(548. štev.
V Ljubljani, nedelja dne 12. oktobra lbX3.
Posamezna številka 6 vinarjev.
„l)AN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1'20, z dostavljanjem na dom K 1'50; s pošto celoletno K 20*—, polletno K 10'—, četrtletno K 5'—, mesečno K 1'70. — Za inozemstvo celoletno K 80’—. — Naročnina se :::	pošilja	upravništvu.	:::
:::	Telefon številka 118.	:::
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Leto II. Posamezna številka 6 vinarjev*
Uredništvo in upravništvo:	:;t
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6j
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma •e ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglaso ’ se plačat petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana ia zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju potu pust. — Za odgovor je priložiti znamko, ut
Telefon številka 118.
n:
•feajj-vr.'
a—i
mm
Petdeset let,Sokol4.
Velik in slavnosten je bil dan 1. oktobra letošnjega leta za ves slovenski narod. Ta dan je poteklo 50 let onega pomembnega dne. ko se z ustanovnim občinskim zborom ».lužnega Sokola« presadila velika sokolska misel na slovenska tla.
Cele knjige bi bilo treba1 napisati. ako bi hoteli podati sliko na-rod, odkar se je prebujal, vstajal in rastel v znamenju sokolske misli.
V mračnih časili obhajamo svoj Jubilej. Doba nemčurstva v naši sredini je minila — zato pa se je na njegovem mestu razrasJtlo drugo uničujoče drevo: klerikalizem. Oreh sramotnega izdajalstva krije kakoi temen oblak vso slovensko zemljo.
Hoteli smo glasno in slovesno praznovati svoj veliki jubilej — toda sokolski zlet je bil prepovedan. Namesto sokolskega zleta slavimo v teh dneh tiho slavje.
Tiho slavje — brez velikega šuma — zato pa mora v naših srcih tem silneje odmevati zmagovita sokolska pesem.
Koliko lepih spominov se nam budi v teh dneh.
Tyrš.
Leta 1840. je prišel v Prago osemletni deček (rojen je bil v De-činu 17. oktobra 1832.) in je stopil v tretji razred ljudske šole. Od tod |e prešel na gimnazijo in iz gimnazijca je postal vseučiliščni dijak. Ljubil ie stare latinske in grške pisatelje, občudoval je staro grško vzgojo in v njem se ie zbudil nov človek — vzbudil se je v njem narodni Čeh. Postal ie telovadec in gnalo ga je na jug, da spozna stari svet.
Leta 1854. si je ogledal Italijo — in se ie vrnil nazaj v domovino.
V letih 1856, 1857 izpopolnjuje svojo telovadbo pri Schmidtu v Pragi.
Leta 1858. postane domači učitelj in se zaljubi v lepo prirodo.
Tam se seznani z bogatim trgovcem Ftigneriem in vzljubi njegovo hčerko. Leta 1860. se vrne v Prago, postane doktor filozofije — postane pisatelj in sotrudnik pri »Naučnem slovniku«.
1860 do 1862.
L. 1860. so se začele v Pragi priprave za samostojno telovadno društvo. Tyrš pa je takoj spoznal, da malemu narodu ne zadostuie telovadba — kakor so imeli Nemci svoj sistem — ampak da ie treba tudi sokolskega duha. Leta 1862. se le utanovil praški Sokol, katerega SOletnico so lani proslavile tisočere tete slovanskega Sokolstva.
1863 do 1875.
Prvi za Cehi so prišli Slovenci, ki so imeli s Čehi skupno usodo.
Prvi poziv za ustanovitev »Sokola« je bil izdan že 27. julija 1862. leta. Dne I. oktobra 1863. je bil prvi občni zbor Južnega Sokola. Vsled neke praske z Nemci je bil »Južni Sokol« 23. julija 1867. leta razpuščen. Dne 27. aprila 1868. se je ustanovil »Sokol« v Ljubljani.
Začelo se je ustanavljanje društev po manjših krajih (Kranj. Planina. Postojna. Vipava). Sokol je budil iz mest narod po deželi in se udeleževal narodnih veselic, taborov, zborovanj itd.
(Ustanovna doba)
1875 do 1895.
Javno politično življenje, ' paradno domoljubje in napačno pojmovanje sokolske misli je provzročilo, da je »Sokol« začel padati. Nekaj časa je bil »Sokol« v Ljubljani edino slovensko sokolsko društvo. V letih 1880 do 1893 so se ustanovili Sokoli v Mozirju. Trslu. Gorici, Novem mestu, Celju. Zagiorju, Prvačini). Ker pa ni bilo pravega sokolskega duha — se skupno sokolstvo na Slovenskem ni dvignilo.
(Doba upadka)
1895 do 1904.
Po L sokolskem zletu v Ljubljani (1893. ob 301etnici) pa se je za-čeUpreporod v Sokolstvu. Na čelu preporoda je stal dr. V. Murnik, ki je zbral okoli sebe nove mlade moči. Tyršova načela so dvignila društva. Delo v telovadnicah je imelo krasen uspeli. Mladina je razvila svoje moči. Krasen II. vseslov. sok. zlet v Ljubljani leta 1904. je zaključil z lepo zmago dobo desetletnega dela.
(Preporodna doba)
1905 do 1913.
Sokolski zlet leta 1904. je pokazal zmago sokolske ideje. Mladina je šla na novo delo. Leta 1905. se je ustanovila »Slov. sok. Zveza«.
V letih 1909 in 1910 se je slov. sokolstvo razdelilo v župe. Začela se je javna telovadba ib medzletne tekme. Med tem pa so slovenski sokoli pridobili na mednarodnih tekmah slavnih zmag (Praga 1907, Luksemburg 1909, Turin 1910, Praga 1912). Sokolska ideja sc je razširila na deželo. Dvigajo se sokolski domovi, društva tekmujejo. Tudi v Ameriki se razvija Sokol.
Vrhunec tega dela. telesna in duševna vzgoja mladine v korist naroda in domovine, je imel biti letošnji sokolski zlet.
Ker ie bil 1913. zlet prepovedan, praznujmo današnje slavje v duhu In v resnici!
Naše geslo ob tem velikem jubileju bodi: kdor Slovenec — ta Sokol. Ljubljanskemu Sokolu in vsemu slovenskemu Sokolstvu ob današnjem jubileju
Na zdar!
Štajersko.
Nemci med seboj. Nemško društvo v Mariboru je zahtevalo, da mora posl. Wastian izstopiti iz nem. »Nationalverbanda«. Wastian se je bahal s svojini delom. Dr. Gros ga je zato oštel. Wastian je izstopil. To je povzročilo spor med Nemci. Nemci so si v laseh — no, razlika med njimi ni velika.
Maribor. (Ukradeni voli.) 7. t. m. je hotel posestnik Šumer iz Straž-gone prenočevati v gostilni »Stadt Triest«. V tamkajšnji hlev je postavil tudi par svojih volov, ki jih je kupil mariborski mesar Aehtig. Ko je 8. t. m. poslal Aehtig po vole, jih niso več našli v hlevu. Nekateri pa so vedeli povedati, da so videli nekega Hrvata, ki je vole iz hleva ukradel in gnal v smeri proti Ptuju. Eden volov je bil temno rudečkasto marogast, drugi pa svetlorudeče. — Ko bi si vsaj še kedo umislil in nam ukradel — naše renegate.
Maribor. (Ponarejen denar.) Po več trafikah v Mariboru, so bili zadne dni oddani ponarejeni 5 kronski kovi. Denar je izborno ponarejen, a dosti lažji kot pravi kov. 7. t. m. je prišel nek delavec tudi v eno trafik v Te-getthofovi ulici, a imel ie smolo. Pri-jjli so ga in dali sodišču.
Pragersko. (Konec nasilneža.) Dne 6. t. m. je nagnal pekovski mojster Novak svojega pomočnika Glančnika. kojega je poznala vsa okolica kot velikega nasilneža. Ko je popoldne Glačnik pospravljal svoje stvari, je dolžil vajenca tatvine in ga pričel pretepati, nakar je Novak poklical orožnik^ Tem se ie pa Dlančnik zoperstavljal z vso silo. Šele, ko je bil z bajoneti zaboden v oboje gor-nih gleženj, so ga. zamogli zvezati. Prepeljali so ga v mariborsko bolnico za kaznjence. Dlančnik je star 36 let ter neoženjen.
Maribor. (Poslovilni večer.) V nedelo dne 19. t. m. se igra »na našem slovenskem odru »Naš župnik«. S to igro se poslavlja naš dolgoletni so-trudnifc g. Fr. Painhart od Maribora.
Stoletnica francoskih bojev na Slovenšlclni.
Avstrijci prestopijo Dravo. Ljubelj, Tržič in Kranj zopet v avstrijskih rokah. — Francoska armada razdeljena.
Podkralj je odpoklical čete z Dolenjskega, ker so se med tem izvršili na Koroškem važne stvari. 2e 12. septembra je začel Stiller priprave, da prestopi Dravo in se polasti gorskih prelazov. Zato je hotel zvabiti Francoze iz Rožne doline v Ziljsko dolino. Francozi so res zasedli Šmohor in so oslabili svoje čete v Rožni dolini. Obrst Mumb je 18. septembra napadel Francoze v Šmohorju in jih prisilil, da so se umaknili v Podklošter.
Dne 19. septembra zjutraj so avstrijske čete napravile most čez Dravo in so napadle francoske straže na desnem bregu. Francozi so se umaknili po gorskih prelazih na Kranjsko, deloma pa so odšli proti Podkloštru. Avstrijci so zopet zasedli Bistrico, od tu so šli na Ljubelj, zasedli so prelaz, dan na to so bili v Tržiču in v Kranju. S tem je bil gen. Verdier, ki je poveljeval ob Dravi, odrezan od glavnega stana v Ljubljani. Podkralj je spoznal, da preti celi vojsjki v Iliriji pogim — in je sklenil, da pomakne svoje čete za Sočo.
Zadnji odpor.
Istega dne, ko sta Milutinovič in Staremberg napadla francoski oddelek v Vel. Laščah, je tudi general major Folseis poskusil svojo srečo in sicer prav blizu Ljubljane pri Črnučah. Francozi so namreč Še vedno dobro čuvali savski most. Utrdbe je branil gen. Fontana. Avstrijci
so napadli ob zgodnji jutranji ur? francosko posadko, toda zadeli sol na trd oreh. Krvav boj se je vrši* skoraj cel dan do večera — nazad1-' nje pa so se morali Avstrijci brez. uspeha umakniti. Imeli so 400 moŽi mrtvih in ranjenih. Tako krepko se je držala zadnja francoska postojanka ob Savi.
Podkralj odide iz Ljubljane. — Avstrijci pridejo v mesto.
Med tem so iz Tirolskega in iz Koroške prihajale vedno slabše ve-* sti. Francoske čete so se na celi črt? umikale čez Alpe nazaj. Zato je hitel! tudi kralj priti čim preje v dolin« Soče in Tagliamenta, da zopet združi svojo armado in zavaruje vojske proti Italiji. Sklenil je prepustiti Ili-; rijo sovražniku in zavarovati sam«! še svoj odhod1.
Dne 28. septembra je podkralj, s svojo gardo zapustil Ljubljano iij' je odšel proti Vrhniki. Za njim je sledil gen. Marcognet, ki je bil zapustil svoje pozicije pri Šmariji. Brij gada Pegot je imela nalogo braniti odhajajoči armadi hrbet. Posadka pri Črnučah je ponoči med 28. in 29. septembrom skrivaj zapustila svoje utrdbe in odšla proti Ljubljani. Genj Folseis, ki si je od svojega zadnjega* poraza komaj opomogel, je šele do-' poldne 29. septembra zapazil, da s« utrdbe prazne. Hitro je postav# most čez Savo in je hitel s četam? proti Ljubljani. Naletel pa ni na n& kakršen odpor — in je imel svoboden vhod1 v mesto — le z grada s« grmeli topovi. Obenem so prišle Re-brovičeve čete z Dolenjskega in so vdrle od druge strani v Ljubljano.
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
V Ljubljani Ustanovljena leta 1881.
gj01 brez odbitka rentnega
4
Ustanovljena leta 1881.
obrestne hranilne
vloge po čistih
0
davka.
Rezervni zaklad znaša nad 800.000 kron.
LISTEK
PAVEL BERTNE:
Otrok Ljubezni.
(Dalje.)
»Pač. Markiza mi: je pripovedovala prav pogostoma... ah, same reči, ki jdh vem istotako kakor ona.«
»A vedela pač ni...«
»Ona ne ve ničesar. Ona niti ne ve. kaj j« bilo z mojim starim očetom in mojo materjo, zakaj nikdar se ni vrnila tja dol.«
Čez nekaj časa je dodala:
»In ne moreš si misliti, kako hvali mojo mamo... kako krotka da je bila. kako ljubka in kako fina — da, fina, to je povdarjala še posebej., In lepa. pravi, je bila.«
»Da. bila je zelo lepa.«
»Ali sem ji kaj podobna? Nje si nisem upala prašati, saj veš.«
»Ne, dragica, nisi ji podobna. A zakaj me vprašuješ... mene??
»Zato, ker sem podobna nekomu, ki ga markiza pozna, a mi ni nikoli povedala njegovega imena. Mislila sem, da je bila to nemara moja uboga mamica.«
Dobričina, zatopljen v neizmernost naglih spominov, jo je pustil če-beljati nekaj časa, nato pa je prašal prav nedolžno:
»Ti. Gilberta, povej no: ali ima stara markiza kako sliko svojega sinu. ki je padel pri Rejšofenu?«
»Ima jo, v svojem salonu.«
»Pa kakšen je?«
»V uniformi kirasirskega oficirja, z brki in plavimi lasmi... vidiš, čisto takšne barve so kakor moji.«
A Florestan ie menil sam pri sebi:
»Naj si bo še tako podobna svojemu očetu, tako ne morejo priti na sled... V svojih otroških letih, da, takrat je moral imeti poteze, na katere spominjajo Gilbertine ...«
Nato je obrnil pogovor drugam.
Čas je tekel.
Poletje je bilo prišlo, in zopet so se bili naselili na deželi kakor prejšnje leto. To poletje pa ie skalil nekoliko dogodek, ki je užalostil vso naselbino, dasi je ostal brez opasnih posledic.
Neko jutro je poizkušal Žak novega, precej trmastega konja. Daleč od doma, sredi ceste, ga je vrgla žival s sedla; na nosilnici so ga prinesli domov. Zdravnik je dejal, da je noga izpahnjena, in velel, da potrebuje bolnik vsaj šest tednov popolnega počitka.
Šest tednov nepremičnega, brezdelnega ležanja! V tem trenotju se je pojavila Gilberta kakor zlatolas angel, odposlanec previdnosti božje.
Kadar so govorili zvečer pri skupni mizi, h kateri zdaj za dolgo ni mogel sesti, in ugibali o njegovem zdravju. ki je bilo zdaj njih vseh poglavitna skrb, je menila grofica d’Or-moa večkrat vsa žalostna:
»Ubogi otrok se nima s čim kvarjati. Imel je delo, ki ga je silno zanimalo, zdaj pa ga je moral pustiti ...«
Ivona je dejala:
»Če bi mu mogla vsaj čitati tiste debele knjige: a kaj. ko jih ne razumem ...«
»Sicer pa,« se je oglašala markiza. »ima tudi vedno Polno brskanja do drugih knjigah in rokopisih... oaj veš, da dela vedno s peresom v roki in s celo goro knjig okoli sebe.«
Gilberta, videča jih tako potrte, je dejala nekega dne:
»Če ni treba drugega kakor delati izpiske in pisati po njegovem narekovanju, bi se jaz prav rada ponudila.«
»Vi bi bili res za to!«
»Bog ve kako težko ne more biti. Poizkusila bi vsaj.«
In res se mu je dala že drugi dan na razpolago.
Od tistega trenotka je sedela Gilberta vsak dan dolge ure pri veliki mizi ali pa iztikala po knjižni omari, ki ie pokrivala celo steno prostornega Zakovega kabineta.
On je sedel udobno v svojem naslanjaču in čakal, da mu prinese knjigo ali listino, katero je potreboval. Ko je poiskal svojo reč, je leno vrnil prinešeno Gilberti in ji začel narekovati ono, s čimer ie Dopolnila velike ilste papira in jih polagala na kup, kj je bil že popisan.
Njemu — to se razume — se je zdela ta postrežljivost prelestna; in
pogostoma se je presenetil, kako jo motri med delom z radostjo, ki je postajala vsak dan gorkejša in živejša.
Kako ljubka je bila ta njena smehljajoča ustna, koliko plamena je bilo v njenih zelenkasto modrih očeh. kadar je poslušala njegovo narekovanju in razlaganje!... Ah, te krasne oči. podobne očem markize Rošegijske!
In govoril je sam pri sebi:
»Evo ti male plebejke, hčere ne vem koga že ... vnukinje smešnega komedijanta... ki pa ima v svojem duhu in telesu več aristokratstva in žlahtnosti nego dekleta najčistejše modre krvi — več od onih, ki so naj-ponosnejše na svoje brezmadežne rodovnike.«
In dodajal je, ne opazaje vzdiha, ki se mu je dvignil iz prsi:
»Kako bo srečen tisti, ki mu bo darovala to svojo ljubkost in umnost, in pred vsem, to svojo prelestno krasoto! ...«
Med tem pa je čutila tudi Gilberta neizrekljivo radost, izvirajočo ji iz sodelovanja s tem bolnikom, ki je narokoval tako suhoparne in starinske stvari... narekoval jih s tako mladostnim, tako blagozvočnim glasom.
Sama se je čudila zanimanju, ki jo je začelo navdajati od tega Fulka in Odona d’Asta, ki sta bila mrtva že več nego tisoč let... in niti slutila ni, da tiči vzrok vsemu temu drugje, ne v prijateljstvu.
Izpremenila pa je svojo mnenje nekega dne. ko le vladala v sobi in
zunaj predviharna soparica. Nebo so pokrivali gosti oblaki, skozi katere j« prodrl le redkoma žarek poletnega solnca. Kmalu se je izlila vroča plohai v debelih curkih, ki so padali tja noter na verando.
2ak je bil takrat že toliko boljši-da si je mogel dovoliti par previdnih, opreznih korakov, ako ga je kdo podpiral.
Gilberta je opazila ,da doseza dež celo naslanjač, v katerem je počival? zato je zdajci odložila pero in dejala1}
»Mokri boste, gospod 2ak. Treba ie, da greste noter.«
»Makar.«
»Ali naj pozvonim?«
»Ne... Si že pomoreva sama, ne da bi bilo treba koga drugega, samo če mi hočete vi pomagati.«
»Mislite?«
»Eh. seveda... Samo mojo palico mi dajte ... mojo starčevsko palico.«
»Oh, to je starost, ki se kmalu spet pomladi!«
»Upam, da...«
Šla je. da poišče palico.
»In zdaj mi dovolite, da se oprem na vašo roko... drugače ne morem vstati.«
Z ljubkim smehljajem je stopila k njemu.
Malce je napel svoje sile — pa je stal na nogah.
»In zdaj, ko stojim, bodete tako dobri, pa porinite naslanjač tja v kabinet.*
(Dalje.)
Ljubljana padla.
Mesto Ljubljana je bilo torej v avstrijskih rokah. Seveda so Francozi odnesli vse svoje s seboj le na Gradu je pustil podkralj močno posadko, ki je imela dolžnost, braniti trdnjavo do zadnjega. Posadki na gradu je poveljeval obrst Leger.
Grad se brani.
Pet dni seje branila hrabra posadka na Gradu. Rebrovič in Fol-seis sta obdala mesto od vseh strani in sta zasedla vse dohode na Grad. Poveljnik pa je bil bolj junaški, nego avstrijski general, ko je Grad 1. 1809 po dveh dnevih predal v francoske roke. Celih 5 dnij se je branila grajska posadka — nazadnje se je obrst Leger uda]. Dne 3. oktobra je odšla posadka 213 mož z vsemi vojaškimi častmi iz trdnjave — v mestu je položila svoje orožje. Vsi častniki in vojaki so smeli obdržati svoje imetje. V Gradu so dobili Avstrijci 23 topov, 1000 pušk in veliko zalogo municije. Dne 4. oktoba so sneli z mestne hiše francoskega orla iu ga nadomestili z avstrijsko.
Čudeži Johance iz Vodic.
Slavno uredništvo!
Ko sc je pričela Johanca v Vodicah s telečjo krvjo čudežno producirati, pomiloval je vsak razsoden človek nevedne in nerazsodne ljudi, ki so se kar kosali med seboj, kdo bo znosil več krone v vodiški farovž in dosegel- lepše zveličanje. Kakor pa zdaj polagoma prihaja na dan. je pa tudi veliko duhovnikov nasedlo tej slepariji. Tako je neki kaplan P. hranil dolgo časa s telečjo krvjo namočen robec v.miznici in se ga je znebil šele. ko zaradi groznega smradu ni mogel več strpeti v sobi. Nadalje je Johanca strigla backe tudi v Ljubljani in sicer kolikor je dose-daj znano v Lihtenturnovem zavodu in pri nekemu kanoniku. Kuharica tega gospoda pripoveduje, kakšne skrbi ie imela s pripravljanjem jedil, kadar je bila »svetnica v posetih. V celi hiši je moral vladati mir kot v cerkvi.
Gotovo bo vsakogar zanimalo, na kak način se je vršilo »krvavo švicanje«. To je bilo pa tako: Jo-hanca ie imela na hrbtu nekak mehur pritrjen in s krvjo napolnjen. Iz tega mehurja so bile do krvavečih mest napeljane cevke in sicer na čelo pod lasmi, na prsi pod srajco in na noge pod nogavicami. Ko se Je »zamaknila«, se ie v »bolečinah« zvijala in s tem pritiskala na mehur, rda ie poganjala krvavo tekočino po cevkah na »krvaveča« mesta. Izpod las, srajce in nogavic molečih cevk se seveda ni videlo, ker so bife okr-. vavljene. Če ji je v mehurju zmanj-halo »svetniške« krvi. je pa prilila iz steklenice, ki jo je imela pod rjuho pripravljeno.
Ko bi takim sleparijam verjeli samo neizobraženi ljudje, bi bilo še opravičljivo, da so se pa pustili potegniti tudi nekateri duhovniki, torej izobraženci, je pa škandal, smrad, hujši od onega, ki ga je povzročila telečja kri. To so učitelji in voditelji našega naroda.	.
Koliko tisoč in tisoč kron je izmozgal vodiški farovž s pomočjo Johanca iz ljudstva, se seveda ne ve. Biti pa morajo ogromne svote, kajti Johanca ie brez usmiljenja vrtala mošnjičke. Neki vdovi je rekla, ko se ie prebudila iz »zamaknjenosti«, da je videla njenega moža v vicah in da mora plačati 50 maš, 'da bo on rešen. Žena ie seveda plačala. Kdor ve. koliko stane 50 maš, si lahko predstavlja, kakšno škodo trpi ta ženska. In takih slučajev na ducate. Izpod 20—30 maš sploh ni bilo nikogar rešiti iz vic. Z mirno vestjo se lahko trdi, da je ta »velikopotezna« sleparska akcija iztrgala ljudstvu več premoženja, kot pa marsikatera vremenska nezgoda, vsled katere so dobili ljudje vsai nekoliko državne podpore, v tem slučaju jim pa ne ostaja druzega kot sramota.
Vodiški župnik ie moral dobro vedeti, da je vse skupaj goljufija, in vendar se mu ni gabilo sprejemati denarja od ljudi, ki so si ga večkrat tudi izposodili samo da so ustregli zahtevi »svetnice«. Ni čutil, da je tudi on sin tistega revnega naroda, čegar najrevnejši otroci so mu — prevarjeni — izročali poslednje svoje premoženje. Ako pa je on <n«i verjel Johanci takrat — kar ga bo gotovo sram priznati — pa sedaj ve resnico in vedel bo tudi, kaj da Ima storiti, namreč s pomočjo sleparij Johance pridobljeni denar ljudem vrniti. To nal bo sedal njegova prva In častna dolžnost In ako to izpolni, mu bo končno vsakdo rad verjel, da ni ve-doma sprejemal prisleparjenega denarja, temveč da je bil tudi on žrtev zvite goljuflce.	r	,
H koncu bi bilo svetovati Vodiškemu žunniku. kakor tudi njegovim
kolegom, ki so se ob Johanci opekli, če se hočejo v nadalje obvarovati pred »čudeži« in enakimi stvarmi, naj bolj pridno čitajo »Dan«, »Narod« »Slov. Dom« itd. in ostali bodo pri zdravi pameti in mirni vesti.
Upor našega »dičnega« dr. Šušteršiča proti interpelaciji zaradi Vodiške Johance je pa razlagati tako, da tam kjer se vrste imena: Krek, Smolnikar, Polanjko. Lajovic, Johanca iz Vodic itd., njegovega imena ne sme manjkati.
Dnevni pregled.
Kakšno korist ima Avstrija od tega. da se ji je posrečilo razbiti prvo balkansko zvezo. Mesto Avstriji prijateljske Bolgarije je stopila v zvezo močnejša Rumunija. ki sc prav živahno zanima za svoje Ru-mune na Ogrskem. Poleg tega je sedaj balkanska zveza mnogo močnejša, kot je bila preje, dokler je bila v njej tudi Bolgarija. Ker prejšnja zveza je trpela vsled napetosti med Srbijo in Bolgarijo. Med Rutnunijo in Srbijo ni nobenih križajočih se interesov, temveč obstoja med obema prav prisrčno razmerje. Med tem, ko je bila prejšnja zveza za Avstrijo nenevarna, se o tej novi zvezi, ki jo je povzročila Avstrija s svojim delom za Bolgarijo, ne more to trditi. Profit avstrijsko-bolgarske politike je na vsak način pod psom. kar Srbom prav pride.
Bolgarsko barbarstvo nad srbskimi vojnimi ujetniki. Bolgarska vlada na noben način noče srbski vladi izročiti 103 vojnih ujetnikov, dasiravno ie Srbija izročila Bolgariji vse. Srbski ujetniki na Bolgarskem trpe strašno. Delati morajo ob suhem kruhu in vodi ceste in mostove; kdor omaga, ga trpinčijo. Sedaj, ko se jim je posrečilo o svojem trpljenju obvestiti tuja poslaništva, jih nič več ne pripuščajo k delu, temveč jih imajo po dva in dva uklenjena zaprta v trdnjavi, kjer jim dajejo zelo slabo hrano. Samo vodo in kruh. Bolgari delajo resi svojemu izvoru čast.
Pravi odgovor. Te dni slave Italijani in cel kulturni svet stoletnico rojstva velikega italijanskega skladatelja Verdija (roj. 10. oktobra 1813 v Roncoli). Za to stoletnico pa so poskrbeli Italijani sami sebi kulturen škandal s tein, da so prepovedali slovensko predstavo v Trstu. Prepoved je izšla iz ital. založbe Riccordi iu cornp. v Milanu, ki zalaga glasbena dela. Ravnatelj zagrebškega gledališča Treščec je brzojavil v Milan, da bodo peli v Zagrebu opero »Aido« v ital. jeziku, ako se sme dati slov. predstava v Trstu. Založništvo pa s tem ni bilo zadovoljno in je kljub temu predstavo v slov. jeziku prepovedalo. Na to piše zagrebški »Agrainer Tagblatt«, da naj vsa hrvatska in srbska gledališča iz tega izvajajo svoje konsekvence in naj bojkotirajo založništvo Riccordi. Ml srno kri ene krvi — piše list — kar se zgodi enemu, to čuti tudi drugi. Italijani bodo kmalu od južne strani zaslišali drugo našo godbo. Slovensko gledališče v Ljubljani ne more ničesar storiti — ker ga ni — pač pa lahko dajo vsa slovanska gledališča ital. založništvu čutiti, da se ne puste provocirati. Upamo, da bodo slov. gledališča storila svojo dolžnost.	.	, „	„ , „
Koliko mož	Lie	izgubila	Bolga-
rija v balkanskih vojnah. Listi priobčujejo statistiko padlih, za ko ero umrlih, ranjenih in ubeglih vojakov v turško - balkanski	in	srbsko-
bolgarski vojni. Končna r)0J"°f' ,a ugotavljajo, da ie padlo v jv sob bitkah in spopadih 52.716 mož. Ce pomislimo. da je bilo vse prizadevanje Bolgarije pohlepno, in stremilo samo za tem, kako poveča svoje terito-rijalno ozemlje	in	če	primerjamo
število ljudi, ki jih je protislovanska
država izgubila, z uspehi, ki jih je dosegla na podlagi sklepov londonskega in bukareškega miru. vidimo, da je padlo to število moštva zaman. Niso pa všteti tisti vojaki, ki so umrli v vojnem ujetništvu, in tudi ne tisti, ki so »žrtvovali« svoje življenje v praskah na meji. Smemo torej računati, da je izgubila Bolgarija skupno nad 53.500 mož, kar pomeni zanjo nenadomestno izgubo. Predno se država nanovo okrepi in popravi po izgubi takih bitk. pretečejo mnoga desetletja, mnogokrat celo veki. m potem hoče takšna država napasti trikratno zmagovalko, država, ki m zmožna nič druzega, kakor izpolnjevati povelja, ki jih ji narekuje tuja zavist-------
Kaj je dosegel umor španskega ministrskega predsednika Canale-jasa. Nič druzega kakor to. da se v Španiji z neznansko hitrico širijo svobodomiselne ideje, iti da se vrši letošnji svobodomiselni kongres v glavnem mestu sos«dme Portugal-
ske. Španska inkvizicija je odprla vsem ljudem oči. tako. da lahko vidijo, kaj jim je prineslo dolga stoletja trajajoče robstvo. Portugalska se je iznebila staroveških predsodkov z revolucijo. Španija pa izganja tolste farje, ki so ji naprtili v pro-šlosti na hrbet toliko sramote. Prav-tako bi morali začeti z reformacijo mi in najprej razrušiti v prah vse tiste kloštre, katerih ni podrl plemenito misleči Jožef II. Zakaj pri nas je mnogo krtin, ki imajo na vesti tako progresivno kulturo, za kakršne zastopnico se je pokazala Johanca iz Vodic.
Igralnico v Opatiji odprli? Ker imamo v današnjih kritičnih časih toliko srebra in zlata, da redimo ž njim celo Albanijo in njen začasni ministrski svet, so nam v domačo zabavo zopet odprli »Casino des Etrangers« v Opatiji. To je najenostavnejša priprava za vsprejem v Monte Carlo. Ljubljanske finančne ministre pošljemo na skušnjo v težkih časih naravnost tja.
Popačenje slovenskih krajevnih imen. Ravnateljstvo c. kr. drž. železnic je izdalo nekakšen lepak Gorenjskega in južne Koroške. Kakor ie že v navadi avstrijskega erarja, so tudi na tem lepaku tako skrpu-cana krajevna imena, da se človeku olrajo kar lasje ježiti. Tako n. pr. Pischentzetal. Kahlkogel, Rogica, Vertatschc itd. Opozarjamo navedeno ravnateljstvo, da napake prihodnjič odpravi, ter namesti samo pravilna krajevna imena, kajti mi ne moremo zato ako so Nemci tako zabiti, da sc ne morejo priučiti tujih imen.
Kie je Johanca? »Riečki Novi List« piše, da ie Johanca pri kapucinih na Reki.
Katoliški sprevod v drugi izdaji.
Vsled Johance, Krekovih pisem in dež. zbora se ie kat. shod že malo pozabil. Priredili Pa so ga v Šmariji na Dolenjskem v^ drugi izdaji. V šmarskem farovžu je bila namreč vojvodinja meklenburška, ki po Kranjskem izkopava starine. V pripravah za kat. shod so v šmarskem farovžu na vojvodinjo popolnoma pozabili — tako da vojvodinja sprevoda v Ljubljani ni videla. Hotela pa je videti slov. narodno nošo. Kaplan je rekel, da se temu lahko odporno-re. Zakaj imamo Pa čuke in marina-riče. Te ie kaplan oblekel v nar. no-šo in jih je pripeljal pokazat na fa-rovško dvorišče. Kneginji je to prav ugajalo in ie dala 360 K za čuke in marinarice. Ker so pa nekateri Smar-ci tudi hoteli pogledati to komedijo na farovškem dorišču, je vpil kap-plan: »Kar naš ie tu v farovžu jc vse klerikalno!« (Kaplana še na svetu ni bilo. ko so stari Šmarci farovž sezidali — in to niso bili klerikalci.) Vsled takega uspeha je povabil kaplan marinarice in čuke na piiačo. Sli so k Zaviršku. Kjer ie godba prepovedana, so pa na gramofon plesali. Kaplan pa se je hotel marinaricam še posebno prikupiti in jim je kupil dve škatlji cigaret. Kmečka dekleta kajenja niso vajena in ig imelo to zanje grozne posledice, ker so-celo po kolodvoru vse ponesnažne. 1 orej kat. shod-po vseh pravilih.
Izjava. Z ozirom na žaljiva očitanja, kise nahajajo v našem dnevniku od 26. septembra Idi3 št. 632 v notici iz Celja zoper gospoda dr. Josipa Serneca v Celju, izjavljamo, da je dotična od neimenovanega nam doŠla notica le iz nepozornosti prišla v tisk. da smo se pa prepričali, da je to očitanje skoposti popolno-la krivično, že z ozirom na dejstvo, da je g. dr. Sernec povodom smrti svoje blage soproge 18. sušca 1913 podaril Celjski čtalnici 200 K. dijaški kuhinji v Celju 200 K. ubogim občine Celje 200 K, celjskemu slovenskemu delavnemu podpornemu društvu 50 kron. slovenskemu delavnemu podpornemu društvu 50 K, in skupno s svojimi otroci družbi sv. Cirila in Metoda 200 K, od katerih ie on podaril 100 K. tedai skupaj 800 K, in z ozirom na dejstvo, da ie_ g; dr. Josip Sernec pri ustanovitvi dijaškega doma podaril 1000 K, da je izvršujoči ali podporni član obilo slovenskih društev in tudi drugače prispeva mnogo za narodne namene. Mi seveda odkritosrčno obžalujemo, o se ie vrinila v naš list ta brivičn notica, jo prekličemo in se zanva-limo da ie g. dr. Josip Sernec uma -ni! proti nam vloženo tožbo žaram razžaljenja časti. — Ljubljana, dn
1913.
Uredništvo
11. oktobra »Dneva«.	.„.
Nesreča. V nekem tovarniškem
podjetju v Tržiču se ie ,pon,e'T ecTa pretekli petek neka mlada delavka. Kos železa ji je namreč odletel med delom v desno oko in £a tako težko poškodoval, da bo delavka najbrze zgubila vid na te očesu. Dekle je moralo oditi v deželno bolnico v
Ljubljano.
Sin ga sunil s koso v oko. 65-
letnega posestnika Ivana Dimnika iz
io Hni nf i ,un,hiivi StdlC
sunil po nesreči njegov sin v desno oko s koso in ga težko poškodovat.
Kamen mu odletel v oko. 63let-nernu mlinarju Antonu Zamljenu iz Smartna je te dni med delom odletel v levo oko oster kamen in ga težko poškodoval.
Na koso ie padel. I3letni posestnikov sin Franc Krulc iz Češenc pri Moravčah je padel doma na koso pri čemur se je težko poškodoval na desni roki.
Napad. Pretekli petek ata napadla dva moža na državni cesti na konci Urbančkovega vrta v Stopicali posestnikovega sina Franca Kunstlja iz Savelj in to brez vsakega vzroka. Napadalca Štupcova sta Kunstlja tako pretepla z bičem in z železnim drogom, da je obležal nezavesten na tleh in da so ga morali prepeljati domov. Oba napadalca je orožništvo aretiralo in ju izročilo deželnemu sodišču v Ljubljani.
Vlom in tatvina. Neki tujec, ka kih 18 do 22 let star v rujavi obleki je vlomil te dni v odsotnosti domačih ljudi v hišo iMisestnika Janeza Čopa iz Rodin v brezniški občini. Preiskal je vse omare in postelje in je odnesel 100 K, dalje še srebrno damsko uro z dolgo, srebrno vratno verižico z zlatim konjičkom, ki je bil na verižici kot privesek in dvoje zlatih, gladkih prstanov. Skupna škoda znaša 180 kron.
Aretacija. Pretekli petek je orožništvo v Poljanah aretiralo dninarja Blaža Erjavca iz Šent Vida nad Ljubljano in ga izročilo okrajnemu sodišču. Za Erjavcem ie izdalo že leta 1912 ljubljansko okrajno sodišče tiralico radi tatvine.
Oproščena detomorilka. 261etna Alojzija Schmid, o kateri je »Dan« že poročal, je stala dne 10. t. m. pred dunajskim porotnim sodiščem. Dne 18. junija t. 1. je v dunajski porodnišnici vrgla svojega šest dni starega otroka z okna v tretjem nad-stroiiju na dvorišče. Otrok je bil na mestu mrtev. Obtoženka ie izpovedala. da je kriva in da ie izvršila umor z obupa, ker. jo ie njen ljubimec zapustil in ker sc je bala, da bo sedaj izpostavljena bedi. Zdravniški izvedenci so spoznali obtoženko za žensko slabotnih živcev in nerazsodno. Porotniki so zanikali vprašanje glede umora, na kar jc bila Schmidova oproščena.
Smrt vsled čudnega slučaja. Lastnik posredovalnice za službe Friderik Arvai iz Budimpešte je pozabil dne 9. t. m. ponoči, ko ie šel spat. ugasniti gorečo svečo. Sveča je padla na samokres, ki je ležat poleg nje, samokres se jc izprožil iu krogla je zadela Arvaija naravnost v srce. čuden slučaj. Mi bi rekli: Vse to je bajka. Arvai jc bil umorjen, morilec je položil na nočno mizico samokres, nanj pa svečo.
Vsaka gospodinja ie najbolj zadovoljna s Kolinsko kavno primesjo, kajti ta kavni pridatek napravi najboljšo kavo, ki vsakemu ugaja, da ji izvrsten okus. prijeten vonj in lepo barvo; poleg tega pa je tudi edino pristno domače blago te vrste. Kupujte torej samo Kolinsko kavno
primes!_______________________~
Slovenskemu občinstvu v Ljubljani.
Danes, ob 10. dopoldne se P ri pelje j o z vlako m z Z1-danega mosta hrvatski in srbski Sokoli, da se udeleže ljubljanskega Sokola.
Slovenci, bratska d o 1 ž-
nostnamveleva.dajihpre-
srčno sprejmemo in pozdravimo na kolodvoru!
Ljubilatia.
— Za vse imajo denar. Kleii-kalni deželni zbor je odobril svotO 300 K. za nepotrebno avstrijsko »Lutt-floth«. Za vsako neumnost imajo naši klerikalni poslanci denar, samo za učitelje nič. Seveda k učiteljem ne prištevamo takozvanih »Slomškar-jev«; ker ti so priznano najslabše kvalificirani in taki, ki imajo že nešteto grehov na svoji vesti.
— Proč s cunjo. Najnesramnej-ši in najbolj lažnjivi slovenski list je gotovo »Slovenec«. Razni Lampeti. Kreki itd. dan na dan brizgajo v njem svoje strupene sline, sramote in zasmehujejo naprednjake. Najlepši odgovor na to početje je: »Proč s Slo*
vencem^iovengki klerikalci podpirajo
ljubljanske Nemce! V zadnji sen deželnega zbora je bil od Nemcev m
sssr.ffl?* šaš™**
Gesellschalt« precej podpora. Malo trenotkov preje so pa SttHuSe odklonili podporo za slo. vensko »Glasbeno Matico«. Tu m-slimo se dovoli lasno kaže klerikalno iStvo - Klerlkalc. «.hteva rinhiin v odboru »Glasbene Mati-
ce« enega ali dva zastopnika, k| bi imela tam odločilno besedo. Zakaj Istega ne zahtevalo pri »Filcharmoni-sclie Gesellschaft«.
— V deželnem avtomobilu sta se včeraj odpeljala iz Ljubljane po trudapolnem delu v dež. zboru dolenjska poslanca: Košak iu Vehovec. Ne vemo. ali je dež. avtomobil zato, da razvaža klerikalne poslance po svetu. Saj dobe poslanci vendar di~ lete. da si lahko plačajo vožnjo.
— Najbolj priporočljiv vladar. Ker gre velesilam tako trda. za izvolitev albanskega vladarja, vam hočemo mi enega nasvetovati. Izmed vseh. dosedaj omenjenih kandidatov, bi bil še najboljši dr. Šušteršič. Kateri ib lahko obenem seboj vzel tudi finančnega ministra dr. Lampeta. Kako bi tak mogočen mož, kakor je Šušteršič, pristajal za vladarja, tako hrabrim, katoliškim in visoko izobraženim Albancem! Kako hrabro bi se borili, ti junaki pod njegovo komando po načelih dr. Kreka. Posebno pa še ako bi jih vodil v boi proti Srbom! Tega junaka, bi se veselil Dunaj in Rim. Njegova največja želja, bi se izpolnila, dosegel bi takoj, najvišjo pozemeljsko srečo in slavo. Imel bi potem vsega dovolj, saj denarja ima že sedaj. Nas Slovence bi pa Bog oče pogiedal. skozi veliko okno. Ker bi nas rešil, teh strahovalcev dveh kron.
Ravnateljstvo tobačne tovarne In mestna dekleta. Že lansko leto je enkrat jiriobčil »Lian« neki dopis ter omenil te škandalozne razmere, od strani ravnateljstva, tobačne tovarne do mestnih deklet. Mislili smo, da sc bodo razmere zboljšale, pa smo se zelo zmotili. V Ljubljani je na stotine in stotine odraščenih in poštenih deklet, katere ne morejo niikjer službe dobiti, da bi si pošteno zaslužile košček kruha. S. tem. pa tudi svojim staršem nekoliko breme olajšale. Zadnjič je neki dopisnik »Dneva« omenil, da imamo nad 400 deklet, katere imajo trgovski tečaj in so vse brez službe. To je pa tudi gola resnica! Koliko pa je še takih potem, katere imajo 8 razredov in so doma ker ne dobijo službe. V tobačno tovarno jih ne sprejemajo, ter se pri vsaki kaki dobi izgovor. Namesto teh se na sprejemajo kmečka dekleta z dežele! Da se pa lažje z njimi manipulira, pridejo take dekleta za par mesecev v Ljubljano služiti, potem ke jih pa takoj sprejme v tobačno tovarno. Seveda se sprejmejo kot mestne dekleta, ker stanujejo v mestu! Po deželi so dobri kmetje, kateri imajo lepa posestva, njihove hčere pa nočejo na polju delati, ampak gredo rajše v tobačno tovarno. Tam je lahko delo, brez trpljenja, na starost pa še pokojnina! Klerikalni poslanci pa tožijo, da kmetu primanjkuje delavk. Klerikalci hočejo baje na ta način pomnožiti svoje ženske čete v Ljubljani.
— Državna policija v Ljubljani razpošilja gostilničarjem pozive radi zamujenih ur v nemškem jeziku. Potem se pa gospodje še zgražajo, če jim kdo to očita.
— Dobra lekcija za grofa Kiin*-gla. Včeraj je bila ukradena na ljubljanskem trgu denarnica kftharici grofa Klin igla, ravnatelja ljubljanske policije. Ker dekia najbrže sama ne bo trpela te škode, bo gospod grof najbrže vsaj v svojem interesu pobrigal. da izginejo tatovi in tatice s trga. Kar cucka za njim, pa bo.
— Jezdni odsek telovadnega društva Sokol II. v Ljubljani naznanja bratom jezdecem, da je zbirališče v nedeljo ob pr>l 11. uri dopoldne v Gosposki ulici. Odjezd točno ob 11. uri pred »Narodni dom«, kjer je uvrstitev za sprevod.
— Društveni shod, priredi Ljubljanska podružnica »Zveze jug. železničarjev« v restavraciji »Nar. doma« v nedeljo dne 12. Oktobra t. 1. ob pol 10. uri dopoldne.
— Vabilo na rodbinski zabavni večer, ki ga priredi Ciril Metodova podružnica v Mostah v nedeljo 12. t. m. ob 5. uri poiioldne v gostilni pri Krušiču. Vstopnina prosta. Za dobra jedila in za pristno pijačo je poskrbljeno. K obilni udeležbi vljudno vabi odbor.
— »Živi mrtvec« s svojo živo resničnostjo gledalce naravnost oča-ruje. Drama je tako krasna, da jo gre vsakdo rad pogledat tudi drugič. Ker ostane film samo do pondeljka. svetujemo, da si gre vsakdo ogledat to res visokovredno predstavo. Kinematografu »Ideal« je občinstvo naravnost hvaležno.
Film »Živi mrtvec« se predvaja danes zadnjikrat v kinematografu »Ideal«. V torek detektivska komedija »Protea«. V petek velika senza-. ciija »Poslednji dnevi Pompeja«.
V kinematografu „IDEAL“ se bode predvajal od 17. do 28. oktobra krasni film
po romanu Ed. Bulverja. 5 dejani. — Šola mladini dostopno. Predstave ob Ž., 5., 7., t v nedeljo ob pol 11., 2., 4., 6., 8., 10. Zi Sane cene: 1'90, l-60, 1'30, 1'—, --€0.
Diiuki znižane cen«.
* Cementne cevi v vseh merah, barvaste plošče
itd.
Kranjska betonska tvornica Tribuč & Ko. J ko?%omemk
Ljubljana.
Telefon št. 296.
Pisarna, delavnica fn skladišCe na Tržaški cesti.
Telefon št. 296.
stavbni okraski
;td.
m 'tm
Goriško.
. J a-~K
Goričane opozarjamo na jutrišnjo številko.
»Dan« v Gorici se je začel slino Širiti. V zadnjem času si je dobil mnogo prijateljev. Vsi ga radi čitajo. delavstvo pa tudi inteligenca. — Lenuh se dneva boji — pravi narodni pregovor, in tudi naš list je pravo strašilo za lenuhe in one ljudi, ki se skrivajo pod raznimi krinkami. Povedali smo že enkrat, kako delajo z »Dnevom« na pošti, in stvar je res zaenkrat prenehala. Sovražniki »Dneva« so začeli tudi neko gonjo proti listu, a vse nič ne pomaga — »Dan« se širi. Potrudili se bomo list še bolj razširiti. Priobčevali bomo odslej tudi. kakor smo že pisali, karikature Vi Goriškega. — Dosedaj je prihajal »Dan« v Gorico prepozno okoli poldne, preskrbeli bomo tudi, da pride naš list v Gorico še pred osmo uro zjutraj. Veseli nas tudi, da se oglašajo tudi »Dnevovi« prijatelji v Brdah.
Sobotni »Soči« v odgovor. Sobotna »Soča« se je spravila nad »Dan« zato. ker pove »Dan« marsikaj novega tudi o razmerah na učiteljišču. Mi nikakor nočemo učiteljišču škodovati, ampak samo koristiti. — Ako so naša poročila lažnjiva, naj le dokažejo. »Soči« pa priporočamo, da prečita Ibsenovega »Sovražnika ljudstva«. Tam dobi jasen dokaz, kako napačni so njeni pojmi.
Sled za Johanco. Med Jesenicami in Gorico je pravil en duhovnik drugemu v železniškem vozu, da se nahaja vodiška Johanca pri nekem premožnem kmetu, dobro uro daleč od Vodiic. bolna. Neki duhovnik jo hodi zdravit po Krekovem »receptu.« Ravno te besede je rabil. Ime omenjene vasi nisem mogel razumeti. »Slovenec« naj se torej obrne na različne župnike in Johanca bo hitro V rokah orožnikov.
Brezvestnost.
Predsinočnjem se je dogodil v Litiji na kolodvoru slučaj, ki naravnost kriči do neba. Seve, če se ponesreči delavec ali delavka, takrat ni potreba nobenega obzira. Pogine naj človek, ki nima. da bi plačal človekoljubni čin, ki bi ga morda storil napram ranjencu celo pes. kakor pripoveduje zgodba o sv. Roku.
Kje so merodajni faktorji, ki nosijo odgovornost za čin. ki dela nezaslišno sramoto za kulturno družbo.
*
Vlak razmesaril delavko.
Predsinočnjem ponoči je vozil proti Litiji posebni vojaški vlak. Nesreča le hotela, da ie v istem času hotela prekoračiti progo neka delavka iz Litije. Ravno, ko je stopita na progo, pridrvi vlak in jo povozi. Zgodilo se je to pri prelazu.
9 ur brez zdravniške pomoči.
Ranjeno, grozno razmesarjeno delavko so prepeljali v čakalnico na kolodvor, kjer je reva ležala v krvi celo noč. ne da bi jo bili obvezali, ali ji izprali rane in ji poklicali na pomoč zdravnika. Celo noč. 9 ur je ležala v čakalnici II. razreda v brezupnem stanju; z razmesarjeno črepinjo. iz katere so viseli možgani in z zlomljenimi rokami. Nesrečnica je živela. Pomoči pa ni bilo od nikoder.
Na poti umrje.
Sele. ko se je zdanilo so jo naložili na voz in jo hoteli prepeljati, takšno kot so jo potegnili izpod koles. Šele na poti v Ljubljano je bilo konec peklenskega trpljenja, katerega je morala reva prenašati celo noč. Na potu je umrla.
Poživljamo merodajne kroge, da preiščejo, kdo je zakrivil to brezvestnost.
Proces v Kijevu.
Osumljeni.
Predno so mogli priti zločincem na sled, se je priglasil na sodišču so-trudnik »Kijevske Misli« Bruščev-ski, ki je izjavil, da mati dečka Juščinskega — Aleksandra Prihotka — ni kazala nikakega žalostnega obraza. ko se je zvedelo o umoru, da sta bila ona in njen mož popolnoma mirna, da celo vesela. Policija je torej prijela očeta in mater umorjenega dečka — toda izkazalo se je rda sta nedolžna.
Ljudski glas.
Med tem pa se je vedno bolj širila med ljudstvom vest. da ie Ju-
ščinski postal žrtev ritualnega umora 25. marca je čas pred veliko nočjo. oziroma židovskega praznika opresnih kruhov.) Nasprotno pa se je raznesel glas. da ie zakrivila — umor mati Evgena Cerberjaka, sošolca Juščinskega. češ da je ona v zvezi z roparsko bando. Ta banda je baje umorila dečka zato, da bi vrgla na žide sum in bi nastali proti židovski pogromi. Toda vse to se ni dalo dokazati. Pač pa je padel sum na Žida Beilisa. ki so ga tudi takoj prijeli.
Dokazi.
Tri tedne potem, ko je bil Beilis prijet, je naznanil šef kijevske policije Miščuk preiskovalnemu sodniku da je našel v Lukjanovki zavitek z raznimi stvarmi, ki so bile last umorjenega dečka. Miščuka ie na to opozoril neki Kušmir. ki je obenem zatrjeval. da ie bil Juščinski umorjen od tatov, ki bi radi provzročili pro-grome proti Židom. Sokrivci so baje: Kučerenko, Župenko. Romanjuk in Vera Čerberjak. Tatovi so hoteli /'očin izvršiti pred židovskim prriz-nikom in deček Juščinski je bil izbran kot žrtev. Nato se je zopet oglasil Bruščevski, ki je hotel podati nove dokaze, da je res lopovska banda dečka umorila in hotela tako nahujskati ljudstvo proti Židom. Vse to pa ni imelo upliva na obtožbo proti Beilis, proti kateremu se je imela vršiti obravnava 12. maja 1912.
Novi dokazi.
Bruščevski pa je obljubil noyih dokazov za svoje trditve in tako sc ie sodna obravnava odložila. Bruščevski je trdil, da se je izvršil umor v hiši Vere Čerberjak. Toda Vera Čerberjak je dokazala, da jo je Bruščevski nagovarjal, naj prevzame krivdo- nase. češ. da bi pri tem zaslužila. Priča Petrov, je izpovedal, da je treba iskati morilce med dečkovimi sorodniki. A vse to ni odvrnilo sumnje od Beilisa.
Dokazi proti Beilisu.
Preiskava je dognala sledeče. Dne 25. marca je šel deček Juščinski v šolo in sicer skozi Lukjanovko (kraj v predmestju). Videli so ga skupaj z Evgenom Čerberjakom. Zunaj mesta ie bila Čerberjakova opekarna. Tja sta šla dečka na sprehod. Pri tej opekarni je bil uslužben tudi Beilis. Znani Evgena Čerbe-jaka so trdili, da je prišel neki mož s črno brado in je odpeljal Juščinskega s seboj proti opekarni. Ta mož je bil Beilis. Evgen Čerberjak pa je izpovedal, da je prišel Juščinski k njemu, da bi šla na izprehod — pa ni hotel iti. Juščinski je potem sam odšel.
Beilis v ječi.
Beilis je seveda odločno zanikal, da bi bil on dečka Juščinskega umoril. Nekaj časa je bil v ječi z nekim Kasačenkom. Teinu je dali pismo, da ga je nesel njegovi ženi. 'V pismu je priporočal Beilis ženi človeka. ki ji prinese to pismo, in prosi pomoči, da ga čim prej reši iz ječe. Beilis pa je baje ženi po Kasačenku naročil, naj zastrupi »Ljaguško« in »Fonarčika«. To sta bila priimka za — dve priči.
(Dalje.)
	
	
Začetek sokolskih slavnosti.
Večer naraščaja. — Prijateljski večer v »Narodnem domu«.
Sinoči je začel »Ljubljanski Sokol« svoje slavje z nastopom naraščaja. Telovadnica v »Narodnem domu« je bila primerno okrašena. O krasnem nastopu naraščaja ne moremo dovolj pohvalno pisati. Telovadba na orodju in v vrstah, proste vaje in skupine vse se je izvajalo z najlepšo natančnostjo. Naraščaj je žel bogato priznanje — četa malčkov Da je zbudila navdušeno ploskanje. Tako naj se vzgaja slovenska mladina. Udeležba pa je bila za tak večer mladine premajhna. Slov. inteligenca ie najbrže kje poslušala nemške valčke, namesto, da bi pogledala to pesem mladine, ki je proslava 501etnice Več jutri.
Ljubljanski bratje Sokoli se danes zibrajo že ob pol 9. v »Narodnem domu«.
jša tele- ; fonska iti brzojavna poročila.
NOVI SRBSKI REKRUTI.
Belgrad, 11. oktobra. (Izvirna brzojavno poročilo »Dnevu«.) Vojaške oblasti so začele z rekrutiranjem v novih krajih in sicer se jemljejo najprej možje med 20. in 27. letom, vzamejo se pa tudi starejši moški, samo da bodo oni manj časa služili v kadru, tako, da bodo v par letih vsi zdravi moški od 20. do 45. leta kot vojaki dovolj izurjeni. Vsi rekruti iz novih krajev bodo za sedaj služili v starih mejah Srbije, v posadkah v novih krajih bodo pa služili vojaki iz prejšnje Srbije.
ŽELEZNIŠKI PROJEKTI V NOVI SRBIJI.
Belgrad, 11. oktobra. (Izvir-' no brzojavno poročilo »Dnevu«.) Železniška proga od Skoplja ali Velesa preko Prilepa v Bitoli se začne graditi prva in sicer prav kmalu, ker se splošno čuti velika potreba te železniške proge, ki bi zvezala s prejšnjo Srbijo najjužnejše kraje razširjene države, ki so zelo rodovitni, Bitolj je pa tudi naravno trgovsko središče celega juga izpod Skoplja in Prizrena. Iz teh. Pa tudi iz političnih razlogov se hoče začeti z gradnjo te železniške proge v najkrajšem času.
Merodajni krogi se tudi bavijo z vprašanjem odkupa onih prog društva orientalskih železnic, ki tečejo po srbskem ozemlju Ristovac - Skoplje - Veles - Gievgjeliie in Skoplje. Mitroviča, ker vlada stoji na stališču, da se morajo Vse železniške proge nahajati v državni upravi. Upati je. da se to vprašanje reši v kratkem In ugodno.
SRBSKI UJETNIKI NA BOLGARSKEM.
Belgrad, 11. oktobra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Bolgarska še ni vrnila vseh srbskih vjetnikov; kakih 100 drži še vedno v nezdravih zaporih, kler ne dobijo druge hrane kot kruh in vodo. Vlada se misli obrniti na velike sile. da bi one intervenirale pri sofijski vladi. da ne krši mednarodnih določb in vrne vjetnike nemudoma.
KRANJSKI DEŽELNI ZBOR RAZPUŠČEN.
Dunaj, 13. oktobra. Današnja W. Ztg. prinaša cesarski patent, s katerim se razpušča deželni zbor kranjski, čigar 6 letna doba bi potekla še le marca meseca prihodnjega leta. Ob enem se odrejajo nove volitve. ki se vrše še to leto.
GROZNA KATASTROFA NA MORJU.
London, 12. oktobra. Parnik Volturno. ki je vozil iz Roterdama v Novi York, se ie vnel n» visokem morju ob 48 stopinji zemljepis, širine in ob 34 zemljepis, dolž. Vozil je 650 oseb.
Takoi se je z brezžičnimi brzojavi prosilo pomoči. Prvi se ie približal ponesrečeni ladili parnih Car-inanija, ki pa vslcd razburkanega moria ni mogel poslati nesrečnežem rešilnega čolna. Ogenj se ie s sprednjega dela z grozovito hitrostjo širil po celi ladiji. Rešilni čolni, napolnjeni s ponesrečenci, so se pri spuščanju razbili. Ob reflektorju je parnik Carmanija lovil iz valov nesrečneže. Med tem ie prišlo na pomoč Še 9 drugih parnikov, ki so rešili 521 oseb. 136 jih je utonilo.
Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske tiskarne«.
Mali oglasi.
Beseda 5 vinarjev. Najmanjši znesek 50 vinarjev. Pismenim vprašanjem Je priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji inserentl v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. url zvečer.
Kdor sj želi nabaviti nagrobni spomenik, si nai ogleda zalogo pri Sv. Križu (novo pokopališče v Ljubljani), kjer vam najceneje in s solidnim delom postreže domača tvrdka Fr. Kunavar, kamnosek.	995-10
Večja, ali manjši dve nemeblova-ni sobi se išče za takoj. Ponudbe na »Prvo anončno pisarno«.	967-4
faff“
šivalni stroji
priznano najboljši. 10 letna garancija.
Ign.Vok,
Ljubljana, Sodna ulica štev 7.
Ceniki zastonj in poštnine prosto.
Martin Kralj
čevljar in izdelovatelj gornjih delov
v Ljubljani, Wolfova ulica 12.
Priporoča se slavnemu občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela, katera izvršuje hitro, točno in solidno.
Dobro ohranjeni -- - - pisalni stroji
kakor Smith Bros, Remington, Ideal, Undervvood, Smith Premier itd. so po čudoviti nizki
■■■ —: ceni na prodaj. —.......
Oliver Trading Office, Ljubljana.
Zapomni, ne zabi; Bolan ali zdrav,
Le „FLORIAN“ rabi, Želodcu bo prav!
Želodčni liker
je pripravil tek in prebavo marsikomu, ki je zaman kupoval draga in neprijetna zdravila!
Pristni „FLORIAN“ se dobi edino od Rastlinske destilacije „FLORIAN“ v Ljubljani.
Kdor hoče~*N
uro zastonj!
Da se naše izborne žep« ne ure povsod spoznajo razdelimo gratis 5000 ur. Pošljite natančen naslov potom dopisnice tovarni ur
JAKOB KČNIG, Dunaj III2. j
Postamt 45, Fach No. 363.
Popolni šivalni stroj je le :
»Singerjev"
Dobi se samo s tem izveskom in po upravičenih naših zastopnikih Ljubljana, Sv. Petra cesta 4, trg 119, Novo-Bergman, Ko-
Kranj,
mesto
Glavni
lekarna
čevje, Glavni trg 79.
i ai
MUC
zdravniško priporočeno kri tvoreče vino daje moč in zdravje. Vzorec 4 steklenice 5 kg franko po poštnem povzetju K 4 50. Edina zaloga:
Br. Novakovič,
veletrgovina vina, Vermoutha, Maršale, Malage, Konjaka, žganja itd.
Z-0 "CLToljston-a,-
100.000 ur!
Radi baUcaimke vojne sem primoran prodati 100.000 kosov imit. srebrnih ur z izvrstnim Anker-Rem. kolesjem, tekom na rubinih, ki so bile namenjene za Turčijo, za čudovito nizko ceno, 1 kos 3 K, 2 kosa 5 K 80 v S kosov 14 K, 10 kosov 27 K. Naj nihče ne zamudi pri tej ugodni priliki’ si nabaviti uro skoraj zastonj. Naročite takoj, ker bodo v kratkem razprodano, dietna pismena garancija. — Pošilja po poštnem povzetju pošiljalnica ur
S- LUSTia, nSTo-vi Sandez S-7S. ::
Trajno delo
dobi mnogo delavcev in delavk pri podjetniku
Andreas Šuligoj v Trbovljah (Štajersko) in v Kočevju (Kranjsko).
Plača: Za moške v starosti od 16.—40. leta 3 do 340 K na dan.
„ ženske „ „ „ 17.-40. „ 2 „ 2 30 K „ „
V akordu zaslužijo moški tudi čez pet kron in ženske tri krone in čez na dan. — Delo deseturno.
Oglejte si
pred nakupom izgotovljene obleke, sukna m pelerine za odraslo in
:: šolsko mladino ::
v trgovini
mr »Pri Škofu“ 3S
Ljubljana, Pred Škofijo štev. 3 — praven škofije nasproti gostilne „Pri Sokolu“.
L Gorjanc pfeie Kocjan,
specijalna trgovina za steznike
Cenj. damam tu in na deželi priporočani svojo največjo zalogo zadnje novosti pariških, dunajskih, trikot, elastičnih, brez palčič, rije prostih, dekliških, damskih, hygijeničnih steznikov, drža za kolke in prsa, ravnodržalcev ter najmodernejših životkov (Miederleibchen), od priproste do najfinejše vrste.
Izdelovanje steznikov po životni meri od 12 kron dalje. .*.
iFoseTora.a, soToa. za pcmerjevanje.
I Klobuke čepice
od preproste do nafinejše izvršbe.
Moderno perilo, trikot perilo :: kravate, dežniki,
:: galoše itd. ::
Specialna, modna in spor-tna trgovina za gospode   in dečke —.
J. KETTE
Ljubljana, Franc Jožefa c. 3.
m
Konfekcijska trgovina
Maček k Ko.
založniki c. kr. priv. južne železnice
Ljubljana, Franca Jožefa c. 3
priporoča veliko izbiro jesenskih in zimskih novosti za gospode in ' . * . dečke. . * . *
Strogo reelna postrežba. Najnižje cene.
I
,i
Zaloga po- S histvainta- " petniŠkega
Ljubljana, 5 Marija Te- g režije cesta B j II (Kolizej). ■
j It. kapus j
Zaloga spalnih | Zaloga otomanov g ter jedilnih sob | di	-	j	g
v različnih najnovejših slogih. S	’
::: Zaloga otroških vozičkov. :::
BIKI
Spalnica v amerik. orehu ■
K 350*—	|
Obstoječa: 2 dvovratne omare, 2 postelji, 2 nočni orna- B rici, 1 umivalnik z marmor ploščo in ogledalom. kj
tPSP* Za birmo!
Dolžnost vsakega zavednega botra in botre je, da se posluži v edini slovenski urarni in zlatarni
Alojzij a Povha, Trst
ulica del RivO štev. 26 (Sv. Jakob), t ene nizke.	Borjata izbera.
Izdelovalnica
damskih klobukov.
Za izdelovanje, popravljanje in barvanje vse vrste damskih in moških klobukov po najnovejši modi. — Zagotavljajoč naročnike solidne postrežbe in najnižjih Cen se priporoča
Alojzij Pečnik,
klobučar v Kranju.
tj
  -
Edna posebnosti jjEdPUmllS likerja je | ModCa“
je edina posebnost želodčnega likerja iz zdravilnih rastlin, kateri izborno upliva proti slabosti v želodcu ter ga radi tega v nobeni družini ne bi smelo manjkati.
Gramofonske
plošče
□□aiiaaaoaa
z novimi
slovenskimi
:: posnetki ::
so zopet izšle in se dobe edino pri
A. Rasberger, Ljubljana
Sodna ulica štev. 5.
Največja tovarniška zaloga najnovejših gramofonov in godbenih automatov na Kranjskem.
Glavni zastopnik tvrdk: Avstrijske gramofonske družbe na Dunaju, z znamko »Angelj", in Hcmophon Comp.
v Berolinu. znamka „Homokord„. Plošče: Jumbo, Favorit, Odion itd. vedno v zalogi.
: 10.000 vsakovrstnih plošč. :
Lastna delavnica za izdelavo in popravljanje gramofonov In godbenih automatov vseh vrst. — Posamezna dela, Igle, peresa, in cela kolesja.
Ceniki zastonj in franko.
IBBEBBHBEHE
Modistinja
MINKA HORVAT
Ljubljana, Stari trg št. 21.
Priporoča svojo veliko zalogo damskih in otroških klobukov, športnih čepic in vseh potrebščin za modistke.
Popravila se točno in najcenejše izvrše.
■■■■■■■BBBBKBBBBBBBBBBBEESBBBBBBKBBBBBBBHBBBBHBBBBBBBBBBB
3
a
B
a
b
3
H
S
5
S. Benisch
Ceno
Najboljši češki nakupni vir!
1 Ur sivegal dobrega, pu . ljenega 2 K(j
boljšega 2'4. K; prima pol belega 2 80K,! belega 4 K belega puba stega 510 K; velefinega snežnobelega’ puljenega, 6-40 K, 8 K; puha sivega tv. K, Belega, finega 10 K; najfi-nejsi prsni pub 12 K, Naročila od 5 kg naprej franko.
Zgotovljene postelje
drega, belegaali rumenega nankinga, pernica 180 cm dolga, 120 cm Široka, z dvema /glavnicama, 80 cm dolgi, 60 cm Sir., polnjena z novim sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 10 K; napol puh 20 K; puli 24 K; posamezne pernice 10 K, 12 K, 14 K, 16 K ; /.glavnice 3 K, 3-50 K, 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm Široka 13 K, 14-70 K, 17-80 K, 21 K, /glavnico, 90 cm dolga, 70 cm Sir. 4 50 K 5-20 K, 5 70 K, spodnja pernien iz močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 116 cm široka 12-80 K, 14'80 K. Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprei franko Lahko se franko r-amenja za neugajajoče se vrne denar. — Natančni cenovniki gralis in franko.
S* B enisch, Dešenice 7S0, Češko. oL
r
£
Modni salon
StuchJy-Maschke
3 Ljubljana, Zidovska ulica 3
priporoča cenj. damam tu in na deželi svojo bogato zalogo
- zimskih klobukov in športnih čepic -
za dame in deklice po najnižji ceni.
Popravila točno in ceno. Zalnl klobuki vedno v zalogi. Priznano do"bio ‘blago — nlrzlce cene.
EDE
Več tisoč^
pletenih jopic v vseh barvah,
posebno sivih, poprej K 16*—, sedaj K 8—.
  Moških klobukov —
vsakovrstnih fason, poprej K 6 —, sedaj K 3-—-.
—	Klobukov za dečke	=====
poprej K 4*—, sedaj K 2’—.
 —  Klobukov za otroke	=
poprej K 2*—, sedaj K 1'—.
Največja izbira dežnih plaščev
— za dame in g! spode--------------
poprej K 20’—, 30’—, sedaj K 14-—.
Zaradi ogromne zaloge zimske konfekcije oddajam blago za polovično ceno.
V£
Angleško skladišče oblek
o . Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg 5.-6.
Moderci v vseh modernih oblikah,
moderčki, potrebščine za moderce,
= rokavice, parfumerija, nogavice, =
moderne ulasnice, brožke, igle za klobuke, pajčolani, torbice itd. vse v največji izbiri v modni trgovini za dame
nasproti glavne pošte.
Kdor hoče imeti rerf zanesljivo in trpežno uro, fino izdelane verižice, prstane -i. t. d. naj ne	*\
prezre	/
tvrdke /
Ljubljana, sv. Petra c. 4.
Del. glavnica: 8,000.000 K.
Rez. fond nad ■ K 1,000.000.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Stritarjeva ulica štev. S, (lastna hiša)
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih
ipsgr 4VL
I“ |4 |U
Poslovalnica „Prve ces. kr. avstrijske državne razredne loterije.