e -ed zadostuje v odgovor: I:.iva je dunajska vlada in — nI sami. V kolikor prihaja vpoštev naša kri\ da, hočemo omeniti nakoncu. ali obtožnica p,roti raz*.i;n vladam zavzema že sama dolgo peglavje. Lanko bi kar začeli z Zolo: J' accuse---- na vseh koncih in krajih. So tn vzroki politične in nad žare in Nemce, zunanje politični mo- i Ivanu pa so vsled minimalnega števila .nenti in nasplošno: slabost na:ih vlad, j j;redajališč pred pekarno take >;vrstc<, ~ ^ iT » _ « i kakoršnih v mestu ni videti: po 4. 5, 6 ur • ~ '/''t*:'" so čakali ljudje na kruh. V naji ^ , . . f . . * mrazu, dežiu in burii. tako, da j»e zmrzo- Razdeljevame nunemh izkazn c za r,:.3ko. va| sem žagledal nieJ čaKalci dečka, gospodarske narave, krb za | jedel. — Bilo je v najhujši zimi. Pri S\ Y petek. 31. t. m., se pričao razde:"^vati ruinene izkaznice za nabavo n ei.a za otroke, rojene v letih 1913. 191-4. 1915. 1916 in 1917. Razdeljevanje se bo vršilo po naslednjem redu: V petek, 31. avgusta, od S do 12 dop. za štev. 1 do l(*0(i. od 3 do 6 pop. za štev. 1001 do 2(500; v soboto, L septembra, od 8 do 12 d op. za štev. 2(K)1 do u>. od 3 do 6 pop. za štev. 3001 do 4000; v pon bledega, bosonogega in gclog!a\ega: ixj-krivali sta ga le leskave hlačke in napol raztrgana srajčka. Trepetal je 3 ure v tem k lenem mrazu in jokal. £cl sem z dečkom na njegov dom. \ kuhinji in sobici, ki ie služila za vso družino z desetimi člani, sem naTel to pohištvo: 2 stolici. I kip, 3 slamnice. Imela jc družina 3 rjuhe in komaj 0 ol-lek. Štirje otroci so kar vso zim« ležali. Zaslužek družine: 80 kron na me^ec. 2 šoloobvezna otroka nista bila tako še z: boiic ta!. aprej m — uir I' i> j«, f« ........ .....' "" ■ - «•■ — uii v/i\a moiu uuu dieljek. 3. septembra, od 3 do 6 po>\ za poldrugo leto v šoli, ker nista imela no-štev. 4»>M do o; v torek. 4. sei vCin-i bene obleke. Mati je bila morala vse dru- bra. od 3 do 6 pop. za štev. 5001 do 60'»0: go revno pohištvo poprodati: saj itak ni v sredo. 5. septembra, od 8 do 12 dop. za mogla vse leto nič drugega preskrbeti štev. oool do 7«>00, od 3 do 6 pop. za družini, nego samega kruha. Da bi videl štev. 7001 do hnon: v četrtek. 6. septem- g. Brumen slučaje, kako niso mogle ma- bra. od S do 12 dop. za štev. 8001 do 9 00, tere 15—20 mesecev kupiti otrokom mie- PmHI goldinarjev na mese£, ko bi .ke. i iz \ . • a up >teva. ja vredne- videl g. Brumen, kako so matere, ki so a ne bi mogle priti poftje na zanje I od 11 ure ponoči do 7 zjutraj zaman ča-• -i dan. Izkaznice se t >ao razdelje-l kale na oglje* s krvavimi očmi prišle do- mov. v zavesti, da bodo rnorali bolni in bolelmi otročiči zopet vsaj dva dni biti ob docela mrzli hrani (kruh); z eno besedo. ko bi živel g. Brumen ne samo med ljudmi, ampak tudi z ljudmi ter se vtopil včasi v to strašansko trpljenje; ko bi vsaj tiste urice, ki jih je prebil v nemškem društvu »Austria«, šel med zapuščene ljudi, bi imel drugačno srce in usmiljenje za uboge. V tej stiski sem se, ko ni bilo doma kaj dobiti (zadnje razpoložljive hlače sem že bil oddal), potom »Edinosti« obrnil do javnosti ter prosil rojake za pomoč. Ali sem hotel objaviti prošnjo morda v »Kolnische Volkszeitung«, ali pa v »Dolenjskih novicah«, samo v »Edinosti« ne, ki je edini naš tržaški list, ki ga ljdustvo čita? — Lahko rečem, da sem res mnogo prejel. Večina darovalcev sploh ni marala, da bi objavil imena; to pa vem, da so oblačila »nekatoliških«, a plemenitih gospa a la dr. Slavikova dobro grela in bodo še grela sestradana in oledenela telesca nedolžnih otrok, dočim nisem z darovi g. Brumna mogel pokriti niti najmanjše nagote in bi morali otročiči radi tega »katoliškega« gospoda od giadu umreti — in nekateri tudi so. Toliko za enkrat v album g. Brumnu; danes nočem več krasti prostora g. uredniku; toda album šteje vsaj 30 strani, torej je še 29 praznih. Svetoivanske matere pa, ki sem jim skušal lajšati trpljenje, kolikor sem mogel,- bodo ohramale gospoda Airijana Brumna v lepem in prijetnem spominu. Trst, 27. 8. 1917. Virgilij Šček. Včerajšnji letalski napad na naše mesto je žal zopet zahteval človeške žrtve. Potem ko je že prejšnja noč bila jako nemirna in so italijanski letalci opetovano metali bombe, ne da bi povzročili kake škode, so včeraj dopoldne izvršili nov napad na Trst ter so tokrat padle bombe v središču mesta. Vsega skupaj je bilo zmetanih na mesto kakih dvajset bomb. Med človeškimi žrtvami, ki jih je zahteval ta letalski napad, je bila zasebnica Ponton ubita na licu mesta, dočim jc mornar Guerino Friuli (37 let), ki so ga težko ranjenega prepeljali v mestno bolnišnico, kmalu nato podlegel poškodbam. Nadalje so bili prepeljani v mestno bolnišnico 19 letni Olivo in 23 letni Josip Ponton sinova pokojne Pon-on — prvi jc bil ranjen na glavi, drugi na roki —, 31 letna Marija Giurco, stanu-u ča v ulici Nicolo Cigotti, ki je biia lahko ranjena na vratu, in 22 letni Ivan Lipert z iahko poškodbo. — Tudi materijalna škoda, ki jo je povzročil sovražni napad. }e nal znatna. Revij'ja oprostitev. »Lavoratore< po-roča iz pristojnega vira, da oddelek za oprostitve v domobranskem ministrstvu, kateremu je bila poverjena revizija vseh oprostitev, dovrši svoje delo proti koncu rlescca septembra. Oprostitev potrjencev lo 37. leta starosti sc bo ravnala izključ-o po stopnji njihove sposobnosti za vo-asko službo. Vsi oproščenci teli letnikov, d i državni nameščenci, katerih oprosti-ni bila razveljavljena pred 30. septembra, morajo pričakovati poziva, da se jeseni predstavijo vojaški pregledovahii komisiji, ki preišče njihovo sposobnost a vojn ko službo. Od izreka komisije bo tdvisna nadaljna veljavnost oprostitve. );n ni osiaiK.'o samo oni. ki jih ko-nLiia spoz ia 7. nesposobne za službo na " in sicer najbrž za ves čas vojne, j bodo morali vsi lah odrinUi v j . s'nžbn. Za star., e epro-č. ce bo ieriio stopnja njihove sposobnosti. ško služI: oulcei na poicg tega pa i n c v. u i i ouiU ; . l r e aa j . e x «o-Vsled odločbe oddelka za oprosti-1 domobranskem ministrstvu, srora-'ir.no s finančnim ministrstvon n se bo v intter?:! podjetjih, kot n. pr. ]iri banka i, a nejša nn nesti-cv žensivih lo\ nih moči. . zrneJnvalr?n: tečaja c. kr. por^km Lfčlic':Išč v iiibljasl se prične 5o!s|-'o leto • • 7.18., kakor na drugih srednješolskih zavodih ljubljanskih, t. j. običajno sredi] neseca septembra. Natančnejši rok se ^vOjCčasno objavi na te.n mestu. Oojeaci n go'cnke. ki so v minolem letu pose-čali i. ali H. ali 111. letnik, ali pa že?e vsto->iti v I. letnik imenovanega zavoda, a bi-vajo izven Ljubljane, se opozarjajo, da si pravočasno preskrbe potno izkaznico. C. kr. slovenska državna gimnazija go-riška. — Zaposlovalni tečaji v Trstu. — Osrednji odbor za begunce z juga na Du- i nam je naklonil po posredovanju a^ž. gla-, varia goriškega msgr. dr. Faiduttija 1000 kron za slovenske dijake - begunce v Trstu. Mestna zastavljalnica. \ petek, 31. t. •n., se bedo od 91 2 dop. do 1 pop. proda- j jaie na javni dražbi dragocenosti, zastav-1 'jene meseca decembra 1. 1915. na rdeče' listke serije 13S in sicer od št. 23h.l0i 1 do št. 240.00!»: pc poldne od 312 do 6 pa i:?dragcceni predmeti, zastavljeni meseca septembra leta 1916. na zelene Listke serije 140 in sicer od št. 206.901 do štev. 207.500. . rt do .0 mt? e. ve v Rn^ltftlflfHA s Pr':nerno izobrazbo, ki bi in;cla "i'^'jlilliluf veselje /% knjigarno, sprejme takoj tvrdka J. Štoka ul. Malino piccolo 1S> (1419 Efemirono sobo IT. odi. Edlnotti pod wUdovec". 1418 Menjam 11. n., Trst. r jestvinami šest let staro milo. — arij a Ivanovi«, ulica Galatti št. 14 1417 Hoilnoui i a pravega eada se dobi v lekarni A Rov s, Lesni \rg. i 416 UiRO Opol, belo istrsko in žganje, prodaja APO KLONIO. Ani ali a 10. 1414 Hribar V!!!em naznanja svoj wn cenjenim odjema! am, da ima na rto zalogo vina, v velild ega. 1409 Opčinih še vedno odj. množini belega in Čin vinske kupim ; plačam vis ke cene. Bol e, ijUufS gostilna, 1'ojaa 2. 1401 Kupim Salico št. 2 drva 7.a kurjavo v vsaki množini. Ponudbe na bnrvarnico A. Pellizzaro ul. Piaz;'.a Rarriera vecchia. 1-108 1!!M Trstf Vsa Cssu d« Rispamld 5 (Lastno poslopje) Kapital In r««rva K 13,200.^03.— FILIJALKE: Dunaj Tegethofstrasse 7-9, Dubrovnik, Kotor, Ljubljana, Metković, Cp tlja Split, Šibenik, Zada-. VLOGE NA KNJIŽICE 31 0 2 0 od dneva vloge do dneva vzdiga. Hentni davek p'a&aje banka svojega. Obrestovanje vlog na tekočem in žiroračunu po dogovora. - Akre loti v i. Čeki in nakaznice na vsa tu-in inozemska tržiš KUPUJE IN PRODAJA: vrednostne papirje, g rente, obligaoije, zastavna pisma, prijoritete i delnice, srečke, valute devize, promese itd Daje p PREDUJME na vrednostne papirje fn b'ago h ležeče v javnih skladiščih. SAFE DEPOSITd K PROMESE.--Produ j a srečk razredn lote | rje. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev pr^ti kutini izgubi, revizija žrebanja srečk i. t. d. brezplačno. Stavbni kredit, rembours k-adlti. Bor/.na naročila, — Inkaso. MENJALNICA.---ESKOMT MENIC. Telefoni; I4ti3, 1793 in 2GT6 Uradna uroi od 9 do 1 popsldns. Brzojavi: JADIiANSEA. belega in črnega | izvrstnih kakovosti. 5 Prodaja na debelo | po današnjih naj-; nižjih konkure enih ^ cenah. P Pplpcrc^a se ^ Harila Krizmam Eazovica. T^SmTRl ta? jVSFz-5 o s I g (6 vsak! veSer ob ei/3 Silnu ttiiiCiCiai Vstopnina K 1'- ^ [1:9: fllMMir G. PlKte v Trstu se Je preselila na Corso It. 15 v bfvSo zlatarnico G. ZercowItz & Flgtlo. Velika izbera srebrnih in zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic itd. Cene zmerne. Cene zmerne. DAROVI. Z s žrtve letalskega napada. Kontread-miral baron Alfred Koudelka jc izroči! vladnemu komisarju dr. pl. Hirschu znesek K 40 v korist po sovražnem letalskem napadu prizadetih družin. Dr. J. Ces mak v Trstu, ul. Poste vecchie 12, vogal ulice delle Poste. Izdiranje zobov brez m bolečine. 2-s Plombiranje. 2-: UMETNI ZOBJE " ^^....."J SALONE EPESON (Piana Caserma) Mu zadan dan se prcđsio^aa krasna Ijuijimska drema rus m t m v treh dolgih dejanjih z LrLLY E-LCK. Jutri: Pautua ie^a. « Kramera: Mr*m& 39 3 t: 5 o t fv [i I mM