Štev. 51
V Ljubljani, v ponedeljek, dne 9. marca 1908.
Leto xxxui.
Velja po poŠti: ii celo leto naprej K 26'— » 13'-„ 6-50 „ 2-20
13 pol leta
I po
za četrt leta „ za en mesec „
V upravniJtvu:
ta celo leto naprej K	22 40
za pol leta „ „	11*20
h	5-60
»	190
i p
za četrt leta sa en mesec
Za poSllj. na d-jm 20 h na
mesec.
Posamezne Stev. 10 h.
SLOVENEC
Inserati:
Enostop. petltvrsta (72 mm); za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 H za trikrat .... 9 „ za vet ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust
Izhaja
vsak dan, IzvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Uredništvo J« v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod tez
-dvorlSče nad tiskarno). — Rokopisi sc
ne vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
Političen list za slovenski narod
Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
-- Vsprejema naročnino, Inserate In
reklam ad je. UpravniSkega telefona Stev. 188.
Današnja številka obsega 6 strani.
Kranjski deželni zbor.
Z Dunaja se čuje vest, da bo kranjski deželni zbor sklican meseca julija. Njegova prva naloga bo volivna preosnova. Ce te ne izvrši, potem si lahko vsak preračuna, kaj bo ž njim. Liberalci so za svoje delo sami sebi odgovorni; ne bomo jih učili, še manj prosili. Kakor jim drago. Neumno se nam pa zdi, če zdaj sebe in slovensko javnost mešajo s stvarmi, ki jih ni. V »Narodu« govore o večini, h kateri štejejo S. L. S. in veleposestnike, sebe pa imenujejo manjšino in si s krepkimi besedami delajo korajžo. Naj jim bo rečeno enkrat za vselej, da je ta račun neresničen. Nobena stranka nima sedaj v deželnem zboru večine. Naj nikar liberalci ne mislijo, da je S. L. S. tako nespametna, kakor bi jo radi imeli. Naša stranka ne sklepa nobenih zvez z Nemci; izključeno je to, da bi svojo svobodo v kakršnemkoli oziru omejevala. Nam se gre za to, da izvojujemo volivno preosnovo in ko bi tudi že sedaj imeli svojo lastno večino, bi bila ta zadeva za nas ravno tako prva in najnujnejša, kakor je sedaj. Liberalci žugajo in govore o delovanju deželnega zbora, ne pomislijo pa, da delovanja ne bo, če ne bo volivne preos-nove. Za to reč naj se pripravljajo, v katerem smislu, je njihova reč; vse drugo je postransko. Dozdaj vse kaže, da liberalci mislijo na obštrukcijo. Svobodno, potem pa seveda ne bo drugega izida, nego nove volitve. Neposrednje po obštrukciji volivne preosnove — nove volitve. Mi se bomo pripravili nanje in že danes opozarjamo vse naše somišljenike po mestih, naj se or-ganizujejo že sedaj. Razvoj našega boja bo tak, da bo za vsakega jasno, za kaj se gre. Zdaj je fantom nemškutarja medel pojme. Brez skrbi bodite! Pokazali bomo, da se gre za demokratiško in slovensko misel in da bo tisti, kateri je sedaj malal nemškutarja na steno, edino le sovražnik demo-kratiške in slovenske volivne preosnove. Nismo nepočakani. To pa z gotovostjo lahko trdimo. Volivne preosnove ne ustavi nihče, četudi v duhu meče ob tla nemšku-tarje in klerikalce.
NAJNOVEJŠA POLITIČNA POROČILA.
(Posebna poročila »Slovencu«.)
Nemški »Volkstag« v Hebu.
H e b , 9. marca. Nemški ljudski shod v Hebu 8. t. m. je sklenil sledečo resolucijo: 1. Vsi nemški deželno- in državno-zborski poslanci na Češkem se morajo ne izvzemši ustavovernega veleposestva skupno posvetovati o jezikovnem vprašanju na Češkem. 2. Na ta shod naj se povabijo tudi vsi župani. 3. Na tem shodu naj se sklene protest proti češki propagandi na celem upravnem polju in naj se nemške pravice točno fiksirajo. 4. Predpogoj za to je deljenje osrednjih uradov v Pragi v nemški in češki oddelek. 5. Osnuje naj se nemški blok.
Alfonz v bombnem gnezdu.
Magdeburg,9. marca. »Magd. Z.« poroča iz Barcelone, da kralj Alfonz dospe v mesto v torek zvečer, v sredo pa bo obiskal mestno palačo. Nato si gre ogledat avstrijsko eskadro. Ker je v Barceloni osrednja španska anarhistovska organizacija, povrhtega pa središče katalonske pro-vincialne stranke in republičanov, je gar-nizija znatno pomnožena, policija je pa najbolj znane anarhiste spravila pod ključ.
Nasledki pruske politike.
Peterburg, 9. marca. Na ruskem Poljskem se protinemško gibanje močno širi. Odpuščajo se nemški delavci, uslužbenci in celo tvorniški ravnatelji.
Viljemovo pismo.
London, 9. marca. Reuterjev urad poroča, da se bo sklical ministrski svet, v katerem bo baje lord Tweedmouth svojim kolegom predložil zasebno pismo, ki mu ga je cesar Viljem II. pisal v mornariških zadevah.
Češka solidarnost.
D u n a j, 9. marca. »Pijevi korespondenci« se iz Prage poroča, da je češki narodni klub sklenil, da se ne bo vmešaval v jezikovne boje med Slovenci, Nemci in Italijani in to iz mnogih političnih razlogov.
Koliko je stal proces Nasi?
R i m , 9. Najvišji računski dvor je objavil račune glede na proces proti Nasiju. Proces je državo stal 140.000 lir, Nasi sam mora poravnati 9000 lir. Ako ne bo mogel plačati, se mu zarubi hiša in posestva v Siciliji.
Katoliška »Unione ellettorale« v Italiji.
Rim, 9. marca. Katoliška »Unione elettorale« je poslala vsem katoliškim občinskim svetom okrožnico, v kateri povdarja, da se je pri šolski debati v parlamentu pokazalo, da večina poslancev upošteva voljo katoliškega italijanskega ljudstva, da jih je pa nekaj, ki paktirajo s socialisti. Katoliški volivci se poživljajo pri prihodnjih volitvah te poslance desa-vouirati.
Protiavstrijski vojaški referent v italijanski zbornici desavouiran.
R i m , 9. marca. V petek je zbornica sklepala v vojnem proračunu, toda brez poročevavca. Poročevalec za ta resort je namreč že dolgo let poslanec Pais. V svojem poročilu je omenil Avstrijo sledeče: Za Rusijo ima Avstrija najmočnejšo armado v Evropi. Vojni minister Casana, minister za zunanje zadeve Tittoni, ministrski predsednik Oiolitti in tudi večina članov vojnega odseka so izkušali Paisa pregovoriti, naj ta stavek črta. Poslanec ni hotel, nakar je vlada v sporazumu z odsekom Celo poročilo črtala. »Corriere della Sera« in »Vita« odobrujeta postopanje vlade in odseka, obenem pa grajata poslanca Pais, ki se je dal zavesti od napačnega patriotizma.
Iz se]e predsedstva „Zv?ze telovadnih odsekov".
Ker je v letošnjem letu mnogo slav-nosti vsled Marijinega, papeževega in cesarjevega jubileja, smo morali prvotno določeni naš program definitivno nekoliko iz-premeniti.
1.	IzletvVelesovo, ki bi se moral vršiti 25. t. m., za letos odpade vsled tega, ker se nam je iz Velesovega svetovalo, da naj izlet preložimo z ozirom na vreme na poznejši čas. Preložiti pa ga ne moremo vsled poznejših priredb, zato smo ga črtali iz programa za letos.
2.	Seja odbora in vaditeljskega zbora Z. T. O. bo 25. t. m. v Tržiču.
3.	Zvezna javna telovadba, katere udeležiti so obvezani vsi odseki, bo 26. julija v Škofji Loki.
4.	D r u g e t e 1 o v a d b e. Dne 3. maja priredi ljubljanski telovadni odsek s sodelovanjem nekaterih drugih javno telovadbo v Ljubljani. Meseca junija priredi
povodom desetletnice društva na Vrhniki vrhniški telovadni odsek javno telovadbo, pri kateri bodo sodelovali tudi nekateri drugi odseki. Meseca junija pa priredi šentviški telovadni odsek javno telovadbo.
5. Izlet i. Šentviški telovadni odsek priredi meseca maja izlet na Šmarno goro.
To je sedaj definitivno določeni program, ki nam kaže mnogo dela za letošnje leto. Prepričani smo, da bomo to delo zmagali in stavljeni si načrt častno izvršili. V jesenski in zimski letošnji sezoni pa naj prirejajo naši odseki veselice v korist Zvezni zastavi, ki bo lepa, dragocena in jo bomo razvili prihodnje leto. Na zdar!
VILJEMOVO PISMO.
Senzacija sedanje politične sezone na severu je pismo cesarja Viljema II. prvemu lordu angleške admiralitete Tvveedmouthu. Seveda se sedaj od obeh strani pretirava: Nemci pravijo, ker je vest o pismu bila objavljena v germanožrski »Times«, ki odne-kdaj litijska proti Nemčiji, da so objavo pisma povzročili izvestni krogi, ki tudi vsebino pisma gotovo tendenčno izrabljajo, Angleži pa smatrajo Viljemovo pismo za pravi atentat na samoodločbo angleške vlade. »Times« trdi, da je Viljem II. v svojem pismu na lorda T\veedmoutha izkušal vplivati, naj Anglija omeji svoje pomorsko oboroževanje, dočim Nemčija sama ravno-zdaj hoče zdatno razširiti svoj vojnobro-dovni program. Kar se angleške poslanske zbornice tiče, jc Asquith v imenu vlade izjavil, da cesarjevo pismo ni moglo na letošnji angleški mornariški program prav nič vplivati, ker je program bil že preti pismom dogotovljen in sklenjen. Za poslansko zbornico je torej zadeva o Vilje-movem pismu rešena, ne pa za lordsko, v kateri se bo o pismu govorilo v ponedeljek (danes) in v kateri je večina Nemčiji bolj nasprotna kakor pa v spodnji zbornici. — »Paily Telegraph«, Daily Mail« in »Daily Chronicle« izkušajo zadevo spraviti iz dnevnega reda, češ, da je pismo Viljema II. čisto zasebne narave in da se iz njega ne sme kovati kapitala. Tudi ni verojetno, da bi lord Tvveedmouth pismo objavil, ker je to od dovoljenja cesarjevega odvisno. — »Evening Standard« sodi stvar bolj resno. Lord Twcedmouth na vsak način ni ravnal korektno. Ce dobi on pismo od vladarja države, ki je rivalinja Anglije na pomorskem polju, ravno tedaj, ko gre za sestavo mornariškega proračuna, potem je gotovo
LISTEK.
OI]amantl krnila Salomona.
Angleški spisal Rider Haggard, posl. J. M.
(Dalje.)
»Vendar jaz te bom usmrtil. Glej, Gagool, mati vsega zla, ti si že tako stara, da ne moreš več ljubiti življenja. Kaj more biti življenje taki čarovnici, kakor si ti, ki nimaš niti postave, niti oblike, niti las, niti zob — nimaš ničesar razun zlobe in hudobnih oči? Dobro delo bode usmrtiti tebe, Gagool.«
»Ti norec,« je zaklicala stara čarovnica. »ti preklicani norec, ali meniš, da je življenje samo mladim sladko? Ni tako, in ničesar ne veš o človeškem srcu, ako tako govoriš. Mladim je smrt pač včasih neprijetna. Oni ljubijo in trpe, ko vidijo odhajati svoje drage v deželo senc. Toda stari ne čutijo, oni ne ljubijo, in ha! ha! oni se smejo, ko vidijo zlo, ki se godi pod solncem. Vse, kar ljubijo, je življenje, gorko toplo solnce in sladki, opojni zrak. Dni se boje mraza, se boje zime in teme, ha! ha! ha!« iu stara čarovnica se je v pošastnem veselju zvijala po tleh.
»Prenehaj s svojim zlobnim govorjenjem in mi odgovori,« jerekel Ignosi jezno, »ali hočeš pokazati prostor^ kjer se nahajajo kamenj, ali ne? Ako nočeš, umreš takoj,« in pograbil je sulico in jo nastavil proti njej.
»Nočem ti pokazati; ne smeš se me dotakniti, ne smeš! Oni, ki me ubije, bo proklet na veke!«
Ignosi .ie počasi povesil svojo sulico, dokler si ni dotaknil na tleli ležečega kupa cunj.
Z divjim krikom je skočila pokonci in nato zopet padla in se valjala po tleh.
»Ne, pokazati ti hočem. Samo dovoli, da živim, dovoli da sedim na solncu, da imam košček mesa, da ga sesam, in pokazala ti bom vse.«
»Dobro. Vedel senu. da najdem pot, kako s teboj govoriti. Jutri pojdeš z Infa-doosom in mojimi belimi brati na oni kraj, in gorje ti, ako ne storiš tega; ako ne pokažeš pota, umrješ počasne smrti. Govoril sem.«
. »Storila bom. Ignosi. Vedno sem držala svojo besedo. Ha! ha! ha! Neka ženska je pokazala oni prostor nekemu belemu možu in hudo se mu je godilo,« in njene zlobne oči so se ii svetile. »Njeno ime je bilo tudi Gagool. Morda sem biia jaz ona ženska.«
»Lažeš,« sem rekel! »kajti to se je zgodilo pred desetimi rodovi!«
»Morebiti, morebiti; ako človek dolgo živi, rad pozabi. Morebiti jc bila moje matere mati, ki mi je to pripovedovala, gotovo pa ji je bilo tudi Gagool ime. Toda pomnite, na prostoru, kjer se nahajajo svitle igrače, bodete našli vrečo iz kože, polno kamenov. Oni mož jc napolnil to vrečo, vendar je ni vzel seboj. Hudo se mu je godilo, pravim, hudo se mu je godilo! Morebiti je bila moje matere mati, ki mi je to prigovedovala. Vesela pot bo to — med potjo bomo videli trupla onih, ki so umrli v bitki. Njihove oči so zaprte sedaj in njihova rebra bodo prazna. Ha! Ha! Ha!«
XVI. poglavje.
Kraj smrti.
Stemnilo se je že tretjega dne po ravno opisanem dogodku, ko smo se ustavili pri kočah ob vznožju »Treh čarodejccv«. kakor so imenovali v trikotu stoječe gore, do katerih je vodila Salomonova cesta. Bili smo mi trije, Foulata, ki nam je stregla — zlasti Goodu — Infadoos in Gagool, ki so jo nosili na nosilnici. na kateri jc celi dan godrnjala in preklinjala; z nami jc bil oddelek stražnikov in služabnikov. Gore ali pravzaprav trijeVrhovi go-
ra so stali, kakor sem rekel, v podobi trikotni, čegar osnovnica je bila obrnjena proti nam, en vrh je bil na naši desni, eden na naši levi in eden naravnost pred nami. Nikdar ne pozabim razgleda na te vrhove, ki so se svetili v jutranjem solncu naslednjega dne. Visoko, visoko nad nas, gori v sinji zrak so dvigali svoje snežene glave. Pod snegom so bile gore rdečkaste barve od resja. Naravnost pred nami se je vil beli trak Salomonove velike ceste navzgor proti vznožju srednjega vrha, kakih pet milj od nas, in se tamkaj končaval. Bil je konec ceste.
Bolje je. tla prepustim čuvstva neizmernega vznemirjenja, s katerim smo se podali onega jutra na pot. domišljiji onih, ki bodo čitali to zgodbo. Dospeli smo do čudovitih rudokopov, ki so bili vzrok nesrečne smrti starega portugalskega dona pred tremi stoletji, mojega ubogega prijatelja, njegovega nesrečnega potomca, in tudi Georga Curtisa, Sir Henryjevega brata, kakor smo se bali. Ali jc bilo nam usojeno, da se nam bo godilo bolje po vsem, kar smo dosedaj doživeli? Hudo jim je bilo. kakor je dejala ona stara copr-nica Gagool, ali bode tudi nam? Na vsak način sem čutil nekoliko praznoverja v sebi o tej stvari, ko smo korakali po zadnjem delu tc lepe ceste, in mislim, da se je ravno tako godilo tudi Goodu in Sir Hen-ryju.
bila njegova dolžnost vsaj zaupno svoje ministrske kolege o tem pismu obvestiti. Če pa tega ni storil, bi na vsak način ne smel cesarju na svojo roko odgovoriti. Na vsak način pa bi bil moral pismo sežgati ali pa tako shraniti, da bi ga ne bila zavohala senzacije željna »Times«. Objava pisma je zdaj v javnem interesu potrebna. »Temps« piše o celi zadevi zelo trezno, po-vdarja pa odločno, da cesar Viljem premalo pazi nase in da so njegovi miroljubni nameni v nasprotstvu s politiko njegovih j svetovalcev, vsled česar nihče Nemčiji nic ne zaupa. Cesar je zdaj nehote vzrok, da so poizkusi angleško-nemškega zbliževanja pokopani.
Znanost In umetnost.
* Gostovanje gdč. Jarmile Gerbičeve
v Dvorakovi »Rusalki«. Vloga Rusalke ni lahka, a tudi hvaležna ni. Simfonik Dvorak se ni oziral na zahteve, ki jih stavi petje in je položil glavno težišče v orkester. »Izpeljava glasov« nam kaže, da se je poglobil skladatelj le v moderno karakteri-zacijo in da so mu melodije tuje. Najtežje prehode, presenetljive intervale, ki zahtevajo za čisto izvajanje res umetništvo in nekaj kromatike, najdemo v tej operi, katera se je radi svojih težkoč uprizorila še malokje. Gdč. Gerbičevo jc komponist sam naštudiral v vlogi rusalke in zato smo vedeli, da nam bo podala pravo kreacijo Rusalke. 1311 je to njen prvi nastop na odru. Gospodična Gerbičeva je orator-na in koncertna sopranistka; s tem je rečeno to, da je njen glas nekam šibak, za širne prostore gledališča skoro preslab. Njena višina je sicer čista, a zdi se nam. da poje samo nekaj strun v grlu in da ne zvene vse v fortissimu. Zato tudi v najvišjih legah ni bila glasnemu orkestru ekvivalentna. Za sedaj tudi še njen glas nima pravega »šnielca«, ki je pri pevcu glavni pogoj prikupljivosti. Premalo izrazitosti, premalo karakterizacije in premalo niansnega timbra smo našli pri njej. Premalo topečih vijolinskih glasov smo čuli in preveč rezkosti pikola. Toda če upoštevamo, da je vloga Rusalke tehnično in glasovno silno težka in da je kot operna pevka gdč. Gerbičeva še pričetnica, moramo reči, da se da to sčasoma, ko se človek »vpoje«, odpraviti. Glas se ojači in vse drugo sledi. Njena šola pa je hvalevredna. Nič tremoliranja — kar je dandanes zelo redko - čisti nastavek in sigurnost, ki je edini pripomoček, da pevec ne distonira, so njene vrline. Lep crescendo od pianissi-tna do mezzoforte, čisto, jasno in precizno petje, pravilna tvorba glasu in najnež-nejši pianissiino so pa kompenzacija za preveliki lirski značaj njenega glasovnega materijala. Čudili srno se pa igranju začetnice: igra gdč. Gerbičeve je bila vseskozi prav dobra in je daleko presegala domačo primadono. In igra v Rusalki ni nič manj težka kot petje, krasna je bila v scenah, kjer mora igrati »nemo«; posebno se ji je posrečil izraz tihe bolesti iu prikrite resig-nacije. Morda bi bilo dobro, da se anga-žuje ta domača moč za druge sopranske partije. Bolj hvaležne vloge in rutina bi sigurno našo sodbo o gdč. Gerbičevi ublažile, kar se pa glasovne šole tiče. pa bo težko najti za naš oder boljše pevke. Jako dobra je bila čarovnica gdč. Marije Per-šlove in kraljič g. Orželskega. Gdč. Tha-lerjeva je častno izvršila svojo vlogo. Manj so ugajali gdč. Groszova in g. Vašiček. G.
Benišek jc to silno težko opero prav dobro naštudiral. Gledališče je bilo razprodano i in občinstvo je gdč. Jarmili Gerbičevi ploskalo, jo opetovano zvalo na oder in ji podarilo lepih cvetk.	D. D.
+ Čehi in Anton Foerster. Češki glasbeni list »Češka Hudba« prinaša životopis Antona Foersterja in njegov najnovejši moški zbor: »Bludy jezdec«, katerega Je g. Anton Foerster uglasbil na besede Vitez-slava Halka
Obrtno ilfianle.
Izvanredni občni zbor kovinske zadruge
se je vršil včeraj, nedeljo 8. t. m., dopoldne ob 10. uri v vrtnem salonu g. Krischa. Udeležba je bila izvrstna. Občni zbor je otvoril in pozdravil zadružni načelnik g. Kregar. Zapisnik zadnjega občnega zbora se je odobril. O drugi točki dnevnega reda: Pre-osnova pravil po novem obrtnem redu, poročal je zadružni inštruktor g. dr. Blodig. Razlagal je zlasti § 29 zadružnih pravil, kateri določa, da smejo mešane zadruge ustanavljati posebne strokovne odseke, kateri pomenjajo zadrugo v veliki zadrugi. Zlasti pri kovinski zadrugi, pri kateri je združenih več strok, bi bilo to umestno. Podod-seki imajo svojega načelnika in njegovega namestnika. G. Weibl je vprašal, kako je z blagajno, ali ima vsak odsek svojo blagajno in ako je ista skupna. Na pojasnilo, da je blagajna skupna, je izjavil predlagatelj g. Weibl, da se ljubljanski ključavničarji izločijo od kovinske zadruge in osnujejo samostojno zadrugo. Debate so se udeležili gg. magistratni svetnik Šešek, Pust in Kregar. Predlog je bil nato sprejet.
§ 7. določa o zadružni dokladi. § 10. določa, da se mora z vajenci izključno samo pismeno pogoditi.
§ 11. določa koliko časa traja za vajence učna doba: kakor sedaj, in sicer od 2 do 4 let. § 12. določa, kako se bode po novem obrt. rcdti vršila preskušnja vajencev. Osnovati se mora preskuševalna komisija, katera bo obstojala iz načelnika, namestnika in dveh prisednikov. Prva dva imenuje obrt. oblast sporazumno s trgovsko in obrtno zbornico in zadrugo, druga dva pa zadružno načelstvo in sicer enega mojstra in enega pomočnika. Mojster mora najmanj že tri leta samostojno izvrševati obrt, pomočnik pa mora biti štiri leta kot pomočnik, da je sposoben za komisijo. Ta paragraf določa tudi, da zadruga lahko določi, koliko sme posamezni mojster, član zadruge, imeti največ vajencev. Po daljši debati, katere so se udeležili gg. Weibl, Zabkar, Irkič, Kunstler in Kregar, se ]c sklenilo, da sme vsak mojster pri kovinski zadrugi imeti za svojo osebo dva, za vsakega pomočnika pa enega vajenca. Določilo se je tudi maksimalno število vajencev, in sicer ne sme imeti noben mojster več nego sedem vajencev. Pri tem pripomnimo, da se morajo manjši mojstri temu pokoriti, dočim zakon določa, da so tovarnarji izvzeti od tega določila. Posledica temu sklepu se je takoj že na občnem zboru pokazala, ker sta gg. Zabkar in Weibl takoj izjavila, da izstopita iz zadruge, ako se to določilo obistini, ker kot tovarnarja nista vezana biti člana katerekoli zadruge.
Nadalje se je tudi sklenilo, da imajo vajenci plačati 6 K pristopnine in 10 K opro-ščevalnine. Pristopnine pa bode moral plačati, kdor bo postal samostojen mojster, 50 kron.
Poldrugo uro ali še več smo korakali po z resjem obraščeni cesti in smo v svoji razburjenosti hodili tako hitro, da nas nosilci z Gagool niso mogli dohajati in je ona vedno piskala, da počakajmo.
»Bolj počasi hodite, beli možje,« jc rekla in pokazala svoj strašni obraz izza zaves ter uprla svoje svitle oči v nas, »zakaj hitite v svojo pogubo, vi iskalci zaklada?« in krohotala se jc tako grozno, da me je mrzlo zagomazelo po hrbtu in da smo za nekoliko časa izgubili vsako navdušenje.
Vendar smo šli dalje, dokler nismo zagledali pred seboj in med seboj in goro ogromno okroglo jamo s strmimi stenami, tri sto ali še več črevljev globoko in cele pol milje v obsegu.
»Ali morete uganiti, kaj je to?« sem rekel Sir Henryju in Goodu, ki sta čudež debelo gledala v strašni prepad zevajoč pred nami.
Zmajala sta z glavo.
•Tedaj je jasno, da nista nikoli videla dljamantnih rudokopov v Kimberleyu. Bodite prepričani, da je to dijamantni rudo-kop kralja Salomona; poglejte semkaj,« sem rekel in pokazal na trdo modro ilovico. ki se je že opazila med travo in grmovjem. »formacija je ista.Prepričansem, ako gremo doli. da najdemo cevi milaste vzraščene skale. Poglejte tudi.« in pokazal
sem na celo vrsto obrabljenih ravnih skalnatih ploč, položenih na majhno strmino pod dnom struge, ki je bila v davni dobi izsekana iz žive skale, »ako niso to ploče, ki so jih nekdaijabili za izpiranje, naj bom lažnik.«
Na robu te velikanske jame, prav one, ki je bila zaznamovana na zemljevidu starega dona, se je cesta cepila na dvoje in držala na obe strani okoli nje. Na mnogo krajih je bila ta cesta zgrajena iz ogromnih kosov kamena, očividno z namenom, da bi podpirali rob jame in preprečili, da ne bi kamenje padalo vanjo. Šli smo po tej cesti dalje gnani od radovednosti, da vidimo, kaj so one tri velike postave, ki so se nahajale tamkaj in ki smo jih mogli razločevati iz te strani velike jame. Ko smo prišli bližje, smo opazili, da so bili kolosi ene ali druge vrste in smo pravilno domnevali, da so morali biti to oni »Molčeči«, katere jc tako častilo kukuansko ljudstvo. Toda šele ko smo dospeli čisto blizu, smo spoznali polno veličastje teh »Molčečih«.
Na ogromnih podstavkih iz temne skale so sedele tri orjaške postave po 20 črevljev vsaksebi in obrnjene doli po cesti. ki je držala kakih šestdeset milj daleč proti Loo — dve moški in ena ženska katerih vsaka jc merila kakih dvajset črevljev od vrha glave do podstavka.
(Dalje prihodnjič.)
Brez debate sta se sprejela §18, ^.katera določata, da sme zadruga ugovarjati proti izdaji obrtnega lista na ministrstvo in da se prepusti zadružnemu načelstvu, da ta vse rekurze vloži.
§ 21 določa o pomočniškem zboru. Razvila se je daljša debata, katere so se udeležili gg. Weibl, Zabkar, Guček.Lenče, Pust, Rebolj in Kunstler. Končno st je načelniku naročilo, naj v kratkem skliče pomočniški zbor, da se osnuje pripravljalni odbor in pa sestavi imenik tistih članov, ki so sposobni biti za prisednike v izpraše-valni komisiji. Tudi Š 22 se je sprejel brez debate.
Pri zadnji točki: raznoterosti, sprejel se je Irkič-Weiblov predlog, naj se vdovi umrlega bivšega člana g. Macha namesto venca podari 40 kron v gotovini.
Dnevne novice.
+ Sodna imenovanja na Štajerskem.
Slovenski štajerski listi imajo med seboj majhno časnikarsko prasko, kdo je kriv zadnjih neugodnih sodnih imenovanj na Spodnjem Štajerskem, ali poslanci kmečke ali liberalne stranke. Ta praska se nam zdi nekako čudna, ker vendar morajo vedeti na obeh straneh, da je zadnjim sodnim imenovanjem kumoval uskok dr. Ploj. kateri ima z justičnim ministrom debelo prijateljstvo, odkar je šel v znani osebni zadevi dr. Ploju tako velikodušno na roko.
+ Liberalci in socialni demokratje v objemu. »Naš List«, po smrti »Slovenije« oficielno glasilo liberalcev, proglaša popolno bratovstvo liberalcev in socialnih demokratov. Narodnjak in internacionalec, kapitalist in proletarec sta se pobratila. To sicer liberalce stane veliko denarja, kajti socialni demokratje se ne prodajajo zastonj, pa kdor je tako na slabem, kakor liberalci, plača in se poniža po vrhu. Ta-ko-le sc zdaj hlini liberalna stranka socialistom v »Našem Listu«: »Da se je moderna in napredna stranka slovenskih socialnih demokratov v Idriji odločila za naprednega kandidata, je povsem naravno. To bi se moralo zgoditi povsod in vedno. Naprednjaki te in one stranke imajo temeljna načela ista. V bodoče bo treba držati se najstrožje norme: naprednjak ne delaj ovir naprednjaku! Kjer imajo slovenski socialni demokratje moč, jih podpiraj narodno-napredna stranka, in nasprotno. Če se bo postopalo tako, izgine sedanji abnormalni vpliv S. L. S. ondi, kjer imajo združeni naprednjaki in socialni demokratje večine. To veljaj za vse dežele, kjer bivajo Slovenci. Treba je le treznega in pametnega dogovora o pravem času; treba je obojestranske odkritosti in poštenosti.« -- To je lepa družba! Brezznačajni ljudje, ki jim jc vsak program le prazna beseda! Tudi med sabo si ne verjamejo nič; samo sovraštvo proti krščanstvu in bratovstvo v lažnjivosti jih druži.
-) Istrski deželni zbor. »Wiener Ztg.« priobčuje cesarjev patent, s katerim je deželni zbor istrski sklican na 14. t. m. v Koper. Na tem zasedanju, ki bo trajalo le nekoliko dni, bo na dnevnem redu reforma
0	deželnem volivnem redu. Doba sedanjemu deželnemu zboru poteče dne 20. junija.
-!- Kanonično vmeščenje. V Begunjah na Gorenjskem je včeraj prevzvišeni gospod knezoškof slovesno vmestil novega župnika č. g. Jakoba Kleindienst.
-f Saniranje deželnih financ. Pri en-keti o sanaciji deželnih financ dne 7. t. m. je povdarjal finančni minister Korytowski, da bo treba najbrž zvišati doklato na žganje, od kterc pa bo moralo nekaj pasti tudi na državno blagajno. Tudi zanaprej se ne bo od osebne dohodarine pobiralo deželnih oziroma občinskih doklad. Sanirati bi se dale deželne finance na tri načine: 1. Deželam bi se moralo izročiti nekaj državnih denarnih sredstev; 2. država bi morala prevzeti upravne stroške dežela; .3. ali pa bi morala vsaj del stroškov pokriti država. Eppinger in Herold sta nasvetovala, naj država prevzame učiteljske plače, lokalne železnice in zdravstvo. Uvede naj se deželni proizvajalni davek na zemeljske produkte itd.
— Velika vojaška razstava. Kakor ču-jetno, se bo vršila od meseca aprila do junija leta 1909 na Dunaju v spomin na stoletnico zmage pri Aspcrnu 1809 velika vojaška razstava z naslovom »Nadvojvoda Karol in njegova doba«. Pokroviteljstvo je prevzel nadvojvoda Friderik, vnuk nadvojvode Karla. Namerava sc podati kolikor moči popolna slika razvitka naše slavne armade od leta 1770 do 1847. Zastopana pa ne bo samo armada v svoji celoti po svojih uniformah, slikah, orožju itd., ampak zastopane bodo posebno tudi tiste osebe, ki so se udeležile kakor si bodi bojev izza onih časov. Razume se. da bo na prvem mestu stal nadvojvoda Karol sam
1	u ves cesarski dvor. Potem vojskovodje izza one dobe. pa tudi za častnike iu druge vojake vseh stopenj in vrst sc bo oziralo
v spominih. Posebna pozornost se bo obra- |
čala na podobe iz vojaškega življenja na stvareh, ki se vsak dan in povsod rabijo, n. pr.: skodelicah, krožnikih, tobačnicah, pahljačah ali mahalih itd. Pripravljalni odbor razpošilja pozive na vse strani in vabi ljudi vseh vrst, da naj porabijo to priložnost in razstavijo predmete (stvari) in rodbinske spomine, ki jih imajo. Najmanjši spomin, da se le vjema v razstavo, se hvaležno sprejme. Na odborov poziv se obračamo torej do svojih čč. bralcev s prošnjo, da bi blagovolili podpirati to patrijo-tično podjetje s tem, da se marljivo in vneto udeleže te razstave. Vsa druga vprašanja naj se pošiljajo na naslov: »K. u. k. Heeresmuseum in Wien, X./2 Ar-senaK kjer se dajejo vsakoršna druga pojasnila.
—	Bolezen med šolskimi otroki. Iz Javorja nad Škofjo Loko se nam piše: Radi vratice jc umrlo tukaj tekom meseca 17 šolskih otrok. Šola je bila zaprta. Bolezen je pojenjala, vendar pa so otroci še bolni. Gospod učitelj Leo Pibrovec priredi dne 15. t. m. poučno predavanje »Higijena doma in v šoli s posebnim ozirom na nalezljive bolezni med otroci«.
—	Društvo zdravnikov na Kranjskem. Na izrednem občnem zboru dne 28. februarja 1908 sta bila soglasno imenovana za častna člana društva profesorja na' češki medicinski fakulteti v Pragi gg. prof. dr. Hlava in prof. dr. Chodounsky.
—	Šolske vesti. Iz Naklega se nam piše: G. učiteljica Vilma Vidic je prestavljena v Škofjo Loko, njeno mesto je zopet nastopila g. Eleonora Dev, ki je bila radi bolezni na dopustu. — Začasni pokoj je dovoljen g. Josipu Franke, nadučitelju v Št. Petru pri Novem mestu. Ker se preseli gospod nadučitelj na Goriško, potem je upravičena bojazen, da za stalno zapušča župnijo, v kateri jc deloval v splošno zadovoij-nost nad 25 let. — Vodstvo šole je začasno podeljeno gdč. M. Ažmanovi; suplen-tira pa gdč. M. Gromovnik.
—	Telovadni odsek na Vrhniki. V »Katoliškem domu« napredne in zavedne Vrhnike zbralo se je včeraj popoldne nad 80 mladeniče v. da se udeleže ustanovnega shoda telovadnega odseka ondotnega mladega izobraževalnega društva. Brat Pod-lesnik in brat Jeločnik sta prihitela iz Ljubljane, da sta kot zastopnika Zveze telovadnih odsekov na tem shodu podala zanimiva poročila. Prvi je govoril o namenu in delu telovadnih odsekov v organizato-ričtiem oziru, drugi pa o istih v telovadnici. Takoj po predavanjih je pristopilo k odseku 55 članov telovadcev, ki so si izvolili sledeči odbor: Janko Sedej, kaplan, predsednik; Friderik Jeršinovec, načelnik; Fr. Leskovic, predsednikov namestnik iiv blagajnik; Ivan Jerina, tajnik; Karol Mesec, Ignacij Dren, Jakob Jereb, odborniki. Sami vrli, navdušeni in delavni mladeniči! Krepak »Na zdar!« šestnajstemu našemu odseku! Krepak »Naz zdar!« vrlim, zavednim, naprednim vrhniškim mladeničem! Lepa armada vas je, pogumno od zmage do zmage, od cilja do cilja!
—Štrajk na učiteljišču v Kopru je končan. Dijakom se je obljubilo, da se ne bo izvajalo nikakih konsekvenc iz njih nastopa. ako se danes, v ponedeljek, vrnejo v šolo ter da se bo delalo na to, da se ugodi njihovim upravičenim zahtevam.
Društvo za posuševanje ljubljanskega barja bo imelo občni zbor v sredo, i 1. marca t. I. ob 10. uri dopoldne v mestni posvetovalnici na ljubljanskem magistratu.
—	Skiji za orožništvo. Orožniške postaje na Tirolskem, v Vorarlbergu, na Koroškem, Štajerskem in Solnograškem dobijo skije, seveda kjer to tla dopuščajo. Orožnike se bo za vežbanje s skiji dodeljevalo vojnim oddelkom, kjer so skiji v rabi.
—	Nezgoda na delu. V tovarni kemi-ških proizvodov na Reki podirajo zdaj zi-dovje, ki je bilo vsled nedavne eksplozije težko poškodovano. Pri tem delu je padel 24letnemu delavcu Petru Bogdanoviču iz Dalmacije težek kos železa z višine na glavo ter ga pobil na tla. Reveža so prenesli v bolnišnico, kjer se je dognalo, da ima delavec razbito sence in možgane pretresene.
—	Smrt v tujini. V Clevelandu je umrl v bolnišnici rojak Alojzij Matclko, doma iz Zdenjske vasi pri Krškem.
—	V vrelo vodo je padel petletni Benedikt Šusteršič, mizarjev sin v Vižmarjih. Fant je umrl na opeklinah.
—	Nezgoda na bohinjski železnici. V soboto so prepeljali v goriško bolnico usmiljenih bratov 321etnega Ivana Garkman-na, kurjača, rodom s Štajerskega, z zlomljeno nogo ter težkimi poškodbami na glavi. Ko je hotel na postaji v Štanjelu napolniti svoj stroj z vodo. prihitel je nasproti drug stroj, ki ga jc zagrabil in vrgel na tla.
Samoumor matere. V soboto sc je v Trstu zastrupila s karbolno kislino 241ct-na Helena Lozar, soproga redarjeva. mati treh otrok v nežni starosti. Prepeljali so jo v bolnišnico, kjer je pa niso mogli rešiti. Vzrok samoumora ni znan.
—	Preiskave proti Lloydovim natakarjem. Svoj čas je uprava Lloydova naznanila sodniji precejšnje število natakarjev, ki da so si prisvojili predmetov, ki so bili last avstrijskega Lloyda. Vsled tega se je vršila hišna preiskava v mnogih družinah Lloydovih uslužbencev in se je našlo tudi sumljivih stvari, o katerih so pa do-tičniki trdili, da so jih pravilno kupili na javnih dražbah ali pa sicer plačali. Sedaj je sodnija odstopila preganjanje proti 26 obdolžencem, dočim je pričakovati rešitev glede nadaljnih 15 natakarjev še ta teden.
—	Vožnja na tržaškem tramvaju po-dražena. Menda že s 15. t. m. se podražijo vsi tramvajski vozni listki v Trstu za dva vinarja, abonementi pa za 10%. Izvzete so pa znižane voznine v prvih urah dneva. Tudi na električni železnici Trst-Opčina se ne bo pobiralo te višje pristojbine. Ta dohodek, proračunan kosmato na letnih 160.000 kron, bo služil mestu v delno amortizacijo posojila 4,800.000 kron za gradnjo električne železnice s trga Goldoni v Sv. Soboto.
—	Gospodarski položaj v Ameriki. Iz vseh krajev ameriških Zjedinjenih držav prihajajo še vedno slaba poročila o stanju dela. Železnice nameravajo uslužbencem znižati plače. Bati se je splošnega štrajka železničarjev.
—	V Ameriki ustreljen. V Puebli je neznan zločinec ustrelil rojaka Jož. Rusa.
--Na gostilničarja streljal z revolverjem. V Clevelandu v Ameriki sta prišla v gostilno Slovenca Hrastarja dva rojaka, ki sta stavila, da napravita »coprnijo«. da bo miza plesala. Ker miza ni hotela plesati, je tisti, ki je stavo zgubil, pričel besneti in je dvakrat iz samokresa ustrelil na Hrastarja. Prvi strel je Hrastarja zadel v ramo, drugi ga je ranil na sencih in nosu. G. Hrastarja se v bolnici vzeli krogljo iz rame.
—	Pogorela je v Clevelandu hiša Slovenca Martina Sveteta, v kateri je imel dobro urejeno gostilno.
—	Pri volitvi pomočniškega zastopstva trgovinskih uslužbencev na Dunaju so tudi to pot prodrii socialni demokrati. Njihova lista je dobila 9258 glasov, kr-ščanskosocialna 3210. Pred 3 leti je socialno - demokraška lista dobila 7220, kr-ščanskosocialna 1905. Volitev se jc vršila ob velikanskem navalu v borzni dvorani. Policija je obedve stranki imela ločeni, vzlic temu so se celi dan vršili pretepi.
—	Pobegla žena. iz Barkovelj je pobegnila Logatčanu Francetu Tušarju žena Katarina in mu odnesla 74 K.
—	Pri letošnjih cesarskih vajah na južnem Ogrskem bosta poveljevala artnadna zbora FZM. Albori in FZM. Fiedler.
—	Nevesta pobegnila pred poroko. Iz Jolieta v Ameriki poročajo: Žalostna usoda je zadela našega prvaka rojaka Antona Nemaniča, s katerim sedaj simpatizira cela tukajšnja naselbina. G. Nemaniču je meseca novembra lanskega leta umrla so^-proga, in ker »človeku ni dobro samemu biti«, si je izbral drugo nevesto v osebi gospodične Kate Stariha, ki je pomagala v pisarni g. Jos. Dunde, tajnika K. S. K. J., čigar pisarna se nahaja v Nemaničevi hiši. Poroka se je imela vršiti minulo sredo. Bila sta že na oklicih in vse je bilo pripravljeno, ko se je nevesta naenkrat premislila ter — ubežala v Čikago, od koder je šla bržkone v St. Louis, kjer ima nekaj sorodnikov. Cela afera še ni popolnoma jasna, lahko se pa razlaga, ako pomislimo, da ima g. Nemanič že vež kot štiri križe na hrbtu, dočim šteje gdčna. Stariha komaj 20 do 24 let.
—	Slovenski socialni demokratje v Ameriki. V Čikagi se je ustanovil slovenski socialistični klub »Proletarka«. Začasna predsednica je Berta Prešern, začasna tajnica Marija Grilec. V Clevelandu se je ustanovil socialistični klub »Luč«. Slovenski socialni demokratje v Ameriki imajo sedaj deset klubov, katere veže »Jugoslovanska socialistična zveza« s sedežem v Čikagi. Glavni tajnik je John Petrič. V Ameriki izhajata dva socialdemokratična lista »Glas Svobode« in »Proletarec«.
—	Gibanje med judovskim dijaštvom. Dunajski judovsko-nacion. vseučiliščniki niki so sklenili, da bodo odslej označevali imatrikuliranju kot svoj materni jezik »judovski«. Te dni so izročili rektorju prošnjo, da se na vseučilišču prizna judovski jezik in judovsko narodnost. Rektor je obljubil, da predloži njihovo prošnjo senatu in da jo bo podpiral na ministrstvu.
Brzojav brez žice na otoku Visu. Trgovinsko ministrstvo namerava na otoku Visu. blizu mesta Vis, ustanoviti postajo za brzojav brez žice. Postaja bi delovala v okrožju 800 kilometrov in služila v zasebne namene.
—	Romanje Blejcev v Ricmanje. Z Bleda sc nam piše: Sedaj nam ne bodo mogli več očitati naši liberalci romanja na Brezje in na Sveto Goro, ko so sami bili v Ricmanjih in šc celo v narodnih nošah — razun dveh — izposojenih od klerikalcev. To znamenito romanje popisuje
gospa Zofka Obad v dolgem članku v »Edinosti« št. 47 t. 1. Planinski ples v Narodnem domu v Trstu je obiskalo letos precejšnje število Kranjcev, sosebno Gorenjcev. To je vse hvale vredno; nova železnica skozi Črno prst nas mora gospodarsko in narodno zbližati. Sedaj pa naj kronistinja gospa Zofka govori: »Med rajanjem je čas prehitro potekel pri vsem tem, da se nismo vsi naplesali, kakor smo želeli . . . .« Drugo jutro, t. j. na Svečni-co, odpravili so se ob 9. uri v Ricmanje, na kraj romanja . . . »Silno izkrokani,« kakor je pozneje pripovedoval voditelj romarjev, gospod Hočevar, postajenačelnik na Bohinjski Beli. Ricmanjci niso romarjev ob tako zgodnji uri pričakovali. Toda to jih ni spravilo prav nič iz ravnotežja. Šli so in delali to, kar prej to noč: »razveseljevali smo se v polni meri in plesali tako, kakor bi hoteli nadomestiti, kar smo prejšnjega dne v Trstu vsled prevelike gnječe zamudili,« pravi gospa Zofka. To je vsaj veselo romanje na Svečnico dopoldne. Kaj so si pa Ricmanjci o teh romarjih mislili, o tem previdno molči kronistinja. Oficijelnemu pozdravu rizmanjske-ga župana odzdravil je g. Peternel, na kar se je dvignil do solz ganjen (!) g. Hočevar, ter govoril jedernato in svečano — tako se tudi romarjem spodobi govoriti — kakor le on zna: »Ne, dragi Ricmanjci, vi niste zatirani, ampak vi ste prosti, svobodni. Pač smo zatirani mi, Kranjci ... v družbi mož zoper moža ,v . . . v družini mož zoper ženo, žena zoper moža . . .« (Ej, ej, gospod Hočevar, mar bi kar povedali, zakaj je vaša soproga na vas večkrat huda! Op. stavca.) Ponavljamo: Do solz ginjen je bil govornik. Tako je vodil Sočan Hočevar blejske liberalce v klerikalnih hlačah na romanje v Ricmanje na Svečnico 1908!
— Visoka starost. V Leskovcu je v soboto umrla vdova Marija Naglič. Da živi do 23. maja tega leta, bi imela ta dan sto let.
Štajerske novice.
š Pozor pri vžiganju. Pri dr. Stikerju v Celju uslužbena 151etna Marija Lesko-šek je polila les v peči s petrolejem. Pri tem je pa platnen vžgal petrolej v steklenici, katero je imela deklica v rokah. Vnela se ji je obleka in naenkrat je bila vsa v ognju. Na njene klice so ji prihiteli na pomoč ter jo polili z vodo, vendar je pomoč prišla prepozno. Dobila je take opekline, da je malo upanja, da okreva.
š Na plesu umrl. Iz Radgone se poroča: Pustni torek je napravila manjša družba iz Radgone izlet na bližnje Ogrsko. Kočijaž Sobjak iz Radgone je prišel v gostilno Vogler, kjer se je ravno plesalo. Tudi on je jel plesati. Kar naenkrat pa se je zgrudil. Zadela ga je srčna kap. I^il je še-le 27 let star ter zapušča vdovo s tremi nedoraslimi otroci.
š Schillerjev hrast v Celju. Nekdo je v noči od petka na soboto odžagal in odnesel Schillerjev hrast na dvorišču dekliške šole.
— V predoru skozi Ture se dela nepretrgoma nadaljujejo. Torej so vestiove-likih ovirah, ki so se zadnji čas razširjale, neosnovane.
š Iz justične službe. Justični minister je predstavil deželnega sodnega svetnika Hermana Duda iz Lipnice v Gradec.
š Prememba imen. Notranje ministrstvo je dovolilo, da se imenuje občina Ko-račič v političnem okraju Ptuj odslej Sv. Tomaž in občina Cerkevnjak v Slov. goricah Sv. Anton.
š Žalostne družinske razmere. Dne 10. febr. zvečer sta se prepirala 21 letni posestnikov sin Janez Sprager in njegov oče iz Dolenje Ložnice, tako, da je moral oče iz strahu pred sinom zapustiti hišo in iskati zavetja pri sosedu Safošniku. V spremstvu soseda se je oče vrnil domov, kjer so bila vsa vrata zaprta. Ker drugače nista mogla notri, sta zlezla skozi podstrešje. Našla sta tudi hišne duri zaprte, nakar jih je Safošnik na prigovarjanje Spragerja sen. odprl s krampom. Sin je v hiši s sekiro grozil, da bo vsakega pobil, kdor se mu približa. Ko je zapazil, da so duri odprte, je zamahnil s sekiro, vendar pa ni zadel Safošnika, ker je ta odbil udarec s krampom, nakar sta mu odvzela sekiro. Naslednjega dne sta se zopet prepiral ter je Sprager jun. med prepirom večkrat vrgel svojega očeta ob neko drevo in sicer s tako silo, da je oče dobil več lahkih telesnih poškodb. Okrožno sodišče v Mariboru ga je radi tolike »ljubeznivosti« do očeta obsodilo v 4mcsečni zapor.
š Smrt v sumljivih okoliščinah. Iz drugih listov jc prišla pod tem naslovom v naš list dne 14. februarja notica, v kateri se je čitalo, da sc sklepa, da je mož v sporazumu z babico povzročil ženino smrt iu da bo preiskava dognala resnico. Scdai nam g. Franc Šauder poroča: »Ni res, da jc bila M. Škoflek za babico pri rajni Te-
reziji Šauder, bila je le Helena Senič, ta pa ji ni dala nobenega zdravila, ki bi ji bilo k smrti pripomoglo. Zdravila je res imela, pa od zdravnika. Drugič, ni res, da bi jaz z babico dogovorjen bil ženi škodovati, res pa je, da sem jaz babico naprosil ženi v pomoč in do tistega dne nisem nobene prosil, ne vedel, katera bo pri njej. Tretjič, ni res, da bi jaz bil vedel naprej za njeno smrt, ker jaz sem skrbel največ le za njeno zdravje in sem ji zato tudi po zdravnika poslal; bila je dvakrat od njega preiskana, ker sem se bal za njo in nikdo ne more spričati, da bi se bila sovražila. Četrtič, ni res, da bi jaz pred njeno smrtjo bil njenim starišem pisal zavoljo pogreba, res pa je, da sem pisal njenemu bratu Ig. Petrč, naj prideta hitro z očetom k nji pogledat, ker je hudo bolana, ali bilo jc moje sporočilo prepozno, zato pa sem bil pri-morarn sam od sebe v drugič pisati, da je umrla v nedeljo dne 2. februarja t. 1., naj pridejo na pogreb v torek, dne 4. februarja t. 1. Petič, ni res, da bi jaz bil pisal kaj o pogrebu 9. februarja t. I., ker je že bila 4. februarja pokopana in je c. kr. sodnija v Celju dognala, da je umrla naravne smrti in da sem jaz vsega nedolžen, kar se je o meni pisalo. — Nova cerkev pri Vojniku, dne 27. februarja 1908. — Franc Šauder. — Rade volje priobčujemo to pojasnilo, povdariajoč, da smo notico le posneli iz štajerskih listov. Tudi sami smo se prepričali. da je bila dotična notica brez podlage in vsak sum neutemeljen.
š Mlad tat. Še ne 15 let stari pastir Franc Kolmanik, rodom iz Gradca, je izvršil več tatvin po gorenjem in srednjem Štajerskem. Vrednost vkradenih predmetov znaša 124 K 89 v. Obsodili so ga v 6-mesečno težko ječo.
Volitue na Goriškem.
Laško veleposestvo.
V laškem volivnem okraju veleposestva je bilo oddanih 186 veljavnih glasov. Izvoljeni so kandidatje laško-liberalne stranke. Od teh so dobili deželni glavar vitez Pajer 129, inženir Antonelli 126 in dr. Guido Be-nardeli 120 glasov. Kandidatje laško-kato-liške stranke, ki so ostali v manjšini, so dobili: baron Locatelli 66, grof Rudolf Pace
55 in Fr. Furlani 52 glasov.
$ * *
OŽJE VOLITVE V SPOŠNl KURIJI NA GORIŠKEM.
Gorica, 9. marca. (V\4 ppoldne.) Dozdaj je znan izid iz 22 občin. Dobili so dozdaj kandidatje S. L. S. dr. Brccelj 1966, Fon 1969, dr. Pavletič 1966 glasov, združeni liberalci, agrarci in socialni demokrati pa za Frankota 2654, za Križnica 2689, za Štreklja 2685 glasov. Slednji so torej našim dozdaj za 723 glasov naprej. Pripomniti je treba, da so dosedaj večinoma volile najbolj liberalne kraške občine. Kako je drugod položaj, pojasnjuje brzojavka iz Cirkna, ki pravi: Volivni boj hud. Volivcev bo pri nas nad 1000. Izid bo šele pozno znan.
Liuniianske novice.
lj»Rodoljubno slavje« se je vršilo v soboto zvečer v »Nar. domu« pod vti-skom sobotnih »Slovenčevih« notic nič kaj preveč veselo. Videlo se je mnogo pri-siljenosti. Slavlje je očividno grenila zavest, da izvolitev vseh liberalnih poslancev deželni zbor še ni potrdil in da bi glede nasilstev v Postojni posebno lahko zle-tel v zrak Lenarčičev mandat. Umazano liberalno zmago so združili pri slavlju z sijajno zmago Hrvatov in Čehov. Take profanacije so zmožni le slovenski liberalci! Odločno protestiramo, da bi se pošteno zmago Hrvatov in Čehov združevalo z zmago kranjskega liberalnega terorizma, korupcije in laži! »Rodoljubno slavlje« je otvoril dr. Kokalj, katerega nagovoru se je pa takoj poznalo, da se govora dr. Kokalj ni mogel učiti en mesec. Pozdravlja vse poslance dr. Vilfana, Gan-gla, Trillerja, Novaka in staro hišo dr. Tavčarja (dr. Tavčar sc sramežljivo smehlja). Omenja zmage Hrvatov, Srbov in Čehov . . . Godba v mnenju, da je končal dr. Kokalj, zaigra tuš. Kokalj maha, naj godba preneha. Za Kokaljem je govoril dr. Tavčar, da je liberalna stranka pravzaprav le meščanska stranka. To odkrito priznava. Njegova stranka bo prišla v deželni zbor kot rimski senator, ki je nosil v enem rokavu mir, v drugem vojsko. Dr. Vilfan je pravil, da bo branil meščanske interese, čc ne drugače, pa z »zavihanimi rokali«. Zagotavljal je, da ga ni volil noben Nentec. (V Kamniku šest Nemcev iu štirje nemškutarji! Ur.) (tangi je izjavljal, da je ponosen, da je prišel v dež. zbor z glasovi socialne demokracije. Vesel je bil, | ko je videl delavske žulje, ki so šli zanj i glasovat. Kot prvi pogoj v novi zbornici
bo, da se zboljša gmotni položaj učitelj-stva, da bomo imeli svobodomiselno uči-teljstvo. Če on pade, pride za njim še večji svobodomislec. To je in bo storila šola. S socialnodemokraškimi glasovi izvoljen, napiva zavednemu slovenskemu delavstvu. Nato se približa dr. Kokalju Bolču Pepe, ki očividno hoče govoriti kot »Veleposestnik«. Dr. Kokalj konferira z Hribarjem, naposled pa mora Bolču Pepe nejevoljen oditi. Zupan Hribar: Ni še doživel take discipline. Dr. Kramar je moral čudno gledati, kako ga je glede volivnih okrajev pri državnozborski volivni reformi napačno poučilo. (Ah je župan že pozabil na pri volitvah oddane številke?) Povdarja, da je S. L. S. svoje pozicije pridobila z delom, poziva k delu. Snujejo naj se organizacije po mestih. Po tem govoru je privlekel v dvorano predsednik »Slovenske Matice« dr. Ilešič, hrv. poslanca dr. Šurmina, ki je v soboto predaval v »Mestnem domu«. Dr. Ilešič je moral napeti vse svoje strankarske sile, da se je dr. Šurmin sploh ponižal in prišel na slavlje tako zloglasne kranjske liberalne zmage. Dr. Ilešič je s tem dokazal fino razumevanje politične dostojnosti. Takoj nato je pričel govoriti disciplinirani notar Piantan, češ, da so dolenjska mesta tako zavedna (!), da proti njemu ni nihče kandidiral. Govoril jc seni-tertje o svobodi in je naposled, ko je kon-čalgodba zaigrala marzeljizo, ki postane tudi himna vseh displiniranih notarjev, hre-penečih po večji svobodi . . . Marzeljiza je zopet privzdignila Bolčevega Pepeta. Prišel se je k dr. Kokalju sklicevat na to, da je dal po volitvi v Ljubljani za »20 šusov« na Gradu in z ozirom na to veliko zaslugo je sedaj res dobil besedo. Pravil je od »komande, katero smo dobili od našega tako rekoč generala (kazal je na Hribarja), ponosen je na to, da smo z zastava svobodn-miselnast naprej šli za kandidata ud katerih še nuben vulivc na misl. kaj bo iz neh-neh glav vn zrastl.« I. »giaš« napije vsem ljubljanskim vulivcem, drugi »glaš« vsem obrtnikam, tretji »glaš« vsem vulivern skp, ki sa samuzavestn vulil. Govorila sta tudi dr. Novak tiekaj o »umivanju rok« in dr. Šurmin; dr. Triller pa ni hotel govoriti za Turkom in je previdno molčal. Pokazal se je kot najbolj modrega liberalnega politika, katerega prorokovanja se bodo gotovo izpolnila. Navzočih je bilo okolu 400 oseb. Trgovsko inteligenco je v prvi vrsti zastopal trgovec Kostevc s Sv. Petra ceste, obrtništvo pa g. Rasberger. »Slavec« je pel, kar je »Zvonovce« tako razkačilo, da so demonstrativno odšli. Ker jih je mnogo v mest. službah, ni izključeno, da za tako »svobodamiselnast« dobe ukor. Iz Češke so prišle tri brzojavke, iz Hrvaške štiri. Slavlje se je končno nadaljevalo v »Narodni kavarni«, kjer je Bolčev Pepe spuščal »šuse« iz šampanjskih vratov in je končno kranjska »svobodamiselnast« bila tako iz-krokana kot po navadi.
I j Društvena godba ljubljanska kon-certuje jutri popoldne v kinematografu »Edison« in sicer pri predstavah ob 4, 5, 6. 7. in 8. uri.
Ij Predpustna kronika. Pretečeni predpust je bilo v Ljubljani 226 večjih in manjših plesnih veselic, za katere je bilo plačanih za licence, koleke in nadzorovanje 3000 K.
Ij Preselitev mestnih vojaških uradov. Mestni vojaški uradi so se danes preselili iz mestnega magistrata v »Mestni dom«, prvo nadstropje, ob finančnem ravnateljstvu. Strankam, ki imajo opravke v vojaških, v črnovojniških, nabornih, evidenčnih, vojnotaksnih, invalidnih in drugih takih zadevah, zglasiti se je poslej v Mestnem domu. Na magistratu ostane samo še oddelek za nastanitev vojakov. V Mestnem domu so torej sedaj trije uradi: vojaški uradi, mestni fizikat ter upravništvo mestne elektrarne in mestnega vodovoda.
Ij Hudo bolezen je imel sinoči nek vinski bratec. Ko se ga je bil že precej nasr-kal, se je hotel poljubkovati z natakarico, a je siromak dobil »korbeo«. To ga je pa tako razljutilo, da se je vlegel na tla jn raztrgal vso zgornjo obleko. Joftui kričal, da je konec njegovega življenja. Upil je, da naj mu drže srce, da mu ne skoči iz telesa, ter se vedel, kakor norec. Ker ni bilo nobene odpomoči, so prijatelji naprosili natakarico, da se mu je pokazala.In glej! naš bratec je bil ozdravljen. Približal se je dekletu, ji na uho nekaj povedal, potem pa mirno in dostojno odšel iz gostilne. Ženske so — ženske.
Iz slovanskega sveta.
sl Preganjanje tiska na Ruskem.
»Ruslan« podaja statistiko denarnih kazni, ki jih je ruska birokracija naložila v prvi polovici meseca januarja raznim listom v Rusiji izhajajočim. Tako na primer so bile kijevskim listom naložene te-le globe: »Kijevskije Vesti« 300 rubljev; »K. Mysl« 300 rubljev; »Dz. Kije\vski« 150 rubljev; »Rada« 100 rubljev. V Harkovu je moral
plačati list »Utro« ,3000 rubljev globe; »Juž. Kraj« 600 rubljev. V Vologdu »Sever« 300 rubljev. V Reveli estonski list »Vaada« dvakrat po 500 rubljev. V Varšavi »Kurjer« dvakrat po 100 rubljev. V Rigi »Rigasche Neueste Nachrichten« 500 rubljev. V Odesi »Kurjer« 1000 rubljev. V Rostovu nad Donom »Priaz. Kraj« 500 rubljev. V Jelisaveti »Golos. Juga« 1000 rubljev. V Sarapuli »Prikamskij Kraj« 500 rubljev. V Vitki »Vjatsk. Rčč« 500 rubljev. V Tiflisu gruzinski list »Isare« 1000 rubljev.
si Najstarejša češka zakonska v Ameriki umrla. V Warrenu v Minesoti sta v enem tednu umrla najstarejša češka zakonska Zejdlikova po 79-letnem zakonu. Oba sta se rodila na Češkem. Gospod A. Zejdlik je bil 102 leti star, njegova soproga 105 let.
ANGLEŠKA.
Zakon v varstvo otrok.
London, 6. marca. Vlada je zbornici predložila zakon za varstvo otrok. Obsega zelo obširna in dalekosežna določila in je velikega socialno-političnega pomena. Otrokom se prepove kaditi in jim prodajati cigarete; preosnujc se sodniš-tvo, uvedejo se namreč za mladoletne zločince posebna sodišča, ki bodo zborovala izven navadnega sodnijskega zasedanja; ustanove se posebni mladinski zapori; odpravijo se za mladino ječe in se preosnu-jejo delavnice in izboljševališča. Pri vsaki sodnijski razpravi proti mladoletnim otrokom bodo morali biti navzoči stariši in bodo kaznovani, ako se jim dokaže malomarnost v vzgoji. Sploh se poostre kazenske določbe proti starišem, ki otrokc zanemarjajo.
Pomorska politika.
London, 6. marca. Angleška zbornica se je zadnji čas nekako proglasila in jela smatrati kot torišče vse svetovne politike. Zdaj zahtevajo v angleški zbornici poslanci, da naj Leopold H. Kongo-državo izroči belgijski vladi, zdaj razdeljujejo turške provincije med velevlasti, zdaj zopet protežirajo Rusijo in dajo opomine Avstriji. Toda največja hinavščina, ki jo uganja sedanja liberalna vlada, je ta, da se pusti nalašč interpelirati, ali je voljna zmanjšati svoje brodovje, zato da potem lahko izjavi, da je voljna se »razorožiti« samo če so tudi druge velevlasti za to. Takšna je bila zdaj tudi interpelacija Macdonald, ki je pozval vlado, naj ustavi pomnoževanje mornarice. Minister As-quith je nato izvajal, da je najvišja naloga angleške politike ohraniti svetoivni mir. Zato se mora ustaviti zlasti pomnoževanje mornarice, ki toliko narodnega premoženja absorbira. Angleška hoče v tem oziru iti naprej z vzgledom in bo zlasti sosednje velevlasti (Nemčijo) povabila, naj isto store. Angleška stoji samo na stališču, da sc mora vzdržati takozvani »dvosilni standart«. to je, da mora angleška mornarica prekašati po moči in številu brodovje dveh največjih bližnjih velesil najmanj za eno ladjo. Angleška mora na morju ostati prva. To pa nikakor ne, da bi uničila druga brodovja, temveč lc zato, da se zamo-re v slučaju braniti. — Lepe fraze!
Cerkveni letopis.
c Sv. misijon bo v Toplicah na Dolenjskem od 15. do 22. marca. Vodili ga bodo trije patri iz reda sv. Frančiška, vsi trije goreči pridigarji in spovedniki: p. Avguštin Čampa z Viča pri Ljubljani, p. Salva-tor Zobec s Svete Gore pri Gorici, in p. Salezii Vodošek z Brezja na Gorenjskem. — To bo tretji misijon v župni cerkvi top-liški. Prvi je bil leta 1870, pod vodstvom oo. jezuitov, drugi leta 1899 pod vodstvom misijonarjev lazaristov, letos tretji. Veljal bo tudi za sosednjo župnijo Soteska, ki je tako majhna, da ji ne kaže doma naprav-ljati take izredne pobožnosti. — Iz drugih župnij ne bo mogoče sprejemati udeležen-
cev, ker je topliška cerkev še za domačine pretesna. Naj blagovolijo č. g. župniki še okolici to naznaniti. — Bog daj obilnega sadu in stalnega uspeha.
c Pri Sv. Petru v G. Radgoni se bo obhajal sv. misijon od 15. do 25. marca pod vodstvom čč. gg. misijonarjev oo. ka-pucinov iz Lipnice: Leona Crček, Benedikta Čirič in Rudolfa Marolt.
Razne stuart.
Žena bivšega nadvojvode, zdaj Leopolda VVolflinga.
od katere se je ločil, gospa Vilhelmina W6lfling, roj. Adamovič, je tako zbolela na histeriji, da so jo prenesli v norišnico.
Pet otrok umoril.
V	VViirzburgu jc neki Johann Hoefling živel v nenravnem razmerju s svojima pa-sterkama, od katerih je imel 6 otrok. 4 od teh otrok je ta čedna družba umorila, kakor je zdaj policija izvedela.
500.000 železničarjev
je dozdaj pri ameriških železnicah od 1. januarja t .1. sem odpuščenih. Železniške družbe menijo, da je bolje, ako na ta način »štedijo«, mesto da bi morale poviševati uslužbencem plače.
Velika železniška nesreča.
Na postaji Karandy blizu Samare na sibirski progi je skočil iz tira osobni vlak iz Taškenda. 12 oseb je ubitih, 43 ranjenih.
Rudniška nesreča.
V	Tustanovicah v Galiciji se je v naf-tarovu tvrdke Laszcz zgodila eksplozija. Rov je pogorel, dva delavca sta težko ranjena, eden lahko.
Velik požar na Japonskem.
V	Nagasoji blizu Tokia je požar uničil 400 hiš. Škode je 12 milijonov frankov.
Štrajk sejavcev pese.
Kmetje na Češkem, ki sejejo peso, so sklenili 8. t. m. na več shodih, omejiti produkcijo pese, ker se sladkorni fabrikanti pri sklepanju dobavnih pogodb ne ozirajo na njih želje. Več tovarnarjev je vsled tega sklepa že jelo pogajati se s kmečkimi organizacijami.
Požigalec v Berolinu aretiran.
Bcrolinski policiji se je posrečilo dobiti v roke požigalca, ki je zadnji čas zanetil toliko pogubnih požarov. Aretiranec je 371etni dekorater Otto Bauer iz Sclio-neberga in je najbrž nor.
Nravnost v Nemčiji.
Gojenci in gojenke po šolah in vzgoje-vavnili zavodih v Nemčiji dobivajo od nekega tajnega društva pozive, naj se pri-klopijo organizaciji homoseksualcev.
Tri milijone dolga v dveh mesecih..
1.1, m. so zaprli v Liibecku brate Leo, Maksa in Arturja Leibholz, ki so osnovali neko trgovino in v dveh mesecih banke-rotirali. Trije bratci so v teh dveh mesecih napravili tri milijone mark dolga pri 800 upnikih.
Plazovi.
S sedla Kappel na Tirolskem se je utrgal plaz proti selu Gampretz v monta-fonski dolini. Plaz je izroval in potegnil s sabo velik gozd in nekoliko senjakov. Malo metrov pred obljudenimi hišami se je plaz ustavil. Samo eno hišo je deloma porušil. — V dubravski dolini na Gornjem Ogrskem je dne 5. t. m. plaz pokopal 12 drvarjev. Šest delavcev je mrtvih, dva sta težko, ostali so lahko ranjeni.
Kmečki boj.
V	vasi Hohenfels na Bavarskem je bil dne 5. t. m. kmečki shod. Pri tej priliki je prišlo do krvavega boja. »Miinch. Zei-tung« poroča, da so pri tem ubili policista Paulusa, ranili župana Zeitnerja smrtno-nevarno in dva veleposestnika nevarno; mnogo drugih oseb je dobilo znatnih po-
škodb. Orožniki so aretirali polovico vaščanov.
Orožniki in Šokci.
V Petardi pri Pečuhu so se zabavali na pustni torek v neki krčmi tatnošnji domačini — srbsko pleme, ki jim sosedi pravijo Šokci. Patrulja orožnikov jih je opominjala, da naj bodo tiho, ker je policijska ura že minila. Šokci so nato napadli vodjo patrulje ter ga ranili z noži. Ves krvav se je umaknil na cesto, kmetje pa za njim. Orožniki, ki so čakali na cesti, so sprožili puške ter ustrelili dva kmeta, več njih pa ranili.
Požigi v Berolinu.
Neznani požigalci nadaljujejo svoje zločinsko delovanje. Zdaj so začeli požigati v severozapadnem delu Berolina, kjer je dne 5. t. m. zgorela streha neke ogelne hiše v Bredowski ulici. Razpisana je nagrada 100 mark tistemu, ki bi zasledil po-žigavce.
Kongres proti dvoboju.
Mednarodni kongres proti dvobojeva-nju se bo vršil vsled sklepa prirejevavne-ga odbora v Budimpešti od 3. do 6. junija t. I. Prijavilo se je mnogo udeležnikov iz vseh dežela.
TelefonsKo In brzojavna poročit
ZA VOLIVNO REFORMO NA OGRSKEM.
Budimpešta, 9. marca. Včeraj je socialna demokracija priredila tu več shodov za volivno reformo. V resolucijah se obsoja politika koalicije in se izreka socialna demokracija, da odklanja vsako odgovornost za posledice. Po shodih so socialni demokratje priredili mačjo godbo pred klubom ogrske koalicije.
RESNI POJAVI V MAROKU.
Pariz, 9. marca. Mu!ey Hafid tabori 90 kilometrov od Mazagana ter ga hoče zavzeti. Mazaganci zahtevajo, da se odstrani francoska bojna ladja »Galilei«, ki je pred pristaniščem vsidrana.
AVSTRIJSKI ČASTNIK HOMOLYA V ITALIJI IZPUŠČEN.
Rim, 9. marca. Oficijelno poročilo naznanja, da so avstrijskega častnika, poročnika Istvana Homolya, katerega so v Pontelegnu zaprli, češ, da je fotografiral utrdbe, izpustili, ker se je dokazala njegova nekrivda.
ŽITNE CENE.
Budimpešta 9. marca.
Pšenica za april.......11 91
Pšenica za oktober......9'75
Rž za april.........1070
Koruza za maj........6 65
Oves za april........7 85
Efektiv: 10 višje.
Meteorologično poročilo.
Višina n.morjem 306-2m, sredici zračni tlak 736-0 mm
3 S	Caa opa-lovaaja	Stan)« barometra ▼ mm	Temperatur. po Caliljo	Vetreri	Neb.	^ M Iss
8	9. zveč	38'9	5-2	sl. jug	obl.	
o	7. ijutr-	38-7	24	s	megla	3-0
	2. pop	36-6	100	p. m. jzah.	del. jasno	
Srednja včerajšnja temp. 4-3», norm. 2 4».
DRVA
Ker sem v svojo pekarnico uvedel kurjavo s premogom, se prav ceno (eventualno tudi na sežnje) prodajo vsa drva na mojem lesifiču (na oglu Igrifikih in Hil&erjevih u'io), to je okolu IOO sežnjev lepih trdih drv in 20 sežnjev mehkih drv.
JEAN SCHREY.

Zahvala.
621
618 3-1
Za tolažilne dokaze iskrenega sočutja med boleznijo in ob smrti svojega iskreno ljubljenega nepozabnega soproga, gospoda
Eduarda Brachtla
oskrbnika v pokoju
kakor tudi za krasne darovane vence in številno častno spremstvo pri pogrebu dragega pokojnika izrekam tem potom vsem ljubim sorodnikom, prijateljem in znancem najodkritešjo, najtoplejšo zahvalo
Sv. zadušna maša za dragega pokojnika se bo brala v torek, 10. marca letos, ob 10. uri dopoldne v župni cerkvi sv. Petra.
Ljubljana, 9. marca 1908.
Hlldo Broditi roj. Zescbho.
m
>V\
Tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je umrl soprog in oče, gospod
Ignacij Ažman
lesni trgovec in posestnik v Kropi
previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 65. letu starosti.
Pogreb dragega pokojnika bode v torek, dne 10. marca 1908 ob 10. uri dopoldne iz hiše žalosti na pokopališče v Kropi.
Blagega pokojnika priporočamo v pobožno molitev in blag spomin.
Zahvala.
Za vse tolažeče dokaze iskrenega sočutja ob prerani izgubi iskreno ljubljenega sina, ozir. brata, gospoda
Alojzija Bukovnika
a b i t u r j e n t a
se iskreno zahvaljujemo. Posebe smo pa še dolžni najtoplejšo zahvalo vsem dobrotnikom, blag. gospodu stotniku Brttckna, gospodom bogoslovcem ter enoletnim prostovoljcem in sploh vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti.
Ljubljana, dne 9. marca 1908.
Žalujoči ostali.
Krolažlii pomožni«
pri g. Oroslavu Slapar, uubiiann. Ravnikarjem ulica 15.
626 1-1
Pred- in
poigre
za orgle ali harmonij
zložil Ivan Oovirk. — Cena 3 krone.
Dobi se v »Katoliški Bukvami«
v Ljubljani in pri skladatelju v Sinju (Dalmacija).	620 3—1
Podružnica i v Spljetu. i	Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani, Stritarjeve ulice štev. 2 promese na komunalne srečke t R157*. - žrPebInje° dne 2. marca. - Glavni dobitek K 300.000*—. promese na Tiske srečke t R T— - žrebanje dne 1. aprila. - Glavni dobitek R180*-. Obe promesi skupaj samo K 21—. M\\ Ol sprejema vloge na knjliloe in na tekočI račun proti ** |2 |o ob res t i m.	Podružnic« i v Celovcu, i
Delniška glavnioai i i K t.OOO.OOO. » i		i Rezervni fond« i i K 200.OOO
r
I
PoirBiniet:
i'r*X» • ■•■IfUalHBl (Jrabta II, Mala itr.a, Mail .lica IT, Barffta, Biao, Uatiu (Jpa, (Mka Km*'«, Mcrankl v.akrrt. KMII.f. Sort /UI. Pl«««. (rltan Ia Llkerae.
M • n I a: m 5 «a * am Dunaja;
I. VallMll« II, II. TabanlraiM 4, III. Ua(argana 77 (vazal Rtoa«t(>), IU. Ll-(UIIIM 17. IV Vladaar Haaplatratit IS, V Stbknbrann.rilriiit H a, TI SaapMtorfanti. H, Tli. Marlablltralraaaa 71, Tlll Larcktnli m.rtir.M. IJ1, IX. Ali.rilrana Ji, X. ravarllaailraaia H, XVIII. Wlbrln(aril>aiia II, XIX. nihllartt Haaptalr II. III Haa.lrirati. II.
Maajalnlftna doinlika druiba « "o i"
E R C U R"
laskaj, I. Woll«etle 10,
k&;»tT*l SC 20.000 OOO, »M«r. saklku « 8 500.000
<4 'A
Majkulantnujai
mr nakup in prodaja vi
vi nt rrat, drinvnih papirjev, akci), prioritet, ustavnlc, «r«£k davil, valut In denarla
Omenjava tn esbomptir&iijr
isfrsbanlh uattvnic !a obligacij, «r»čk in kupon«*.
Matura
Naučni minister dr. Marchet je izdal novo naredbo glede na zrelostni izpit na gimnazijah in realkah, ki se bo izvajala že letos. Naredba vsebuje sledeča določila.
Pri pismeni izkušnji odpade na gimnaziji prevod iz učnega jezika na latinščino, na realkah prevod iz francoščine na učni jezik, na obeh zavodih pa odpade matematična naloga. Za prevajanje iz latinščine na učni jezik se čas za izdelbo podaljša od dveh na tri ure, tudi je dovoljena raba besednjaka. Kar se tiče naloge iz učnega jezika, se kandidatom predložijo tri temata, izmed katerih si za izdelbo izberejo enega poljubno.
Ustmeni izpit se za javne učence in za privatiste nanaša na štiri predmete, in sicer na gimnazijah na latinščino ali grščino, učni jezik, geografijo in zgodovino ter domovitioznanstvo s posebnim ozirom na tostransko državno polovico.
Izpit iz fizike, od katerega so bili do zdaj oproščeni samo boljši učenci, odpade; mesto tega pa se bo v osmem razredu drugi tečaj vsak teden fizika ponavljala.
Na realkah se ustmeni izpit vrši v enem jeziku, geografiji in zgodovini, omejeni zgoli na domovinoznanstvo, matematiko in fiziko. Kar se tiče jezikov, literarna zgodovina kot taka in takozvane realije ue smejo tvoriti predmeta posebni izkušnji. Iz katerega jezika se bo izpraševalo, je odvisno od vspehov pismene izkušnje, pa tudi od izbere učenca. V matematiki se bodo dajale zgolj naloge; izključene so tiste naloge, pri katerih je treba spretnosti, pridobljene zgolj potom nenavadne izurbe v algebraiških prestavah in geometriških konštrukcijah ter sploh v praktično menj vporabnih formulah, ki zahtevajo mučnega memorirania. Pri izpitu iz fizike je teoretiško in eksperimentalno utemeljevanje izključeno.
Nepovoljni vspehi pri pismeni izkušnji niso ovira za ustmeno izkušnjo; mora se pa kandidata, ki je pri pismeni nalogi imel slab vspeh, iz dotičnega predmeta ustmeno izprašati.
Po ustmeni izkušnji konferenca odloči o zrelosti, oziroma nezrelosti kandidatovi na podlagi splošnega vtisa, vpoštevajoč vspehe pismene izkušnje ter vspehe učenčeve v zadnjih dveh tečajih. Sklepa se ali s soglasnostjo ali pa z večino. Na isti načiti je postopati pri določitvi reda: Zrel z odliko.
Ker pri izpitu v prvi vrsti ne gre za rezultate v posameznih učnih predmetih, temveč za splošni vspeh, odpadejo dozdaj običajni ponavljavni izpiti iz posameznih predmetov.
Reprobacija od mature je ali za pol leta ali pa za celo leto. V prvem slučaju ostanejo redi. pridobljeni pri prvi izkušnji pri nalogah, veljavni. Maturitetno izpričevalo ne bo vsebovalo redov iz posameznih predmetov, temveč le sodbo o zrelosti in nezrelosti, oziroma zrelosti z z odliko.
Splošno naj ima ustmeni izpit značaj prostega kolokvija, tudi naj se učencu da za prevdarjenje stavljenih mu vprašanj nekaj časa na razpolago. S tem s.e hoče doseči, da zrelostni izpit nc bo več za kandidate muka v fizičnem in tudi n'e v psihičnem oziru, ker se mora vse, kar je zgolj spominsko pri predmetih znatno omejiti. Ustmene izkušnje iz navedenih štirih predmetov odslej nihče ne bo oproščen, da bodo nadarjeni in manj nadarjeni učenci odslej enako obremenjeni.
Ta red za maturo stopi že to poletje v veljavo. Kar se pa tiče temu maturitet-nemu redu odgovarjajoče reforme učnega reda sploh, je pripomniti, da se bo v kratkem preosnoval ves učni red, način klasifikacije in izpraševanja na srednjih šolah. Glavno načelo pri tem bo, da se bo pri razdelbi predmetov oziralo na duševni in telesni razvoj učencev po posameznih razredih. Na nižjih razredih se bo na primer latinščina le eno uro na teden poučevala.
Korenin zs adi im finnkc
PQ5J2diSe h\:t
V soboto se je pričela in končala v finančnem ministrstvu na Dunaju konferenca za gospodarsko povzdigo Istre. Predsednik sekcijski načelnik dr. Engel je pozdravil udeležence, na kar je deželni glavar istrski, dr. Rizzi, razvijal načrt, kako bi se imelo povzdigniti šolstvo, dobiti pitne vode, graditi ceste, urediti reke med njimi Rižano povzdigniti poljedelstvo, morsko ribarstvo, podpirati paro-plovne družbe, ustanoviti humanitarne zavode itd. Priporočal je gradnjo železnic Poreč-Pazin in Lupoglava-Matulje. — Dr. Laginja je zahteval trgovsko in pomorsko šolo v Medulinu, razdelitev državnega
gozda pri Motovunu med kmete, manjših vodovodnih naprav in celo vrsto drobnih del, o katerih je izročil predsedniku spomenico. Profesor Spinčič je zahteval toliko državne podpore za šolstvo, da bi se lahko odpravilo šolske takse, nadalje pouk nekaterih predmetov na obrtni šoli v Trstu v hrvaškem in slovenskem jeziku, nižjo obrtno šolo v Buzetu, gospodinjsko šolo v Dobrinju, kmetijsko v Pazinu, pomorsko v Voloskem s tečajema v Medulinu in Baški novi, pomnožitev poljedeljskih potovalnih učiteljev, železniško zvezo Herpeije-Šap-jane, vodovodno akcijo v velikem stilu, podporo parobrodni družbi, ki jo ustanavljajo v Puntu, telefonsko zvezo Opatija-Trst, in trgovsko pristanišče v Preluki, ki bi konkurirala Reki. — Govorila sta še poslanec Bartoli, ki se je pridružil izvajanjem dr. Rizzija, in dr. Brunner iz Trsta, ki je izvedel, da Trst ni zapopaden v akciji za Istro.
HemSKo mnenje o vrednosti porot-n ti sodišč.
Kadar sc ponavljajo slučaji, da pra-voreki porotnikov ne zadovoljijo javnega pravnega prepričanja, vpraša se marsikdo izmed laikov: ali je ustanova porotnih sodišč sploh upravičena? Zadnji čas, je bilo na Slovenskem več porotnih obravnav, ki so končale na docela nepričakovan način, ki je širše občinstvo presenetil. Zato morda ne bo odveč, ako v naslednjih vrsticah posnamemo iz dr. Thiesingovega spisa: »Preosnova kazenskega zakonodajstva« v julijskem zvezku revije »Die Frau« za leto 1907. misli, ki so o tem vprašanju razširjene v Nemčiji, katera nam je bila že večkrat kažipot na pravnem polju, kar se vtegne zgoditi tudi v bodočnosti.
Na Nemškem se že od leta 1894. ba-vijo z načrti za preosnovo kazensko-pravdnega reda, od leta 190.1 naprej pa proučuje poseben odsek stališča, s katerih bi se imelo kazensko proceduro reformirati. In ta komisija je predlagala, da se naj porotna sodišča odpravi.
Kakor je obče znano, imajo porotniki odločevati le v vprašanjih glede krivde, — razsodijo pa sodniki po poklicu. Tako je pri nas in na Nemškem. O presojanju krivde ali nekrivde pa so porotniki prepuščeni sami sebi, pri tein nimajo nobenega vodnika. Vsled tega sc lahko zgodi, pravi navedeni pisatelj, da porotniki mnogokrat slepo sledijo kakemu tovarišu, ki jih po socialnem stališču in inteligenci prekaša, tako da v resnici odločuje o usodi obdolženca le en sam porotnik, — ne glede na stvarne zmote, ki se često pripetijo.
Zagovorniki porotnih sodišč naglaša-jo blagodejni vpliv laiškega življa na sodnike po poklicu. Dr. Thiesingu se zdi ta »dogma« dvomljiva. Kdor je. kakor pisatelj, ki je sodnik po poklicu, leta in leta kot predsednik opazoval prisednike-laike (Schoffen) pri posvetovanju o sodbi, mora o tem vplivu skeptično soditi. Nikakor ni dokazano, da bi bil sodnikom po poklicu povprek svet tuj, njih mišljenje abstraktno in formalistično, laikom pa, ki se gibljejo sredi življenja, znano in razumljivo vse, kar je človeškega. Srednje vrste laik pozna k večjemu razmere krogov, v katerih živi, posluje in občuje; nazori, koristi in zanimanje, sredina (milje) drugih slojev so mu tuji. Kolikor ožji torej je krog. v katerem se giblje, toliko bolj ga prekaša celo v tem, kar bi naj bila laikova prednost, sodnik po poklicu. Kajti poslednji prihaja, baš vsled svojega poklica, dan za dnevom z vsemi sloji prebivalstva v najožjo dotiko. Mnogi prikazujejo stvar tako, kakor da bi sodnik po poklicu, zaklet v svojo tiho učno sobico, črpal modrost le iz zaprašenih spisov, ko vendar plava v široki reki življenja. Poleg tega pa sodnik po poklicu, ne glede na to, da poznava pravo, da je tehnično izvežban, da je neodvisen od gospodarskih interesov in vplivov, presega laika vselej v eni točki: v tej namreč, da je vajen podrejati se postavi. To je, kakor pravi Thiesing, najpotrebnejša lastnost sodnikova: pokorščina zakonom, ista mera za lopove in poštene ljudi, gluho uho pri tožbah revežev in ne-srečnežev. pri zdihovanju matere, otrok, ki jih bo sodba oropala moža in očeta. Največja skušnja, ki jo zahteva služba pravičnosti, je ta: zatreti v sebi človekoljubje. In ta naloga jc za novinca navadno pretežka.
Namesto porotnih sodišč je navedena komisija predlagala razširjenje prisedni-škili sodišč (Schoffengerichte), povsod kjer že niso uvedena; v teh sodiščih tvorijo juristi in laiki kolegije. Ta oblika ! skupnega delovanja je vsekakor pravilna. ! Da bi pa pravniki ne imeli vsled svoje 1 dialektične izvežbanosti vselej odločilne-
ga vpliva, naj bo prisednikov-laikov po številu vselej več.
Ta del predloga odsekovega bo gotovo sprejet in le o navadnih prestopkih bo sodil okrajni sodnik, — porotnih sodišč pa nemška pravosodna uprava nikakor ne namerava odpraviti. Edini razlog za to je iskati v tem, ker bi nemški državni zbor take reforme kazenskopravdnega reda nikdar ne sprejel. Radikalne stranke bi iz čisto politiških razlogov te »svobodomiselne pridobitve« nc hotele žrtvovati. Pa tudi nemškemu ljudstvu je ta institucija prirastki na srce. Ljudstvo vidi v poroti paladij svoje pravice, najvažnejšo in naj-očividnejšo priložnost za dejansko udeležbo pri pravosodstvu, vidno znamenfe priznane samopravnosti in polnoletnosti. Te imponderabilije pretehtajo vse stvarne momente, vsled katerih bi bilo odpravo porotnih sodišč le želeti. Zaupanje v uporabo pravosodstva je ravnotako temelj držav, kakor pravičnost sama; zato je dobro, ako sodelujejo vsaj v kazenskem pravosodstvu tudi laiki; s tem se končno v širših krogih ljudstva tudi budi in oživlja zanimanje za pravne stvari in razumevanje istih. — Našteti razlogi za porotna sodišča in proti istim veljajo v enaki meri v Avstriji. Le ta razloček je, da se naše ljudstvo ni s tako ljubeznijo oprijelo porotnih sodišč, kakor nemško, vsled česar bi bila pri nas, ako nc odprava, pa vsai preosnova porotnih sodišč lažje mogoča.
0.
PRORAČUNSKI ODSEK
jc 7. t. m. začel debato o poštnem budgetu. Minister Fiedler je med drugim naznanil, da namerava uslužbence deliti v dve kategoriji, od katerih bi v prvi plača znašala 900—1000 K. v drugi pa 1500—1700 K.— Ploj zahteva poštno in telegrafično ravnateljstvo za Kranjsko v Ljubljani.
STAROSTNO ZAVAROVANJE.
V ministrskem predsedstvu se je vršilo 7. t. m. posvetovanje glede na osnovna načela in točke predloge glede na splošno starostno in invaliditetno zavarovanje.
DVELETNA VOJAŠKA SLUŽBA.
Budimpešta, 8. marca. Vojaški dopisnik »Magyarorszaga« poroča: Vojaška uprava predloži, kakor hitro bodo politične razmere to dopustile, novi bram-beni zakon, osnovan na podlagi dveletne vojaške službe. Predno pa se uvede dveletna prezenčna služba, se bo preosnovalo topništvo in pogorska artiljerija, se pomnoži trdnjavsko topništvo in ustanove prometni polki. Zato se bo zahtevalo povišanje novinskega kontingenta. Za armado se zahteva 22.000, za avstrijsko bratn-bovstvo 4500, za honved 3000 rekrutov več. Ko bo dveletna služba uvedena, se bodo osnovale obenem posebne delavske stotnije, da ne bo treba k delom komandi-rati vojake iz drugih stotnij, tako da bodo skoro vsi dejansko služili pri koinpaniji. Ker se skrajša službena doba, bo treba več podčastnikov, za katere bo seveda treba tudi poskrbeti, ko stopijo po gotovi službeni dobi v civilno službo. Treba bo nakupiti, oziroma vzeti v najem več strelišč, treba bo več municije, več in daljših vojaških vaj — s kratka, uvedba dveletne službe bo zahtevala mnogo denarja.
OGRSKE HOMATIJE.
Minister za notranje zadeve Andrassy je dejal voditelju obštrukcionistov proti reviziji poslovnika Farkashazyju, da bo vlada, ako obstrukcija prepreči sprejetje predloge, zbornico razpustila in razpisala nove volitve. Andrassy je nadalje dejal, da je čisto gotovo, da ne bo izvoljen noben ob-štrukcionistovski poslanec
Važen govor je imel bivši minister za notranje zadeve v Feyervaryjevem kabinetu Kristoffy v radikalnem klubu v Budimpešti. Izvajal je. kako sedanja vlada iz-kuša z revizijo poslovnika iu forciranjem vojaških vprašanj spraviti vprašanje o splošni volivni pravici iz dnevnega reda. Vse pa ne bo prav nič pomagalo. Volivna reforma se bo izvedla in z njo reforma vsega javnega življenja na Ogrskem. Dosedanji državnopravni koaliciji se bo postavila nasproti gospodarska.
BIVŠI BAN RAKODCZAY
bo imenovan v kratkem za predsednika zagrebškega septeniviralnega zbora.
ULTIMATUM
je izdala Japonska Kitajski v zadevi par-nika »Katstiniaru«, katerega jc Kitajska carinska oblast zaplenila, pa ga noče vrniti.
NAPAD NA GRŠKEGA DRAGOMANA.
Brzojavke iz Soluna poročajo, da je nek neznani mož dvakrat z revolverjem ustrelil na prvega dragomana tamošnjega grškega generalnega konzulata. Askitis,
ko se je isti vračal v konzulat, ter ga smrtno ranil. Dragoman je baje /.c umrl. Morilec je pobegnil. Zločinstvo je bilo baje izvršeno iz političnih razlogov in je delo bolgarskega komiteja. Med Grki v Solunu in v Atenah vlada veliko razburjenje.
Tržne vesti.
Dne 7. marca 1908.
Za seboj imamo zonet sprememb poln teden, ogrski »hosisti« so zopet šli v boj, gotovi si zmage. Zgubo pšenice in rži v ceni, približno 1 krono, so zopet popravili in smo imeli v tem tednu najvišje cene te kampanje. Budimpeštarji jezdijo lc na dveh terminih; na oktober in na april koncentrirajo vse engagemente iu tako postanejo gospodarji situacije, tirajo cene kvišku, kakor se jim zljubi. Ako se hosistom posreči njihova namera, kar je čisto lahko na budinipeštanski borzi, na kateri zadostuje le nekaj mogotcev, da neomejeno vladajo, bo zahteval aprilski termin precej žrtev; cene zrnja bodo brez potrebe pognali kvišku. Kakšen bo pa konec kampanje, se danes nikakor ne more sklepati, merodajna bo prihodnja letina, ki se danes nikakor ne da ceniti, in pa avstrijski k m-zum.
Ogrski špekulantje so zopet začeli vpiti, da v celi deželi ni več pšenice, da je pošla itd. Ne bomo zanikali, da je malo pšenice v rokah kupčije in morda tudi mlinov; ali ako primerjamo dosedanji kon-zum in pa svoječasno cenitev (okoli 33 milijonov meterskih stotov pšenice) ogrskega poljedelskega ministrstva, moramo se vendar vprašati: kam je pa po ministrstvu cenjena pšenica prišla? Konzum je dosedaj ni absorbiral. Zginiti ni mogla kakor kafra. Ali ogrsko ministrstvo v svoji znani nezanesljivosti ni razglasilo resničnih številk, ali pa sedaj špekulantje trdijo neresnico. Eden se je zlagal.
Naše mnenje je, da se nahaja pšenica v rokah producentov, ki mirno čak.ijo, da si špekulantje vsled aprilskih obveznostij razbijejo svoje buče na kontermiuah in arbitraži. Blankokupčija na budimpeštan-ski borzi je stala že marsikaterega špekulanta življenje, in sedaj je še bolj nevarna, ko imamo neznosno carino.
Žetev lanskega leta ui bila previsoko cenjena, konzum dosedaj ni vzel blaga, torej razpolaga še prva roka z blagom. O pomanjkanju blaga torej ne moremo govoriti. Opozarjati moramo še na to, da špekulacije ne skrbi nič nova žetev, kar siedi iz tega. da je oktobrski kurz z ozirom ua aprilski relativno nizek. Morda pa ima sedaj z aprilom preveč opraviti, in se bodo še lc pozneje miši, podgane in druga mrčes naselila na pšeničnili poljih.
Vsled zopet spreminjajočih se cen se kupčija nikakor ni oživila, ampak je jako mrtva. Avstrijska pšenica se kupuje za Budimpešto.
Moka. Vkljub valovanja cen pšenice in rži se pa moka ne more premakniti, ker je kupčija zelo slaba. Ako že do sedaj mlini niso zadovoljni s konzumom, bodo odslej najbrže še menj, ker je nastopil post. Konzum sega le po moki za kruli, ki jc oa jako draga, ker mlini nimajo zaloge v teh vrstah.
Klajna moka je brez zanimanja, otrobi gredo bolje, cene neizpremenjene.
Špirit. Promptno blago se je nekoliko omehčalo, danes notira Praga ratini-ran špirit K 149-50—150-—, denaturiran K 49'—. Za poletne mesece se notira višje.
S v i n j s k a in a s t. Kakor Amerika, tako Budimpešta sta nam prinesle zadni čas dvigajočo se tendenco, višje cene. Konzum je bil jako živahen in na trg se jc prignalo malo živine, ki je istotako v ceni poskočila. Na zadnjem dunajskem trgu so bile cene svinj do 6 vin. na kg višje.
Z i v i n a. (Dunaj.) Voli pitani ogrski 0)0- do 89-—, drugi 75-— do 80- , pitane krave 60' do 68*—, biki 56- do 70- ; cene v kronah za 100 kg žive teže.
Svinje pitane 92 do 108, druge 70 do 104; cene v vinarjih za I kg žive teže.
Denarni trg.
Potreba denarja v narodnem gospodarstvu letos ni manjša, kakor je bila istočasno lanskega leta. V prvih dveh mesecih tekočega leta jc avstro-ogrska banka za 44 mil. več menic eskomptirala, kakor lansko leto. s tem razločkom, da je tek menic letos povprečno veliko krajši, iz tega se da sklepati, da je napetost domačega denarnega trga letos manjša, kakor v isti dobi lanskega leta.
Obrestna mera (4VL' %) se ni spremenila, ker na nemškem denarnem trgu vla-| da velika napetost; tam še razmere niso normalne in šc vedno laborirajo s 6 r/c.
Angleška banka je obrestno mero določila s 3 % %. V New-Yorku so postale denarne razmere popolnoma normalne. Na Francoskem vlada na denarnem trgu 2 Ya % diskont.
Zohteunlte »Slovenca" v vseh so stllnah! — Zahtevajte »Slovenca" na Kolodvorih!
Gospodično
25 let stara, vešča slovenskega, nemškega ter zadostno laškega jezika, i š C e mesto za prvo blagaj-ničarko ali knjigovodkinjo.	579 3-3
Ponudbe pod „L. S." poste restante Pola.
Razpisana je služba
cerkvenika in organista
Nastop o sv. Juriju.	687
Župni urad Podgrad. P o ftt a Rudolfovo.
3-3
Zdrave delavke
od 16. do 35. leta se sprejmejo k trajajočem, lahkem in dobro plačanem delu v tovarni v Gradcu, Moserhof-gasse 50—54.	578 4 4
407 8—1
VINO
je na prodaj v kmečkih kleteh. posre-duje in za pristnost jamči »Posojilnica" v Kaštelu, pošta Buje v Istri. — Pošilja tudi manjše sode od 56 litrov naprej. Vino belo in črno od gld. 13 50 -18 - .
V	Gorjah pri Bledu
oddaja so služba
organista in cerkvenika
ali pa tudi samo organista. Plačilo po dogovoru. Nastop o sv. Juriju. Pismene ponudbe naj se vlagajo naj-dalje do sv. Jožefa pri 590 2-2
predstojništvu župne cerkve v Gorjah.
V	najem se odda zaradi bolezni

mm
mmKfmmmm
'^i-kii
pel^arija
za majski termin. Več se poizve na Martinovi oesti 32.	593 5-3
pomočnika za krojaški obrt
za veliko delo sprejme takoj
Anton Čebul]. Jesenice. Gorenjsko,
Havrc New-York
Francoska prekomorsk« druži)«.. Odpotuje se Iz Ljubljane vsak torek. Vozne liste in pojasnila daje gemc
Ed. Šmarda
obl. konc. potovalna pisarna Ljubljana, Dunajska oesta ftt. 18, nasproti znane gostilne pri „Figovou".	1878 26 -9
Za pomladno m
poletno dobo
popolno izbrana zaloga sveže došlih 2S.000 komadov eblek za dame, gospodn, deklice in otroke in sicer:
nad 5000 kom. najmodernejših suknenih oblek od gld. 4'-, 7'50, 10-— višje
površnikov in ranglan«
sov najnovejših barv, od gld. 6- ,9. , 12 — višje oblek za otroke in dečke od gld. 190,350 višje dolgih pelerin iz velj» blodove dlake in gum. od gld. 3* , 5" višje jopičev sa dame, palete tov, ovratnikov in kostumov od gld. 3'-1, 5-—, 10-— višje kril, bluz, pasov kakor tudi klobukov za gospode, športnih čepic in perila. «76 40 -o Ob vsakem času v zalogi pariški in be-rolinski modeli konfekcije za dam s in dečke kakor tudi izvirne angleške
športne obleke In površniki. Naročila po meri se izvršujejo naj-
fineje in najhitreje na Dunaju. Pošiljatve na izbero se pošiljajo oovsod tudi brez povzetja.
~ Čudovito nizka oene! =
Angleško skladišče oblek
O. BERNATOVIČ
Ljubljana, Mestni trg št. 5.
1500
2500 1000
5000
10000
' 'J.IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllll|ltlllltlllllltllllllllllllMltllllllllllllllllllllll1lllllllllllllll||l||ll||l||||ltllflllll>^
ii
m
i Si
11
Hi
Prostovoljno razprodajo.
Prihodnji torek, t. j. 10. t. m., ob 8. uri zjutraj se bodo po umrlem Jožefu Jarcu pri ,,Mertanu" v Medvodah razpro-dajala vsa
gospodarska in poljedelska orodja
mlatilni in slamorezni stroj, vozovi, sodi, kadi in različr.e stvari, dalje mnogo suhega kolarskega lesa in jesenovih, brstom ih, bukovih in hrastovih plohov.	n89 3 h
606 3-2
Razpis dražbe šole.
Za prezgradbo šole na Ihanu okraj Kamnik razpisuje se javna pismena in ustmena
dražba stavbinskih del
v skupnem znesku 12.600 kron
na dan 23. sušca leta 1908. ob 9. uri dopoiudne
na licu mesta v občini Ihanu.
Načrti, preračun kakor tudi stavbeni pogoji so razgrnjeni pri Andreju Flerinu, predsedniku šolskega sveta v Oorišci pi Ihanu št. 9.
Pismene in zapečatene ponudbe glaseče se na skupno delo ali tudi na posamezna rokodelska dela morajo biti opremljene s 5% vadiji po udbene svote.
Bukvama
v Ljubljani.
Ker se obhaja letos lOOletnica rojstva Albana Stolza (1808-18831, najvefjega nemškega ljudskega pisatelja in pridigarja, ki ga primerjajo celo s slovitim patrom Abrahamom a Sancta Clara, opozarjamo na njega zbrana in posamezna dela, od katerih sta nanovo izdana »Predigten* in „Nachtgebet meines Lebens", ki je biografija tega sloveSega moža, krščanskega organizatorja, vzornega duhovnika in jedrnatega stilista.
Alban Stolz Predigten. Aus dessen NachlaB zu seinem hundertsten Geburts tag herausgeben. Cena broš. K 4'20, vezana K 5'40. — S tem delom bo zelo vstreženo vsem pridigarjem, ki bodo tu našli globoke misli, predvsem pa jedr-natosti in plastičnosti, ki je ljudstvu primerna. Posebno za postni čas je večina teh pridig primerna.
Nachtgebet meines Lebens. Von Alban Stol?. Durch Erinnerungen an Alban Stolz erganzt und zur Feier seines hundertsten Geburtstages herausgegeben von Dr. Jakob Schmitt. K 3'84. — To delo je življenjepis tega izrednega moža, ki si je svoj kremeniti značaj izuril v burnih življenjskih izkušnjah. Gesammelte Werke von Alban Stolz. Billige Ausgabe.
I.	Kompall fiir Leben und Sterben. Cena vez. knjige K 3-12.
II.	Die h e i I i g e E 1 i s a b e t h. Ein Buch fiir Christen. Vez. K 3-36.
III.	Das Vaterunser und der unendliche GruB. Vezano K 3 12.
IV.	Spanisches f U r gebildete W e 1 t. Vez. 2-76.
V.	Wachholder-Geist gegen die Grundiibel der Welt: Dummheit, SUnde uad Elend Vez. K 3 12.
VI.	Besuch bei Sem, Cham und Japhet oder Reisein das h e i I i g e Lan d. Vez. K 3 12.
VII.	Die N a c h t i g a 1 1 Oottes. Vez. K 4-56.
VIII.	Witterungen der Seele. Vez. K 384.
IX.	W i 1 d e r H o n i g. Fortsetzung der „Witterungen der Seele \ Vez. K 4-56.
X.	Diirre Krauter. Zvveite Fortsetzung der „Witterungen der Seele." Vez. K 3-84.
Stolz, Alban, Erziehungskunst. K 3*60.
Stolzovi spisi bodo ravnozdaj prišli zelo prav, kajti časi, ki je v njih živel Alban Stolz, so bili našim zelo podobni. Mož je zajel snov iz življenja, iz ljutih kulturnih bojev, ki so se razvneli takrat po vseh nemških državah in v Evropi sploh. Stolzovi spisi niso abstraktno modrovanje, temveč do srca segajoči, na bogatih izkušnjah zidani, praktični in krepki v pravem ljudskem slogu. Duhovnikom nudijo izborno snov za pridige; prav dobro bodo tudi služili govornikom v društvih.
Brezplačno je na razpolago življenjepis itd., pod naslovom Alban Stolz und seine Werke, zum hundertsten Oeburtstage.
Dalje priporočamo: KreuzwegbUchlein von Moritz Meschler S. J. s 14 podobami K 1*56. Die Urgeschichte der IHIenschheit nach der heiligen Schrift. Von P. Re-
ginald M. Schultes O. P. K 160. Das Virt vom Kreuze. Sechs Predigten von Dr. Ewald Bierbaum. K 1'20. Die letzten Worte des sterbenden Erlfisers. Sieben Fastenpredigten
von Heinrich Nagelschmitt. K 1'44. Fastenpredigten tiber die vier letzten Dinge von Hubert Bamberg. 72 vin. Die Personen der Leidensgeschichte Jesu stellt von Hubert Bamberg.
I.	Z y k 1 u s : Judas. — Petrus. — Barabbas. — Volk. - Pilatus. — Das Kreuzopfer. — 72 vin.
II.	Z y k 1 u s : Herodes. Simon von Cyrene. — Die \veinenden Frauen. — Der SchScher zur Linken. — Der SchScher zur Rechten. Maria. — Chrl-stus am Kreuze. — 72 v.
III.	Z y k 1 u s : Der heilige Johannes. — Maria Magdalena. — Der Haupt-mann. — Nikodemus. — Joseph von ArimathSa. — Der Baum des Kreuzes. — 72 vin.
Bamberg: Sieben Fastenpredigten iiber die fiinf Geheimnlsse des schmer-
zenreichen Rosenkranzes. 72 v. Bamberg: Fastenpredigten iiber die vier letzten Dinge. — 72 v. Treu zur Kirche. Predigten iiber Glaube und Kirche. — K 240. Christliche Aszetik. Mit besonderer Berticksichtigung des priesterllchen Lebens. Von Dr. Franz Xav. Mutz. — K 8'16. Vfaschitza, Exhorten an die katholisclie Jugend in Volks- und Biirgerschulen und in den unteren Klassen der Mittelschulen. Auch allgemein als Predigten ver-wendbar. K 4" .
Ackermann, Rette deine Seele. Zvvei Zyklen Fastenpredigten. K 2'16. Nagel, Die den sieben HauptsUnden entgegengesetzten Tugenden.
Fastenpredigten. K 1*20. Breiteneicher, Sonn- und Festtags«Predigten fUr das ga nze Kirchenjjahr. 1., II. Band. K 12'—.
Poleg raznih zgorjj navedenih postnih govorov opozarjamo še posebej na
sloveče postne govore redemptorista P. Diessel.
Romarjem v Lurd priporočamo lepo knjigo znanega pisatelja Friderika Pesen- | dorfer: „Reisc-Eri<inerungen aus dem schttnen Frankreich", ki
in Fastenpredigten darge-Kaiphas. — Das judisehe
' | obsega med drugim tudi obsežen popis slovečih krajev Paray Ic Monial in Lurd. 11 Cena vezane knjige K 3-60.
Katoliška Bukvama v Ljubljani.
500 6 5
, ................................................................................................................................................................