3 nć. 143. številka. Izdanje za nedeljo 29. novembra 1896 (v Trstu, ▼ sobot« zvečer »In* 28 novembra 1896.) Tečaj XXI. „EDINOST" Izhaja po trikrat tir tedon t ieatih ia-danjib oh torkih, četrtkih In «oP.-»«3*;ffcl-t. Ziurranje izdanje izhaja ob t>, uri 7 i utr«;, v«č tmo pa ob 7. nn vor . Obojno izdanja atano : r* tmi»liP'f*<-• . f. 1. . |7- h»i AvufriJ« f. 1.50 r.% tri nv n . . 3 — , . 4.50 !"> ie" . , , ».- ' " . • -•■- • .1»— Naročnino je plačevat? naprej na naro6be brez piUf 'on« naronninB se uprava ne ozira. Po«H.in!<;rr fitevllke se dobivajo t dio-dajitlni«ah tnbar.-i r Imtit tio 'A nvt, Trsta 4 nrč. Oglasi ae račune po tarifu t petitu; s« naslove 1 debelimi črkami ae plašut prostor, ko'.ikor obsega navadnih vr«tic. Poslana, osmrtnice in javne zabvole, domaji »glasi itd.se računajo po pogodbi. Vai dopisi naLse poAilja.io uredni'tr ■ ulica Canerraiy St. 13. Vsako pi9'«o n?3rs biti frankovano, ker nofrankovi^of sr, v sprejemajo^ Rokopisi so ne vrtajo. Naročnino. reklamacijo in oglas« joma upr irvniitvo ulica Moli«'? -rolo hm. ']. U. nadst. Naročnina in oglitH« jo plačovati loco Trst. Odprto rc tiaiifl «0 prosto poMni««. C ! a 6 f I O elovenekege političnega društva za Primorsko. , y miUnmtU J» w»u«v Ćastitim našim gg. naročnikom! Četrto četrtletje poteče v kratkem, a večina čnstitih misli naročnikov ni sr poslala nikakva predplačila za to četrtletje. Ker se ima liaročina plaeevati naprej, zaceli smo prilagati listu postne nakaznice, iz katerih vsak razvidi svoj /ustanek do svršetka tekočega leta. Kdor ne posije naročnine vsaj do 15. decembra t. 1., temu bodemo primorani ustaviti list. Upravništro „Edinosti*', Združenje slovenskih in hrvatskih poslancev. Z Dunaja srao prejeli nastopni komu nike : Danes »o se na poziv g. dra. Laginje zbrali na skupno posvetovanje naslednji slovenski in hrvatski državni poslanci : gg. liian-kini, HorHć, Dapar, dr. Ferjancič, dr. Gre-gorfie, dr. Gregorec, Koblar, Kuša v, Perić, dr. Laginja, JVabergoj, Pfeifer, Povse, Robič, Spinčić, dr. Susteršir in J'isnikar. Uvažujć željo, katera se je ocl več strani javno izrekla, da bi se namreč v novem državnem zboru vsi slovenski in hrvatski poslanci za uspešno delovanje združili v jedinstven parlamentarni klub, izjavili so že na tej prvi razpravi zastopniki vseli strank soglasno, da je vkljub vsem načelnim razlikam, ne samo mogoče, nego, gledć na dobljene izkušnje iu na korist naroda, uprav potrebnu, ila hrvatski in slovenski poslanci v prihodnjem državnem zboru osnujejo med seboj parlamentarno skupino v svrho odločnega, solidarnega postopanja v nu, v uiiottuin ni gospodarstvenu t, vprašanjih ; — izrekli so nadalje, da oživotvOrjenje te namere prepuščaje vodstvom raznih politiških strank v pojedinih pokrajinah, ter so izjavili zastopniki vseh strank, da so njih vodstva pripravljena stopiti v za to potrebne dogovore. Po nujnih opravilih zunaj Dunaja zadržani poslanci : gg. dr. /iulat, grof Coronini, PODLISTEK Krivoseška gostilna. 1 Srbski spisal Gjar® Jaknii!; prolužil A. S. I. „Tista vaša gostilna bode še moja smrt*, je dejala žena Mitra svojemu možu Stojadiuu, ki se je ravno odpravljal z doma. „Vetu, da te opravki sedaj n« ženo odtod, marveč vaša preklicana gostilna. Naj bode uelavnik — v gostilno 1 Naj bode praznik — v gostilno! Lo čudim se, da vas tako dolga more trpeti vražji cincar". (CiDcarji no premeteni in dobifikaželjini trgovci i 11 gostilničarji, navadno grškoga pokoljenja, in pri domačinih jako nepriljubljeni.) Stojadiu je novšeČno molčal med to propo-vedjo, sedaj pa je nauiesto^odgovora mastni fes potisnil niže na glavo, počasi šel iz hiše preko češpljevega vrta ter onostran plota krenil na stezo, ki je njegov dvorec vezala z veliko costo. Ob tej je stala krivoseska gostilna. Ta cesta se prav za prav ni mogla zvati velika, ker je le nekaj majhnih vasij in sel vezala z mesti Kragujevac, Požarevac in drugimi malimi kraji. Trgovci so le redkokrat zahajali semkaj: dr. Klaić, vit. Švpuk in I oinjak izjavili so posredno svoje soglasje. Dunaj, "2(>. novembra 1890. >1« * * Radostnim src 'in in nadahnjeiii čutom hvaležnosti do v."li g« >jio :o v poslancev, pozdravljamo ta njih rodoljubni sitb'p. Ta ujih sklop smemo imenovati epohalnim dogodkom v našem narodnem življenju: s tem sklopom je zasijala zvezda nade v boljšo bodočnost. A mi se nismo vzradostlli le na sklepu samem, ampak tudi na njega utemeljevanju. Poslanci pravijo, da združenje ni le mogoče, ampak tudi „uprav potrebno" z oz>rom na korist naroda. Blagoslovljeno bodi to evangelje — zložnega dela za bodočnost naroda hrvatsko-slovenskega! Mi ne govorimo radi o svojih zaslugah in o svojih vspehih, ali to pot A ne moremo kaj, da ne bi izjavili, da občutimo neko posebno zadoščenje, ker se je vendar približala svoji rešitvi ideja, za katero smo se ravno mi borili vztrajno, dosledno in vsemi skromnimi silami svojimi. 0 krščanskih socijalistih. Ko se nam je sredi volilnega boja na Dunaju očitalo tudi se slovenske strani naše simpa-tizovanje s krščansko socijalnim gibanjem, in se je pri tem povdarjalo še posebno, kako se krščanski socijalisti pajdaši jo z uajhujimi nemškimi nacijo-nalci in najsrditejimi sovražniki slovanstva, ostali smo mi trezni in hladni račanaiji in se nismo ni za las odmaknili od svojih nazorov, ali če hočete „simpatij" do krščaosko-socijalnega gibanja. Trdno uverjeni, da pot do boljših časov avstrijskemu slovanstvu more voditi jedino le preko porušene stranke židovskih liberalcev; uverjeni, da nam nijedna druga nemška skupina ne more biti tako nevarna, nego nam je bila nemško-lib«ralna — ker se je hinavski skrivala pod krinko svojega „av-strijstva" in svoje .lojalnosti', tako, da so mislili tudi drugi ljudje gori do najtiših krogov, da je ona res jedina ,državna stranka* —, računali smo trezno in tehtali smo prevdarno in rekli smo si: tu je zlo in tam je zlo; kakor pametni Ijudjn iz- tam pa tam kakšen gostilničar iz Stipe ali kakšen kramar iz mesta, skupljajoči sloveče slive Šuiaa-dije. To so bili skoro jedini tajci. ,No, ali nisem rekla* ? jo dejala Mitra, strupeno gledajo za možem. ,Saj sem vedela, da gro v gostilno. Včeraj je prodal v Rači dve ovci z jagnjoti; polovico skupila je precej tam zapil pri laškem cincarja, ostalo pa zapije sedaj pri našem cincarju. Kaznil ga Đog! Vidi se mi, kakor bi mu bil kdo naredil! Dokler se je izogibal gostilne, je bile veselo življenje v hiii Delimirovičev, a aedaj — Mitra je vzdahnila globoko. „Ne govori, mati, pred božicom tako", je pričela sedaj iz temnega kota mlada Stojua, ki je posluiala materine besede. ,Saj veš, ako v tem iasu izrečeš zlo željo, se rada uresniči. Rajši molčiM. „Le kameni morejo molčati, ako gre gospo-darstvo od dne do dne bolj rakovo pot". Mitra je bila dobra ženka in vrla gospodinja, le nadležna in čemerna je postala — ravno nasprotna njeni hčeri Stojni, katero je bila sama milina in pohlevnost. Stojita je živo čutila i vsemi; kaj lahko so jej solze stopile v oči; ako je bil kak posel, ali ce!6 njenih bratov kateri kaznovan berimo si — manje zlo! — Kar se dostaje naših posebnih slovenskih narodnih teženj, vedeli smo tudi mi, da imamo posla z nasprotniki tu in tam. V tem pogledu se nismo udajali nikakim iluzijam. Toda, jedno nam je bilo jasno takoj, da je jedna točka, ob koji bodemo mogli soglašati s krščanskimi socijalisti, dočim se ob vseh vprašanjih brez izjeme le križajo naša pota z nemško-liberaluimi. Vedeli smo, da se krščanski socijalisti uikdar ne bode identifikovali z narodnostnimi nazori našimi, zato pa smo tudi vedeli, da nain bodo vendar oni sorod-neji, nego liberalci, so svojimi gospodarskimi načeli. Pozneji dogodki so dokazali, da se nismo motili. Pa se nekaj druz«ga je bilo, kar je provzro-čalo, da se nismo plašili zveze kršč. socijalistov s nacijonalci: uverjeni smo bili, da tej zvezi ne bode obstanka. Mi smo trdili že takrat, da vse tisto „koketovanje* antisemitizma z nacijonalci je bilo le dobro proračunjeno taktiško sredstvo, kakor-šnega je trebalo za rešitev uprav gorostasne naloge, ki so si jo nadeli krščanski socijalisti, Ako le malo premotrimo položaj krščanskih socijalistov, kakor jo bil isti v resnici pred dvema letoma, ako pomislimo, koliko vsoto sile in močij ,je predstavljala Še takrat nemškoliberalna stranka ; ako po* mislimo, da je ta stranka se svojim oblastnim nastopanjem in z ogromno silo svojega neverojetno razvitega časopisja oplašila tudi sedanjega raini-sterskega predsednika, da se je odločno postavil na nje stran in da se je toliko eksponoval njej v prilog, da je moral slednjič na najvišjem mesta iskati rešitve iz zagate, v katero je bil zašel vsled tega, ker so mu imponovale stisnjene in grozečo pesti nemškega liberalizma; ako pomislimo, da so bili tem peaioin na pomoč cepci, katerimi ao otepali Žido-Madjari, ti nerazdružni bratje in zavezniki naših liberalcev; ako pomislimo torej, da se je bilo mlademu krščansko - socijalnemu gibanju boriti z vsem ogromnim aparatom naše vlade, ogerske vlade in silovite židovske aleance, — silovite po ogromnih kapitalih, ki so jej na razpolago — ako pomislimo torej vse to, se ne smemo čuditi, da so Lueger in tovariši iskali zaveznikov. Našli zaradi nepokorščine, je tožila kakor da jo to doletelo njo. Ta mehkost in dobrosrčnost se je izražala tudi v neuavaduo lepih in nežnih potezah njenega obraza. Lica in brado ni imela tako močne, kakor je že to navada pri kmetskih devoj-kah; tudi čoz pas je bila dosti tanjša in roke so jej bile, čeprav je čez dan pridno delala, kakor mlekom polite. Zato je tovarišioe tudi niso smatrale sebi jednako, marveč so jo zvale „Dalnaa-tiuko". .Stajna, dete moje, ti ai se mlada in ne vei, kaj se vso godi v hiši. Glej, tvoj ded je zapustil Stojadiuu lepo imetje : poslopja, širia in prostorna; škoduje in klet, polne pšenice in vina; ni se nsos trebalo sramovati sprejemati samega načelnika, in naia hiša je bila vedno polna trgovoev. Po naših livadah in pašnikih se jo paslo več nego tristo ovac in goved, svinj iu prasetov pa so bile polno ograje. Kje so sedaj tiste čredo goved? Kje so konji in žrebeta ? In v naši zadrugi se nikomur šo sanjalo ni, kako more človok v lepem doau, na dedni zemlji in med vrlimi svojci, zabreiti v dolgove 1 (Pride še.) »o takih zaveznikov v nemških nacijonalcih in le-ti so jim bili — dobro došli] Kakor pri vsaki pogodbi in pri vsaki zvezi je veljalo tudi tu: Do ut des — dam, če mi dag! Po takera razumemo lahko, zakaj je krščansko-socijalno gibanje moralo dovoljevati koncesij nemškemu nacionalizmu! S tega stališča smo sodili mi takrat tiste toli obsojane .ekstravagancije", .brezuhčajnost" in »nestalnost* dra. Lueg«rja. A dobro se spominjamo, da smo prorokovali že takrat, da v novi, iz toli različnih življe v sestavljeni strauki mora priti do purifikacije, do ločenja duhov, ki ne spadajo skupaj. I v tem pogledu se nismo motili ! Kmalu po izvojevani zmagi o občinskih volitvah na Dunaju pričele so praske med krščansko-aocijalnimi in nemikonacijonaluimi glasili in kmalu zatem so naj-hnji nacijonalci izstopili iz kluba večine v občinski zbornici. Razpur se je siril bolj in bolj, a ob zadnjih volitvali v deželni zbor nižjeavatrijski je prišlo do očitne borbe med krščanskim socijalizmom in prusjastvom Schonererjeve barve. Prišlo je kakor smo slutili mi od prvega začetka in kakor je moralo priti: krščanski socijalisti so energično otresli od sebe nemsko-nacijonalne srditeže. Te volitve so bile epohalne v dvojnem pogledu: nemški žido-liberalizem je bil pogažen slednjič tudi v oirednji pokrajini iu pogaženo je bilo — temeljito poga-teno —- tudi Sch5nererjevo prusjaštvo! Ali da se razumemo ! Mi nočemo trditi, da so nemški krščanski socijalisti navdušeni za narodne jednakoprav-nost Slovanov. Tako najivni in nerazsodni nismo tudi mi. I proti njim bode borbe za naša narodna prava, ali borba ne bode tako zoperna, odijozna, to pa že zato ne, ker smo si sorodni žnjimi v gospodarskem pogledu. Ako hočemo torej pravozua-čiti zmago krščanskega socijalizma nad liberalci iu Prusjaki, moramo reči kakor gori: zmagalo je manje zlo, ako sodimo to zmago se slovenskega stališča, in zmagalo je absolutno dobro, ako jo sodimo z avstrijskega stališča. Kajti avstrijskega patrijotizma ni smeti odrekati dra. Luegerju in tovarišem. Pomisli, dragi čitatelj, vse to, in potem sodi, da-li sms res bili tako »najivni' in „kratkovidni*, ali celo nedosledni z ozirom na svoja narodna načela, ko smo želeli zmage krščanskemu socijalizmu 1 In če smo že »nedosledni", se pa uahajamo v imenitni družbi — saj tudi grof Badeni danes nekoliko d ruga če sodi o kršćansko-socijalnem gibanju, nego je sodil o svoj em n as to pul Politlike vesti. V TRSTU, dne 88. novembra 189«. Državni zbor. V včerajšnji seji poslanske sbornice so stavili poslanci M a r a n i in tovariši nqjni predlog, tičoči se povodnji na Ooriškem. — Zborniea je vsprejela zakonske načrte radi ut avna-ve plač učiteljev na državnih srednjih šolah in vad-nicah, in sicer s terminom za uveljavljenje, kakor ga je predložila vlada. Vsprejel se je tudi dodatni predlog posl, L u p u 1 a, glasom katerega so opravičeni ministri, zaustaviti kvalifikacijsko doklado m dobo najdalje treh let, potem, ako se je do-tičnik popred že posvaril ali dobil ukor. Tekom debate se je skliceval minister Gautsch na prizadevanje vUde, da vsa učiteljska mesta po možnosti popolni z izprašanimi učitelji, radi česar hoče i nadalje razlikovati med izprašanimi in neizpraša-nimi suplenti. Potem se je vršila razprava o nujnem predlogu posl. K r o n a w e 11 e r, Perner-s t o r f e r in tovariši, da bi se izdala kazensko-sodna določila v obrambo pravice do združevauja, sborovanja in peticijovanja. V razpravo je posegnil tudi minister pravosodja v smislu, ki ni bil bas prijazen temu predlogu. Izvajanja ministrova so tu pa tam vzbujala veselost na račun predlagateljev. Najprvo je zatrdil minister, da bi trebalo poprej intenzivnih poizvedovanj, predno moremo soditi o potrebi takega zakona, potem pa je pov-darjal, da najvažueje točke, navedene po predlagateljih, so že sedaj v kazenskem zakonu, posebno določa §. 98, da je zločinstvo javnega nasilstva kaznovati z ječo. Minister meni torej, da je ta predlog odvisen. Zatem je miniiter precej trdo prijel predlagatelje, očitaje jim, da pravo za pravo sami ne vedo, kq hočejo, in da se niti ne zavedajo, kako dalekosežni se njih predlogi. Na tak nsčin da se ne ustvarjajo zakoni 1 Vladi ni povoda, da bi označala svoje stališčo o tem predlogu ; le se svojega osebnega stališča mora povedati minister, da je sovražnik vsacega neplodnega dela. Po daljši razpravi se je odklonila nujnost predloga posl. Kronawettra in tovarišev, predlog sam pa se je prepustil postopanja, kakor ga določa poslovni red. Hohenwartov klub. Sic trangit gloria muudi I Vse mine, tako se glasi slovenska pesem. Ta rek velja v povekšani meri tudi za politiško življenje. Tudi stranke in skupine se preživljajo. Bodisi, da so dovršile svojo nalogo, bodisi da so zgrešile svojo prvotno pot: pred ali slej zgube pravo do obstanka in umakniti se morajo novim tvorbam, kakor jih zahtevajo premenjene potrebe in premenjene razmere. Tudi Hohenwartov klub se je preživel. I on se bode moral umakniti premenjenim razmeram in razširjenim potrebam avstrijskega slovanstva. Dolgo že se širi glas, da načelnik temu klubu ne bode več kandidiral o prihodnjih državnozborskih volitvah, a z njegovim odstopom zgubi tudi klub pravni ali vsaj navidezni naslov za svoj obstanek. Moč tega kluba ni bila pravo za pravo v njem samem, ampak v osebi njega načelnika, v veliki spretnosti tega moža, v njega zvezah in pa tudi v njega ugledu, ki ga je užival povsodi, gori do najviših krogov. V tem je bila velika prednost Hohenwartovega kluba, a tudi njega slabost. Temeljni vogal temu klubu so bili od prvega početka tudi naši slovanski poslanci. Klub je brezpogojno in poslušno sledil volji svojega načelnika. Ta načelnik pa je N e m e c, a kako naj bi imel Nemec pravega zmisla za slovenske narodno potrebe?! Bodimo pravični, ne more ga imeti! Hohenwartov klub že po svojem bitstvu ni torej mogel ugajati potrebam naroda slovenskega, in je le prenaravno, da je od dne in dne naraščalo nasprotje proti njemu. S prvega začetka se je bilo pač nadejati, da je Hohenwartovemu klubu res do tega, da se razmere v Avstriji uravnajo v zmislu resničnih narodnostnih odnošajev, a pozneje se je ta namen zgubljal bolj in bolj v neki polumegli in zadnja leta smo videli voditelja kluba na po-zorišču le tedaj, ako je trebalo prav genijalno zasnovati kako akcijo — v pomoč vladam, kadar bo bile iste v zadregi. Tako je isti Hohenwart, o katerem smo se nadejali leta 1870., da postavi Avstrijo na nje naravno podlago ter da definitivno poruši nenaravno nadvladje nemško, slednjič zašel — in klub seveda žnjim — v koalicijo nesrečnega spomina ter v zvezo s tistimi liberalci, ki so strupeni sovražniki tistih Slovencev, ki so bili zopet vogelni kamen Hohenwartovemu klubu. S tem pa klub ni le zanemarjal narodnih koristij Slovencev, ampak je nastopal proti njim. Danes menda soglašamo vsi, da za bodočnost absolutno ne kaže, da bi Slovenci ostali v tem klubu. Isti je zgubil pravico do obstanka. Ne zato, ker je dovršil svojo nalogo, ampak, ker jo je zgrešil! Iz občinskega sveta dunajskega. Včeraj je imel občinski svet dunajski sejo, ki je bila dokaj viharna in tudi zanimiva z ozirom na naš današnji uvodni članek. Znamenita je bila ta seja, ker je bila viharna, dasi niso došli nemški liberalci. Spopad je bil namreč med krščanskimi socijalisti in nemškimi nacijonalci. Najprej se je pre-čital neki protest, ki so ga doposlali nemsko-libe-ralni svetovalci, zatem pa je zbor razpravljal o predlogu, da se katoliškemu društvu dovoli podpora 1000 gld. Temu predlogu so se odločno uprli nemški nacijonalci, a predlog je bil vendar vsprejet z veliko večino. Spopad je bil toli silen, da so krščanski socijalisti kričali nacijoualnim govornikom : Pfui 1 — Značilen je bil tudi predlog naci-jonalca Bruunerja, naj bi se županu Strobachu izrekla nezaupnica, kateri predlog je seveda zavrgla kršfiausko-socijalna večina. Ti dogodki nam pravijo torej, da je že prišlo do lečitve med krščanskimi socijalisti iu nacijonalci, in pravijo nam tudi, da ti dve skupini nisti ločeni le pe politiških nazorih, nego tudi po verskih. To smo hoteli kon-statovati v podkrepljenje svojih nazorov, povedanih v našem današnjem uvodnem članku. Romanski parlament. Zasedanje romunskega parlamenta je otvoril včeraj kralj posebnim prestolnim govorom. V istem povdarja kralj Karol, da je Romunska v izvrstnih oduošajih do vseh druzih držav ter da se je posebno letos pokazala naraščajoča važnost Romunske. S tem je hotel kralj očevidno namigniti na sestanek treh vladarjev povodom slavnosti otvorjeuja „Železnih vrat" in še posebno na obisk cesarja Frana Josipa I. v Bukarešti. In res povdarja prestolni govor v poznejih odstavkih, kako prisrčno je vsa dežela vsprejela avstrijskegi vladarja. S tem vsprejemom da je bila izražena hvaležnost dežele na dokazu toplega prijateljstva in na dobrohotnosti vladarja sosednje države. Prestolni govor je bil vsprejet entuzijastiški. Zaroka srbskega kralja. Iz Beli grajskih dvornih krogov prihaja zatrdilo, da se zaroka kralja Aleksandra s princeso Aleksandro od Sachsen-Koburg-Gotha oficijelno objavi takoj potem, ko se kralj vrne iz Rima v Beligrad. (Princesa Aleksandra je hči vojvode Alfreda od Sachsen-Koburg-Gotha in unukinja angleške kraljice. Po svoji materi, rojeni veliki kneginji Mariji, je v bližnem sorodstvu z ruskim carjem. Nje sestra Marija je poročena z romunskim proitolonaslednikom. Princesa Aleksandra ima 18 let. Uredn.) Srbski kralj v Italiji. Včeraj se je kralja Aleksander poslovil od italijanske kraljice in se odpeljal v Neapelj. Na železniški postaji so se zbrali ministri in načelniki oblasti. Kralj Umberto je objel kralja Aleksandra. Pred svojim odhodom je podelil srbski kraty raznim italijanskim dvornim dostojanstvenikom red Takova in je poklonil 3000 frankov za ubožce ? Rimu. Papeževemu državnemu tajniku, kardinalu Rampolli,je podelil srbski kralj red belega orla. Različne ve« t i. Jutrinji shod. Jutri popoludne priredi politično društvo »Edinost* javen shod v Škednju. Škedenjci so poznani kakor pošteni rodoljubi in trezni, razsodni možje! To nam najbolje priča dejstvo, da so ostali taki kakoršni so vzlic temu, rla prav na to bližnje selo silno pritiska naval tujstva. Nobeno selo tržaške okolice nima morda toliko priseljencev nego Skedenj in v nobeno selo ne zahajajo tako pogosto najbolj kričavi vodje italijauske stranke, kakor ravno v to selo škedenjsko. In vendar so Škedenjci po ogromni večini — seveda, kolikor jih resničnih, pravih domačinov —• ostali to, kar so: naii — pošteni slovenski okoličani« To sa pokaže prav gotovo tudi na jutršnjem shodu. Ni za trenotek ne dvomimo, da bi se Škedenjci ne pridružili vredno in častno volji naroda, kakor se je ista pojavila ua dosedanjih shodih. Tudi jutri doživimo prav gotovo sijajno manifestacijo, slovesen protest proti krivicam, ki se gode naši okolici, in proti nakanam, tožečim za tem, da h! se naši okolici delamo nasilno in deloma zvijačno jemal nje slovensko narodni značaj. Škedenjci store svojo narodno dolžnost, to vemo; a store naj jo tudi mestni rodoljubje, da pride jutri v Škednju do pojava pobratimstva in vzajemnosti med mestnimi in okoličauskimi Slovenci! Take slovesne izjave ne ostauejo brez ntisa in morajo obroditi zaieljenega sadu. Take izjave krepe nas same mor&lno, a njih glas čujejo in poštevajo tudi drugi. Nadejamo se torej, da pripomore, kdor le more, k temu, da bode mogel zopet jutri vsklikniti predsednik shodu: To je bil najimpozantniši vseh dosedanjih shodov! K poročilu o shodu na Opčinah nam je še pridodati, da sti došli tudi nastopni brzojavki: Pa-zinski Hrvatje pozdravljajo brate Slovence in jim kličejo: Složno naprej, zmaga je naša. Živeli! Trinajstič. — Zavednim tržaškim Slovencem, posebno neustrašljivim voditeljem, kličejo iz Istre gromoviti: živio! Golob Mate, Gortan Martin, Gortan Širne, Bukovec, GraŠič, Šironič Ivan, Anton, Fran, Peter, Božac Anton. Imenovanja v finanol. Predsedništvo finančnega ravnateljstva v Trstu je imenovalo finančnimi komisarji v IX. pl. r. koncepiste: Jakoba Peder-zollija, dr. Josipa Moditza, dr. Karla Weissa pl. Weldena in Gvida Fitcherja pl. Edelaua. Imenovanje in premeičenja na sodišču. Prizivno sodišče tržaško j« podelilo službo kanceliata ; Bodišču v Bujah naredniku c. in kr. 97. pešpolka, i Ivanu Grafiču — Dovolilo je premeščene • kancelista Frana Josipa Chierega od okrajnega ! sodišča v Bujah k okr. sodišču v Gradiški ter i kancelista Avginta Marusiča iz Podgrada v ; Kormin. Odbor ženske podružnice sv. Cirila in Metoda v Trstu prične prihodnji teden nabirati da- rove za ,Božićnico". Nadeja se, da ae odzove i slovensko občinstvo v Trstu in okolici tako rado- I voljno kakor prejšnja leta. Siromašna deca, ki pohaja slovensko šolo sv. Cirila in Metoda, spominjala se bode še v poznih letih, da so jo blage Slovenke in blagi Slovenci obuli in oblekli v otroških letih. Hvaležni bodo dobrosrčnim darovateljem že sedaj, a še večjo hvaležnost izkažejo svojemu narodudobrotniku, ko postanejo možje. Nobena sila ne more izbrisati iz otroških src uda-nosti do onih oseb, katere so jim bile dobrotnice. Pomagajte torej sedanjim otrokom, ker s tem pomagate tudi narodu svojemu. Č. g. Varto poslal nam je v ta namen že 2 gold. in gospa Mauer tudi 2 gold. Slovenci, Slovenke, pomagajte 1 Odbor tržaške ženske podružnice. 0 afari Trstenjakovi ae je goriška .Soča" brezpogojno pridružila naši sodbi, na kar jej na tem mestu izrekamo zahvalo. Razlika bi bila morda le ta, da je »Soča44 povila svoje menenje v veliko ostrejo in drastičnejo obliko. Dane« pa smo dobili z Dunaja dopis z mnogimi podpisi, v katerem nam dotičniki izrekajo „vse priznanje na pogumnih in odločnih besedah • priliki suspenziranja gos p. Trstenjaka!!* Iz Dekani nam pišejo: Novoustanovljeno .Pogrebno podporno društvo* je imelo dne 21. novembra svoj ustanovni občni zbor. Začasni predsednik, gosp. J. Toškan, je pozdravil navzoče, razloživii jim pomen tega društva za naio župnijo. Začasni tajnik, gosp. Ivan Kuret, je prečital pravila, potrjena od c. k. namestništva. Povedal je tudi, kako je deloval do sedaj začasni odbor. Isti je nabral do sedaj 29 udov. Na shodu so se upisali še trije udje in tako šteje društvo sedaj 32 udov. Potem so se pregledale knjige, ii katerih je razvidno, da je imelo društvo od 1. septembra pa do 21. novembra 67 gld. 10 nč. dohodkov in 7 gld. 66 nč. stroškov. O volitvi stalnega odbora so bili izvoljeni: Josip Toškan predsednikom,Ivan Kuret tajnikom in Anton Kožanc blagajnikom. Pregledovalci računov so bili izvoljeni z večino glasov: Ivan Mavrič iz Srednje Škofijo, Ivan Gre-gorič Ivanov in Josip Gregorič iz Dekani. Odborniki pa: Ivan Mahnič, Josip Bertok in Josip Prinčič. Slednjič sta se vsprejela predloga, da me-sečnino je plačevati le blagajniku in sicer ob nedeljah popoludne, ter da je takoj dati natisniti društvena pravila. Shod se je zaključil trikratnim iivio Njeg. Veličanstvu. Porotne razprave v Trstu Razven 2e objavljenih razprav sti določeni za prihodnje zasedanje tržaške porote Še tile razpravi: Dne 11. decembra razprava proti Katarini Bernadis, obtoženi goljufije. Predsednik: dvorni svetovalec Urbancich. — Dne 12. decembra: Fran Delpin in tovariši. Goljufija. Predsednik: svetovalec Codrig. Veliki koncert „Slovantkaga pevskega dra-Itva v Trstu". V smislu nedavno dane obljube priobčujemo tu vspored koncerta, ki ga priredi to društvo dne 13. decembra v redutni dvorani gledališča .Politeama Rossetti". Vspored bodo izvrševali moški in ženski zbor ter vojaška godba. Isti je sestavljen tako-le: 1. Jenko: .Naprej!* orkester. 2. Hausmann: Frater Serafin, ouvertura, orkester. 3. A.Hubad: .Narodne pasmi", A) moški zbor: a) Stoji, stoji tam Beligrad; b) Ko b'sodov ne bl6, c) Zmiraj vesel, d) Lovska. 4. Ivanovič : .Meteor*, valček, orkester. 6. .Sarafan*, mešan zbor. 6. A. Dvorik : .Koucertua fantazija sa gosli", orkester. 7. F. S. Vilhar: .Hrvatska davorija", moški zbor spremljevanjem orkestra. 8. Pehel: „Sokol v begu", galop, orkester. 9. A. Hubad: .Narodne pesmi": B) mešani zbor: e) Je pa davi alauca pala; f) Prišla je miška; g) Luna sije; h) Bratci veseli vsi 1, i) Ljubca, povej, povej!, k) Skrjauček poje, žvrgoli. 10. Leibold: „Hrvatski dom", velik potpourri, orkester. 11. Anton FOrster: .Goreojakj alavček", moški zbor spremljevanjem orkestra. 12. Ipavic: .Domovina", duet, orkester. | 13. Aut. Fiirater: .Ave Marija«, mešan zbor spremljevanjem orkestra. U. I. pl. Zaje: .Nikola Subič Zrinjski", veliki duet. Nenadna smrt Včeraj se je polotila nenadna slabost 491etue zasebnice Karoline Kerschner, stanujoče v ulici S. Nicold hšt. 26. Ko je prihitel dravnik z zdravniške postaje, bila je gospa že mrtva. Zadela jo je k&p na srcu. Truplo so od- peljali v mrtvašnico pri sv. Jnstn. Ker je imela pokojnica veliko, bogato urejeno stanovanje in mnogo vrednostnih predmetov, obvestil je zdravnik oblast o smrti posestnice. Oblast je odredila notarja Piccolija, da napravi inventar ter da vzame v pohrano ključe stanovanja pokojnice. Nesreča. 641etua zasebnica Lucija Vittorelli, stanujoča v ulici del Solitario, povžila je po noči na včeraj po pomoti nekoliko karbolne kisline namesto zdravila. Na zdravniški postaji dali so ji protistrupa in s tem je bila zmota paralizovana. Minolo noč pa ji je prišlo zlo. Hotela je na zdravniško postajo; prišle na stopnice, polotila se je starke omotica in nesrečnica se je zatrkljala po stopnicah. Ropot in zdihovanje ponesrečene ženske sta privabila domačine, ki so jo odnesli na nje stanovanje in pozvali zdravnika. Le ta je konsta-toval, da si je sirota o padu razbila črepinjo. Ponesrečeno žensko so odnesli v bolnišnico. Zdravniki nimajo upanja, da okreva. Raz!al)enje uradne osebo. Dne 27. septembra t. 1. je opazil c. kr. kancelist Franjo Gulič v arhivu tukajšnega mestno-delegiranega okr. sodišča, da odvetnik dr. E n g e 1 b e r t vitez D a n i n o s stoji s klobukom na glavi. Imenovani kancelist je opazil podrejenemu mu gosp. Tomasiniju, da no sme dopustiti strankam, da bi imele klobuk na glavi. To se je zgodilo v navzočnosti imenovanega odvetnika. Ko se je kanceliat oddaljil, je opazil za njim odvetnik: „Imbecille, se vien cento consiglieri, no mi cavo cappel per ciapar malanni". Ker je bila beseda .imbecille" namenjena kancelistu Guliču, je ta uložil zatožbo radi prestopka §. 312. k. z., pridržujč si, da bode postopal radi prestopka §. 498. istega k. z. v slučaju, ako bi bil žaljivec oproščen prvo označenega prestopka. Na razpravi, ki se je vršila dne 27. t. m. na c. kr. m. d. sodišču pred c. kr. pristavom Ris-mondo, se je hotel zatoženec zagovarjati s tem, da namreč beseda „imbecille* ni bila namenjena to-iitelju, ampak njemu, zatožoncu samemu, ter izrečena drugače in ne tako, kakor razlaga toienee v svoji tožbi. Ta famozni izgovor vitezev pa ni bil vzet za dober denar, kajti priča Baizero ga je uničila popolnoma pod ponudbo prisege; zatoženčevs priča Tomasini pa ni ničesar vedela o tem. Na to se je izrekla razsodba da odvetnik Daninos je kriv prestopka §. 312. k. z. ter je bil isti obsojen na 20 gld. globe. Zatoženec je prijavil rekurz ter odšel rudeč, kakor kuhan rak. Leg*r v Pulju. Glasom iz Pulja doilih zanesljivih poročil širi se epidemiiki legAr bolj in bolj. Obolelo jo več gospodov in gospa iz najodličniših rodbin. Zdrav ■siki imajo opravila prško glave. Včeraj je umrl prvi bolnik za to epidemijo; bil je to neki učenec državnega gimnazija. Skrajno lopovstvo ! Po noči na včeraj ukradli so drzni lopovi ob nqveči burji vrvi, ki so bile privezaue ob tratoarju v ulicah san Marco in Mo-lino a vento, v varstvo mimoidočim pred silno burjo. Lopovi so odnesli kakih 60 metrov vrvi. Ubegel vojaikl begun. Te dni so prijeli policijski organi na Rocolu beguna 9. pešpolka, stoječega v Celovcu, 23letnega Ivana Slavca. Kakor smo svojedobno sporočili, zaprli so Slavčevega prijatelja, pri katerea je bil skrit, beguna pa so izročili vojaški oblasti. Predvčerajšnjem pa je Slave ušel is zapora v tukajšnji veliki vojašnici. Ubegel cigan. V zaporih sodišča v Kopru je sedel cigan Gašpar Held in čakal, da ga odpošljejo v Ljubljano v prisiluo delavnico. Po noči na včeraj pa je bržkone burja odnesla cigana iz luknje, kajti zastonj ga je iskal jetničar naslednje jutro po vseh kotih. Cigana le ni bilo. Sodišče v Kopru je priobčilo stvar tukajšnji policiji, ker je mogočo, da jo cigan primaha v Trst. Papakosta je zopet poskusil siti. Kakor znano, uš«l je bil Papakosta pred par meseci iz joče v Budimpešti in še-le čez mesec dni ujeli so ga zajedno z njegovim jetniškim tovarišem. Te dni pa je poskusil uiti iz zapora deželnega sodi šča na Dunaju. Preskrbel si je — kdo zna od kodi in kako? — železen drog in par vrvi. Se svojim tovarišem, zaprtim v isti celici, je pomočjo droga jel podirati zid. Jetnika sta bila že dvignila 12 opek iz atene, ko so ju zasačili na dolu. Odpravili so ju vsakega v posebno celico. Sodna komisija je odredila, da je staviti oba v verige. Razprava proti mednarodnim tatovom Papa-kosti in tovarišem prične na Dunaju rine 15. decembra. Trajala bode 6 dnij. Na tej razpravi bodo grški, srbski in francoski tolmač. _ Rusija In Turčija „S. Peterbui gskija Včdo-mosti* javljajo : Odposlanec knez Nelidov se vrne v kratkem na svoje mesto v Carjigrad. Jsti priobči satanu kategorično, da je Rusija prevzela nase nalogo, da prisili turško vlado na izpolnitev onega, kar ji je bilo priobčeno kakor sklep evropskih velesil. Rusiji je ležeče na tem, da vstočno vprašanje ne vzbudi vseevrop*kih homatij. Turčija bode morala slušati Rusijo, katera zamore dandanes obrniti vso svojo pozornost na to, da se reši vstočno vprašanje na tak način, ki ne bode imel v sebi nevarnosti za mednarodne homatije in pa, ki bode jamčil vso varnost kristijanom, živečim v turškem cesarstvu. Najnovejie vesti. Dunaj 27. (Poslanska zbornica.) Mnogo vo-lilcev mesta goriškega je uložilo protest proti volitvi Maranija. Protest se je izročil legitimacijskemu odseku. Zbornica je vsprejela predlogo o uravnavi plač učiteljev na državnih in obrtnih učnih zavodih. Istotako se je vsprejela resolucija po»l Burgstal-lerja. Resolueija zadeva povišanje aktivitetnih do-klsd za drž. uradnika tržaške. Trgovinska bnojavk« ln vm(1. ~i. jn-<>n—•— —•— rsenKi r.% •pomlad 189« 8.19 do 8 20 Ore« z« »pomlad 6*00—«'02. K* 7» spomlad 8,85—6.87. Koi-uu za maj-juni 1897. 4.06 4.07 i'*«in«K »on ml kil. f. 8 20 8 25 ..<179 iti o. 8.80—t-Si., od hO kil. f. 8-40—845 od 81. kil. f. 8-4» 8 60 , od se kil. (v. 8.60 8.05. Ir.Vrne.i 8*10 -8 — pro«o 5 05' 810. Pšenica: Slabe ponudbe in povpraševanj o. Prodaja 10000 met. siot. po atalnik eenak. Vreme : obladao. fratra. Neraumrani 11 ml kor for. 12*12, november-december 12*1 k. Pruga. Cantrifugal nori, pouiavljne v Trut • •arino »red odpošiljate v prečoj f, 38 76 84*— Concaese 84*76—'851- Četvorni 38*—• —. V glavah HOdih 87'50-'— Havre. Kara Santo« goinl nmrftgH za november 80*— xn mar« 81,50. i ara c ur (j. Haoto* »vrag* *« november —.— za 8ee. 48-75. ia mara 1897. f. 49.76. sa jolt 50.50. £>«'«.■ *ar*.«« V.OPM SIS. novombrA včeraj dane« Državni dol* * papirju . . 101.85 101.85 „ „ t »robru 101 80 101.80 ivutrijuk*. r«nr» t zlatu . . 122 50 122.70 » „ v kronah . . . 100.85 100.90 Kreditne akcij* . ...... 885.50 388.90 London 10 Lat. ..... 119.95 118.90 Napoleon,........«».58 9.68 20 mark u.74 u.77 ' _45.17V, 45.17'/. ZELEZNISKI VOZNI RED. a) Dviavna ielesnioa. (Postaja pri »v. Andreja Od dni 1. oktobru 1896, ODHOD: 8.30 predp. v Herpese, Ljubljano, na Dunaj, v Beljak. 8.35 „ v Herpelje, Rovinj, Pulj, Divačo in na Dunaj 440 popol. v Herpelje, Divačo, Dunaj Pulj in Rovinj. I 7.30 „ v Herpelje (in od Herpelj brzovlak v Pujj, Divačo, na Dunaj, v Beljak.) Lokalni vlak ob praznikih: 8.20 popol. v Divačo. DOHOD: 8.05 predp. is Ljubljane, Divače. Herpelj. 9.50 „ iz Pulja, Rovinja. 11.15 „ iz Herpejj, Ljubljane, Dunaja. 7.08 popol. is Pulja, Ljubljane, Dunaja. 9.45 n brzovlak is Pulja, Uoviuja, Dunaja, Bedaka Ljubljane, Lokalni vlak ob prasnikih: 8.36 popol. iz Divače. b) Juinu ielesnion (Postaja juine ieleinioe.) Od dni 1. oktobra 189ff. ODHOD: 7.45 predp. brzovlak na Dunaj, zveza z Reko. 8.25 „ brzovlak v Nabrežino, Benetke, Rim. 9.— „ omnibus v Nabreiino, Videm, Benetke in Verono. 9.55 „ poštni vlak na Dunaj, zveza s Pešto in Zagrebom. 12.50 popol. omnikua v Kormin. 4.40 „ omnibus v Nabrežino, Videm, Rim. 6.20 „ poštni vlak na Duuaj, zveza 1 Reko. 8.05 „ brzovlak na Dunaj, zveza a Peito, Reko 8-05 „ brzovlak v nabreiino, Videm, Rim. 8.45 „ mešani vlak v Nabreiino, Videm, Rim. 10.— „ mešani vlak do Mnrzzusclilaga. DOHOD: 6.48 predp. mešani vlak iz Miirzzuschlaga, Beliaka, Itd. 7.30 „ mešani vlnk iz Milana, Vidma, Nabreiine. 8.35 „ brzovlak iz Korinina, 9.25 „ brzovlak z Dunaja. 10.20 „ poštni vlak z Dunaja, zveza z Reko. 10.85 „ brzovlak is Rima, Benetk. 11.„ omnibus iz Rima, Benetk, Nabreiine. 5.40 popol. poštni vlak a Dunaja. 7.36 „ omnibuB iz Verone, Kormina, Nabreiine. 8.41 „ brzovlak iz Milana, Benetk, Vidma, Nabreiine; -8.60 „ brzovlak z Dunaja svosa s Reko. Stenski koledar za 1.1897 Od več strani se je naglašala potreba koledarja v slovenskem jeziku za rabo v pisarnah. — Tiskarna Dolenc v Trstu priredila je za leto 1897 tak koledar m ga prodaja po 20 nč. komad, s pošto 25 nvč Kdor ai ga teli, naj polije omenjeni tiskarni po nakaznici 25 nvč. is natanjicn naslov, ali pa naj oride sam v tiskarno, trg veliki Aojatnice št. 2, kjer ga dobi po 20 nvč. komad. Hišo i Kalintroro uitanovo, jednona«i*trop»io, ■/. op«ko krito, stoječo ob g.ivui cebti v Rakitniku pri Postojini, prodaja iz proste rok" Viljem Maver na Reki, Via del Canale it. 'i. Oftna: :eoentisoč gld. Hiia je pripravna za trgovino. Bratje Ribarić, t zde izdeiuvatelji eglja v sv. Petru, . priperočajo svoju zaloge v Trstu: Fwi Pnndaren *f. 1, Piazza deUtt Vallr 2, via Madonina 2, Fiaszetta CordaiuoH 2. z uhodom tiidi v uliri lov rente po naJnl^JU* o«M«ali. Oglje I kikovo-ti, karbonina, k<>k. drva na metre ird. Haročb* s* spremijejo tu li z dopisnico. Zdravljenje krvi Čaj ..Tisočer ni cvet- (Milleflorl). ClMt. kri ter jo izvrstno srrdstvo proti onim slučajem, će piče v želed.'u, kakor proti slabemu probavljanju in homoroidnm. .Teden omot za ozdravljanje, stoji M) nč, ter se dobiva v odlikovani lekarni HIA**MEI! „Hi dne Mori" Trst, veliki trg. 1* Zaloga pohištva tvrdke Al e s san dr o Levi Min »i Trst. Via Riborgo, 21 in Piazza Veochia it. 2 Zaloga pohištva in tapetarij vseh slogov, lastnega ia-delka. Bogato skladišče ogledal in vsakovrstnih slik. — Na zahtevanje ilustrovan cenik zastonj in franko. Naročeno blago stavlja se parnik, ali na železniško postajo, ne da bi za to računil stroške. && Za mlekarje in gospodarje! Tvrdka ft. Ferd. Resberg v Gorici je spravila v trgovino novo vrst moke za reje-nje živine, katero uporabljajo že v planinskih deželah vsi živinorejci in mlekarji. Ta moka za pitanje je pripoznana po c. k. kmetijskem poskuša-liSCu v Gorici kot izborno sredstvo za rejenje in jo priporoča odjeninikom radi svoje redilne lastnosti za boljšo kakovost kravjega mleka. Moka za ]>)tailje se dobiva v zaznamovanih in s svincem zapečaćenih vrečah od 50 kg. po 3 gld. pri tvrdki J. Kaučič v Gorici. na Korniti ter pri tvrdki G. Ferd. Resberg v Gorici v stari cukrarni v kapucinski ulici. Važno za usnjarje! Posojilnica v Konjicah kupila je iz zapuščine znanega tovarnarja Janeza Stanzer tovarno za usnje in hiSo z gospodarskim po-tdopjem. Tovarna za usnje pripravljena je za 20 do :i0 delavcev in se ponuja na najem ali za nakup. Več pove Dr ivaii Kuuoif, odvetnik v Konjicah nn Štajerskem. Autorizovani potovalni urad Alojzija Mozetič v Trstu, Piazza dei Negozianti št. I, posreduje potovanja v Az<®<$x$x$><$><$><$><$><$> Prvi in najstareji fotografično - umetniški zavod An t. Jerkiča v Gorici na Travniku nt. 11 (poleg nadAkoflj«) prevzema vna v fotogr.'.fično stioko spadajoč« dela do naravno velikosti. Izdeluje nadaljo fotografije na porcelan, na | broše (po najnovejši iznajdbi), na platno, na svilo itd. Akvarele in oljnate slike ; posnema po starih fotografijah pomanjfiovahio ali povečevalno na nujukusneji način Jamči za nepri pn-ckrbljena z domačo posušeno in svežo ]i cfice■ nio. pristnim salamom, klobasami, nanoŠ-kim ovčjim li drueii.: irom. Priporoči zasebnikom in krčmarjem svojo veliko zalogo črnega in belega vipavskega vina. toliko iz zaloge v Prvaoini kakor v Tr.-^u. Prodaja se na irobno in debelo in razpošilja po zahtevi na vse m ■■mi stroškov prosto. Vina »o teh-le vrst: modra frankinja, berzainin, bur-gurider, izabola, ruHnlec stari in novi, belo staro in novo, rizling Rt ari in ovi itd. Spe.cija'ife'na vina črna in bola iz I. 1892., 1898., 1K94 in lK.»fi v t konicah od 1 litra SO nvč., pol litra 40 nvč. — Domači tropinovec se dobi tudi po naročilu v vsaki ineri- Gostiln i jo odprta od 7, ure zjutraj do polunoči. — Priporočile <> svoi'rn rojakom v Trstu in na deželi, da ] otastii h km in obiskom pri vsaki priliki, ilržd se gesla „Svoji k svojim', beleži udani Anton Vodopivec, gostilničar. Liniment. Capsici comp. iz Richterjeve lekarne v Pragi. pripozniuio izvi'Htno, boleč ne hlažećet unizilo; dobiva so po 40 nvč., 70 nvč. iu 1 gld. po s b ] -karnah. Zahteva naj so blagovoljno to splošno priljubljeno domač« sredstvo na kratko kot Richterjev liniment s „sita" ter naj so providnosino vsprejmejo lo lake iteklunioe kot priHtne, ki imajo znano varstveno znamko „sidro". Hichterjeva lekarna »Pri zlatem levu" v Pra^i I Teodor Slabanja srebar v GORICI (Gor^) ulica Morelli 17 se p if>oroCti j r e c. u n h o v s č i n i za r- jir. ,•(, , i i »■ i v 1 ''d ;•) orodij i/ cis'naa s)>'.' < i k h in mt'il !ne, kot: mon- štranc. K^l hov, itd itd. i < uaj>u/ i ceni v u ju :i ,n lepfh oblikithv S' re i pouia v nn ur jili v ogi-ijn poaiebritn iu pozlat m Dm si /Hitiii ajo tndi nn-ni premožne crkve o i,- iti va"'e crkveno .stvaii. < <1>» po ?,e! : p:e.Mstitih p. n. pfOMpoib v naroć-niko tr.at utr dni olačilm pogoji stavili. I n t . (ii c nik ftanko. 1'ošiljii vsako ilutiio spravljeno in poštnino franko! '2 24 Zastop dvoko ^s „Swift" z orožarne v Steyru i m i t it p.ihaiiH v Gorici, uti cesti Fran .Josipa (Corso) st. 4. (niiniro11 ileilifične kavarne). Lastna izdelovalnima i irijti /iinili blazin (Drathmatratzon), po* pravljiilnioii d v k "K .iib strojev pušk itd. Nanaka ulica 14: Pi odujaliiieo šivalnih strojev, pu: k, sivcljiva in drugega orodja pa imata Sauni^ As Dekleva, i- .VilHkIU ulici »t. iti. Yse stroje za poljedelstvo in vinogradstvo CENE Z NOVA ZNIŽANE Stiskalnice zu groadje, diferen« ijalim sestava. Ta sestava stiskalnic ima največo pritiskujočo inoč izineil Vbchiirugiii, kakoršnih - koli stiskalnic. Stiskalnice ze masline, hidravliške stiskalnice, brizpraljke proti peronosjieri, Vermorelove sestave. Ti' inoje brizgaljke »» ii.,ne kakor najboljše ter najcenejše; av-tomatiSne brizgal j ke, tlnč- . ■ i pravo za tlačiti jagode, stiskalnice za seno, triero itd. v najlotjs. n i /.»■< 't. Ig. Helier, Duna II/v Praterstrsse 49. Cenike in spričevala zastonj ! Iščem zastopnikov! < uvnti seje ponarejanj t liwst.n i k kvnsorcij lista ,Edinost*. Izdavatelj in odgovorni urednik: Fran Godnik. — Tiskarna hoi-m- v Trstu.