SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.

rt leta 4 f!4., sa jeden
Po pošti prejeman velja:
Za celo leto predplačan 15 gld., za pol letaj8 gld., za!
mesec 1 gld. 40
V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravnlStvo fin ekspedlelja v ,,Katol. TIskarni", Vodnikove ullee St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v SemenlSklh ulicah St. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne.
Štev. 56.
V Ljubljani, v petek 8. marca 1895.
Letnili XXIII.
Tirolci pred cesarjem.
Omenili smo, da je dne 28. februvarja cesar vsprejel odposlance tirolskega deželnega zbora, ki so mu izročili adreso v kateri ga prosijo, naj kot vrhovni vojskovodja poskrbi, da bodo mogli vojaki zadostovati svojim krščanskim dolžnostim ter se vdeleževati ob nedeljah in praznikih službe božje, ter da naj odredi, da se zabranjujejo mej vojaštvom dvoboji. — Sporočili smo že na kratko plemenit odgovor ljubljenega našega vladarja, vendar se nam stvar zdi tako načelno pomenljiva, da jo v celoti podamo svojim čitateljem.
Deželni glavar grof Brandis je nagovoril cesarja tako-Ie : Vsikdar zvesti Tirolci smo v najtežavnejših časih z ljubeznijo in navdušenjem spoštovali svoje geslo: Za Boga, cesarja in domovino! ter se nismo nikdar branili za to geslo tudi prinašati največje žrtve. Ako je bilo to pot zastopnikom dežele le s težkim srcem dovoliti, da so v pomno-žitev orožne sile v deželi podaljša čas za službovanje deželnih brambovcev, tega sklepa ni obteže-valo pomanjkanje podedovane domovinske vdanosti za cesarja in državo, pač pa gospodarska reva, vsled katere neizmerno trpi naša uboga gorata dežela, bolj nego druge, ki imajo srečo združene biti pod slavnim žezlom Vašega Veličanstva, in zato tudi posebno britko občuti pomanjkanje delavcev.
Pač iz tega vzroka se je do zadnjih let tudi Vaše Veličanstvo po vzgledu svojih slavnih prednikov, pri določevanju, koliko moštva naj v mirnem času daje naša dežela za vojske, milostno in modro oziralo na racmere naše dežele, gotovo velikodušno uvažujoč, da Tirolci v vojski zvesto nadomeste to, kar manj dajo v mirnih časih.
Za potrebno pa se je spoznalo v sedanjih razmerah povišati orožno moč v deželi in mi se vkljub slabih razmer naših hudo zadetih kmetovalcev nismo branili te občutne žrtve. Zato pa imamo trdno nado, da naši sinovi služeči v Vašega Veličanstva vojski ne bodo pozabili prvega in najvažnejšega dela našega gesla: „Za Boga", da se bode njib versko prepričanje varovalo in pospeševalo, da bodo naši sinovi po vzgledu naših prednikov iz tega verskega prepričanja, zajemali navdušenje in moč ako treba zopet kakor nekdaj v Tirolcev preslavnih časih boriti se tudi za »cesarja in domovino".
Ni nam seveda neznano, da je Vaše Veličanstvo v svojem pobožnem čutilu razglasilo modre ua-redbe, da se zagotovi službujočim v Vašega Veličanstva vojski neovirano izpolnjevanje verskih dol-žnostij.
Kar posebno prosimo je to, naj Vaše Veličanstvo skrbi, da se bodo te odredbe tudi izvrševale v onem dobrohotnem duhu. k.;kor so bile izdane, posebno, da se moštvo ob nedeljah in praznikih — tudi mej orožnimi vajami brez prav posebnih nujnih vzrokov vojaške službe ne odvrača od službe božje.
Tudi si ne moremo kaj, da ne bi omenili onega po božjih in človeških postavah obsojenega dvobo-jevanja, ki se še vedno vzdržuje vkljub pameti, veri in zakonu in sicer r toliki meri, da je častnik, ki bi se hotel umakniti nasilstvu dvoboja, kakor to zahteva od njega vest in postava, prisiljen po sedaj veljavnih predsodkih in napačnih pojmih o časti, ali se biti ali pa se odreči svoji službi. Polni zaupanja se obračamo do svojega katoliškega vrhovnega vojnega gospodarja s prepoštljivo nujno prošnjo: Vaše Veličanstvo blagovoli s svojo najvišjo mogočno besedo usta-
viti se tej obžalovanja vredni nerednosti, ki zatira prostost vesti.
Sedaj smo po šegi svojih očetov odkrili svoje srce pred prestolom Vašega Veličanstva. Svoje prošnje priporočujoč Vaši očetovski blagonaklonje-nosti prosimo neomejeno vdani: Mili Bog podpiraj Vaše Veličanstvo vsepovsod s svojo milostjo in svojim blagoslovom.
Ta nagovor tirolskih poslancev je velezanimiv, ker iz njega v krasni podobi odseva starodavna zvestoba Tirolcev s katero so se odlikovali kot nevstra-šeni katoličani in vsikdar zvesti Avstrijci. — Iz cesarjevega odgovora, katerega smo že objavili v listu, povdarimo le to, da je presvitli cesar izjavil svoje soglasje z izraženimi željami tirolskih odposlancev glede posvečevanja nedelj in glede dvobojevanja pri vojakih. Oesar je pa pristavil tudi, da hoče te izražene želje pospeševati po svojih močeh.
Ta izjava presvetlega vladarja je velevažna, ker je sedaj pričakovati, da se bodo dotični vojaški predpisi glede posvečevanja nedelj in praznikov iu glede dvoboja strogo spolnovali. — Gotovo bodo ne le Tirolci ampak vsi zavedni katoliški narodi v Avstriji vsikdar hvaležni vladarju za to izjavo, katera jim daje poroštvo, da zamore tudi vojak v naši armadi v vseh slučajih živeti tako, kakor to od njega zahteva božja in cerkvena postava.
Tržiške razmere.
i.
Iz kranjskega okraja.
Se nikdar preje ni bila v našem okraju tolika nejedinost in razdraženost, kakor zadnji dve leti, ko težko in bridko čutimo mSro, ki nas teži huje, nego
LISTEK
Izza kulis dolenjskega volišča, i.
Z Dolenjskega, 5. marca.
Zadnja državnozborska volitev na Dolenjskem se mi zdi zanimiv vihar z gromom in bliskom, ki pa ne naredi nobene škode, temveč v kratkem in silnem nalivu le zemljo namoči ter — ozračje sčisti.
Nemškutarsko-slovenska koalicija je gromela in pretila s točo. Na njih obzorju se ni posebno bliskalo, ker veliki gromovnik »Slov. Narod" sam je prišel T zadrego in se mu je štrena zmešala; a tem bolj so švigali bliski v pismih ... In kaj je iz tega prišlo? Ploha pijače je namočila zvečer v vihri osušena, žejna grla ter prav lepo sčistila — politično ozračje!
Takoj potem, ko se je raznesel glas, da Šuklje odloži svoj državnozborski mandat, zvedelo se je, da hoče imeti Višnikarja kot svojega naslednika. Večina narodnih mož obeh strank na Dolenjskem pa s tem kandidatom ni bila zadovoljna, ker Sukljetu so politični kozli, katere je prevračal že opetovano na Danaju in doma, omajali vse zaupanje in simpatije. Le-ti so se zedinili v osobi prof Zupana, ki je sprva kandidaturo odklonil, potem pa jo na željo svojih prijateljev vendar-le prevzel.
Pravi »Narodovci", ki slepo prisegajo na njegov evangelij, ustrašili so se Zupana kot kandidata edino
zato, ker nosi — »črno suknjo!" Nekaterim je bilo zaradi tega jako všeč, da se je izprožila kandidatura dr. Vojske. A hudim radikalcem tudi ta ni bil po godu. Zlasti dr. Slane, ki je že od nekdaj eden najservilnejših oprod Snkljetovih, delal je 8 početka strastno za Višnikarja in skušal vse druge kandidate onemogočiti. Zato je pisaril »Narodu", naj ne priporoča niti dr. Vojske, niti Zupana; izmisli naj si koga druzega, ki bi služil kot nekak slamnat mož liberalni slovenski stranki, da bi imela za silo svojega kandidata. „Narod" bi ga bil navidezno priporočal le zato, da bi za njegovim hrbtom tem varnejše delal za Višnikarja! In koga so si izbrali kot slamnatega moža? Po nasvetu dr. Slanca — duhovnika Koblarja! I. Hribar je že pismeno povpraševal zaupne može v Metliki iu drugod, je-li kaj upanja, da bi se posrečil ta manever. To je faktum, katerega noben popravek ne orrže, naj pride od koderkoli. Ako treba, navedemo dotične osebe!
Ta periidna igra z duhovnikoma Zupanom in Koblarjem, katera navadno kujejo v zvezde, zdeti se mora vsakemu neumljiva, kdor položaj pozna. Pojasni pa ga skoro do cela neka izjava dr. Tavčarja, katero je nedavno očitno povedal odličnemu možu katoliško narodne stranke : »Ako se Sukljetova stranka razprši, podedovali jo bomo mi, ne vi; zato moramo skrbeti, dajo sebi nakloaimo iii ohranimo!" Torej Kersnika in tovariše je bilo treba privezati s tem na Tavčarja in drugove, da se podpira Višnikarjeva
kandidatira. Seveda prav očitno in odločno „Narod" tega ni mogel storiti; s tem bi presilno udaril sam sebe po licu. A storil je toliko, kolikor se je dalo; kar iz sramežljivosti ni zapisal naravnost, čitalo se je tem jasneje med vrsticami. Žrtvoval je ,diko kranjske duhovščine, ljubljenca narodovega" — za nemškutarskega vladnega kandidata! A to šc ni bilo dovolj! Tudi po osebi druzega duhovnika iz svoje vrste je hotel poseči, da bi se poigral in pošalil ž njim; a dotični gospodje — vsaj nekateri — so pravočasno uvideli, da to podlo licemerstvo bi se javno pokazalo kot skrajna periidnost. Zbali so se in to stvar opustili.
Radi ali neradi so morali pustiti Zupana kot kaadidata, ki jih je pa spravil s tem — v zagato. Ko bi bil Koblar kandidiral, vedeli so dobro, da ne bi prodrl, ko bi ga bil »Narod" še tako priporočal; a prof. Zupan je bil resen, in zato njim nevaren kandidat. „Crna suknja" utegne zmagati celo v mestih! To je bil njih strah. »Narod" se je udal, drugače ni mogel. Priporočati ga ni hotel, rajše je molčal. Ko pa se je čedalje bolje kazalo za Zupana, pokazal mu je svoje skrite rožičke. Agitiralo se je zoper Zupana le zato, ker je duhovnik. »Narod" se je sicer »podtikal nad njegovim programom zaradi točke o verski šoli, a to je le pesek v oči; saj Ciril-Metodova družba povdarja vedno versko šolo, in „Narod" ji zato ne klubuje. Sploh pa se je tudi liberalni zaupui shod izrekel nekam oprezno za ravno to šolo.

f
plaz, ki se utrga na vrhovih gora ter pokoplje mirna stanišča pridnih ljudij. Obračali smo se za pomoč na vse strani, a doslej brez vspeha. Kdor pozna naše razmere, dobro ve, zakaj so vse naše pritožbe bob v steno. Iu vendar še uismo zgubili zaupanja do višjih krogov, kajti tem mora biti vendar več na miru iu zadovoljnosti celega okraja, kakor na dveh ali treh osebah.
Kakor ste že poročali, je visoka c. kr. deželna vlada z odlokom z dne 11. februvarija razveljavila občinsko volitev v Tržiču, ki se je vršila 30. oktobra 1894 ter zavrgla tudi volilni imenik. Občinsko pred-stojuištvo je dobilo nalcg, naj sostavi nov imenik po izkazu predpisanega davka.
Odlok c. kr. okrajnega glavarstva našteva celo vrsto uepravilnostij, ki so se godile pri zadnji volitvi. Tako je v tretjem razredu vclilo šest oseb, ki niti niso avstrijski državljani. V drugem razredu so volile tri osebe, ki po zakonu niso bile opravičene. Ce torej višje oblastvo samo prizna in konsta-tuje nepravilnosti, zakaj se nam očita in predba-civa, da smo hujskači? Mi smo le iskali svoje pravice, druzega nič. In mi živimo v Avstriji, v pravni državi, kjer sme vsak državljan iskati in zahtevati svojih pravic. Dalje ne bodem našteval, kaj vse počenjajo tržiški matadorji, da bi spravili svoje pristaše v občinski zastop. Le toliko omenjam, da pogosto hodijo v Ljubljano iskat zavetja in sveta, ker jim gre že za uohte.
Občinsko predstojništvo je bilo že pred tedni sostavilo nov zapisnik opravičenih volilcev. Po tem novem imeniku je dobila „stranka reda" tri nove volilce v drugem razredu in tako tudi upanje, da zmaga v tem razredu. Toda kaj se zgodi! Dne 2. marca pride v Tržič gospod okrajni glavar iz Kranja ter ukaže sostaviti nov imenik volilcev, v katerem naj tvrdka Glanzmann & Gassner, ki plačuje vsega davka 2100 gld., ostane v prvem razredu, a tvrdka Mally & Demberger naj iz prvega razreda stopi v drugi razred. Ker ta tvrdka plačuje 1632 gld. davka, zato bodo nekateri naših volilcev potisneni v tretji razred, in zmaga „magnatovu je gotova.
Sicer se po § 17. občinskega reda smemo pritožiti v osmih dneh, a kaj nam bode pomagalo? Po drugem odstavku istega paragrafa bode dotična komisija sostavljena iz župana in štirih občinskih zastopnikov. Da pa ta komisija ne bode vpo-števala naših zahtev, je jasno in umevno. Sicer se moremo tudi proti razsodbi te komisije v treh dneh pritožiti. Toda tu bi še le naleteli.
Po vsem tem je razvidno, da bi naši stranki, pri kateri so večinoma vsi neodvisni trzanje in domačini, roke popolnem zvezane. Kamor se ganemo, naletimo na gluha ušesa, in tako razpora in prepira ne bode konec, dokler smo prisiljeni pomoči iskati pri svojih tožnikih.
Quousque tandem! Mi vemo, kaj smo dolžni, a tudi vemo, kaj smemo tirjati. Jutri več.
Katoliško-narodna stranka se prve dni ni mogla posebno ogrevati za Zupanovo kandidaturo, in to iz čisto umevnih razlogov. Saj je „Narod" še pred kratkim zlorabil njegovo osebo zoper kranjsko duhovščino sploh in zlasti zoper prevzv. knezoškofa. Ko pa se je zvedelo, kako liberalci na skrivnem postopajo z Zupanom, kako rujejo zoper njega samo zato, ker je duhovnik, potem se je odločno postavila zanj, in to tem ložje, ker je bil njegov program najbližji njenemu programu.
Zadnje dni, ko je bila izvolitev g. Zupana že skoro osigurjena, prišla je liberalni slovenski stranki nova pomoč — vlada sama! Za Višnikarjaso se postavili okrajni glavarji. M&rsikedo, ki je bil doslej za Zupana, ustrašil se je te sape in oddal glas Višnikarju, ali pa ostal doma, da se ni nikomur zameril.
Najbolj žalostno vlogo je igral pri vsej tej borbi absolutno narodni „Narod", kateremu so itak načela na prodajo za osebe; najsmešnejšo pa dolenjski rešitelj dr. Slane, kojega smešni „Glasovi" še marsikomu zvene po ušesih. Ta čudak je pred dvema letoma izrekel proti obče spoštovanemu možu, ki se je slučajno razgovarjal z g. Zupanom: „Kedo pa je ta inteligentni.. .?" Ko zve njegovo ime pripomni: „Saj sem vedel, da je ta nekaj posebnega! To je mož, kakeršnih potrebujemo !" In Bedaj, kako se je potil in brusil pete proti njemu z geslom : „Nur keinen Pf....!" Slovenskega ta steber dolenjskega
Politični pregled.
V Ljubljani, 8. marca.
Nova stranka na Češkem. Mladočeški poslanec Iiataj, ki je nedavno izstopil iz mladočeš-kega kluba, sklical je svoje volilce na shod ter |im naznanil vzroke, zakaj da je izstopil iz mladočeškega kluba. Volilci so odobravali njegov izstop in mu pritrjevali, ko je omenil, da treba novo gospodarsko strauko osnovati na Češkem, ako se hočejo gmotne koristi češkega naroda vspešno zagovarjati. Tej novi stranki naj bi bile v prvi vrsti pred očmi gospodarske stvari, na vse drugo naj bi se oziralo še le v drugi vrsti. Vzlasti naj bi se potegovalo za splošno vendar stanovom primemo volivno pravico, po kateri bi bilo najložje pospeševati gospodarske koristi, gledalo naj bi se tudi na to, da se napravi mej Nemci in Cehi premirje, katero naj se porabi za delo na gospodarskem polju. Iz tega pojava se vidi, da so tudi Cehi siti mladočeškega neplodnega kričanja; vidi se pa tudi, da reakcija še ni prava, ker stranka, ki se hoče vspešno postaviti po robu mladočeškim liberalcem, mora se postaviti na pozitivno krščansko stališče. Ker pa nova gospodarska stranka tega ne povdarja, tudi ona ne bo imela trajnih vspehov.
Za framasone! Na tihem, kakor je v koalicijski dobi navada, delajo liberalci za izvrševanje svojih protikrsčanskih idej. Oni g kazenskega zakonika, po katerem so bile v Avstriji pripovedane skrivne družbe, vzlasti framasonstvo je bil, kakor smo že poročali, odklonjen in sicer z 90 proti 51 glasovom. Za predlog dr. Schorna, po katerem naj bi se ta določba v zakoniku ohranila, so glasovali konservativci, antisemiti in nekaj Poljakov; proti temu predlogu so glasovali nemška levica, večina Poljakov, nemški nacijonalci in Mladočehi. — Kakor znano izjavil se je tudi minister Schouborn za to določbo. Čudno je le to, da minister Schouborn ne izvaja posledic iz glasovanja, pri katerem ga je večina poslancev pustila na cedilu. Vidi se iz tega, da načelna verska in narodna vprašanja za vlade koalicije počivajo le takrat, kadar se gre za koristi katoličanov in Slovanov. Kadar se pa gre pozakoniti največjega sovražnika katoliške cerkve, takrat si pa nemški in poljski liberalci vedo poiskati liberalnih zaveznikov tudi pri drugih strankah. Ta dogodek zopet kaže, kako nenaravna je koalicija iz krščanskih in liberalnih elementov, kakor smo vedno povdarjali v našem listu.
Narodni cinizem ni nikjer tako razvit kakor na Mažarskem in se tudi nikjer ne kaže v taki nagoti, kakor v tem nekdaj marijanskem kraljestvu. Tako je zadnje dni mažarski uradni učiteljski list PNeptanitos Sapja" objavil razpis učiteljske službe v slovaški občini Zoror pri Požunu. V uradnem razpisu se naravnost naglaša kot poglaviten pogoj za prosilca, da bo učence pomažaril.
liizmarkovo slavljenje na Nemškem in na štajarskem. Poročali smo že večkrat, s
liberalizma itak na zna, o tem pričajo njegove po sežnji dolge, nemški prikrojene bombamstiške in neslane perijode. Zvezal se je z vsemi znanimi novomeškimi nemškutarji iu po volitvi isti večer je v nemški gostilni slavil zmago s svojimi nemškimi pristaši ter na »radikalna" svoja ušesa vlekel koroške .jodlerje" iz hreščečih grl. Pozno v noč pa so prišli ti kazinoti izzivat in razgrajat v slovensko gostilno.
Ko sta prišla na volišče dva gospoda duhovnika, zaklical je dr. Slane mogočno proti nekemu : „Schauen Sie, aolehe Ideen vertreten Sie!" Svojega šefa vreden učenec je bil njegov koncipijent. Povedali bi lahko žalostne dogodke pri tej volitvi, kako so „vintali" tega in onega.
Drugi je v svoji uadutosti udrihal po značajnih uradnikih : PTi pritepenci, ki so od danes do jutri tukaj, kaj se vtikajo v naše reči". Ta naj pomisli, da bi bila za Novo Mesto jako pelinova brez uradnikov in profesorjev.
Znani dolenjski Šukljetov varovanec je takoj brzojavil baronu Sehweglu o Višnikarjevi zmagi. Tudi to je znak časa. Nekdo je zopet rekel na volišču : „Bedauere, dass sich meine Rudolfsvverter so regierungsfeindlich gezeigt haben".
To in drugo jasno govori, dajezma-gala nemčursko- slovensko- vladno-libe-ralna koalicija. Pjrrhova zmaga, ki v vsej nagoti osvetljuje slovenske liberalce.
(Dalje sledi.)
kako vnemo se pripravljajo nemški (!) Stajarci na proslavo Bizmarkove osemdesetletnice. Namenili so mu posebno kupo, na kateri se bodeta med drugim tudi odsevala grba Slovenjega Gradca in Slovenske Bistrice. Najbrže, da hočejo štajarski Nemci s svojim spominskim daroi., spominjati nas na ono grenko kupo, katero je do »rha natočil Bizmark Avstriji iu katero so morali naš vladar iu njegovi podložni izpiti do zadnje kaplje. Ta kupa pa je bila napolnjena s krvjo Avstriji zvestih in zanjo se do smrti borečih naših vojakov! — Kako škandalozno je to postopanje štajarskih nerešenih Nemcev, kaže posebno to, da se niti nemški državni zbor uradno ne vdeleži te slavnosti in da so nemški na-cijonalno-liberalni poslauci izjavili bojazen, da bi vtegnil v tem smislu stavljeni predlog v nemški državni zbornici propasti; to pa bi bila največja sramota za Bizmarka in njegove čestitelje. Nimamo torej primernih besed, da bi po zasluženju ošibali to ničvredno izdajalsko rovapje nerešenih štajarskih Nemcev.
Kraljestvo v Belgiji v nevarnosti. V Belgiji so razmere med kraljem iu zbornico vedno bolj napete. Vlada je namreč po naročilu kraljevem predložila postavne načrte, po katerih naj bi Belgija v svojo vskrb prevzela Kongo - državo in s tem — milijone in milijone dolga. Socijalistični poslanci so vsled tega po deželi zagnali silen hrup proti katoliški vladi. Katoliški poslanci svesti si svojih dolžno-stij do ljudstva soglašajo s socijalisti v tem, da se Belgiji ne sme naložiti tako breme, ki bi jo postavilo pred državni bankerot. Vlada je vsled teh pojavov uvidela, da ne bo prodrla s svojimi predlogi v zbornici in je naznanila kralju, da mu bode morala izročiti svojo ostavko. Kralj pa je zavrnil ministra predsednika, rekoč: V tem slučaju ne bote vi meni, marveč bom jaz vam izročil svojo ostavko. Ker je v krogih katoliških poslancev vtrjeno prepričanje, da bi katoliška stranka sama sebe končala s samomorom, ako bi to dovolila, zato se je bati pomenljivih sprememb v belgijski državi. Najbrže bode zbornica razpuščena, ako ne vsprejme predlog, tika-jočih se Kongo-države. Gotovo pa je, da jih tudi nova zbornica ne bo vsprejela. Pač. katoliški poslanci v tem oziru ne morejo pravilneje postaviti, kakor delajo, sicer bi pri novih volitvah že sedaj dobili socijalisti večino.
€erkveni letopis.
Apologetični govori.
Tudi sinoči se je napolnila frančiškanska cerkev večinoma z moškimi, ki so pazljivo poslušali P. II u-g o 1 i n a , ki je ta večer odgovarjal na vprašanje : Kaj je človek? Odkod? Cemu? — Okostje govoru je bilo to le:
I. Po telesu se prišteva materijalnemu svetu, ki se pojavlja po negativnem in senzitivnem principu. A Človek ima tudi dušo, ki mu da tudi inte-lektivno sposobnost. — Materijalisti taje dušo in pravijo, da je duša le učinek človeških organov. A duša je žitje, obstoječe samo za-se, popolno imaterijalno, ima um. prosto voljo, je rteumrjoča. Anatomiki iščejo dušo v mrtvem telesu z nožem v roci! Prijatelj me pride obiskat, kadar me ni več doma;. Dokazi:
1.	Jaz mislim, čutim, hočem, ne s telesom, marveč z dušo. Tvarina telesa se preminja, v sedmih letih popolno premeni. Ko bi mislilo telo, zgubil bi se s tvarino vred spomin naukov in dogodkov, a nekaterih dogodkov ne pozabimo, če živimo 100 let.
2.	Duša misli ne le čutne, marveč tudi nad-čutne stvari. Preiskuje zakone, vzroke, namene, nosi v sebi ideje, hrepeni celo po tem, kar boli, čuti, n. pr. mučeniška ali junaška smrt v boju. Možgani ne mislijo, so le orodje, po katerem stopa duša v do-tiko z vnanjim svetom in nasprotno.
3.	Duša sedi,
4.	hoče,
5.	zapoveduje telesu.
II.	Kaj uči vera o početku človeka? Materija-lizem taji božji vpliv na človeka, torej vero in morale. Brez vere ni morale. Materijalizem je pogin družbe, ki slosi na pravicah in dolžnostih vernikov, na pravicah imetja, reda in prostosti. Sadovi mate-rijalizraa. Darvinota hipoteza.
III.	Ce je človek od Boga, je tudi za Boga. Njega torej spoznavaj, njega ljubi! V tej službi ae boš izveličal.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 8. marca.
(Imenovanje.) Državnega pravdnika namestnik v Celju g. Fr. Trenz je imenovan dež. sod. svetnikom pri tamošnjem okrožnem sodišču. Drž. pr&vd-nika namestnik v Novem Mestu g. Ivan Škerlj je imenovan svetnikom pri tamošnjem okrožnem sodišču.
(Častno priznanje.) Voditelj c. kr. državne gimnazije v Kranju, g. prof. Jožef Hubad, objavil je v zadnjem izvestju c. kr. nižje gimnazije v Ljubljani spis o račji kugi. Hitro se je razširil imenovani sestavek ter je vzbudil mej strokovnjaki veliko pozornost. Ribarska društva v Avstriji, Nemčiji, Francoski in Ruski hvalijo v svojih poročilih temeljita raziskovanja našega rojaka in )6 tolmačijo svojemu občinstvu. Tudi strogo znanstveni listi kakor "VVissenschafdiche Rundschau in Natur und Offen-barung 41 zv. 1895 iz peresa profesorja Wiesbaur-ja S. J hvalno govore o njem. Zanima se zanj — kakor je poročevalcu znano — med drugimi tudi duhoviti pisatelj E. Wasmann, katerega vedo ceniti zlasti bralci nemškega lista »Stimmen aus Maria-Laach".
(Slovenski umetnik v tujini,) Naš rojak gospod Jos. Tertnik, sedaj v Opavi, je za 10 let kot prvi junaški teuor angaževan za dvorno opero vDraždanah. Za prvo leto se mu je zagotovilo 13 000 mark.
(Iz Radeč) 7. marca: Pretekli pondeljek je bil pri nas sej in. Zaradi siluo neugodnega vremena je bil, kakor umevno, zelo slabo obiskan. — Tukajšnja obrtna zadruga obsega tri vrste obrtnikov: krčmarje in mesarje, rokodelce, trgovce. Vsaka teh vrst je imela doslej svojega načelnika. Zdaj se dela pa na to, da bode en sam načelnik celi zadrugi. — Predpustnih ščm se letos ni manjkalo. Celo nekateri priletni ljndje so bili tako prismojeni, da so se našemili. Menda mislijo, da bi drugače predpust ne bil minul vredno. — Zima tudi nam ne prizanaša. Snega imamo obilo. Huda se godi ljudem za drva. Včeraj zjutraj ni mogla naša vožuja pošta na Zid. most zavoljo žametov. Železnični promet na hrvatski progi je bil nekaj čassa tudi popolnema ustavljen. Po hribih ljud|e ne morejo nikamor z živino; zato je tudi na sejmu ni bilo skoraj nič. Da otroci, ki so daleč doma, ne morejo redno v šolo, je samo ob sebi umevno. Lansko leto je bilo o tem času po vinogradih že vse obrezano, deloma tudi že okopano; letos se trte iz snega niti ne vidijo. Dal Bog kmalu boljše vreme!
(Drugi koncert »Glasbene Matice".) Skoro v vsakem dosedanjem koncertu »Glasbene Matice" je bila tudi jedna cerkvena skladba. Tej tradiciji ostaja zvesta »Glasbena Matica" tudi pri koncertu dn3 11. sušca. Izvajal se bode namreč, kakor je razvidno iz včeraj ob avljenega vsporeda. iz slavnega Hiindlo vega oratorija »Mesija" mešani zbor s spremlje-vanjem velikega orkestra: »Aleluja! Bog, naš gospod, vladar je mogočen". Oratorij so je prvič izvajal v Dublinu 1. 1741, a zbog svoje divne krasote — »Mesija" se smatra za najboljše delo Hiindlovo — ohranila si je skladba toliko popularnost, da se še dandanes izvaja vsako leto, sosebno po Angleškem. — Piece de resistance koncerta pa bode vsekako prva točka, Dvofdkova simfonij a v D-dur. Velikega pomena je že to, da se je »Glasbena Matica" sploh popela do vrhunca glasbene umetnosti, do absolutne simfoniške glasbe. Prvikrat se bo namreč od slovenske strani in pod slovenskim kapelnikom slovenskemu občinstvu podala simfonija. In pa še kakšna simfonija! V njej se kaže vsa DvcMkova klasiška dovršenost v obliki, njegova na narodno slovensko glasbo oprta izvirnost, njegovo blestečebujno orkestrovanje, sploh njegov veliki, iz sedanjosti nekako v bodoče čase že segajoči genij.
(Za slov. gimnazijo v Celju) vložila je peticijo na državni zbor tudi občina G o m i ls k o v vranskem okraju.
(Slovensko gledališče.) Danes bode druga predstava izvirne opere »Ur h g r o f C e l j s k i«.
(Imenovanje novih kanonikov v Zagrebu.) Iz Zagreba, 4. marca: Ko je lanskega leta meseca julija prispel v Zagreb nadškof dr. Juraj Posilovie, bila je ena prvih njegovih nalog, da popolni izpraz-
njene kanoni.ške stolice pri nadškofijski cerkvi. Mnogo kanonikov je namreč za časa sedisvakanci e pomrlo, drugi pa so vsled starosti tako oslabeli, da ne morejo ali 'pa prav težko opravljajo svoje dolžnosti. Nadškof se je lotil tega težkega posla z vso odločnostjo ter si izbral za nove kanonike najvrednejše in najzaslužnejše duhovne iz cele nadškolije. Vsakdo je mislil, da ta imenovanja zares v kratkem slede, ker so se vsem strankam, ki so se bile v praznih kanouiških kuri j ali nastanile, stanovanja odpovedala ž« v prošlej jeBeui. Ali želja uadškofova se ni izpolnila. Kakor v vsem, tako je v tem pogledu bilo toliko težav, da se niso dale premagati, da se izvede vse po želji cerkvenega uadpastirja. Nesrečna državna politika hoče tudi na cerkvenem polju gospodariti, a ker se je nadšiof temu vplivu vprl, moral je tudi z imenovanjem novih kanonikov za nekaj časa počakati, dokler se vsa zadeva ne more rešiti tako, kakor to zahteva korist same cerkve. Da se še zdaj ne misli na imenovanje kanonikov, je najboljši dokaz, da so se dotične kurije zopet iz-najmile privatnim strankam.
(Novo narodno gledališče v Zagrebu) bode električno razsvetljene. V vsem bode 1410 svetilk napeljanih, med temi 7 velikih na lok. Dva elekro-motora po 4 konjske sile močna, bota gonila venti-latore, in cel6 železni zastor bode elektrika vzdigala in spuščala. V samem gledičču bode velik lestenec s 100 svetilkami v sredini, potem pa še ob straneh 570 svetilk. Druge svetilke bodo postavljene na oder, orchester in garderobo. Najbolj zanimiv del bode električni regulator za oder, kjer brde postavlien, in s katerim se bode mogla ravnati razsaetljava po vsem gledališiu. Tudi se bode mogla prikazovati mesečna svetloba, jutranja zarja, dnevna svetloba itd. Zagrebško gledališče bode v celej avstro - ogerskej državi drugo, v katerem se bode električna razsvetljava rabila v tako velikem obsegu. Dosedaj je samo Rajmundovo gledališče na Dunaju tako vrejeno. Vsa dela bode izvela poznata dunujska tvrdka V. Egger & Comp. po svojem zastopniku J. Reichu.
(V bolnišnico v Kaudiji) so usmiljeni bratje zadnji mesec sprejeli 50 bolnikov; vseh skupaj je bilo 74, od teh je bilo ozdravljenih 41.
(Mesne cene) Meseca februvarja je bilo meso kg. v Kranjski Gori 54 kr., v Poštojini, Bistrici in na Bledu 52, v Kranji, Tržiču, Litiji in v Novem Mestu 50, v Radovljici, Vipavi, Krškem , Ratečah, Višnji Gori, v Smartinem pri Litiji, Zagorju, Zužem berku in v Trebnjem 48, na Jesenicah, v Ribnici in Škofii Loki 46, v Kropi, Senožečah, Kostanjevici, Mokronogu, Vel. Laščah, Kamniku, Mengšu, Kranji in Metliki 44, v Kočevji 43, v Crnomlji in St. Jerneji 40, v Vel. Dolini 32 kr.
(Šote) so lansko leto v 14 občinah ljubljanske okolico narezali 23,780.000 kosov. Tisoč kosov suhe šote tehta 570 kg.
(Goldinarskih bankovcev) so do konca februvarja uničili 50,950.140 komadov; v prometu jih je bilo še 6 933.221.
(Stroški za odvažanje snega v Gradcu) so narasli do 27. febr. na 63.970 gld. 76 kr.
(Pretepač) Jernej Rogelj, ki je pred Božičem dostal petletno kazen, zaradi uboja, je nedavno v neki krčmi v Cešnjicah pri Kranji v prepiru z nožem nevarno ranil M. Zavrla iz Velesovega ter jo popihal.
(Nosljanje — pomoček proti influenci.) V angleškem listu »Times" poroča neki dopisnik iz svoje skušnje, da je nosljati |e tobaka koristno, da se človek ubrani intluence. Ne le on sam, tudi drugi, ki so se po njegovem svetu ravnali in nosljali, niso dobili intluence v krajih, kjer je neomejeno gospodovalo. Ne vemo sicer, ako bo tudi mej nami ta novica pridobila kaj novih gojencev nosljaškega športa, gotovo pa bi bil tega vesel finančni erar, katerega številke kažejo, da se dohodki od te vrste tobaka zuižujejo od leta do leta. Menimo, da smrtno zadeta s tem tudi ne bo neprijetna iufluenca.
Društva.
(Ivatol. del. društvo za Preval je in o k o 1.) Piše se nam: Dasi je hudo snežilo in brila ostra burja, da si le težko mogel na prosto , bil je nedeljski mesečni shod katol. del. društva vendar zelo dobro obiskan. Zbralo se je pri Stekl-u pri Fari
kakih 200 ljudij, med njimi nekateri celo iz daljne Crue iu Možice. — Ko je pozdravil gospod Kolenc navzcče, govoril je najprej g. tajnik Ebner oštrajkih, o katerih je vedno toliko brati po listih. Kazal je, kaj povzročuje štrajke in da za delavca obrode večinoma le slabe učinke. Delavci naj na krščanski postavni podlagi zahtevajo svoje pravice. — Gospod Podgorc je uadaljeval o socijalnem vprašanju, po-jasnjuioč od kod so uastale sedanje žalostne razmere: od razkošnosti, neznosue konkurence, modernega laži-napredka, itd., ki je vzel delu pravico iu čast. Opomore naj stalen zaslužek, za katerega naj poskrbi država po krščanskih postavah. Da le to dosežemo, zato se treba družiti, in skupno zahtevati pravico.
Gospod tajnik Ebner na to še kaže, kako važno je baš v naših časih tudi v javnem življenju izvrševanje kršč. dolžuostij in pripoveduje kako blago-tvorno n. pr. na Dunaju vpliva javno izpovedanje krščanstva na ljudstvo. Opominja delavce, naj se svoje vere vedno zavedajo in jo tudi v javnem življenju kažejo, ter zvesto izpolnujejo vse svoje dolžnosti. — O isti stvari spregovori tudi še g. Podgorc. — Oglasilo se je 29 novih udov. Skupno število udov je sedaj 201.
(A k a d. te h n. društvo »Triglav"- v Gradcu) javlja slavnemu uredništvu, da priredi v soboto dne 9. marca 1895 ob 8. uri zvečer v prostorih »Steinfeldske" pivovarne svoje VI. redno javno zborovanje s sledečim vsporedom: 1. čitanje zapisnika, 2. poročilo odborovo, 3. poročilo odseka za sestavlienje poslovnika, 4. slučajnosti. — Gosti dobro došli! — Gradec, 7. marca 1895. Za odbor: Podlesuik, tč. predsednik. Iv. Zajec, tč. tajnik.
Telegrami.
Dunaj. 7. marca. Cesar je vsprejel danes dopoludne predsedstvo modne razstave, ki se ima 16. t. in. otvoriti, in je natanko izpraševal za posamezne oddelke; obljubil je svoj obisk, če bo mogoče. — Kakor poročajo listi, je bil danes ministerski svet v dvoru pod cesarjevim predsedstvom. Navzoči so bili vsi ministri.
Dunaj, 7. marca. W. Allg. Ztg poroča, da so morali vmestiti državnega poslanca Tausche-ja zaradi umobolnosti v neki zasebni zdravilnici.
Dunaj, 7. marca. Vojvoda Connaughtski se je pripeljal semkaj ob 2. uri 50 minut. Pričakovali so ga cesar, nadvojvodje, angleško poslaništvo in drugi. Cesar mu je segel v roko in ga prijazno pozdravil. Peljal se je ob cesarjevi strani na dvor. Pri današnjem dvornem obedu so bili navzoči: Vojvoda Connaughtski, nadvojvoda Karol Ludvik in Ludvik Viktor, vojvoda Cumberlandski. princ Filip Koburški, minister Kalnoky, in osobje angleškega poslaništva.
Dunaj, 7. marca. Lokalna železnica Liesing-Kaltenleutgeben in Modling-Hinter-bruhl, dalje proga Dunajsko Novo Mesto-Oedenburg nič ne vozi zaradi žametov. Tovorni promet na progi Zidani most-Sisek se je zopet pričel.
Dunaj, 7. marca. Dopoldne se je otvo-ril f>. agrarni shod vpričo poljedelskega ministra, zastopnikov vlade in raznih društev. Podpredsedniku Doblhoffu je odgovoril poljedelski minister, da se bo vlada ozirala na shodove želje. Omenja postavodajavno postopanje vlade. Poljedelstvo je temelj cesarstvu. Predsednik Lobkovic se spominja r. nadvojvode Albrehta. Potem prične shod dnevni red.
Praga, 7. marca. V tajni obravnavi so bili danes obsojeni tisti zatoženci iz omla-dinske pravde, kateri so bi za toženi, da so obrekovali policijskega komisarja Olieča, češ, da jim je napredne izjave podtaknil in ponaredil njihove izjave pri preiskavi. Obsojeni so bili: Jos. Cerak, Jos. Novak, Fr- Nedved, Jaroslav Minjovsky in Al. Vencel po 6 mesecev navadne ječe z običajnimi posti. Zatoženec Fr. Legner je bil zatožbe oproščen.
črnovci, 7. marca. Promet se je zopet pričel na vseli progah lokalne železnice.
Tešin. 8. marca. Včeraj so je pričela sodnijska obravnava proti Stojalovskemu zaradi razžaljenja cesarja in zaradi hujskanja proti oblastvu.
Najbolje priporočena	Menjalnica bančnega zavoda	Wiei\9
za preskrbljenje vseh	»»	O	___
Schelhammer & Schattera sdSr
Budimpešta, 8. marca. Zbornica poslancev je vsprejela proračun z 222 proti 166 glasom.
Beligrad, 7. merca. Ob obletnici, ko se je proglasilo kraljestvo, je sprejel kralj Aleksander čestitke vlade in iz cele dežele. Tudi kralju Milanu je vlada brzojavno čestitala. Kralj Aleksander je v svojem odgovoru povdarjal, da popolnoma zaupa vladi.
Rim, 7. marca. Laška mornarica in pehota se v preoejšnjem številu vdeleži pogreba rajnega vel. kneza Aleksija. Župan po-zivlje v posebnem razglasu prebivalstvo, naj pokažejo svojo žalost zavoljo njegove smrti.
Rim, 7. marca. Ladijevje, katero odhaja v Kiel, bo kakor so čuje, poveljeval genovski vojvoda na ladiji „Savoja".
Neapelj, 7. marca. Cesarica Elizabeta je dospela semkaj na ladiji „Miramar"-u.
Petrograd, 7. marca. Veliki knez prestolonaslednik je včeraj iz Batuma odplul z ladijo „Polarsternu-om v Algir. — Prejšnji minister Višnjegradski je nevarno zbolel.
Peterburg, 8. marca. Veliki knez pre-stolov-naslednik se je skrcal na ladiji v Ba-tumu, ter nastopi pot po sredozemskem morju.
Pariz, 7. marca. Vojvoda Jules de Noailles je danes umrl. — Neosnovana se je pokazala trditev „Estaffette", da je nemški poslanik grof Munster naznanil ministru zunanjih zadev, da se Nemčija ne bo udeležila pariške razstave leta 1900.
Wilhelmshaven, 7. marca. Zaradi nemirnega morja ni mogel cesar izstopiti v Helgolandu, kot je nameraval, marveč se je peljal dalje proti Cuxhavenu. Poročila mu donašata dve torpedni ladiji.
Madrid, 7. marca. Kraljica se vedno bolje počuti.
London, 6. marca. Admiralstvo priob-čuje utemeljevanje proračuna za mornarico za leto 1895/96. Troški bodo znašali za 1,334.900 funtov šterlingov več, nego leta 1894/95. Predlaga se, naj se popravijo štirje križniki, jedna prve in dve tretje vrste, in 20 torpednih ladij. Dalje naj se gibraltarski molo podaljša in dowerski pristan naj se po-popolnoma dozida v topni pristan.
London, 7. marca. Brzojavka Worldu iz Kingstona na JStmaiki javlja, da je v severnih krajih haitske republike počila vstaja.
Shanghai, 7. marca. Kakor poročajo listi, je tretja in peta japonska divizija napadla dne 4. t. m. zjutraj Niu-čvang. Kitajci so bežali; po malem so jih Japonci razgnali in ob 11. uri po noči popolnoma premagali. Kitajci imajo 1880 mrtvih in ranjenih ; izgubili so 80 topov in mnogo streliva; 600 Kitajcev je vjetih. Japonci so izgubili 200 mrtvih in ranjenih.
Listnica vredništva:
Gosp. dopisniku iz Zagorja: Vašega pojasnila glede dopisa iz Zagorja dd. 5. marca t. 1. ne priobčimo , ker se ta dopis ni dotikal nobene osebe. Ako pa ima vkljub temu kedo kaj proti dopisu, obrne naj se na vredništvo, ki je jedino odgovorno za to, kar se v listu objavlja.
Umrli so:
6. marca. Liza pl. Jarolym, zasebnica. 63 let, Kravja dolina 11, spridenje jeter.
o o	CM	Stanje		Veter	Vreme	> a g 'E „ *
opazovanja		Lrtkomera t mm	toplomere po Celsiju			■S s s a * a
7	7. u. zjut. 2. a. pop. 9. s. sveč.	730-7 7310 732-9	-7-4 12 -3-0	si. vzh. si. zap.	oblačno n	0 00
Tujei.
6. marca.
Pri avstrijskem caru: Hejda iz Lvova. — Sovak ii Pottendorf-a.
Pri Juinem kolodvoru: Skuk z Reke. — Karlič iz Slavonije. — Weisskopf z Dunaja. — Andonin iz Rumunije.
—	Ilarden, Gesse iz Berolina. — Schleuz z Reke.
6. marca.
Pri Mfona: Krauss, Noel, Luzzatto, Broek z Dunaja.
—	Beck, VValazk iz Beroljna. — Fischer, Vaezony iz Budimpešte. — pl. Hoflmann iz Ljubljane. — Christophery iz Lino*.
—	Trost iz Beljaka. — T. pl. Rinaldini iz Trsta.
Pri Maliiu: Kohen, Abeles, Rothholz, Ferenezy, Kohn, Flaschner, Bachmnnn, Hanswald, Leviš, Fischl z Dunaja. — Blau, Gemelli, iz Trst*. — Kooh iz Gradca. — Kuster iz Celja. — Štefan iz Budimpešte. — Jager iz Tržiča.
Pri Jutuem kolodvoru: Ungar z Reke. — Hange iz Spije ta.
Pri avstrijskem caru: Gabrovšek iz Trsta. — Južnar iz Zagorja.
Vremensko sporočilo.
Srednja temperatura —3-1" za 5-4* pod normalom.
Zahvala.
163 1
Za premnoge dokaze sočutja, kateri so nam došli ob bolezni in smrti našega iskreno ljubljenega soproga, oziroma očeta, brata in svaka, gospoda
Valentina Plehan-a
in za neštevilno udeležbo pri pogrebu izrekamo prisrčno zahvalo znancem in prijateljem od blizu in daleč, zlasti iskreno zahvalo darovateljem vencev, gg. pevcem slav. društva »Ljubljana" za nagrobnico, najbolj pa še onim, kateri so nas tolažili ob najtužnejšem času bolezni sedaj v Gospodu počivajočega rajnika.
V Ljubljani, dne 8. marca 1895.
Žalujoči ostali.
Eksekntivne dražbe.
Jakoba T e r p i n a iz Žiberš posestvo (3650 gld.) dne 23. marca in 25. aprila (ponovitev) v Logatcu.
Antona D r a p a iz Vel. Cerovca (radi 4 gld.) posestvo (1361 gld.) dne 28. marca in 30. aprila v Novem Mestu.
Roka K o k I i č a iz Birčne Vasi (radi 4 gld.) posestvo (1312 gld.) dne 26. marca in 30. aprila v Nov. Mestu.
Fr. Medveda iz Pake (radi 7 gld.) posestvo (270 gld.) dni 26. marca in 26. aprila v Novem Mestu (vse tri po dr. Slancu).
Urha A r h a iz Dragovšeka zemljišče (200 gld.) dne 26. marca in 26. aprila v Litiji.
Jak. Kovača z Brezovice (terjatev 50 gld.) posestvo (3370 gld.) dne 17. aprila in 18. maja v Ljubljani,
Jakoba L e v a t e k a z Gore (terjatev 52 gid. 56 kr.) posestvo (1914 gld. 50 kr.) dne 16. aprila in dni 18. maja v
Ribnici.
Fr. Rojoa in Uršule Viršek iz Stranske Vasi zemljišča (177 gld. 50 kr., 150 gld. in 62 gld.) dne 2. aprila in 2. maja v Žužemberku.	(
Javna zalivala.
Blagorodni gosp. Matej P a k i ž , posestnik in trgovec v Ribnici, podaril je tukajšnji ljudski šoli dva jako praktično in ukusno izdelana računska stroja domačega fabrikata. Za prelepi in dragi dar se tem potom najtoplejše zahvaljujem ter tirmo radi reelnosti sovodstvom najtoplejše priporočam.
V R i b n i e i, dne 7. marca 1895.
Št. Tomšič,
šolski vodja.
36 12-9
Ivan Kregar,
lzdelovatelj cerkvenega orodja ln posode '
i
v Ljubljani,
Poljanska cesta št. 8
poleg Alojzijevišča
dovoljuj« si opozarjati vele«, duhovščino, cerkvena predstojniStva in cerkvene dobrotnike na svojo dobro urejeno
| pasarsko delalnico J
zagotavljajoč, da bode vselej postregel le z dobrim trpežnim blagom, natančnim in zanesljivim delom • po možno nizki ceni. Naročila izvrševal bode kot , doslej po vposlancm uzorcu ali lastnem okusu in načrtu.	•
JPrisnalna pisanja so na razpolago. *
4
Izvršeno blago pošilja skrbno zavito poštnina prosto.
i
Lekarna Trnk6ozy, Dunaj, V.
Protinski cvet
ali
cvet zoper trganje.
Steklenica 50 kr., 12 steklenic 4 gld. 50 kr.
Odločno najboljše mazilo zoper trganje po udih, bolečine v rokah, nogah, v križu ter v živcih, otrpnele ude in kite itd.
Dobiva se pri 566 19
JJbaldupl. Trnkoczyju
lekarnarju v Ljubljani.
Pošilja se z obratno pošto.
Lekarna Trnk6ozy v Gradou.
S

St. 5757.
Razglas.
148 3—2
V zmislu § 15. občinskega volilnega reda za deželno stolno mesto Ljubljano (zakon z dne 5. avgusta 1887. I. štev. 22. dež. zak.), se javno naznanja, da so
imeniki volilnih upravičencev za letošnje dopolnilne volitve v občinski svet
sestavljeni in da se smejo od danes naprej skozi 14 dni tukaj pregledovati in proti njim vlagati ugovori.
O pravočasno vloženih ugovorih bo razsojal občinski svet.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 1. marcija 1895.
Dunajska t> o r
z ».
Dn* S. maroa.
Skupni državni dolg v notah.....
Skupni državni dolg v srebru.....
Avstrijska zlata renta 4%......
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron .
Ogerska zlata renta 4 %.......
Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .
Kreditne delnice, 160 gld......
London vista...........
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj.
20 mark............
20 frankov (napoleondor)......
Italijanski bankovci........
C. kr. cekini...........
101 gld.		—
100		95
125		10
101		35
124		05
99		10
1064		—
388		25
123		40
60		35
12		06
9		79
46		60
5	n	80
Dn6 7. maroa.
4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . .	151	gld.	25	kr.
5% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .	165	„	—	„
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....198	B	50	„
4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron	99	„	40	„
Tišine srečke 4%, 100 gld..............152	„	75	„
Dunavske vravnavne srečke ■ . . .	133	„	75	„
Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . .	108	„	40	„
Posojilo goriškega mesta.......111	„	25	„
kranjsko deželno posojilo.....—	„	—	n
Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4%	99	„	80	„
Prijoritetne obveznice državne železnice . .	225	„	—	„
„ „ južne železnice 3% .	174	„	50	„
„ „ južne železnice 5% .	131	„	50	„
„ „ dolenjskih železnic 4%	98	„	50	„
Kreditne srečke, 100 gld........199 gld. 50
4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	160
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	18
Rudolfove srečke, 10 gld.......23
Salmove srečke, 40 gld........71
St. Gendis srečke, 40 gld.......73
Waldsteinove srečke, 20 gld......51
Ljubljanske srečke.........25
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. .	172
Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v.	3440
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . .	535
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	108
Dunajskih lokal, železnic delniška družba .	84
Montanska družba avstr. plan.....84
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	169
Papirnih rubljev 100........132
75
75
50 50 50
27
.,iimiMmtmmimMiMiKnmmmmamam
h	Nakup ln prodaja "£S
tj vsakovrstnih driavnlh papirjev, irečk, denarjev itd. [t Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanjs jjj	najmanjšega dobitka.
K u I a n t n a izvršitev narodll na borzi.
Menjarnična delniška družba
„11 B R C U «"
Nfollzeile it. 10 Dunaj, Mariahilferstrasse 74 B.
Pojasnila Mt v vseh gospodarskih in tnaninih stvareh,
potem o k u runih vrednostih vseh špekulaeijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visooega obrestovanja pri popolni varnosti MF~ un loženlh glavnlfi,
Izdajatelj: Dr. Ivan Janeiič.
Odgovorni vrednik : Andrej Kalan.
Tisk ..Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.