Stev. 19. V blnblfanl, v foiek, dne 24. januarja 1911. Leto XXXIX. = Velja po pošti: = Za celo leto naprej . K 26'— za pol leta „ . „ 13'— za četrt leta „ . „ 6-50 za en meseo „ . „ 2'20 za Nemčijo oeloletno „ 29'— za ostalo Inozemstvo „ 35*— V Ljubljani na dom: Za celo le o naprej . K 24'— za pol leta „ . „ 12'— za četrt leta „ . „ B'— za en meseo „ . „ 2'— V upravi prejeman mesečno K KO Inseratl: Enostolpna petitvrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 15 v za dvakrat . . . . „ 13 „ sa trikrat ......10 „ za večkrat primeren popust. Poslano in reki. notice: enostolpna petitvrsta (72 mm) 30 vinarlev. 5 Izhaja:; vsak dan, izvzemšl nedelje in praznike, ob 5. uri popoldne. e^s- Uredništvo |e v Kopitarjevi nllol štev. 6/III. Fokopisi se ne vračajo; neirankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telelona štev. 74. = Političen lis! za slovenski narod. Upravništvo je v Kopitarjevi nlioi štev. 6. Tsa Avstr. poštne bran. račnn št 24.797. Ogrske poštne hran. račun št. 26.511. — Upravnlškega telelona št. 188. Današnja števila obsega 6 stran?. Rimsko vprašanje. (Dopis iz Rima.) Italija, sc pripravlja, na slavlje: letos poteče 50 let, odkar je Viktor Emanuel združil pod svojo krono vse laške dežele in pokrajine. Italija je združena proti papežu; na razvalinah papeževe svetne oblasti si je sezidal Viktor Emanuel svoj prestol. Ta okol-nost je rodila ono napetost in nasprot-stvo, katero še zdaj med Vatikanom in Ouirinalom vlada in ki bo letos z novo silo na dan butilo. Laška vlada misli letos vse te spomine zabrisati; upa, da pridejo na letošnji jubilej evropejski suvereni v Rim, čestitat laškemu kralju in da se ta konflikt na ta. način lepo iz sveta spravi. Znani rimski župan Na-than je že pred nekaj dnevi sprejel nem šk on ac: j o n a 1 n ega p od p r e d se d n i k a državnega zbora, dr. Steinvvenclerja in z gorkimi besedami Avstrijce v Rim povabil. Ako se katoličani letos v znak protesta tega slavlja ne bodo udeležili in rajši doma ostali, utegne biti leto 1911. za Rim prava katastrofa. Sicer pa čujmo glas iz Rima! Letos sc s februarjem začno slav-nosli v proslavo petdesetletnice zedi-njene Italije. Seveda bo komaj mogoče o pravem času slavnosti pričeti, zakaj dela le počasi napredujejo. Doslej je edino nova mala, a prekrasna, pa tudi predraga menažerija v vili Borghesov urejena. Seveda se slišijo razni glasovi: čemu tako krasne, dragocene, naravnost sijajne stavbe za zverine siromakov je pa na stotine in celili družin veliko, ki nimajo ,strehe, ki v najhujši zimi prenočujejo na prostem pod raznimi cerkverrmi lopami ali na pragovih raznih hiš in palač, kjer brez postelje, brez blazine, brez odeje v lahni obleki mraza drgetajo (zakaj noči so tudi v Rimu mrzle) in se prepirajo za kotiček, ki je malo bolj proti vetru zavarovan! Žalostno je res včasih videti, kako otroci zjutraj takorekoč na cesti vstajajo, lačni, razcapani, vsi premrzli, pa ti mole drobne, sestradane roke nasproti: Padre, padre, un soldino, abbia misericordia, compazienza, padre! Po pravici si človek ob takih prizorih misli: Kako da vendar judovsko-socia-listična mestna uprava niti prsta še ni ganila za tako potrebna cenena stanovanja za delavce in siromake. Dovršena je tucli skoro popolnoma mogočna justična palača, ki v celoti P. h. Coloma: juon Miseii. Povest. — Iz Španskega prevel E. T. (Dalje.) Nesrečne redovnice, pri katerih jc liila Marijana, so bile vržene i/, svojega samostana v imenu neke lažne oblasti; dobile so zavetišče v drugem samostanu istega reda. Novinke, med katerimi je bila tudi Marijana, so se takoj preselile v novi dom. Redovnice so imele oditi po polnoči. Lopezinek in par članov revolucionarne zveze so prišli pred samostan in pripeljali vozove za nune. Te so se zbrale na koru in čakale znamenja za odhod: zadnjikrat so klečale pred tem altarjem, s katerega so bile pobrane vse podobe, sveče in okraski, da je bil zapuščen kakor telo brez duše, in so molile nočno moštev z enakomernim glasom, ki ga je pa vsak trenulek pretrgalo glasno ihte-oje in stokanje. Zamolkel ropot vozov in potem močni udarci na vrata so jim nazna-lili, da jc prišla ura odhoda; pri vratih ie čakalo veliko ljudstva iz mesta, da j Mi videlo ta nenavadni doKodek. Pre- dober vtisk napravlja na gledavca; vendar pa se zdi, da je preobložena: preveč se vsiljivo kaže baharija »tretjega Rima«, najlepše in najbolj enotno završen jc pač glavni portal. Tudi pri spomeniku Viktorja Ema-nuela, ki je Italijo »zedinil« in papežu Rim uropal, dela napredujejo; to naj bi bil nekak »pendant« tretje Italije proti kupoli sv. Petra, pa. se zdi, da nc bo posebno učinkoval, zakaj stoji na pre-malem prostoru. Zaradi njega je moral pasti prekrasni »palazzeto«, lepa dvorana, prizidana avstrijski palači »Palazzo Vcnczia«. Vprašanje je seveda, če je tega treba bilo, zlasti ker italijanske barake in hiše, ki pogled na spomenik še bolj ovirajo, še vedno stoje. Veliko prahu vzbuja začasna sistemizacija trga »Piazza Colonna«. Mestna uprava, oziroma veliki mojster Na-than je oddal svojemu bratu po loži, prostozidarju Guastalla zastonj nekako 1800 kvadratnih metrov za dve leti v »najem«, da sez'da tam paviljon, kjer napravi gostilno, prenočišče, kavarno, raznolično »zabavišče« dvomljive vrednosti itd. Upoštevati je treba, da je bilo na razpolago veliko ponudnikov, ki bi bili radi plačali, pa so jih odbili z motivacijo, cla se ne misli na sistemizacijo. Seveda časniki vsi brez izjeme ra,-zun direktno tramasonskih prinašajo lepe primere, kako mestna uprava, ki deluje v imenu svobode, prosvete, enakosti in bratstva, to enakost in bratstvo razume. Najbolj še to vpliva na ljudi, ker je sedaj mesto na robu finančnega poloma, tako da je vlada sestavila posebno komisijo, ki naj proučava, kako bi se z državno pomočjo Rim rešil iz krize, da ne bo ravno v slavnostnem letu 1911. prevelikega poloma. Umetniški krogi se jeze, ker je Na-than vse tri lepe od Michelangela zidane palače na Kapitolu dal s hodniki zvezati, in sicer za sedaj z lesenimi barakami na zunaj sicer ometanimi, toda je vse le za oči, tako da bo v slavnostnem letu Rim v znamenju lesa in lepenke. Stanejo pa vse stavbe strašanske svote, umljive le, če pomislimo, da se vsestransko dele provizije in pa ključavnice na usta takim, ki imajo vpogled v razne stavbene, umetniške in sistemizačne odbore in njih poslovanje za lastni žep. Dobro poučeni ljudje pravijo tako, cla je malo manj nego polovica vseh mil:jonov, kar stanejo nove stavbe, šlo za razne »ključavnice« itcl. skrbljenih jc bilo čisto po nepotrebnem veliko varnostnih odredb, ki so jih radovedneži na slo načinov razlagali; eni so trdili, cla je v samostanu skrita zaloga orožja za nasprotno stranko; drugi so ugibali, da imajo nune pripravljene oborožene ljudi, ki jih bodo branili; in nekateri so zatrjevali, cla jc bil v tem mračnem zavetju skrit neki politik od prejšnje vlade in da jc tukaj pripravljal zaroto proti novi vladi. Iz notranjosti se je začulo nerazločno jokanje in ihtenjc in radovedneži so šepetali nekako v strahu, ali bo kaj z zaroto ali ne: »Že gredo, žc gredo! . . .« A ko so se vrata na stežaj odprla, niso njihove lačne oči zagledale ničesar drugega, kakor same slabotne ženske v črnih oblekah, ki so ihtele okoli visoke in častitljive starke, ki je stezah). nad njimi svoje roke in se opirala na palico iz ebenovine in s srebrno kljuko. Ta ženska, ki je tovarišicc osr-čevala, je bila opatica. »Pojdimo, hčerke, pojdimo; gospodje čakajo,« je rekla in so trudila, cla zakrije v glasu svojo žalost. Pri teh besedah, ki so bile v tistih okoliščinah ravnotako preproste kakor velike, je iznova izbruhnilo zadržano i jokanje in ihtenje in pridušeni vzdihi I in stoki: vse nune so pokleknile, da Justična palača stane do 40 milijonov, j pravijo pa, cla bi jih bilo 20 z vrhom dovolj; monument Viktorju Emanuelu bi imel stati nekako 18 milijonov, stal bo menda domala še enkrat toliko. Gre povsod enako, saj je znano, da je pred par meseci mestna uprava v Mesini zahtevala od neke angleške tvrclke, ki se je pogajala, da mesto pozida sedem milijonov lir »provizij«. Tvrdka ni hotela na to sramotno ponudbo pristati in vse se je razbilo, mestna uprava, oziroma »odbor« pa dalje — »posluje« in nihče ga nc moti in ne vpraša, kam denar izginja, ki ga je cel svet zbiral za ponesrečene kraje. Sicer pa se ne ve, kaj bo še z razstavo in slavnostni i. Romarski vlaki so vsi odpovedani, avdijcnce v Vatikanu so omejene. Kdor se bo udeležil slavnosti, kdor bo n. pr. vzel zelo znižano ceno za vlak, neločljivo zvezano z raznimi prireditvami, ki sc jih bo moral udeležiti, ne bo dobil vstopnice za avdi-jenco. Z Nizozemskega sem dobil zanesljivo poročilo, da nameravajo katoliki kot protest proti žalitvam svetega Očeta izdati geslo za tekoče leto: Nihče v Rim! In edino pravo bi bilo to, zakaj vsak katoličan, ki bo I o leto prišel v Rim, bi se. oficijclno prišteval med pro-slavljavce božjeropnih del sedanje tretje. Italijo in svobodomiselstvo bo mogočno bobnalo: Katoličani opuščajo svoje stališče in sc vidoma hočejo sprijazniti z obstoječimi razmerami. In stališče svetega Očeta bo še težje, nego jc sedaj. Spraviti se s sedanjo vlado in ohraniti status quo, to sc pravi: papežu ostane v uporabo Vatikan in še par poslopij v mestu; to je nemogoče. Ze sedanja oblika vlade ni kar nič zanesljiva.. Kdo jamči, da nc bo lepega dno ista loža, ki je dvignila sedanjo vladarsko hišo, jo tudi. pokopala in mesto nje kakega Nathana postavila za. predsednika italijanske republike? Zlasti ako bi se vladarska hiša resno hotela približati svetemu Očetu in mu vsaj toliko teritorija odstopiti, da bi mogel nemoteno izvrševati svoj poklic, tcclaj je vprašanje, koliko časa bi sedanji »zvesti« podaniki ne nastavili noža. na vrat kralju, ki je pravo orodje v rokah prostozidarjev. Dežela bi se malo brigala za to, južna Italija jc tako večalimanj popolnoma zrela za revolucijo; pa tudi v Rimu je dovolj sodrge, ki bi ob prvem poku potegnila z revolucijo; dobro-misleči so izvečine incliferentni, vlada sama pa — hočeš, nočeš, moraš — goji revolucijsko propagan d o. Najbolj divja zoper svetega Očeta poljubijo ta prag, ki so prisegle, da ga ne prestopijo ne žive ne mrtve. Samo opatica ni pokleknila; na. palico oprta je stala kakor pastir, ki čuva svojo čredo. Nobena ni hotela prva zapustiti zavetišča, in opatica jih je morala z rahlo silo riniti iz samostana. Neko štiriinosemdeset let staro nuno, ki je bila od tretjega leta v samostanu, so prenesli nezavestno na stolu iz poslopja na voz. Opatica jc zadnja prestopila prag in z veliko žalostjo in bolečino v srcu .jc izročila. Lopezinku ključe, in nobena tožba, noben očitek, nobeno znamenje nevoljo ni zatajilo tiste krotkosti, s katero jc rekla onemu, ki je prišel sporočil, da ji bodo samostan podrli: »Zgodi se božja volja!« Lopezinek in nekaj revolucionar-cev ž njim so gledali solze teli »lenih, ošabnih in sebičnih« žensk z zaničevanjem v očeh, a vendar je bilo v srcu vsakega sram pred samim sabo; zakaj hudobni zatiravcc vidi v nedolžnosti hudodelstvo, in po navadi se ga polasti srd in jeza, kadar se odgovarja njegovim krivicam samo s tihimi in pohlevnimi solzami. Radovednežem, pa tucli večini rcvolucionarcev se je milo storilo in začeli so jokati; neki mladenič, ki ic bil zelo dobrega srca, locla zapc- znani Podrecca, ki ga dan za dnem 2 infernalno zlobo izpostavlja v svojem »Asinu« javnemu zaničevanju in za-smeliu. Kar si Podrecca v svoji izkvar-jeni fantaziji izmišlja, je nepopisno, in vsaka vlada, ki količka j na svojo čast drži, bi morala tako perverzno početje ustaviti in ga eksemplarično kaznovati. Toda kdaj se je še slišalo, da bi bil »Asino« za to zaplenjen. Ali kako bi bilo mogoče, da Na I lia n še danes hodi prost po Rimu, ima pristop na dvor in sc ponaša kot rimski župan, ko bi moral sedeti v ječi za znane nesramne žalitve izza 20. septembra 1910. Vlada si ne upa ga prijeti, ga ne odstaviti, niti ukora mu dati. Celo general Pelloux, ki je prvi kanon na obzid je IVma sprožil se je čutil poklicanega n;. vse mogoče načine spraviti vprašanje v tek in od vlade izsilili izjavo glede na nečuvenc žalitve. Pa vlada jc molčala in bo še naprej molčala, zakaj vlada ni vlada, ampak prostozidarstvo je vlada. Pravzaprav bi pa, tudi nič ne po magalo Nathana n. pr. odstaviti, zakaj kot protest proti takemu činu vlade bi prostozidarski blok, ki sedaj v Rimu vlada, gotovo izvolil Podrecca za župana in jiles bi se iznova začel. Edino, kar je proti temu mogoče stqjrili, je to da se katoliške vrste strnejo, da se katoličani celega sveta zdramijo in grede enotno urejeni v boj zoper ložo in svobodomiselstvo. Pravkar čujem vest, da bo svet) Oče izdal I o leto vnovič protest proti nasilnemu ropu posesti, ki je bila skozi tisoč let in več last papežev. Kaj je na tem resnice, ne morem sedaj kontrolirati, čudno iii pa ni- bilo, ako bi sveti Oče protestiral ob teh slavnostih, ki naj bodo nekakšna sankcija precl celim svetom za krivično dejanje. Sicer po razmerah, kakršne so, niti misliti ni, cla bi se kaj izboljšalo; raje se bo poslabšalo, zlasti ker katoličani v Italiji raznn v zgornjem delu se zdi nečejo razumeti znamenj časa, ne-čejo izrabiti vsaj te svobode, ki jo imajo. Precl vsem bi bilo treba za katoliško vzgojo otrok poskrbeti, poskrbeti, da se otrokom vcepi v srce in um globoka verska in uravna zavest. Delavcev, ki nimajo sicer nikakega dela, bi bilo več nego dovolj, seveda bi bilo treba pustiti »dolce far niente« in začeti z organizacijo na vse strani, s podrobnim delom po družinah, med otroci, mladino, treba bi bilo, ker v šolah izvečine ni verskega pouka, skrbeti, da se v cerkvi resno nadomesti, česar šola ne daje. Sicer se zdi, da sc nekaj dela, toda po mojem mnenju se vso prelahko vzame, Ija.n od naprednih naukov, je zbežal proč in se zjokal kakor otrok. »Za take stvari me nc bodo imeli,šlo spoštovanje! Samostanska vrata so se zaprla in eunaj jc ostala brezbožnost, moreče nasilstvo, zmaga surove moči nad brezobrambno slabostjo. Onkraj vrat pa so ostale solze, ki jih Bog šteje; bolečina, ki tare, pa ne umori; nesreča, od katere sc neusmiljenež obrača v stran, a jo usmiljena srca skušajo olajšati; zatirana čednost, ki zna samo upati in tista moč, ki naredi, da je ponižni tisočkrat močnejši kakor ošabni '.atiravoc; živa katoliška vera! (Dalje.) pride revizor. Gospodarja ni bilo doma; bil je v službi. Doma sta bili mati in hči. Revizor ju vpraša, katere narodnosti so. »Slovenske«, je bil odgovor. »Kaj pa govorite navadno?« »Slovensko!« »Znate pa tudi laško?« »Znamo še laško in nemško, a govorimo med seboj le slovensko.« »Prav, podpišite to-le polo.« In hčerka v svoji nevednosti namesto očeta podpiše prazno polo, ki jo vzame revizor seboj. Se razume, da so to družino na magistratu prepisali za laško. In takih slučajev je na stotine. Ponekod revizorji nastopajo naravnost surovo. Naj bo torej govorica o 12.700 Slovencih resnična ali 110, delovanje uradnih in neuradnih revizorjev nam je porok, da letošnje ljudsko štetje ne ho podalo prave slik o Slovencih v Gorici. Proti delovanju magistrata in v poduk Slovencem sta se v soboto zvečer vršila dva shoda: Na stolnem trgu pri Ilvaliču je govoril jurist. Vrtovec, pri Molnarju na Senčnem trgu pa dr. Med-vešček. — Oba shoda sta bila lepo obiskana. Slovenci pozor! Ogromno množino papirja porabimo Slovenci po naših uradih, zasebnih pisarnah in tiskarnah za natis naših knjig leto za letom. Leto za letom romajo ogromne svotc našega denarja v tujino, v roke našim neprijatcljem; od tam pa se vračajo večji ali manjši odstotki v našo domovino potom »Sclntl-vereina« in »Sitclmarke« z namenom potujčiti, ali pa pregnati z rodne svoje grude naše brate na meji. »Slovenska Straža« stavila si je vzvišeno nalogo, preprečiti to in z denarjem, s katerim smo doslej podpirali grobokope našega naroda, pomagati bratom v ogroženih krajih. V ta namen je »Slovenska Straža« ustanovila v Ljubljani veliko tovarniško zalogo papirja jugoslovanske p a p i r 11 i c e , kjer bo na razpolago p o tovarniških con a h v vsaki množini vsakovrstni p a -p i r, zlasti pa kancclijski, dokumentni, konceptni, papir za pisalni stroj, pismeni, pivni papir itd. »Slovenska Straža« vabi torej vso slovenske župne in&druge javne urade, literarna društva, založništva, tiskarne in trgovce s papirjem, da se poslužujejo te prilike ter zahtevajo tozadevne ponudbe pri »Slovenski Straži«. Mm oiono iiaroi Milem Oton baron A p f a 11 r er 11, kranjski deželnozborski poslanec in strokovnjak v narodno-gospodarskih in železniških zadevah, je pravkar izdal brošurico o avstr. železniških zvezah z Gorico in Trstom (»D i e E i s e 11-b a h n v e r b i 11 d u 11 g e 11 0 s t e r -r e i c h s m it G o r z u n d T r i e s t«, Ljubljana, 1911; cena 20 vin.) Pisatelj dokazuje prometno-gospodarsko in strategično nedostatnost tako južne železnice kakor druge alpske zveze s Trstom in poudarja nujno potrebo, da se Trst zveže z monarhijo po tretji železnici, po projektu, ki ga jc že pred 40 leti izdelal tržaški mestni svet: iz Polzele na progi Celje—Spodnji Dravograd skozi Kamnik—Kranj—Lokb— Soro, kjer bi se zvezala s projektirano železnico Idrija—Sv. Lucija. Ta proga bi bila približno 140 km dolga, vsa zveza Polzela—Trst pa 240 km. Ako bi ta zveza zadela na prevelike terenske tež-koče v dolini Idrijce, naj bi se vzel vpoštov alternativni projekt Sora—Go-clovič skozi Hrušico v Prevalje—Senožeče, pa potem ne v Sežano, ampak skozi Štanjel v Gorico, oziroma Trst. Ta proga Polzela—Štanjel bi bila 166 kilometrov dolga, do Trsta pa 200 km. Pisatelj razlaga komercijelni in gospodarski pomen te proge, zlasti za promet z lesom iz savinjskih in kamniških planin v Trst, eksploatiral bi se nadalje izvrstni premog v kamniško-tuhinjskem okraju, skrajšala bi se pa tudi zveza z Reko, v vojaškem oziru bi pa bila neprecenljivo važnosti. Pisatelj sc bavi tudi s projektom dolenjske transverzalne železnice, ki bi ustvarila zvezo iz Spodnje Štajerske skozi Dolenjsko na Postojno, kjer bi se zvezala s polzelsko-štanjelsko tržaško progo. Pisatelj se po pravici obrača proti mnenju, ki se zlasti v dunajskem časopisju vedno povdarja, da so že obstoječe zveze s Trstom »koncesija« za alpske dežele in naglasa, da so vse bistvene in poglavitne važnosti za vso monarhijo, ki ima lo en Trst, le eno Adrijo in le en Pulj, od česar je odvisna njena pomorska pozicija in značaj velevlasti. Zato pa je tudi za celokup-nost nujne važnosti, da se začne dejansko delati 1111 uresničenju nadaljne zveze s trgovinskim emporijern našo monarhije. — Brošurico baroni'. Apfal- trerna, ki se je s tem zopet pokazal vc-ščaka in seznanil širšo javnost s projektom, ki bo tudi našim deželam prinašal največjih gospodarskih koristi, vsem toplo priporočamo. Vstaja v Arabiji. Zadrego turškega carstva so že dalje časa zopet kronične in tožbe, ki prihajajo neprestano iz lastnih vilajetov in sosednjih držav proti porti, tvorijo stalno rubriko v časopisju. S tako elementarno silo pa še niso bruhnile na dan, kakor je sedanja vstaja Arabcev, kateri je glavni vzrok brezobzirno moderniziranje v celi državi po mlado-turškem receptu. Arabci, ki jih je dvanajst. milijonov, torej skoro polovico moliamedanskega prebivalstva, nimajo nobene pravice pri vladi ter se čutijo zaradi tega močno prizadete. Med senatorji so samo štirje, in med 265 poslanci je samo 65 Arabcev. Enake so razmere pri vojaštvu in mornarici. Povsod so Arabci zapostavljeni. Tako postopanje smatrajo vsled tega tem bolj poniževalno, ker se- smatrajo kot vodilno pleme ter celo kot ustanovitelje skupne religije. Zato je med njimi tudi toliko ogorčenje, ker jim hočejo Turki vsiliti svoj jezik. Na ta način izzvane prepire med Arabci in Turki skušajo Angleži praktično izkoristiti ter okrepiti svoj vpliv na Mezopotamijo. Angleška politika inspirira načrte voditeljem vseh vstaj in angleška politika jc umela deloma potisniti v ozadje turško parobrodstvo s svojo parobrodno družbo po Evfratu in Tigrisu. Ta politika odgovarja seveda tudi cvetočemu tihotapstvu orožja ob Rdečem morju in v Perzijskem zalivu. Tako so 11. pr. turške ladje v prvi polovici lanskega leta zaplenile nič manj kot 8000 pušk, 2000 samokresov in 2 milijona patronov. LTstava ni napravila na Arabce niti najmanjšega vtisa. To pa zato, ker je sodelovanje ljudstva pri skupnih zadevah pri njih že stara stvar. Že v koranu se o tem govori in glavar rodu ne sme ka j važnega podvzeti brez dovoljenja zbora starejših istega rodu. Arabija mora postati prometu dostopna. Abdul Haroid je to razumel ter krepko pospeševal grajenje hedžaske in bagdaške železnice. Zato ni treba imeti veliko politične modrosti, da se ume. da bodo samo železnice nomadske Arabce prisilile do stalnih bivališč in cla se more samo z železnicami okrepiti turško gospodstvo v Arabiji. Samo MlSdoturki tega ne morejo umeti. Hed-žaska železnica še vedno ni končana, grajenje celo bolj ovirajo kot pospešujejo. To pa vse vsled sovraštva do Abdul Hamida, da bi to odstavljeni sultan ne preživel nobenega svojih del. Toda moč dejstev jc močnejša kot vse sovraštvo. Počasi začenjajo sedanji mogoČnjaki uvidevati, da so železnice najboljša pomoč njihovi politiki. Iz Iiodeide se je šele sedaj zidala železnica v Sanao v Yemenu k mestu, ki ga sedaj oblegajo vslaši. Zato bo težko poslati v vslaške kraje pravočasno vo-jaštvo. Jasno snoznanje prodira z veliko težavo v glave Mladoturkov, ker streme po nedosegljivih ciljih in se zaradi toga ne znajo poslužiti onega, kar jim je bližje. To se je pokazalo zlasti v Arabiji, za kar se morajo sedaj Mla-(loturki tudi pokoriti. NOVI DUNAJSKI NUNCIJ. Vatikanski »Osservatorc Romano« poroča, da je imenovan za nuncija na Dunaju sedanji brazilski nuncij, naslovni nadškof Allesandro Bavona. — Papež se je pri tem držal tradicije, cla se mora imenovati za nuncija na Dunaju že izkušen, zelo ugleden diplomat. Novi dunajski nuncij je bil rojen dne 11. majnika 1856. v Rocci di Cambia, duhovnikom posvečen je bil.20. decembra 1879. Bavona je zelo učen, doktor prava in bogoslovja. NOVA BRAMBENA POSTAVA IN DRUGE DRŽAVNE OBP.AMEENE ZADEVE. Te dni so zborovali na Dunaju prizadeti avstrijski in ogrski ministri glede na novo brambeno postavo, ki se najbrže že letos predloži obema zbornicama, ko se obe vladi sporazumeta še glede na novi vojaški kazenski red. So, ki trde, da se bo posvetovanje o novi brambeni postavi tako pospešilo, da bomo spomladi 1912 asentirali po novi brambeni postavi. Po novi brambeni postavi se uvede dveletna vojaška služba, zviša se tudi število vojakov. Dveletna vojaška služba so ne uvede pri kavaleriji, artiljeriji in pri vojni mornarici. Nekaj podčastnikov in vojakov bo moralo služiti še tretje leto, zato pa odpade nekaj vojaških vaj in se skrajša rezervna službena doba. Zdaj služijo k armadi potrjeni vojaki tri leta, aktivno, 7 let v rezervi in dve 1 t i v deželni hrambi; k deželni hrambi asentirani vojaki pa služijo dve leti aktivno, 10 let pa neaktivno. Po novi brambeni postavi bo znašala skupna službena doba deset let in se torej skrajša za dve leti. Vsled dveletne službene dobe se poviša vsako leto število vojaških rekrutov od 103.100 na 150.000 mož. število rekrutov bodo polagoma'zvišavali, tako da bo cela reforma izvedena leta 1915. Preosnuje se tudi nadomestna rezerva. Delegacijam predlože skupen proračun, po katerem se povišajo razne postavke vojne uprave z ozirom na draginjo in z ozirom na uvedbo dveletne vojaške službe. Največ se pa zahteva za ojačenje mornarice. Načrt za ojačenje mornarice je sledeč: Zgrade se štirje dreadnougbti (242 400.000 K), tri križarice (30 000.000 kron), 6 manjših torpedovk (18,000.000 kron), 12 velikih torpedovk (12,000.000 kron), 6 podmorskih čolnov (10000.000 kron), skupaj 312 400 000 kron, ki se razdele v šest letnih obrokov. OGRSKI MINISTRSKI PREDSEDNIK PRI CESARJU. Predvčerajšnjim dopoldne je bil grof Khuen Hedervary v daljši avdi-jenei pri cesarju v Schonbrunnu. Poročal je cesarju o tekočih zadevah. Popoldne sc je vrnil v Budimpešto. TRGOVINSKA POGODBA S SRBIJO. Iz Belgrada poročajo, da je srbski uradni list priobčil od kralja Petra sankcijonirani zakon o trgovinski pogodbi Avstro-Ogrske s Srbijo, ki se uveljavi po določbi 19. odstavka tega zakona, na dan njegove ratifikacije ter ostane v veljavi do 31. decembra 1917 ŽELEZNICA DONAVA - JADRANSKO MORJE. Belgrajski »Odjek« poroča: »Ruski carigrajski poslanik Čarikov je izjavil Pašiču, da je sklenila turška vlada zgraditi železnico Donava - Jadransko morje po načrtih srbske vlade.« TURŠKO - BULGARSKA CARINSKA VOJSKA. Pogajanja med turško in bulgar-sko vlado o novi trgovinski pogodbi med obema državama so prekinjena. Če se ne doseže do 27. t. m. sporazum-ljenjc, se prične med Turčijo in Bulga-rijo carinska vojska. ČRNOGORSKO POSOJILO. »Piccolo« poroča iz Cetinja, da se vrši med Italijo in Črnogoro pogajanje zaradi posojila dveh milijonov lir Črni gori. DRŽAVNI PREOBRAT V TURČIJI. Iz Pariza dohaja poročilo, ki ga sicer turški uradni krogi zanikavajo, da nameravajo razpustiti turški parlament in da se pečajo z vprašanjem, da bi postal Mahmud Šefket paša diktator. Položaj v Turčiji je namreč silno resen. Svobodoljubni .Vrabci se puntajo, turški vojaki v bojih ž njimi nimajo sreče in trumoiija prestopajo k vstašem. Arabci so že večkrat porazili Turke. Nadvse resen je pa položaj tudi na Arabskem, v Albaniji in v Makedoniji. Mobilizacija v Tuičiji. Šejk ldris in imam Jahia delata na to, cla postane Arabija samostojna držav od Bagdada do Adena. Turčija zato krčevito mobilizira v Rumeliji in v Makedoniji vojake, ki jih odpošilja v Arabijo. Arabci oblegajo Sauaa. Arabci oblegajo staro, arabsko pre-stolico Sanaa. Boj irced Arabci in Angleži. — Angleži bombardirali Dubajo. Dne 19. t. m. so nadlegovali angleški mornarji mohamedanke. Prebivalstvo se jc zato zelo razburilo. Unel se je boj. Ubitih jc bilo več angleških mornarjev. Angleži so nato pričeli bombardirati Dubajo. Rusi podpirajo Turke. Turška vlada je najela več ruskih ladij, da bodo hitreje vozili vojake v pobunjeno Arabsko. 3CC3 Albancev pobegnilo. Iz Djakova so poroča, cla je pobegnilo dozclaj iz cljakovskega okraja 3000 Albancev v Črnogoro. Turški vojaki se umikajo pred Arabci. Jemenski namestnik poroča, da so se morali Turki kljub zmagoviti bitki pri Ebi umakniti proti Sani. Arabci so že zasedli Asir. Število upornikov ceni jemenski namestnik na 70.000 mož. VOJNA MED REPUBI.JKAMA HAITI IN SAN DOMINGO. J z Washingtona poročajo: Mornariški departma jo dobil od poveljnika ameriške topnlčnrke »Marietta«, ki je zasidrana pred Puerto Corter, obvestilo, da prosi predsednik republike Haiti, posredovanja Združenih držav, da so prepreči vojna med rcnubiikarna llniti in San Domingo. Ameriški poslanik na Haitih izjavlja, da jo predsednik Simon pripravljen takoj odstopiti vprašanje glede na spor zaradi meje razsodišču, ako državi umakneti vojaštvo od meje in republika San Domingo preneha z zidanjem neke strategično važne ceste skozi sporno ozemlje. VOLITEV JUDOVSKEGA POSLANCA V BOSNI. Dne 31. (. in. volijo bosenski judje svojega poslanca v bosenski deželni zbor. Agitacija jc po celi deželi jako živahna. Avstro-ogrski judje sc ne upajo kandidirati, španjolski judje sc pa ne morejo zediniti za kandidata, Pesna kandidata sta advokaturski koncipi-ent dr. Alkaly in trgovec Salom. RUSIJA IN SVETOVNA POLITIKA. »Večerna Pošta« v Sofiji objavlja dopis svojega peterburškega poročevalca, ki izvaja, da se je izpremenil evropski politični položaj in da hodi Rusija zdaj nova pota. Hitro sc bodo polegle posledice aneksijske krize. Dunaj in Peterburg se bosta še bolj približala, v Peterburgu delajo na entento z Aeh-renthalom. Francija nasprotuje odstopu Aehrenthala, ker ji jc izkazal usluge v Algecirasu in v Casablanci. Aeh-renthalove uspehe povzročata njegova odločnost in srčnost, da izvede, za kar se zavzame. ITALIJA OB GARDSKEM JEZERU. Rim, 23. januarja. O nameravani pomnožitvi italijanskega vojaštva ob Gardskem jezeru se poroča, da sc nastani v Malcosine dva bataljona alpskih lovcev, v Gargnano nadaljni bataljon pehote, v Germione Marconijcva brezžična postaja, medtem ko dobi stara utrdba na otoku Trimcno nove, daleč nesoče topove. NA SMRT OBSOJENI JAPONSKI ANARHISTI. Evropsko časopisje jc beležilo precej površno, da je bilo na Japonskem Dbsojenih 25 Japoncev na smrt. Zanje se je zavzemalo zgolj in precej vneto socialijo-demokraško časopisje, nc da bi natančneje poročalo o celi zadevi. Neki diplomat, ki so mu japonske razmere zelo dobro znane, je te dni glede na to zaroto izjavil: »Zarotniki niso nameravali ubiti zgolj člane vladarske rodbine, marveč tudi več članov parlamenta. Japonsko prebivalstvo je bilo ?ato jako razburjeno, ker smatra vla iarja za polboga. Tisoči in tisoči so za htevali, naj sc obsodijo zarotniki na. smrt. Značilno je, da izborna japonska policija, ki nič no zaostaja za angleško, ni sama izsledila zarote. Slučajno je ■ul nekega dne neki kmetič eksplozije Naznanil je to krajni oblasti, ki pa ni sasledovala zadeve. Šele čez nekaj dni, to so se eksplozije ponavljale, je policija. preiskala okolico in dobila v neki *ori votlino, kjer se jc nahajala izdelo-valnica bomb. Našli so tudi listine, po katerih jc bilo omogočeno policiji aretirati vse zarotnike, ki so vsi izobraženi ljudje, med njimi tudi socialno-politič-na pisateljica Suga Kvano, ki je bila že leta 1909. obsojena zaradi razžaljenja Veličanstva v trimesečno ječo. V tajni razpravi so bili vsi obtoženci obsojeni na smrt. Japonska vlada hoče iztrebiti anarhiste in gre tako daleč, da je po vseh javnih in šolskih knjižnicah odstranila Tolstojeve spise. IZ SRBIJE. Vlada je predložila skupščini predlogo, po kateri sc pomnoži artiljerija za 15 gorskih baterij. — Srbski uradni krogi so zelo nevoljni z ozirom na poročila, da je vodil zaroto proti avstrijskemu prestolonasledniku princ Jurij in se čudijo ker so resni listi objavili tako izmišljeno, pustolovsko poročilo. Burno sejo Hrvaškega saDora. Hrvaški sabor se je sešel 23. t. m. ob U. uri dopoldne. Navzočih jc 85 poslancev in ban Tomašič. Dr. Ncumann otvori sejo; prečita sc zapisnik zadnjo seje in na zahtevo poslanca Lukiniča izpopolni z dostavkom o postopanju saborskega, predsednika v zadnji seji proti poslovnemu redu, ko jc samovoljno odgodil sabor. Predsednik dr. Neu-mann čita došlo vloge, med temi je in-demnitetna predloga za čas od 1. do 31. decembra 1910., proračun za leto 1911. in različni zakonski načrti: o ureditvi deželno - uradniških plač. izseljeni-štvu, reformi na sodnem polju itd. Večje je število sodni jskih zahtev za izročitev raznih poslancev. Poslanec Banja-nin sc radi kršitve njegove imunitete po raznih sodiščih sklicuje na sabor in prosi varstva. Dr. Lorkovič z ozirom na kršenje nagodbe z omejevanjem rabe hrvaškega jezika v ogrski zbornici in z železniško pragmatiko nujno predlaga izvolitev lbčlanskega odbora, ki naj 5im preje stavi saboru tozadevno pri- merne predloge. Isti poslanec je vložil predlog za preosnovo občinskih doklad. Poslanec Radič interpelira radi ex lox stanja, radi nekega svojega predloga, ki da se je izgubil in radi dr. Neunian-novc novoletne čestitke predsedniku ogrske zbornice, češ, predsedstvo brv. sabora ni za to tu, da dela parado grofu Khuenu. Odgovarjala kratko ban in dr. Neumnim. D)1. Lukinič predlaga, da so Banja-ninovo pritožbo reši tekom 24 ur; sprejeto. Predsednik preide na dnevni red in predlaga kot prvi točki za prihodnjo sejo izvolitev ud resnega odseka in reg-nikolarnega sodišča. D)1. Tomašič želi, da sc stavi na dnevni red tudi izvolitev peštanske delegacijo. Oglasijo se razni govorniki, ki protestirajo proti predsednikovi kršitvi poslovnega reda, po katerem sc določi dnevni red še-lo po razpravi o nujnih predlogih. Poslanec Radič pravi, da bi tako ne tolmačil poslovnika niti kmet - poslanec Jalžabe-tič. Nastane splošen hrup in prepir, v katerega se z velikim ognjem uplete tudi ban, ki očita koaliciji štipendije. Nazadnje se predsednik uda in odredi razpravo o nujnih predlogih, potem pa prekine sejo do 3. popoldne. Vse kaže, fla razprave v hrvaškem saboru tudi topol nc bodo baš — dolgočasne. Popoldne se je soja nadaljevala. Bila jc še bumejša kakor dopoludne. Nemir jo bil velik, ker jc ban zahteval, naj so izvoli državnozborska delegaci-a. Ban sc jc sam opetovano udeležil živahno razprave. Velik vihar je nastal, ko je zaklical ban, da sc oklepa koalicija budimpeštanskih državnozborskili dijet. Sklenili so razpravljati o nujnih predlogih in šc-lc koncem sejo določiti dnevni red. Sprejet je bil Lorkovičev nujni predlog, po katerem naj komisija 15 poslancev izdela predloge, kako odgovoriti na zatiranje hrvaščine v ogrsko-hrvaškem državnem zboru. Sejo so se udeležili tudi virilisti. vsled česar so bana napadli Starčevičanci in koalicija. V večerni seji se govorili Jerko Pavclič, ostro je govoril proti koaliciji ban, nato Modakovič, Stjepan Radič, dr. Horvat, .Talžabetič, Mažura-nič, dr. Nikolič. Nato jc bil sprejet dnevni red, kakor ga je želel ban in na katerem so tudi volitve v peštansko delegacijo. Za so glasovali: Tomašiča, Osječani, dr. Ivič in 7 Radičcvcev. 17 13 prista virilistov, ki sedež z možem naše krvi in čustvovanja. In prav ta »Edinost«, ki sc jc minolo soboto tako smešno razkoračila, kako škof dr. Nagi na Dunaju »uničuje versko čustvo«, nc kaže zdaj niti toliko verskega čustva, da bi imela saj par simpatičnih besed za dejstvo, ki je ravno v verskem oziru tolikega pomena, posebno še za Trst, koder jc versko ču-vo na tako majhni stopnji. Zadrega »Edinosti« pa je sicer zelo sumljiva. Novi škof jc res Slovenec, ampak tudi umova, kaj moderni čas zahteva od katoliškega cerkvenega dostojanstvenika, da se krščanska misel okrepi in razširja. Slednje jc pa. »Edinosti« skrajno 110-simpatično in zato zdaj molči in no ve, kako in kaj, da ne bi morala izdati svojih pravih misli. Glede novega tržaškega škofa dr. Andreja Karlina poročajo »Slav. ragblattu« iz Trsta, da njegovo imenovanje celo Italijanom ni nevšečno, kor da je dr. Karlin znan po svoji politični in nacionalni objektivnosti. Razburjajo se niti laški liberalni listi in »Piccolo« jo le pro forma priobčil članek, ki pa jc jasno kazal, da Italijani nimajo v resnici ničesar zoper novega škofa in jih njegovo imenovanje tudi ni nič iz-nonadilo, saj jc bilo de facto že 21. decembra 1910 gotovo, kakor vc »Slavi-sches Tagblatt«. Edini list, ki je vedel o veliki nejevolji med Italijani in sploh med »pretežno večino« tržaške škofije, je bila stara judovska kovar-nica vseh laži — »Neue Freie Pressc«. Neki član laško ■krščanske ljudske stranke jo dejal, da stojo Italijani novemu škofu brez predsodkov nasproti in ga bodo sodili po njegovih dejanjih. — Ta slučaj jasno kaže, kako v Avstriji vsaka laž in gonja, kadar gre zoper katol. in slovansko interese, izvira iz »Neue Freie Prcssc«, ki jc v službi mednarodnega judovskega framason-stva.. To hi lahko vedela tudi »Edinost«, da ne bi kakor n. pr. ob priliki dr. Naglovega dekreta slepo drvila za Dnevne novice. '+ »Slavisches Tagblatt« jc, kar se slovenskih razmer tiče, pod vsako kritiko. Tako n. pr. zdaj piše, da se S. L. S. zato tako za Ljubljano bori, ker se opaža v stranki »proces rušenja« in se S. L. S. more utrditi le, ako Ljubljano zavzame. — Zdi se, da informirajo »Slavisches Tagblatt« iz Ljubljane gotove vrste zakotni politiki, kar glasilu, ki hoče nepristransko informirati o vseh slovanskih zadevah, gotovo ni posebno čast. »Edinost« ni razun kratke brzojavne noticc povodom imenovanja še do danes našla, nobene besede, da na ta ali oni način pozdravi ali pa saj nekoliko širše dokumentira imenovanje monsignora dr. Karlina za tržaškega škofa. List, ki je vsak dan poln najrazličnejših in najncumnejšli čenč, ne smatra imenovanja Slovenca za škofa tržaško škofije niti za toliko pomembno, kakor ga smatra judovsko-liberalni »Piccolo«, pač pa objavlja slabo prekuhane članke o dr. Naglovem dekretu, ki se tržaških razmer sploh ne tiče. Kdo sedi na stolici Sv. J usta, jc za tržaške Slovence v kulturnem in narodnem oziru stokrat bolj važno kakor n. pr. katerega, capina tržaški magistrat imenuje za števnega komisarja na Reni, in vendar kaže »Edinost« za to veliko več zanimanja kakor pa za dejstvo, da. so dobili verniki tržaške škofije slovenskega škofa, ki ima tako odlične lastnosti, da. jih celo nasprotno laško-libe-ralno časopisje ne more utajiti. Ogromna večina tržaško - istrskega slovenskega. in hrvaškega ljudstva z največjim veseljem pozdravlja, škofa, ki bo umeval ljudske težnje in potrebe tako na ožjevorskom kakor na širšem kulturnem polju, »Edinost« pa, ki sc rada predstavlja za glasnico primorskega ljudstva, hoče s svojim molkom omalovaževati dejstvo, za katero sc primorsko ljudstvo veliko več zanimlje kakor n. pr. za to, kateri tržaški liberalni slovenski advokat je govoril na tem ali onem shodu. »Edinost« plava tako v svobodomiselno-radikalni struji, da sc ji nc zdi vredno saj nekoliko dati izraza veselim čustvom globoko vernega primorskega ljudstva in tudi njena »narodnost« je naenkrat tako oglušila, da ne sliši, kakšna radostna čustva prešinjajo vsakega pravega Slovenca, ko vidi zasesti tržaško-koperski škofij- glaisom judovske trobente. Nervoznost dr. Kramara čedalje bolj narašča, odkar ni več voditelj češke politiko. Njegovi »Narodni listy« zadnji čas napadajo vse in vsakega, tako da jih jc nemogoče smatrati za rosne in za izraz pravega češkega javnega mnenja. Istodobno, ko so se »Narodni listv« brez povoda, zaleteli v »Slovenski klub«, so napadali tudi češke radikalce, ki jim pa tudi niso ostali dolžni odgovora. — Njihovo glasilo »Češke Slovo« pravi, da je »češka politika pod dolgoletnim vodstvom dr. Kramara padla na tako nižino, da bo to jednotni Češki klub lc s težavo popravil.« Enotnemu češkemu klubu preti tudi vsled intrig dr. Kramara nevarnost, da so začno novi spori, ker hoče dr. Kramar, ker ni mogel postati načelnik novega kluba, saj biti njegov namestnik. !)]•. Kramareva nervoznost je torej razumljiva, in nas zato napadi njegovih »Narodnih listov« puščajo popolnoma hladne. Čehi so danes prepamet-ni, da bi slepo drvili za dr. Kramafem. -i- »Poliiična svoboda.« List mladi-nov stoka o »klerikalnih nasilnežih«, češ, da hočemo delati Ribnikarju krivico in mu kratiti politične pravice. List mladinov menda namenoma, zavija, da bi prikril nerodnosti Ribnikarjeve. Mi smo za popolno politično svobodo, tisti pa, ki so uslužbence ob volitvah vedno terorizirali in jih celo v prašičjih vozovih vozili na volišče, so bili sedaj propadli liberalni magistratni klikarji! Največja politična svoboda more Slovenski Ljudski Stranki le koristiti, odločno pa protestiramo, da bi kak magistratni uradnik razumeval politično svobodo tako, da bi smel nastopati z lažmi, obrekovanjem in hujskanjem, kakor je to storil Adolf Ribnikar na shodu na Tržaški cesti in zadnjič pri »Zlati ribi«. To ni politična : voboda, to niso »politične pravi c c«, ampak to je taka hujskarija z izmišljotinami, ki je v očividnem nasprotju z dostojnostjo, kakoršno bi bil dolžan varovati vsak uradnik. Kako so liberalci takrat, ko je pričel izhajati »Slovenski List« hiteli pritisniti na. Antona Trstenjaka, ker se je samo drznil prevzeti uredništvo »Slovenskega Lista«. Hibnikarjcvi izbruhi pa naj bi bili »politična svoboda« in »politična pravica«?! Skrajni čas je, da so možje, ki so se menda tudi v interesu »politične svobode« sukali okolu 20. septembra, ki jo naredil toliko škode Ljubljani, nekoliko ponižnej-ši. in naj nikar ne iščejo temeljitejšega razloženja pojma o svobodi. Družba sv. Rafaela. Vabijo sc k soji gg. odborniki družbe sv. Rafaela za izseljence v Ljubljani, ki sc ima vršiti v sredo zvečer dne 25. t. m. ob 5. uri v pisarni g. dr. Pogana v hiši »Zadružno Zveze«, Dunajska cesta št. 32 Blagovolite sc lc sojo sigurno udeležiti. — Pisarna Rafaelovo družbe. Krščanskosocialni nemški di jaki, ki so na sestanku akademične po družnice »Osmarke« protestirali zoper dr. Naglov dekret glede društev, so dobili izboren nos od »Neue Tiroler Stim-nion«, ki liišejo, da vodijo nemške kr-ščanskosocialne dijake politiki dvomljive vrednosti. Da takozvana katoliška dijaška društva na Dunaju marširajo sporedno s Schulunoiorjoni in »N. Fr. Prcssc«, jo kaj žalosten pojav. Na shodu omenjene Ostmarkine podružnice jo imel glavno besedo dr. Fajkmair, mož, ki sploh rad hujska zoper višji klerus. To so zelo žalostne reči. Toda krščanski soeialci so propada svojega naraščaja sami krivi. Zadnja leta so svoje ljudi pitali zgolj z nacionalnimi frazami, jih gnali v poulično politiko zoper Čehe in začeli ustanavljati »Ost-markine« podružnice, da bi različne dvomljive elemente v svojih vrstah držali skupaj. Sicer pa se pojavlja zadnjo čase med krščanskimi soeialci in tudi med dijaštvorn močna struja ki hoče, da se stranka izčisti. Dr. Naglov dekret je kakor nalašč za to. -f- Ogrska in Hrvaška štejeta po novem ljudskem štetju 1 in pol milijona duš več kakor lota 1900., torej 20:i.'i milijonov prebivalcev. Statistični urad je tudi pokazal, da so sc nema-žarske narodnosti neprimerno več pomnožilo kakor mažarska. -f- Kandidat za rajnim državno-zborskim poslancem Bjeladinovičem, ki jc zastopal kotorski okraj, je dr. Vu- kotic, Srb. Novemu tržaškemu školu je poslal udanostno brzojavko odbor »Slov. krščansko-socialne zvezo« za Primorje, »Kat. tiskovno društvo« v Gorici in uredništvo »Novega časa« kot. glasilo primorske krščansko-socialne izobraževalno organizacije. — Izobraževalno delo na Goriškem. V nedeljo, 22. t. m. jo v Št. Ferjanu pri Gorici predaval o alkoholizmu jurist Godnič. v Oblokah o krščansko-social-nem gibanju jurist Vrtovec, v Renčah Fr. Kremžar o krščansko-socialncm gospodarskem programu in o namenih naših društev. — Poučni tečaj v Gorici. Opozarjamo goriško somišljenike, naj se udeleže poučnega tečaja v Gorici dne 30., 31. januarja in 1. februarja. — Ustrelil se ie radi neozdravljivo bolezni 22-letni puškar Anton Baro-ncsc. — Poizkušen samoumor častniškega sluge. V nedeljo zjutraj je skočil skozi, okno tretjega nadstropja vojašnico, v kateri je nastanjen 87. pešpolk, nek častniški sluga. Zadobil je težke notranje in zunanje telesne poškodbe. Prepeljali so ga v mornarično bolnišnico. — Odborova seia »Matice Sloven« ske« bo v sredo, dne 25. januarja ob pol (!. uri zvečer v društvenih prostorih. — Iz Mekinj. V nedeljo smo imeli v našem novem društvenem domu lep dan. Pevci so zapeli dve lepi pesmi; potom smo pa slišali — bilo nas je polna dvorana — predavanji ravnatelja Pirca o živinoreji in dr. Kreka o gospodarskih nalogah kmečkega zadružništva. Da nista bili zastonj, je najboljši dokaz to, da smo ustanovili živinorejsko zadrugo in rajfajznovko, ki bosta, ohranili trajen spomin prvemu shodu v našem domu. — Klavrna situacija cerkniški!) liberalcev. Za pretečeno nedeljo so cerkniški liberalci že v drugič sklicali občni zbor političnega in gospodarskega. društva, ali kljub temu, da sa vsakega posameznika vabili s posebna dopisnico, se jc zborovanja udeležilo le kakih deset oseb. Poleg menišovskega Toneta, po domače »Zmukler«, kot predsednika je bilo navzočih nekaj mogočnežev, ki bi silno radi imponirali s svojim oblastnim nastopom. Pač, to prednost imajo, da so materijelno dobro si|uirani, to pa ni nikakršna, garancija za uživanje ugleda in zaupanja, ker v sedanjem času nihče več ne sodi ljudi po gmotnem stanu ali kakih drugih ugodnostih. Naučiti sc od teh gospodov tako ne morejo ničesar. Edino, kar je bilo pametnega na tem zborovanju, jc bilo to, da je bilo sklicano ravno v prodpustnem času. — Papežev delegat Don Piotro Ba« stion je odpotoval iz Sarajeva v Mo-star, da tam nadaljuje svoje poizvedbe glede spora med oo. frančiškani in nadškofom S t a d ler j c m. — Laški socialni demokratje v Pulju so praznovali v nedeljo obletnico odkar so prišli v lastno hišo. Radi tega je bil napovedan koncert s fanfarami. Istega dno jc zborovalo tudi laško športno društvo Edera. Po končanem zborovanju jc hotelo to društvo prirediti obhod po mestu, in sicer tudi s fanfarami. Policija pa jo z ozironi na javni rod prepovedala socialistom, kakor tudi preje omenjenemu društvu nastop s fanfarami, kar je bilo gotovo najbolj umestno, ker Lahi tako ne znajo druzega kot izzivati* — Umrla je v Celovcu soproga računskega podčastnika ga. Katarina Habjan. Foneverjevalec menjic areto-can. Iz Gorice: A' soboto, dne 21. t. m. je bil arctovan od detektivov v nekem hotelu v Gradišču ob Soči 23 letni Guido P a 1 1 i e h iz Gorice, agent trgovine z železom, radi poneverjanja menjic. V sredini grudna je prinesel v novo podružnico Ljubljansko kreditno banko v Gorici dve menjiei po 700 K, podpisani od svojih staršev in od staršev svoje ljubimke. Ker so li dobri posestniki, zato sla mu bili menjiei takoj izplačani. Ravnotako jo prinesel v začetku prosinca monjico za 1600 K, podpisano ocl istih oseb. Tudi ta menjica mu je bila ko j izplačana. Med revizijo pa jc podružnica Kreditne banke poklicala dotienike in li so izjavili, da oni niso nikdar podpisali dotičnih menjic. Jasno jo torej bilo, da .jo Pallich monjico ponaredil. Podana je bila pri policiji takoj ovadba, vsled katere so Pallicha aretirali v Gradišču ob Soči. Šc zadnji hip je poizkusil bežati, toda ni so mu posrečilo. Našli so pri njem le 600 Iv! To jo prvi slučaj goljufije pri novi podružnici Kreditne banke. Velik požar. V Korininu je popolnoma zgorela tovarna Colugnatti. .škode jo 100.000 K. Nezgoda jo zadela češkega avia-fika Šimuneka v Nuslah pri Pragi. Padel jc iz višine 40 metrov, aeroplan se je močno pobil, sam pa je dobil več sicer lahkih poškodb. — Blazni človek v železniškem vojn. V nedeljo je bil med potniki v vlaku, ki je odpeljal z Dunaja, neki kot turist oblečen mož. Pri postaji Ternitz pa jo na krat potegnil velik nož ter hotel planiti na potnike. Vse jo kričalo. Več mož se jo pričelo ž njim boriti in res so mu po hudem borenju izvili no/,. Blaznik jc nato hotel strgati obleko s telesa ter nakrat skočil v sosedni oddelek. Potniki so skočili za njim. — norec pa je bil že na oknu in ko so prihiteli potniki do njega, je bil že skozi okno. Enemu potniku so je posrečilo zagrabiti blaznega potnika šc za jopič. Nekaj časa je tako visel blaznik iz voza, v par minutah pa so moči potniku omagale in norec je padel na železniško progo. Ko so pozneje nesrečneža sli iskat, našli so ga mrtvega. Imel jo razbito črepinjo. Pri mrtvecu so našli listine, da se piše K a r o 1 W e r t m it 1-I e r, doma z Ogrskega. Pri sobi je imel železniški vozni listek v Zagorje na Kranjsko. — Brat strelja! --> sestro. V Trstu fe bil v rodbini trgovskega agenta Viljema Behroncl Archcrja prepir, odkar je 211etna hči Elvira imela neko ljuba vno razmerje. Posebno hud je bil na -estro 201etni brat Viljem. Včeraj zvečer je bil zopet prepir. Včeraj zjutraj okoli 7. uro jo vstopil v sestrino spalnico mladi Behrencl-Archer in je — ne da bi zinil besedico — proti sestri El-viri, ki je še ležala, dvakrat sprožil iz revolverja. Prvi strel jo je zadel v gla-vb, drugi strel pa jej je predli levo stegno. Viljem Behrend-Archer jo nato mirno šel ven iz sobo, d očim sta ra-njenka in njena sestra kričali na pomoč. Poklicali so takoj zdravniško postajo in došli zdravnik je dal ranjeno dekle prepeljati v bolnišnico. Rane niso ravno težke in krogljo, ki jo šc tičala v rani, so hitro odstranili. Brata napadalca so aretirali. Helena OdiSon spisala dramo. Znana dunajska umetnica igralka Helena Odilon, ki so jo poročila z bivšim zagrebškim lekarnarjem Belo pl. Pc-čičem in živi sedaj v Selcih pri Cerk-venici, jo napisala dramo pod naslovom »Beleča Helena«. Dramo bodo v kratkem igrali na Dunaju. — Umrl je v Gorici abiturijent Ka-rol Fiogl. LAKOTA V SIBIRIJI. P c I o r B u r g , 23. januarja. V skrajni severo-vzPiodni Sibiriji razsaja grozna lakota; ljudje umirajo. Po okrajih, kjer razsaja lakota, v obsegu poldrugega milijona kvadratnih metrov, ni niti enega zdravnika. Slaiersle novice. s Obsodba nemškutarskih šnopsar-jev. Sv. Lenart v Slovenskih goricah, 22. jan. 1911. Očividno je, da je nem-.ško-nucionalna večina štajerskega deželnega zbora najela defravdnnta delavskih denarjev, renogata in slaho-glasnega urednika neumnega ptujsko-ga »Štajerca«, Korleka Linharta, da bi delal med spodnještajerskini ljudstvom »štimungo« zoper obstrukcijo slovenskih deželnih poslancev. A usoda nesrečo spremlja »visokega politika« na njegovih potili! Naj prvo so mu naši somišljeniki skoraj razbili shod v sredini Maribora; v nedeljo 22. t. m. pa so je Linhartu izjalovil poizkus razdvojiti slovenske kmete v Slovenskih goricah in jih liahujskati proti slovenskim poslancem. Na shod, ki ga je sklicala »Štajerčova« šnopsarska stranka, je clo-šlo čez 100 pristašev Slov. Kmečke Zveze, tako, da so bili Štajercijanci v ogromni manjšini. Sigurno trdimo, da jo bilo na shodu nabili dobri dve tretjini. Mariborsko okrajno glavarstvo je iz bojazni, da ne bi dobili šnopsarji bati-ne. alarmiralo orožništvo in poslalo na shod komisarja. — Za predsednika je Linhart oblastno imenoval brez volitve, slovitega »funfarja«, deležnika nekdanjega Mravlaggovega »kralia« — župana. trga ši. Lenart Sedmineka, Naši so energično protestirali. Tudi za reditelje so bili imenovani sami renegatje, verski odpadniki in pristaši ptujskega šnopsa. Na shodu jo bilo v štajerčijan-skili vrstah največ tržanov iz Št. Lenarta, Sv. Trojico, vsi nemškutarski krč-marji in trgovci, korporativno učitelj-stvo šulfereinjsko šole, vsi šentlenart-ski obiskovalci šnopsarij in le maloštevilni zapeljani kmetje iz Slovenskih goric. Edini govornik jo bil Linhart. Deklamiral je svoj že pred dvema mesecema za Maribor naučeni govor. Govoril jo neslano, robato, a trepetajočo. Očividno je vstrepelal pri pogledu na desetine in desetine krepkih slovenskih kmečkih pesti. Ko jo udarjal po slovenskih poslancih, so mu naši tako burno ugovarjali, cla. je nastal večkrat hrupen nemir. Prišlo je celo do resnosti, da so morali orožniki z nasajenimi bojoneti priskočiti štajorčijanccin na pomoč. Hrup jo postajal vedno hujši in hujši, pomagalo ni niti posredovanje vladnega komisarja. Našo pristaše, ki so z medklici odgovarjali Linhartu niso pripustili dalje na shodu. Najbolj srdito jc glodal Linhart na navzočega urednika mariborsko »Straže«, tudi njega so morali pograbiti »reditelji«, a prodno jo zapustil dvorano je še enkrat energično protestiral proti nepostavnostim štajercijancev. Z živijo-klici so zapustili vsi pristaši korporativno zborovanje, ostalo jo le par desetin nemškutarjev. Svobodno jc na to Linhart udrihal po navadi ptujskih šnopsarjev po vsem, kar jo slovensko in katoliško. Zabavljal je čez kmete, proklinjal obstrukcijo. a povzdigoval v nebesa štajerčijance. Naši so se na to zbrali v gostilni g. Arnu-ša k zaupnemu shodu po § 2. Nastopali so kmetje govorniki, ki so z navdušeno besedo protestirali proti drznostim štajercijancev. Slišale so se iz ust pripro-slih kmečkih mož besede polne ogorčenja proti vladi, ki pošilja proti poštenim slovenskim kmetom trumo orožnikov. Karakteristično za naše razmere jo, cla vladni komisar ni hotel razpustili shoda, čeravno jo sklicatelj, predsednik in rediteljstvo postopalo protipo-stavno in jo orožništvo udrlo v zboroval ni prostor. Proti vsem tem krivicam so naši možje na zaupnem shodu glasno protestirali. Zastonj je bil vos trud Linhartov! Kakor izvemo, namerava Linhart poskusiti svojo srečo šo v Ljutomeru ali Gornji Radgoni, Rogatcu, Storah, Konjicah, Slovenskem gradcu in Marenborgu. Somišljeniki pozor! s Umor. — Žena zastrupila svojega moža? Pri lesnem trgovcu Antonu Robi v i f ukan ji pri Konjicah uslužbeni konjski hlapec Jožef Vodenik je prišel 18. decembra zvečer iz Hukanja k svoji ženi Neži v Kavško vas ter jedel tamkaj za večerjo turščine žgancc in kavo. Zjutraj drugega dne je, prodno je odšel, zopet jedel kavo in žgancc. Ko je prišel ob pol 6. uri v Ilukanje, jo tožil napram nekomu prijatelju, da mu jo slabo, šol jo k posestniku Mihaelu Klincu ter se je pri njem v sobi vlogo! na klop pri peči, nakar pa je kmalu začel močno bljuvati. Dno 23. decembra je šel njegov svak k zdravniku v bližnji kraj, ki je zapisal zanj neka zdravila. Ko jo Vodenik ta zdravila iz-pil, jo začel zopet bljuvati. Drugega dne pa je žc umrl. Truplo Vodenikovo so pokopali kljub temu. da se je širila med ljudmi govorica, da jo Vodenika zastrupila njegova žena z arzenikom. Ta govorica se je vodno bolj širila, cla so bilo končno oblasti prisiljene, poseči vmes. Truplo so izkopali in sodno-zdravniška preiskava jo dognala, da je Vodenik umrl vsled zavžitja zastrupljenih jedil. Sum, da je Vodenika zastrupila njegova žena, je torej skoro upravičen. Sodnija jc uvcclla preiskavo. Uulsljonsko novice. lj Seja S. K, S. Z. je danes zvečer ob 8. uri. Prosi so polnoštevilne udeležbo. lj Zastopnik ljubljanskega mesta in sedanje zasedanje državnega zbora. »Slovenski Narod« ima zabeležiti ko-nečno vendarle en uspeh, odkar izhaja. Poslanca ljubljanskega mesta jo pognal na clolo. Zadnjič jc »Narod« po strani zbodel Hribarja, ker se je »pre-hlaclil« ter je pristavil: »Našemu neumornemu zastopniku želimo, da kar najhitreje okreva«. To poteg-njenje je Hribar dobro razumel in včeraj omenja list mladinov, cla se jo p o-slanec Hribar »odpeljal v Dalmacijo po — zavarovalnih poslih, cla si okrepi zdravje«. Da bi si kdo z zavarovalnimi posli okrepil zdravje, jo pač nova iznajdba mladinskega lista. Da taki »posli« na zdravje asekuranč-nih zastopnikov zelo vplivajo, je res, da pa so merodajni tudi za zdravje poslancev, tega pa še nismo vedeli. Take »osebne« vesli o Hribarju po liberalnih listih so jako zanimivo. Morda list mladinov celo jutri priobči n. pr.: »cla so je proti Trstu odpeljala tudi Hribarjeva kuharica, ki ji daje g. poslanec Citat poezije«. Tako ho napredni svet vsestransko informiran o dogodkih na »Njegovem dvoru«. lj »Kronprinc«? Včeraj je zapisal list mladinov, da je Hribar »padli velikan«. Če bi bili mi zlobni, hi napisali marsikaj, kar bi pokazalo, cla je ta »velikan« jako — m a j h on... Pa so no izplača — ker srečna Ljubljana je žo dobila Njemu vsestransko vrednega naslednika. Tako kot časih On o Sobi, tako je pričel govoriti sedaj okroglo-čestiti gospod Dolfo Ribnikar. Za »velikim Hribarjem« jo dobila Ljubljana za »kronprinca« širokega Dolfeta. Le poslušajmo Ga, kako najnovejši On govori. Po poročilu lista mladinov jo Gospod Dolfo Ribnikar v nedeljo na veselici C. M. v Stopanji vasi »izražal svoje veselje in zadovoljstvo nad šte-panjci«. To je gotovo jako lasi va va »Najvišja pohvala« — samo štepanjske Ribnikarjevo občudovatelje sedaj silno vločojo, Češ, da jih je živinozdravnik vendar-le nekoliko predebelo in — raz-žaljivo pohvalil. Ribnikar pa jo s Svojo »Najvišjo pohvalo« vsekakor resno mislil, ker on hoče igrati Hribarjevega »kronprinca«. Dolfo Ribnikar jo žo tako ustvarjen, da bo srbskega princa Jurija popolnoma zakril. lj Profesor A. štritof jo povišan v Vil. činovni razred. l j Dva lička. — Svarilo. Zadnje dni sta. nadlegovala naše ljudi dva možakarja, ki sla se predstavljala za »katoliška hrvaška žurnalista«, ki mislita v Dubrovniku nov lisi izdajati; v ta namen cla potujeta po Slovenskem, cla si nabereta »točnih informacij« o Slovencih, o katerih hočeta v listu pisati. Govorila hrvaško; dokumentov nimata, nikakih razun nekaj ničvrednih papirjev. Njun cilj je seveda ta, da samo za nekaj kron človeku žep olajšata; zakaj list, ki se na ta način ustanavlja, ne bo nikoli zagledal belega dno. Toliko našim ljudem v informacijo! I j Umrli so v Ljubljani : Marija Mihaela Mohorič, hči strojarskega pomočnik;!., 1 leto. — Stanislava Smerdelj, rojenka, 13 mesecev. — Ana Modie, mestna uboga, 76 let, Japljcva ulica 2. — Josip Gros, posest n i kova žena, 18 let. — Mihael Razpotnik, delavec, 26 let. lj Ponesrečen prevoznik. Ko je v nedeljo popoldne pripeljal nek prevoznik do glavne pošte, so mu jo tam zlomila pri vozu sprednja os. S pomočjo pasantov in drugih prevoznikov so voz spravili toliko v rod, da ga jo voznik za mogel spraviti konja za brzclo vodeč dalje proti Marijinem trgu, odkoder jo zavil na Miklošičevo cesto. Ker jo bil precej natrkan, je padel pod voz, katerega je konj potem vlekel kakih 20 korakov daleč. Nek dijak je priskočil na pomoč in rešil ponesrečenca iz nevarnega položaja. Na licč mesta došli stražnik jo takoj ukrenil, da so voz in konja odpeljali domov, prevoznika pa, ki jc bil od kolesa in konjskega kopita na lovi nogi močno telesno poškodovan, v deželno bolnišnico. lj Ulične napise jo v nedeljo popoldne v Kladezni ulici nek 171etni trgovski vajenec obstreljeval s flobcrt-pu-ško. Ko je l o početje opazil stražnik, je strolcu orožje odvzel. lj Nevarna igrača. Sinoči je bil n;i Cesarja Jožefa trgu zasačen nek deček, ki jo javno streljal s flobert-puško. Tudi v nedeljo jo tam streljal nek clrug tak paglavec in prestrelil pri nekem oknu zunanjo in notranjo šipo. Take igrače naj so otrokom odvzamejo. lj Za mestne uboge jc podaril go. stilničar in posestnik g. Jakob Bole 50 kron, ker je kljub nasprotovanju go-stilniške zadruge dobil koncesije. Telefonska in mmm porodila. POSLANEC FUNKE UMRL. Litonterice, 24. januarja. Poslanec F u n k c , ki jo bil kot starostni predsednik otvoril novo ljudsko zbornico, je danes o-b 3. uri zjutraj umrl. Pogreb bo v potek. Zbornica zato v petek ne bo zborovala. VLADA GLEDE LJUDSKEGA ŠTETJA. Dunaj, 24. januarja. V današnji seji zbornico se jo predsednik clr. Patini spomnil rajnega poslanca Funka v toplih besedah. Nato se je vršilo prvo branje budgeta in so je oglasil prvi k besedi minister za notranjo zadeve grof Wickonburg, da odgovori na različne interpelacijo od slovansko strani glede nepravilnosti pri ljudskem štetju. Skušal jih je kolikor se cla utajiti, potom pa razlagal, kako dalekosežne odredbe je izdala vlada, cla pri ljudskem štetju varje najstrožjo objektivnost in omogoči nepristransko čisto ljudsko štetje. Če so se pa kod, kjer jo bila nacionalna agitacija posebno močna, zgodile nepravilnosti, se vlada ne bo pomišlja-la poskrbeti za remoduro in, čc treba, celo dognati, koga zadene zanjo osebna odgovornost ter iz tega izvajati brez ozira primerne konsekvonce. SKUPNI BUDGET, uuiiaj, 24. januarja. Delegacijam so je danes predložil proračun za leto 1911. Proračun zahteva netto 418 mil. 589.803 K potrebščin, jc torej za 25,130 tisoč 203 K večji kakor proračun za leto 1910. Carinski prebitki za. 1911 so nasproti lanskemu letu za 10.778.800 K višje preliminirani, vsled tega znaša potrebščina, ki se ima s kvotama pokriti za 1911 14.351.403 K več kakor 1. 1910, I ako da znaša kvotni prispevek Avstrije za 1911 za 9.127.492, Ogrsko pa za 5,223.910 več kakor lani. Proračun za poveljstva in naprave za čete v Bosni in Hercegovini izkazuje 4,340.250 K več potrebščine kakor lani, vrlitega zahteva vojno ministrstvo s posebnimi predlogami dovoljenje izrednega kredita za izpopolnjenje armade 20,000.000 K. Mornarica zahteva za smotreno na več let razdeljene nabave za svojo izpopolnitev 312,400.000 K in sicer znaša prvi obrok za leto 1911 55,000.000 K. Za nadaljevanje nabavljanja kanonov in drugega materiala so .zahteva enkrat za vselej izredni kredit okoli 4 000.000 K. V motivnem poročilu glede mornariškega ladjinega programa so naglaša cla je potreba za trgovino nujno potrebna morska pota ščititi, da ostanejo prosta, in varovati domačo obal, ki jc vsled priklopitve Bosno postala šc bolj važna. Vse to si'i k konečni izpopolnitvi naše vojne mornarice. Zato mornariški lacljini program zahteva zgradbo 4 dreadnoughtov, vsak po 20.000 ton, 3 križark, vsaka po 3500 ton, 6 torpednih ladij, 12 visokornorskiii torpedov, (i podmorskih čolnov, v skupnem znesku 312,400.000 K, ki so razitele na šest let, in sicer znaša rok za 1911 55,000.000 K, za 1912 67 000.000 K, za 1913 68-4 milijonov, za 1914 08.000.000 K, za 1915 49 milijonov K, za 19L1 pa 5,000.000 K. --Skupno so zahteva letos za armado 22-9 miljonov K, za mornarico pa 244 miljonov K več kot lani. Kuga na DaJljnjem Vzhodu. — Nemiri zaradi kuge. Zdravniki so sklenili, cla so zastraži okuženi Fudsiadan, kjer so zasledili zdravniki tri gnjezdi-šča kuge. Kuga grozno gospodari. V harhinskeni predmestju je umrlo na kugi zadnji teden 10.000 Kitajcev. Na stotine mrličev loži po cestah. Buski delavci nočejo delati skupno s Kitajci A" Hankavu jc angleška policija peljala nekega na kugi obolelega kulija na policijo, ker je kuli med potjo umrl, sc trdili Kitajci, cla ga je usmrtila policija Izbruhnili so nemiri. Angleži so izkrcali mornarje, na katere so metali Kitajci kamne. Angleži so streljali in ustrelili 8 Kitajcev. V Pokinu je umrle za kugo doset oseb, v Tjencinu 8. Pekinški mostni del, kjer stanujejo poslaniki inozemskih držav, so vsled nevarnost) kugo zaprli. slovanski vesinik. si Proslava slovenskega profesorja na Ruskem. Nedavno jo obhajal naš rojak g. Jernej Brezovar, gimnazijski profesor v Kursku na Ruskem 401etnico svojega službovanja na ondotni gimnaziji. V znak spoštovanja in hvaležne udanosti, priredilo mu je ob tej priliki mesto Kursk sijajno slavnost. Poklonili so se gospodu profesorju v prvi vrsti dijaki kurske gimnazije ter mu izročili zahvalno adreso, vezano v krasnih umetno prirejenih platnicah in lepo darilo. Za dijaki čestitali so g. slavljencu njegovi stanovski tovariši z ravnateljem na čelu ter mu v priznanje zaslug, ki si jih je pridobil gosp. profesor na polju izobrazbe izročili enako lepo, vezano adreso. Za profesorskim kolegijem poklonil se je slavljencu v imenu meščanstva kurski župan Nikolaj Golub-jejev in mu podal v spomin dragoceno, zlato uro z iniciali »B. G. B.« Čestitali so dalje g. profesorju na tej slavnosti: predsednik roditeljskega komiteja Nikolaj Roždestvenslci, voditelj dvorjanova (Adelsmarschal) kurske gubernije, Nikolaj Ofrosimov, predsednik ujezd-nago zemstva, Nikolaj Španov, daije c. uradniki, mestni zdravniki, advokati in drugi dostojanstveniki. Sploh je cela, prirejena siavnost glasno pričala, kako visoko spoštujejo pravoslavni Rusi značajnega, s petimi rodovi od cara odlikovanega profesorja, kljub temu, da je Jernej Brezovar katoličan in še vedno avstrijski državljan. Vsem tem čestilcem gospoda profesorja pridružujemo se i mi, ožji rojaki njegovi in kličemo: Še mnogo let! si ICC letnico ustave praznuje srbska država. si Poslanci ruske dume pri rede spomladi potovanje na Balkan in obiščejo srbsko skupščino in bolgarsko sobranje. rr E ? £!•: DlilM'; Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta, 24. januarja. Pšenica za april 1911.....11.34 Pšenica za oktober 1911 . . . . 10 81 Rž za april 1911.......8" 10 Oves za april 1911......8'65 Koruza za maj 1911......5 00 Mlado iulelig. gospodična išče primerne službe kot 265 11 zmožna slov. in nem. jezika v besedi in pisavi. Naslov na ^Prodajalka« upravn. »Slovenca«. Radi opustitve obrta je na prodaj C5 V' 263 ia štiri delavce v jako dobrem stanju. Cena po dogovoru. Naslov pove uprava tega lista. Pridno, pošteno dekle išče službe kot najraje pri kakem gospodu duhovniku ali manjši krščanski rodbini. 267 Naslov pove upravništvo tega lista. JAVNA ZAHVALA. Zahvaljujem se tem potom g. dr. M. Rusu, zdravniku v Ljubljani na Marije Terezije cesti, za njegovo ljubeznjivo, truda-polno in nad vse uspešno delovanje pri mojem težkem, kritičnem položaju. Brez njegove tako točne pomoči bi bilo za mene gotovo usodepolno. Z odličnim spoštovanjem hvaležna Beti Kos — Pi/ko pri Zlati ribi, Ljubljana. Vabilo " na I zbor I. društva hišnih posestnikov v Ljubljani ki se vrši v torek 31. januarja t. I. ob 8. uri zvečer v hotelu „UNION" s statuaričnim sporedom. Ako bi bil občni zbor zaradi nezadostnega števila navzočih članov nesklepčen, čakalo se bode pol ure po določenem času. — Po preteku tega časa so navzoči neglede na njih število opravičeni z navadno polovično večino sklepati o vsaki ločki dnevnega reda. Posestniki, prid!te v obilnem številu na občrii zbor! — Le s skupn>m delovanjem si moremo olajšati svoje veliko davčno breme. Odbor. Kauarna ,E«rppa* U sredo, 25. jairaaria 1.1. priredi Slouensba FiS&iamionijja Začetek ob 9. uri zvečer, .v. Vstopnina prosta .v. Za prav ninogolirojen obisk se priporoča z velespoštovanjem 273 Itauarisar. ^jr na par mlin 270 primerno za kako tovarno testenin ali veletrgovino z vinom, lesom, z hišo, v kateri je prodajalna in gostilna ter pekarija, in 3/« orala vrta, na prometnem kraju, za vsakovrstno trgovino primerno, tik deželne ceste in kolodvora v Sesvetah blizu Zagreba, na križpotu Zagreba, Sv. Ivana, Dugog sela, Vugrovca, Moravč in Bistrice, se proda ali odda v najem. Vprašanja naj se pošiljajo lastniku Marku Mileusnicu, ZAGREB. Maksimir. Teietan št. 352. RlalboJf carsia naJsIan denar Se na pasesiou! Bne 27. jiasjiiarša fSf8 ss Esark BrSfSa ršs 10. mi dopoldne -j sssbi S*. 86 c. fer. j okrajnega sa«a w SLIublianl praJala B t v z urfoni sej lepo obliko oerairto s Iiras-nfea razjedam, ii?žea na gs-asS št. 5. 1 hiši ss na&a':a snala prodajjalna in £e ml let o&s'ai(ei:a eiassfca irgoolaa. Kdor M tisi si aesel e do hiše in kupčije, naj se sipama sadsleži gtrodale. Sprejme se takoj z dežele. — 1VHN BEHGHNT, trgovina z mešanim blagom ali speceriiska trgovina Stara Loka, p. Škofja Loka. 263 oddajo za februvarski termin na Poljanski cesti št. fiU in na Predovičevem seiu. Natančneja pojasnila daje lastnik ELIJA PRE-259 DOV C, Ljubljana 2 Večjo množino dobro žgane rdeče zidne opeke se odda pri stavbinski tvrdki Filip Supančič, Ljubljana Subi-čeva ul. 5. 10 v znamkah ali po poštni nakaznici in dobili bodete poštnine prosto takoj krasen zastor za okno 80 cm visok, 60 cm širok. Da se na mah vpeljemo damo 1 ('0.000 komadov za tako nizko ceno in dobi vsak, kdor ne bi bil presenečen od lepote in izbornosti ako je brez napake, denar nazaj. Zastori za okna okrase vsako stanovanje in zabranijo mimoidočim gledati v stanovanje. Pri vporabi zastorov zahtevajte že danes naš najnovejši cenik, ki Vam ga pošljemo v začetku meseca marca zastonj in poštnine prosto. Čudili se bodete, da dobite za tako malo denarja tako krasne — zastore. 245 Janez & Josip Sciirelch, Fglava 27. Bloravsko. Za premnoge dokaze ljubeznivega sočutja povodom smrti, gospoda profesorja se vsem prijateljem in znancem pre-iskreno zahvaljuje žalujoča rodbina Hplhova. 2051 itaraecsisisiiaeniaaTsjsjafcaajiitB; Zahvala. Za mnoge dokaze sočutja povodom smrti družbinega ravnatelja gospoda profesorja se vsem prijateljem iskreno zahvaljuje Družba s?. Mohorja v Celovcu. naročcnccm in zakonskim. ->r . i. „ i z Zabukovec, župnik. Dru-;a z m i m. Založila ..Katoliška Buk-v n - v 1, n')ljnni. Cona vezani knjigi 1 ja • v .. po pošti 20 vin. več. — Vet i o jo liila prva skrb svete katoliške < cr vo, da po svojih dušnih pastirjih za loslno pouči zaročence in zakonsko o dolžnostih zakonskega stanu, ta n ena skrb ie pa dandanes tembolj na mostu, čimbolj sc majo stebri srečnega zak< n dccga :ivljcnja. Koliko je pa I udi na s\eiu ki nc uživajo dobrote, ti i bi jih skr >ni dušni pastir poučil o z ikoiK.iii dolžnostih in jim s svojim s\etom pomagal v duševnih bojih, pa tudi v praktičnih zunanjih vprašanjih.. V prvi vijti takim ljudem jo namenjen i navedena knjiga, ki bi pa tudi sicer v nobeni katoliški liiši ne smela manjkati; kajti kar zaročenci ali zakonski pri pouku 110 razumejo, najdejo v knjigi jasno razloženo. Naj bi romala knjižica v vsako slovensko hišo, da bode povsod učila, kako so je treba pripraviti na resnobni zakonski stan, kako izpolnjevati njega težke dolžnosti. ilarojiie HM«-« Kiirzi efektov in menjic. dne 23. januarja 11111. Skui na 4°/„ konv. renta, maj—november ........... Skupna 4° 0 konv. renta, lanuvar — julij.......... Skupna 4-2"o papirna renta, februar-avgust ........ Skupna 4-2% srebrna renta, april —oktober......... Avstrijska zlata renta ... Avstrfjska kronska renta 4% . . Avstrijska investic renta 3* 2°lo . Ogrska zlata renta 4% . . . . Ogrska kronska renta 4% . . . Ogrska investicijska renta !3'/20/0 Delnice avstrijsko-ogrske banke Kreditne delnice....... London vista........ Nemški drž. bankovci za 100 mark 20 mark.......... 20 frankov....... . . Italijanski bankovci...... Rublji........... 9310 9310 9720 9710 11640 9215 8275 11170 9190 bUO 1S95 67o50 240051/2 11732 2347 1901 9460 253', Idi B lal P. n. Uso'am si naznaniti, da sem poveril zastopstvo za Ljubljano in okolico tvrdki Kmet & Slivar v Ljubljani. Z odličnim spoštovanjem Vinko Majdič, vai;čni mlin v Kranju. Pisarna se nahaja na Marije Terezije cesti štev. 8, zaloga pa v prostorih I. ljubljanskega skladišča Krisper Tomažič, Dunajska cesta, poleg Tonniesove tovarne, Gospoda Kmet & Slivar ostaneta tudi zastopnika mlina tvrdke Peter Majdič v Jaršah. 235 3-1 O □ □ □ m Na prodaj je po nizki ceni malo rabljen © O 197 Vsak dan svež3 priporoča Jakob Zalaznik pekarija in slaščxarna lana, Stari trt sten. i\. Podružnice: \\Mwii ulica šl. l Ini H šl 1 JteJ a a ss rvt Naslov se izve pri upravi „Slovenca". rt r r ^ rs r< D R! R Ri C rj Ri K lat n RS £ K Ean. Ki. m 3 •v a a teaMUi&UUUiAUi&LiaVš nc pod 20 let staro, stanujočo v Ljubljani sprejme ADOLF HAUPTMANN, tovarna barv, Ljubljana. 223 3 nasproti glavne pošte, pripravna za pisarno se odda za februarjev termin. Pojasnila v hotelu „pri Maliču" I. nadstr. 198 Zlatnina srebrnina, dragulji v raznovistnlh okusnih vzorcih 111 po priznano nizkih cenah — Za vel ka izberi ur. prstanov, uhanov, verižic. obeskov, zapestnic, tajnega nami snega orodja, cvetličnih iaz i. dr. B. zlatar na>prot glavne pr šte Ljub juna, Selenourzova ul Lastna delavnica. — Nikup in zamena stare ziatnine in dragega kamenja. mlad, vojaščine prost izurjen računar in strojepisec, se išče za vodstvo plačilnih izkazov in korespondenco v neki tovarniški pisarni. Nastop takoj ali 1. februarja. Pogoj znanja slovenščine in nemščine. Obširne ponudbe v nemškem jeziku z navedbo plače in naznanilom vstopa naj se pošljejo pod šifro „K. E. G. 100" na upravo tega lista. 234 2 enonadstropna, s šestimi sobami v Rožni dolini št. 217 pri Ljubljani se proda. Leži nasproti pekarije. 108 se oroda na prometnem kraju, tik kolodvora, samo zaradi nastalih rodbinskih razmer. Zelo ugodna prilika. Naslov pri uprav- ništvu ,,Slovenca". 225 2 je zdravniško pr poročano črno Dalmatinsko vino najboljše sredstvo 2501 4 steklenice (5 kg) franko K 4*— BR. NOViiKOVIC, Ljubljana. 149 za trgovino se odda s 1. svečanom zraven trgovine Janko Ceš-nika, Lingarjeva ulica. Natančneje se poizve istotam. innniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMimniiiiiiiiimiiiu............................................................................................................................. THolrlo 1 InicOT1! Povest iz Neronove dobe. 13. zvezek ljudske knjižnice. K 2-20, U oii 1U & !Lldw-l £■ vezano K 3-20.— Navedena povest je istinito biserna povest, ki bo bravca privezala nase z neodoljivo silo in se mu po svoji krasni vsebini neizbrisno vtisnila v spomin. ITniina n lanom trPrSfllhl Spisal Urbanus. K 3-elegantno vezano tVHJlIJd U lUjJt/llI VcUclijU. K 4-—. — Že dolgo smo občutno pogrešali točnega navodila za olikano in oglajeno vedenje v družbi, kajti ne le naše ljudstvo, temveč tudi izobraženec mora imeti vočkrat pri roki zanesljivega svetovalca, kako mu je pri tej in oni priliki v družabnem življenju nastopati, da se ne zameri in ne pride v zadrego. Tej potrebi bo ta knjiga v vsakem oziru odpoinogla. Spisal dr. A. Ušeničnik. K 8-50, vezano K 10-80. — Celo ve-OULlUlUyi|d. liki narodi nimajo dela, ki bi se moglo po znanstveni temeljitosti in obsežnosti ter po strokovni popolnosti meriti z navedenim delom našega domačega učenjaka. Dr. Ušeničnikovo sociologijo smemo s ponosom uvrstiti med naj odličnejša dela svetovne znanstvene literature, pcszijc ^nten IV^edusd-c e. I. del K 3-80, elegantno vezano K 5-—; — II. del K 4-—, elegantno vezano K 5-40. Poezije Medvedove, ki je pač ena naših najkrepkejših in najizrazitejših pesniških individualnosti, so v kras vsakemu slovenskemu domu. inniiimiiiiniinniinnniiiimnmnininiiiniHimnimniiniinimimiininniimimiM^ Le^o^ovna knjiž fca: 1. zvezek: juazporoka. Pavel Bourget. — Kalan. Homau. K 2'—, vezano K 3'—. 2. zvezek: ijiepni nral Lear. Ivan Turgenjev t-ergje,,evič. Puve.^t. Hisa ob Volgi. S. Step-njali. — Josip Jurca. K P20, vezano K 2"20. 3. zvezek: oira^a. i'ran Virant. — Boleslav Prus. Povest. K , vezano K 3-40. 4. zvezek: Jronizaai .11 razzaljent F. M. Dosto-jov.m%ij. — Viaaiinir Levstik, ltoman v štirih deliii 111 z epilogom, i* b-—, vezano K 4-20. 5. zvezek: oj/ar. Taras Sevčenko. — Josip A ram. Izbia.ie pesmi. Z zgodovinskim pregledom U .rujinu 111 pesnikovim življenjepisom K U 40, vezano K 3'00. 6. zvezek: mož bimone. Cliampol. V. Levstik. Homan. K 190, vezano K 3-—. 7. zvezek: liajdamaiu. Taras Sevčenko. - Josip Abram. 1'oum z zgodovinskim uvodom o linj-dumaščini. (i.ob/.ar II. del.) Broširano K 1'50. (VI. in VII. zvezek skupno K b-4tJ, vez. K 4-50.) 8. zvezek: Dolina Krvi. (Glenanaar.) A. Sheehan. — fran Ilrepar. Povest iz irskega življenja. K 4-2(, vezano K 5 8U Kncijanar. Anton Medved. Tragedija v petih dejanjih. K 140, vezano K 240. Roma. .Sllvin -Sardenko. Poezije. K 2-—, vez. I\ 3-20. Audrej uoior, tirolski junak Fran Rlhar. Ljudska igra v petih dejanjih s predgovorom in sklepno sliko (ltt moških, 4 žensko vloge). K —'b0, deset izvodov K &• . Črna ženn. Povest i/, domače zgodovine. K 1-40, vezano K 2-—. Ljudska knjižnica: 1. zvezek: Znamenje štirih. Conan Doyle. Londonska povest. K —'60, skupaj vezan z II. zvez. K l-su. 2. zvezek: Darovana. Alojzij Dostal. Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov. K —'60, skupaj vezan s I. zvezkom K 1'SO. 3. zvezek: JernaC-Zmagovač. Henrik Sienkie-\vicz. — Fran Virant. Povest. — Med plazovi. Artur Achleitner. Povest tirolskega gorskega župnika. K —-00, skupaj vezan s VI. zvezkom K 1-40. 4. zvezek. Malo življenje. Dr. Fran Detela. Povest. lv l-—, vezano K 1'90. 5. zvezek: Zadnja kmečka vojska. Avgust Seri oa. Zgodovinska povest iz leta 1573. K P60., vezano K 2-60. 6. zvezek: Gozdarjev sin. Fran S. Finžgar. Povest. K —'20, skupno vezano s III. zvezkom K 1-40. 7. zvezek: Prihajač, lir. Fran Detela. Povest K —'SjO, vezano K 1-70. Splošno priljubljeni ljudski pisatelj nam tu slika v krasni povesti življenje nn kmetih z vso svojo resnobo in težavami ter nam predočujo ljudstvo resnično tako, kakršno je_ 8. zvezek: Pasjeglavci. Alojzij Jirasek. Zgodovinska povost. — Kristusovo legende. 1. Vodnjak modrih mož. — 2. Dotlehemsko detece. - 3. Sveta noč. — 4. IJeg v ligi pet. — 5. V Nazaretu. — 6. V templju. — 7. Taščica. — 8. Naš gospod in sveti Peter. K 2-20, vezano K 3-20. Velika zgodovinska povest kmečkega punta na Češkem. 9. zvezek: Ale.šovec, Kako sem ss jaz likal. I. del. K 1-20, vezano K 2-—. 10. zvezek: Isto II. del. K 1 20, vezano K 2-—. 11. zvezek: Isto III. del. K 120, vezano K 2—. 12. zvezek: Dolžan, iz dnevnika malega pored-neža. K 140, vezano K 2'30. 13. zvezek: Haggard, Dekle z biseri. K 2'—, vezano K 3-20. Povesti slovenskemu ljudstvu v pouk in zabavo. Andrej Kalan. Nova zbirka. I. zvezek. 1\ —-b0. Zadnji dnevi Jeruzalema (Lucij Flav.) J. Spil 1-mann J. D. Zgodovinski roman. 2 dela, K 3-fcO, vezano K 5-40. Za križ in svobodo. Igrokaz v petih dejanjih (6 moških in 1 ženska vloga). K — *u0, pet izvodov in več po K —-35. Posebno za mladeniška društva pripravna igra polna navdušenja za krščanska načela. Slovanska apostola. Sardenko. Zgodovinska igra. Ob 1023 letnici Metodove smrti (885—1910). K 1-20. Slomšek o sv. Cirilu in Metodu. Ob 1025 letnici Metodove smrti (885—1910). K t"—. Krek. TuršKi križ. (Igra v štirih dejanjih.) — Tri sestre. (Igra v treh dejanjih.) K P—, 10 izvodov K 8'—. Vsebina obeh, za mešane vloge prirejenih iger, je tako zanimiva ter za oder tako sijajno prirejena, da se bodeta radi svoje lahke uprizorijivosti gotovo kmalu osvojili naše ljudske odre. Zbirka ljudskih iger; dosedaj 11 zv. po K —-80. Ta zbirka je zlasti za naša izobraževalna društva, pa tudi za drugo odre ljudskega in diletanškega značaja neobhodno potrebna; igre se dajo vse brez posebnih pripomočkov lahko uprizoriti. Vsebina: 1. zvezek se zača.sno ne dobi. 2. zvezek: 1. Vedezevalka. Gluma v enem dejanju. (6 moških vlog.) — 2. Kmet-Heiod ali gorjč mu, ki pride dijakom v roke! Burka s petjem v dveh dejanjih. (5 moških vlog.) — 3. Zupan sardamski ali Car in tesar. Veseloigra v treh dejanjih. (10 moških vlog.) — 4. Jeza nad petelinom in kes. Veseloigra v dveh dejanjih za dekleta. (5 ženskih vlog.) K —-60. 3. zvezek: 1. Mlini pod zemljo ali zadnje ure poganstva v Rimu. Igra v petih dejanjih. (10 moških oseb.) — 2. Sanje. Igra s petjem v petih dejanjih. (11 moških vlog.) — 3. Sveta Noža. Igrokaz v dveh dejanjih. (12 ženskih vlog.) K —-80. 4. zvezek: 1. Dr. Vseznal in njogov sluga Štipko Tičok. Veseloigra v dveh dejanjih. (8 moških vlog.) — 2. Vaški skopuh. Igrokaz v treh dejanjih. (5 meških vlog.) — 3. Novi zvon na Krtinah ali srečna sprava. Selška igra v treh dejanjih. (8 moških vlog.) — 4. Zakleta soba v gostilni pri „zlati goski". Burka v enem dejanju. (6 ženskih vlog.) K —-b0. 5. in 6. zvezek: 1. Garcia Moreno. Zaloigra v petih dejanjih. (16 moških vlog.) — 2. Krč-inar pri zvitem rogu. Burka v enem dejanju. (a moških vlog.) — 3. Kukavica modra ]>tica ali boj za doto. Veseloigra v štirih dejanjih. (8 ženskih vlog.) — 4. Sveta Cita. Slika iz njenega življenja v treh dejanjih. (9 ženskih vlog.) — 6. Pri gospodi. Saloigra v dveh dejanjih. (5 ženskih vlog.) — 6. C revij ar. Veseloigra v treh dejanjih. (f> moških vlog.) — 7. Kmet in fotograf. Komičen prizor. (3 moške vloge.) — 8. Kovačev študent. Burka. (