GLASNI
OKRAJNEGA
LJUDSKEGA
ODBORA
LJUBLJANA
LJUBLJANA, 21. FEBRUARJA 1956
LETO III., ŠTEV. 14
Okrajni ljudski odbor
POROČILO 0 JAVNEM REDU V OKRAJU LJUBLJANA
(Referat načelnika TNZ Petra Zorka na VI. seji 0L0 Ljubljana, dne 17. II. 19561
Ob tej priliki podajam poro-1 Ja In socialno politiko, tajnl-čilo o stanju javnega reda In j Štvom za zdravstvo, bolnišnicami™ na območju našega okraja 1 ml, itd. V nekaterih primerih Izza leto 1955. Pri tem pa ne bom 1 ročamo kršitelje sodniku za pre-obravnaval področja kaznivih krške, v primerih kaznivlh.de-
dejanj — politične, gospodarske In splošne kriminalitete, temveč predvsem kršitve družbene discipline, ki jo predpisujejo: zakon o Javnem redu in miru, zakon o pravnem položaju verskih skupnosti, zakon o posesti In nošenju orožja ln uredba o prijavljanju prebivališča, o osebnih izkaznicah, o nabiranju prostovoljnih prispevkov, predpisi o Javnem prometu Itd.
Organi za notranje zadeve teže Pri svojem delu za lem, da je teh kršitev čim manj. Zato je na tem področju naša naloga, preprečevati te pojave In utrjevati družbeno disciplino. Naše naloge so predvsem preventivne. Ta dejavnost organov za notra-P:e zadeve se Izraža v raznih obl:kr,h in službah. Na mnoge kršitve državljane samo opozarjamo. razgovarjamo z njimi, urejujemo določena vprašanja z drugimi urad.; in ustanovam! kot 8 tajništvom za delovna razmer-
2023 oseb ali povprečpo 5 oseb dnevno. Med priprtimi do iztreznitve je bilo največ starih med 26. in 35. letom.
Ce primerjamo te pojave v letu 1955 z istimi pojavi v letu 1954 ugotovimo, da Je število priprtih do iztreznitve naraslo v letu 1955 za 24%. Ta porast je večji zaradi doslednega ukrepanja proti vsem pojavom pl-
jaaj pa Javnemu tožilstvu.
V letu 1955 smo imeli zaradi kršitve družbene discipline V postopku 15.821 oseb. Od tega števila je bilo kaznovanih 9907, v 51 primerih pa je bila izročena tudi kazen izgona do šostiH I Jancev, mesecev. Samo zaradi kršitev' Alkoholizem tudi predpisov s področja notranjih zadev je bilo kaznovanih 8223 oseb. Ta številka je sicer nekoliko večja kz.kor prejšnje leto.
To pomeni, da smo intenzivnejše
mladini
ni redek pojav. V lovu za čim-večjim dobičkom dajejo gostinska podjetja pijačo tud; mlado-ie.n,kom. Pijanci so najpogostej-ši krš U‘lji prcdpuov, k: povzro.
ugotavljal; ln odkrivali kršitelje ter dosledneje ukrepali, kar je rezultat službe notranjih zadev in stalne krepitve razpoloženja množic za čtmbolJŠI red v družbi.
Nesporno Je, da se je družbena disciplina v zadnjem letu Izboljšala. Število posameznih prekrškov se je zmanjšalo tam, kjer smo m| dosledneje Ukrepati. Stanje Javnega reda in miru se je Izboljšalo predvsem v mestu.
splošni podatki o uprav no kaznovanih v l. isss
1.	Prekrški po zakonu o javnem redu in miru. Zaradi prete-
pov, prepirov, vpitja, nespodobnega vedenja, drznega ali surovega vedenja, pijančevanja itd................ 2837
Izmišljanja in razširjanja lažnivih vesti...............36
Omalovaževanja državnih oragnov, njihovih zakonitih predpisov in ukrepov .................................122
Izmikanja delu ......................................   245
Prostitucije ...........................................22
Igre na slepo srečo.....................................86
Beračenja .............................................115
Neprijavljenih ali prepovedanih prireditev ...	.93
Ostalih prekrškov po zakonu o javnem redu tn miru . 199
2.	Prekrški po zakonu o pravnem položaju verskih skupnosti ..................................................14
2. Prekrški po	uredbi o	prijavljanju prebivališča , . . 643
4. Prekrški po	uredbi o	osebnih izkaznicah...............596
9- Prekrški po uredbi o nabirr.nju prostovoljnih prispevkov 88
6. Prekrški po predpisih o obmejnem pasu...................35
Kršitve predpisov o javnem prometu................... 2726
8.	Kršitve zakona o posesti in nošenju orožja ifl predpisov o
razstrelivu............................................125
9.	Kršitve predpisov o predvojaškl vzgoji .................81
l°- Kršitve predpisov o lovu In ribolovu ........ 51
U. Kršitve zakona o vojaški obveznosti državlianov FLRJ 100
Skopaj: . . 8223
čajo premalo skrbi vzgoji, redu In razvedrilu gradbenih delavcev. Tudi gostinsko osebje se še
PRETEPI, PIJANČEVANJE,
nespodobno vedenje itd.
'štfzsFttsrsizsz-m-v
.v	' y	smeri preprečevanja pijančeva-
vede<ije, posebno drzno in suro-vedenje, pijančevanje Itd. Večina kršiteljev je bila kaznovana ravno zaradi teh prekr-•aov. Zaradi navedenih kršitev l® bilo v preteklem letu uprav-n° kaznovanih 2830 oseb, kar je Za 448 oseb ali 14% manj kakor y letu 1954. Ta odstotek nam r®*® zadovoljiv rezultat Izbolj-
nja. Energični ukrepi, so btli potrebni v preteklem letu na gradbiščih avto ceste, kjer smo šest pretepašklh skupin kaznovali in izgnati.
V letu 1954 Je bilo na območju bivšega MLO Ljubljana izvršenih v pijanosti 2149 prekrškov, pri katerih so se drlavlja-
anja družbene discipline. Vzrok 1 ni drzno ali surovo vedli, vpil! »m pojavom je predvsem vi-' Kd. V 624 primerih pa so bili Iz lenost, k| pride do Izraza po-: istega vzroka kršeni tudi cestno ®bno v gostilnah, na veselicah, prometni predpisi. Kot primer Prireditvah Itd. Na večjih grad-: naj navedem, da je bilo v letu l8čih nekatera podjetji posve- J1956 v priporu do Iztreznitve
vajo prelepe, se nespodobno ve-deje, žcV.ijo državljane, motijo njihov mir Ud. V tem poročilu ne bi navajal, kako močan kri-minogenj faktor je alkohol.
Goji inski lokali so zaradi takšnega stanja središča najrazličnejših pojavov. V preteklem letu je bilo v gostinskih lokalih storjenih 20,2% vseh lanskih telesnih poškodb, 35.7% vseh hudih telesnih poškodb itd. Imamo primere, ko gostinska podjetja teh kršiteljev sploh ne sporočajo organo-m za notranje zadeve, da ne bi prišla ob dober glas.
Do nezavesti alt onemoglosti pijane kršitelje odpravljamo vedno najprej v splošno bolnico, kjer jim nudijo zdravniško pomoč. Zdravniki v bolnici pa sl prizadevajo le, da nam te oskrbovance vračajo člmprej v pripore. Ker je število pijanih do nezavesti ali onemoglosti vedno večje, ker je zdravniška pomoč v takšnih primerih potrebna, ker Imamo pri tem čestokrat oprav ka s slaboumnimi osebami in ker so tl kršitelji pogosto tudi telesno pošk^ivanl, smo predlagali pristojnim svetom okrajnega ljudskega odbora, naj bi v bolnišnici ustanovili poseben oddelek, kamor bi dosledno privedli vsakogar, kj bi bil na javnem kraju zaloten pijan do nezavesti a!| onemoglosti.
Na območju Ljubljane Imamo 72 kroničnih pijancev, s katerimi Imajo organi LM skoraj vsak dan opravka ter morajo nekatere tudi po večkrat pripreti do iztreznitve. Ta ukrep pa gotovo ni uspešen ter je zato posebna ustanova za obvezno zdravljenje kroničnih pijancev nujno potrebna. Med temi pijanci je tudi 20 oseb, ki zaradi svojega duševnega stanja kazensko niso več odgovorne.
POTKPVflTVO, DELOMRZNI-8TVO IN BERAČENJE
V letu 1955 amo ukrepali proti 451 potepuhom In delomrznežem v letu 1954 pa le proti 181 osebam. Porast Je nastal predvsem zaradi Intenzivnejšega ukrepanja organov za notranje zadeve po tem vprašanju. Od teh brez-
letu obravnavali Je za 24% manj delnedev m klatežev Je 300 oseb j kot v letu 1954. Upravno kaano-
v starosti do 40 let. Večina obravnavanih Je bila v svoji najboljši življenskl dobi. Preko 80% oseb je bilo sposobnih za vsako težje fizično delo, kateremu pa se izmikajo tn pohajkujejo. Od skupnega števila 451 oseb Je bilo kaznovanih 254 kršiteljev. Mnogim od teh smo s pomočjo urada za delovno silo organizirali delo, katerega pa v pretežni večini primčrov zapuščajo. Potepuhi ln delomrzne-žl se ukvarjajo tudi s prekupčevanjem ln čestokrat s tatvinami In drugimi kaznivimi dejanji. Osebe iz drugih okrajev države pa smo v 183 primerih s spremstvom vrnili tem okrajem. Smatram, da bi bilo nujno potrebno misliti na prisilne ukrepe tn da b! bil čas, da bi tl ljudje s svojimi rokami začel! služiti kruh ter da se jih k temu prisili na primeren način, ker so dosedanje upravne kazni neuspešne.
Zaradi beračenja je bilo v letu 1955 obravnavanih 113 oseb, medtem ko smo Imeli v letu 1954 teh primerov 111. Od navedenega števila v preteklem letu obravnavanih beračev je 52 oseb Iz našega okraja. Z razliko od delomrznežev so berači zdravstveno mnogo slabši, šibkejši in za fizično dejo manj sposobni. Navadno so to starejši ljudje ter tudi kronični pijanci. Nekatere berače upravno kaznujemo, sicer pa jih Izročamo tajništvu za delovna razmerja In socialno politiko, kalero jih daje v domove za onemogle, od koder pa čestokrat pobegnejo. S tem tajništvom smo se tudi dogovorili, da bodo pripravili poseben dom, kamor bi se nastanili nedisciplinirani berač) In onemogli pod strožjim režimom Berače bi morali v mnogih primerih, ker so pijanci, zdraviti tudi prot) alkoholizmu. Berače, ki prihajajo lz drugih okrajev države, upravno kaznujemo tudi z izgonom.
kroSnjarjenje
Odloka o Javnem redu In miru bivšega MLO Ljubljana ln OLO Ljubljana okolica prepovedujeta tudi kroinjarjenje. Različni zasebni proizvajalci ali prekupčevalci prihajajo v naš okraj ter včasih celo nasilno ponujajo ln prodajajo po hišah določene predmete. Ker v krajih, od koder krošnjarji prihajajo, navadno ni predpisov, ki b| zatirali ta pojak, je preprečevanje takšnega primitivnega, dvomljivega ln tudi nehigienskega načina trgovanja precej otežkočeno ln neuspešno. Samo v preteklem letu so organi Za notranje zadeve glede krošnjarjev Intervenirali v več kot 400 primerih.
IGRE NA SLEPO 8RECO
Zaradi Iger na »lepo srečo smo v preteklem 119 oseb. kar
vanih pa je bilo 88 oseb. V delavskih naseljih v Ljubljani je bilo mnogo manj igranja na slepo srečo kakor prejšnja leta. V Ljubljani so shajališča hazarderjev v določenih gostinskih lokalih, kjer dnevno Igrajo za precejšnje vsote denarja. Na splošno se s hazardlranjem ukvarjajo vedno Isti ljudje med sezonskimi delavci in nekaterimi špekulanti. Igre na slepo srečo niso poseben problem.
1
ZVODNIŠTVO IN PROSTITU* CIJA	j
V	preteklem letu smo upre-pall proti štirim zvodnikom. Obnašanje nekaterih pokvarjenih moških pospešuje prostitucijo pri čemer zapeljujejo mlada dekleta in jih napeljujejo na to pot.
V	Ljubljani se v glavnem pojavlja 32 prostitutk, ki aktivno delujejo in pohajkujejo po lokalih, Po poklicu so v pretežni večini delavke in uslužbenke, nekatere mlajše pa nimajo poklica. Mnoge stanujejo v Ljubljani, nekatere živijo tudi Pri svojih starših. Njihova starost je med 19. in 25, letom. Pri preganjanju prostitucije smo se posluževali predvsem preventivnih ukrepov e tem, da smo v 42 primerih s posredovanjem urada za delo prostitutkam organizirali zaposlitev. Od tega števila je 24 deklet ostalo zaposlenih, 10 se jih ni hotelo zapustiti, < prostitutk pa se Se vedno potika po Ljubljani brez dela. Prostitutke smo v 22 primerih prijavili Sodniku za prekrške ter »o bile tudi kaznovane. V zadnjem času «e v Ljubljani nove prostitutke ne pojavljajo. Včasih prihajajo tudi v Ljubljano prostitutke iz drugih krajev države, katere pa izganjamo v kraj njihovega stalnega prebivališča. Glavni vzroki prostitucije so predvsem lahkomiselnost ln težnja po lagodnem življenju, slaba vzgoja Itd.
Poleg obravnavanja prostitutki smo v preteklem letu intervenirali še v 117 primerih deklet, ki so bile privedene, ko so prenočevale z moškimi v delavskih barakah, na kolodvoru ali parkih. ker so bile brez stalnega prebivališča. V mnogih primerih • smo tud( njim preskrbeli različne zaposlitve ali pa Mmo jih pošiljali v njih rojstni kraj. Prostitucija nj poseben problem.
SLABOUMNI
Posebnega zavarovanja ln zdravljenja so potrebne tudi slaboumne osebe. Na območju okraja Ljubljana je teh oseb okoli 90, k; pomenijo resno nevarnost za svojo okolico tn bi jih bilo potrebno sprejeti v bolnico *a duševne bolezni. Samo V preteklem letu smo imeli 10 primerov, ko so le-tl ogrožali državljane z raznim nevarnim orodjem .grozil; s požigi ali kako drugače povzročali resno nevarnost. Vsi tl primeri zahtevajo oddajo teh botn^ov v zavod za varstvo ln zdravljenje. Pripomniti pa moram, da je tudi za zelo nevarnega bolnika težko , doseči sprejem v bolnico.
LAŽNE VESTI, KLEVETANJE
PREDSTAVNIKOV OBLASTI
IN DRUŽBENE UREDITVE
Od celotne števila kaznivih 'dejanj (5569), ki jih je tajništvo za notranje zadeve obravnavalo v pretekle mletu, je bilo le 16 t. j. 0.28% tako imenovanih političnih kaznivih dejanj, kar pomeni, da so sovražni elementi pod siilo socialistične stvarnosti »poznali, da bi bilo vsako organizirano sovražno delovanje brezuspešno. Poslužujejo pa se! raznih drugih oblik sovražne I dejavnosti te.r širijo lažnive ve-j sti, klevetajo predstavnike oblasti in družbeno ureditev ter uganjajo šovinizem.
V preteklem letu smo ugotovili porast razširjevanja najrazličnejših alarmantnih in omalovažujočih razlag, s katerimi skušajo sovražni elementi zamegliti uspehe naše države v zunanji politiki in slabiti naša prizadevanja pri izgrajevanju in krepitvi družbenega upravljanja in komunalne ureditve.
Sovražna propaganda izkorišča objektivne težave naše gospodarske izgradnje. Večji del te škodljive sovražne propagande zavzemajo razne šovinistično-naciona.listične parole in nemogoča tolmačenja raznih pojavov v naši notranji politiki in gospodarstvu. Čeprav je to le propaganda, pomeni škodljivo rahla-nje enotnosti, trdnosti, odpornosti našega ljudstva v borbi za nadaljnji hiter in nemoten razvoj naše družbe. Razširjevalce lažnivih vesti in ostale smo v 111 primerih upravno kaznovali, 12 pa smo jih prijavili tožilcu. Teh pojavov pa je bilo dejansko več.
i KRŠITVE ZAKONA O PRAVNEM POLOŽAJU VERSKIH SKUPNOSTI
1 Čeprav so rezultati vzgojne Vloge CMD med katoliško duhovščino vidni, imamo še vedno primere prekrškov duhovnikov tol njihovih klerikalnih podpornikov v izigravanju zakona o pravnem položaju verskih skupnosti. Nekateri duhovniki še vedno izkoriščajo cerkev v poli-1 tične namene ali pa izigravajo! druge predpise. Zaradi verske nestrpnosti, neprijavljenih prireditev, širjenja neresničnih vesti in drugih izpadov je bilo upravno kaznovanih 30 duhovnikov in 66 njihovih pomagačev.
INOZEMCI
Leta 1955 je prišlo na območje okraja 43.648 prehodnih ino-eemcav. Od tega števila je bilo nad 30.000 turistov. Med tujci Je bilo največ Nemcev, in sicer 10.595, Italijanov 5835, Avstrijcev 5664, Angležev 4300, Francozov 1063, Amerikancev 2370, Dancev 1982, Holandcev 1983, Švedov 1965, Švicarjev 1277, Belgijcev 1263 itd.
Zaradi nedostojnega vedenja, Ealjjvk in sovražnih izjav smo v preteklem letu izgnali tri Nemce, šestim tujcem pa smo odpovedali gostoljubnost zaradi tihotapstva. Nekateri so prišli v preteklem letu v FLRJ s sumljivimi političnimi cilji, posamezniki obujajo spomine jz dobe okupacije, nekateri pa izražajo svoje prekupčevalske in tihotapske interese. Število teh pojavov pa je v primerjavi z ogromnim obiskom tujcev minimalno.
V našem okraju je stalno naseljenih 881 jnozemcev. Njihovo zadržanje je v glavnem dobro ter se pri njih pojavljajo kršitve v istem razmerju kot pri naših državljanih.
POTOVANJA V INOZEMSTVO
V	letu 1955 je potovalo v inozemstvo z območja okraja 14.474
I oseb. Od tega službeno 2634, privatno 6480, s kolektivnimi potnimi listi 4235 ter 373 tujih državljanov,« k; so stalno naseljeni na območju okraja. Stalno naseljenih tujcev se je izselilo 36.
Od 14.796 prošenj za potovanje v inozemstvo je bilo odklonjenih 322. Večina odklonitev se nanaša na privatna potovanja.
Naši ljudje potujejo največ v Avstrijo (5378), Italijo (2652) in Nemčijo (1583). Državljan; potujejo predvsem na obiske sorodnikov in znancev. Pogosta so tudi skupinska potovanja na različne velesejme in izlete, ki jih prirejata potovalna urada Put-nik in Turist-biro ter podjetja.
Skupinskih potovanj je bilo v 1955. letu 107 ter je skupno potovalo v tujino 4535 oseb. Pri tem je značilno, da so samo naša zunanjetrgovinska podjetja sama organizirala 31 skupinskih potovanj svojih uslužbencev. Ob izdajanju potnih dovoljenj ugotavljamo često nepotrebna potovanja ljudi v inozemstvo na račun podjetij.
Čeprav večina naših državljanov v inozemstvu častno zastopa socialistično Jugoslavijo, pa smo imeli tudi žalostne primere, da posamezniki e svojim klevetanjem, navadno za dosego minimalnih materialnih interesov, pozabljajo na svoj nacionalni in socialistični ponos ter svoje osebno dostojanstvo, ko prikazujejo neresnično situacijo v FLRJ, ali s svojim obnašanjem škodujejo naši državi in sebi.
Ce bi število v preteklem letu Izdanih dovoljenj za potovanje v inozemstvo primerjali s številom prebivalstva v okraju, bi ugotovil!, da je samo v letu 1955 potoval v Inozemstvo vsak 19 prebivalec okraja.
POBEGI PREKO MEJE
V	letu 1955 je nezakonito prekoračilo državno mejo 31% manj ljudi, kot leta 1954. Po storjenem kaznivem dejanju je pobegnilo 2% storilcev. Aretiranih zaradi poskusa pobega je bilo 182, med katerimi je 8 mladoletnikov. Pobegnilo pa je 144 oseb, med katerimi je 16 mladoletnikov. Med pobeglimi je okoli 72% mladine do 25. leta starosti. Pri pobegih v inozemstvo ugotavljamo, da je le 1% pobegov storjenih z namenom sovražnega delovanja proti FLRJ. Glavn; vzroki pobegov pa so: napačna predstava o inozemstvu, avanturizem, družinski spori, sorodstvene zveze v inozemstvu, slaba šolska Izpričevala, tuja propaganda, ljubezenski motiti itd. Sosednje države so v preteklem letu precej pobeglih vrnile na našo zahtevo ali brez zahteve.
Iz našega okraja se je vrnilo v FLRJ tudi 40 povratnikov.
KONTROLA OROŽJA IN EKSPLOZIVA
V	okraju je izdanih 2363 orožnih listov za 2889 kosov orožja. Precej orožja je tudi še na terenu, ker državljani slabo izvajajo zakon o posesti in nošenju orožja. Zlorabo orožja smo imeli predvsem ob krivolovu in streljanju ob verskih praznikih. V preteklem letu smo zasegli 97 kosov neprijavljenega orožja. Zaradi kršitve predpisov o posesti in nošenju orožja smo kaznovali 125 kršiteljev.
Izdali smo nabavnih dovoljenj
za 171.585 kg razstreliva. To raz-| upravičujemo z naglim ekonom-1 avtomobilizem naraste tako, da strelivo uporabljajo predvsem skim razvojem, s povečanjem[ pride im glavnih cestah na pet različna gradbena podjetja in I inozemskega avtomobilizma itd. kmetijske zadruge. Različna j Za preprečevanje cestno promet-podjetja morajo imeti komisij- nih nezgod je zelo pomembna sko odobrena skladišča, katere disciplina vseh koristnikov cest.
naši organi pregledujejo in ugotavljajo zavarovanost, evidenco o izdanem in uporabljenem razstrelivu, pri čemer odgovorne osebe kličemo tudi na zagovor. Nekatera večja skladišča eksploziva so v nočnem času tudi zastražena.
Da bi izboljšali prometno var-! nost, je republiški državni se-I kretar izdal nove prometne I predpise, katere dosledno izva-| jamo. Ce zalotimo voznika mo-I tornega vozila (poklicnega) med j službo pri uživanju alkoholnih .	.	. .	.	.1 pijač, mu odvzamemo vozniško
Iz časov zadnje svetovne voj-; ^	Ce za,!otimo voznika
a cm n n« nhlrntnrih moetih n n	* J
ne smo na nekaterih mestih našli še posamezna ležišča bomb in druge municije. Tako smo v preteklem letu na ljubljanskem kolodvoru odstranili 4000 kg topovskih granat, min, protiavi-onske municije itd. Nevarna mesta so še vedno ograjena in zavarovana. Ravno tako smo našli ležišča municije v Zeleni jami, na Viču med Tržaško in Polhograjsko cesto, čestokrat pa se granate najdejo tudi pri izkopavanju jarkov za kanalizacijo. V vseh primerih smo ogrožena mesta pravočasno zavarovali in municijo odstranili oz. uničili.
Leta 1955 smo imeli v okraju štiri hujše ali lažje poškodbe in en smrtni primer zaradi ravnanja ali najdbe razstreliva.
PRI JA VNO-OD JAVNA DOLŽNOST OSEBNE IZKAZNICE
Leta 1955 smo evidentirali 33.738 prijav in odjav prebivališč in prijav sprememb stanovanja, 269.972 prijav in odjav začasnega prebivališča, izdali 1726 potrdil o bivanju, registrirali 12.651 delovnih knjižic ter izstavili 23.699 potrdil o nekaznovanju. Z mehaničnim gibanjem prebivalstva je v okraju preteklega leta pridobljenih okoli 2000 državljanov.
Glede izboljšanja prijavne discipline smo precej uspeli omejiti neprijavljeno prenočevanje v zakotnih privatnih prenočiščih ter smo dokaj dobro uredili odjavljanje in prijavljanje potnikov in turistov. Zaradi neupoštevanja predpisov o prijavljanju in odjavljanju prebivališča je bilo kaznovanih 643 oseb. Večina teh kazni je bila denarnih.
Osebnih Izkaznic smo Izdali 8738, in sicer predvsem dorašča-joči mladini, ki je dopolnila po uredbi določeno starost. Nekateri državljani zastavljajo svoje osebne izkaznice v gostinskih ali trgoviskih lokalih, nekateri pa zopet samovoljno popravljajo določene podatke v osebnih izkaznicah. Večjih zlorab osebnih izkaznic ni bilo. Zaradi kršitve uredbe o osebnih izkaznicah je bilo 596 oseb upravno kaznovanih.
CESTNO-PROMETNA DISCIPLINA
V	okraju je 4303 voznikov amaterjev, med temi 4192 moških in 5 žensk. Osebnih avtomobilov je registriranih 1490, avtobusov 97, vseh motornih vozil pa 4440. V preteklem letu od 1996 kandidatov ni položilo izpita za voznika motornega vozila 613 oseb ali 30,9%.
V	preteklem letu je bilo v okraju 722 cestno prometnih nesreč, ki so povzročile okoli 22,052.000 din škode, 27 mrtvih, še več pa laže ali teže telesno poškodovanih. Od skupnega števila prometnih nesreč je bilo 435 nesieč v Ljubljani, v ostalih krajih okraja 147, na odprti cesti pa 80.
Stanje cestno-prometne varnosti nj zadovoljivo, kar lahko
motornega vozila pri vožnji pijanem stanju, ga odpeljemo na odvzem krvi, nato pa pripremo do iztreznitve. Ravno tako pri-piramo do iztreznitve vinjene kolesarje. V pretklem letu smo v 458 primerih koristnike cest odvedli na odvzem krvi, pri čemer se je se v 23 primerih pokazalo, da niso vinjeni, v 60 primerih, da je njihova kri imela samo 0,5 promila alkohola, pri vseh ostalih pa se je ugotovila vinjenost, v nekaterih primerih celo nad 4 promile. Odvzem krvi se je pokazal kot zelo uspešen ukrep.
S sodelovanjem drugih ustanov in organizacij smo pričeli z večjo propagando in vzgojo ljudi po vprašanju prometnega reda. Za čimboljšo ureditev cestno-prometne discipline smo upravi za ceste LRS predlagali tudi preureditev nekaterih cestišč, cestnih objektov in namestitev novih prometnih znakov.
V poletnih mesecih inozemski
Med prireditelji je bilo:
lujih vozil komaj eno vozilo jugoslovanske registracije. ,
društva in druge organizacije	1560
športna	društva	232
gost. podj, s samoupravljanjem 576 zasebna	gostišča	333
Skupaj:	2701
NEDOVOLJENO POBIRANJE PROSTOVOLJNIH PRISPEVKOV
V preteklem letu smo obravnavali 92 primerov nedovoljenega pobiranja nedovoljnih prispevkov, kar pomeni, da je bilo 68.7% vsega zbiranja nedovoljenega. V 92 primerih je bilo 88 kršiteljev upravno kaznova-nih. Precej teh kršiteljev je duhovnikov in drugih državljanov, ki so brez dovoljenja pobirali prostovoljne prispevke za duhovnike.
Prošenj za pobiranje prostovoljnih prispevkov smo obravnavali 62, od teh smo 42 (ali 60 odstotkov) prosilcem pobiranje odobrili. Nabiranje prostovoljnih prispevkov smo odobrili predvsem raznim organizacijam ZB, prost, gasilcem, ZVVI itd.
PRIREDITVE
Tajništvo je sprejelo v preteklem letu 2737 prijav za različne kulturne, športne in zabavne prireditve. V primerjavi z letom 1954 je število prijavljenih prireditev v preteklem letu padlo za 12.6%, čeravno ee je disciplina prijavljanja prireditev zelo izboljšala. V letu 1955 je bilo 22 neprijavljenih prireditev, in Je bilo 93 kršiteljev upravno kaznovanih.
Prireditve:
odobrene:	neodobrene:
6
I
8
21
3C
Iz gornjega pregleda je razvidno,' da je bilo od vseh prijavljenih prireditev odklonjenih 12 1,3% in še od tega v 21 primerih privatnim prirediteljem.
Na nekaterih veselicah, zabavnih prireditvah dn plesih so bili razni pojavi Izzivanj, pretepov in sovražnih klevet oseb v pijanem stanju. Na športnih prireditvah ni bilo posebnih pojavov, razen nekaterih pretepov in šovinističnih Izpadov na nogometnih tekmah.
Lani je bilo tud; nekaj večjih športnih prireditev, kot nogometna tekma med reprezentancama Jugoslavije B : Nemčija B, parada fizkulturnikov, svetovno prvenstvo v kajaku, avtomoto-dirke v Podutiku itd. Teh prireditev se je udeležila množica prebivalstva, kar je terjalo precej ukrepov naših organov. Prireditve so potekale v naj lepšem redu.
Zelo so bili pomembni obiski tujih državnikov, ki so bili tudi v našem okraju dostojno sprejeti, zlasti pa je prebivalstvo množično manifestiralo prijateljstvo z Burmo in Indijo. Za vzdrževanje reda pri sprejemu tujih državnikov so nam ob vzdrževanju reda pomagali mnogi državljani, ki so kot reditelji ogromno pripomogli za nemoten potek, predvsem pa je visoka zavest državljanov bila tisti čini-telj, ki je pripomogel, da so sprejemi potekali brez najmanjših motenj.
DRUŠTVA
Na območju okraja deluje 1053 registriranih društev. Od tega števila je 141 kulturnih, 28 tehničnih, 166 fizkulturnih In 062
ostalih društev kot PGD, RKS. združenje rezervnih oficirjev, lovske družine, turistična društva itd. V Ljubljani ima sedel 144 republiških društev in dva društva z delovnim področjem FLRJ, V preteklem letu je bile odobrenih 117 novih društev.
i
LJUDSKA MILICA
Ukrepe in kontrolo družbena discipline izvršujejo po teh vprašanjih organi LM, katerih je pa premalo.
Preobremenjenost v službi zaradi prenizkega številčnega stanja in slabe stanovanjske priti' ke so precejšen vzrok sltbega zdravstvenega sitanja v LM. Številčno povečanje LM je težko doseči, predvsem zaradi pomanj' kanja stanovanj.
Miličniki so svoje dolžnosti v veliki večin; uspešno in pravil' no izvrševali.
Odnos prebivalstva do služ' bujočega miličnika se vidno boljšuje. Državljani pomagaj0 miličniku pri opravljanju nj*' gove službe, na zunaj pa je bi* viden tudi ta odnos, ko so mi' ličniki in postaje LM ob novem letu prejeli tisoče čestitk in za' hval od delovnih kolektlvoV' družb, pol. organizacij, društe0 In posameznikov. Prometni m>' ličniki na križiščih so bili darjeni od kolektivov.
Vendar imamo še posamezm' kc, ki posebno v vinjenem st0' nju izzivajo, zasmehujejo omalovažujejo delo in ukrep__ LM ali pa fizično napadajo °r gane LM. Proti takim ukrepam^ energično, saj je organ I.M konlti predstavnik družbe, ki v°' ruje javni red in mir ter v° nost, in Je dolžnost vsakega d
ž&vljana, da mu pomaga, ne pa da ga ovira.
Povsem uspešno se kaže tudi ustvarjanje direktnih vzgojnih akcij LM do mladine. Prometni miličniki so imeli stotine predavanj o prometnih predpisih Po šolah i.n pionirskih organizacijah. Tisoči mladine so se z dobrim razumevanjem in pomočjo učnega osebja naučili
prometnega reda. Uspelo je pionirsko tekmovanje voženj po predpisih in usmerjanje prometa na improviziranem mestnem križišču v prostorih Gospodarskega razstavišča. Mladino so poučevali tudi na raznih križiščih itd. V domu LM — Maksa Perca — prireja LM stalne dnevne kino predstave za dora-ščajočo mladino z razlago filma
in pripovedovanjem vzgojnih primerov.
Močno sredstvo za preventivno službo tako pri kaznivih dejanjih kakor prj prekrških so zveze in tehnična sredstva. Del potreb po večjem številu organov LM bi lahko krili, če bi imeli za nočno patroliranje vozila, ki bi bila povezana z obstoječo brezžično telefonijo.
radi tega do kršitve predpisov tega odloka,
b)	lastniki, zakupniki In odgovorni uslužbenci gostinskih obratov ter javnih lokalov in prireditelj« zabav s točenjem alkoholnih pijač, če omalovažujejo predpise iz 9. člena odloka glede varstva mladine,
c)	lastniki, zakupniki in odgovorni uslužbenci gostinskih obratov, če ne ukrenejo potrebno za odstranitev gostov iz lokala po preteku predpisanega obratovalnega časa (4. člen točka 2 tega odloka).
PREDPISI 0L0 LJUBLJANA, IZDANI NA SEJI
17.11.1956
3DL0K
o javnem redu In miru za okraj Ljubljana
Na podlagi 1. odstavka 15. in 108. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Ur. 1. LRS št. 19-52) v zvezi s 1. in 3. členom zakona o spremembah in dopolnitvah Temeljnega zakona o prekrških (Ur. 1. FLRJ štev. 58-55) izdaja OLO Ljubljana
ODLOK
o javnem redu in miru za okraj Ljubljana
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Vsakdo mora uravnavati svoje vedenje in ravnanje tako, da ne moti dela, »razvedrila in počitka drugih ljudi, da varuje družbeno disciplino, da vzdržuje snago, da pazi na zunanje lice naselja, da ne ogroža ljudem zdravja In premoženja in da ne dela škode na javnih prostorih.
Javni prostor po tem odloku je prostor, ki se uporablja za javni promet in prostor, ki je javnosti dostopen.
Dobrine iz prvega odstavka tega člena uživajo upravnokazensko varstvo po določbah tega odloka.
II. VARSTVO MIRU
2.	člen
Prepovedano je:
L na javnem ali zasebnem Prostoru uporabljati , radijske aParate ali kakršne koli druge haprave na način, ki občutno »hoti okolico, ali sicer delati po hepotrebnem večji hrup ali robot in razgrajati.
2.	motiti na kakršenkoli na-ali kjerkoli nočni mir in počitek ljudi od 22. do 5. ure.
Izvzete od prepovedi so moi-Pje, ki Izvirajo iz oblastveno dovoljene politične, družbene in ®°spodairske dejavnosti.
3.	člen
Tajništvo za notranje zadeve *8hko nasploh prepove ali omeji »'Porabo posameznih naprav iz *• točke 2. člena zaradi varo-^•hja nemotenega dela in po-ilka ljudi v bližini bolnišnic, t^notorijev, okrevališč, šol in Gradov ali iz prometnih ozirov.
m. VARSTVO
Družbene discipline
4.	člen
Prepovedano je:
L molil tl javne shode, zboro-hbja, družbene sestanke in dru-javne prireditve, h 2. zadrževati sc kljub opoml-(jU v gostinskih lokalih preko ^oljenega obratovalnega časa,
. kadim v gledališčih, kine-^»»grafih, tramvajih, avtobu-*» ih trolejbusih ter drugih vo-
zilih in prostorih, v katerih je kajenje prepovedano.
4.	krošnjariti.
IV. VARTSVO 5. člen
Prepovedano je:
1.	okvariti ali odstraniti javne napisne table, prometne in druge javne znake,
2.	okvariti ali odstranjevat! svetilke, nameščene za razsvetljavo javnih prostorov,
3.	opuščati nameščanje in vzdrževanje varnostnih naprav pri gradnjah in popravilih,
4.	puščati ob javnih poteh ograje ali živo mejo v takem stanju, da ogroža varnost, ovira promet in kazi zunanje lice ter nameščati bodečo žico v višini pod 1.80 m.
5.	dražiti in plašiti ter trpinčiti živali,
6.	zažigati odpadke ali dračje in vobče kuriti ogenj v bližini poslopij ali drugih naprav,
7.	odmetavati goreče cigarete in druge ogorke na krajih, kjer se lahko zaneti požar,
8.	ovirati promet na pločnikih in drugih javnih prostorih z odlaganjem kuriva ali drugih predmetov preko časa, ki je nujno potreben za odstranitev teh predmetov,
9.	poškropiti, oblatiti ali po-nesnažiti mimoidoče in pročelja stavb z brezobzirno vožnjo.
V. VARSTVO ZDRAVJA, ČISTOČE IN ZUNANJEGA LICA
6. člen
Prepovedano je:
1.	metati odpadke, pljuvati ali drugače ponesnailti tla ali predmete na javnih prostorih,
2.	iztepatj karkoli na javne prostore, zračiti posteljnino ali sušiti perilo na uličnih oknih, na uličnih balkonih in na ulicah samih,
3.	odlagati odpadke, odpadno gradivo ali gnoj na mestih, ki niso za to določena,
4.	puščati greznice, smetlščne jame in posode s smetmi in odpadnim materialom nezadostno zaprte alj v takem stanju, da povzročajo smrad okolici ali jih izpraznjevati ob nepravem času,
5.	spuščati odplake ali gnojnice v potočne ali rečne struge, ribnike, napajališča in podobno,
fi. metati v kanalske požiralnike predmete, ki bi mogli zamašiti kanale,
7.	ne upoštevati ukrepov, ki jčh Izdajo pristojni organi za uničevanje mrčesa, podgan, miši in druge golazni,
8.	prevažati v nepokritih vozilih mrhovino, kosti In kože.
Meso se mora prevažati v zaprtih vozilih ali zavojih z obloženo pločevino, kruh pa v čisti In zaprti embalaži.
9.	nameščati plakate ali oglase na mestih, ki niso za to določena, p!-'ati po poslopjih, ograjah in vozilih.
7.	člen
Lastniki in upravitelji poslopij ob javnih cestah ter hišni sveti so dolžni skrbeti:
1.	da se čistijo hišna "pročelja, hišne ulične table in drugi javni znaki na poslopjih ter da so vsi hišni jaški v dobrem stanju in da se pristojnim zavodom takoj prijavijo vse okvare na odprtinah na pločnikih pred hišami,
2.	da se zastave, ki se razobešajo ob posebnih priložnostih, pravilne po obliki in legi in dostojnega izgleda ter da se zastave. parole in razni priložnostni okarski odstranijo najpozneje v dveh dneh po končani slovesnosti.
VI.	VARSTVO JAVNIH NASADOV
8.	člen
Prepovedano je:
1.	v javnih parkih, nasadih in na pokopališčih lomiti drevje, grmovje, trgati cvetice, obirati sadež in cvetje z drevja, hoditi, jezditi In voziti izvem dovoljenih poti,
2.	poškodovati živo mejo ob javnih poteh,
3.	prevračati, prenašati, mazati ali sicer poškodovati klopi, mize, ograje in druge naprave na javnih mestih.
Obirati sadeže an cvetje g drevja v javnih nasadih je dopustno le z dovoljenjem pristojnega organa ljudskega odbora.
VII.	VARSTVO MLADINE
3.	člen
Mladina pod 18. letom ne sme obiskovati nočnih lokalov, barov in igralnic.
Mladina pod 16. letom ne sme po 21. uri obiskovati gostinskih lokalov in javnih prireditev s točenjem alkoholnih pijač. Prav tako ne sme obiskovati kinematografskih in cirkuških predstav. ki se končajo po 21. uri.
Kinematografskih predstav in drugih javnih prireditev, ki so za mladino prepovedane se mladina pod 18. letom sploh ne sme udeleževati.
VIII.	KAZNI
10.	člen
Kdor prekrši določbe tega odloka, se kaznuje:
1.	z denarno kaznijo do 500 dinarjev za prekrške iz člena 4 točk 2 in 3, Iz 5. Člena točk 5, 7, 8 in 9, iz člena 6 točk 1, 2 In 9 ter iz 7. In 8. člena tega odloka;
2.	z denarno kaznijo do 5.000 dinarjev za vse druge prekrške iz členov 2 do 9 tega odloka, pa tudi za prej pod točko 1 naštete prekrške, če so zaradi njih nastale hujše posledice,
3.	z denarno kaznijo do 5.000 dinarjev se kaznujejo:
o)	s'ar&l, skrbnik in oseba, ki Ima m'odole>tnii.ka v oskrbi, varstvu ali pod neposrednim nadzorstvom. če zanemarja svoje dolžnosti nadzorstva in pride za-
11.	člen
Člani Ljudske milice ter gozdno strokovno in čuvajsko osebje, ki ga pooblasti tajnik okrajnega ljudskega odbora ali po njegovem pooblastilu Uprava za gozdarstvo okrajnega ljudskega odbora, smejo takoj na mestu izterjati denarno kazen 600 din iz 10, člena točke 1 tega odloka od tistih, ld jih zalotijo pri prekrških, naštetih v tem členu.
Ce se ne Izterja kazen na kraju ali, če storilec prekrška noče takoj plačati kazni, se pošlje ovadba pristojnemu občinskemu sodniku za prekrške.
Denarne kazni, ki se plačajo takoj na mestu, se ne izterjujejo od mladoletnikov pod 14. letom.
12.	čle<n
Za upravni kazenski postopek in za izrekanje kazni po tem odloku je pristojen sodnik za prekrške občinskega ljudskega odbora.
Glede krajevne pristojnosti veljajo določbe 62. In 67. člena Temeljnega zakona o prekrških.
IX.	PREVENTIVNO PRIDRŽANJE
13.	člen
Kdor je bil po 97. členu Temeljnega zakona o prekrških pridržan, mora plečati stroške za prevoz, za prenočišče in prehrano, za zdravniško pomoč in drugo organu za notranje zadeve, pri katerem je bil pridržan.
X.	KONČNE DOLOČBE
14.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v »GJasniiku« Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana.
15.	člen
Ko začne veljati ta odlok o javnem redu In miru, preneha veljati na območju OLO Ljubljana odlok o javenm redu in miru z vsemi spremembami in dopolnitvami po odloku o Izenačenju predpisov, ki so veljali na območju bivših OLO Ljubljana okolica, Postojna in Novo mesto ter bivšega MLO glavnega mesta Ljubljane (Ur. 1. LRS št. 10-54 in Ur. 1. LRS št. 3-56).
Miha Berčič, s. r. podpredsednik OLO.
ODLOČBA
o ustanovitvi Zavoda za stanovanjsko izgradnjo 0L0 Ljubljana
Na osnovi 1. odstavka 15., 6. točke 64. In 107. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Ur. list LRS št. 19-89-52) v zvezi z 2. členom Temeljne uredbe o finančno samostojnih zavodih (Uradni list št. 51-426-53) ter po predlogu Sveta za stanovanjske zadeve OLO Ljubljana
ODLOČBO
o ustanovitvi Zavoda za stanovanjsko izgradnjo OLO Ljubljana.
1.	člen
Zaradi pospeševanja načrtne in ekonomične izgradnje stanovanjskih hiš za zadovoljitev splošnih potreb prebivalstva na območju okraja Ljubljana po sodobnih stanovanjih — kot javne službe iz področja stanovanjske, komunalne dejavnosti — se ustanavlja za območje okraja Ljubljana finančno samostojni zavod pod imenom: »Zavod za stanovanjsko izgradnjo OLO Ljubljana« s sedežem v Ljubljani.
2.	člen
Naloge zavoda so:
1.	proučuje pogoje sodobne stanovanjske izgradnje in sestavlja ekonomske analize,
2.	vsklajuje načrtno gradnjo stanovanjskih naselij vseh investitorjev po smernicah OLO Ljubljana in občinskih ljudskih odborov na območju okraja Ljubljana,
3.	zbira znanstvene Izsledke in rezultate s področja stanovanjske izgradnje m skrbi za njih praktično uvedbo,
4.	vodi evidenco zemljišč, ki jih občinski ljudski odbori določijo kot zazidljiva za stanovanjske namene.
5.	pospešuje praktično uvajanje sodobnih metod, sodobnih gradbenih elementov in sodobnih delovnih metod pri gradnji stanovanj,
6 pogodbeno prevzema za ljudske odbore, gospodarske organizacije, zavode, ustanove, zadruge in druge pravne osebe Izdelavo ter oskrbo in Izdelavo načrtov stanovanjskih hiš in tudi vse posle Investitorja za vsa dela do vkljilčno pravnomočnosti Izdanega uporabnega dovoljenja.
Za izvrševanje svojih nalog zavod uporablja potrebne komisije terenske laboratorije za preizkušnje, organizira potrebne biroje In razne druge obliko organizirane pomoči.
3.	člen
Usluge, ki jih zavod upravlja po določilih 2. člena, zaračunava pogodbeno naročnikom po tarifi, kj je na osnovi 43. člena Temeljne uredbe o finančno samostojnih zavodih predpiše Svet za stanovanjske zadeve OLO Ljubljana kot organ, ki je pristojen za zadeve zavoda.
4.	člen
Zavod Ima naslednje sklade:
1.	sklad za nagrade delavcev in uslužbencev (sklad za nagrade),
2.	sklad za nadomestitev In dopolnitev osnovnih sredstev in za velika popravila (sklad za nadomestitev in dopolnitev),
3.	sklad za samostojno gospodarjenje, za uporabo sredstev za uvajanje novih materialov in novih načinov gradnje.
5.	člen
Zavod vodita kolektivni organ 10 članov In predstojnik zavoda, ki je po svojem pojožaju član kolektivnega organa.
Delovni kolektiv lahko izvoli največ eno tretjino članov kolektivnega organa, ostale dve tretjimi članov kolektivnega organa pa imenuje ustanovitelj zavoda.	!
6.	člen
Predstojnik zavoda vodi neposredno poslovanje zavoda in je odgovoren za izvršitev predračuna dohodkov in izdatkov. Postavlja uslužbence, sprejema na delo delavce in izdaja odločbe o njihovih delovnih razmerjih.
7.	člen
Plače uslužbencev zavoda, pogoji za njihovo napredovanje i.n plače delavcev se določijo s posebnimi predpisi organa, ki je zavod ustanovil v smislu 1. odstavka 37. člena Temeljne uredbe o finančno samostojnih zavodih.
8.	člen
Za vse zadeve zavoda je pristojen Svet za stanovanjske zadeve OLO Ljubljana.
9.	člen
Predstojnik zavoda mora v petnajstih dneh po prejemu odločbe o ustanovitvi zavoda podati prijavo za vpis v register zavodov, ki se vodi pri Tajništvu OLO v Ljubljani.
10.	člen
Ta odločba velja od 17. febr. 1956 dalje.
Z njo se razveljavlja odločba bivšega Mestnega ljudskega odbora v Ljubljani o ustanovitvi Zavoda za stanovanjsko Izgradnjo v Ljubljani z dne 18 marca 1955 št. Tajn. 209-1-55.
Miha Berčič, s. r. podpredsednik OLO.
ODLOČBA
o ustanovitvi Sekretariata za organizacijo mednarodnih grafičnih razstav v Ljubljani
Na podlaga 3. točke 9. člena statuta okraja Ljubljana in na predlog Sveta za kulturo OLO Ljubljana
ODLOČBO
o ustanovitvi Sekretariata za organizacijo mednarodnih grafičnih razstav v Ljubljani.
1.	člen
Pri Svetu za kulturo OLO Ljubljana se ustanovi Sekretariat za organizacijo mednarodnih grafičnih razstav v Ljubljani.
Sekretariat Je stalen.
Sedež Sekretariata Je v Ljubljani
2.	Člen
Naloga Sekretariata Je organiziranje mednarodnih grafičnih razstav v Ljubljani in vzdrževanje stalnih etikov z. udeleženci razstav In s podobnimi razstavami v tujini.
3.	člen
Stroški v zvezi z delovanjem Sekretariata gredo v breme ustrezne pozicije funkelornolnih Izdatkov proračuna Tajništva za kulturo OLO Ljubljana.
4.	člen
Sekretariat Ima sekretarja ln 8 člane; vse imenuje In razrešuje Svet za kulturo OLO Ljubljana.
5.	člen
Za zadeve to naloge Sekretariata Je pristojen Svet za kulturo OLO Ljubljana.
6.	člen
Ta odločba stopi v veljavo •
1.	marcem 1956.
podpredsednik OLO.
Miha Berčič, * r.
PROBLEMATIKA ODNOSOV MED KOMUNALNIMI FINANČNO SAMOSTOJNIMI ZAVODI IN PODJETJI
TER OBČINAMI
(Gradivo za 4. sejo Mestnega sveta)
S sklepom 4. skupne seje obeh zborov OLO Ljubljana dne 2. dec. 1955 so prešli finančno samostojni zavodi in podjetja komunalnega značaja v neposredno pristojnost občin, na katerih ozemlju imajo svoj sedež.
Tako so prišli v pristojnost občine Ljubljana-Center:
A finančno samostojni zavodi:
1.	Mestna kanalizacija
2.	Mestni vodovod
3.	Mestna vrtnarija
4.	Snaga
5.	Javna tehtnica
6.	Javna kopališča
7.	Javna razsvetljava
B komunalna podjetja:
1.	Mestna plinarna
2.	Labod, javna pralnica
V	pristojnost občine Ljublja-na-Šiška je prešlo komunalno podjetje Električna cestna železnica.
V	pristojnost občine Ljublja-na-Bežigrad finančno komunalni zavod Mestni pogrebni zavod »Zale«.
V	pristojnost občine Ljublja-na-Vič, finančno samostojni zavod Zoološki vrt.
V	pristojnosti Okrajnega ljudskega odbora je ostal finančno samostojni zavod Uprava cest z nalogo vzdrževanja cest III. reda ln obe elektrodistrifoucijskl podjetji na področju okraja Ljubljana — Elektro Ljubljana-mesto in Elektro Ljubljana-oko-
ltca. Glede slednjih dveh se postavlja vprašanje združitve obeh podjetij v eno okrajno elektro-distribucijsko podjetje, ki bi delalo v merilu okraja. Prenos finančno samostojnih zavodov in komunalnih podjetij v pristojnost občine pa ima za posledico ureditve vrste organizacijskih, finančnih in tehničnih vprašanj v odnosu do občine, kjer ima finančno samostojni zavod ali komunalno podjetje svoj sedež, kakor tudi do občin, na katerih področju razvijajo svojo delavnost in nudijo usluge državljanom.
Zaradi ugotovitve sedanjega stanja odnosov med občinami in finančno samostojnimi zavodi ter komunalnimi podjetji ln aktualne problematike je Svet za gradbene in komunalne zadeve OLO Ljubljana sklical sestanek vseh predsednikov svetov za gradbene ln komunalne zadeve občin na ozemlju Ljubljane ln finančno samostojnih zavodov ter komunalnih podjetij. Na sestanku se je odnose in problematiko obširno obravnavalo ter so se Izkristalizirala spodaj navedena mišljenja ln predlogi,
A. Organizaciji ka vprašanja.
1. Vsi finančno samostojni zavodi ln komunalna podjetja morajo izvesti novo registracijo pr občinah, posebno v pogledu ir -stojnosti organa (glej Ur ust FLRJ 27-55).
2.	Posebno obširna je bila razprava o načinu upravljanja, ali družbeno upravljanje ali delavsko samoupravljanje, ker zavist od tega tudi organizacijska forma (finančno samostojni zavod ali komunalno podjetje.
Po uredbi o ftnrnčno samostojnih zavodih (Ur. list FLRJ 51-53) upravlja zavode družbeni upravni organ — upravni odbor, ki je sestavljen iz ene tretjine članov, ki jih voli delovni kolektiv zavoda in dveh tretjin članov iz vrst državljanov, ki jih izvoli pristojni ljudski odbor.
Zastopniki zavodov so bili skoro soglasnega mišljenja, da je sedanja organizacijska forma finančno samostojnih zavodov z družbenim upravnim odborom dobra ter je pokazala tudi določene prednosti nasproti že preizkušenemu načinu delavskega samoupravljanja, posebno v pogledu skrbi upravnega odbora za razvoj komunalne naprave odnosno mreže, cene uslug in dobrega Izkoriščanja zaupanih osnovnih sredstev. Pomanjkljivost pa Je ta, da ni pritegnjen v upravljanje širši krog članov delovnega kolektiva, kar je slučaj pn delavskem samoupravljanju.
Istega mišljenja so bil! tudi zastopniki posameznih občin, ki so se posvetovanja udeležili,
(Nadaljevanje v prib. številki)
Občinski Ifudski odbori
OBČINA UUBLJANA-VIČ
VABILO
na 6. redno sejo ObLO
Na podlagi 38. člena statuta Občine Ljubljana-Vič z dne 18. avgusta 1955., 21. člena splošnega zakona o ureditvi občim in okrajev (Ur. list FLRJ št. 28— 269-55), 7. člena zakona o pristojnostih občinskih ln okrajnih ljudskih odborov (Ur. List LRS št. 26-130-55)
sklicujem 6. redno sejo Občinskega ljudskega odbora Ljubljana - Vič, ki bo v peterk, dne 24. februarja 1956 ob 16. uri v sejni dvorani Tržaška cesta 3-1 v Ljubljani s predlaganim dnevnim redom:
1. Razprava im sklepanje ode-
OBČINA DOBROVA Odredba o zatiranju ameriškega kaparja
Da se sadno drevje obvaruje pred uničenjem po nevarnem škodljivcu — ameriškem kaparju, ki je na območju občine že razširjen, se po odredbi Državnega sekretariata za gospodarstvo, o območju, ki je okuženo z nevarnimi rastlinskimi boleznimi In škodljivci objavljeno v Ur. listu FLRJ. št. 37-55 in na podlagi 33. in 34. člena Temeljnega zakona o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci (Ur. Ust FLRJ, it. 26-54), izdaja Občinski ljudski odbor Dobrova pri Ljubljani nsvVednJo ODREDBO
« isti r nn ju ameriškega kaparja na sadnem drevju.
lu Ln nalogah sveta za gradbene ln komunalne zadeve.
2. Razprava ln sklepanje o odloku o obveznem odlaganju in odvozu smeti in odpadkov iz gospodinjstev in drugih virov.
3 Razprava In sklepanje o odloku o ustanovitvi kreditnega sklada za zidanje stanovanjskih hiš.
4.	Razprava tn sklepanje o odloku o spremembah in dopolnitvah odtoka o dopolnilnih plačah ln položajnih dodatkih delavcev in uslužbencev OBLO Ljubljana-Vič.
5.	Gospodarske zadeve.
6.	Imenovanje nekaterih komisij-
7.	Sklepanje o pogodbi z
Upravo cest OLO Ljubljana za opravljanje javne cestne službe in vzdrževanje cest IV. reda.
8.	Sklepanje o dodelitvi pravice uporabe zemljišč SLP za postavite"/ stanovanjskih hiš.
9.	Personalne zadeve.
10.	Sklepanje o predlogu za sklicanje zborov volivcev na območju Občine Ljubljana -Vič.
Vsak ljudski odbornik sme pismeno predlagati spremembo ali dopolnitev dnevnega reda.
Sejo sklicujem za 16. uro iz razloga, da se omogoči udeležbo odbornikom iz območja Krajevnega urada Brezovica.
Morebitno odsotnost prijavite tajništvu ObLO Ljubljana - Vič, telefon 22-455.
Predsednik ObLO: loba dr. Stefan, 1. r.
vehi po Temeljnem zakonu o varstvu rastlin pred bolehnimi in škodljivci (Ur. list FLRJ. št 26-54).
5. člen
Ta odredba velja takoj.
Predsednik ObLO: Vrhovec Stane 1. r.
OBČINA VRHNIKA
Odlok o skladu za pospeševanje živinoreje
1.	člen
Občinski ljudski odbor ustanavlja sklad za pospeševanje živinoreje na območju občine Vrhnika.
2.	člen
V riclad za pospeševanje živinoreje se stekajo:
a)	prispevki iz občinskega proračuna;
b)	pristojbine, nabrane za umetno osemenjevanje;
c)	prispevki kmetijskih zadrul In drugih organizacij ter za-sebnikov;
d)	tisti del dohodka Mlekarn® Vrhnika, ki je ostvarjen >* pristojbin za osemenjevanj*
3.	člen
Sredstva »klada so namenjena'
a)	za nabavo semena za umetni osemenjevanje:
b)	za nabavo in vzdrževanje Pri' prav za umetno osemeni e v 3' nje;
c)	za nabavo ln vzdrževanje pr0* metnih sredstev, potrebnih zl osemenjevanje;
d)	za poseben dodatek osem6' njevalcu ter za kritje str#" škov za njegovo zaščitno o*' leflco to ostalo opremo.
4.	Men
Sklad upravlja Svet za km e' #' Stvo ObLO Vrhnika. Ta je pool* laščen tudi, da Izda odredbe H tem odloku ter pravilnik o ^ datklih iz sklada.
5.	člen
Administrativno In računov#"' sitveno poslovanje sklada opri#" lja administracija ObLO V:*1' niha.
6.	Člen	,
Ta odlok velja od 1. jan. l*,5t
Predsednik Občinskega LO Vrhnika Janez Brenčič 1. f
Odlok o tarifi pristojbin osemenjevanje In skačnl|l|
Po določbah 2 odet. 15. Čl*j? Zakona o občinskih ljudskih °\ borih je Občinski ljudski od!# Vrhnika na VI. redni seji & 27. Januarja 1956 sprejel
odlok J
o tarifi pristojbin za osemeni vanje ter skočnlnl.
1.	člen	.J
Za osemenjevanje krav »e r v
ča 300 din po glavi za enki'a,, brejost ne glede na število ** menjevamj.
2.	člen	j
Skočnina bdikov znaša 400 ”,
za prvi skok, za nadaljnja % dogo n a do enkratne brejosti po 100 din.
3.	člen	J
Skočnina za meri ase a
500 din za prvi skok. Naduto, skoki do brejosti »o brezp,a i
4.	člen
Skočnina za žrebce dinarjev za prvi skok. ..— 6(K| skoki do brejoertt so brezp18 j
5.	člen	J
Skočnina pripada oskrbo* i
moške živali.
6.	člen
Ta odlok velja od 1. J*1*1 Predsednik
Občinskega 1.0 VrhnJ** Janez Brenčič l. f*
PREDPISI OBČINSKIH LJUDSKIH ODBOROV
1. člen
Vsak lastnik, zakupnik ali uživalec zasebnega ali družbenega zemljišča, na katerem je kakršen koli nasad sadnega drevja (na vrtovih, njivah, travnikih, ozarah, ob cestah itd.), mora obvezno opraviti naslednje zatlralne ukrepe:
1)	Odstraniti mora Iz svojega nasada vsa sadna drevesa, ki so popolnoma alt na pol suha, nadalje drevesa, ki so močno rakova ali napadena od zalubnlkov, vrtnih zavrtačev, kaparjev, posebno ameriškega ati krvavih UŠL
Prav tako mora odstraniti Iz nasada vse suhe. napol suhe ln odmirajoče veje to štrelje.
2)	S krošnje mora iztrebiti
debel ln debelih vej pa odstraniti mah, lišaje, staro skorjo to drevesne gobe.
3)	Odstranili mora Iz starikavih dreves prekomerne visoke Arhove, ki »o za Izvajanje agrotehničnih ukrepov življenjsko nevarni.
2.	člen
Ko se opravi delo, navedeno v členu 1. toč. 1.—3., se mora vse preostalo drevje poškropiti z enim izmed učtnkovltlh odn. predpisanih zimskih škropil.
3.	člen
Škropljenje ge mora opraviti vsako leto v času mirovanja vegetacije t j. od 1. decembra pa do 20. marca.
4.	Člen
Kdor se ne bo ravnal po do-
pregoele ln križajoče se veje, zjločbah tega odloka, bo kužno-
■SSlAf