Novi TEDNIK št. 48 28. 11. 2024  COLOR CMYK stran 1 Tednik za Savinjsko regijo / št. 48 / Leto 79 / 28. november 2024 / Cena 3,50 EUR / www.novitednik.si NAŠA TEMA Str. 12-13 Str. 6 ŠENTJUR Str. 8 INTERVJU DOBRNA Str. 7 PRIL OGA SPORED Z Jasno in glasno: Kaj je vedeževalec Blaž napovedal Jasni Kuljaj? ŠT. 48 28. NOVEMBER 2024 SPORED ŠT. 48 28. NOVEMBER 2024 vedeževalec Blaž napovedal Jasni Kuljaj? SPORED GLASBENE ŽELJE NA AKTUAL TV PET. 29. 11. SOB. 30. 11. NED. 1. 12. PON. 2. 12. TOR. 3. 12. SRE. 4. 12. ČET. 5. 12. Uma Štader in Vojko Belšak: Pogosto pomagata ljudem v stiski »Želim biti obdana z iskrenimi ljudmi, srečna in pomirjena« Nuša Cerar Str. 22-23 Krajani Vinske Gorice želijo ureditev prometnih razmer Most bodo postavili jutri, zapora ceste ostaja Jutri (petek) bodo končno postavili nov kolesarski most čez Savinjo pri celjski Špici. Gre za večji poseg, zato je Partizanska cesta od naselja Lisce do konca travnate površine v smeri Kasaz zaprta za ves promet. To je razjezilo nekatere krajane, ki so nas te dni klicali, da takšna zapora zanje ni primerna, tudi zato ne, ker morajo zdaj mimo Petrovč v Celje. Vse to podaljšuje tudi čas vožnje intervencijskih vozil v nujnih primerih, dodajajo krajani. Foto: Andraž Purg Nasilje je brazgotina celotne družbe Nočna nujna medicinska pomoč odslej v Šmarju INTERVJU Tadej Perčič, direktor Celjskega mladin- skega centra Novi TEDNIK št. 48 28. 11. 2024  COLOR CMYK stran 2 2 Št. 48, 28. november 2024 AKTUALNO V Mestni občini Celje pravijo, da je celjska zimska služba pripravljena na zimsko sezono, da poskrbi za prevoznost cest in varen promet v primeru sneženja. Prvi sneg je Celje pobelil že pretekli teden, ko večjih posebnosti pri pluženju in posipavanju soli ni bilo. Sicer v Celju zimsko službo v sklopu gospodarske jav- ne službe vzdrževanja kategoriziranih občinskih cest izvajata javno podjetje Vodovod-kanalizacija (zanj Voc Celje) in Javno podjetje Zelenice. SIMONA ŠOLINIČ Potem ko je bilo najprej napovedano, da bo po no- vem letu začel veljati pravil- nik, ki je prepovedoval vgra- dnjo električnih grelnikov in nekaterih drugih grel- nih naprav, je ministrstvo za naravne vire in prostor zdaj predlagalo spremembo sporne določitve. Slednja je preplah povzročila med šte- vilnimi prebivalci, tudi med številnimi starejšimi, ki so bili v negotovosti, ali bodo v primeru okvare še lahko kupili in namestili nov grel- nik za pripravo tople vode. Predlog spremenjenega Pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah, ki ga je ministrstvo za naravne vire in prostor posredovalo v javno obravnavo, predlaga spremembo sporne določi- tve glede uporabe električnih grelnikov in drugih električ- nih grelnih naprav tako, da bi prepoved veljala samo za novogradnje in v primerih ce- lovitih obnov objektov. Na ministrstvu so prepri- čani, da tako pravilnik še ve- dno sledi ciljema zmanjšanja porabe primarne energije za delovanje stavb ter spodbuja- nja rabe energije iz obnovlji- vih virov, vendar ne s tako neživljenjsko rešitvijo, kot jo predvideva trenutno veljaven pravilnik. Spodbujanje trajno- stnih rešitev učinkovite rabe energije v stavbah mora biti izvedljivo tako, da bo prehod za ljudi in gospodarstvo razu- men ter pravičen, so sporočili z ministrstva. Komentarje in pripombe na predlog pravil- nika je bilo možno oddati do minulega torka, 26. novem- bra. Najprej je bila predvidena omejitev vgradnje električnih grelnikov za pripravo tople sanitarne vode, če električno energijo dobivajo iz javne- ga električnega omrežja ali drugega neobnovljivega vira energije. Zdaj bo pravilnik spremenjen tako, da ne bo več omejitev glede ponovne vgradnje električnih grelni- kov v že obstoječe stavbe, če gre za vzdrževalna dela. Omejitev velja le za novogra- dnje in (celovite) obnove. Predvidena je tudi izjema za primere, ko pri obnovi vgradnja generatorjev toplote in naprav za pripravo tople sa- nitarne vode ni tehnično izve- dljiva. Dovoljena bo tudi zame- njava plinske kurilne naprave v nekondenzacijski izvedbi, če gre za začasno in nujno rešitev, kar odpravlja morebitne zadre- ge menjav peči in (pretočnih) plinskih grelnikov v večstano- vanjskih stavbah. Proti energetski revščini Ministrstvo za okolje, pod- nebje in energijo (MOPE) sicer izvaja več ukrepov, ki zasledujejo cilj zmanjševa- nja rabe energije za delovanje tehničnih stavbnih sistemov v stavbah. S ciljem zmanjševanja ener- getske revščine je MOPE letos za izvedbo naložb v energet- sko prenovo eno- ali dvosta- novanjskih oziroma večsta- novanjskih stavb namenilo največ sredstev doslej, in sicer kar 42,3 milijona evrov. Gre za ukrepe, s katerimi Ekosklad dodeljuje sredstva za dolgo- ročno najbolj učinkovite na- ložbe, ki prispevajo k zmanj- ševanju energetske revščine. Spodbuda za socialno šibke Socialno šibkim občanom (to so glede na trenutno aktu- alne javne pozive prejemniki denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka) Eko- sklad dodeli 100-odstotno spodbudo za izvedbo neka- terih naložb v energetsko pre- novo stavb ali za zamenjavo starih kurilnih naprav z no- vimi kurilnimi napravami na lesno biomaso. Za tovrstne naložbe, kjer gre najpogosteje za izvedbo toplotne izolacije fasade oziroma strehe, vgra- dnjo energetsko učinkovitih Vodo bomo še lahko greli z električnimi grelniki oken ter zamenjavo starih kurilnih naprav, občani ne potrebujejo lastnih sredstev. Nepovratne finančne spodbude v višini do 18 tisoč evrov so namenjene energet- sko revnim gospodinjstvom za naložbe: v toplotno izola- cijo fasade, strehe ali stropa proti neogrevanemu pro- storu, vgradnjo energijsko učinkovitih oken in/ali vrat, zamenjavo zastarelih cen- tralnih kurilnih peči, štedil- nikov ali kaminov z novimi sodobnimi kurilnimi napra- vami, lokalnega prezračeva- nja ter sistema priprave tople vode. Na trenutno odprtem jav- nem pozivu za nepovratne fi- nančne spodbude za zmanj- ševanje energetske revščine je bilo razpisanih 19,8 milijo- na evrov iz naslova evropskih kohezijskih sredstev. TS Pred kritikami službe očistimo najprej pred svojim pragom Zimska služba pripravljena, so tudi lastniki hiš in lokalov? »Gospodarska javna služ- ba vzdrževanja javnih občin- skih cest bo letos obsegala vzdrževanje 217 kilometrov javnih poti, 133 kilometrov lokalnih cest, 107 kilome- trov pločnikov in pešpoti, 8.100 kvadratnih metrov jav- nih površin ožjega mestnega jedra, 20 tisoč kvadratnih metrov interventnih poti in 32 tisoč kvadratnih metrov parkirišč v središču mesta,« pravijo v celjski občini. Delo- vanje zimske službe temelji tudi na pravilniku in izved- benem programu. »Dežurna služba deluje neprekinjeno, torej 24 ur na dan, vse dni v tednu spremlja stanje in raz- mere na cestah in pločnikih ter v primeru poledice ali začetka sneženja v najkraj- šem možnem času aktivira dežurne ekipe, ki so zadol- žene za pluženje oziroma posipavanje,« še dodajajo v občini. Petnajst centimetrov Vrsto let je znano, da je sto- pnja nujnosti vzdrževanja po- sameznih cest določena z nji- hovo razvrstitvijo v prednostne razrede. Vse javne ceste in dru- ge prometne površine so raz- deljene od II. do VII. razreda. V I. razred spadajo avtoceste in hitre ceste. Preprosto zapi- sano: z uporabo zimske opre- me vozil je prevoznost cest zagotovljena, če višina snega na cestah višjega prednostnega razreda (glavne mestne vpa- dnice, lokalne mestne in zbir- ne ceste, kjer poteka avtobusni promet, ter ožje mestno jedro) ne presega 10 centimetrov, na vseh drugih cestah (javne poti, ulice, interventne poti, javne pešpoti, pločniki in parkirišča) pa 15 centimetrov. Izjema so obdobja izredno močnega sneženja, ko prevoznosti v kratkem času ni mogoče zago- toviti. »Tudi sicer je v primeru močnega sneženja nemogoče zagotoviti, da bi bile vse javne površine takoj očiščene. Ko je skladno s pravilnikom in z iz- vedbenim programom očiščen sneg z vozišč kategoriziranih cest, službe začnejo plužiti oziroma odstranjevati sneg s pločnikov in z drugih javnih površin, torej s parkirišč, z interventnih poti, s pešpoti in podobno. »V okviru pluženja cest zimske službe najprej očisti- jo glavne, nato stranske uli- ce. Nepravilno parkirani av- tomobili in avtomobili, ki so parkirani preblizu žive meje, ograje ali druge ovire, plužne ekipe zelo ovirajo pri delu, zato občanke in občane ter obiskovalce mesta prosimo, naj bodo tudi pozimi skrbni pri upoštevanju pravil parki- ranja,« navajajo v občini. Ob tem je treba vedeti, da zimska služba čiščenje vedno najprej izvaja pred pomemb- nimi javnimi ustanovami, kot so zdravstveni dom, gasilski domovi, šole, vrtci in drugi javni objekti. Kolesarskih stez v zimskih razmerah ne pluži in ne posipava, saj so lahko nevarne za uporabo, pone- kod služijo kot pas, na kate- rega odrinejo sneg z vozišča in s pločnika. Vsak lahko prime za lopato Ker ne mine leto, da ne bi po zimski službi, hitreje kot padajo snežinke, padale tudi kritike, je treba vedeti, da so tudi občani dolžni očistiti sneg pred svojimi dvoriščni- mi vrati. Marsikdo namreč sneg s svojega dvorišča meče na cesto, kar je lahko za ude- ležence v prometu neugodno oziroma tudi nevarno. Tudi čiščenje snega s parkirišč pred trgovinami, restavracija- mi in gostilnami je v pristoj- nosti lastnikov. »Stanoval- cem večstanovanjskih stavb svetujemo, naj se z upravniki pravočasno dogovorijo, kdo bo zadolžen za čiščenje sne- ga pred večstanovanjskimi stavbami. Vse občane ter la- stnike in najemnike poslov- nih prostorov prosimo, naj snega ne mečejo na cesto in pločnike. Pozorni naj bo tudi na zabojnike za odpadke, ki jih ne smejo založiti s sne- gom. Dostop do njih mora biti prost,« navajajo v občini. »Prosimo tudi, naj vozniki, ko je napovedano sneženje, parkirne prostore v bližini vrtcev, šol, zdravstvenega doma, lekarne in pošte pu- stijo čez noč proste, da jih bo lahko zimska služba do ju- tra očistila,« še zaključujejo v celjski občini. Kako je drugod? Preverili smo tudi, ali je morda prvo sneženje prese- netilo koga v bolj oddaljenih občinah, ki so terensko bolj razvejane. A večjih nevšeč- nosti ni bilo, na občinah oce- njujejo, da so ekipe zimskih služb ob prvem sneženju dobro opravile svoje naloge. Vzdrževanje občinskih cest na območju Mestne občine Velenje izvaja velenjsko ko- munalno podjetje, za ureja- nje in čiščenje javnih utrjenih površin je zadolženo podjetje Andrejc, za vzdrževanje dr- žavnih cest pa podjetje VOC Celje. »Skupna dolžina 386 kategoriziranih cest na ob- močju velenjske občine znaša približno 222 kilometrov. V letošnjem občinskem prora- čun je za izvajanje zimske službe na javnih občinskih cestah zagotovljenih 385 ti- soč evrov, za vzdrževanje jav- nih utrjenih površin pa 238 tisočakov,« pravijo na Mestni občini Velenje. Kot so še po- jasnili, je konec letošnjega novembra vzdrževanje cest prevzelo Komunalno podjetje Velenje, zaradi česar upajo, da bodo nekoliko znižali stro- ške, ki pa so v največji meri odvisni od količine zapadlega snega. Pri opravljanju zimske službe se, kot še pravijo, so- očajo tudi s težavami, pred- vsem na mostovih, zatišnih legah, višje ležečih območjih in tam, kjer se pojavljajo za- meti. V zadnjem času prihaja do težav tudi zaradi zatekanja vode iz zasebnih zemljišč na javne ceste, kar je po zakonu prepovedano. Zato morajo večkrat ukrepati tudi inšpek- cijske službe. V Občini Gornji Grad imajo denimo za izvajanje zimske službe oziroma za vzdrževa- nje občinskih cest sklenjeno pogodbo z javnim podjetjem Komunala Gornji Grad. Ko- munalna zimska služba tako čisti dobrih 100 kilometrov občinskih in nekaterih goz- dnih cest, ki vodijo do stano- vanjskih objektov. Iz občin- skega proračuna je zimski službi namenjeno okoli 100 tisoč evrov. Nekatere občine, sicer red- ke na Celjskem, so pravilnik ali tudi kontaktne podatke dežurnih služb, ki izvajajo pluženje in posipavanje ceste v primeru sneženja, objavile na svojih spletnih straneh. Dve takšni sta denimo laška in preboldska občina. Letos je bilo na družbenih omrežjih opaziti tudi pohvale zimskih ekip. (Foto: Andraž Purg) Novi TEDNIK št. 48 28. 11. 2024  COLOR CMYK stran 3 3 Št. 48, 28. november 2024 AKTUALNO ZADETKI 11 6 8 2 7 0 6 -1 Negotova prihodnost po zaprtju velenjskega premogovnika »Pravičen prehod mora biti pravičen za vse!« Projekt ovirata »trmasta uradnika« Šaleška dolina se sooča z velikimi izzivi, povezanimi z opuščanjem premogovništva. Zato je pravičen prehod ključen za zagotovitev gospodarske rasti, predvsem so- cialne varnosti za več deset tisoč ljudi, ki živijo in de- lajo v savinjsko-šaleški regiji. »Evropska unija in naša država sta se zavezali, da bomo stopili na pot zelenega prehoda, a tega bremena ne smejo nositi državljani,« je na posvetu v državnem svetu med drugim poudaril velenjski župan in državni svetnik Peter Dermol. Pred- stavniki sindikatov zaposlenih v Premogovniku Velenje in Termoelektrarni Šoštanj (Teš) so se zbrali na mirnem protestnem shodu pred poslopjem državnega zbora. Premier Robert Golob je zagotovil, da vlada rudarjev in njihovih družin ne bo pustila na cedilu. BARBARA FURMAN V strategiji vlade je pred- videno, da naj bi v Sloveniji leta 2033 izstopili iz premoga, a so se pred časom pojavila namigovanja, da naj bi se to zgodilo že nekaj let prej, kar je za prebivalce Šaleške doline nedopustno. »Od letnice 2033 ne nameravamo odstopiti, saj potrebujemo čas, da bomo Šaleško dolino lahko preobli- kovali v skladu z načeli pravič- nega prehoda,« je na posvetu med drugim poudaril župan Peter Dermol in dodal, da mora vlada zagotoviti pogoje za ustvarjanje novih delovnih mest z višjo dodano vredno- stjo, programe za prekvalifi- kacijo in zaposlitev delavcev, vzpostavitev novih poslovnih con, podjetniških inkubatorjev in razvoj inovativnih tehnologij v Šaleški dolini. »Poleg tega je treba nujno zagotoviti družbe- no sprejemljive nadomestne vire energije, stabilno oskrbo s v predstavitvi študije o soci- alnih in ekonomskih vidikih prehoda savinjsko-šaleške regije ob predčasnem zaprtju Teš 6 in Premogovnika Vele- nje poudaril, da bo imel izhod iz premogovništva negativne socialne in ekonomske posle- dice ne le za omenjeno regijo, ampak za celotno slovensko gospodarstvo. »Pričakovati je mogoče izgubo več tisoč delovnih mest ter izpad eko- nomske dejavnosti v podjetjih, ki so neposredno ali posredno vezana na premogovnik ozi- roma termoelektrarno. Da bi zagotovili pravičen prehod, je treba za prestrukturiranje regije ustvariti pogoje, da bo v tem okolju mogoča oživitev gospodarstva,« je pojasnil. Simon Lamot, predsednik Sindikata Premogovnika Vele- nje, je izpostavil, da pravičen prehod potrebuje čas. Opozoril je, da je za vsakega zaposlene- Predstavniki Direkcije RS za infrastrukturo, Re- gionalne razvojne agencije Savinjska, Občine Laško in celjske območne enote za- voda za varstvo narave so se minuli teden sestali na operativnem sestanku, da bi se dogovorili o nadaljevanju gradnje kolesarske poti od Rifengozda do Laškega. Žal neuspešno, saj so po naved- bah civilne iniciative (CI) za kolesarsko pot na sestanku naleteli na nepremostljivo oviro dveh uradnikov zavo- da za varstvo narave iz Ce- lja, ki »trmasto nasprotuje- ta« nadaljevanju projekta. »Predstavniki CI smo z upanjem, da se bodo zadeve premaknile v pozitivno smer, dali čas uradnim ustanovam, da bi se konstruktivno dogo- vorile o nadaljnjih korakih. Ker so bili dosedanji poskusi neuspešni, smo primorani ubrati bolj odločen pristop k reševanju problematike,« napovedujejo v CI. Ob tem poudarjajo, da pri gradnji ko- lesarske poti ne gre za intere- se posameznikov, saj projekt podpira tri tisoč ljudi, ki so za to prispevali svoj podpis. Zato ne pristajajo na ovire, ki jih zagovarjata uradnika iz zavo- da. »Naj prepričata teh tri ti- soč ljudi, da sporno območje predstavlja tako pomembno naravno vrednoto, da po njej ne more iti kolesarska pot in da bi ta povzročila nedo- pusten poseg v naravo. Vsa Evropa se zavzema za trajno- stno mobilnost in zmanjšanje ogljičnega odtisa in varna ko- lesarska pot je eden najbolj trajnostno in okoljsko narav- nanih projektov,« poudarjajo v CI in napovedujejo, da ne bodo dovolili, da bi projekt ustavila dva uradnika iz Ce- lja. Med Celjem in Laškim na gradnjo čaka še približno štiri kilometre kolesarske povezave (skozi Rifengozd, Brstnik in Jagoče), pri čemer del trase v dolžini 150 metrov še ni umeščen v prostor. Za ta del namreč zavod za var- stvo narave zaradi poseganja v območje Nature 2000 še ni izdal pozitivnega mnenja di- rekciji za infrastrukturo, ki je investitorka projekta. V CI ne razumejo, s čim bi posegali v Naturo 2000 oziroma katere živali in rastline bi z gradnjo kolesarske steze ogrožali. Ne nazadnje je, dodajajo, po na- črtovani trasi nekoč potekala edina pešpot iz Rifengozda do Laškega. BA toploto in dostopna stanovanja za prebivalce regije.« Kakšne bodo posledice? Prof. dr. Žan Jan Oplotnik iz Ekonomslo-poslovne fakul- tete Univerze v Mariboru je Miren protestni shod pred državnim zborom (Foto: MOV) ga treba izdelati karierni načrt in posebno pozornost name- niti ukrepom za reševanje so- cialnega statusa invalidov ter delovnih invalidov. Ob tem je treba poskrbeti za delovna mesta, ki jim bodo omogočila enak ali vsaj primerljiv življenj- ski standard. »Že od začetka v našem sindikatu opozarjamo, da bo pretirana ambicioznost pri zelenem prehodu izredno draga tako za prebivalstvo kot tudi za industrijo v naši drža- vi,« je dejal Lamot. Kaj pravi premier? Med posvetom so zaposle- ni v Premogovniku Velenje in Termoelektrarni Šoštanj (Teš) pred državnim zborom pripra- vili miren protestni shod. Pove- dali so, da so za svojo priho- dnost zelo zaskrbljeni. Premier dr. Robert Golob jim je zago- tovil, da si bo vlada prizade- vala za zaščito delovnih mest rudarjev ter socialno varnost njihovih družin. »Zavedamo se, da so pred nami zahtevne naloge, vendar verjamemo, da lahko s premišljenimi ukrepi in sodelovanjem vseh udele- ženih ustvarimo prihodnost, ki bo pravična za ljudi in traj- nostna za regijo,« je prepričan premier. Interventnemu zakonu bo- sta v prihodnjem letu sledila zakon o zapiranju premogov- nika in zakon o prestrukturi- ranju šaleške regije, ki naj bi prinesla trajne rešitve. Zakon o razvojnem prestrukturiranju savinjsko-šaleške regije je še v pripravi. Posvet je bil namenjen poglobljeni razpravi o prihodnosti Šaleške doline. (Foto: MOV) »Pohlep po denarju v zdravstvo ne sodi. Na prvem mestu mora biti bolnik.« Janez Šmid, upokojeni zdravnik »Sem velik zagovornik tega, da imajo mladi na voljo prostor, kjer se lahko družijo zastonj in jim ni treba plačati, da lahko obstajajo v nekem prosto- ru.« Tadej Perčič, direktor Celj- skega mladinskega centra »Moja svetovanja niso za vsakogar. Nekateri hodijo na terapije odlagat stvari, ampak jaz nisem odla- gališče, temveč partner pri spremembi, za katero stranka prevzame odgo- vornost sama.« Rok Čož, svetovalec za bolj kakovostno življenje »Slovenci so glede hrane zelo osveščeni. So tudi zelo dobri gurmani, vedo, kaj jedo. Radi imajo do- bro hrano in dobro vino.« Sebastijan Kovačič, vodja restavracije Brlog na produ »Najbolj pomembno mi je, da sem zdrav in da se držim svoje poti, iskreno- sti in ljubezni do glasbe. Občinstvo to čuti in ve, zato me že 20 let podpira in spremlja.« Uroš Perić, glasbenik Novi TEDNIK št. 48 28. 11. 2024  COLOR CMYK stran 4 4 Št. 48, 28. november 2024 GOSPODARSTVO Kje so najbolj gostoljubni? Turistična zveza Sloveni- je je v okviru Dnevov slo- venskega turizma podelila priznanja natečaja Moja de- žela – znak gostoljubnosti 2024. Tradicionalni natečaj je letos dobil prenovljeno podobo. Namesto pod na- zivom Moja dežela – lepa in gostoljubna nosi odslej naziv Moja dežela – znak gostoljubnosti, večjo velja- vo pri ocenjevanju pa imata turistična ponudba in gosto- ljubnost. Med naj turističnimi kraji je zlati znak gostoljubnosti pripadel Radovljici. Srebrni znak gostoljubnosti je dobila Ljubljana in bronastega Pod- četrtek. Med prepoznavnimi turističnimi kraji so znake prejeli Celje in Velenje ter Slo- venj Gradec. Mestna občina Celje se visokih uvrstitev na tem tradicionalnem natečaju Turistične zveze Slovenije ve- seli že zadnjih nekaj let. Kot je znano, je celjska občina lan prejela najbolj prestižno priznanje, to je za najlepše urejeno in gostoljubno večje mesto v Sloveniji. Med vzhajajočimi turistični- mi kraji je bilo letos s Celjske- ga nagrajeno Šmarje pri Jel- šah. V kategoriji zgodovinska jedra je zlati znak gostoljub- nosti v naši regiji prejelo Sta- ro Velenje. Med izletniškimi točkami je bila nagrajena Ro- gla – park Mašinžaga ter med tematskimi potmi Pot Srečno, ki povezuje občino Laško in tri zasavske občine. BA Laško je bilo minuli teden prestolnica slovenskega turizma. Thermana Laško je namreč gostila največji in najpomembnejši strokovni dogodek v panogi, kjer so ključni odločevalci, vodilni strokovnjaki ter predstav- niki destinacij in turističnega gospodarstva razpravlja- li o najboljših poteh k odpornejšemu, trajnostnemu in gostoljubnemu turizmu. Na Dnevih slovenskega turiz- ma so pretresali izzive, ki so pred panogo, in težave, ki so jih že premagali ter se iz njih tudi marsikaj na- učili. Tudi letos so v sklopu dogodka podelili najvišja priznanja v turizmu, prvič tudi znake Slovenia Green. BOJANA AVGUŠTINČIČ, STA Na Dnevih slovenskega turizma v Laškem o izzivih in priložnostih, s katerimi se sooča panoga Gostoljubnosti umetna inteligenca ne more nadomestiti Po besedah direktorice Slo- venske turistične organizacije (STO) Maje Pak Olaj je Slove- nija na pomembni točki v ra- zvoju trajnostnega turizma, pri čemer so po njenih besedah ključne usmeritve za priho- dnost še večja kakovost, digi- talna preobrazba ter nadaljnje vključevanje v trajnostne po- bude, kot je Zelena shema slo- venskega turizma. Vključeva- nje lokalnih ponudnikov, skrb za okolje, trajnostne prakse ravnanja z naravnimi viri so le nekateri temelji za uspešen razvoj trajnostne družbe. T udi v turizmu, ki je izjemno intenzivna panoga, se iz dneva v dan bolj ponujajo možnosti, ki uvajajo umetno inteligenco. Da je ta lahko v pomoč, meni direktorica direktorata za turi- zem na ministrstvu za gospo- darstvo, turizem in šport Du- bravka Kalin. A je prepričana, da umetna inteligenca ne more nadomestiti pristnega člove- škega stika in iskrenega gosto- ljubja, ki je osrednja vrednota turizma. Če so gostoljubnost v preteklosti dojemali predvsem kot prijaznost in ustrežljivost, pomeni danes oblikovanje celovite, edinstvene izkušnje. Sodobni obiskovalci iščejo pri- stnost, osebni pristop in nepo- zabna doživetja. Gostoljubni domačini, pogosto združeni v turističnih društvih, igrajo ključno vlogo pri tem, je po- udarila tudi podpredsednica Turistične zveze Slovenije Ja- nja Viher. Pomen miru »Težko se bomo šli v Evro- pi turizem, če na drugi strani padajo bombe,« je bil slikovit gospodarski minister Matjaž Han. Zato mora politika na globalni ravni po njegovih besedah omogočiti, da bomo ljudje živeli v miru. Dotaknil se je tudi nekaterih vladnih ukrepov, za katere je ocenil, da niso dobri za gospodarstvo. »Razni odklopi, ›štempljanje‹, omrežnine in tako naprej tre- nutno ne koristijo,« je dejal. Izpostavil je potrebo po pra- gmatičnosti in realnosti, tudi ko gre za upoštevanje evrop- skih direktiv. Kot je dejal, bi morali pogledati na trenutno stanje in kakšen ukrep spreje- ti kakšno leto pozneje. A vse po Hanovih besedah ni slabo. Da živimo v eni najbolj varnih in najbolj lepih držav na sve- tu, je poudaril in dodal, da si je Slovenija v preteklih letih ustvarila ugled trajnostne ze- lene destinacije in to pot mora nadaljevati. O vlogi države pri razvoju turizma je dejal, da go- spodarsko ministrstvo dobro sodeluje z vsemi udeleženci turizma – s turističnim gospo- darstvom, z destinacijami in s civilno družbo – in da vselej prisluhne njihovim pobudam ter potrebam. »Naša iskrena prizadevanja so usmerjena v ugodno, prijazno poslovno okolje, ki podpira turistično- -gostinsko gospodarstvo pri nadaljnjem razvoju.« Ob uspehu tudi številni izzivi Direktorica STO Maja Pak Olaj je dejala, da je slovenski turizem okreval hitreje od evropskega in svetovnega pov- prečja, pri čemer je Slovenija rezultate praktično izenačila s predkoronskim letom 2019. »Ob uspehih se srečujemo tudi z mnogimi izzivi – od potrebe po še tesnejšem dialogu z lokal- nimi skupnostmi pri upravlja- nju destinacij do pospeševanja digitalizacije in nujnih vlaganj v turistično infrastrukturo za dvig kakovosti. Vodilno vlogo na področju trajnosti bomo ohranili le z doslednim ure- sničevanjem zelene obljube na vsakem koraku, pri čemer je Zelena shema slovenskega turizma lahko odlično orodje za razvoj in uvajanje trajno- stnih praks. Dnevi sloven- skega turizma so priložnost, da okrepimo partnerstva ter delimo znanje in navdihujoče zgodbe. Le skupaj lahko gra- dimo gostoljubno, odgovorno in trajnostno Slovenijo, ki bo z uresničevanjem zelene vizije v ponos lokalnim skupnostim in navdih obiskovalcem z vsega sveta,« je izpostavila. Predsednik Turistično-go- stinske zbornice Slovenije Andrej Prebil je prepričan, da je temelj uspešnosti v turizmu zaupanje. To je vrednota, ki presega številke in strategije, je poudaril. Po njegovi oceni je bistveno za uspeh zaupanje med vsemi, ki so vključeni v slovenski turizem – od ministr- stva, STO, lokalnih skupnosti do posameznih ponudnikov storitev. Mladi v turizmu Govorniki, strokovnjaki in turistični delavci so na Dnevih slovenskega turizma govorili tudi o motivaciji mladih za delo v panogi. Antropolog Dan Podjed je ocenil, da je ključna beseda za priho- dnost odklop. »Ne govorim o pravici do odklopa od dela. Mladim generacijam moramo omogočiti, da so ravno prav priklopljene in ravno prav od- klopljene,« je dejal. Po njegovi oceni tudi v gostinskih obratih ne bi bili odveč znaki s prečr- tanim telefonom. »Ko gledaš zaljubljen par, ki sedi za mizo in si je privoščil razkošno ve- čerjo, vidiš, kako partnerja gledata vsak v svoj telefon, na- mesto da bi si gledala v oči,« je ponazoril. Ustanovitelj in direktor Ga- lerije okusov Gašper Puhan je predstavil izkušnjo z iskanjem kadra s pomočjo družbenih omrežij. »Na koncu sem bil kar šokiran, ker smo v zaseb- na sporočila začeli prejemati neposredna vprašanja o višini plače in podobno, brez nekih vljudnostnih predstavitvenih nagovorov. Malo me je strah, da bomo imeli zelo velike teža- ve pri razumevanju generacije, ki se zdaj kali,« je dejal. Ob tem je poudaril, da je delo v turiz- mu čudovit poklic, a pogosto ni pravilno razumljen. Priznanja Na Dnevih slovenskega tu- rizma so podelili tudi najvišja priznanja v turizmu. Ministr- stvo za gospodarstvo, turizem in šport je naziv ambasadorja slovenskega turizma podelilo generalnemu direktorju pod- jetja Top of Travel Helmutu Stückelschweigerju. Prizna- nje za izjemen prispevek k ra- zvoju slovenskega turizma je Turistično-gostinska zbornica Slovenije podelila predsedniku upravnega odbora Postojnske jame Marjanu Batagelju, pri- znanje za življenjsko delo v gostinstvu, ki ga podeljuje sek- cija za gostinstvo pri Obrtno- -podjetniški zbornici Slovenije, je prejel Rok Kanc iz Gostilne pri Gorjancu. Priznanje za izje- men prispevek pri razvoju turi- stične društvene organizacije, ki ga podeljuje Turistična zve- za Slovenije, je prejela predse- dnica T uristične zveze Velenje Marija Brložnik. Kristalni Tri- glav 2024, ki ga podeljuje dru- štvo turističnih novinarjev, je šel v roke Občini Podčetrtek in županu Petru Misji za obnovo gradu Podčetrtek. Prvič so bili v okviru Dne- vov slovenskega turizma podeljeni tudi znaki Slove- nia Green, ki jih že od leta 2015 podeljuje Slovenska turistična organizacija. No- sijo ga turistične destinacije, nastanitve, gostinski obrati, turistične agencije, parki in plaže ter od letos tudi gorski in kongresni centri. Pogoj za pridobitev znaka je dosledno sledenje trajnostnim nače- lom, kar potrjuje zavezanost k odgovornemu in zelenemu razvoju. Letos je znak Slove- nia Green Destination prejelo 20 destinacij, od tega tri prvič (Dolenjske Toplice, Jeruzalem Slovenija in Lendava), preo- stale pa že drugič ali tretjič. Ponovno so podelili tudi naziv naj zelenega koordinatorja oz. koordinatorice. Letos je ta na- ziv, ki nagrajuje najboljše ze- lene koordinatorje v Sloveniji, osvojila dr. Aleksandra Golob iz destinacije Rogla-Pohorje. Letošnji prejemniki znaka Slovenia Green. Nosijo ga turistične destinacije, nastanitve, gostinski obrati, turistične agencije, parki in plaže ter od letos tudi gorski in kongresni centri. Med prejemniki je tudi grad Podsreda, s čimer se je pridružil Zeleni shemi slovenskega turizma. (Foto: Siniša Kanižaj, STO) Mestna občina Celje je v letošnji akciji Tu- ristične zveze Slovenije Moja dežela 2024 osvojila še eno odmevno priznanje za do- sežke na turističnem področju. Na Dnevih slovenskega turizma je prejela zlati znak gostoljubnosti v kategoriji Prepoznavni turistični kraji. (Foto: Matjaž Jambriško) Novi TEDNIK št. 48 28. 11. 2024  COLOR CMYK stran 4 4 Št. 48, 28. november 2024 GOSPODARSTVO Kje so najbolj gostoljubni? Turistična zveza Sloveni- je je v okviru Dnevov slo- venskega turizma podelila priznanja natečaja Moja de- žela – znak gostoljubnosti 2024. Tradicionalni natečaj je letos dobil prenovljeno podobo. Namesto pod na- zivom Moja dežela – lepa in gostoljubna nosi odslej naziv Moja dežela – znak gostoljubnosti, večjo velja- vo pri ocenjevanju pa imata turistična ponudba in gosto- ljubnost. Med naj turističnimi kraji je zlati znak gostoljubnosti pripadel Radovljici. Srebrni znak gostoljubnosti je dobila Ljubljana in bronastega Pod- četrtek. Med prepoznavnimi turističnimi kraji so znake prejeli Celje in Velenje ter Slo- venj Gradec. Mestna občina Celje se visokih uvrstitev na tem tradicionalnem natečaju Turistične zveze Slovenije ve- seli že zadnjih nekaj let. Kot je znano, je celjska občina lan prejela najbolj prestižno priznanje, to je za najlepše urejeno in gostoljubno večje mesto v Sloveniji. Med vzhajajočimi turistični- mi kraji je bilo letos s Celjske- ga nagrajeno Šmarje pri Jel- šah. V kategoriji zgodovinska jedra je zlati znak gostoljub- nosti v naši regiji prejelo Sta- ro Velenje. Med izletniškimi točkami je bila nagrajena Ro- gla – park Mašinžaga ter med tematskimi potmi Pot Srečno, ki povezuje občino Laško in tri zasavske občine. BA Laško je bilo minuli teden prestolnica slovenskega turizma. Thermana Laško je namreč gostila največji in najpomembnejši strokovni dogodek v panogi, kjer so ključni odločevalci, vodilni strokovnjaki ter predstav- niki destinacij in turističnega gospodarstva razpravlja- li o najboljših poteh k odpornejšemu, trajnostnemu in gostoljubnemu turizmu. Na Dnevih slovenskega turiz- ma so pretresali izzive, ki so pred panogo, in težave, ki so jih že premagali ter se iz njih tudi marsikaj na- učili. Tudi letos so v sklopu dogodka podelili najvišja priznanja v turizmu, prvič tudi znake Slovenia Green. BOJANA AVGUŠTINČIČ, STA Na Dnevih slovenskega turizma v Laškem o izzivih in priložnostih, s katerimi se sooča panoga Gostoljubnosti umetna inteligenca ne more nadomestiti Po besedah direktorice Slo- venske turistične organizacije (STO) Maje Pak Olaj je Slove- nija na pomembni točki v ra- zvoju trajnostnega turizma, pri čemer so po njenih besedah ključne usmeritve za priho- dnost še večja kakovost, digi- talna preobrazba ter nadaljnje vključevanje v trajnostne po- bude, kot je Zelena shema slo- venskega turizma. Vključeva- nje lokalnih ponudnikov, skrb za okolje, trajnostne prakse ravnanja z naravnimi viri so le nekateri temelji za uspešen razvoj trajnostne družbe. T udi v turizmu, ki je izjemno intenzivna panoga, se iz dneva v dan bolj ponujajo možnosti, ki uvajajo umetno inteligenco. Da je ta lahko v pomoč, meni direktorica direktorata za turi- zem na ministrstvu za gospo- darstvo, turizem in šport Du- bravka Kalin. A je prepričana, da umetna inteligenca ne more nadomestiti pristnega člove- škega stika in iskrenega gosto- ljubja, ki je osrednja vrednota turizma. Če so gostoljubnost v preteklosti dojemali predvsem kot prijaznost in ustrežljivost, pomeni danes oblikovanje celovite, edinstvene izkušnje. Sodobni obiskovalci iščejo pri- stnost, osebni pristop in nepo- zabna doživetja. Gostoljubni domačini, pogosto združeni v turističnih društvih, igrajo ključno vlogo pri tem, je po- udarila tudi podpredsednica Turistične zveze Slovenije Ja- nja Viher. Pomen miru »Težko se bomo šli v Evro- pi turizem, če na drugi strani padajo bombe,« je bil slikovit gospodarski minister Matjaž Han. Zato mora politika na globalni ravni po njegovih besedah omogočiti, da bomo ljudje živeli v miru. Dotaknil se je tudi nekaterih vladnih ukrepov, za katere je ocenil, da niso dobri za gospodarstvo. »Razni odklopi, ›štempljanje‹, omrežnine in tako naprej tre- nutno ne koristijo,« je dejal. Izpostavil je potrebo po pra- gmatičnosti in realnosti, tudi ko gre za upoštevanje evrop- skih direktiv. Kot je dejal, bi morali pogledati na trenutno stanje in kakšen ukrep spreje- ti kakšno leto pozneje. A vse po Hanovih besedah ni slabo. Da živimo v eni najbolj varnih in najbolj lepih držav na sve- tu, je poudaril in dodal, da si je Slovenija v preteklih letih ustvarila ugled trajnostne ze- lene destinacije in to pot mora nadaljevati. O vlogi države pri razvoju turizma je dejal, da go- spodarsko ministrstvo dobro sodeluje z vsemi udeleženci turizma – s turističnim gospo- darstvom, z destinacijami in s civilno družbo – in da vselej prisluhne njihovim pobudam ter potrebam. »Naša iskrena prizadevanja so usmerjena v ugodno, prijazno poslovno okolje, ki podpira turistično- -gostinsko gospodarstvo pri nadaljnjem razvoju.« Ob uspehu tudi številni izzivi Direktorica STO Maja Pak Olaj je dejala, da je slovenski turizem okreval hitreje od evropskega in svetovnega pov- prečja, pri čemer je Slovenija rezultate praktično izenačila s predkoronskim letom 2019. »Ob uspehih se srečujemo tudi z mnogimi izzivi – od potrebe po še tesnejšem dialogu z lokal- nimi skupnostmi pri upravlja- nju destinacij do pospeševanja digitalizacije in nujnih vlaganj v turistično infrastrukturo za dvig kakovosti. Vodilno vlogo na področju trajnosti bomo ohranili le z doslednim ure- sničevanjem zelene obljube na vsakem koraku, pri čemer je Zelena shema slovenskega turizma lahko odlično orodje za razvoj in uvajanje trajno- stnih praks. Dnevi sloven- skega turizma so priložnost, da okrepimo partnerstva ter delimo znanje in navdihujoče zgodbe. Le skupaj lahko gra- dimo gostoljubno, odgovorno in trajnostno Slovenijo, ki bo z uresničevanjem zelene vizije v ponos lokalnim skupnostim in navdih obiskovalcem z vsega sveta,« je izpostavila. Predsednik Turistično-go- stinske zbornice Slovenije Andrej Prebil je prepričan, da je temelj uspešnosti v turizmu zaupanje. To je vrednota, ki presega številke in strategije, je poudaril. Po njegovi oceni je bistveno za uspeh zaupanje med vsemi, ki so vključeni v slovenski turizem – od ministr- stva, STO, lokalnih skupnosti do posameznih ponudnikov storitev. Mladi v turizmu Govorniki, strokovnjaki in turistični delavci so na Dnevih slovenskega turizma govorili tudi o motivaciji mladih za delo v panogi. Antropolog Dan Podjed je ocenil, da je ključna beseda za priho- dnost odklop. »Ne govorim o pravici do odklopa od dela. Mladim generacijam moramo omogočiti, da so ravno prav priklopljene in ravno prav od- klopljene,« je dejal. Po njegovi oceni tudi v gostinskih obratih ne bi bili odveč znaki s prečr- tanim telefonom. »Ko gledaš zaljubljen par, ki sedi za mizo in si je privoščil razkošno ve- čerjo, vidiš, kako partnerja gledata vsak v svoj telefon, na- mesto da bi si gledala v oči,« je ponazoril. Ustanovitelj in direktor Ga- lerije okusov Gašper Puhan je predstavil izkušnjo z iskanjem kadra s pomočjo družbenih omrežij. »Na koncu sem bil kar šokiran, ker smo v zaseb- na sporočila začeli prejemati neposredna vprašanja o višini plače in podobno, brez nekih vljudnostnih predstavitvenih nagovorov. Malo me je strah, da bomo imeli zelo velike teža- ve pri razumevanju generacije, ki se zdaj kali,« je dejal. Ob tem je poudaril, da je delo v turiz- mu čudovit poklic, a pogosto ni pravilno razumljen. Priznanja Na Dnevih slovenskega tu- rizma so podelili tudi najvišja priznanja v turizmu. Ministr- stvo za gospodarstvo, turizem in šport je naziv ambasadorja slovenskega turizma podelilo generalnemu direktorju pod- jetja Top of Travel Helmutu Stückelschweigerju. Prizna- nje za izjemen prispevek k ra- zvoju slovenskega turizma je Turistično-gostinska zbornica Slovenije podelila predsedniku upravnega odbora Postojnske jame Marjanu Batagelju, pri- znanje za življenjsko delo v gostinstvu, ki ga podeljuje sek- cija za gostinstvo pri Obrtno- -podjetniški zbornici Slovenije, je prejel Rok Kanc iz Gostilne pri Gorjancu. Priznanje za izje- men prispevek pri razvoju turi- stične društvene organizacije, ki ga podeljuje Turistična zve- za Slovenije, je prejela predse- dnica T uristične zveze Velenje Marija Brložnik. Kristalni Tri- glav 2024, ki ga podeljuje dru- štvo turističnih novinarjev, je šel v roke Občini Podčetrtek in županu Petru Misji za obnovo gradu Podčetrtek. Prvič so bili v okviru Dne- vov slovenskega turizma podeljeni tudi znaki Slove- nia Green, ki jih že od leta 2015 podeljuje Slovenska turistična organizacija. No- sijo ga turistične destinacije, nastanitve, gostinski obrati, turistične agencije, parki in plaže ter od letos tudi gorski in kongresni centri. Pogoj za pridobitev znaka je dosledno sledenje trajnostnim nače- lom, kar potrjuje zavezanost k odgovornemu in zelenemu razvoju. Letos je znak Slove- nia Green Destination prejelo 20 destinacij, od tega tri prvič (Dolenjske Toplice, Jeruzalem Slovenija in Lendava), preo- stale pa že drugič ali tretjič. Ponovno so podelili tudi naziv naj zelenega koordinatorja oz. koordinatorice. Letos je ta na- ziv, ki nagrajuje najboljše ze- lene koordinatorje v Sloveniji, osvojila dr. Aleksandra Golob iz destinacije Rogla-Pohorje. Letošnji prejemniki znaka Slovenia Green. Nosijo ga turistične destinacije, nastanitve, gostinski obrati, turistične agencije, parki in plaže ter od letos tudi gorski in kongresni centri. Med prejemniki je tudi grad Podsreda, s čimer se je pridružil Zeleni shemi slovenskega turizma. (Foto: Siniša Kanižaj, STO) Mestna občina Celje je v letošnji akciji Tu- ristične zveze Slovenije Moja dežela 2024 osvojila še eno odmevno priznanje za do- sežke na turističnem področju. Na Dnevih slovenskega turizma je prejela zlati znak gostoljubnosti v kategoriji Prepoznavni turistični kraji. (Foto: Matjaž Jambriško) Novi TEDNIK št. 48 28. 11. 2024  COLOR CMYK stran 5 5 Št. 48, 28. november 2024 GOSPODARSTVO Celjsko okrožno sodišče sprejelo sklep o stečaju Emo Orodjarne Okrožno sodišče v Celju je pretekli teden sprejelo sklep o stečaju Emo Orodjarne Celje, ki ga je predlagala družba sama. Za stečajnega upravitelja je bil imenovan To- maž Pulko. Zadnji dan za prijavo terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic je 20. februar 2025, je zapisano na portalu Ajpes. V Novem tedniku smo že julija pisali, da se podjetje že dlje časa sooča s finančnimi težavami. Delavci so za september prejeli 300 evrov plače, oktobrske še niso dobili, prav tako še niso dobili letošnjega regresa. Družba je leto 2023 sklenila z izgubo 2,5 milijona evrov, predlani 2,8 milijona evrov. Brez dela naj bi ostalo 150 ljudi. Stečajni upravitelj je le dva dni po začetku stečaja objavil nezavezujoče zbiranje ponudb za najem pisarniško-proizvodnega kompleksa Emo Orodjarne. Na osnovi ponudb se bo odločil, ali bo tovarno, ki je v Trnovljah, sploh oddal v najem. Kot je zapisal, je mogoče najeti celotni kompleks in opremo ali le posamezne dele nepremičnine ali posamezne stroje. Ponudbe bo zbiral le do 5. decembra, najemno pogodbo pa bo sklenil za največ eno leto. LJ »Katharina je znana po svojem opti- mizmu, energiji in strasti do svojega dela in ekipe,« so sporočili iz podje- tja BSH Hišni aparati Nazarje. (Foto: arhiv BSH) Kdo so najbogatejši podjetniki s Celjskega? Premoženje najbolj povečala družina Moškotevc Revija Finance Manager je objavila novo lestvico sto najbogatejših Slovencev. Na njej je dvanajst podjetni- kov s širšega celjskega območja. Toliko jih na lestvici ni bilo že več let. Lani jih je bilo deset. Lastnika Inpo- sa Ivan Pfajfar in Maša Pfajfar Toplak sta v primerjavi z letom 2023 na lestvici zdrsnila za 19 mest, še lani sta zasedala 23. mesto. Njuno premoženje je letos ocenjeno na 76 milijonov evrov, še lani je znašalo 93,6 milijona. Z lanskega 87 . mesta je na 47 . poskočila družina Moškotevc z ocenjenim premoženjem 64,8 milijona evrov. Moškotevčevi so solastniki gradbene družbe Voc Ekologija, v kateri je najpomembnejše podjetje Voc, in trgovsko-proizvodne družbe Ahac. LARISA JEKNIĆ Stoterica najbogatejših Slo- vencev je letos »težja« za 14 odstotkov oziroma za malo več kot 1,2 milijarde evrov in tako z 9,97 milijarde evrov najpremožnejša doslej, po- roča revija Finance Manager. Letošnji prag za uvrstitev na lestvico je znašal 43,1 milijo- na evrov in je za osem milijo- nov evrov višji kot lani. Poskok družine Moškotevc Roman Moškotevc upravlja gradbeno družbo Voc Celje, ki je v letu 2023 poslovala z rekordnimi rezultati. Či- sti prihodki od prodaje so znašali več kot 102 milijona evrov, čisti dobiček pa več kot sedem milijonov evrov. Moškotevc je tudi ustanovi- telj in direktor podjetja Ahac s 33-letno tradicijo, ki je lani poslovalo z več kot dvema milijonoma evrov čistega dobička, čisti prihodki od prodaje so znašali več kot 57 milijonov evrov. Podjetje je v letu 2023 zaposlovalo med 100 in 120 ljudi. Ahac je tudi imetnik več znanih blagovnih znamk, med drugim Droge, Iskre in Iskre Eko. Premože- nje Moškotevčevih je letos ocenjeno na 64,8 milijona evrov, kar je v primerjavi z letom 2023 dve tretjini več oziroma malo več kot 25 mi- lijonov evrov. Inpos navzdol Še lani sta oče in hči Ivan Pfajfar in Maša Pfajfar Toplak zasedala 23. mesto, letos sta se uvrstila na 42. Podjetje Inpos je leto 2023 sklenilo s 4,7 milijona evrov čistega dobička in z več kot 60 mi- lijoni evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je slabše od leta 2022, ko je leto zaključi- lo z več kot 78 milijoni evrov čistih prihodkov od proda- je in približno 5,5 milijona evrov čistega dobička. Inpos je eden glavnih trgovcev na debelo in drobno s tehničnim blagom, na trgu je že 35 let. Podjetje oddaja v najem tudi poslovne prostore. Leta 2023 sta oče in hči imela 93,6 mili- jona evrov premoženja, letos je to ocenjeno na 76 milijonov evrov. Ivan Pfajfar in Maša Pfajfar Toplak imata v lasti še pod- jetje Lesoprodukt, polovični delež v nakelskem trgovcu z metalurškimi izdelki Mer- steel SSC in približno 10 od- stotkov delnic družbe Kovin- trade. Stabilno tudi družina Jager Med podjetniki in podjetni- škimi družinami s Celjskega je najvišje na lestvici sto naj- bolj premožnih Slovencev družina Jager. Boštjan, Miha in Aleš Jager so pred petimi leti prevzeli vodenje družin- skega trgovskega podjetja Ja- gros, ki ga je ustanovil njiho- ve oče, podjetnik Franc Jager. Jagros deluje že 35 let. Pod- jetje je v letu 2023 poslovalo izjemno dobro, čisti prihodki od prodaje so znašali več kot 229 milijonov evrov, čisti do- biček pa več kot 15 milijonov evrov. Njihovo premoženje je ocenjeno na 163 milijonov evrov, leta 2023 je ocena zna- šala 136 milijonov evrov. Povratniki na lestvici Letos so se lestvici sto naj- bogatejših v Sloveniji ponov- lijona evrov. Na 68. mesto se je letos uvrstil Ivan Cajzek, ki je vodenje skupine Gic gradnje lani decembra pre- dal svojemu sinu Roku Ca- jzku. Cajzkovo premoženje je ocenjeno na 53,9 milijona evrov. Podjetje Gic gradnje je v letu 2023 ustvarilo 53,6 milijona evrov, čisti dobiček je znašal več kot 2 milijona evrov. BSH Nazarje z novo izvršno direktorico Po enajstih letih vodenja se je z mesta izvršnega direktor- ja podjetja BSH Hišni aparati Nazarje poslovil Wolfram von Ohain, ki se vrača v centralo BSH v München. Na njegovo mesto je s 1. novembrom sedla Katharina Vargas Sotomonte. Kot so sporočili iz podjetja BSH Hišni aparati Nazarje, je Vargas Sotomontejeva svojo poklicno pot začela v podje- tju Danone, kjer je šest let in pol delala na področju trže- nja in prodaje. Podjetju BSH se je kot produktna vodja na področju sesalnikov pri- družila junija 2012, dve leti kasneje je postala vodja glo- balne omenjene kategorije. Leta 2019 je odšla v podjetje Roberta Boscha, kjer je bila dve leti in pol izvršna po- močnica Uweja Raschkeja. V družbo BSH se je vrnila kot Med tistimi, ki so v zadnjem letu najbolj povečali svoje bogastvo, je družina Moškotevc s Kozjanskega, ki se je na lestvico slovenskih multimilijonarjev prvič vpisala pred štirimi leti. Sin Žan in hči Neža sta že nekaj časa vpeta v vsa družinska podjetja, ki jih s poslovnimi partnerji vodita oče Roman in mama Andreja. (Foto: arhiv NT/Andraž Purg) 26. Družina Strašek (KLS) 103 milijone evrov 29. Družina Bastl (Container in Pocinkovalnica) 95,4 milijona evrov 39. Družina Albreht (Zlatarna Celje) 80,5 milijona evrov 42. Ivan Pfajfar in Maša Pfajfar Toplak (Inpos) 76 milijonov evrov 46. Franc Pišek (Vitli – Krpan) 65,4 milijona evrov 47. Družina Moškotevc (VOC Celje, Ahac) 64,8 milijona evrov 66. Uroš Merc (Bisol Group) 54,7 milijona evrov 68. Ivan Cajzek (Gic Gradnje) 53,9 milijona evrov 70. Bogdan Kronovšek in Nataša Besednjak (Kronoterm) 53,4 milijona evrov 77. Ivan in Črt Cencelj (Inel) 50,7 milijona evrov 83. Miran Zagožen (Aplast) 48,7 milijona evrov 95. Iztok Špan (Tajfun Planina) 44,7 milijona evrov Na lestvici 100 najbogatejših Slovencev je 12 podjetnikov s Celjskega no pridružili trije podjetniki iz širše savinjske regije. Med njimi je najvišje družina Strašek na 26. mestu z oce- njenim premoženjem 103 milijone evrov. Leta 2023 revija Finance Manager dru- žine ni uvrstila med stoteri- co, kamor sicer sodi, razlog je bila ogromna škoda, ki jo je njenemu podjetju povzro- čila poplava. Leto pred tem je zasedala 22. mesto. Stra- škovi so lastniki KLS Ljub- no, podjetja za proizvodnjo zobatih obročev za vztraj- nike, ki je lani ustvarilo več kot 50 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje in več kot 11 milijonov evrov čiste- ga dobička. Sledi jim druži- na Bastl na 29. mestu s 95,4 milijona evrov premoženja. Na lestvici je bila nazadnje leta 2010. Bastlovi upravlja- jo podjetji Pocinkovalnica in Container. Pocinkovalnica je v letu 2023 ustvarila več kot 19 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, čisti dobiček je znašal malo več kot 1,5 milijona evrov. Podje- tje Container je ustvarilo več kot 36 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, čisti dobiček je bil skoraj 5,5 mi- vodja področja aparatov za kuhanje in pečenje za REM v Istanbulu, kjer je to podro- čje uspešno razvijala v zah- tevnem raznolikem tržnem okolju. Vargas Sotomonte- jeva je bila nazadnje vodja strateškega upravljanja REM, kjer je izvajala načela nove marketinške organizacije za optimizacijo uporabe virov v podporo strategiji rasti v vseh državah REM. Na čelo izvršne direktorice BSH Hišni aparati Nazarje je bila imeno- vana v začetku tega meseca. SJ Novi TEDNIK št. 48 28. 11. 2024  COLOR CMYK stran 6 6 Št. 48, 28. november 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Predvidoma jutri (petek) naj bi dokončno postavili nov kolesarski most čez Savinjo pri celjski Špici. Gre za večji poseg, zato je Partizanska cesta od naselja Lisce do konca travnate površine pri kmetiji Lun v smeri Kasaz zaprta za ves promet. To je razjezilo nekatere krajane, ki so nas te dni klicali, da takšna za- pora zanje ni primerna, tudi zato ne, ker morajo zdaj mimo Petrovč v Celje. Vse to podaljšuje tudi čas vožnje intervencijskih vozil v nujnih primerih, dodajajo krajani. Pravijo še, da jih iz občine ni nihče niti vprašal za mnenje glede obvoza, a to zagotovo ne drži, pravijo v Mestni občini Celje. SIMONA ŠOLINIČ Obnova igrišča v Trubarjevi ulici CELJE – V celjski občini nadaljujejo prenove otroških in športnih igrišč. Med drugim začenjajo prenovo igrišča v Trubarjevi ulici. Vrednost projekta je malo manj kot 89 tisoč evrov. »V sklopu obnove je predvidena odstranitev opreme, vključno z dotrajanimi igrali. Uredili bodo tudi prostor za večnamensko igro ter organizacijo manjših dogodkov. Nova otroška igrala bodo najmlajšim uporabnikom omogočila igro s plezanjem, z guganjem, vzpenjanjem in s spuščanjem po toboganu. Nameščeni bosta tudi nova miza za namizni tenis in urbana oprema,« so sporočili iz celjske občine. Kamnit zid bo namenjen ureditvi novega območja za sedenje in počitek. Z zasaditvijo dreves bo na igrišču več sence, z dodatno ozelenitvijo roba igrišča bo tudi varnejša razmejitev med parkiriščem za avtomobile in otroškim igriščem. Izvajalec gradbenih in ureditvenih del na igrišču je javno podjetje Zelenice, ki naj bi dela končalo do konca tega leta. Občina je letos uredila igrišča v mestnem parku, v Brodarjevi ulici v mestni četrti Dolgo polje ter v krajevni skupnosti Teharje. V teh dneh bodo končana tudi dela na večnamenskem zunanjem igrišču Pod lipami in v Trnovljah. SŠol Evropsko božično mesto 2025 CELJE – Mednarodna žirija Mreže božičnih mest, ki jo podpira Evropski parlament, je Celju podelila naziv evropsko božično mesto 2025. Priznanje bodo Celjani pre- vzeli sredi decembra v češkem Brnu. Izročili jim ga bodo predstavniki evropskega božičnega mesta 2024 iz Irske. Celje se je na razpis prijavilo s programom Pravljičnega Celja 2024. Mednarodna žirija je med vsemi prijavljenimi mesti na- ziv podelila Celju, ki, kot so zapisali v mreži, slovi po očarljivih prazničnih tradicijah in inovativnem duhu skupnosti. Mreža božičnih mest si ob podpori Evropskega parlamenta prizadeva za spodbujanje kulturnih, družbenih in ekonomskih vrednot božičnih praznovanj po vsej Evropi. SŠol Tako naj bi bilo videti igrišče v Trubarjevi ulici. (Foto: MOC) Nazivi božična prestolnica, mesto ali vas izpostavljajo mesta in vasi, ki so zgled sodelovanja, inovacij in ohranjanja dedi- ščine v prazničnem času. (Foto: Nik Jarh) CELJE – Obvoz skozi Petrovče jezi nekatere krajane Most naj bi postavili jutri, zapora ceste ostaja v stik s krajani, občina jasno poudarja, da trditev, da se s stanovalci občinski pred- stavniki niso pogovarjali, ne drži: »Ob obravnavi predloga popolne zapore ceste smo v Mestni občini Celje sklica- li obravnavo, na katero so bili ob vseh intervencijskih službah in izvajalcu javnega potniškega prometa vablje- ni tudi predstavniki Mestne četrti Savinja in Krajevne skupnosti Medlog, ki pa se obravnave niso udeležili.« Investitorica projekta nove- ga mostu je Direkcija RS za infrastrukturo. Sicer so v občini čas izvajanja del tudi nekoliko skrajšali. Znano je, da je postavitev tako velike konstrukcije zahtevna, pred- vsem sestavljanje dvigala, s katerim naj bi most jutri tudi postavili. Foto: Andraž Purg po sebi predstavlja velik logi- stični izziv.« Obvoz je tako te dni urejen skozi Petrovče, drugi obvozi na tem območju v smeri Celja niso možni. V občini pravijo, da zato, ker v neposredni bli- žini ni zalednih cest, ki bi to omogočale. »Zavedamo se, da zapora ceste podaljšuje poto- valne čase stanovalcev in zah- teva prilagoditev organizacije vsakodnevnih dejavnosti – tudi za intervencijske službe, ki bodo morale v tem času svoje naloge logistično drugače na- črtovati,« pojasnjujejo. V obči- ni so dodali, da so z izvajalcem del dogovorjeni, da bodo dela izvedena v najkrajšem mo- žnem času: »S tem namenom smo tudi skrajšali obdobje za- pore s prvotno predvidenih 36 dni, kar je bil predlog izvajalca, na 14 dni. Da gre za resnično obsežen projekt, ki bi ga težko izvedli v krajšem času, kot je zdaj načrtovan, priča tudi to, da je samo namestitev dvigal- ne naprave trajala več dni.« Niso se udeležili Glede očitkov, da občina ni stopila pred načrtom del V občini pravijo, da razu- mejo izraženo skrb prebival- cev zaradi popolne zapore ceste: »Tudi sami smo z inve- stitorico in izvajalcem skušali najti čim bolj optimalno re- šitev glede zapore, ki bi kar v najmanjši možni meri vpli- vala na vsakdanje življenje prebivalcev. Popolna zapora ceste je glede na obsežnost projekta in zahtevnost upo- rabe specializirane naprave za namestitev mostu žal ne- izogibna. Namestitev mostu vključuje tudi dostavo dvigal- ne naprave s približno 50 iz- rednimi prevozi, kar že samo Zapora ceste je marsikoga razjezila. Dvig mostu bo na videz zelo spektakularen. Novi TEDNIK št. 48 28. 11. 2024  COLOR CMYK stran 6 6 Št. 48, 28. november 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Predvidoma jutri (petek) naj bi dokončno postavili nov kolesarski most čez Savinjo pri celjski Špici. Gre za večji poseg, zato je Partizanska cesta od naselja Lisce do konca travnate površine pri kmetiji Lun v smeri Kasaz zaprta za ves promet. To je razjezilo nekatere krajane, ki so nas te dni klicali, da takšna za- pora zanje ni primerna, tudi zato ne, ker morajo zdaj mimo Petrovč v Celje. Vse to podaljšuje tudi čas vožnje intervencijskih vozil v nujnih primerih, dodajajo krajani. Pravijo še, da jih iz občine ni nihče niti vprašal za mnenje glede obvoza, a to zagotovo ne drži, pravijo v Mestni občini Celje. SIMONA ŠOLINIČ Obnova igrišča v Trubarjevi ulici CELJE – V celjski občini nadaljujejo prenove otroških in športnih igrišč. Med drugim začenjajo prenovo igrišča v Trubarjevi ulici. Vrednost projekta je malo manj kot 89 tisoč evrov. »V sklopu obnove je predvidena odstranitev opreme, vključno z dotrajanimi igrali. Uredili bodo tudi prostor za večnamensko igro ter organizacijo manjših dogodkov. Nova otroška igrala bodo najmlajšim uporabnikom omogočila igro s plezanjem, z guganjem, vzpenjanjem in s spuščanjem po toboganu. Nameščeni bosta tudi nova miza za namizni tenis in urbana oprema,« so sporočili iz celjske občine. Kamnit zid bo namenjen ureditvi novega območja za sedenje in počitek. Z zasaditvijo dreves bo na igrišču več sence, z dodatno ozelenitvijo roba igrišča bo tudi varnejša razmejitev med parkiriščem za avtomobile in otroškim igriščem. Izvajalec gradbenih in ureditvenih del na igrišču je javno podjetje Zelenice, ki naj bi dela končalo do konca tega leta. Občina je letos uredila igrišča v mestnem parku, v Brodarjevi ulici v mestni četrti Dolgo polje ter v krajevni skupnosti Teharje. V teh dneh bodo končana tudi dela na večnamenskem zunanjem igrišču Pod lipami in v Trnovljah. SŠol Evropsko božično mesto 2025 CELJE – Mednarodna žirija Mreže božičnih mest, ki jo podpira Evropski parlament, je Celju podelila naziv evropsko božično mesto 2025. Priznanje bodo Celjani pre- vzeli sredi decembra v češkem Brnu. Izročili jim ga bodo predstavniki evropskega božičnega mesta 2024 iz Irske. Celje se je na razpis prijavilo s programom Pravljičnega Celja 2024. Mednarodna žirija je med vsemi prijavljenimi mesti na- ziv podelila Celju, ki, kot so zapisali v mreži, slovi po očarljivih prazničnih tradicijah in inovativnem duhu skupnosti. Mreža božičnih mest si ob podpori Evropskega parlamenta prizadeva za spodbujanje kulturnih, družbenih in ekonomskih vrednot božičnih praznovanj po vsej Evropi. SŠol Tako naj bi bilo videti igrišče v Trubarjevi ulici. (Foto: MOC) Nazivi božična prestolnica, mesto ali vas izpostavljajo mesta in vasi, ki so zgled sodelovanja, inovacij in ohranjanja dedi- ščine v prazničnem času. (Foto: Nik Jarh) CELJE – Obvoz skozi Petrovče jezi nekatere krajane Most naj bi postavili jutri, zapora ceste ostaja v stik s krajani, občina jasno poudarja, da trditev, da se s stanovalci občinski pred- stavniki niso pogovarjali, ne drži: »Ob obravnavi predloga popolne zapore ceste smo v Mestni občini Celje sklica- li obravnavo, na katero so bili ob vseh intervencijskih službah in izvajalcu javnega potniškega prometa vablje- ni tudi predstavniki Mestne četrti Savinja in Krajevne skupnosti Medlog, ki pa se obravnave niso udeležili.« Investitorica projekta nove- ga mostu je Direkcija RS za infrastrukturo. Sicer so v občini čas izvajanja del tudi nekoliko skrajšali. Znano je, da je postavitev tako velike konstrukcije zahtevna, pred- vsem sestavljanje dvigala, s katerim naj bi most jutri tudi postavili. Foto: Andraž Purg po sebi predstavlja velik logi- stični izziv.« Obvoz je tako te dni urejen skozi Petrovče, drugi obvozi na tem območju v smeri Celja niso možni. V občini pravijo, da zato, ker v neposredni bli- žini ni zalednih cest, ki bi to omogočale. »Zavedamo se, da zapora ceste podaljšuje poto- valne čase stanovalcev in zah- teva prilagoditev organizacije vsakodnevnih dejavnosti – tudi za intervencijske službe, ki bodo morale v tem času svoje naloge logistično drugače na- črtovati,« pojasnjujejo. V obči- ni so dodali, da so z izvajalcem del dogovorjeni, da bodo dela izvedena v najkrajšem mo- žnem času: »S tem namenom smo tudi skrajšali obdobje za- pore s prvotno predvidenih 36 dni, kar je bil predlog izvajalca, na 14 dni. Da gre za resnično obsežen projekt, ki bi ga težko izvedli v krajšem času, kot je zdaj načrtovan, priča tudi to, da je samo namestitev dvigal- ne naprave trajala več dni.« Niso se udeležili Glede očitkov, da občina ni stopila pred načrtom del V občini pravijo, da razu- mejo izraženo skrb prebival- cev zaradi popolne zapore ceste: »Tudi sami smo z inve- stitorico in izvajalcem skušali najti čim bolj optimalno re- šitev glede zapore, ki bi kar v najmanjši možni meri vpli- vala na vsakdanje življenje prebivalcev. Popolna zapora ceste je glede na obsežnost projekta in zahtevnost upo- rabe specializirane naprave za namestitev mostu žal ne- izogibna. Namestitev mostu vključuje tudi dostavo dvigal- ne naprave s približno 50 iz- rednimi prevozi, kar že samo Zapora ceste je marsikoga razjezila. Dvig mostu bo na videz zelo spektakularen. Novi TEDNIK št. 48 28. 11. 2024  COLOR CMYK stran 7 7 Št. 48, 28. november 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Krajani zaselka Vinska Gorica, ki živijo neposredno ob javni poti, se že vrsto let srečujejo s problematiko obremenjenosti te poti z vozili. Julija letos so podpisali zahtevo za ureditev problematike na odseku med sta- novanjskima hišama Majer in Pohajač in jo naslovili na Občino Dobrna ter tamkajšnji občinski svet. V dopisu so zahtevali ureditev razmer do 10. septembra letos. V ob- činski upravi so obljubili, da bodo zahtevo obravnavali na naslednji seji občinskega sveta. A problem ostaja ne- rešen, opozarjajo krajani. Ker omenjena problematika ni bila uvrščena niti na oktobrsko sejo občinskega sveta, so se krajani Vinske Gorice te seje osebno udeležili … BOJANA AVGUŠTINČIČ DOBRNA – Krajani Vinske Gorice že vrsto let opozarjajo na ureditev prometnih razmer »Uporabili bomo vsa pravna sredstva« Stališče župana Župan Dobrne Martin Brecl priznava, da je bila cesta skozi Vinsko Gorico med gradnjo kolesarske povezave na Dobrni v poletnih mesecih obremenjena bolj kot običajno. Zato je občina tudi naročila meritve o številu vozil in krši- tvah, vendar redarska služba ni zabeležila večjih prekora- čitev, pravi župan. »Krajane predvsem motijo tovornjaki, ki do štirikrat dnevno s čistilne naprave vozijo blato. V občini se zavedamo, da bo treba pri čistilni napravi urediti most, kar bo pomenilo sprostitev prometa skozi Vinsko Gorico. Sedanji most namreč ne omogoča težkega prometa, zato sta predvideni njegova razširitev in obnova. Projekti zanj sicer še niso pripravljeni,« še pravi župan. Ministrica odprla novo zobozdravstveno ambulanto Ministrica Valentina Prevolnik Rupel s prejemniki priznanja in zahval ter z županom Občine Radeče Tomažem Režunom (na levi), ki je naziv ambasador srčnosti prejel lani. (Foto: Vukašin Šobot) RADEČE – Ministrica za zdravje dr. Valentina Prevol- nik Rupel je minuli teden obiskala Zdravstveni dom Ra- deče, kjer je slavnostno pre- dala namenu novo zobozdra- vstveno ambulanto za otroke in mladostnike. Na slavnostni prireditvi, ki je sledila odpr- tju, je podelila tudi priznanje ambasador srčnosti. Nova ambulanta bo mladim bolnikom nudila celovito zo- bozdravstveno oskrbo v pri- jaznem okolju, kar je ključno za razvoj zdravih zobnih na- vad in ustne higiene. Direktor Zdravstvenega doma Radeče Franci Čeč je ob tem poudaril pomen preventive, ministrica Valentina Prevolnik Rupel pa je izpostavila, da je zagotavlja- domu Melita Patačić Malus, zahvali za delovanje na podro- čju zdravstva pa je ministrica izročila pediatrinji Ksenija Kozorog za zavzeto in vizio- narsko vodenje ZD Radeče in za prispevek k ponovni vzpo- stavitvi pediatrične ambulante ter doktorju dentalne medicine Vladanu Tričkoviću za izje- mno delo z bolniki. Ministrica je ob podelitvi poudarila pomen sodelovanja in opolnomočenja bolnikov za boljšo kakovost zdravstvenih storitev. Dodala je, da osve- ščeni bolniki ne le izboljšujejo svoje zdravljenje, temveč s so- delovanjem prispevajo k višji kakovosti in dostopnosti celo- tnega zdravstvenega sistema. Na koncu je ministrica pohva- lila trud lokalne skupnosti za krepitev zdravja in dobrobiti prebivalcev Radeč. BA nje dostopnih zdravstvenih storitev za otroke ena ključnih prednosti v zdravstvu. V Zdravstvenem domu Ra- deče so pred nedavnim prejeli tudi odobritev za širitev še ene zobne ambulante za odrasle, kar pomeni, da bodo lahko sprejeli še več bolnikov ter nudili raznovrstnejše in ka- kovostnejše zobozdravstvene storitve. Ministrica se je v Radečah udeležila tudi slavnostne pri- reditve, ki jo je organizirala občina v sodelovanju z Zdra- vstvenim domom Radeče. Na dogodku je ministrica podelila priznanje ambasador srčnosti za leto 2024 ter zahvali. Prizna- nje je prejela vodja laboratori- ja v radeškem zdravstvenem Krajani Vinske Gorice so omenjeno cesto pred pribli- žno 35 leti asfaltirali z lastnimi sredstvi in s prostovoljnim de- lom. Do nedavnega je bila last stanovalcev oziroma krajanov, ki imajo ob njej parcele, nato so zemljišče, po kateri gre, nekateri brezplačno odstopili Občini Dobrna. Cesta takrat ni bila namenjena prevozu težkih tovornih vozil, ki se zdaj po- javljajo na njej, zato sta bila utrditev ceste in asfalt urejena temu primerno, pojasnjujejo krajani. »Kljub postavljenima zna- koma ob obeh mostovih, na katerih je navedena dovoljena osna obremenitev štiri tone, je zaradi težkih vozil (tovornjaki, hruške, cisterne), ki omejitve ne upoštevajo, cesta že močno načeta. Tu se kaže odnos do našega dela, denarja in volje. Ob brezplačnem odstopu ze- mljišča, prostovoljnem delu in delni fi nančni udeležbi obča- nov ob prenovi cestišča smo zdaj prebivalci, ki živimo ob tej cesti, v neenakopravnem položaju z vsemi drugimi, ki to cesto uporabljajo. Počutimo se drugorazredne, saj občina ne poskrbi za našo varnost in zdravje,« opozarjajo krajani Vinske Gorice. Stopnjevanje težav Kot pravijo, so se težave po- javile kmalu po prenovi ceste leta 1988. »Vozniki motornih vozil so po cesti začeli voziti hitreje, kar je botrovalo števil- nim prometnim nezgodam, najpogosteje so se te dogajale pri stanovanjski hiši Senič in se še vedno,« navajajo. Prebival- ci Vinske Gorice, ki živijo ob omenjeni cesti, so že leta 1995 podpisali vlogo za namestitev hitrostnih ovir in jo naslovili na Občino Vojnik. Julija 1998, ko je bila Občina Dobrna še del vojniške občine, je o pro- blematiki razpravljal vojniški občinski svet, ki je soglašal s postavitvijo hitrostnih ovir na cesti skozi Vinsko Gorico (pri hiši Seničevih). A do uresni- čitve sklepa ni prišlo, saj se je kmalu zatem Občina Dobrna osamosvojila. Krajani Vinske Gorice so prepričani, da bi mo- rala ta sklep že davno uresniči- ti dobrnska občina. Z večanjem števila prebi- valstva v občini in z zapo- slovanjem oseb od drugod v podjetjih, ki imajo sedež na Dobrni oziroma izvajajo dejavnost v tej občini, se je število vozil na cesti skozi Vinsko Gorico občutno pove- čalo. Cesto uporabljajo tudi vozniki tovornjakov podjetja Vo-ka Celje, ki vozijo blato s čistilne naprave v Vinski Go- rici, saj je most v njeni bližini zanje preozek. Tovornjaki, ki pripeljejo iz smeri Celja, za dostop do čistilne naprave tako ne prečkajo mostu v njeni bližini, ampak se po na- vedbah krajanov peljejo skozi Dobrno, mimo stanovanjske hiše Pohajač v Vinski Gorici in pot po cesti nadaljujejo do čistilne naprave. Nato se s polnimi cisternami po isti poti peljejo nazaj. Tako na- redijo približno šest kilome- trov daljšo pot, kot bi jo, če bi imela čistilna naprava »svoj« most. Da to ni ne ekonomič- no ne ekološko, opozarjajo krajani. »Prebivalci ob omenjeni cesti, ki je tudi šolska pot, izgubljamo varnost in kako- vost življenja zaradi gostote prometa, strahu, hrupa, one- snaženja in škode, ki jo vozila povzročajo na travnih površi- nah,« poudarjajo. Kot doda- jajo, so vrhunec potrpljenja dosegli letos ob prenovi glav- ne ceste skozi Dobrno. Zaradi spremenjenega prometnega režima na tem odseku so namreč številni vozniki za- čeli iskati krajšo pot in tako je cesta skozi Vinsko Gorico postala še bolj prometna. Zahteve Na težave nekateri krajani Občino Dobrna opozarjajo že od njene ustanovitve. Pred nedavnim so ponovno pozva- li župana in občinske svetni- ke, naj uredijo problematiko na omenjeni cesti. Tako so od občinskega sveta zahtevali, naj s sprejemom ustreznih pravnih podlag poskrbi za postavitev več cestnih ovir na omenjeni cesti ter za postavi- tev prometnega znaka, ki bo dovoljeval vožnjo po omenje- ni cesti za stanovalce. Nujna sta po mnenju krajanov tudi gradnja novega mostu pri či- stilni napravi ter redno izvaja- nje nadzora redarske službe glede upoštevanja prometne signalizacije … Da bi svetnikom predstavi- la svoje zahteve, se je skupina krajanov Vinske Gorice udele- žila tudi seje občinskega sveta, ki je bila 23. oktobra. Župan je omenjeno problematiko uvr- stil na začetek seje. Krajani so Cesta skozi Vinsko Gorico je postala bližnjica za tiste, ki se peljejo iz smeri Lemberga proti Dobrni in obratno. imeli na voljo deset minut, da so povedali, kaj želijo. »Prav- nica je prebrala naš dopis. Pri- soten je bil tudi predstavnik medobčinskega redarstva. Po desetih minutah, ki smo jih nato krajani imeli na voljo za predstavitev težav in zahtev, so svetniki brez kakršnekoli razprave ali komentarja spre- jeli sklep, da se je občinski svet seznanil s problematiko. Nič pa ni bilo govora o tem, kako naj bi rešili težave. Za- hvalila sem se jim za tako ›plo- dno‹ delo,« je bila razočarana ena od krajank Vinske Gorice Lidija Senič. Kot je dodala, so ob tem, da je Občina Dobrna od krajanov brezplačno prido- bila zemljišča, po katerih gre omenjena cesta, pričakovali, da bodo občinski svetniki rav- nali v njihov prid. Približno dva tedna po omenjeni seji občinskega sveta so krajani dobili dopis iz občine, da se je občinski svet seznanil s problematiko in da je sprejel tri sklepe. In sicer: da bo občina poskrbela za ureditev bankin, da bo po- stavljena merilna naprava za merjenje hitrosti v bližini sta- novanjske hiše Vinska Gorica 7 in da bo redarska služba na problematičnem odseku iz- vajala večji nadzor. A krajani s tem niso zadovoljni. »To je metanje peska v oči in po- meni nadaljevanje 30-letne sage. Za rešitev težav bomo uporabili vsa pravna sred- stva, ki nam bodo omogočila ponovno kakovostno bivanje ob omenjeni cesti,« je odloč- na Lidija Senič. Foto: Andraž Purg Prometne signalizacije, ki prepove- duje uporabo mostu in ceste težkim tovornjakom in dovoljuje le lokalni promet, številni vozniki očitno ne upoštevajo. Krajani, ki živijo ob tej cesti, se zato počutijo ogroženo. »To je metanje peska v oči in pomeni nadaljevanje 30-letne sage,« pravi Lidija Senič. Novi TEDNIK št. 48 28. 11. 2024  COLOR CMYK stran 8 8 Št. 48, 28. november 2024 IZ NAŠIH KRAJEV ŠENTJUR – Nujni bolniki bodo ponoči ostali pred zaprtimi vrati zdravstvenega doma Nočna nujna medicinska pomoč odslej v Šmarju Zbirka ostaja v občini ROGAŠKA SLATINA – Ločitveni upnik Slovenski dr- žavni holding je nov lastnik zbirke grafičnih listov švi- carskega zbiratelja Kurta Müllerja, ki jih je ta kot znak zahvale zapustil Zdravilišču Rogaška v stečaju. SDH je na javni dražbi, ki je bila 20. novembra, edini vplačal varščino in zbirko prevzel za 565 tisoč evrov. Občina Rogaška Slatina je pred časom želela uveljaviti predkupno pravico in je za zbirko ponudila 80 tisoč evrov. Ločitvenemu upniku se je znesek zdel prenizek in se za prodajo ni odločil. Zdaj je zbirko prevzel sam, za kar je namenil 565 tisoč evrov. Vodja oddelka za splošne in ka- drovske zadeve v slatinski občinski upravi Petra Gašparić je na eni od minulih sej občinskega sveta Občine Rogaška Slatina pojasnila, da odločitev SDH pomeni, da je lastništvo tega kulturnega spomenika lokalnega pomena zdaj rešeno začasno. SDH namreč dolgoročno ne želi ostati lastnik zbirke, zato bo z občino iskal dolgoročno rešitev. Na do- sedanjih sestankih z lokalno skupnostjo se je dogovoril, da bo zbirka, ki je obsežna kronološka vrednota, ostala v Rogaški Slatini slatini v celoti, ne sme je namreč razdeliti na dele ali je seliti v tujino. SDH bo predvidoma zagotovil tudi denar za njeno zavarovanje. Občina Rogaška Slatina je za zbirko že pred leti zagotovila prostor za hrambo in razstavljanje v Aninem dvoru. TS Na vrhu Kristala že 60 tisoč ljudi ROGAŠKA SLATINA – 60 tisoč obiskovalcev se je do- slej povzpelo na Stolp Kristal, ki ga je Občina Rogaška Slatina namenu predala konec letošnjega maja. V občini pravijo, da je obisk presegel pričakovanja. Pričakovali so namreč, da se bo v prvih sedmih mesecih od odprtja nanj povzpelo 35 tisoč ljudi. 60 tisoč obiskovalcev je bil letni cilj, ki si ga je občina postavila za prihodnja leta. Občina je bila zelo zadovoljna že z obiskom v prvem obdobju po odprtju. Na najvišjo stavbo v državi se je na- mreč v prvih sedmih tednih od odprtja povzpelo več kot 18 tisoč obiskovalcev, torej več kot polovico predvidenega obiska, ki ga je občina za najnovejšo turistično znamenitost načrtovala do konca letošnjega leta. Spomnimo, da je bilo za gradnjo stolpa na območju Tr- žaškega hriba potrebnih 2.600 kubičnih metrov betona, 400 ton armature in več kot 400 kvadratnih metrov stekla. Na stolp se obiskovalci z dvigalom, ki sprejme 21 oseb in ima stekleno steno, pripeljejo v približno pol minute. V pr- vem nadstropju stolpa je kavarna, kjer se lahko adrenalina željni sprehodijo po stekleni pohodni površini s premerom 150 centimetrov. Nadstropje višje lahko ljudje s pomočjo VR-očal s krilatim konjem Pegazom spoznavajo zanimive zgodbe iz zgodovine Rogaške Slatine. Uživajo lahko tudi v razgledu z razgledišča na prostem. Naložba je bila vredna pet milijonov evrov. Dva milijona evrov oz. 40 odstotkov denarja je zagotovilo ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport. Donatorji naj bi zagotovili 600 tisoč evrov, a kot je bilo mogoče slišati na eni od za- dnjih sej občinskega sveta, vsi svojih obveznosti še niso poravnali. Preostanek potrebnega denarja je iz občinskega proračuna. TS ŠENTJUR – Vlada je avgusta letos na ustavno sodišče na- slovila zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti enega od členov Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu za odlagališče Cinkarne Celje Za travni- kom. Vlada je na redni seji 21. novembra sprejela odgovor na navedbe nasprotnega udeleženca v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti – Občine Šentjur – in ga poslala omenjenemu sodišču. Omenjeni odlok iz leta 2003 je, kot so pred časom pojasnili v Občini Šentjur, potrdil predhodno priznan posebni status Krajevni skupnosti Blagovna in časovno omejil delovanje od- lagališča Za travnikom do oktobra lani. Mesec pred iztekom roka je Cinkarna Celje, ker želi na omenjeni deponiji še na- prej odlagati sadro, pri Ministrstvu RS za okolje, podnebje in energijo sprožila postopek za uvedbo nadzora nad zako- nitostjo odloka glede veljavnosti o določitvi časovne omeji- tve deponiranja sadre in prenehanja vseh dejavnosti na tem mestu. Na marčnem občinskem svetu so predstavniki občine poudarili, da so si krajani in KS ves čas želeli, da bi cinkarna odlagališče zaprla. Potezo tega kemičnega podjetja, ki je na okoljskem ministrstvu sprožilo postopek za uvedbo nadzora nad zakonitostjo odloka glede veljavnosti o določitvi časovne omejitve deponiranja sadre in prenehanja vseh dejavnosti na tem mestu, so označili kot sprenevedanje. Iz cinkarne so takrat sporočili, da še ne morejo določiti končnega roka, do katerega želijo odlagati sadro. »Na količino proizvedene rdeče sadre, s tem pa tudi na čas zapolnjevanja deponije namreč vplivata uspešnost izločanja in trženja bele sadre ter količin- ska proizvodnja titanovega dioksida,« so zapisali. TS Zaradi kolesarske poti sledijo razlastitve VOJNIK – Občina v mehanizmu dogovora za razvoj re- gij (DRR), s katerim država spodbuja skladen regionalni razvoj, sodeluje z dvema projektoma. Ob nadgradnji projekta s področja odvajanja in čiščenja odpadnih voda načrtuje tudi širitev državnega kolesarskega omrežja. V sodelovanju z Mestno občino Celje in Občino Štore načrtuje izvedbo projekta Odvajanje in čiščenje odpadnih voda v aglomeraciji Celje z nadgradnjo čistilne naprave v Škofji vasi. Namen projekta sta dopolnitev manjkajočega kanalizacijskega omrežja v dolžini 1,4 kilometra v naselju Gmajna ter biološka nadgradnja čistilne naprave s 4 tisoč na 10 tisoč populacijskih enot. Skupna načrtovana vrednost projekta znaša približno milijon evrov, od tega je načrto- vanih 656 tisoč evrov evropskih sredstev iz naslova DRR. V sodelovanju z Direkcijo RS za infrastrukturo in Me- stno občino Celje namerava vojniška občina zgraditi tudi državno kolesarsko povezavo Celje–Vojnik v dolžini pri- bližno štiri kilometre v smeri Nove Cerkve. Za ta namen bo iz naslova mehanizma DRR na voljo 1,2 milijona evrov evropskih sredstev. Pozive za sklenitev pogodb župan Bran- ko Petre pričakuje sredi prihodnjega leta in začetek del proti koncu leta 2025. Ker za vsa zemljišča občina še nima podpisanih služnostnih pogodb, namerava na teh parcelah začeti postopek razlastitve. BA Odlagališče Za travnikom (Foto: Andraž Purg) Na vladi odgovor občine glede deponije Občani Šentjurja in Dobja, ki bodo ponoči potrebovali nujno medicinsko pomoč, bodo morali od 1. decembra ponjo v ZD Šmarje pri Jelšah. (Foto: TS) Občani Šentjurja in Dobja, ki bodo ponoči potre- bovali nujno medicinsko pomoč, bodo morali od 1. decembra ponjo v ZD Šmarje pri Jelšah, saj je ne bodo več deležni v Zdravstvenem domu Šentjur. Medtem ko je direktorica šentjurskega zdravstvenega doma Melita Tasić Ilić v začetku novembra mirila, da le razmišljajo o reorganizaciji nočnih dežurstev, je zdaj jasno, da bo skupno nočno dežurstvo že od naslednje- ga meseca v sosednji občini. TINA STRMČNIK Od decembra bo služba nuj- ne medicinske pomoči v Šen- tjurju na voljo od ponedeljka do petka od 7. do 20. ure. Ob koncih tedna in praznikih bodo občani nujno medicin- sko pomoč v šentjurskem zdravstvenem domu prejeli med 7 . in 19. uro. Če se bodo z nujnim medicinskim stanjem srečali ponoči, bodo lahko med tednom od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj pomoč poi- skali v Zdravstvenem domu Šmarje pri Jelšah, ob koncu tedna bodo tam vrata nujne medicinske pomoči odprta od 19. ure zvečer do 7 . ure zjutraj. Občini Šentjur in Dobje sta sicer precej razvejani. Kaj sprememba organizacije nočne dežurne službe pome- ni v primeru nujnih stanj na terenu? V ZD Šentjur so po- jasnili, da bo v tem primeru tam zagotovljena prisotnost nujnega reševalnega vozila, kar bo zmanjšalo dostopni čas. Občanom svetujejo, naj v primeru nujnih, življenjsko ogrožajočih stanj vedno pokli- čejo številko 112. Vodstvo šentjurskega zdra- vstvenega doma sicer poja- snjuje, da so potrebe prebi- valstva po zdravniški oskrbi v nočnem času bistveno manjše kot podnevi. Med letošnjim ja- nuarjem in septembrom so v ZD v povprečju na noč zabe- ležili 0,5 izvoza vozila urgen- tnega zdravnika in poprečno tri obiske v ambulanti nujne medicinske pomoči. Občani, ki potrebujejo pre- veze in naročene injekcije, bodo lahko ob sobotah, nede- ljah in praznikih v ZD Šentjur to uredili med 8. in 12. uro, bolniki bodo morali imeti s se- boj naročilo osebnega zdrav- nika ali izvid zdravljenja. Bo to preprečilo odhode? Direktorica ZD Šentjur Meli- ta Tasić Ilić je že v začetku no- vembra pojasnila, da se v tej zdravstveni ustanovi soočajo s pomanjkanjem zdravnikov. Slednji s številnimi nadurami v sklopu zagotavljanja nujne medicinske pomoči presega- jo zakonsko omejene delovne ure. Posledično odpadajo re- dne ambulante družinske me- dicine, kar otežuje dostop bol- nikov do izbranega osebnega zdravnika in slabi primarno raven zdravstva. ZD Šentjur vidi v dogovoru z ZD Šmarje pri Jelšah o skupnem dežur- nem mestu tudi rešitev za to, da bi preprečil nadaljnje od- hode družinskih zdravnikov. Dežurali bodo manj pogosto Direktor ZD Šmarje pri Jel- šah Anton Zidar je povedal, da bo to, da se bodo šentjurski zdravniki priključili kolegom v šmarski zdravstveni postaji in tudi zdravnikom koncesio- narjem, ki so vpeti v tamkaj- šnjo dežurno službo, vplivalo na njihovo manjšo obremeni- tev. »Razbremenjeni bodo, ker bodo ponoči dežurali manj pogosto, kot so doslej. Pod okriljem ZD Šmarje pri Jel- šah imamo enajst timov dru- žinske medicine, sodelujemo tudi s štirimi koncesionarji.« Direktorja obeh zdravstve- nih domov sta dogovor o so- delovanju zaenkrat podpisala za tri mesece, in sicer za de- cember, januar in februar. V tem času naj bi zdravstveno ministrstvo pripravilo predlog reorganizacije službe nujne dežurne pomoči, saj slednja marsikje po državi predstavlja velik izziv. »Ministrstvo nam svojih idej še ni predstavilo. Predvidoma pa bo NMP reor- ganizirana na podoben način, kot smo ga sedaj uvedli v so- delovanju med šentjurskim in šmarskim zdravstvenim domom,« je še dejal Zidar. Novi TEDNIK št. 48 28. 11. 2024  COLOR CMYK stran 9 9 Št. 48, 28. november 2024 IZ NAŠIH KRAJEV NAZARJE – Sestanek o ukrepih za zmanjšanje tveganj pred naravnimi nesrečami Zaskrbljeni zaradi prepočasnega izvajanja ukrepov Višje cene grobnin POLZELA – Občinski svet Občine Polzela je na 15. re- dni seji sprejel nov cenik storitev pokopališke dejavnosti na pokopališčih Polzela in Andraž nad Polzelo, ki pri večini postavk predvideva 20-odstotno povišanje. Nove cene, ki bodo po besedah občine bistveno izboljšale vzdrževanje pokopališč so začele veljati 22. novembra. Kot so sporočili iz polzelske občine, je bil zadnji cenik pokopališke dejavnosti na omenjenih pokopališčih spre- jet leta 2014, za oblikovanje novega so se odločili zaradi vsesplošnega povišanja stroškov. V novem ceniku gre pri večini postavk za 20-odstotno povišanje. To pomeni, da se bo cena brez DDV s 4,50 evra za kvadratni meter po- večala na 5,40 evra. Nekoliko večje povišanje bo mogoče zaznati pri prvi ureditvi žarnega talnega groba, kamor je zajet tudi strošek kamnoseka. V občini poudarjajo, da bo sprejeta sprememba cene grobnine omogočala nemoteno redno vzdrževanje pokopališč, vendar s prejetimi sredstvi od grobnin pokrivajo zgolj sprotne stroške, ki nastanejo med letom. Sredstva tako ne bodo zadoščala za pokrivanje vseh stroškov večjih naložb v prihodnjih letih, kot so gra- dnja raztrosnih mest, ureditev poti na obeh pokopališčih, gradnja novih žarnih talnih grobov in podobno. Najemniki grobnih prostorov bodo sicer povišanje cen občutili v pri- hodnjem letu, saj so bile v tem letu grobnine obračunane še po starem ceniku. SJ Grobnina je v skladu z zakonom sorazmerni delež vseh letnih stroškov upravljanja pokopališke dejavnosti za posamezno vrsto groba. Stroški grobnine vključujejo stroške vzdrževanja pokopališč, pokopaliških objektov in naprav ter druge pokopališke infrastrukture, vzdr- ževanje skupnih poti, zelenic, dreves, grmovnic, živih mej, zbiranje, odvoz in ravnanje z odpadki, porabo vode in elektrike, storitve informacijske oziroma pokopališke pisarne, druga vzdrževalna dela, administrativne stro- ške oddaje grobov v najem ter stroške vodenja katastrov in evidenc. Gradijo novo športno igrišče VRANSKO – Pred dobrim mesecem so pri Športni dvo- rani Vransko začeli gradnjo novega športnega igrišča, ki bo namenjeno tako učencem osnovne šole kot športnim društvom in drugim občanom. Vrednost pogodbenih del je približno 366 tisoč evrov z vključenim DDV, po časov- nem načrtu bo gradnja končana do konca aprila 2025. Kot so sporočili iz Občine Vransko, so se za gradnjo no- vega igrišča odločili, ker je bilo staro igrišče primerno samo za otroško igro, ne pa za športno vadbo. K temu je pripomo- gla tudi možnost sofinanciranja naložbe s strani ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, ki je za gradnjo igrišča prispevalo sto tisoč evrov nepovratnih sredstev. Celotna vrednost pogodbenih del znaša približno 366 tisoč evrov, izvajalca del sta konzorcij GGC iz Celja in podjetje Podn iz Šenčurja. V prvi fazi projekta bodo zgradili funkcionalen kompleks, ki bo obsegal novo igrišče za mali nogomet oziroma rokomet, igrišče za košarko, novo tekalno stezo za tek na 60 metrov in stezo za skok v daljino oziroma tro- skok. Igrišče bo namenjeno vsem, saj bo prosto dostopno, v prvi vrsti pa učencem Osnovne šole Vransko za šport in športnikom športnih klubov ter društev v občini. SJ Gradnjo igrišča so začeli v drugi polovici oktobra. (Foto: Občina Vransko) V sredini novembra se je državni sekretar in vodja vladne službe za obnovo po poplavah in plazovih Bo- štjan Šefic odzval vabilu stanovalcev obrtno-stanovanj- skega dela obrtne cone Nazarje. Ti so v pismu izrazili zaskrbljenost nad prepočasnim izvajanjem ukrepov, ki bodo zmanjšali tveganja pred naravnimi nesrečami za območje, na katerem so njihove zgradbe. Ker stro- ka ne predvideva preselitve tamkajšnjih prebivalcev, sta se državni sekretar Šefic in nazarski župan Matej Pečovnik po terenskem ogledu strinjala, da se morata truditi, da se bodo predvideni ukrepi za izboljšanje poplavne varnosti začeli izvajati čim prej. SINTIJA JURIČ Državni sekretar Šefic si je na terenskem obisku v Nazarjah s predstavnikoma Državne tehnične pisarne ogledal v avgustovskih popla- vah poškodovano območje in znižan nasip reke Savinje. Stanovalci Obrtniške ulice so mu nato predstavili težave, s katerimi se srečujejo, in po- misleke glede varnosti. Kot so sporočili iz vladne službe za obnovo po poplavah in plazovih, je državni sekretar prebivalcem predstavil pri- stop celovite in sistematične obravnave porečij. Prav tako jim je predstavil načrte za kratkoročne in dolgoročne ukrepe, vključno s pripravo državnega prostorskega na- črta, ki bo vključeval celo- vite protipoplavne ukrepe, s ciljem zmanjšanja poplavne ogroženosti. Po sestanku se je Šefic z ekipo sestal še z županom Občine Nazarje Matejem Pečovnikom. Želijo varnost Kot je povedal nazarski župan Pečovnik, je s skrb- mi tamkajšnjih stanovalcev seznanjen. S predstavniki ci- vilne iniciative se je do zdaj sestal trikrat, v dogovoru s predsednikom civilne inici- ative je poskrbel, da so bili na sestankih prisotni pristoj- ni, ki so lahko podali odgo- vore na vnaprej postavljena vprašanja. »Ob skupnih se- stankih sva s predsednikom civilne iniciative občasno v stiku, saj mu posredujem nekatere nove informaci- je. Razumljivo je, da jih je strah vsakega dežja, zato si predvsem želijo varnost,« je pojasnil župan. »V do zdaj opravljenih pogovorih naj bi bil v Nazarjah na reki Savinji predviden nov most, kjer bo prostor to omogočal, so predvidene razširitve območja med levim in desnim nasipom. Kjer to ne bo mogoče, je predvideno tudi nadvišanje nasipov.« »Glavni poudarek najinega pogovora z gospodom Šeficem je bil, da se morava oba truditi, da se bodo predvideni ukrepi, ki naj bi izboljšali poplavno varnost, začeli izvajati čim hitreje,« je poudaril nazarski župan Matej Pečovnik. Šefic je z ekipo obiskal tudi župana Občine Nazarje Mateja Pečovnika. Na sestanku so stanovalci obrtno-stanovanjskega dela obrtne cone Nazarje spregovorili o svojih težavah in skrbeh. V Občini Nazarje že nekaj časa potekajo obnovitvena dela tako na reki Savinji kot na reki Dreti. Pred dnevi so obnovitvena dela na reki Dreti začeli tudi na območju kra- jevne skupnosti Šmartno ob Dreti. Obnovitvena dela so se začela v Sp. Krašah in se bodo nadaljevala do Šmartnega ob Dreti. Župan upa, da bodo naslednje leto dela izvajali tudi na območju krajevne skupnosti Kokarje in od Šmartnega navzgor proti Vologu oziroma Bočni. Ker je imel v času vladne- ga terenskega obiska že prej predvidene obveznosti, se je državni sekretar Šefic z ekipo pri njem oglasil po sestanku s prebivalci Obrtniške ulice. »Na kratko mi je predstavil, o čem so govorili. Ker stroka ne predvideva preselitve pre- bivalcev Obrtniške ulice, je bil glavni poudarek najinega pogovora, da se morava oba truditi, da se bodo predvideni ukrepi, ki naj bi izboljšali po- plavno varnost, začeli izvajati čim hitreje,« je po obisku po- vedal Pečovnik. Kakšne rešitve so predvidene? Kot je pojasnil župan, sto- odstotne varnosti na tem območju ni mogoče zagoto- viti. V opravljenih pogovorih naj bi bil v Nazarjah na reki Savinji predviden nov most, kjer bo prostor to omogočal, so predvidene razširitve ob- močja med levim in desnim nasipom. Kjer to ne bo mogo- če, je predvideno tudi nadvi- šanje nasipov. Kot je še dodal župan, so na reki Dreti pred- videni suhi zadrževalniki, ki so vsekakor najboljši možen ukrep. Ti ukrepi in morda še kateri bodo po njegovih bese- dah vključeni v oba državna prostorska načrta. Župan je dodal, da je zado- voljen, da država predvideva pripravo dveh državnih pro- storskih načrtov. En načrt je tako predviden na reki Savi- nji, in sicer na območju od Mozirja do Ljubnega. Drugi načrt je predviden na reki Dreti, na območju od Nazarij do Gornjega Grada. » Težava je trenutno, da sklep o začetku postopka še ni bil sprejet,« je še povedal in dodal, da upa, da bo sprejet še do konca leta in da se bodo dejavnosti za- čele izvajati čim prej. Foto: gov.si/KPV Novi TEDNIK št. 48 28. 11. 2024  COLOR CMYK stran 8 8 Št. 48, 28. november 2024 IZ NAŠIH KRAJEV ŠENTJUR – Nujni bolniki bodo ponoči ostali pred zaprtimi vrati zdravstvenega doma Nočna nujna medicinska pomoč odslej v Šmarju Zbirka ostaja v občini ROGAŠKA SLATINA – Ločitveni upnik Slovenski dr- žavni holding je nov lastnik zbirke grafičnih listov švi- carskega zbiratelja Kurta Müllerja, ki jih je ta kot znak zahvale zapustil Zdravilišču Rogaška v stečaju. SDH je na javni dražbi, ki je bila 20. novembra, edini vplačal varščino in zbirko prevzel za 565 tisoč evrov. Občina Rogaška Slatina je pred časom želela uveljaviti predkupno pravico in je za zbirko ponudila 80 tisoč evrov. Ločitvenemu upniku se je znesek zdel prenizek in se za prodajo ni odločil. Zdaj je zbirko prevzel sam, za kar je namenil 565 tisoč evrov. Vodja oddelka za splošne in ka- drovske zadeve v slatinski občinski upravi Petra Gašparić je na eni od minulih sej občinskega sveta Občine Rogaška Slatina pojasnila, da odločitev SDH pomeni, da je lastništvo tega kulturnega spomenika lokalnega pomena zdaj rešeno začasno. SDH namreč dolgoročno ne želi ostati lastnik zbirke, zato bo z občino iskal dolgoročno rešitev. Na do- sedanjih sestankih z lokalno skupnostjo se je dogovoril, da bo zbirka, ki je obsežna kronološka vrednota, ostala v Rogaški Slatini slatini v celoti, ne sme je namreč razdeliti na dele ali je seliti v tujino. SDH bo predvidoma zagotovil tudi denar za njeno zavarovanje. Občina Rogaška Slatina je za zbirko že pred leti zagotovila prostor za hrambo in razstavljanje v Aninem dvoru. TS Na vrhu Kristala že 60 tisoč ljudi ROGAŠKA SLATINA – 60 tisoč obiskovalcev se je do- slej povzpelo na Stolp Kristal, ki ga je Občina Rogaška Slatina namenu predala konec letošnjega maja. V občini pravijo, da je obisk presegel pričakovanja. Pričakovali so namreč, da se bo v prvih sedmih mesecih od odprtja nanj povzpelo 35 tisoč ljudi. 60 tisoč obiskovalcev je bil letni cilj, ki si ga je občina postavila za prihodnja leta. Občina je bila zelo zadovoljna že z obiskom v prvem obdobju po odprtju. Na najvišjo stavbo v državi se je na- mreč v prvih sedmih tednih od odprtja povzpelo več kot 18 tisoč obiskovalcev, torej več kot polovico predvidenega obiska, ki ga je občina za najnovejšo turistično znamenitost načrtovala do konca letošnjega leta. Spomnimo, da je bilo za gradnjo stolpa na območju Tr- žaškega hriba potrebnih 2.600 kubičnih metrov betona, 400 ton armature in več kot 400 kvadratnih metrov stekla. Na stolp se obiskovalci z dvigalom, ki sprejme 21 oseb in ima stekleno steno, pripeljejo v približno pol minute. V pr- vem nadstropju stolpa je kavarna, kjer se lahko adrenalina željni sprehodijo po stekleni pohodni površini s premerom 150 centimetrov. Nadstropje višje lahko ljudje s pomočjo VR-očal s krilatim konjem Pegazom spoznavajo zanimive zgodbe iz zgodovine Rogaške Slatine. Uživajo lahko tudi v razgledu z razgledišča na prostem. Naložba je bila vredna pet milijonov evrov. Dva milijona evrov oz. 40 odstotkov denarja je zagotovilo ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport. Donatorji naj bi zagotovili 600 tisoč evrov, a kot je bilo mogoče slišati na eni od za- dnjih sej občinskega sveta, vsi svojih obveznosti še niso poravnali. Preostanek potrebnega denarja je iz občinskega proračuna. TS ŠENTJUR – Vlada je avgusta letos na ustavno sodišče na- slovila zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti enega od členov Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu za odlagališče Cinkarne Celje Za travni- kom. Vlada je na redni seji 21. novembra sprejela odgovor na navedbe nasprotnega udeleženca v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti – Občine Šentjur – in ga poslala omenjenemu sodišču. Omenjeni odlok iz leta 2003 je, kot so pred časom pojasnili v Občini Šentjur, potrdil predhodno priznan posebni status Krajevni skupnosti Blagovna in časovno omejil delovanje od- lagališča Za travnikom do oktobra lani. Mesec pred iztekom roka je Cinkarna Celje, ker želi na omenjeni deponiji še na- prej odlagati sadro, pri Ministrstvu RS za okolje, podnebje in energijo sprožila postopek za uvedbo nadzora nad zako- nitostjo odloka glede veljavnosti o določitvi časovne omeji- tve deponiranja sadre in prenehanja vseh dejavnosti na tem mestu. Na marčnem občinskem svetu so predstavniki občine poudarili, da so si krajani in KS ves čas želeli, da bi cinkarna odlagališče zaprla. Potezo tega kemičnega podjetja, ki je na okoljskem ministrstvu sprožilo postopek za uvedbo nadzora nad zakonitostjo odloka glede veljavnosti o določitvi časovne omejitve deponiranja sadre in prenehanja vseh dejavnosti na tem mestu, so označili kot sprenevedanje. Iz cinkarne so takrat sporočili, da še ne morejo določiti končnega roka, do katerega želijo odlagati sadro. »Na količino proizvedene rdeče sadre, s tem pa tudi na čas zapolnjevanja deponije namreč vplivata uspešnost izločanja in trženja bele sadre ter količin- ska proizvodnja titanovega dioksida,« so zapisali. TS Zaradi kolesarske poti sledijo razlastitve VOJNIK – Občina v mehanizmu dogovora za razvoj re- gij (DRR), s katerim država spodbuja skladen regionalni razvoj, sodeluje z dvema projektoma. Ob nadgradnji projekta s področja odvajanja in čiščenja odpadnih voda načrtuje tudi širitev državnega kolesarskega omrežja. V sodelovanju z Mestno občino Celje in Občino Štore načrtuje izvedbo projekta Odvajanje in čiščenje odpadnih voda v aglomeraciji Celje z nadgradnjo čistilne naprave v Škofji vasi. Namen projekta sta dopolnitev manjkajočega kanalizacijskega omrežja v dolžini 1,4 kilometra v naselju Gmajna ter biološka nadgradnja čistilne naprave s 4 tisoč na 10 tisoč populacijskih enot. Skupna načrtovana vrednost projekta znaša približno milijon evrov, od tega je načrto- vanih 656 tisoč evrov evropskih sredstev iz naslova DRR. V sodelovanju z Direkcijo RS za infrastrukturo in Me- stno občino Celje namerava vojniška občina zgraditi tudi državno kolesarsko povezavo Celje–Vojnik v dolžini pri- bližno štiri kilometre v smeri Nove Cerkve. Za ta namen bo iz naslova mehanizma DRR na voljo 1,2 milijona evrov evropskih sredstev. Pozive za sklenitev pogodb župan Bran- ko Petre pričakuje sredi prihodnjega leta in začetek del proti koncu leta 2025. Ker za vsa zemljišča občina še nima podpisanih služnostnih pogodb, namerava na teh parcelah začeti postopek razlastitve. BA Odlagališče Za travnikom (Foto: Andraž Purg) Na vladi odgovor občine glede deponije Občani Šentjurja in Dobja, ki bodo ponoči potrebovali nujno medicinsko pomoč, bodo morali od 1. decembra ponjo v ZD Šmarje pri Jelšah. (Foto: TS) Občani Šentjurja in Dobja, ki bodo ponoči potre- bovali nujno medicinsko pomoč, bodo morali od 1. decembra ponjo v ZD Šmarje pri Jelšah, saj je ne bodo več deležni v Zdravstvenem domu Šentjur. Medtem ko je direktorica šentjurskega zdravstvenega doma Melita Tasić Ilić v začetku novembra mirila, da le razmišljajo o reorganizaciji nočnih dežurstev, je zdaj jasno, da bo skupno nočno dežurstvo že od naslednje- ga meseca v sosednji občini. TINA STRMČNIK Od decembra bo služba nuj- ne medicinske pomoči v Šen- tjurju na voljo od ponedeljka do petka od 7. do 20. ure. Ob koncih tedna in praznikih bodo občani nujno medicin- sko pomoč v šentjurskem zdravstvenem domu prejeli med 7 . in 19. uro. Če se bodo z nujnim medicinskim stanjem srečali ponoči, bodo lahko med tednom od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj pomoč poi- skali v Zdravstvenem domu Šmarje pri Jelšah, ob koncu tedna bodo tam vrata nujne medicinske pomoči odprta od 19. ure zvečer do 7 . ure zjutraj. Občini Šentjur in Dobje sta sicer precej razvejani. Kaj sprememba organizacije nočne dežurne službe pome- ni v primeru nujnih stanj na terenu? V ZD Šentjur so po- jasnili, da bo v tem primeru tam zagotovljena prisotnost nujnega reševalnega vozila, kar bo zmanjšalo dostopni čas. Občanom svetujejo, naj v primeru nujnih, življenjsko ogrožajočih stanj vedno pokli- čejo številko 112. Vodstvo šentjurskega zdra- vstvenega doma sicer poja- snjuje, da so potrebe prebi- valstva po zdravniški oskrbi v nočnem času bistveno manjše kot podnevi. Med letošnjim ja- nuarjem in septembrom so v ZD v povprečju na noč zabe- ležili 0,5 izvoza vozila urgen- tnega zdravnika in poprečno tri obiske v ambulanti nujne medicinske pomoči. Občani, ki potrebujejo pre- veze in naročene injekcije, bodo lahko ob sobotah, nede- ljah in praznikih v ZD Šentjur to uredili med 8. in 12. uro, bolniki bodo morali imeti s se- boj naročilo osebnega zdrav- nika ali izvid zdravljenja. Bo to preprečilo odhode? Direktorica ZD Šentjur Meli- ta Tasić Ilić je že v začetku no- vembra pojasnila, da se v tej zdravstveni ustanovi soočajo s pomanjkanjem zdravnikov. Slednji s številnimi nadurami v sklopu zagotavljanja nujne medicinske pomoči presega- jo zakonsko omejene delovne ure. Posledično odpadajo re- dne ambulante družinske me- dicine, kar otežuje dostop bol- nikov do izbranega osebnega zdravnika in slabi primarno raven zdravstva. ZD Šentjur vidi v dogovoru z ZD Šmarje pri Jelšah o skupnem dežur- nem mestu tudi rešitev za to, da bi preprečil nadaljnje od- hode družinskih zdravnikov. Dežurali bodo manj pogosto Direktor ZD Šmarje pri Jel- šah Anton Zidar je povedal, da bo to, da se bodo šentjurski zdravniki priključili kolegom v šmarski zdravstveni postaji in tudi zdravnikom koncesio- narjem, ki so vpeti v tamkaj- šnjo dežurno službo, vplivalo na njihovo manjšo obremeni- tev. »Razbremenjeni bodo, ker bodo ponoči dežurali manj pogosto, kot so doslej. Pod okriljem ZD Šmarje pri Jel- šah imamo enajst timov dru- žinske medicine, sodelujemo tudi s štirimi koncesionarji.« Direktorja obeh zdravstve- nih domov sta dogovor o so- delovanju zaenkrat podpisala za tri mesece, in sicer za de- cember, januar in februar. V tem času naj bi zdravstveno ministrstvo pripravilo predlog reorganizacije službe nujne dežurne pomoči, saj slednja marsikje po državi predstavlja velik izziv. »Ministrstvo nam svojih idej še ni predstavilo. Predvidoma pa bo NMP reor- ganizirana na podoben način, kot smo ga sedaj uvedli v so- delovanju med šentjurskim in šmarskim zdravstvenim domom,« je še dejal Zidar. Novi TEDNIK št. 48 28. 11. 2024  COLOR CMYK stran 9 9 Št. 48, 28. november 2024 IZ NAŠIH KRAJEV NAZARJE – Sestanek o ukrepih za zmanjšanje tveganj pred naravnimi nesrečami Zaskrbljeni zaradi prepočasnega izvajanja ukrepov Višje cene grobnin POLZELA – Občinski svet Občine Polzela je na 15. re- dni seji sprejel nov cenik storitev pokopališke dejavnosti na pokopališčih Polzela in Andraž nad Polzelo, ki pri večini postavk predvideva 20-odstotno povišanje. Nove cene, ki bodo po besedah občine bistveno izboljšale vzdrževanje pokopališč so začele veljati 22. novembra. Kot so sporočili iz polzelske občine, je bil zadnji cenik pokopališke dejavnosti na omenjenih pokopališčih spre- jet leta 2014, za oblikovanje novega so se odločili zaradi vsesplošnega povišanja stroškov. V novem ceniku gre pri večini postavk za 20-odstotno povišanje. To pomeni, da se bo cena brez DDV s 4,50 evra za kvadratni meter po- večala na 5,40 evra. Nekoliko večje povišanje bo mogoče zaznati pri prvi ureditvi žarnega talnega groba, kamor je zajet tudi strošek kamnoseka. V občini poudarjajo, da bo sprejeta sprememba cene grobnine omogočala nemoteno redno vzdrževanje pokopališč, vendar s prejetimi sredstvi od grobnin pokrivajo zgolj sprotne stroške, ki nastanejo med letom. Sredstva tako ne bodo zadoščala za pokrivanje vseh stroškov večjih naložb v prihodnjih letih, kot so gra- dnja raztrosnih mest, ureditev poti na obeh pokopališčih, gradnja novih žarnih talnih grobov in podobno. Najemniki grobnih prostorov bodo sicer povišanje cen občutili v pri- hodnjem letu, saj so bile v tem letu grobnine obračunane še po starem ceniku. SJ Grobnina je v skladu z zakonom sorazmerni delež vseh letnih stroškov upravljanja pokopališke dejavnosti za posamezno vrsto groba. Stroški grobnine vključujejo stroške vzdrževanja pokopališč, pokopaliških objektov in naprav ter druge pokopališke infrastrukture, vzdr- ževanje skupnih poti, zelenic, dreves, grmovnic, živih mej, zbiranje, odvoz in ravnanje z odpadki, porabo vode in elektrike, storitve informacijske oziroma pokopališke pisarne, druga vzdrževalna dela, administrativne stro- ške oddaje grobov v najem ter stroške vodenja katastrov in evidenc. Gradijo novo športno igrišče VRANSKO – Pred dobrim mesecem so pri Športni dvo- rani Vransko začeli gradnjo novega športnega igrišča, ki bo namenjeno tako učencem osnovne šole kot športnim društvom in drugim občanom. Vrednost pogodbenih del je približno 366 tisoč evrov z vključenim DDV, po časov- nem načrtu bo gradnja končana do konca aprila 2025. Kot so sporočili iz Občine Vransko, so se za gradnjo no- vega igrišča odločili, ker je bilo staro igrišče primerno samo za otroško igro, ne pa za športno vadbo. K temu je pripomo- gla tudi možnost sofinanciranja naložbe s strani ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, ki je za gradnjo igrišča prispevalo sto tisoč evrov nepovratnih sredstev. Celotna vrednost pogodbenih del znaša približno 366 tisoč evrov, izvajalca del sta konzorcij GGC iz Celja in podjetje Podn iz Šenčurja. V prvi fazi projekta bodo zgradili funkcionalen kompleks, ki bo obsegal novo igrišče za mali nogomet oziroma rokomet, igrišče za košarko, novo tekalno stezo za tek na 60 metrov in stezo za skok v daljino oziroma tro- skok. Igrišče bo namenjeno vsem, saj bo prosto dostopno, v prvi vrsti pa učencem Osnovne šole Vransko za šport in športnikom športnih klubov ter društev v občini. SJ Gradnjo igrišča so začeli v drugi polovici oktobra. (Foto: Občina Vransko) V sredini novembra se je državni sekretar in vodja vladne službe za obnovo po poplavah in plazovih Bo- štjan Šefic odzval vabilu stanovalcev obrtno-stanovanj- skega dela obrtne cone Nazarje. Ti so v pismu izrazili zaskrbljenost nad prepočasnim izvajanjem ukrepov, ki bodo zmanjšali tveganja pred naravnimi nesrečami za območje, na katerem so njihove zgradbe. Ker stro- ka ne predvideva preselitve tamkajšnjih prebivalcev, sta se državni sekretar Šefic in nazarski župan Matej Pečovnik po terenskem ogledu strinjala, da se morata truditi, da se bodo predvideni ukrepi za izboljšanje poplavne varnosti začeli izvajati čim prej. SINTIJA JURIČ Državni sekretar Šefic si je na terenskem obisku v Nazarjah s predstavnikoma Državne tehnične pisarne ogledal v avgustovskih popla- vah poškodovano območje in znižan nasip reke Savinje. Stanovalci Obrtniške ulice so mu nato predstavili težave, s katerimi se srečujejo, in po- misleke glede varnosti. Kot so sporočili iz vladne službe za obnovo po poplavah in plazovih, je državni sekretar prebivalcem predstavil pri- stop celovite in sistematične obravnave porečij. Prav tako jim je predstavil načrte za kratkoročne in dolgoročne ukrepe, vključno s pripravo državnega prostorskega na- črta, ki bo vključeval celo- vite protipoplavne ukrepe, s ciljem zmanjšanja poplavne ogroženosti. Po sestanku se je Šefic z ekipo sestal še z županom Občine Nazarje Matejem Pečovnikom. Želijo varnost Kot je povedal nazarski župan Pečovnik, je s skrb- mi tamkajšnjih stanovalcev seznanjen. S predstavniki ci- vilne iniciative se je do zdaj sestal trikrat, v dogovoru s predsednikom civilne inici- ative je poskrbel, da so bili na sestankih prisotni pristoj- ni, ki so lahko podali odgo- vore na vnaprej postavljena vprašanja. »Ob skupnih se- stankih sva s predsednikom civilne iniciative občasno v stiku, saj mu posredujem nekatere nove informaci- je. Razumljivo je, da jih je strah vsakega dežja, zato si predvsem želijo varnost,« je pojasnil župan. »V do zdaj opravljenih pogovorih naj bi bil v Nazarjah na reki Savinji predviden nov most, kjer bo prostor to omogočal, so predvidene razširitve območja med levim in desnim nasipom. Kjer to ne bo mogoče, je predvideno tudi nadvišanje nasipov.« »Glavni poudarek najinega pogovora z gospodom Šeficem je bil, da se morava oba truditi, da se bodo predvideni ukrepi, ki naj bi izboljšali poplavno varnost, začeli izvajati čim hitreje,« je poudaril nazarski župan Matej Pečovnik. Šefic je z ekipo obiskal tudi župana Občine Nazarje Mateja Pečovnika. Na sestanku so stanovalci obrtno-stanovanjskega dela obrtne cone Nazarje spregovorili o svojih težavah in skrbeh. V Občini Nazarje že nekaj časa potekajo obnovitvena dela tako na reki Savinji kot na reki Dreti. Pred dnevi so obnovitvena dela na reki Dreti začeli tudi na območju kra- jevne skupnosti Šmartno ob Dreti. Obnovitvena dela so se začela v Sp. Krašah in se bodo nadaljevala do Šmartnega ob Dreti. Župan upa, da bodo naslednje leto dela izvajali tudi na območju krajevne skupnosti Kokarje in od Šmartnega navzgor proti Vologu oziroma Bočni. Ker je imel v času vladne- ga terenskega obiska že prej predvidene obveznosti, se je državni sekretar Šefic z ekipo pri njem oglasil po sestanku s prebivalci Obrtniške ulice. »Na kratko mi je predstavil, o čem so govorili. Ker stroka ne predvideva preselitve pre- bivalcev Obrtniške ulice, je bil glavni poudarek najinega pogovora, da se morava oba truditi, da se bodo predvideni ukrepi, ki naj bi izboljšali po- plavno varnost, začeli izvajati čim hitreje,« je po obisku po- vedal Pečovnik. Kakšne rešitve so predvidene? Kot je pojasnil župan, sto- odstotne varnosti na tem območju ni mogoče zagoto- viti. V opravljenih pogovorih naj bi bil v Nazarjah na reki Savinji predviden nov most, kjer bo prostor to omogočal, so predvidene razširitve ob- močja med levim in desnim nasipom. Kjer to ne bo mogo- če, je predvideno tudi nadvi- šanje nasipov. Kot je še dodal župan, so na reki Dreti pred- videni suhi zadrževalniki, ki so vsekakor najboljši možen ukrep. Ti ukrepi in morda še kateri bodo po njegovih bese- dah vključeni v oba državna prostorska načrta. Župan je dodal, da je zado- voljen, da država predvideva pripravo dveh državnih pro- storskih načrtov. En načrt je tako predviden na reki Savi- nji, in sicer na območju od Mozirja do Ljubnega. Drugi načrt je predviden na reki Dreti, na območju od Nazarij do Gornjega Grada. » Težava je trenutno, da sklep o začetku postopka še ni bil sprejet,« je še povedal in dodal, da upa, da bo sprejet še do konca leta in da se bodo dejavnosti za- čele izvajati čim prej. Foto: gov.si/KPV Novi TEDNIK št. 48 28. 11. 2024  COLOR CMYK stran 10 10 Št. 48, 28. november 2024 IZ NAŠIH KRAJEV ROGAŠKA SLATINA – Dvodnevni kongres o uporabi konoplje in kanabinoidov v medicini Do kdaj bodo bolniki še prepuščeni črnemu trgu? O tretji razvojni osi LJUBLJANA – Župani Mestne občine Celje, občin Laško, Mirna, Mokronog-Trebelno, Radeče, Sevnica, Šentrupert, Trebnje in Žalec ter podžupana Mestne občine Novo me- sto in Občine Trebnje so se na srečanju z ministrico za infrastrukturo Alenko Bratušek pogovarjali o nujnosti čimprejšnje določitve optimalna variante trase srednjega dela tretje razvojne osi. Ministrica Alenka Bratušek je med drugim poudarila, da ministrstvo za infrastrukturo z mi- nistrstvom za naravne vire in prostor pospešeno vodi postopke za določitev najbolj primerne trase na srednjem delu tretje razvojne osi. Postopek priprave državnega prostorskega načrta je v fazi preučevanja treh možnosti. Tretja razvojna os bo omogočala navezavo pomembnih lokalnih središč na osrednje cestne povezave, spodbudila konkurenčnost in gospodarski razvoj, razbremenila nekatere preobremenjene prometnice in prispevala k boljši prometni varnosti. Ministrica je spomnila tudi na rekordno višino državnih sredstev za naložbe v cestne oziroma infrastrukturne projekte v naslednjih dveh letih. Župani in podžupana so predstavili svoje poglede na predlagane rešitev glede poteka tretje razvojne osi, o vseh nadaljnjih dejavnostih pa jih bodo predstavniki ministrstva za infra- strukturo dosledno obveščali. Srečanja so se udeležili tudi državna sekretarja Andrej Rajh z ministrstva za infrastrukturo in Miran Gajšek z ministrstva za naravne vire in prostor ter direktorica direkcije za infrastrukturo Karmen Praprotnik. Naslednje srečanje bo predvidoma čez pol leta v Zidanem Mostu. BF Štirje bloki s 170 stanovanji VELENJE – Ob Kidričevi cesti v mestni četrti Levi breg bo nova večstanovanjska soseska s štirimi stolpnicami, v katerih bo skupno 170 stanovanj. Za njihovo gradnjo je Mestna občina Velenje na javni dražbi 12.330 kvadratnih metrov veliko zemljišče prodala mariborski družbi Puhova kvart za približno 1, 6 milijona evrov. Stanovanjski sklad Republike Slovenije se je predkupni pravici odpovedal. Kot so še sporočili iz velenjske občinske uprave, je bila izklicna cena za zemljišča 1,543 milijona evrov, dražitelja sta bila dva, družba Puhova kvart iz Maribora je ponudila višjo ceno. Zemljišče Pošta – Paka je v mestni četrti Levi breg vzhod ob Kidričevi cesti v neposredni bližini reke Pake. Občina je za stanovanjsko gradnjo na tem območju že začela pripravljati podrobni prostorski načrt (OPPN), ki naj bi ga občinski svet sprejel naslednje leto. Tre- nutno so na zemljišču travnik, igrišče in parkirišče. Kupec zemljišča se je obvezal, da bo gradnjo stanovanjskih blokov začel najpozneje v dveh letih po sprejetju odloka o OPPN. uporabno dovoljenje za štiri bloke s 170 stanovanji mora pridobiti do leta 2028. Če kupec, podjetje Puhov kvart, ne bi izpolnil svojih obveznosti, ima Mestna občina Velenje pravico do odkupa nepremičnine po izvirni prodajni ceni, za izvedena dela pa po vrednosti, ki jo določi pooblaščeni cenilec. Do začetka gradnje se je kupec tudi zavezal, da bo ohranil parkirišče. BF Srečanje županov in podž- upanov z ministrico Alenko Bratušek (Foto: MZI) »Vedno več bolnikov se želi s svojim zdravnikom od- krito pogovoriti o tem, ali jim konoplja lahko pomaga pri zdravljenju. A zdravniki in drugi zdravstveni delavci tovrstnih informacij nimajo. Zato jim želimo posredovati poglobljena in znanstveno utemeljena znanja o vlogi konoplje in kanabinoidov, ki imajo za bolnike številne pozitivne učinke. Naša država na tem področju precej za- ostaja za Evropo in svetom,« je na začetku dvodnevnega kongresa v Medical centru Rogaška poudarila mikrobi- ologinja doc. dr. Tanja Bagar, direktorica Mednarodnega inštituta za kanabinoide ICANNA. Sodeč po junijskem posvetovalnem referendumu, smo Slovenci uporabi ko- noplje v medicinske namene naklonjeni, a so pristojni na državni ravni voljo ljudi očitno preslišali. Tako so še vedno prepuščeni tudi nevarnim pastem črnega trga. BARBARA FURMAN Gradnja blokov se mora začeti v naslednjih dveh letih. (Foto: MOV) Povabilu na kongres minu- li konec tedna se je odzvalo približno 60 zdravnikov in drugih zdravstvenih delav- cev, predavali so jim ugledni domači in tuji strokovnjaki, ki že desetletja uporabljajo kana- binoide v svoji klinični praksi. Med njimi je tudi asist. Željko Perdija, ki je poudaril, da se v medicini ne uporabljajo rastli- ne konoplje, kot mnogi zmo- tno mislijo, temveč molekule, ki imajo znanstveno dokazane možnosti zdravljenja. »V svoji zdravniški praksi jih že dlje časa uporabljam in ne predsta- vljajo odklona od siceršnjih na- činov zdravljenja. V nekaterih primerih ima morebiten večji učinek od običajnih terapij,« je pojasnil. Zato je pomembno, da bi zdravniki znali predpisati vsaj tiste preparate, ki so danes že na voljo v lekarnah, da bi po- znali njihove učinke z drugimi zdravili, a tudi da bi izvedeli, kako imajo urejeno uporabo konoplje in kanabinoidov v medicini po svetu. V Evropi je na tem področju najbolj napre- dna in urejena Nemčija. Neravnovesje Pri ohranjanju našega zdrav- ja ima pomembno vlogo en- dokanabinoidni sistem, ki po besedah mikrobiologinje doc. dr. Tanje Bagar v našem or- ganizmu vzdržuje biokemijsko ravnovesje. »To se poruši, ko je človek izpostavljen števil- nim dražljajem in toksinom iz okolja ter vedno bolj tudi stresu. To se pri nekaterih iz- raža kot kronična bolečina ali vnetje, pri drugih prihaja do fi zičnih in psihičnih težav ozi- roma bolezni. Poznamo precej preproste načine, kako lahko podpremo delovanje endoka- nabinoidnega sistema. Ko je ravnovesje že tako porušeno, da ga ne moremo več vzdrže- vati, lahko bolniku začnemo dodajati molekule rastlinskih kanabinoidov. Učinkoviti so pri odpravljanju nespečnosti, tesnobe, depresiji, izgorelosti, migreni, krepitvi imunskega sistema …« Evolucijski biologi so z raz- iskavami prišli do spoznanja, da se endokanabinoidni sistem pri sodobnem človeku aktivira v enem dnevu tolikokrat, kot se je pri človeku pred 50 leti v enem mesecu. Brez informacij in navodil »Molekule kanabinoidov delujejo protibolečinsko, pro- tivnetno, blagodejno vplivajo na živčni sistem, saj vzposta- vljajo optimalne biokemične procese v organizmu. Tudi pri bolnikih z rakom, multiplo sklerozo, alzheimerjevo bole- znijo so učinkovita terapija. Zato si s sodelavci tako zelo prizadevamo, da bi kanabino- idi našli svoje mesto v medi- cini. In da bi bolniki dobili od svojih zdravnikov znanstveno potrjene informacije o njiho- vem delovanju ter priporočila, katere preparate naj uživajo in kako,« poudarja Tanja Bagar. Ker bolniki od zdravnikov pri nas ne dobijo informacij o ustreznih in varnih kanabi- noidnih preparatih, kot so jih deležni na primer v Nemčiji, so prepuščeni črnemu trgu. »Na črnem trgu kupijo nek prepa- rat, ki ga uživajo v odmerkih po lastni presoji, in upajo, da jim bo bolje. To se ne sme dogajati. Bolniki morajo od zdravnikov dobiti ustrezne in- formacije ter nasvete o varnih in učinkovitih preparatih. Zato jim želimo posredovati vse potrebne informacije o tem, v katerih primerih je upora- ba kanabinoidov smiselna in učinkovita ter zakaj. Molekule kanabinoidov imajo izjemen potencial, saj lahko učinkujejo zdravilno, če je njihova upora- ba nadzorovana.« Na Mednarodnem inštitutu za kanabinoide ICANNA so nekaj izdelkov s črnega trga poslali na analizo in ugotovili, da v nekaterih ni niti sledu ko- noplje ali pa vsebujejo nevarna topila in težke kovine. Pomanjkanje znanja Samo po sebi se zastavlja vprašanje, zakaj zdravniki v Sloveniji (še) niso naklonjeni uporabi konoplje v medicini. Po mnenju doc. dr. Tanje Ba- gar je odgovorov več, a bistven tiči v pomanjkanju znanja. »Pri nas zdravniki končajo medicinsko fakulteto brez ene učne snovi, povezane z delo- vanjem endokanabinoidnega sistema in uporabo kanabino- idov. Danes vendarle imajo na voljo številne znanstvene študije s tega področja. Da bi lahko nova spoznanja vnesli v svojo klinično prakso, bi se morali v prostem času doda- tno izobraževati. Pri nas pač nimamo farmakoinformator- jev, ki bi hodili k zdravnikom in jih seznanjali o tovrstnih novostih,« pojasni sogovor- nica, ki dodaten razlog vidi tudi v tem, da mnogi konopljo dojemajo le kot drogo, saj je stroka zelo dolgo proučevala le njene negativne učinke, vse drugo je bilo žal spregledano. Foto: Andraž Purg Da konoplja in kanabinoidi sodijo v medicino, so enotni organizatorji kongresa. Doc. dr. Tanja Bagar o kanabinoidih v konoplji predava zdravnikom v tujini. »V Medical centru Rogaška smo med prvimi v Evropi vzpostavili kanabinoidno kliniko in združili znanje zdravnikov balneologov na eni strani ter zdravilne učinke kanabinoidov in znanje strokovnjakov s tega področja na drugi strani,« je povedal Marko Lenček, svetovalec uprave Medical centra Rogaška. Endokanabinoidi so člove- ku lastni kanabinoidi. Naše telo jih proizvaja v živčnih celicah in služijo kot signal- ne molekule. Njihova vloga v našem telesu je zelo široka in jo najbolje opišemo s petimi besedami – jej, spi, pozabi, sprosti se in varuj. Vsaka ce- lica našega telesa ima kana- binoidne receptorje, zazna- va vsebnost kanabinoidov v svoji okolici ter se na te spre- membe odziva. (Vir: Inštitut ICANNA) Novi TEDNIK št. 48 28. 11. 2024  COLOR CMYK stran 10 10 Št. 48, 28. november 2024 IZ NAŠIH KRAJEV ROGAŠKA SLATINA – Dvodnevni kongres o uporabi konoplje in kanabinoidov v medicini Do kdaj bodo bolniki še prepuščeni črnemu trgu? O tretji razvojni osi LJUBLJANA – Župani Mestne občine Celje, občin Laško, Mirna, Mokronog-Trebelno, Radeče, Sevnica, Šentrupert, Trebnje in Žalec ter podžupana Mestne občine Novo me- sto in Občine Trebnje so se na srečanju z ministrico za infrastrukturo Alenko Bratušek pogovarjali o nujnosti čimprejšnje določitve optimalna variante trase srednjega dela tretje razvojne osi. Ministrica Alenka Bratušek je med drugim poudarila, da ministrstvo za infrastrukturo z mi- nistrstvom za naravne vire in prostor pospešeno vodi postopke za določitev najbolj primerne trase na srednjem delu tretje razvojne osi. Postopek priprave državnega prostorskega načrta je v fazi preučevanja treh možnosti. Tretja razvojna os bo omogočala navezavo pomembnih lokalnih središč na osrednje cestne povezave, spodbudila konkurenčnost in gospodarski razvoj, razbremenila nekatere preobremenjene prometnice in prispevala k boljši prometni varnosti. Ministrica je spomnila tudi na rekordno višino državnih sredstev za naložbe v cestne oziroma infrastrukturne projekte v naslednjih dveh letih. Župani in podžupana so predstavili svoje poglede na predlagane rešitev glede poteka tretje razvojne osi, o vseh nadaljnjih dejavnostih pa jih bodo predstavniki ministrstva za infra- strukturo dosledno obveščali. Srečanja so se udeležili tudi državna sekretarja Andrej Rajh z ministrstva za infrastrukturo in Miran Gajšek z ministrstva za naravne vire in prostor ter direktorica direkcije za infrastrukturo Karmen Praprotnik. Naslednje srečanje bo predvidoma čez pol leta v Zidanem Mostu. BF Štirje bloki s 170 stanovanji VELENJE – Ob Kidričevi cesti v mestni četrti Levi breg bo nova večstanovanjska soseska s štirimi stolpnicami, v katerih bo skupno 170 stanovanj. Za njihovo gradnjo je Mestna občina Velenje na javni dražbi 12.330 kvadratnih metrov veliko zemljišče prodala mariborski družbi Puhova kvart za približno 1, 6 milijona evrov. Stanovanjski sklad Republike Slovenije se je predkupni pravici odpovedal. Kot so še sporočili iz velenjske občinske uprave, je bila izklicna cena za zemljišča 1,543 milijona evrov, dražitelja sta bila dva, družba Puhova kvart iz Maribora je ponudila višjo ceno. Zemljišče Pošta – Paka je v mestni četrti Levi breg vzhod ob Kidričevi cesti v neposredni bližini reke Pake. Občina je za stanovanjsko gradnjo na tem območju že začela pripravljati podrobni prostorski načrt (OPPN), ki naj bi ga občinski svet sprejel naslednje leto. Tre- nutno so na zemljišču travnik, igrišče in parkirišče. Kupec zemljišča se je obvezal, da bo gradnjo stanovanjskih blokov začel najpozneje v dveh letih po sprejetju odloka o OPPN. uporabno dovoljenje za štiri bloke s 170 stanovanji mora pridobiti do leta 2028. Če kupec, podjetje Puhov kvart, ne bi izpolnil svojih obveznosti, ima Mestna občina Velenje pravico do odkupa nepremičnine po izvirni prodajni ceni, za izvedena dela pa po vrednosti, ki jo določi pooblaščeni cenilec. Do začetka gradnje se je kupec tudi zavezal, da bo ohranil parkirišče. BF Srečanje županov in podž- upanov z ministrico Alenko Bratušek (Foto: MZI) »Vedno več bolnikov se želi s svojim zdravnikom od- krito pogovoriti o tem, ali jim konoplja lahko pomaga pri zdravljenju. A zdravniki in drugi zdravstveni delavci tovrstnih informacij nimajo. Zato jim želimo posredovati poglobljena in znanstveno utemeljena znanja o vlogi konoplje in kanabinoidov, ki imajo za bolnike številne pozitivne učinke. Naša država na tem področju precej za- ostaja za Evropo in svetom,« je na začetku dvodnevnega kongresa v Medical centru Rogaška poudarila mikrobi- ologinja doc. dr. Tanja Bagar, direktorica Mednarodnega inštituta za kanabinoide ICANNA. Sodeč po junijskem posvetovalnem referendumu, smo Slovenci uporabi ko- noplje v medicinske namene naklonjeni, a so pristojni na državni ravni voljo ljudi očitno preslišali. Tako so še vedno prepuščeni tudi nevarnim pastem črnega trga. BARBARA FURMAN Gradnja blokov se mora začeti v naslednjih dveh letih. (Foto: MOV) Povabilu na kongres minu- li konec tedna se je odzvalo približno 60 zdravnikov in drugih zdravstvenih delav- cev, predavali so jim ugledni domači in tuji strokovnjaki, ki že desetletja uporabljajo kana- binoide v svoji klinični praksi. Med njimi je tudi asist. Željko Perdija, ki je poudaril, da se v medicini ne uporabljajo rastli- ne konoplje, kot mnogi zmo- tno mislijo, temveč molekule, ki imajo znanstveno dokazane možnosti zdravljenja. »V svoji zdravniški praksi jih že dlje časa uporabljam in ne predsta- vljajo odklona od siceršnjih na- činov zdravljenja. V nekaterih primerih ima morebiten večji učinek od običajnih terapij,« je pojasnil. Zato je pomembno, da bi zdravniki znali predpisati vsaj tiste preparate, ki so danes že na voljo v lekarnah, da bi po- znali njihove učinke z drugimi zdravili, a tudi da bi izvedeli, kako imajo urejeno uporabo konoplje in kanabinoidov v medicini po svetu. V Evropi je na tem področju najbolj napre- dna in urejena Nemčija. Neravnovesje Pri ohranjanju našega zdrav- ja ima pomembno vlogo en- dokanabinoidni sistem, ki po besedah mikrobiologinje doc. dr. Tanje Bagar v našem or- ganizmu vzdržuje biokemijsko ravnovesje. »To se poruši, ko je človek izpostavljen števil- nim dražljajem in toksinom iz okolja ter vedno bolj tudi stresu. To se pri nekaterih iz- raža kot kronična bolečina ali vnetje, pri drugih prihaja do fi zičnih in psihičnih težav ozi- roma bolezni. Poznamo precej preproste načine, kako lahko podpremo delovanje endoka- nabinoidnega sistema. Ko je ravnovesje že tako porušeno, da ga ne moremo več vzdrže- vati, lahko bolniku začnemo dodajati molekule rastlinskih kanabinoidov. Učinkoviti so pri odpravljanju nespečnosti, tesnobe, depresiji, izgorelosti, migreni, krepitvi imunskega sistema …« Evolucijski biologi so z raz- iskavami prišli do spoznanja, da se endokanabinoidni sistem pri sodobnem človeku aktivira v enem dnevu tolikokrat, kot se je pri človeku pred 50 leti v enem mesecu. Brez informacij in navodil »Molekule kanabinoidov delujejo protibolečinsko, pro- tivnetno, blagodejno vplivajo na živčni sistem, saj vzposta- vljajo optimalne biokemične procese v organizmu. Tudi pri bolnikih z rakom, multiplo sklerozo, alzheimerjevo bole- znijo so učinkovita terapija. Zato si s sodelavci tako zelo prizadevamo, da bi kanabino- idi našli svoje mesto v medi- cini. In da bi bolniki dobili od svojih zdravnikov znanstveno potrjene informacije o njiho- vem delovanju ter priporočila, katere preparate naj uživajo in kako,« poudarja Tanja Bagar. Ker bolniki od zdravnikov pri nas ne dobijo informacij o ustreznih in varnih kanabi- noidnih preparatih, kot so jih deležni na primer v Nemčiji, so prepuščeni črnemu trgu. »Na črnem trgu kupijo nek prepa- rat, ki ga uživajo v odmerkih po lastni presoji, in upajo, da jim bo bolje. To se ne sme dogajati. Bolniki morajo od zdravnikov dobiti ustrezne in- formacije ter nasvete o varnih in učinkovitih preparatih. Zato jim želimo posredovati vse potrebne informacije o tem, v katerih primerih je upora- ba kanabinoidov smiselna in učinkovita ter zakaj. Molekule kanabinoidov imajo izjemen potencial, saj lahko učinkujejo zdravilno, če je njihova upora- ba nadzorovana.« Na Mednarodnem inštitutu za kanabinoide ICANNA so nekaj izdelkov s črnega trga poslali na analizo in ugotovili, da v nekaterih ni niti sledu ko- noplje ali pa vsebujejo nevarna topila in težke kovine. Pomanjkanje znanja Samo po sebi se zastavlja vprašanje, zakaj zdravniki v Sloveniji (še) niso naklonjeni uporabi konoplje v medicini. Po mnenju doc. dr. Tanje Ba- gar je odgovorov več, a bistven tiči v pomanjkanju znanja. »Pri nas zdravniki končajo medicinsko fakulteto brez ene učne snovi, povezane z delo- vanjem endokanabinoidnega sistema in uporabo kanabino- idov. Danes vendarle imajo na voljo številne znanstvene študije s tega področja. Da bi lahko nova spoznanja vnesli v svojo klinično prakso, bi se morali v prostem času doda- tno izobraževati. Pri nas pač nimamo farmakoinformator- jev, ki bi hodili k zdravnikom in jih seznanjali o tovrstnih novostih,« pojasni sogovor- nica, ki dodaten razlog vidi tudi v tem, da mnogi konopljo dojemajo le kot drogo, saj je stroka zelo dolgo proučevala le njene negativne učinke, vse drugo je bilo žal spregledano. Foto: Andraž Purg Da konoplja in kanabinoidi sodijo v medicino, so enotni organizatorji kongresa. Doc. dr. Tanja Bagar o kanabinoidih v konoplji predava zdravnikom v tujini. »V Medical centru Rogaška smo med prvimi v Evropi vzpostavili kanabinoidno kliniko in združili znanje zdravnikov balneologov na eni strani ter zdravilne učinke kanabinoidov in znanje strokovnjakov s tega področja na drugi strani,« je povedal Marko Lenček, svetovalec uprave Medical centra Rogaška. Endokanabinoidi so člove- ku lastni kanabinoidi. Naše telo jih proizvaja v živčnih celicah in služijo kot signal- ne molekule. Njihova vloga v našem telesu je zelo široka in jo najbolje opišemo s petimi besedami – jej, spi, pozabi, sprosti se in varuj. Vsaka ce- lica našega telesa ima kana- binoidne receptorje, zazna- va vsebnost kanabinoidov v svoji okolici ter se na te spre- membe odziva. (Vir: Inštitut ICANNA) Novi TEDNIK št. 48 28. 11. 2024  COLOR CMYK stran 11 11 Št. 48, 28. november 2024 »Akademija utrjuje skupno zavedanje pomena, ki ga nosi Maister v slovenski zgodovini,« so zapisali v Osrednji knjižnici Celje. (Foto: Zvonka Poje) KULTURA Miklavž Miklavž ČETRTEK, 5. 12. OB 18. URI, PRED GLAVNIM VHODOM Euromarkt Center d.o.o., Moskovska ulica 4, SI-1000 Ljubljana Maistrovo leto Generalovih častitljivih 150 Ruska poezija odzvanjala že desetič Pretekli teden je v prostorih male dvorane Celjskega doma Gimnazija Celje – Center (GCC) pričarala že deseto prireditev Poezija iz samovarja. Letos je bil naslov priredi- tve Nocoj je svit rumen in lep. Dijaki celjske gimnazije so s svojimi interpretacijami predstavili dela ruskih pesni- kov in pesnic, med drugim A. S. Puškina, A. A. Ahmatove, J. A. Brodskega in drugih. »Ob zvokih melodij in ritmu plesa smo se prepustili bogati dediščini, ki povezuje preteklost s sedanjostjo in usmerja po- gled v prihodnost,« so zapisali v GCC. »Ker je tradicija temelj, na katerem gradimo, je bil jubilejni večer priložnost, da smo obudili verze, glasbo in umetnost, ki so nas navdihovali v preteklih devetih letih,« so dodali. Prireditve se je udeležil tudi veleposlanik Ruske federacije. Večer je gimnazija pri- pravila s fi nančno pomočjo Društva Slovenija Rusija. Idejna vodja projekta je Darja Poglajen, mentorji so Tanja Bračun, Maja Rak, Sašo Šonc in David Preložnik. »Verjamemo, da bo v prihodnjih letih tradicija Poezije iz samovarja samo še rasla in z njo tudi spoznavanje ruske kulture in jezika,« so še poudarili v celjski gimnaziji. LJ S Petelini nam nastavlja ogledalo V Ateljeju MS v Zrečah bo do konca leta na ogled razstava konjiške slikarke Blanke Bračič, ki jo je naslo- vila Petelini. Kot pravi, vsak v portretu te živali vidi sebe ali bližjega. »Z njihovimi upodobitvami nastavljam ogledalo družbi in posame- zniku, da se opazi, razmisli o sebi in se začne zavedati, da ni sam. Veliko je namreč perja okrog nas,« poudarja slikarka, ki v Slovenskih Konjicah že štiri leta vodi svojo šolo slikanja. Na odprtju razstave je kustosinja Zala Brglez med drugim povedala, da cikel portretov petelinov in koko- ši Blanke Bračič predstavlja domiselne upodobitve meta- foričnega odseva človeških lastnosti z značajskimi pote- zami teh živali. »Ko umetni- ca živali postavi v portretno vlogo, subtilno opozori na podobnosti med živalskim in človeškim značajem, a se pri tem ne opira na klasično iko- nografi jo teh živali, temveč jih prikaže kot člane kokošje družbe, kjer vsak igra svojo vlogo – od advokata, računo- vodkinje, poslanca, polkovni- ka in vse do župnika, igralke in drugih. Živali so pogosto predstavljene v karikiranih in humorno stiliziranih položa- jih, kar delom doda igriv in šaljiv podton. Cikel portretov je poseben tudi zaradi subtil- ne satire, s katero umetnica z živalskimi liki ponuja kritičen pogled na človeško družbo. Portreti tako postanejo vizu- alna zgodba in presegajo golo upodobitev živali ter odpira- jo prostor za družbeno refl e- ksijo. V njej živali postanejo simboli različnih arhetipov in osebnosti.« Blanka Bračič z ravnoves- jem med realističnimi tele- snimi značilnostmi živali in umetniško svobodo inter- pretacije ustvarja bogat li- kovni jezik in pristen likovni komentar današnjega sveta. »Dela izstopajo s svežo inter- pretacijo živalskih motivov, kjer živali niso zgolj pred- stavniki svojega živalskega kraljestva, temveč simbolno prevzemajo vlogo ogledala za človeške značaje in vedenja. S tem Blanka Bračič vsakemu od nas nastavlja ogledalo in nas spodbudi k razmisleku, do katere mere smo tudi sami podobni upodobljenim koko- škam in petelinom – morebiti v svojih ambicijah, šibkostih ali v želji po družbenem pri- znanju,« je še dejala kustosi- nja. Razstava Petelini bo v Ate- ljeju MS v Zrečah na ogled še ves november in december ob četrtkih popoldne in ob sobotah dopoldne. BF Dijaki GCC so s svojimi interpretacijami predstavili dela znanih ruskih pesnikov in pesnic. (Foto: Nik Jarh) Ljubiteljsko gledališče Petra Simonitija Celje je v sodelovanju z Mestno občino Celje in Radiem Ognji- šče preteklo sredo pripravilo akademijo Rožmarin za generala v počastitev 150-letnice rojstva generala in pesnika Rudolfa Maistra. Akademija utrjuje skupno zavedanje pomena, ki ga nosi Maister v slovenski zgo- dovini, precejšnja pozornost je posvečena njegovemu delovanju v Celju, so zapisali v Osrednji knjižnici Ce- lje. Avtorici dramskega dela sta Jana Kvas in Božena Orožen, vizualne podobe je oblikovala Tanja Plevnik. LARISA JEKNIĆ »Akademija je utrdila spo- min na človeka, ki se je v zgodovino in narodno zavest zapisal predvsem zato, ker je po njegovi zaslugi Spodnja Štajerska ostala slovenska in ker brez njega naša do- movina ne bi bila manjša le v geografskem, ampak tudi v nacionalnem in kultur- nem pomenu,« so pojasnili v Gledališču Petra Simonitija Celje. Ne samo vojak, tudi pesnik Posebnost programa je bila, da je poleg Maistrove zgodovinske in politične vlo- ge obiskovalcem predstava približala generalovo manj znano pesniško ustvarjalnost in širše kulturno delovanje, tudi iz časa, ko je služboval v Celju, so dodali. Ob tem so pojasnili, da so se obdo- bja Maistrovega življenja prepletala s ključnimi do- godki slovenske zgodovine v veznem besedilu, posebno pozornost so jim namenili v zvočnih posnetkih odlomkov iz romana General avtorja Jo- žeta Hudalesa. V posnetkih z recitacijami Maistrovih pesmi so nastopili člani gledališča Petra Simonitija Celje Andrej Hribernik, Katja Lilija, Sreč- ko Maček, Anica Milanović, Sonja Mlejnik, Lada Ščurek, Alenka Tacol, Lovro Tacol in Janez Turnšek. Maistrove uglasbene pesmi je zapela vokalna skupina, ki so jo se- stavljali Črt Ferant, Primož Krt, Vid Krt, Aljaž Pavlin in Lovro Tacol. Slikarka Blanka Bračič s sinovo- ma na odprtju razstave Petelini. (Foto: osebni arhiv) Novi TEDNIK št. 48 28. 11. 2024  COLOR CMYK stran 12 12 Št. 48, 28. november 2024 NAŠA TEMA V Sloveniji je vsaka druga ženska od 15. leta doživela eno od oblik nasilja. Največkrat gre za psihično nasilje, skoraj četrtina jih je doživela fizično nasilje, temu sledijo premoženjsko nasilje, omejevanje gibanja in spolno nasilje. Povzročitelji nasilja so v 90 odstotkih moški. Raziskava Osebna varnost v zasebnem okolju iz leta 2020 kaže, da ženske pogosteje kot moški doživljajo nasilje, ki se ponavlja in ima hujše posledice, ter da nasilje nad ženskami večinoma povzročajo njihovi intimni partnerji. 25. november je mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami. Podatki ne le za Slovenijo, ampak tudi za našo regijo kažejo, da je družba na žalost do nasilja še vedno preveč strpna in da se veliko ljudem še vedno zdi »čisto normalno, če roko položijo na drugega«. Ampak to ni sprejemljivo, še manj normalno. In žrtev nikoli ni kriva za udarce, ki ji jih storilec zada. To je ključna stvar, ki se je mora žrtev zavedati. Nasilneži pa bi morali vedeti, da udarci ali zmerjanje nikoli niso izraz ljubezni. In tudi tega, kot pravijo naši sogovorniki, se moramo zavedati: nasilje se nikoli konča »samo od sebe«. Nikoli. Lahko ga konča žrtev s prijavo in z močjo, ki jo zbere, da zaživi na novo. Sama ali z otroki, če jih ima. Pomoč vedno obstaja. SIMONA ŠOLINIČ, foto: Pixabay Nasilje je brazgotina celotne družbe »Kaj dela država prav in česa ne« Po podatkih Združenih narodov se je lani po svetu vsak dan zgodilo več kot 130 femicidov, ki predstavljajo najhujšo obliko nasilja nad ženskami, pri čemer najpo- gosteje nasilno smrt žensk povzročijo njihovi družinski člani oziroma partnerji, torej osebe, ki so žrtvam blizu. Ta teden je bila v Ljubljani tudi nacionalna konferenca ob mednarodnem dnevu boja zoper nasilje nad ženskami. »Nasilje nad ženskami ni le rana, ki jo nosi posameznica, temveč globoka brazgotina naše družbe in velik družbeni problem. Zato mora vsak, od pristojnih državnih organov do vsakega posameznika, opraviti svoj del naloge, če želimo pravičnejšo in boljšo družbo. Pomembno je, da o nasilju govorimo, o njem osveščamo, do njega zavzamemo jasno odklonilno držo, ga ne opravičujemo in ga ne posplošujemo. Naj bo vsak dan dan preprečevanja nasilja,« pravi predse- dnica Slovenije dr. Nataša Pirc Musar. Na konferenci je bilo mogoče slišati, da slovenski družbi do popolnega zavedanja, da nasilje ni sprejemljivo, manjka še veliko in da je sose- du lažje prijaviti soseda zaradi preglasne glasbe kot zaradi krikov, ki nastanejo zaradi udarcev za družinskimi zidovi. Ministrstvo za notranje zadeve in policija naj bi boj proti vsem vrstam nasilja postavila najvišje na lestvici svojih prednostnih nalog. Vladi je bila predlagana tudi ustanovitev medresorske delovne skupine za preprečevanje vseh vrst nasilja. Ta naj bi do zdaj že spodbudila nujnost medresor- skega sodelovanja na tem področju, saj sta notranje mi- nistrstvo in policija le dva od udeležencev pri obravnavi in preiskovanju nasilja v družini. Svoje naj bi k boljšim ukrepom na področju nasilja dodala tudi sprememba novele Zakona o nalogah in pooblastilih policije, ki naj bi posegla na različna področja policijskih pooblastil pri ukrepanju v primeru nasilja. Konferenca je ponudila uvid v to, kaj v državi deluje in kaj ne oziroma katere ukrepe mora država še izboljšati na področju večje varnosti žrtev intimnopartnerskega nasilja. Kot pravi predsednica Društva SOS-telefon Maja Plaz, mora biti sporočilo države jasno, in sicer da bo v skladu s svojo dolžnostjo ukrepanja zaščitila žrtve pred nadaljnjim nasi- ljem: »Ukrepi pomenijo tudi jasno sporočilo povzročiteljem nasilja, da bo država izpolnjevala svojo zakonsko dolžnost in ukrepe stopnjevala, če jih bodo kršili. Ne nazadnje in zelo pomembno je to sporočilo za širšo javnost, ki lahko s svojim odzivom oziroma neodzivnostjo nasilje tiho podpira ali nanj ne pristaja ter tako daje jasno podporo žrtvam in ne storilcem.« Na območju PU Celje je bilo leta 2019 311 primerov kaznivih dejanj nasilja v družini, leto dni kasneje 316. V naslednjih dveh letih se je število nekoliko znižalo, lani pa znova poraslo na 291. Preiskanost vseh teh kaznivih dejanj je skoraj 100-odstotna. Največ ukrepov prepovedi približevanja žrtvam so policisti v vseh teh letih obrav- navali v Celju, Velenju, Šentjurju, Žalcu in v Slovenskih Konjicah. Ob mednarodnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami Nasilje se nikoli ne konča »samo od sebe« »Žrtvam moramo sporočati, da jim verjamemo in da za nasilje, ki ga doži- vljajo, niso odgovorne, ampak je zanj vedno odgovoren povzročitelj,« jasno pravi koordinatorica za preprečevanje nasilja na CSD Celje Gabrijela Čoklc. (Foto: arhiv NT/Sherpa) Kdo nudi pomoč v primeru nasilja v družini na CeljsKem? Policija: 113 Csd Celje, enota Celje: 03 425 63 00 Csd Celje, enota laško: 03 734 31 00 Csd Celje, enota slovenske Konjice: 03 738 08 80 Csd Celje, enota Šmarje pri jelšah: 03 818 16 50 Csd Celje, enota Šentjur pri Celju: 03 746 25 20 Krizni center za mlade: 031 576 150 varna hiša Celje: 03 492 63 57, 051 233 894 varna hiša velenje: 03/897-66- 90, 031/243-071 materinski dom Celje: 03 492 10 14, 031 808 507 društvo gibalno oviranih in žrtev nasilja vizija slovenske Konjice: 041 683 133 Lani je Center za soci- alno delo Celje, ki vklju- čuje enote Celje, Laško, Šentjur pri Celju, Sloven- ske Konjice in Šmarje pri Jelšah, obravnaval več kot 150 odraslih žrtev nasilja. »Številka obravnav je ob- čutno višja, če prištejemo še vse otroke, ki so rav- no tako žrtve nasilja, če odraščajo v družini, kjer član družine izvaja nasi- lje nad drugim članom,« pravi koordinatorica za preprečevanje nasilja na CSD Celje Gabrijela Čoklc. Strokovnjakinja poja- snjuje, da je velikokrat prvo psihično nasilje, ki se lahko izraža kot poniževa- nje, kričanje, nadzorova- nje, osamitev, ljubosumje ali z različnimi grožnjami: »Ravno psihično nasilje je tudi najbolj skrito, mno- gokrat celo neprepoznano kot ena izmed oblik nedo- voljenega početja. Temu zelo pogosto sledijo fizič- no in druge oblike nasilja, kot so ekonomsko, spolno ali spletno. Pojavlja se tudi zalezovanje. Žrtve nasilja, ki ga na primer družinski član izvaja nad drugim čla- nom družine, so tudi otro- ci. »Nasilje in odraščanje v nasilnem okolju puščata pri otrocih posledice, ki se ka- žejo v telesnih in duševnih motnjah, slabi samopodobi, strahu, otopelosti, težavah v šoli, agresivnem vedenju, motnjah hranjenja in podob- no. Številni otroci so pogosto prepričani, da so delno krivi za razmere doma, in zaradi nasilja utrpijo veliko škodo, zato smo jih odrasli dolžni zaščititi,« dodaja Čoklčeva. Nekatere še vedno predolgo trpijo Čeprav žrtve danes hitre- je prijavijo nasilje kot pred desetletji, nekatere še vedno trpijo več let, preden zberejo pogum. »Nasilje se največkrat stopnjuje, postaja pogostej- še in ima vedno hujše oblike. Nikoli se ne prekine samo od sebe. V praksi ugotavljamo, da je žrtve strah prijaviti na- silje, saj imajo občutek, da ga ne morejo zaustaviti ozi- Žrtev nasilja lahko poda prijavo na policijo ali center za socialno delo. Prav tako naj poda prijavo vsak, ki sumi, da se v neki družini dogaja nasilje. Novi TEDNIK št. 48 28. 11. 2024  COLOR CMYK stran 13 13 Št. 48, 28. november 2024 NAŠA TEMA »Neopisljiv občutek miru« OB ROBU Normalno? V stroki se zaradi strokovne obravnave primerov izogibajo bese- di nasilnež, zato uporabljajo izraz povzročitelj nasilja. Iz strokovne- ga vidika je to seveda razumljivo. Iz čisto človeškega ne. Nasilnež je nasilnež. Udarci in zmerjanje niso izrazi ljubezni. Nikoli niso bili. Na- silje ni normalno. Več kot dvajset let skozi novinar- ske oči spremljam svet, ki postaja vedno bolj nasilen, namesto da bi nasilje obsojal. Osve- ščanje in besede so ena plat, resničnost je druga. Večini je še vedno popolnoma normalno, če nekoga ozmerjajo. Doma, na ulici, v službah, trgovinah, bolnišnicah ali uradih in državnem zboru, kjer imajo tudi politiki na očeh vseh pogosto umazane jezike. Popolnoma normal- no je danes na družbenih omrežjih spremljati nasilne posnetke ali se naslajati nad njimi, jih deliti s svetlobno hitrostjo in hitreje kot sporočila, kako nasilje preprečiti. Popolnoma normalno je nekoga na družbenih omrežjih poslati nekam ali se besedno znesti celo na policiste in javne uslužbence. To ni nasilje? Družbi resnično manjka še veliko, da bo nasilju rekla ne. Toda družba smo vsi. Politik je lahko hkrati oče, ki s svojim zmerjanjem drugega politika kaže svojo podobo svojemu otroku, ne le javnosti. Nekdo, ki ozmerja zdravni- ka, je hkrati mož, ki bo doma ozmerjal ženo dvakrat bolj. Nek sodelavec, ki nadere drugega sodelavca, ali nekdo, ki svoje nezadovoljstvo strese nad uslužbenca neke usta- nove, ima morda doma družino, ki ji s tem kaže, kakšno je zanje normalno ravnanje. Ne glede na to, da smo v letu 2024, je za nekatere še vedno normalno, da je za nasilje kriva žrtev. Normalno je, da sodni postopki zoper nasilneže trajajo leta in leta. Še vedno je normalno, da se mora od doma umakniti žrtev in ne storilec? V kakšnem svetu živimo? Kakšen svet ustvarjamo? SIMONA ŠOLINIČ »Prijaviti je treba takoj« Sekcija za varne hiše, materinske domove in soro- dne organizacije v Sloveniji, ki deluje pod okriljem Socialne zbornice Slovenije, poziva k ničelni toleran- ci do vseh vrst nasilja in odpravi vseh oblik nasilja nad ženskami. V Socialni zbornici Sloveniji pojasnjujejo, da je v pri- merih nasilja nujno hitro in usklajeno ukrepanje vseh ustanov zaradi zaščite žrtev in njihovih otrok. Hkrati poudarjajo tudi nujno ukinitev vseh praks in pristopov, ki ženske, žrtve nasilja, sekundarno viktimizirajo in delijo odgovornost za nasilje med žrtev in povzročitelja. Zbornica opozarja tudi na potrebo po še več brezplačnih in geografsko razpršenih specializiranih in verificiranih programih, a tudi terapevtskih programih za žrtve na- silja in tudi za povzročitelje. »Čeprav je v družbi danes več govora o preprečevanju nasilja, podatki kažejo, da se za družinskimi zidovi dogaja marsikaj, kar ostane neprijavljeno. Veliko je bilo storjeno na področju pre- prečevanja nasilja, a kljub temu nekatere žrtve še vedno ne poiščejo pomoči. Zato je toliko pomembno, da jim vsak dan, ne le ob svetovnem dnevu preprečevanja na- silja, sporočimo, da pomoč in podpora obstajata. Žrtve se še vedno bojijo zaživeti samostojno, saj so pogosto ekonomsko odvisne od povzročitelja nasilja. Številni programi jim pomagajo pri vzpostavljanju samostoj- nosti in iskanju poguma,« pravi generalna sekretarka Socialne zbornice Slovenija Suzi Kvas. Dodaja, da so rak rana v naši družbi še vedno dolgotrajni sodni po- stopki, kar povedo tudi žrtve, saj trajajo več let. »Če bi žrtev vedela, da bodo sodni postopki končani v letu dni, torej v času, ko ji programi nudijo zaščito, bi nasilne primere prijavile prej. Sistem bi se moral spremeniti tako, da bi obstajala specializirana družinska sodišča, ne le oddelki,« dodaja Kvasova. Slednja opozarja še na eno v družbi precej nevidno nasilje, in sicer nasilje v institucionalnih nastanitvah: »Tudi na nas se ljudje obračajo s svojimi zgodbami o tem, kaj vse se dogaja. V teh primerih je nujno tovr- stne nasilne primere prijaviti takoj. Ljudje nam namreč povedo, da si niso upali prijaviti, ker bi bilo potem še slabše. Toda hitra prijava pomeni hitrejši odziv vodstva na primer domov za starejše in drugih ustanov. Tako kot je na vsakem področju, je tudi v institucionalnem varstvu: ljudje smo različni, nekateri delajo s srcem, nekateri ne. In v primeru nasilja mora biti tudi zaradi nadaljnjega ukrepanja prijava pravočasna. V družbi se ne sme tolerirati popolnoma nobenega nasilja,« dodaja Kvasova. Ob prihodu v varno hišo ženska predvsem potrebuje varnost, mir in počitek. V pogovorih s strokovnimi delavkami ali z drugimi uporabnicami dobi tudi razumevanje in podporo. Vse to pomeni, da lahko žrtev strne misli in začne načrtovati prihodnost. (Foto: Društvo Regionalna varna hiša Celje) Ženski, ki pride v varno hišo, je dodeljena strokovna delavka, ki ji nudi strokovno pomoč ob urejanju življenj- ske situacije. To vključuje pogovore, pomoč pri pridobitvi brezplačne pravne pomoči, urejanju finančnih virov za preživljanje in podobno. Hkrati dobi podporo, spodbudo pri pridobivanju moči na osebni ravni. Sprejem je možen tudi, kadar ženska nima dohodkov oziroma lastnega denarja. V tem primeru v varni hiši poskrbijo za njene osnovne potrebe, hkrati ji pomagajo urediti finančni vir, da čim prej postane neodvisna. »Prvi dan, ko sva s hčerko prišli v varno hišo, in prvi ve- čer, ko sva se odpravili spat, sva obe doživeli neopisljiv občutek miru po dolgem času. Kot da je prišlo zdravi- lo za mojo dušo,« pravi žen- ska, ki se je zaradi nasilja v družini zatekla v varno hišo. Številne, ki so tam poiskale pomoč, pravijo, da so po dol- gem času doživele mirnost in občutek varnosti. »Varna hiša ponuja varen prostor, kamor se lahko uma- knejo ženske z otroki, ki so žrtve kakršne koli oblike na- silja. Namenjena je vsem žen- skam v vseh starostnih obdo- bjih od 18. leta ne glede na to, ali imajo otroke ali ne. Veliko nasilja doživljajo tudi starejše ženske, ki pogosto ne vedo, da imajo možnost umika na varno. Ob prihodu v varno hišo ženske predvsem potre- bujejo varnost, mir, počitek. Žrtve se lahko pogovarjajo s strokovnimi delavkami in z ostalimi uporabnicami. Tako dobijo razumevanje, pomoč, da lahko pozneje strnejo svo- je misli in začnejo načrtovati prihodnost,« pravijo v Dru- štvu Regionalna varna hiša Celje. Zastavijo si zdrave temelje V društvu navajajo, da ni res, da varna hiša onemogo- ča ali omejuje gibanje zunaj svojih prostorov ali da v njej ženski odvzamejo telefon, da nima stika z nikomer in da so v hiši osebe izolirane od zu- nanjega sveta. »Gre za veliko zmoto. Varna hiša je na tajni, skriti lokaciji zaradi zagota- vljanja varnosti žrtvam, ki so nastanjene pri nas. Nji- hovo življenje je enako, kot je bilo do prihoda: ženske hodijo v službo, če jo imajo, po opravkih, na sprehod …, otroci hodijo v šolo ali vrtec. Ohranjajo stike in se zunaj varne hiše srečujejo z ljudmi, ki jim nudijo oporo in pomoč. Napačna je tudi predstava, da če se pred nasiljem umakneš v varno hišo, ti tam vzamejo otroka in ga namestijo v rejni- ško družino. Naše izkušnje s stanovalkami kažejo naspro- tno. V nobenem primeru se odvzem otroka ne zgodi brez zelo resnih razlogov, o katerih pa presojata center za socialno delo in sodišče. Če mati poskrbi za otrokove potrebe, je takšen strah po- polnoma odveč,« dodajajo v društvu. Večina žensk, ki se zatečejo v varno hišo, dobro poskrbi za svoje otroke in so pri njih varni in zaščiteni. Med bivanjem v varni hiši se celo okrepi vez med mater- jo in otrokom. »Zastavijo si nove, zdrave temelje, ki jim prinašajo mir in harmonijo v odnosih. Tudi stanovalke si med seboj pomagajo z obča- snim varstvom otrok in med- sebojno podporo,« pravijo v varni hiši. Posledice nasilja tudi na duši Dodajajo še, da je informa- cija, da ženskam v varni hiši uredijo vse od stanovanja do primerne službe in jih oskrbijo finančno, zmotna, toda kljub temu ne tako zelo. Strokovno osebje varne hiše vendarle pomaga pri vode- nju, usmerjanju, osveščanju. V iskanje novih možnosti v življenju so tako vpeti za- posleni in žrtve, saj gre tudi za opolnomočenje žensk pri tem, da se njihovi cilji lahko uresničijo. Pri tem ženska pridobiva moč in spozna, da zmore več, kot je kadar koli mislila,« pravijo v varni hiši. »Moje bivanje v varni hiši je bilo eno veliko učenje. Kako postavljati meje v odnosih, kako se postaviti zase in od- preti vrata različnih ustanov ter komunicirati na družbe- nih omrežjih,« pravi ena od uporabnic varne hiše. »Rezultat sodelovanja je bil, da se je bila omenjena stanovalka pripravljena soo- čiti s svojimi strahovi in si je upala tvegati, narediti majh- ne korake, kar ji je vlilo zau- panje, da zmore sama. Pred prihodom v varno hišo tega ni zmogla, ker se je počutila tako zelo prestrašeno in je verjela možu, da je nespo- sobna,« dodajajo v varni hiši in poudarjajo, da se tistim ženskam, ki imajo veliko motivacije za rešitev stiske, življenjske okoliščine lepo uredijo. »Zelo pomembno je sodelovanje uporabnice s strokovnimi delavkami. Tako v čustvenem pogledu kot tudi v materialnem pri iskanju zaposlitve, možnosti za sta- novanje ali za katero drugo obliko bivanja,« še poudarja ekipa varne hiše. Posledice nasilja se ne ka- žejo samo na telesu. »Vse oblike nasilja lahko pripeljejo do depresije, posttravmatske stresne motnje, motenj spa- nja, čustvenega stresa, misli na samomorilnost … Zna- čilno je, da nasilje postaja vedno pogostejše in se sto- pnjuje. Če žrtev ostaja v tem začaranem krogu, se ne bo ustavilo in tako lahko života- rite leta in leta in se temu, pa naj zveni še tako čudno, pri- vadite. Pritihotapijo se še oto- pelost, depresija, nemoč … Iz uničevalskega razmerja je ve- dno težje oditi. Nasilje lahko povzroči resne kratkoročne ter dolgoročne fizične in psi- hične težave ter poškodbe,« dodajajo v varni hiši. roma da jim nihče ne more pomagati. Pogosto za nastali položaj krivijo sebe, čutijo sram, jezo, žalost, nemoč in so prepričane, da jim ne bo nihče verjel. Velikokrat so ekonomsko odvisne od povzročitelja nasilja, bojijo se njegove maščevalnosti in groženj. Zato moramo vsem žrtvam sporočati, da jim ver- jamemo in da za nasilje, ki ga doživljajo, niso odgovorne, ampak je zanj vedno odgo- voren povzročitelj,« je jasna sogovornica. Na centru za socialno delo žrtvam nasilja pomagajo pri umiku v varno okolje ter ponudijo pomoč pri name- stitvi v krizne centre za žen- ske in otroke, žrtve nasilja, ali varne hiše. Žrtev sezna- nijo z možnimi ukrepi za njeno zaščito in varnost, ki jih določa zakonodaja. Gre za izrek ukrepa prepovedi približevanja, sodno prepo- ved približevanja storilca in druge ukrepe, možna so tudi osebna svetovanja. Center žrtve seznani tudi s postop- ki, ki sledijo prijavi nasilja, saj žrtve lahko v postopkih bolje sodelujejo, hkrati so deležne podpore različnih strokovnih služb. Novi TEDNIK št. 48 28. 11. 2024  COLOR CMYK stran 12 12 Št. 48, 28. november 2024 NAŠA TEMA V Sloveniji je vsaka druga ženska od 15. leta doživela eno od oblik nasilja. Največkrat gre za psihično nasilje, skoraj četrtina jih je doživela fizično nasilje, temu sledijo premoženjsko nasilje, omejevanje gibanja in spolno nasilje. Povzročitelji nasilja so v 90 odstotkih moški. Raziskava Osebna varnost v zasebnem okolju iz leta 2020 kaže, da ženske pogosteje kot moški doživljajo nasilje, ki se ponavlja in ima hujše posledice, ter da nasilje nad ženskami večinoma povzročajo njihovi intimni partnerji. 25. november je mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami. Podatki ne le za Slovenijo, ampak tudi za našo regijo kažejo, da je družba na žalost do nasilja še vedno preveč strpna in da se veliko ljudem še vedno zdi »čisto normalno, če roko položijo na drugega«. Ampak to ni sprejemljivo, še manj normalno. In žrtev nikoli ni kriva za udarce, ki ji jih storilec zada. To je ključna stvar, ki se je mora žrtev zavedati. Nasilneži pa bi morali vedeti, da udarci ali zmerjanje nikoli niso izraz ljubezni. In tudi tega, kot pravijo naši sogovorniki, se moramo zavedati: nasilje se nikoli konča »samo od sebe«. Nikoli. Lahko ga konča žrtev s prijavo in z močjo, ki jo zbere, da zaživi na novo. Sama ali z otroki, če jih ima. Pomoč vedno obstaja. SIMONA ŠOLINIČ, foto: Pixabay Nasilje je brazgotina celotne družbe »Kaj dela država prav in česa ne« Po podatkih Združenih narodov se je lani po svetu vsak dan zgodilo več kot 130 femicidov, ki predstavljajo najhujšo obliko nasilja nad ženskami, pri čemer najpo- gosteje nasilno smrt žensk povzročijo njihovi družinski člani oziroma partnerji, torej osebe, ki so žrtvam blizu. Ta teden je bila v Ljubljani tudi nacionalna konferenca ob mednarodnem dnevu boja zoper nasilje nad ženskami. »Nasilje nad ženskami ni le rana, ki jo nosi posameznica, temveč globoka brazgotina naše družbe in velik družbeni problem. Zato mora vsak, od pristojnih državnih organov do vsakega posameznika, opraviti svoj del naloge, če želimo pravičnejšo in boljšo družbo. Pomembno je, da o nasilju govorimo, o njem osveščamo, do njega zavzamemo jasno odklonilno držo, ga ne opravičujemo in ga ne posplošujemo. Naj bo vsak dan dan preprečevanja nasilja,« pravi predse- dnica Slovenije dr. Nataša Pirc Musar. Na konferenci je bilo mogoče slišati, da slovenski družbi do popolnega zavedanja, da nasilje ni sprejemljivo, manjka še veliko in da je sose- du lažje prijaviti soseda zaradi preglasne glasbe kot zaradi krikov, ki nastanejo zaradi udarcev za družinskimi zidovi. Ministrstvo za notranje zadeve in policija naj bi boj proti vsem vrstam nasilja postavila najvišje na lestvici svojih prednostnih nalog. Vladi je bila predlagana tudi ustanovitev medresorske delovne skupine za preprečevanje vseh vrst nasilja. Ta naj bi do zdaj že spodbudila nujnost medresor- skega sodelovanja na tem področju, saj sta notranje mi- nistrstvo in policija le dva od udeležencev pri obravnavi in preiskovanju nasilja v družini. Svoje naj bi k boljšim ukrepom na področju nasilja dodala tudi sprememba novele Zakona o nalogah in pooblastilih policije, ki naj bi posegla na različna področja policijskih pooblastil pri ukrepanju v primeru nasilja. Konferenca je ponudila uvid v to, kaj v državi deluje in kaj ne oziroma katere ukrepe mora država še izboljšati na področju večje varnosti žrtev intimnopartnerskega nasilja. Kot pravi predsednica Društva SOS-telefon Maja Plaz, mora biti sporočilo države jasno, in sicer da bo v skladu s svojo dolžnostjo ukrepanja zaščitila žrtve pred nadaljnjim nasi- ljem: »Ukrepi pomenijo tudi jasno sporočilo povzročiteljem nasilja, da bo država izpolnjevala svojo zakonsko dolžnost in ukrepe stopnjevala, če jih bodo kršili. Ne nazadnje in zelo pomembno je to sporočilo za širšo javnost, ki lahko s svojim odzivom oziroma neodzivnostjo nasilje tiho podpira ali nanj ne pristaja ter tako daje jasno podporo žrtvam in ne storilcem.« Na območju PU Celje je bilo leta 2019 311 primerov kaznivih dejanj nasilja v družini, leto dni kasneje 316. V naslednjih dveh letih se je število nekoliko znižalo, lani pa znova poraslo na 291. Preiskanost vseh teh kaznivih dejanj je skoraj 100-odstotna. Največ ukrepov prepovedi približevanja žrtvam so policisti v vseh teh letih obrav- navali v Celju, Velenju, Šentjurju, Žalcu in v Slovenskih Konjicah. Ob mednarodnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami Nasilje se nikoli ne konča »samo od sebe« »Žrtvam moramo sporočati, da jim verjamemo in da za nasilje, ki ga doži- vljajo, niso odgovorne, ampak je zanj vedno odgovoren povzročitelj,« jasno pravi koordinatorica za preprečevanje nasilja na CSD Celje Gabrijela Čoklc. (Foto: arhiv NT/Sherpa) Kdo nudi pomoč v primeru nasilja v družini na CeljsKem? Policija: 113 Csd Celje, enota Celje: 03 425 63 00 Csd Celje, enota laško: 03 734 31 00 Csd Celje, enota slovenske Konjice: 03 738 08 80 Csd Celje, enota Šmarje pri jelšah: 03 818 16 50 Csd Celje, enota Šentjur pri Celju: 03 746 25 20 Krizni center za mlade: 031 576 150 varna hiša Celje: 03 492 63 57, 051 233 894 varna hiša velenje: 03/897-66- 90, 031/243-071 materinski dom Celje: 03 492 10 14, 031 808 507 društvo gibalno oviranih in žrtev nasilja vizija slovenske Konjice: 041 683 133 Lani je Center za soci- alno delo Celje, ki vklju- čuje enote Celje, Laško, Šentjur pri Celju, Sloven- ske Konjice in Šmarje pri Jelšah, obravnaval več kot 150 odraslih žrtev nasilja. »Številka obravnav je ob- čutno višja, če prištejemo še vse otroke, ki so rav- no tako žrtve nasilja, če odraščajo v družini, kjer član družine izvaja nasi- lje nad drugim članom,« pravi koordinatorica za preprečevanje nasilja na CSD Celje Gabrijela Čoklc. Strokovnjakinja poja- snjuje, da je velikokrat prvo psihično nasilje, ki se lahko izraža kot poniževa- nje, kričanje, nadzorova- nje, osamitev, ljubosumje ali z različnimi grožnjami: »Ravno psihično nasilje je tudi najbolj skrito, mno- gokrat celo neprepoznano kot ena izmed oblik nedo- voljenega početja. Temu zelo pogosto sledijo fizič- no in druge oblike nasilja, kot so ekonomsko, spolno ali spletno. Pojavlja se tudi zalezovanje. Žrtve nasilja, ki ga na primer družinski član izvaja nad drugim čla- nom družine, so tudi otro- ci. »Nasilje in odraščanje v nasilnem okolju puščata pri otrocih posledice, ki se ka- žejo v telesnih in duševnih motnjah, slabi samopodobi, strahu, otopelosti, težavah v šoli, agresivnem vedenju, motnjah hranjenja in podob- no. Številni otroci so pogosto prepričani, da so delno krivi za razmere doma, in zaradi nasilja utrpijo veliko škodo, zato smo jih odrasli dolžni zaščititi,« dodaja Čoklčeva. Nekatere še vedno predolgo trpijo Čeprav žrtve danes hitre- je prijavijo nasilje kot pred desetletji, nekatere še vedno trpijo več let, preden zberejo pogum. »Nasilje se največkrat stopnjuje, postaja pogostej- še in ima vedno hujše oblike. Nikoli se ne prekine samo od sebe. V praksi ugotavljamo, da je žrtve strah prijaviti na- silje, saj imajo občutek, da ga ne morejo zaustaviti ozi- Žrtev nasilja lahko poda prijavo na policijo ali center za socialno delo. Prav tako naj poda prijavo vsak, ki sumi, da se v neki družini dogaja nasilje. Novi TEDNIK št. 48 28. 11. 2024  COLOR CMYK stran 13 13 Št. 48, 28. november 2024 NAŠA TEMA »Neopisljiv občutek miru« OB ROBU Normalno? V stroki se zaradi strokovne obravnave primerov izogibajo bese- di nasilnež, zato uporabljajo izraz povzročitelj nasilja. Iz strokovne- ga vidika je to seveda razumljivo. Iz čisto človeškega ne. Nasilnež je nasilnež. Udarci in zmerjanje niso izrazi ljubezni. Nikoli niso bili. Na- silje ni normalno. Več kot dvajset let skozi novinar- ske oči spremljam svet, ki postaja vedno bolj nasilen, namesto da bi nasilje obsojal. Osve- ščanje in besede so ena plat, resničnost je druga. Večini je še vedno popolnoma normalno, če nekoga ozmerjajo. Doma, na ulici, v službah, trgovinah, bolnišnicah ali uradih in državnem zboru, kjer imajo tudi politiki na očeh vseh pogosto umazane jezike. Popolnoma normal- no je danes na družbenih omrežjih spremljati nasilne posnetke ali se naslajati nad njimi, jih deliti s svetlobno hitrostjo in hitreje kot sporočila, kako nasilje preprečiti. Popolnoma normalno je nekoga na družbenih omrežjih poslati nekam ali se besedno znesti celo na policiste in javne uslužbence. To ni nasilje? Družbi resnično manjka še veliko, da bo nasilju rekla ne. Toda družba smo vsi. Politik je lahko hkrati oče, ki s svojim zmerjanjem drugega politika kaže svojo podobo svojemu otroku, ne le javnosti. Nekdo, ki ozmerja zdravni- ka, je hkrati mož, ki bo doma ozmerjal ženo dvakrat bolj. Nek sodelavec, ki nadere drugega sodelavca, ali nekdo, ki svoje nezadovoljstvo strese nad uslužbenca neke usta- nove, ima morda doma družino, ki ji s tem kaže, kakšno je zanje normalno ravnanje. Ne glede na to, da smo v letu 2024, je za nekatere še vedno normalno, da je za nasilje kriva žrtev. Normalno je, da sodni postopki zoper nasilneže trajajo leta in leta. Še vedno je normalno, da se mora od doma umakniti žrtev in ne storilec? V kakšnem svetu živimo? Kakšen svet ustvarjamo? SIMONA ŠOLINIČ »Prijaviti je treba takoj« Sekcija za varne hiše, materinske domove in soro- dne organizacije v Sloveniji, ki deluje pod okriljem Socialne zbornice Slovenije, poziva k ničelni toleran- ci do vseh vrst nasilja in odpravi vseh oblik nasilja nad ženskami. V Socialni zbornici Sloveniji pojasnjujejo, da je v pri- merih nasilja nujno hitro in usklajeno ukrepanje vseh ustanov zaradi zaščite žrtev in njihovih otrok. Hkrati poudarjajo tudi nujno ukinitev vseh praks in pristopov, ki ženske, žrtve nasilja, sekundarno viktimizirajo in delijo odgovornost za nasilje med žrtev in povzročitelja. Zbornica opozarja tudi na potrebo po še več brezplačnih in geografsko razpršenih specializiranih in verificiranih programih, a tudi terapevtskih programih za žrtve na- silja in tudi za povzročitelje. »Čeprav je v družbi danes več govora o preprečevanju nasilja, podatki kažejo, da se za družinskimi zidovi dogaja marsikaj, kar ostane neprijavljeno. Veliko je bilo storjeno na področju pre- prečevanja nasilja, a kljub temu nekatere žrtve še vedno ne poiščejo pomoči. Zato je toliko pomembno, da jim vsak dan, ne le ob svetovnem dnevu preprečevanja na- silja, sporočimo, da pomoč in podpora obstajata. Žrtve se še vedno bojijo zaživeti samostojno, saj so pogosto ekonomsko odvisne od povzročitelja nasilja. Številni programi jim pomagajo pri vzpostavljanju samostoj- nosti in iskanju poguma,« pravi generalna sekretarka Socialne zbornice Slovenija Suzi Kvas. Dodaja, da so rak rana v naši družbi še vedno dolgotrajni sodni po- stopki, kar povedo tudi žrtve, saj trajajo več let. »Če bi žrtev vedela, da bodo sodni postopki končani v letu dni, torej v času, ko ji programi nudijo zaščito, bi nasilne primere prijavile prej. Sistem bi se moral spremeniti tako, da bi obstajala specializirana družinska sodišča, ne le oddelki,« dodaja Kvasova. Slednja opozarja še na eno v družbi precej nevidno nasilje, in sicer nasilje v institucionalnih nastanitvah: »Tudi na nas se ljudje obračajo s svojimi zgodbami o tem, kaj vse se dogaja. V teh primerih je nujno tovr- stne nasilne primere prijaviti takoj. Ljudje nam namreč povedo, da si niso upali prijaviti, ker bi bilo potem še slabše. Toda hitra prijava pomeni hitrejši odziv vodstva na primer domov za starejše in drugih ustanov. Tako kot je na vsakem področju, je tudi v institucionalnem varstvu: ljudje smo različni, nekateri delajo s srcem, nekateri ne. In v primeru nasilja mora biti tudi zaradi nadaljnjega ukrepanja prijava pravočasna. V družbi se ne sme tolerirati popolnoma nobenega nasilja,« dodaja Kvasova. Ob prihodu v varno hišo ženska predvsem potrebuje varnost, mir in počitek. V pogovorih s strokovnimi delavkami ali z drugimi uporabnicami dobi tudi razumevanje in podporo. Vse to pomeni, da lahko žrtev strne misli in začne načrtovati prihodnost. (Foto: Društvo Regionalna varna hiša Celje) Ženski, ki pride v varno hišo, je dodeljena strokovna delavka, ki ji nudi strokovno pomoč ob urejanju življenj- ske situacije. To vključuje pogovore, pomoč pri pridobitvi brezplačne pravne pomoči, urejanju finančnih virov za preživljanje in podobno. Hkrati dobi podporo, spodbudo pri pridobivanju moči na osebni ravni. Sprejem je možen tudi, kadar ženska nima dohodkov oziroma lastnega denarja. V tem primeru v varni hiši poskrbijo za njene osnovne potrebe, hkrati ji pomagajo urediti finančni vir, da čim prej postane neodvisna. »Prvi dan, ko sva s hčerko prišli v varno hišo, in prvi ve- čer, ko sva se odpravili spat, sva obe doživeli neopisljiv občutek miru po dolgem času. Kot da je prišlo zdravi- lo za mojo dušo,« pravi žen- ska, ki se je zaradi nasilja v družini zatekla v varno hišo. Številne, ki so tam poiskale pomoč, pravijo, da so po dol- gem času doživele mirnost in občutek varnosti. »Varna hiša ponuja varen prostor, kamor se lahko uma- knejo ženske z otroki, ki so žrtve kakršne koli oblike na- silja. Namenjena je vsem žen- skam v vseh starostnih obdo- bjih od 18. leta ne glede na to, ali imajo otroke ali ne. Veliko nasilja doživljajo tudi starejše ženske, ki pogosto ne vedo, da imajo možnost umika na varno. Ob prihodu v varno hišo ženske predvsem potre- bujejo varnost, mir, počitek. Žrtve se lahko pogovarjajo s strokovnimi delavkami in z ostalimi uporabnicami. Tako dobijo razumevanje, pomoč, da lahko pozneje strnejo svo- je misli in začnejo načrtovati prihodnost,« pravijo v Dru- štvu Regionalna varna hiša Celje. Zastavijo si zdrave temelje V društvu navajajo, da ni res, da varna hiša onemogo- ča ali omejuje gibanje zunaj svojih prostorov ali da v njej ženski odvzamejo telefon, da nima stika z nikomer in da so v hiši osebe izolirane od zu- nanjega sveta. »Gre za veliko zmoto. Varna hiša je na tajni, skriti lokaciji zaradi zagota- vljanja varnosti žrtvam, ki so nastanjene pri nas. Nji- hovo življenje je enako, kot je bilo do prihoda: ženske hodijo v službo, če jo imajo, po opravkih, na sprehod …, otroci hodijo v šolo ali vrtec. Ohranjajo stike in se zunaj varne hiše srečujejo z ljudmi, ki jim nudijo oporo in pomoč. Napačna je tudi predstava, da če se pred nasiljem umakneš v varno hišo, ti tam vzamejo otroka in ga namestijo v rejni- ško družino. Naše izkušnje s stanovalkami kažejo naspro- tno. V nobenem primeru se odvzem otroka ne zgodi brez zelo resnih razlogov, o katerih pa presojata center za socialno delo in sodišče. Če mati poskrbi za otrokove potrebe, je takšen strah po- polnoma odveč,« dodajajo v društvu. Večina žensk, ki se zatečejo v varno hišo, dobro poskrbi za svoje otroke in so pri njih varni in zaščiteni. Med bivanjem v varni hiši se celo okrepi vez med mater- jo in otrokom. »Zastavijo si nove, zdrave temelje, ki jim prinašajo mir in harmonijo v odnosih. Tudi stanovalke si med seboj pomagajo z obča- snim varstvom otrok in med- sebojno podporo,« pravijo v varni hiši. Posledice nasilja tudi na duši Dodajajo še, da je informa- cija, da ženskam v varni hiši uredijo vse od stanovanja do primerne službe in jih oskrbijo finančno, zmotna, toda kljub temu ne tako zelo. Strokovno osebje varne hiše vendarle pomaga pri vode- nju, usmerjanju, osveščanju. V iskanje novih možnosti v življenju so tako vpeti za- posleni in žrtve, saj gre tudi za opolnomočenje žensk pri tem, da se njihovi cilji lahko uresničijo. Pri tem ženska pridobiva moč in spozna, da zmore več, kot je kadar koli mislila,« pravijo v varni hiši. »Moje bivanje v varni hiši je bilo eno veliko učenje. Kako postavljati meje v odnosih, kako se postaviti zase in od- preti vrata različnih ustanov ter komunicirati na družbe- nih omrežjih,« pravi ena od uporabnic varne hiše. »Rezultat sodelovanja je bil, da se je bila omenjena stanovalka pripravljena soo- čiti s svojimi strahovi in si je upala tvegati, narediti majh- ne korake, kar ji je vlilo zau- panje, da zmore sama. Pred prihodom v varno hišo tega ni zmogla, ker se je počutila tako zelo prestrašeno in je verjela možu, da je nespo- sobna,« dodajajo v varni hiši in poudarjajo, da se tistim ženskam, ki imajo veliko motivacije za rešitev stiske, življenjske okoliščine lepo uredijo. »Zelo pomembno je sodelovanje uporabnice s strokovnimi delavkami. Tako v čustvenem pogledu kot tudi v materialnem pri iskanju zaposlitve, možnosti za sta- novanje ali za katero drugo obliko bivanja,« še poudarja ekipa varne hiše. Posledice nasilja se ne ka- žejo samo na telesu. »Vse oblike nasilja lahko pripeljejo do depresije, posttravmatske stresne motnje, motenj spa- nja, čustvenega stresa, misli na samomorilnost … Zna- čilno je, da nasilje postaja vedno pogostejše in se sto- pnjuje. Če žrtev ostaja v tem začaranem krogu, se ne bo ustavilo in tako lahko života- rite leta in leta in se temu, pa naj zveni še tako čudno, pri- vadite. Pritihotapijo se še oto- pelost, depresija, nemoč … Iz uničevalskega razmerja je ve- dno težje oditi. Nasilje lahko povzroči resne kratkoročne ter dolgoročne fizične in psi- hične težave ter poškodbe,« dodajajo v varni hiši. roma da jim nihče ne more pomagati. Pogosto za nastali položaj krivijo sebe, čutijo sram, jezo, žalost, nemoč in so prepričane, da jim ne bo nihče verjel. Velikokrat so ekonomsko odvisne od povzročitelja nasilja, bojijo se njegove maščevalnosti in groženj. Zato moramo vsem žrtvam sporočati, da jim ver- jamemo in da za nasilje, ki ga doživljajo, niso odgovorne, ampak je zanj vedno odgo- voren povzročitelj,« je jasna sogovornica. Na centru za socialno delo žrtvam nasilja pomagajo pri umiku v varno okolje ter ponudijo pomoč pri name- stitvi v krizne centre za žen- ske in otroke, žrtve nasilja, ali varne hiše. Žrtev sezna- nijo z možnimi ukrepi za njeno zaščito in varnost, ki jih določa zakonodaja. Gre za izrek ukrepa prepovedi približevanja, sodno prepo- ved približevanja storilca in druge ukrepe, možna so tudi osebna svetovanja. Center žrtve seznani tudi s postop- ki, ki sledijo prijavi nasilja, saj žrtve lahko v postopkih bolje sodelujejo, hkrati so deležne podpore različnih strokovnih služb. Novi TEDNIK št. 48 28. 11. 2024  COLOR CMYK stran 14 14 Št. 48, 28. november 2024 KRONIKA Ukradene tablice namesto vinjete Kaj lahko storimo, če nam ukradejo registrske tablice? Registrske tablice so razmeroma pogosta tarča tatov tudi na Celjskem. V Po- licijski upravi Celje statistike o tatvinah tablic z vozil posebej ne beležijo, zato ni mogoča pridobitev natančnega podatka o njih. A kljub temu celjski policisti poudarjajo, da so tovrstne tatvine še vedno precej pogoste. JANŽE FRIC Vozil pod vplivom drog Policisti Postaje prometne policije Celje so prejšnji te- den med nadzorom psihofi zičnih sposobnosti voznikov ustavili voznika tovornega vozila, ki je med vožnjo tele- foniral. Zaradi suma, da vozi pod vplivom prepovedanih drog, so mu odredili hitri test, ki je pokazal prisotnost prepovedane droge v telesu. Vozniku so odredili strokovni pregled, ki ga je odklonil. Zaradi telefoniranja med vožnjo so mu izdali plačilni nalog. Zaradi vožnje pod vplivom prepovedanih drog bo sledil obdolžilni predlog. Za omenjeni prekršek sta predpisana globa v višini 1.200 evrov in stranski ukrep izrek 18 kazen- skih točk. To pomeni prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, ki jih voznik poseduje. JF Ko nam nepridipravi ukra- dejo registrsko tablico, je po- membno, da to čim prej pri- javimo na najbližji policijski postaji, saj ukradene tablice nemudoma vnesejo v eviden- co ukradenih stvari. Zakaj kradejo tablice? Kot poudarjajo v celjski po- licijski upravi, storilci ukrade- ne tablice pogosto namestijo na vozila, natočijo gorivo in odpeljejo, ne da bi plačali. Prav tako pogosto večkra- tni kršitelji cestnoprometnih predpisov, ki so ostali brez vozniških dovoljenj in brez vozil, kupijo stara poceni vo- zila in nanje namestijo ukra- dene registrske tablice ter se tako ponovno vključujejo v promet. Kot poudarjajo celj- ski policisti, tovrstne kršitelje hitro izsledijo. Z ukradenimi tablicami čez mejo Redkejša so kazniva dejanja, ko storilci ukradene tablice namestijo na ukradena vozila istih znamk, kot so tista, s kate- rih so bile ukradene, in posku- šajo vozilo odpeljati v tujino. To dejanje lahko storilcu ote- žita lastnika ukradenega vozila in ukradenih registrskih tablic, če tatvino hitro prijavita. Polici- (Foto: arhiv NT/Andraž Purg)) sti poudarjajo, da so zato hitre prijave policiji izjemno po- membne. Storilec je namreč po tatvini vozila ali tablice lahko že naslednjo uro v tuji državi. Ko mejo prestopi, je preiskava otežena, saj morajo slovenski policisti na podlagi medseboj- nih sporazumov sodelovati s tujimi kolegi, kar birokratsko podaljša čas preiskave. Odkar obstajajo e-vinjete, ki so vezane na registrske ta- blice, storilci tablice kradejo tudi zato, da jih namestijo na svoja vozila, preden se podajo na avtocesto. Policisti zato pozivajo vse, ki so jim bile tablice ukrade- ne, naj zadevo prijavijo policiji. Prejšnji teden je sneg prvič zapadel tudi do nižin, skoraj dva tedna so na vozilih obve- zne tudi zimske pnevmatike. Zato je zdaj pravi čas, da ob- novimo znanje o vožnji po snegu. Policisti opozarjajo, naj se v zimskih razmerah na pot odpravimo dovolj zgodaj. Hitrost vožnje zmanj- šamo in prilagodimo stanju ter razmeram na cestah. Po- večamo varnostno razdaljo, zaviramo rahlo in postopno, smeri vožnje ne spreminja- mo sunkovito, vozimo ena- komerno, brez nenadnega zmanjševanja hitrosti in brez agresivnega pospeševanja, ter upoštevamo prometno signalizacijo. Z motornih in s priklopnih vozil moramo očistiti sneg, led in vodo oziroma vse snovi, ki bi se lahko raztresale ali razli- vale z vozil. Prav tako mora- jo biti pred vožnjo očiščeno vetrobransko steklo, zadnje steklo, žarometi in vzvratna ogleda, da omogočajo vozniku normalno vidljivost. Pripravljeni na sneg Policisti svetujejo, naj ima- mo v vozilu strgalo za led, metlico za čiščenje snega in lopato za sneg. Prav tako mo- rajo vozniki poskrbeti, da so na vozilu nameščeni dobri brisalci in imajo dovolj teko- čine za vetrobransko steklo s sredstvom proti zamrzovanju. Pri tem policisti dodajajo, da morajo od 15. novembra do 15. marca vsa motorna vozila v javnem cestnem prometu ime- ti predpisano zimsko opremo. To pomeni štiri zimske pnev- matike (z najmanj tremi mi- limetri globine profi la ali štiri letne pnevmatike z najmanj tremi milimetri globine profi - la in snežne verige v priboru). JF Voznik tovornega vozila je vozil pod vplivom prepovedanih drog. (Foto: arhiv NT/Andraž Purg) Divjal pijan Celjski prometni policisti so prejšnji teden obravnavali voznika osebnega vozila, ki je v Celju prekoračil hitrost. Odredili so mu tudi preizkus alkoholiziranosti, ki je po- kazal, da je imel približno pol promile alkohola v krvi. Policisti so vozniku odredili tudi hitri test za droge, ki je pokazal, da je vozil pod vplivom kokaina. Odredili so mu strokovni pregled. Zaradi prekoračitve hitrosti so mu izdali plačilni nalog, zaradi vožnje pod vplivom alkohola in prepovedanih drog bo sledil obdolžilni predlog. Za ome- njeni prekršek sta predpisana globa v višini 1.200 evrov in stranski ukrep izrek 18 kazenskih točk. S tem vozniku preneha veljavnost vozniškega dovoljena za vse kategorije motornih vozil, ki jih poseduje. JF Ukradel avto V Rogaški Slatini so policisti konec tedna obravnavali tatvino osebnega vozila. Neznani storilec je vozilo ukradel pod pretvezo, da ga namerava kupiti, vendar je želel pred tem opraviti poskusno vožnjo. Lastnik mu je to omogočil, neznanec pa se je odpeljal in se ni vrnil. JF Zimske razmere na cestah V času zimskih razmer moramo vo- žnjo prilagoditi razmeram na cesti. (Foto: arhiv NT/Andraž Purg) Novi TEDNIK št. 48 28. 11. 2024  COLOR CMYK stran 15 15 Št. 48, 28. november 2024 ŠPORT Po tekmah 16. kroga 1. slovenske nogometne lige ima Olimpija šest točk prednosti pred tremi za- sledovalci, med katerimi je tudi Celje. Izidi so bili: Celje – Ko- per 1 : 0, v derbiju začelja Domžale – Nafta 2 : 1, Mura – Olimpija 0 : 1 (Ljubljan- čani so zmagali po veliki napaki nekdanjega vratar- ja Celja Raduhe), Primorje – Maribor 2 : 0 (Ajdovci so slavili v Novi Gorici). Tekma Bravo – Kalcer je bila prelo- žena zaradi slabega stanja igrišča. Skrbi neučinkovitost V Celju je bilo 800 gledal- cev premraženih, a jim za obisk zagotovo ni žal. Če bi bili strelci učinkoviti, bi bila tekma celo odlična, tako jo lahko ocenimo za zelo do- bro. Edini gol smo videli po 15 minutah igre, ko je po podaji Edmilsona zadel Ivan Brnić. Gostje so bili zelo jezni na sodnika Ma- teja Juga. Najbolj jih peče dogodek iz 75. minute, ko je Hud poraz na Norveškem Rokometaši Celja Pivovarne Laško so na prvi tekmi 3. kroga evropskega pokala na Norveškem izgubili proti Ru- narju kar z 41 : 28. Domačini so v Sandefjordu vodili tudi za 15 golov. Alex Bognar je bil s šestimi zadetki najboljši strelec Celja. Povratni obračun bo v nedeljo ob 16.00 v dvorani Zlatorog. Morda ste pomislili na leto 2003 in na poraz v Leonu, prav tako s 13 goli razlike, ki pa so ga Požunovi varovanci v nepozabnem obraču- nu v Zlatorogu uspeli izničiti. Je mlada celjska ekipa sposobna česa podobnega? DŠ Umrl je dolgoletni predsednik Judo klu- ba Iva Reye Zvone Hu- dej. Na čelu celjskega kluba je bil med leto- ma 1986 in 2000. Pod njegovim vod- stvom je bila ekipa Iva Reye državni prvak leta 1992 in 1996. Dolga leta je deloval v Judo zvezi Slovenije, bil je podpredsednik krovne organizacije, kasneje je bil tudi predsednik nadzornega odbora Guček in Šutejeva na drugih mestih Drugi najboljši slovenski atlet leta je član Kladivarja Matic Ian Guček, ki je slavil tudi med mlajšimi člani, kjer mu je na odru delal družbo Vid Botolin na 3. mestu. Med članicami sta bili na drugi in tretji stopnički člani- ci celjskega kluba Tina Šutej in Klara Lukan. Med pionirji je bil za najboljšega izbran Matic Krašovec, obetaven atlet Kladivarja. Zlato trenersko značko za 30 let delovanja je prejel Celjan Milan Kranjc, trenutno trener Šutejeve, pred tem tudi Roberta Rennerja. Mirko Kocuvan (varovanec Guček) in Romeo Živko (Krašovec) sta prejela priznanji k o t tr enerja za najbol jša posameznik a v sv o ji k at egori ji. DŠ V soboto je bil razglašen za najboljšega igralca tekme v do- mači ekipi, dan kasneje se je še bolj izkazal, a je trener Gal Koren svoj glas namenil Danilu Carkovskijemu. Minimalen poraz Moštvo RST Pellet Celja je bilo enakovredno Gardeni, o zmagovalcu pa so odločile po- drobnosti. Gostitelji so vodili dvakrat, najprej po golu bra- nilca Mihe Logarja, sredi druge tretjine so povedli z zadetkom Mikusa Mintautiškisa. Gostje so izenačili sedem minut ka- sneje, v sklepni tretjini so doda- li še dva gola. Ukrajinca v celj- skem dresu Bohdan Panasenko in Carkovskij sta približno pet minut pred koncem izpeljala akcijo, ki jo je učinkovito za- ključil Mark Sojer. Celjski vitezi so na vse pretege skušali izena- čiti, a jim ni uspelo. Celjskemu občinstvu se je predstavil zelo visok finski branilec Joonas Erik Silanpaa. »Morali so zmagati« Proti Cortini je bilo marsikaj drugače. Energija je bila precej močnejša, potek tekme pa prav nasproten od dneva prej. Itali- jani iz olimpijskega mesta so dvakrat vodili. Strelec za prvo Zlati na evropskem prvenstvu V turški Antalyji je bilo evropsko klubsko prvenstvo v tenisu v starostni kategoriji nad 30 let. Državni prvaki, igralci Cokan tenis akademije iz Šempetra, so združili moči z državnimi podprvaki iz Akademije Gospod Ficko. Slovenska ekipa je osvojila prvo mesto. Kapetan ekipe je bil Robi Cokan. TT Z leve stojijo Matic Sotler, Žiga Deržič, Robi Cokan in Tjaš Ramšak, klečijo Dejan Cokan, Grega Ficko in Nejc Marič. V SPOMIN Slovo Zvoneta Hudeja Celjsko moštvo okrepila branilec Joonas Erik Silanpaa in vratar Aleksanteri Heiskinen Na Jesenice z dvema Fincema Hokejisti RST Pel- let Celja so konec tedna doma odigrali dve tek- mi Alpske lige. V soboto so izgubili z Gardeno s 4 : 3, v nedeljo so ugna- li Cortino s 4 : 2. Branil je 21-letni Celjan Jaka Gajšek, obakrat odlično. DEAN ŠUSTER Ujeli Mariborčane in Koprčane Levičar Ivan Brnić je edini gol zabil po strelu z desno nogo. (Foto: Andraž Purg) Žan Karničnik posredoval pri prodoru Matonda, ki je padel in so zahtevali enajstmetrov- ko. Sporočila iz sobe za Var na srečo Celja ni bilo. Gostje niso dajali izjav. »Ponovno smo imeli premoč. O tem govori večji del statistike, predvsem pa število strelov v okvir gola. Kopru smo do- volili le enega, sami smo jih imeli toliko, da bi morali za- deti še večkrat in že predča- sno odločiti zmagovalca. Na tem področju nas čaka še ve- liko dela. Ponovno si za oseb- no zmago poleg rezultatske štejem to, da so moji igralci uživali v našem načinu igre. Zmaga je pomembna, a časa za veselje ni. Najboljše eki- pe se od povprečnih ločijo po tem, da se ne glede na zmago ali poraz na naslednjo preiz- kušnjo pripravljajo enako,« je govoril trener Albert Rie- ra. DŠ Najboljša igralca konca tedna pri Celju, Jaka Gajšek (desno) in Danil Carkovskij Takole je Joonas Erik Silanpaa lovil hokejiste Cortine. izenačenje je bil Panasenko (podajalca Rožle Bohinc in Jure Povše), za drugo Carko- vskij (podajalca Ahmet Jaku- pović in Maks Bukovec). Osem minut pred koncem je domačo bojevitost za 3 : 2 kronal Pana- senko (Sojer, Carkovskij), pol- drugo minuto pred zvokom sirene je plošček v prazno mre- žo poslal kapetan Jure Sotlar (Silanpaa). Zadnja obračuna je ocenil pomočnik trenerja Mark Čepon: »V nedeljo so se igralci zavedali, da prepro- sto morajo zmagati. To je bilo očitno na ledu. Dan prej smo bili precej razočarani.« Klub je zapustil avstrijski vratar Jakob Brandner, zamenjal ga je Finec Aleksanteri Heiskanen. Danes bo ura resnice na Jesenicah, dvoboj bo štel tudi za držav- no prvenstvo. Celje je v Alpski ligi na sedmem mestu in bo v soboto spet pričakalo Cortino. Foto: Nik Jarh JZS. Kot glavni direktor Aera Celje je bil dve leti tudi pred- sednik predsedstva Rokometnega kluba Aero Celje. Za- dnje slovo od Zvoneta Hudeja, ki je bil tudi v nadzornem odboru Športne zveze Celje, bo danes ob 13.00 na Me- stnem pokopališču Celje. DŠ Novi TEDNIK št. 48 28. 11. 2024  COLOR CMYK stran 16 16 Št. 48, 28. november 2024 ŠPORT Pihalni orkester Celje, Filip in Martin iz skupine LPS, množica nekdanjih celjskih košarkaric, predstavnice vseh mlajših selekcij Ženskega košarkarskega kluba Cinkarna Celje, nastopi deklic v ritmični gimnastiki, zelo visoka zmaga v ligi Waba nad beograjskim Partizanom … Vse to se je prejšnji teden zvrstilo v dvorani Gimnazije Celje – Center. DEAN ŠUSTER Posebna zahvala predsednika Boruta Kopa tudi Urošu Kranjcu Čudovito vzdušje ob glasbi in plesu ter 30. rojstnem dnevu kluba Uroš Kranjc Slavnostno odprtje muzeja in Hiše slavnih ob 30. oble- tnici samostojnega celjskega ženskega kluba je minilo v čudovitem vzdušju. Še vedno z isto davčno številko Prvi govornik je bil pred- sednik ŽKK Cinkarna Celje Borut Kop: »V Celju so žen- ske košarko igrale že pred 77 leti. Po smeli potezi Francija Ramšaka in njegovih somi- šljenikov se je ženski klub leta 1994 ločil od moškega in začel lastno pot. Mno- gi so dvomili v to zgodbo. Zahvaljujem se vsem, ki so po svojih najboljših močeh prispevali svoj kamenček v mozaik razvoja kluba. Po- hvalimo se lahko, da je naše delo vidno tudi na vseh rav- neh reprezentančnih selek- cij. V zadnjih 15 letih smo prispevali največji delež Z leve stojijo Matija Kovač, Borut Kop, Nikolaja Podgoršek Selič, Franjo Bobinac, Matej Polutnik, Franci Ramšak, Nika Barič in Vili Šuster. Borut Kop je na ogled razstave popeljal Franja Bobinca. Brez Damirja Grgića si sploh ne znamo več predstavljati članske ekipe celjskega kluba. Je prvi trener, ki je ligo Waba osvojil štirikrat, in prvi, ki mu je uspelo zmagati v treh letih zapovrstjo (tudi Lea Bartelme, Blaža Čeh, Sophia Gbemuotor, Ana Nuša Anžič in Mojca Jelenc). S petimi naslovi so se Celjanke na vrhu lestvice izenačile s Šibenčankami. Na zelo dobro obiskani tribuni za pomembne goste je bil tudi nekdanji uspešen predsednik kluba Marko Zidanšek. Pred njim so klub vodili Franci Ramšak, Anton Aškerc, Danica Kavka in Matej Polutnik, za njim sta bila na čelu kluba Urban Majcen (deset let) in Borut Kop. »Uspehi, ki so zdaj lepo pred- stavljeni v dvorani, naj bodo motiv za številne prihodnje odmevne rezultate in za pri- vabljanje deklet v ta čudovit šport,« je govoril celjski žu- pan Matija Kovač. Nekaj novega in Insomnia sta bili pesmi, ki sta ju izvedla člana skupine LPS Filip Vidušin in Martin Mutec. Novi TEDNIK št. 48 28. 11. 2024  COLOR CMYK stran 17 17 Št. 48, 28. november 2024 ŠPORT vseh uspehov ženskih re- prezentanc. V tem obdobju so dosegale rezultate, ki so se pred tremi desetletji zdeli enaki znanstveni fantastiki. Še zlasti se zahvaljujem svo- jemu sodelavcu Urošu Kranj- cu, ki je del uspešne zgodbe že od leta 1995 in se lahko podpiše pod vse pokale in priznanja, ki vam jih danes predstavljamo.« Sledilo je ploskanje na tribunah. Kop je, kot že večkrat prej, pou- daril, da klub od ustanovitve posluje z isto davčno števil- ko in da je vsa leta deloval v okviru zmožnosti. O predanosti vseh Članica uprave Cinkarne Celje Nikolaja Podgoršek Selič je obljubila še nadalj- njo podporo glavnega pokro- vitelja in izpostavila zanimivo misel: »Predani starši skrbijo za svoje hčerke in tudi za nji- hove soigralke iz tujine, in si- cer za prehrano, pranje obla- čil, prevoze, spodbujanje in tudi za tolažbo, ko ne gre vse po željah. Trenerji ne načrtu- jejo le igre, temveč čas za po- čitek in vse drugo ter morajo prenašati tudi ženske ›muhe‹. Občudovanja vredna je tudi predanost vodstva kluba, ki zna krmariti med tistim, kar zahteva mladostništvo, in tistim, kar želijo doseči na igrišču. Takšne vrednote naše podjetje z veseljem deli s klubom. Želim mu veliko vztrajnosti in poguma še v vsaj naslednjih 30 letih.« Celjski župan Matija Kovač je v klubskem zborniku za- pisal: »Ženska košarka je del zgodbe in identitete Celja.« V govoru je dodal: »Uspehi, ki so zdaj lepo predstavljeni v dvorani, naj bodo motiv za številne prihodnje odmevne rezultate in za privabljanje deklet v ta čudovit šport. Če- stitam vam in vam želim še veliko zmag.« »Celjska občina ima rada šport« V Celje je prišel tudi pred- sednik Olimpijskega komi- teja Slovenije, Celjan Franjo Bobinac, in se spomnil lepih trenutkov z olimpijskih iger v Parizu in ob temu trener- ju Damirju Grgiću rekel: »Damir, čez štiri leta bodo olimpijske igre v Los Ange- lesu in tam pričakujem večji del vaše ekipe s slovensko reprezentanco. Toda vrhun- skega športa in olimpijcev ne bi bilo brez športa na lokalni ravni. In zato je zelo pomembna skrb občin za šport. Mestna občina Celje ima rada šport.« Vsi štirje govorci, trikratna klubska evropska prvakinja Nika Ba- rič in trije častni člani kluba, Franci Ramšak, Vili Šuster in Matej Polutnik, so nato slavnostno prerezali trak in simbolno odprli muzej ter Hišo slavnih (Hall of fame). Takrat so se prižgale lučke v vitrinah s številnimi zlošče- nimi pokali, ki se zdaj lepo bleščijo. Sledili sta tekma Ja- dranske lige in zmaga nad be- ograjskim Partizanom z 99 : 60 ob 45. rojstnem dnevu trenerja Damirja Grgića. »Kdo pa je ta Ježica?« Franci Ramšak je bil vizi- onar, ki je pred tremi desetle- tji pogumno zastavil povsem novo pot: »Ko sem končal svojo zgodbo pri celjskem nogometnem klubu, sem obiskal trening košarkaric. Zdaj pokojni Albin Brežnik me je nagovoril s predlogom, da bi prevzel vodenje žen- skega kluba. Moj edini pogoj je bila odcepitev od moškega kluba. Imeli smo jasno vizijo s cilji, ki so bili tudi visoki. Najprej nam je izdatno po- magal Ingrad, nato ga je na- domestil Merkur. Res drži, da sem vprašal, kdo pa je ta Ježica, da je mi ne bi zmogli premagati. Celje je nato do- kazalo, kako je treba delati z mladimi, in prišli so uspehi na domači in mednarodni sceni.« Leta 2000 so Celjan- ke prvič postale državne pr- vakinje, ko je bila kapetanka Barbara Polutnik Sušin: »V celjskem dresu sem igrala 12 let. Višek je bil prvi naslov ob našem nepopisnem vese- lju, kajti Ježica se je še nekaj let pred zdela nepremagljiva. Potem sem končala športno pot.« Barbarin brat je Matej Polutnik, nekdanji jugoslo- vanski kadetski prvak, ki je zdaj predsednik Športne zveze Celje: »Pred nami je krasna razstava. Čestitam sedanjemu vodstvu kluba, ki odlično nadaljuje naše delo. Boljših naslednikov si ne bi mogli želeti. Če pogle- damo v prihodnost, menim, da celjska ekipa potrebuje še evropsko udejstvovanje. Združiti bi bilo treba energi- jo in zbrati malo več denarja ter s tem storiti še en korak naprej.« Grgić bi evroligo Nika Barič je najuspe- šnejša klubska igralka, saj je po odhodu iz Celja po- stala trikratna evropska pr- vakinja: »Tu sem preživela štiri nepozabna leta, tu sem postala igralka in zato sem celjskemu klubu zelo hva- ležna.« Svojih nastopov se je po ogledu fotografi j spo- mnila še ena izjemna košar- karica Maja Erkić, ki je zdaj športna direktorica sloven- ske ženske reprezentance: »V Celju sem se vedno odlično počutila. Imam samo lepe spomine. Za 30 let pa samo: vau!« Najstarejši častni član kluba je Vili Šuster: »Zave- dam se, da je bilo vloženega ogromno dela za domiselno proslavo. Vzhičen sem. Po- grešal sem predstavnike ko- šarke iz Ljubljane. So jezni na nas, ker smo postali tako močni?« Na Polutnikove be- sede se je navezal trener Da- mir Grgić: »Seveda si želim v naslednjem desetletju voditi celjsko ekipo v evroligi.« Ob- čutki med slavnostjo so storili svoje in igralke so bile proti tekmicam iz beograjskega Partizana močno zakrčene v uvodu obračuna lige Waba, bolj kot je mineval čas, pa so višale svojo prednost. »V drugem polčasu je bila naša igra povsem neprimerljiva s tisto iz prvega dela. Zaradi odličnega obiska je bilo uži- tek igrati v dvorani Gimnazi- je Celje – Center,« je končal Grgić, ki se bo skušal v so- boto s svojimi varovankami v Podgorici izogniti prvemu porazu v sezoni. Foto: Andraž Purg Za ŽKK Cinkarna Celje je 1.260 odigranih uradnih tekem v slovenskem prvenstvu, ligi Waba in evropskih pokalih, 997 zmag, 73 osvojenih lovorik in 15 osvojenih medalj na evropskih prvenstvih mlajših starostnih kategorij. Klub je v treh desetletjih vodilo sedem predsednikov. Borut Kop je prišel na čelo kluba leta 2016, od takrat so celjske košarkarice osvojile kar 19 članskih lovorik. Ob odcepitvi od moškega kluba in ustanovitvi samostojnega ženskega kluba 23. junija 1994 je klub nosil ime ŽKK Celje. Kasneje je štirikrat dodal imena glavnih pokroviteljev, Ingrada, Merkurja, Athletea in Cinkarne. Največji podpornik celjskega športa, podjetje Cinkarna Celje, je pokroviteljstvo kluba prevzel v maju 2017. Najstnica Lea Bartelme predstavlja možgane celjskega napada. Številne zelo mlade celjske košarkarice so pozorno spremljale igro svojih vzornic. Maja Uranker se je v španski Malagi udeležila kampa za najbolj nadarjene košarkarice letnika 2007 na svetu. Ekipa Ženskega košarkarskega kluba Cinkarna Celje je še neporažena v tej sezoni. Novi TEDNIK št. 48 28. 11. 2024  COLOR CMYK stran 18 18 Št. 48, 28. november 2024 NAPOVEDNIK/INFORMACIJE Podjetje NT&RC, d. o. o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Saša Pukl Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Janže Fric, Barbara Furman, Janja Intihar, Sintija Jurič, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni- ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Mesečna naročnina je 13,71 EUR (4 izvodi) oz. 17,16 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 363,96 EUR. Številka transakcijskega računa pri OTP banka d. d.: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopi- sov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si Kulturne prireditve ČETRTEK, 28. 11. 17.00 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje Svetlana Kineshova– Burovik, sopran; Dalibor Miklavčič, orgle; Karine Gišjan Roškar, klavir in Duo Kapris Novoletni koncert 18.00 Savinov likovni salon Žalec Taktilia Odprtje razstave avtoric Polone Demšar, Paole Korošec, Mojce Smerdu in Dani Žbontar 19.00 Glasbena šola Velenje Zaključni koncert 10. tekmovanja FOKS Nastop pihalcev GŠ Velenje in Umetniške gimnazije Velenje 19.30 Narodni dom Celje Koncertni abonma 2: glasbeni simpozij Ob obletnici slovenskih skladateljev: 70 let Uroša Rojka in 90 let Vinka Globokarja 19.30 Glasbena šola skladateljev Ipavcev Šentjur Vokalna skupina 7de'ci Koncert 20.30 Max klub Velenje Adam Klemm Banda Abonma Max klub jazz festival in izven PETEK, 29. 11. 17.00 Dom kulture Velenje Janko in Metka Predstava Lutkovnega gledališča Velenje 17.00 Dom kulture Žiče Božično novoletni koncert 19.00 Likovni salon Celje Ljudje so kot hiše Odprtje razstave umetnice Karin Vrbek 19.00 Železarski muzej Štore Memorias Semitae Vitae Odprtje fotografske razstave Sebastijana Juga 19.00 Cerkev sv. Duha Celje Exultate Deo adiutori nostro Koncert APZ Karel Destovnik Kajuh 20.00 Plesni forum Celje KUD Mesarija Elvis Monokomedija Renata Jenčka SOBOTA, 30. 11. 10.00 in 11.30 Dom kulture Velenje Janček ježek Lutkovna predstava Lutkovnega gledališča Maribor 11.00 Pokrajinski muzej Celje, Knežji dvor Celeia – mesto pod mestom Javno vodstvo po razstavi 18.00 Kulturni center Rogaška Slatina Jamska ženska Komedija z Rebeko Dremelj 19.00 Dom II. Slovenskega tabora Žalec Koncert ob 90-letnici Godbe Liboje 19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Kako se znebiti bodočega moža Komedija Špas teatra 20.00 Športna dvorana Golovec Celje Nina Pušlar Show Koncert NEDELJA, 1. 12. 10.00 Ploščad pred cerkvijo sv. Jurija, Zgornji trg Šentjur Leopold Murn, šentjurski fotograf Odprtje razstave fotografij 17.00 Dom kulture Žiče Tote babe Glasbena komedija 17.00 Dom kulture Slovenske Konjice Jamska ženska Komedija z Rebeko Dremelj 17.30 Osrednja knjižnica Celje Predstavitev stripa o Rudolfu Maistru Avtor Urh Ferlež 18.30 Dom II. Slovenskega tabora Žalec Moška pamet Stand-up komedija PONEDELJEK, 2. 12. 17.00 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje Jesensko-zimski ples Vile Timer 18.00 Knjižnica Rogaška Slatina BarniBand Akustični koncert 18.30 Narodni dom Celje Novoletni koncert Kitarskega in Harmonikarskega orkestra GŠ Celje TOREK, 3. 12. 17.00 Velenjski grad Venček intimnosti, Skrinja pravil, Duhovi na pragu, Nevestina bala skozi čas Javno vodstvo po razstavi 18.00 Muzej novejše zgodovine Celje Sporočilnost plakata Odprtje občasne razstave 18.00 Kulturni center Laško Božični koncert vaške godbe Vrh nad Laškim 18.00 Galerija Mozirje Viktorijine skrivnosti Predstavitev knjige avtorice Nataše Meznarič 18.30 Narodni dom Celje Koncert pedagogov, komorni sestav učiteljev GŠ Celje 19.00 Občinska knjižnica Žalec Utrip domoznanstva: Verujoči v izzivih znamenj časa Predstavitev knjige Srečka Reherja 19.30 Celjski dom New Swing Quartet Koncert 19.30 Gledališče Celje Emil Filipčič: Veselja dom Abonma Dialog in izven SREDA, 4. 12. 17.00 Muzej novejše zgodovine Celje Barvamo človeka Predstavitev 9. Rastoče knjige Osnovne šole Lava 17.00 Knjižnica Rimske Toplice Najprisrčnejši velikan Lutkovna predstava vzgojiteljic Vrtca Laško 18.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Mojih 33 odprav Predstavitev knjige avtorja Vikija Grošlja 19.30 Dom svetega Jožefa Celje Podobe s Celjskega Odprtje razstave likovnih del Božidarja Ščurka Ta veseli dan kulture SOBOTA, 30. 11. 18.00 Glasbena šola skladateljev Ipavcev Šentjur Osrednja prireditev ob tem veselem dnevu kulture TOREK, 3. 12. 9.00 do 16.00 Muzej Laško Dan odprtih vrat in vodenje po stalnih in občasnih razstavah 9.00 do 16.00 Galerija Zgornji trg Šenjur Dan odprtih vrat stalnih in občasnih razstav 9.00 do 16.00 Muzej Južne železnice Šentjur Dan odprtih vrat muzejskih zbirk 9.00 do 17.00 Ipavčeva hiša Zgornji trg Šentjur Dan odprtih vrat stalnih in občasnih razstav ter muzejskih zbirk 9.00 in 17.00 Muzej novejše zgodovine Celje Brezplačen ogled stalnih in občasnih razstav 10.00 Galerija Velenje Prešerno in ustvarjalno ob navdihu poezije Ustvarjalna delavnica 10.00, 12.00 in 16.00 Fotohiša Pelikan Javno vodstvo po Fotohiši Pelikan 10.00 do 16.00 Pokrajinski muzej Celje Dan odprtih vrat slovenske kulture Brezplačen ogled vseh muzejskih zbirk v Stari grofiji in Knežjem dvoru 10.00, 12.00 in 16.00 Fotohiša Pelikan Celje Brezplačno javno vodstvo po Fotohiši Pelikan 10.00 do 17.00 Velenjski grad, Hiša mineralov, Galerija F-bunker, Muzej usnjarstva na Slovenskem Šoštanj Dan odprtih vrat 10.00 do 18.00 Savinova hiša in Ekomuzej Žalec Brezplačen ogled muzejskih zbirk 17.000 Zgodovinski arhiv Celje Brezplačen ogled arhivskih depojev, predstavitev arhivske dejavnosti in ogled restavratorske delavnice 17.00 Savinov likovni salon Žalec Brezplačno javno vodenje po razstavi Taktilije 17.00 Likovni salon Celje Ustvarjalna delavnica za otroke in mladino ob razstavi Ljudje so kot hiše avtorice Karin Vrbek 18.00 Ekomuzej Žalec Brezplačno javno vodenje po Ekomuzeju 18.00 Knjižnica Šentjur Obronki Predstavitev pesniškega prvenca z Niko Gradišek 18.00 Galerija sodobne umetnosti Celje Prišla bo smrt in imela bo tvoje oči avtorja Gorana Bertoka Javno vodstvo po razstavi 19.00 Dom kulture Velenje MePZ Gorenje, Ditka in Feri Lainšček Koncert 19.19 Knjižnica Velenje Međimurski večer in odprtje razstave del 17. likovne kolonije KD Međimurje Pravljično Celje SOBOTA, 30. 11. 17.00 Krekov trg Celje Prižig prazničnih lučk & pravljična igra svetlobe NEDELJA, 1. 12. 17.00 Slomškov trg Celje Adventno petje Najlepše božične skladbe zborovskega petja PONEDELJEK, 2. 12. 17.00 Mestno središče Celje Škrati, kolesarji Ulična animacija, triki, skeči, akrobacije TOREK, 3. 12. 19.30 Glavni trg Celje Jeannette Koncert; vstop prost SREDA, 4. 12. 17.00 Stanetova ulica Celje Maša Golob in Flora Ema Lotrič Glasba iz K67, božične skladbe v sodobni preobleki 19.00 Stanetova ulica Celje Muzka bo! Duo Artcoustic Koncert, vstop prost Druge prireditve ČETRTEK, 28. 11. 9.00 Beethovnova dvorana Glasbene šole Celje Celjski dan klarineta Predavatelj Robert Pirc 17.00 Gasilsko-vaški dom Kaplja vas Slavnostni prižig lučk 18.00 Muzej usnjarstva na Slovenskem Šoštanj Klepet pod pustim gradom Gost klepeta bo Gregor Rupnik PETEK, 29. 11. 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje Moj dom Hermanova otroška ustvarjalnica 15.30 Knjigarna Antika Celje Malo drugačno pravljično drevo Ustvarjalna bralna urica za otroke 18.00 Pegazova ploščad Rogaška Slatina Prižig praznične razsvetljave Glasbena gostja Nika Zorjan 9.30 Pokrajinski muzej Celje, Stara grofija Odtisnjene rastline Otroška ustvarjalnica 9.00 in 12.00 Fotohiša Pelikan Javno vodstvo po Fotohiši Pelikin 9.00 do 13.00 Dom sv. Jožefa Celje Delavnica izdelovanja adventnih venčkov 10.00 Dvorec Strmol Rogatec Korak v čas pričakovanj Razstava jaslic Helene Fric Križanec 18.00 Zgornji trg Šentjur Prižig lučk in krasitev smrečk 19.30 Ploščad pred cerkvijo sv. Jurija Šentjur Nastop žonglerske in in ognjene skupine Čupakabra NEDELJA, 1. 12. 10.00 Velenjski grad Pravljično nedeljsko dopoldne Pravljica in delavnica za vso družino 10.00 do 17.00 Velenjski grad Praznični sejem in dan odprtih vrat Muzeja na Velenjskem gradu 14.00 in 16.00 Fotohiša Pelikan Javno vodstvo po Fotohiši Pelikan 16.00 Muzej novejše zgodovine Celje Praznične hišice Hermanova otroška ustvarjalnica 17.00 Krčma TamKoUčiri Celje Čaj ob petih 17.00 Titov trg Velenje Prižig praznične razsvetljave Koncert zasedbe SkorBand s Sanjo Mlinar Marin 17.00 Parkirišče pri Kulturnem centru Laško Prižig lučk s prihodom Miklavža 18.00 Zelenica nasproti trgovine Mercator Levec Prižig lučk TOREK, 3. 12. 10.30 Velenjski grad Krašenje smrečic in odprtje razstave Praznična voščilnica 18.00 Celjski dom Uvodno informativno predavanje Bruna Gröninga za mlade 18.00 Osrednja knjižnica Celje Zaključna prireditev 13. bralne značke za odrasle Gost pisatelj in prevajalec Aleš Berger SREDA, 4. 12. 9.00 do 12.00 Valvasorjev trg Laško Praznični domači kotiček 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Pravljična ustvarjalnica za otroke z Majdo Primerno za otroke od 4. do 8. leta starosti 18.00 Cankarjeva cesta Velenje Čarobna Cankarjeva Ulični nastop 18.15 Celjska kulturnica Poklon Himalaji Potopisno predavanje popotnice Barbare Popit Dobrodelne prireditve PETEK, 29. 11. 17.00 Športna dvorana Polzela Ne manjka sanj Tradicionalni dobrodelni koncert in božični bazar SOBOTA, 30. 11. 9.00 do 13.00 Evropska ploščad Rogaška Slatina Dobrodelni Miklavžev bazar NEDELJA, 1. 12. 19.00 OŠ Blaža Kocena Ponikva Skupaj za družino Skok Dobrodelni koncert SREDA, 4. 12. 18.00 Dom II. Slovenskega tabora Žalec Ko klasična glasba sreča popularno Dobrodelni koncert GŠ Risto Savin Žalec Razstave Pokrajinski muzej Celje, Raz- stavišče Stara grofija: »Prevzeto v zaščito« Poskus rekonstrukcije provenience predmetov na pri- meru Zbirke vzhodnoazijskih predmetov Pokrajinskega mu- zeja Celje, Obtežilniki za papir, spregledana steklarska dediščina Slovenije; do konca leta 2024 Pokrajinski muzej Celje, Raz- stavišče Knežji dvorec: Jupiter – ljubimec; do konca leta 2024, Otroci ustvarjamo – kolišča in situle; do konca leta 2024 Muzej novejše zgodovine Ce- lje: spletne razstave: Biti ženska v času korone, Njena zgodba o vojni; do nadaljnjega Galerija sodobne umetnosti Celje: Prišla bo smrt in imela bo tvoje oči, razstava fotografa Go- rana Bertoka; do 8. 12. Likovni salon Celje: Modri sev, mednarodna skupinska razstava; do 17. 11. Osrednja knjižnica Celje: gostu- joča razstava Janez Puhar (1814- 1864): Prvi slovenski fotograf in izumitelj fotografije na steklo; do nadaljnega Fotohiša Pelikan Celje: občasna fotografska razstava vrnitev Ma- rije But; do nadaljnega Galerija Zgornji trg Šentjur: Ipavčeva paleta VIII – Domov, razstava del likovno-kiparske kolonije; do 29. 11. Dom kulture Velenje: Podobe Doma kulture Velenje, fotograf- ska razstava; do 30. 11. Galerija Velenje: Rastlinsko/ Plant – based, razstava botanične fotografije avtorice Tilyen Mucik; do 14. 12. Muzej na Velenjskem gradu: Velenjski grad: Atrij: razstava ob 30. obletnici Šaleškega muzej- skega in zgodovinskega društva; do 30. 11.; Rondela Velenjskega gradu: Venček intimnosti, skrinja pravil in duhovi na pragu: Neve- stina bala skozi čas; do 30. 11. Podhod Pesje: razstava 65 stvari o Muzeju Velenje do 31. 12. Novi TEDNIK št. 48 28. 11. 2024  COLOR CMYK stran 19 19 Št. 48, 28. november 2024 Novi TEDNIK št. 42 19. 10. 2023  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 42, 19. oktober 2023 Družba Liko, d. d., Liboje že več kot 55 let uspešno proizvaja in postavlja jeklene cestne varnostne ograje po celotni Sloveniji. Iščemo nove sodelavce za delo v delavnici, skladišču in na terenu za naslednja delovna mesta: · ključavničar – delo v delavnici · varilec – delo v delavnici · skladiščnik – delo v skladišču · monter – delo na terenu. Liko, d. d., Liboje Liboje 26 a 3301 Petrovče Iščemo nove sodelavce Podrobne informacije lahko dobite na sedežu družbe ali na telefonski številki 031 644 322 MALI OGLASI/INFORMACIJE Smrti Laško Umrl je: Stanislav AVGU- ŠTIN iz Kladja, 61 let. Žalec Umrli so: Franc TERČAK z Vranskega, 79 let, Anemarija Hilda BRINOVEC iz Trnave, 81 let, Jože DUŠIČ iz Založ, Življenjsko pot je sklenil ZVONIMIR HUDEJ predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Celje v letih od 1982 do 1986. S svojim delom je trajno zaznamoval politično in športno področje mesta ter neizbrisno prispeval k ugledu Celja doma in v tujini. Ohranili ga bomo v najlepšem spominu. MESTNA OBČINA CELJE Matija Kovač, župan Kogar imaš rad, nikoli ne umre – le daleč, daleč je … ZAHVALA Zapustil nas je CIRIL MOKOTAR iz Laškega (23. 6. 1939–17. 11. 2024) Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, so- sedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, topel stisk roke, darovane sveče in cvetje. Hvala pogrebni službi Komunale Laško in gospodu župni- ku za lepo opravljen obred ter gospodu Matjažu Piklu za zadnje besede slovesa. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Njegovi najdražji L 35 STROJI PRODAM SKOBELJNI stroj Mio standard, debelinka po- ravnalka, cirkular in tračno žago Femi, do fi 80 mm, prodam. Telefon 070 993-922. 632 POSEST KUPIM BIVALNI vikend ali hišo, do 60.000 EUR, kupim. Telefon 041 846-570. 590 OPREMA PRODAM KOMBINIRAN štedilnik, 3 x plin, 1 x elektrika, pečica je električna, v. 90, g. 60 in š. 55 cm, prodam za 50 EUR. Telefon 031 235- 529. 627 KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM KORUZO in ječmen, naravno sušena, in krom- pir, prodam. Telefon 070 372-427. p VISOK fi žol češnjevec prodam. Cena po dogo- voru. Telefon 070 808-560. 633 ŽIVALI PRODAM PRAŠIČE, težke od 70 do 120 kg, prodam. Telefon 041 836-398. p NESNICE, rjave, grahaste, črne, tik pred ne- snostjo, prodamo. Brezplačna dostava. Prodaja tudi na Vranskem. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n PUJSKE, težke od 25 do 35 kg, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodamo. Telefon 041 878- 135. 591 KOKOŠI nesnice, jarkice, rjave, grahaste, črne in bele barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p MLADIČKE kraškega ovčarja, rodovniški, odličnih staršev, čipirani in cepljeni, pro- dam. Telefon 031 464-656. 624 PRAŠIČE, težke od 30 do 250 kg, domača hrana, možna dostava, prodam. Telefon 051 720-294. p BIKCA simentalca, težka 160 in 210 kg, in telico limuzin, težko 650 kg, za zakol, prodam. Telefon 041 324-256. 629 DOMAČE prašiče za zakol, težke od 100 do 250 kg, prodam. Cena po dogovoru. Te- lefon (03) 5738-019. L 36 ZAKLJUČNA PRIREDITEV 3. 18.00 DECEMBER LEVSTIKOVA DVORANA 13. BRALNE ZNAČKE ZA ODRASLE "Z BRANJEM DO ZVEZD" "Branje je čudovito popotovanje, na katerem lahko dose žemo tudi zvezde." s pisateljem Alešem Bergerjem & glasbenim gostom presenečenja. I I I I I I I • I - -- • • .. \ • • • • • I • • • • • • •• • • • • • • • • • • • ,I I i • • • • I • • • PESEM ZA LARO POKLON NESMRTNI LJUBEZNI RESNIČNE LARE IN DR. ŽIVAGA UJETNICA CASA v REŽIJA: YULIA ROSCHINA ODRSKI GIB: ANA PANDUR PREDIN GLASBENIKI IN ARANŽERJI: RAVI SHRESTHA, TILEN STEPIŠNIK, ALEKSEJ ERMAKOV, GAŠPER PRIMOŽIČ GLASBA: PRIREJENE RUSKE PESMI IN ROMANCE PRODUKCIJA: LARA JANKOVIČ IN ZAVOD LIBERTART KOPRODUKCIJA: AVDITORIJ PORTOROŽ IN PIONIRSKI DOM LJUBLJANA IGRA IN POJE: LARA JANKOVIČ TEKST PO MOTIVIH SPOMINOV OLGE IVINSKE “LETA S PASTERNAKOM”: SIMONA HAMER GLEDALIŠKO-GLASBENI PROJEKT LARE JANKOVIC v Slovensko ljudsko gledališče Celje ponedeljek, 09. 12. 2024, ob 19.30 Novi TEDNIK št. 48 28. 11. 2024  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 48, 28. november 2024 ORNELA, d. o. o., Kočevarjeva ulica 4, 3000 Celje Razpisuje delovno mesto: TRGOVKA-PRODAJALKA (ženska) Pričakujemo: - več let delovnih izkušenj na tem področju, - vsaj IV. stopnja izobrazbe trgovske ali ekonomske smeri, - organizacijske in komunikacijske sposobnosti, - sposobnosti timskega in samostojnega dela, obvladanje stresnih situacij, - inovativnost, ciljne sposobnosti dela z oblačili in darili. Nudimo: - redno zaposlitev s poskusno dobo 3 mesecev, - stimulativno plačilo, - možnost kreativnega izražanja in soustvarjanja v trgovini, - razgibano delo, - delo v trgovini z večletno tradicijo. Prednost bodo imeli kandidati iz Celja in okolice. Kandidati morajo k prijavi priložiti kratek življenjepis. Pisne prijave sprejmemo do 13. decembra 2024 na naslov: ORNELA, d. o. o., Kočevarjeva ulica 4,3000 Celje ali na e-naslov valkom@siol.net. CELEIA - MESTO POD MESTOM JAVNO VODSTVO SOBOTA, 30. n Ovem Ber 2024, OB 11.00, Knež ji dv Or . VSTOpnin A: 5€ INFORMACIJE: WWW.POKMUZ-CE.SI MUZEJ@POKMUZ-CE.SI 03/42 80 962 031 612 618 ODPIRALNI ČAS: TOREK - PETEK 10.00 - 16.00 SOBOTA 9.00 - 13.00 PONEDELJEK, ZAPRTO NEDELJA, PRAZNIKI KOKOŠI nesnice, že v nesnosti, možna dosta- va, prodam. Telefon 031 311-476. p KUPIM PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajer- ski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p RAZNO KOŠNJA zelenic, strmin, podiranje dreves, prevozi lesa. Telefon 070 711-680; GG KORO, d. o. o., Cesta Kozjanskega odreda 49, 3230 Šentjur. p OSTALO PRODAM KOKOŠI nesnice, za začetek nesnosti, rjave, črne, grahaste, bele, prodajamo v no- vembru. Za razpoložljivost nas pokličite. Prodajamo kakovostno lastno krmo za pi- ščance in kokoši. Vsak dan od 8. do 16., v soboto do 12. ure. Telefon (03) 700-1446. Farma Zgornje Roje, Reja perutnine Do- bravc, Šempeter v Savinjski dolini. p PLUG, cisterno za kurilno olje, cisterno za gnojnico in alfo za kuhanje prašičem prodam. Telefon (03) 5778-332. 619 ZA dvižna vrata Hörmann prodam elektro motor z verigo Confort 252. Cena 200 EUR. Telefon 041 639-452. 626 SUHA drva, mešana, gaber, javor, jesen, po 55 EUR/m³, in kotel za žganjekuho, 80 l, prodam za 400 EUR. Telefon 041 942- 427. 631 GRADBENI oder na kolesih, z lesenimi de- skami ( »fosni«), prodam. Telefon 031 772-814. 628 ŠTIRI lita platišča CMS, z zimskimi guma- mi, s senzorji za tlak, 16 col, 5 vijakov 114,3 razmak, luknja 67,1 ET40, gume 215/70/16, okolica Laškega, prodam. Telefon 051 203-305. 630 71 let, Ana REBERŠEK iz Go- tovelj, 91 let, Iztok LIKAR iz Dolenje vasi, 62 let. Šentjur Umrla je: Erna Gizela MO- SER iz Šentjurja, 87 let. Velenje Umrli so: Ana MRKONJIĆ iz Velenja, 75 let, Alojz GO- LOB iz Šoštanja, 81 let, Anton BABIČ iz Velenja, 64 let. Novi TEDNIK št. 48 28. 11. 2024  COLOR CMYK stran 18 18 Št. 48, 28. november 2024 NAPOVEDNIK/INFORMACIJE Podjetje NT&RC, d. o. o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Saša Pukl Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Janže Fric, Barbara Furman, Janja Intihar, Sintija Jurič, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni- ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Mesečna naročnina je 13,71 EUR (4 izvodi) oz. 17,16 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 363,96 EUR. Številka transakcijskega računa pri OTP banka d. d.: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopi- sov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si Kulturne prireditve ČETRTEK, 28. 11. 17.00 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje Svetlana Kineshova– Burovik, sopran; Dalibor Miklavčič, orgle; Karine Gišjan Roškar, klavir in Duo Kapris Novoletni koncert 18.00 Savinov likovni salon Žalec Taktilia Odprtje razstave avtoric Polone Demšar, Paole Korošec, Mojce Smerdu in Dani Žbontar 19.00 Glasbena šola Velenje Zaključni koncert 10. tekmovanja FOKS Nastop pihalcev GŠ Velenje in Umetniške gimnazije Velenje 19.30 Narodni dom Celje Koncertni abonma 2: glasbeni simpozij Ob obletnici slovenskih skladateljev: 70 let Uroša Rojka in 90 let Vinka Globokarja 19.30 Glasbena šola skladateljev Ipavcev Šentjur Vokalna skupina 7de'ci Koncert 20.30 Max klub Velenje Adam Klemm Banda Abonma Max klub jazz festival in izven PETEK, 29. 11. 17.00 Dom kulture Velenje Janko in Metka Predstava Lutkovnega gledališča Velenje 17.00 Dom kulture Žiče Božično novoletni koncert 19.00 Likovni salon Celje Ljudje so kot hiše Odprtje razstave umetnice Karin Vrbek 19.00 Železarski muzej Štore Memorias Semitae Vitae Odprtje fotografske razstave Sebastijana Juga 19.00 Cerkev sv. Duha Celje Exultate Deo adiutori nostro Koncert APZ Karel Destovnik Kajuh 20.00 Plesni forum Celje KUD Mesarija Elvis Monokomedija Renata Jenčka SOBOTA, 30. 11. 10.00 in 11.30 Dom kulture Velenje Janček ježek Lutkovna predstava Lutkovnega gledališča Maribor 11.00 Pokrajinski muzej Celje, Knežji dvor Celeia – mesto pod mestom Javno vodstvo po razstavi 18.00 Kulturni center Rogaška Slatina Jamska ženska Komedija z Rebeko Dremelj 19.00 Dom II. Slovenskega tabora Žalec Koncert ob 90-letnici Godbe Liboje 19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Kako se znebiti bodočega moža Komedija Špas teatra 20.00 Športna dvorana Golovec Celje Nina Pušlar Show Koncert NEDELJA, 1. 12. 10.00 Ploščad pred cerkvijo sv. Jurija, Zgornji trg Šentjur Leopold Murn, šentjurski fotograf Odprtje razstave fotografij 17.00 Dom kulture Žiče Tote babe Glasbena komedija 17.00 Dom kulture Slovenske Konjice Jamska ženska Komedija z Rebeko Dremelj 17.30 Osrednja knjižnica Celje Predstavitev stripa o Rudolfu Maistru Avtor Urh Ferlež 18.30 Dom II. Slovenskega tabora Žalec Moška pamet Stand-up komedija PONEDELJEK, 2. 12. 17.00 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje Jesensko-zimski ples Vile Timer 18.00 Knjižnica Rogaška Slatina BarniBand Akustični koncert 18.30 Narodni dom Celje Novoletni koncert Kitarskega in Harmonikarskega orkestra GŠ Celje TOREK, 3. 12. 17.00 Velenjski grad Venček intimnosti, Skrinja pravil, Duhovi na pragu, Nevestina bala skozi čas Javno vodstvo po razstavi 18.00 Muzej novejše zgodovine Celje Sporočilnost plakata Odprtje občasne razstave 18.00 Kulturni center Laško Božični koncert vaške godbe Vrh nad Laškim 18.00 Galerija Mozirje Viktorijine skrivnosti Predstavitev knjige avtorice Nataše Meznarič 18.30 Narodni dom Celje Koncert pedagogov, komorni sestav učiteljev GŠ Celje 19.00 Občinska knjižnica Žalec Utrip domoznanstva: Verujoči v izzivih znamenj časa Predstavitev knjige Srečka Reherja 19.30 Celjski dom New Swing Quartet Koncert 19.30 Gledališče Celje Emil Filipčič: Veselja dom Abonma Dialog in izven SREDA, 4. 12. 17.00 Muzej novejše zgodovine Celje Barvamo človeka Predstavitev 9. Rastoče knjige Osnovne šole Lava 17.00 Knjižnica Rimske Toplice Najprisrčnejši velikan Lutkovna predstava vzgojiteljic Vrtca Laško 18.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Mojih 33 odprav Predstavitev knjige avtorja Vikija Grošlja 19.30 Dom svetega Jožefa Celje Podobe s Celjskega Odprtje razstave likovnih del Božidarja Ščurka Ta veseli dan kulture SOBOTA, 30. 11. 18.00 Glasbena šola skladateljev Ipavcev Šentjur Osrednja prireditev ob tem veselem dnevu kulture TOREK, 3. 12. 9.00 do 16.00 Muzej Laško Dan odprtih vrat in vodenje po stalnih in občasnih razstavah 9.00 do 16.00 Galerija Zgornji trg Šenjur Dan odprtih vrat stalnih in občasnih razstav 9.00 do 16.00 Muzej Južne železnice Šentjur Dan odprtih vrat muzejskih zbirk 9.00 do 17.00 Ipavčeva hiša Zgornji trg Šentjur Dan odprtih vrat stalnih in občasnih razstav ter muzejskih zbirk 9.00 in 17.00 Muzej novejše zgodovine Celje Brezplačen ogled stalnih in občasnih razstav 10.00 Galerija Velenje Prešerno in ustvarjalno ob navdihu poezije Ustvarjalna delavnica 10.00, 12.00 in 16.00 Fotohiša Pelikan Javno vodstvo po Fotohiši Pelikan 10.00 do 16.00 Pokrajinski muzej Celje Dan odprtih vrat slovenske kulture Brezplačen ogled vseh muzejskih zbirk v Stari grofiji in Knežjem dvoru 10.00, 12.00 in 16.00 Fotohiša Pelikan Celje Brezplačno javno vodstvo po Fotohiši Pelikan 10.00 do 17.00 Velenjski grad, Hiša mineralov, Galerija F-bunker, Muzej usnjarstva na Slovenskem Šoštanj Dan odprtih vrat 10.00 do 18.00 Savinova hiša in Ekomuzej Žalec Brezplačen ogled muzejskih zbirk 17.000 Zgodovinski arhiv Celje Brezplačen ogled arhivskih depojev, predstavitev arhivske dejavnosti in ogled restavratorske delavnice 17.00 Savinov likovni salon Žalec Brezplačno javno vodenje po razstavi Taktilije 17.00 Likovni salon Celje Ustvarjalna delavnica za otroke in mladino ob razstavi Ljudje so kot hiše avtorice Karin Vrbek 18.00 Ekomuzej Žalec Brezplačno javno vodenje po Ekomuzeju 18.00 Knjižnica Šentjur Obronki Predstavitev pesniškega prvenca z Niko Gradišek 18.00 Galerija sodobne umetnosti Celje Prišla bo smrt in imela bo tvoje oči avtorja Gorana Bertoka Javno vodstvo po razstavi 19.00 Dom kulture Velenje MePZ Gorenje, Ditka in Feri Lainšček Koncert 19.19 Knjižnica Velenje Međimurski večer in odprtje razstave del 17. likovne kolonije KD Međimurje Pravljično Celje SOBOTA, 30. 11. 17.00 Krekov trg Celje Prižig prazničnih lučk & pravljična igra svetlobe NEDELJA, 1. 12. 17.00 Slomškov trg Celje Adventno petje Najlepše božične skladbe zborovskega petja PONEDELJEK, 2. 12. 17.00 Mestno središče Celje Škrati, kolesarji Ulična animacija, triki, skeči, akrobacije TOREK, 3. 12. 19.30 Glavni trg Celje Jeannette Koncert; vstop prost SREDA, 4. 12. 17.00 Stanetova ulica Celje Maša Golob in Flora Ema Lotrič Glasba iz K67, božične skladbe v sodobni preobleki 19.00 Stanetova ulica Celje Muzka bo! Duo Artcoustic Koncert, vstop prost Druge prireditve ČETRTEK, 28. 11. 9.00 Beethovnova dvorana Glasbene šole Celje Celjski dan klarineta Predavatelj Robert Pirc 17.00 Gasilsko-vaški dom Kaplja vas Slavnostni prižig lučk 18.00 Muzej usnjarstva na Slovenskem Šoštanj Klepet pod pustim gradom Gost klepeta bo Gregor Rupnik PETEK, 29. 11. 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje Moj dom Hermanova otroška ustvarjalnica 15.30 Knjigarna Antika Celje Malo drugačno pravljično drevo Ustvarjalna bralna urica za otroke 18.00 Pegazova ploščad Rogaška Slatina Prižig praznične razsvetljave Glasbena gostja Nika Zorjan 9.30 Pokrajinski muzej Celje, Stara grofija Odtisnjene rastline Otroška ustvarjalnica 9.00 in 12.00 Fotohiša Pelikan Javno vodstvo po Fotohiši Pelikin 9.00 do 13.00 Dom sv. Jožefa Celje Delavnica izdelovanja adventnih venčkov 10.00 Dvorec Strmol Rogatec Korak v čas pričakovanj Razstava jaslic Helene Fric Križanec 18.00 Zgornji trg Šentjur Prižig lučk in krasitev smrečk 19.30 Ploščad pred cerkvijo sv. Jurija Šentjur Nastop žonglerske in in ognjene skupine Čupakabra NEDELJA, 1. 12. 10.00 Velenjski grad Pravljično nedeljsko dopoldne Pravljica in delavnica za vso družino 10.00 do 17.00 Velenjski grad Praznični sejem in dan odprtih vrat Muzeja na Velenjskem gradu 14.00 in 16.00 Fotohiša Pelikan Javno vodstvo po Fotohiši Pelikan 16.00 Muzej novejše zgodovine Celje Praznične hišice Hermanova otroška ustvarjalnica 17.00 Krčma TamKoUčiri Celje Čaj ob petih 17.00 Titov trg Velenje Prižig praznične razsvetljave Koncert zasedbe SkorBand s Sanjo Mlinar Marin 17.00 Parkirišče pri Kulturnem centru Laško Prižig lučk s prihodom Miklavža 18.00 Zelenica nasproti trgovine Mercator Levec Prižig lučk TOREK, 3. 12. 10.30 Velenjski grad Krašenje smrečic in odprtje razstave Praznična voščilnica 18.00 Celjski dom Uvodno informativno predavanje Bruna Gröninga za mlade 18.00 Osrednja knjižnica Celje Zaključna prireditev 13. bralne značke za odrasle Gost pisatelj in prevajalec Aleš Berger SREDA, 4. 12. 9.00 do 12.00 Valvasorjev trg Laško Praznični domači kotiček 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Pravljična ustvarjalnica za otroke z Majdo Primerno za otroke od 4. do 8. leta starosti 18.00 Cankarjeva cesta Velenje Čarobna Cankarjeva Ulični nastop 18.15 Celjska kulturnica Poklon Himalaji Potopisno predavanje popotnice Barbare Popit Dobrodelne prireditve PETEK, 29. 11. 17.00 Športna dvorana Polzela Ne manjka sanj Tradicionalni dobrodelni koncert in božični bazar SOBOTA, 30. 11. 9.00 do 13.00 Evropska ploščad Rogaška Slatina Dobrodelni Miklavžev bazar NEDELJA, 1. 12. 19.00 OŠ Blaža Kocena Ponikva Skupaj za družino Skok Dobrodelni koncert SREDA, 4. 12. 18.00 Dom II. Slovenskega tabora Žalec Ko klasična glasba sreča popularno Dobrodelni koncert GŠ Risto Savin Žalec Razstave Pokrajinski muzej Celje, Raz- stavišče Stara grofija: »Prevzeto v zaščito« Poskus rekonstrukcije provenience predmetov na pri- meru Zbirke vzhodnoazijskih predmetov Pokrajinskega mu- zeja Celje, Obtežilniki za papir, spregledana steklarska dediščina Slovenije; do konca leta 2024 Pokrajinski muzej Celje, Raz- stavišče Knežji dvorec: Jupiter – ljubimec; do konca leta 2024, Otroci ustvarjamo – kolišča in situle; do konca leta 2024 Muzej novejše zgodovine Ce- lje: spletne razstave: Biti ženska v času korone, Njena zgodba o vojni; do nadaljnjega Galerija sodobne umetnosti Celje: Prišla bo smrt in imela bo tvoje oči, razstava fotografa Go- rana Bertoka; do 8. 12. Likovni salon Celje: Modri sev, mednarodna skupinska razstava; do 17. 11. Osrednja knjižnica Celje: gostu- joča razstava Janez Puhar (1814- 1864): Prvi slovenski fotograf in izumitelj fotografije na steklo; do nadaljnega Fotohiša Pelikan Celje: občasna fotografska razstava vrnitev Ma- rije But; do nadaljnega Galerija Zgornji trg Šentjur: Ipavčeva paleta VIII – Domov, razstava del likovno-kiparske kolonije; do 29. 11. Dom kulture Velenje: Podobe Doma kulture Velenje, fotograf- ska razstava; do 30. 11. Galerija Velenje: Rastlinsko/ Plant – based, razstava botanične fotografije avtorice Tilyen Mucik; do 14. 12. Muzej na Velenjskem gradu: Velenjski grad: Atrij: razstava ob 30. obletnici Šaleškega muzej- skega in zgodovinskega društva; do 30. 11.; Rondela Velenjskega gradu: Venček intimnosti, skrinja pravil in duhovi na pragu: Neve- stina bala skozi čas; do 30. 11. Podhod Pesje: razstava 65 stvari o Muzeju Velenje do 31. 12. Novi TEDNIK št. 48 28. 11. 2024  COLOR CMYK stran 19 19 Št. 48, 28. november 2024 Novi TEDNIK št. 42 19. 10. 2023  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 42, 19. oktober 2023 Družba Liko, d. d., Liboje že več kot 55 let uspešno proizvaja in postavlja jeklene cestne varnostne ograje po celotni Sloveniji. Iščemo nove sodelavce za delo v delavnici, skladišču in na terenu za naslednja delovna mesta: · ključavničar – delo v delavnici · varilec – delo v delavnici · skladiščnik – delo v skladišču · monter – delo na terenu. Liko, d. d., Liboje Liboje 26 a 3301 Petrovče Iščemo nove sodelavce Podrobne informacije lahko dobite na sedežu družbe ali na telefonski številki 031 644 322 MALI OGLASI/INFORMACIJE Smrti Laško Umrl je: Stanislav AVGU- ŠTIN iz Kladja, 61 let. Žalec Umrli so: Franc TERČAK z Vranskega, 79 let, Anemarija Hilda BRINOVEC iz Trnave, 81 let, Jože DUŠIČ iz Založ, Življenjsko pot je sklenil ZVONIMIR HUDEJ predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Celje v letih od 1982 do 1986. S svojim delom je trajno zaznamoval politično in športno področje mesta ter neizbrisno prispeval k ugledu Celja doma in v tujini. Ohranili ga bomo v najlepšem spominu. MESTNA OBČINA CELJE Matija Kovač, župan Kogar imaš rad, nikoli ne umre – le daleč, daleč je … ZAHVALA Zapustil nas je CIRIL MOKOTAR iz Laškega (23. 6. 1939–17. 11. 2024) Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, so- sedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, topel stisk roke, darovane sveče in cvetje. Hvala pogrebni službi Komunale Laško in gospodu župni- ku za lepo opravljen obred ter gospodu Matjažu Piklu za zadnje besede slovesa. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Njegovi najdražji L 35 STROJI PRODAM SKOBELJNI stroj Mio standard, debelinka po- ravnalka, cirkular in tračno žago Femi, do fi 80 mm, prodam. Telefon 070 993-922. 632 POSEST KUPIM BIVALNI vikend ali hišo, do 60.000 EUR, kupim. Telefon 041 846-570. 590 OPREMA PRODAM KOMBINIRAN štedilnik, 3 x plin, 1 x elektrika, pečica je električna, v. 90, g. 60 in š. 55 cm, prodam za 50 EUR. Telefon 031 235- 529. 627 KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM KORUZO in ječmen, naravno sušena, in krom- pir, prodam. Telefon 070 372-427. p VISOK fi žol češnjevec prodam. Cena po dogo- voru. Telefon 070 808-560. 633 ŽIVALI PRODAM PRAŠIČE, težke od 70 do 120 kg, prodam. Telefon 041 836-398. p NESNICE, rjave, grahaste, črne, tik pred ne- snostjo, prodamo. Brezplačna dostava. Prodaja tudi na Vranskem. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n PUJSKE, težke od 25 do 35 kg, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodamo. Telefon 041 878- 135. 591 KOKOŠI nesnice, jarkice, rjave, grahaste, črne in bele barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p MLADIČKE kraškega ovčarja, rodovniški, odličnih staršev, čipirani in cepljeni, pro- dam. Telefon 031 464-656. 624 PRAŠIČE, težke od 30 do 250 kg, domača hrana, možna dostava, prodam. Telefon 051 720-294. p BIKCA simentalca, težka 160 in 210 kg, in telico limuzin, težko 650 kg, za zakol, prodam. Telefon 041 324-256. 629 DOMAČE prašiče za zakol, težke od 100 do 250 kg, prodam. Cena po dogovoru. Te- lefon (03) 5738-019. L 36 ZAKLJUČNA PRIREDITEV 3. 18.00 DECEMBER LEVSTIKOVA DVORANA 13. BRALNE ZNAČKE ZA ODRASLE "Z BRANJEM DO ZVEZD" "Branje je čudovito popotovanje, na katerem lahko dose žemo tudi zvezde." s pisateljem Alešem Bergerjem & glasbenim gostom presenečenja. I I I I I I I • I - -- • • .. \ • • • • • I • • • • • • •• • • • • • • • • • • • ,I I i • • • • I • • • PESEM ZA LARO POKLON NESMRTNI LJUBEZNI RESNIČNE LARE IN DR. ŽIVAGA UJETNICA CASA v REŽIJA: YULIA ROSCHINA ODRSKI GIB: ANA PANDUR PREDIN GLASBENIKI IN ARANŽERJI: RAVI SHRESTHA, TILEN STEPIŠNIK, ALEKSEJ ERMAKOV, GAŠPER PRIMOŽIČ GLASBA: PRIREJENE RUSKE PESMI IN ROMANCE PRODUKCIJA: LARA JANKOVIČ IN ZAVOD LIBERTART KOPRODUKCIJA: AVDITORIJ PORTOROŽ IN PIONIRSKI DOM LJUBLJANA IGRA IN POJE: LARA JANKOVIČ TEKST PO MOTIVIH SPOMINOV OLGE IVINSKE “LETA S PASTERNAKOM”: SIMONA HAMER GLEDALIŠKO-GLASBENI PROJEKT LARE JANKOVIC v Slovensko ljudsko gledališče Celje ponedeljek, 09. 12. 2024, ob 19.30 Novi TEDNIK št. 48 28. 11. 2024  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 48, 28. november 2024 ORNELA, d. o. o., Kočevarjeva ulica 4, 3000 Celje Razpisuje delovno mesto: TRGOVKA-PRODAJALKA (ženska) Pričakujemo: - več let delovnih izkušenj na tem področju, - vsaj IV. stopnja izobrazbe trgovske ali ekonomske smeri, - organizacijske in komunikacijske sposobnosti, - sposobnosti timskega in samostojnega dela, obvladanje stresnih situacij, - inovativnost, ciljne sposobnosti dela z oblačili in darili. Nudimo: - redno zaposlitev s poskusno dobo 3 mesecev, - stimulativno plačilo, - možnost kreativnega izražanja in soustvarjanja v trgovini, - razgibano delo, - delo v trgovini z večletno tradicijo. Prednost bodo imeli kandidati iz Celja in okolice. Kandidati morajo k prijavi priložiti kratek življenjepis. Pisne prijave sprejmemo do 13. decembra 2024 na naslov: ORNELA, d. o. o., Kočevarjeva ulica 4,3000 Celje ali na e-naslov valkom@siol.net. CELEIA - MESTO POD MESTOM JAVNO VODSTVO SOBOTA, 30. n Ovem Ber 2024, OB 11.00, Knež ji dv Or . VSTOpnin A: 5€ INFORMACIJE: WWW.POKMUZ-CE.SI MUZEJ@POKMUZ-CE.SI 03/42 80 962 031 612 618 ODPIRALNI ČAS: TOREK - PETEK 10.00 - 16.00 SOBOTA 9.00 - 13.00 PONEDELJEK, ZAPRTO NEDELJA, PRAZNIKI KOKOŠI nesnice, že v nesnosti, možna dosta- va, prodam. Telefon 031 311-476. p KUPIM PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajer- ski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p RAZNO KOŠNJA zelenic, strmin, podiranje dreves, prevozi lesa. Telefon 070 711-680; GG KORO, d. o. o., Cesta Kozjanskega odreda 49, 3230 Šentjur. p OSTALO PRODAM KOKOŠI nesnice, za začetek nesnosti, rjave, črne, grahaste, bele, prodajamo v no- vembru. Za razpoložljivost nas pokličite. Prodajamo kakovostno lastno krmo za pi- ščance in kokoši. Vsak dan od 8. do 16., v soboto do 12. ure. Telefon (03) 700-1446. Farma Zgornje Roje, Reja perutnine Do- bravc, Šempeter v Savinjski dolini. p PLUG, cisterno za kurilno olje, cisterno za gnojnico in alfo za kuhanje prašičem prodam. Telefon (03) 5778-332. 619 ZA dvižna vrata Hörmann prodam elektro motor z verigo Confort 252. Cena 200 EUR. Telefon 041 639-452. 626 SUHA drva, mešana, gaber, javor, jesen, po 55 EUR/m³, in kotel za žganjekuho, 80 l, prodam za 400 EUR. Telefon 041 942- 427. 631 GRADBENI oder na kolesih, z lesenimi de- skami ( »fosni«), prodam. Telefon 031 772-814. 628 ŠTIRI lita platišča CMS, z zimskimi guma- mi, s senzorji za tlak, 16 col, 5 vijakov 114,3 razmak, luknja 67,1 ET40, gume 215/70/16, okolica Laškega, prodam. Telefon 051 203-305. 630 71 let, Ana REBERŠEK iz Go- tovelj, 91 let, Iztok LIKAR iz Dolenje vasi, 62 let. Šentjur Umrla je: Erna Gizela MO- SER iz Šentjurja, 87 let. Velenje Umrli so: Ana MRKONJIĆ iz Velenja, 75 let, Alojz GO- LOB iz Šoštanja, 81 let, Anton BABIČ iz Velenja, 64 let. Novi TEDNIK št. 48 28. 11. 2024  COLOR CMYK stran 20 20 Št. 48, 28. november 2024 PLESALI ZA DOBER NAMEN Ime in priimek: Naslov: Telefon: Datum naročila: Naročnino bom plačeval: mesečno Soglašam s prejemanjem računov na elektronski naslov (e-mail) Podpis: na 3 mesece na 6 mesecev letno E-naslov: S podpisom potrjujem naročilo Novega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 12 mesecev. Pogoji in spletna prijava: www.novitednik.si/postanite-narocnik NAROČILNICA ZA NT &RC, d.o.o. Prešernova 19, 3000 Celje SET 3 POSOD AMAZON Nizka kozica 16 cm, 1,5 l, s stekleno pokrovko Nizka kozica 20 cm, 2,75 l, s stekleno pokrovko Visoka kozica 20 cm, 4 l, s stekleno pokrovko Informacije in naročila: narocnine@nt-rc.si, telefon: 03 422 51 71, www.novitednik.si.svet24.si/postanite-narocnik. Ipavčeva ulica 21, 3000 Celje www.svetposode.si To pa še ni vse! Med vsemi obstoječimi naročniki bomo izžrebali 10 prejemnikov setov posod. SET TREH POSOD ZA VSE NOVE NAROČNIKE NOVEGA TEDNIKA Naročniška akcija bo trajala do razdelitve posod oz. do 31. 12. 2024. Petindvajseti Rotary ples Dobrodelnost je njihovo poslanstvo V soboto smo v Celjskem domu priredili tradicionalni ples rotarijcev, tokrat že 25. po vrsti. Člani Rotary kluba Celje smo ples udejanili kot priložnost za povezovanje in dobro- delnost. Iskreno smo bili veseli naših gostov – predstavnikov pobratenega Rotary kluba Veles iz Severne Makedonije ter predstavnikov iz nemškega Rotary kluba Biedenkopf, prav tako našega dolgoletnega pobratenega kluba. Rotary klub Celje je izjemno aktiven in družbeno odgovo- ren član naše skupnosti, regi- je ter celotnega Districta, saj si vsa leta prizadeva za pomoč številnim ciljnim skupinam (mladi nadarjeni, ki prihajajo iz šibkega socialnega okolja, Društvo za cerebralno parali- zo Sonček, brezdomci, varna hiša, družine v stiski, skupina starejših in pozabljenih ljudi v okolju, pomoč šolskim skla- dom za šole v naravi ter dneve dejavnosti, naravne katastro- fe …) ter se odziva na aktualne potrebe. Pomoč pride vedno prav Na 25. Rotary plesu smo predstavili naše akcije ter do- nacije: ponovno smo podelili celoletno štipendijo odlični štu- dentki fi zike (nekdaj dijakinji I. gimnazije v Celju). Za štipendi- jo je prispeval naš častni član Edi Stepišnik. V jesenskem času smo sodelovali v odlični akciji Šolačinkarije ter s skupnimi močmi z Novim tednikom in Radiem Celje ter City centrom podelili sredstva petim osnov- nim šolam v Celju za šole v na- ravi za učence iz šibkih okolij. Decembrski načrti V decembru bomo skupaj z Rotary klubom Slovenj Gradec uresničili velik pro- jekt. »Knjiga, ki povezuje« je dobrodelni projekt, ki se osredotoča na opismenjeva- nje otrok, spodbujanje dru- žinskih vrednot in promoci- jo rotarijskega gibanja med najmlajšimi, njihovimi starši in širše. Z izidom posebne božične knjige, namenjene otrokom prve triade osnov- nih šol, želimo doseči več kot 40.000 otrok in njihovih 80.000 staršev. Knjiga nosi sporočilo o pomembnosti deljenja, dajanja in skupnih vrednot ter ponuja priložnost za kakovostno preživljanje skupnega časa. Knjige bomo podelili otro- kom v Celju, Obsotelju, na Koroškem, v Zgornji Savinjski dolini … Prav tako bomo de- cembra tradicionalno obiskali naše brezdomce ter jim z dari- li polepšali praznike. Skupna vrednost donacij je približno 6.000 eur. Prav tako bomo na- daljevali z akcijo defi brilatorji (načrtujemo še donacijo 15 naprav). Srčno se želimo zahvaliti vsem, ki podpirajo naša rota- rijska prizadevanja. MK, foto: Andraž Purg Predsednik kluba Marjan Kaligaro je našemu članu Urošu Rošerju podelil pomembno priznanje Paul Hariss Fallow. Poslanstvo rotarijcev je dobrodelnost. Novi TEDNIK št. 48 28. 11. 2024  COLOR CMYK stran 21 Št. 48/ Leto 79 / Celje, 28. november 2024 Str. 31 Str. 28-29 O muzeju, ki je nastal »na skrivaj« Z Obale v savinjsko idilo Str. 24 Stara glasba v novih časih Minuli teden je sneženje zajelo večji del Slovenije, tudi savinjsko regijo, ki jo je dodobra prekrila bela odeja. Z izjemo zastojev na štajerski avtocesti in nekaj podr- tih dreves na lokalnih cestah sneg na našem območju ni povzročil večjih preglavic. A je poskrbel za pravo zimsko čarobnost. V fotografski objektiv smo tako ujeli idilične zimske trenutke v naši regiji, vse od zasneženih hribov do predprazničnega utripa na mestnih ulicah. Sintija j urič Zapadel je prvi sneg … Snežna odeja je prekrila tudi naše kraje trov novega snega, na Rogli ga je zapadlo 19 centimetrov. Snežilo je tudi drugod. Prvič v tej zimi je sneg pobelil tudi nižje predele. V savinjski re- giji je tako v četrtek zvečer najprej začelo snežiti v višjih legah, kasneje čez noč tudi v nižinah, kje je bila snežna odeja visoka približno pet centimetrov. Več snega je za- padlo v hribih. Sneg je tako tudi v savinj- ski regiji še pred decembrom pričaral prvo zimsko vzduš- je. Najbolj so se ga razveselili otroci, ki so navdušeno izde- lovali snežake in angelčke v snegu, seveda ni manjkalo niti sankanja in kepanja. Po- beljene pokrajine, ki smo jih ujeli v naš fotografski objek- tiv, so se tako spremenile v pravo zimsko pravljico, ki jo je v višje ležečih predelih kljub otoplitvi še vedno mo- goče ujeti. Foto: Andraž Purg S četrtka na petek je pone- kod na višje ležečih območjih po podatkih Arsa zapadlo tudi do približno 20 centime- Zimska idila v Zgornji Savinjski dolini vedno znova pričara pravo zimsko pravljico. (Foto: LJ) V Celju so minuli teden postavili praznično smreko, ki že čaka, da zasije v soju luči. Okrašeno knežje mesto je s snežno odejo že pričaralo prvi praznični utrip v mestu. Dogajanje v Pravljičnem Celju se bo s prižigom lučk začelo že to soboto ob 17. uri na Krekovem trgu. Sneg je pobelil tudi savinjska hmeljišča … Tudi nekatere živali so se razveselile snega. Novi TEDNIK št. 48 28. 11. 2024  COLOR CMYK stran 20 20 Št. 48, 28. november 2024 PLESALI ZA DOBER NAMEN Ime in priimek: Naslov: Telefon: Datum naročila: Naročnino bom plačeval: mesečno Soglašam s prejemanjem računov na elektronski naslov (e-mail) Podpis: na 3 mesece na 6 mesecev letno E-naslov: S podpisom potrjujem naročilo Novega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 12 mesecev. Pogoji in spletna prijava: www.novitednik.si/postanite-narocnik NAROČILNICA ZA NT &RC, d.o.o. Prešernova 19, 3000 Celje SET 3 POSOD AMAZON Nizka kozica 16 cm, 1,5 l, s stekleno pokrovko Nizka kozica 20 cm, 2,75 l, s stekleno pokrovko Visoka kozica 20 cm, 4 l, s stekleno pokrovko Informacije in naročila: narocnine@nt-rc.si, telefon: 03 422 51 71, www.novitednik.si.svet24.si/postanite-narocnik. Ipavčeva ulica 21, 3000 Celje www.svetposode.si To pa še ni vse! Med vsemi obstoječimi naročniki bomo izžrebali 10 prejemnikov setov posod. SET TREH POSOD ZA VSE NOVE NAROČNIKE NOVEGA TEDNIKA Naročniška akcija bo trajala do razdelitve posod oz. do 31. 12. 2024. Petindvajseti Rotary ples Dobrodelnost je njihovo poslanstvo V soboto smo v Celjskem domu priredili tradicionalni ples rotarijcev, tokrat že 25. po vrsti. Člani Rotary kluba Celje smo ples udejanili kot priložnost za povezovanje in dobro- delnost. Iskreno smo bili veseli naših gostov – predstavnikov pobratenega Rotary kluba Veles iz Severne Makedonije ter predstavnikov iz nemškega Rotary kluba Biedenkopf, prav tako našega dolgoletnega pobratenega kluba. Rotary klub Celje je izjemno aktiven in družbeno odgovo- ren član naše skupnosti, regi- je ter celotnega Districta, saj si vsa leta prizadeva za pomoč številnim ciljnim skupinam (mladi nadarjeni, ki prihajajo iz šibkega socialnega okolja, Društvo za cerebralno parali- zo Sonček, brezdomci, varna hiša, družine v stiski, skupina starejših in pozabljenih ljudi v okolju, pomoč šolskim skla- dom za šole v naravi ter dneve dejavnosti, naravne katastro- fe …) ter se odziva na aktualne potrebe. Pomoč pride vedno prav Na 25. Rotary plesu smo predstavili naše akcije ter do- nacije: ponovno smo podelili celoletno štipendijo odlični štu- dentki fi zike (nekdaj dijakinji I. gimnazije v Celju). Za štipendi- jo je prispeval naš častni član Edi Stepišnik. V jesenskem času smo sodelovali v odlični akciji Šolačinkarije ter s skupnimi močmi z Novim tednikom in Radiem Celje ter City centrom podelili sredstva petim osnov- nim šolam v Celju za šole v na- ravi za učence iz šibkih okolij. Decembrski načrti V decembru bomo skupaj z Rotary klubom Slovenj Gradec uresničili velik pro- jekt. »Knjiga, ki povezuje« je dobrodelni projekt, ki se osredotoča na opismenjeva- nje otrok, spodbujanje dru- žinskih vrednot in promoci- jo rotarijskega gibanja med najmlajšimi, njihovimi starši in širše. Z izidom posebne božične knjige, namenjene otrokom prve triade osnov- nih šol, želimo doseči več kot 40.000 otrok in njihovih 80.000 staršev. Knjiga nosi sporočilo o pomembnosti deljenja, dajanja in skupnih vrednot ter ponuja priložnost za kakovostno preživljanje skupnega časa. Knjige bomo podelili otro- kom v Celju, Obsotelju, na Koroškem, v Zgornji Savinjski dolini … Prav tako bomo de- cembra tradicionalno obiskali naše brezdomce ter jim z dari- li polepšali praznike. Skupna vrednost donacij je približno 6.000 eur. Prav tako bomo na- daljevali z akcijo defi brilatorji (načrtujemo še donacijo 15 naprav). Srčno se želimo zahvaliti vsem, ki podpirajo naša rota- rijska prizadevanja. MK, foto: Andraž Purg Predsednik kluba Marjan Kaligaro je našemu članu Urošu Rošerju podelil pomembno priznanje Paul Hariss Fallow. Poslanstvo rotarijcev je dobrodelnost. Novi TEDNIK št. 48 28. 11. 2024  COLOR CMYK stran 21 Št. 48/ Leto 79 / Celje, 28. november 2024 Str. 31 Str. 28-29 O muzeju, ki je nastal »na skrivaj« Z Obale v savinjsko idilo Str. 24 Stara glasba v novih časih Minuli teden je sneženje zajelo večji del Slovenije, tudi savinjsko regijo, ki jo je dodobra prekrila bela odeja. Z izjemo zastojev na štajerski avtocesti in nekaj podr- tih dreves na lokalnih cestah sneg na našem območju ni povzročil večjih preglavic. A je poskrbel za pravo zimsko čarobnost. V fotografski objektiv smo tako ujeli idilične zimske trenutke v naši regiji, vse od zasneženih hribov do predprazničnega utripa na mestnih ulicah. Sintija j urič Zapadel je prvi sneg … Snežna odeja je prekrila tudi naše kraje trov novega snega, na Rogli ga je zapadlo 19 centimetrov. Snežilo je tudi drugod. Prvič v tej zimi je sneg pobelil tudi nižje predele. V savinjski re- giji je tako v četrtek zvečer najprej začelo snežiti v višjih legah, kasneje čez noč tudi v nižinah, kje je bila snežna odeja visoka približno pet centimetrov. Več snega je za- padlo v hribih. Sneg je tako tudi v savinj- ski regiji še pred decembrom pričaral prvo zimsko vzduš- je. Najbolj so se ga razveselili otroci, ki so navdušeno izde- lovali snežake in angelčke v snegu, seveda ni manjkalo niti sankanja in kepanja. Po- beljene pokrajine, ki smo jih ujeli v naš fotografski objek- tiv, so se tako spremenile v pravo zimsko pravljico, ki jo je v višje ležečih predelih kljub otoplitvi še vedno mo- goče ujeti. Foto: Andraž Purg S četrtka na petek je pone- kod na višje ležečih območjih po podatkih Arsa zapadlo tudi do približno 20 centime- Zimska idila v Zgornji Savinjski dolini vedno znova pričara pravo zimsko pravljico. (Foto: LJ) V Celju so minuli teden postavili praznično smreko, ki že čaka, da zasije v soju luči. Okrašeno knežje mesto je s snežno odejo že pričaralo prvi praznični utrip v mestu. Dogajanje v Pravljičnem Celju se bo s prižigom lučk začelo že to soboto ob 17. uri na Krekovem trgu. Sneg je pobelil tudi savinjska hmeljišča … Tudi nekatere živali so se razveselile snega. Novi TEDNIK št. 48 28. 11. 2024  COLOR CMYK stran 22 22 Št. 48, 28. november 2024 INTERVJU 28-letni Tadej Perčič je 19. julija letos postal direktor Celjskega mladinskega centra (MCC) in tako nasledil Sonjo Majcen, ki je odšla novim izzivom naproti. Eden najmlajših direktorjev, ki upravljajo celjske javne zavode, je v MCC dejaven že 14. leto. V tem času se je preizkusil na različnih področjih – od prostovoljstva do delovanja v Klubu študentov občine Celje (KŠOC), kjer je bil štiri leta tudi predsednik. LARISA JEKNIĆ Vrnil se je tja, kjer je začel »Mislim, da so nekateri delodajalci včasih nezadovoljni, saj pričakujejo nekoga, ki bo s sklonjeno glavo opravljal svoje delo, ne pa nekoga, ki bo dejavno sodeloval in izražal svoje mnenje. Meni se zdi ravno to odlično, da mladi znajo postavljati meje in da so odprti za menjavo službe. Če nekje nisi zadovoljen in če najdeš boljšo priložnost, jo pograbi.« »Mislim, da so nekateri delodajalci včasih nezadovoljni, saj pričakujejo nekoga, ki bo s sklonjeno glavo opravljal svoje delo, ne pa nekoga, ki bo dejavno sodeloval in izražal svoje mnenje. Meni se zdi ravno to odlično, da mladi znajo postavljati meje in da so odprti za menjavo službe. Če nekje nisi zadovoljen in če najdeš boljšo priložnost, jo pograbi.« »Sem velik zagovornik tega, da imajo mladi na voljo prostor, kjer se lahko družijo zastonj in jim ni treba plačati, da lahko obstajajo v nekem prostoru.« Z drugimi, ki sodelujejo v mladinskem centru, se je Tadej vedno dobro razumel. S Tadejem Perčičem sva bila sošolca na ekonomski gimnaziji v Celju. Skrbelo me je, kako se bo začel najin pogovor, saj z njim nisem vajena govoriti na strokoven način. Iz šolskih klopi se Tadeja namreč spominjam kot izjemno zabavnega fanta, ki je znal naš razred nasmejati do solz. Kot da je bilo včeraj, se spominjam dne, ko se je s kolesom pripeljal v šolo in ugotovil, da je pozabil torbo. A kljub svoji radoživi naravi je bil vedno izjemno raz- gledan, z edinstvenim občutkom za dogajanje okoli sebe in eden najpametnejših učencev v razredu. Svoje vrline je obdržal do danes. V MCC ste že 14. leto. Kako vas je pot pri- peljala sem? Leta 2011 sem se poleti udeležil fotograf- ske delavnice, ki jo je organiziral MCC v so- delovanju s KŠOC in z Zavodom Fokus. Ta- krat sem prostore MCC hitro začutil in sem se kmalu začel počutiti zelo domače. Stkal sem veliko prijateljstev, ki jih ohranjam še danes. Takratna ekipa je videla moj potencial dejavnega udeleženca in me je začela bolj pogosto vključevati v različne programe, bil sem prostovoljec, kasneje sem študentsko delal tudi na recepciji hostla v okviru MCC. Kasneje sem postal še predsednik KŠOC in V dogajanje in projekte mladinskega centra je Tadej vpet že 14. leto. da je mogoče čas, da se preizkusim v vlogi direktorja. To mi namreč predstavlja tako pri- ložnost za karierni kot osebni razvoj. Hkrati sem se počutil tudi sposobnega, da lahko dam nazaj vse, kar sem v teh letih dobil. In tako sem sprejel odločitev, da bom kandidiral. Po- stopek je trajal kar nekaj časa, celo letošnje poletje, da smo zadeve v MCC ustrezno izpe- ljali. Moram reči, da mi je Sonja Majcen zade- ve prepustila res v dobrem stanju, mladinski center je bil ob mojem prihodu na položaj v zelo dobri fi nančni kondiciji. Kako se počutite kot mlad človek na tako odgovornem položaju? Zadnje čase se sploh ne počutim več, kot da sem mlad (smeh), ker sem v MCC obdan res s pravo mladino. Pri nas je namreč veliko dijakov in ko sem v stiku z njimi, se na trenut- ke počutim prav star. To se mogoče sliši malo ironično, ampak sem pri sporazumevanju z najstniki včasih res malo zastarel. Zato se z drugimi zaposlenimi trudimo, da ohranjamo stik z mladimi, da prepoznamo njihove potrebe in da v prvi vrsti delujemo v njihovo korist in ne v svojo. Kar za- deva drugo, nimam hudih težav, saj sem z vsemi udeleženci tako v celjski okolja, ki bo mladim prijazno. Hkrati stremi- mo k temu, da mladim čim bolj pomagamo pri pridobivanju neformalnih veščin, izkušenj in izobrazbe, s pomočjo katerih potem tudi lažje vstopijo iz mladega v odraslo obdobje. Imate namen kandidirati večkrat? Zagotovo se ne bom omejil le na en mandat, saj v MCC stvari delamo strateško in dolgoročno, niso omejene le na štiri leta, kolikor ta mandat traja. Na koncu sicer ne bo vse odvisno od mene, upam, da bo svet zavoda prepoznal kako- vost mojega dela. Moj cilj je, da bi v MCC ostal neko obdobje, da bi s sodelavci čim bolje izpeljali vse, kar smo si zadali. Kot ste omenili, ste bili štiri leta predsednik KŠOC. Ali mislite, da je dol- žnost vsakega štu- dentskega kluba tudi naslavljanje štu- dentske pro- blematike in ne le organizacija družabnih dogodkov, kot so zabave? Študentsko organiziranje v Sloveniji je precej zapleteno in je edinstvena oblika štu- dentske organizacije v Evropi, tega drugod ne poznajo tako dobro. Še vedno zagovarjam to, da imajo lokalna študentska društva, ki jih je v Sloveniji trenutno 55, ključen pomen pri prinašanju denarja in družabnega dogajanja v mesto. To, kakšna sta to dogajanje in kako- vost njegovega izvajanja, sloni na generaciji študentov, ki v nekem obdobju vodi študent- ski klub. V Celju je bilo v preteklih 20 letih ve- liko študentskega organiziranja, a ne bi želel ocenjevati, kdo je bil bolj ali manj uspešen, saj verjamem, da so vsi v nekem trenutku delali z dobrimi nameni. Seveda menim, da je namen teh klubov širši kot zgolj organiziranje zabav, navsezadnje je tudi v statutu kluba napisano, da je klub nepolitično društvo, ki se ukvarja s prostim časom, z zabavo, s soci- alo, z zdravstvom in s športom. Mislim, da je primerno, da so zadeve uravnotežene, torej zabava na eni in izobraževanje ter osveščanje o aktualnih problematikah na drugi strani. Podrobnejše ocenjevanje dela študentskih klubov je zelo nehvaležno delo, saj se mo- ramo zavedati, da ga opravljajo študentje, ki tega ne počnejo poklicno in ki se ob tem še formalno izobražujejo. V osnovi so ti klubi res zelo pomembni za našo državo, saj veliko manjših krajev ne bi imelo nič mladinskega dogajanja, če takšnega načina organiziranja ne bi bilo. Celje se sooča z begom možganov in s stanovanjsko problematiko, ki je izra- zita predvsem med mladimi. Celje je podobno kot druga manjša evropska mesta, saj se sooča s to te- žavo, da mladi po srednji šoli zapu- stijo domači kraj in se izobražujejo v večjih oziroma glavnih mestih ter si tam skozi izobraževanje velikokrat ustvarijo tudi prijateljske ter par- tnerske naveze, najdejo stanova- nje, ustvarijo družino, se zaposlijo Tadej Perčič, direktor Celjskega mladinskega centra sem ga vodil štiri leta. Po študiju ekonomi- je sem se preizkusil v zasebnem sektorju, v korporativnih vodah, in na podlagi dveh izkušenj pridobil veliko predvsem ekonom- skega znanja. Lahko poveste kaj več o teh dveh izku- šnjah? Delal sem pri A1 v oddelku fi ksnih storitev, kjer sem opravljal delo produktnega vodje. Ukvarjal sem se z nabavo in s trženjem. Potem sem se zaposlil v Engrotušu, kjer sem bil pro- jektni vodja za hitri nakup. Tam je naša ekipa v času epidemije covida-19 vzpostavila sistem spletnega nakupovanja, ki ga Tuševe trgovine prej niso imele. Zdaj me je pot pripeljala nazaj v MCC. Dobra ideja se mi je zdela, da bi se vrnil tja, kjer sem začel, in da bi dal mladim, ki so na istem položaju, kot sem bil jaz pred 14 leti, čim več. Ste se zato odločili kandidirati za direk- torsko mesto? Da, a tudi zato, ker sem bil z vsemi zaposle- nimi v MCC v dobrih odnosih že v preteklosti. S prejšnjo direktorico Sonjo Majcen se zelo dobro razumeva. Ko se je odločila, da bo šla iskat nove priložnosti drugam, sem pomislil, občini kot drugod navezal do- bre stike, z mnogimi sem bil že pred tem v dobrih odnosih. Pov- sod so me sprejeli kot svež veter in kot nekoga, ki bo pozitivno prispeval k širši okolici, tako da nisem nikoli dobil občutka, da so moja razmeroma mlada leta »hendikep« v kakršnemkoli smi- slu. Je pa res, da imam mogoče malo prednosti pred drugimi vr- stniki, saj sem, kot sem rekel, začel v mladinskem sektorju delati že pri 15 letih in sem bil dejaven pri sto in enem projektu. Tako sem verjetno pridobil veliko več izkušenj, kot bi jih, če bi le končal študij in nato iskal karierne priložnosti. Katere cilje ste si zastavili v svo- jem mandatu? Želim, da bi MCC postal krovna in vodilna organizacija za mlade v naši regiji. V mladinskem centru si priza- devamo predvsem za spodbujanje dejavnosti mladih v lokalnih mla- dinskih politikah in za ustvarjanje Novi TEDNIK št. 48 28. 11. 2024  COLOR CMYK stran 23 23 Št. 48, 28. november 2024 INTERVJU in zaživijo tam, v Celju pa jih zato izgubimo. Celjska občina bo beg možganov in stano- vanjsko problematiko decembra tudi celovito naslovila s projektom Mag-net, s katerim jo bo poskušala tudi rešiti. Kar zadeva stanovanjsko problematiko, je tako, da je moja izkušnja sicer dobra. Bivam v javnem najemniškem stanovanju, dobil sem ga pred letom na pod- lagi javnega razpisa. Delam v Celju, rad ga imam, zato nimam želje, da bi vsak dan tri ure preživel na štajerski avtocesti. Kako ocenjujete kakovost terciarnega iz- obraževanja v Celju? V času mojega študija je bilo manj prilo- žnosti v Celju, naše generacije so odvihrale v Ljubljano in Maribor, med njimi sem bil tudi jaz. V zadnjih letih z veseljem opažam, da veliko fakultet prepoznava Celje kot zanimivo študijsko stičišče v Sloveniji, imamo tako tako javne kot zasebne izobraževalne ustanove. Mislim, da so vse zelo kakovostne. Pametno bi bilo razmisliti o gradnji študentskega doma v Celju, saj to vlogo trenutno opravlja celjski dijaški dom. Na splošno ne upam govoriti o univerzi v Celju, mogoče pa bo tudi ta nekoč ugledala luč sveta (smeh). Kakšno vlogo pri uspešnem vključevanju v družbo ima po vašem mnenju MCC? MCC je ciljno naravnan na mlade med 15. in 29. letom. In to tudi imamo v mislih, ko ustvarjamo dogodke in organiziramo pro- jekte. Smo v lokalnem okolju in pri nas so dobrodošli ljudje vseh generacij. Naših do- godkov in programov se udeležujejo tudi starejši in otroci. Vsako leto priredimo tudi veliko zabavo za noč čarovnic in eno večjih pustovanj v Celju, s čimer nagovarjamo zelo široko populacijo. Menim, da je MCC ključ- na ustanova pri zapolnjevanju vrzeli med mladimi in njihovim iskanjem priložnosti za udejstvovanje na različnih družbenih področjih. Imamo tudi mladinski hostel in kavarno, tako da smo res stičišče različnih generacij in kultur v knežjem mestu. Občina je sprejela odlok o participativ- nem proračunu, v katerega bodo vključeni tudi mladi. Ali vas to veseli? Res sem vesel, da je občina naredila to po- tezo, ker mislim, da je ta korak v pravo smer, kar zadeva razvoj občine in tudi odnos ob- čanov do lastnega doma. Del sredstev je re- zerviran izključno za mlade, tako da lahko ti neodvisno od krajevne skupnosti ali mestne četrti predlagajo svoje projekte, zato pozivam vse mlade, naj podajo svoje predloge in se vključijo. Zadeva ni zapletena, ko bo poziv objavljen, bo vse elektronsko, ne bo se treba nikamor oglasiti, mladi bodo lahko predlog za projekte oddali kar s pomočjo svojih elek- tronskih naprav. Projekte bodo kasneje izva- jali sodelavci v mestni občini, tako da tudi ni strahu, da bi bila to dodatna obremenitev za predlagatelja. Močan učinek participativne- ga proračuna bo, da bodo občani čutili večjo odgovornost do javne infrastrukture, ker če se človeku uresniči njegova želja, ima do nje samodejno drugačen odnos, kot če bi se neka sprememba le pojavila. Povečal se bo kolek- tivni občutek odgovornosti, hkrati upam, da tudi zadovoljstvo mladih in drugih, ki bodo lahko pri upravljanju občine bolj dejavni. Me- nim, da bo sredstev dovolj, da bodo stvari kakovostno izvedene. In zdaj je čas, da mladi izrazijo svoje mnenje. Z izjemo MCC in nekaj drugih ustanov, ki to možnost nudijo, mladi v Celju pogreša- jo več prostorov za dnevno druženje. Kako ocenjujete stanje? To je v celjski občini še vedno izziv. MCC je, kjer je, v središču mesta, nismo v nekem zelo urbanem blokovskem naselju, kjer se mogo- če zbira več mladih. To v večjih mestih prav tako rešujejo z lokalnimi mladinskih centri, več izpostav centrov je v strnjenih naseljih. Verjetno se vsi spominjamo gruč mladih, ki so se pred desetimi leti ali več na primer zbirale v celjskem mestnem parku. Ti mladi so bili tam mogoče včasih tudi z napačnim name- nom, a so se vendarle družili. Zdaj bi se bilo dobro vprašati, ali ni prostorov, ker zanimanje za druženje upada, ali zanimanje za druženje upada, ker ni prostorov. Sem zagovornik tega, da imajo mladi na voljo prostor, kjer se lahko družijo zastonj in jim ni treba plačati, da lahko obstajajo v nekem prostoru. Teh lokacij v Celju ni veliko, v tem trenutku se lahko spomnim le Osrednje knjižnice Celje in našega mladinske- ga centra. Drugje je večinoma tako, da če želi človek biti pod streho in na toplem, mora za to plačati. Zato bomo v MCC še naprej zago- varjali to, da se lahko ljudje pri nas družijo in obstajajo brezplačno. In nočno življenje? Celjani imamo zelo radi frazo »v Celju se nič ne dogaja«, vendar to ni res. Jaz in drugi odločevalci lahko vedno dokažemo, kaj vse organiziramo. Ocenjujem, da celjska občina zelo dobro komunicira in se povezuje z or- ganizatorji v Celju. Seveda je res, da nimamo najbolj pestrega nočnega življenja in veliko nočnih klubov. Tukaj se spet pojavi vprašanje vzročnosti. Ali ni zanimanja, ker ni nočnih klubov, ali ni nočnih klubov, ker ni zanima- nja? Mislim, da če bi bilo zanimanje res tako veliko, bi se na drugi strani zagotovo našel kapitalistični interes, ki bi temu zanimanju zadostil. Velikokrat se namreč kaj odpre in potem hitro zapre. Bi bilo pa idealno, da bi lahko zagotovili varno okolje za nočno dru- ženje, namesto da se to počne na nekih nepri- mernih lokacijah in na prostem, tudi zaradi dobrobiti drugih občanov. Katere projekte trenutno izvajate v mla- dinskem centru? Trenutno sta v MCC dve vrsti projektov. Prvi so evropski projekti, ki so prijavljeni v okviru programa Erasmus, trenutno jih je dejavnih 15. Vsak naslavlja posebno problematiko. Te projekte izvajamo s partnerji iz drugih evrop- skih držav in ne koristijo le nam, temveč tudi vsem drugim. Financirani so s sredstvi Evrop- ske unije. Na drugi strani izvajamo projekte na državni ravni, izpostavil bi rad projekt Z mladinskim delom proti prekarnosti. Z njim se bojujemo proti prekarnemu delu tako, da osveščamo mlade in jih obveščamo o delov- nopravni zakonodaji, pasteh pri vstopu na trg dela in izvajamo delavnice po šolah. Nekaj programov izvajamo v prostorih mladinskega centra, na primer dogodke in koncerte. Kakšno je po vašem mnenju stanje glede prekarnega dela mladih v Sloveniji? Mislim, da je težava s prekarnostjo vezana predvsem na nekatere poklice in zagotovo ni splošna. V nekaterih sektorjih tega ne pozna- jo, drugje so prekarne oblike dela že skoraj »modus operandi« in so ljudje tako navajeni nanje, da jih več niti ne prepoznajo. Tudi štu- dentsko delo je oblika prekarnosti in je v prvi vrsti namenjeno občasnemu delu študentov, zagotovo ne sme biti to oblika dela, ki pred- stavlja osemurne delovnike petkrat na teden. A seveda tudi ne podjemne pogodbe in s. p., ki sicer imajo svoje mesto in namen, ampak jih delodajalci velikokrat zlorabljajo. Včasih so takšne oblike ugodne tako za delodajalca kot za delavca, a vendar se hitro zalomi, če pride do bolezni, želje po dopustu, regresu in tako naprej. Zato se res trudimo, da mladi te težave prepoznajo in da se lahko prav odlo- čijo, ko pridejo v takšno situacijo. Velikokrat slišimo »mladim se ne ljubi delati«. Je to res? Ali mogoče ti le ne dopu- ščajo več slabih delovnih pogojev, kot so jih starejše generacije? Ne bi rekel, da se mladim ne ljubi delati. Imajo pač bolj jasno ustvarjeno sliko o tem, kaj so pripravljeni delati in pod kakšnimi po- goji bodo delo opravljali. Razlika med mlaj- šimi in starejšimi generacijami v odnosu do dela je ta, da imamo danes mladi ogromno priložnosti tako v Sloveniji kot v tujini. Ima- mo manj strahu pred izgubo službe, saj smo hitrejši in bolj prilagodljivi ter se posledično hitro postavimo na noge, če se kaj zalomi. Mislim, da so nekateri delodajalci včasih ne- zadovoljni, saj pričakujejo nekoga, ki bo s sklonjeno glavo opravljal svoje delo, ne pa nekoga, ki bo dejavno sodeloval in izražal svoje mnenje. Meni se zdi ravno to odlično, da mladi znajo postavljati meje in da so odprti za menjavo službe. Če nekje nisi zadovoljen in če najdeš boljšo priložnost, jo pograbi. Foto: Andraž Purg »Celjani imamo zelo radi frazo ›v Celju se nič ne dogaja‹, vendar to ni res.« V MCC so kljub njegovi mladinski usmerjenosti dobrodošle vse generacije, je povedal Perčič. »Zagotovo se ne bom omejil le na en mandat, saj v MCC stvari delamo strateško in dolgoročno, niso omejene le na štiri leta, kolikor ta mandat traja.« »Želim, da bi MCC postal vodilna in krovna organizacija za mlade v naši regiji.« Tadej Perčič MCC vodi od 19. julija letos. Novi TEDNIK št. 48 28. 11. 2024  COLOR CMYK stran 23 23 Št. 48, 28. november 2024 INTERVJU in zaživijo tam, v Celju pa jih zato izgubimo. Celjska občina bo beg možganov in stano- vanjsko problematiko decembra tudi celovito naslovila s projektom Mag-net, s katerim jo bo poskušala tudi rešiti. Kar zadeva stanovanjsko problematiko, je tako, da je moja izkušnja sicer dobra. Bivam v javnem najemniškem stanovanju, dobil sem ga pred letom na pod- lagi javnega razpisa. Delam v Celju, rad ga imam, zato nimam želje, da bi vsak dan tri ure preživel na štajerski avtocesti. Kako ocenjujete kakovost terciarnega iz- obraževanja v Celju? V času mojega študija je bilo manj prilo- žnosti v Celju, naše generacije so odvihrale v Ljubljano in Maribor, med njimi sem bil tudi jaz. V zadnjih letih z veseljem opažam, da veliko fakultet prepoznava Celje kot zanimivo študijsko stičišče v Sloveniji, imamo tako tako javne kot zasebne izobraževalne ustanove. Mislim, da so vse zelo kakovostne. Pametno bi bilo razmisliti o gradnji študentskega doma v Celju, saj to vlogo trenutno opravlja celjski dijaški dom. Na splošno ne upam govoriti o univerzi v Celju, mogoče pa bo tudi ta nekoč ugledala luč sveta (smeh). Kakšno vlogo pri uspešnem vključevanju v družbo ima po vašem mnenju MCC? MCC je ciljno naravnan na mlade med 15. in 29. letom. In to tudi imamo v mislih, ko ustvarjamo dogodke in organiziramo pro- jekte. Smo v lokalnem okolju in pri nas so dobrodošli ljudje vseh generacij. Naših do- godkov in programov se udeležujejo tudi starejši in otroci. Vsako leto priredimo tudi veliko zabavo za noč čarovnic in eno večjih pustovanj v Celju, s čimer nagovarjamo zelo široko populacijo. Menim, da je MCC ključ- na ustanova pri zapolnjevanju vrzeli med mladimi in njihovim iskanjem priložnosti za udejstvovanje na različnih družbenih področjih. Imamo tudi mladinski hostel in kavarno, tako da smo res stičišče različnih generacij in kultur v knežjem mestu. Občina je sprejela odlok o participativ- nem proračunu, v katerega bodo vključeni tudi mladi. Ali vas to veseli? Res sem vesel, da je občina naredila to po- tezo, ker mislim, da je ta korak v pravo smer, kar zadeva razvoj občine in tudi odnos ob- čanov do lastnega doma. Del sredstev je re- zerviran izključno za mlade, tako da lahko ti neodvisno od krajevne skupnosti ali mestne četrti predlagajo svoje projekte, zato pozivam vse mlade, naj podajo svoje predloge in se vključijo. Zadeva ni zapletena, ko bo poziv objavljen, bo vse elektronsko, ne bo se treba nikamor oglasiti, mladi bodo lahko predlog za projekte oddali kar s pomočjo svojih elek- tronskih naprav. Projekte bodo kasneje izva- jali sodelavci v mestni občini, tako da tudi ni strahu, da bi bila to dodatna obremenitev za predlagatelja. Močan učinek participativne- ga proračuna bo, da bodo občani čutili večjo odgovornost do javne infrastrukture, ker če se človeku uresniči njegova želja, ima do nje samodejno drugačen odnos, kot če bi se neka sprememba le pojavila. Povečal se bo kolek- tivni občutek odgovornosti, hkrati upam, da tudi zadovoljstvo mladih in drugih, ki bodo lahko pri upravljanju občine bolj dejavni. Me- nim, da bo sredstev dovolj, da bodo stvari kakovostno izvedene. In zdaj je čas, da mladi izrazijo svoje mnenje. Z izjemo MCC in nekaj drugih ustanov, ki to možnost nudijo, mladi v Celju pogreša- jo več prostorov za dnevno druženje. Kako ocenjujete stanje? To je v celjski občini še vedno izziv. MCC je, kjer je, v središču mesta, nismo v nekem zelo urbanem blokovskem naselju, kjer se mogo- če zbira več mladih. To v večjih mestih prav tako rešujejo z lokalnimi mladinskih centri, več izpostav centrov je v strnjenih naseljih. Verjetno se vsi spominjamo gruč mladih, ki so se pred desetimi leti ali več na primer zbirale v celjskem mestnem parku. Ti mladi so bili tam mogoče včasih tudi z napačnim name- nom, a so se vendarle družili. Zdaj bi se bilo dobro vprašati, ali ni prostorov, ker zanimanje za druženje upada, ali zanimanje za druženje upada, ker ni prostorov. Sem zagovornik tega, da imajo mladi na voljo prostor, kjer se lahko družijo zastonj in jim ni treba plačati, da lahko obstajajo v nekem prostoru. Teh lokacij v Celju ni veliko, v tem trenutku se lahko spomnim le Osrednje knjižnice Celje in našega mladinske- ga centra. Drugje je večinoma tako, da če želi človek biti pod streho in na toplem, mora za to plačati. Zato bomo v MCC še naprej zago- varjali to, da se lahko ljudje pri nas družijo in obstajajo brezplačno. In nočno življenje? Celjani imamo zelo radi frazo »v Celju se nič ne dogaja«, vendar to ni res. Jaz in drugi odločevalci lahko vedno dokažemo, kaj vse organiziramo. Ocenjujem, da celjska občina zelo dobro komunicira in se povezuje z or- ganizatorji v Celju. Seveda je res, da nimamo najbolj pestrega nočnega življenja in veliko nočnih klubov. Tukaj se spet pojavi vprašanje vzročnosti. Ali ni zanimanja, ker ni nočnih klubov, ali ni nočnih klubov, ker ni zanima- nja? Mislim, da če bi bilo zanimanje res tako veliko, bi se na drugi strani zagotovo našel kapitalistični interes, ki bi temu zanimanju zadostil. Velikokrat se namreč kaj odpre in potem hitro zapre. Bi bilo pa idealno, da bi lahko zagotovili varno okolje za nočno dru- ženje, namesto da se to počne na nekih nepri- mernih lokacijah in na prostem, tudi zaradi dobrobiti drugih občanov. Katere projekte trenutno izvajate v mla- dinskem centru? Trenutno sta v MCC dve vrsti projektov. Prvi so evropski projekti, ki so prijavljeni v okviru programa Erasmus, trenutno jih je dejavnih 15. Vsak naslavlja posebno problematiko. Te projekte izvajamo s partnerji iz drugih evrop- skih držav in ne koristijo le nam, temveč tudi vsem drugim. Financirani so s sredstvi Evrop- ske unije. Na drugi strani izvajamo projekte na državni ravni, izpostavil bi rad projekt Z mladinskim delom proti prekarnosti. Z njim se bojujemo proti prekarnemu delu tako, da osveščamo mlade in jih obveščamo o delov- nopravni zakonodaji, pasteh pri vstopu na trg dela in izvajamo delavnice po šolah. Nekaj programov izvajamo v prostorih mladinskega centra, na primer dogodke in koncerte. Kakšno je po vašem mnenju stanje glede prekarnega dela mladih v Sloveniji? Mislim, da je težava s prekarnostjo vezana predvsem na nekatere poklice in zagotovo ni splošna. V nekaterih sektorjih tega ne pozna- jo, drugje so prekarne oblike dela že skoraj »modus operandi« in so ljudje tako navajeni nanje, da jih več niti ne prepoznajo. Tudi štu- dentsko delo je oblika prekarnosti in je v prvi vrsti namenjeno občasnemu delu študentov, zagotovo ne sme biti to oblika dela, ki pred- stavlja osemurne delovnike petkrat na teden. A seveda tudi ne podjemne pogodbe in s. p., ki sicer imajo svoje mesto in namen, ampak jih delodajalci velikokrat zlorabljajo. Včasih so takšne oblike ugodne tako za delodajalca kot za delavca, a vendar se hitro zalomi, če pride do bolezni, želje po dopustu, regresu in tako naprej. Zato se res trudimo, da mladi te težave prepoznajo in da se lahko prav odlo- čijo, ko pridejo v takšno situacijo. Velikokrat slišimo »mladim se ne ljubi delati«. Je to res? Ali mogoče ti le ne dopu- ščajo več slabih delovnih pogojev, kot so jih starejše generacije? Ne bi rekel, da se mladim ne ljubi delati. Imajo pač bolj jasno ustvarjeno sliko o tem, kaj so pripravljeni delati in pod kakšnimi po- goji bodo delo opravljali. Razlika med mlaj- šimi in starejšimi generacijami v odnosu do dela je ta, da imamo danes mladi ogromno priložnosti tako v Sloveniji kot v tujini. Ima- mo manj strahu pred izgubo službe, saj smo hitrejši in bolj prilagodljivi ter se posledično hitro postavimo na noge, če se kaj zalomi. Mislim, da so nekateri delodajalci včasih ne- zadovoljni, saj pričakujejo nekoga, ki bo s sklonjeno glavo opravljal svoje delo, ne pa nekoga, ki bo dejavno sodeloval in izražal svoje mnenje. Meni se zdi ravno to odlično, da mladi znajo postavljati meje in da so odprti za menjavo službe. Če nekje nisi zadovoljen in če najdeš boljšo priložnost, jo pograbi. Foto: Andraž Purg »Celjani imamo zelo radi frazo ›v Celju se nič ne dogaja‹, vendar to ni res.« V MCC so kljub njegovi mladinski usmerjenosti dobrodošle vse generacije, je povedal Perčič. »Zagotovo se ne bom omejil le na en mandat, saj v MCC stvari delamo strateško in dolgoročno, niso omejene le na štiri leta, kolikor ta mandat traja.« »Želim, da bi MCC postal vodilna in krovna organizacija za mlade v naši regiji.« Tadej Perčič MCC vodi od 19. julija letos. Novi TEDNIK št. 48 28. 11. 2024  COLOR CMYK stran 24 24 Št. 48, 28. november 2024 IZJEMEN VOKALIST Slovenski glasbenik Uroš Perić, mednarodno znan po svojih pristnih interpretacijah skladb iz zlate dobe bluza, soula in džeza, letos obeležuje 20-letnico svoje poklicne glasbene kariere. V tem času je uspešno iz- peljal več kot 1.300 samostojnih koncertov v 26 drža- vah po svetu in sodeloval s približno 250 prestižnimi imeni iz glasbenega sveta. Glasbenik po duši in srcu, ki je do zdaj izdal že 25 albumov, bo svoje poslušalce v začetku decembra razveselil z novim. »Prav tako sem v novembru kot prvi Slovenec v zgodovini sne- mal tudi v Beogradu z Big bandom Radiotelevizije Srbija, kar je velik prestiž. Ta album nameravamo izdati naslednje leto,« je še napovedal karizmatični Perić, ki se kljub prepoznavnosti po vsem svetu še vedno najraje vrača v domače Celje, kjer živi še danes. SINTIJA JURIČ »Všeč mi je ta glasba, doštudiral sem jo do take natančnosti, da jo čutim z vsem bitjem in telesom, in to je moja življenjska pot. To sem jaz.« Stara glasba v novih časih Celjan Uroš Perić obeležuje 20 let profesionalne glasbene poti Uroš Perić je bil z glasbo povezan že kot otrok. Ker je vedno našel čas za prepeva- nje, sta ga starša že kmalu vpisala v glasbeno šolo, kjer se je učil igrati na harmoni- ko. »Med igranjem harmo- nike nisem veliko poslušal profesorja, ampak sem raz- iskoval različne sloge. Spo- mnim se, da me je veliko bolj privlačila svetovna glasba, kot so zimzelene uspešnice, kot klasika ali slovenska na- rodna. To je opazil tudi moj profesor, ki mi je v učni načrt večkrat dajal takšne stvari,« pove Perić, ki je nižjo glas- beno šolo tudi dokončal, še dve leti je nato igral v har- monikarskem oktetu celjske glasbene šole. Samouk na klavirju Ker se je želel naučiti igrati tudi na klaviature, mu je babi- ca kupila električni sintetiza- tor. Učenja se je lotil kar sam. Dan za dnem je ure in ure poslušal različne glasbenike, vadil in se potrpežljivo učil njihovih trikov. »Bil sem zalju- bljen v džez, bluz in soul, če- sar v Celju ni bilo veliko, zato dolgo nisem vedel, ali se bom s tem kdaj poklicno ukvarjal ali ne. Vsi moji vrstniki so namreč igrali glasbo, ki mi ni bila všeč. Tisti, ki so igrali glasbo, ki mi je bila všeč, so bili vrhunski fantje iz Big banda RTV Slo- venija, h katerim nisem upal pristopiti, saj nisem vedel, ali sem dober ali ne.« Z glasbo se je resneje začel ukvarjati pri 27 letih. Svojo kariero je začel z Orkestrom Moonlighting, ki ga je ustano- vil njegov nekdanji in tedaj že upokojeni učitelj harmonike. Zaradi edinstvenega glasu je ob naključnem srečanju Pe- rića povabil, da bi gostoval na koncertu orkestra. »Takrat ni- sem imel niti primerne obleke, temveč zgolj usnjeno jakno. Bil sem mlad in poln strahu ter adrenalina. Ko sem pred občin- stvom zapel prvo džezovsko pesem, ki mi je bila všeč, sem dobil velik aplavz. Takrat sem staršema rekel, da se želim s tem ukvarjati do konca življe- nja,« se spominja. Po koncertu se je njegova glasbena pot za- čela zelo hitro. Očetov prijatelj mu je kupil obleko in klavia- ture ter mu fi nančno pomagal posneti prve demo posnetke, ki so hitro naleteli na plodna tla. Že kmalu je z Big bandom RT Srbija napolnil polno dvo- rano beograjskega Kolarca. Karizma in izjemen vokal S svojim edinstvenim gla- som, igranjem in karizmatič- nim odrskim nastopom danes velja za enega najprepoznav- nejših slovenskih glasbenikov z izjemnim občutkom za pe- smi iz zlate dobe bluza, džeza in soula. Med glasbeniki, ki so nanj najbolj vplivali, je legen- darni Ray Charles. Njegova ljubezen do glasbe se zrcali tako v interpretiranju Charle- sove glasbe kot v ustvarjanju lastnih skladb. »Všeč mi je ta zvrst glasbe, doštudiral sem jo do take natančnosti, da jo čutim z vsem bitjem in tele- som, in to je moja življenjska pot. Tudi pišem v slogu 70., 60., 50. let. Od Charlesa sem zdaj že pokojnih. »Vsako spo- znavanje in dogodek mi zelo veliko pomenita, zato nikogar ne morem posebej izpostaviti. Če upoštevam najbližjo prete- klost, bi omenil sodelovanje s Carmen Bradford, dvakratno grammyjevko, ki me je pova- bila, da sem bil gost na nje- nem koncertu. Ko sem zapel, je zajokala,« pove Perić, ki je do zdaj izdal že 25 albumov, kmalu bo izdal še dva. Dve desetletji strasti Za svoje glasbene dosežke na domačih in mednarodnih tleh je lani prejel tudi srebr- ni celjski grb. Je eden redkih glasbenikov, ki se ukvarja le s koncertnimi nastopi in proda- jo zgoščenk. »Mislim, da glas- benik mora snemati albume, čeprav se ti ne prodajajo več toliko, kot so se včasih. Ampak albumi so kot moji otroci, so nekaj, kar sem naredil in na kar sem ponosen. Z njihovo pomočjo se razvijam, prav tako mi dajejo možnost, da imam koncertne turneje.« Ker Perić letos obeležuje 20-letnico poklicnega delova- nja v glasbi, je to rdeča nit vseh njegovih letošnjih koncertov. Največjega je imel v ljubljan- skih Križankah, kjer je nasto- pil z Big bandom RTV Slove- »V glavi imam še ogromno različnih projektov o tem, kaj še želim narediti. Prav tako želim sodelovati še z ogromno ljudmi.« »Najbolj pomembno mi je, da sem zdrav in da se držim svoje poti, iskrenosti in ljubezni do glasbe. Občinstvo to čuti in ve, zato me že 20 let podpira in spremlja.« prevzel veliko slogovnih stva- ri, vendar z njimi nadaljujem v novem času, prav tako sem dodal sebe,« pove svetovno znan glasbenik. Do zdaj je zaigral v 26 drža- vah sveta, v večini je nastopil večkrat. Za njim so številna gostovanja in več kot 1.300 sa- mostojnih koncertov. Na svoji glasbeni poti je sodeloval s pri- bližno 250 prestižnimi imeni iz glasbenega sveta, veliko jih je nija. Na koncertu so se mu pridružili tudi mednarodni gostje iz Amerike in Anglije, manjkala nista niti nepogre- šljivi The Bluenote Quartet in The Pearlettes. »S tem koncer- tom sem bil neizmerno zado- voljen, saj smo spet napolnili Križanke. To je bil eden boljših koncertov v tem letu,« še doda ustvarjalec, ki so ga svetovni glasbeni kritiki oklicali za ene- ga redkih belcev, ki premore vokal, slog in dušo črnskih glasbenikov. Tudi za nasle- dnja leta glasbene poti načr- tuje še veliko novih projektov in še več sodelovanj z velikimi glasbenimi imeni. Utrinek iz ljubljanskih Križank, kjer je z velikim koncertom praznoval 20-letnico svoje poklicne glasbene poti. (Foto: Dominik Vrcon) Prvi koncert zunaj Slovenije je imel v beograjskem Kolarcu, kjer je nastopil z Big bandom RT Srbija. Nato je nastopil na enem najprestižnejših džezovskih festivalov v Švici in tako začel pisati svojo glasbeno pot. (Foto: Tara Kankaras) Čeprav bi mu bilo zaradi nenehnih potovanj veliko lažje, če bi se odselil v tujino, se je Perić odločil, da bo ostal v »svojem« Celju. (Foto: Tara Kankaras) Novi TEDNIK št. 48 28. 11. 2024  COLOR CMYK stran 25 25 Št. 48, 28. november 2024 SPREHOD V PRETEKLOST »Da sem lahko opravljal zdravniški poklic skoraj šti- ri desetletja v istem okolju, je bilo nekaj najboljšega tako za moje bolnike kot tudi zame, saj smo se zelo dobro poznali, si zaupali in se spoštovali. Nikoli niso zapustili ordinacije, ne da bi jim položil roko na ramo in jim zaželel vse dobro,« pravi upokojeni zdravnik Janez Šmid ob obujanju spominov na službovanje v odročnem, a idiličnem naselju Planina pri Sevnici. V tamkajšnji zdravstveni postaji je začel delati pred 55 leti in v njej dočakal upokojitev leta 2007. Veliko medicinskih pripomočkov in sanitetnega materiala, starih več desetletij, hrani v depoju v pritličju svoje stanovanjske hiše v Šentjurju, kjer naju je s fotogra- fom Nikom prijazno sprejel. In s kakšnim žarom je pripovedoval o svojem delu. »Biti zdravnik ni poklic, to je način življenja,« je večkrat poudaril. BARBARA FURMAN Na obisku pri upokojenem zdravniku Janezu Šmidu v Šentjurju »Iz moje ordinacije so odhajali pomirjeni« Odraščal je v Črnolici v družini petih otrok, med ka- terimi je bil najmlajši in edini fant. Pravi, de je bila mama zelo sočutna ženska, ki jim je pogosto govorila, kako po- membna je v življenju empa- tija, da znaš prepoznati stisko ljudi in jim pomagati. Zato ne preseneča, da je vseh pet otrok svoje življenje zapisalo medicini. »No, moja mama je sicer želela, da bi postal duhovnik. Njene želje nisem izpolnil, a sem uresničil svojo – postal sem zdravnik.« Izvrstni profesorji Brez štipendije bi mu bil študij medicine v Ljubljani onemogočen, saj mu starša nista mogla plačati stroškov šolanja. »Takratni profesorji na medinski fakulteti so bili izvrstni ljudje, saj so nam po- leg strokovnega znanja pre- dali tudi zavedanje o pomenu empatije v odnosu do bolni- ka. Poudarjali so, da ga treba poslušati in slišati. In to se je globoko zasidralo vame,« se spominja. Ko so mu po opravljeni di- plomi ponudili zaposlitev v zdravstveni postaji na Planini pri Sevnici, ni okleval. In tako je leta 1969 v njej sprejel prve bolnike. »Sčasoma smo se zelo do- bro spoznali. Vedel sem, v kakšnih okoliščinah živijo. Vedno sem si vzel čas za is- kren pogovor z njimi, saj sem jim tako lažje postavil pravo diagnozo. V isti družini sem poznal tri, celo štiri genera- cije, zato sem poznal tudi njihovo genetiko. Za svoje bolnike sem bil vedno dose- gljiv. Nekateri so potrebovali le iskren pogovor, da so mi povedali, kaj jih pesti. Potem so od mene odhajali pomir- jeni.« Pogosto je bil prisoten na terenu. Pozimi so bili na Pla- nini pri Sevnici zaradi sne- žnih zametov velikokrat od- rezani od sveta, zato se je pri oskrbi bolnikov moral znajti, kot je vedel in znal. Sodeloval je tudi pri približno tridesetih porodih, ker porodnice niso uspele pravočasno priti v po- rodnišnico. Na vrata ordinacije so trka- li tudi prebivalci iz okoliških krajev. »Prišli so in prosili, naj jih sprejmem. Nisem imel srca, da bi jih zavrnil. In tako sem sčasoma imel že pribli- žno štiri tisoč bolnikov.« Kaj ga skrbi? Janez Šmid priznava, da z zaskrbljenostjo spremlja da- našnje razmere v sistemu jav- nega zdravstva, ki se počasi seseda pod težo pohlepa ne- katerih interesnih skupnih v prizadevanjih za njegovo pri- vatizacijo. »Tega v naši državi ne smemo dopustiti. Javno zdravstvo moramo ohraniti, zasebno mora biti organi- zirano tako, da ne izrablja denarja, ki ga v zdravstveno blagajno plačujemo državlja- ni. Pohlep po denarju v zdra- vstvo ne sodi. Na prvem me- stu mora biti bolnik. Kdo bo sploh še opravljal finančno in strokovno zahtevne operacije ter terapije za onkološke in druge bolnike? Zasebniki za- gotovo ne, saj jim to ne prina- ša dobička,« je kritičen. Skrbi ga tudi, ker zdravnik danes nima več časa za bol- nika. »Slišim, da nekateri raje kot bolnika gledajo v računal- niški zaslon. Se je medicina res tako oddaljila od človeka? Kljub razvijajoči medicinski tehnologiji je še vedno zelo pomembna komunikacija med zdravnikom in bolni- kom. Pogovor je ključen pri postavitvi ustrezne diagno- ze,« poudarja. Neizmerno hvaležen Čeprav je že sedemnajst let v pokoju, na vrata njegovega doma v Šentjurju pogosto po- trkajo njegovi nekdanji bolni- ki. Nekateri pridejo zgolj na klepet, spet drugi se z njim posvetujejo o kakšni zdra- vstveni težavi. In kako sam skrbi za svoje zdravje na je- sen življenja? »Hvala za vprašanje. Zdaj sem dobro. Sem pa imel zdra- vstvene težave zaradi aortne stenoze, ki zmanjša pretok krvi iz srca in se pogosto po- javlja pri starejših ljudeh. Pred približno mesecem sem v Izo- li uspešno prestal operacijo, med katero so mi zamenjali srčno zaklopko. S tem so mi podaljšali življenje za pribli- žno 15 let. Tovrsten poseg predstavlja velik napredek v razvoju medicine. Zanj je za- služen nek pokojni francoski zdravnik, ne spomnim se nje- govega imena, ki je bil zaradi tega nominiran za Nobelovo nagrado. Neizmerno sem hva- ležen, da je poseg uspel, saj bi mi sicer ostalo le še približno leto in pol življenja.« Sprehod v preteklost Zdravstvena postaja na Planini pri Sevnici je v pre- novljeni podobi odprla vra- ta po koncu druge svetovne vojne. A že desetletja prej je za zdravje ljudi v tem okolju skrbelo kar nekaj zdravnikov. Janez v svoji obsežni zbirki poleg starih medicinskih pripomočkov in sanitetnega materiala hrani tudi raznovr- stno fotografsko in pisno gra- divo. Najstarejši dokument v njegovi zbirki se ponaša z letnico 1839. »To je diploma zdravnika oziroma ranocel- nika Jožefa Vončine. Pri delu mu je pomagala medicinska babica Marija Gračner. On sicer ni bil pravi zdravnik. V tistem času je Marija Terezija objavila dekret o uvedbi kraj- ših izobraževanj o osnovah s področij kirurgije, porodni- štva in cepljenja proti kozam. S tem pridobljenim znanjem so potem posamezniki, kot je bil tudi Jožef Vončina, poma- gali ljudem pri premoščanju zdravstvenih težav,« pojasni. Pred Vončino je med letoma 1830 in 1850 ljudi v tem oko- lju zdravil Jožef Gorišek. Na steni so izobešene fo- tografije še nekaterih zdrav- nikov s Kozjanskega iz 19. in prve polovice 20. stoletja. Med drugim zdravnika Bogo- mirja Skaze, ki je bil prav tako odličen pianist, ter dr. Antona Levca in dr. Gustava Mullerja Petriča. Vsi so opravljali tudi zobozdravstvene storitve. Mojo pozornost je prav tako privabila stara fotografija, na kateri je ujet utrinek s prve krvodajalske akcije na Planini pri Sevnici leta 1957. Pričevalci preteklosti Med razstavljenimi pred- meti so stara babiška torba, fonendoskop, gorilnik na špi- rit za sterilizacijo medicinskih pripomočkov, ki so ga v am- bulanti uporabljali med drugo svetovno vojno, ter stara miza za opravljanje ginekološko- -porodniško-internističnih pregledov. Ob njej so omara z medicinskimi pripomočki, zdravniška torba za teren, opornice, nosila, kisikove bombe, anestetiki za narkozo, tudi sveder za vrtanje zob, ki so ga zdravnik nekoč poga- njali s pritiskanjem na pedala, tudi klešče za puljenje zob ter dve rentgenski napravi. Nekaj predmetov je iz nekdanje vojaške bolnišnice na Planini pri Sevnici. »Ob osamosvojitvi Slovenije so takratni oblastniki zahtevali, da se zapre, opremo v njej pa uniči. Prosil sem jih, ali ne- katere stvari lahko shranim. Dovolili so mi. Ne razumem, da imajo nekateri tako nespo- štljiv odnos do starin. To so vendar dragoceni pričevalci nekdanjega časa. Menim, da je prav, da stvari iz preteklosti ohranimo, saj tako kažemo spoštovanje do prednikov, potomcem pa lahko z njiho- vo pomočjo nazorneje pred- stavimo, kako smo delali in živeli nekoč.« Foto: Nik Jarh Upokojenega zdravnika Janeza Šmida še vedno radi obiskujejo nekdanji bolniki. »Prav je, da stvari iz preteklosti ohranimo, saj tako kažemo spoštovanje do prednikov, potomcem pa lahko z njihovo pomočjo nazorneje predstavimo, kako smo delali in živeli nekoč.« »Pohlep po denarju v zdravstvo ne sodi. Na prvem mestu mora biti bolnik.« Vsak razstavljen predmet nosi svojo zgodbo, pravi Janez Šmid. Oprema iz vojaške bolnišnice s Planine pri Sevnici Stara miza za opravljanje ginekološko-porodniško-internističnih pregledov. Novi TEDNIK št. 48 28. 11. 2024  COLOR CMYK stran 24 24 Št. 48, 28. november 2024 IZJEMEN VOKALIST Slovenski glasbenik Uroš Perić, mednarodno znan po svojih pristnih interpretacijah skladb iz zlate dobe bluza, soula in džeza, letos obeležuje 20-letnico svoje poklicne glasbene kariere. V tem času je uspešno iz- peljal več kot 1.300 samostojnih koncertov v 26 drža- vah po svetu in sodeloval s približno 250 prestižnimi imeni iz glasbenega sveta. Glasbenik po duši in srcu, ki je do zdaj izdal že 25 albumov, bo svoje poslušalce v začetku decembra razveselil z novim. »Prav tako sem v novembru kot prvi Slovenec v zgodovini sne- mal tudi v Beogradu z Big bandom Radiotelevizije Srbija, kar je velik prestiž. Ta album nameravamo izdati naslednje leto,« je še napovedal karizmatični Perić, ki se kljub prepoznavnosti po vsem svetu še vedno najraje vrača v domače Celje, kjer živi še danes. SINTIJA JURIČ »Všeč mi je ta glasba, doštudiral sem jo do take natančnosti, da jo čutim z vsem bitjem in telesom, in to je moja življenjska pot. To sem jaz.« Stara glasba v novih časih Celjan Uroš Perić obeležuje 20 let profesionalne glasbene poti Uroš Perić je bil z glasbo povezan že kot otrok. Ker je vedno našel čas za prepeva- nje, sta ga starša že kmalu vpisala v glasbeno šolo, kjer se je učil igrati na harmoni- ko. »Med igranjem harmo- nike nisem veliko poslušal profesorja, ampak sem raz- iskoval različne sloge. Spo- mnim se, da me je veliko bolj privlačila svetovna glasba, kot so zimzelene uspešnice, kot klasika ali slovenska na- rodna. To je opazil tudi moj profesor, ki mi je v učni načrt večkrat dajal takšne stvari,« pove Perić, ki je nižjo glas- beno šolo tudi dokončal, še dve leti je nato igral v har- monikarskem oktetu celjske glasbene šole. Samouk na klavirju Ker se je želel naučiti igrati tudi na klaviature, mu je babi- ca kupila električni sintetiza- tor. Učenja se je lotil kar sam. Dan za dnem je ure in ure poslušal različne glasbenike, vadil in se potrpežljivo učil njihovih trikov. »Bil sem zalju- bljen v džez, bluz in soul, če- sar v Celju ni bilo veliko, zato dolgo nisem vedel, ali se bom s tem kdaj poklicno ukvarjal ali ne. Vsi moji vrstniki so namreč igrali glasbo, ki mi ni bila všeč. Tisti, ki so igrali glasbo, ki mi je bila všeč, so bili vrhunski fantje iz Big banda RTV Slo- venija, h katerim nisem upal pristopiti, saj nisem vedel, ali sem dober ali ne.« Z glasbo se je resneje začel ukvarjati pri 27 letih. Svojo kariero je začel z Orkestrom Moonlighting, ki ga je ustano- vil njegov nekdanji in tedaj že upokojeni učitelj harmonike. Zaradi edinstvenega glasu je ob naključnem srečanju Pe- rića povabil, da bi gostoval na koncertu orkestra. »Takrat ni- sem imel niti primerne obleke, temveč zgolj usnjeno jakno. Bil sem mlad in poln strahu ter adrenalina. Ko sem pred občin- stvom zapel prvo džezovsko pesem, ki mi je bila všeč, sem dobil velik aplavz. Takrat sem staršema rekel, da se želim s tem ukvarjati do konca življe- nja,« se spominja. Po koncertu se je njegova glasbena pot za- čela zelo hitro. Očetov prijatelj mu je kupil obleko in klavia- ture ter mu fi nančno pomagal posneti prve demo posnetke, ki so hitro naleteli na plodna tla. Že kmalu je z Big bandom RT Srbija napolnil polno dvo- rano beograjskega Kolarca. Karizma in izjemen vokal S svojim edinstvenim gla- som, igranjem in karizmatič- nim odrskim nastopom danes velja za enega najprepoznav- nejših slovenskih glasbenikov z izjemnim občutkom za pe- smi iz zlate dobe bluza, džeza in soula. Med glasbeniki, ki so nanj najbolj vplivali, je legen- darni Ray Charles. Njegova ljubezen do glasbe se zrcali tako v interpretiranju Charle- sove glasbe kot v ustvarjanju lastnih skladb. »Všeč mi je ta zvrst glasbe, doštudiral sem jo do take natančnosti, da jo čutim z vsem bitjem in tele- som, in to je moja življenjska pot. Tudi pišem v slogu 70., 60., 50. let. Od Charlesa sem zdaj že pokojnih. »Vsako spo- znavanje in dogodek mi zelo veliko pomenita, zato nikogar ne morem posebej izpostaviti. Če upoštevam najbližjo prete- klost, bi omenil sodelovanje s Carmen Bradford, dvakratno grammyjevko, ki me je pova- bila, da sem bil gost na nje- nem koncertu. Ko sem zapel, je zajokala,« pove Perić, ki je do zdaj izdal že 25 albumov, kmalu bo izdal še dva. Dve desetletji strasti Za svoje glasbene dosežke na domačih in mednarodnih tleh je lani prejel tudi srebr- ni celjski grb. Je eden redkih glasbenikov, ki se ukvarja le s koncertnimi nastopi in proda- jo zgoščenk. »Mislim, da glas- benik mora snemati albume, čeprav se ti ne prodajajo več toliko, kot so se včasih. Ampak albumi so kot moji otroci, so nekaj, kar sem naredil in na kar sem ponosen. Z njihovo pomočjo se razvijam, prav tako mi dajejo možnost, da imam koncertne turneje.« Ker Perić letos obeležuje 20-letnico poklicnega delova- nja v glasbi, je to rdeča nit vseh njegovih letošnjih koncertov. Največjega je imel v ljubljan- skih Križankah, kjer je nasto- pil z Big bandom RTV Slove- »V glavi imam še ogromno različnih projektov o tem, kaj še želim narediti. Prav tako želim sodelovati še z ogromno ljudmi.« »Najbolj pomembno mi je, da sem zdrav in da se držim svoje poti, iskrenosti in ljubezni do glasbe. Občinstvo to čuti in ve, zato me že 20 let podpira in spremlja.« prevzel veliko slogovnih stva- ri, vendar z njimi nadaljujem v novem času, prav tako sem dodal sebe,« pove svetovno znan glasbenik. Do zdaj je zaigral v 26 drža- vah sveta, v večini je nastopil večkrat. Za njim so številna gostovanja in več kot 1.300 sa- mostojnih koncertov. Na svoji glasbeni poti je sodeloval s pri- bližno 250 prestižnimi imeni iz glasbenega sveta, veliko jih je nija. Na koncertu so se mu pridružili tudi mednarodni gostje iz Amerike in Anglije, manjkala nista niti nepogre- šljivi The Bluenote Quartet in The Pearlettes. »S tem koncer- tom sem bil neizmerno zado- voljen, saj smo spet napolnili Križanke. To je bil eden boljših koncertov v tem letu,« še doda ustvarjalec, ki so ga svetovni glasbeni kritiki oklicali za ene- ga redkih belcev, ki premore vokal, slog in dušo črnskih glasbenikov. Tudi za nasle- dnja leta glasbene poti načr- tuje še veliko novih projektov in še več sodelovanj z velikimi glasbenimi imeni. Utrinek iz ljubljanskih Križank, kjer je z velikim koncertom praznoval 20-letnico svoje poklicne glasbene poti. (Foto: Dominik Vrcon) Prvi koncert zunaj Slovenije je imel v beograjskem Kolarcu, kjer je nastopil z Big bandom RT Srbija. Nato je nastopil na enem najprestižnejših džezovskih festivalov v Švici in tako začel pisati svojo glasbeno pot. (Foto: Tara Kankaras) Čeprav bi mu bilo zaradi nenehnih potovanj veliko lažje, če bi se odselil v tujino, se je Perić odločil, da bo ostal v »svojem« Celju. (Foto: Tara Kankaras) Novi TEDNIK št. 48 28. 11. 2024  COLOR CMYK stran 26 26 Št. 48, 28. november 2024 NA POTI SPOMINOV V Lokovici proti Paškim Vrhom je 5. novembra 1944 strmoglavil britanski bombnik z označbo KH243 Li- berator. Po osmih desetletjih je pilotov sin iz Avstrali- je prišel na mesto nesreče v Šoštanj in obiskal očetov grob. DIANA JANEŽIČ Od bombnika do vzletišča V sredo, 6. novembra, so v Rečici ob Savinji pro- slavili 80. obletnico zasilnega pristanka angle- škega štirimotornega težkega bombnika Halifax med drugo svetovno vojno na polju na Zgornjem Pobrežju, kjer je danes vzletišče. Hkrati so proslavili tudi 20-letnico od ureditve vzle- talno-pristajalne steze. Obe obletnici so obeležili s prireditvijo, ki je povezala spomin na zavezniške letalce z delovanjem današnjega vzletišča. Obisko- valci so bili deležni bogatega kulturnega programa, srečanja s potomci posadke RAF, razstave fotografi j in letal, spominkov in publikacije ter preleta sloven- ske vojske. Pilotov sin je iz Avstralije prišel na mesto nesreče v Šoštanj Po osemdesetih letih prvič na očetovem grobu »Svojega očeta nisem niko- li poznal. Star sem bil dve leti, ko je kot pilot odšel na bojišča, in štiri leta, ko je kot 31-letni pilot umrl tukaj, v Šoštanju, v Sloveniji,« je vi- dno pretresen in solznih oči pripovedoval Ian Stewart iz Melbourna v Avstraliji. Spominsko obeležje je obi- skal prav na dan, ko je mi- nilo 80 let od očetove smrti. Član avstralskih kraljevskih letalskih sil, Derek George Stewart, je namreč umrl 5. novembra 1944, bil pa je pi- lot britanskega bombnika z označbo KH243 Liberator, ki je tega dne strmoglavil v Lo- kovici proti Paškim Vrhom. Poiskali so ga v Avstraliji Iana je letos spomladi »na- šel« Samo Čebul, še en pilot, Šoštanjčan, ki že skoraj 40 let dela in živi v Kanadi. Srečali smo se v Muzeju usnjarstva v Šoštanju, ki je bil eden od postankov v skoraj enote- denskem Ianovem bivanju v Sloveniji. Tudi Samova zgodba po- izvedovanja je zanimiva: »Spadam med tiste, ki imamo radi zgodovino in spremlja- mo vojne dogodke na tem območju. Letalo, ki je padlo v Lokovici, je bilo vedno za- nimivo. Prek Miha Miheva z Raven na Koroškem, ki se profesionalno ukvarja s tem, sem dobil podatke gospoda v Avstraliji, ki dela v muze- ju, on pa je dobil naslov Iana Stewarta, saj smo vedeli, da je bil pilot britanskega bombni- ka Avstralec. Ian je bil šokiran, ko smo ga nagovorili in povabili v Slovenijo. 25. maja letos je bila proslava v Lajšah ob obletnici padca še enega bombnika – ameriške leteče trdnjave B-17, kamor takrat ni mogel priti, zdaj pa sta njegovi hčerki poskrbeli, da je lahko šel na pot,« je iska- nje opisal Čebul, zadovoljen, da je lahko pomagal in osre- čil sina na slovenskih tleh padlega avstralskega pilota. Mama o možu ni govorila Čustveno je Ian pripove- doval družinsko zgodbo. Mama je umrla v starosti 92 let in se je dve leti po vojni znova poročila. O svojem prvem možu, Ianovem oče- tu, ni nikoli veliko govorila. »Čudno je pravzaprav, da sem o dogajanju na vaših tleh med 2. svetovno vojno izvedel šele leta 1966, ko sem obiskal Beograd. Vedno pa sem bolj živel za priho- dnost, nisem se oziral nazaj. O vojni v družini nismo veli- ko govorili,« je pripovedoval in dodal: »Ne morem verje- ti, da so me našli in da sem tukaj prav na 80. obletnico očetove smrti. Hvala, hvala, zelo sem zadovoljen,« so ga oblile solze. Nikoli še ni slišal za Slovenijo Ian je s Samom potoval po Sloveniji slab teden. Obiska- la sta Park vojaške zgodovine v Pivki, v Ljubljani sta obi- skala ženo pisca knjige o le- talcih, ki so med vojno umrli pri nas, ogledala sta si Muzej novejše zgodovine, v Šošta- nju pa obiskala spomenik na Koroški cesti in na dan oble- tnice še mesto padca letala v Lokovici. Udeležila sta se še spominske prireditve ob obletnici reševanja zavezni- ških letalcev na Pobrežjih pri Rečici ob Savinji. »Zelo čustven obisk je bil, a sem vesel, da smo to storili. Vsem veliko pomeni, kaj so zavezniki in naši ljudje med vojno storili, da se še ohra- njajo spomini in vezi med ljudmi,« je sklenil Samo. Ian pa je o Sloveniji dodal: »Lepa dežela je Slovenija, pri- jazni ljudje. A nikoli prej ni- sem slišal zanjo, pa sem leta nazaj dve leti potoval po sve- tu in s svojim avtomobilom prevozil 42.000 kilometrov po Evropi, Rusiji …« Zdaj bo nove zgodbe za ženo, hčerki in vnuka prinesel domov iz Slovenije. Foto: Ian Stewart, Samo Čebul Leta 2018 je bilo v spomin na padca dveh bombnikov pod Goricami v Šoštanju postavljeno spominsko obeležje. Samo Čebul (desno) je kot ljubiteljski zgodovinar našel pot do Iana Stewarta, sina pilota, ki je leta 1944 umrl v sestreljenem letalu v Šoštanju. »Ne morem verjeti, da so me našli in da sem tukaj prav na 80. obletnico očetove smrti.« Ian Stewart je s seboj prinesel škatlico, v kateri so očetove medalje, ki jih je prejel po smrti, ter članki v avstralskih časopisih o dogodkih v Sloveniji. Novi TEDNIK št. 48 28. 11. 2024  COLOR CMYK stran 27 27 Št. 48, 28. november 2024 OSEBNOSTNA RAST Kako pomembno je rušenje zidov omejujočih prepričanj, to- ksičnih odnosov in uničujočih vedenjskih vzorcev, je pred leti na lastni koži spoznal Rečičan Rok Čož, ki že vrsto let živi v prestolnici. O svoji iskreni zgodbi, občutku manjvrednosti in želji po več je pred štirimi leti izdal prvo knjigo Naslednji korak – pot do boljšega življenja. V minulem mesecu je postregel še z drugo knjigo, tokrat z vodnikom za sprejemanje boljših odloči- tev, z naslovom Prava odločitev. »Vse vsebine pišem v to smer, da osvobajajo in da ljudje začnejo razmišljati s svojo glavo ter znajo odgovore poiskati v sebi,« je o rdeči niti svojega pisanja povedal Rok. Obe knjigi, ki ju je izdal v samozaložbi, je minuli teden predstavil tudi v domači Rečici ob Savinji, kjer je lokalni skupnosti nesebično pomagal tudi med lanskimi poplavami. SINTIJA JURIČ Kako zaživeti bolj polno? Z opuščanjem slabih navad do korenitih sprememb »Nosil sem masko uspešnega, suverenega človeka, ko sem bil vse prej kot to. To je v meni ustvarjalo vedno več tesnobe, saj se nisem znal soočati s stresom, temveč sem pred tem bežal.« »Moja svetovanja niso za vsakogar. Nekateri hodijo na terapije odlagat stvari, ampak jaz nisem odlagališče, temveč partner pri spremembi, za katero stranka prevzame odgovornost sama. Naredil bom vse, kar je v moji moči, ampak sprememba pride iz osebe.« »Začel sem drugače živeti in sem videl, kako je to življenje boljše. Ko je bilo to še sveže, sem se odločil te izkušnje zapisati.« Obe knjigi je izdal v samozaložbi, kar je po njegovih besedah velika prednost. Kot pove Rok, se bo mogoče na knjižnih policah nekoč znašel tudi priročnik, ki bo izhajal iz njegovih prvih dneh knjig. »V nekem obdobju sem delal tudi po 12 ur na dan. Ker nisem imel časa jesti, sem shujšal 10 kilogra- mov. Vse te napake sem naredil, da sem naposled spoznal, da to ni življenje, ki ga hočem.« S tesnobo je živel vrsto let, nato je pred petimi leti ugotovil, da se skrivnost srečnega življenja ne skri- va v poslovnem uspehu, ampak v dojemanju življenja. Pravi, da zdaj živi v skladu s svojim poslanstvom. Z izkušnjami, ki jih je izlil v svoji knjigi, z izobraževanji, s celostnimi svetovanji in pogovornimi terapijami poskuša pomagati tudi drugim. »Vse, kar dajem ljudem, izhaja iz prakse. Odgovorov namreč ne iščem v uč- benikih, temveč v sebi,« je o svojem delu uvodoma povedal Rok. Tesnoba in nezdrave navade Na videz uspešen mladenič je pred leti v sebi skrival marsikaj. Do 29. leta se je v različnih službah vzpe- njal po službeni lestvici. Bil je vse, od tržnika in vodje prodaje do direk- torja prodaje in izvršnega direktorja. Hkrati je ves čas imel dvojno življe- nje. »Preganjal sem uspeh, ki izvira iz občutka manjvrednosti, saj sem mislil, da bo prišel trenutek, ko bom postal samozavesten in spoštovan. S tem sem si nalagal vedno večji stres, vedno bolj sem bil pod pritiskom, ki sem si ga sam ustvarjal, in to sem uravnaval s kupom nezdravih na- vad,« je povedal Rok. Če je v službi delal tudi po 12 ur na dan, je v drugem delu dneva že- lel od dela povsem pobegniti. »Do 16. ure sem bil ambiciozen mlad podjetnik z odgovornim delom, a ko sem prišel domov, sem si takoj ›zrolal džojnt‹. Velikokrat smo se za- bavali, popivali in kadili.« Nezdrave navade so se začele odražati tudi pri njegovem zdravju, a raziskave pri zdravnikih niso pokazale ničesar. »Začel sem se bati za svoje življe- nje, saj sem videl, kako hitro se mi zdravje slabša. Prepričan sem bil, da ne bom dočakal 40 let. Takrat sem spoznal, da moram nekaj spre- meniti.« In tudi je. Naslednji korak Svoje življenje je povsem spreme- nil. Čez noč je opustil kajenje in pi- tje alkohola ter začel živeti zdravo. Zaradi raziskovanja, branja knjig, izkušenj s psihadeliki in poglablja- nja vase se je o soočanju z izzivi in s tesnobo začel pogovarjati tudi s pri- jatelji. Eden mu je predlagal, naj o tem napiše knjigo. »Tisti večer sem se vprašal, kaj bi bilo, če bi jo res napisal. Drugo jutro sem na spletu brskal, kako se lotiti pisanja knjige, in si postavil normo, da bom napisal tisoč besed na dan. To je hitro steklo in knjiga je že bila tu,« je povedal Rok, ki je v prvo knjigo izlil svoje lastne izkušnje in načine, ki so ga privedli do opuščanja slabih navad. Prvih 500 izvodov knjige je pro- dajal tri leta, nato je z marketinško strategijo in oglaševanjem knjiga do- živela hiter vzpon. V zadnjem letu je tako prodal 8 tisoč izvodov knjige. »Ker sem si zdaj že zgradil svojo sku- pnost, je bila prodaja druge knjige veliko lažja kot prodaja prve,« je še pripomnil Rok. Prava odločitev Če je pri prvi knjigi takoj vedel, o čem bo pisal, je bilo pisanje druge knjige s tega vidika veliko težje. »Že leto in pol po tem, ko sem napisal prvo knjigo, sem začel pisati drugo. Napisal sem približno sto strani in ko sem jih prebral, sem spoznal, da po- skušam v eni knjigi ponuditi preveč, zato ni imela osrednje tematike. To knjigo sem potem opustil,« je poja- snil. Ker je v tem času postal močno dejaven tudi na družbenih omrežjih, se je z vprašanjem o tematiki knjige obrnil na svoje sledilce. »Ugotovil sem, da imajo ljudje največ težav z odločitvami. Iskali so vodila, kako sprejeti odločitev, ki je ne bodo ob- žalovali.« Tako se je odločil, da bo njegova druga knjiga govorila o spre- jemanju odločitev. Ker je pri prebiranju podobnih knjig spo- znal, da je večina na- rejenih kot orodje, ki skozi korake vodi k odločitvi, je sam ubral drugo pot. »Pri sebi in strankah vem, da ne rabimo nekih kora- kov, ampak so bolj po- membna omejujoča prepričanja, zaradi katerih se oseba ne upa od- ločiti, kot bi se sicer. Odločil sem se, da bom knjigo pisal o omejujočih prepričanjih, ki nas držijo nazaj,« je poudaril Rok. Knjiga, ki je izšla v oktobru, je tako sestavljena iz opisa 30 omejujočih prepričanj. Njen na- men je, da se jih bralec ob koncu knjige reši in začne bolj zaupati sebi in svojim odločitvam. Strast do svetovanja Ob pisanju knjig se Rok ukvarja tudi s svetovanjem, ki mu, kot pra- vi, daje največ energije. Prve stranke je dobil po izdaji svoje prve knjige, nato se je njegov krog še razširil. »Na neki točki sem začel delati s profesionalnim igralcem pokra, ki je želel imeti med igro večjo čustveno sta- bilnost. Ker sem v srednji šoli in na začetku študija tudi sam tekmo- val v videoigri- cah, mi je bilo to področje po- znano,« je po- vedal in dodal, da so njegove stranke med drugim tudi podjetniki in športniki. Kot je še dodal, je ena od večjih te- žav, ki jih spo- znava pri lju- deh, da se pogosto ne zavedamo, da lahko tempo življenja upočasnimo. »Jaz ne delam veliko in rad bi bil dokaz, da ni treba veliko delati. Učinkovito hočem delati povprečno štiri ure na dan. Če delam pametno in če vem, kaj me ve- seli, sem lahko uspešen tudi, če de- lam nekaj ur na dan ali teden,« pove. In doda: »Ljudje se tega premalo za- vedamo, zato se pustimo izkoriščati.« Tudi za prihodnje ima Rok še veliko načrtov. Še naprej želi izobraževati in celostno svetovati ljudem, prav tako med drugim želi napisati preprosto otroško knjigo o življenjskih resnicah, ki bi bila namenjena tako otrokom kot staršem. Foto: Nik Jarh Novi TEDNIK št. 48 28. 11. 2024  COLOR CMYK stran 26 26 Št. 48, 28. november 2024 NA POTI SPOMINOV V Lokovici proti Paškim Vrhom je 5. novembra 1944 strmoglavil britanski bombnik z označbo KH243 Li- berator. Po osmih desetletjih je pilotov sin iz Avstrali- je prišel na mesto nesreče v Šoštanj in obiskal očetov grob. DIANA JANEŽIČ Od bombnika do vzletišča V sredo, 6. novembra, so v Rečici ob Savinji pro- slavili 80. obletnico zasilnega pristanka angle- škega štirimotornega težkega bombnika Halifax med drugo svetovno vojno na polju na Zgornjem Pobrežju, kjer je danes vzletišče. Hkrati so proslavili tudi 20-letnico od ureditve vzle- talno-pristajalne steze. Obe obletnici so obeležili s prireditvijo, ki je povezala spomin na zavezniške letalce z delovanjem današnjega vzletišča. Obisko- valci so bili deležni bogatega kulturnega programa, srečanja s potomci posadke RAF, razstave fotografi j in letal, spominkov in publikacije ter preleta sloven- ske vojske. Pilotov sin je iz Avstralije prišel na mesto nesreče v Šoštanj Po osemdesetih letih prvič na očetovem grobu »Svojega očeta nisem niko- li poznal. Star sem bil dve leti, ko je kot pilot odšel na bojišča, in štiri leta, ko je kot 31-letni pilot umrl tukaj, v Šoštanju, v Sloveniji,« je vi- dno pretresen in solznih oči pripovedoval Ian Stewart iz Melbourna v Avstraliji. Spominsko obeležje je obi- skal prav na dan, ko je mi- nilo 80 let od očetove smrti. Član avstralskih kraljevskih letalskih sil, Derek George Stewart, je namreč umrl 5. novembra 1944, bil pa je pi- lot britanskega bombnika z označbo KH243 Liberator, ki je tega dne strmoglavil v Lo- kovici proti Paškim Vrhom. Poiskali so ga v Avstraliji Iana je letos spomladi »na- šel« Samo Čebul, še en pilot, Šoštanjčan, ki že skoraj 40 let dela in živi v Kanadi. Srečali smo se v Muzeju usnjarstva v Šoštanju, ki je bil eden od postankov v skoraj enote- denskem Ianovem bivanju v Sloveniji. Tudi Samova zgodba po- izvedovanja je zanimiva: »Spadam med tiste, ki imamo radi zgodovino in spremlja- mo vojne dogodke na tem območju. Letalo, ki je padlo v Lokovici, je bilo vedno za- nimivo. Prek Miha Miheva z Raven na Koroškem, ki se profesionalno ukvarja s tem, sem dobil podatke gospoda v Avstraliji, ki dela v muze- ju, on pa je dobil naslov Iana Stewarta, saj smo vedeli, da je bil pilot britanskega bombni- ka Avstralec. Ian je bil šokiran, ko smo ga nagovorili in povabili v Slovenijo. 25. maja letos je bila proslava v Lajšah ob obletnici padca še enega bombnika – ameriške leteče trdnjave B-17, kamor takrat ni mogel priti, zdaj pa sta njegovi hčerki poskrbeli, da je lahko šel na pot,« je iska- nje opisal Čebul, zadovoljen, da je lahko pomagal in osre- čil sina na slovenskih tleh padlega avstralskega pilota. Mama o možu ni govorila Čustveno je Ian pripove- doval družinsko zgodbo. Mama je umrla v starosti 92 let in se je dve leti po vojni znova poročila. O svojem prvem možu, Ianovem oče- tu, ni nikoli veliko govorila. »Čudno je pravzaprav, da sem o dogajanju na vaših tleh med 2. svetovno vojno izvedel šele leta 1966, ko sem obiskal Beograd. Vedno pa sem bolj živel za priho- dnost, nisem se oziral nazaj. O vojni v družini nismo veli- ko govorili,« je pripovedoval in dodal: »Ne morem verje- ti, da so me našli in da sem tukaj prav na 80. obletnico očetove smrti. Hvala, hvala, zelo sem zadovoljen,« so ga oblile solze. Nikoli še ni slišal za Slovenijo Ian je s Samom potoval po Sloveniji slab teden. Obiska- la sta Park vojaške zgodovine v Pivki, v Ljubljani sta obi- skala ženo pisca knjige o le- talcih, ki so med vojno umrli pri nas, ogledala sta si Muzej novejše zgodovine, v Šošta- nju pa obiskala spomenik na Koroški cesti in na dan oble- tnice še mesto padca letala v Lokovici. Udeležila sta se še spominske prireditve ob obletnici reševanja zavezni- ških letalcev na Pobrežjih pri Rečici ob Savinji. »Zelo čustven obisk je bil, a sem vesel, da smo to storili. Vsem veliko pomeni, kaj so zavezniki in naši ljudje med vojno storili, da se še ohra- njajo spomini in vezi med ljudmi,« je sklenil Samo. Ian pa je o Sloveniji dodal: »Lepa dežela je Slovenija, pri- jazni ljudje. A nikoli prej ni- sem slišal zanjo, pa sem leta nazaj dve leti potoval po sve- tu in s svojim avtomobilom prevozil 42.000 kilometrov po Evropi, Rusiji …« Zdaj bo nove zgodbe za ženo, hčerki in vnuka prinesel domov iz Slovenije. Foto: Ian Stewart, Samo Čebul Leta 2018 je bilo v spomin na padca dveh bombnikov pod Goricami v Šoštanju postavljeno spominsko obeležje. Samo Čebul (desno) je kot ljubiteljski zgodovinar našel pot do Iana Stewarta, sina pilota, ki je leta 1944 umrl v sestreljenem letalu v Šoštanju. »Ne morem verjeti, da so me našli in da sem tukaj prav na 80. obletnico očetove smrti.« Ian Stewart je s seboj prinesel škatlico, v kateri so očetove medalje, ki jih je prejel po smrti, ter članki v avstralskih časopisih o dogodkih v Sloveniji. Novi TEDNIK št. 48 28. 11. 2024  COLOR CMYK stran 27 27 Št. 48, 28. november 2024 OSEBNOSTNA RAST Kako pomembno je rušenje zidov omejujočih prepričanj, to- ksičnih odnosov in uničujočih vedenjskih vzorcev, je pred leti na lastni koži spoznal Rečičan Rok Čož, ki že vrsto let živi v prestolnici. O svoji iskreni zgodbi, občutku manjvrednosti in želji po več je pred štirimi leti izdal prvo knjigo Naslednji korak – pot do boljšega življenja. V minulem mesecu je postregel še z drugo knjigo, tokrat z vodnikom za sprejemanje boljših odloči- tev, z naslovom Prava odločitev. »Vse vsebine pišem v to smer, da osvobajajo in da ljudje začnejo razmišljati s svojo glavo ter znajo odgovore poiskati v sebi,« je o rdeči niti svojega pisanja povedal Rok. Obe knjigi, ki ju je izdal v samozaložbi, je minuli teden predstavil tudi v domači Rečici ob Savinji, kjer je lokalni skupnosti nesebično pomagal tudi med lanskimi poplavami. SINTIJA JURIČ Kako zaživeti bolj polno? Z opuščanjem slabih navad do korenitih sprememb »Nosil sem masko uspešnega, suverenega človeka, ko sem bil vse prej kot to. To je v meni ustvarjalo vedno več tesnobe, saj se nisem znal soočati s stresom, temveč sem pred tem bežal.« »Moja svetovanja niso za vsakogar. Nekateri hodijo na terapije odlagat stvari, ampak jaz nisem odlagališče, temveč partner pri spremembi, za katero stranka prevzame odgovornost sama. Naredil bom vse, kar je v moji moči, ampak sprememba pride iz osebe.« »Začel sem drugače živeti in sem videl, kako je to življenje boljše. Ko je bilo to še sveže, sem se odločil te izkušnje zapisati.« Obe knjigi je izdal v samozaložbi, kar je po njegovih besedah velika prednost. Kot pove Rok, se bo mogoče na knjižnih policah nekoč znašel tudi priročnik, ki bo izhajal iz njegovih prvih dneh knjig. »V nekem obdobju sem delal tudi po 12 ur na dan. Ker nisem imel časa jesti, sem shujšal 10 kilogra- mov. Vse te napake sem naredil, da sem naposled spoznal, da to ni življenje, ki ga hočem.« S tesnobo je živel vrsto let, nato je pred petimi leti ugotovil, da se skrivnost srečnega življenja ne skri- va v poslovnem uspehu, ampak v dojemanju življenja. Pravi, da zdaj živi v skladu s svojim poslanstvom. Z izkušnjami, ki jih je izlil v svoji knjigi, z izobraževanji, s celostnimi svetovanji in pogovornimi terapijami poskuša pomagati tudi drugim. »Vse, kar dajem ljudem, izhaja iz prakse. Odgovorov namreč ne iščem v uč- benikih, temveč v sebi,« je o svojem delu uvodoma povedal Rok. Tesnoba in nezdrave navade Na videz uspešen mladenič je pred leti v sebi skrival marsikaj. Do 29. leta se je v različnih službah vzpe- njal po službeni lestvici. Bil je vse, od tržnika in vodje prodaje do direk- torja prodaje in izvršnega direktorja. Hkrati je ves čas imel dvojno življe- nje. »Preganjal sem uspeh, ki izvira iz občutka manjvrednosti, saj sem mislil, da bo prišel trenutek, ko bom postal samozavesten in spoštovan. S tem sem si nalagal vedno večji stres, vedno bolj sem bil pod pritiskom, ki sem si ga sam ustvarjal, in to sem uravnaval s kupom nezdravih na- vad,« je povedal Rok. Če je v službi delal tudi po 12 ur na dan, je v drugem delu dneva že- lel od dela povsem pobegniti. »Do 16. ure sem bil ambiciozen mlad podjetnik z odgovornim delom, a ko sem prišel domov, sem si takoj ›zrolal džojnt‹. Velikokrat smo se za- bavali, popivali in kadili.« Nezdrave navade so se začele odražati tudi pri njegovem zdravju, a raziskave pri zdravnikih niso pokazale ničesar. »Začel sem se bati za svoje življe- nje, saj sem videl, kako hitro se mi zdravje slabša. Prepričan sem bil, da ne bom dočakal 40 let. Takrat sem spoznal, da moram nekaj spre- meniti.« In tudi je. Naslednji korak Svoje življenje je povsem spreme- nil. Čez noč je opustil kajenje in pi- tje alkohola ter začel živeti zdravo. Zaradi raziskovanja, branja knjig, izkušenj s psihadeliki in poglablja- nja vase se je o soočanju z izzivi in s tesnobo začel pogovarjati tudi s pri- jatelji. Eden mu je predlagal, naj o tem napiše knjigo. »Tisti večer sem se vprašal, kaj bi bilo, če bi jo res napisal. Drugo jutro sem na spletu brskal, kako se lotiti pisanja knjige, in si postavil normo, da bom napisal tisoč besed na dan. To je hitro steklo in knjiga je že bila tu,« je povedal Rok, ki je v prvo knjigo izlil svoje lastne izkušnje in načine, ki so ga privedli do opuščanja slabih navad. Prvih 500 izvodov knjige je pro- dajal tri leta, nato je z marketinško strategijo in oglaševanjem knjiga do- živela hiter vzpon. V zadnjem letu je tako prodal 8 tisoč izvodov knjige. »Ker sem si zdaj že zgradil svojo sku- pnost, je bila prodaja druge knjige veliko lažja kot prodaja prve,« je še pripomnil Rok. Prava odločitev Če je pri prvi knjigi takoj vedel, o čem bo pisal, je bilo pisanje druge knjige s tega vidika veliko težje. »Že leto in pol po tem, ko sem napisal prvo knjigo, sem začel pisati drugo. Napisal sem približno sto strani in ko sem jih prebral, sem spoznal, da po- skušam v eni knjigi ponuditi preveč, zato ni imela osrednje tematike. To knjigo sem potem opustil,« je poja- snil. Ker je v tem času postal močno dejaven tudi na družbenih omrežjih, se je z vprašanjem o tematiki knjige obrnil na svoje sledilce. »Ugotovil sem, da imajo ljudje največ težav z odločitvami. Iskali so vodila, kako sprejeti odločitev, ki je ne bodo ob- žalovali.« Tako se je odločil, da bo njegova druga knjiga govorila o spre- jemanju odločitev. Ker je pri prebiranju podobnih knjig spo- znal, da je večina na- rejenih kot orodje, ki skozi korake vodi k odločitvi, je sam ubral drugo pot. »Pri sebi in strankah vem, da ne rabimo nekih kora- kov, ampak so bolj po- membna omejujoča prepričanja, zaradi katerih se oseba ne upa od- ločiti, kot bi se sicer. Odločil sem se, da bom knjigo pisal o omejujočih prepričanjih, ki nas držijo nazaj,« je poudaril Rok. Knjiga, ki je izšla v oktobru, je tako sestavljena iz opisa 30 omejujočih prepričanj. Njen na- men je, da se jih bralec ob koncu knjige reši in začne bolj zaupati sebi in svojim odločitvam. Strast do svetovanja Ob pisanju knjig se Rok ukvarja tudi s svetovanjem, ki mu, kot pra- vi, daje največ energije. Prve stranke je dobil po izdaji svoje prve knjige, nato se je njegov krog še razširil. »Na neki točki sem začel delati s profesionalnim igralcem pokra, ki je želel imeti med igro večjo čustveno sta- bilnost. Ker sem v srednji šoli in na začetku študija tudi sam tekmo- val v videoigri- cah, mi je bilo to področje po- znano,« je po- vedal in dodal, da so njegove stranke med drugim tudi podjetniki in športniki. Kot je še dodal, je ena od večjih te- žav, ki jih spo- znava pri lju- deh, da se pogosto ne zavedamo, da lahko tempo življenja upočasnimo. »Jaz ne delam veliko in rad bi bil dokaz, da ni treba veliko delati. Učinkovito hočem delati povprečno štiri ure na dan. Če delam pametno in če vem, kaj me ve- seli, sem lahko uspešen tudi, če de- lam nekaj ur na dan ali teden,« pove. In doda: »Ljudje se tega premalo za- vedamo, zato se pustimo izkoriščati.« Tudi za prihodnje ima Rok še veliko načrtov. Še naprej želi izobraževati in celostno svetovati ljudem, prav tako med drugim želi napisati preprosto otroško knjigo o življenjskih resnicah, ki bi bila namenjena tako otrokom kot staršem. Foto: Nik Jarh Novi TEDNIK št. 48 28. 11. 2024  COLOR CMYK stran 28 28 Št. 48, 28. november 2024 MUZEJ ELEKTRIFIKACIJE V Muzeju elektroprenosa Fala v Laškem letos za- znamujejo dva pomembna jubileja – stoletnico prvega prenosa elektrike med dvema krajema ter 20-letnico ustanovitve muzeja. Pred natančno sto leti je bila na- mreč električna energija prvič prenesena od svojega vira v Hidroelektrarni Fala do skoraj 80 kilometrov oddaljene razdelilne transformatorske postaje Laško. Ta prenos je bil za tisto obdobje izjemen inženirski dosežek, a bil je še mnogo več kot to. Predstavlja pomembno prelomnico, ki je naši deželi omogočila industrializacijo in modernizacijo. Zgodbo tega dela dediščine v Laškem ohranja muzej elektroprenosa, ki je eden redkih tovrstnih muzejev v Evropi. Odprli so ga 8. oktobra 2004 ob 80-letnici prenosne dejavnosti. BOJANA AVGUŠTINČIČ Župan Občine Laško Marko Šantej je Srečku Lesjaku ob letošnji 20-letnici muzeja elektroprenosa izročil bronasto jubilejno listino občine. (Foto: osebni arhiv Srečka Lesjaka) Prikaz terenskega dela na dalj- novodnih napravah, ki še danes poteka na podoben način. O muzeju, ki je nastal »na skrivaj« Sprehod skozi zgodovino in dosežke elektri kacije Srečko Lesjak s prvo Edisonovo žarnico na ogleno nitko Muzej domuje v prostorih razdelilne transformatorske postaje (RTP), ki je bila prva takšna v Sloveniji in takra- tni Jugoslaviji. V muzeju se lahko obiskovalci sprehodi- jo skozi zgodovino gradnje električnega omrežja ter spoznajo in začutijo pomen elektrike za naš vsakdanjik. V muzeju so tako zbrane in predstavljene prve naprave, ki so jih nekoč delavci upo- rabljali pri svojem delu, v njem obiskovalec dobi tudi vpogled v drobovje raču- nalnikov in mnogih drugih naprav. Za nastanek muzeja je naj- bolj zaslužen mag. Srečko Lesjak, ki nas je tudi pope- ljal po bogati zbirki z več kot 5.500 eksponati. Srečko raz- lične predmete za predstavitev elektroprenosne dejavnosti zbira že vrsto let. Ob 80-letni- ci elektroprenosne dejavnosti v Sloveniji je v njem dozorela zamisel, da bi postavil mu- zejsko zbirko. Prostor zanjo je našel v dveh zakloniščih v bližini poslovne stavbe RTP v Laškem. Za njegovo namero o ureditvi muzeja je takrat vede- la le peščica ljudi, ki je poma- gala pri urejanju zbirke. »Če bi razkril, kaj pripravljam, bi bilo verjetno preveč zapletov, saj bi se pri vodstvu podjetja pojavilo vprašanje o stroških in podobnem,« pove. Odprtje muzeja je bilo na slovesnosti ob 80-letnici elektroprenosa, kjer se je zbralo več kot 300 ljudi, za prisotne veliko pre- senečenje. A takratni direktor O muzeju, ki je nastal »na skrivaj« O muzeju, ki je nastal »na skrivaj« Elesa Vekoslav Korošec ga je sprejel z odobravanjem in tudi vsi naslednji direktorji so bili po besedah Srečka Lesjaka na- klonjeni nadaljnjemu urejanju in razvoju muzeja. Slednjega so letos še razširili. Prvotno zgradbo RTP iz leta 1924, ki jo je Eles pred nekaj leti odku- pil od Mercatorja, je podjetje prenovilo v skladu z zahteva- mi zavoda za varstvo kultur- ne dediščine in jo uredilo za tretji sklop muzejske zbirke. Slednja je že postavljena, a še čaka na uradno odprtje, zato še ne bomo razkrili, kaj se skriva v njej. Lahko pa nami- gnemo, da bodo na svoj račun zagotovo prišli tudi športni navdušenci. Vpogled v drobovje računalnikov Prikaz predmetov v muzeju je na splošno tematsko razde- ljen na predstavitev razvoja tehnike razdelilnih transfor- matorskih postaj in na razvoj daljnovodne tehnike. Srečko Lesjak nas najprej popelje v prvo nadstropje stavbe RTP. Na stenah hodnika so obešeni ostanki izolatorjev, pretrgani, prestreljeni in pregrizeni vo- dniki ter druge naprave, ki so bile poškodovane med obra- tovanjem v elektroprenosni dejavnosti. »Pred 30 leti sem večkrat sli- šal kakšno na račun elektroin- ženirjev, češ, vi ste gospodje, saj nič ne delate. Tako sem pri- šel na idejo, da bi pokazal, s čim vse se moramo ob rednem vzdrževanju sistema še ukvar- jati in kaj se skriva v ozadju delovanja elektrike. Ljudem se zdi samoumevno, da naprava dela, ko jo vključimo v vtični- co. Ni pa večini znano, kaj vse morajo naši delavci postoriti na terenu, da sistem nemoteno deluje,« pojasni. Zbirki »defektov« oziroma poškodb sledijo razstavljeni računalniki, računalniške tablice, miške in druge na- prave, kjer obiskovalec dobi vpogled v njihovo drobovje. Ta del še zlasti zanima mlade. »Šolskim skupinam vedno re- čem, naj si tu pogledajo, kaj se skriva v računalnikih, da »Pred 30 leti sem večkrat slišal kakšno na račun elektroinženirjev, češ, vi ste gospodje, saj nič ne delate. Tako sem prišel na idejo, da bi pokazal, s čim vse se moramo ob rednem vzdrževanju sistema še ukvarjati in kaj se skriva v ozadju delovanja elektrike.« Novi TEDNIK št. 48 28. 11. 2024  COLOR CMYK stran 29 29 Št. 48, 28. november 2024 MUZEJ ELEKTRIFIKACIJE jim jih ne bo treba uničeva- ti doma,« pripomni Lesjak. Ideja oziroma namen muzeja namreč je, doda sogovornik, da je čim več naprav predsta- vljenih v prerezih, da lahko obiskovalci vidijo tudi njiho- vo notranjost, kar je mogoče videti redkokje. Srečko pri tem omeni Marjana Kaludra, človeka z zlatimi rokami, kot mu pravi, ki je izdelal zahtev- ne izreze naprav. Opozori tudi na Milana Vidmarja, čigar portret visi na steni. Bil je prvi sloven- ski in jugoslovanski šahovski velemojster ter velik pozna- valec in raziskovalec osnov elektroenergetike, električnih strojev ter proizvodnje, trans- formacije in prenosa električ- ne energije. Bil je tudi med snovalci tehniške fakultete na ljubljanski univerzi, kasnejše fakultete za elektrotehniko. Leta 1948 je osnoval Inštitut za elektriško gospodarstvo pri SAZU. Od prve žarnice do 27-tonskega agregata Nato Srečko odpre vrata sobe, polne razstavnih pred- metov. V njej je velika ko- mandna plošča, kjer so nad- zorovali prenos elektrike prek bližnjih daljnovodov. V tem prostoru sta nekoč dežurala po dva stikalničarja, ki sta 24 ur na dan nadzorovala, »ali bo kaj ven vrglo«. Zdaj to nalogo opravljajo nadzorni centri na daljavo. Na mizi sredi sobe Srečko pokaže na nekakšno napih- njeno stekleno »posodo« in vpraša, ali vemo, kaj je to. Ne, ni posoda za kemijske posku- se, se nasmeji, ampak prva Edisonova žarnica oziroma njena replika. Po prepričanju Lesjaka je prva žarnica na slovenskem ozemlju pred 141 leti zasvetila prav v Laškem v zdravilišču. V sosednjem prostoru je predstavljena bogata zbirka telefonov, med njimi so prvi mobilni telefon, voki-tokiji, ki so bili celo na Mount Eve- restu, rudniški telefon … V muzeju so na ogled še številni drugi predmeti, ki so vezani na elektriko, od merilnih in- predstavlja prvo visokotlačno napravo pri nas z vodnim pad- cem 104,6 metra in tudi eno prvih hidroelektrarn na sve- tu s padcem nad 100 metrov. Agregat je bil že namenjen za odpad, a so v ga v Laškem za muzejsko zbirko odkupili ter ga očistili, prebarvali, prere- zali in ga tako uspeli uspeli rešiti, je ponosen Srečko Les- jak. »To je tudi edini razstavni predmet, ki smo ga kupili,« doda. V prostoru, kjer je raz- stavljen agregat, so prikazani tudi pridobivanje, prenos in distribucija električne ener- gije od proizvajalca do potro- šnika. Obiskovalci lahko tako nazorno vidijo, kako elektri- ka od agregata potuje naprej po daljnovodih in v naprave v naših domovih. »Bunkerja« Elektroprenosna dejavnost je prikazana tudi v dveh za- kloniščih oziroma »bunker- jih« na drugi strani ceste, kjer se je muzejska zgodba tudi začela. V njih se skriva izjemno bogata dediščina elektroprenosne dejavnosti. V enem prostoru je predsta- vljen razvoj tehnike razde- lilnih transformatorskih po- staj, v drugem so na ogled daljnovodne tehnike. Med drugim so predstavljeni tudi orodje in pripomočki, ki so jih uporabljali prvi elektroin- ženirji. V enem od prostorov je celo predelan in pomanj- šan prednji del Tamovega kombija, ki so ga elektrikarji najraje uporabljali. Na steni v zaklonišču je tudi spomin- ska plošča z imeni treh smr- tnih žrtev nezgod pri delu. Dva delavca sta življenje izgubila leta 1945 in eden 1952. Po tem letu tragičnih nezgod k sreči ni bilo. Elektroprenosna dejavnost je nazorno prikazana tudi pod streho na prostem tik ob zakloniščih, kjer je mogoče videti visokonapetostne sti- kalne in daljnovodne naprave in predmete. Predstavljeni so izolatorji, od prvotnih porce- lanastih, ki so jih nato nado- mestili stekleni, do današnjih silikonskih. Na ogled so na- prave za plezanje na daljno- vode, ki so jih uporabljali ne- V muzeju so predstavljeni tudi vsi zaposleni in sodelav- ci, ki so delali v RTP Laško od leta 1924 in kasneje v enoti v Podlogu do leta 2004. Med njimi je tudi Srečko Lesjak. Bogata zbirka telefonov. Najdete svojega prvega? Velika muzejska dragocenost je agregat iz hidroelektrarne Čegeljše. Gre za edinstven pri- merek s Francisovo spiralno turbino iz leta 1903. »Šolskim skupinam vedno rečem, naj si tu pogledajo, kaj se skriva v računalnikih, da jim jih ne bo treba uničevati doma.« štrumentov, pisalnih strojev, gospodinjskih aparatov. Pra- va zakladnica je zbirka starih radijskih sprejemnikov. Veči- na jih še vedno dela. Pomemben del muzejske zbirke predstavlja statistika zaposlenih. Predstavljeni so portreti vseh zaposlenih in sodelavcev med letoma 1924 in 2004, ki so delali v RTP Fala in nato v Elektropreno- su Podlog, ki je nasledil laško enoto. »Včasih je bila kadro- vska evidenca zelo natančna. Vsak delavec je imel v svoji delavski kartoteki tudi foto- grafijo in tako smo prišli do slikovnega gradiva tudi prvih zaposlenih v letu 1924,« poja- sni Srečko Lesjak. Tudi njego- va fotografija je na tej steni. V poslovni stavbi RTP je na ogled še ena velika muzejska dragocenost. To je agregat iz hidroelektrarne Čegeljše iz Podljubelja pri Tržiču, težak kar 27 ton. Gre za edinstven primerek s Francisovo spi- ralno turbino iz leta 1903 in koč. Posebnost predstavljajo tudi prikazi vzdrževalnih del. Pri tem je zanimiv voziček, s katerim so se delavci spustili po žici, da so prišli do okvare. To še danes počnejo na podo- ben način. V muzej in njegovo drago- ceno zbirko je bilo vloženega ogromno truda in časa. Sreč- ko je vse to opravil ljubitelj- sko. Pravi, da so mu pri tem veliko pomagali prijatelji in sodelavci. Muzej sicer nima uradnih ur, ogled je mogoč po predhodnem dogovoru. Srečko Lesjak bo vsakega obi- skovalca z veseljem sprejel in ga popeljal skozi zgodovino gradnje električnega omrežja. Pri tem bo delovanje naprav podkrepil z avdio- in vide- oučinki, postregel bo tudi z marsikaterim zanimivim podatkom. Med obiskovalci, ki obiščejo muzej, je sicer največ šolskih in strokovnih skupin s področij, ki jih pred- stavljajo muzejske zbirke. Foto: Andraž Purg Novi TEDNIK št. 48 28. 11. 2024  COLOR CMYK stran 30 30 Št. 48, 28. november 2024 PRAZNIČNI UTRIP Adventna pravljica ponovno vabi v dvorec Gutenbuchel V objemu praznične topline »Simon Ogrizek je ustvaril dekoracijo, ki ponudi obiskovalcu ideje, kako z naravnimi in s trajnostnimi materiali ustvariti očarljivo in praznično podobo prostora. Pri snovanju razstave mojstrsko preplete duh časa in umetnosti ter kulturo cvetja,« poudarja Mateja Kumer Dvorec Gutenbuchel, edini spomenik državnega pomena v šoštanjski občini, je tudi letos novembra odet v čarobno adventno vzdušje. Arhitektka Mateja Kumer in cvetličar Simon Ogrizek sta z umetniško dovršeno razstavno vsebino ponovno poskrbela, da je v njem mogoče čutiti praznično toplino. »Vesela sva, da je dvorec Gutenbuchel postal prostor druženja in povezovanja obiskovalcev iz različnih koncev Slovenije,« sta med drugim dejala na odprtju razstave. Rde- ča nit letošnje so trajnostni pristopi pri oblikovanju prazničnega okrasja ter v arhitekturi stavbne dediščine. BARBARA FURMAN Dvorec Gutenbuchel je v zgodovinskih listinah prvič omenjen leta 1489, ko ga je posedoval Karl plemeniti Ho- henwart. Zamenjal je več la- stnikov. Družina Woschnagg, ki je vodila znano usnjarsko industrijo v Šoštanju, se je že leta 1921 zanimala za nakup dvorca, vendar jo je pri naku- pu prehitel Josip Plemelj, ki je grad prenovil, napeljal elek- triko in prezidal nekaj stavb. Josip Plemelj je bil navdušen nad takratno tehniko in inova- cijami. Zato je v znak pozorno- sti postavil pomanjšan model Eiffl ovega stolpa, in sicer kot gesto in v pozdrav teti, ki je prišla na obisk iz Pariza. Stolp je stal na spodnji terasi parka na štirih stebrih fontane. Arhitekt Alfred Keller Po večletnih željah in poga- janjih je dvorec 4. septembra 1925 odkupila družina Wosch- nagg, ki ga je arhitekturno pre- uredila in posodobila, vključ- no s parkom in pripadajočimi stavbami na posestvu. Načrte za prenovo dvorca je izdelal dunajski arhitekt Alfred Keller. » T okrat sem pripravila razstavo s tremi njegovimi originalnimi deli oziroma koloriti prostorov dvorca. Dvorec Gutenbuchel je bil v rokah Woschnaggov od leta 1925 do 1945, ko je bil na- cionaliziran. Takratni režim je družino Woschangg fi nančno in materialno uničil. Izropal je vse njene nepremičnine in tovarno. Družino so izgnali iz mesta Šoštanj,« pojasni Mateja Kumer in doda, da danes nje- ni potomci živijo na Dunaju in skoraj vsako leto obiščejo Šoštanj. V dvorcu so bile do leta 1963 različne dejavnosti, od tega leta je bil v njej oddelek Psihi- atrične bolnišnice Vojnik, ki so ga zaprli leta 2013. Upravnica stavbe je še vedno Psihiatrič- na bolnica Vojnik, država je lastnica. Prelomno leto 2015 Že nekaj let se v Šoštanju trudijo, da bi dvorec prišel v občinsko last, vendar žal za to ni posluha. »Sama sem kot navdušenka in arhitektka dvorec za javnost prvič odprla leta 2015 ob Dnevih evropske kulturne dediščine. Veliko domačinov sploh ni vedelo, da dvorec obstaja in kako lep je. Danes so nanj ponosni in z veseljem prihajajo na spre- hode v park ob njem in seveda na dogodke, kot je Adventna pravljica,« še pojasni sogo- vornica, ki je pred devetimi leti cvetličarja Simona Ogriz- ka prvič povabila v dvorec. »Stavbo je začutil kot prostor, v katerem bi lahko pripravil takšno adventno razstavo. In res, povezala sva ideje, kjer sva prepletla lokalni utrip z razstavo adventne cvetlične oziroma praznične okrasitve.« Razstavo fi nančno podpi- ra Občina Šoštanj, pri njeni pripravi sodelujeta Zavod za turizem Šaleške doline in Zavod za kulturo Šoštanj. Na ogled bo še do 1. decembra. Cvetličar Simon Ogrizek pravi, da navdih za vsakole- tno razstavo črpa iz narave, arhitekture, umetnosti in kul- ture, ki jih spoznava na svojih potovanjih. In tako del teh zgodb prinaša tudi v Šoštanj. »Hvaležen sem sodelavcem iz sosednje Hrvaške, ki mi poma- gajo pri postavitvi razstave. Z veseljem ustvarjam v tako nav- dihujočem okolju.« Foto: Aljoša Videtič Dvorec Gutenbuchel je v zgodovinskih listinah prvič omenjen leta 1489. Avtorja razstave, arhitektka Mateja Kumer in cvetličar Simon Ogrizek Razstava privablja vse generacije obiskovalcev. Razstava bo na ogled še do 1. decembra. V prostorih je mogoče čutiti praznično toplino. Novi TEDNIK št. 48 28. 11. 2024  COLOR CMYK stran 31 31 Št. 48, 28. november 2024 KULINARIČNA ZGODBA Sebastijan in Andreja Kovačič, ki sta skupaj že 24 let, vodita butični Herbal glamping v Ljubnem, v okvi- ru tega tudi restavracijo Brlog na produ. Po 11 letih v izolski Hiši Torkla sta se odločila, da bosta pisanje svoje kulinarične zgodbe nadaljevala v Zgornji Sa- vinjski dolini, in tako zdaj živita v Mozirju. V teh koncih sta sicer še precej »sveža«, saj sta se z družino sem preselila letos, med drugim sta vodenje glampin- ga prevzela 1. julija. Višek sezone je sicer poleti, mi pa smo ju obiskali v zimskem času, ko je glamping videti kot pravcata pravljična dežela. LARISA JEKNIĆ Gurmanski užitki v Ljubnem Z Obale v savinjsko idilo Sebastijan Kovačič rad s hrano ustvarja že od malih nog. Kot fant je rad opazoval babico pri kuhanju in posle- dično se je tudi on nalezel lju- bezni do kulinarike. »Končal sem štiriletno šolo in najprej osem let delal kot natakar,« je povedal. Z Andrejo sta se tako tudi spoznala. »Delal sem z Andrejinim bratom, ki je bil prav tako v gostinstvu, kasneje sva tudi z njo postala par in sodelavca,« se spominja Sebastijan. Po nekaj letih sta z ženo tako prvič dobila prilo- žnost za svojo poslovno pot v majhnem hotelu v Bovcu. Nato sta se preselila na Obalo, kjer sta bila 11 let. »Ko sva končala delo na Obali, sva razmišljala, kako naprej. In potem sva do- bila priložnost tukaj in sva se odločila, da bova poskusila,« je razložil. »Obala kot vsi drugi konci v Sloveniji živi predvsem ob koncih tedna. Mislim, da je tam veliko priložnosti, ki niso dobro izkoriščene. Kulinarična ponudba je dobra, vendar to ni vse, ljudje morajo imeti na voljo tudi druge stvari, ki jih lahko počnejo,« je poudaril. Spontanost kulinaričnega ustvarjanja V Hiši Torkla je Sebastijan pripravljal predvsem ribje jedi. Ker je zdaj v savinjskih koncih, namenja pri svoji ponudbi poudarek divjačini. »Delamo predvsem z zelenjavo in me- som, najbolj z divjačino, kar je nekako logično, saj smo v takšnih koncih, kjer so hribi in gozd, zato mislim, da je to prava izbira,« je dejal. »To, kar pripravljam, je zelo odvi- sno od mojega razpoloženja. Sicer so mi nekako najbolj pri srcu sladice, ki jih zelo rad pripravljam. »Najraje imam sadne in lahkotne sladice, ti- ste bolj težke in čokoladne so bolj primerne za zimo. Ampak nasploh imam raje sveže,« je dejal. Od kod črpa navdih? Kot je povedal, je imel včasih doma ogromno kuharskih knjig, zdaj ideje večinoma išče na spletu. »Zdaj je receptov res na milijo- ne. Tako da lahko z nekaj kliki najdeš vse in nato izbereš, kaj boš pripravil, mogoče malo preurediš recept, ga popraviš in preizkusiš,« je povedal. Slovenci dobri in osveščeni gostje Sebastijan Slovence ocenju- je kot dobre goste. »Glede hra- ne so zelo osveščeni. So tudi zelo dobri gurmani, vedo, kaj jedo. Tisti, ki imajo radi visoko kulinariko, velikokrat tudi že poznajo dobavitelje in jim je jasno, kaj lahko pričakujejo. Radi imajo dobro hrano in do- bro vino,« je pojasnil Kovačič. Ob tem je poudaril, da je razlog za to med drugim tudi majh- nost Slovenije kot države, zato ni takšnega presežka ponudbe kot v večjih državah, kot je na primer Italija. Kaj misli o svojih slovenskih stanovskih kolegih? »V zadnjih 20 letih se je sloven- ska gastronomija povzpela res visoko,« meni Sebastijan. Ob tem je dodal, da imamo veliko dobrih chefov in zelo dobro razvito kulinariko, ki iz dne- va v dan napreduje. Sicer tudi Sebastijan velja za odličnega chefa, saj je leta 2020 dobil Michelinov krožnik, ki je v gurmanskem svetu prestižna nagrada. Je namreč priznanje kakovosti hrane, vina, postrež- be in vzdušja restavracije. »Mi- slim, da te nagrade Slovenci ne cenijo dovolj, medtem ko tujci takoj prepoznajo njen pomen,« je dejal Sebastijan Kovačič. Restavracija kot srce turističnega objekta Kot sta povedala Sebastijan in Andreja Kovačič, je glamping najbolj obiskan poleti. Obišče ga več tujcev kot Slovencev, predvsem Belgijcev, Nizo- zemcev, Avstrijcev in Nemcev. »Menim, da je restavracija srce vsakega turističnega objekta, ki nudi nočitev. In glamping je do- bra priložnost, da kombiniraš nočitev in hrano ter tako dobiš celostno izkušnjo,« je dodala Andreja Kovačič. 7. decembra sicer v Herbal glampingu Ljub- no načrtujeta tudi prvi kulina- rični večer, preveč podrobnosti pa nista želela razkriti, saj želi- ta, da se ljudje o njih prepričajo na lastne oči in brbončice. Najboljša je taščina kuhinja Ko kuha doma, Sebastijan najraje pripravi kakšen dober kos mesa, ribo ali testenine. In čeprav je vrhunski chef, ki ima na tem področju ogromno znanja, doma, kot pravi, zadev ne zapleta rad. »Doma imamo najraje taščino kuhinjo. Za- dnjič smo na primer imeli pe- čenice, repo in krompir. Radi imamo bolj preproste stvari,« je povedal. Foto: LJ »Slovenci so glede hrane zelo osveščeni. So tudi zelo dobri gurmani, vedo, kaj jedo. Tisti, ki imajo radi visoko kulinariko, velikokrat tudi že poznajo dobavitelje in jim je jasno, kaj lahko pričakujejo. Radi imajo dobro hrano in dobro vino.« »V zadnjih 20 letih se je slovenska gastronomija povzpela res visoko.« »Doma imamo najraje taščino kuhinjo.« Sebastijan Kovačič je leta 2020 prejel Michelinov krožnik. Sebastijan in Andreja Kovačič sta se v savinjske konce preselila letos. Novembrsko vzdušje v Herbal glampingu Ljubno. Vzdušje v Herbal glampingu Ljubno je toplo in domačno. Zakonca vodita tako glamping kot tudi restavracijo v njem. Novi TEDNIK št. 48 28. 11. 2024  COLOR CMYK stran 30 30 Št. 48, 28. november 2024 PRAZNIČNI UTRIP Adventna pravljica ponovno vabi v dvorec Gutenbuchel V objemu praznične topline »Simon Ogrizek je ustvaril dekoracijo, ki ponudi obiskovalcu ideje, kako z naravnimi in s trajnostnimi materiali ustvariti očarljivo in praznično podobo prostora. Pri snovanju razstave mojstrsko preplete duh časa in umetnosti ter kulturo cvetja,« poudarja Mateja Kumer Dvorec Gutenbuchel, edini spomenik državnega pomena v šoštanjski občini, je tudi letos novembra odet v čarobno adventno vzdušje. Arhitektka Mateja Kumer in cvetličar Simon Ogrizek sta z umetniško dovršeno razstavno vsebino ponovno poskrbela, da je v njem mogoče čutiti praznično toplino. »Vesela sva, da je dvorec Gutenbuchel postal prostor druženja in povezovanja obiskovalcev iz različnih koncev Slovenije,« sta med drugim dejala na odprtju razstave. Rde- ča nit letošnje so trajnostni pristopi pri oblikovanju prazničnega okrasja ter v arhitekturi stavbne dediščine. BARBARA FURMAN Dvorec Gutenbuchel je v zgodovinskih listinah prvič omenjen leta 1489, ko ga je posedoval Karl plemeniti Ho- henwart. Zamenjal je več la- stnikov. Družina Woschnagg, ki je vodila znano usnjarsko industrijo v Šoštanju, se je že leta 1921 zanimala za nakup dvorca, vendar jo je pri naku- pu prehitel Josip Plemelj, ki je grad prenovil, napeljal elek- triko in prezidal nekaj stavb. Josip Plemelj je bil navdušen nad takratno tehniko in inova- cijami. Zato je v znak pozorno- sti postavil pomanjšan model Eiffl ovega stolpa, in sicer kot gesto in v pozdrav teti, ki je prišla na obisk iz Pariza. Stolp je stal na spodnji terasi parka na štirih stebrih fontane. Arhitekt Alfred Keller Po večletnih željah in poga- janjih je dvorec 4. septembra 1925 odkupila družina Wosch- nagg, ki ga je arhitekturno pre- uredila in posodobila, vključ- no s parkom in pripadajočimi stavbami na posestvu. Načrte za prenovo dvorca je izdelal dunajski arhitekt Alfred Keller. » T okrat sem pripravila razstavo s tremi njegovimi originalnimi deli oziroma koloriti prostorov dvorca. Dvorec Gutenbuchel je bil v rokah Woschnaggov od leta 1925 do 1945, ko je bil na- cionaliziran. Takratni režim je družino Woschangg fi nančno in materialno uničil. Izropal je vse njene nepremičnine in tovarno. Družino so izgnali iz mesta Šoštanj,« pojasni Mateja Kumer in doda, da danes nje- ni potomci živijo na Dunaju in skoraj vsako leto obiščejo Šoštanj. V dvorcu so bile do leta 1963 različne dejavnosti, od tega leta je bil v njej oddelek Psihi- atrične bolnišnice Vojnik, ki so ga zaprli leta 2013. Upravnica stavbe je še vedno Psihiatrič- na bolnica Vojnik, država je lastnica. Prelomno leto 2015 Že nekaj let se v Šoštanju trudijo, da bi dvorec prišel v občinsko last, vendar žal za to ni posluha. »Sama sem kot navdušenka in arhitektka dvorec za javnost prvič odprla leta 2015 ob Dnevih evropske kulturne dediščine. Veliko domačinov sploh ni vedelo, da dvorec obstaja in kako lep je. Danes so nanj ponosni in z veseljem prihajajo na spre- hode v park ob njem in seveda na dogodke, kot je Adventna pravljica,« še pojasni sogo- vornica, ki je pred devetimi leti cvetličarja Simona Ogriz- ka prvič povabila v dvorec. »Stavbo je začutil kot prostor, v katerem bi lahko pripravil takšno adventno razstavo. In res, povezala sva ideje, kjer sva prepletla lokalni utrip z razstavo adventne cvetlične oziroma praznične okrasitve.« Razstavo fi nančno podpi- ra Občina Šoštanj, pri njeni pripravi sodelujeta Zavod za turizem Šaleške doline in Zavod za kulturo Šoštanj. Na ogled bo še do 1. decembra. Cvetličar Simon Ogrizek pravi, da navdih za vsakole- tno razstavo črpa iz narave, arhitekture, umetnosti in kul- ture, ki jih spoznava na svojih potovanjih. In tako del teh zgodb prinaša tudi v Šoštanj. »Hvaležen sem sodelavcem iz sosednje Hrvaške, ki mi poma- gajo pri postavitvi razstave. Z veseljem ustvarjam v tako nav- dihujočem okolju.« Foto: Aljoša Videtič Dvorec Gutenbuchel je v zgodovinskih listinah prvič omenjen leta 1489. Avtorja razstave, arhitektka Mateja Kumer in cvetličar Simon Ogrizek Razstava privablja vse generacije obiskovalcev. Razstava bo na ogled še do 1. decembra. V prostorih je mogoče čutiti praznično toplino. Novi TEDNIK št. 48 28. 11. 2024  COLOR CMYK stran 31 31 Št. 48, 28. november 2024 KULINARIČNA ZGODBA Sebastijan in Andreja Kovačič, ki sta skupaj že 24 let, vodita butični Herbal glamping v Ljubnem, v okvi- ru tega tudi restavracijo Brlog na produ. Po 11 letih v izolski Hiši Torkla sta se odločila, da bosta pisanje svoje kulinarične zgodbe nadaljevala v Zgornji Sa- vinjski dolini, in tako zdaj živita v Mozirju. V teh koncih sta sicer še precej »sveža«, saj sta se z družino sem preselila letos, med drugim sta vodenje glampin- ga prevzela 1. julija. Višek sezone je sicer poleti, mi pa smo ju obiskali v zimskem času, ko je glamping videti kot pravcata pravljična dežela. LARISA JEKNIĆ Gurmanski užitki v Ljubnem Z Obale v savinjsko idilo Sebastijan Kovačič rad s hrano ustvarja že od malih nog. Kot fant je rad opazoval babico pri kuhanju in posle- dično se je tudi on nalezel lju- bezni do kulinarike. »Končal sem štiriletno šolo in najprej osem let delal kot natakar,« je povedal. Z Andrejo sta se tako tudi spoznala. »Delal sem z Andrejinim bratom, ki je bil prav tako v gostinstvu, kasneje sva tudi z njo postala par in sodelavca,« se spominja Sebastijan. Po nekaj letih sta z ženo tako prvič dobila prilo- žnost za svojo poslovno pot v majhnem hotelu v Bovcu. Nato sta se preselila na Obalo, kjer sta bila 11 let. »Ko sva končala delo na Obali, sva razmišljala, kako naprej. In potem sva do- bila priložnost tukaj in sva se odločila, da bova poskusila,« je razložil. »Obala kot vsi drugi konci v Sloveniji živi predvsem ob koncih tedna. Mislim, da je tam veliko priložnosti, ki niso dobro izkoriščene. Kulinarična ponudba je dobra, vendar to ni vse, ljudje morajo imeti na voljo tudi druge stvari, ki jih lahko počnejo,« je poudaril. Spontanost kulinaričnega ustvarjanja V Hiši Torkla je Sebastijan pripravljal predvsem ribje jedi. Ker je zdaj v savinjskih koncih, namenja pri svoji ponudbi poudarek divjačini. »Delamo predvsem z zelenjavo in me- som, najbolj z divjačino, kar je nekako logično, saj smo v takšnih koncih, kjer so hribi in gozd, zato mislim, da je to prava izbira,« je dejal. »To, kar pripravljam, je zelo odvi- sno od mojega razpoloženja. Sicer so mi nekako najbolj pri srcu sladice, ki jih zelo rad pripravljam. »Najraje imam sadne in lahkotne sladice, ti- ste bolj težke in čokoladne so bolj primerne za zimo. Ampak nasploh imam raje sveže,« je dejal. Od kod črpa navdih? Kot je povedal, je imel včasih doma ogromno kuharskih knjig, zdaj ideje večinoma išče na spletu. »Zdaj je receptov res na milijo- ne. Tako da lahko z nekaj kliki najdeš vse in nato izbereš, kaj boš pripravil, mogoče malo preurediš recept, ga popraviš in preizkusiš,« je povedal. Slovenci dobri in osveščeni gostje Sebastijan Slovence ocenju- je kot dobre goste. »Glede hra- ne so zelo osveščeni. So tudi zelo dobri gurmani, vedo, kaj jedo. Tisti, ki imajo radi visoko kulinariko, velikokrat tudi že poznajo dobavitelje in jim je jasno, kaj lahko pričakujejo. Radi imajo dobro hrano in do- bro vino,« je pojasnil Kovačič. Ob tem je poudaril, da je razlog za to med drugim tudi majh- nost Slovenije kot države, zato ni takšnega presežka ponudbe kot v večjih državah, kot je na primer Italija. Kaj misli o svojih slovenskih stanovskih kolegih? »V zadnjih 20 letih se je sloven- ska gastronomija povzpela res visoko,« meni Sebastijan. Ob tem je dodal, da imamo veliko dobrih chefov in zelo dobro razvito kulinariko, ki iz dne- va v dan napreduje. Sicer tudi Sebastijan velja za odličnega chefa, saj je leta 2020 dobil Michelinov krožnik, ki je v gurmanskem svetu prestižna nagrada. Je namreč priznanje kakovosti hrane, vina, postrež- be in vzdušja restavracije. »Mi- slim, da te nagrade Slovenci ne cenijo dovolj, medtem ko tujci takoj prepoznajo njen pomen,« je dejal Sebastijan Kovačič. Restavracija kot srce turističnega objekta Kot sta povedala Sebastijan in Andreja Kovačič, je glamping najbolj obiskan poleti. Obišče ga več tujcev kot Slovencev, predvsem Belgijcev, Nizo- zemcev, Avstrijcev in Nemcev. »Menim, da je restavracija srce vsakega turističnega objekta, ki nudi nočitev. In glamping je do- bra priložnost, da kombiniraš nočitev in hrano ter tako dobiš celostno izkušnjo,« je dodala Andreja Kovačič. 7. decembra sicer v Herbal glampingu Ljub- no načrtujeta tudi prvi kulina- rični večer, preveč podrobnosti pa nista želela razkriti, saj želi- ta, da se ljudje o njih prepričajo na lastne oči in brbončice. Najboljša je taščina kuhinja Ko kuha doma, Sebastijan najraje pripravi kakšen dober kos mesa, ribo ali testenine. In čeprav je vrhunski chef, ki ima na tem področju ogromno znanja, doma, kot pravi, zadev ne zapleta rad. »Doma imamo najraje taščino kuhinjo. Za- dnjič smo na primer imeli pe- čenice, repo in krompir. Radi imamo bolj preproste stvari,« je povedal. Foto: LJ »Slovenci so glede hrane zelo osveščeni. So tudi zelo dobri gurmani, vedo, kaj jedo. Tisti, ki imajo radi visoko kulinariko, velikokrat tudi že poznajo dobavitelje in jim je jasno, kaj lahko pričakujejo. Radi imajo dobro hrano in dobro vino.« »V zadnjih 20 letih se je slovenska gastronomija povzpela res visoko.« »Doma imamo najraje taščino kuhinjo.« Sebastijan Kovačič je leta 2020 prejel Michelinov krožnik. Sebastijan in Andreja Kovačič sta se v savinjske konce preselila letos. Novembrsko vzdušje v Herbal glampingu Ljubno. Vzdušje v Herbal glampingu Ljubno je toplo in domačno. Zakonca vodita tako glamping kot tudi restavracijo v njem. Novi TEDNIK št. 48 28. 11. 2024  COLOR CMYK stran 32 32 Št. 48, 28. november 2024 ZAPOSLOVANJE/INFORMACIJE Manj zahtevna samostojna dela (m/ž) (Velenje) Opis dela: sodelovanje pri pripravi strojev, orodij, materiala in drugih pripomočkov za delo, sodelovanje pri pripravi obdelovanca za izdelavo, izvajanje manj zahtevnih strojnih obdelav skladno s predpisano tehnologijo in predpisi oz. na osnovi izkušenj. Fori produc- ts, d.o.o., Prešernova cesta 1a, 3320 Velenje. Prijave zbiramo do 15. 12. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Prodajalec avtomobilskih rezervnih delov (m/ž) (Velenje) Vaše naloge bodo obsegale: prodajo avto- mobilskih rezervnih delov, svetovanje stran- kam, načrtovanje dela, sortiranje in naročanje blaga, zaključevanje in delo z blagajno, delo z računalnikom, razvoz blaga. Euroton, d.o.o., Tržaška 383, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 22. 12. 2024. Podrobnosti na www.moje- delo.com. Voznik avtobusa (m/ž) (Velenje) Ali radi opravljate dinamično delo, odkriva- te svet in uživate v delu z ljudmi? Potem vas z veseljem pričakujemo v našem kolektivu. Aps, d.d., Koroška cesta 64, 3320 Velenje. Pri- jave zbiramo do 22. 12. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Vodja projektov gradenj (m/ž) (Celje) Opis delovnih nalog: samostojna pripra- va projektov novogradnje večstanovanjskih stavb in vzdrževanja ter prenov stanovanj in stanovanjskih stavb … Nepremičnine Celje, d.o.o., Miklošičeva 1, 3000 Celje. Prijave zbi- ramo do 18. 12. 2024. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Skrbnik polic v tehnični trgovini v Velenju (m/ž) Opis dela: zlaganje izdelkov na police v skladu z navodili trgovca/dobavitelja. Pomoč na vrtnem oddelku, skrb za urejenost in za- loženost polic. Iščemo kandidata/-ko, ki ima odprt in aktiven s. p. (klasičen ali popoldan- ski) ali drugo pravno obliko podjetja. Delal/-a bo ob sredah in petkih po 3 ure. Pkk, d.o.o., Cesta na Brdo 45, 1000 Ljubljana. Prijave zbi- ramo do 25. 12. 2024. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Menedžer načrtovanja in procesa S&OP (m/ž) (Laško) Si želiš biti ključni del vodstvene eki- pe oskrbovalne verige, ki vodi in usklajuje povpraševanje in proizvodnjo za najboljše rezultate? Kot S&OP »planning menedžer« boš odgovoren za strateško načrtovanje in usklajevanje vseh operativnih korakov, da zagotovimo pravočasno dobavo izdelkov z najvišjo možno učinkovitostjo. Pivovarna La- ško Union, d.o.o., Pivovarniška ulica 2, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 18. 12. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Poslovodja (m/ž) za polni delovni čas (Celje) Naloge: vodenje in organizacija poslovalni- ce v skladu s smernicami podjetja, vodenje in motivacija zaposlenih, načrtovanje urnikov, uvajanje novih delavcev, izvedba inventur in pospeševanje prodaje … New Yorker, d.o.o., Verovškova ulica 55, 1000 Ljubljana. Prija- ve zbiramo do 14. 12. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Odkupovalec hlodovine za področje osrednje Slovenije s Tuhinjsko dolino V svojo ekipo vabimo odkupovalca hlodo- vine za področje osrednje Slovenije s Tuhinj- sko dolino. Delo poteka na terenu in doma. Lip Bohinj, d.o.o., Ulica Tomaža Godca 5, 4264 Bohinjska Bistrica. Prijave zbiramo do 7. 12. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo. com. Strojni mehanik (m/ž) (Ljubno ob Savinji) Kratek opis del in nalog: izvajanje preven- tivnih pregledov strojev, naprav in opreme, izvajanje rednega strojnega vzdrževanja vseh strojev in naprav … Kls Ljubno, d.o.o., Loke 36, 3333 Ljubno ob Savinji. Prijave zbiramo do 5. 12. 2024. Podrobnosti na www.moje- delo.com. Skladiščnik (m/ž) (Vojnik) Mik je vodilno podjetje v branži stavbnega pohištva in lokalnega prezračevanja, podjetje z več kot 34-letno tradicijo in sodi med 10 družbeno najbolj odgovornih podjetij. Mik, d.o.o., Celjska cesta 55, 3212 Vojnik. Prijave zbiramo do 5. 12. 2024. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Sodelavec v oddelku QM – kakovost pri dobaviteljih (m/ž/d) (Nazarje) Veste, kako hitro lahko uspete v podjetju Bsh Hišni aparati? Kot vodilni proizvajalec hišnih aparatov in rešitev spodbujamo zavze- tost in odprto miselnost med zaposlenimi. Bsh, Hišni aparati, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 30, 3331 Nazarje. Prijave zbiramo do 22. 12. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo. com. Razvojni inženir/sistemski informatik (Celje) V podjetju iščemo kandidata za delovno mesto: razvojni inženir/sistemski informa- tik – delovno mesto v Celju. Ključne odgo- vornosti: tehnično delo na projektih (razvoj in implementacija). Adm-Adria, d.o.o., Pr- vomajska 17, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 21. 12. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo. com. Avtoelektrikar (Celje) Naloge: zasledovanje strategije, vizije, po- slanstva ter ciljev družbe, opravljanje diagno- stike okvar pri popravilih strojev in vozil, nad- zor, zamenjava in polnjenje akumulatorskih baterij, zbiranje in hranjenje izrabljenih, do- trajanih akumulatorskih baterij, zamenjava in popravilo električnih agregatov … Voc Celje, Lava 42, Celje, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 18. 12. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo. com. Inženir avtomatizacije (PLC in programer robotov) m/ž (Celje) Zaradi povečanega obsega dela in novih projektov zaposlimo več strokovnjakov na področju PLC-programiranja in programira- nja robotov za področje razvoja opreme av- tomatizacije in informatizacije. Inel, d.o.o., Bukovžlak 105, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 7. 12. 2024. Podrobnosti na www.moje- delo.com. Inženir industrijskega inženiringa – specialist za tiskovine (m/ž) (Celje in Velenje) Pričakujemo minimalno V. stopnjo izobraz- be tiskarski/grafi čni tehnik ali druge ustrezne naravoslovne smeri. Ergo Pharma, d.o.o., Gaji 1, Trnovlje pri Celju, 3000 Celje. Prijave zbi- ramo do 11. 12. 2024. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Več o delovnih mestih najdete na trgotur.si Več o delovnih mestih najdete na trgotur.si C M Y CM MY CY CMY K oglas_08.05.2023.pdf 1 8. 05. 2023 18:40:49 LOKACIJA: Mala Nedelja, 23 km od Moravskih Toplic BAZEN: pet zunanjih bazenov v skupni površini 1400 m 2 s temperaturo vode med 30 ° C in 36 ° C (v zimskem času so odprti samo trije sprostitveni bazeni). Na voljo so bazeni s hitro reko, masažni in otroški. V pokritem bazenskem kompleksu vam je na voljo 600 m 2 vodnih površin v petih notranjih bazenih s temperaturo vode med 30°( in 36 ° C. Na voljo so finska, turška, infrardeča in zeliščna savna. STORITEV: samopostrežni zajtrk in samopostrežna večerja KLIMATIZIRANO: da INTERNET: Wi-Fi brezplačno PARKIRIŠČE: brezplačno pokrito parkirišče OSTALO: zunanje in notranje finske savne, infrardeča in zeliščna savna, različne masaže, fitnes center. hotel BIOTERME 4* HOTEL BIOTERME - NOTRANJI BAZEN HOTEL BIOTERME - SAVNE HOTEL BIOTERME MASAŽE EKIPA TERAPEVTA BERNARDA NIKŠIĆA HOTEL BIOTERME Termin: 5. 1. 2025 že za 489 eur CENA 489 € VKLJUČUJE: • 5 x polpenzion v hotelu BIOTERME 4* v sobi 1/2 TWC T SAT TV SEF KL • sladico dobrodošlice • neomejen vstop v bazene in fitnes • 3 x neomejen vstop v savno • palice za nordijsko hojo • MEDICINSKI WELLNESS »NADO PROGRAM« (12 medicinskih tretmajev) – pod vodstvom Bernarda Nikšica – priznanega hrvaškega terapevta • vsak večer glasbo • senior klub program • slovenskega predstavnika/ animatorja • organizacijo in izvedbo programa POPUSTI: odrasla oseba na dodatnem ležišču 10 % popusta. DOPLAČILA: Za avtobusni prevoz 39 EUR po osebi. Za TT na licu mesta. Za enopos- teljno sobo 129 EUR. Za stroške posredovanja 24 EUR na prijavnico (voucher). Za zavarovanje odpovedi potovanja (riziko odpovedi) doplačilo 5 % na paketno ceno. SENIOR KLUB vključuje: Organizacijo in izvedbo klubskih aktivnosti (vsak dan, razen na dan vašega prihoda): • aktivnosti za razvedrilo in dobro počutje • športne in družabne igre • večerno animacijo • glasbo vsak večer • predstavnika - animatorja v hotelu 24 ur na dan V TERMINU 5. 1. 2025 CENA VKLJUČUJE 12 MEDICINSKIH TRETMAJEV: (trajanje enega tretmaja 15–20 min) • 3 x KLASIČNA ROČNA MASAŽA • 3 x TERMO TERAPIJA Z GELOM • 3 x ELEKTROTERAPIJA • 3 x TERAPIJA PO IZBIRI DODATNI TRETMAJI ZA DOPLAČILO 25 EUR: • MASAŽA 15–20 min • LIMFNA DRENAŽA (25 min) DODATNI TRETMAJI ZA DOPLAČILO 25 €: (trajanje enega tretmaja 15–20 min) • VIBRACIJSKA MASAŽA • TERAPIJA Z INFRARDEČIM SEVANJEM • TERAPIJA S KISIKOM • INHALACIJE RAZVAJANJE: wellness, masaže in zabava Za življenje brez bolečin »PREMIUM NADO PROGRAM« – ZA ŽIVLJENJE BREZ BOLEČIN Zdravljenje oseb s težavami hrbtenice in lokomotornega sistema na naraven in neinvaziven način Za življenje brez bolečin RELAXOV ANIMACIJSKI PROGRAM MOŽNO DOPLAČILO ZA AVTOBUSNI PREVOZ Glej doplačila. VELJA DO ZASEDBE MEST OZ. PREKLICA. RAZVAJANJE V BIOTERMAH PE CELJE: Stanetova 6, 03 428 83 20, PE CELJE - CITY CENTER 03 428 83 40 V TERMINU 5. 1. 2025 Z V A M I B O E K I P A R A D I A C E L J E LOKACIJA: Mala Nedelja, 23 km od Moravskih Toplic BAZEN: pet zunanjih bazenov v skupni površini 1400 m 2 s temperaturo vode med 30 ° C in 36 ° C (v zimskem času so odprti samo trije sprostitveni bazeni). Na voljo so bazeni s hitro reko, masažni in otroški. V pokritem bazenskem kompleksu vam je na voljo 600 m 2 vodnih površin v petih notranjih bazenih s temperaturo vode med 30°( in 36 ° C. Na voljo so finska, turška, infrardeča in zeliščna savna. STORITEV: samopostrežni zajtrk in samopostrežna večerja KLIMATIZIRANO: da INTERNET: Wi-Fi brezplačno PARKIRIŠČE: brezplačno pokrito parkirišče OSTALO: zunanje in notranje finske savne, infrardeča in zeliščna savna, različne masaže, fitnes center. hotel BIOTERME 4* HOTEL BIOTERME - NOTRANJI BAZEN HOTEL BIOTERME - SAVNE HOTEL BIOTERME MASAŽE EKIPA TERAPEVTA BERNARDA NIKŠIĆA HOTEL BIOTERME Termin: 5. 1. 2025 že za 489 eur CENA 489 € VKLJUČUJE: • 5 x polpenzion v hotelu BIOTERME 4* v sobi 1/2 TWC T SAT TV SEF KL • sladico dobrodošlice • neomejen vstop v bazene in fitnes • 3 x neomejen vstop v savno • palice za nordijsko hojo • MEDICINSKI WELLNESS »NADO PROGRAM« (12 medicinskih tretmajev) – pod vodstvom Bernarda Nikšica – priznanega hrvaškega terapevta • vsak večer glasbo • senior klub program • slovenskega predstavnika/ animatorja • organizacijo in izvedbo programa POPUSTI: odrasla oseba na dodatnem ležišču 10 % popusta. DOPLAČILA: Za avtobusni prevoz 39 EUR po osebi. Za TT na licu mesta. Za enopos- teljno sobo 129 EUR. Za stroške posredovanja 24 EUR na prijavnico (voucher). Za zavarovanje odpovedi potovanja (riziko odpovedi) doplačilo 5 % na paketno ceno. SENIOR KLUB vključuje: Organizacijo in izvedbo klubskih aktivnosti (vsak dan, razen na dan vašega prihoda): • aktivnosti za razvedrilo in dobro počutje • športne in družabne igre • večerno animacijo • glasbo vsak večer • predstavnika - animatorja v hotelu 24 ur na dan V TERMINU 5. 1. 2025 CENA VKLJUČUJE 12 MEDICINSKIH TRETMAJEV: (trajanje enega tretmaja 15–20 min) • 3 x KLASIČNA ROČNA MASAŽA • 3 x TERMO TERAPIJA Z GELOM • 3 x ELEKTROTERAPIJA • 3 x TERAPIJA PO IZBIRI DODATNI TRETMAJI ZA DOPLAČILO 25 EUR: • MASAŽA 15–20 min • LIMFNA DRENAŽA (25 min) DODATNI TRETMAJI ZA DOPLAČILO 25 €: (trajanje enega tretmaja 15–20 min) • VIBRACIJSKA MASAŽA • TERAPIJA Z INFRARDEČIM SEVANJEM • TERAPIJA S KISIKOM • INHALACIJE RAZVAJANJE: wellness, masaže in zabava Za življenje brez bolečin »PREMIUM NADO PROGRAM« – ZA ŽIVLJENJE BREZ BOLEČIN Zdravljenje oseb s težavami hrbtenice in lokomotornega sistema na naraven in neinvaziven način Za življenje brez bolečin RELAXOV ANIMACIJSKI PROGRAM MOŽNO DOPLAČILO ZA AVTOBUSNI PREVOZ Glej doplačila. VELJA DO ZASEDBE MEST OZ. PREKLICA. RAZVAJANJE V BIOTERMAH PE CELJE: Stanetova 6, 03 428 83 20, PE CELJE - CITY CENTER 03 428 83 40 V TERMINU 5. 1. 2025 Z V A M I B O E K I P A R A D I A C E L J E LOKACIJA: Mala Nedelja, 23 km od Moravskih Toplic BAZEN: pet zunanjih bazenov v skupni površini 1400 m 2 s temperaturo vode med 30 ° C in 36 ° C (v zimskem času so odprti samo trije sprostitveni bazeni). Na voljo so bazeni s hitro reko, masažni in otroški. V pokritem bazenskem kompleksu vam je na voljo 600 m 2 vodnih površin v petih notranjih bazenih s temperaturo vode med 30°( in 36 ° C. Na voljo so finska, turška, infrardeča in zeliščna savna. STORITEV: samopostrežni zajtrk in samopostrežna večerja KLIMATIZIRANO: da INTERNET: Wi-Fi brezplačno PARKIRIŠČE: brezplačno pokrito parkirišče OSTALO: zunanje in notranje finske savne, infrardeča in zeliščna savna, različne masaže, fitnes center. hotel BIOTERME 4* HOTEL BIOTERME - NOTRANJI BAZEN HOTEL BIOTERME - SAVNE HOTEL BIOTERME MASAŽE EKIPA TERAPEVTA BERNARDA NIKŠIĆA HOTEL BIOTERME Termin: 5. 1. 2025 že za 489 eur CENA 489 € VKLJUČUJE: • 5 x polpenzion v hotelu BIOTERME 4* v sobi 1/2 TWC T SAT TV SEF KL • sladico dobrodošlice • neomejen vstop v bazene in fitnes • 3 x neomejen vstop v savno • palice za nordijsko hojo • MEDICINSKI WELLNESS »NADO PROGRAM« (12 medicinskih tretmajev) – pod vodstvom Bernarda Nikšica – priznanega hrvaškega terapevta • vsak večer glasbo • senior klub program • slovenskega predstavnika/ animatorja • organizacijo in izvedbo programa POPUSTI: odrasla oseba na dodatnem ležišču 10 % popusta. DOPLAČILA: Za avtobusni prevoz 39 EUR po osebi. Za TT na licu mesta. Za enopos- teljno sobo 129 EUR. Za stroške posredovanja 24 EUR na prijavnico (voucher). Za zavarovanje odpovedi potovanja (riziko odpovedi) doplačilo 5 % na paketno ceno. SENIOR KLUB vključuje: Organizacijo in izvedbo klubskih aktivnosti (vsak dan, razen na dan vašega prihoda): • aktivnosti za razvedrilo in dobro počutje • športne in družabne igre • večerno animacijo • glasbo vsak večer • predstavnika - animatorja v hotelu 24 ur na dan V TERMINU 5. 1. 2025 CENA VKLJUČUJE 12 MEDICINSKIH TRETMAJEV: (trajanje enega tretmaja 15–20 min) • 3 x KLASIČNA ROČNA MASAŽA • 3 x TERMO TERAPIJA Z GELOM • 3 x ELEKTROTERAPIJA • 3 x TERAPIJA PO IZBIRI DODATNI TRETMAJI ZA DOPLAČILO 25 EUR: • MASAŽA 15–20 min • LIMFNA DRENAŽA (25 min) DODATNI TRETMAJI ZA DOPLAČILO 25 €: (trajanje enega tretmaja 15–20 min) • VIBRACIJSKA MASAŽA • TERAPIJA Z INFRARDEČIM SEVANJEM • TERAPIJA S KISIKOM • INHALACIJE RAZVAJANJE: wellness, masaže in zabava Za življenje brez bolečin »PREMIUM NADO PROGRAM« – ZA ŽIVLJENJE BREZ BOLEČIN Zdravljenje oseb s težavami hrbtenice in lokomotornega sistema na naraven in neinvaziven način Za življenje brez bolečin RELAXOV ANIMACIJSKI PROGRAM MOŽNO DOPLAČILO ZA AVTOBUSNI PREVOZ Glej doplačila. VELJA DO ZASEDBE MEST OZ. PREKLICA. RAZVAJANJE V BIOTERMAH PE CELJE: Stanetova 6, 03 428 83 20, PE CELJE - CITY CENTER 03 428 83 40 V TERMINU 5. 1. 2025 Z V A M I B O E K I P A R A D I A C E L J E HOTEL BIOTERME - SAVNE WELLNESS, MASAŽE , ZABAVA RELAX TER NOVIM TEDNIKOM IN RADIEM CELJE vključuje kar 12 medicinskih tretmajev pod vodstvom Bernarda Nikšica, priznanega hrvaškega terapevta. Prijave: 5-dnevni MEDICINSKI WELLNESS “NADO PROGRAM” Več na www.novitednik.si. GREMO V BIOTERME S TURISTIČNO AGENCIJO 5. 1. - 10. 1. 2025 3 x klasična ročna masaža 3 x termo terapija z gelom 3 x elektroterapija 3 x terapija po izbiri Novi TEDNIK št. 48 28. 11. 2024  COLOR CMYK stran 33 33 Št. 48, 28. november 2024 PREVENTIVNA VAJA www.muzej-nz-ce.si V torek, 3. decembra 2024, na ta veseli dan kulture, vas ob 18. uri vabimo v galerijo MnZC na odprtje nove občasne razstave SPOROČILNOST PLAKAT A. Splošna bolnišnica Celje je v ponedeljek dopoldne v Urgentnem centru Celje izvedla posebno vajo Amok do- godek in protiteroristični napad. Tako imenovani dogo- dek Amok je varnostni pojav, ko eden ali več storilcev brezciljno ali sistematično z orožjem, orodjem, nevar- nimi predmeti ali s sredstvi ubije ali poškoduje eno ali več oseb oziroma to poskuša storiti. Izraz naj bi izhajal iz malajščine in naj bi pomenil »norost z neobvladljivo jezo«. Reševalci in specialci sodelovali v vaji napada Vaja v primeru »norosti z neobvladljivo jezo« Pretekli teden je bil svetov- ni teden osveščanja o odpor- nosti mikrobov proti proti- mikrobnim zdravilom. Lani se je prodaja protimikrobnih zdravil za zdravljenje živali v Sloveniji glede na leto prej zmanjšala za deset odstotkov. »Mikrobna odpornost se nanaša na mikroorganizme, ki se ne odzivajo več na pro- timikrobna zdravila, kot so antibiotiki, antimikotiki, pro- tivirusna zdravila in antipara- zitiki. Pretirana in neustrezna uporaba antibiotikov in drugih protimikrobnih zdravil pri lju- deh in živalih lahko pospeši po- javljanje mikrobne odpornosti. Posledica je zmanjšana učin- kovitost antibiotikov in drugih protimikrobnih zdravil, okuž- be je zaradi tega vedno težje zdraviti,« pravijo v Upravi RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Ta že od leta 2008 pristojne ustanove, rejce in veterinarje osvešča o smi- selni uporabi protimikrobnih zdravil. Rejci živali morajo skr- beti za izvajanje biovarnostnih ukrepov ter celostno oskrbo živali, ki pripomore k zmanj- šanju uporabe antibiotikov. Če je kljub tem ukrepom uporaba Ko antibiotiki ne dosežejo več namena antibiotika nujna za ohranitev zdravja živali, veterinar pred- piše in uporabi antibiotik pre- udarno in odgovorno. »Na ravni Evropske unije je mikrobna odpornost ena naj- višjih prednostnih nalog na področju javnega zdravja, kar se odraža v ukrepih, sprejetih za boj proti njej. Med ključnimi ukrepi Evropske unije za obrav- navo mikrobne odpornosti so zmanjšanje uporabe antibioti- kov pri ljudeh, pravila za ome- jevanje antibiotikov pri rejnih živalih, naložbe v raziskave in razvoj za podporo razvoju no- vih antibiotikov ter okrepljeno spremljanje okolja za prepreče- vanje onesnaženja tal in vode z ostanki antibiotikov,« pravijo v upravi. Od lani morajo zato vse države članice obvezno poro- čati ne samo o prodaji, temveč tudi o uporabi protimikrobnih zdravil, uporabljenih pri zdra- vljenju živali. SŠol Društvo za boj proti raku regije Celje in celjska enota Nacionalnega inštituta za javno zdravje sta se pridružila obeležitvi svetovnega dne aktivnosti za odpravo raka ma- terničnega vratu, ki je vsako leto 17. novembra. Ob tej pri- ložnosti strokovnjaki opozarjajo, da je raka materničnega vratu možno odpraviti, tako da ženske v prihodnosti ne bodo več zbolevale in umirale zaradi te bolezni. Preventivni pregledi rešujejo življenja nem vratu zbolelo 46 žensk, v letu 2020 23. Vabilu na gine- kološki pregled se je v zadnjih treh letih v regiji odzvalo 76,4 odstotka žensk od 20. do 64. leta, kar je nekoliko več, kot je slovensko povprečje. Prim. doc. dr. Alenka Trop Skaza, zdravnica specialistka epidemiologije, predstojnica celjske enote NIJZ in članica Društva za boj proti raku re- gije Celje, pravi, da se ženske, ki zbolijo zaradi raka na ma- terničnem vratu, večinoma na vabilo na preventivne ginekolo- ške preglede ne odzovejo, zato predrakave spremembe niso odkrite dovolj zgodaj. »Stare so od 50 do 64 let. Že zelo dolgo je znano, da okužbe s humanimi papilomavirusi povzročajo pre- drakave in rakave spremembe spolovil, rodil, zadnjika in ustne votline pri moških in ženskah. V Sloveniji smo v šolskem letu 2009/10 prvič uvedli možnost cepljenja proti HPV , najprej za deklice v 6. razredu osnovne šole, nato za vsa dekleta do 26. leta. Letos je cepljenje brez- plačno za vse mlade ženske in moške do 26. leta. Sicer se mladostnik za cepljenje lahko odloči sam, ko je star 15 let,« še dodaja Trop Skaza. Sšol V Sloveniji so že leta 1960 uvedli preventivne gineko- loške preglede, ki vključujejo test PAP oziroma odvzem brisa materničnega vratu za odkrivanje predrakavih spre- memb na materničnem vratu. Pred uvedbo presejalnega programa Zora v letu 2003 je bila obolevnost žensk zaradi raka na materničnem vratu bistveno višja, kot je danes. V mestni občini Celje je 16. in 17. novembra v podporo dejavnostim v turkizni bar- vi sijal celjski Stari grad. V občini Laško so osvetlili me- stno krožišče. Po podatkih celjske enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje je v zdravstveni regiji Celje v letu 2003 zaradi raka na maternič- Že pred leti je bil v okviru Zveze strokovnih društev me- dicinskih sester, babic in zdra- vstvenih tehnikov Slovenije izdan priročnik s priporočili za ukrepanje nujnih reševalnih enot v tovrstnih primerih. In- tervencijske službe se namreč v vsakem posredovanju lahko znajdejo v okoliščinah, v ka- terih je ogrožena tudi njihova varnost. V ponedeljkovi vaji so z reševalci sodelovali tudi pripadniki specialne enote po- licije, policijska letalska enota, mobilna kriminalistična enota in pripadniki centra za varnost in zaščito slovenske policije. »Ob obravnavi ›poškodovane‹ varovane osebe se je vaja iz ur- gentnega centra nadaljevala z dinamičnimi prikazi na bolni- šničnem heliportu in v kletnih prostorih, kjer so bili izvedeni postopki aretacije storilcev z uporabo posebne taktike spe- cialne policijske enote,« pravi- jo v celjski bolnišnici. Dodajajo še, da so takšne vaje izjemnega pomena za pripravo in uspo- sobljenost ekip. »Omogočajo nam, da preizkusimo proto- kole, izboljšamo odzivnost in okrepimo sodelovanje med različnimi službami v kritičnih situacijah. Z njimi zagotavljamo boljšo pripravljenost na izredne dogodke ter večjo varnost za bolnike, zaposlene in širšo sku- pnost,« še pravijo v bolnišnici. Sšol, foto: Andraž Purg V vaji je reševala tudi letalska enota policije. (Foto: SBC) Specialna enota slovenske policije. Če bi v bolnišnici resnično prišlo do hujšega napada, bi ta enota odigrala ključno vlogo. Z vajo so sodelujoči preverili ne le odzivanje na nevarne situa- cije, ampak tudi sodelovanje, ki je v kritičnih primerih izjemnega pomena. Novi TEDNIK št. 48 28. 11. 2024  COLOR CMYK stran 33 33 Št. 48, 28. november 2024 PREVENTIVNA VAJA www.muzej-nz-ce.si V torek, 3. decembra 2024, na ta veseli dan kulture, vas ob 18. uri vabimo v galerijo MnZC na odprtje nove občasne razstave SPOROČILNOST PLAKAT A. Splošna bolnišnica Celje je v ponedeljek dopoldne v Urgentnem centru Celje izvedla posebno vajo Amok do- godek in protiteroristični napad. Tako imenovani dogo- dek Amok je varnostni pojav, ko eden ali več storilcev brezciljno ali sistematično z orožjem, orodjem, nevar- nimi predmeti ali s sredstvi ubije ali poškoduje eno ali več oseb oziroma to poskuša storiti. Izraz naj bi izhajal iz malajščine in naj bi pomenil »norost z neobvladljivo jezo«. Reševalci in specialci sodelovali v vaji napada Vaja v primeru »norosti z neobvladljivo jezo« Pretekli teden je bil svetov- ni teden osveščanja o odpor- nosti mikrobov proti proti- mikrobnim zdravilom. Lani se je prodaja protimikrobnih zdravil za zdravljenje živali v Sloveniji glede na leto prej zmanjšala za deset odstotkov. »Mikrobna odpornost se nanaša na mikroorganizme, ki se ne odzivajo več na pro- timikrobna zdravila, kot so antibiotiki, antimikotiki, pro- tivirusna zdravila in antipara- zitiki. Pretirana in neustrezna uporaba antibiotikov in drugih protimikrobnih zdravil pri lju- deh in živalih lahko pospeši po- javljanje mikrobne odpornosti. Posledica je zmanjšana učin- kovitost antibiotikov in drugih protimikrobnih zdravil, okuž- be je zaradi tega vedno težje zdraviti,« pravijo v Upravi RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Ta že od leta 2008 pristojne ustanove, rejce in veterinarje osvešča o smi- selni uporabi protimikrobnih zdravil. Rejci živali morajo skr- beti za izvajanje biovarnostnih ukrepov ter celostno oskrbo živali, ki pripomore k zmanj- šanju uporabe antibiotikov. Če je kljub tem ukrepom uporaba Ko antibiotiki ne dosežejo več namena antibiotika nujna za ohranitev zdravja živali, veterinar pred- piše in uporabi antibiotik pre- udarno in odgovorno. »Na ravni Evropske unije je mikrobna odpornost ena naj- višjih prednostnih nalog na področju javnega zdravja, kar se odraža v ukrepih, sprejetih za boj proti njej. Med ključnimi ukrepi Evropske unije za obrav- navo mikrobne odpornosti so zmanjšanje uporabe antibioti- kov pri ljudeh, pravila za ome- jevanje antibiotikov pri rejnih živalih, naložbe v raziskave in razvoj za podporo razvoju no- vih antibiotikov ter okrepljeno spremljanje okolja za prepreče- vanje onesnaženja tal in vode z ostanki antibiotikov,« pravijo v upravi. Od lani morajo zato vse države članice obvezno poro- čati ne samo o prodaji, temveč tudi o uporabi protimikrobnih zdravil, uporabljenih pri zdra- vljenju živali. SŠol Društvo za boj proti raku regije Celje in celjska enota Nacionalnega inštituta za javno zdravje sta se pridružila obeležitvi svetovnega dne aktivnosti za odpravo raka ma- terničnega vratu, ki je vsako leto 17. novembra. Ob tej pri- ložnosti strokovnjaki opozarjajo, da je raka materničnega vratu možno odpraviti, tako da ženske v prihodnosti ne bodo več zbolevale in umirale zaradi te bolezni. Preventivni pregledi rešujejo življenja nem vratu zbolelo 46 žensk, v letu 2020 23. Vabilu na gine- kološki pregled se je v zadnjih treh letih v regiji odzvalo 76,4 odstotka žensk od 20. do 64. leta, kar je nekoliko več, kot je slovensko povprečje. Prim. doc. dr. Alenka Trop Skaza, zdravnica specialistka epidemiologije, predstojnica celjske enote NIJZ in članica Društva za boj proti raku re- gije Celje, pravi, da se ženske, ki zbolijo zaradi raka na ma- terničnem vratu, večinoma na vabilo na preventivne ginekolo- ške preglede ne odzovejo, zato predrakave spremembe niso odkrite dovolj zgodaj. »Stare so od 50 do 64 let. Že zelo dolgo je znano, da okužbe s humanimi papilomavirusi povzročajo pre- drakave in rakave spremembe spolovil, rodil, zadnjika in ustne votline pri moških in ženskah. V Sloveniji smo v šolskem letu 2009/10 prvič uvedli možnost cepljenja proti HPV , najprej za deklice v 6. razredu osnovne šole, nato za vsa dekleta do 26. leta. Letos je cepljenje brez- plačno za vse mlade ženske in moške do 26. leta. Sicer se mladostnik za cepljenje lahko odloči sam, ko je star 15 let,« še dodaja Trop Skaza. Sšol V Sloveniji so že leta 1960 uvedli preventivne gineko- loške preglede, ki vključujejo test PAP oziroma odvzem brisa materničnega vratu za odkrivanje predrakavih spre- memb na materničnem vratu. Pred uvedbo presejalnega programa Zora v letu 2003 je bila obolevnost žensk zaradi raka na materničnem vratu bistveno višja, kot je danes. V mestni občini Celje je 16. in 17. novembra v podporo dejavnostim v turkizni bar- vi sijal celjski Stari grad. V občini Laško so osvetlili me- stno krožišče. Po podatkih celjske enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje je v zdravstveni regiji Celje v letu 2003 zaradi raka na maternič- Že pred leti je bil v okviru Zveze strokovnih društev me- dicinskih sester, babic in zdra- vstvenih tehnikov Slovenije izdan priročnik s priporočili za ukrepanje nujnih reševalnih enot v tovrstnih primerih. In- tervencijske službe se namreč v vsakem posredovanju lahko znajdejo v okoliščinah, v ka- terih je ogrožena tudi njihova varnost. V ponedeljkovi vaji so z reševalci sodelovali tudi pripadniki specialne enote po- licije, policijska letalska enota, mobilna kriminalistična enota in pripadniki centra za varnost in zaščito slovenske policije. »Ob obravnavi ›poškodovane‹ varovane osebe se je vaja iz ur- gentnega centra nadaljevala z dinamičnimi prikazi na bolni- šničnem heliportu in v kletnih prostorih, kjer so bili izvedeni postopki aretacije storilcev z uporabo posebne taktike spe- cialne policijske enote,« pravi- jo v celjski bolnišnici. Dodajajo še, da so takšne vaje izjemnega pomena za pripravo in uspo- sobljenost ekip. »Omogočajo nam, da preizkusimo proto- kole, izboljšamo odzivnost in okrepimo sodelovanje med različnimi službami v kritičnih situacijah. Z njimi zagotavljamo boljšo pripravljenost na izredne dogodke ter večjo varnost za bolnike, zaposlene in širšo sku- pnost,« še pravijo v bolnišnici. Sšol, foto: Andraž Purg V vaji je reševala tudi letalska enota policije. (Foto: SBC) Specialna enota slovenske policije. Če bi v bolnišnici resnično prišlo do hujšega napada, bi ta enota odigrala ključno vlogo. Z vajo so sodelujoči preverili ne le odzivanje na nevarne situa- cije, ampak tudi sodelovanje, ki je v kritičnih primerih izjemnega pomena. Novi TEDNIK št. 48 28. 11. 2024  COLOR CMYK stran 34 34 Št. 48, 28. november 2024 BRALCI POROČEVALCI V dom Mavida Rogaška prihaja veliko prostovolj- cev, ki smo jim nadvse hvaležni, saj popestrijo dneve stanovalcem. Ku- harsko urico že nekaj let vodi »naša« Cvetka Kora- žija. Ob vseh jesenskih dobrotah nam je prišlo na misel, da bi tokrat pri- pravili dobrote iz čajote, imenovane tudi bodeča bučka. Čajota je vir vitamina C in aminokislin. Lahko jo pri- pravimo na različne načine, stanovalci so predlagali, da bi jo ocvrli. Sadež ima bodi- ce, ki so jih naše stanovalke spretno odstranile. Ko smo s posebno omako poskusi- li pripravljene čajote, smo vsi presenečeno ugotovili, kako okusne in polnega okusa so te bodeče bučke. Potopisnim predavanjem stanovalci vedno zelo radi prisluhnejo. Tokrat nam je svojo pot z Donačke gore do Triglava opisala gospa Hele- na Fric Križanec. Gospa So- nja Lah je povedala: »Njena Priložnosti regije Saša V petek, 15. novembra, je bil v Rdeči dvorani dogodek za mlade Priložnosti Saša regije. Razvojna agencija Savinjsko- -šaleške regije ga je v okviru izvajanja dejavnosti Centra za pravični prehod Saša organizirala z Ljudsko univerzo Velenje in s številnimi soorganizatorji. Dogodek Priložnosti Saša regije je obiskovalcem ponudil edinstveno priložnost za spoznavanje več kot 50 različnih poklicev. Na njem so sodelovali številni javni zavodi, šole, podjetja in lokalne skupnosti iz savinjsko-šaleške regije, ki so skupaj predstavili možnosti za karierni razvoj in izobraže- vanje v lokalnem okolju. Prestrukturiranje savinjsko-šaleške premogovniške regije v visokotehnološko je treba predstaviti že mladim, saj želimo, da bi ob prihajajočih spremembah videli svoje priložnosti v regiji. Dogodek je bil namenjen mladim, njihovim staršem in dru- gim zainteresiranim, ki so želeli od blizu spoznati sodobne poklice in pridobiti dragocene informacije za načrtovanje svo- je prihodnosti. Obiskovalci so lahko preizkusili svoje veščine v dinamičnih in interaktivnih delavnicah, ki so jih pripravili predstavniki različnih poklicev. Prav tako so imeli priložnost sodelovati v mreženju in spoznavati ljudi, ki delujejo na po- dročjih, ki jih zanimajo. Dogodek je bil zasnovan z namenom približevanja pokli- cev mladim, ki stojijo pred pomembnimi odločitvami glede izobraževalne ali karierne poti. Strokovnjaki so z veseljem odgovarjali na vprašanja in delili svoje izkušnje, kar je obi- skovalcem omogočilo vpogled v zahteve in priložnosti posa- meznih poklicev. Priložnosti regije Saša so pomemben korak k povezova- nju mladih z izobraževalnimi ustanovami in s podjetji ter h krepitvi razvoja regije. Organizatorji se zahvaljujejo vsem sodelujočim za njihov prispevek in obiskovalcem za izkazano zanimanje. Center za pravični prehod Saša Jesenski dogodki in dosežki skupine Kull V jesenskem času je Koz- janski park ponovno oživel s Praznikom kozjanskega jabolka, ki letos beleži že jubilejno, 25. obletnico in je poklon visokodebelnim sadovnjakom, ki so značil- ni za to območje. Posebna letošnja novost je bila dvo- dnevna velika zunanja raz- stava vseslovenske skupine Kulturno ustvarjalnih lju- biteljev Laško (Kull), ki jo vodi Planinčanka Klavdija Simler. Razstava je bila posvečena dosedanjim 24 praznikom kozjanskega jabolka in je bila na ogled v neposredni bliži- ni uprave Kozjanskega parka. Na razstavi je bilo predsta- vljenih kar 90 slikarskih del, izdelanih v različnih tehni- kah, kar je ustvarilo pestro in vizualno bogato doživetje za obiskovalce. Skupina Kull se je na do- godku predstavila tudi s prikazom klekljanja čipk. Poleg tega smo za najmlajše obiskovalce organizirali otro- ško delavnico papirčkanja, kjer so izdelovali in polepili ogromno kozjansko jabolko, kar je med otroki vzbudilo ve- liko veselja in ustvarjalnosti. Dodatno so jih razveselili s prisrčno zgodbo iz slikanice Dežni škrat in nezadovoljni ptič avtorice Alenke Križnik in ilustratorke Klavdije Si- mler, kar je poskrbelo za ča- robno vzdušje. Sodelovali po državi Sodelovali smo na števil- nih dogodkih, razstavah in festivalih. Slikarska dela smo razstavljali v knjižnici Rade- če, v Krmelju in Sevnici pod okriljem JSKD z naslovom Ko parkirišče postane prizo- rišče. Na Guštfestu je Jernej Slapšak predstavljal izdelke iz lesa. Klekljali smo na Lju- bljanskem klekljarskem fe- stivalu in razstavljali dela v Delavskem domu Trbovlje ter na gradu Sevnica. V Sevnici je v JSKD Sevnica Razstava s poličke in na gradu Sevnica razstava del s XXIV. Mednaro- dnega sevniškega likovnega shoda Grad 2024, kjer smo prejeli srebrno in šest brona- stih priznanj. Srebrno prizna- nje je prejel Volodymyr T yzun z delom Braslovško jezero. V galeriji Az Ilirsko sjemenište v Omišu je imel samostojno razstavo Volodymyr Tyzun z naslovom Izložba. Prevlado- vali so čudoviti morski motivi in tihožitja. Številni dogodki V letu 2024 smo sodelova- li in postavili 17 skupinskih razstav po Sloveniji. Imeli smo tri razstave v tujini in pet razstav v Sloveniji. Od skupaj 15 dogodkov smo imeli dve otroški delavnici, udeleženi smo bili na petih izobraževa- njih. V Sloveniji in tujini smo prejeli številna priznanja. V petih mesecih smo razstavili približno tisoč naših del. V decembru vas vabimo na dogodek Božična pravlji- ca, ki bo v Visočah, kjer vam bo družina Simler-Lapornik prikazala čarobni dan boži- ča. 30. januarja vabljeni na dogodek v Knjižnico Laško, kjer bomo ob kulturnem programu razstavljali dela z naslovom Ko sanje postanejo resničnost. Vse lepo v novem letu 2025. MILENA ŽOHAR Pestro novembrsko dogajanje zgodba se me je zelo dota- knila, saj je gospa Helena čustveno pripovedovala, zakaj se je odločila za ta korak. Tudi sama sem, sicer po etapah, v svoji mladosti prehodila delček te poti.« V domu Mavida Roga- ška stremimo k ohranjanju starih ljudskih običajev. V preteklem tednu smo se spomnili svetega Martina, ki iz mošta naredi vino. Člani Folklornega društva Minerali so na zabaven način prikazali, kako škof blagoslovi mošt in iz njega naredi sladko vince. Na- smejani in veseli igralci, ki so bili oblečeni v slovenske narodne noše, so nasmejali polno dvorano stanovalcev. Ob koncu blagoslova je go- spod škof z vsemi nazdravil ter jim zaželel vse dobro. Brez glasbe seveda ni pra- vega blagoslova – slovenske napitnice so zapeli člani društva in naši stanovalci. VALENTINA JECL Novi TEDNIK št. 48 28. 11. 2024  COLOR CMYK stran 34 34 Št. 48, 28. november 2024 BRALCI POROČEVALCI V dom Mavida Rogaška prihaja veliko prostovolj- cev, ki smo jim nadvse hvaležni, saj popestrijo dneve stanovalcem. Ku- harsko urico že nekaj let vodi »naša« Cvetka Kora- žija. Ob vseh jesenskih dobrotah nam je prišlo na misel, da bi tokrat pri- pravili dobrote iz čajote, imenovane tudi bodeča bučka. Čajota je vir vitamina C in aminokislin. Lahko jo pri- pravimo na različne načine, stanovalci so predlagali, da bi jo ocvrli. Sadež ima bodi- ce, ki so jih naše stanovalke spretno odstranile. Ko smo s posebno omako poskusi- li pripravljene čajote, smo vsi presenečeno ugotovili, kako okusne in polnega okusa so te bodeče bučke. Potopisnim predavanjem stanovalci vedno zelo radi prisluhnejo. Tokrat nam je svojo pot z Donačke gore do Triglava opisala gospa Hele- na Fric Križanec. Gospa So- nja Lah je povedala: »Njena Priložnosti regije Saša V petek, 15. novembra, je bil v Rdeči dvorani dogodek za mlade Priložnosti Saša regije. Razvojna agencija Savinjsko- -šaleške regije ga je v okviru izvajanja dejavnosti Centra za pravični prehod Saša organizirala z Ljudsko univerzo Velenje in s številnimi soorganizatorji. Dogodek Priložnosti Saša regije je obiskovalcem ponudil edinstveno priložnost za spoznavanje več kot 50 različnih poklicev. Na njem so sodelovali številni javni zavodi, šole, podjetja in lokalne skupnosti iz savinjsko-šaleške regije, ki so skupaj predstavili možnosti za karierni razvoj in izobraže- vanje v lokalnem okolju. Prestrukturiranje savinjsko-šaleške premogovniške regije v visokotehnološko je treba predstaviti že mladim, saj želimo, da bi ob prihajajočih spremembah videli svoje priložnosti v regiji. Dogodek je bil namenjen mladim, njihovim staršem in dru- gim zainteresiranim, ki so želeli od blizu spoznati sodobne poklice in pridobiti dragocene informacije za načrtovanje svo- je prihodnosti. Obiskovalci so lahko preizkusili svoje veščine v dinamičnih in interaktivnih delavnicah, ki so jih pripravili predstavniki različnih poklicev. Prav tako so imeli priložnost sodelovati v mreženju in spoznavati ljudi, ki delujejo na po- dročjih, ki jih zanimajo. Dogodek je bil zasnovan z namenom približevanja pokli- cev mladim, ki stojijo pred pomembnimi odločitvami glede izobraževalne ali karierne poti. Strokovnjaki so z veseljem odgovarjali na vprašanja in delili svoje izkušnje, kar je obi- skovalcem omogočilo vpogled v zahteve in priložnosti posa- meznih poklicev. Priložnosti regije Saša so pomemben korak k povezova- nju mladih z izobraževalnimi ustanovami in s podjetji ter h krepitvi razvoja regije. Organizatorji se zahvaljujejo vsem sodelujočim za njihov prispevek in obiskovalcem za izkazano zanimanje. Center za pravični prehod Saša Jesenski dogodki in dosežki skupine Kull V jesenskem času je Koz- janski park ponovno oživel s Praznikom kozjanskega jabolka, ki letos beleži že jubilejno, 25. obletnico in je poklon visokodebelnim sadovnjakom, ki so značil- ni za to območje. Posebna letošnja novost je bila dvo- dnevna velika zunanja raz- stava vseslovenske skupine Kulturno ustvarjalnih lju- biteljev Laško (Kull), ki jo vodi Planinčanka Klavdija Simler. Razstava je bila posvečena dosedanjim 24 praznikom kozjanskega jabolka in je bila na ogled v neposredni bliži- ni uprave Kozjanskega parka. Na razstavi je bilo predsta- vljenih kar 90 slikarskih del, izdelanih v različnih tehni- kah, kar je ustvarilo pestro in vizualno bogato doživetje za obiskovalce. Skupina Kull se je na do- godku predstavila tudi s prikazom klekljanja čipk. Poleg tega smo za najmlajše obiskovalce organizirali otro- ško delavnico papirčkanja, kjer so izdelovali in polepili ogromno kozjansko jabolko, kar je med otroki vzbudilo ve- liko veselja in ustvarjalnosti. Dodatno so jih razveselili s prisrčno zgodbo iz slikanice Dežni škrat in nezadovoljni ptič avtorice Alenke Križnik in ilustratorke Klavdije Si- mler, kar je poskrbelo za ča- robno vzdušje. Sodelovali po državi Sodelovali smo na števil- nih dogodkih, razstavah in festivalih. Slikarska dela smo razstavljali v knjižnici Rade- če, v Krmelju in Sevnici pod okriljem JSKD z naslovom Ko parkirišče postane prizo- rišče. Na Guštfestu je Jernej Slapšak predstavljal izdelke iz lesa. Klekljali smo na Lju- bljanskem klekljarskem fe- stivalu in razstavljali dela v Delavskem domu Trbovlje ter na gradu Sevnica. V Sevnici je v JSKD Sevnica Razstava s poličke in na gradu Sevnica razstava del s XXIV. Mednaro- dnega sevniškega likovnega shoda Grad 2024, kjer smo prejeli srebrno in šest brona- stih priznanj. Srebrno prizna- nje je prejel Volodymyr T yzun z delom Braslovško jezero. V galeriji Az Ilirsko sjemenište v Omišu je imel samostojno razstavo Volodymyr Tyzun z naslovom Izložba. Prevlado- vali so čudoviti morski motivi in tihožitja. Številni dogodki V letu 2024 smo sodelova- li in postavili 17 skupinskih razstav po Sloveniji. Imeli smo tri razstave v tujini in pet razstav v Sloveniji. Od skupaj 15 dogodkov smo imeli dve otroški delavnici, udeleženi smo bili na petih izobraževa- njih. V Sloveniji in tujini smo prejeli številna priznanja. V petih mesecih smo razstavili približno tisoč naših del. V decembru vas vabimo na dogodek Božična pravlji- ca, ki bo v Visočah, kjer vam bo družina Simler-Lapornik prikazala čarobni dan boži- ča. 30. januarja vabljeni na dogodek v Knjižnico Laško, kjer bomo ob kulturnem programu razstavljali dela z naslovom Ko sanje postanejo resničnost. Vse lepo v novem letu 2025. MILENA ŽOHAR Pestro novembrsko dogajanje zgodba se me je zelo dota- knila, saj je gospa Helena čustveno pripovedovala, zakaj se je odločila za ta korak. Tudi sama sem, sicer po etapah, v svoji mladosti prehodila delček te poti.« V domu Mavida Roga- ška stremimo k ohranjanju starih ljudskih običajev. V preteklem tednu smo se spomnili svetega Martina, ki iz mošta naredi vino. Člani Folklornega društva Minerali so na zabaven način prikazali, kako škof blagoslovi mošt in iz njega naredi sladko vince. Na- smejani in veseli igralci, ki so bili oblečeni v slovenske narodne noše, so nasmejali polno dvorano stanovalcev. Ob koncu blagoslova je go- spod škof z vsemi nazdravil ter jim zaželel vse dobro. Brez glasbe seveda ni pra- vega blagoslova – slovenske napitnice so zapeli člani društva in naši stanovalci. VALENTINA JECL Novi TEDNIK št. 48 28. 11. 2024  COLOR CMYK stran 35 35 Št. 48, 28. november 2024 BRALCI POROČEVALCI Ekološko je dobro Osnovna šola Vojnik je sodelovala v projektu Malica za okoljsko 5-ko. Gre za projekt, ki v šolah spodbuja uživanje lokalno pridelanih ekološko živil. Eno od priporočil projekta je bilo, naj šola za pripravo malice nabavi ekološka ži- vila neposredno z ekoloških kmetij, ki od šole niso oddaljene več kot 50 kilo- metrov. Projekt vodi in organizira Zve- za društev ekoloških kmetov Slovenije (ZDEKS). V prvem delu projekta se je skupina petih učencev z učiteljicama odpravila v Braslovče. Obiskali smo ekološko kmetijo Pšaker, ki se ukvarja z ekološko pridelavo jabolk, iz njih dela tudi sok, jabolčni čips in kis. Lastnik kmetije Peter Pšaker nam je razkazal kmetijo ter razložil, kako se eko- loški način pridelave jabolk razlikuje od običajnih praks. Naša glavna naloga ni bila le spoznati kmetijo, ampak posneti tudi novinarski prispevek – videoposnetek, v katerega smo vključili intervju z lastni- kom – posneli smo tudi nasad jablan in predelavo jabolk v jabolčni sok. Zelo za- nimivo je bilo opazovati, kako avtomatizi- rana linija polni sok v steklenice in vreče. Lokalno ekološko malico smo imeli v četrtek, 7 . novembra. Vsi učenci v šoli so si najprej ogledali novinarski prispevek z ekološke kmetije Pšaker, nato je sledila okusna ekološka malica, ki je vključevala ekopolnovreden mlečni pšenični zdrob, ekomed in ekojabolka z ekološke kmetije Pšaker. EMA BOŽNIK, učenka OŠ Vojnik Slavilni večer sodobne krščanske glasbe Dijaki blesteli na mednarodnem tekmovanju Od 13. do 15. novembra 2024 sta bila v hotelu Amphora v Splitu že 10. mednarodno tekmovanje in festival nata- karjev, baristov, barmanov in restavracij Grand Gourmet. Na enem najprestižnejših dogodkov v gostinskem svetu so sodelovali trije dijaki programa gastronomske in hotel- ske storitve Šole za storitvene dejavnosti Šolskega centra Velenje. Dijaki so se pod mentorstvom Simone Pompe in Anžeta Šmida pomerili s 16 tekmovalci iz različnih držav. V kategoriji Long Drink Junior sta zlati medalji in zlato priznanje osvojila Blaž Biškop in Til Obreza. Blaž je prejel tudi prestižni pokal za najboljšo kreacijo, Til pa se je glede na seštevek točk povzpel na 3. mesto med prejemniki zlatih medalj. V kategoriji Junior Barista je z alkoholnim koktajlom na osnovi kave tekmovala Natalija Jakob, ki je prikazala latte art in za svoj nastop osvojila bronasto medaljo in bronasto priznanje. Natalija, Til in Blaž so s svojim uspehom dokazali, da dijaki ŠSD iz leta v leto sodijo v sam vrh ne samo na državni, ampak tudi mednarodni ravni. SIMONA POMPE Bruno z bronasto značko Na letošnjem državnem tekmovanju v turističnem vode- nju po starem mestnem jedru Kranja se je odlično odrezal Žalčan Bruno Fänrich, dijak Šolskega centra Velenje. Za- sedel je skupno 3. mesto in prejel bronasto značko mlade- ga turističnega vodnika ter nagradni bon organizatorice tekmovanja – Turistično-gostinske zbornice Slovenije. Pridobil je tudi licenco turističnega vodnika. Ne izreden smisel za javno nastopanje je Bruno že več- krat opozoril v šoli z govornimi nastopi in s simulacija- mi izvedbe vodenj na terenu. Na tekmovanju v Kranju je navdušil z izjemnim nastopom, v katerem je predstavil Slovenski trg s kipi in z okoliškimi zgradbami. Dodano vrednost njegovega tekmovalnega nastopa je predstavljala podrobna predstavitev makete Kranja, na kateri je povzel potek celotnega vodenja. »S prijatelji smo uživali predvsem v pripravah na tekmovanje, saj smo se pri tem vsi zelo zabavali, tekmovanje pa mi je predstavljalo novo izkušnjo in izziv,« je povedal. V Šolskem centru Velenje so se raz- veselili njegovega uspeha. BF Bruno Fänrich je drugi z desne v modrem puloverju. (Foto: ŠC Velenje) Po uspešnem oktobrskem začetku nove sezone 3D-večerov v Salezijanskem mladin- skem centru Celje (večerov, ki jih pripravljamo enkrat mesečno in vsebujejo elemente druženja, duhovnosti in razprav) smo v petek, 15. novembra, medse povabili slavilno skupnost Katoliške mladine – Rapha Worship, katere poslanstvo je z glasbo voditi mlade v bližino Boga. In to počnejo predvsem z izvajanjem, razvijanjem in s širjenjem sodobne krščanske glasbe. Predstavnik Salezijanskega mladinskega centra Celje nas je v večer uvedel z nekaj be- sedami dobrodošlice. Nato so nas gostje skozi pestro pale- to pesmi sodobne krščanske glasbe in s slavljenjem pope- ljali skozi slavilni večer. Pri petju so se jim pridružili tudi obiskovalci dogodka. Uro in pol trajajoč koncert se je končal s pozdravom in z blagoslovom gospoda Pe- tra Končana, inšpektorja in- špektorije sv. Cirila in Metoda Ljubljana, nato se je druženje nadaljevalo v prostorih mla- dinskega centra. 3D-večeri so postali že dobro znan koncept. Gost prihodnjega večera bo v ne- posredni pripravi na božič v petek, 20. decembra, ob 19.30 salezijanec misijonar Jože Andolšek. KLEMENTINA FIDLER Novi TEDNIK št. 48 28. 11. 2024  COLOR CMYK stran 36 36 Št. 48, 28. november 2024 AKTUALNA PONUDBA Sanacija vraščenega nohta z nohtno sponko AN.NIKA V Centrih AN.NIKA se že več kot 17 let specializirano ukvarja- mo z reševanjem vraščenih nohtov z namestitvijo medicinske nohtne sponke AN.NIKA in imamo razvite lastne metode dela. Ta metoda je zelo učinkovita in omogoča hitro okrevanje brez potrebe po kirurškem posegu, po namestitvi sponke ne potre- bujete bolniškega staleža in bolečina izgine takoj po namestitvi sponke. Medicinska nohtna sponka AN.NIKA je tanka jeklena žička, ki jo namestimo na noht, da popravi njegovo rast in prepreči vraščanje. Sponka deluje s pomočjo nežne sile, ki dvigne rob nohta, da ta ne pritiska več v kožo. S tem se zmanjšata vnetje in bolečina, noht se postopoma vrača v pravilen položaj in tudi po odstranitvi sponke raste pravilno ter se ne vrašča več. Sponko oblikujemo tako, da se 100-odstotno prilega nohtu vsakega posameznika, in s tem omogočimo optimalne rezultate. Glivice na nohtih so resna težava Glivice na nohtih so resna problematika sodobnega sveta, ki prizadene ogromno ljudi. V Centrih AN.NIKA imamo razvite lastne metode, s katerimi uspešno saniramo glivične nohte, ki so oboleli tudi že več let. Poudarjamo celostni pristop k odpra- vljanju glivičnih okužb nohtov, zato smo razvili lastne izdelke AN.NIKA za nego nohtov in stopal kot tudi prehranska dopol- nila, s katerimi podpremo čiščenje telesa in tako pomagamo strankam do še hitrejših in boljših rezultatov pri odpravljanju glivic na nohtih. Mnoge znanstvene študije kažejo na povezavo med različnimi bolezenskimi stanji in glivicami na nohtih, saj glivice sproščajo v naš krvni obtok toksine. Zato je zelo pomembno, da začnemo glivice odpravljati takoj, ko opazimo spremembe nohta. klikni! Prve in verodostojne informacije s Celjskega www .no vit ednik.si AN.NIKA Celje, 051 661 665, info@annika.si, www.annika.si, www.annika.si/shop/ Izkoristite 30 odstotkov popusta na vse izdelke AN.NIKA! V vseh Centrih AN.NIKA in na spletni strani www.annika.si samo do 2. decembra 2024. V Centrih AN.NIKA smo na podlagi več kot 17 let izkušenj na področju medicinske pedikure razvili lastne metode dela AN.NIKA, s katerimi uspešno rešujemo vraščene nohte, glivična obolenja nohtov, kurja očesa in otiščance, bradavice na stopalih in suho ter razpokano kožo pet. Naj bo vaš korak prijeten in brez bolečin V Centrih AN.NIKA uspešno nad težave nohtov in stopal Vas otiščanci in kurja očesa ovirajo pri hoji? Kurja očesa in otiščanci so pogoste težave, ki prizadenejo kožo stopal in lahko povzročijo nelagodje ter bolečino pri hoji. Kur- ja očesa so območja trde kože, ki se tvorijo zaradi nenehnega pritiska ali trenja, pogosto zaradi nošenja neudobnih čevljev ali nepravilne hoje. Otiščanci so podobni kurjim očesom, vendar se pogosto tvorijo na manjših površinah in so bolj boleči. Obe težavi lahko omejita gibljivost in povzročita nelagodje pri vsakodnevnih dejavnostih. Reševanje kurjih očes in otiščancev zahteva redno nego in upo- števanje nekaterih korakov. Prvi korak je obisk strokovno usposo- bljenega pedikerja, ki na neagresiven način odstrani trdo kožo in »jedro« kurjega očesa. Drugi korak je izbira udobne in pra- vilne obutve, ki ne povzroča pretiranega trenja ali pritiska na stopala. Prav tako je pomembno redno negovanje kože stopal, da preprečimo nastanek trde kože in ohranjamo kožo prožno. Naše poslanstvo je osveščanje ljudi o pomembnosti nege stopal, saj nas nosijo celo življenje. Zdravje stopal močno vpliva na kakovost našega vsakdana. V ta namen smo razvili lastno linijo izdelkov AN.NIKA za domačo nego različnih problematik stopal in nohtov. Vsi izdelki AN.NIKA so razviti z mislijo na uporabnika in so ciljno usmerjeni v problematiko, ki jo rešujejo. V našem podjetju iz srca verjamemo, da si prav vsak zasluži prijeten korak. PREJ PREJ POTEM POTEM Novi TEDNIK št. 48 28. 11. 2024  COLOR CMYK stran 37 37 Št. 48, 28. november 2024 PODLISTEK V cerkvi Sv. Jurija v Sloven- skih Konjicah iz 13. stoletja je od 1715 visel zvon celjskega zvonarja Konrada Schneider- ja, ter od 1984 dva manjša zvonova iz livarne Grassmayr v Innsbrucku. Najstarejši zvon so konec leta 2023 dali obnoviti prav v www.kamra.si ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Rubriko ureja Osrednja knjižnica Celje. ALBUM S CELJSKEGA Ob tirnicah železniške postaje v Celju, osemdeseta leta 20. stol. Na levi je takrat na novo postavljena delavnica signalno-var- nostnih naprav in centralna postavljalnica za vodenje prometa postaje Celje. Na desni je kretniška postojanka I, od koder so prestavljali kretnice in signale na severni strani postaje (Velenje in Maribor). Na desni so dobro vidni žični vodi te naprave in električna napeljava za razsvetljavo prvega tira proti Velenju. Vsi zanimivi objekti na južni strani postaje Celje (proti Zida- nemu Mostu) so bili že odstranjeni, razen na levi, kjer je bila gradbena baraka podjetja Pap, ki je opravljalo dela na avtomati- zaciji postaje Celje. Vidna sta še telefonska drogova, po katerih je potekal »čuvajniški« in obratni vod proti postaji Velenje. Na fotografiji se ne vidi vodna postaja na južni strani postaje. Besedilo: Brane Feldin, foto: Brane Žager Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje INFO: srecko.macek@knjiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra.si, Album Slovenije – osebni spomini 20. stol. S pogledom proti jugu na Stari grad z Grmado in položno Vipoto v ozadju. to livarno, ter kupili novi veliki zvon, težak 2870 kg. Slovesno so jih nazaj v obnovljen zvonik povzdignili junija 2024. Zvonik s korenasto streho na zahodni strani nadžupnijske cerkve sv. Jurija izvira s konca 13. stoletja, v 18. stoletju (leta 1720) je bil povišan in je do- bil baročno kupolasto streho. S svojo mogočno arhitekturo (višina 62 m) se uvršča med najstarejše in največje na slo- venskem Štajerskem. Leta 1831 so ga vnovič prekrili, sedanjo podobo s piramidalno obliko strehe pa je dobil v letu 1871. V zvoniku je ohranjena delujoča nosilnih tramov zvonov, vključ- no z jarmi in osmi, pristopila k projektu temeljite prenove. Ta je poleg navedenega ob- segala tudi elektroinstalacije, elektroniko in programje, ki bo s pomočjo nove radijsko vode- ne stolpne ure upravljalo tudi pogon in bitje zvonov. Najstarejši zvon iz leta 1715 so ob koncu leta 2023 dali ob- noviti v livarno Grassmayr v Innsbrucku, najpomembnejša pridobitev pa je zagotovo novi veliki zvon s težo 2870 kg, ki so ga tam slovesno vlili v decem- bru v navzočnosti arhidiako- na Jožefa Vogrina, gradbenega odbora za obnovo zvonika, ob petju konjiškega župnijskega pevskega zbora. Na podlagi tona zvona v obnovi so kasne- je uglasili novi zvon in tudi oba zvonova iz leta 1984. Po prenovi ima sedaj stopni- šče v zvoniku višino 19,6 m, od pevskega kora do zvonov pa je sedaj pet etaž, ki jih povezuje skoraj devetdeset stopnic. Velika slovesnost v župniji je tako bila v nedeljo, 21. aprila 2024, ob praznovanju farnega zavetnika sv. Jurija, ko so v prenovljeni zvonik dvignili vse štiri zvonove. Velika množica vernih, sku- paj okoli dva tisoč, je z viso- kimi gosti, veleposlanikom Malteškega viteškega reda v Sloveniji, knezom Marianom Hugom von Windisch-Grae- tzom, poslancem Bojanom Podkrajškom ter županom Dragom Ratajcem pospremi- la dogodek v prisotnosti naro- dnih noš, gasilcev, avto-moto društva, Jurjeve konjenice, godbe na pihala, skavtov in župnijskega pevskega zbora. Obnovljeni zvonik in nova zvonova je blagoslovil in po- svetil mariborski nadškof in metropolit Alojzij Cvikl, ob apostolskem nunciju Jeanu Marie Speichu ter nadžupni- ku in arhidiakonu Jožefu Vo- grinu. Ob koncu slovesne maše so številne zbrane nagovorili nun- cij msgr. Speich, predsednik gradbenega odbora za obnovo zvonika Ivan Furman, župan Drago Ratajc, knez Mariano Hugo von Windisch-Graetz, nadžupnik Vogrin pa je izre- kel zahvalo vsem sodelavcem, zaslužnim, dobrotnikom ter gostom. Besedilo in foto: Sebastjan Habicht Za Novi tednik pripravila Ana Zidanšek, Splošna knjižnica Slovenske Konjice mehanska nihajna stolpna ura s štirimi številčnicami, ki je pre- ko zvonov upravljala tudi bitje. Ponos vseh župljanov je nedvomno najstarejši zvon celjskega zvonarja Konrada Schneiderja iz leta 1715, ko je bila kasnejša nadžupnija zača- sno pod upravo Žičke kartuzi- je. Izmed vseh nadžupnijskih zvonov je le-ta namreč edini, ki je prestal tako prvo kot drugo svetovno vojno, vse druge so namreč iz zvonika odstranili in jih prelili v orožje. Od nekdanjih zvonov naj omenim samo veliki zvon s težo 2618 kg, ki ga je leta 1924 vlila livarna bratov Bühl v Ma- riboru in ga je leta 1943, skupaj z drugimi, okupator po žele- znici odpeljal v razrez. V novejšem obdobju je na- džupnija leta 1984 v livarni Grassmayr v Innsbrucku na- ročila in prevzela dva manjša zvonova za cerkev sv. Jurija, v srcih mnogih župljanov pa je dolga leta tlela želja po večjem zvonu, podobnem nekdanjima iz let 1869 oz. 1924. Leta 2023 je nadžupnija zara- di dotrajanosti zvonika, notra- njega stopnišča in podestov ter Konjiški zvonovi Viseča zvona v cerkvi sv. Jurija Zvon iz leta 1715 ob obnovi leta 2024 Novi TEDNIK št. 48 28. 11. 2024  COLOR CMYK stran 36 36 Št. 48, 28. november 2024 AKTUALNA PONUDBA Sanacija vraščenega nohta z nohtno sponko AN.NIKA V Centrih AN.NIKA se že več kot 17 let specializirano ukvarja- mo z reševanjem vraščenih nohtov z namestitvijo medicinske nohtne sponke AN.NIKA in imamo razvite lastne metode dela. Ta metoda je zelo učinkovita in omogoča hitro okrevanje brez potrebe po kirurškem posegu, po namestitvi sponke ne potre- bujete bolniškega staleža in bolečina izgine takoj po namestitvi sponke. Medicinska nohtna sponka AN.NIKA je tanka jeklena žička, ki jo namestimo na noht, da popravi njegovo rast in prepreči vraščanje. Sponka deluje s pomočjo nežne sile, ki dvigne rob nohta, da ta ne pritiska več v kožo. S tem se zmanjšata vnetje in bolečina, noht se postopoma vrača v pravilen položaj in tudi po odstranitvi sponke raste pravilno ter se ne vrašča več. Sponko oblikujemo tako, da se 100-odstotno prilega nohtu vsakega posameznika, in s tem omogočimo optimalne rezultate. Glivice na nohtih so resna težava Glivice na nohtih so resna problematika sodobnega sveta, ki prizadene ogromno ljudi. V Centrih AN.NIKA imamo razvite lastne metode, s katerimi uspešno saniramo glivične nohte, ki so oboleli tudi že več let. Poudarjamo celostni pristop k odpra- vljanju glivičnih okužb nohtov, zato smo razvili lastne izdelke AN.NIKA za nego nohtov in stopal kot tudi prehranska dopol- nila, s katerimi podpremo čiščenje telesa in tako pomagamo strankam do še hitrejših in boljših rezultatov pri odpravljanju glivic na nohtih. Mnoge znanstvene študije kažejo na povezavo med različnimi bolezenskimi stanji in glivicami na nohtih, saj glivice sproščajo v naš krvni obtok toksine. Zato je zelo pomembno, da začnemo glivice odpravljati takoj, ko opazimo spremembe nohta. klikni! Prve in verodostojne informacije s Celjskega www .no vit ednik.si AN.NIKA Celje, 051 661 665, info@annika.si, www.annika.si, www.annika.si/shop/ Izkoristite 30 odstotkov popusta na vse izdelke AN.NIKA! V vseh Centrih AN.NIKA in na spletni strani www.annika.si samo do 2. decembra 2024. V Centrih AN.NIKA smo na podlagi več kot 17 let izkušenj na področju medicinske pedikure razvili lastne metode dela AN.NIKA, s katerimi uspešno rešujemo vraščene nohte, glivična obolenja nohtov, kurja očesa in otiščance, bradavice na stopalih in suho ter razpokano kožo pet. Naj bo vaš korak prijeten in brez bolečin V Centrih AN.NIKA uspešno nad težave nohtov in stopal Vas otiščanci in kurja očesa ovirajo pri hoji? Kurja očesa in otiščanci so pogoste težave, ki prizadenejo kožo stopal in lahko povzročijo nelagodje ter bolečino pri hoji. Kur- ja očesa so območja trde kože, ki se tvorijo zaradi nenehnega pritiska ali trenja, pogosto zaradi nošenja neudobnih čevljev ali nepravilne hoje. Otiščanci so podobni kurjim očesom, vendar se pogosto tvorijo na manjših površinah in so bolj boleči. Obe težavi lahko omejita gibljivost in povzročita nelagodje pri vsakodnevnih dejavnostih. Reševanje kurjih očes in otiščancev zahteva redno nego in upo- števanje nekaterih korakov. Prvi korak je obisk strokovno usposo- bljenega pedikerja, ki na neagresiven način odstrani trdo kožo in »jedro« kurjega očesa. Drugi korak je izbira udobne in pra- vilne obutve, ki ne povzroča pretiranega trenja ali pritiska na stopala. Prav tako je pomembno redno negovanje kože stopal, da preprečimo nastanek trde kože in ohranjamo kožo prožno. Naše poslanstvo je osveščanje ljudi o pomembnosti nege stopal, saj nas nosijo celo življenje. Zdravje stopal močno vpliva na kakovost našega vsakdana. V ta namen smo razvili lastno linijo izdelkov AN.NIKA za domačo nego različnih problematik stopal in nohtov. Vsi izdelki AN.NIKA so razviti z mislijo na uporabnika in so ciljno usmerjeni v problematiko, ki jo rešujejo. V našem podjetju iz srca verjamemo, da si prav vsak zasluži prijeten korak. PREJ PREJ POTEM POTEM Novi TEDNIK št. 48 28. 11. 2024  COLOR CMYK stran 37 37 Št. 48, 28. november 2024 PODLISTEK V cerkvi Sv. Jurija v Sloven- skih Konjicah iz 13. stoletja je od 1715 visel zvon celjskega zvonarja Konrada Schneider- ja, ter od 1984 dva manjša zvonova iz livarne Grassmayr v Innsbrucku. Najstarejši zvon so konec leta 2023 dali obnoviti prav v www.kamra.si ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Rubriko ureja Osrednja knjižnica Celje. ALBUM S CELJSKEGA Ob tirnicah železniške postaje v Celju, osemdeseta leta 20. stol. Na levi je takrat na novo postavljena delavnica signalno-var- nostnih naprav in centralna postavljalnica za vodenje prometa postaje Celje. Na desni je kretniška postojanka I, od koder so prestavljali kretnice in signale na severni strani postaje (Velenje in Maribor). Na desni so dobro vidni žični vodi te naprave in električna napeljava za razsvetljavo prvega tira proti Velenju. Vsi zanimivi objekti na južni strani postaje Celje (proti Zida- nemu Mostu) so bili že odstranjeni, razen na levi, kjer je bila gradbena baraka podjetja Pap, ki je opravljalo dela na avtomati- zaciji postaje Celje. Vidna sta še telefonska drogova, po katerih je potekal »čuvajniški« in obratni vod proti postaji Velenje. Na fotografiji se ne vidi vodna postaja na južni strani postaje. Besedilo: Brane Feldin, foto: Brane Žager Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje INFO: srecko.macek@knjiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra.si, Album Slovenije – osebni spomini 20. stol. S pogledom proti jugu na Stari grad z Grmado in položno Vipoto v ozadju. to livarno, ter kupili novi veliki zvon, težak 2870 kg. Slovesno so jih nazaj v obnovljen zvonik povzdignili junija 2024. Zvonik s korenasto streho na zahodni strani nadžupnijske cerkve sv. Jurija izvira s konca 13. stoletja, v 18. stoletju (leta 1720) je bil povišan in je do- bil baročno kupolasto streho. S svojo mogočno arhitekturo (višina 62 m) se uvršča med najstarejše in največje na slo- venskem Štajerskem. Leta 1831 so ga vnovič prekrili, sedanjo podobo s piramidalno obliko strehe pa je dobil v letu 1871. V zvoniku je ohranjena delujoča nosilnih tramov zvonov, vključ- no z jarmi in osmi, pristopila k projektu temeljite prenove. Ta je poleg navedenega ob- segala tudi elektroinstalacije, elektroniko in programje, ki bo s pomočjo nove radijsko vode- ne stolpne ure upravljalo tudi pogon in bitje zvonov. Najstarejši zvon iz leta 1715 so ob koncu leta 2023 dali ob- noviti v livarno Grassmayr v Innsbrucku, najpomembnejša pridobitev pa je zagotovo novi veliki zvon s težo 2870 kg, ki so ga tam slovesno vlili v decem- bru v navzočnosti arhidiako- na Jožefa Vogrina, gradbenega odbora za obnovo zvonika, ob petju konjiškega župnijskega pevskega zbora. Na podlagi tona zvona v obnovi so kasne- je uglasili novi zvon in tudi oba zvonova iz leta 1984. Po prenovi ima sedaj stopni- šče v zvoniku višino 19,6 m, od pevskega kora do zvonov pa je sedaj pet etaž, ki jih povezuje skoraj devetdeset stopnic. Velika slovesnost v župniji je tako bila v nedeljo, 21. aprila 2024, ob praznovanju farnega zavetnika sv. Jurija, ko so v prenovljeni zvonik dvignili vse štiri zvonove. Velika množica vernih, sku- paj okoli dva tisoč, je z viso- kimi gosti, veleposlanikom Malteškega viteškega reda v Sloveniji, knezom Marianom Hugom von Windisch-Grae- tzom, poslancem Bojanom Podkrajškom ter županom Dragom Ratajcem pospremi- la dogodek v prisotnosti naro- dnih noš, gasilcev, avto-moto društva, Jurjeve konjenice, godbe na pihala, skavtov in župnijskega pevskega zbora. Obnovljeni zvonik in nova zvonova je blagoslovil in po- svetil mariborski nadškof in metropolit Alojzij Cvikl, ob apostolskem nunciju Jeanu Marie Speichu ter nadžupni- ku in arhidiakonu Jožefu Vo- grinu. Ob koncu slovesne maše so številne zbrane nagovorili nun- cij msgr. Speich, predsednik gradbenega odbora za obnovo zvonika Ivan Furman, župan Drago Ratajc, knez Mariano Hugo von Windisch-Graetz, nadžupnik Vogrin pa je izre- kel zahvalo vsem sodelavcem, zaslužnim, dobrotnikom ter gostom. Besedilo in foto: Sebastjan Habicht Za Novi tednik pripravila Ana Zidanšek, Splošna knjižnica Slovenske Konjice mehanska nihajna stolpna ura s štirimi številčnicami, ki je pre- ko zvonov upravljala tudi bitje. Ponos vseh župljanov je nedvomno najstarejši zvon celjskega zvonarja Konrada Schneiderja iz leta 1715, ko je bila kasnejša nadžupnija zača- sno pod upravo Žičke kartuzi- je. Izmed vseh nadžupnijskih zvonov je le-ta namreč edini, ki je prestal tako prvo kot drugo svetovno vojno, vse druge so namreč iz zvonika odstranili in jih prelili v orožje. Od nekdanjih zvonov naj omenim samo veliki zvon s težo 2618 kg, ki ga je leta 1924 vlila livarna bratov Bühl v Ma- riboru in ga je leta 1943, skupaj z drugimi, okupator po žele- znici odpeljal v razrez. V novejšem obdobju je na- džupnija leta 1984 v livarni Grassmayr v Innsbrucku na- ročila in prevzela dva manjša zvonova za cerkev sv. Jurija, v srcih mnogih župljanov pa je dolga leta tlela želja po večjem zvonu, podobnem nekdanjima iz let 1869 oz. 1924. Leta 2023 je nadžupnija zara- di dotrajanosti zvonika, notra- njega stopnišča in podestov ter Konjiški zvonovi Viseča zvona v cerkvi sv. Jurija Zvon iz leta 1715 ob obnovi leta 2024 Novi TEDNIK št. 48 28. 11. 2024  COLOR CMYK stran 38 38 Št. 48, 28. november 2024 RAZVEDRILO Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela sme- šna, jo bomo objavili. Dieta Kravi se pogovarjata na pašniku. »Ali veš, zakaj je Liska tako suha?« vpraša prva. »Seveda vem,« odvrne druga, »ker je vraževerna in na paši išče samo štiriperesne deteljice!« Govorne vaje Dva kmeta se pogovarjata. »Svojo ovco učim govoriti.« »Ali res?« »Ja, začel sem s preprosto besedo Beethoven, toda doslej se je naučila samo bee.« Ljubezen Črv reče svoji izvoljenki: »Če se ne boš poročila z mano, se bom vrgel pod kuro.« Dve leti »Tale krava je stara dve leti.« »Kako pa veste, koliko je stara?« »Po rogovih.« »Pa ima res dva.« Orjaški lev Dva lovca sta naletela na sledove orjaškega leva. »Predlagam, da leva zasleduje vsak na lastno pest,« predlaga eden izmed lovcev. »Prav,« se strinja drugi, trepetajoč. »Ti poglej, kam je šel, jaz pa bom ugotovil, od kod je prišel.« Papagaji Možakar je vstopil v trgovino z eksotičnimi pticami in želel kupiti papagaja. Trgovcu je pokazal lepega, polmeterskega papagaja, trgovec pa mu je rekel: »Ta papagaj stane tisočaka.« »Tisoč evrov?« se je začudil kupec. »Ja, saj zna govoriti angleško in nemško!« »Kaj pa ta?« je kupec vprašal trgovca in pokazal drugega papagaja. »Ta stane dva tisočaka, saj tekoče govori štiri jezike.« »In ta, tretji?« je kupec pogledal še tretjega papagaja. »Ta stane tri tisočake.« »In kaj zna?« »Tega pa še nisem ugotovil, toda druga dva papagaja mu pravita profesor!« Sardine Janezek vpraša očeta: »Ali je res, da kiti jedo sardine?« »Seveda je res, Janezek.« »Kdo jim pa konzerve odpira?« »Jack Daniels!« »Kako se že reče temu čaju?« Lovec leta Radiator, nastavljen na 19 stopinj Ko usoda določi, da se srečata. »Kaj imate od zimske opreme?« »CD z božičnimi pesmimi.« Klical sem šefa in ga vprašal, če lahko malo zamudim. Rekel je: »Ti kar sanjaj.« Mislim, da je bilo to zelo lepo od njega. Razpoloženje v domu bo na- rekovalo vaša dejanja in vaše misli, saj si želite izboljšati ne- katere stvari. Nič ne bo šlo čez noč, za vse si bo treba vzeti čas, kar bo velika preizkušnja vaše potrpežljivosti, a boste zmogli. Poslovno se bodo pojavile prilo- žnosti, v katere je vpletenih več ljudi, ne bo se vedelo, »kdo pije in in kdo plača«, zato ohranite pozornost tudi, ko je vse videti preveč mamljivo, da bi bilo res. Bodite pa tudi pogumni, saj ve- ste, da takšne spremlja sreča. Kljub temu da že žanjete uspe- he svojega truda pri delu, se vam obetajo nove finančne priložno - sti, povezane tudi s tujino, ki vam bodo še razširile poslovna obzorja. Zdaj je priložnost za povezovanje, druženje in spo- znavanje novih ljudi, ki delijo veselje do enih stvari kot vi. Po- govor s prijateljem bi vam lahko odprl oči. Pripravite se, da se bo počasi začelo vračati vse, kar ste vlagali v svoj razvoj, prav tako pa prihaja pomembna novica, ki vas bo razveselila. Prav je, da verjamete vase, vendar je tudi prav, da kdaj pri- sluhnete mnenju ljudi, ki vas poznajo v dno duše in vam lah- ko dobro svetujejo. Pod vplivom planetov v strelcu boste imeli ne- kakšen občutek nadmoči, kot da zmorete vse, pomagala bo tudi energije Marsa v levu, vendar se ne prenaglite, ko gre za sklepa- nje novih poslov, predvsem pa ostanite zvesti svojim načelom. Dobro bi vam del umik od po- norelega sveta, skok v neznano, v katerem bi spet lahko slišali sebe. Za vami so temni oblaki, pre- viharili ste črna morja in vračate se polni energije, da postorite še kaj novega. Naprej vas bo gnala strast do dela, zvezde pa vam svetujejo, da se vseh pomembnih poslov raje lotevajte sami kot v slabi družbi poslovnih partner- jev, saj bi vas ti iz nevoščljivosti lahko ovirali. Če se zdaj ne boste postavili zase, bodo drugi imeli občutek, da lahko hodijo po vas, tega pa jim ne boste privoščili. Bodite preudarni in čaka vas veliko sreče. Poskrbeli boste za svoje trenut- ke samote, v katerih vas nihče ne bo smel motiti. Pogosto se boste počutili prezrte od svojih najbližjih, zato se boste še bolj umikali, medtem ko bi morali storiti nasprotno. Vaši najbližji so tu za vas, ko jih potrebujete, vendar ne pričakujte, da bodo za vedno dobre volje in pripravljeni pomagati, če jih boste nenehno zavračali. Zdaj ne gre za to, da čakate, da vas drugi predramijo, ampak je čas, da tudi sami kaj ukrenete zase. Če nočete, da vas vsakdanje skrbi in tegobe popolnoma spra- vijo na kolena, se začnite bori- te zase. Postavite ljudem meje, izrazite svoja pričakovanja ali negodovanja, sicer se boste po- čutili slabo, tako fizično kot psi - hično. Skrb za zdravje naj stopi v ospredje, da boste imeli dovolj energije, da boste lahko vztrajali pri svojih načelih, ko bodo ljudje pritiskali na vas. K sreči bo ljube- zen varen in miren pristan pred stresom, v katerem si boste lahko nabirali novih moči. Pojavila se bo poslovna prilo- žnost, povezana s preteklostjo, ki bo še vedno zvenela mikav- no, vendar zvezde pravijo, da je treba ohraniti previdnost. Obrat Merkurja »nazaj« bo prinesel priložnosti, da še enkrat preuči- te stvari, razmislite, na koga se lahko zanesete in izberete opti- mizem pri svojih odločitvah. To vam bo prineslo srečo in notranji mir, poleg tega pa lahko spodbu- dno vpliva na bolj sproščeno in toplejše počutje znotraj doma ali premakne stvari z mesta. Ste pred novimi začetki, ki jih potrebujete za korak naprej iz čustvene zmede, v kateri ste se znašli. Stvari se bodo zgodile, ne da bi sami imeli veliko vpliva na to, lahko pa nadzorujete sami sebe in svoje reakcije. Kmalu se vam bo razkrilo, kdo vam krade poslovno energijo, takšnih ljudi se boste hitro znebili in obdržali le najbolj zveste. Čustva se bodo počasi zbistrila ali pa boste imeli dovolj nadzora, da vam več ne bodo »kravžljala« živcev, pomir- jeni boste. Retrogradni Merkur, za po- vrh še v znamenju strelca, vas bo umsko in čustveno pretresal. Težje se boste zbrali, še vedno bo- ste nagnjeni k merjenju moči z nekom, ki vam je enakovreden, in za hip vam bo celo uspelo do- seči prednost, kar bo prineslo nekaj boljšega razpoloženja. Pa vendar nekje v sebi veste, da so vsa ta občutja varljiva in da hre- penite po globoki iskrenosti, ki je ne dobivate. Pomislite, koliko sebe zares vlagate v stvari in se postavite na prvo mesto. Naj se bo svet vrtel še tako narobe, vam bo šlo dobro. Lah- ko se boste veselili poslovnih in zasebnih uspehov, ki vam jih bo marsikdo zavidal, a vi se ne boste ozirali na malenkosti. V ospredju bo poslovna pot, ki odpira nove poslovne priložno- sti in prinaša tudi nekaj vese- lja ter potrebo po spremembi. Ne bodite preveč optimistični, ko se boste dogovarjali o novih poslovnih izzivih, pretehtajte vse razloge za ali proti, preden se odločite za tako zaželen nov začetek. Prejeli boste sporočilo, ki vas bo premaknilo z mesta, saj ste si ga že dolgo časa želeli in ga na skrivaj tudi pričakovali. Kljub temu da ste o tem že veliko pre- mišljevali, si vzemite čas za ponovni razmislek, preden se odločite za nov korak. Zvezde vas podpirajo, če boste pozorni na malenkosti ob poti, predvsem pa je zdaj čas, da verjamete vase, a ne brezglavo. Svojih čustev ne razkrivajte vsakomur, zelo pazi- te, s kom delite svoje najgloblje in žgečkljive skrivnosti. Bodite pozorni na eno ali več oseb, ki vam ne privoščijo uspeha na delu, pazite na svoj hrbet in poglejte, kaj vam ponuja usoda. Obstaja vsaj ena rešitev, kako se izkopati iz tega, in ko boste storili oster rez, boste lažje zadihali. Ne potrebujete ljudi, ki vam škodujejo. V ljubezni se boste predajali sanjarjenju in se morda celo sprehodili po robu, a se boste hitro zavedli, kdo je oseba, ki vam pomeni največ. Z njo boste opravili več kot potre- ben pogovor. Horoskop je pripravila astrologinja Zarja (astrologijaintarot@usodavkartah.com) Novi TEDNIK št. 48 28. 11. 2024  COLOR CMYK stran 38 38 Št. 48, 28. november 2024 RAZVEDRILO Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela sme- šna, jo bomo objavili. Dieta Kravi se pogovarjata na pašniku. »Ali veš, zakaj je Liska tako suha?« vpraša prva. »Seveda vem,« odvrne druga, »ker je vraževerna in na paši išče samo štiriperesne deteljice!« Govorne vaje Dva kmeta se pogovarjata. »Svojo ovco učim govoriti.« »Ali res?« »Ja, začel sem s preprosto besedo Beethoven, toda doslej se je naučila samo bee.« Ljubezen Črv reče svoji izvoljenki: »Če se ne boš poročila z mano, se bom vrgel pod kuro.« Dve leti »Tale krava je stara dve leti.« »Kako pa veste, koliko je stara?« »Po rogovih.« »Pa ima res dva.« Orjaški lev Dva lovca sta naletela na sledove orjaškega leva. »Predlagam, da leva zasleduje vsak na lastno pest,« predlaga eden izmed lovcev. »Prav,« se strinja drugi, trepetajoč. »Ti poglej, kam je šel, jaz pa bom ugotovil, od kod je prišel.« Papagaji Možakar je vstopil v trgovino z eksotičnimi pticami in želel kupiti papagaja. Trgovcu je pokazal lepega, polmeterskega papagaja, trgovec pa mu je rekel: »Ta papagaj stane tisočaka.« »Tisoč evrov?« se je začudil kupec. »Ja, saj zna govoriti angleško in nemško!« »Kaj pa ta?« je kupec vprašal trgovca in pokazal drugega papagaja. »Ta stane dva tisočaka, saj tekoče govori štiri jezike.« »In ta, tretji?« je kupec pogledal še tretjega papagaja. »Ta stane tri tisočake.« »In kaj zna?« »Tega pa še nisem ugotovil, toda druga dva papagaja mu pravita profesor!« Sardine Janezek vpraša očeta: »Ali je res, da kiti jedo sardine?« »Seveda je res, Janezek.« »Kdo jim pa konzerve odpira?« »Jack Daniels!« »Kako se že reče temu čaju?« Lovec leta Radiator, nastavljen na 19 stopinj Ko usoda določi, da se srečata. »Kaj imate od zimske opreme?« »CD z božičnimi pesmimi.« Klical sem šefa in ga vprašal, če lahko malo zamudim. Rekel je: »Ti kar sanjaj.« Mislim, da je bilo to zelo lepo od njega. Razpoloženje v domu bo na- rekovalo vaša dejanja in vaše misli, saj si želite izboljšati ne- katere stvari. Nič ne bo šlo čez noč, za vse si bo treba vzeti čas, kar bo velika preizkušnja vaše potrpežljivosti, a boste zmogli. Poslovno se bodo pojavile prilo- žnosti, v katere je vpletenih več ljudi, ne bo se vedelo, »kdo pije in in kdo plača«, zato ohranite pozornost tudi, ko je vse videti preveč mamljivo, da bi bilo res. Bodite pa tudi pogumni, saj ve- ste, da takšne spremlja sreča. Kljub temu da že žanjete uspe- he svojega truda pri delu, se vam obetajo nove finančne priložno - sti, povezane tudi s tujino, ki vam bodo še razširile poslovna obzorja. Zdaj je priložnost za povezovanje, druženje in spo- znavanje novih ljudi, ki delijo veselje do enih stvari kot vi. Po- govor s prijateljem bi vam lahko odprl oči. Pripravite se, da se bo počasi začelo vračati vse, kar ste vlagali v svoj razvoj, prav tako pa prihaja pomembna novica, ki vas bo razveselila. Prav je, da verjamete vase, vendar je tudi prav, da kdaj pri- sluhnete mnenju ljudi, ki vas poznajo v dno duše in vam lah- ko dobro svetujejo. Pod vplivom planetov v strelcu boste imeli ne- kakšen občutek nadmoči, kot da zmorete vse, pomagala bo tudi energije Marsa v levu, vendar se ne prenaglite, ko gre za sklepa- nje novih poslov, predvsem pa ostanite zvesti svojim načelom. Dobro bi vam del umik od po- norelega sveta, skok v neznano, v katerem bi spet lahko slišali sebe. Za vami so temni oblaki, pre- viharili ste črna morja in vračate se polni energije, da postorite še kaj novega. Naprej vas bo gnala strast do dela, zvezde pa vam svetujejo, da se vseh pomembnih poslov raje lotevajte sami kot v slabi družbi poslovnih partner- jev, saj bi vas ti iz nevoščljivosti lahko ovirali. Če se zdaj ne boste postavili zase, bodo drugi imeli občutek, da lahko hodijo po vas, tega pa jim ne boste privoščili. Bodite preudarni in čaka vas veliko sreče. Poskrbeli boste za svoje trenut- ke samote, v katerih vas nihče ne bo smel motiti. Pogosto se boste počutili prezrte od svojih najbližjih, zato se boste še bolj umikali, medtem ko bi morali storiti nasprotno. Vaši najbližji so tu za vas, ko jih potrebujete, vendar ne pričakujte, da bodo za vedno dobre volje in pripravljeni pomagati, če jih boste nenehno zavračali. Zdaj ne gre za to, da čakate, da vas drugi predramijo, ampak je čas, da tudi sami kaj ukrenete zase. Če nočete, da vas vsakdanje skrbi in tegobe popolnoma spra- vijo na kolena, se začnite bori- te zase. Postavite ljudem meje, izrazite svoja pričakovanja ali negodovanja, sicer se boste po- čutili slabo, tako fizično kot psi - hično. Skrb za zdravje naj stopi v ospredje, da boste imeli dovolj energije, da boste lahko vztrajali pri svojih načelih, ko bodo ljudje pritiskali na vas. K sreči bo ljube- zen varen in miren pristan pred stresom, v katerem si boste lahko nabirali novih moči. Pojavila se bo poslovna prilo- žnost, povezana s preteklostjo, ki bo še vedno zvenela mikav- no, vendar zvezde pravijo, da je treba ohraniti previdnost. Obrat Merkurja »nazaj« bo prinesel priložnosti, da še enkrat preuči- te stvari, razmislite, na koga se lahko zanesete in izberete opti- mizem pri svojih odločitvah. To vam bo prineslo srečo in notranji mir, poleg tega pa lahko spodbu- dno vpliva na bolj sproščeno in toplejše počutje znotraj doma ali premakne stvari z mesta. Ste pred novimi začetki, ki jih potrebujete za korak naprej iz čustvene zmede, v kateri ste se znašli. Stvari se bodo zgodile, ne da bi sami imeli veliko vpliva na to, lahko pa nadzorujete sami sebe in svoje reakcije. Kmalu se vam bo razkrilo, kdo vam krade poslovno energijo, takšnih ljudi se boste hitro znebili in obdržali le najbolj zveste. Čustva se bodo počasi zbistrila ali pa boste imeli dovolj nadzora, da vam več ne bodo »kravžljala« živcev, pomir- jeni boste. Retrogradni Merkur, za po- vrh še v znamenju strelca, vas bo umsko in čustveno pretresal. Težje se boste zbrali, še vedno bo- ste nagnjeni k merjenju moči z nekom, ki vam je enakovreden, in za hip vam bo celo uspelo do- seči prednost, kar bo prineslo nekaj boljšega razpoloženja. Pa vendar nekje v sebi veste, da so vsa ta občutja varljiva in da hre- penite po globoki iskrenosti, ki je ne dobivate. Pomislite, koliko sebe zares vlagate v stvari in se postavite na prvo mesto. Naj se bo svet vrtel še tako narobe, vam bo šlo dobro. Lah- ko se boste veselili poslovnih in zasebnih uspehov, ki vam jih bo marsikdo zavidal, a vi se ne boste ozirali na malenkosti. V ospredju bo poslovna pot, ki odpira nove poslovne priložno- sti in prinaša tudi nekaj vese- lja ter potrebo po spremembi. Ne bodite preveč optimistični, ko se boste dogovarjali o novih poslovnih izzivih, pretehtajte vse razloge za ali proti, preden se odločite za tako zaželen nov začetek. Prejeli boste sporočilo, ki vas bo premaknilo z mesta, saj ste si ga že dolgo časa želeli in ga na skrivaj tudi pričakovali. Kljub temu da ste o tem že veliko pre- mišljevali, si vzemite čas za ponovni razmislek, preden se odločite za nov korak. Zvezde vas podpirajo, če boste pozorni na malenkosti ob poti, predvsem pa je zdaj čas, da verjamete vase, a ne brezglavo. Svojih čustev ne razkrivajte vsakomur, zelo pazi- te, s kom delite svoje najgloblje in žgečkljive skrivnosti. Bodite pozorni na eno ali več oseb, ki vam ne privoščijo uspeha na delu, pazite na svoj hrbet in poglejte, kaj vam ponuja usoda. Obstaja vsaj ena rešitev, kako se izkopati iz tega, in ko boste storili oster rez, boste lažje zadihali. Ne potrebujete ljudi, ki vam škodujejo. V ljubezni se boste predajali sanjarjenju in se morda celo sprehodili po robu, a se boste hitro zavedli, kdo je oseba, ki vam pomeni največ. Z njo boste opravili več kot potre- ben pogovor. Horoskop je pripravila astrologinja Zarja (astrologijaintarot@usodavkartah.com) Novi TEDNIK št. 48 28. 11. 2024   COLOR CMYK stran 39 39 Št. 48, 28. november 2024 RAZVEDRILO Nagradna križanka REŠITEV SUDOKU 649 SUDOKU 650 SUDOKU 341 REŠITEV SUDOKU 340 Nagradni razpis: Vrniti ga moram pred prihodom svojih ... DOVR- ŠENOST, IZDELANOST DEKORATI- VEN LISTAVEC S TRDIM LESOM NJEN PRED- STAVNIK JE BIL FRANCE PREŠEREN NIZKO NAPETOSTNI MARTIN KRPAN: ŠE JE … PROUČUJE ZGRADBO TELESA ŽIVIH BITIJ NAKUP , PRESKRBA PREBIVALEC DOBRNE ELIZABETA II. JE BILA … LETA 1953 JAZ … OD LJUBCE SVOJE VES TRUDEN IN ZASPAN NEKDANJA STRANKA ALENKE BRATUŠEK RUMENA, BELA, ČRNA RAZVEZAN (ZAKONSKI PAR) PREBIVALCA IRSKE TANTAL AMERIŠKI IGRALEC (BUSTER) SLADICA Z DATLJI IGRALEC JO UPORABI PRI PRIPRAVI NA VLOGO KARIBSKI OTOK JANŽEVEC JE …VINO SLOVENSKI PESNIK IN NOVINAR BABAČIĆ … SI KRIVA, LJUBEZNIVA, DEKLICA NE- USMILJENA DEL VOZA SLOVENSKI SLIKAR ŠUBIC STRAH PRED NASTOPOM GLUKOZNO INTOLERAN- TEN TELICA (NAR.) DOBLJENI Z IZBOROM DEVETO, DESETO, … NASILEN, NAPADALEN … IN IZOLDA AM. IGRALKA HOLMES VZNEMIRJE- NOST ŠKIS, MOND IN PAGAT CELOVITA, SKLADNA GLAVNO ME- STO GANE ORGANI- ZACIJA ZDRUŽENIH NARODOV VODNI PTICI Z DOLGIM VRATOM PREDHOD- NICA UDBE PON, TOR, … SOUSTVAR- JALEC KNJIGE FILM JAMESA CAMERONA KOŠARKAR- SKA LIGA V ZDA VOJSKA NEKDANJE SFRJ TEKMOVATI V TEKU DVODELNI ŽENSKI OBLAČILI MESTO V SLAVONIJI PESNIŠKA ZBIRKA LILI NOVY RIHARD JAKOPIČ POMANJKA- NJE HRANE INTERNETNA DOMENA ŠPANIJE KIP BREZ GLA VE IN UDOV FR. ROMAR- SKO MESTO TAK, KI IMA SIVE LASE NAPISANA (V SKALO) AVTO IZ NEKD. NDR TAKI, KI NE DELAJO RADI KAR SE JANEZEK …, TO JANEZ ZNA VELIKA VEŽA V JAVNIH POSLOPJIH GLAVNO MESTO JAPONSKE SRČNI PREDDVOR NASPROTNO OD POLETI POLT SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO ČE (STAR.) IGRALNICA ODPRTINE, NASTALE Z IZREZANJEM UŽITNA GOBA HIŠNI, VOZNI, DNEVNI AMERIŠKA ZNAMKA TISKALNIKOV OCENJUJE UMETNIŠKA DELA DEL DREVESA ANTHONY HOPKINS TOVARNA AROM IN ETERIČNIH OLJ V CELJU … NE POZEBE TOGO MEJI NA … DRAGI KAMEN AKAD. ZNAN. IN UMETNOS. V BiH JE ŠE DOSTI MINSKIH … STEPEN BELJAK ZAKON O DEDOVANJU BOLJ STAR, BOLJ … SVETLANA MAKAROVIČ JE AVTORICA SOVICE … GRŠKI BASNOPISEC SIJAJ, LESK RDEČI KRIŽ … IN JANG GRŠKI BOGOVI VELIKANI LADJA JE … KOT PLOVILO SAN FRANCISCO POMAGA DIREKTORJU PRI ODLO- ČANJU ELEKTRIČNI GRELEC OLJČNI NASAD 1 14 18 15 10 9 2 3 13 16 5 17 11 6 4 7 8 12 12 345 678 91 01 11 21 31 41 51 6 17 18 17 S podpisom tega kupona dovoljujem, da upra- vljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovo- ljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžre- ban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik ka- darkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Ime in priimek: Naslov: T elefon: E-naslov: Velikost majice (obkrožite): S M L XL XXL Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Podpis: KUPON Nagradni razpis: 1., 2. in 3. nagrada: majica Novega tednika & Radia Celje. Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Ce- lje, do torka, 3. decembra. Upoštevali bomo reši- tve na kuponu, ki ga lah- ko pošljete po pošti ali prinesete v uredništvo. Geslo lahko pošljete tudi po elektronski pošti na naslov tajnistvo@nt-rc.si. Geslo iz številke 47: Z brki proti raku prostate Izid žrebanja: 1. nagrado: športno kapo in krpo za vetrobransko steklo prejme Matic Kovač iz Šentjurja, 2. nagrado: čajni keramični lonček in krpo za vetrobransko steklo prejme Biserka Vrečer z Ljubečne, 3. nagrado: rokovnik in krpo za vetrobransko steklo prejme Rožle Mulej iz Štor. Nagrajencem čestitamo. Nagrade lahko dvignejo oseb- no na oglasnem oddelku Novega tednika in Radia Celje v obdobju enega meseca. Novi TEDNIK št. 48 28. 11. 2024  COLOR CMYK stran 40 40 Št. 48, 28. november 2024 PISANI SVET Prejšnji teden je oddajo V ritmu po- zitive obiskal Sebastian. Nuši Rojs in Juretu Ličnu je med drugim povedal, da namerava prepotovati 180 držav in da je med potovanji po svetu že imel slabo izkušnjo z drogo za posilstvo. Sebastian se je širši javnosti prvič pred- stavil na izboru za mis Slovenije leta 2000, kjer je zapel skladbo Hočem to nazaj, ki bo kmalu stara že četrt stoletja. To pesem je ob njeni 20. obletnici tudi »preoblekel« v sodob- nejše ritme. Leta si je želel, da bi pripravili dogodek Popstars united. Ta želja se mu bo kmalu tudi uresničila, saj bodo dogodek pripravili 25. januarja. Popstars united bo skupni nastop Sebastiana, Power Dancers, Game Over in Bepop. Na njem bo Sebastian nastopil pred Power Dancers, pri čemer dodaja, da nastopajoči pripra- vljajo tudi skupno presenečenje. JF Izjemna vokalistka, 18-le- tna Kira Štruc Jurički iz Slo- venskih Konjic, je s svojim prepričljivim polfi nalnim na- stopom v televizijski oddaji Slovenija ima talent osvojila največ glasov občinstva. Tako ji je uspel preboj v fi nalno oddajo, ki bo na sporedu tik pred božičem, 22. decembra. Dijakinja konjiške gimna- zije je bila ob razglasitvi re- zultatov vidno ganjena ter predvsem ponosna, da je s svojim petjem uspela navdu- šiti tudi občinstvo. Gledalci so ji v zadnjih dneh, ko je po- tekalo glasovanje za preboj v fi nale, med petimi nastopa- Jubilej obeležila tudi pesem pred zakusko Komorni moški zbor Celje je s koncertom v dvorani Narodnega doma obeležil 75. oble- tnico. Med gosti so bili tudi nekdanji dirigenti zbora Vid Marcen, Katja Kovač Gruber, David Preložnik in Lovro Frelih, zdaj zbor vodi Dominik Jurca. Religiozni skladbi In nomine Jesu in Salve Regina sta bili posvečeni spominu na vse člane zbora, ki niso več živi. Po pesmih Večerni ave, Nevesta, le jemlji slovo in Bedak je je sledil nastop sester Tadina (harfa in sopran), ki sta s svojo izvedbo ustvarili imeniten glasbeni kontrast večera. Predsednik območne izpostave Celje pri Javnem skladu RS za kulturne dejavnosti Edo Einspieler je čestital za jubilej in podelil zlato Gallusovo priznanje za 50 let sodelovanja v kulturi pevcu Milanu Hrnčiču, dolgoletnemu članu Komornega moškega zbora Celje. V drugem delu so »komoraši«, kot si pravijo, zapeli še pet pesmi (Mlatiči, Pisemce, Spomin na zimski večer, Zmeraj sem si mislu, Še rožce so žalvale). Po glasnem in izdatnem ploskanju občinstva so pevci v dodatku izvedli še Nocoj pa, oh, nocoj s solistom Sandijem Podjavorškom. Nato je predsednik zbora Marko Jagrič povabil vse prisotne nekdanje pevce in skupaj so zapeli neuradno himno zbora O košnji. DŠ, foto: Andraž Purg Predsednik Komornega moškega zbora Celje je Marko Jagrič, ki je povabil vse prisotne nekdanje pevce, ki so s sedanjimi zapeli neuradno himno zbora O košnji. Kiri uspel preboj v finale Konjičanki Kiri Štruc Jurički so se uresničile največje sanje. (Foto: arhiv POP TV) jočimi namreč namenili največ glasov. Kira se je za glasove podpore zahvalila in povedala, da so ji s tem uresničili največje sanje. BF Zadnjo novembrsko soboto bo v Mozirskem gaju svoja vrata odprla 9. Božična bajka Slovenije. V parku bo letos zasijalo 1,9 milijona lučk, ki bodo za čarobno praznično vzdušje skrbele do vključno 5. januarja. Rdeča nit letošnje bajke bodo družinske vrednote, ljubezen in povezanost. Kot so sporočili iz Mozirskega gaja, bo tudi letos pravljično obarvan Mozirski gaj z 1,9 milijona lučk pripovedoval prav posebne zgodbe. V svetlobni pravljici se tematsko tokrat zatekajo k družinskim vrednotam, navdih črpajo iz družinske ljubezni in povezanosti. Tematski vrtovi bodo tako zasijali vsak v pretežno eni oz. dveh barvah lučk, vsaka barva bo tudi tokrat nosila sporočilo in svojo zgodbo. Park bo odprt vsak dan, tudi med prazniki in ob koncih tedna, od 16. do 21. ure do vključno 5. januarja. Kot napovedujejo v Mozirskem gaju, bodo obiskovalce tudi tokrat čakala številna doživetja, med drugim bosta park obiskala tudi Miklavž in Božiček. SJ Zasijalo bo 1,9 milijona lučk Prižig prazničnih lučk v Mozirskem gaju bo že to soboto ob 16.30 uri. (Foto: Mozirski gaj) Sebastian na obisku V ritmu pozitive Sebastian med Juretom Ličnom in Nušo Rojs (Foto: V ritmu pozitive) Mladi med uspešnimi podjetniki Dravinjski poslovni klub je osnovnošolcem iz konjiške osnovne šole Pod goro, ki sodelujejo v mednarodnem tekmovanju First Lego League, omogočil obisk podjetja 3 Bricks na Ptuju, ki je drugo največje v preprodaji legokock na svetu. Mladi inovatorji so si z mentorjema Dominikom Trstenjakom in Matejo Slapnik ogledali podjetje in dobili vpogled v poslovne procese ter inovacije, ki omogočajo globalno uspešnost ptujskega podjetja 3 Bricks. Na obisku so se jim pridružili tudi člani Dravinjskega poslovnega kluba in člani prijateljskega poslovnega kluba multitasking menedžerjev iz Hrvaške, kar je še obogatilo izkušnjo in omogočilo zanimivo izmenjavo izkušenj. Predsednik Dravinjskega poslovnega kluba Tadej Slapnik je ob tej priložnosti mladim inovator- jem izrazil podporo pri njihovih prihodnjih ustvarjalnih in inovativnih projektih. »V Dravinjskem poslovnem klubu smo zavezani k podpori njihovih inovativnih prizadevanj. Takšni obiski jim omogočajo vpogled v svet podjetniškega uspeha in inovacij ter spodbujajo njihovo ustvarjalnost,« je poudaril Slapnik. BF Nataša Berginc s partnetjem Borutom Sedovnikom je tudi tokrat so- delovala na modni reviji s svojimi stvaritvami. (Foto: Andraž Purg) Obisk podjetja 3 Bricks so zapuščali navdu- šeni, pravijo. (Foto: Dravinjski poslovni klub) Brez mode ne gre Modna revija Modni nav- dihi v Celju že vrsto let nav- dihuje Celjane in Celjanke z najnovejšimi smernicami v modi. Prireditev je že postala tudi tradicionalno srečanje in druženje znanih Celjanov. Med njimi je bila Nataša Ber- ginc, ki je s svojim delom v vseh letih dokazala, da se v tekstilni industriji v Sloveniji vendarle da uspeti. Njena blagovna znamka oblačil And by Andraž je v Slo- veniji namreč zelo priljubljena. Na Modnih navdihih je bila Ber- ginčeva s partnerjem Borutom Sedovnikom, ki je že upokojen. Nekoč je bil vodja marketinga Cinkarne Celje. SŠol Podarite svojim bližnjim darilni bon za sprostitev v savnah in bazenih Term Ptuj ali razvajanje v Valens Augusta Wellnessu. Možnost nakupa darilnih bonov preko naše spletne strani: www.sava-hotels-resorts. com/si/poisci-inrezerviraj/darilni-boni ali na recepcijah Term Ptuj. INFORMACIJE: 02 74 94 150, wellness@terme-ptuj.si Ponedeljek: dan za mladino 50 % popusta na celodnevno otroško, dijaško in študentsko vstopnico. Sreda: dan za upokojence 30 % popusta na celodnevno upokojensko vstopnico. Petek: družinski dan Ob nakupu 2 celodnevnih vstopnic za odrasle do 2 otroka brezplačno. Prihaja čas obdarovanj in razvajanja! Termalni park Terme Ptuj DARILNI BONI UGODNOSTI Čas zase v Grand Hotelu Primus UGODNOSTI Obiščite Grand Hotel Primus in se prepustite umirjeni atmosferi in blagodejnosti ptujske termalne vode v hotelskih bazenih Vespasianus. Tukaj lahko zaplavate v velikem bazenu s prehodom v zunanji del bazena ali uživate v radostih mehurčkov v dveh masažnih bazenih. Najmlajši kopalci bodo zagotovo navdušeni nad otroškim bazenčkom. Poleg hotelskega kopališča se nahaja Svet savn Flavia. Različne oblike fi nskih in turških savn vam bodo savnanje predstavile v novi luči. S Kneippovimi kopelmi boste poskrbeli za zdravje. Seveda pa savnanje združite s počitkom v umirjeni počivalnici. PRIVOŠČITE SI ČAS ZA POČITEK IN AKTIVNO REGENERACIJO! V Grand Hotelu Primus lahko nove moči naberete v hotelskih bazenih Vespasianus ali se prepustite toplini savn v svetu savn Flavia! +386 2 74 94 530 | TermalniParkPtuj@sava.si | www.sava-hotels-resorts.com TP_Letak_Priloga Praznična petica_203x 271_2410_24_N_982.indd 1 14/11/2024 13:21 Praznična petica, priloga Novega tednika Izdalo podjetje NT&RC, d. o. o., Prešernova ulica 19, 3000 Celje Direktorica: Saša Pukl Odgovorna urednica Novega tednika: Manca Mirnik Urednica priloge: Tina Strmčnik Novinarji: Bojana Avguštinčič, Janže Fric, Barbara Furman, Larisa Jeknić, Sintija Jurič, Simona Šolinič, Dean Šuster Vodja marketinga: Bojan Kunc Marketing: Simona Brglez, Kristina Grajžl, Eva Poteko Foto: Andraž Purg, Nik Jarh, Pexels Oblikovanje in postavitev: Marko Centrih Tisk: Salomon, d. o. o. Za mnogo otrok je december najlepši mesec. Nekateri nestrpno odštevajo dneve na koledarju in se veselijo srečanj z dobrimi možmi. Na Celjskem za to, da številni verjamejo v to zimsko pra- vljico, že vrsto let skrbi ljubiteljski igralec Živko Beškovnik, ki pravi, da je zanj vsak tak nastop posebno doživetje. V otroških očeh ob prihodu dobrodušnih junakov vidi toliko pričakovanja in navdušenja, da bi najraje poskrbel, da bi jih sredi leta obiskal še četrti dobri mož. Ne le dobre može, ampak tudi druga pravljična bitja lahko družine že 25 let srečujejo v celjski Pravljični deželi. Pobudnica Vladimira Skale si jo je s somišljeniki zamislila, da bi obudila ži- vljenje v starem mestnem jedru. Kot ugotavlja, danes največ šteje sporočilnost omenjene dežele, ki potuje skozi zgodbe pravljičnih junakov. Zaradi teh zgodb se med ljudmi širi prijaznost. Prijaznost je tudi zaščitni znak dimnikarjev, ki potrkajo na naša vrata. Čeprav nimajo pra- vljičnih moči, imajo pomembno poslanstvo. So braniki protipožarne, okoljske in zdravstvene varnosti. O tem, ali se ljudje ob njihovem prihodu še primejo za gumb, je spregovoril celjski dimnikar Aleksander Županek, ki svoje delo opravlja z veseljem. Z veseljem hladnejše dni vsako leto pričakujejo tudi v Centru za usposabljanje, delo in varstvo Dobrna, socialnovarstvenem zavodu, v katerem skrbijo za otroke, mladostnike in starejše osebe z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. Čeprav imajo uporabniki centra nekatere omejitve, dokazujejo, da lahko vsak posameznik ob primerni spodbudi zmore najrazličnejše dejavnosti. V teh dneh so uporabniki še posebej pridni pri ustvarjanju izdelkov, s katerimi lahko razveselimo obdarovance ali okrasimo svoje domove. Da je lahko tudi gibanje spodbuda, da ljudje pogledamo vase, meni Helena Fric Križanec. Kot pravi, jo hoja osvobaja, saj na poti predeluje boleče izkušnje svojega življenja in v njih prepoznava globok smisel. Slatinčanka, ki se je peš podala s štajerskega T riglava oz. Donačke gore do T riglava in ki niza tudi tekaške uspehe, pravi, da se kljub fizičnemu naporu počuti lahka kot metulj. Izpostavljene zgodbe so le delček Praznične petice, ki sicer na 64 straneh prinaša vrsto najra- zličnejših idej za nepozabne praznike. Med platnicami boste našli zamisli, kako okrasiti svoj dom ter kako izbrati darilo, ki se ga bo obdarovanec še dolgo spominjal. Če tudi vas osreči, ko pomagate drugim, smo za vas pripravili pregled dobrodelnih akcij. Če se med decembrskimi dnevi radi vrtite po kuhinji, ne spreglejte slastnih receptov za izstopajoč jedilnik. Morda si posebno vzdušje v hladnejših večerih pričarate s pomočjo namigov za praznično branje. Prazniki bodo zagotovo lepši tudi v družbi Novega tednika, ki vam želi vesel božič in srečno novo leto. Tina Strmčnik, urednica Praznične petice Zgodbe, ki krepijo vero v srečne konce 4 Vladimira Skale, ki se že vrsto let posveča organizaciji različ- nih dogodkov in modnih revij, je bila od leta 1998 dva mandata članica Mestnega sveta Mestne občine Celje. Takrat jo je Aleksa Gajšek Krajnc, nekdanja vodja kabineta celjskega župana, po- vabila v odbor za pripravo prire- ditev, v katerem so med drugim sodelovali še Andreja Rihter, Viki Ašič, Jože Volfand, Edi Kraj- nik in drugi. Spominja se, da se je v obdobju po osamosvojitvi države dogajalo kup sprememb, ki so vplivale tudi na dogajanje v mestnem jedru. »Veliko obrtni- kov je zaprlo svojo dejavnost v mestu, tudi nekatere ustanove so tam nehale pripravljati do- godke. Nastala je nekakšna si- vina. In tako sem dala pobudo za dogajanje, ki bi pritegnilo mlade in bi jim privzgajalo odnos do mesta.« Tako je Pravljična dežela dopoldne začela sprejemati na- debudneže iz osnovnih šol in vrtcev, med 17. in 19. ure pa je postala priljubljena med starši, ki gredo popoldne s svojim pod- mladkom na sprehod v mesto. Težko je bilo prebiti led Vladimiri Skale se je Pravljična dežela zdela odlična priložnost tudi za to, da obiskovalci mesta vzpostavljajo odnos s tamkaj- šnjimi trgovinami in gostinski- Približuje se čas, ko bodo lahko otroci med sprehodom po praznično okrašenem Celju spet prestopili vrata Pravljične dežele. Tam bodo lahko rajali, prisluhnili zgodbam pravljičnih vil, se podali na vožnjo s kočijo in morda srečali celo Božička. »Največ šteje sporočilnost pravljične dežele, ki potuje skozi zgodbe pravljičnih junakov. Menim, da je ta tradicija velika prednost. Tudi svetovna mesta spoštujejo svojo tradicijo, jo negujejo. Novosti je treba uvajati nežno,« pravi pobudnica tega prazničnega dogajanja Vladimira Skale. In še posebej poudarja, da je Pravljična dežela dostopna vsem otrokom brez razlike – vsak lahko vzame delček teh sanj. TINA STRMČNIK Dežela, kjer širijo srčna sporočila Pravljična dežela v Celju praznuje 25 let Vladimira Skale meni, da je ta projekt uspešen, ker prinaša srčno sporočilo. S pomočjo Pravljične dežele mesto oživi, ob pravljičnih zgodbah se med ljudmi širi prijaznost. (Foto: Andraž Purg) OBLETNICA (Foto: arhiv NT/Sherpa) 5 »Glavni trg je krasno prizo- rišče, kjer lahko poskrbimo za varnost otrok. Starši lah- ko tam otroke res pustijo, da sami raziskujejo in občudu- jejo dogajanje. Včasih kdo od malčkov le stoji in gleda. Le kaj se mu takrat plete v mislih?« mi ponudniki. Ko je ponudnike v prvih letih projekta prosila za sodelovanje, je bila deležna mlačnega odziva. Čeprav jim je občina v sodelovanju z nekda- njim Vrtnarstvom Celje poda- rila smrečice, je bilo le peščica ponudnikov pripravljenih okra- siti drevesca. »Ogromno časa in truda je treba, da pri ljudeh zbudiš občutek za mesto. Eno je govoriti, drugo je nekaj naredi- ti,« poudarja sogovornica. Na hladen tuš je naletela tudi, ko je iskala gostinca, ki bi bil obiskovalcem pripravljen na stojnici ponuditi nekaj okrepčil in sladic. Na bazarju, ki so ga v Celjskem domu pripravile člani- ce slovenskega mednarodnega združenja žensk Sila, ki povezu- je predvsem soproge diplomat- skih predstavnikov v Sloveniji, je opazila vizitko slaščičarstva Sladki Toni in spoznala usta- novitelja tega podjetja. Slednje zdaj že 23 let soustvarja pravljič- no dogajanje na Glavnem trgu, Sladki Toni pa tudi oživi, saj nje- gov lik vsako leto dela družbo Božičku. Pravljična akademija V prvih letih se je Skaletova spopadala še z izzivom, kako poskrbeti za kostume vseh pra- vljičnih junakov. Pri tem so ji najprej pomagali v Slovenskem ljudskem gledališču Celje, skozi leta je nato spletla sodelovanje s kostumografinjo Stanislavo Vau- da Benčevič. V prvem obdobju so se v pra- vljične vile med drugim pre- levile Mojca Krajnc, Ditka Pe- tek, Biserka Božič. Kasneje so otroke, ki so želeli sodelovati, začeli vabiti na javno avdicijo. Tisti, ki so izbrani, se pridruži- jo pravljični akademiji, kjer pod mentorstvom Vladimire Skale in Marijane Kolenko dva meseca ustvarjajo pravljične like. »Vsak otrok skozi svoje oči ustvarja svojo pravljico in svojo zgodbo. Zgodbe govorijo o vrednotah, kot so prijateljstvo, zaupanje, pozornost, medsebojna pomoč, spoštovanje … Veliko pozornosti namenimo tudi temu, kako nato vsak posameznik interpretira ta sporočila.« Čarovnija že na vlaku Pravljična dežela je skozi leta postala magnet, ki privablja otroke iz vse države. Da si šte- vilni otroci iz vrtcev in šol želijo takšna doživetja, se je izkazalo že pred leti, ko je Mestna obči- na Celje zakupila prvi prevoz z vlakom, ki je v knežje mesto pri- peljal kratkohlačnike iz Velenja. Vsa prosta mesta so bila takrat zasedena. Pokojni Miloš Rovšnik, ki je pri Slovenskih železnicah opravljal različne vodilne vloge, je takoj prepoznal možnost sodelova- nja in je za idejo, da bi pravljič- ni vlaki otroke pripeljali tudi iz drugih mest, navdušil ključne odločevalce na železnicah, med drugim vodjo marketinga Tanjo Rotovnik. Tako se od leta 2005 vrstijo številne vožnje iz Mari- bora, Ljubljane, Podčetrtka in tudi iz Zagreba. Posebnost pra- vljičnih vlakov je animacija, saj otroke na poti spremljajo pra- vljični liki. Moč sodelovanja Pobudnica projekta je hvaležna za številna sodelovanja, ki so se spletla z leti. Muzej novejše zgo- dovine Celje pomaga pri pripra- vi sprehoda skozi mestno jedro, Zavod Celeia Celje v prazničnem decembru organizira božični sejem in koncerte na prostem, mestni marketing na različne načine spodbuja ponudnike v starem mestnem jedru. Da lahko otroci doživijo Pravljič- no deželo, vsak dan svoje moči združijo številni nastopajoči in vsak od njih po besedah Vladi- mire Skale občuti veliko odgo- vornost. Vrata Pravljične dežele radi prestopijo tudi otroci, ki de- cembra obiščejo Tehnopark ali si ogledajo predstave v Sloven- skem ljudskem gledališču. Tako se na Glavnem trgu v Celju na- enkrat zbere tudi več kot tristo otrok, ki jim animatorji pričarajo zimsko pravljico. »Ko smo lani sklenili to pravljično dogajanje, je eden od animatorjev dejal, da si želi, da bi tovrstno dogajanje trajalo celo leto, saj se med ani- matorji in obiskovalci širijo lepa sporočila, ki mlade opolnomoči- jo. Danes, ko v družbi velikokrat čutimo, da je človek razvredno- ten, to veliko šteje,« je sklenila. Otroci imajo radi junake, jih pozorno poslušajo, jim sledijo. A seveda, če jim odrasli pustimo, da spremljajo pravljico, in jih vmes ne motimo, pravi pobudnica Pravljične dežele. (Foto: arhiv NT/Sherpa) »Navdušenje otrok, ko zagledajo pravljične vile, je neizmerno. To so trenutki, ko vidiš, da je res vredno, da se trudimo iz leta v leto,« pravi Vladimira Skale. (Foto: arhiv NT/Sherpa) OKRASIMO DOM Brezplačna številka: 080 1228 Do varne in originalno polnjene jeklenke Plindom z naročilom dostave na dom • 1. MESTU VARNOST JE NA Močan vtis za malo denarja Domiselno in trajnostno Za naslednje ideje za praznične okrasitve vam ne bo treba glo- boko seči v denarnico. Še ena prednost je, da jih lahko ustvarite iz naravnih materialov, ki jih ima doma skoraj vsak. Lahko ste torej brez slabe vesti, da bi vaša letošnja okrasitev za seboj pustila velik odtis. Če boste k ustvarjanju povabili najbližje, boste hkrati pisali lepe spomine. TS, foto: Pinterest Smrečice iz cofkov Za smrečico boste potrebovali deset volnenih cofkov oz. toliko, kot jih ustreza velikosti izbranega okvirja. Cofke naredite tako, da na kos pravokotne lepenke najprej eno vrvico volne položite vo- doravno, nato se lotite navijanja volne navpično. Ko prekrijete vso površino lepenke, potegnete vodoravno vrvico na vrh in naredite vozel. Centimeter pod tem vozlom okoli snopa volne ovijete še eno vrvico in jo zavežete. Volno pri stiku prerežete in poravnate dolžino. Cofke s pomočjo vročega lepila nalepite v okvir od spodaj navzgor, dodate kos veje za steblo in morda izberete še pentljo ali zvezdo za okras vrha smrečice. Praznični želodi Če že zunaj ni snega, lahko belo barvo v dom prinesete s to domiselno okrasitvijo. V večjo belo vazo položite veje drevesa, ki jih pobarvate z be- lim sprejem. Za okraske upo- rabite želode, ki ste jih nabrali na enem od jesenskih spreho- dov. Vaša okrasitev bo dobila piko na i, če boste spodnji del želodov pobarvali z belo akrilno barvo, zgornji del pa boste pustili takšen, kot je. Vrvice lahko pričvrstite s po- močjo pištole za vroče lepilo. 1 2 Vsestranski papir Za te ljubke smrečice potrebujete le škarje, nekoliko trši bel papir in močno lepilo. Pripravite si vzorec smrečice in ga prepognite na po- lovico. Izrežite vsaj deset enako velikih drevesc. Nato jih po dol- žini prepognite na polovico in nji- hove stranice s pomočjo močnega lepila zlepite skupaj. 3 6 Vasica pri vas doma Čudovito praznično vasico lah- ko na svojem oknu ustvarite s pomočjo belega krednega flo- mastra, ki ga najdete v bližnji papirnici. Nato se prepustite domišljiji in hišicam narišite ljubka okna, vrata, dimnike. Vasica bo ob mraku do večjega izraza prišla, če boste na oken- sko polico namestili drobne praznične luči. 4 Galerija venčkov Venčki niso primerni le kot okras za na mizo ali za na vrata. Pravo galerijo lahko z njihovo pomočjo ustvarite tudi v veži ali dnevni sobi. Poigrajte se z ve- jam cipres, lovorikovca, smre- ke, evkaliptusa ali drugih zele- nih rastlin. Ne le da bo zelena barva v vaš dom prinesla lepo popestritev, ampak bo v vašem domu tudi prijetno dišalo. Servietna tehnika Ste naveličani svojih starih okraskov za na smrečico? Novo življenje jim lahko vdihnete s pomočjo servietne tehnike. Izberite prtičke z motivom, ki vam je všeč, in uporabite le vrh- nji, potiskan sloj. Na okrasne bučke ga prilepite s pomočjo posebnega lepila za servietno tehniko ali lepila na vodni osno- vi. Z izbranimi motivi lahko okrasite tudi vaze, škatle, vo- ščilnice ali druge predmete. Od vrvice do gozda Takšen praznični gozd lahko ustvarite s pomočjo koščka stiropora ali trše lepenke, ki jo izrežite v obliki trikotnika. S pomočjo pištole za vroče lepi- lo pričvrstite prepleteno vrvico ali volno ter jo navijte po celo- tni površini. Barve lahko tudi spreminjate in tako na smrečici ustvarite vzorce. Za steblo upo- rabite kos veje, lahko pa tanj- ši kos lesa prav tako ovijete v vrvico. Za podlago uporabite manjše kose lesa. Vrh smrečice bo popestrila janeževa zvezda, kajne? 5 6 7 7 VARNOST DOMAČEGA OGNJIŠČA 8 Celjski dimnikar Aleksander Županek: »Biti dimnikar je posebno poslanstvo!« Ne prinašajo le sreče, ampak tudi varnost domov! Če se primete za gumb, ko vas obišče dimnikar, in si zaže- lite željo, to ne pomeni, da ste vraževerni. Gre za simboliko dimnikarjevega varovanja doma, saj tudi dejansko skrbi za protipožarno varnost in varnost vašega domačega ognjišča. A časi so se spremenili, posledično tudi odnos do dimnikarjev, ki ni vedno primeren. Večina ljudi dimnikarje še vedno z veseljem sprejme v svoj dom, saj se zaveda, da skrb za varnost doma prinaša srečo. Nekateri pa na žalost mislijo, da so dimnikarji le »inkasanti« in »nujno zlo«. SIMONA ŠOLINIČ Aleksander Županek se z dimni- karstvom ukvarja že več kot 30 let. V Celju ga ljudje poznajo, tudi njegove sodelavce. Že od leta 2006 namreč obiskujejo domove kot Celjski dimnikarji. Posel je prevzel od mame, ki se je z dimnikarstvom ukvarjala večino svojega življenja, vse do leta 2004, ko se je upokojila. Da je takrat ženska v tem poslu uspela in svoje poslanstvo nato prenesla na sina, je hvalevredno in Župa- nek je na to ponosen. Podjetje je prevzel, ko je končal srednjo tehnično šolo. »Takrat še nisem imel želje po nadaljnjem študi- ju,« se nasmeji. Čeprav je kasneje študij vendarle končal in postal magister ekonomskih ved, je dimnikarstvo ostalo njegovo po- slanstvo. Danes dela kot dimnikar na terenu, vodi podjetje in – kot »Delo dimnikarja je skoraj enako kot pred sto leti, spre- menili in posodobili so se le načini ogrevanja in kurilne naprave.« je mogoče razbrati iz njegovih besed – v tem delu s svojimi so- delavci tudi uživa. » T o delo moraš imeti rad, delati moraš z veseljem in to tudi počnemo,« pravi. »Moraš imeti rad ljudi« Županek dodaja, da je za to delo pomembno tudi, da dimnikarji znajo dobro komunicirati, saj je pogovorov z ljudmi veliko. Pred- vsem starejši se radi pogovarjajo in v številnih domovih, kamor pridejo na obisk zaradi dela, di- mnikarji izvedo različne zgodbe ter spoznajo izkušnje ljudi. »Delo dimnikarja je skoraj enako kot pred sto leti, spremenili in poso- dobili so se le načini ogrevanja in kurilne naprave. Ne bi mogel reči, da je delo fizično naporno, bolj morda stresno. Nekateri ljudje imajo namreč še vedno negativen pogled na nas. Ne poznajo naše- ga poslanstva in naše vloge. In včasih, priznam, je bolj problem s psihološkega vidika, torej v od- nosih nekaterih do nas. Veliko dimnikarjev je zaradi tega in ne zaradi dela zapustilo ta poklic. V njem ne vidijo prihodnosti zara- di negativnega odnosa nekaterih ljudi,« pojasnjuje Županek. Prizna, da jih na terenu celo neka- teri zmerjajo, jim fizično grozijo, zgodilo se je tudi, da so jih napa- dali psi, ki jih lastniki niso uma- knili z dvorišč, čeprav so vedeli, da bodo dimnikarji prišli, saj so svoj prihod napovedali. »Res je, da so to redki primeri, a obstaja- jo. Toda veseli me, da nas večina ljudi še vedno z veseljem sprejme in nam omogoči, da svoje delo in storitve opravimo, kot moramo,« doda sogovornik. Pojasni, da so njegovi sodelavci komunikativni, da se z ljudmi radi pogovorijo. »Ko opravimo svoje delo, je mar- sikdo tudi pomirjen. Slišimo in izvemo marsikaj, saj ljudje včasih lažje zaupajo komu, ki ga ne po- znajo osebno. Prav zanimiv je ta odnos s strankami,« se nasmeji Županek. 12 tisoč korakov na dan Delo je za dimnikarje fizično naporno predvsem v večstano- vanjskih stavbah. »Mnoge stav- be v Celju nimajo dvigal, strank je lahko v eni stavbi tudi 20. Dnevno v času službe dimnikar Se boste prijeli za gumb ob njegovem prihodu? 9 »Mnoge stavbe v Celju nima- jo dvigal, strank je lahko v eni stavbi tudi 20. Dnevno v času službe dimnikar nare- di od deset do dvanajst tisoč korakov.« naredi od deset do dvanajst tisoč korakov. Fizično naporno delo je predvsem pri čiščenju večjih ogrevalnih sistemov v podjetjih.« Skozi zgodovino smo bili nava- jeni, da so dimnikarji na vrata vedno potrkali črni, kdaj tudi s sajami na obrazu, a slika danes ni vedno takšna. »Naše delo ni več tako umazano kot včasih, bolj kot to je zahtevno. Pri procesu izgo- revanja nastajajo saje, če bi torej na teren hodili v belih oblekah, bi bilo malo nenavadno … V di- mnikarstvu so črne obleke tradi- cija, a je res, da to niso navadne obleke, gre namreč za materiale, ki so odporni proti sajam, vlagi in temperaturi. Na prvem mestu sta vedno varnost in zdravje za- poslenih. Ne samo obleka, tudi obutev nas mora zaščititi. Dimni- karji delamo celo leto. Pozimi, ko delo opravljamo v kotlovnici, je v njej lahko več kot 25 stopinj, nato stopimo ven, kjer je temperatura »Vsak konec leta svojim strankam podarimo koledar. Zanimivo je, koliko jim to pomeni. Pomembno jim je, da so vpisani vsi godovi in prazniki … Zato se pri tem vedno potrudimo. Gre za našo zahvalo strankam in za to, da lahko skrbimo za njihovo varnost,« pravi celjski dimnikar Aleksander Županek. Dimnikar je eden od simbolov sreče, ki so bili pogosto upodobljeni na starih voščilnicah. Verovanje, da prinaša srečo, izvira iz povezanosti z ognjem in ognjiščem, ki predstavljata središče doma. Po ljudskem verovanju naj bi v ognjišču in ob njem živeli gospodinjski duhovi, ki naj bi prinašali rodovitnost in življenje samo. (Razglednico hrani: Knjižnica Mirana Jarca Novo Mesto) Včasih so dimnikarji predsta- vljali pojem protipožarne var- nosti. Danes k njihovemu po- slanstvu sodita tudi okoljska in zdravstvena varnost. tudi pod ničlo. To je tempera- turni šok in pri tem nas morata obleka in obutev ščititi,« dodaja Županek. Zavedajte se varnosti svojih domov V preteklosti so ljudje dimnikar- je klicali zgolj po potrebi, dimni- karske storitve so bile usmerjene predvsem v industrijo. Nato so občine pred letom 2017 pode- ljevale koncesije, zadeva je bila takrat precej strogo urejena. »Ko je država leta 2017 brez globljega razmisleka to dejavnost uredila kot prosto na trgu, je število di- mnikarskih storitev upadlo,« do- daja Županek. Ljudje zdaj lahko vsako leto izberejo drugega di- mnikarja. S tem ali je določena stranka letos storitev dejansko naročila, pa dimnikar, ki je leto prej opravil dimnikarsko storitev, ni seznanjen. To evidenco vodi država, saj morajo dimnikarji vse storitve vpisovati v poseb- no aplikacijo. Če inšpekcija na primer s preverjanjem seznama ugotovi, da kdo ni poskrbel za servis oziroma čiščenje dimni- ka ali kurilnih naprav že več let, lahko zoper njega ukrepa. A kot vemo, je inšpektorjev premalo, da bi bil nadzor popoln. Zato je še toliko bolj pomembno, pravi Županek, da se ljudje zavedajo varnosti domov, kurilnih naprav in dimnikov: »Naj jim ne bo žal dati nekaj deset evrov za stro- kovni pregled dimnih vodov. Škoda, ki nastane zaradi neoči- ščenih dimnikov ali napačnega delovanja kurilnih naprav, je veliko večja. Lahko zgori dom. V primerjavi s tem je strošek za strokovni pregled zanemarljiv,« dodaja. Foto: Andraž Purg 10 www.remont.si Želimo, da vas grejejo lepe misli, nepozabni trenutki in veselje, ki ostaja še dolgo po tem, ko ugasnejo praznicne luci. URBANA DŽUNGLA PRI VAS DOMA 1. nasvet – presajanje Na splošno velja, da sobne rastline presajamo vsaka tri leta, saj večini v tem času toliko zrastejo korenine, da je cvetlični lonček premajhen. V tem času se tudi zemlja izpere in izgubi hranilne vrednosti. Tako pri presajanju izberemo malo večji cvetlični lonček in novo zemljo oz. substrat. Priporočljivo je izbrati namenski substrat, ki je narejen za neko vrsto rastlin. Za zelene rastline, ki potrebujejo šotno, rahlo zemljo z dobrimi vodozadrževalnimi lastnostmi, uporabimo kakovo- stno zemljo Compo Sana za palme in zelene rastline. Substrat vsebuje vsa potrebna makro in mikrohranila za optimalno rast zelenih rastlin in palm. Vsebuje tudi aktivator korenin, ki izboljša razrast korenin in posledično sprejem vode ter hranil. 2. nasvet – skrb za liste Med zelene rastline štejemo predvsem tiste, ki izvirajo iz tropskih krajev, na primer monstero, spatifil, fikuse, kalateje, filodendrone, zamije, praproti, alokacije in še mnogo drugih. Ponavadi te rastline potrebujejo več zračne vlage. Če imamo suh zrak, je priporočljivo te rastline škropiti z vodo po listih ali uporabiti vlažilnik zraka. Občasno je priporočljivo ločnice postaviti na dež ali jih stuširati z vodo. To je priporočljivo le za tiste, ki imajo rade več zračne vlage. Vsem sobnim rastlinam ustreza, da jim redno brišemo prah z listov. Za bolj zelene in svetleče liste uporabimo loščilo za liste Compo. Rastline polepšajo prostore v naših domovih ter prispevajo k boljšemu počutju in h kakovosti zraka. Za dolgo in lepo rast je treba lončnice občasno presaditi. Glede na to, ali gre za tropske rastline, orhideje ali sukulente, je dobro 11 3. nasvet – hranila Tako kot mi tudi rastline potrebujejo hrano za rast. Nekatere je potre- bujejo več, druge manj. Če pri presajanju uporabimo substrat, kjer je že primešano gnojilo, potem takoj po presajanju ne gnojimo. Po treh mesecih začnemo uporabljati gnojila. Najbolj preprosta za uporabo so tekoča gnojila, ki jih primešamo k vodi in zalijemo rastline. Odlično je tekoče gnojilo za palme in zelene rastline Compo. Gnojilo preprosto zmešamo z vodo za zalivanje in uporabimo merico, ki je na pokrovč- ku. Pozimi ga uporabljamo enkrat mesečno, poleti enkrat tedensko. Po gnojenju se bo poznala občutna razlika, listi bodo bolj zeleni in pognali bodo mladi, novi listi. Ula Hernavs, mag. inž. hort., Metrobova strokovnjakinja bujno rast zelenih lončnic Trije nasveti za poznati zahteve za rast. Ni vseeno, kakšno zemljo izbere- mo za posamezno rastlino, kako jo presadimo, kolikokrat jo gnojimo in zalivamo ter ali jo postavimo na sončno ali senčno mesto. Ker so rastline nepogrešljive za občutek domačnosti Promocijsko besedilo 12 UREDIMO DOM Glavna barva božičnega časa je še vedno rdeča, je pojasnila Ka- tja Zupanc, vodja vrtnega cen- tra Arboretum Celje. »Klasika je vedno aktualna,« je dejala. »Pri nas namenjamo poudarek uporabi naravnih materialov, kot so les, storži, lesne skorjice in mah. Uporabljamo na primer tudi imitacijo storžev, ki so be- ljeni in pozlačeni, vendar kljub temu še vedno dajejo naravni vtis,« je pojasnila. Nešteto možnosti za adventni venček »Adventni venčki so možni v različnih izvedbah, a še vedno prevladuje klasična okrogla oblika s štirimi svečami,« je povedala Zupančeva. V venč- ku uporabljajo različne odten- ke rdeče barve, kot so živo, te- mno in kovinsko rdeča. »Letos je zanimiva tudi kombinacija Predlogi Vrtnega centra Arboretum iz Medloga Klasično je vedno v modi Ponovno smo v prazničnem času, ko so naši domovi polni okra- skov in toplega vzdušja. Ob tej priložnosti smo obiskali Vrtni center Arboretum Medlog v Celju, kjer so z nami delili nasvete, kako okrasiti svoj dom. LARISA JEKNIĆ rdeče-bela, ko uporabimo belo svečo z rdečimi dodatki ali rde- čo svečo z belimi dodatki. Za piko na i, da je božič res čaro- ben, uporabimo še bleščice.« Za venčke v medloškem vrtnem centru uporabljajo normandij- sko jelko, saj lahko ta zdrži en mesec, da ne odvrže iglic. Venč- kom včasih dodajo tudi mah, ki ga naberejo sami, prav tako v venčke vključujejo les. Pod iz- kušenimi rokami izdelava zah- tevnejšega venčka traja do uro in pol, je pojasnila Zupančeva. Kaj imajo radi ljudje? »Ljudje imajo zelo različne že- lje, ki večinoma temeljijo na njihovem osebnem okusu ali na tem, kako so videti njiho- vi domači notranji prostori,« je povedala Katja Zupanc. Še vedno so priljubljeni klasična oblika venčka in klasične barve, včasih je zaželjen tudi kakšen dodatek, da popestri praznično vzdušje. Na voljo so tudi sodobnej- še oblike venčkov, kot so podolgovati aranžmaji. »Lahko uporabimo tudi kr- zno in list evkalip- tusa ali trave. V na- ravi vedno najdemo zanimive materiale, ki jih lahko dodamo v venček,« je povedala. Letos so priljubljene tudi pastelne barve, kot je pastel- no rožnata, ki je vseeno še do- volj prijazna očem. »Še vedno menim, da je manj več in da je klasika vedno najboljša ter da ni treba pretiravati z okraski,« je dejala Zupančeva. »Seveda tudi mi v vrtnem centru išče- mo smernice in se jim do neke mere prilagajamo.« Čarobne, a zahtevne božične zvezde Katja Zupanc je z nami delila tudi nekaj nasvetov, kako skrbe- ti za božično zvezdo, rastlino, ki je nepogrešljiv del božičnega okrasja. »V prazničnem času bo- žična zvezda nadomešča šopek. Š e vedno pre- vladuje rdeča, poznamo pa že tudi bele, rumene, marelične, pisane in druge božične zvez- de,« je povedala. Če želimo božično zvezdo ob- držati do naslednjega božiča, moramo zanjo dosledno skrbe- ti. »Ta rastlina zahteva ustrezno temperaturo, ki mora biti pribli- žno 20 stopinj Celzija. Zvezda namreč ne prenese temperatur- nih nihanj ali prepiha,« je de- jala. Pozorni moramo biti tudi pri zalivanju. Božično zvezdo je najbolje intenzivno zaliti in nato počakati, da se osuši, ter Vodja vrtnega centra Arboretum Celje Katja Zupanc je povedala, da je še ve- dno najbolj moderna klasika. Božične zvezde so zelo lepe, vendar zahtevne rastline. 13 jo nato ponovno zaliti. »Vsa- kodnevno zalivanje ji ne ustreza, ker je potem pre- mokra in odvrže liste,« je opozorila sogovornica. V marcu jo lahko nato porežemo na višino 20 centimetrov, saj s tem spodbudimo rast stran- skih vršičkov. Do junija jo normalno zalivamo, v juniju jo ponovno pri- krajšamo, da dobimo lepo razrast, v oktobru pa jo moramo začeti zatemnjevati. »Če tega na naredimo, božična zvezda ne bo cvetela v praznič- nem času, temveč kasneje,« je poudari- la Katja Zupanc. Zato je treba zvezdo v popoldanskem času zatemniti in jo tako pustiti 14 ur. To je treba delati osem tednov, je povedala. Vse božične zvezde v vrtnem centru Arboretum Me- dlog so sicer domače. Foto: Andraž Purg Veliko stvari za adventni venček lahko najdemo v naravi. Z rdečo barvo je v božičnem času težko zgrešiti. Vabljeni v VRTNI CENTER ARBORETUM Celje Ljubljanska c. 93, Celje, mob. št.: 041 382 659 VSE ZA OKRASITEV DOMA MED PRAZNIKI Praznični večerni sprehod med lučkami v Arboretumu Volčji Potok, vsak dan do 6. 1. 2025 Priljubljeni so tudi podolgovati aranžmaji. 14 Vsak trenutek ~ je lahko nov za etek. Naj bo novo leto 2025 polno upov, pozitivnih sprememb in naj izpolni vsa va a pri akovanja … { ~ www.frupi.si #JupiMojFrupi NAGRAJENA kakovost www.frupi.si #JupiMojFrupi NAGRAJENA kakovost Aplikacija MojaPošta omogoča: Î pregled in sledenje prejetih paketov, Î pošiljanje in preusmerjanje paketov, Î varno obveščanje prek potisnih sporočil. Kjerkoli in kadarkoli upravljaj s svojimi paketi. Prenesi aplikacijo MojaPošta 15 CUDV Dobrna je socialnovar- stveni zavod, v katerem skrbijo za otroke, mladostnike in starej- še osebe z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. »Pri nas izvajamo šolski program po posebnem programu vzgoje in izobraževanja za mladostnike do 26. leta, imamo institucio- nalno varstvo otrok in odraslih ter varstveno-delovni center. V V CUDV Dobrna se že pripravljajo na praznike Marsikje bo pod smrečico to, kar nastaja pod njihovimi prsti PRIDNE ROKE December je v Centru za usposabljanje, delo in varstvo (CUDV) Dobrna čaroben čas, ko je po hodnikih vedno mogoče slišati praznično glasbo. »Naši računalničarji so nam pripravili se- znam božičnih skladb, da uporabnikom pričaramo čim lepše dni,« je povedala direktorica centra Breda Božnik. In dodala, da v tem prazničnem mesecu pripravijo številne pestre dejav- nosti. Pod streho te ustanove izvajajo celodnevno ali dnevno varstvo za 140 posameznikov, tako za tiste, ki v center prihajajo dnevno, kot tudi za tiste, ki na Dobrni živijo. JANŽE FRIC 16 slednjem imamo varstvo in delo pod posebnimi pogoji,« je pove- dala direktorica. Božično-novoletni prazniki »V naši hiši se posebej pripra- vljamo na praznični čas. Kot direktorici mi je še posebej po- membno, da je decembra pri nas mirno in spokojno vzdušje ter da uporabnikom pripravimo lepe stvari,« je poudarila Breda Božnik. Uporabniki se pod okri- ljem centra udeležujejo pestrih Direktorica CUDV Dobrna Breda Božnik vsebin, od športnih dejavnosti do ogledov božičnih filmov in branja pravljic. Od lani imajo tudi božično fotografiranje. »S sodelavci pripravimo božično Uporabniki CUDV Dobrna izdelujejo različne izdelke, s katerimi lahko okra- simo svoje domove. Unikatna darila uporabnikovCUDV Dobrna »Pri nas je decembra lepo biti v službi,« je povedala di- rektorica CUDV Dobrna Breda Božnik. 17 sceno, nato vse uporabnike sku- pinsko ali posamezno fotografi- ramo pred to kuliso. Pred njo se fotografiramo tudi zaposleni,« je še dodala Božnikova. V prazničnem času organizirajo tudi dan grdih božičnih pulo- verjev. »Zaposlene povabimo, naj se oblečejo v te puloverje, nadenejo si jih tudi uporabniki. Slednji uživajo v vseh dejavno- stih, ki jih zanje pripravimo v tem obdobju,« je povedala di- rektorica. Varstveno-delovni center Nekateri uporabniki centra v teh dneh iz papirja, gline, bla- ga in drugih materialov s polno vnemo že izdelujejo izdelke, ki bodo prišli prav v decembrskem času. To so božične voščilnice, jaslice in drugi okraski, s kate- rimi lahko okrasimo domove. Božične voščilnice so že pripravljene. »V tem času pripravimo tudi pakete, v katere vključimo več naših izdelkov,« je povedala Brigita Kuder, vodja institu- cionalnega varstva odraslih. Uporabniki svoje izdelke ustvarjajo na več mestih, med drugim v središču Dobrne v galeriji, kjer vse izdelke tudi prodajajo. Spodbuda na različnih področjih Kot je povedala Brigita Kuder, njihovi uporabniki v centru dobijo več strokovnih obrav- nav, kot bi jih sicer. Tako so deležni večje količine na pri- mer fizioterapij in delovnih terapij. V centru imajo tudi dva konja, s katerima izvajajo hipoterapijo, terapevtsko ježo konj. Uporabniki CUDV Dobra so tudi športno dejavni. »Naši mlajši uporabniki, stari do 26 let, so zelo dobri v nogometu, dosegajo odlične rezultate, zelo radi tudi kolesarijo,« je povedala direktorica. Kudrova je še dodala, da je priljubljeno tudi planinstvo, v zadnjem času se vedno več ukvarjajo tudi s košarko. Foto: Nik Jarh Med delom je veliko smeha in dobre volje. Prillinger, d.o.o. Arja vas 101 SI-3301 Petrovc ˇe www.prillinger.si Iskrena hvala! Inserat_SL_92x118mm_Neujahr_2024.indd 1 20.11.24 09:59 STEKLARNA ROGAŠKA d.o.o., Ulica talcev 1, 3250 Rogaška Slatina • www.fiskarsgroup.com rogaska1665 Skupaj ustvarjamo bleščeče trenutke! Obiščite nas in odkrijte čar kristala v prazničnih dneh. Ljubljana Mestni trg 22 • 01 24 12 701 Rogaška Slatina Ulica talcev 1 • 03 81 80 237 Prodaja in posebni projekti: rogaska@fiskars.com • 03 818 04 11 e-trgovina: www.steklarna-rogaska.si Dobre ideje za premišljeno obdarovanje MALE POZORNOSTI Darila, na katerih se ne bo nabiral prah Pomen darila ni v njegovi de- narni vrednosti. Veliko štejeta že naša misel na obdarovanca ter naša želja, da bi ga razvese- lili. Morda človeka, ki nam je blizu, osrečimo z nečim upo- rabnim. TS, foto: Andraž Purg, Pexels Dobro delo Če letos ne boste imeli klasičnega obdarovanja, lahko morda de- nar darujete za kakšno družino, ki se je znašla v stiski. Naravne nesreče in življenjske preizkušnje nikoli ne počivajo. S pomočjo botrstva lahko polepšate življenje otrok ali prispevate za delovanje različnih organizacij, katerih vrednote so vam blizu. Pomoči bodo vesela tudi društva, ki skrbijo za brezdomne živali. Iz domače shrambe Ste poleti pridno kuha- li domače marmelade, sokove in pripravljali druge shranke? Za mar- sikoga ni lepšega darila, kot so kozarec domače slivove marmelade, ste- klenica domačega be- zgovega soka ali doma- ča vegeta, v katero ste strnili številne slastne okuse z domačega vrta. 18 DARILO, KI SPROŠČA. Darilni bon Term Olimia www.darilnibon.com Edinstven izdelek Lepa darila so lahko tudi edin- stvena grafika, umetniška sli- ka, zanimiva ilustracija. Morda prejemnika razveselite z ročno izdelano glineno skodelico ali z očarljivim kosom unikatnega nakita. Ne le da boste razveselili obdarovanca, podprli boste tudi lokalnega ustvarjalca. Neprecenljivo znanje Pojdite skupaj na kuharski tečaj, morda se od- pravite spoznavat skrivnosti priprave kakšne nekoliko bolj zapletene sladice. Komu, ki si želi na potovanje v katero od tujih držav, bo prav prišel tečaj znanja iz tujega jezika. Za tistega, ki se je vedno želel preizkusiti na plesnem par- ketu, bo prava izbira tečaj klasičnih ali latin- skoameriških plesov, salse, svinga ali drugih plesnih zvrsti. Doživetje Če dobro poznate obdarovanca, ga lahko prese- netite z vstopnicami za koncert njegove najljubše glasbene zasedbe. Če ima rad gledališče, gotovo ne boste zgrešili z vstopnicami za predstavo. Če pa je ljubitelj adrenalinskih doživetij, se lahko skupaj na primer odpravite v pustolovski park. 19 20 »Seveda se je začelo z dedkom Mrazom. To je bilo še v tistih ča- sih, ko so v Celju vpeljali sistem, da mora vsak otrok prejeti darilo od dedka Mraza, ki je bil takrat ›uradni‹ dobri pravljični mož. Tako Miklavž kot tudi Božiček sta se seveda pojavljala v različnih sredinah, Miklavž tako v cerkvah kot tudi v drugih krogih, in se- veda tega ni nihče prepovedoval, kaj šele preganjal,« je začel Živko Beškovnik. Živko in trije dobri decembrski možje »Priznam, da je nastop kateregakoli od teh treh dobrih mož tudi zame vedno posebno doživetje, tudi naporno, kajti otroci kar ›pijejo‹ energijo.« Ljubiteljski igralec, ki v vlogi dobrih mož razveseljuje otroke V šolah in vrtcih je bil izključno dedek Mraz. »Modri možje v Celju so takrat sklenili, da bodo vsi otroci obdarjeni. Pametna odločitev! Mislim, da je bilo to za otroke od 3. leta do 4. razreda osnovne šole. To je bilo nekje v osemdesetih letih, ko je bil v ta namen sklenjen poseben družbe- ni dogovor za zbiranje sredstev v podjetjih in še kje.« Tako so zbrali kar nekaj sredstev za nakup daril, seveda različnih za različne starostne skupine otrok, pri čemer so bila znotraj posamezne kategorije darila enaka. In če je po tem dogovoru moral biti obdarjen vsak otrok, je to pomenilo, da so predšolski otroci darilo prejeli v vrtcu, za ti- ste, ki pa niso bili vključeni v to obliko predšolske vzgoje, je mo- rala poskrbeti krajevna skupnost. Starejši so darila iz tega naslova prejeli v šolah. Lutke, zgodbe in dobri mož Beškovnik se spominja, da so na prireditvah nastopali otroci, upri- zorjene so bile tudi gledališke ali lutkovne pravljice. Po koncu programa je prišel dedek Mraz, a šele, ko so ga otroci poklicali. »Hkrati so seveda tudi druge sre- dine, predvsem podjetja, pripra- vljale svoje obdaritve otrok, tu in tam se je ta lepa navada ohranila do danes,« pravi. Za obiske dedka Mraza je orga- nizacijsko in vsebinsko skrbela zveza prijateljev mladine, v Celju je bilo to Medobčinsko društvo prijateljev mladine Celje. T o je bil po besedah sogovornika zajeten organizacijski zalogaj, saj imajo obiski dedka Mraza vedno kratek rok trajanja, zato se je bilo treba podvizati in jih časovno razpo- rediti. »Dragica Poznič, takratna sekretarka in današnja predse- dnica tega društva, me je pova- Otroci zaposlenih naše medijske hiše vsako leto nestrpno pričakujejo njegov obisk. (Foto: arhiv NT/Sherpa) Živko Beškovnik pravi, da se nikoli ne naveliča zvedavih otroških pogledov, ki sijejo iz široko odprtih oči. (Foto: arhiv NT/Andraž Purg) PRAZNIČNA SKRIVNOST Živko Beškovnik je zelo zgo- daj zajadral na gledališki oder KUD Zarja Trnovlje, ki mu je kot ljubiteljski gledališki igra- lec ostal zvest do danes. Odi- gral je več kot petdeset likov. S prijateljema je ustanovil skupino Alkotest, ki je imela med letoma 1993 in 1996 hu- moristično oddajo na Radiu Celje. Od začetka obstoja Te- levizije Celje pripravlja zanjo kulturne prispevke. Nikakor pa ne skriva, da se s posebnim veseljem že vrsto let prelevi v vlogo dobrih mož. Kot pravi, je slednje treba odigrati z do- stojanstvom, a tudi z zvrhano mero sproščenosti. DEAN ŠUSTER 21 »Če bi vprašali mene, bi otrokom sredi leta dodal še četr- tega dobrega moža,« pravi Živko Beškovnik. Pred leti je že razmišljal, da bi to »obrt« počasi opustil. A se ni izšlo po tem načrtu. (Foto: arhiv NT/An- draž Purg) bila k sodelovanju. Zame je to bil nov izziv gledališkega nastopa. Začelo se je in traja še danes,« se spominja. Otroci nimajo težav V Celju zelo znan kulturni dela- vec še vedno rad odigra vse tri dobre može. Sistem obveznega obiska dedka Mraza se je z leti krčil, najprej v šolah. Če je bilo obdarovanje v preteklosti tudi za otroke tretjega in četrtega razre- da, so ga čez čas pripravljali le še za otroke prvih in drugih ra- zredov. Tudi denarja za skupno nabavo daril je bilo vedno manj ali sploh ne več, ostala je le še la- stna pobuda posameznih vrtcev, šol, krajevnih skupnosti, podjetij, je opisal ljubiteljski gledališčnik. »S prehodom v pluralistično družbo se je tudi na tem po- dročju zgodil pluralizem. Tako danes govorimo o treh dobrih možeh. Zdaj prihajajo Miklavž, Božiček in dedek Mraz, seveda po tem časovnem zaporedju, kot si sledijo tudi njihovi datumi in prazniki. In smo se prilagodili,« je razložil. Morda se na prvi pogled zdi mal- ce ›kaotično‹, a Beškovnik pravi, da je otrokom vse jasno. Ko jih vpraša, kakšen je vrstni red, kot iz topa izstrelijo, kdo jih obda- ri prvi in kdo jih obišče zadnji. »Več težav s tem so na začetku imeli odrasli. O tem priča tudi anekdota, ko je menda ena od vzgojiteljic v vrtcu dejala, da je dedek Mraz umrl. Da bi umrlo pravljično bitje? No, tako danes tudi sam upodabljam vse tri in je prav zabavno, predvsem pa doživeto. Če bi vprašali mene, bi otrokom sredi leta dodal še četr- tega dobrega moža.« Babica Zima pozabi na sneg Tudi Živko se z veseljem in no- stalgijo spominja čarobnih občut- kov ob pričakovanju dedka Mra- za v otroških letih. Kako zabava otroke? »Običajno nastopim po krajšem programu, ki ga izvedejo drugi. Poleg nekega posebnega dostojanstva, ki ga nosijo vsi trije dobri pravljični možje, skušam nastop izvesti izjemno sprošče- no, otrokom priljudno.« Po pozdravu sledi krajša pra- vljica, ki jo največkrat snuje kar sproti. V zadnjem času največ- krat omenja ubogo babico Zimo, ki je vsako leto tako prehlajena, da nikoli pravi čas ne nasuje do- volj snega. »Potem pojemo sku- paj. Otroci pridejo k meni in sami kaj povedo, odgovorijo na vprašanja in tudi nastopa- jo. In to počnejo zelo radi. Tudi zaplešemo skupaj v krogu ob pesmici. Čas kar prehitro mine. Malce moraš prebuditi otroka v sebi,« je poudaril Beškovnik. Vsak nastop je doživetje Pred leti je že razmišljal, da bi to »obrt« počasi opustil. A se ni izšlo po tem načrtu. »Bili so pozitivni pritiski, češ, ›pa daj no‹, ›pa menda ja ne‹, ›pa samo k nam še pridi‹ … In sem se nekako vdal v usodo. Priznam, da je nastop katere- gakoli od teh treh dobrih mož tudi zame vedno posebno doži- vetje, tudi naporno, kajti otroci kar ›pijejo‹ energijo. Hkrati se nikoli ne naveličam zvedavih otroških pogledov, ki sijejo iz široko odprtih oči. In vedno si rečem: »Le kaj se dogaja tam zadaj za temi očmi? Da bi mi le enkrat bilo mogoče stopiti tja in pogledati.« Sicer pa smo vse to v svojem otroštvu sami doživeli, a ne? Samo bolj malo se spomnimo. »Ob teh decembrskih srečanjih z najmlajšimi se mi dozdeva, kot da se mi prav ta spomin iz ranega otroštva malce le prikrade v zavest,« je končal dobrodušni Živko Beškovnik. Najmlajši z njim radi zaplešejo in zapojejo. (Foto: arhiv NT/Sherpa) DOBRODELNOST 22 Praznična solidarnost in toplina (Foto: Pexels) Bliža se praznični božično-novoletni čas, ki je tesno povezan tudi s sočutjem in z dobrodelnostjo. Medtem ko nekatere dru- žine nestrpno pričakujejo božični večer, (pre)mnoge s strahom odštevajo čas do božiča. Sprašujejo se, kako naj kupijo dari- la, ko nimajo niti za hrano. Tem družinam oziroma njihovih otrokom lahko na pomoč priskočite tudi vi, če sodelujete v kateri od dobrodelnih akcij. Tudi v naših krajih je tovrstnih priložnosti precej. BARBARA FURMAN Ideja o projektu Božičkova to- varna daril se je v humanitar- nem društvu Enostavno poma- gam porodila že leta 2015, ko so želeli ustvariti nekaj, kar bi otrokom pričaralo nepozabno božično jutro. »Osnovni koncept projekta se je ohranil do danes, saj z njim ohranjamo vero v dobrega moža in uresničujemo božično poslanstvo – ustvarjanje veselja tistim, ki jih morda darilo ne bi čakalo pod božičnim dre- vesom. Verjamem, da je nasmeh otroka na božično jutro eden najlepših trenutkov, ki jih lahko podarimo,« poudarja Milan Ni- nić, predsednik humanitarnega društva Enostavno pomagam, Že več kot 8.500 daril V društvu so za- dovoljni, saj je projekt zelo dobro podprt in obiskan. S pomočjo dobrih ljudi so v vseh teh letih zavili in dostavili že več kot 8.500 daril. Želijo si, da bi bila tudi letos Božičkova to- varna daril deležna široke podpore ter da bi z dobrimi ljudmi uresničili pravo božično poslanstvo – pričarali veselje in toplino v srcih otrok. »Tudi letos nas boste našli na celjskem Glavnem trgu. Obisko- va- lec oziro- ma Božič- kov pomočnik bo lahko sodeloval tako, da bo na spletni strani izbral otroka, ki ga bo želel obdariti, in mu kupil darilo, primerno njegovi starosti. Vsebovati mora naj- manj šest izdelkov – igračo, knjigo, šolske potrebščine ali material za ustvarjanje, slad- karije in izdelek za osebno nego. Zaželeno je, da Božičk- ov pomočnik darilu doda tudi osebno noto in ga zavije sam, saj s tem izkaže spoštovanje do prejemnika,« je še pojasnil Ninić. Zaradi zahtevne logistike bo darilo treba dostaviti v Božič- kovo tovarno daril najkasneje v treh dneh po izboru na spletni strani. Lahko pa bo Božičk- ov pomočnik obiskal spletno stran in izbranemu otroku namenil finančno donacijo, s katero bodo prostovoljci kupili vsebino in jo zavili v darilo. (Foto: Andraž Purg) 23 Osnovna šola Glazija v Ce- lju je šola za otroke s po- sebnimi po- trebami. Ima regijski zna- čaj, saj jo obi- skujejo otroci iz 28 občin. V sodelo- vanju s Planetom Tuš se bodo v prazničnem decembrskem času predsta- vili širši javnosti z dobrodelnim novoletnim bazarjem. Lani so ga organizirali prvič in verjame- jo, da bo tudi letošnji deležen dobrega odziva. Po besedah Mateje Boben so učenci pod budnim očesom skrbnih mentorjev pripravili domače piškote in domačo vegeto ter praznične venčke in namizno dekoracijo. Ročno so izdelali tudi unikatne voščilnice in obeske za jelko. Na stojnicah bodo ponujali tudi kopalno sol, suho sadje in še kaj. Vodja marketinga Nena Horvat in prokuristka NT&RC Anica Šrot Aužner. (Foto: arhiv Citycenter) Dobra vila bo otroke obdarovala tudi letos. (Foto: osebni arhiv) Dobrodelna akcija Smrečica želja ima že šestnajstletno tradicijo. Pri organizaciji so se povezali centri za socialno delo na širšem Celj- skem in Citycenter Celje. V akciji obdarujejo otroke iz rejniških družin, ki jim po besedah Nene Horvat, vodje marketinga v ome- njenem podjetju, želijo omogočiti čim bolj veselo praznično obdo- bje z darili, ki si jih sami želijo. Poslanstvo akcije je širjenje so- lidarnosti in topline z obdarova- njem otrok, ki prihajajo iz težjih življenjskih okoliščin. Z odzivi na akcijo so organi- zatorji zelo zadovoljni. »Vsako leto izpolnimo vse narisane želje otrok, ki so obiskovalcem našega nakupovalnega središča na ogled od konca novembra do sredine decembra. Risbice so izobešene na smrečici želja. Mlajšim in starejšim otrokom, ki svojih želja ne narišejo, podari- mo darilne bone Desetak. V vseh letih te akcije smo v okviru do- brodelnega sklada Citycentrovo srce obdarili že 2.300 otrok. Pri tem nam pomagajo obiskovalci Citycentra Celje, a tudi ambasa- dorji dobrote – znane osebnosti iz sveta glasbe, športa, gospodar- stva, ki vsako leto prispevajo, da razveselimo vse otroke iz rejni- ških družin iz širše celjske regije, kar nam največ pomeni,« še pravi Nena Horvat. Vsako leto v akciji sodeluje tudi naša medijska hiša Novi tednik&Radio Celje. Ko otroci narišejo svoje želje Spet prihaja Dobra vila V naših krajih živi tudi Dobra vila. Tako je dobrodelni projekt, ki je zaživel pred sedmimi leti, poime- novala Liza Hočevar. V sodelova- nju s prijatelji, z dobrimi vilami in vilinci, si prizadeva praznič- no obarvan december polepšati otrokom. »Narisati nasmehe na otroške obraze je nekaj najlepše- ga. In temu sledi poslanstvo na- šega projekta. Otrokom iz krajev Spodnje Savinjske doline z darili, ki jih zagotovimo s pomočjo do- natorjev, pričaramo veselje. Lani smo jih obdarili 245,« pravi Liza, ki ne skriva zadovoljstva, da je bil projekt Dobra vila med ljudmi dobro sprejet že na začetku, pod- pora pa se iz leta v leto stopnjuje. Sodelujoči tako z majhnimi po- zornostmi med otroke prinašajo veliko sreče. »Upamo, da bo utrip na dobrodelnem novoletnem bazarju, ki bo 12. decembra v osrednjem prostoru celjskega Planeta T uša, čim bolj živahen. Vesli bomo vsakega obiskoval- ca med 15. in 19. uro. Dogaja- nje bodo naši učenci popestrili s petjem in plesom, David Bevc pa z igranjem na kitaro. Vlju- dno vabljeni, da nas spoznate in se nam pridružite z željo, da bi pomagali socialno šibkejšim učencem naše šole in jim omo- gočili še spodbudnejše učno okolje,« je dejala. Izdelki učencev (Foto: arhiv OŠ Glazija) Projekt SocioVGC delno financirata Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada plus, ter ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Projekti večgeneracijskih centrov so sofinancirani v okviru Programa evropske kohezijske politike v obdobju 2021– 2027, cilja politike 4 »Bolj socialna in vključujoča Evropa za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic«, prednostne naloge 7 »Dolgotrajna oskrba in zdravje ter socialna vključenost«, specifičnega cilja ESO4.12 »Spodbujanje socialnega vključevanja oseb, izpostavljenih tveganju revščine ali socialni izključenosti, vključno z najbolj ogroženimi osebami in otroki« V prazničnem decembru in tudi v letu 2025 bomo za vas pripravili praznično peko in ustvarjanje daril, pi- lates, masažo rok, barvanje mandal, tečaje tujih jezikov in slovenščine, delavnice za zdravo in aktivno staranje, petje ljudskih pesmi in še ogromno drugih zanimivih, koristnih in zabavnih vsebin. Vabljeni v Socio – večgeneracijski center! Vse informacije o nas najdete na www.socio-vgc.si. Če želite prejemati obvestila o naših dogodkih, pišite na sociovgc@ gmail.com ali se nam pridružite na Facebooku pod Socio večgener- acijsko druženje. Dosegljivi smo tudi na 05 917 64 25; 051 222 966 … In seveda v naših prostorih v Gosposki ulici 3 v središču Celja vsak delavnik med 8.00 in 19.00 Lepe praznike! 24 Skrb za zdravje in lepoto pod eno streho Salon Dežela sprostitve »Nasmeh in pokončna drža ženske lahko presežeta ka- kršnakoli ličila ali lak. Žen- ska je lahko videti urejeno in elegantno brez ličil in nalakiranih nohtov, če je osredotočena na zdravje in nego svojega telesa ter izbiro preprostih, a skrbno izbranih podrobnosti,« po- udarja Brigita Knez, lastni- ca salona Dežela sprostitve. Kozmetičarka in maserka Bri- gita Knez je od nekdaj čutila željo, da bi delala z ljudmi ter se nenehno izobraževala. Zato je pred 15 leti v Celju ustano- vila kozmetični salon Dežela sprostitve, ki mu je kmalu sledilo še odprtje poslovalni- ce v Zrečah, ki obeležuje de- seto obletnico. V salonih dela ekipa izkušenih in z znanjem podkovanih štirih kozmeti- čark, ki vas bodo razvajale in poskrbele za vaše želje. Življenjski slog, zdravstveno stanje in potrebe posameznika vplivajo na naše fizično stanje kot tudi na videz. Zaradi teh razlogov lastnica salona Deže- la sprostitve Brigita Knez vsaj enkrat do dvakrat mesečno pri- poroča masažo za sprostitev in odpravo stresa. V primeru zdra- vstvenih težav tovrstne masaže priporoča pogosteje. Salon nudi terapevtske masaže, ki lajšajo težave na področju mišic in sklepov, s pomočjo teh- nologije Indiba lajšajo bolečine ter spodbujajo obnovo tkiv. Če ste pod stresom in potrebujete sprostitev, so za vas prava izbira antistresne masaže. Za celovito nego, izboljšanje zdravja in nego stopal salon Dežela sprostitve nudi tudi medicinsko pedikuro in profe- sionalno kozmetiko FeetCalm. Tehnologija Indiba Indiba je napredna tehnologi- ja, ki uporablja radiofrekvenč- no energijo za spodbujanje biostimulacije, obnove tkiv in zmanjšanje bolečin. Gre za var- Promocijsko besedilo Brigita Knez, ustanoviteljica in la- stnica kozmetičnega salona Dežela sprostitve. Indiba je napredna tehnologija, ki uporablja radiofrekvenčno energijo za spodbujanje biostimulacije, obnove tkiv in zmanjšanje bolečin. no nebolečo in neinvazivno teh- nologijo, ki nudi hitre rezultate že po prvih terapijah. Primerna je za vse tipe kože ter starostne skupine. Njene ključne predno- sti so zategovanje kože, zmanj- šanje celulita in maščobnih oblog, pomlajevanje obraza, zmanjšanje bolečin, pospeše- no celjenje poškodb, izboljša- nje gibljivosti in pospeševanje obnove tkiv. Lepotne smernice in praznični nasveti Brigita Knez meni, da urejenost ženske ne temelji zgolj na ličilih ali nalakiranih nohtih, temveč na celostnem vtisu, ki ga žen- ska ustvarja s svojo urejenostjo, nego in samozavestjo. V prvi vrsti je pomembna nega, saj je zdrava in sijoča koža temelj urejenosti. Redna rutina, ki jo sestavljajo čiščenje, vlaženje in zaščita kože pred soncem, je ključnega pomena. Ženskam priporoča ličenje, ki daje videz svežine: - uporaba BB-kreme, ki izenači ten kože, - maskara za poudarjanje oči, storitev laminacije trepalnic Če želite poskrbeti za popolno darilo že danes, lahko v salonu kupite darilne bone za različne storitve in tudi vrednostne bone. zagotavlja obstojnost, zato vsa- kodnevna uporaba maskare ni potrebna, - brezbarvni balzam za ustnice ali balzam z nežnim tonom bar- ve za vlaženje ustnic, - na področju manikire letos prevladujejo rdeča, temno rde- ča in bordo barva. Poskrbite za popolno darilo že danes V salonu lahko kupite darilne bone za različne storitve in tudi vrednostne bone, s katerimi ob- darovanec sam izbere storitev, ki jo želi. Stranke največkrat ku- pijo darilne bone za masažo ali tretmaje s terapijo Indiba. Foto: Andraž Purg 040/385-017 dezela.prodaja@gmail.com FB: Dežela Sprostitve Instagram: dezela_sprostitve 25 26 OSVOBODI SE ZATEGNJENEGA OBČUTKA NA KOŽI IN JI ZAGOTOVI KAR POTREBUJE. Hialuron plus vlažilni fluid Na voljo v Celjskih lekarnah in na www.lekarnaNaKlik.si Dolgotrajen učinek vlaženja s pomočjo hialuronske kisline, šipkovega olja in pšeničnih proteinov. Zmanjša videz gubic. Za vse tipe kože. Za vse generacije. 27 Vse bo v redu. triglav.si Hitreje do specialista v vaši bližini. Poslušajte svoje telo. Specialisti Specialisti + KUPON DODATNI 10 % POPUST NA IZDELEK PO IZBIRI DODATNI 10 % POPUST NA IZDELEK PO IZBIRI KUPON LAHKO VNOVČITE V PRODAJALNI NES. KUPON VELJA DO 31.12.2024 28 CANKAR - JEVA KAVARNA, SLAŠČIČARNA, RESTAVRACIJA Cankar-jeva, kavarna, slašči- čarna in restavracija v sre- dišču knežjega mesta vabi v elegantno in umirjeno oazo, v kateri se lahko sprostite in prepustite druženju ob odlični hrani in pijači že približno leto. Celjani in številni turisti ce- nijo ponudbo tradicionalnih slovenskih jedi, ki jim v kuhi- nji restavracije Cankar-jeva z veliko mero pozornosti, kre- ativnosti in izkušenj dodajajo pridih sodobnosti. Piko na i pestrosti ponudbe doda ka- varna s slaščičarno, v kateri z izborom dnevno svežih sla- ščic poskrbijo za razvajanje brbončic vseh sladkosnedov. Uživajte v njihovi dnevni, te- denski in a-la-cart ponudbi. Kosila pripravljajo iz živil, ki so pridelana doma oziroma na okoliških kmetijah. Njihova ponudba je domača, dobra in vrhunska. Tu je priložnost za klepete z domačimi, s prijatelji ali sodelavci. Okušanje kulina- ričnih mojstrovin bo zadovolji- lo vse vaše čute. Rezervirate lahko prostor za poslovna srečanja in druge zabave. V stavbi s častitljivo letnico 1867 se je včasih zbirala me- ščanska elita v Hotelu Slon (Zum Elephanten). Vogalno stavbo med današnjo Cankar- jevo in Stanetovo ulico, ki je postala peti pravi hotel v me- stu, je postavil Franc Gsund. Pred devetimi leti je v teh prostorih že bila restavracija, zdaj si lahko v tem biseru v središču Celja privoščite ku- linarične in družabne užitke. Vsak petek in soboto dogaja- nje v Cankar-jevi popestri tudi živa glasba. KULINARIČNO DOŽIVETJE 29 CANKARJEVA KAVARNA, SLAŠČIČARNA, RESTAVRACIJA CANKARJEVA ULICA 1, CELJE 031 441 313 ODPIRALNI ČAS Od ponedeljka do sobote med 7.00 in 22.00 https://cankar-jeva.com/ fb: Cankar-jeva Preizkusite domače slaščice, kot so jabolčni ali borovničev zavitek, limonina pita, Cankar- jeva rezina … Promocijsko besedilo Mariniran goveji jezik z rdečim zeljem in bučno majonezo Sestavine: 250 g rdečega zelja 150 g kuhanega govejega jezika 1 dl kisa 1 dl vode cel poper lovorjev list granatno jabolko gorčična semena mikrozelišča Bučna majoneza: 1 rumenjak 1 čajna žlička gorčice 150 ml sončničnega olja 2 žlici limoninega soka 2 žlici mletih bučnih semen 1 žlica bučnega olja sol, poper Zavremo kis, vodo, lovor in cel poper. Medtem na tanko na- režemo rdeče zelje. Mešanico kisa in vode z začimbami preli- jemo čez rdeče zelje. Potem pri- pravimo majonezo. V kotliček damo rumenjake, gorčico, sol, poper in limonin sok. Zmešamo in dodajamo olje po kapljicah. Ko se začne gostiti, ga dodaja- mo v tankem curku. Na koncu dodamo bučno olje in fino se- sekljane bučnice. Brizgamo s pomočjo dresirne vrečke. Hladna predjed Zloženka biskvita, cimetove strjenke, pomarančnega želeja in čokolade z mandarinino peno Biskvit 6 jajc 6 žlic sladkorja vaniljev sladkor 6 žlic moke Ali tudi vi s svojimi kuharskimi mojstrovinami radi razvajate svoje goste? Ker so druženja za skupno mizo obvezen sestavni del prazničnega časa, vam bodo tokrat v pomoč ideje za slavnostni jedilnik, ki so ga pripravili dijaki 2. h-letnika programa gastronomija v Strokovnem izobraževalnem centru Alme M. Karlin. Anja Koprivec, Gal Hribernik in Maj Jezernik so pod men- torstvom učiteljice praktičnega pouka kuharstva Cecilije Božnik pripravili domiselne in barvite jedi, ki brbončic zagotovo ne bodo pustile ravnodušnih. Sladica Jajca in sladkor penasto stepamo z mešalnikom približno deset minut. Nato s kuhalnico ume- šamo presejano moko. Ko dobi- mo gladko zmes brez grudic, jo razporedimo v pekač, obložen s papirjem za peko. Pečemo deset minut pri 180 °C. Ko je biskvit pečen, počakamo, da se malo ohladi, preden ga režemo. 30 ZA SLADOKUSCE Slastni praznicni zalogaji 31 Glavna jed Svinjski file na bučni kremi s korenčkom, črnim česnom in z rdečo peso Cimetova strjenka 2,5 dl jogurta 2,5 dl smetane 4 lističi želatine 50 g sladkorja cimet Jogurtu dodamo stepeno sme- tano s sladkorjem. Želatino namočimo in raztopimo nad soparo ter dodamo jogurtovi zmesi. Na koncu dodamo cimet in vlijemo v modelčke. Kocke iz pomarančnega želeja 250 g vode 50 g sladkorja 1,7 g agarja 2 g pomarančne lupinice Vodo segrejemo na približno 40 °C. Zmešamo sladkor in agar z vodo, zavremo ter do- damo pomarančno lupino. Precedimo in prelijemo v model. Krema mandarine 2 mandarini 100 ml smetane žlička likerja Cointreau Mandarine brez koščic ste- pemo s smetano in stepeni smetani dodamo pomaranč- ni liker. Ko sladico sesta- vljamo, ji lahko dodamo še meringe, drobljenec in krhke snežinke. Bešamelni grisini s semeni 80 g masla 250 ml mleka 180 g moke 4 jajca sol poper muškatni orešček janež semena za posip V kozici stopimo maslo, doda- mo moko, da se speni, in zalije- mo z mlekom. Med kuhanjem mešamo. Nato dodamo sol, po- per, muškatni orešček in janež. Ko je masa mlačna, postopoma dodamo jajca. Testo damo v dresirno vrečko s tankim glad- kim tulcem in ga nabrizgamo na papir za peko ter spečemo. Pred peko grisine po želji potro- simo s sezamovi, z lanenimi ali bučnimi semeni. Svinjski file Meso kuhamo v vakuumu uro in pol na 53 °C. Nato ga pova- ljamo v pisanem popru in pope- čemo. Vmes ga rahlo polivamo z maslom. Bogata temna omaka (omaka demi glace) 0,5 kg nasekanih telečjih kosti 25 g moke malo jušne zelenjave 25 g maščobe 25 g paradižnikove mezge 2 l jušne osnov 1,25 dl belega vina škrobna moka po potrebi Kosti prepražimo, dodamo pa- radižnikovo mezgo, jo prepra- žimo (potemnimo), dodamo zelenjavo, še malo prepražimo, pomokamo, zalijemo z vinom, malo pokuhamo. Dodamo ju- šno osnovo, kuhamo in nato precedimo. Če je treba, še zgo- stimo s škrobno moko, razma- stimo in začinimo. Pire maslene buče 500 g buče maslenke sol poper muškatni orešček olivno olje Bučo narežemo na kocke, ve- like približno 2 krat 2 centi- metra, in jih stresemo v večji pekač, obložen s papirjem za peko. Začinimo in spečemo do mehkega na 180 °C. Še vročo pečeno bučo zmešamo z mešal- nikom. Pomembno je, da bučo zmešamo, ko je še vroča, saj tako med postopkom izpareva vlaga, posledično je buča manj tekoča in bolj kremasta. Bolje je uporabiti ozko posodo, saj med mešanjem buča, oziroma bučni pire lažje kroži in ga z manj truda hitreje zmešamo v gladek pire. Žličnik rdeče pese 150 g rdeče pese sol poper muškatni orešček 25 g masla 50 g smetane za kuhanje 2 žlici kuhanega pšeničnega zdroba Rdečo peso kuhamo toliko časa, da jo z lahkoto prebode- mo z vilicami. Nato jo olupimo ter narežemo na večje kose in jih damo v mešalnik. Rdečo peso malce posolimo, dodamo malo popra in malo muškatne- ga oreščka. Zdrob skuhamo v smetani. Ne pretiravamo z ma- slom. Nato vse skupaj dobro zmešamo, da nastane gladka zmes. Slastni praznicni zalogaji Potica Pastry Stout »Dodajte kvas, orehe, rum, vanilijo in cimet …« Ne, to ni recept za tradicionalno slovensko potico, to je recept za prvi Potica Pastry Stout na svetu! Popolnoma novo zvrst stouta odlikuje odločen slovenski karakter z domačno sladkobnostjo, ki jo daje skrbno pripravljena dodana potica. Priporočamo pitje v unikatni družbi in ob zelo nežnih zvokih tradicionalne slovenske harmonike. www.clefbrewery.com • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • Obiščite nas: Arja Vas 19, Petrovče @clef_brewery Minister za zdravje opozarja: Uživanje alkohola lahko škoduje zdravju! @clef_brewery www.clefbrewery.com ponedeljek - petek 9.00 - 17.00 ARJA VAS 19 PETROVČE Ljubljana Koper Maribor Ptuj Bohinj Bled Celje AVSTRIJA HRVAŠKA MADŽARSKA ITALIJA Trst Reka Zagreb Gradec SAVINJSKA PIVOVARNA D.O.O. CRAFT PIVOVARNA Pivovarna Clef Brewery stoj sredi hmeljevih nasadov doline zelenega zlata, na sto let stari domačiji, kjer so generacije pridelovale hmelj- Tukaj ustvarjamo najbolj inovativna in drzna piva v regiji. Varjenje piva je kot ustvarjanje glasbe – vsak zvarek ima svoj ritem in zgodbo, ki jo navdihuje naša strast do popolnosti. od maja do oktobra četrtek, petek 16.00 - 21.00 POLETNI VEČERI POD KOZOLCEM TRGOVINA Nakup: 33 PRAVA NARAVNA SMREČICA za popoln božič Največja izbira naravnih smrečic na Mestni tržnici Celje Oglas Praznicna petica_188x118mm_Darilna ponudba dizivetij ZG_13.11.2024 četrtek, 14. november 2024 10:45:43 34 Sedem dni hoje, sedem let življenja ŽIVLJENJSKE PREIZKUŠNJE Srečali sva se dan po njenem potopisnem predavanju v njeni domači Rogaški Slatini. Strnila je vtise s popotovanja s Štajerskega Triglava oziroma Donačke gore na Triglav. »Večer je bil prepreden s čustvi, na trenutke je bilo ganljivo, saj sem z ljudmi iskreno delila svoja globoka doživljanja na poti in ob tem prestrezala njihove lepe odzive. Hoja me na nek način osvobaja, saj na poti predelujem boleče izkušnje svojega življenja in v njih prepoznavam globok smisel. Kljub fizičnemu naporu se počutim lahkotno kot metulj,« pravi Helena Fric Križanec, ki je tudi strastna tekačica, saj je na letošnji prireditvi 100 milj Istre, ki šteje za svetovni pokal, zmagala v svoji starostni kategoriji na kraljevski razdalji 168,6 kilometra. »Oče me je v mladosti klical Hoja. Tako mi je bila na nek način hoja položena že v zibelko. Hoja je sicer drugi izraz za Jelko, ki je sorodno ime Heleni.« Slatinčanka Helena Fric Kri- žanec poudarja, da šteje vsak korak, ki ga naredimo. »Ko zbolimo, nam vsak gram mi- šične mase pride še kako prav. Gibanje, tek ali hoja, je nekaj tako enostavnega in poceni. Vredno si je vzeti čas zase. To je naložba za prihodnost,« je prepričana. Njene pohodniške in tekaške korake že nekaj let narekujejo boleče izkušnje ob izgubi očeta in moža. Zakaj dva Triglava? Avgusta leta 2017 je Helena s potjo želela povezati Štajerski Triglav s Triglavom, a ji je ta načrt preprečila moževa bo- lezen, diagnosticirali so mu obliko krvnega raka – dise- minirani plazmocitom. »Bil je velik borec, saj je po presaditvi krvotvornih matičnih celic leta 2019 še pretekel 42-kilometrsko razdaljo na tekaškem dogodku 100 milj Istre. Po štirih letih in pol od postavljene diagnoze se je njegovo telo utrudilo in mar- ca leta 2022 končalo tuzemelj- sko življenje. Veste. 3. marca je imel rojstni dan moj pokojni oče. Zato sem se tolažila, da mu je bil Andrej poslan kot darilo.« Po sedmih letih se je klic poti od Štajerskega Triglava do Triglava začel zopet oglašati. Ni ga pre- slišala, sledila mu je. »Pot ni bila naključno izbrana, v sebi nosi simboliko. Ker nama z možem ni bilo usojeno skupaj prehoditi španski Camino, sem si za pot izbrala Jakobove poti v Sloveniji, skozi katere sem po- vezala Donačko goro (Štajerski Triglav) s Triglavom,« poudarja. Na prekmursko-štajersko vejo Jakobove poti se je priključila pod Ljubičnim pri Poljčanah, od koder je pešačenje nadaljevala do Hraš pri Brniku, od tam do Brezij po preddvorski in naprej po gorenjski veji Jakobove poti vse do odcepa za Krmo. Planin- ska pot jo je pripeljala na Tri- glav. »Hodila sem šest dni, šesti dan sem stala na vrhu Triglava. Sedmi dan sva se s prijateljico, ki je hodila z mano iz Krme do vrha Triglava, vrnili z avtomo- bilom domov.« Hčerki sta ji na domačem dvorišču pripravili prisrčen sprejem, ki so se ga udeležili sorodniki in prijatelji. Bistvo je očem nevidno Petra Škarja v svoji knjigi Od suženjstva do svobode med drugim piše, da najprej ti hodiš Camino, potem Camino hodi tebe. To je tudi sama doživela. »Čutila sem, da nekaj še prihaja za mano. In je prišel – miselni preblisk, da je od leta 2017 do danes minilo sedem let in da Oče jo je klical Hoja, njemu je posvetila projekt 24 ur Donačke. Helena Fric Križanec – s hojo v notranji svet BARBARA FURMAN 35 »Pot ni bila naključno iz- brana, v sebi nosi simbo- liko. Ker nama z možem ni bilo usojeno skupaj prehoditi španski Cami- no, sem si za pot izbrala Jakobove poti v Sloveniji, skozi katere sem poveza- la Donačko goro (Štajer- ski T riglav) s T riglavom.« sem za pešačenje z Donačke gore na Triglav ter vrnitev do- mov potrebovala sedem dni. Bistvo je očem nevidno – sprej- memo ga šele, ko se nam odpre srce, ko je um spočit in telo pre- rojeno,« doda sogovornica, ki je začela dojemati, kako so bila doživetja na poti med seboj smi- selno povezana in podkrepljena z močno sporočilnostjo. »Vsak dan na tej sedemdnevni poti je bil povezan s posame- znim letom v obdobju zadnjih sedmih let. Najbolj naporen zame je bil dan, ki je sovpadal z letom moževe smrti. Tisti dan sem imela na poti na Brezje trebušne in prebavne težave. A nekaj me je vleklo naprej. Ko se zdi, da se nič ne zgodi, nekdo nad nami bdi in nič v čudež spremeni. Ko sem prišla na Brezje, sem začela teči tako vzneseno, kot da tečem zadnjič v življenju. Kot da moram spra- viti iz sebe vse atome moči. Ko sem pritekla do cerkve na Brez- jah, je moje telo drgetalo, imela sem občutek, da me bo razne- slo. Sploh ne vem, kako sem prišla do kipa svetega Janeza s palico v roki, naslonila sem se nanj in jokala. V cerkvi se je moje telo umirilo. V tem sem prepoznala simboliko smrti. Re- kla sem si, tudi če se tukaj kon- ča moja pot, sem dosegla cilj. A se je v meni prebudila želja, da nadaljujem pot do Triglava,« se spominja. Življenje po tej izku- šnji je, kot pravi, dobilo nove razsežnosti. Zdaj drugače do- jema sebe in življenje. Niza tekaške uspehe »Včasih se nam zdi, da se nam godi krivica. Toda če zmoremo odpustiti, lažje živimo. Ko nas doleti težka in boleča preizku- šnja, je vsak zakaj odveč, ker zato ne obstaja. Prej ko to sprej- memo, prej nam bo lažje. Cilj je živeti, ne životariti. Moj oče je vedno rekel, da je v življenju po- trebno znati potrpeti, ne sme- mo pa se navaditi trpeti. Tega se v svojem življenju skušam držati. Enkrat mi to uspeva bolj, drugič manj,« prizna Helena, ki sta jo hoja in tek prevzela šele v zrelih štiridesetih letih, čeprav je že v srednješolskih letih tre- nirala tek na dolge proge. Pravi, da ne bo pozabila, kako je januarja leta 2012 prvič te- kla daljšo razdaljo iz Rogaške Slatine na Roglo. In šla isti dan zvečer kljub bolečim mišicam še na zabavo. Takrat je dojela, da jo tek ne- izmerno osrečuje. Bolj kot tek po asfaltu, ji ustrezajo gozdne poti. Pred približno dvanajsti- mi leti se je začela udeleževati tekaških prireditev. »Hvaležna sem ljudem, ki so me popeljali v svet teka, ki mi je prirasel k srcu. Na tekmovanjih v svoji starostni kategoriji sem hitro začela nizati uspehe. Leta 2013 sem zmagala v ženski konku- renci slovenske treking lige.« Najbolj globok pečat pa je v njej pustila udeležba na tekaškem dogodku »100 milj Istre« leta 2014, saj je v ženski kategori- ji osvojila tretje mesto na zelo zahtevni kraljevski razdalji, dol- gi 166,6 kilometra in na kateri je premostila kar 7 .047 višinskih metrov. Tega tekmovanja se je sicer že večkrat udeležila. Je Slovenka, ki je na tej kraljevski razdalji med ženskami največ- krat prišla na cilj. Klical jo je Hoja Prebivalci Rogaške Slatine in okolice Heleno poznajo kot lju- biteljico gibanja v naravi. Zato so z zanimanjem in odobravanjem spremljali njen projekt – 24 ur Donačke. Prvič ga je sama izve- dla decembra leta 2012. V štiri- indvajsetih urah je pešačila od doma do vrha Donačke gore in nazaj. Kar devetindvajsetkrat jo je prehodila v tem času. Sama. Le ponoči se ji je dvakrat pridru- žil mož. »Ta pohodniški projekt sem po- svetila mojemu očetu, ki se je »Bistvo je očem nevidno – sprejme- mo ga šele, ko se nam odpre srce, ko je um spočit in telo prerojeno.« takrat zaradi bolezni počasi že poslavljal. Umrl je leta 2013. V mladosti me je klical Hoja. Tako mi je bila na nek način hoja po- ložena že v zibelko. Hoja je sicer drugi izraz za Jelko, ki je soro- dno ime Heleni,« pojasni. Ljudje so bili navdušeni nad Helenino zamislijo projekta 24 ur Donačke, zato so se ji pridru- žili. Iz leta v leto jih je bilo več, zato projekt živi še danes. In to kar dvakrat na leto, junija in de- cembra. Letos se bo decembrska izvedba začela 7. decembra ob osmih zjutraj in zaključila nasle- dnje jutro ob isti uri. Foto: Nik Jarh Vsak korak v življenju šteje, je prepričana Helena Fric Križanec. Celje: skoraj 70 dogodkov V Celju bodo praznične lučke prižgali 30. novembra, dan pred prvo adventno nedeljo, mesto bodo razsvetljevale do 6. januarja prihodnje leto. Zavod Celeia Celje bo v sodelovanju s partnerji in ob podpori celjske občine v programu Pravljične- ga Celja na devetih prizoriščih med 30. novembrom in 31. de- cembrom postregel z več kot 65 dogodki. Skoraj vsi dogodki DOGAJANJE 36 Za vsakega nekaj Decembra nas na prosto vabijo adventni sejmi, drsališča, praznični koncerti, jaslice na prostem ter številne izbrane kulturne prireditve. Zagotovo lahko vsak najde nekaj zase. bodo brezplačni in večinoma na prostem. Pravljična dežela, ki je že 25 let del prazničnega dogajanja, bo vrata odprla 20. decembra. Letos bo imela svojo himno, ki jo je napisal glasbeni pedagog Matevž Goršič. Vsak dan bo obiskovalce Pravljične dežele pozdravila Srebrna vila gla- snica, po novem se bo v deželi možno srečati s pravljičnimi kovači, čevljarji, šiviljami, klo- bučarji … V prostorih Muzeja novejše zgodovine Celje bo na ogled razstava Pravljični zakla- di, društvo Svit bo razpisalo fo- tografski natečaj. Na Krekovem trgu bo prvič po- stavljen vrtiljak s pravljičnimi ko- njički. Na stavbi Celjske mestne hranilnice bo projekcija praznič- no obarvanih zgodb z osebnost- mi in liki iz celjske zgodovine. Na Krekovem trgu bodo koncerti zabavne in rokovske glasbe ter popa, koncerti na Glavnem trgu bodo v slogu svinga, džeza, so- ula in popa. Med nastopajočimi bodo Maja Keuc, Gal Gjurin, Celj- ski Dixieland, Žan Serčič s Šakali in Crvena jabuka. Skupaj se bo zvrstilo 19 koncertov ter Božični koncert Simfoničnega orkestra, zbora in solistov Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani v Celjskem domu. Pika na i bo sil- vestrovanje na Krekovem trgu z Nušo Derenda in s predskupino Sanpark. Vojnik: letos jubilejno Božični Vojnik bo zaživel že de- setič zapovrstjo. Vrata bo odprl Foto: Andraž Purg T: 03/780 38 40 E-mail: obcina@store.si CENA VSTOPNICE: 15€ KULTURNI DOM ŠTORE PETEK, 27. 12. 2024, OB 18. URI solistka: Ajda Vouk gosta: Tone Kregar in Jernej Dirnbek dirigent Aljoša Jurkošek SOBOTA, 7. 12. 2024 Zbrali se bomo na Pečovju (na igrišču), kjer bo start pohoda med 8. in 10. uro. STARTNINA: 20€ Zajema tople napitke na startu in na poti, “prežganko” na Domu na Svetini, kosilo na Turistični kmetiji Salobir in avtobusni prevoz nazaj. Za večje skupine zaželjene predhodne prijave! Dodatne informacije na tel. 041 353 404 37 14. decembra ob 16.30. Kot vsako leto bo na ulicah v središču kraja na ogled velika razstava zunanjih jaslic, medtem ko bo v Domu sv. Jerneja poudarek na predstavi- tvi jaslic po svetu. Pri tem bodo predstavljene posebnosti z vseh celin. Ob jaslicah bosta v Božič- nem Vojniku na voljo tudi bogat kulturni program in božično dogajanje za otroke. Pripravljajo tudi praznično tržnico in gostin- sko ponudbo. Število jaslic bo podobno kot prejšnja leta. Dobrna: srečanja z dobrimi možmi Na Dobrni bodo praznične lučke zagorele 5. decembra. Tamkajšnji javni zavod za tu- rizem, šport in kulturo v sode- lovanju z društvi v decembru pripravlja bogato praznično dogajanje. Najmlajše občane Dobrne bosta obiskala dobra decembrska moža – 7. decem- bra Miklavž ter 14. decembra še Božiček. Dan zatem bo na ribniku gasilskega društva Do- brna prižig lučk na plavajočih venčkih, 22. decembra bo ob Foto: Andraž Purg ribniku še blagoslov velikih ja- slic. Zadnji dan letošnjega leta bodo Dobrnčani že dopoldne pozdravili novo leto 2025, ko se bodo na tamkajšnji tržnici družili ob čaju, kuhanem vinu in domačih dobrotah. Ob tem v prazničnem mesecu pripra- vljajo tudi koncerte, predstave, delavnice in pohode. Rimske Toplice: čarobni večeri Ponovno bodo v praznični po- dobi zasijale Rimske Toplice. Enomesečno pravljično doga- janje se bo začelo 5. decembra s prižigom prazničnih luči, z miklavževanjem in rajanjem na pravljičnem odru. Tudi le- tos bo dogajanje v pravljični deželi ob petkih, sobotah in nedeljah, skupaj tako pripra- vljajo trinajst čarobnih večerov. Zadnji bo v nedeljo, 29. decem- bra. Na pravljičnem odru se bo zvrstilo približno petindvajset izvajalcev, dogajanje v pravljič- ni deželi bo začinjeno tudi z ježo konj, vožnjo s kočijo, lu- naparkom … Šentjur: sedež Božičkove pisarne Različni organizatorji bodo tudi v Šentjurju združili moči za praznično vzdušje. Svetilke v Zgornjem trgu bodo ponovno okrašene z velikimi adventnimi venci. Pešpot ob Pešnici, Me- stni in Zgornji trg ter vrt Centra kulture Gustav bodo popestrile smrečice s pečatom šentjurskih društev, šol, vrtcev in drugih javnih zavodov. Praznične luči bodo v občini zasijale v soboto, 30. novembra, ko bo ob 19.30 na ploščadi pred cerkvijo sv. Jurija nastopila žonglerska sku- pina Čupakabra. Na tem prizo- rišču bo v četrtek, 5. decembra, ob 16.30 Miklavžev sejem. Na stojnicah bodo na voljo do- brote in domači izdelki. Otroci bodo lahko vsak dan med 9. in 19. uro obiskali Božičkovo pisarno ob Svetinovi hiši. V petek, 13. decembra, bosta v pisarni med 18. in 20. uro uradovala gospod in gospa Bo- žiček. Pridružili se jima bodo tudi škrati ter skupina Arbada- karba. Šmarje pri Jelšah: pester utrip Uvod v praznično dogajanje v Šmarju pri Jelšah bo Barbarin sejem v sredo, 4. decembra. Praznične luči bodo v tej občini prižgali, v petek, 6. decembra, ob 18. uri, ko bosta ob spre- mljavi Big banda Šmarje pri Jelšah nastopila Ana Ferme in Matic Supavec, obeta se tudi praznična tržnica. V četrtek, 12. decembra, bo ob 18. uri v Šmarski vinski kleti glasbeno- -vinski večer z Neisho. Zavod za turizem, šport in mladino Šmarje pri Jelšah bo z vsemi de- setimi krajevnimi skupnostmi 14. decembra ob 17. uri pripra- vil dogodek Veseli december po šmarsko. Dogodek je namenjen druženju ob glasbi in lokalni kulinariki. V Kulturnem domu Šmarje pri Jelšah bo 19. decem- bra ob 18. uri odprtje razstave Jelšingrad. Najmlajši bodo na svoj račun prišli 21. decembra ob 10. uri, ko se obeta Božičk- ovanje. Godba Šmarje pri Jel- šah bo 26. decembra v tamkaj- šnjem kulturnem domu ob 18. 38 uri pripravila božični koncert. Božične pesmi bodo odmevale tudi 29. decembra, ko bo ob 18. uri koncert v Župnijski cerkvi Marije Vnebovzete. Rogaška Slatina: letos tudi drsališče V Rogaški Slatini bodo v petek, 29. novembra, ob 18. uri na Pe- gazovi ploščadi s prižigom lučk na najvišje okrašenem dreve- su v Sloveniji in s koncertom Nike Zorjan vstopili v najbolj prazničen mesec. Istočasno bo v praznični razsvetljavi zasijal tudi Stolp Kristal. Občina bo okrasila javne stavbe, močvir- sko cipreso in Nadhod Sonce. V mestu bo nameščenih več kot devet kilometrov svetlobnih verig in drugih elementov, na močvirski cipresi ob Pegazovi ploščadi bo zagorelo 18 tisoč lučk. Glavnina decembrskega doga- janja bo letos pri Stolpu Kristal. Tam bosta od 1. decembra v popoldanskih in večernih urah drsališče in adventna tržnica. Praznično dogajanje ob stol- pu bodo ob sobotah popestrili brezplačni koncerti New Swing Quarteta, skupine Mi2 in sku- pine Firbci, ob petkih in nede- ljah se obeta praznična glasba z didžejem. Na štefanovo bo na Evropski ploščadi mimohod konjenice, 28. decembra bodo v južnem parku na ogled žive jaslice. Mestna galerija se bo med 14. in 21. decembrom spremenila v Božičkovo dnevno sobo. Tudi letos se pred gasilskim domom v Prvomajski ulici obeta silve- strovanje na prostem. Zbrane bo zabaval Ansambel Vikend. Velenje: silvestrovanje na Titovem trgu Mesto Velenje bo v soju pra- zničnih luči zasijalo 1. decem- bra popoldne, drevesa okrog Titovega trga bodo krasili lampijoni, ki jih bodo izdelali velenjski osnovnošolci. Ob pri- žigu luči bo nastopila skupina SkorBand. Na ta dan bo zažive- la tudi Cankarjeva ulica, ki bo ves mesec ponujala praznično gostinsko ponudbo in spremlje- valni program. Letošnja novost bo zimski kino na prostem, ki bo 6. decembra ob 18. uri predstavil romantično klasiko Pravzaprav ljubezen. Zadnja dva podaljšana konca tedna v decembru bo na Titovem trgu praznično vzdušje ustvarjala Čarobna promenada. Vsak dan bo ob 17. uri poseben program za otroke, ob 19. uri pa koncer- ti znanih glasbenih izvajalcev. Nastopili bodo Vili Resnik, Žan Serčič, Drugo Dugme, Zvita fel- tna, Nipke, Leopold I, Batista Cadillac, The Beatles Tribute. Vse decembrske sobote bodo namenjene najmlajšim. Kul- turni dom bo gostil praznične predstave, sledile bodo ustvar- jalne delavnice. 5. decembra bodo v Starem Velenju priča- kali Miklavža, ki bo najmlajše razveselil z darili, nastopila bo slovenska pevka Nuša Rojs. 12. decembra bo v Šaleško dolino prišel dedek Mraz, z njim bo poleg palčkov nastopila tudi pevka Alya. Praznični december bodo v Velenju zaključili na Titovem trgu z dopoldanskim silvestro- vanjem za otroke, zvečer bo Ansambel Saša Avsenika obi- skovalce popeljal v novo leto. Konjiško: brezplačno drsališče Praznični december na Ko- njiškem bodo tudi letos za- znamovali številni dogodki, vse od Frančiškovega sejma, Miklavževanja, gledaliških, lutkovnih in kinopredstav do božično-novoletnih nastopov godbe na pihala, glasbene in plesnih šol, koncertov in ustvarjalnic. »Srce mesta bodo Konjičani po- lepšali skupaj s šolami, z vrtci, društvi in drugimi organizaci- jami. Sodelujoči bodo okrasili številne smrečice po mestu in največjo smreko, ki se bo leske- tala na osrednjem prazničnem prizorišču na Mestnem trgu. 5. decembra bomo v mestu pri- žgali praznične luči in odprli drsališče, ki bo za vse obisko- valce brezplačno. Konjiški po- toček bo na predbožični večer zasijal v soju stoterih svečk, ki 14. MIKLAVŽEV SEJEM 5. 12. 2024 ∙ 16.30–19.30 PLOŠČAD PRED CERKVIJO SV. JURIJA, ŠENTJUR Turistično informacijski center Občine Šentjur Ulica skladateljev Ipavcev 17, 3230 Šentjur (03) 749 25 23, 041 660 091 tic@turizem-sentjur.com www.turizem-sentjur.com Dobrodošli v destinaciji Božični Vojnik BOZICNI VOJNIK OGLAS NT 92_118 2024.indd 2 14. 11. 24 14:28 Več o prazničnem dogajanju: www.zkst - zalec.si 5. 12. Prižig lučk, prihod Miklavža in odprtje drsališča 8. 12. Koncert Praznična zgodba: Matjaž Kumelj, Nuša Derenda in Alenka Godec 14. 12. Koncert: Ditka in Feri Lainšček 20. 12. Koncert opernih arij: Maria Callas Hommage 31. 12. Predstava Notranji pir in silvestrovanje na prostem (Power Band) 5.- 31. 12. 2024 39 bodo polepšale sprehod skozi srce mesta,« napoveduje Jerne- ja Ristič Levart, vodja Centra za kulturne prireditve Sloven- ske Konjice. Še posebej pestro dogajanje s ponudbo v prazničnih hišicah bo od 26. decembra do konca leta na Mestnem trgu. Od 26. do 30. decembra bo po mestu vozil brezplačen praznični vlak konjičan. Na odru pred domom kulture bo 26. decembra nasto- pil Leopold I., 30. decembra bo- sta na silvestrovanju za otroke najmlajše obiskala Mojca Robič in dedek Mraz, v nadaljevanju bodo nastopili Eva Boto in šte- vilni plesalci plesnih šol. Silve- strovanje bo že tradicionalno na Mestnem trgu, v novo leto bodo obiskovalci vstopili s SOS kvintetom. Žalec: bogat nabor predstav V Žalcu bodo čarobni de- cember začeli na predvečer miklavževega, 5. decembra, na Šlandrovem trgu, ko bodo po mestnem jedru prižgali praznične luči, otroke pa raz- veselili tudi s tradicional- nim prihodom Miklavža in z otroško predstavo. Na ta dan bodo odprli tudi drsališče, ki bo obratovalo predvidoma do konca januarja 2025. Sicer pa v žalski občini v decembrskem času pripravljajo več dogod- kov. V Domu II. slovenskega tabora Žalec pripravljajo veliko koncertov (Praznična zgodba, Ditka s Ferijem Lainščkom, koncert opernih arij …) ter predstav tako za odrasle kot otroke (praznične predstave konec meseca, otroško silve- strovanje). Nekaj koncertov bo tudi na prostem na Šlandrovem trgu. V občini bodo ponovno pripravili Čarobni kotiček pri Savinovi hiši, že drugo leto za- pored bo za otroška pisma na voljo Božičkov nabiralnik. Tradicionalno silvestrovanje na prostem se bo začelo ob 22. uri s skupino Power band. Pred tem bo ob 19.30 v Domu II. slovenskega tabora Žalec na ogled avtorska monokomedi- ja Mihe Šaleharja z naslovom Notranji pir. Polzela: vokalni božični koncert V občini Polzela bo praznični prižig luči še posebej čaroben. Na Miklavžev večer, 5. decem- bra, bo občina zasijala v soju tisočih prazničnih luči, ki bodo kraju prinesle toplino in čarob- no praznično vzdušje. Največji praznični dogodek v občini bo 20. decembra, ko bo v čarobno okrašen park Šenek prišel Boži- ček in obdaril najmlajše. Obeta se tudi animacijski program za otroke. Praznično vzdušje bodo še dodatno popestrile praznično okrašene stojnice z dišečimi dobrotami in s toplo pijačo. Za vse ljubitelje čarobnih spomi- nov bodo v občini okrasili tudi posebno fototočko, kjer bodo lahko obiskovalci ujeli čarob- ne trenutke. Na božič, 25. de- cembra, bo ob 18. uri v cerkvi sv. Marjete na Polzeli božični koncert z vokalno skupino Fortuna. Leto bodo v občini zaključili s silvestrovanjem na prostem na parkirišču pred polzelsko občinsko stavbo, kjer bo za dobro vzdušje poskrbela skupina Potepini. Mozirje: zagorelo bo 1,9 milijona lučk V Mozirskem gaju bodo pra- znične luči letos zagorele 30. novembra, s čimer bo zažive- la 9. Božična bajka Slovenije. Obiskovalci se bodo lahko po božično okrašenem parku spre- hodili do vključno 5. januarja vsak dan med 16. in 21. uro. Park bo letos krasilo kar 1,9 milijona božičnih lučk, obli- kovanih v zanimive oblike. V Mozirskem gaju pripravljajo tudi posebno barvno zgodbo v vsakem vrtu, še posebej bodo izpostavili zgodovinske stav- be. Park bosta obiskala tudi dobra moža – sv. Miklavž in Božiček. Praznično bo tudi v občini, kjer bo Miklavž s svojim spremstvom kot prvi obiskal mozirske otroke in s tem začel praznični december. Prav tako bo Mozirje v božičnem času obiskal Božiček, ki bo na trgu pripravil pravi božični bazar. SŠol, BF, BA, SJ, TS PRAZNIČNO BRANJE Ob večerih sezite po dobri knjigi Se tudi vi hladnejših dni, ko se narava umiri, veselite, ker boste imeli več časa za branje? Sedite v svoj najljubši naslo- njač in vstopite v vzporedne svetove romanov, ljubezen- skih zgodb ali kriminalk. Branje pravljic in zgodb je tudi izvrstna priložnost za ka- kovostno preživet čas z otroki in vnuki. Maja Lunde: Snežena sestra Knjiga nam pričara čarobno božično vzdušje, je polna skrivnosti, hkrati se dotika tudi tematike izgube, osa- mljenosti, žalovanja in nas opominja na stiske mlado- stnikov. Po mnenju kritikov je zgodba uvrščena med nove klasike norveške božične literature. Po knjigi je bil posnet tudi film. 40 # c e l j s k i k n j i ž n i č a r j i w w w . k n j i z n i c a - c e l j e . s i V k n j i g a h s e s k r i v a j o z a k l a d i s v e t a , v k n j i ž n i c i d o m u j e m o d r o s t b r e z m e j a . N a j n o v o l e t o p r i n e s e n a v d i h i n o b i l o v e s e l j a m e d p l a t n i c a m i k n j i g . Namigi knjižničarjev Osrednje knjižnice Celje Ob večerih sezite po dobri knjigi Zlato srečo nosimo, vsem ljudem jo trosimo V tej knjigi so zbrane pesmice, pravljice in uganke, primerne za otroke, ki jih lahko s starši prebirajo ob dolgih zimskih večerih – od Miklavža do bo- žiča in vse do novega leta. V knjigi lahko najdemo in pre- beremo rusko pravljico Babica Zima, pesmico Snežinke Anje Štefan, rusko pravljico Roka- vička, pravljico Deklica z vž- igalicami … In prvič v sloven- ščini objavljeno zgodbo Astrid Lindgren Božični večer s Piko Nogavičko. Adam Kay: Sveta noč, zgaran na moč (Ne)sreča nikoli ne počiva, niti za božične dni. Zdravniku Adamu se je nabralo veliko prazničnih zgod in nezgod. Namesto daril je odpiral bol- nike, namesto pečenke je žvečil sendviče iz avtomata, a vseeno se teh časov spominja z veseljem in nostalgijo. Knjiga je izjemno duhovita in opisu- je resnične zgodbe mladega zdravnika. 41 James Patterson: 19. božič Gre za lahko berljiv, a zelo napet božični kriminalni roman, ki bralca popelje v pravo božično pustolo- vščino. Miren božič lahko ostane le pobožna želja, če kriminalistom ne bo uspelo pravočasno odkriti skrivnostnega kriminalca, ki namerava svoj veliki načrt uresničiti ravno na božični dan. Josie Silver: Nekega decembrskega dne Roman Nekega decembr- skega dne opisujejo kot knjižno različico filma Pravzaprav ljubezen. Jack in Laure se prvič zagledata nekega decembrskega dne. Med njima preskoči iskri- ca. A ona stoji na avtobusu, on pa na avtobusni postaji. Ker avtobus odpelje, se ne vidita … Leto pozneje se ponovno srečata na božič- ni zabavi. • Prodaja, najem in servis multifunkcijskih naprav • Celovita ponudba pisarniškega materiala VSE ZA PISARNO T : 03 425 6100 W : birobit.si E : info@birobit.si VESELE PRAZNIKE VAM ŽELI 42 Vaš partner za kakovostne storitve na področju elektroinštalacij. www.veltrag.si Želimo vam prijeten in miren božič ter izobilje zdravja in osebnega zadovoljstva! Srečno 2025 vam želi ekipa Veltrag! Novi TEDNIK št. 25 23.06.2022  COLOR CMYK stran 29 Vinko Debelak je prvi in edini župan Občine Prebold. Na vprašanje, kako je mo- goče, da je tako dolgo ostal na tem mestu, je ob našem obisku odvrnil: »V majhnih občinah se vsi poznamo in če župan ne dela velikih ne- umnosti, mu sosedje in vsi drugi nimajo česa očitati. Morda ne bi bilo nič narobe, če bi župan imel na voljo dva mandata po šest let.« Že takoj na začetku, ko ste prevzeli vodenje, so se nad občino Prebold zgrni- li temni oblaki. Tekstilna tovarna, v kateri je bilo za- poslenih veliko občanov, je zaradi stečaja zaprla vrata. Kako se spominjate tega časa? Nenadoma je ogromno občanov ostalo brez dela. Časi so bili drugačni, kot so danes. Na trgu je bilo zelo težko najti nove zaposlitve. Zaradi svojega dela sem po- znal kar nekaj ljudi. Za pod- jetje Schefenacker, ki je ravno takrat prihajalo v Slovenijo, sem kot gradbenik projektiral neko veliko halo. Odgovorne sem vprašal, kje bo stala. Odgovorili so mi, da nekje v Zasavju. Pregovoril sem jih, da je zemljišče nekdanje teks- tilne tovarne v Preboldu veli- ko primernejše. Očitno jih je argument, da bodo v naši ob- čini imeli več možnosti za ši- ritev, prepričal. Odločili so se za Prebold. Veliko je k temu prispeval tudi stečajni upra- vitelj Branko Đorđevič, ki je stečaj tako dobro speljal kot še nihče do takrat v tej državi. Takoj ko sem izvedel, da se Schefenacker zanima za ze- mljišče v Preboldu, sem po- klical Đorđeviča in mu rekel, da če ne bo uspel prepričati upnikov, da je to to, potem ne bo več boljše priložnosti. Če je občina imela z oživi- tvijo industrijske dejavnosti kar nekaj sreče, je drugače z denacionalizacijskimi procesi. Ti se na žalost še vedno vlečejo. Znano je na- mreč, se je v preteklosti za- pletalo s premoženjem, ki je bilo vrnjeno družini Paulin. Koliko teh zadev ima Obči- na Prebold še odprtih? Zapleti z vrnjenim premo- ženjem družini Paulin se vlečejo že od takrat, ko je bil denacionalizacijski zakon sprejet. Nekdanja tekstilna tovarna je za del njenih ze- mljišč uredila zazidalni načrt, Z novim častnim občanom Slavnostna seja ob občinskem in državnem prazniku s podelitvijo priznanj je bila sinoči (sreda) v športnem parku v Latkovi vasi. Občina je na njej podelila občinska priznanja. Častni občan je postal dolgoletni župnik Damjan Ratajc, ki je v Preboldu in Mariji Reki služboval med letoma 2005 in 2021. Srebrni grb je prejela predsednica Krajevne organizacije Rdečega križa Prebold Nuša Strgar. Dobitniki bronastega grba so postali Uroš Herman za ohranjanje tradicije in starih običajev v občini, Ljudmila Podgoršek za predano delo v vrtcu in Matej Golavšek za udejstvovanje na področju športa. Občina Prebold je posebno priznanje podelila Dragu Pintarju, ustanovitelju in direktorju podjetja Uniforest. Priznanja občine so ob obletnici delovanja prejeli Planinsko društvo Prebold ob 50-letnici delovanja, Prostovoljno gasilsko društvo Latkova vas ob 120-letnici delovanja in Čebelarsko društvo Prebold ob 70-letnici delovanja. ŠO Ob občinskem prazniku z županom Vinkom Debelakom Namesto v Zasavju so investirali v Preboldu Župan Vinko Debelak je na čelu Občine Prebold že štiriindvajset let. Njeno vodenje je prevzel v času, ko se je zaradi stečaja tamkajšnje tekstilne tovarne veliko preboldskih družin znašlo v negotovih soci- alnih razmerah. Debelak ni sedel križem rok. Kot projektant je uspel prepričati podjetje Schefenacker, da je namesto v Zasavju proizvodnjo halo postavilo v Preboldu. Preboldčanom so na roko šle tudi smotrne in hitre odločitve stečajnega upravitelja. Takrat se jim še sanjo ni, da bo Prebold čez nekaj let postal eno ve- čjih zaposlitvenih središč v Spodnji Savinjski dolini. ŠPELA OŽIR »Da ne bom več kandidiral, sem se odločil, ker sem župan že štiriindvajset let. Nekako sem se že tudi malo naveličal, zato je čas, da vodenje občine prevzame nekdo drug.« »V majhnih občinah se vsi poznamo in če župan ne dela velikih neumnosti, mu sosedje in vsi drugi nimajo česa očitati.« na katerem so, še preden je bil denacionalizacijski zakon sprejet, zrasle hiše. Družina Paulin za to zahteva odško- dnino, a se ji vedno znova zdi prenizka. Graščina ji je že bila vrnjena, zanjo je tudi prejela nekaj odškodnine, a spet ni bila zadovoljna z nje- no višino. Dogovorili smo se, da bomo odprte zadeve poskušali rešiti z mediacijo. Predlagali bomo, da bi občina odkupila graščino, ki klavrno propada, odkar so Paulini po- stali njeni lastniki. Konec preteklega tedna je bil v znamenju kolesarstva. Letos smo nekaj utrinkov vaše občine videli tudi med televizijskim prenosom … Toliko časa, kolikor se je kolesarska karavana letos mudila pri nas, se do zdaj še ni. Obenem je bilo nekaj pri- zorov iz naše občine vidnih tudi med prenosom tekme, kar se nam zdi dobra promo- cija za občino. Za to smo mo- rali nameniti pet tisoč evrov. Posneli so središče Prebolda z bazenom, na katerem se je zaradi tega letošnja sezona začela nekaj dni prej kot obi- čajno. Drugih večjih zname- nitosti v občini nimamo. Sezona na bazenu v Prebol- du se je torej letos začela ne- kaj dni prej kot pretekla leta. Je prinesla kakšne novosti? Letošnja kopalna sezona ni prinesla novosti. Občina pridobiva gradbeno dovolje- nje, da bo lahko do naslednje kopalne sezone uredila nov vhod in ogrevanje kopalne vode. Želimo si, da bi objekt postal energetsko samoza- dosten. Občina razpolaga s publi- kacijo Strateški razvoj nase- lja Prebold. Kako naj bi bilo videti središče? Gre za urbanistično zasno- vo zemljišč, ki niso obreme- njena z denacionalizacijo. Bazen z drugimi bližnjimi športnimi vsebinami želimo opredeliti kot komunalno po- vršino, s čimer želimo prepre- čiti, da bi jih kdaj v prihodnje zazidal kdo od morebitnih vlagateljev. Povpraševanja po gradnji stanovanjskih hiš je namreč kar nekaj. V bližini vrtčevske zgradbe ima obči- na precej veliko zemljišče, na katerem bi lahko kdaj zrasel nov kulturni dom. Če smo res optimistični in bi se zadeve s Paulini končale s poravnavo ter bi občina postala lastnica graščine, bi to lahko name- nili za občinske in lokalne vsebine. Pritličje Zanierjeve hiše, v kateri je bil pred drugo sve- tovno vojno hotel, ima nove- ga lastnika. Ste zadovoljni z razpletom? Stečajni upravitelj je pritli- čje prodal na dražbi. Če ne Župan Vinko Debelak je prvi in edini župan Občine Prebold. (Foto: Andraž Purg – GrupA) bi bilo zanimanja za nakup, je sicer občina nameravala uveljaviti predkupno pravico. Novi lastnik, podjetje AV6 iz Petrovč, se zavzema, da bi odkupil tudi druge dele stav- be. Kaj bo po novem v njej, nam je pravzaprav popolno- ma vseeno, samo da bo uredil njeno zunanjost, da ne bo več kazila podobe kraja. Letos je leto volitev. Že nekaj časa ne skrivate, da tokrat ne boste kandidirali. Zakaj ste se tako odločili? Da ne bom več kandidi- ral, sem se odločil, ker sem župan že štiriindvajset let. Nekaj časa imam izpolnje- ne pogoje tudi za upokoji- tev. Nekako sem se že tudi malo naveličal, zato je čas, da vodenje občine prevza- me nekdo drug. Dobro bi bilo, da bi bil to nekdo, ki pozna delovanje občine in občinske uprave. Kolikor mi je znano, se naj bi za mesto župana potegovali tudi ne- kateri svetniki. V katere stvari, bo moral novi župan najprej zagristi? Občina pripravlja kup do- kumentacije za naslednjo fi - nančno perspektivo. Že zdaj ima pridobljen denar na mi- nistrstvu za zdravje še za eno ambulanto v naši zdravstveni postaji. Kmalu bo pridobila gradbeno dovoljenje za nov vhod v bazenski kompleks. S sosednjima občinama vodi projekt temeljite obnove vo- dovoda sistema Matke. www.schiedel.si Keramični dimniški sistemi Kovinski (inox) dimniški sistemi Kamini in kaminske peči Dimniki in kamini SCHIEDEL S 75 letnimi izkušnjami! Novi TEDNIK št. 25 23.06.2022  COLOR CMYK stran 29 Vinko Debelak je prvi in edini župan Občine Prebold. Na vprašanje, kako je mo- goče, da je tako dolgo ostal na tem mestu, je ob našem obisku odvrnil: »V majhnih občinah se vsi poznamo in če župan ne dela velikih ne- umnosti, mu sosedje in vsi drugi nimajo česa očitati. Morda ne bi bilo nič narobe, če bi župan imel na voljo dva mandata po šest let.« Že takoj na začetku, ko ste prevzeli vodenje, so se nad občino Prebold zgrni- li temni oblaki. Tekstilna tovarna, v kateri je bilo za- poslenih veliko občanov, je zaradi stečaja zaprla vrata. Kako se spominjate tega časa? Nenadoma je ogromno občanov ostalo brez dela. Časi so bili drugačni, kot so danes. Na trgu je bilo zelo težko najti nove zaposlitve. Zaradi svojega dela sem po- znal kar nekaj ljudi. Za pod- jetje Schefenacker, ki je ravno takrat prihajalo v Slovenijo, sem kot gradbenik projektiral neko veliko halo. Odgovorne sem vprašal, kje bo stala. Odgovorili so mi, da nekje v Zasavju. Pregovoril sem jih, da je zemljišče nekdanje teks- tilne tovarne v Preboldu veli- ko primernejše. Očitno jih je argument, da bodo v naši ob- čini imeli več možnosti za ši- ritev, prepričal. Odločili so se za Prebold. Veliko je k temu prispeval tudi stečajni upra- vitelj Branko Đorđevič, ki je stečaj tako dobro speljal kot še nihče do takrat v tej državi. Takoj ko sem izvedel, da se Schefenacker zanima za ze- mljišče v Preboldu, sem po- klical Đorđeviča in mu rekel, da če ne bo uspel prepričati upnikov, da je to to, potem ne bo več boljše priložnosti. Če je občina imela z oživi- tvijo industrijske dejavnosti kar nekaj sreče, je drugače z denacionalizacijskimi procesi. Ti se na žalost še vedno vlečejo. Znano je na- mreč, se je v preteklosti za- pletalo s premoženjem, ki je bilo vrnjeno družini Paulin. Koliko teh zadev ima Obči- na Prebold še odprtih? Zapleti z vrnjenim premo- ženjem družini Paulin se vlečejo že od takrat, ko je bil denacionalizacijski zakon sprejet. Nekdanja tekstilna tovarna je za del njenih ze- mljišč uredila zazidalni načrt, Z novim častnim občanom Slavnostna seja ob občinskem in državnem prazniku s podelitvijo priznanj je bila sinoči (sreda) v športnem parku v Latkovi vasi. Občina je na njej podelila občinska priznanja. Častni občan je postal dolgoletni župnik Damjan Ratajc, ki je v Preboldu in Mariji Reki služboval med letoma 2005 in 2021. Srebrni grb je prejela predsednica Krajevne organizacije Rdečega križa Prebold Nuša Strgar. Dobitniki bronastega grba so postali Uroš Herman za ohranjanje tradicije in starih običajev v občini, Ljudmila Podgoršek za predano delo v vrtcu in Matej Golavšek za udejstvovanje na področju športa. Občina Prebold je posebno priznanje podelila Dragu Pintarju, ustanovitelju in direktorju podjetja Uniforest. Priznanja občine so ob obletnici delovanja prejeli Planinsko društvo Prebold ob 50-letnici delovanja, Prostovoljno gasilsko društvo Latkova vas ob 120-letnici delovanja in Čebelarsko društvo Prebold ob 70-letnici delovanja. ŠO Ob občinskem prazniku z županom Vinkom Debelakom Namesto v Zasavju so investirali v Preboldu Župan Vinko Debelak je na čelu Občine Prebold že štiriindvajset let. Njeno vodenje je prevzel v času, ko se je zaradi stečaja tamkajšnje tekstilne tovarne veliko preboldskih družin znašlo v negotovih soci- alnih razmerah. Debelak ni sedel križem rok. Kot projektant je uspel prepričati podjetje Schefenacker, da je namesto v Zasavju proizvodnjo halo postavilo v Preboldu. Preboldčanom so na roko šle tudi smotrne in hitre odločitve stečajnega upravitelja. Takrat se jim še sanjo ni, da bo Prebold čez nekaj let postal eno ve- čjih zaposlitvenih središč v Spodnji Savinjski dolini. ŠPELA OŽIR »Da ne bom več kandidiral, sem se odločil, ker sem župan že štiriindvajset let. Nekako sem se že tudi malo naveličal, zato je čas, da vodenje občine prevzame nekdo drug.« »V majhnih občinah se vsi poznamo in če župan ne dela velikih neumnosti, mu sosedje in vsi drugi nimajo česa očitati.« na katerem so, še preden je bil denacionalizacijski zakon sprejet, zrasle hiše. Družina Paulin za to zahteva odško- dnino, a se ji vedno znova zdi prenizka. Graščina ji je že bila vrnjena, zanjo je tudi prejela nekaj odškodnine, a spet ni bila zadovoljna z nje- no višino. Dogovorili smo se, da bomo odprte zadeve poskušali rešiti z mediacijo. Predlagali bomo, da bi občina odkupila graščino, ki klavrno propada, odkar so Paulini po- stali njeni lastniki. Konec preteklega tedna je bil v znamenju kolesarstva. Letos smo nekaj utrinkov vaše občine videli tudi med televizijskim prenosom … Toliko časa, kolikor se je kolesarska karavana letos mudila pri nas, se do zdaj še ni. Obenem je bilo nekaj pri- zorov iz naše občine vidnih tudi med prenosom tekme, kar se nam zdi dobra promo- cija za občino. Za to smo mo- rali nameniti pet tisoč evrov. Posneli so središče Prebolda z bazenom, na katerem se je zaradi tega letošnja sezona začela nekaj dni prej kot obi- čajno. Drugih večjih zname- nitosti v občini nimamo. Sezona na bazenu v Prebol- du se je torej letos začela ne- kaj dni prej kot pretekla leta. Je prinesla kakšne novosti? Letošnja kopalna sezona ni prinesla novosti. Občina pridobiva gradbeno dovolje- nje, da bo lahko do naslednje kopalne sezone uredila nov vhod in ogrevanje kopalne vode. Želimo si, da bi objekt postal energetsko samoza- dosten. Občina razpolaga s publi- kacijo Strateški razvoj nase- lja Prebold. Kako naj bi bilo videti središče? Gre za urbanistično zasno- vo zemljišč, ki niso obreme- njena z denacionalizacijo. Bazen z drugimi bližnjimi športnimi vsebinami želimo opredeliti kot komunalno po- vršino, s čimer želimo prepre- čiti, da bi jih kdaj v prihodnje zazidal kdo od morebitnih vlagateljev. Povpraševanja po gradnji stanovanjskih hiš je namreč kar nekaj. V bližini vrtčevske zgradbe ima obči- na precej veliko zemljišče, na katerem bi lahko kdaj zrasel nov kulturni dom. Če smo res optimistični in bi se zadeve s Paulini končale s poravnavo ter bi občina postala lastnica graščine, bi to lahko name- nili za občinske in lokalne vsebine. Pritličje Zanierjeve hiše, v kateri je bil pred drugo sve- tovno vojno hotel, ima nove- ga lastnika. Ste zadovoljni z razpletom? Stečajni upravitelj je pritli- čje prodal na dražbi. Če ne Župan Vinko Debelak je prvi in edini župan Občine Prebold. (Foto: Andraž Purg – GrupA) bi bilo zanimanja za nakup, je sicer občina nameravala uveljaviti predkupno pravico. Novi lastnik, podjetje AV6 iz Petrovč, se zavzema, da bi odkupil tudi druge dele stav- be. Kaj bo po novem v njej, nam je pravzaprav popolno- ma vseeno, samo da bo uredil njeno zunanjost, da ne bo več kazila podobe kraja. Letos je leto volitev. Že nekaj časa ne skrivate, da tokrat ne boste kandidirali. Zakaj ste se tako odločili? Da ne bom več kandidi- ral, sem se odločil, ker sem župan že štiriindvajset let. Nekaj časa imam izpolnje- ne pogoje tudi za upokoji- tev. Nekako sem se že tudi malo naveličal, zato je čas, da vodenje občine prevza- me nekdo drug. Dobro bi bilo, da bi bil to nekdo, ki pozna delovanje občine in občinske uprave. Kolikor mi je znano, se naj bi za mesto župana potegovali tudi ne- kateri svetniki. V katere stvari, bo moral novi župan najprej zagristi? Občina pripravlja kup do- kumentacije za naslednjo fi - nančno perspektivo. Že zdaj ima pridobljen denar na mi- nistrstvu za zdravje še za eno ambulanto v naši zdravstveni postaji. Kmalu bo pridobila gradbeno dovoljenje za nov vhod v bazenski kompleks. S sosednjima občinama vodi projekt temeljite obnove vo- dovoda sistema Matke. www.schiedel.si Keramični dimniški sistemi Kovinski (inox) dimniški sistemi Kamini in kaminske peči Dimniki in kamini SCHIEDEL S 75 letnimi izkušnjami! Novi TEDNIK št. 25 23.06.2022  COLOR CMYK stran 29 Vinko Debelak je prvi in edini župan Občine Prebold. Na vprašanje, kako je mo- goče, da je tako dolgo ostal na tem mestu, je ob našem obisku odvrnil: »V majhnih občinah se vsi poznamo in če župan ne dela velikih ne- umnosti, mu sosedje in vsi drugi nimajo česa očitati. Morda ne bi bilo nič narobe, če bi župan imel na voljo dva mandata po šest let.« Že takoj na začetku, ko ste prevzeli vodenje, so se nad občino Prebold zgrni- li temni oblaki. Tekstilna tovarna, v kateri je bilo za- poslenih veliko občanov, je zaradi stečaja zaprla vrata. Kako se spominjate tega časa? Nenadoma je ogromno občanov ostalo brez dela. Časi so bili drugačni, kot so danes. Na trgu je bilo zelo težko najti nove zaposlitve. Zaradi svojega dela sem po- znal kar nekaj ljudi. Za pod- jetje Schefenacker, ki je ravno takrat prihajalo v Slovenijo, sem kot gradbenik projektiral neko veliko halo. Odgovorne sem vprašal, kje bo stala. Odgovorili so mi, da nekje v Zasavju. Pregovoril sem jih, da je zemljišče nekdanje teks- tilne tovarne v Preboldu veli- ko primernejše. Očitno jih je argument, da bodo v naši ob- čini imeli več možnosti za ši- ritev, prepričal. Odločili so se za Prebold. Veliko je k temu prispeval tudi stečajni upra- vitelj Branko Đorđevič, ki je stečaj tako dobro speljal kot še nihče do takrat v tej državi. Takoj ko sem izvedel, da se Schefenacker zanima za ze- mljišče v Preboldu, sem po- klical Đorđeviča in mu rekel, da če ne bo uspel prepričati upnikov, da je to to, potem ne bo več boljše priložnosti. Če je občina imela z oživi- tvijo industrijske dejavnosti kar nekaj sreče, je drugače z denacionalizacijskimi procesi. Ti se na žalost še vedno vlečejo. Znano je na- mreč, se je v preteklosti za- pletalo s premoženjem, ki je bilo vrnjeno družini Paulin. Koliko teh zadev ima Obči- na Prebold še odprtih? Zapleti z vrnjenim premo- ženjem družini Paulin se vlečejo že od takrat, ko je bil denacionalizacijski zakon sprejet. Nekdanja tekstilna tovarna je za del njenih ze- mljišč uredila zazidalni načrt, Z novim častnim občanom Slavnostna seja ob občinskem in državnem prazniku s podelitvijo priznanj je bila sinoči (sreda) v športnem parku v Latkovi vasi. Občina je na njej podelila občinska priznanja. Častni občan je postal dolgoletni župnik Damjan Ratajc, ki je v Preboldu in Mariji Reki služboval med letoma 2005 in 2021. Srebrni grb je prejela predsednica Krajevne organizacije Rdečega križa Prebold Nuša Strgar. Dobitniki bronastega grba so postali Uroš Herman za ohranjanje tradicije in starih običajev v občini, Ljudmila Podgoršek za predano delo v vrtcu in Matej Golavšek za udejstvovanje na področju športa. Občina Prebold je posebno priznanje podelila Dragu Pintarju, ustanovitelju in direktorju podjetja Uniforest. Priznanja občine so ob obletnici delovanja prejeli Planinsko društvo Prebold ob 50-letnici delovanja, Prostovoljno gasilsko društvo Latkova vas ob 120-letnici delovanja in Čebelarsko društvo Prebold ob 70-letnici delovanja. ŠO Ob občinskem prazniku z županom Vinkom Debelakom Namesto v Zasavju so investirali v Preboldu Župan Vinko Debelak je na čelu Občine Prebold že štiriindvajset let. Njeno vodenje je prevzel v času, ko se je zaradi stečaja tamkajšnje tekstilne tovarne veliko preboldskih družin znašlo v negotovih soci- alnih razmerah. Debelak ni sedel križem rok. Kot projektant je uspel prepričati podjetje Schefenacker, da je namesto v Zasavju proizvodnjo halo postavilo v Preboldu. Preboldčanom so na roko šle tudi smotrne in hitre odločitve stečajnega upravitelja. Takrat se jim še sanjo ni, da bo Prebold čez nekaj let postal eno ve- čjih zaposlitvenih središč v Spodnji Savinjski dolini. ŠPELA OŽIR »Da ne bom več kandidiral, sem se odločil, ker sem župan že štiriindvajset let. Nekako sem se že tudi malo naveličal, zato je čas, da vodenje občine prevzame nekdo drug.« »V majhnih občinah se vsi poznamo in če župan ne dela velikih neumnosti, mu sosedje in vsi drugi nimajo česa očitati.« na katerem so, še preden je bil denacionalizacijski zakon sprejet, zrasle hiše. Družina Paulin za to zahteva odško- dnino, a se ji vedno znova zdi prenizka. Graščina ji je že bila vrnjena, zanjo je tudi prejela nekaj odškodnine, a spet ni bila zadovoljna z nje- no višino. Dogovorili smo se, da bomo odprte zadeve poskušali rešiti z mediacijo. Predlagali bomo, da bi občina odkupila graščino, ki klavrno propada, odkar so Paulini po- stali njeni lastniki. Konec preteklega tedna je bil v znamenju kolesarstva. Letos smo nekaj utrinkov vaše občine videli tudi med televizijskim prenosom … Toliko časa, kolikor se je kolesarska karavana letos mudila pri nas, se do zdaj še ni. Obenem je bilo nekaj pri- zorov iz naše občine vidnih tudi med prenosom tekme, kar se nam zdi dobra promo- cija za občino. Za to smo mo- rali nameniti pet tisoč evrov. Posneli so središče Prebolda z bazenom, na katerem se je zaradi tega letošnja sezona začela nekaj dni prej kot obi- čajno. Drugih večjih zname- nitosti v občini nimamo. Sezona na bazenu v Prebol- du se je torej letos začela ne- kaj dni prej kot pretekla leta. Je prinesla kakšne novosti? Letošnja kopalna sezona ni prinesla novosti. Občina pridobiva gradbeno dovolje- nje, da bo lahko do naslednje kopalne sezone uredila nov vhod in ogrevanje kopalne vode. Želimo si, da bi objekt postal energetsko samoza- dosten. Občina razpolaga s publi- kacijo Strateški razvoj nase- lja Prebold. Kako naj bi bilo videti središče? Gre za urbanistično zasno- vo zemljišč, ki niso obreme- njena z denacionalizacijo. Bazen z drugimi bližnjimi športnimi vsebinami želimo opredeliti kot komunalno po- vršino, s čimer želimo prepre- čiti, da bi jih kdaj v prihodnje zazidal kdo od morebitnih vlagateljev. Povpraševanja po gradnji stanovanjskih hiš je namreč kar nekaj. V bližini vrtčevske zgradbe ima obči- na precej veliko zemljišče, na katerem bi lahko kdaj zrasel nov kulturni dom. Če smo res optimistični in bi se zadeve s Paulini končale s poravnavo ter bi občina postala lastnica graščine, bi to lahko name- nili za občinske in lokalne vsebine. Pritličje Zanierjeve hiše, v kateri je bil pred drugo sve- tovno vojno hotel, ima nove- ga lastnika. Ste zadovoljni z razpletom? Stečajni upravitelj je pritli- čje prodal na dražbi. Če ne Župan Vinko Debelak je prvi in edini župan Občine Prebold. (Foto: Andraž Purg – GrupA) bi bilo zanimanja za nakup, je sicer občina nameravala uveljaviti predkupno pravico. Novi lastnik, podjetje AV6 iz Petrovč, se zavzema, da bi odkupil tudi druge dele stav- be. Kaj bo po novem v njej, nam je pravzaprav popolno- ma vseeno, samo da bo uredil njeno zunanjost, da ne bo več kazila podobe kraja. Letos je leto volitev. Že nekaj časa ne skrivate, da tokrat ne boste kandidirali. Zakaj ste se tako odločili? Da ne bom več kandidi- ral, sem se odločil, ker sem župan že štiriindvajset let. Nekaj časa imam izpolnje- ne pogoje tudi za upokoji- tev. Nekako sem se že tudi malo naveličal, zato je čas, da vodenje občine prevza- me nekdo drug. Dobro bi bilo, da bi bil to nekdo, ki pozna delovanje občine in občinske uprave. Kolikor mi je znano, se naj bi za mesto župana potegovali tudi ne- kateri svetniki. V katere stvari, bo moral novi župan najprej zagristi? Občina pripravlja kup do- kumentacije za naslednjo fi - nančno perspektivo. Že zdaj ima pridobljen denar na mi- nistrstvu za zdravje še za eno ambulanto v naši zdravstveni postaji. Kmalu bo pridobila gradbeno dovoljenje za nov vhod v bazenski kompleks. S sosednjima občinama vodi projekt temeljite obnove vo- dovoda sistema Matke. www.schiedel.si Keramični dimniški sistemi Kovinski (inox) dimniški sistemi Kamini in kaminske peči Dimniki in kamini SCHIEDEL S 75 letnimi izkušnjami! Zaposlimo elektro inženirja in električarje za nedoločen čas za delo po Sloveniji 1. december 2024 - 12. januar 2025 Drsalisce Kulinarične in ustvarjalne delavnice Prireditve v Kulturnem centru 2024 Prižig prazničnih luči z Miklavževim sejmom 1. december ob 17.00, parkirišče pri Kulturnem centru Predbožični sejem s prihodom Božička 20. december ob 17.00, občinsko dvorišče Koncert ZlatiRock: Utrip mladih zvezd 21. december ob 21.00, občinsko dvorišče Slovo od starega leta s skupinama Marvin ter Kingston 28. december ob 20.00, občinsko dvorišče Praznično Laško na seniku Zdraviliški park vožnja s kočijo, božičkove delavnice, otroške predstave, žive jaslice, glasbeni program 13. december 2024 - 5. januar 2025 Pravljične Rimske Toplice Park pod Rimskimi termami prihod sv. Miklavža, praznične stojnice, koncerti, drsališče, ježa konj 5. - 29. december Laško, Slovenia www.mylasko.si 1. december 2024 - 12. januar 2025 Drsalisce Kulinarične in ustvarjalne delavnice Prireditve v Kulturnem centru 2024 Prižig prazničnih luči z Miklavževim sejmom 1. december ob 17.00, parkirišče pri Kulturnem centru Predbožični sejem s prihodom Božička 20. december ob 17.00, občinsko dvorišče Koncert ZlatiRock: Utrip mladih zvezd 21. december ob 21.00, občinsko dvorišče Slovo od starega leta s skupinama Marvin ter Kingston 28. december ob 20.00, občinsko dvorišče Praznično Laško na seniku Zdraviliški park vožnja s kočijo, božičkove delavnice, otroške predstave, žive jaslice, glasbeni program 13. december 2024 - 5. januar 2025 Pravljične Rimske Toplice Park pod Rimskimi termami prihod sv. Miklavža, praznične stojnice, koncerti, drsališče, ježa konj 5. - 29. december Laško, Slovenia www.mylasko.si 44 45 PRAZNIČNI UTRIP v Planetu OBISK BOŽIČKA DOBRODELNI BAZAR OBISK MIKLAVŽA Šest pravljičnih hišk, vsaka z razkošno praznično dekoracijo in vsebi- nami, ki pritegnejo vse generacije, vas čaka, da jih odkrijete. Zašepe- tajte svojo željo Božičku, do katerega vodi čarobno dvigalo. Doživite edinstveno virtualno potovanje, ko ste med dviganjem visoko v nebo in hitenjem nad oblaki obdani s plešočimi snežinkami, ki ustvarijo vtis, da ste resnično stopili na severni pol. Na koncu, ko se dvigalo odpre, vas pričaka topla in razkošna Božičkova hiša, kjer pred kaminom sedi najbolj izviren Božiček, kar ste jih kdaj srečali – z nasmehom in odprtimi rokami, pripravljen, da z vami deli božično čarobnost. Obiščite tudi babico Mraz, ki pripoveduje zgodbe, medtem ko njena hiška skriva pravo malo razstavo starih igrač, ki vas popeljejo skozi zgodovino otroških iger in odkrijejo, kaj je nekoč veljalo za največji zaklad pod božičnim drevescem. Pokukajte v delavnico, kjer potekajo različne dejavnosti, kot so peka božičnih piškotov in druge ustvarjalne dejavnosti. Posladkajte se s toplo čokolado ali z okusnimi vaflji v Sladki hiški, ne izpustite niti Grincheve jame, kjer vlada najbolj znan zeleni godrnjač, ki ne mara božiča – vendar tudi njega prevzame čarobnost varaždinskega adventa. Advent v Varaždinu – čarobnost v sosedstvu Advent v Varaždinu je priljubljen zimski dogodek, ki so ga lani razglasili za najlepši advent na Hrvaškem. Edinstvene zanimivosti, raznovrstne vsebine za vse generacije, bogata gastronomska ponudba in prijazni domačini, ki vas na vsakem koraku srčno sprejmejo, ustvarjajo v čudovitem zgodovinskem jedru na severu Hrvaške praznično vzdušje, ki je očaralo na tisoče obiskovalcev. Čarobnost varaždinskega adventa se nadaljuje tudi letos z bogatejšo ponudbo, domišljijsko okrasitvijo in novimi presenečenji. 46 Turistična destinacija Rogla-Pohorje. Odeta v praznične luči. Polna glasbe in otroškega smeha. Čarobna in gostoljubna. Tvoja. Moja. Naša. OPLOTNICA SLOVENSKE KONJICE VITANJE ZREČE Spremljajte nas na www.rogla-pohorje.si, @RoglaPohorje, @roglapohorje in @roglapohorje. Praznujte z nami. foto: Jesse Štefane 29. 11. 2024 16.00 POSTAVITEV ADVETNEGA VENČKA Park Oplotnica 1. 12. 2024 17.00 PRIŽIG LUČK Z ORKESTROM OPLOTNICA IN GOSTI Grajsko dvorišče Oplotnica 4. 12. 2024 18.00 PRAZNIČNI KINO „Z VSEBINO“: predpremiera dokumentarne serije „Mestne promenade: Slovenske Konjice“ in pogovor z ustvarjalci Dom kulture Slovenske Konjice 5. 12. 2024 16.30 PRIŽIG PRAZNIČNIH LUČI IN ODPRTJE DRSALIŠČA Mestni trg Slovenske Konjice 5. 12. 2024 17.00 SREČNO, ZREČE: PRIŽIG LUČK S TJAŠO BOŽIČ Srečna ploščad Zreče 5. 12. 2024 17.00 & 18.00 MIKLAVŽEVANJE Dom kulture Slovenske Konjice 6. 12. 2024 - 7. 1. 2025 (razen 24. 12. 2024) 16.00 - 20.00 (zadnji vstop ob 19. uri) ČAROBNI GOZD Pot med krošnjami Pohorje 7. 12. 2024 16.00 PRAVLJIČNE URICE Graščina Oplotnica 7. 12. 2024 17.00 GLEDALIŠKA PREDSTAVA SALOME Dvorana Rudija Žnidariča Oplotnica 7. 12. 2024 18.00 DECEMBRSKA ZGODBA - NA RDEČI PREPROGI (32. tradicionalni praznični koncert Godbe na pihala Slovenske Konjice) Dom kulture Slovenske Konjice Vsak vikend, od 7. 12. 2024 do 5. 1. 2025 17.00 - 19.00 POHORSKA TRŽNICA Ploščad pred vstopom na Pot med krošnjami Pohorje 8. 12. 2024 18.00 DECEMBRSKA ZGODBA - NA RDEČI PREPROGI (32. tradicionalni praznični koncert Godbe na pihala Slovenske Konjice) Dom kulture Slovenske Konjice 8. 12. - 31. 12. 2024 VES ČAS PRAZNIČNI SPREHODI MED OKRAŠENIMI MESTNIMI SMREČICAMI Stari in Mestni trg Slovenske Konjice vse do glavne avtobusne postaje 12. 12. 2024 17.00 SREČNO, ZREČE: Silvo Pliberšek s prijatelji Srečna ploščad Zreče 13. 12. - 23. 12. 2024 10.00 - 20.00 (zadnji vstop ob 19. uri) SKUPAJ OKRASIMO BOŽIČNO DREVO Z NAJLEPŠIMI ŽELJAMI Pot med krošnjami Pohorje 14. 12. 2024 12.00 SKI OPENING NA ROGLI: zabava z DJ, Firbci in Lima Len in animacija za otroke Uniorček 14. 12. 2024 14.00 1. BOŽIČNI SEJEM Stranice s koncertom Darje Gajšek Šotor na športnem igrišču Stranice 14. 12. 2024 16.00 PRAVLJIČNE URICE Graščina Oplotnica 15. 12. 2024 17.00 BOŽIČNI DOBRODELNI KONCERT orkestra Oplotnica Dvorana Rudija Žnidariča Oplotnica 18. 12. 2024 18.00 BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERT Glasbene šole Slovenska Bistrica Dvorana Rudija Žnidariča Oplotnica 19. 12. 2024 17.00 SREČNO, ZREČE: BQL Rok Srečna ploščad Zreče 19. 12. 2024 18.00 PRAZNIČNI KINO „Z VSEBINO“: Viharnik z roba, 100 let skalašev Dom kulture Slovenske Konjice 19. 12. 2024 18.00 BOŽIČNO NOVOLETNI KONCERT Športna dvorana Milenij 20. 12. - 30. 12. 2024 17.00 - 19.00 BOŽIČNO-NOVOLETNO VITANJE Ploščad pred Centrom Noordung 21. 12. 2024 16.00 ZIMSKI GLASBENI UTRINEK S TANJO IN TARO, pravljične urice in sladke delavnice Grajsko dvorišče Oplotnica 22. 12. 2024 15.00 PRIHOD BOŽIČKA Grajsko dvorišče Oplotnica 22. 12. 2024 17.00 BOŽIČNO HUMANITARNI KONCERT – Zapojmo Vitanjčani Center Noordung 24. 12. 2024 22.00 KONJIŠKI STARI TRG BO ZASIJAL V SOJU PRAZNIČNIH SVEČK Stari trg Slovenske Konjice 25. 12. 2024 15.00 BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERT Društva godbenikov Zreče Športna dvorana Zreče 25. 12. 2024 18.00 ČISTO PRAVI BOŽIČNI KONCERT Cerkev Marijinega varstva Prihova 25. 12. - 7. 1. 2025 10.00 - 20.00 (zadnji vstop ob 19. uri) PRAZNIČNA IGRA Pot med krošnjami Pohorje 25. 12. - 7. 1. 2025 10.00 - 20.00 (zadnji vstop ob 19. uri) ZVONČEK ŽELJA Pot med krošnjami Pohorje 26. 12. 2024 17.00 KONCERT OB DNEVU SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI Cerkev Vstalega Zveličarja Zreče 26. 12. 2024 17.00 BOŽIČ KOT NEKOČ: koncert Majda & Marjan Petan v sodelovanju z Ana Ana Dušica Cerkev sv. Jurija Slovenske Konjice 26. 12. 2024 17.00 NASTOP IN PLESNE ANIMACIJE Plesne šole Jay Dance Studio ter ognjeni šov Arbadakarba Mestni trg Slovenske Konjice 26. 12. 2024 19.00 KONCERT: Leopold I. in Drügi ter zabava z Gonobeats Mestni trg Slovenske Konjice 26. - 30. 12. 2024 17.00 - 20.00 VOŽNJE PO MESTNEM JEDRU S PRAZNIČNIM VLAKOM KONJIČANOM Mestni in Stari trg Slovenske Konjice 28. 12. 2024 16.00 GLEDALIŠKO GLASBENA PREDSTAVA HEIDI Dvorana Rudija Žnidariča Oplotnica 29. 12. 2024 16.00 OTROŠKO SILVESTROVANJE IN PRIHOD DEDKA MRAZA Graščina Oplotnica 29. 12. 2024 19.00 SREČNO, ZREČE: Ansambel Stil Ploščad pred občino Zreče 30. 12. 2024 17.00 OTROŠKO SILVESTROVANJE: Plesna šola Pika, Mojca Robič & prihod dedka mraza Mestni trg Slovenske Konjice 30. 12. 2024 19.00 KONCERT: Eva Boto in zabava z Gonobeats Mestni trg Slovenske Konjice 31. 12. 2024 11.00 OTROŠKO SILVESTROVANJE NA SREČNI PLOŠČADI Srečna ploščad Zreče 31. 12. 2024 19.00 SILVESTROVANJE V TERMAH ZREČE IN SNEŽNI DVORANI NA ROGLI (obvezne rezervacije) Terme Zreče 31. 12. 2024 22.00 SILVESTROVANJE V MESTU: SOS kvintet Mestni trg Slovenske Konjice 31. 12. 2024 22.00 SILVESTROVANJE NA PROSTEM V VITANJU Ploščad pred Centrom Noordung Prepustite se čarobnosti! Če iščete kraj, kjer boste doživeli pravo praznično čarobnost, je Advent v Varaždinu idealna desti- nacija. Romantične ulice in baročna arhitektura so popolno ozadje za zimske sprehode pod bleščečimi lučmi in okraski. Poleg očarljivega prazničnega vzdušja vas bo Advent v Varaždinu navdušil tudi z bogatim programom. Skočite v eno od 18 gondol in si privoščite edinstveno izkušnjo vožnje, ki vas bo dvignila kar 23 metrov nad zemljo, medtem ko se bo pod vami razprostiral prekrasen pogled na mesto, osvetljeno s tisočerimi lučkami. Drsanje po ledu v topli obleki in vrvežu zimskega vzdušja bo tudi to zimo najboljša zabava na Kapucinskem trgu. Čaka vas pravi Ledeni park s 1.200 kvadratnimi metri ledene površine, ki jo upravlja podjetje Ice Wonderland. Novost letošnjega leta je manjše drsališče za najmlaj- še, ki šele začenjajo svojo drsalno pustolovščino. Gastronomska in glasbena adventna pustolovščina Ko vas bo raziskovanje adventa utrudilo in zlakotilo, poskusite ka- tero od gastronomskih dobrot v adventnih hiškah na Trgu Miljenka Stančića ali na Korzu. To sta popolna kraja za pravo gastronomsko pustolovščino in sproščanje z najbližjimi. Ob koncih tedna bo doga- janje dopolnjeval glasbeni program, vsi koncerti bodo brezplačni: 29. 11. Meritas, 30. 11. Gina & The GeeGee’s, 6. 12. Vanna in Varaždinski tamburaški orkester, 7 . 12. A strana, 13. 12. D Elvis – Mario Kovač, 14. 12. Vinko Čemeraš, 20. 12. Soulfingers in Mario Petreković, 21. 12. Six Swing Orchestra, 27. 12. Gadjo Manouche, 28. 12. Elemental, 31. 12. Silvestrovanje – Mozart Band. Panoramsko kolo Čarobno mesto Božička Ledena čarovnija 29. 11. 2024–6. 1. 2025 – Obiščite nas z družino, ljubljeno osebo ali s prijatelji in se prepustite čarobnosti! Promocijsko besedilo Turistična destinacija Rogla-Pohorje. Odeta v praznične luči. Polna glasbe in otroškega smeha. Čarobna in gostoljubna. Tvoja. Moja. Naša. OPLOTNICA SLOVENSKE KONJICE VITANJE ZREČE Spremljajte nas na www.rogla-pohorje.si, @ RoglaPohorje, @roglapohorje in @roglapohorje. Praznujte z nami. foto: Jesse Štefane 29. 11. 2024 16.00 POSTAVITEV ADVETNEGA VENČKA Park Oplotnica 1. 12. 2024 17.00 PRIŽIG LUČK Z ORKESTROM OPLOTNICA IN GOSTI Grajsko dvorišče Oplotnica 4. 12. 2024 18.00 PRAZNIČNI KINO „Z VSEBINO“: predpremiera dokumentarne serije „Mestne promenade: Slovenske Konjice“ in pogovor z ustvarjalci Dom kulture Slovenske Konjice 5. 12. 2024 16.30 PRIŽIG PRAZNIČNIH LUČI IN ODPRTJE DRSALIŠČA Mestni trg Slovenske Konjice 5. 12. 2024 17.00 SREČNO, ZREČE: PRIŽIG LUČK S TJAŠO BOŽIČ Srečna ploščad Zreče 5. 12. 2024 17.00 & 18.00 MIKLAVŽEVANJE Dom kulture Slovenske Konjice 6. 12. 2024 - 7. 1. 2025 (razen 24. 12. 2024) 16.00 - 20.00 (zadnji vstop ob 19. uri) ČAROBNI GOZD Pot med krošnjami Pohorje 7. 12. 2024 16.00 PRAVLJIČNE URICE Graščina Oplotnica 7. 12. 2024 17.00 GLEDALIŠKA PREDSTAVA SALOME Dvorana Rudija Žnidariča Oplotnica 7. 12. 2024 18.00 DECEMBRSKA ZGODBA - NA RDEČI PREPROGI (32. tradicionalni praznični koncert Godbe na pihala Slovenske Konjice) Dom kulture Slovenske Konjice Vsak vikend, od 7. 12. 2024 do 5. 1. 2025 17.00 - 19.00 POHORSKA TRŽNICA Ploščad pred vstopom na Pot med krošnjami Pohorje 8. 12. 2024 18.00 DECEMBRSKA ZGODBA - NA RDEČI PREPROGI (32. tradicionalni praznični koncert Godbe na pihala Slovenske Konjice) Dom kulture Slovenske Konjice 8. 12. - 31. 12. 2024 VES ČAS PRAZNIČNI SPREHODI MED OKRAŠENIMI MESTNIMI SMREČICAMI Stari in Mestni trg Slovenske Konjice vse do glavne avtobusne postaje 12. 12. 2024 17.00 SREČNO, ZREČE: Silvo Pliberšek s prijatelji Srečna ploščad Zreče 13. 12. - 23. 12. 2024 10.00 - 20.00 (zadnji vstop ob 19. uri) SKUPAJ OKRASIMO BOŽIČNO DREVO Z NAJLEPŠIMI ŽELJAMI Pot med krošnjami Pohorje 14. 12. 2024 12.00 SKI OPENING NA ROGLI: zabava z DJ, Firbci in Lima Len in animacija za otroke Uniorček 14. 12. 2024 14.00 1. BOŽIČNI SEJEM Stranice s koncertom Darje Gajšek Šotor na športnem igrišču Stranice 14. 12. 2024 16.00 PRAVLJIČNE URICE Graščina Oplotnica 15. 12. 2024 17.00 BOŽIČNI DOBRODELNI KONCERT orkestra Oplotnica Dvorana Rudija Žnidariča Oplotnica 18. 12. 2024 18.00 BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERT Glasbene šole Slovenska Bistrica Dvorana Rudija Žnidariča Oplotnica 19. 12. 2024 17.00 SREČNO, ZREČE: BQL Rok Srečna ploščad Zreče 19. 12. 2024 18.00 PRAZNIČNI KINO „Z VSEBINO“: Viharnik z roba, 100 let skalašev Dom kulture Slovenske Konjice 19. 12. 2024 18.00 BOŽIČNO NOVOLETNI KONCERT Športna dvorana Milenij 20. 12. - 30. 12. 2024 17.00 - 19.00 BOŽIČNO-NOVOLETNO VITANJE Ploščad pred Centrom Noordung 21. 12. 2024 16.00 ZIMSKI GLASBENI UTRINEK S TANJO IN TARO, pravljične urice in sladke delavnice Grajsko dvorišče Oplotnica 22. 12. 2024 15.00 PRIHOD BOŽIČKA Grajsko dvorišče Oplotnica 22. 12. 2024 17.00 BOŽIČNO HUMANITARNI KONCERT – Zapojmo Vitanjčani Center Noordung 24. 12. 2024 22.00 KONJIŠKI STARI TRG BO ZASIJAL V SOJU PRAZNIČNIH SVEČK Stari trg Slovenske Konjice 25. 12. 2024 15.00 BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERT Društva godbenikov Zreče Športna dvorana Zreče 25. 12. 2024 18.00 ČISTO PRAVI BOŽIČNI KONCERT Cerkev Marijinega varstva Prihova 25. 12. - 7. 1. 2025 10.00 - 20.00 (zadnji vstop ob 19. uri) PRAZNIČNA IGRA Pot med krošnjami Pohorje 25. 12. - 7. 1. 2025 10.00 - 20.00 (zadnji vstop ob 19. uri) ZVONČEK ŽELJA Pot med krošnjami Pohorje 26. 12. 2024 17.00 KONCERT OB DNEVU SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI Cerkev Vstalega Zveličarja Zreče 26. 12. 2024 17.00 BOŽIČ KOT NEKOČ: koncert Majda & Marjan Petan v sodelovanju z Ana Ana Dušica Cerkev sv. Jurija Slovenske Konjice 26. 12. 2024 17.00 NASTOP IN PLESNE ANIMACIJE Plesne šole Jay Dance Studio ter ognjeni šov Arbadakarba Mestni trg Slovenske Konjice 26. 12. 2024 19.00 KONCERT: Leopold I. in Drügi ter zabava z Gonobeats Mestni trg Slovenske Konjice 26. - 30. 12. 2024 17.00 - 20.00 VOŽNJE PO MESTNEM JEDRU S PRAZNIČNIM VLAKOM KONJIČANOM Mestni in Stari trg Slovenske Konjice 28. 12. 2024 16.00 GLEDALIŠKO GLASBENA PREDSTAVA HEIDI Dvorana Rudija Žnidariča Oplotnica 29. 12. 2024 16.00 OTROŠKO SILVESTROVANJE IN PRIHOD DEDKA MRAZA Graščina Oplotnica 29. 12. 2024 19.00 SREČNO, ZREČE: Ansambel Stil Ploščad pred občino Zreče 30. 12. 2024 17.00 OTROŠKO SILVESTROVANJE: Plesna šola Pika, Mojca Robič & prihod dedka mraza Mestni trg Slovenske Konjice 30. 12. 2024 19.00 KONCERT: Eva Boto in zabava z Gonobeats Mestni trg Slovenske Konjice 31. 12. 2024 11.00 OTROŠKO SILVESTROVANJE NA SREČNI PLOŠČADI Srečna ploščad Zreče 31. 12. 2024 19.00 SILVESTROVANJE V TERMAH ZREČE IN SNEŽNI DVORANI NA ROGLI (obvezne rezervacije) Terme Zreče 31. 12. 2024 22.00 SILVESTROVANJE V MESTU: SOS kvintet Mestni trg Slovenske Konjice 31. 12. 2024 22.00 SILVESTROVANJE NA PROSTEM V VITANJU Ploščad pred Centrom Noordung 48 tiskani-oglas_MB-ZALOGA-range_Novi-tednik_203x271_11-2024.indd 1 13. 11. 24 13:17 GREENSTEEL ŽELIMO VAM VESEL BOŽIČ IN SREČNO 2025! ODPRTO VSAK DAN restavracija.etra.si MOŽEN OSEBNI PREVZEM Bukovžlak 101, Celje 49 tiskani-oglas_MB-ZALOGA-range_Novi-tednik_203x271_11-2024.indd 1 13. 11. 24 13:17 50 ANKETA Kako pričarajo praznični pridih? Kakšne so njihove navade pri krašenju doma, kdaj postavijo praznično drevesce, kakšni so njihovi najljubši okraski? To smo spraševali vidnejše osebe s Celjskega. Foto: arhiv NT/Sherpa in An- draž Purg ter osebni arhivi so- govornikov Nina Ermenc Pangerl, predsednica upravnega odbora Celjskega sejma »Praznično drevesce postavimo v začetku de- cembra. Pri njegovem okraševanju sodelu- jemo vsi v družini. Otroka se zdaj, ko sta v najstniških letih, sicer težje spravita k delu, a potem vedno zelo uživata. Upo- rabljamo okraske iz mojega in moževega otroštva, seveda tudi novejše, včasih katere- ga kupimo na potovanju. Vsako leto katerega dodamo, a tudi izgubimo oziroma razbijemo. Gojimo lep običaj, ki ga je vpeljala moževa sode- lavka, ko se nama je z možem decembra 2008 rodila hči Zara. Odločila se je namreč, da bo Zari vsak december za rojstni dan podarila okrasek za praznično drevesce vse do njenega 18. leta. Res je držala obljubo in tako jih je Zari podarila že petnajst. Sicer vsak okrasek na naši smrečici nosi svojo zgodbo, zato se ob postavljanju smrečice vedno spominjamo dogodkov, ki nas povezujejo. Svoje okraske imajo tudi naši ljubljenčki, ki jih potem večinoma pojedo. Živali vedno vključimo tudi v obdarovanje. Prav tako okrasimo hlevski boks našemu konju Pickellu. Praznično razpoloženje si popestrimo tudi s peko piškotov. Lani smo spekli večjo količino cimetovih keksov brez glutena, ki smo jih podarili sorodnikom in prijateljem.« Mojmir Klovar, direktor Šolskega centra Celje »Odkar so otroci odra- sli, je okrasitev pri nas doma bolj preprosta in minimalistična. Moja žena poskrbi za vse podrobnosti in za to, da se praznični utrip preseli v domače okolje. Okraski, s katerimi krasi- mo dom, so večinoma starej- šega datuma, se pa najde vsako l e t o kateri, ki je nov. Predvsem lastne domače izdelave. Drevesce (tisto pravo iz gozda) v zadnjih letih pri nas doma ni več središče dogajanja. Praznični utrip popestrijo drugi okraski. Za nas je najpomembnejši dejavnik za praznično vzdušje to, da se dnevni ritem umiri in da imamo čas za druge dejavnosti, ki si jih sicer v norem dnevnem ritmu ne moremo privoščiti.« Vesele božično novoletne praznike vam želi Utež Celje 51 POVEČAJTE UČINEK VAŠIH ZASLONOV! Upravljajte vse vsebine centralizirano s prilagodljivo programsko opremo Eggmedia Digital Sygnage System. 064 136 346 info@eggmedia.si www.eggmedia.si Prilagodljivo za vse panoge – od trgovin do proizvodnje, hotelov in športnih centrov. Povezljivost z drugimi ERP sistemi podjetja. Digitalno informiranje in oglaševanje enostavnejše kot kadarkoli! Vesel božič in srečno novo leto Že 40 let si ob novem letu delimo dobre želje, ki se uresničujejo. Hvaležni smo vam in želimo leto 2025 polno sreče ter izpolnjenih pričakovanj. Sredstva za novoletna darila smo letos namenili podpori dobrodelnega koncerta »Viljem Julijan 2024« za otroke z redkimi boleznimi in njihove svojce. Darja Lesjak, center managerka, Citycenter Celje »Pri decembrskem krašenju doma ve- dno sledim nače- lu manj je več. Ne pretiravam z okraski. Raje ustvarim prije- tno in toplo vzdušje s skrbno izbranimi elementi. Pomembno mi je, da pričaram pridih domačnosti, ki poudari sproščujoče udobje pra- zničnega časa. Rada ohranjam preprostost, zato novih okraskov ne kupujem pogosto. Vsako leto zbirko le dopolnim s kakšno malenkostjo, ki osveži praznično podobo doma. Rada sama izdelam kakšno okrasno vazo z osebno noto, da se lepo zlije z drugo deko- racijo v prostoru. Velik poudarek dajem tudi nami- znim pogrinjkom, ki s podrobnostmi dodajo piko na i vsaki pogostitvi. Posebnega nostalgičnega okraska ne hranim, saj mi pri okraševanju več pomeni celo- tno vzdušje, ki ga ustvarim, kot posamezni predmeti. Praznično drevesce doma postavim običajno takrat, ko v Citycentru Celje pripravimo okrasitev in prižge- mo praznično dekoracijo. Še posebej mi je pri srcu, ko ambientalna svetloba in glasba pričarata pravo praznično doživetje.« Katja Pogelšek Žilavec, ravnateljica Srednje zdravstvene in kozmetične šole Celje »Vsako leto si z veseljem vza- mem čas za okraševanje doma, saj s tem ustvarim pravo pra- znično vzdušje. Adventni venček ima osrednjo vlogo na mizi, obdan je s svečami in z naravnimi dodatki, kot so boro- ve vejice, cimet in suho cvetje. Kasneje v decembru v dnevni sobi postavimo še božično dreve- sce, ki ga skrbno okrasim s svetleči- mi okraski in z lučkami. Rada imam klasičen, nekoliko eleganten slog okra- skov z veliko toplimi lučkami. Okraševanje dre- vesca je postalo poseben obred, v katerem z možem uživava, v preteklosti sta pri tem sodelovala tudi najina sinova, ko sta bila še mlajša. To je bilo zelo lepo doživetje. Okraskov sicer na novo ne kupujem vsako leto. Z leti sem ustvarila zbirko takšnih, ki so mi resnično pri srcu, zato izbiram nove dodatke pre- mišljeno, da se skladajo z obstoječimi. Adventni venček vsako leto izdelam sama, tudi za drevesce sem že ustvarila ročno poslikane steklene kroglice in okraske iz slanega testa, kar daje poseben pečat. Eden od okraskov, ki mi je najbolj ljub, je majhen porcelanast obesek, ki ga na drevesce vedno obesim med prvimi, saj me spominja na prijetne praznike iz otroštva. Poleg tega imam še nekaj okraskov, ki sta jih sinova naredila v vrtcu in osnovni šoli. Morda niso popolni, vendar imajo zame neprecenljivo vrednost.« 52 VEČ KOT 130 PRAZNIČNIH DOGODKOV med 1. in 31. decembrom PRIŽIG PRAZNIČNIH LUČI: 1. 12. 2024 ob 17. uri Titov trg Velenje, Skorband SILVESTROVANJE: 31. 12. 2024 ob 22. uri Titov trg Velenje, Ansambel Saša Avsenika VELENJE Tinkara Fortuna, pevka in podje- tnica »Pri prazničnem krašenju doma imamo navado, da je to družinski dogodek nekje sre- di decembra. Zra- ven si vedno predva- jamo slovenske in tuje božične pesmi, seveda tudi božično zgoščenko zasedbe Bepop. Večinoma imamo okraske že nakupljene, se pa vsako leto odločim za katero drugo glavno barvo bučk in okraskov. Mogoče kaj novega dokupimo, ampak ne celotnega kompleta. Okraske smo včasih izdelali tudi sami. Izrezovali smo snežinke, ustvarjali s pomočjo gline ali modelirne mase in okraske nato pobarvali. Doma imamo tudi poseben okrasek, in sicer bučko, ki sem jo dobila v dar in je bila kupljena prav v Božičkovi deželi daleč na severu.« Damijan Vrečko, načelnik Upravne enote Celje »Vsako leto pripravimo in okrasimo božično-novoletno jelko. Okrasimo tudi preostale prostore v hiši, seveda ob tem vsako leto okraske še dopolnjujemo. Nekatere ves čas izdeluje oziroma pripravlja moja družina, res pa je, da sam pri tem še nisem sodeloval. Zdi se mi, da okrasitev vedno dodatno in bistveno pripomore k toplini našega doma. Tudi drevesce postavimo že v prvi polovici decembra in vesel sem, da je okrasitev vedno izvedena zelo lepo in estetsko. Pri okrasitvi v celoti sodelujejo moja žena Tina in otroci, za kar sem jim hvaležen.« 53 V novem letu vam želimo jasne cilje, ustvarjalne ideje in zavezanost skupnim vrednotam. Skupaj lahko dosežemo več in gradimo trajnostno prihodnost. Srečno 2025! Naj leto 2025 zasije v zdravju, sreči, optimizmu, zadovoljstvu in naj bo polno medčloveške topline in strpnosti. Želimo vam prijetne praznike in vse dobro v prihajajočem letu. www.mollier.si Mojca Leskovar, predsednica uprave Thermane Laško »Ob tem vprašanju se najprej spomnim na svoje otroštvo, ko je bilo veliko snega in ko so bile mrzle zime, kar je dalo prazničnemu vzdušju poseben čar. Oče je šel v gozd po smreko, z mamo in s sestro smo nabirale mah, dom smo vedno krasili na božični večer. Podobno tradicijo nadaljujemo tudi danes, mož je zadolžen, da kupi smreko. Okrasimo jo približno teden pred božičem. Zvezdo, če nam le uspe, dodamo na božični večer, ko se dobimo v širšem družinskem krogu, pripravimo skupno večerjo in se družimo pozno v noč. Med okraski za drevesce, ki so mi posebej pri srcu, so piškotki, ki smo jih iz mavčne mase z otroki ustvarjali, ko so bili še majhni. So bele barve in imajo zlat rob. Ti okraski kra- sijo novoletno jelko že skoraj 20 let. Ko so bili otroci še majhni, smo izdelovali tudi bele snežinke iz papirja in snežne kepice iz papirnatih robčkov. S temi izdelki smo polepili vsa okna, dela je bilo dovolj za cel decem- ber, polne roke smo ime- li še cel januar, da smo vse skupaj pospravili in očistili. Zame je bistvo prazničnega časa to, da smo skupaj, da si nare- dimo prijetno vzdušje z okrasitvijo, da zadiši po božičnih piškotih, da priž- igamo advente svečke ob ne- deljah in cel december vrtimo božično glasbo.« Lea Bartelme, košarkarica Cinkarne Celje, slo- venska reprezentantka »Vsako leto doma postavi- mo smrečico, vrata okra- simo z venčkom. Radi okrasimo celotno hišo, na stropih vi- sijo bučke, imamo veliko božičnih de- koracij, svečk. Na mizi morata biti božična zvezda in adventni venček. Tudi pred hišo z lučkami okrasimo zelenje, okrasimo tudi balkone. Ima- mo štiri različne seri- je okraskov, ki jih vsa- ko leto menjamo. Včasih tudi dokupimo dodaten, malo bolj poseben okrasek. Moja mami je zelo ustvarjalna in ima vsako leto novo idejo za izdelavo okraskov. Ko sem bila mlaj- ša, sem ji pomagala in sva izdelali različne papirnate snežinke, skodelice iz gline … Najin običaj je tudi, da vsako leto spečeva najokusnejše medenjake. Drevesce, če je čas, postavimo v prvi polovici decembra. Okrasimo ga z bučkami različnih velikosti, s pentljami, z lučkami. Drevesce krasiva z mami, ponavadi nama pomagata še prijateljica ali fant.« še st 14 16 enajst 25 Božiče 10 1 2 5 3 tir 7 9 21 12 15 17 20 štiindvajset 23 19 13 18 še st 1 3 Poslušajte jutranji program in odpirajte adventna okenca 21 Božiče Božiče štiindvajset štiindvajset 23 Božiče štiindvajset 25 Božiče štiindvajset Božiče štiindvajset štiindvajset 21 Prijavite se na www.radiocelje.si Poslušajte jutranji program, odpirajte adventna okenca in prejmite lepo darilo. 55 Poseben pečat v decembru doda nagajivi palček Zdravko, ki v Jutranjem ritmu skrbi za dobro voljo. Skupaj z jutranjima vodite- ljema Boštjanom Odrom in Mirzo Ribičem ter novinarko Bojano Avguštinčič odpira okenca na adventnem koledarju, za katerimi se skrivajo presenečenja in bogate nagrade. Kolo sreče v starem mestnem jedru V prvi polovici decembra se bo radijska ekipa podala tudi na ulice Celja. V starem mestnem jedru bo pripravila praznični dogodek, kjer bodo glavna atrakcija kolo sreče, stojnica Radia Celje in Nove- ga tednika z zimskimi dobrotami ter nastop pevke Zale Smolnikar – Zali. To bo odlična priložnost, da se srečamo in spomnimo na prijetne zgodbe iztekajočega se leta. Božiča ni brez praznične jelke V prazničnih dneh bo na Radiu Celje na posebnem mestu božična jelka, okrašena s čarobnimi bučkami. Zagotovo bo skrivala tudi kakšno presenečenje za poslušalce. Silvestrovanje z Radiem Celje Za popoln zaključek leta bomo na Radiu Celje pripravili nepozab- no silvestrsko noč. V družbi Boštjana, Mirze, Bojane in drugih ustvarjalcev bomo ob dobri glasbi in zabavnih vsebinah preživeli najdaljšo noč v letu. Manjkalo ne bo niti nagrad. Radio Celje v prazničnem vzdušju Decembra je Radio Celje središče praznične zabave. Radijska ekipa Jutranjega ritma razveseljuje z bogatim programom, zabavnimi vsebinami, nagradnimi igrami s prijetnimi presenečenji. Ne zamudite praznične čarovnije na Radiu Celje! Pripravite se na mesec, poln veselja, smeha in nagrad. Pridružite se Radiu Celje na praznični poti in skupaj ustvarite nepozabne spomine! BO, foto: Andraž Purg Jutranja ekipa Radia Celje je že okrasila božično drevo. Pridružite se naši ekipi jutranjikov tudi na silvestrovo! Na Radiu Celje je vedno zabavno, v prazničnem decembru pa še posebej. Nagrade, zabava in palček Zdravko 55 Ime in priimek: Naslov: Telefon: Datum naročila: Naročnino bom plačeval: mesečno Soglašam s prejemanjem računov na elektronski naslov (e-mail) Podpis: na 3 mesece na 6 mesecev letno E-naslov: S podpisom potrjujem naročilo Novega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 12 mesecev. Pogoji in spletna prijava: www.novitednik.si/postanite-narocnik NAROČILNICA ZA NT &RC, d.o.o. Prešernova 19, 3000 Celje Več informacij: naročnine@nt-rc.si, telefon: 03 422 51 71 SET 3 POSOD AMAZON Nizka kozica 16 cm, 1,5 l, s stekleno pokrovko Nizka kozica 20 cm, 2,75 l, s stekleno pokrovko Visoka kozica 20 cm, 4 l, s stekleno pokrovko Ipavčeva ulica 21, 3000 Celje www.svetposode.si SET TREH POSOD ZA VSE NOVE NAROČNIKE NOVEGA TEDNIKA To pa še ni vse! Med vsemi obstoječimi naročniki bomo izžrebali 10 prejemnikov setov posod. Naročniška akcija bo trajala do razdelitve posod oz. do 31. 12. 2024. ČAKAJO VAS ČUDOVITA DARILA IN ODLIČNA DRUŽBA. PRIČARAJTE SI LEPE PRAZNIKE IN ZAVRTITE KOLO SREČE NOVEGA TEDNIKA IN RADIA CELJE! GLASBENA GOSTJA: V soboto, 14. decembra, od 10. ure v središču Celja ZALA SMOLNIKAR 56 LOKACIJA: Mala Nedelja, 23 km od Moravskih Toplic BAZEN: pet zunanjih bazenov v skupni površini 1400 m 2 s temperaturo vode med 30 ° C in 36 ° C (v zimskem času so odprti samo trije sprostitveni bazeni). Na voljo so bazeni s hitro reko, masažni in otroški. V pokritem bazenskem kompleksu vam je na voljo 600 m 2 vodnih površin v petih notranjih bazenih s temperaturo vode med 30°( in 36 ° C. Na voljo so finska, turška, infrardeča in zeliščna savna. STORITEV: samopostrežni zajtrk in samopostrežna večerja KLIMATIZIRANO: da INTERNET: Wi-Fi brezplačno PARKIRIŠČE: brezplačno pokrito parkirišče OSTALO: zunanje in notranje finske savne, infrardeča in zeliščna savna, različne masaže, fitnes center. hotel BIOTERME 4* HOTEL BIOTERME - NOTRANJI BAZEN HOTEL BIOTERME - SAVNE HOTEL BIOTERME MASAŽE EKIPA TERAPEVTA BERNARDA NIKŠIĆA HOTEL BIOTERME Termin: 5. 1. 2025 že za 489 eur CENA 489 € VKLJUČUJE: • 5 x polpenzion v hotelu BIOTERME 4* v sobi 1/2 TWC T SAT TV SEF KL • sladico dobrodošlice • neomejen vstop v bazene in fitnes • 3 x neomejen vstop v savno • palice za nordijsko hojo • MEDICINSKI WELLNESS »NADO PROGRAM« (12 medicinskih tretmajev) – pod vodstvom Bernarda Nikšica – priznanega hrvaškega terapevta • vsak večer glasbo • senior klub program • slovenskega predstavnika/ animatorja • organizacijo in izvedbo programa POPUSTI: odrasla oseba na dodatnem ležišču 10 % popusta. DOPLAČILA: Za avtobusni prevoz 39 EUR po osebi. Za TT na licu mesta. Za enopos- teljno sobo 129 EUR. Za stroške posredovanja 24 EUR na prijavnico (voucher). Za zavarovanje odpovedi potovanja (riziko odpovedi) doplačilo 5 % na paketno ceno. SENIOR KLUB vključuje: Organizacijo in izvedbo klubskih aktivnosti (vsak dan, razen na dan vašega prihoda): • aktivnosti za razvedrilo in dobro počutje • športne in družabne igre • večerno animacijo • glasbo vsak večer • predstavnika - animatorja v hotelu 24 ur na dan V TERMINU 5. 1. 2025 CENA VKLJUČUJE 12 MEDICINSKIH TRETMAJEV: (trajanje enega tretmaja 15–20 min) • 3 x KLASIČNA ROČNA MASAŽA • 3 x TERMO TERAPIJA Z GELOM • 3 x ELEKTROTERAPIJA • 3 x TERAPIJA PO IZBIRI DODATNI TRETMAJI ZA DOPLAČILO 25 EUR: • MASAŽA 15–20 min • LIMFNA DRENAŽA (25 min) DODATNI TRETMAJI ZA DOPLAČILO 25 €: (trajanje enega tretmaja 15–20 min) • VIBRACIJSKA MASAŽA • TERAPIJA Z INFRARDEČIM SEVANJEM • TERAPIJA S KISIKOM • INHALACIJE RAZVAJANJE: wellness, masaže in zabava Za življenje brez bolečin »PREMIUM NADO PROGRAM« – ZA ŽIVLJENJE BREZ BOLEČIN Zdravljenje oseb s težavami hrbtenice in lokomotornega sistema na naraven in neinvaziven način Za življenje brez bolečin RELAXOV ANIMACIJSKI PROGRAM MOŽNO DOPLAČILO ZA AVTOBUSNI PREVOZ Glej doplačila. VELJA DO ZASEDBE MEST OZ. PREKLICA. RAZVAJANJE V BIOTERMAH PE CELJE: Stanetova 6, 03 428 83 20, PE CELJE - CITY CENTER 03 428 83 40 V TERMINU 5. 1. 2025 Z V A M I B O E K I P A R A D I A C E L J E Letni horoskop 2025 MED ZVEZDAMI V novo leto 2025 boste vstopili polni novih na- črtov, kaj želite doseči v letu, ki mu vlada Ve- nera, vaš planet. V prvih treh tednih januarja bo vitalna energija dobra, saj vas bo ščitilo Sonce iz sorodnega znamenja. Vaša vladarica Venera, ki jo povezujemo s partnerskimi odnosi ter z denarjem, bo v tako imenovanem retrogradnem gibanju od 2. marca do 13. aprila. V tem obdobju bodite čim bolj previdni na obeh podro- čjih. Čas ni dober za nova ljubezenska in partnerska razmerja, za sklepanje pomembnejših poslov, pogodb, jemanje posojil, nakupov večje vrednosti … Zagotovo boste lahko v tem času uspešni pri reševanju težav v odnosih, tudi sicer boste imeli priložnosti različnih »popravnih izpitov«. Poletni meseci bodo zelo prijetni. Veliko preteklih naporov na delovnem in tudi na zasebnem področju se vam bo obrestovalo. Začetek jeseni bo prinesel dobro počutje in prijazne okoliščine. V oktobru posvetite več pozornosti zdravstvenemu stanju in financam. V novembru ne pretiravajte na nobenem področju, zmerni bodite tudi v zadnjem mesecu leta. 58 Začetek leta bo za marsikaterega ovna močno izpostavljen, vaš vladar Mars bo v retrogradnem gibanju do konca februarja, kar bo prinašalo spremembe, ki jih morate nujno uvesti. Spre- membe lahko pričakujete na vseh področjih, Venera vam bo prinesla v prvi tretjini leta kakšno prav posebno nagrado. Maja bo vstopil v vaše znamenje Saturn, do leta 2025 vas bo preizkušal in od vas zahteval disciplino, spremembe na vseh področjih življenja. V marcu bodo lunin in sončev mrk ter retrogradna Venera močno vplivali na vaše znamenje, kar vam bo dajalo zagon in energijo. Zmogli boste napore in razumeli boste, kaj morate spremeniti, katerih načel se morate držati, da boste dosegali notranje in fizično ravnotežje. Leto 2025 vam bo prineslo veliko novih priložnosti, novih postavitev. Prinašalo vam bo spremembe v partnerskih, ljubezenskih odnosih, a tudi nove vpoglede v vse, kar ste delali in naredili napačno. Čas bo za preoblikovanje. Sončev mrk v septembru vam bo prinesel možnost novega začetka, ki se ga boste oprijeli in obrnili nov list v življenju. Leto 2025 bo za marsikaterega leva leto, v kate- rem se bo vse spreminjalo. Že v preteklih dveh letih ste si prizadevali spreminjati način življe- nja, razmišljanja, kar bo zdaj obrodilo sadove. Spremembe, ki vam jih prinašajo planeti, bodo že v spomladanskem času, ko vas bo obiskal Mars, velike. Odločali se boste za spremembe, ki se bodo pojavile nenadoma. Retrogradna Venera bo tudi pri vas aktivirala vračanje v prete- klost, prišli boste do pomembnih zaključkov. Po 11. avgustu bo nastopilo obdobje, ko boste levi slavili zmago. Vstop Plutona v vodnarja bo močno vplival na usodo vašega znamenja, še pose- bej to velja za prvo dekado. Vpliv Plutona je usoden, karmičen, zato se prepustite toku močne, usodne energije in se ne upirajte spremembam. Vstop Venere v vaše znamenje avgusta vam bo pri- nesel očarljivost, dobro počutje in prodorno energijo, spremembe se vam obetajo predvsem v ljubezni. Dobre okoliščine se bodo pokazale tudi pri financah. V zadnji tretjini leta ne boste pripra- vljeni spreminjati zadev, ki ste jih tako težko postavili na pravo mesto. Držali se boste načrtov in uspešno pripluli do konca leta. V januarju in deloma v februarju boste zelo delav- ni, a tudi zasebnega življenja ter skrbi za dom in družino ne boste zanemarjali. Izredno previdni bodite v času retrogradnega gibanja vašega vla- darja Merkurja med 17. marcem in 7. aprilom, med 18. julijem in 11. avgustom ter med in 9. in 29. novembrom. Takrat ne začenjajte novih projektov in ne spreje- majte pomembnejših odločitev. V tem času lahko pričakujete zastoje, zamude, težave s tehničnimi sredstvi, z avtomobili, težave v prometu, komunikaciji in pri dogovarjanju. Ta čas bo odličen za vračanje v preteklost in zaključevanje zadev. Ob- dobje bo dobro za revizije, popravljanje in obnavljanje. Druga polovica junija in julij bosta aktivna, zato ju izkoristite za osva- janje novih ciljev ter idej. To obdobje bo odlično tudi za letni oddih. Dogajanja ob spomladanskem luninem mrku 14. marca lahko dobijo epilog ob sončevem mrku 21. septembra, saj bosta oba v vašem znaku. Še zlasti september bo kljub mrku izredno romantičen in odlično obdobje se bo nadaljevalo tudi v oktober. Zelo prijetna bo tudi zadnja tretjina decembra. Strelci boste vstopili v leto 2025 z veliko optimizma in dobre volje. Obljube, ki si jih boste dali v letu, ki odhaja, boste vzeli resno. Nekaj nevšečnosti vam bo povzročal Mars, ki bo prve dni leta 2025 retro- graden. T u moramo upoštevati še retrogradni Jupiter, ki je vaš vladar. Od maja 2024 je v znamenju dvojčkov, 4. februarja se bo obrnil v neposredno gibanje, kar bo na vas vplivalo izjemno dobro. Dobili boste nove priložnosti, kar naenkrat se bo dogajalo veliko sprememb. Strelci se boste odločili za nove začetke, delali boste popravne izpite in zadovoljno zrli v prihodnost. V poletnih mesecih bodite pozorni na retrogradni Merkur, nanj bodite še po- sebej pozorni vsi strelci, ki se boste odpravljali na daljša potovanja. Vse morate dvakrat premisliti in preučiti. V zadnji tretjini leta se vam obetajo spremembe, na katere ne računate. Vpliv retrogra- dnega Merkurja v vašem znamenju vam bo lahko prinašal zastoje, ovire. Mars bo prešel v novembru v vaše znamenje, v decembru tudi Venera, kar bo zagotovilo za uspeh. Tranziti prinašajo dobro počutje, odličen videz, spremembe v ljubezenskih razmerjih in boljše okoliščine pri financah. Več kot odlično razpoloženje vas bo spremlja- lo že v prvem mesecu leta, ko se bo lahko z mlajem iz konca leta 2024 nadaljeval nov ciklus dejavnosti v zvezi z domačimi zadeva- mi. Da je v slogi in dogovarjanju z ljudmi iz vaše okolice moč, se boste lahko prepričali še pred začetkom pomladi. Večji del leta se boste posvečali urejanju nepremič- nih in bivalnih prostorov. Aprila bo mogoča sprememba na delovnem področju. Napeto bo v času okoli polne lune 13. aprila. Maj si boste zapomnili po finančnem izboljšanju, julija in julija bo cvetela ljubezen. Še zlasti julij bo ugoden za nov začetek. Avgusta boste imeli povišan adrenalin, kar bo po eni strani dobro za fizično dejavnost, po drugi strani pa se izognite pretiravanju, lahko si povzročite težave. Oktober in november bosta prijetna. Najprej se bo to odrazilo na čustvenem podro- čju, kasneje na finančnem. V drugi polovici decembra boste gostili Mars, zato boste bojeviti in polni energije. Še posebej čudovit bo zadnji teden, gostili boste Venero in Mars, ključna planeta za ljubezen. Letni horoskop 2025 Horoskop sta pripravili astrologinji Gordana in Dolores. Začetek leta bo predvsem izpostavljen zaradi bi- vanja retrogradnega Jupitra v vašem znamenju. Do 4. februarja vam bo prinašal priložnosti, ki ste jih zamudili ali zanemarili v letu 2024. Prva polovica leta bo za vse dvojčke polna novih, lepih priložnosti, zato ne smete oklevati. Unovčite spremembe in se odločite za nove poti. Nekoliko več previdnosti velja v času retrogradnega Merkurja v marcu, juliju in novembru. To bo čas, ko boste popravljali napake in iskali boljše priložnosti. V juniju se vam obeta veliko pozitivnosti, sreče na ljubezenskem, partnerskem področju, veliko možnosti bo za spremembe, nove začetke, selitve. Bolj bojeviti boste, pripravljeni zagovar- jati svoja stališča. Ne boste se podrejali vzorcem in vplivom okolja, ki škodijo vašemu razvoju. V poletnem času se lahko odločite za potovanje, ki bo močno vplivalo na vaše duhovno področje, napolnilo vas bo z energijo in vam dalo moč. V jesen- skem času se vam obetajo nagrade, ki bodo posledica trdega in garaškega dela, nekaj bo tudi sreče, ki vam bo stala ob strani tudi v zadnjih mesecih leta. V novo leto boste vstopili polni lepih čustev in januar bo zelo izpostavil vaše partnerske od- nose, še zlasti sredi meseca, ko bo polna luna v vašem znaku. V marcu bo nastopil 14. lunin mrk. Retrogradni Veneri se bo pridružil Merkur, kar kaže, da boste vsaj na enem področju svojega življenja naredili celovito inventuro in z nečim ali nekom zaključili. Po 10. juniju, ko bo v vaše znamenje vstopil Jupi- ter, se bo začelo obdobje rasti in novih priložnosti na vseh področjih. Najbolj romantičen bo avgust, ko bo Venera pre- hajala vaš znak. 7. septembra bo nastopil drugi lunin mrk v letu 2025. Pritiske boste občutili na področju zasebnega življenja, doma, družine, mogoče bodo spremembe. Oktobra in novembra boste imeli ogromno energije, moči in odlično se boste znašli pri dogovarjanju, vse vas bo vodilo k uspehu. V veselem decembru bodite zmerni na vseh področjih, saj bo vaša vitalnost v upadu. Dovolite si več počitka, bodite potrpežljivi do ljudi v svoji okolici in zavestno skrbite za svojo samopodobo. 59 Retrogradna Venera vas bo preizkušala do prve tretjine aprila. Veliko zadev se bo na novo preoblikovalo, marsikatera tehtnica bo sprejemala velike odlo- čitve, ki bodo vplivale na prihodnost. Retrogradni Merkur v tem obdobju bo prinašal ovire, zamude, nekatere se bodo uredile šele v jesenskem času. Vstop Saturna v juliju v znamenje ovna bo prinašal spremembe, ki jih ne predvidevate. Tehtnice boste morale poiskati nove postavitve za vse stvari, ki jih potiskate na stranski tir. Saturn bo v opoziciji z vašim znamenjem v obdobju naslednjih dveh let in pol pretresal vaše življenje. Avgusta bo v vaše znamenje vstopil Mars in tehtnice boste spet oživele, aspekt vam bo prinašal dobro počutje, izboljšanje zdravja, dobre okoliščine v ljubezni in tudi pri financah. Projekti, za katere se boste odločili, se bodo lahko uresničili oktobra, ko bo v vaše zna- menje vstopila Venera. Zadnji meseci leta 2025 bodo minevali nekoliko hitreje, kot boste želeli. Nekaj večjih hitrih odločitev boste tehtnice prisiljene sprejeti v zadnjih dneh leta. Vaš sovladar Mars bo v retrogradnem gibanju od 1. ja- nuarja do 24. februarja, kar vas opozarja, da bo diplo- macija največja vrlina. Adrenalin bo pogosto povišan, kar velja še zlasti za moške pripadnike tega zname- nja. Pogosto boste lahko prehitri, preveč impulzivni, napeti in boste pretiravali v svojih dejavnostih. 12. maja bo polna luna v vašem znaku, zato bodite čim bolj previdni pri delovanju. V prvi polovici junija bodo v ospredju finance, morda se boste odločiti tudi za večji nakup. Julij, tudi avgust bosta odlična izbira za letni dopust, odlično se boste imeli. Nekaj previdnosti velja okoli 9. avgusta na področju odnosov. V prvem tednu septembra bo mogoča večja sprememba, ki se je lahko veselite. Zelo uspešni boste tudi v oktobru. Med 6. novembrom in 11. decembrom boste gostili Venero, zato bo prevladovala ljubezen. Z lahkoto boste osvajali, vaš šarm bo močno povečan. Zadnja dva meseca v letu 2025 vam bo lahko uspel večji met, spremljala vas bo tudi sreča, zato le pogumno svojim ciljem naproti. Že dlje časa vas premetava na različne načine. Ob vseh teh premikih ste se že utrdili, postali ste imuni na vse spremembe. Merkur v vašem zna- menju vam bo prinesel spremembo na poslovnem področju že takoj na začetku leta, vendar se bo treba odločiti v zelo kratkem času. Zaradi bivanja Marsa v nasprotnem znamenju, ki bo retrograden vse do konca febru- arja, bodo to morebiti težke odločitve. Do polovice prihodnjega leta boste polni zagona, energije, čutili boste veliko željo po spremembah, zato lahko pričakujete veliko novih, pozitivnih premikov. V poletnih dneh se boste odločili za drugače preži- vete počitnice, želeli se boste družiti s sebi podobnimi ljudmi, daleč od gneče in hrupa. Morda se boste od konca avgusta do poznih jesenskih dni odločili za potovanje, ki vas vznemirja že dlje časa. V juliju bo vaš vladar prešel v znamenje dvojčkov, kar bo pozitivna sprememba za vas. Dvojčka vam bosta dala zračno energijo, ki jo še kako potrebujete, da se boste prema- knili v višje razsežnosti bivanja. Že prvi dnevi novega leta 2025 bodo romantični, saj bo vaše znamenje prehajala Venera. Če ste še sami, se boste lahko zaljubili, vezani boste lahko lepo nadgradili razmerja. V drugi polovici febru- arja se boste zelo aktivirali na delovnem področju, uspešni bodo sklenjeni dogovori. V zadnji tretjini februarja se bo vaša krivulja vitalnosti lepo dvignila, dobro se boste počutili. Po mlaju konec februarja se bo začel nov ciklus dejavnosti, prve odlične novice bodo mogoče že okoli polne lune 14. marca. Saturn bo do konca maja še potoval po vašem znaku in vam prinašal lekcije, dokler jih ne boste osvojili. Njegov pritisk bo povzročil večjo disciplino, boljšo organizacijo in izbiro med potrebnim in nepotrebnim. Čudovit mesec za ljubezen in počitnice bo avgust. Okoli 7. septembra, ko bo nastopil lunin mrk v vašem znaku, boste željni sprememb. Več kot čudovita bosta oktober in delno november, ko boste polni energije. Po stresnem decembru vas čaka v zadnjih dneh čudovit konec leta. Dolores je dosegljiva na 041 519 265 in na Facebookovi strani Dolores astro. Gordana je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani astrologinja Gordana. AKTIVIRAJTE KUPONE MOJ JAGER KLUB PRELISTAJTE KATALOG POSLOVALNICE Ekskluzivna ponudba za uporabnike mobilne aplikacije. Aktivirajte kupone in še dodatno prihranite V aplikaciji ste vedno na tekočem z našimi tedenskimi akcijami, saj lahko enostavno prelistate aktualni katalog. Enostavno poiščite vam najbližjo trgovino Jager ter preverite delovni čas in lokacijo. Enostavno in pregledno Pregled bonitet, pregled vseh preteklih nakupov, arhiv računov, urejanje osebnih podatkov... NOVO! APLIKACIJA JAGER KLUB www.jagerklub.si www.trgovinejager.com Na voljo na App Store android app on Google Play Potrebujete pomoč? E-POŠTA klub@trgovinejager.com KLICNI CENTER JAGER KLUBA 03 812 04 54 PRENESITE APLIKACIJO KAKO PRENESEM IN NAMESTIM JAGER KLUB APLIKACIJO? V vaši priljubljeni zbirki aplikacij (Google play ali App Store) poiščite aplikacijo Jager klub ali pa enostavno skenirajte spodnjo QR kodo. Namestite aplikacijo in če še nimate obstoječe Jager klub kartice oz. še niste člani Jager kluba se registrirajte. Ko ste ustvarili račun se prijavite v vaš račun in uživajte v cenejših nakupih in ostalih ugodnostih, ki vam jih nudi naša aplikacija. 61 www.trakom-slo.com Zadobrova 69, 3211 Škoa vas pri Celju E: info@trakom-slo.com prodaja: 040 883 702 , 040 883 703 nadomestni deli in servis: 040 883 705 F: 08 205 79 49 T: 03 546 18 70 E-pošta: toda.prodaja@gmail.com Mob: +386 (0)41 365 428 Spodnje Bitnje 24 4209 Žabnica Vesel božič ter Vesel božič ter srečno 2025! 041 301 704, OD LETA 1927 REZERVNI DELI AKTIVIRAJTE KUPONE MOJ JAGER KLUB PRELISTAJTE KATALOG POSLOVALNICE Ekskluzivna ponudba za uporabnike mobilne aplikacije. Aktivirajte kupone in še dodatno prihranite V aplikaciji ste vedno na tekočem z našimi tedenskimi akcijami, saj lahko enostavno prelistate aktualni katalog. Enostavno poiščite vam najbližjo trgovino Jager ter preverite delovni čas in lokacijo. Enostavno in pregledno Pregled bonitet, pregled vseh preteklih nakupov, arhiv računov, urejanje osebnih podatkov... NOVO! APLIKACIJA JAGER KLUB www.jagerklub.si www.trgovinejager.com Na voljo na App Store android app on Google Play Potrebujete pomoč? E-POŠTA klub@trgovinejager.com KLICNI CENTER JAGER KLUBA 03 812 04 54 PRENESITE APLIKACIJO KAKO PRENESEM IN NAMESTIM JAGER KLUB APLIKACIJO? V vaši priljubljeni zbirki aplikacij (Google play ali App Store) poiščite aplikacijo Jager klub ali pa enostavno skenirajte spodnjo QR kodo. Namestite aplikacijo in če še nimate obstoječe Jager klub kartice oz. še niste člani Jager kluba se registrirajte. Ko ste ustvarili račun se prijavite v vaš račun in uživajte v cenejših nakupih in ostalih ugodnostih, ki vam jih nudi naša aplikacija. V skrbi za vaš dom vam kolektiv Plan trade, d.o.o., v novem letu želi obilo sreče in zdravja ter veliko dobrega sodelovanja. NAGRADNI RAZPIS Nagrado podarja podjetje Hrib Dobje, d.o.o., Večje Brdo 8, 3224 Dobje pri Planini. 1. NAGRADA Paket izdelkov ODLIČNO v vrednosti 40 eur 2. NAGRADA Paket izdelkov ODLIČNO v vrednosti 30 eur 3. NAGRADA Paket izdelkov ODLIČNO v vrednosti 30 eur 62 sem naročnik KUPON Geslo Ime in priimek Naslov Telefon občasni bralec Novega tednika Označite: NAGRADNA KRIŽANKA S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (gesla), ki jih bomo na kuponu prejeli do torka, 10. decembra. Pošljite jih na naslov Novi tednik, Prešer- nova ulica 19, 3000 Celje ali po elektronski pošti na naslov tajništvo@nt-rc.si. Upoštevali bomo samo re- šitve na kuponu iz Praznične petice. Nagrajenci bodo objavljeni v Novem tedniku 12. decembra. Nagrade lahko dvignete osebno na oglasnem oddelku Novega tednika in Radia Celje v obdobju enega meseca. 7, 99 SAVINJSKI ŽELODEC pakirano 500 g cena € / kos 6, 49 SUHA DOMAČA SALAMA pakirano 500 g cena € / kos 5, 99 SREBRNA RADGONSKA PENINA polsuho, 0,75 l cena € / kos LOKAVSKI PRŠUT PRŠUTARNA LOKEV S’KRASA brez kosti, pakirano 1/4 cena € / kg 11, 99 “MINISTER ZA ZDRAVJE OPOZARJA: PREKOMERNO PITJE ALKOHOLA ŠKODUJE ZDRAVJU!“ 6, 00 HLADNI MEŠANI NAREZEK S SIROM brez kruha cena € / na osebo PRAZNIČNI NAREZKI po naročilu pokličite 03 42 55 280 * naročilo vsaj 48 ur pred prevzemom, na voljo celo leto. Na sliki je narezek za 10 oseb GARANTIRANO NAJNIZJE CENE Prazniki so čas veselja in razvajanja! Vabljeni, da nas obiščete in se prepustite dobrotam, ki smo jih pripravili za vas. Pričarale vam bodo pravo praznično vzdušje ter ogrele vaše srce. Naj vas slastni okusi in dobra družba spremljajo v vseh trenutkih novega leta! TATARSKI BIFTEK pakirano 250 g / 500 g cena € / kg 21, 99 MESNINCEK TRNOVLJE Cene veljajo do 31. 12. 2024 oziroma do razprodaje zalog. Pridržujemo si pravico do sprememb. Celjske mesnine d.o.o.. 64 Akcijska ponudba velja za vse nakupe, opravljene v spletni trgovini ECE shop od 1. do 31. 12. 2024. Slike daril so simbolične. Ob nakupu lahko v spletni košarici izberete eno od daril: (1) steklenico zlate radgonske penine rose suho v darilnem kartonu, (2) odejo iz flisa s potiskom ECE ali (3) darilno vstopnico 60 min za Woop Fun park. Darilo bo odposlano ločeno od naročenega izdelka v roku enega tedna od dobave. Zamenjava darila za izplačilo v denarju ni mogoča. Več o ponudbi izdelkov in o akciji najdete na shop.ece.si. * Nakup na obroke brez obresti in koriščenje ECE bonusa sta možna za kupce energentov ECE v skladu s Splošnimi pogoji spletne trgovine ECE shop in Pravilnikom bonitetnega programa ECE bonus, ki ju najdete na spletni strani shop.ece.si. V spletni trgovini ECE shop vas obdarujemo ves mesec december. Ob vsakem nakupu izberite eno od daril. Kupujete elektriko pri ECE? Unovčite svoj ECE bonus in kupujte še ugodneje. IZBERITE SVOJE DARILO Ob vsakem nakupu. Nakup na do 24 obrokov* € Brezplačna dostava Izkoristite ECE bonus* MINISTER ZA ZDRAVJE OPOZARJA: UŽIVANJE ALKOHOLA LAHKO ŠKODUJE ZDRAVJU!