Spedlzlone tn abbonamento postale. — Poštnina plačana v jotovinL Leto XXII., št. 18 UpravmStvo: Ljubljana Pucdnljeva unča i — relefoD «> 31-22, 31-23, 81-24 _nseratm oddelek: Ljubljana Pucclnl-jeva ulica 5 — Telefon 31 -Z&, S1-2S Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 3t- 42 Računi pri poŠt iek. zavodu: LJubljana 4t- 17.74« IZKl-J iASlUfSTVU ta ogla- se iz K-T. Italije in inozemstva Ima CJniooe Pubbliritš Italiana S. A« Ifflano LJubljana, četrtek $. iebruarja 1942-XX Cena cent. 78 izhaja vsak lan razen ponedeljka Naročnina zna&a mesečno L 12.— za inozemstvo pa L. 22.80 Uredništvo: Ljubljana, fuccimjeva ulica fttev. ft. telefon 31-22. 31-23. 31-24 Rokopisi se ne vračajo CONCESSION AKiA CSCLUSIVA per la pubbltcita dl provenlenz« italiana ed estera: Unione PubbllcitA Italiana S. A. Milano Nsfla rigione di Derna Torze indiane che proteggevano la ritirata Inglese dura-meate battute — Continui bombardamenti dl Malta II Quartiere Generale delle Forze Ar-mate eomunica 'n data di 4 gennaio 1942-XX il seguente bollettino di guerra No. 613: Forze indiane incaricato di proteggerp la ritirata inglese nella Cirenaica Orientale sono state duramenic battute. L' avanzata delle truppe deli' Asse ap-poggiata vigorosamente deli' Aviazione prosegue verso la Regione dj Derna. Reparti dell'arma aerea tedesca hanno bombardato appreslamenti bellici, aviori-messe e depositi di Malta. Incendj ed es-plosioni sono state osservati sugli obietti-vi ripetutamente colpiti. V pokrajini Dtrne Indijske čete, ki so krile angleški umik, hudo poražene Stalno bombardiranje Malte Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil 4. februarja naslednje 613. vojno poročilo: Indijske čete, ki so imele nalogo, da oi zavarovale angleški umik v zapadni Cire-naiki, so bile hudo poražene. Čete osi, ki jih učinkovito podpira letal stvo, napredujejo v pokrajino Derne. Oddelki nemškega letalstva so bombardirali vojne naprave, letalske lope ln »kla dišča na Malti. Na ciljih, ki so bili ponovno zadeti, je bilo opaziti požare in eksplozije. Napadi na Malto Rim, 4. iebr. u. Vesti iz Kaira kažejo, da se silni letalski napadi na Malto nene. homa nadaljujejo V ponedeljek je bila Malta 10 krat alarmirana. (Le Ultime Notizie.) Nemški tisk o angleških porazih v Libiji Berlin. 4. febr. s. Nemški tisk mnogo razpravlja o bojih v Libiji in odločno zavrača nekaj argumentov sovražne propagande, ki jih je izkopala napol iz pozabe, da bi opravičila najnovejše angleške neuspehe. »Lokalanzeiger« beleži, da se sovražna propaganda obrača k stari pesmi, da bi opogumila svojo javnost, ki je še konsternirana spričo poraznih vesti iz severne Afrike, in da bi nekako opravičila te sramotne neuspehe. Pri tem se izgovarja na pomanjkanje 'oinih potrebščin, ki naj bi jih bila vojslca Auehinlecka imela premalo na razpolago. Tist opozarja. da tudi angieška javnost takih nadomestkov ne more sprejeti za resne, ker so v nasprotju z vsem onim, kar je izjavil Churchill ob pričetku angleške ofenzive ki naj bi jo bili skrbno pripravili. Živahni boji na vzhodu Bombe na zapadno Anglijo - Nadaljnji uspehi v severni Afriki Iz Hitlerjevega glavnega stana. 4. febr. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje vojno poročilo: Živahni boji na vzhodnem bojišču. Bojna letala so bombardirala v pretekli noči pristaniške naprave v južnozapadni Angliji. V severni Afriki so bile poražene in vržene i7aj indijske sile, ki so jih posta- Prevratno gibanje v Južni Afriki Rim. 4. febr. s. Južnoafriška vlada je zelo v sikrbeh zaradi prctiangleškega pokreta in ga skuša zajeziti s celo vrsto izjemnih odredb. Včeraj so bili izdani novi ukrepi. Ustanovljenih je bilo več posebnih sodišč, ki bodo pristojna za siabotažne in druge prestopke, umore in vse zločine proti Imetju države ali posameznikov, sik r i vanje orožja kakor tudi vse pc^kuicne in izvedene napade na ljudi. Laurcnzo Marquez, 4. febr. Si. Pokret za neodvisnost Južne Afrike se vedno boli širi. Senator Vanzvl. ki pripada Herenkovi stranki je v senatu predlagal, naj se južnoafri-šika zveza loči od angleškega imperija in osamosvoji kot neodvisna republika. Novi pokret izvira iz borbene stranke dT. Malana. v kateri se zbirajo po večini bursJci elementi. Svojčas je hurskemu pokretu pripada! tudi general Hertzog ki velja za glavnega nasprotnika generala Smuthsa Pokret s»e ;e v zadnjem času v borbi proti angle-ške-mi gospostvu močno ojačil. O tem priča io tudi najnovejši atentati, ki so povzročil' v Tnžni Afriki mnogo vznemirjenja. Stockholm. 4. febr. s. »Dagens Nvcheter« poročajo o novih sabotažnih dejanjih v J;<žni Afriki V Johannesburgu je v uredništvu lista »Ratiivorls« eksplodira' peklenski strni. Policiia sri na vse načine prizadeva da bi izsiledila atentatorje. Angleške vojne ladje v Ameriki v popravilu Berlin, 4. febr. u Mornariško tajništvo v Washingtonu je objavilo, da so znašali v času od septembra 1. 1939. do konca leta 1941 izdatki za popravljanje anglekih vojnih in trgovinskih ladij v ameriških ladjedelnicah skupno 944 milijonov dolarjev Prav ta znesek sam najbolje kaže, kako veliko škodo sta osna mornarica in letalstvo prizadela sovražnemu brodovju. Sedaj popravljajo v raznih severnoameriških ladjedelnicah 45 angleških vojnih ladij, po. leg tega pa še mnogo trgovskih ladij, ki so bile poškodovane z bombami ali torpedi. j[Ultime Notizie.) Nezmanjšana japonska ofenzivnost Japonci pripravljajo splošen napad na Singapur tako s kopnega kakor z morja Za priprave so rabili 5 mesecev in Auehin-lecku so dali na razpolago izdelke vse angleške in ameriške vojne industrije, kar jih je bilo produciranlh v enem letu. V resnici so se angleške čete znašle skoraj brez orožja, toda to je treba pripisati sijajni strategiji italijanskega in nemškega poveljništva in nedosežnemu pogumu osnih sil, ki so v prvem času svoje ofen ■ žive uničile 260 tankov. 814 oklopnih avtomobilov. nešteto topov in drugega orožja ter med drugim ujele 9000 ljudi. Prav to pa je bilo v obrambnem načrtu, kakor si ga je sijajno zamislilo poveljništvo osi. Naravnost smešne se zde sedaj »Timeso-»^e« fraze, s katerimi je še pred mesecem izzval navdušenje v angleški in ameriški javnosti. Tako je »Times« tedaj dejal, aa so »fašisti v pasti, da je plen že v mreži, da se osa bori le še, da ne bi bila uničena«. Pozabili pa so. da je osa ohranila svoje želo, ki ga sedaj grenko občutijo. »Miinchner Neueste Nachrichten« beležijo, da rimski krogi na različne načine komentirajo najnovejši razvoj položaja v Libiji. Predvsem opozarjajo, da se general Cunningham, ki je v glavnem odgovoren za ponesrečeno bitko pri Sidi el Rezeu, izgovarja na angleško vojno brodovje, ki mu ni uspelo izvesti velikega napada od zapada in vzhoda, s katerim naj bi se bil promet med Libijo in Italijo popolnoma prekinil. Ta neuspeh je pripisati v prvi vršiti budnosti pomorskih iin letalskih sil osi, potopitvi oklopnice »Barham« in napadu italijanskih torpednih čolnov na aleksandrijsko luko. Sile na kopnem so spričo tega. ker se niso mogle opirati na pomorske sile. že v prvih dneh utrpele tolikšne izgube, da niti z ojačenji iz Ira- j ka in Irana niso mogle prodreti dalje ka- j kor do področja okrog El Ageile. ; vili za kritje britanskega umika. Skup;ne nemških bojnih letal so bombardirale koline motornih vozil na področju okrog Tobruka kakor tudi skladišča sovražnih vojnih potrebščin pri Marsa Matruhu. Letalski napadi na letalska oporišča, postojanke protiletalskega topništva in druge vojaške naprave na otokih Malta in Gozzu so se nadaljevali. Turška zunanja politika nespremenjena Ankara, 4. febr. u. Ministrski predsednik je imel po radiu govor o turški zunanji politiki, v katerem je med drugim izjavil: O naši zunanji politiki smo se odločili že ob pričetku svetovne krize. Ta politika se opira na nacionalno zavest. Doslej se v ničemer ni spremenila Listi živahno komentira-'o govor predsednika vlade in odobravajo, da se Turči. ja ne bo odrekla svoji nevtralnosti, čeprav ji vojno stanje v soseščini nalaga gospodarska bremena, ki jih je težko prenašati. V gospodarstvu so se pojavile špekulacije, proti katerim pa je vlada že izdala stroge represivne ukrepe. Nekaj listov tudi poziva prebivalstvo, naj prostovoljno omeji svojo potrošnjo. Listi pozivajo obenem kmetovalce, naj v čim večji meri pospešijo vse panoge svojega gospodarstva. (Ultime Notizie.) 18o rudarjev zasutih Tokio, 4. febr. d. V pokrajini Gampguši se je v nekem premogovniku pr petila huda nesreča, pri kateri je izgubilo življenje 18D rudarjev. V enem izmed rovov rudnika, ki se v razdalji približno 1 km razprostira pod morskim dnom, se je porušila podpo na galerija in so bili vsi rudarji na dotičaem mestu podsuti. Plazovi v Švici Bern, 4. febr. d. Za vasjo Gurtncllen v švicarskem kantonu Uri se je vid snežni plaz, ki je zasul 12 hiš. V vasi Backen. ied je prav tako snežnj plaz zasul del naselja. Reševalci so izpod snega odkopali 7 trupel ponesrečencev, med katerimi je bilo troje otrok. Snežni viharji v Turčiji Ankara, 4. febr. d. Turčijo so zajeli silni snežni viharji V pokrajini Ciamkiri je snežna plast ponekod dosegla viSino 2 m. Pi«i vasj Curuvlran se je vdrl plaz, ki je zagrnil 7 stanovanjskih hiš. Pri nesreči je našlo smrt 12 prebivalcev, večje število pa je bilo ranjenih. Sanghaj, 4. febr. d. V topniškem dvoboju, s katerim se je pr.čela poslednja faza v borbi za Singapur, je v torek popoldne zavladalo relativno premirje. Japonci, ki so obstreljevali trdnjavske naprave na singapurskem otoku so deloma ustavili ogenj svojih težkih topov, tem bolj pa je aktivno nad S ngapurom japonsko letalstvo, ki je v torek ves dan v neprestanih valovih bombardiralo Singapur ter oko-lišne vojaško važne objekte. Japonci so pričeli na južni obali Johora zbirati močne oddelke svoje pehote. V vojaških krogih računajo, da značj prekinitev japonskega topniškega obstreljevanja Singapura samo kratek mir pred viharjem. Računajo, do bo v najkrajšem času sledil glavni japonski sunek protj Singapuru in sicer hkrati s kopnega preko ožine med Singapurom in mestom Johore Bahru. kakor tudj z morske strani, kjer so bržkone posegla v borbo japonska vojna mornarica. Singapurska posadka si prizadeva s topniškim ognjem dokončno uničiti ostanke nasipa, ki je spajal Singapur z malajskim polotokom, japonski oddelki pa to zvezo obnavljajo. Eden izmed zadniih je tik pred razstrelitvijo tega nasipa zapustil Singa- Obs mne Japonci imajo v Birmi Tokio. 4. febr. (Domei.) Z nekega letalskega oporišča javlja dopisnik japonske poročevalske agencije: Leta'a japonske vojske so 3 februarja dopoldne kakor tudi popoldne pre*cnet;la sovražnika z nenadnimi nanadi na letali:če Toungoo. ki ie približno 250 km se\ erno od Ranguna. Japonsko letalstvo ic pri tem uničilo 4 sovražnikova lovska letala in neko nadaljnje letalo velikefa tipa na tleh. Več sovražnikovih lovskih letal ie zbežalo č;m je opazilo japonska letaila. Vsa japonska letaka so se vrni1'a na svoje oporišče. Japonski letailski oddelki so nato izkoristili ugodne pogoje in so 3. februarja ob lunrnem svitu dvakrat nenadoma nar*idli sovražnikovo letališče severno od Rancrac::ah nad Birmo v njenem vzhodnem de'u že doce'a izvojevalo premo? v zraku Kakor sie ie zvedelo <- pristojnega japonskega vojaškega mesta. so t.vkoj po okupaciji Monilmeina pristali na tam-ka i "ti jem letaiHšču močni cddelki japonskega armadnega letalstva, ki seda' učinkovito podpiralo ot>eraci;e i'"pon Sikih čet v ofenzivi na kopnem. V Birmi ima seda i japonsko letalstvo na razpo'a«*o tri letalska oporišča namreč Moulmcin. Tavoy ni Victoria Pont. Bangkok 4 febr. d Prva izčrpna poročila o japonski okupaciji Moulmeina v Birmi javljajo, da se je napad japonskih čet na mesto pričel 30. ianvarja zvečer Po- borbi, ki je trajala tudi še naslednjega dne so iaponski oddelki mesto v ce'oti zajedli. Prvi japonski oddelki so vkorakali v Moul-mc:n po ogorčenih bo-bah. ki so tra aile vso noč 30. januarja. V Moulmeinu so Japonci zasegli bogat vojni p'en. med katerim je b:'-> po'eg orožja tudi obi'c vsakovrstnega drugega blaga za oskrbovanje vojske. Mej orožjem je padlo v j-ar-on4ct roke 150 raznih motornih transportnih vozil 300 strojnic metalcev min. 5 protiletalskih topov pur 68 letni sultan države Johore, ki se je iz Sngapura preselil skupaj s svojim sinom v rez denčno palačo Johore Bahru. Pred odhodom je sultan izjavil, da ga smatra prebivalstvo njegove pokrajine kot svojega očeta ter da mora biti v tem težkem trenutku ostati v njegovi sredi. Tokio, 4. febr. d. Britansko topništvo v singapurski trdnjavi obstreljuje višine jugovzhodno od Johore Bahruja, kjer so japonske postojanke. Vojni dopisnik lista »Asahi«, ki poroča o tem delovanju angleškega topništva, javlja nadalje, da je sin-gapursko topništvo namerilo svoj ogenj tudi na področje cestnega nasipa, ki vodi s kopnega v Singapur. Dopisnik japonskega lista pripominja, da si singapurska posadka na ta način prizadeva preprečit:, da ne bi japonski oddelki izvršil- potrebnih popravil na cesti, ki prihaia v poštev za napad japonske pehote na Singapur Tokio. 4. febr. s Z malajskesa boj šča poročajo, da je pomorsko oporišče v Se-lektaru popolnoma izumrlo. Ladje so oporišče zapustile. V luki Kepelu. ob južni obali singapurskega otoka, pa so japon-?k: izvidniki opazili 26 ladij različne to-naže. akcije v že tri letalska oporišča in 1 lahko bombniško letalo 150 britanskih vojakov je bilo ujetih. Angleži so no svojem unrku iz Moulmeina trdili, da jc bila evakuacija mesta izvršena v redu in da *e bio odnelian na varno ves voini material in živež Te britanske trditve so z gornjimi japonskimi na-ve Ibami jasno ovržene. Pri dosedanjem prodiranju v Birmi so Jar-onci v sovražnikovi obramb na'tteli no večini na ind: jskc čete. Prakt čno se Japoncem be'c čete na nobeni točki niso postavile v bran Dos'ej sc tudi ^e nikjer v borbah niso pojavile na sovražn' strani čung-kin'ike čete. marveč same prostovoljski oddelki domačega kitajskega preh:valstva. v koliikoT živi v Birmi, borbeni diih teh čet pa je zelo silah. V japonskih voia"kih krogih v zvezi z dosedanjimi usnehi japonske ofenzive v Birmi z'asri tudi nagla "a jo da so v teku svojega prodirania od Kawkareika p.i do Moulmeina japonske četo večino svojih nandov izvrgle ponoči. V japonskih vojaških krorih pnVfjnvnjajo. da so h:!e jar-on4.-e čete posebno trenirane za take nolne borbe. Nov angleški umik Bangkok, 14. febr. d. V Birmi se po današnjih informacijah iz Ranguna razvijajo borbe severnozapadno od reke Sahven in je njihovo središče kakih 50 km severno od Moulmeina. Pred prehodom japon-sk h čet preko reke se je med Japonci in britanskimi četami razvil dokaj močan topniški ogenj. Britanske čete so se na vseh tečkah že umaknile na zapadni breg reke Salvven. Oipckllc kitajskih čet iz Birme Tokio, 4. febr. u. »Niči-Niči« poroča, da je čungkinško poveljništvo spričo nezadovoljstva z angleško in ameriško strategijo, ki daje Atlantskemu oceanu prednost pred Pacifiškim, o lpckl calo kitajske čete iz Birme, ki so imele nalogo priskočiti Angležem na pomoč. Pristaši Anlgležev in Američanov v čungkingu. pravi Ust, ljudstvu ne morejo več prikrivati resnice o japonskih zmagah in angleških in ameriških porazih. Zaupanje do Angležev in Američanov je med ljudstvom v veliki meri splahnelo tudi zato, ker v Singapur ne prihajajo več ne vojne ladje, ne letala. (Corriere aella Sera). Angleške izgube v Hongkongu Stockholm, 4. febr. d. Iz Ottavve javljajo, da je kanadski vojni minister dal na razpolago nekaj podatkov o žrtvah, ki so jih Britanci utrpeli v Hongkongu. Dejal je, da je posadka Hongkonga štela vseh kupa;, kakih 12 000 mož, da pa se mora ta številka smatrati le zelo približno kot moč hongkoniike posadke, cd katere je bilo v teku borb približno tretjina uničena. V Nizozemski Indiji Tokio. 4. febr (Domei) Japonski glavni stan je v sredo opoldne objavil naslednje poročilo: Japonske armadne sile, ki operirajo v severnem delu otoka Bornea, so 24. januarja popolnoma zasedle mesto Tavao, ki predstavlja strateško važno luko v oddaljenosti približno 100 km severno od Ta-rakana v Celebeškem morju. Hkrati so japonske čete osvobodile 587 Japoncev, ki so bili v tem mestu konfinirani od pri-četka sedanje vojne. Tokio, 4. febr. u. Tukajšnji radio je snoči objavil, da je skoraj že ves bomejski otek pod japonsko oblastjo ali kontrolo vsa bor-nejska letališča so že v japonski posesti. Bornejski otok ima površ no 751.500 kvadratnih kilometrov in je tretji največji otok na svetu, naseljenost pa je zelo relka. Vse prebivalstvo šteje 2.7 milijona ljudi. (Gaz-zettino). Bangkok, 4. febr. d. Iz Baiavie javljajo, da je japonsko letalstvo včeraj nenadoma večkrat napadlo razne točke na otoku Javi v Nizozemski Vzhodni Indiji. Posebno močan je bil napad na Soerabajo, kjer so japonska letala bombardirala letališče in pristaniške naprave. Ti japonski letalski napadi so zbudili, kakor javljajo poročila iz Batavije, veliko zaskrbljenost, toda tudi precejšnje presenečenje v nizozemskih vojaških krogih. V Bataviji v torek objavljeni uradni komunike govori o 26 japonskih bombnikih, ki so prileteli nad .Javo v spremstvu močnih skupin lovskih letal. Ker so bili razen Soerabaje napadeni tudi kraji Malang, Madiun in Ma-getan, so morala japonska letala, ki so prispela s severne strani, preleteti skoraj vso širino otoka Jave. ako so hotela doseči cilje. Sodijo, da so japonska letala izvršila te napade z oporišča Balik Papan na otoku Borneo. Oporišče Balik Papan so japonske čete zasedle že prej in leži to sedanje japonsko letalsko oporišče ob morski ožini Makassa tako daleč od napadenih krajev na Javi, da so morala japonska letala premagati nad 1000 km dolgo pot. Za bombnike ta oddaljenost sicer ne predstavlja nobenega izrednega napora, toda pozornost je v nizozemskih vojaških krogih zbudilo vprašanje, s katerega oporišča so te bombnikom pridružile skupine lovskih letal, ki so bile opažene v spremstvu bombnikov med bombardiranjem. Lovska letala nikakor niso mogla preleteti enako dolgo pAt kakor bombniki. V Bataviji smatrajo «a verjetno, da se je neka japonska letalska matična ladja neopaženo približala obali Jave. Kakor sledi iz nadaljnjih iz Batavije dospelih vesti, je med civilnim prebivalstvom na Javi zbudjlo veliko začuden ie Nadaljevanje na 2. strani 500 Km dejstvo, da pri včerajšnjih napadih japonskega letalstva ni poseglo v obrambo nizozemsko letalstvo. Ta neaktivnost domačega letalstva je zapustila med prebivalstvom Jave zelo slab vtis Ln sprožila vprašanje, ali sploh obstoja nizozemsko-indijsko letalstvo. Zelo nenavadno luč na obrambne prilike v Nizozemski Indiji meče tudi pojava japonske letalske matične ladje ob obali, ker dokazuje, da tudi delovanje izvidniškega letalstva nad morjem ni v okviru možnosti obrambe Nizozemske Vzhodne Indije. Glede na navedena dejstva so prvi včerajšnji vel ki japonski Utalski napadi na Javo imeli na javnost naravnost demoralizujoč učinek, ki ga opravičujoči ton uradnega komunikeja iz Batavije nikakor ne more izbrisati. Tokio, 4. febr. u. Japonski glavni stan je objavil, da so japonski mornariški bombniki bombardirali sovražni oporišči na otoku Buru in v Kepengu na nizozemskem delu otoka Timorja. Ob tej priliki je bilo v letalskih spopadih sestreljenih 7 sovražnih letal. Vojaške naprave so bile hudo poškodovane. (Corriere della Sera). Šanghaj, 4. febr. d. O včerajšnjem napadu japonskega letalstva na Keopang na otoku Timorju se je še zvedelo, da so japonska letala razne objekte obstreljevala s strojnicami. V luki Keopang zasidrane ladje so japonska letala obsula z bombami. Napad je trajal eno uro in so bile poškodovane pristaniške naprave. Na Filipinih Tokio, 4. febr. u. Letalska ofenzva proti Corregidoru se je znova ojačila in je dosegla včeraj vrhunec. Okrog 40 japonskih bombnikov je napadlo vojaške naprave na otoku. Več Jeset ton bomb je treščilo med utrdbe, letališča in druge naprave. Zvedelo se je nadalje, da je Japoncem uspelo razpostaviti baterijo težkih topov ob obrežju Batangua tako, da lahko nemoteno obstreljuje trdnjave na Corregi loru. Sp'oš-no pričakujejo, da bo odpor Američanov na otoku kmalu strt. (Gazzettino). Berlin, 4. febr. u. Iz Tokija poročajo, da so japonske oborožene sile sprožile novo veliko ofenzivo na južnem delu Batanškega polotoka. Ofenzivne operacije se razvijajo na področju okrog Marivelesa. Japonsko poveljništvo ima očitno namen, pregnat. zadnje sile generala Mac Arthurja. ki se še up rajo na Luzonu. Hkrati se je zvedelo, da je bila dovršena okupacija otoka Minda-naua in tudi skoraj vseh ostalih manjših otokov, k; pripadajo Filipinskemu otočju. (Ultime Notize). Manila, 4. febr. 3. Načelnik začasne uprave na Filipinih Jorge Vargas je izjavil, da bo imenovanih osem japo-nstkh svetnikov, ki bodo sodelovali pri vrhovni upravi otočja. Letalski napad na Novo Gvinejo Šanghaj, 4. februarja, d. Iz Canberre v Avstraliji javljajo, da so japonska letala danes že v drugo napadla luko Moresby na vzhodnem delu Nove Gvineje. V mestu je bil davi ob 5. lokalnega časa letalski alarm. Podrobnosti o napadu še niso znane. šanghaj, 4. febr. d. Iz Canberre javljajo, da je bilo v torek objavljeno službeno poročilo o japonskem letalskem napadu na luko Moresby, ki leži na skrajnem vzhodnem delu otoka Nove Gvineje in predstavlja strateško izredno važno oporišče za operacije proti Avstraliji. Avstralsko poročilo trdi, da sta v tem napadu sodelovali samo dve japonski letali, ter da ni bilo med civilnim prebivalstvom žrtev. Podrobnosti o tem japonskem letalskem napadu avstralsko pomočilo ne navaja. Bangkok, 4. febr. s. Po avstralskih službenih vesteh so japonska letala napadla Port Moresby na Novi Gvineji, žrtev ni bilo. Spopad pri Marshallskih otokih Rim, 4. febr. s. Japonski mornariški ataše Tojo Mitunobo pri poslaništvu v Rimu je dal zastopniku agencije Štefani naslednjo izjavo o severnoameriškem napadu na Marshallske otoke: 1. februarja je severnoameriško brodov-ie, v katerem so bile ena nosilka letal in več križark, ob zori priplula v bližino nekaterih otokov na vzhodnem področju Mar-shallskega otočja. Bežno je napadla nekaj otokov in jih obstreljevala s topovi. Letala so otoke bombardirala. Nato se je brodovje naglo umaknilo. Japonsko vojno brodovje je takoj prešlo v protinapad in izsledilo sovražno ladje. Ena sovražna križarka je bila zadeta in se je vnela. Sestreljenih je bilo 11 sovražnih letal. Mnenje ameriškega admirala Lizbona, febr. s. Admiral Sterling, bivši poveljnik ameriške mornarice, je iz. javil, da je glede dogodkov v vzhodni Azi-ji večji de. odgovorna Angli-a, ki ni bila kos japonskim napadom. Severnoameriški admiral je tudi rekel, da je bila bitka za Atlantik že dolgo mnogo važnejša kot vojna na Pacifiku. Ameriška mornarica mora bežati na Atlantik, ker ni več zadosti moč. na, da bi se spopadla z japonsko mornarico Treba je vedeti, da pripada Sterling tisti skupini ameriških politikov, ki niso vedeli, kdaj bo izbruhnila vojna z Japonsko in ki je svoj čas izjavil, da bo Amerika uničila japonsko vojaško moč v 90 dneh. Bojazen pred tujci v Avstraliji šanghaj, 4. febr. d. Iz Melbournea javljajo, da je avstralski vojni minister Forde pod vtisom naraščajoče nevarnosti, ki grozi Avstraliji glede na širjenje vojne preko Pacifika, izjavil, da bodo podvzeti razni varnostni' ukrepi proti nelojalnim tujim državljanom, ki žive v Avstraliji. Od teh ukrepov bodo v prvi vrsti prizadeti državljani v severnem delu pokrajine Queensland. Avstralski vojni minister je pripomnil, da je na dotičnem ozemlju samo 20% tujih državljanov na zahtevo vlade izročilo oblastem svoje moderno strelno orožje. Forde je naglasjl, da bo vlada v bodoče budno pazila na tuje državljane v Avstraliji. Lizbona, 4. febr. s. Avstralsko vojno ministrstvo je objavilo, da bodo v kratkem vpoklicani pod orožje vsi moški do 65 leta starosti. Uvrščeni bodo v narodno milico in v prostovoljsk: obrambni zbor. mlajši pa v operativno vojsko. Lizbona, 4. febr. s. V Calgo^rrleu v avstralski pokrajini Pertu je eksplodirala bomba, ki je zahtevala 8 človeških žrtev. 51 ljudi je bilo ranjenih. Po vesteh iz se- Nagrade za rojstvo dvojčkov Iz Ducejevega sklada je Visoki komisar podelil zakoncema Anžič Antonu m Jožefi iz Bizovika 83, obč. Dobrunje, zakoncema lic Ivanu in Ceciliji iz Novega mesta, zakoncema Pollak Matevžu ln Štefaniji iz Sostra 51, občina Dobrunje in zakoncema Pevec Matiji in Jeri iz Gor. Dola, St. 32, občina škocjan, nagrade po 600 oz. 800 lir o priliki rojstva dvojčkov. vemoamerišk.h virov so bili pri tem ubiti polic.jski agenti jugoslovanskega porekla, ki so imeli nalogo izvesti važno preiskavo Ukinitev avstralske letalske pošte Šanghaj. 4. febr. s* Po vesteh iz Sidneya je avstralski generalni poštni ravnatelj ob javil, da je letalska pošta med Avstralije in drugimi deželami do nadaljn*ega prekinjena. Razloga za ta ukrep ni povedal Ukrep je izzval precejšnje vznemirjenje v avstralski javnosti, ker bodo prekinieni vsi stiki z avstralskimi vojaki v Singapuru m na Srednjem vzhodu. Zastopniki japonske vlade v zasedenih krajih Tokio, 4. febr. (Domei). Japonska vlada je v sredo objavila naslednji komunike: Vlada se je odločila, da pošlje na važna mesta v zasednih pokrajinah bivšega poslanika v neki prekomorski državi Hidejira Nagato, bivšega prometnega ministra šo-zo Murata, bivšega člana reprezentančne zbornice šigemasa Sunado ter markija Jo-šičike Tokugavo. Ti vladni zastopniki bodo opravljali posle svetovalcev, dodeljenih vrhovnim poveljnikom japonskih ekspedicij-skih armadnih zborov na treh okupacijskih področjih. Š teden je na Japonskem Tokio, 4. febr. s. V spodnji zbornici je imel finančni minister govor, v katerem je med drugim dejal, da se Japonska ne namerava posluž ti prisilne štednje, da bi se tako absorbirala vsa posojila, ki jih država razpiše. Vlada se zanaša na patriotizem Ja-pocev, ki so v 1. 1941. prištedili 22 miljard jenov. Leto dni prej je bilo prihranjen-h 17 miljard. Nov siamski denarni sistem Bangkok, 4. febr. d. Z uradnega siam-skega mesta je bilo objavljeno, da je siamski denar dokončno prekinil svojo zvezo z blokom angleškega funta ter se vrnil k zlati poilagi. Doslej je bila vrednost enega siamskega »bahta« določena z zakonito uvedeno protivrednostjo srebra, dočim bo v bodoče odgovarjal 1 siamski baht vrednosti približno 32 mjl-gramov čistega zlata. Bangkok, 4, febr. s. Tajska vlada je objavila, da je s 1. februarjem uvedla nov sistem denarja v obtoku. Tajski baht se ne opira več na staro zlato podlago. V bodoče bo znašala njegova vrednost 0.32639 gramov čistega zlata. Ločitev bahta in funto-vega sistema se je takoj uveljavil. Obenem je tajski finančni minister izdal odlok, ki ga pooblašča za kontrolo in sleherni drugi ukrep gleie na katerokoli transakcijo v prometu z inozemstvom. Aretacije tihotapcev zlata na Kitajskem Hsingking, 4. febr. s. Agencije Kokutsu poroča o aretaciji okrog 600 ljudi, ki so bili v službi neke tuje sile in so skušali pretihotapiti v Ameriko preko Tiencina in mednarodne koncesije v šanghaju večjo mno-ž no zlata v skupni vrednosti okrog 10 milijonov juanov. Organizacijo, ki je imela svoje agente po vsej deželi, je vodil zlatni-nar Cenčučen iz Hsingkinga. On sam je bil že 10. oktobra preteklega leta aretiran. Normalni odnes z Argentino in čilom Rim, 4. febr. s. Na osnovi resolucij, ki so bile sprejete na konferenci v Riu de Janeiru in spričo severnoameriškega pritiska na vse južnoameriške države, so vlade Brazilije, Urugvaja, Paragvaja, Bolivije, Ekvadorja in Peruja te dni sklenile prekiniti diplomatske odnose z Italijo, Nemčijo in Japonsko. Odločitev teh držav pa vsekakor ne spreminja v nobenem pogledu razmerja moči med vojujočimi se državami in zato na noben način ne bo vplival na potek vojne. Odločitev je kot taka formalnega in teoretičnega značaja. Italija, Nemčija in Japonska pa pri vsem tem sprejemajo na znanje, da je nekaj držav Južne Amerike podrejenih Washingtonu. Izvajale bodo ob primerni priliki posledice tako na političnem kakor na gospodarskem področju. Argentina in Cile sta ohranili normalne odnose s silami trojnega pakta. Knoxova priznanja Buenos Aires, 4. febr. s. Ameriški mornariški minister Knox je imel na seji mešanega odbora kongresa govor, v katerem je utemeljeval načrt zakona o novih kreditih za vojno mornarico. Bil je prisiljen priznati, da je položaj na obeh oceanih kritičen. To priznanje je tem pomembnejše, ker je znano, kako si je prav Knox prizadeval, da bi Ameriko pognal v vojno. Knox bi bil v času svoje kampanje za vojno mnogo bolje toril, če bi bil bolj rezerviran in previden Knox je obširno govoril o težavah, ki so nastale v izvedbi programa za oborožitev mornarice. Vlada je imela v načrtu, da bi se v tovarnah vojne industrije uvedlo neprekinjeno delo po 24 ur na dan, toda praktično tega načrta ni bilo mogoče izvesti, ker je mogoče le okrog 10 odstotkov delavcev pripraviti do tega, da bi delali tudi ponoči. Knox je tudi priznal, da je nastal velik zastoj v proizvodnji letal. Glede na to, je dejal, ni pričakovati, da bodo v naglici doseženi primerni rezultati. O Knoxu je znano, da kot minister za vojno mornarico mnogo ne velja, da pa ima velike kupčijske sposobnosti. Glede na to se lahko reče, da je položaj ameriške vojne proizvodnje naravnost katastrofalen. Knox je še dodal: Doslej smo poskušali boriti se na obeh oceanih z mornarico, ki je bila določena le za enega izmed njih Poteklo bo nekaj časa, preden bomo lahko konso-lidirall svojo silo. Problem je v tem, da vztrajamo in da čim bolj izrabimo, kar imamo. Pojasnila k racionirani prodaji tekstilnega blaga Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je k navodilom za racionirano prodajo tekstilnega blaga, oblačilnih predmetov un obutve izdal okrožnico z dne 24. januarja, ki pojasnjuje naslednje: ?rodaja starih preprog V nekaterih listih je bila priobčena vest, da trgovci lahko prodajajo stare preproge brez odvzema odrezkov osebnih oblačilnih izkaznic. Ta informacija je brez podlage. Zato opozarja okrožnica, da predvidevajo zakonska določila prosto prodajo samo pri ponošenih oblekah in še to z omejitvijo na tvrdke, ki imajo za tako trgovino oblastveno dovoljenje. Dobava sukanca Druga okrožnica z dne 23- januarja izpopolnjuje prejšnjo okrožnico glede dobave sukanca. Dobavo sukanca industrijskim, obrtn m in trgovinskim tvrdkam vršijo industrijska podjetja neposredno. Trgovinska industrijska zbornica izda deta j-listom samo dobavnice, na podlagi oddanih odrezkov (s črkami). S temi nabavni-cami si trgovci nabavijo sukanec pri tvor-nicah. Pokrajinske industrijske in obrtniške organizacije izdajajo kot pooblaščenke Fašistične industrijske konfederacije indu-strijskm in obrtnim tvrdkam »oddajne naročilnice« s katerimi si tvrdke oskrbe sukanec pri industriji ali v trgovini. Oddajne naročilnice mora vid rati Zbornica za trgovino in industrijo. Ce si tvrdke nabavijo sukanec pri trgovcih, tedaj pora bijo trgovci te »oddajne naročilnice« neposredno za lastne nabave in j h predlagajo neposredno izdelovalcem sukanca, ne da bi jih pnorala prej trgovinska in industrijska zbornica spremeniti v naba.'-nice (s tem se spreminja zadnji odstavtk točke l. okrožnice z dne 11. decembra 1941). Pri do^ivah skupn m gospodinjstvom (ustanovah, bolnišnicam gost -nam) ter za dobavo župniščem za obredna oblačila mora Trgovinsko industrijska zbornica presojati prošnje po najstrožjih kriterijih. Pri dobavi skupnm gospodinjstvom se mora držati navodil iz okrožnice <- dne 9. januarja t. 1. Zlasti je treba vpoštevati število oseb. tako da se skupnemu gospodinjstvu nakaže ista količina ki b: pripadala članom v posameznih četrtletjih, če bi imeli oblačilne izkaznice. Ko se to ugotovi predloži zbornica prošnje s ?Kup-n mi podatki Državni fašistični industrijski konfederaciji v Rimu. ki na^o preskrbi, da pristojne pokrajinske organizacije izdajo prosilcem ustrezajoče »oddajne naročnice«. Kar se tiče preskrbe sukanca ustanovam, ki spadajo v področje vojnega mnistr-stva. mornarice, finančnega in prometnega ministrstva ženskim šolam za pouk učenk itd. se je treba držati do!oč'l okrožnice z dne 11. decembra 1941. in m'n:sfr-ske okrožnice z dne 3 novembra 1941.. ki je v pretrsu dostavljena zbornici. Glede na poseben sistem razdeljevanja in nadzorstva oddaje sukanca, po katerem izdelovalci lahko oddaiaio sukanec m podlagi predloženih nabavnic ali na pod-'ag; »oddajnih naročilnic«, ki iih izdajo pokrajinske indu«frii?ko in ohrtn;5ke organizacije. so iedelovalci sukanca oproščeni dolTnncf; jripHo prijave kupoprodajnih pogodb in pošiljk. Povečanje nemške vojne proizvodnje O možnosti in potrebi nadaljnjega povečanja nemške vojne proizvodnje prinaša »Frankfurter Zeitung« zanimiv članek, v katerem navaja naslednje: Nemška gospodarska politika je bila od prvega dne elastična, kakor način nemškega vOjSKovanja. Aparat za dirigiranje pro. izvodnje ln vsega gospodarstva je bil že zgrajen v mnogih letih pred vojno in jc svoji nalogi dorasel. Prvi vojni meseci so prinesli neko presenečenje, kajti povsod so računali s takojšnjo totalno vojno. Ko pa je po končani vojni s Poljsko zaenkrat izostalo večje aktivno vojskovanje, se je temu hitro prilagodila tudi gospodarska politika, saj ne bi imelo smisla prenagleno reorganizirati podjetja za vojno produkcijo ali zapreti obrate za civilno proizvodnje, kar bi povzročilo nepotrebno brezposelnost in bi se civilna potrošnja omejila v času, ko to zaradi vojne še ni bilo neobhodno potrebno. Postavljeno je bilo načelo, da se proizvodnja za civilne potrebe le toliko omeji, kolikor to trenutno zahteva potek vojne S tem je Nemčija dosegla postopen prehod v vojno produkcijo in sta imela industrija in obrt dovolj časa, prilagoditi se vojnim nalogam. Pozneje so seveda zahteve oboroževanja stalno naraščale. Nemčija je danes v težki eksistenčni borbi, ki zahteva, da se morajo napeti vse sile. Razmeroma visok delež civilne proizvodnje, ki je še obstojal v prvi dobi vojne, ni mogel trajno ostati neokrnjen. Potrebna je bila omejitev v korist vojne industrije, pri čemer je šlo predvsem za delavce, ki jih je morala ostala industrija dati na razpolago oboroževalni industriji. Tako se je stalno dvigala proizvodnja vojne industrije, nastali so novi produkcijski obrati, vzporedno pa je nazadovalo izkoriščanje kapacitete industrije po-trošnih dobrin. število zaposlenih delavcev je danes le za nekaj stotisoč glav manjše kakor pred vojno in znaša 24 milijonov, pri čemer je upoštevanih preko 2 milijona inozemskih delavcev, m pa upoštevanih 1 in pol milijona vojnih ujetnikov, ki so zaposleni v nemškem gospodarstvu. Obseg nemške vojne proizvodnje si lahko predstavljamo, če upoštevamo, da je navzlic skoraj enakemu številu delavcev proizvodnja za civilni sektor nazadovala na razmeroma majhen del prejšnjega obsega Ne more biti dvoma, da bo nemška proizvodnja orožja v tej zimi po količini ln po kakovosti dosegla nov maksimum ln da bo oprema nemške vo ske še boljša in še obsežnejša, kakor je bila kdaj koli. Š3 dolgo niso izkoriščene vse rezerve. Po vsakem velikem delu mora imeti Nemčija oddih za nove napore, ki presežejo vse prejšnje. Nemško gospodarstvo se pripravlja v sedanji zimi, ki onemogoča prodiranj v Rusiji, da svojo proizvodnjo navzlic povečani potrebi mož za vojsko dvigne preko že dosežene višine. Ali je to mogoče? V gospodarstvu ni čudežev, tu so samo dejstva, človeške sile in stroji. Kolikokrat je že Nemčija od leta 1936. dosegla me|C polne zaposlitve; vedno pa se je pokazalo, da je človeška sila najmočnejši motor ia da se vedno najdejo pota, ki so se mnogim prvotno zdela nemogoča, ki pa se danes, ko gledamo nazaj, zde samo seoi umevna. Nemški delavci in podjetniki delajo že aekaj let s skrajnim naporom. She matično povečanje storitve ni več mogoče. Pač pa so na razpolago delovne rezerve, ki jih je treba najti in staviti na razpolago za vojno gospodarstvo. K temu je prišteti nadaljnje rezerve, ki se dajo mobilizirati z zboljšanjem organizacije dela ali skupne organizacije gospodarstva odnosno obratov. Gotovo tudi sedaj Nemčija ne bo ustavila obratov zgolj zaradi tega, ker njihova proizvodnja za vojno ni važna. Pač pa je mogoče s koncentracijo proizvodnje v najbolj racionalnih obratih pri nespremenjeni ali celo povečani količini proizvodnje zmanjšati potrebno število delavstva. V mnogih 6trokah dela sto in več obratov pri izredno majhnem izkoriščanju kapacitete, medtem ko bi vso proizvodnjo te stroke lahko kril en sam velik obrat pri polnem izkoriščanju kapacitete. To velja zlasti za nekatere stroke civilne potrošnje. Taka koncentraci;a pa se da naglo in brez težkoč izvesti v sodelovanju z gospodarskimi organizacijami, tako da se vključi lnicljativa samega gospodarstva ln da se omogoči pozneša zo-petna obnova obratovanja v ustavljenih obratih V tej zvezi Je omeniti, da je ministrski direktor Mansfeld dobil 10. januarja od državnega maršala neomejena pooblastila za centralno dirigiranje zaposlitve vsega delavstva. Trenutno pride v poštev tudi povečana zaposlitev inozemskih delavcev. Nemčija se bori proti boljševizmu ne samo v lastnem interesu, temveč v interesu vse Evrope, zato je upravičena zahtevati, da tudi drugi narodi, ki bodo z nemško krvjo obvarovani pred strahotami popolnega kulturnega obrata, po svoiih močeh prispevajo k zmagi. Povečati bo treba torej sprejemanje delavcev v zasedenih pokrajinah. Ti delavci se bodo morali v interesu evropske celote podvreči enakim obveznostim kakor nemški delavci. Poleg vojnih ujetnikov bodo pritegnjene v večjem obsegu tudi deiovne sile iz področij, ki so bna oproščena sovjetskega gospostva. Sprejemanje delavcev iz teh področij se je že pričelo in poteka uspešno Razumljivo je, da bo na ta način mogoče staviti na razpolago veliko število delavcev. Nasprotniki Nemčije So lahko prepričani, da bo Nemčija vse storila za vključitev industrijske armade, ki jo ima na razpolago. K temu pride še povečanje delovne storitve v samih obratih, pri čemer pa je treba postopati individualno po posameznih podjetjih, kajti razlike v produktivnosti posameznih obratov so prav znatne. Tu ne gre morda za racionalizacijo, ki zahteva mnogo časa, temveč za elastične in takoj učinkujoče ukrepe. Vojna industrija je bila doslej z delavnimi silami dobro preskrb, ljena, medtem ko je morala industrija za civilno potrošnjo pod pritiskom pomanjkanja delovnih sil stremeti za tem, da svojo proizvodnjo čim racionalneje uredi. Tudi v vojni industriji se bo dalo še doseči, da bodo podjetja pri manjšem številu zaposlenih delavcev obdržala staro proizvodnjo ali da bodo pri enakem številu delavstva povečala proizvodnjo. Skrajna meja nemške vojne proizvodnje vsekakor še ni dosežena. Z uporabo vseh sil so dane še znatne možnosti za nadaljnje povečanje. Gospodarske vesti = Za povečanje pridelka krompirja. Iz Rima poročajo, da je kmetijsko ministrstvo uvedlo obsežno propagandno ake jo, z namenom, da se še nadalje poveča pridelovanje krompirja. S krompirjem zasajena površina je znašala v povprečju od leta 1926 do 1929. 350.000 hektarjev; v povprečju zadnjih treh let pred vojno je narasla na 425.000 hektarjev, v zadnj h letih pa se je še nadalje znatno dvignila. = Železniška pogajanja v Rimu. Iz Zagreba poročajo, da se je iz Rima vrnila hrvatska železniška delegacija, ki je sodelovala pri pogajanjih za sestavo tarife za prevoz blaga iz Albanije preko Hrvatske v Italijo in Nemčijo. Dne 12. t m. pa se bo v R:mu sestala nova konferenca, na kateri bodo sestavili tarifo za prevoz blaga iz Bolgar je, Grčiie in Srbije preko Hrvatske v Italijo in Nemčijo. = Povečanje milanskega velesejma. Tz Milana poročajo, da bodo do začetka aprila zgrajeni dve novi razstavni zgradbi za nvlanski velesejem. Pripravljalna d^a za velesejem. ki bo od 11. do 17. aprila ?o v polnem teku in bo velesejem prirejen v povečanem obsegu. = Japonski načrti za financiranje vojne. Japonski f-inančni minister Kaja je te dni iznesel zanimive podatke v zvezi s financiranjem vojne. Finančni minister ceni, da se bo japonski narodni dohodek za leto 1942. dvignil na 42 milijard jenov; od tega bo mogoče uporabiti okrog 16 milijard jenov za emisijo državnih posojil in za povečanje produkcijskega aparata. Finančni minister smatra, da bo pretvoritev ene tretjine narodnega dohodka v državna posojila izvedljiva brez težkoč. O gospodarskih načrtih Japonske je bilo objavljeno, da cenijo gospodarski strokovnjaki potrebo ladijske tonaže za vzhodno-azijski prostor na 10 do 20 milijon, bruto-registrskih ton. Japonska bo morala za oskrbo povečanega gospodarskega prostora zgraditi znatno število novih ladij. Ves vzhodnoazijski prostor bo lahko proizvajal dovolj nafte za vse potrebe, kajti proizvodnja vzhodnoazijskega prostora se ceni na 10 milijonov ton, od tega odpade 8 mil jonov na Nizozemsko Indijo. Japonskemu državnemu zboru je vlada predložila vojni proračun za leto 1942-43, ki bo doseg»l za italijanske razmere izredno vsoto 26.8 milijarde jenov. Od celotnega proračuna odpa- de 8.8 milijarde na redni proračun (doslej y milijard) in 18 milijard jenov na izredni odnosno vojni proračun (doslej 12). Skupni proračun je v letu 1935. znašal 6 milijard jenov, v letu 1941-42 že 20 milijard, v novem proračunskem letu pa bo znašal 26.8 milijarde jenov. Navzlic temu znatnemu povečanju pa so japonske državne finance na docela zdravi podlagi. Za kritje novega proračuna je predvideno, da bo znašal donos davkov okrog 7 milijard jenov, vojna posojila pa bodo dala 16 milijard. pri čemer se bo notranji državni dolg povišal na 46 milijard. = Omejitve za cvetlične vrtnarje v Nemčiji. Glavna zveza nemških vrtnarjev je za leto 1942 odredila, da morajo vrtnarski obrati pridelovati predvsem sočiv-je in zelenjavo, ker je danes vprašanje prehrane na prvem mestu. Predvsem bodo morali cvetlični vrtnarji ž& sedaj v zimi vzgojiti sadike za zgedno ze'enjavo in zgodno sočivje, tako da bodo sadike na razpolago čim bo vreme dopuščalo, da se vsadijo na polju! Zveza je izdala tudi navodila. kako je preurediti v ta namen cvetličnjake Odredba pa predvideva, da veljajo za dragocene in nenadomestljive kulture cvetlic izjeme. Iz spodnje Jtr* jerske^a trgovinskega registra. Upravitelj je bil postavljen prt tvrdki Petar I. Miovič. trgovina h kletar-skimi. pivovarskimi ter mehanskimi stroji in potrebščinami ter veletrgovino z vinom. = Br!-ša zaposlenost v Franciji. Po končani vojni se je v Franciji občutno povečala brezposelnost in je ob koncu leta 1940 število nezaposlenih naraslo nad en milron. V teku lanskega leta pa se je položaj bistveno zbo!"išal in se je število brezposelnih zmanjšalo ob začetku letošnjega leta na okrog 200.000. Ta u-neh je bil ze.bcležen čeprav se je iz Nemčije vrnilo znatno število ujetnikov, ki jih je bilo treba prav tako zaposliti. Lani spomladi je nemška vojska dala na razpolago za poljska dela poleg 500 000 vojnih ujetnikov tudi številne konje in traktorje, kar je omogočilo oovečanje pšeničnega pridelka na 29 5 milijonov meterskih stotov nasproti 23.6 milijonov stotov v letu 1840. Drobne vesti Reklan-a "1 je zarad! nedostavljenih februarskih živilskih nakaznic bo kartotečni odsek mestnega pi oskrbovalnega urada sprejemal izključno samo do 10. februar a. Zato naj se vsi, ki morda še niso dobili živilskih kart za mesec februar, čimprej zglase v veliki dvorani Mestnega dema v I. nadstropju, kjer bodo takoj opravili, ker ni prav nobenega navala. Registi aci.ja obrtnih pravic na Trati, PodgOri, Peržanju in Poljanah. Mestno poglavarstvo v Ljubljani poziva vse obrtnike z onega oz-emlja Trate, Podgore, Perža. nja in Poljan iz občine št. Vid nad Ljubljano, katerega so dne 11. IV. 1941. zasedle nemške okupacijske sile in ki je bilo dodeljeno dne 1. X. 1941. mestni občini ljubljanrki, na1' predlože do dne 7. II. 1942 obrtnemu oddelku mestnega poglavarstva v Ljubljani, Gosposka ulica št 15/1., soba št. 18. v registracijo vse obrtne listine, Ki so jim jih izdala nem.rka okupacijska oblastva za izvrševanje obrta na omenjenem ozemlju. Razpis ustanov mesta Ljubljane. Se?t ustanov za učence ali učenke tehnične srednje šole ln eno mesto za učence ali učenke celovodske. moške in ženske obrtne šole v Ljubljani je razpisalo ljubljansko mestno poglavarstvo. Vsaka ustanova zaia. ša po 330 L na leto. Pogoji za podelitsv ustanov so razvidni iz razpisa na mestni uradni deski in na folski deski ravnateljstva drž. tehnične srednje šole. Osebns izkaznice po odredbi Visokega Komisarja začne ljubljansko mestno pogla_ varstvo izdajati v najkrajšem času, in sicer jih bo prebivalstvo dobilo po posameznih okrajih na brž v šolah. Zato naJ zaenkrat zaradi osebnih izkaznic nihče ne hodi na mestno poglavarstvo, temveč naj mirno čaka na nadaljnje objave in navodila v dnevnikih. Pripravite fot°grafije za pravkar uvedene osebne izkaznice. Kdor mora ali želi imeti osebno izkaznico, bo moral predložiti tri enake fotografije v velikosti 4.5X5 cm. Slike morajo biti doprsne in brez klobuka. Spet pa opozarjamo, naj ljudje še ne ho_ d:" i na magistrat po nakaznice, ker jih še ni začei izdajati V ljubljansk:h dnevnikih bo občinstvo obvešSer.o, kdaj in kje dobi izkaznice. Položaj deklet v HcHywco1u Po italijanskem listu »H Regime Fascista« posnemamo, da ie nedavno hollywood-ski dnevnik »The Hollywood Life« objavil pretresljivo sliko o življenju ameriških deklet, ki iščejo svojo srečo v židovski kinematografski Melci — Ho!lywoodu. Ameriški dnevnik je zapisal med drugim: »Kdo je kdaj preštel na tisoče in tisoče lepih dekiet. ki prihajajo v Hollywood iz vseh delov države v iskanju romantične slave? Kdo je kdaj kaj čul o n'ih bolesti »o trpkih razočaranjih, o njih bedi. lakoti in sramoti? Njihovo število je zraslo v le_ erije in n'ih trpljenja ni mogoče popisati. V okrožju Los Angeles je najmanj 300 000 deklet, tretjina prebivalstva, ki sanjajo o slavi in bogastvu v kinematografu. Danes so ta dekleta prostitutke. Dan za dnem tvori o neskončne vrste pred posameznimi študiji. Nekatere so prodale prav vse. kar so imele, in jim ie ostala le še ena sama nočna obleka. Brez hiše, brez denarja, brez hrane in brez obleke — one spe vsako noč z drugim moškim, vselej s kakim Zidom, seveda, dokler so še lepe in ljubke. Tako stoje dan za dnem v dolgih vrstah in čakajo pctrpežl ivo, da bi jih zapazil direktor, ki je vselej Žid. To so legije sramote in pokvarjenosti! Kinematografska proizvodnja ni postala le najbolj afaristi-čen monopol Zidov, temveč obenem tudi največ i trg za »razpečavanje belega blagajna svetu! In pri tem gre za naša najlepša ameriška dekleta . .. Samo Bog ve, kdaj bodo Žiuje poplačali ta strašni zločin nad našim ljudstvom, ki so ga zagrešili s pokvarjenostjo naših žensk.« Velike poplave v Peruju Lima, 4. febr. s. Reka Tuliomajo je zaradi zadnjih nalivov prestopila bregove. Vode so uničile pretežni del mesta Uru_ bambe Katastrofa ie zahtevala 400 človeških žrtev. Okrog 1500 liudi ie ostalo brez domov. Foplava pa je še bolj narasla in nastala te nevarnost, da zaliie še preostali del mesta Poplava te nastopila nenadoma sredi noči. ko so bili lJudje Se pri počitku. mor«,e prej polastiti opor.šč, ki b«, jm Evropo približale, torej Azorov, Kapverdsk?ga otočja in seveda tudi Kanarskega otočja, ki je špansko Portugalska, ki jo je zadeva s Timor.em že izmodrila, ojaču.-e svoje posadke na svojem otočju, isto pa deia seveda tudi Španija na Kanarskem otočju. Tak. šni so španski problemi danes ko je treba skrbno zasledovati razvoj. Jutri pa — kdor bo živel, bo videl, kakor pravijo Španci... Wagner in podmornice Milanski »Corriere della Sera« je pred dnevi objavil tole zanimivo anekdoto: Kakor se zdi čudno je vendarle res, da je ime: sta vn nemški glasbenik VVagner neposredno opravka s tem najsilnejšim orožjem 20. stoletja in scer prav tedaj, ko je bila podmornica šele v zasnovi iznajdite-lja. Zgodovinsko je namreč dokazano, da se je nemški podoficir VVilhelm Bauer, po rodu Bavarec, ki je iznašel prvi tip podmorskega orožja. noz'm: 1. 1865 podal na VVagnerjev dom, da bi velikega glasbenika zainteresnai za svioo z?>;< uu .-ter in je bilo namreč znano, da je Wagner v zelo debrih odnosih z bavarskim kraljem. Bauer je že 1. 1851. izvršil prvo podvodno plovbo s svojim novim izumom. Ker pa se za njegovo iznajdbo v Nemčiji nihče ni brigal, je odšel v Anglijo, kjer mu je sicer uspelo iznajdbo patentirati, toda dejansko so ga Angleži ogoljufali. Nič bolje se mu ni godilo v Rusiji, kjer je prav tako dosegel patent in na papirju tudi 20.000 rub-ljev odškodnine, toda tega denarja ni nikoli prejel. Ko se je vrnil v domovino, je začel svojo iznajdbo izboljševati. Ker se vlada zanjo še vedno ni zanimala, je odšel končno k Wagnerju, da ga zaprosi za priporočilo in posredovanje. O razgovoru z Bauerjem sta takoj poročala kralju Ludviku II. tako Wagner sam kakor njegova žena. Wagner se je za stvar močno zavzel, ker je videl v Bauerjevi trpki usodi podobnost s svojo usodo v pogledu priznanja vrednosti in zaslug. Prav gotovo je bila predvsem Wag-nerjeva zasluga, ako je končno 30. aprila 1866 Bauerjeva podmornica prvič splula po jezeru Starnberg in oddala svoj prvi strel... Lepota neba Človeško srce hrepeni vedno po lepšem, po višjem. Bodimo danes ko lahkokrile, živ. ljenje prekipevajoče ptice in se dvignimo! Da, zdramimo in dvigmmo se v mislih visoko gori pod nebeški strop in občulujmo njega krasoto! Nočna tmina je odevala na široko odprto pokrajino — log in ravan; mir in tihota sta vladala vsepovsod. Nenadoma se jame daniti tam na vztočnj strani in skrivnostna tmina izginja, kakor tajni dih najnežnejše sapice, rujna zarja je obrobila vrhove m čeri visok.h goia in oblila jutrnje nebo, kakor ožari rdečica nežno mladostno lice; sivkasta, gosta, lena megla, ki je bila razprostrta ko neprosojen pajčolan, se razgublja ob njenem prihodu. Zlato sonce, skrito še globoko za vzhodnimi gorami, pošilja, poslovivši se od naših protinožcev, prve jutrnje žarke k bledim oblačkom, ki se vrste in čredijo ondi na modrem nebu okoli svetle danice, kakor beli jagnjiči okoli svoje pastirice — osvetL jih in obrobi z zlatom. Kmalu nato vzplava na vztočnem obzorju zlato sonce popolnoma izze visokih gora, kažoč vse svoje ognjeno obličje; njegova svetloba se razlije kakor zlato nad krasno naravo, ož vlja blesk srebrno bleščečih rosnih biserov, svetlih kristalnih kapljic, visečih po travnih bilkah, ter pozdravlja pomlajeno zemljo v njeni lahni jutrnji opravi. Komu se ne bi srce tajalo ob čarokras-nem prizoru nebesnega svoda? Skoraj si ne moremo misliti lepega jutra brez take lepote. Vse to navdaja naše srce z nedolžno, neskaljeno radostjo, s tiho zadovoljn^stjo. Velika zlata krogla je že v zenitu opoldanskega neba — če ga smemo tako imenovati; živo srce neba in zemlje in vsega ž vi jen ja. Krasno sonce se pomika niže in niže; slednjič se pomakne hitro, a vendar oprezno za večerno pegorje, da skrije svoie krasno obličje. Nekak ostanek in minljiv spominek lepega sonca pa je večerna zarja, ki prepreže s svojim čarom zahodno stran neba in gorske grebene. Lahen piš potegne od zaho a in po naravi zakraljujeta blagodejen mir in tihota. Vse bitno se menla zamišlja v ljubeznive, sladke sanje. Medtem pa se priziblje izza gorskih vrhov polna luna. Noč je krasna, da si kias-nejše msliti ne moremo, Vedro, dokaj čisto nebo se boči kakor velikanski baldahin nad spečo, sanjajočo zemljo. Na njem se prižigajo 'mile zvez_1e ki --"h ie že na tisoče in tisoče. Veliki in mali voz sta kakor snežno-bela voza na višnjevem nebu. Med t soče-rimi zvezdami, ki zro kakor skrbno pazeče oči nizdol in ki m rno, brez utripanja ble-ste, ko da hočejo kazati neko posebno resnost ta večer, vesla skrivnostno jn tiho veličastna kraljica noči — srebrna luna. Ona pluje mimo zvezdnatih vrst in mirno seje svojo bledo svetlobo naokoli in na zemljo. Njeno srebrno ogrinjalo odseva, kakor da bi bilo posuto s samimi biseri, v sto in tisočerih žarnlh trakovih. Vsepovsod vlala sveta tišina — kakor izumrlo je vse... Nikogar ni, ki bi kalil skrivnostno nočno tišino — tudi nas ni! Le naše pozorno oko je navzočno in je prava priča te čarobne noči, ki je v nas razvnela nežno milo hrepenenje, da bi jo večno gledali. Ali komu se vedno sreča smehlja? Velikokrat prjde nesreča, ko se je nihče ni nadejal. Na nebu. ki je bilo jasno, se začno zbirati oblaki sprva po malem, a potem hitreje in hitreje. Nj h oblike so vsakovrstne. Nebo, na široko razpiostrto. se temni v vedno večjem obsegu. Oblaki so temno sive barve, Mikula Letič: Dunaja do Linca Jamčim osebno za zgodovinsko resničnost in točnost naslednje zgodbe: Bilo je -.a Dunaju, nekoliko let pred prvo svetovno vojno Avstrijskemu državnemu vozu ;'e kočijažil stari Franc .ložef. Za ko-či.ažem se je vozila brezskrbna dunajska gospoda l:i v svoji fcjaško hrupni razposajenosti ni slišala, kako kolesa na vezu sumljivo škripajo. Tudi zdravnik dr. Anton Huber je živel žhdjen e brezbrižnega, veselega Dunajča-na Bil je v cvetu svojih let, imel je kljub svoji mladosti že lepe dohodke, dnevi so mu potekali v prijetni udobnosti. Dr. Hu-b^r je pa te udobnost tudi pošteno zaslužil. Očeta je izgubil, ko se je bil ravno vpisal na vseučilišče, sam se je prebil skozi trdn dijaška leta. mati je z malo pokojnino komaj utegnila vzdrževati sebe in njegovo deset mlaro sestrico živela je v Linzu, kjar je bil njen mož prei uslužben. Danes je bil za dr. Huberja velik dan. Njegova sestra, kateri ni bil samo brat, ampak tu d' na pol oče. se je imela poročiti; on sam jo bo popeljal pred oltar. še enkrat je stopil pred zrcalo in ugotovil. da e novi frak brezhiben. Nato je pogledal na uro. Bil je skrajni čas, brzo. vlak za Linz je odhajal ob 9. uri, za 11. uro pa je bila določena poroka. Ko' je fijakar pripeljal nred postajo, se je po avila. nenadna zapreka. Postaja je bila zastražena z močnim kordonom policije in dr. Huber ni mogel vstopiti Mnogo je tralalo. dokler le prepričal najbližjega stražnika in nato še službul^ega častnika c nujnosti svoje zadeve. Ko jc stopil na peron, je bil brzec že odšel; dr Huber je vlak zamudil. Ves obupan se je obrnil na železniškega uradnika; ta je nervozno zmajal z rameni, češ. prihodnji vlak pelje ob 11. uri. »Za boga, ob 11. un moram biti jaz že v Linzu pri poroki svoje sestre!« »Obžalujem,« je suho odvrnil uradnik ter pokazal hrbet. Tedaj je pristopil k dr Huberju dobrodušen železničar: »Gospod baron, jaz bi Vam utegnil po . magati iz zadrege. Tam-le stoji dvorni vlak. v katerega bo vstopil v nekoliko minutah bavarski kralj, ki se vrača s cesar skega lova domov na Bavarsko. V Linzu se vlak ustavi, ker bo tam izstopilo avstrijsko spremstvo Vi imate lep frak in se lahko pomešate med dvorjane. Kar z me-noi pojdite, gospod baron, jaz Vas po. peljem!« Dr. Huber se ni nič obotavljal. Misel na drago sestrico in vesela korajža, ki jo je ohranil izza dijaških let. sta ga dovedli do hitre odločitve: železničarju je stisnil v roko napitnino in mu sledil Vstopil je v zadnji vagon dvornega vlaka; tam spre-dai, blizu lokomotive je godba baš odigrala himno in vlak se je pomaknil. Nekoliko tesno je bilo dr. Huberju pri srcu, ko se je počasi vozil mimo visokih dostojanstvenikov in blestečih uniform. Ko pa je vlak zapustil dunajsko predmestje in drvel mimo zelenih podonavskih gajev, sa je pomiril Bo, kar bo! Skromno je stal na hodniku tn previdno gledal na desno ln levo, če ga kdo opazuje. Toda razni ljudje v uniformah in livrejah so hodili mirno mimo njega, sem ter tja se mu je posameznik celo priklonil. Slo bo! Dr. Huber Je Ml dovolj mlad, da je spoznal Se precej komično stran svojega položaja in z lahnim nasmehom na ustih je v duhu že sestavljal poročilo, ki ga bo p>',dal na poročni gostiji. Vlak mu je z veselim ropetanjem živahno pritrjeval. Na enkrat se je dr. Huber zdrznil. Pred njim se je ustavil gospod stroge aristokratske zunan osti v bogati avstrijski dvorni uniformi in ga nagovoril: iPard^n, gopod, prosim za Vaše cenjeno ime!« Dr Huber je prebledel. Jecljaje je odgovoril : »Oprostite, jaz, jaz sem tu ...« »že dobro, že dobro, prosim za Vaše ime in naslov!« Bliskovito so šle dr Huberju misli po glavi. Z drvečega vlaka ga ne bodo vrgli; če ga v Linzu ustavijo, se bo že kako izmazal, da lahko pohiti na sestrino poroko. Njegov prestopek vendar ni tako grozno hudodelstvo, da bi ga takoi zaprli. Pozneje se bo pa videlo Tudi če ga obsodijo, sestri na ljubo rad doprinese to žrtev. Prisebno se je vzravna] in odgovoril s trdnim glasom: »Jaz sem zdravnik dr. Anton Huber. Mariahilferstrasse št. 82.« Aristokrat je zabeležil ime. S suhim, uradnim »hvala« se je priklonil in od§el. Dr. Hvber ni imel več miru V Linzu jc naglo skočil lz vlaka in potuhnjeno kak„r tat se je izgubil ter hitel k svoji materi in sestri Pri poroki je bil raztresen in čim je sestra odpotovala s svojim možem, se je tudi on poslovil. O svoji pustolovski vožnji ni zinil idtt besede. Naslednji dan je šel k svojemu prijatelju, odvetniku dr. Zieglerju ln mu razložil ves dogodek. Dr Ziegler ga Je deloma pomiril Hudega ne bo. O kakem razžaljen u veličanstva nj mogoče govoriti, kvečjemu Je dr. Huber zagrešil prestopek s tem. da j1 neupravičeno uporabil dvomi vlak, medtem ko je bil plačal samo navaden vlak. Ca pride stvr.r pred sodnika, se bo hitro po. ložil na sodni o primeren znesek, sodnik oo moral upeštevati izredni položaj in stisko dr. Huberja; njegovo dosedanje življenje je neoporečno; nihče ni bil žaljen ali oškodovan in morala bo slediti oprostilna sodba. Cisto jasna pa stvar vendar ni bila in dr Huber je naslednje dni preživel v stalnem strahu in nemiru. Pri vsakem zvo-nenju je zatrepetal, ponoči dolgo ni zaspai. Cez kakih osem dni se je Javil pri njemu uradnik v uniformi, mu izročil debel zavitek ter zahteval podpis prejema. S trs. sočo roko je dr. Huber podpisal. Zavitek je nosil nadpls dvorne pisarne. Evo, zdaj je nesreča tu! Z znojem na čelu je dr. Huber odpiral zavitek Potegnil je odlok na debelem papirju. Zraven je bil usnjen zavoj. Odlok je velel, da Je Njegovo Vellčan. stvo cesnr Franc Jožef blagovolilo podeliti dr. Antonu Huberju takse prosto red Franca Jožefa, a v zavoju Je bil zlat, bleščeč križec na rdeče.belem traku. Dr Huber se je krčevito zasmejal. Takoj mu je bilo vse jasno: Aristokrat v vagonu je bil dvorni uradnik, ki je popisoval spremstvo lepi. novi frak mu pri tem gotovo ni Škodoval. Odlikovanje mladega dr Huberja je bila prava senzacija. Starejši zdravniki so za-vidno brundali o stremuštvu mlade generacije. Dr. Huber je previdno molčal. Le s prijateljem odvetnikom dr. Ziegler-jem sc e neki večer sestal ln zalll odlikovanje z nekaterimi steklenicami gumpolds klrchnerja Ven večer sta se prijatelja pri. Jetno smehljala. Avstri ski državni voz pa je vedelo škripal napiej na robovih Jako ostro omejeni. Ves prejšnji kras neba nam je zastrt. Nenadoma se za-hlisne in začuje se bobnenje groma. Cuj! — — In bliski švigajo še dalje, ko da je nebo odprto, in tudi treskanje ne potihne. Vsako ustvarjeno bitje nehote objame strah. Ne le kak strahopetnež, ampak tudi kak ošab-než se sedaj stiska in trepeče. Nenadoma opaziš, da utegne uiariti strela na zemljo. O, strah! Tu je menda višek hude ure. A glej, to hudo jame pojemati! Marsikdo se zahvaljuje vsemogočnemu, da je huda ura odšla. Hudo uro bi bilo šteti med najhujše prikazn.. Tedaj se čuti bobnenje, ko da zemlja poka in vidiš svetle bliske, ko da se je odprlo samo nebo. Čuden in strašen je ta podnebni pojav. Ali velimo, bog hoče pokazati svojo mogočnost nad vsem, kar je ustvaril. Po hudi uri je. Oblaki se razprše; nebo je zopet vedro. — — — Al:, dragi, obrni svoj pogled Se na ljubo nebo. in videl boš. kako je prepeto od severa do juga s krasnim, razno bojnim pasom. V njem se zrcalijo barve: cinober, oranž, zelenkasta, modra in lila, ki se prelivajo druga v drugo, in videti je, ko Ja so nerazdružno spojene. Mavrica ali božja do-ga je to! Zanimiv je tudi dež. ki blaži in poji naravo s svojim napojem. In v vročem poletju toča. včasih le babje pšeno, ki se vsuje zpod temnega neba. Zmrzle deževne kaplje so to. In v zimi? Posebnost prirode je sneg, ki naletava, zdaj droben in gost. zdaj v debe_ lih kosih, ko da trgajo cunje, v najrazličnejših zvezdnih oblikah izpoi neba na utrujeno zemljo. Najlepše se mi zdi jasno nočno zvezdnato nebo. Že čestokrat sem slonela ob oknu v krasnih poletnih no< eh m ga občudovala, a nisem se ga naveličala. Drevi pa, če bo morda lepa noč, naj se zatop.m v njen mamljivi čar in v tem za-dremljem, če mogoče, zasanjam o njej, ki je tako nepopisno lepa ... Franja Sušteršič Bojan Adamič naš priznani pianist, bo sodeloval, kakor smo že poročali, tudi na prvem koncertu novega Ljubljanskega komornega orkestra. Spremljal bo primadono gdč. Heybalovo, ki bo zapela nekaj Schumannovih pesmi, in bo odigral Faurejev klavirski koncert s spremijevanjem godalnega orkestra. Bojan Adamič je našemu koncertnemu občinstvu znan kot odličen pianist, ki ne samo virtuozno obvlada svoj instrument, marveč se tudi poglobi s finim umetniškim razumevanjem v izvajana dela in jim vtisne svoj pečat. Njegovo sodelovanje v Ljubljanskem komornem orkestru bo gotovo v veliki meri pripomoglo, da bo nudil prvi koncert tega ansambla zares umetniški užitek. Koncert bo v ponedeljek ob 18.30 v Filharmonični dvorani. Zaradi izrednega zanimanja priporočamo nabavo vstopnic v predprodaji v Matični knjigarni Bogu Božiču v spomin Ljubljana, 4. februarja Bogo, ni Te več! In zamrle so naše ustne, zamrlo Je življenje po razredu in naša trpka pesem se je izgubila preko belih poljan. Srca nam drhte, pogled plove skozi okna in se izgublja v daljnih oblakih. Tvoj prostor pa zeva prazen in v dušo nas zaz-3-be, ko se naši pogledi združujejo tam, kjer smo iz dneva v dan zrli Tvojo skrbi polno glavo... Ni Ti bilo dano, da bi se z nami vrnil — domov! Kako si si želel še enkrat s svojimi velikimi očmi objeti vso lepoto domačega kraja. Ena m dvajset let! Mladost! Kako vzdrh_ ti ob tej besedi srce. Toda Ti si moral Ze zgodaj, preraao spozoati, kako življenje dela — može! Vse je mimo! Sani drse mimo okna. kra_ guljčki se izgubljajo v dalj... Ti pa ležiš mirno in spokojno ln le nageljčki, ki si jih tako ljubil, Ti leže ob bledi glavi in Te božajo. Mrak prihaja... a Tebi Je svetlo! Bogo! Spomni se svojih sodrugov, ki se zbirajo zaaj in vedno ob Tebi. Sošolci. • Pogreb dobrega tovariša in sošolca Bogoljuba Božiča učenca IV. letnika drž. učiteljišča v Ljubljani, bo v četrtek ob pol 18 lz kapelice sv. Krištofa na Žalah k Sv. Križu. Naj mu bo žemljica lahka! PRIJAZNO POVABILO Dostojanstvena in moralna gospa Je poleti na izprehodu naletela na otroke, ki so s« kopali ▼ ribniku v Adamovih oblekah. Ogorčena jih pokara: »Otroci, ma«- ne veste, da Je prepovedano, kopati se tukaj nagi?« »Da«, odgovori pegast frkolin, »Tončkov oče je stražn k pa se smete priti tudi vi nagi kopat z nami!« IZGUBLJENI SIN Učitelj prečita učencem prispodobo o is« gubljenem sinu in pripomni: »No, povejte otroci, kdo Je bil najbolj nezadovoljen zaradi vrnitve izgubljenega sina?« To vprašanje Je spravilo ves razred r nemalo zadrego: nazadnje se oglasi tenak glas z odgovorom: »Mastno tele. gospod učitelj, ker ga Je oče potem zaklal!« Borbe v puščavi Predst^-e, ki si jih delamo o vojni v puščav:. navadi ne ustrezajo resničnim razmerami. S tem nismo povedali še nič, če govorimo o neizmernih peščenih pustinjah ali predelih gole skale in da besnijo čez te prostranosti včasih neprodirni valovi peščenih viharjev. Tudi dejstvo, da znašajo dnevne temperature podnevi 30 do 50 stopinj v senci, ponoči pa lahko z eze-jo pod ničlo, nam le v omejeni meri označujejo pravo naravo puščavskega podnebja. Treba je v prvi vrsti pomisliti na to, da Evropci oziroma ljudje iz zmernejših pasov s svojo telesno konstitucijo le težko prenašajo to podnebje, meutem ko uo-mačinom seveda ne pomeni tolikšne ovire. Libijska puščava ima povprečno manj nego 20 odstotkov zračne vlage, to pa človeku, ki je navajen razmeroma vlažnega evropskega ozračja, življenje skrajno otežuje. Po drugi strani pa kaže Libijska puščava, kakor ostali puščavski predeli za-padno in vzhodno od nje, to posebnost, da zamenjavajo njeno suho, prašno in vroče podnebje, ki ima svoje težišče v Sahari, nenadno in brez vsakega prehoda sredozemska vremena, čim pričnejo pihati severni vetrovi. To sredozemsko ozračje ustvarja v stiku s puščavskim podnebjem dneve pravega, uničujoče vročega džun- Pacifiku rrtzlc-1-arfr, nriHnoViin L-i io nhpnpm t^trn vlp7- mer naravnost nemogoče, da bi dospela pravočasno in v primernem fizičnem stanju na bojišče. Ni tedaj čudno, če se n. pr. sedanje borbe v Libijski puščavi ome-| jujejo pretežno na spopade oklepnih edi-j nic, na uporabo motoriziranega topništva in na letalsko orožje. Razumljivo je, da so pravi puščavski predeli izredno malo obljudeni. Tudi za skromne domačine, ki so navajeni tamkajšnjega podnebja, notranji puščavski predeli ne nudijo zadostnih življenjskih pogojev. Cenijo, da živi povprečno 0.2 od-stot' " ljudi na štirijaškem kilometru. — Zen. ki bi se dala obdelovati, ni. Ce ne upoštevamo redkih, neznatnih zelenic, sestoji vsa površina Libijske puščave iz samega peska in golega skalovja. Vode je čedalje manj, kar je v skladu z geološkim značajem saharskega prostora. Edini pripomoček, da se čete založijo z uporabno vodo, kar je odločilne važnosti v puščavski vojni, so tako zvani artezijski vodnjaki ali pa je treba četam, ki se borijo v notranjosti, vodo kakor potrebno hrano in municijo privažati z letali. ODVAJALNO SREDSTVO Zdravnik: »No, ali je odvajalno sredstvo učinkovalo?« Bolnik: »Da, gospod doktor. Dvakrat.« Zdravnik: »Kaj? Samo dvakrat?« Bolnik: »Da! Enkrat od osme ure pred-poldne do ene ure popoldne, drugič pa od druge ure popoldne do osme ure zvečer.« resfolnica Nove Britanije Caiki feuzuki, ki je prebil deset let kot japonski konzul v Rabaulu. glavnem mestu po Japoncih zasedenega otoka Nove Brita nije v južnem morju, na zanimiv način opisuje to prizorišče vojnih dogodkov na gelskega podnebja, ki je obenem tako vlažno, da je vsako telesno delo skoraj nemogoče. Zloglasni puščavski viharji, ki prinašajo s seboj mikroskopsko droben, v najmanjše luknjice prodirajoč pesek, pomenijo za človeške in živalske dihalne organe. a tudi za fini mehanizem današnjih motoriziranih voinih orožij na kopnem in v zraku velikansko oviro, čeprav sta se znanost in tehnika potrudili na vse načine in sta poskrbeli, kolikor sta mogli. da bi učinke prahu omilili. Veliko težavo predstavlja za severnjaškega človeka nadalje odboj sončne svetlobe na belem pesku. Ta odboj učinkuje podobno kakor od sonca obžarjene snežne prostranosti, ki povzročajo pravo začasno slepoto. Poleg vsega tega pa je treba upoštevati še veliko nadlogo, ki jo predstavlja vsakovrstni puščavski mrčes, škorpijoni, muhe in komarji. Za vojno v puščavi pa je treba upoštevati tudi prometne možnosti. Ne glede na to, da tako zvane karavanske ceste, kar se t'"če njih prometno tehnične kakovosti, znatno precenjujejo, si moramo biti na jasnem, da so te ceste vidne samo izkušenemu. poznavalcu puščave, kajti v večnem gibanju in valovanju puščavskega peska tudi neprestano izginjajo. Po peščenem viharju se zgodi neredko, da dobi pokrajina popolnoma novo lice in da se Je v njej težko spoznati ter orientirati Te okoliščine pa povzročajo po drugi strani, da je v puščavi možna prava voina v prvi vrsti le z motoriziranim orožjem, kajti navadni pehoti bi bilo pogosto zavoljo posebnih podnebnih prilik in cestnih raz- Japonci so se izkrcali v rabaulskem pristanišču. ki jv? na skrajnem severu otoka Nove Britanije in ima obliko podkve z od. prtino proti vzhodu Na severu in vzhodu zapira pristanišče polotok Gazel. Mest«.-- Rabaui samo je na dnu zaliva, ki ga tvori ta polotok. To je očarljiv kraj k"'er je bil sedež vseh otokov pod avstralskim mandatom. Pristanišče, ki je zeta globoko, omogoča neposredni pristapek ob nabrežju tudi ladjam po deset tisoč ton Kraj ima svoj? letališče in električne delavnice, podoben pa jt- ogromnemu tropske, mu vrtu i ii se ponaša s krasnimi drevored palm Otok je ognjeniškega izvora. V ozadju zaliva se dviga veličastni vulkan Mapi V neposredni okolici Rabaula je zato mnogo vročih vrelcev in celo iz samega morja sc dviga paca podmorskega rudninskega vre' ca. Prebivalstvo je melanezijskega in pa-puanskega plemena Njegova civilizacijska stopnja je zelo nizka: moški in ženske se sprehajajo po mestu napol goli, s samim predpasnikom iz belega platna, ki ga imenujejo »rabarabo«. Toda že v ma'hni oddaljenosti od mesta nadomeščajo rabarabo drevesni '.isti, medtem ko izginejo v gozdovih tudi ti. Domačini delajo tujcem v mestu kot služabniki. Njih polt je temno bronasta, toda lasje so jim oranžne barve. Menijo namreč, da je ta barva lepša od naravne in imajo naravnost noro manijo, da si jih obravnavajo s peroksidom So tudi strastni igralci nogometa, ki so se ga naučili bog ve kdaj Ta igra zbira vsako nedeljo množice domačinov na nogometnem igrišču, kjer ji sle- dijo z nepopisnim zanimanjem in navdušenjem. Poseben zakon ureja pogodbe, ki jih ima. jo s svojimi delodajalci, kuriozum tega za. kona pa niso samo mesečne plače, ki znašajo deset do dvanajst italijanskih lir, temveč periodične dajatve delodajalcev, meter in sedemdeset centimetrov platna za raborabo. 150 gramov tobaka, škatlica vžigalic, določene količine riža, soli ln mi. la. Ko gospodar sprejme domačina za služabnika. mu mora vrhu tega izročiti po poln jedilni pribor Bogastvo otoka Nove Britanije temelji na ribolovu m kokosovih palmah. Pred tri desetimi leti se je Japonec Izokiči Komine naselil v Rabaulu in je osnoval podjetje za gradnjo ma'hnih ladir Vse ladjice, ki vozijo danes okrog otoka, so brez izjeme proizvod njegove ladjedelnice. Mikula letič: In un portD deH'A£sica setterctrlosiale — V nekem pristanišču severne Afrike Imbarco di prigionieri britannici, eatturati durante le ultime operazioni — Vkrcavanje britskih ujetnikov, ki so jih zajeli med zadnjimi operacijami Egiptu primanjkuje stekla V Egiptu je železniška uprava odločila, da se bodo razbita stekla železniških vago. nov nadomestila z bombažnimi tkivi Ta ukrep so sprejeli, ker Egiptu primanjkuje stekla. Zamorci v ameriški vojski Iz New Yorka so sporočili, da bo po neki izjavi ameriškega vojnega ministra Stimsona letos 173.000 zamorcev vkliuče. nih v ameriško armado. Osnovali bodo nadalje še eno zamorsko divizijo. Radio Ljubljana V ČETRTEK. 5. FEBRUARJA 1942-XX. 7.30: Poročila v slovenšč ni. 7.45: Operna glasba, v odmoru napoved časa. 8.15: Poročila v italijanščini. 12.45: Avgust Stanko solo na harmoniko. 12.40; Koncert violin-čelista g. Selmi. 13: Napoved časa, poročila v italijanščini. 13.15: Komunike glavnega stana Oboroženih Sil v slovenščini. 13.17: Orkestralna glasba pod vodstvom Arlandija. 14: Poročila v italijanščini. 14.15: R. Zandonajeve skladbe pod vodstvom Autora. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: Koncert violinista Jana Slaisa, pri klavirju Janko Ravnik. 17.45: Lahka glasba. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Komorna glasba. 20: Napoved časa; poročila v italijanščini. 20.20- Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20 40: Simfonični koncert pod vodstvom Collona. 21.40; Ljubljanski radijski orkestei pod vodstvom D. M. Šijanca: orkestralna glasba. 22.20: Mali orkester Bojana Adamiča. 22.45: Poročila v italijanščini. Dogoni klavne živine in prašičev Ljubljana, 4. februarja Prehranjevalni zavod Visokega Komisariata za Ljubljansko pokrajino priredi v prihodnjem tednu te-le dogone za klavno živino: Dne 9. februarja 1942 v Črnomlju za govedo in prašiče. Dne 10. februarja 1942 v Novem mestu za govedo in prašiče. Dne 10. februarja 1942 v Vel. Laščah za govedo in prašiče. Dne 11. februarja 1942 v Ljubljani za govedo in prašiče. Dne 11. februarja 1942 na Rakeku za govedo in prašiče. Da Roma — Iz Rima Celebraztone per il centennario di Galileo Galilei in Campidoglio, alla presenza della Maestd il Re Imperatore — Spominska svečanost na Kapitolu ob 3001etnici Galilea Galilei ob navzočnosti Veličanstva Kralja in Cesarja Arabske zgodbe Kalif Harum al Rašid o katerem govore pravljice iz »Tisoč in ene noči«, je pred svojo smrtjo odredil, da mora vsak njegov podanik dobiti iz njegove zapu-šč:ne sto zlatnikov Mohamed al Amin. ki mu je sledil na prestolu, ni kazal nobene volje da bi izpolnil to poslednjo željo svojega prednika To je nekega bag-dadskega trgovca zelo jezilo in sklenil je, da bo vladarju spomin malo osvežil Ob nekem pogreou je stopil h krsti m <=e je delal, kakor da mrtvecu nekaj šepeče v uho »Naročil sem pokojniku, naj opozori Haruma al Rašida na onem svetu, da njegovo ljudstvo še ni prejelo določenih sto zlalnikov.« je dejal ljudem, ki so opazovali njegovo početje in jih je zanimalo kaj dela. To je zvedel tudi Mohamed al Amin. Poklical je trgovca k sebi dal mu je sto zlatnikov, a obenem g a je izročil rablju z besedami: »Pojdi in povej Harunu al Rašidu sam da sem ti sto zlatnikov v redu izplačal!« Ubcg duhovnik, ki je imel samo dvajset novč:čev. ie sklenil da si kupi zanje kruha in sira. Stopil je v neko pekarno, plačal je deset novčičev in prosil, naj mu dado zanje kruha Ko je kruh prejel in je hotel oditi, ga ie pek ustavil, češ da mu še ni plačal. Zaman so bili vsi ugovori pobožnega moža. s težkim srcem je plačal kruh še enkrat in odšel Nato je pa stopil v drugo trgovino dal si je odrezati za deset novčičev sira in je hotel oditi. Trgovec ga je pozval, naj plača. »Saj sem že plačal,« je menil duhovnik, in trgovec, ki je mislil, da se je zmotil, ga je prosil, naj mu oprosti. Po cesti ie duhovnik pojedel kruh in sir, a ko je končal, je dvignil roke k nebu in zavzdihnil: »Alah! Ti, ki si videl vse. kar se je zgodilo, vzemi deset novčičev peku in jih izroči trgovcu!« Dva Arabca sta ljubila isto žensko. Amar, kakor se je imenoval prvi, je de- jal Gohi, drugemu: »Nikar se ne poroči z njo, ker te ni vredna! Videl sem jo. ko je poljubila dva moška« Goha mu je verjel in se je umaknil. Tedaj se je Amar z dekletom poročil. »Kako pa to?« se je začudil Goha. ko je to zvedel in je moža srečal. ^Poročil s: se z dekletom, o katerem si dejal, da si jo videl poljubiti dva moška!« »Seveda.« je odgovoril Amar. »videl sem. toda bila sta nje oče m brat!« ANEKDOTA Beethoven je bil vedno slabe volje, če so ga kot gosta v kakšn; družbi pozvali naj zaigra. Ko se je nekoč tako zgolilo, je sedel h klavirju, toda po prvem udarcu je spoznal, da je glasbilo popo^oma razglašeno. Tedaj je vzel uglaševalni ključ iz ž'pa Ln je začel vsako struno posebe uglaševati na pravi zvok. Ko je s tem delom končal, je bilo tudi družbe konec. Beethoven je nataknil klobuk in odšel, ne da bi bil gostom zaigral. VSAK DAN ENA »Tukaj je izginil spet nekdo, ne da bi plačal!« Nemški oklopni lovci r- se vozijo v spopad z roškimi tanki Knhnrni pregled Stritarjevi mladinski spisi Josip Stritar je bil v letih pred prvo svetovno vojno najbolj znano ime med tedanjo slovensko šolsiko mladino. Bil je pesnik naših šolskih čitank, prvih knjig, ki so nas približevale umetnosti slovenske besede. Kakor vse, kar doživljamo za mladih nog. se je tudi Stritarjeva pesem vtisnila tako globoko v našega duha, da jc še danes osta-la sled za njo. Treba je samo- odpreti Stritarjeve mladinske pesmi in prebrati ta ali oni verz: na mah se nekaj razveže, zazveni in zavalovi v našem spominu vzbude se pesniške podobe, verzi prihajajo iz pozabe in včasi se spomniš kar cele pesmi. In pesem je združena s spomini na deška leta, z vonjem domačih trat s pomladanskim soncem na rodnih tleh. Tako na primer tisti verzi o pomladi: Mlado je nebo se razpelo in jasno ko> ribje oko; ščink, ščinkavec ščinka veselo, ko grm zeleni in drevo. Obudi se v spominu obraz učitelja, slišiš njegov glas vidiš njegov korak p(j razredu, medtem ko sije sonce skozi veliko okno in se oglaša žvrgolenje ptičev z vrta zada' za šolo. Te asociacije so tako preproste, kakor »o globoke in močne. S samo poezijo, z vrednotenjem Stritarjevih pesmi nimajo nič skupnega A če vzamemo pesmi s funkcionalne strani ne moremo reči da b' biile slabe, ko sc l3hko tolikani učinkovale Da nekatere Stritarjeve mladinske pesmi sodijo celo med najboljše primere slovenske poezije te vrste prav kakor Levstikove in Župančičeve. Pravkar je izšel kot 16. zvezek zbirke »Cvetje iz domačih in tujih logov«, ki jo za Družbo siv. Mohorja urejuje prof. Jakob Šolar, 176 strani obsegajoči Izbor iz mladinskih spisov Josipa Stritarja v priredbi prof. dr. Fr. Koblarja. Po Prijateljevi »Stritarjevi antologiji« in Erjavec-Fleretcvi izdaji pomemben korak k zbliževanju med novejšim rodom in našim klasikom. Pet zvezkov v tej izdaji naj bi prine&lo izbor najboljšega v celotnem Stritarjevem delu. Ze prvi zvezek, izbran, urejen in komentiran z okusom in znanjem, kakor ustreza slovesu »Cvetja iz domačih in tujih logov«, označuje v polni meri pomen tega načrta s Stritarjevim delom. Morda njegovo delo ni tako nedostopno, da bi se preveč čutila potreba nove izdaje, četudi v izboru, toda vse-kako je potrebna in koristna izdaja v tej obliki — z uvodi in z opombami, v priredbi, ki ni v prid samo srednji šoli marveč vsej naši slovstveni kulturi. Uvod prof. dr. Koblarja poudarja v literarnem orisu in oceni Stritarievih mladinskih spisov vzgojni značaj dela, za katerim je stal pravi in trdno izobraženi vzgojitelj. Pisec prikazuje pesnikov dom in rod pripoveduje o njegovem šo'anju v Ljubljani in na dunajski univerzi, o začetkih in razvoju njegovega pisateljevanja ter o njegovi profesorski karieri o starosti in smrti. V drugem' delu obravnava pisec nastanek mladinskih spisov, posebej še knjig »Pod lipo« »Jagode«, »Zimski večeri« in »Lešniki«. označuje niih snov. se zaustavlja pri miselni vsebini in obliki ter prihaja k skle- pu. da ti spisi »predstavljajo svet, ki nam je danes res že oddaljen ... Pred nami stoji oddeljcna zgodovinska doba, vanjo je vklenjen ves značaj spisov«. Ta oddaljenost ima še neko značilnost: Stritarjev miadinsiki svet je ves idiličen. Vzlic temu pa to slovstvo ni izgubilo svoje notranje vrednosti — sodi pisec uvoda. Zares je Stritar naš najizrazitejši idilik. Njegova idilična razpolo/enost, ki jo odraža velik del vseh njegovih spisov, je utemeljena osebno (hrepenenje zelo kulturnega intelektualca v velemestu po b'aženi preprostosti mladih let na kmetih, nemara tudi vpliv antične poezije in Rousseaujeve miselnosti) in časovno (uravnovešenje socialnih razmer v Stritarjevi dobi). Današnji čas je izrazite nasprotje idili. Nemara bo prav ta kontrast med idilo in železno stvarnostjo časa vzbudil v mladini kaj zanimanja za Stritarjevo blažene idiliko. In za tisto etično miselnost ki gleda s sočutjem tudi na trpečo živaJ m tem višje povzdiguje človeka. Koblarjev izbor Stritarja bo posebno uporabljiv v šolah. Pesmi zavzemajo strani 25 do 47. nato se vrste Basni (presto po Ezopu). za njimi pa drobtinice in uganke. Povesti zajemajo »Griškega gospoda« v dveh poglavjih in v nekaterih povzetkih, dalje »Janka Božeta« in povest »Sestra«. Njegovo dramatiko predstavlja prizor »Dela dobil«. Tekstni de,I zaključujejo »Spomini«, primeri Stritarjeve memoarske proze, med katerimi sta tudi znani črtici »Pikin Jožek« in »Kako sva z Levstikom krompir pekla« Opombe iz peresa prof. dr. Koblana ob ko»-cu kniifie omogočajo zlasti mladini razumevanje časovnega in osebnega ozadja posameznih spisov ter opozarjajo na njih nastanek vsebinske rn oblikovne značilnosti, skratka: mnogo prispevajo k temu, da je Izbor zanimiv za vsakogar, kdor se količkaj bavi s slovensko literaturo. Umberto Urbani, »Parliamo croato" V znani zbirki »Le Lingue este-re«, ki jo je ustanovil v Milanu Dalma-tinec Bruno G a 1 z i g n a, je izšel nov učbenik za učenje hrvaščine, prof. Umberta Urbani j a spis »Parliamo croato«. Je to praktično sestavljen konverza-cijski priročnik na domalega 200 straneh; učbenik takoj uvaja v jezik, prehajajoč k pojavom in izrazju vsakdanjega življenja. Težišče učbenika je torej v konverzaciji, ki je prirejena vešče in pregledno; vmes so slike, na katerih so predmeti zaznameno-vani s številkami, ki se odnašajo na slovarček, tako da je konverzacijska metoda izpopolnjena še z metodo učenja besed po slikah, ki jo je uvedel Komensky s svojo znamenito knjigo »Orbis pietus«. Konver-zacija je prirejena tako, da je z ene strani hrvatsko, z druge italijansko besedilo, upoštevane so vse prilike in potrebe življenja v mestu in na deželi. V drugem delu je razložena v poglavitnih obrisih hrvatska slovnica, pri čemer se tudi upošteva predvsem praktična stran učenja. Prof. Umberto Urbani, ki je že pred leti priredil za »Le Lingue estere« tečaj za hrvatski jezik, je izdal pri isti založbi dvojezično zbirko hrvatskih in srbskih novel »II ponte sulla Zčpa« in prevod povesti »I fuochi di San G-ovanni« Nleeov sednnli konver-zacijski učbenk hrvatSčine bo izpolnil vrzel ln zadovoljil zaradi svoje praktične uporabnosti slehernega interesenta. Kakor smo izvedeli, bo v kratkem izšel učbenik »Parliamo sloveno« v priredki Ivana Vov-ka in kot nadaljnji zvezek iste zbirke ▼ izdaji »Le lingue estere«. Največji založniški program na Hrvatskem Obsežno delo Hrvatskega bibliografskega zavoda Zagreb, januarja. Založniško delo je bilo tudi na Hrvatskem dokaj težko, saj se je lahko računalo le z dosti omejenim krogom čitateljev, kakor pač pri vsakem malem narodu. Pred skoraj sto leti je bila ustanovljena Matica Hrvatska, ki je na tem področju največ storila, ker je vse stoletje izdajala izključ.. no hrvatske knjige in bila nosilec hrvat-kega kulturnega ustvarjanja. Potem je še bilo ustanovljeno Društvo sv. Jeronima, ki je tudi izdalo na stotine knjig, namenjenih hrvatskemu ljudstvu, zatem Zabavna Biblioteka m cela vrsta zasebnih založniških pod'etij, književnih založb m drugih. Pred_ lanskim se je začela akcija za izdajanje Hrvatske Enciklopedije pod vodstvom dx Mate Ujeviča. Po ust anovitvi nove države je bil ustanovljen Hr atskl izdavački bibliografski zavod v Zagrebu z nalogo, da nadaljuje z izdajanjem Enciklopedije ter da izpopolni praznoto na založniškem pod. ročju na Hrvatskem. Prva knjiga Enciklopedije jc izšla pred letom, druga pa te dni. V teku leta bo izšla tudi tretja in četrta knjiga te zares prve popolne v hrvatskem duhu sp—> wwi»i pomembnejšim italijanskim tvrdkam te stroke in bo zavzel tud; osrednji plato Športne pa lače * Monografija o italijanski modi. V zvezi z vel ko revijo italijanske mode. ki se bo vršila od 16 do 22. februarja, je italijanska trsovska zborn:ca v Švici izda\a obsežno monografijo, ki v vrsti odličnih člankov in izbran:h fotografij obravnava razvoj in uspehe oblačilne obrti in umetnosti v Italiji Poseben članek je posvečen poglavju o vlog: svile v italiiansko-švicarskih trgovskih odnošajih. Razprava se spominja številnih švicarskih delavcev in strokovnjakov.'* ki so se dolga leta šo-lalj v italijanski svilarski industriji, da so nato v domovini s pridom izkoriščali pridobljeno znanje. Prav tako pa je tudi mnogo Italijanov ki so bili na praksi v švicarskem svilarstvu in ki so po povratku v Italijo mnogo pripomogli ne samo trgovskemu. temveč tudi kulturnemu zbližanlu med obema narodoma. Oblačilna stroka, zaključuje razprava, je tista panoga, v Kateri se ne izvaža samo blago, temveč v prvi vrsti ;de.ie in okus. In prav na tem področju ima Italija vse možnosti, da se polnovredno afirmira v svetu. PROJA" vsem gospodinjam znano ime! * Nad en milijon obrtnih podjetij v Italiji. Po podatkih, ki jih prinaša najnovejša številka Biltena, osrednjega statističnega zavoda, je število obrtnih podjetij v Ita-lii v razdobju cd leta 1937. do 1940. zraslo od 731.800 na 1,073.213. Zanimivo je, da se polovica obrtnih podjetij, ki so jih našteli v Kral jevini, nahaja v severni Italiji in zaposluje 64% vsega obrtnega delavstva. Povprečno se na vsako obrtno podjetje računa v severni Italiji 6 nameščencev, v srednji Itn!lj- 4 35. v južni Iialij- nekaj manj kakor 3, na otokih pa 2.7. številke nazorno kržejo. da je severna Italija v pogledu obrtništva najnaprednejši predel. * Tkan«ne iz hmelja. Nemški strokovnjaki so odkrili način, po katerem se da hmeljna rozga. ki doseže 6 do 8 m dolžine. izkoristiti za izdelovanje tkanine, ki je trikrat močnejša od svilenih in konopne-n;h tkar,:-> Blasro iz te vr~t^ tkanine se ne mečka. Surovina, ki jo tekstilni industriji da;5 elj. pa daje še nekatere važne postranske proizvode — papir, lepenko, um itn o usnje in celulozo. V Nemčiji se v pokrajinah, ki se v večji meri bavijo s pridelovanjem hmelja, naglo razraščajo tekstilne tvornice. S pridelovanjem celuloze iz hmeljeve rozge se bo lahko v bodoče na leto prihran lo 500.000 m3 lesa. * Skupne industrijske kuhinje v Nemčiji. V raznih nemških industrijskih mestih so se združili obrati k dogovoru, da so ustanovili v^hke skupn-e kuhinje za svoje delavce in nameščence. Tako so nastale de. lavske kuhinje kar izrednega obsega Nj1-hov namen je ne samo poceni, temveč tudi čim večkrat dnevno nuditi toplo hrane Za primer navajajo listi znano rudniško mesto Gelsenkirchen v VVestfaliji, kjer ao uredili skupno kuhinjo, ki oskrbuje dnevno 1115 ljuii iz devetih obratov. * Gospodinje, k; rabijo Gospodlnjsk; koledar. so ž njim zelo zadovoljne. On jim je pri gospodinjstvu in pri kuhi s svojimi recepti najboljši pripomoček. Ako ga še nimate. ga takoj kupite, ker zalega p haja Cena 20 lir. Dobi se v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, šelenburgova ulica 3. * Klanje svinj za domačo potrebo. Ker se predpis: m:nistrsk h odlokov, kj urejajo klanje svinj za domačo potrebo, pogostokrat preširokogrudno toimač;io ie dr> najvažnejših manifestacij hrvat. 3kega duna bo izdana nekaka enciklope-Ii ja hrvatskega duha skozi stoletja pod na slovom Hrvatska misao i rtječ kroz sto Iječa« Jrv8 serija bo obsegala šest knjig Pod aasiovom »Knuge o Hrvatima u Stranim lezielma« bo objavljena antologija o Hrvatih in o vseh važnih pojavih hrvatskega življenja z množico slik v barvah ln svinj na obvezne sejme znatno upadel. Zato je generalno ravnateljstvo za prehrano, ki deluje pod okriljem ministrstva za poljedelstvo in gozdove odredilo, da je klanje za prehrano domače družine dovoljeno samo za one svinje, kj j.h družina neposredno redi najmanj 3 mesece po prijavi nakupa ali prijavi o pričetku vzreje. Živinorejski odseki bodo dajali dovoljenja za zakol samo potem, ko ugotove, da datum nakupa odnosno pričelka vzreje ustreza predp.som V bodoče je tudi prepovedano klanje sv nj. kj se goje s skupno udeležb« iastnika in rejca. Izjema se dovoljuje samo v primerih kjer gre za udeležbo lastnika odnosno upravitelja kmetskega posestva na eni ter najemnika, kolona ali de-.avca na drugi strani. Ti predpisi veljajo >e od 25 januarja. IZ LJUBLJANE u— Nova grobova. Umrl je v Ljubljani v:šj sodni svetnik v pokoju dr. Vladimir Foerster. Pokojni je bil iz znane češke rodbine, ki se je popolnoma udomačila na ria-š-h tleh. Njegov oče se je še m.au preseki v Ljubljano kjer se je udejstvoval kot ka-peinik in je tudi znatno obogatil našo glasbeno literaturo. Ena najlepš.h slovenskih oper »Gorenjski slavček« je njegovo delo. Pokojnikova brala sta splošno znana v našem javnem življenju. Anton, znameniti klavirski virtuoz, je žal že me. mrtvimi inž. Jaroslav pa je redni profesor ljubljanske univerze. Dr. V^dimir Foerstei je štud raJ gimnazijo v Ljubljani, pravo pa na dunajskem vseučilišču. Kot odvetniški koncipijent je služboval pri dr. Štoru in dr. Mundi. Kratek cas je bil zaposien kot kon-cipist pri deželni vladi, nato pa se je posveti sodni službi. Najprej je bil sodn.k v Ljubljani, potem starešina sodišča v Metliki in nazadnje višji sodni svetnik pri novomeškem sodišču. Ob svoj. upokojitvi leta 1934. se je preselil k svoji sestri v Ljubljano in ostal pri njej do smrti. Pokojnik je oil mel znanci in stanovskimi tovariši splošno spoštovan. Pogreb bo danes ob 16. iz kapele sv. Jožefa na Žalah k sv. Križu. — V visoki starosti 84 let je preminil v Ljubljani posestnik g. Jakob Leben. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v četrtek ob 15. iz iiiše žalosti, Knezova ulica 29, na pokopališče v Dravljah. u— čez sneg se pritožujemo Ljubljančani, toda skoraj neupravičeno. Res je zaunje dni snežilo, toda tako po malem, da se v mestu ;n v bližnji okolici nova snežna odeja skorajda ni poznala. Temperatura je sicer celo primerna za sneženje in tudi oblaki nič kaj dobrega ne obetajo, snega pa ni izpod neba, kakor da ne bi bil zanj pravi čas-Mnogo bolj so obdarovani s snegom na Dolenjskem. že pri Šmarju ga je vidno več, dalje proti Novemu mestu pa ga je skoraj povsod nasulo do 60 cm visoko. Zara li tega je po cestah precej oviran promet in se le s sanmi lahko sigurno prepelješ iz kraja v kraj. Novo zapadli sneg pa je suh in ni napravil škode. u— Violinski koncert. Odlična umetnica, v.olinska virtuozinja Pina Carmirelli, ki bo koncertirala jutri v petek, dne 6. t. m. ob »/t 7. uri zvečer v veliki. Filharmonični dvorani, spada med najodiičnejše violinistke sedanje dobe. To priznajo vsi krit k: največjih kulturn h centrov, kjer je ume .n ca doslej nastopala v samostojnih koncertih ali na koncertih s spremljevanjem orkestra. Vse hvali njeno umetniško in virtuozno igro in njeno idealno dovršeno podajanje skladb najrazličnejših avtorjev. Tudi pri nas je navdušila koncertno občinstvo in kritiko ko je nastop.la meseca julija m. 1. v ve iki Kilharmon:čni dvorani. Za svoj jutršnji koncert ima posebno izbran spored in predvsem opozarjamo na izvedbo prvega stavka velikega violinskega koncerta, ki ga je napisal slavni Čajkovski, in pa na flriegjvo Sonato, ki je bla pri nas še dokaj relko-krat izvajana na violinskih koncertih. Drugi del koncertnega večera obsega krajše vir-tuoznejše skladbe. Na klavirju bo spremljala umetnico njena stalna spremljevalka p.anistka Maria Sala. Predprodaja vstopnic v knj garni Glasbene Matice. VESELI TEATER Danes premiera programa št. 15 Začetek ob 18.30 — Koncc ob 20. u— Premiera v Veselem teatru je danes ob 18.30. Na sporedu nov program št. 15. Program vsebuje poleg novih skečev in do-vtipov tudi dokaj glasbenih točk. Predprodaja vstopnic danes od 10. do pol 13 in od 16 dalje Prelstave vsak četrtek in soboto ob 18.30. ob nedeljah pa ob 14 30, 16.30 in 18.30. bakrotisku Te zbirke bodo izšle v hrvatskem, aemškem, italijanskem, francoskem, bolgarskem in madžarskem jeziku. Pod naslovom »Tekstovi i pregled« bo izšla zbirka najpomembnejših del iz hrvatske kn ižev_ nosti in kulturne preteklosti ter sodobna vprašan ;a V prvi seriji je prav tako določenih šest knjig V isti založbi bo izšlo sedem novih knjig največjega živega hrvatskega pesnika Vladimirja Nazora, ter zbrano delo v sedmih knjigah v zadnji vojni padlega pesnika Frana Galoviča Pod naslovom »Svjetski klasici« bodo objavljena v hrvaščini važna dela svetovne literature; kot prve tri knjige pridejo na vrste. Cervantes »Don Quijote«, Goethe »Faust« Racine -»Fedra«. To je največji založniški program, ki je bil kdaj koli na Hrvatskem zasnovan in ki bo v novih razmerah tudi ustvarjen. 2e doslej je Bibliografski zavod izdajat revije »Croatia«, »Hrvatska Starina« in letna »Acta Botanica«, sedaj je pa še ustanovljen Književni tjednik«, ki je že pri čel izhajati. u— Razstavo bratov Vidmarjev v zgornjem prostoru Galerije Obersiieu si je ogle- aaio že iepo število IjUDiteijcv nkovne uu»ei-nosu. S svojimi novjni ueu sta rurai.Sia Drago ji Nanue Vidmar zbuoiia splošna pozornost. Trideset njinovih olj zavzema ves prostor prosuane razstavne dvorane. Na razstavi vlada prijetno domače ozračje. Odprta je dopolune in popoldne. u— VeiiKo zanimanje viaua za prvi koncertni nastop našega novega Komornega oikeatia, ki oo v ponedeljek, une 9. t. m. po; umetniškim vodstvom našega violJi-skega v.ituoza Karla Rupla. Koncert bo v vemo Fiinar momcni dvorani, začetek pa točno ob '/« 7. zvečer. Preuprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Mat.ce. u— Združenje trgovcev opozarja članstvo, da aob, maksimalni cenik št. 5 v pisarni Združenja trgovcev. Iz Novega mesta n— Zimski raj na Dolenj&Keiu, Kakoi pričakovano, je z lunino spremembo pop i stil tudi ostei mraz, vendai je v neueiiv zjutraj oiit živo srebro še vedno 14,2 stopinje pod ničlo. 2e v dopoldanskih uiah pa se je pučela hitro dvigat! temperatura popoldne jL kazat termometei te se 2 sto. pinji pori ničlo Z dvigom temperature p« se je tudi nebc žeto pooblačilo in ze proti večeru je pričel rahlo naleta vat i sneg Pro. t: 22. pa ji pričelo Kai izdatno snežiti tu prekc noči je napadlo v novomeški ckolrci kar 15 cm svežega snega v fopiictui f-P-celo 20 crn Snežni nalet pa tudi v pone deljek dopoldne ni ponehal in sneg na:e-tava še kai naprej ter se ooeia smučarjem res pravi zimski raj ua Dolenjskem živ .jenje v mestu je bilo vso nedeljo prav razgibano. Tokrat je bil zabeiežen tudi ve. lik obisk ljubljanskih izletnikov, med katerimi so uneli glavno besedo smi'.Carji, ki radi priznavajo lepote prej tako zapostav ijenih dolenjskih smučišč Tudi novomeška mladina je v velikem številu pohitela na smuške tciene in posebno Gorjanci še m«« menda nikoli videli toliko smučarjev kakoi to nedeljo. n— Sadje sta predrago prodajala. 2c vsa zadn„a leta je bilo uvoženo sadje v Novem mestu vedno dražje Kakoi v Ljuo-ljam, čeravno so trošarine v Novem mestu občutno uižje od ljubljanskih. Zaradi it-ga so ft sedaj tudi oblastva pričela po drobneje pozanimati za trgovanje ^ranjev cev. O priliki uradnega pregleda v mesecu oktobru sla bila zalotena kar dva novo meška branjevca, ki sta pri prodali raznih vrst uvoženega sadja občutno prekoračila maksimalni cenik Branjevec Ivan je pio dajal sveže smokve kar po 7 L. namesto po tedanji maksimirani ceni 3.80 L. Pr razpravi pred sodnikom poedincem novomeškega okrožnega sodišča sta se '>ba bra. n evca zagovarjala da se jima je med prs vozom r.mogo sadja pokvarilo in sta ga tudi tako drago plačala, da se nista mogia držati maksimiranih cen. Sodnik njunega zagovora ni upošteval in ju je poučil, aa v nobenem primeru ne bi smela prodajati sadje preko maksimiranih cen. in je obsodi. Marijo na 7 dni zapora in 120 din denarne kazni, Ivana pa na 10 dni zapora in 120 din denarne kazni, vendar Ivana pogo.no na 1 leto. Iz Dolenfsklh Toplic Svečnica je dan blagoslova sveč, ki jih uporabljajo v raznih prilikah. Ker jc tudi letos svečnica na ponedeljek, so Izletniki in smučarji pohiteli v Dol. Toplice. Tudi domači smučkarji, ki jih je že precej, so pohiteli ua Gače, kjer je ena najlepših dolenjskih smuk. Ko so se pa proti večeru vračali, je zavladalo po gostilnah vese i o razpoloženje, ki pa je s pozno uro ponehalo. Mraz kar noče od jen jati, v zadnjih dneh je kazal toplomer spet —22 stop. C, v Soteski, kjer je svet bolj odprt, celo —28 stop Ob polni luni pa se je nebo pooblačilo ln pričelo je ponovno snežiti in Je zapadlo v noči od nedelje na ponedeljek 15 cm snega Ker je še stara snežena plast pre :ej debela, smo s snegom že kar preveč založeni. Porok je bilo doslej še malo. Pred nekaj dnevi je imrla soproga g finančnega starešine g Štingla, po rodu Srbkinja. Pogreb je bil na svečnico popoldne ob veliki udeležbi občinstva, ki je spremilo priljubljeno gospo na zadnji poti kljub slabemu vremenu in velikemu snegu. Pokopal jo je prota lz Ljubljane. To je bil pri nas pr/? pogreb po pravoslavnem obredu. Pokojni blag spomin, ostalim iskreno sožalje! Z Gorenjskega Koroška gospodarska obnova. V mali sejni dvorani trgovske zbornice v Celovcu je deželni gospodarski svetovalec inženjer VVlnkler razpravljal z okrožnimi gospodarskimi svetovalci o obnovi koroške dežele. Naposled je izpregovorll tudi gauleiter dr Rainer, ki je dal nove smernice narodno-socialističnega gospodarstva in je razložil načrt, kako naj bi se razvila koroška dežela z oovo pridobljenimi kraji, zlasti je nraglašal pomen kmetijstva in tujskega prometa. Nesreče. 40 letni Anton Likozar je z več delavci podiral flrev e na Svinji planini. Pri drči mu je spodrsnilo Naglo je zdr. sel po drči, za njim pa je padal velik hlod. Na koncu drče je hlou a.lovito udaril Li kožarja in mu povzročil hude poškodbe Med drugim ima Likozar zlomljeno leva nogo. Prepeljali so ga v bolnišnico v Voiš-perku. V Velikovcu pa se je ponesrečil 56-letni prevoznik piva Franc Vaukan. KonM so se mu splašili in voznik ;'e padel pod voz Med drugim ima zlomljeno desnico Prepeljali so ga v celovško bolnišnico. Filmske predstave se nadaljujejo po različnih krajih zasedenih pokrajin. V Preva-Ijah so zadnji čas uprizarjali film »Siromašni milijonar«, ki ga je dal na razpolago deželni filmski urad za Koroško Poleg tega predvajajo vsakokrat nove zvočne tednike. V Veiik^vcu je umri za kapjo višji sodnik Jcžef Poetsch. V prevratni dobi se je odločno boril proti Slovencem ip je ijil ranjen prepeljan v L ubl,ano, od koder pa so ga spet spustili domov. V plebiscitnem času je cioval v Vet.kovcu in okolici :n je bil odt Jtovan s koroškim križcem I. in II. stopnje. Iz Spodnfe ^talerske V Laškem so imeli pretekli teden 3 porode in 4 poroke Poročili so se: Jože Klepej in Helena Knezova, Franc Zelič in Ana Bukovškova Jakob Zupan in Marija Gaj-škova, Maksimilijan Adrinek in Manja Fasswaldova. Umrli so Anton Ivšek iz šmarjete ter Antor Oblak Hari in Marija Potekal iz šmihela Podružnica delovnega urada. Delovni urad v Mariboru je z 2. februarjem odprl svojo podružnico v Slovenjem Gradcu. Novo veliko zborovanje v Mariboru. Preteklo soboto je bilo sklicano v nekem mariborskem Industrijskem podjetju veliko zborovanje Heimatbunda, ki se ga je udeležilo okrog 2000 obratovodij, podvodij in poverjenikov delovno političnega urada za okrožji Maribor-mesto in deželo. Kot gostje so bili prisotni zastopniki stranke, države. vojske, občine in gospodarstva. Govoril je spet zvezni vodja Fran Stelndl. ki je Izjavil, da je danes Interes nemškega naroda nad vsem drugim ln da sploh ni mogoče oceniti dejanj nemškega vojaka. Kadar bo konec vojne, je rekel Stelndl, bo Nemčija prva socialistična država na svetu, ker jo bo ustvaril Adolf Hitler. Recitacije Celjanom. Izobraževalni urad Heimatbunda je nedavno priredil v Celju prosvetni večer, na katerem je najprej nastopil učiteljski kvartet, potem pa je izpregovorll Ervm Dukar, ki je seznanil občinstvo s pesnitvami Petra Roseggerja ln Hansa Klopferja Med recitacijami je dekliška skupina prepevala nemške narodne pesmi ln jodlarje. Na koncu je snet Igral učiteljski kvartet koračnice ln valčke. Celjska glasbena 6oIa je priredila nedavno svoj prvi reprodukcijski koncert. Zlasti sta se odlikovala D. Antolič in H. Korent, ki sta Igrala Bachov menuet za flavto In fielo. Pletarska šola v Ptuju je pričela na Svečnico vpisovati nove gojence, šola je državna 'n poučuje v 6 semestrih, ki trajajo po 5 mesecev, najrazličnejše načine pletenja Urejena je bila že pred leti. Vpi Se o se lahko gojenci, ki so dopolnili 14 leto, šolnina pa znaša 31.30 mark za s;, mester. O delovanju mariborskega ženstva, ki je včlanjeno v Heimatbundu, objavlja mariborski dnevnik pregled dela v preteklem letu in pravi, da je bila prirejena vrsta različnih tečajev, med katerimi predn ač' 51 kuhinjskih tečajev, ki se jih je udeležilo 1158 tečajnic. Zdaj je v vsem Mariboru urejenih 16 Šivalnic, kjer ženske šiva o in popravljajo različno perilo in obleko za siromake kakor tudi za vojrštvo. Ob priselitvi Nemcev iz drugih krajev na Spodnje šta-ersko je bilo uslužbenih 30 do 60 Mariborčank. Gostovanje komornega seksteta berlinske opere v Ptuju. Pred dmevi ie v Ptuju gootovail komorni sekstet. ki ga t*ori šest članov orkestra državne opore v B.-rlnu in qa vodi flavtist Hans Franz. S seksitetem je nastopila tudi sopranistka Marta Franz. Gostje so izvajali same komade iz 18-stoletja a za uvod so dali sonato v e-mou. ki jo zložil Friderik Veliki da so d^li s tem nastopu še Vrepkei^oea naC'oma.ln pa poudarka. Umotnki so nastopili v slikovitih Z0olovinsk:h kostumih da koncertu n.i manjkalo tudi zunanjega bleska. Iz Hrvatske Pros'ava rojstnega dne carja Borisa v ; Zagrebu. Ob priliki 48. rojstnega dne bol-I garskega carja Borisa je bil na bolgarskem poslaništvu v Zagrebu sprejem služben h predstavnikov in diplomatskega zbora. Istega dne je b la zvečer v radiu bolgarska tira. Med drugim je bil na sporedu govor prof. Oršaniča o osebnosti in delu carja Borisa III. Dr. Benron pr! predsednika romunske vlade. Pretekli teden je bil novo mer.ovani poslanik Nezavisne države Hrvatske v Ru- ZAPISKI Velik uspeh italijanskih pripovednikov. Cornelio di Marzio je zaznamoval v »Meri-dia.no di Roma« z dne 1 februarja izreden uspeh ki so ga dosegle pri občinstvu ;zdaje pripovednih spisov BeltrameiHia Deledde Prfnzinija in Pirandella v debelih knjigah znane Moodadonjeve zbirke »Omnibus«. V ne celih dveh letih je bilo prodanih 1 535.707 izvodov teh izdaj; najvišje številko izkazujejo pri tem PirandeMove »Novelte per un anno«. ki so izšle v dveh knj gah. Nova enclklopedi]a. »L' Istituto per PEn-ciclopeda de Carlo« v Rimu pripravlja za dvajsetletnico Faiizma prvo it-ulijan^kc ljudsko enciklopedijo v šestih knj'gah ve'ikega formata, bogato ilustrirano Med sodelavci je okrog 500 strokovnjakov vodstvo enciklopedije pa je v rokah M;nistna Eks*- Ce-sara Marie de Vecchi dj Val Osmon. R. M. Rilke v italijanskem prevodu Ob priiliki 151etnice smrti velikega lirika R. M Rilkeja je izšla pri Sansoniju nova znatno razširjena izdaja izbora iz njegove lirike (»Liriche«) v prevodu Vincenza Errante. Izmed tujih komedij, ki so jih uprizorila v zadnjem času italijanska gledališča zaznamuje po poročilu lista »II Dramroa« poseben uspeh komedija madžarskega avtorja Sandra Marai »Zadnja pustolovščina«. Igra se dogaja v zdravniških krogih in so ;o nedavno postavili na oder v Teatre Alfieri v Torinu. — »Compagnia del Teatro delle Arti di Roma« ki jo vodi Antoi: G uo>-dubno zbirko nemških avtorjev namen eno predvsem inozemskemu trgu. S temi ccne-nimi izdojami naj bi omogoča večje priznanje ncm"ikega slovstva med drugim narodi. Iz francoskega gledalskega življenja poroča v najnovejši številki torinski časo>s »II D r a m m a«: V preteklem mesecu je umrlo na francoskem gledališkem O impu več »bo?ov«: Tako je preminul sloveči va-rietejski komik Mavol. avtor neštet h popularnih popevk in kupJetcv* »»'agemkega« značaja, ki so s'ove'i v prvih dveh desetletjih našega stoletja. Dalje je umrla Geor-getta Leblanc nekdanja Mae-terlinckova žena. ki je bila skozi dvajset let siloveča ;nter-pretka njegovih gledaliških iger. Umrla je tudi znamenita operetna pevka Edmče Fa-vart, nenadkriljiva ustvarjalka »C:boiil"tte« in naposled še »božanska« Julie Bartet, ena izmed zvezd »Comčdie Francai^e«. — V Thčatre dol'Atelier v Parizu je biila krsfna predstava Jeana Anoila nove |jpmed:je »Euridice« ki kaže poleg ant;čneea motiva Pirandellov vpliv Druga interesantna novost je bila krstna orr»rVav« ko^n-vHe Boussaca de. Saint Marca »Modr*v-ka A m« zonka«. Kritik« je posebne ugodno sprejel to psihotofiko zanimivo deflo iz živi-'en ia sodobne pisateljice. karešti dr. Benzon sprejet v avdijenej pri predsedniku rumunske vlade Mihajlu Anton escu. Novi okrajni načelniki. Notranje ministrstvo sporoča, da so v okrajih velikih žup Vrhbosna, Usora in Soli menovani naslednji okrajni načelniki: za okrajnega načelnika v Višegradu nadporočnik Rudolf Ko-kot, za okrajnega načelnika v Rogatici ka-petan Marko Vrkljan, za okrajnega načelnika v F oči nadporočnik Delko Bogdanovič, za okrajnega načelnika v Srebrenici Mu-stafa Rustanbegovič, za okrajnega načelnika v Vlasenici kapetan Rafael Boban, za okrajnega načelrrka v Pračj Muhamed Ta-novič in za okrajnega nače'nika v Zvor-niku Mehmed Alija Smajlovič. Predstavn:k ustaške mladine na Štajerskem. Prejšnji teden je odpotoval na Štajersko oddelni načelnik za telesno vzgojo ustnške m'adine Mirko Sušt č. Za časa svojega bivanja na Štajerskem bo gost Hitlerjeve mladine v Gradcu ter bo prisostvoval smučarskim tečajem, kj jih prireja Hitlerjeva mladina. Svoje bivanje na štajerskem bo g. Mirko Suštič porabil tudi za okre-p tev športnih zvez med Hrvatsko in Nemčijo, odnosno med ustaško mladino in Hitlerjevo mlad.no. Vlomilec Fulir ustreljen. Zagrebška policija je že delj časa bila na sledu za picslu-lim zločinčem in vlomilcem Milanom Fu"i-rom. V petek dopoldne je bila obveščena, da se Fulir nahaja v neki gostilni na Za-vrtnjcL Tja se je odpeljalo več det;ktivov in stražnikov, ki so zločinca obkolili in ga pozvali na pre '.ajo. Fulir pa se pozivu ni hotel odzvati, skočil je v stranišče jn od tam streljal na zasledovalce. Slednji so odgovoril; z orožjem in Fulir se je smrtno zadet zgrudil na tla. Zagrebški tramvaj bo kmalu vozil do Du-brave. Uprava cestne železnice je takoj po ustanovitvi NDH zače'a z gradnjo nove proge do Dubrave. Nekaj Časa so bila dela prekinjena, po so jih spet nadaljeval , tako da je zeaj proga popolnoma dokončana. Manjka le e ".ino še kretnica pri Maksimiru. Kakor znanoi je uprava cestne železnice ho_ tela zgraditi progo tudi do šestin. Pix>ga pa bi morala čez potok Meiveščak in so zarad; tehničnih razlogov zdaj odločili, da se gradnja te proge za nekaj časa odloži. Zbirka za hrvatske borce je lepo uspela. Samo v Zagrebu je bilo za hrvatske vojake zbranih 82.922 kosov. Vrednost zbranega blaga cenijo po predvojnih cenah na 5 in četrt milijona kun. Mel darovanimi predmeti so bile vse vrste oblač.1, smučii ter-mofori, brivski aparati, cigarete in živila. Proslava sv. Blaža v Zagrebu. Zaradi vojne letos v Dubiovnku ni bilo svečane proslave njegovega patrona sv. Blaža. Zato so proslavo v skromnejšem obsegu organjzL ali v Zagrebu. Na Svečnico je bit radijski prenos »Dubrovačkega večera«, naslednji dan dopoldne pa svečana služba božja v cerkvi sv. Blaža. — Tudi v Zagrebu b.vajoči Bd-keljci so v torek počast li svojega patrena sv. Ti ia. V ce: kvj na Kaptolu je uaro-val li..—dubrovruški škof dr. Carevič. Iz SffMJc Trije mladi zdravniki! Na medicinski fakulteti v Beogvaiu so bili te dni dlp omi_ ran; za doktorje v^e^a zdravilstva Dušan Možina iz Brji pri Rihemberku, Marinka Brvar jz Maribora in Božan Tavčar iz Ljubljane, čestitamo! Veseli dogodek v Valjevu. 3. januarja se je rodil s ova sitemu rojaku Moriču Francu sinko. To je prvi p.iraslek valjev-ske slovenske kolcnije neposredno v Valjevu. (V žlnederevu je dobil nekdanji Valjevčan dr. Bojan špicar že 15. nov. 1911 sina). Iz tegj. raz oga je sklen i cdoor kolonije, da mu botiuje vsa kolonija i)i v njenem imenu b;sta zia. botra tov. Gospo-d3i rič Jakob, blagajnik kolonije in za botro tovarišica Kristan Hermina, žena vodje kolonije. Tudi fco nov5 Slovenček dobil p imerno umetniško izdelano diplomo, podpisai-o od vseh botrov in botrlc. Ncšs ^IsSallšče DRAMA ""etrtek 5 febr.: ob 17.: Lepa pustolovščina Red Četrtek Petek. 6. febr.: ob 15.: Dom. Izven Dijaška predstava. Zelo znižane cene od 10 lir navzdol Flera, Rey in Cr-Mavet so avtorji ljubez-nice francoske komedije v treh dejanjih: »Lepa pustolovščina«, igra ima naslov po begu neveste tik pred poroko. Zs~leti, ki nastanejo s tem, da ji sledi njen mladostni prijatelj, so humorni ln ustvarjajo razne nepredvidene situacije in presenečenja. V glavnih vlogah: Levarjeva, Kraljeva, VI. Skrbinšek, Nalcrst, Gabrijelčičeva, Nabloc-ka, Drenovec. Nadalje sodelujejo: Košuta, Lipah, Presetnik, Blaž, Kcšič. Starčeva, .T. Boltarjeva in Remčeva. Režiser: J. Kovič. V petek ob 15. uri bo dijaška predstava Jalnove gtiridejsnske drame »Dom«. Pisatelj je orisal dramo ljudi, ki žive na kmečkem gruntu, ki je tik pred propadom. Ta, v kmečkem živlienju pogosta zgodba, daje sliko o odrešujoči ljubezni ljudi do rodne grude ki končno zmaga. Jedrnati jezik, vemo podani značaji naših ljudi ter dojm-ljivo zajeta zgodba tvor:jo celoto, ki si jo velja osrVdati. Dramo je zrežiral Skrbinšek. OPERA četrtek 5 febr.- ob 17.: Don Pasquale. Pre'-'••'"-a Red Premierski Petek, 6. febr.: ob 15 : Rigoletto. Izven. Zelo znižane cene od 12 lir navzdol Sobota, 7. febr.: ob 17.: Ples v Operi. Izven. Zelo znižane cene od 12 lir navzdol Red Premierski bo Imel drevi ob 17. url Donlzetti.jevo komično opero »Don Pasqua-!e« v naslednji zasedbi: Don Pasquale — Betetto. Malatesto — Janko. Ernest — Ma-noševski, Norina — Ivančičeva, notar — ■Telnikar. Opero je na novo prevedel Niko štritof ln jo bo tudi dlrielral. Režiser Primožič, inscenator Inž. Franz. Opozarjamo na popoldansko predstavo Verdijeve opere »Rigoletto«, ki bo v petek ob 15. uri po zelo znižanih cenah. V naslovnih partijah: Ribičeva in Primožič. Dirigent žebre, režiser Primožič, koreograf inž. Golovin. Otroci, Id sodelujejo v Leharjevl mladinski opereti »Indija Koroman-llja«, bod« Imeli skuti tek ob 12. uri v Operi. S P O RT Na prvi polovici poti Stanje nogometnega prvenstva po XV. kolu — v italijanskih divizijah A in B Kakor smo precej obširno pisali že v po-nedeljski izdaji našega lista, je bilo v nedeljo na italijanskih nogometnih terenih odigrano XV. prvenstveno kolo, ki je za najvišji razred — divizijo A — zaključilo tudi prvi del prvenstvenega tekmovanja. O posameznih izidih te nedelje, med katerimi je bilo proti pričakovanju nenavadno mnogo remisov, smo se že dovolj razpisali in bi hoteli danes — to pot še posebej, ker nam je pri prvi objavi izpadla objava vrstnega reda posameznih klubov — objaviti za naše čitatelje še prvenstveno tabelo, ki bo sedaj obveljala vsaj 14 dni, ker se bo prvenstveno tekmovanje ob prehodu v spomladanski del za kratek čas ustavilo. Pregled imen in suhih številk, ki so jih v dosedanjih 15 tekmah dosegli kandidati za bodoči naslov italijanskega državnega prvaka v nogometu, je naslednji: 1. Roma 15 8 6 1 26 9 22 2. Torino 15 8 5 2 22 16 21 3. Venezia 15 7 5 3 19 11 19 4. Genova 15 5 7 3 23 14 17 5. Atalanta 15 6 3 6 22 18 15 6. Triestina 15 4 7 4 17 15 15 7. Liguria 15 5 5 5 26 25 15 8. Ambrosiana 15 4 7 4 20 20 15 9. Bologna 15 6 2 7 26 21 14 10. Milano 15 6 2 7 30 25 14 11. Lazio 15 4 6 5 23 24 14 12. Juventus 15 5 4 6 20 23 14 13. Florentina 15 4 5 6 20 26 13 14. Livorno 15 3 6 6 18 31 12 15. Napoli 15 3 5 7 13 26 11 16. Modena 15 2 5 8 11 32 9 Nižja divizija B, v kateri sodeluje 18 klubov, je v glavnem tudi absolvirala 15 kol in se torej pri njej še ne more govoriti, da bi imela za seboj prvo polovico poti do končne odločitve, katera dva izmed številnih udeležencev bo prihodnje leto doletela čast, da bosta napredovala med najboljša italijanska nogometna moštva. Tudi to zadnje kolo je prineslo ne glede na to, da se prvenstvena tabela v bistvu ni spremenila, nekatera presenečenja. To velja na primer že za vodilno enajstorico Baria, ki je na Hokejski izidi Švica — Italija 15: o Na vse načine smo si prizadevali minula dva dneva, da bi bili kjer koli zasledili, kako se je končala mednarodna hokejska tekma, na katero so se odzvali Italijani na povabilo Švicarjev in jo odšli odigrat na drsališče v Baslu. Nenavadno slabo poučeni so bili vsi zdaj razpoložljivi viri o izidu tega srečanja in šele včeraj smo čitali črno na belem, da je bila ta tekma res odigrana in so v njej Švicarji zmagali s 15:0. Iz poročila, ki ga omenjamo, posnemamo o tej tekmi naslednje podrobnosti: Osmo srečanje med hokejskima reprezentancama Italije in Švice je bilo odigrano v nedeljo popoldne na drsališču v Baslu, ki je bilo nabito polno občinstva, najmanj 15.000 gledalcev. Tekmi so prisostvovali tudi mnogi odličniki, med njimi predstavnik italijanskega pooblaščenega ministra v Bernu. italijanski konzul iz Basla in številni drugi. Italijansko moštvo, ki je na-stopio v oslabljeni in za silo izpopolnjeni po. stavi, je dalo zelo neurejeno igro; sem in tja so se italijanski drsalci dobro postavljali v bran mnogo močnejšim nasprotnikom. potem pa so sledili trenutki velike zmede, v katerih so Švicarji zabijali svoje številne zgoditke. Vse tri tretjine igre so bile značilne glede tega, da se je italijansko moštvo v prvih 7 ali 8 minutah dobro upiralo, potem pa se je pokazala švicarska premoč, iz katere se je rodila ta visoka zmaga zanje. Na rezultat so razen nepopolnosti italijanskega moštva brez dvoma vplivale tud3 poškodbe, ki 3ta jih med igro dobila vratar Zoppegni sredi tekme in pa napada-iec innocenti. ki ga je eden nasprotnikov močno zadel s palico po nosu. Med italijanskimi igralci, katerih naloga tQ pot res ni bila lahka, se je kljub poškodbi posebno odlikoval vratar, ki je ubranil celo vrsto nevarnih strelov. Od Švicarjev je bil vratar malo zaposlen. obramba pa že zel0 uspešna, medtem ko je bil napad izredno razpoložen in so posamezni napadalci kar tekmovali med seboj, da so dali igri čim več poleta in skupnosti. Bolj k0 se je bližal konec, bolj so bili Švicarji v formi. V posameznih tretjinah so Švicarji zabili najprej 5. potem 2, nazadnje pa še S golov, med katerimi so jih največ spra-vili v mrežo bratje Cattini in Torriani, znani zvezdniki švicarskega hokeja. svojih tleh komaj lz enajstmetrovke zabila edini gol dneva zelo oslabljeni Fanfulli. prav tako pa tudi za Vicenzo, ki se je dala na svojem terenu od Siene pritisniti toliko ob zid, da so gostje odnesli dragoceno točko. Tudi tretjeplasirana Alessandria se je morala močno potruditi, da je proti slabotni Reggiani izvila skromno zmago z 1:0. Nepričakovano visoka je bila tudi zmaga, ki jo je Fiumana slavila na svojem igrišču proti zadnjeplasiranemu Lucchesu in se tako vendarle naslonila na ostale udeležence. ki so mogli v vseh dosedanjih 15 tekmah nabrati vsaj 10 pozitivnih točk. katerih ima Fiumana sedaj tudi že 9. (Med zadnjič objavljenimi izidi te nedelje ni bil zabeležen remis, ki sta ga dosegli moštvi Spezie in Pescare z 0:0 na igrišču v Spezii.) Podrobno sliko, kako stoje stvari glede vrstnega reda in doseženih uspehov v tej diviziji, bo nudila najbolje prvenstvena tabela. ki je takale: 1. Bari 15 10 4 1 23 12 24 2. Vicenza 15 7 8 0 24 5 22 3. Alessandria 14 10 1 3 24 13 21 4. Padova 15 8 4 3 25 11 20 5. Novara 15 7 5 3 23 10 19 6. Fanfulla 15 7 3 5 25 18 17 7. Udinese 15 7 3 5 16 16 17 8. Pescara 15 7 3 5 19 14 17 9. Brescia 13 6 4 3 18 13 16 10. Spezia 15 5 4 6 16 18 14 11. Savona 15 5 3 7 16 19 13 12. Siena 15 5 2 8 21 24 12 13. Pro Patria 14 2 6 6 14 15 10 14. Prato 14 3 4 7 11 21 10 15. Reggiana 15 3 4 8 12 19 10 16. Pisa 15 4 2 9 16 30 10 17. Fiumana 15 2 5 8 22 28 9 18. Lucchese 14 1 1 12 11 50 3 Kaj bo prihodnjo nedeljo? Prihodnjo nedeljo bodo v Italiji igrali četrtfinaine tekme za italijanski pokal po naslednjem sporedu: v Modeni: Modena—No vara, v Milanu: Milano—Regglana, v Torinu: Juventus— Padova in v Venezii: Venezia—Bologna. Drug0 moštvo Švice je imelo Isti dan v gostih rurnunsko hokejsko reprezentanco in je prav tako zmagalo premočno s 5:0 (2:0, 0:0, 3:0). Nov evropski plavalni rekord, švedski plavalec Bjorn Bor g je postavil nov evropski rekord na 200 m v prostem plavanju s časom 2:10.8. Otok Corregidor Kakor znano, tvori otok Corregidor ob vstopu v Manilski jaliv trenutno prav za prav poslednje odporno središče ameriške vojske na Filipinih. O tem otoku posnemamo po beneškem »Gazzettinu« tele podrobnosti: Otok Corregidor je odlično utrjen s številnimi utrdbami, ki jih je ameriška tehnika izvršila že telaj, ko je admiral Rewoy prisilil k molku španske topove v obeh utrdbah Cavite in Santago. Na vzhodni skrajni točki otoka pa je še tretja trdnjava, ki ima tri utrjene topovske postojanke s topovi velikega kalibra, katerih cevi so naperjene proti morju. Doč m je ta trdnjava povsem na ravnini, je otok Corregidor, ki je dolg približno 4 km, zelo hribovit jn razpolaga po uradnih navedbah s 4 topovi velikega kalibra, ki so postavljeni na zapadni obali, z 11 topovi srednjega kalibra v hribovitem predelu, razen tega pa je razvrščenih ob obali več protiletalskih baterij majhnega in srednjega kalibra, med katerimi so tudi žarometi. Popolno železniško omrežje z ožjimi tiri povezuje posamezne postojanke, mel tem ko je na vzhodni skrajni točki otoka napravljeno letališče, bi zu njega pa še oporišče za vodna letala. Razen odprtih topniških postojank pa s° v hribovitem predelu še skrite, ki jih sedaj niti stalno bombardiranje japonskih letal ne more prisiiti k molku. Od polotoka Batang je skrajna severnozapadna točka otoka Corregidor oddaljena le okoli 4 km. Kakor znano, se odpor Ameračanov na polotoku Batang še nadaljuje. 750.000 črncev v ameriški vojski Turinsiki lisit »S tam pa Sera« doznava iz Buenos Airesa. da je severnoameriški mornariški minister Stimson nedavno izjavil, da bo v ameriško vojsko vključeno tudi 750.000 črncev, ki bodo porazdeljeni med razne vrste ortvžja. Razen tega bo ustanovljena tudi posebna divizija čet, sestavljenih iz črncev. Kam pa,kam ? »Cacd« I OL. UkM -OC. a daianic aaslova ali tt lilrc i I.— Gostilničarji! Pozor! Vermut, vsako količino, vsak dan po zelo ugodn ceni za gostilničarie lahko dobite v gostilni Lovšin. 1558-18 Prodamo štedilnik, >imuu spalnico isto kot novo, kuhinisko kredenco, zloiluvo poste-!iO, šoblat omare, pisalni mizi v starem nemškem slogu, trgovske pulte, mirt in staro moško kolo z linamo za 280 lir. Trgovi-ia »Ogled«. Mestni trg i 1751-6 Službo dobi tteseda t -.00. taksa -M*. za daianic oaslova ti) ca (lito l ».—. Gostilniško koncesijo vzamem v ruttll, Ponudbe na ogl. odd. lutra pod ♦Koncesiia«. ' 1707-1 Več čevljarskih pomočnikov za damske čevl e s pluto-vino iščem. Plača dobra, nastop ukoj ali po dogovoru. leie. Cesta na Loko 20. 1765-1 Frizerko dobro moč. spieune takoi salon »Mcrlak«, Sv. Petra cesta 76. 1772-1 Gospodinjo samostotno in poileno, ki bi imela smisel za čeden dom, iščem. Ponudbe n< ogl. odd. Jutra pod »Čeden dom« 1770-1 Mirno kuharico za vse, iščem k trem ustnam za takoi ali za pozneic po dogovoru. Naslov » vseli posl. Jutra. " 1779 1 Gospodično za trgovino iščem. Italijanska korespondenca, knjigovodstvo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Trsovina dom« 1755 I 2 služkinji potrebuiem. Ivan Javormk Domobranska cesta 7. 1750-1 Kuharico spreime takoi gostilna F. Mencinger, Sv. Petra c. 43 1743-1 Postrežnico spreimem takoj (pri Sv. Krištofu). Naslov v vseh posl. Jutra. 1762-1 Mizarskega pomočnika za pohištvo iščem za takoj. Naslov v vseh posl. Jutra. 1768-1 Službe išče Honia I - -Ol.. taksa - ->C. o 1a>an Frizerka z moistrskim izpitom želi spremeniti službo. Cenj. po r.udbe na ogl. odd. Jutra pod »Boljši salon« 1757-2 Upokojenec srednjih let išče namestitve čuvata, vratarja, inka-santa ali sltčno. Nastop takoi ali s 1. III. 1942. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod >Nastop takoj« 1755-2 Prodam Heseda I - aC. taksa - £>' tt 4aiamr naslova tli »-» lifro l V— Obleko 73 fantka do 14 let starega male postave, dobro ohranieno prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 1769-6 Štedilnik MočevmaM dam. Jenkova 12. evm prn 1749-6 Otroške sanke diosedeine prodam ri t M. lir. Naslov » vseh posl lutra. 1746-6 3 preproge zelo lepe proda ABC. l.iub Ijana. Medvedova R rolee kolodvora Šiška 1767-6 -»e\eda I - Mi.' taksa — .«<,. ■t la-antc o»»lov» tl< ti lifro I V — Med. steklenice prazne iod zdravili vseh velikosti kupuie Salus .d.d Liubliana. Cigaletova 5. 1414-7 Medicinske steklenice prazne lod zdravili v vseh velikostih kupu.e Salus d. J., Liubliana, Cigaletova 5 1414-7 HUJ,■„1,11,1 •-»e»eaa • - -OO. tasu — .01, ».» jatam* naslovi alt u Itlro l ».—s Pozor! Lastniki avtomobilov z generatorjem! Moderniziramo in popravita mo vse vrste zenerarortev - Velika zaloea električni!-ventilatoriev, črpalk in vseh Potrebščin za generatore Generator delavnica, Tvrše va 13 (Figovec. levo dvo rišče). Tel. 29-27. 1775-4? Kolesa neseda I taksa — .00 u daiante aaslova tli tt (ilro t . Več tricikljev različne velikosti, s pnma gumami, najboljše izdelave in diro z avtogumami. za ?elo nizko ceno prodam. Generator dclavnica, Tvrše-va 13, (Figovec, levo dvorišče) tel. 29-27. 1777-11 Oblačila rteseda 1 — .64,. una —.60. tt 1aian|* aaslova tli za lit« I ».—. 3 moške obleke, dobro ohramene od 16—20-letnega ugodno prodam. Ogled M ari 1 in trg 2-IT. 1734 13 Kapital ttociu 1 — .00. tatu —-Olj. tt daian|e naslov« tli u Uiro l >.-. Delnice Trbovel;ske premogokopne družbe kupimo še par 100 komadov. Rudolf Zore, Liubliana, Gledališka 12. 1658-16 Prehranu Heseda I. —.60. taksa -.60, ra daianie naslova tli za lifro t 3.—. Lokali tatu —M>. — daianic oaslova al« tt (liro l ».— Hotel »Bellevue« zopet redno odprt. Spreime pension goste. 1761-14 onDnnoDDDncTDmuuuuuuLionmrai Obnovite naročnino! □□□□□□□UUUUUUUDUUULJLAJUUiJlJULO Velepodjetje sprejme v stalno službo samskega knjigovodjo s popolnim znanjem italijanskega jezika. Mesto na deželi, plača dobra. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lesna industrija — Knjigovodja«. 3 pisarn, sobe v centru mesta, pntličie oddam za mai. Ponudbe na ogl. odd. lutra pod »Sobe za pisarno«. 1741-19 MjlZ zm IsescOa i £H». lltM - OC u laiantc aaslova tli tt litre l i.— Kupim hišico v mestu ali na periferni Ponudbe na ogi. odd (u tra pod »80.000 do 100.000 1756 20 Parcelo ali njivo kupim Ponudbe na ogl. odd. lutra pod »Polje ali Moste«. P42-20 >V»cc utloti s L* lilcc I ».— Dvosob. stanovanje s kopalnico išče mirna sranka brez otrok sredi me sta ali v bližini. Nas'ov v vseh posl. Jutra. 1744-21a Nalivno pero črno sem izgubil v soboto popoldne najbrie v Gradišču. Natditejfa prosim, da ga odda proti nagradi. Naslov v vseb posi. Jutra. _1748 28 Izgubil sem žensko zlato zapestno uro 3. februaria: Gosposvetska. Oalmatinova. pred sodni-;o, po Miklošičevi. Tyrše-vi v kurilnico. Pošten nat-ditelt se naproša, da 10 vrne proti nagradi v ogl. od delku lutra. 1764 2N 2. februarja sem naše! na Dolenjki cc » lamnte naslova tU tt (iiro I Opremljeno sobico iščem ali grem kot sosta novalka t bližini centra Pred škofito I-IH. levo. 1753-233 Živali Seseda L —.60. uks» -.60 za datanie aaslova tli « lifro l i— Crno-bela mačka si je izcuhila v Rožni dolini c. VIII.. Naidttflis na prošam. nai io vrne na naslov: Splitska 15, Mirko Jelačin. n40-27 Izgubljeno •seseda t - 6C. takta - t>t u -lannte naslov« tli « litro l 3 — Reven kleparski vajenec. ki mn ie pred kratkim umrl oče je zgubil na sveč nico dopoldne maihno rde čo denarnico v kateri je bi! bankovec za 100 lir in 20 lir drobiža. Možno ie tudi da te izgubil v tram-vaiu od Šiške do Celovške ceste. Lepo prosi, da bi pošten naiditelj oddal denar na naslov: Permo-ser Ferdo. kleparski vajenec pri tvrdki Mihelič, — Kavškova 8. Šiška. 1763-28 Pisalni in adicijski stroj ugodno prodam Mercedes Frančiškanska 10. 1766-29 Razno Iveseo« 1 - oo. taksa — .oc rt daianic naslova tli u lifro l ».— Filatelisti pozor NaKup ln prodaj«, znamk vseh vrst. JOI al bu . 1.0 v in fll«itellstlč nlh potrebščin, ]e naj ugodnejša v knjigarn Dolžan. Ljubi tan.' Stri tarteva 6 tel 44 24 PREMOG DRVA 1. Pogačnik LJUBLJANA. ii->bnričeva ulica 6 Telefon 20-58 Umrla nam je naša ljuba mama, stara mama ln sestra, gospa Varsek 3. t. m. po daljšem trpljenju, previ-dena s tolažili sv. vere. Pogreb nepozabne mame bo v četrtek, 5. februarja 1942. ob pol 4. uri pop. lz kapelice sv. Janeza na žalah h Sv. Križu. Ljubljana, Beograd, čačak. dne 4. februarja 1942. ŽALUJOČI + Umrl nam je naš ljubljeni soprog, dobri oče. stari oče. gospod Lebaii Jaktfe posestnik v starosti 84 let. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v četrtek, dne 5. februarja 1942, ob 3. uri popoldne izpred hiše. Knezova ul. 29, na pokopališče v Dravljah. Ljubljana, dne 3. februarja 1942. 2ALUJOCI OSTALI Smilili t Zlit itn j (ZtlffltM Tfjftft ■!|n ta« Tužnim srcem javljamo, da nam je umrl naš ljubljeni brat, svak in stric, gospod dr. Vladimir Foerster višji sodni svetnik v pokoju Pogreb nepozabnega rajnkega bo v četrtek, dne 5. t. m. ob 16. uri z 2al, kapelice sv. Jožefa, na pokopališče pri Sv. Križu. V LJUBLJANI, dne 3. februarja 1942. Ljudmila Mankočeva, ing. Jaroslav Foerster, sestra in brat in ostali sorodniki. I /ogrebm zavod Ivan Gaišek, L,ubtjana. + Zn pustil nas je zadet od srčne kapi naš dobri mož, oče, brat i» stric, gospod J- ' VUGA RAFAEL trg. zastopnik K večnemu počitku ga spremimo v petek, dne 6. februarja ob pol 5. url izpred hiše žalosti Povšetova ulica 82, na pokopališče k Božjemu grobu v štepanji vasi. Ljubljana, Milano, dne 4. februarja 1942. Žalujoči: JUSTINA, žena; ing. ODON, sin; VALERIJA, hčerka in družina GOSLAR fL Sabatini: DOTA IN SRCE ribi« Kakor sem bil docela prevaril Montresorja. tako sem ukanil tudi vojake, ki sem Drišel z njimi v dotik, ter njihovega narednika in nazadnje celo st ...eps v:teza. V kratkem razgovoru, ki sem ga imel z njim, sem spoznal, da sicer nedoločno sluti, da ga ie pruel baš St. Auban. obenem pa dobro ve. da bo imel njegov Judež, kdor koli je. od svojega dejanja veliko gmotno korist. Iz tega, kar je govoril, sem posnel, da se ie St. Auban norčeval iz njega, čeprav mu ni hotel odkriti, kdo ie; povedal mu ie bil. kako je iztrgal Malpertuisu pismo, ki dokazuje njegovo izdajstvo, in kako je na osnovi tega pisma sklenil svojo dično pogodbo z Mazarinom. Vendar nisem ostal dolgo v starčevi družbi; z ozi-rom na to. da mu še nisem smel razodeti kako in kai, sem le skopo odgovarjal na njegove dolge ti-rade, ki so imele bržkone zgoli namen, izzvati me, da bi se mu dal spoznati. Le nekai minut je še manjkalo do poldne, ko sem zapustil sobo. v kateri ie bil zaprt stari plemič in pred vrati katere ie stala straža z mušk^o na ramenu Ves zmeden od misli na bližnje svi-denie z gospodično, sem stopil iz gradu na svetli solnčni dan. Na terasi sem našel Ivono, ki me ie že čakala. S hrbtom proti meni ie stala ob ograii ter se. kakor sem io bil mnogokrat videl, s komolci naslanjala na kamen. Ko je pa začula moje korake, se je obrnila in mi s tako bolestnim in bledim obrazom pogledala v oči. da bi si bil najrajši strgal krinko in razpršil niene mučne dvome. Odkril sem se ter io pozdravil z globokim priklonom, ne da bi izpregovoril. ona pa ie zaničliivo prezrla moj pozdrav. »Moj poročnik pravi, gospodična.« sem rekel s potvorjenim glasom, »da želite delati očetu družbo na poti v Pariz?« »Če dovolite, gospod,« ie rekla z dušečim se glasom. »To stvar velia premisliti, gospodična « sem odvrnil- »Združena je z okoliščinami, ki iih ne smem zanemariti. Blagovolite me spremiti na vrt, da se pogovoriva o niih.« »Zakaj ne tu?« »Ker vam morda povem kaj takega, kar drugi ne smeio slišati.« Namršila ie obrvi in zastrmela vame- kakor bi hotela predreti črno krinko, ki mi ie pokrivala obraz. Nazadnje ie skomignila z rameni in brezupno pobesila roke. rekoč: »Dobro, pojdiva.€ Drug vštric drugega sva krenila nizdol, kakor dva zaljubljenca na izprehodu, le s to razliko, da ie bilo njeno obličje mračno in bledo in da so ii zrle oči naravnost predse, ne da bi se kdai ustavile na spremljevalcu, dokler nisva prišla spodai na prodnato stezo. Ko sva še nekai časa stopala po rožnatih potih, sem obstal. »Gospodična.« sem rekel, govoreč z naravnim glasom nepridiprava Gastona de Luynesa. »evo. odločil sem se: dovolim vam. da se peljete z očetom.« Ob zvoku moiega glasu se ie zdrznila in si pritisnila roke na srce. Jtfato ie obstala: v očeh se ji je pokazal strašni dvom .ki io ie mučil. Ta pogled ie trajal samo nekaj trenutkov in se je kma-iu umaknil drugemu, ki ie plamenel od nepričakovanega, groznega spoznanja. »V imenu božiem. kdo ste?« ie zavpila z glasom, ki ie pričal o nieni notranii muki. »Uganili ste. gospodična« sem odgovoril in hotel dodati še nekaj besed- da bi ji potolažil nesrečno srce. A tedajci. •. »Vi!« ie signila z glasom polnim neizmerne groze. »Vi! Vi ste Judež, ki je za klavrn delež od naših posestev prodal moiega očeta kardinalu! Jaz pa sem mislila, da se skriva za to vašo krinko St. Aubanov obraz!« Toliko da nisem okamenel. Moie vedenie res ni bilo dosledno, danes vidim, da ne. Ves videz ie pričal zoper mene. in njena domneva ie bila več ko upravičena Takrat pa nisem pomislil na vse to. in namesto da bi zapravlial čas s pripovedovanjem. kako ie na pesi o. da sem tu, ter io odrešil tesnobe! ki io ie duSila. sem ostal nem in trd. v živo zadet od njenega zaničevania in od suma. 'da sem zmožen nizkote. ki mi io prisoja Napačen ponos me je gnal, da bi ji naložil za njene žaljive besede kar najhujšo pokoro. »O Bog, usmilite se me.« je zaječala. »Ali mi nimate povedati nič drugega?« Vztrajal sem v svojem bedastem, zamerljivem molku. Ona je še malo pomislila, nato pa mahoma izbruhnila: »Vi, ki sem vas ... Oh- kakšna sramota!« Tisti mah se mi je oglasila pamet, in ko sem v mislih dopolnil besede, ki iih ni bila do kraja izrekla. mi ie srce prekipelo od nežnosti »Gospodična!...« sem vzkliknil. Toda Ivona se je obrnila, potegnila obleko k sebi, kakor da se me niti s to ne mara dotakniti, in naglo krenila proti stopnicam, po katerih sva bila prišla. Ves skesan sem stekel za njo. »Gospodična! Poslušajte me!« sem zaklical in iztegnil roko. da bi jo zadržal. Tedai se ie obrnila, mi pogledala v obraz in siknila z bliskom sovraštva v sivih očeh: »Ne drznite se me dotakniti. Lopov! Pes!« Odmaknil sem se in kakor okamenel gledal za njo. ko se ie vzpeniala po stopnicah; ieza in bol sta me hoteli zadušiti. Nato so mi oči zadele ob Montresoria. ki ie stal na zadnji stopnici. Predrzni, porogliivi nasmeh, ki mu je krivil obraz, ie dokazoval, da ie bil slišal vzdevke, s katerimi me ie počastila. INSERIRAJTE V »JUTRU« Urejuje Davorin Kavljen. - Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko ViranU — Za Narodno tiskamo d. d. kot tiakanuirja: Pran Jeran. - Za inseratni del je odgovoren Ljubomir Volilč. - Vsi v Ljubljani.