Dopisi. Iz Št. Ilja v Slov. gor. (Zmaga naSih mladeničev.) Znano je čitateljem «Slov. Gospodarja*, da so bili naši domoljubni mladeniči ovajeni pred sodiščera, da so omazali v nemških (frankfurtarskih) barvah barvano tablo na šulfereinski Soli v Št. Ilju. Dolgo se je motala ta stvar, a slednjič je vendar zmaga na naši strani. Vsi obtoženci so bili v soboto dne 20. julija pri obravnavi pri c. kr. okrajnem sodišču oproSčeni kazni in stroškov. Silno poparjena ie vsled tega na§a Sentiljska nemškutari ja. Mi gremo ponosno naprej! Tovariši! Ponosno dvignimo naSo zastavo in pokažimo nasprotnikom našim, da smo pošteni in mirni, ako nas nasprotniki v miru puste, a odločni in radikalno-narodni, če nas kdo napada. — Naša organizacija na katoliško-slovenski podlagi kaj bujno raste in v kratkem bomo slavili ustanovitev »katoliškomladeniškega-izobraževalnega društva za Št. Ilj in okolico>. Mlademu namerja^anemu druStvu želimo: «Rasti in proevitaj v prid naroda slovenskega tu ob meji SlovenijeU Branislav. lz ormožke okolice. (Slovenci, podpirajmo se!) Mesto Ormož je, kakor je po celi naSi lepi slovenski domovini znano, veliko mesto — nemškutarjev in šenererjancev, a znano je tudi, da stanuje v tem mestu med plevelom nemškutarije še dokaj zavednih narodnih mož. Imam mnogokrat priložnost priti v na§e mestece po opravkih. Tukaj si ogledujem dejanje in nehanje Slovencev in nemškutarjev. 0 ti velenemci, kako so delavni, vse si hočejo pridobiti v svoje roke, v svoje zanjke spraTiti kar še }e količkaj slovenskega. — In kai store naši slovenski možje ? Nekateri res stoje kakor skala, ob kateri se razbiiajo valovi nemškutarskega morja, a malo, malo je tacih. Slovenci, podpirajmo drug drugega, to je prvi korak, da se ustanovi trdnjava proti sovražniku naSih narodnih želj in zahtev. In kaj se zgodi? Niti razumništvo ormoško se ne drži tega gesla. Mi pribijemo brez vsake nadaljne opazke, da se nekatera gospoda ogiba domačega slovenskega gostilničarja ... Ravno tako je pri trgovcih in drugih obrtnikih! Žalostno! Ako dospemo iz okolice v Ormož, nam veleva naSa sveta stvar, da se držimo le slovenskih gostilnic in obrtnikov. A slab izgled dobimo od nekatere slovenske ormoSke gospode. Nasprotnega pa vendar nisem mogel opaziti. Nikdar še nisem videl katerega koli uda velenemštva ormoškega sedeti in se zabavljati v slovenski gostilni — se nahaja med našimi naro^njaki. Kaki razloček je vendar to! Opazil sem pa, kar z veseljem moram reči, da se zavedni mi prosti prebivalci okolice drže trdno gesla »Slovenec, podpiraj Slovenca*, in tako dajejo izgled vam gospodom — a žalibog nevidite ga.  lž Kraljevec. Neki plesnjivi nemskutarski prismojenec je pisal v 13. štev. »Štajerca> v dopisu od Sv. Jurija v ŠčavniSki dolini o meni celo zbirko nesramnih laži in neumnosti. On piše, kako da vse povsod sramotim «Štajerca» ter da sem imel 20. maja cel govor zoper «Štajerca», v nekem vinogradu v Kočkem vrhu, kjer me je neki poslušalo okrog 50 delavcev. To je grda, celo črna laž! Imenuj mi ti grdi srboritnik ime tistega gospodarja v Kočkem vrhu ali pa v Kraljevcih, kateri bi imel en dan 50 delavcev? Fej, črni nemčurski dopisun «Štajerca»! Sladek si ko mfid, pa lažnjiv kakor satan! Imenuješ se s svojim podpisom «Štajerčev fant». Pa zopet lažeš, ker dobro te poznamo, kot kosmatinca volka v ovčjem oblačilu. Dalje pravi ta dopisun, kako da silno sovražim in preganjam «Štajerca». Do sedaj Se nisem te «giftne krote* nikdar in nikjer preganjal, da bi mogla bežati ali skakati, pač pa sem jo lepo mirno in hitro, ako mi je po sili v roko prišla, zanesel tje, kjer je za njo najpripravnejši prostor. Dragi mi somladeniči slovenski! Tudi Vi tako stcrite s «Štajercem», ako se pritihotapi med naSe poStene, slovenske, katoliške časnike. Mladeniči! Tovariši! Delajmo, skrbimo in trudimo se, da pridobimo vsak vsaj po jednega naročnika za naš najcenejši slovenski list <NaS Dom». Nepozabite pa, kakor je rekel že neki mladenič iz Jarenine: Ptuiskega lažnjivega kljukca v peč, «Slovenskega Gospodarja* na mizo, «Naš Dom» pa v roke I Josip Štelcar, slovenski fant. Iz Žič. Dne 29. m. m. napravili so konjički heilovci izlet v zajčki samostan. Ko so se vračali domov, obnašali so se tako izzivajoCe, da je vsakemu poštenemu človeku presedalo. Pripeljali so se tudi v naSe miroljubne Žiče do g. župana z glasnim kričanjem in vpitjem «Heil und Sieg». Tukaj so zahtevali vina. Ali vrla hčerka g. župana gdč. Trezika jih je odslovila s kratkimi besedami, da za take hajlovce nema-vina. Hoteli so pregovoriti tudi g. župana, da bi ž niimi vred klical heil. Ali g. župan, vrl narodniak, jim je odgovoril, da je in ostane zvest sin matere Slovenije. OdSli so poparjeni naprej do g. Jeriča. Ali tudi tukaj se jim ni veliko bolje godilo. Otroci okinčani z lipovim cvetjem, pozdravljali so jih z glasnimi «Živijo>-klici tako, da so kmalu pobrali svoja šila in kopita, ter odšli domov. Tako je prav! Zatoraj vam pa svetujem, dragi heilovci, da ne pridete več v naše slov. Žiče, kajti: Mi smo Žičani, — Po naših žilah teče kri, — Vse zavoljo domovine! Priprost žički fant. Iz Pristove pri Sv. Emi. (Mila proSnja zborovalcev.) Dabi duhovnike v politiki za vselej v kot potisnili, so naS dobri g. nadučitelj Strmšek s pomočjo tistega študenta, ki se tako nekako piSe, kakor bi za bukvoi čepel, napravili tako društvo, v kojem za duhovnika ni prostora. Nekateri Ponkovčani in Št. Petričani smo šli na limanice. Pa čujte! Ker je «Rodoljub» prehitro označil pravi namen našega druStva, nas ponkovski kmetje po večini ne marajo. Mi smo tedaj na Ponkvi že pogoreli. Pri zborovanju v Šmarji pa smo se popoldne tako obnaSali, da nas mora biti sram, smo tedaj drugokrat pogoreli! Potem smo Sli v Dramlje, pa smo jo skupili; udrihali smo močno po duhovnikih, nato pa se nam je mudilo skozi okno in vrata. NaS siloviti govornik Zabukovšek pa jo je popihal kakor petelin na streho in je za dimnikom iskal zavetje. Smo tedaj spet pogoreli. Spet pa smo mislili, da bomo dobrodoSli vsaj v Pristovi, kamor nas je bil Anzelnov Anzel povabil, pa smo šli v lušno Pristavo. Da bi cela slavnost bila bolj veličastna, smo se pripeljali z okinCanim vozom. Da bi bil učinek sijajnejSi io pa da bi nam narekovali in sestavili prav jedrnate resolucije, vižali so nas atudent Zabukovšek z nekaterimi drugimi gospodi; posebno modro so nas vižali še gospod nadueitelj Strmšek, gospod nadučitelj iz Zibike in še eden — sprejeli pa so nas prav lepo in nam roko stisnili gospod Sentemski učitelj Hinko Šumer. To pa niso kaki Slomškarji, marveč zvesti udje one zveze, ki je o binkoštih po svojem predsedniku Jelencu na Bledu prav ponosno povdarjala: «Šola mora biti cerkve prosta!> Ker se nismo dosti varni Cutili, smo samo nekoliko prikrito po farjih udrihali in ljudi opominjali, da jih nikar več ne poslušajo v politiki. «Štajerca» se nismo nič dotaknili, ker nam ni na poti. Kot pravi vzgled dobrega poslanca smo postavili barona Rokitansky-a, pa bi Se bili Vračkota, a smo se bali, da bomo Sli pod kap. Sicer smo pa trije govorili prav dolgo in čudno lepo. Vse smo storili, da bi jim omehčali srca, a ti šmentani Št. Emičani! ostali so mrzli kot led. Kako dobro, da so nekateri jungovski učitelji in škrici bili z nami, da no vsaj ti-le ploskali. Ti so močno, močno ploskali in odobravali našo modrost — saj je bila to njihova modrost — drugi so nas pa le gledali kakor pritepene cigane. Pa smo si mislili, da bodo sprejeli od Strmšeka in Zabukovšeka sestavljene resolucije, v katerih smo obsodili abstinenčno politiko naših deželnih poslancev in istotako obsojali «Slovenskega Gospodarja*, «NaS Dom» in vse druge konservativne časopise in zahtevali enkrat za vselej, da se duhovniki ne vtikajo v politiko, a spet smo pogoreli. Samo mi, kar se nas je bilo tja pripelialo iz Ponikve in Št. Petra in pa prej imenovani gospodje, bilo nas je blizo deset, smo vzdignili nežne roke; vsi drugi so glasno ugovarjali in godrnjali, da nas je bilo strah. Pa smo le rekli bolj rablo: Soglasno sprejeto. Da bi ne bilo treba našemu študentu na streho za dimnik, smo zborovanje hitro zaključili. Na čudno veliko množico udov, ki se je vpisala, ne moremo biti ponosni, ker jih je samo en par. Pa eno tolažbo smo vzeli s seboj, namreč to, da je papir potrpežljiv, da bomo lahko poročali v «Rodoljub» in «Slov. Narod>, da so nas v Pristovi čudno sijajno sprejeli in močno občudovali našo modrost, modrost Ponkovskega Vrečkota in Št. Peterskega Kregarja — oziroma njunih Sepetalcev! Da, da, to smo dolžni stanovskemu ugledu gospodov StrmSek, Šumer itd. V resnici smo pogoreli, smo ubogi pogorelci. Naj poročamo tako ali tako, srce nam zdaj ne najde pokoja, dokler nam dragi bralec «Slov. Gospodarja» ne naznaniš drugega kraja, kjer nas čaka boljsi sprejem. V Dramlje in Pristavo nikdar več! Fitigott!