1
s 1 f Štajerski
Ptuj, torek, 13. februarja 2024
Letnik LXXVII • št. 12 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,90 EUR
Danes priloga
C¡*UhOA/4olo
Aktualno
Ptuj • (Blišč in) beda Prešernove proslave
O Stran 2
Kmetijstvo
Kidričevo •
V družbi prehrambnih
velikanov tudi
družina Metličar
O Stran 6
Podjetništvo
Podravje •
Podjetniki zadovoljni z delom upokojencev
O Stran 9
Ljudje in dogodki Cirkulane •
»V stiski največ pomeni pomoč ljudi«
O Stran 13
Črna kronika
Markovci • Laguna je greznica Ptuja, Perutnine in Kidričevega
O Stran 40
Podravje • Dvakratni zmagovalci dveh največjih povork: Otyiken Sibirija iz Bukovcev
V Markovcih dve, na Ptuju ena povorka
Srce markovskega fašenka ostaja v Zabovcih. Tako so minulo soboto odločile številne maškare, ki niso upoštevale županove spremembe smeri povorke. Med karnevalskimi skupinami pa je letos tako na Ptuju kot v Markovcih prvo nagrado odnesla skupina Otyiken iz markovske vasi Bukovci. Več na straneh 10 in 11.
Foto: CG
Samo Fakin
»Čakalne vrste v zdravstvu so umetni pojavP^
Gospodarstvo •
Zmanjšanje Fiskerja - na udalui
slovenski delavci
/t
S traktorji protestno skozi Ptuj •
Kmetje tudi v napad na sindikat in zbornico
2 Štajerski
Aktualno
torek • 13. februarja 2024
Ptuj • Okrog 100 kmetov s traktorji protestno skozi mesto
Kmetje v boj za svoje pravice, pa tudi v napad
na sindikat in zbornico
Kmetje, naveličani čakanja s protesti in izpolnitve političnih obljub, so se tudi na Ptuju odpeljali na opozorilno protestno vožnjo. Vodje tokratnega punta, kije potekal brez organizacijske podpore kmetijskih organizacij, uradno ni bilo, je pa bil najbolj gostobeseden Stanislav Klemenčič iz Nove vasi pri Ptuju, kije ostre puščice usmeril tudi v kmečki sindikat in kmetijsko zbornico: »Zbornica in sindikat delujeta le zase, nihče se ne zavzame za nas.«
Sindikat, kmetijska zbornica in druge kmetijske organizacije so se pred dnevi sestali s kmetijsko ministrico Matejo Čalušic in dorekli naslednji datum srečanja, to je 15. februar, ko naj bi ministrica že ponudila rešitve. A vsaj 100 kmetov s Ptujskega in okolice je sklenilo, da tudi oni zajašejo protestni val, ki je preplavil vso Evropo. »Ne moremo več čakati, ker smo besni. Mi že čakamo celo zimo, predolgo. Cela Evropa je na nogah, razen mi, ne
I
vem, kaj čakamo,« je dejal Klemenčič ter dodal, da tako slabo, kot je zadnja leta v kmetijstvu, še ni bilo. Prst krivde za sedanjo situacijo pa je usmeril tudi v kmetijske organizacije. »Ko smo imeli zadrugo pridelovalcev pese, smo morali del dohodka nameniti zadrugi, ki pa je kmetom ob morebitnih naravnih in drugih nesrečah stala ob strani, nam pomagala. Zbornica pa sedaj le vleče denar od nas in nič druge-
Foto: Črtomir Goznik
Med bolj zgovornimi kmeti na protestu je bil Stanislav Klemenčič iz Nove vasi pri Ptuju, ki je tudi predstavil zahteve kmetov. Kmetje nasprotujejo razlastitvam ali namenitvi kmetijskih zemljišč za umeščanje objektov, zadrževalnikov, cest, kolesarskih stez ... Opozarjajo na napake pri točkovanju vrednosti kmetijskih zemljišč, kar da vpliva na izračun katastrskega dohodka. Nasprotujejo prahi, obvodnim pasovom, zahtevajo takojšnje izplačilo subvencij, po vzgledu Francije pa uzakonitev pravice do kmetovanja ter ureditev dostojnega plačila za upokojene kmete.
To je bil le opozorilni protest
Drugi kmetje, ki se z imeni in priimki niso želeli izpostavljati, saj so se bali morebitnih sankcij, pa so dejali, da so se vožnje udeležili, ker so izgubili zaupanje v politike in njihove obljube. »Lani smo protestirali in nam je bilo obljubljeno, da
Kolona okrog 100 traktorjev je v petek dopoldne ohromila promet na Ptuju.
Če imajo vsi pravico protestirati, jo imajo tudi kmetje
Približno 100 traktorjev se je zbralo pred Q-centrom na Ptuju in se odpeljalo preko Puhovega mosta. Nase so opozorili, saj so se kmalu po njihovi vključitvi v promet že nabrale kolone vozil. A kot pravita dva izmed anketiranih pred trgovskim centrom, proteste kljub cestnemu kaosu podpirata.
Igor Jakopič, Cirkulane
»Ne motijo me protesti, ne moti me, če zaradi tega potrebujem več časa za vožnjo, saj so tudi sicer zastoji. Bi pa morali vsi na cesto, ne le kmetje.«
Denis Rebernišek, Žctalc
»Podpiram kmete pri njihovih opozorilnih protestih, zakaj ne. Prav je, da povedo, kaj je narobe. Če imajo vsi pravico protestirati, zakaj je ne bi imeli tudi kmetje.«
bodo našim zahtevam prisluhnili, pa se ni spremenilo nič. Zgolj čakamo in čakamo. Sedaj smo pripravili opozorilni protest; če ne bomo uslišani, pa pripravimo tudi kaj večjega,« je povedal Oto iz okolice
Foto: Črtomir Goznik
Oto iz okolice Slovenske Bistrice je predstavnik mladih kmetov, ki opozarja, da je slovenska kmetijska politika izgubila orientacijo ter dodaja: »Če ne bomo kot mladi nekaj dosegli, bomo na stara leta trpeli.«
Kmetje, nezadovoljni s sindikatom in zbornico, ustanavljajo združenje
Ob petkovem protestu je bilo slišati, da naj bi se ustanavljalo združenje kmetov, ki naj bi bilo neodvisno. Kmetje namreč neodvisnosti sindikata kmetov in zbornice ne verjamejo (več), saj da sta oba sofinancirana iz državnega proračuna.
Slovenske Bistrice.
Z Destrnika pa se je na Ptuj pripeljal poljedelec in živinorejec Borut, ki pravi: »Cela Evropa je v protestih in prav je, da tudi slovenski kmetje pokažemo, da s svojimi zahtevami mislimo resno. Nova kmetijska sezona se bo začela in ne moremo več čakati, tako glede obvezne prahe kot varovalnih pasov ob vodotokih. Za vzpostavitev slednjih nismo prejeli nobene odškodnine, čeprav je to naša zemlja, ki smo jo sami kupili, na koncu pa je ne moremo obdelati, kot bi želeli.«
Mojca Vtič
Foto: ČG
Pisma bralcev
(Blišč in) beda Prešernove proslave na Ptuju
Letošnja proslava ob slovenskem kulturnem prazniku na Ptuju je bila vse prej kot svečan in vesel in dogodek. Lokacija Dominikanskega samostana (romanska cerkvena ladja) deluje s svojo črno prenovo prej kot kak mavzolej za pokojne kot pa slavnostna dvorana za kulturne prireditve.
Podeljena so bila priznanja Zveze kulturnih društev Ptuj in priznanja mestne občine Ptuj - Oljenke, za najvidnejše dosežke s področja kulture v mestu. Osredotočam se na slednja. Mestni uradniki na občini so si zamislili dokaj nenavadno obliko podeljevanja. Utemeljitve
dobitnikov oljenk so reproducirali kar iz piška-vega ozvočenja, kot da si nagrajenci niso zaslužili utemeljitev v živo, z odra. To bi morala opraviti županja, ki je vešča nagovorov in tudi lavreati bi si poleg stiska roke to zaslužili. Gre namreč za večni
problem ozvočenja v tem prostoru, ki so ga letos skušali rešiti z dvema, na odru stoječima zvočnikoma, kar je mimogrede tudi kazilo podobo prizorišča. Problem ozvočevanja tega prostora ni nov. Vsako ozvočenje v tako dolgi in ozki cerkveni ladji je namreč skoraj nemogoče, saj prihaja do poodme-vanja izgovorjene besede in s tem do nerazumljivosti govorčeve misli. To se je pokazalo najbolj pri nagovoru slavnostnega govornika, slikarja Dušana Fišerja, ki je v svojem besedilu nizal tehtne misli v odnosu človek - umetnost. Druga stvar je sama lokacija proslave. Imamo lepo, nekoliko manjše gledališče, ki ima akustiko prostora za govor, kar bi bilo v tem primeru mnogo boljše. Tudi ambient v gledališču je prijetnejši, toplejši. K sreči je prireditev popestrila s svojim živim nastopom dobitnica oljenke Lilijana Klemenčič, ki nam je v zahvalnih
besedah edina vlila nekaj topline in vedrine ter edina prečitala nekaj Prešernovih verzov. Bila pa je gostja, ne organizatorka!
Prenova Dominikanskega samostana je popolnoma zastala. Za časa županovanja dr. Štefana Čelana je bila narejena do treh četrtin. Kaj se je pa od takrat zgodilo? Nič. Sedeži v dvorani so preozki, vrste premalo razmaknjene. Kot bi se peljal z nizkocenovnim prevoznikom v avionu. Manjkajo samo še varnostni pasovi. Naslednji problem te lokacije so garderobe, ki so od vhoda v dvorano oddaljene približno 100 metrov. Za tako priložnost bi morala pri vhodnih vratih v dvorano stati garderobna stojala za plašče in bunde, saj je zima. Na hodnikih okoli samostanskega dvorišča ni niti enega stola, da bi lahko starejši ali invalidni nekoliko posedeli. Skratka; izbira te lokacije za tovrstne
prireditve je neprimerna. Arhitekti so dobro poka-sirali in si med seboj razdelili vse možne nagrade in priznanja za vele dosežek prenove, potem pa nič. Podobno se dogaja s ptujsko tržnico, ki po poseku katalp in prenovi ničemur ne služi.
Še beseda o »kulturnem programu« proslave. Pevka Ditka na tako proslavo ne sodi. Pri njenih izvedbah gre za komercialno in šablonsko nategovanje verzov velikih pesnikov (S. Kosovel, K. De-stovnik, K. Kovič, T. Pavček in F. Lainšček) na isto vižo. Uradnik, ki jo je izbral ni razgledan!
Dokler bodo na mestni občini Ptuj ob vsakokratni menjavi župana in strankarskega načina kadrovanja ravnali tako, da mesto izgublja zgodovinski spomin, svojo identitetoin živost mestnega jedra se nam slabo piše!
Mitja Gobec, meščan
torek • 13. februarja 2024
Aktualno
Štajerski	3
Podravje • Zdravstveno ministrstvo koncesijo namesto Ptuju dodelilo Mariboru in Ormožu
Pacienti zaradi odločitve ministrstva okulistične preglede plačujejo
Junija lani je umrla okulistka Ljuba Neudauer, ki je delala kot koncesionarka. Čeprav imamo na našem območju velike težave s čakalnimi dobami za okulistične preglede, je ministrstvo za zdravje (začasno) njeno koncesijo porazdelilo izven Ptuja, in sicer polovico programa eni izmed mariborskih optik, drugo Zdravstvenemu domu Ormož. Podjetje, ki gaje ustanovila Neudauerjeva, bi sicer (z novim okulistom) želelo delati naprej in prevzeti koncesijo. Vztrajajo, da imajo tudi specialista, ki bi bil pripravljen v ambulantnih prostorih redno delati, a zaradi takšne odločitve ministrstva za zdaj ne morejo. Za paciente je koncesija pomembna predvsem zaradi plačnika storitev.
Potem ko je bilo Ministrstvo za zdravje obveščeno o smrti konce-sionarke Ljube Neudauer, so, kot pravijo, sprožili postopke skladno z Zakonom o zdravstveni dejavnosti. Ta določa, da ministrstvo z odločbo odvzame koncesijo, če kon-cesionar krši določbe ali pogodbe ali preneha opravljati koncesijsko dejavnost (tudi v primeru smrti). Ob prenehanju koncesijske pogodbe, če javni zdravstveni zavod ne more zagotavljati opravljanja koncesijske dejavnosti, do odločitve o novem koncesionarju, določi ministrstvo začasnega prevzemnika koncesije med obstoječimi kon-cesionarji. Največ za dobo enega leta.
Ministrstvo po črki zakonodaje ...
Če drug koncesionar ne more začasno prevzeti koncesije, pa določijo začasnega prevzemnika. „Ministrstvo za zdravje je najprej na območju Območne enote ZZZS Podravje (kamor sodi tudi območje Ptuja) opravilo poizvedbo o možnosti prevzema programa javnih zdravstvenih zavodov. Javil
se je Zdravstveni dom Ormož, ki je prevzel 0,5 programa. Za ostali program (0,5 programa) je ministrstvo opravilo poizvedbo pri kon-cesionarjih, če so pripravljeni začasno prevzeti program. Od vseh obstoječih koncesionarjev na tem območju se je javil zgolj eden, ki je začasno prevzel program, in sicer do decembra 2024," so pojasnili na pristojnem ministrstvu in dodali, da bodo v vmesnem času, torej do konca tega leta, najverjetneje izvedli javni razpis za podelitev koncesije za področje oftalmologije. Vztrajajo, da so postopali tran-sparentno in skladno z določbami zakona, kar naj bi bil tudi razlog, da še niso razpisali koncesije. Ob tem še poudarjajo, da se koncesija podeli na podlagi javnega razpisa in je ni mogoče dodeliti kar neposredno določenemu izvajalcu zdravstvene dejavnosti.
Imajo prostore in izvajalca, pa ne morejo nadaljevati koncesijske dejavnosti ...
Ljuba Neudauer, ki je bila izjemno pomembna, saj je bila ena od
skupaj le dveh oftalmologinj, ki opravljajo preglede na območju Ptuja in Ormoža, je delovala kot koncesionarka. Nekaj mesecev pred smrtjo je želela status zasebnika spremeniti v družbo z omejeno odgovornostjo. Predlog je podala še za časa življenja, a je nato nenadno umrla. Enostavno povedano, če bi njenemu predlogu »pravočasno« ugodili, bi podjetje, v sklopu katerega je želela delati naprej in je predlagala statusno preoblikovanje, lahko nadaljevalo koncesijsko dejavnost tudi po njeni smrti. Tako pa je bila koncesija vezana zgolj nanjo oziroma njeno ime. Statusno preoblikovanje za časa njenega življenja ni bilo zaključeno (zaradi nenadne smrti). S tem pa je prenehala tudi koncesija
Pobuda za začasno koncesijo neodobrena, vložena je tožba
Kmalu po smrti Neudauerjeve je podjetje Optaldus, ki ga je ustanovila, oziroma pravne naslednike, kontaktiral okulist iz Maribora Simon Trpin ter začel delati v njeni ambulanti na Panonski ulici. Toda
s
teiP

Ljuba Neudauer je imela ambulanto, ki je urejena in pripravljena za delo, v njej bi želeli delati še naprej.
ker za to ambulanto koncesija več ne velja, dejavnost lahko izvajajo le samoplačniško.
„Podali smo pobudo za dodelitev začasne koncesije, a nam je niso odobrili. Čeprav je minilo več kot pol leta, gospe Neudauer niso še niti izbrisali iz registra izvajalcev, kaj šele kaj drugega! Koncesijo so razdelili ZD Ormož in Optiki Kameleon iz Maribora. Ambulante na Ptuju so ljudje bili vajeni, pripravljeni smo bili zadeve peljati naprej, a doslej ni bilo posluha. Gospod Trpin bi bil redno pripravljen delati na Ptuju, vse bi bilo enako, če bi nam dodelili koncesijo, le da bi storitve plačevala zavarovalnica,
ne pa pacienti. Mi smo sicer vložili tožbo in želimo, da se ta odločitev ministrstva o razdelitvi koncesije razveljavi, tako da čakamo odločitev," pojasnjujejo v podjetju Op-taldus. Koncesija je bila razdeljena decembra lani, tako naj bi veljalo do konca leta, a zadeva zaradi vložene tožbe še ni pravnomočna.
Ogromne potrebe in čakalne vrste, a le ena okulistka .
„Želimo, da ministrstvo ugotovi, da je potreba po okulističnih pregledih na našem območju velika. Trenutno imamo precej težav. Pa-
cienti težko razumejo, da so prej imeli storitve brezplačno, zdaj pa jih morajo plačati. Ambulanta dela le nekajkrat na mesec, termini so polni," še pojasnijo v podjetju Op-taldus.
Na Ptuju, v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča, trenutno dela ena sama okulistka, Brigita Cvetko, ki pa pokriva tudi ormoški konec. Jasno je, da je naval, posledično pa tudi čakalne dobe, izjemno velik. Po javno dostopnih podatkih na spletni strani se na prvi pregled (razen pregleda vida) čaka več kot leto dni, prvi prosti termin je april 2025.
Dženana Kmetec
Foto: CG
Slovenija • Generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Samo Fakin
»Prepričan sem, da so čakalne vrste v zdravstvu umetni pojav«
»Samoplačniške ambulante lahko delujejo le, če imaš čakalne vrste. Če ne bomo poskrbeli, da bolnišnice vodijo učinkoviti in močni direktorji, bo javni zdravstveni sistem res razpadel. Ne more si dela sam organizirati nekdo, ki ni lastnik bolnišnice,« meni nekdanji minister za zdravje Samo Fakin.
»Prepričan sem, da so čakalne vrste v zdravstvu umetni pojav. Pri 200 milijonih, ki jih je Danijel Bešič Loredan dal v sistem, bi morale pasti na ničlo. V ortopedskih ambulantah čaka 18 tisoč pacientov. Če to delimo s 30, kolikor je ambulant, to pomeni 600 dodatnih pacientov. To sta (v letu dni, op. a.) dve dodatni obravnavi na dan,« meni Samo Fakin, nekdanji minister za zdravstvo v vladi Marjana Šarca in generalni direktor zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS).
V četrti oddaji Studia Necenzurirano je Fakin poudaril, da lahko samoplačniške ambulante delujejo »le, če imaš čakalne vrste«.»Če jih nimaš, ta del zdravniškega dela pade. Po mojih podatkih se nekateri zdravniki prav trudijo, da med rednim delom naredijo čim manj. Če ne bomo nekaj naredili na tem, da bolnišnice vodijo učinkoviti in močni direktorji, bo javni zdravstveni sistem res razpadel. Ne more si dela sam organizirati nekdo, ki ni lastnik bolnišnice,« meni Fakin.
»Zdravnikov ni premalo«
»Fides je odgovoren, ker je stavko napovedal in začel,« je na vprašanje, kdo je najbolj odgovoren za zdravniško stavko, odgovorila Irena Ilešič Čujovič, predsednica
Sindikata zdravstva in socialnega varstva, ki ima 17.000 članov. »Treba se je pogajati in dogovoriti. Če gledamo malce širše, je treba upoštevati širši vidik, da se o novem plačnem sistemu v javnem sektorju pogovarjamo že več kot
Foto: Jaka Zorman
leto dni, da smo vsi ostali zaposleni v zdravstvu že nervozni, da se želimo čim prej dogovoriti in da mora biti dogovor skupen,« je poudarila.
Pri tem sogovornica ne deli stališča Fidesa, da je »mogoče izstopiti iz enotnega plačnega sistema in da je mogoče za eno plačno skupino narediti vzporedni sistem, kar je že nekaj let Fidesova želja«.
»Zdravnikov ni premalo. V zadnjih 22 letih jih je v sistemu 80 odstotkov več, sester pa 30 odstotkov več. Produktivnost pa se zmanjšuje. Po domače, manj se naredi na zdravnika, ker se nihče ne ukvarja z organizacijo dela v bolnišnicah,« ocenjuje Fakin. Kot ključno napako vidi, da »delo v bolnišnicah usmerjajo zdravniki, ne minister za zdravje, ki bi moral predpisati normo, znotraj bolnišnic pa direktorji«. »Če je direktor preveč natančen, ni dolgo na položaju, ker je škodljiv. Bolnišnice prikrito vodijo zdravniki. Če bi jih vodil menedžment, čakalnih dob ne bi bilo,« je dodal Fakin.
Ur
M
Zgrešen interventni zakon
Interventni zakon ni rešil rekordno dolgih čakalnih dob v zdravstvu; celo obratno: le še spodbudil je selitev najbolj donosnih storitev v zasebne klinike, kjer delajo tudi zdravniki iz javnih bolnišnic. Javne izvajalce je pri dodatnem financiranju izenačil s koncesionarji, pri čemer prvim ni omogočil dodatnega nagrajevanja zaposlenih. Zdravniki iz javnega zdravstva so hitro ugotovili, da se jim dodatno delo bolj izplača opravljati pri zasebnih koncesionarjih.
-oto: P. Lavre
4 Štajerski
Podravje
torek • 13. februarja 2024
Lenart • Na Jurovski cesti gradnja še sedmega stanovanjskega bloka
Večina stanovanj prodana v tednu dni
V podjetju Gradnje Lenart te dni pripravljajo gradbišče, na katerem bodo zgradili 37 novih stanovanj.
Na Jurovski cesti, zahodno od zdravstvenega doma, so delavci že zavarovali gradbišče, postavili varnostno ograjo, zdaj pa urejajo dovozne poti in delajo izkop za garažo. Vsak čas bodo postavili žerjav in začeli betonirati prvo ploščo. Do poletja računajo, da bo objekt pod streho, sledila bodo notranja dela, stanovanja pa naj bi bila dokončana prihodnjo pomlad.
Nadstandardni leseni dupleksi
»Stanovanja bodo večinoma enosobna in dvosobna, v četrtem nadstropju bodo dupleksi, torej stanovanja v dveh etažah. Ta bodo večja, štiriinpolsobna. Ker se zmeraj trudimo, da bi novim objektom, ki jih gradimo, dali nekaj novega, drugačnega, boljšega, bo tudi ta blok nekoliko drugačen. Še bolj smo se povezali z lokalnimi obrtniki, med njimi s podjetjem Preklade, ki bo dobavilo montažne betonske elemente, podpisali pa smo tudi pogodbo o sodelovanju z Marlesom. Dupleksi bodo namreč nadstandardni in v leseni izvedbi z okni vred, kar bo izziv tako za nas kot za Marles,« pravi Blaž Bračko iz podjetja Gradnje Lenart.
Šestim stanovanjskim blokom na Jurovski cesti se bo v letu dni pridružil še sedmi s 37 stanovanji in dvojno podzemno garažo.
Kot rečeno bo pod objektom tudi podzemna garaža, a ne zgolj pod njim, saj se bo proti jugu podvojila, s čimer bodo zagotovili 97 parkirnih mest. V prvi meri bodo na voljo bodočim lastnikom stanovanj, nato pa tudi vsem drugim, ki sedaj nimajo dovolj prostora za parkiranje. Neposredno ob novem objektu bodo uredili še 20 do 30 dodatnih parkirnih mest na prostem.
Je bila cena prenizka?
»Ker se je nepremičninski trg začel ohlajati, nas je bilo kar malce strah te zadnje gradnje, saj nismo vedeli, kakšno bo zanimanje za stanovanja. A smo si oddahnili, kajti samo v tednu dni smo prodali 80 odstotkov stanovanj oziroma zanje sklenili predpogodbe, kar je prav neverjetno,« pripoveduje direktor Marjan Bračko. »Cene nis-
mo postavljati po kvadratnem metru, ampak po stanovanju; manjša so po kvadratnem metru dražja, večja cenejša, manjšim pripada eno, večjim pa dve garažni mesti. V povprečju se tako cena po kvadratnem metru giblje med 1.800 in 1.930 evri. Glede na takšen naval smo ceno verjetno nastavili prenizko, a smo zadovoljni.«
Sedmi stanovanjski blok, tudi prvih šest so gradili v Gradnjah Le-
Po začetnem zapletu glede pokritja stroškov nepredvidenih del gradnja nadzidka zdravstvenega doma poteka s polno paro.
Gradbišča »hišnega« gradbinca
Lenarški »hišni« gradbinec, kot mnogi imenujejo podjetje Gradnje Lenart, ima v neposredni bližini gradbišča za nov stanovanjski blok na Jurovski cesti še dve veliki gradbišči. Na prvem nastaja sedem bivalnih enot SVZ Hrastovec, gradnja je že v sklepni fazi, drugo pa poteka v zahodnem delu zdravstvenega doma. Tega naj bi za skoraj dva milijona evrov nadzidali in s tem pridobili dodatnih 550 kvadratnih metrov uporabne površine; v pritličje se bo razširila urgenca, v nadstropju pa bo prostor za splošne in specialistične ambulante. A seje nato zaiskrilo med vodstvom podjetja in lenarške občine, lani marca začeta dela pa je gradbinec protestno ustavil. Razlog spora so bila nepredvidena dela oziroma njihovo plačilo, saj je vsaka stran trdila, da gre za strošek druge. Slednjič so dosegli sporazum in gradbišče je znova oživelo, dela tečejo s polno paro in se niso ustavila niti med zadnjim sneženjem.
nart, bo tako na Jurovski cesti kot v vsem Lenartu za zdaj tudi zadnji, dodaja Bračko. Trenutno veljaven občinski prostorski načrt namreč ne omogoča več tovrstne gradnje, čeprav stanovanj v Lenartu glede
na povpraševanje očitno še zdaleč ni dovolj. Bodo pa med Cmureško in Partizansko cesto postavili sedem hiš; računajo, da bi začeli graditi še to jesen.
Senka Dreu
Foto: SD
Foto: SD
Podravje • Lumar uresničuje zastavljene Zelene zaveze 2025
Več kot 90 odstotkov električne energije iz lastnih virov
Družinsko podjetje Lumar je kot prvi slovenski proizvajalec lesenih montažnih objektov leta 2018 sprejel trajnostno poslovno strategijo, v okviru katere dosega ravnovesje med svojimi okoljskimi, socialnimi in gospodarskimi dejavnostmi.
Prva certificirana aktivna hiša v Sloveniji
»Prepričani smo, da je to najboljši način za dosego trajnostne prihodnosti na dolgi rok,« je povedala vodja razvoja in trajnosti Nataša Teraž Krois. Ob sprejetju trajnostne poslovne strategije so v Lumarju zastavili svoje okoljske cilje oz. zaveze, s katerimi želijo do leta 2025 postati ogljično nevtralno podjetje. »Gre za zaveze, ki so zelo pomembne tudi našim kupcem, ki trajnost jemljejo kot svoj način življenja. Že leta 2021 smo namestili na našo proizvodno halo in poslovni objekt sončni elektrarni, ki nam zagotavljata več kot 90 % električne energije za naše delovanje. Prihranki izpustov CO: zaradi lastne proizvodnje električne energije znašajo okoli 80 ton na leto, da bi absorbirali enako količino CO:,
bi potrebovali okoli 1.600 dreves,« pove Nataša Teraž Krois. Nadaljnje prihranke CO2 so v podjetju dosegli tudi s celovito prenovo poslovne stavbe in popolno elektrifikacijo delovnega voznega parka.
S sprejeto trajnostno poslovno strategijo so v podjetju dali še več poudarka strateški nabavi materialov in surovin. Tako ima vse večjo težo tudi transport, saj predstavlja eno večjih obremenitev okolja. Les kot ključni gradbeni element hiš dobavitelji dostavijo iz radija 200 km.
Certifikati in priznanji
Posledica uspešnega razvoja in delovanja so tudi številni certifikati in nagrade za tehnološke rešitve
in trajnostno poslovanje podjetja; 2x certifikat Green Star, nagrada Horus za družbeno odgovorno delovanje, 3x Znak kakovosti v graditeljstvu - ZRMK, ETA - Evropsko tehnično soglasje, certifikat Austria Gütezeichen, ki potrjujejo kakovost in odličnost na področju razvoja in trajnostne lesene montažne gradnje.
Podjetje je v fazi priprave druge trajnostne in krožne poslovne strategije, kjer bodo definirali nadaljnje korake in cilje na poti svojega trajnostnega delovanja. Ti bodo usmerjeni na optimizacijo procesov v podjetju in razvoj produktov in rešitev, ki skozi celoten življenjski cikel minimalno vplivajo na okolje.
B. Kralj
Ptuj • Samo selitev eksponatov bo stala okrog 70.000 evrov
Draga selitev predmetov iz ptujske Zitnice
Približno 60.000 evrov je doslej stala selitev eksponatov iz ptujske Žitnice v prostore podjetja Talum in dvorca Štatenberg. Skupni strošek bo predvidoma narasel še za okrog deset tisočakov. Gre za zahteven projekt, ki so ga morali izvesti, saj je treba objekt izprazniti, da lahko nadaljujejo aktivnosti, povezane z urejanjem arheološkega depoja na grajskem kompleksu.
Kljub nekaterim špekulacijam o morebitni prerazporeditvi državnih sredstev (zaradi poplav) se postopki, potrebni za začetek del v Žitnici, na srečo nadaljujejo. Prejšnji teden so predstavniki ministrstva za kulturo, Zavoda za varstvo kulturne dediščine RS in Pokrajinskega muzeja Ptuj-Or-mož z izbranim projektantom opravili sestanek za uvedbo v delo. Projektant bo skrbel za pripravo potrebne dokumentacije. Javni razpis za izbiro projektanta je Ministrstvo objavilo pred približno dvema mesecema. „Delo projektanta bo obsegalo vse aktivnosti, vezane na pridobivanje dokumentacije, od idejne zasnove pa vse do pridobitve gradbenega dovoljenja. Še vedno smo v okvirih terminskega plana, po načrtih naj bi projekt zaključili do leta 2026," je aktivnosti pojasnil Aleksander Lorenčič, direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož. Pojasnil je še, da je bila sama selitev materiala iz Žitnice izjemno zahtevna, doslej je stala okrog 60.000 evrov, velik del, približno 45.000 evrov, je zagotovilo pristojno ministr-
Aleksander Lorenčič, direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož, pravi, da gre za izjemno zahtevno selitev, nekateri predmeti so namreč veliki tudi dva metra in več ter težki tono.
stvo, preostanek muzej iz lastnih sredstev. Celoten strošek naj bi se gibal okrog 70.000 evrov.
„V objektu, ki je ogromen in meri okrog 4.000 kvadratnih metrov, so bili najrazličnejši predmeti. Naša naloga je bila, da jih preselimo na nove lokacije. Dogovorili smo se s podjetjem Talum in družbo Štatenberg, ki je v lasti podjetja Impol. Vse,
kar se tiče selitev v Talum, smo zaključili. Preostanek pohištva pa bomo kmalu, ko bo vreme to dopuščalo, selili še v dvorec," pove Lorenčič. Večino bodo postavili v tamkajšnjo Žitnico, nekaj kosov pa ambientalno v samem dvorcu. Prav selitev je bila za muzej največji zalogaj v tej prvi fazi, ki pa se uspešno bliža h koncu.
Dženana Kmetec
Foto: BK
Foto: ČG
torek • 13. februarja 2024
Gospodarstvo
Štajerski	5
Gradec, Podravje • Zmanjšanje naročil Fiskerja zamajalo Magnino stabilnost
Vzdušje slabo, vladata negotovost in strah
Konec lanskega leta je odjeknila novica, da ima graški proizvajalec avtomobilov Magna Steyr poslovne težave. Da so vse prej kot nedolžne, je bilo jasno, ko so namesto napovedanega povečanja proizvodnje in prehoda z dvoizmenskega na triizmensko delo, vpeljali le enoizmensko proizvodnjo.
Avstrija se sicer sooča z upadom gospodarske rasti, a razloge za Magnine težave je treba iskati zlasti v zapletenem partnerskem odnosu z ameriško družbo Fisker, s katero je graški gigant oktobra 2020 podpisal pogodbo o proizvodnji električnega križanca Fisker Ocean. Po takratnih načrtih naj bi letno izdelali 50.000 teh vozil, tako v Gradcu kot v Hočah. A hoška zgodba se je, kot je znano, zaključila, še preden se je sploh dobro začela, vrata nove tovarne, za katero je dala denar tudi slovenska država, pa so po štirih turbulentnih letih dokončno zaprli v začetku lanskega leta.
Na udaru tudi slovenski delavci
Družbo Fisker, neposredno kon-kurentko Tesli, sicer redno pretresajo vzponi in padci, ustanovitelj Henrik Fisker je že tudi bankrotiral, a ameriško tržišče električnih avtomobilov nasploh trenutno ni v razcvetu, čeprav analitiki ocenjujejo, da Fiskerju vsaj glede financ v primerjavi z drugimi še tako dobro kaže. Kljub temu pa ima velike težave pri zamujanju z razvojem vozil, njihovi proizvodnji in dobavi, zato je graški Magni krepko zmanjšal naročila. In to s predvidenih 42.000 za leto 2023 na le 10.000 avtomobilov, zaradi
česar je moralo vodstvo krepko reorganizirati delovni proces, kar naj bi prizadelo kar 450 proizvodnih delavcev, med katerimi je tudi veliko Slovencev, ki delajo v graški tovarni.
Koliko delavcev so zaradi prehoda na enoizmensko delo odpustili, kolikim so skrajšali delovni čas ali jim začasno prekinili pogodbe, ni znano, saj se je vodstvo zavilo v molk. Govorili smo z enim od zaposlenih, ki je doma iz okolice Lenarta.
Bodo še odpuščali?
»Nihče nam nič ne pove, zato med nami kroži cel kup informacij, ki jih vseh ni mogoče preveriti, saj nam uradno nihče ničesar ne pove. Vemo pa, da so kar nekaj ljudi prerazporedili po drugih oddelkih, na primer v proizvodnji Jaguarja ali Mercedesa, nekateri so na čakanju ali gredo v minus ure. Vzdušje je seveda temu primerno slabo, vladata negotovost in strah, saj ne vemo, kaj nas čaka. Bo proizvodnja sploh
še kdaj normalno stekla, bomo kdaj prešli na tri izmene, kot je bilo načrtovano, ali pa je že zdaj tisti čas, ko je najbolj pametno, da si začnemo iskati druge službe. Letos se zaključuje tudi projekt Jaguar, kolikor mi je znano, pa novih projektov za letos oziroma za drugo leto ni, zato se bojim, da bo brez dela ostalo veliko ljudi,« je zaskrbljen naš sogovornik, ki pravi, da v Gradcu čaka množica Fiskerjevih oceanov, ki jih tovarna noče odposlati naročniku, kerjihta še ni plačal.
Foto: V. Jaušovec
Težave tudi v radgonskem Varu
Razmere v Magni močno vplivajo tudi na vse tiste, ki so kakorkoli povezani z njenim poslovanjem oziroma so del njene proizvodne verige. Tako je na primer v radgonskem Varu, kjer izdelujejo razne komponente za avtomobilsko industrijo, Magna pa velja za enega od njihovih najpomembnejših kupcev. Kot nam je povedal eden od zaposlenih, se tudi tam zaradi manj naročil soočajo z občutnim zmanjšanjem proizvodnje. »Samo v zadnjem mesecu je vodstvo število delavcev z 80 zmanjšalo na 70, torej za deset; nekatere so komaj zaposlili za določen čas in že kmalu zatem odslovili, nekaj se jih je predčasno upokojilo. Dve liniji, ki sta bili prej 150-odstotno zasedeni in smo ju zagnali tudi ob koncih tedna, delo pa so za nas opravljali še kooperanti, sta zdaj zasedeni le še 50-75-odstotno. Lani smo za 200.000 evrov kupili varilnega robota, a zdaj že nekaj časa stoji. Naročila nam prestavljajo iz meseca v mesec, situacija ni lahka.«
Foto: Magna Steyr
Ameriška družba Fisker je graški Magni naročilo SUV vozil Ocean s prvotnih 42.000 znižala na 10.000 in s tem ogrozila številna delovna mesta.
Poleg tega je znano, da so zaradi nestabilnih razmer na trgu električnih avtomobilov Magni zmanjšali naročila tudi pri Jaguarju in BMW/ Toyoti, medtem ko za zdaj proizvodnja vozil Mercedes-G ostaja v nespremenjenih količinah V Magni so sicer pred kratkim
napovedali, da bodo proizvajali dva modela nove ameriške znamke električnih vozil Scout, ki nastajata pod okriljem skupine Volkswagen. Razvoj naj bi bil že v polnem teku, vozili pa naj bi bili pripravljeni za proizvodnjo konec leta 2026.
Senka Dreu
Spodnje Podravje • Od 18 milijonov za ptujsko-ormoško območje le 790.000 evrov
Spodnjemu Podravju manj kot večini ostalih
Čeprav je država sprva ptujski območni službi Zavoda za zaposlovanje letos namenila bistveno manj sredstev kot mnogim drugim, so kvoto nekoliko povišali. Glede na prvotno dodeljen znesek bi namreč lahko financirali le tretjino vseh prejetih ponudb, dve tretjini zavodov pa bi ostalo brez javnih delavcev.
Marsikje javni delavci predstavljajo pomembno (in poceni) delovno silo, saj te zaposlitve sofinancira državna blagajna. V začetku tega leta je za OS Ptuj, ki
Razdelitev sredstev za leto 2024 po območnih službah
Celje	2.688.697 €
Koper	1.203.678 €
Kranj	608.672 €
Ljubljana	2.904.867 €
Maribor	2.242.411 €
Murska Sobota	2.782.364 €
Nova Gorica	541.927 €
Novo mesto	1.365.399 €
Ptuj	790.341 €
Sevnica	917.345 €
Trbovlje	784.007 €
Velenje	1.337.163 €
SKUPAJ	18.166.877 €
Kakšne so plače za javna dela
Plača udeležencev javnih del je določena v deležu od minimalne plače po ravneh strokovne usposobljenosti za delo, ki ga opravljajo v programu javnega dela. Tako znaša najnižja plača 1.003 evre, nato pa se dvigne do največ 1.504 evre (bruto I.). Regres za prehrano med delom znaša 6,9 evra dnevno.
Vir: Zavod za zaposlovanje RS
Manj denarja od ptujske območne službe so prejele le Trbovlje, Kranj in Nova Gorica.
pokriva tudi ormoško območje, kazalo zelo slabo. „Sprva je bilo v letu 2024 za izbor programov javnih del na Območni službi Ptuj namenjenih manj sredstev, ki so zadostovala le za sprejem le tretjine prejetih ponudb. Z dodatnim denarjem in kasnejšo prerazporeditvijo sredstev med območnimi službami pa se je dodeljena kvota sredstev za ptujsko-ormoško območje povišala na 790.341 evrov. To je omogočilo sprejem skoraj vseh ponudb, ki so izpolnjevale pogoje za sprejem," pravi Tomaž Žirovnik, direktor ZRSZ OS Ptuj in dodaja, da je neodobrena ostala le ena (zadnje poslana) vloga. Za
več kot polovico delovnih mest je izvajalcem že uspelo najti ustrezne kandidate, za druge še potekajo napotovanja in izbori. Nekatera dela so sezonskega značaja in jih bodo začeli izvajati v marcu in aprilu. Skupaj so v roku prejeli 46 ponudb, od tega je bilo sprejetih 42 za skupaj 76 delovnih mest v programih javnih del.
Največ delavcev v oba domova upokojencev
Med vsemi prijavljenimi na ptujskem območju je največ delavcev preko javnih del uspelo zagotoviti Domu upokojencev za družabni-
Delavci, ki opravljajo javna dela, za marsikoga pomenijo pomembno delovno silo.
štvo in spremljanje, in sicer osem oseb. Ormoški Center za starejše pa jih bo zaposloval kar devet. Kot vsako leto je tudi letos med tistimi, ki so si zagotovili precej velik dodaten kader s pomočjo javnih del, Center za socialno delo Spodnje Podravje, ki jih ima šest, enega manj pa ptujska bolnišnica. V Psihiatrični bolnišnici Ormož bodo pomagali trije.
Med občinami so bile naju-
spešnejše Markovci, Majšperk in Zavrč, ki imajo vsaka po tri dodatne zaposlitve na račun javnih del. Na MO Ptuj jih letos ne bo, bodo pa razporejeni po osnovnih šolah, Breg, Olge Meglič, Mladika, Ljudski vrt, dr. Ljudevita Pivka, od okoliških pa na OŠ Destrnik-Trnovska vas, Videm, Sveti Tomaž in Velika Nedelja. Skoraj vse občine bodo javna dela namenile za informiranje oziroma enoletne zaposlitve
informatorjev.
Namen zaposlitev je različen od izvajalca do izvajalca. Javna dela na našem območju pa so v veliki meri namenjena programom dru-žabništvo in spremljanje, pomoč nevladnim organizacijam, socialno vključevanje posebej ranljivih skupin, informiranje, pomoč v muzeju, pomoč pri učenju, varstvo okolja ...
Dženana Kmetec
6 Štajerski
Kmetijstvo
torek • 13. februarja 2024
Podravje • Projekt popisa košarice propadel
Četrt milijona evrov za cenovno iluzijo
Trgovci si lahko po letu dni neusmiljenega boja v bitki za najcenejšo košarico živil vendarle oddahnejo. Kmetijsko ministrstvo je zamrznilo spremljanje cen pri trgovcih, ki so v želji po zmagi iskali najcenejše izdelke, večino iz uvoza, z negativnimi maržami pa še dodatno (kratkoročno in v omejenih količinah) nižali cene izdelkov. In kakšen je izplen četrt milijona evrov vrednega projekta? Povprečno so se cene hrane in pijače zvišale za 4,6 %, cena je zmagala nad poreklom, potrošniki pa se (razen redkih srečnežev) piščan-čjega mesa za vsega en evro niso najedli.
Sredi leta 2022 je premier Robert Golob kot orožje zoper draginjo hrane pri trgovcih napovedal nadzor nad cenami s popisom cen izbranih izdelkov v košarici živil. Kmetijsko ministrstvo je nato izvedlo razpis in zbralo podjetje, ki je zanje opravljalo fizični in spletni popis izbranih artiklov. »Za izvajanje fizičnega popisa je bilo namenjenih 133.966 evrov (brez DDV), za spletni popis cen in vzdrževanje spletne strani pa 101.137 evrov (brez DDV). Skupen strošek projekta spremljanja cen je 235.103 evre (brez DDV). Poraba javnih sredstev za izvedbo navedenega projekta je bila smotrna in gospodarna,« so ocenili na ministrstvu. Ob tem so še sredi decembra letos napovedali, da bodo projekt popisovanja nadaljevali tudi v letu 2024, saj da so dosegli cilj - to je pripravljenost trgovcev zagotoviti nabor 15 izdelkov po nizkih cenah. Po vsega enem mesecu so odločitev spremenili. Razlog naj bi bila ugotovitev, da trgovci niso zagotavljali zadostnih količin najcenejših popisanih izdelkov v vseh svojih trgovinah od enega do drugega popisa.
Najcenejša košarica -spodbuda za uvoz cenene robe
Ne le, da so bile akcijske cene v veljavi le za čas popisa in v omejenih količinah in so tako izkrivile realno cenovno sliko prehrambnih artiklov, še več - vladna gonja zoper inflacijo in čim nižje cene je še bolj spodbudila uvoz. »V primeru vladne košarice se je med trgovci vnel boj za naziv najcenejšega, pri čemer poreklo in kakovost hrane nista bila več pomembna. Ker domače kalkulacije drastičnega znižanja cen ne prenesejo, so bili trgovci primorani ozreti se po dobaviteljih zunaj slovenskih meja, ki svoje tržne viške ponujajo po dumpinških cenah,« so zapisali v Gospodarskem interesnem združenju mesne industrije. Dodali so, da so se te cene, ki ne krijejo stroškov proizvodnje, najbolj očitno odražale prav pri mesu, pri čemer pa se zavedeni potrošniki niso niti zavedali, da kupujejo (sicer poceni) uvoženo meso slabše kakovosti, pridelano in predelano po standardih, ki so
v slovenskem prostoru nedopustni. Ministrstvo oz. vlada je torej z nasilno intervencijo posegla v cene za dosego kratkotrajnega učinka, dejanske cene pa oblikuje konkurenca ter ostali stroški, odgovarjajo v Tušu. »V preteklih dveh letih so se cene povišale zaradi bistveno višjih stroškov, s katerimi smo se soočali vsi členi v prehranski verigi. Najbolj so se povišali stroški energentov, predvsem električne energije. Bistveno višji so bili tudi drugi stroški, vse od stroškov materiala in storitev kot tudi stroškov dela.
V večini primerov gre za trajno povišanje stroškov, zato tudi ni pričakovati večjih sprememb v cenah.« V Hoferju pa pravijo, da z neprestano optimizacijo vseh svojih procesov in dovršenim logističnim sistemom znižujejo stroške, ustvarjajo prihranke in imajo zato zelo nizke marže, s čimer lahko kupcem zagotavljajo izdelke po 'hofer ceni' - ne glede na to, ali se izvaja vladni popis osnovnih izdelkov ali ne. Tudi iz Lidla poudarjajo, da je njihova zaveza biti najugodnejši trgovec ne glede na popisovanje. »Kot že vseskozi poudarjamo, se dinamiki gle-
de cen na trgu sproti prilagajamo, naše marže pa so glede na učinkovite dobavne verige in poslovne procese konkurenčne.«
Ministrstvo naj raje ne dela nič ...
Toda na ministrstvu niso pripravljeni vreči puške v koruzo v boju s cenami na trgovskih policah. Kmetijska ministrica Mateja Čalu-šič je napovedala iskanje kompro-
misov med dobavitelji in trgovci glede marž. Na kmetijskem ministrstvu menijo, da jim je s projektom košarice uspelo dokazati, da trgovci lahko zagotavljajo določen nabor izdelkov po nižjih cenah, za prihodnje pa da je ključen dogovor o zagotovitvi zadostne količine izbranih osnovnih živil po teh nižjih cenah, ki bi jih dosegli z nižjimi maržami ali popolno odpovedjo marž.
Predsednik Sindikata kmetov
Slovenije Anton Medved se ob tem sprašuje, kateri trgovec se bo pripravljen odpovedati delu zaslužka oz. na katerem področju bo nato ta izpad dohodkov nadomestil. »Ponovno bomo na slabšem kmetje, pridelovalci, saj bodo trgovci iskali dohodke drugje, če ne bodo mogli uveljavljati marž. Gre za nepremišljeno potezo in manj škode bi bilo, če ministrstvo preprosto ne bi delalo nič na tem področju.«
Mojca Vtič
Podravje • Testenine iz črne soje postale še najbolj inovativno živilo
V družbi prehrambnih velikanov tudi Kmečka pekarna družine Metličar
Testenine iz črne soje pekarne družine Metličar iz Zgornjih Jablan so se lani znašle v soju medijskih luči in pozornostijavno-sti zaradi sodelovanja v projektu Štartaj Slovenija, letošnji naslov za najbolj inovativno živilo leta 2024 v kategoriji Inštituta za nutricionistko pa je potrdil še njihovo kakovost, edinstvenost.
Naziv jih je zelo presenetil, priznava Janja Metličar, predvsem zaradi konkurence in na drugi strani majhnosti njihove pekarne. »Ostali prejemniki priznanj so v večini velika prehrambna podjetja s svojimi razvojnimi oddelki, nato pa smo mi - družinska pekarna, ki je prva naredila testenine iz stročnic, in to iz ohranitvene sorte črne soje.«
Inštitut za nutricionistiko je nedavno razglasil najbolj inovativna živila leta 2024, ki so bila na tržišče uvedena v zadnjem letu. Osnovna cilja projekta sta ozaveščati potrošnike, da bi lažje prepoznali nova oz. izboljšana živila. Letos so nagrade prejeli linija pijač Dana Mineral brez sladkorja in sladil, Sparov jesenski kruh, linija EGO jogurtov v lončku iz Ljubljanskih mlekarn, kefir Krepki suhec z dodanimi beljakovinami Mlekarne Krepko, burek s čičerikino kremo iz Pekarne Pečjak in Graske, ETA Kamnik za enolončnico s čičeriko, lečin tatar - zelenjavni namaz Argeta iz Atlantic Droga Kolinska, prosena kaša z jabolki iz Mercator IP ter Kmečka pekarna (Janja Metličar, s. p.) za linijo testenin iz črne soje Poljka. V kategoriji testenin se je za naziv inovativnega živila po-
tegovalo 12 izdelkov, komisija pa je izbrala testenine Kmečke pekarne. Zakaj? »Sušene testenine Polj-ka so narejene iz črne soje in pše-ničnega durum zdroba. Na voljo pa je tudi različica jajčnih testenin. Črna soja je ohranjevalna sorta, tradicionalno gojena na Dravskem polju že več kot 100 let. Gre za vi-sokobeljakovinsko stročnico, zato tudi testenine iz črne soje odlikuje višja vsebnost beljakovin v primer-
javi z običajnimi testeninami. Trajnost izdelkov se odraža v lokalni pridelavi črne soje ter vključevanju stročnic v živilo,« se glasi pojasnilo komisije.
Naziv inovativnega živila je torej dodatna potrditev, da so Metličar-jeve punce izumile ali dognale izreden izdelek. »Me smo vedele, da je izdelek dober, vendar prva prava potrditev je bila odločitev trgovske verige Spar, da linijo izdelkov
Poljka vključi na trgovske police, nagrada za inovativnost pa temelji tudi na kemijski analizi izdelka, kar je resnično dodatna potrditev kakovosti našega izdelka,« je dejala Janja. Pozornosti, prepoznavnosti sledi tudi povpraševanje. »Stranke imamo seveda iz vse Slovenije in za zdaj nam še uspe zadostiti vsem naročilom. Tudi črne soje imamo dovolj, predvsem zaradi zalog iz preteklih let.« Ob tem pa Metličar-
Nagrada za inovativnost v skupini testenin
Linija testenin iz črne soje Poljka Kmečka pekarna. Janja Metličar s.(t.
Sušene testenine Poljka so narejene iz črne soje in pšeničnega durum zdroba. Na voljo pa je tudi različica jajčnih testenin. Črna soja je ohranjevalna sorta, tradicionalno gojena na Dravskem polju že ved kot 100 let. Gre za visoko-beljakovinsko stročnico, zato tudi testenine iz črne soje odlikuje višja vsebnost beljakovin v primerjavi z običajnim testeninami. Trajnost izdelkov se odraža v lokalni pridelavi črne soje ter vključevanju stročnic v živilo.
Foto: osebni arhiv
Foto: osebni arhiv
jevi že snujejo nove izdelke iz soje. »Smo v pripravi slanega prigrizka iz črne soje, porajajo se tudi ideje o izdelavi namazov, vendar to področje zahteva drugo tehnologijo. Ne bom pa rekla ne,« je zaupala Janja. Črna soja je tako postala
številka ena na kmetiji Metličar, testenine iz črne soje pa osrednji produkt Kmečke pekarne. Ostale pekovske in druge izdelke iz žit še pripravljajo, vendar le po naročilu in v večini za javne zavode.
Mojca Vtič
torek • 13. februarja 2024
Podravje
Štajerski	7
Ptuj, Podravje • Kamra za marsikoga odskočna deska do boljšega življenja
Zimo nekateri preživijo tudi na ptujskih ulicah
Umetnost preživetja na ulicah je pozimi odvisna od iznajdljivosti brezdomcev, možnosti, kijih v posameznem mestu imajo, pa tudi njihovega dojemanja sveta. V zavetišču Kamra ugotavljajo, da so nekateri tako navajeni živeti na ulicah, dajih težko prepričajo, da vsaj začasno sprejmejo pomoč in se nastanijo v začasnem toplem in varnem domu. Dva brezdomca na Ptuju sta sprejela to obliko pomoči in sta začasno v Kamri. Skupaj je tam trenutno šest stanovalcev.	M
Kamra za mnoge pomeni odskočno desko do boljšega življenja.
Renata Štopfer in Gregor Hrnčič
Koliko brezdomcev je na Ptuju?
O številkah brezdomcev je težko govoriti, v društvu Ars vitae namreč ugotavljajo, daje veliko prikritega brezdomstva. „Tipičnih klošarjev je na Ptuju precej malo, ocenjujem, da okrog pet," pravi vodja Kamre. Od tega sta dva trenutno nastanjena pri njih. V društvu Ars vitae jima skušajo pomagati, da bi si čim prej uredila življenje in jima ne bi bilo treba več pod most.
Foto: CG
Foto: CG
Zavetišče Kamra na Zadružnem trgu je svoja vrata odprlo leta 2017. Ob ustanovitvi je sicer bil koncept delovanja zastavljen drugače kot danes. Potrebam uporabnikov, pa tudi zmožnostim in financam so sčasoma prilagodili tudi način in obliko dela. Mestna občina Ptuj je ob ustanovitvi zavetišča k sodelovanju povabila društvo Ars vitae, ki Kamro že ves čas upravlja. „V osnovi je bilo zamišljeno kot zavetišče odprtega tipa, da bi ljudje lahko kadarkoli prišli, pokritost delavcev je bila 24-urna. Potem pa smo videli, da to v našem okolju ni tako pereč problem. Ljudje potrebujejo dlje časa trajajoče namestitve, zato smo šli v namestitveno podporo. Zdaj je samo en zaposlen, prostor smo preuredili, prej je bila ena soba, zdaj smo pregradili v tri, kar pomeni več zasebnosti in manj konfliktno okolje, saj imajo vsaj nekaj intime. Uporabniki so veliko bolj samostojni," pojasni Renata Štopfer, predsednica društva Ars vitae.
Ugotavlja, da mnogi, ki so nastanjeni v Kamri, tam ne pristanejo po svoji krivdi, pač pa jih spremlja smola v življenju. Skušajo jim pomagati izplavati iz težke situacije. „Smo zadnja mreža pred totalnim padcem človeka, mnogi bi bili na
ulici, če nas ne bi bilo. Zato je Kamra res hvalevredna, ker pomagamo tistim na robu družbe, da ne zdrsnejo še globlje. Marsikomu smo pomagali, da je prišel do stanovanja, zaposlitve, zdravljenja odvisnosti," pojasni Štopferjeva.
Nekateri potrebujejo nekajdnevno pomoč, drugi potrebujejo nastanitev leto ali celo dve
Uporabnikom pomagajo na raznih segmentih. Z njimi izdelajo načrt, kako naprej. V Kamri so lahko do najdlje dve leti, večina jih zato, da si uredijo pogoje za samostojno bivanje, potrebuje približno leto dni. Nekateri pridejo prespat le nekaj dni. Srečujejo se tudi s takimi, ki imajo prepovedi približevanja, pa nimajo kam.
Ključni cilj je samostojnost uporabnikov, pomagati jim, jih naučiti odgovornosti. Pravila v Kamri so stroga, hišni red je treba spoštovati, sicer jih izključijo. „Od tega ne odstopamo, se je tudi zgodilo, da smo koga izselili zaradi nasilja, odvisnosti so po navadi najbolj problematične, ker imajo ljudje zoženo zavest. Ne znajo trezno razmišljati. Ko je škoda narejena, pa se stvari ne da popraviti. Nimamo tolerance do nikakršne oblike nasilja," še doda Štopferjeva.
Dva trenutna uporabnika sta večino svojega življenja preživela na ulici ...
Trenutno je v Kamri pet uporabnikov, štirje moški in ena ženska. Med njimi sta dva brezdomca, ki sta večino svojega življenja preživela na ulici. A zima tudi najpogum-nejše in najvztrajnejše prepriča, da vendarle sprejmejo pomoč. Pred kratkim sta se odločila, da prideta v Kamro. „Z vsemi delamo individualno, skupaj rešujemo stiske, socialne probleme. Treba je imeti veliko empatije, potrpežljivosti in drugih socialnih veščin. Imamo tudi gospoda, ki se zaradi prepovedi približevanja ne more vrniti v svoje primarno okolje. Vsak uporabnik ima svojo zgodbo," pojasni Gregor Hrnčič.
Lani so imeli sedem uporabnikov, ki so jim pomagali do stanovanja in zdaj živijo na svojem. Kamra je pomembna prelomnica, saj veliko ljudem pomagajo na novo pot življenja. Imajo pa tudi
primere, ko se k njim posamezniki vračajo večkrat. Lani je pri njih redno prenočevalo 13 uporabnikov. Prebivalec, ki je bil v Kamri najdlje, je tam stanoval leto in pol. „Vedno se borimo zanje, pa tudi njim svetujemo, naj se znajdejo, poiščejo pravo odskočno desko in si zagotovijo svetlo prihodnost. Nekateri si ne želijo priznati problemov, mi jih predstavimo na bolj strokoven način," so izkušnje Hrnčiča. Brezdomci in drugi uporabniki Kamre se udeležujejo raznih programov društva Ars vitae, že tam opravijo veliko dela, da jih sploh prepričajo, da spoznajo, da imajo težave, pa tudi, da je ta oblika nastanitve lahko dobra začasna rešitev. Nikakor pa ni mišljena kot (dolgo)trajna.
Hrnčič še pojasni, da delajo tudi na preventivi, en segment njihove pomoči je namenjen uporabnikom, ki bi lahko zdrsnili z družbenega roba: „Delamo z njimi, da preprečimo morebitne negativne posledice in jim pomagamo, da nekega dne ne pristanejo v Kamri."
Dženana Kmetec
Foto: CG
Prav vsak uporabnik ima svojo zgodbo, niti ena ni lahka.
Ptuj • Območno združenje borcev za vrednote NOB Ptuj
V spomin padlim kulturnikom
Na Prešernov dan so člani Združenja borcev za vrednote NOB Ptuj položili venec pri spomeniku talcem ob obzidju Parka spominov Ptuj, ki so jih nacisti ustrelili 8. februarja leta 1945, na dan, ko je na osvobojenem ozemlju Slovenski narodno-osvobodilni svet razglasil Prešernov dan za kulturni praznik. Ob spominski plošči v avli Mestnega gledališča Ptuj pa so se s kratkim kulturnim programom poklonili vsem padlim kulturnikom.
To spominsko ploščo so leta 1948 odkrili v spomin na deset članov gledališkega ansambla, igralcev in tehnikov, ki so imeli zadnjo predstavo dva dni pred nemškim napadom, 6. aprila leta 1941, in ki so med drugo svetovno vojno dali svoja življenja. Ker se je med obnovo gledališča izgubila, so 8. februarja leta 2022 s pomočjo MO Ptuj odkrili njeno repliko. Gre za skupino, ki je pomembno zaznamovala gledališki razvoj na Ptuju. Avantgardno gledališče Ptuj je bilo v tistem času eno
od jeder upora in narodne zavesti. V gledališkem zaodrju je delovala tudi ilegalna tiskarna.
„Osmi februar je tudi poseben dan, ko obiščemo spominska obeležja na Ptujskem. Od decembra do 5. maja je na našem območju padlo, bilo ustreljenih, ubitih izjemno veliko ljudi. Na Štajerskem je bilo največ žrtev na začetku vojne. Že 10. aprila 1941 so izgnali veliko Slovencev, jih zaprli, mobilizirali. Tudi ob koncu vojne je bilo žrtev na našem območju veliko. Neverjetno, koliko
ljudi so nacisti ubili s pomočjo izdajalcev. Samo na spomenikih, ki nas spominjajo na leto 1945, je čez 200 imen. Kot predsednici Združenja borcev za vrednote NOB Ptuj se mi zdi pomembno, da obudimo spomin na te dogodke, opomnimo ljudi, da v tem času divjajo strašne vojne, usode ljudi so podobne, samo, da so te vojne veliko hujše in strašnejše. V vsaki vojni je veliko civilnih žrtev. Ne zavedamo se, koliko žensk, mater, otrok je ob teh herojih tudi dalo svoja življenja, ker
Foto: Črtomir Goznik
Poklonili so se talcem, ki so jih 8. februarja leta 1945 ustrelili nacisti (na fotografiji) in vsem padlim kulturnikom na Ptujskem.
so jih izgnali, pobili, poslali v taborišča. Na to smo dolžni opominjati, kajti način bojevanja in upora na
Štajerskem je bil v primerjavi z drugimi deli našega ozemlja, povsem drugačen, ker so vse zavedne Slo-
vence že na začetku vojne uničili," je spomnila Branka Bezeljak.
MG
8 Štajerski
Podravje
torek • 13. februarja 2Q24
Cirkulane • Pred odprtjem gradu Borl
Iščejo vodnike po gradu
V Cirkulanah se že pospešeno pripravljajo na odprtje gradu Borl. To naj bi se zgodilo predvidoma še pred letošnjimi poletnimi počitnicami.
iiin^
l !jt% ! !_k
Foto: EK
Za vodenje po gradu Borl bo treba usposobiti vodnike.
V naslednjih tednih bo občina čim hitreje zagnala delovanje Javnega zavoda Belana. Med drugim pa je treba zagotoviti tudi zadostno število vodnikov po gradu Borl.
Usposabljanje za turistično vodenje po gradu Borl in razstavi zDRAVO bo konec februarja in v začetku marca. Program v soorga-nizaciji izvajajo Društvo za oživitev gradu Borl, Zavod RS za varstvo narave (OE Maribor), Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož, Javni zavod Belana Cirkulane, Občina Cirkulane in PRJ Halo, podeželsko razvojno jedro. Izobraževanje zajema tri vsebinske sklope: predavanja, vodene oglede, terensko delo ter preizkus znanja. Slednji vključuje izdelavo seminarske naloge, teoretični preizkus in interpretativni nastop oz. praktični preizkus vodenja po gradu Borl. Na cirkulanski občini so pojasnili, da bodo udeleženci pridobili potrdilo o strokovni usposobljenosti in naziv lokalni turistični vodnik ter s tem možnost vpisa v register lokalnih turističnih vodnikov na območju občin Maj-šperk, Žetale, Podlehnik, Cirkulane, Zavrč, Gorišnica in Videm. Prijave so možne še do srede, 21. februarja, kotizacija pa znaša 25 evrov.
EK
Slov. gorice • Gradnje kolesarske steze v Radehovi
Do konca poletja enosmerni
promet
Po večkratnem prestavljanju gradnje kolesarskega odseka Lenart-Radehova-Sveta Trojica, skozi katerega vodi regio-nalka Lenart-Ptuj, so stroji te dni vendarle zabrneli.
Foto: SD
Čeprav napovedi niso bile najbolj optimistične, je država vendarle začela gradnjo manjkajočega povezovalnega kolesarskega odseka skozi Radehovo, kjer promet poteka izmenično enosmerno.
Na Direkciji za infrastrukturo (DRSI) so namreč sprva napovedali, da bodo gradnjo tega za zveznost slovenjegoriških kolesarskih povezav pomembnega odseka začeli že lani aprila, je nato prihajalo do zamikov, na slovesnosti ob odprtju 60 kilometrov povezav po Slovenskih goricah, ki je potekala lani oktobra v Lenartu, pa napovedi še vedno niso bile nič kaj optimistične.
Takrat je namreč Tomaž Willenpart, vodja sektorja za investicije v ceste pri DRSI, povedal, da so morali zaradi lanskih poplav prestaviti prenekateri projekt, ki ni prioriteten. Sile so usmerili v sanacijo škode, nove gradnje kolesark pa postavili na stranski tir. Že pred tem je, spomnimo, tudi resorna ministrica Alenka Bratušek izjavila, da denarja za številne in napovedane infrastrukturne projekte v državnem proračunu ni.
Pa vendar so nato nekoliko presenetili, objavili razpis za izvajalca in izbrali Komunalo Slovenske gorice. Dela na slaba dva milijona evrov vrednem projektu naj bi se sicer začela že jeseni, a so se dejansko šele pred dnevi. Delavci trenutno izvajajo uvodna dela in potrebne izkope, promet pa bo do zaključka gradnje, ki je predvidena za konec avgusta, potekal izmenično enosmerno in je na vsaki strani urejen s semaforjem. Državna kolesarska pot na trasi T3 bo Lenart povezala z že obstoječo kolesarko, ki vodi proti centru Svete Trojice.
SD
Ptuj • 16. mednarodna likovna nagrada ex-tempore Ptuj Karneval
Likovni zapis pustne tradicije
V Galeriji Magistrat in Mali galeriji mesta Ptuj so 10. februarja ob razglasitvi letošnjih nagrajencev mednarodne likovne nagrade ex-tempore Ptuj Karneval 2024 odprli razstavi letošnjih finalistov. Udeleženci so ustvarjali na temo pustnega dogajanja in v prosti temi.
Mednarodna strokovna žirija je izmed prispelih del 161 avtorjev iz Slovenije, Hrvaške in Italije, izbrala 108 del. Dodali so še dela z ex-tempora na prostem, ki je potekal na dan otvoritvene povorke 64. Kurentovanja, tako da je v obeh galerijah do 23. februarja na ogled skupaj 116 del. Razstavi spremlja obsežen katalog letošnje nagrade, v kateri so predstavljena dela vseh letošnjih udeležencev. Le-ta je po številu udeležencev prekosila vse dosedanje, avtorji pa so presenetili s kakovostnimi in raznovrstnimi motivi ter s svojimi deli ustvarili pomemben likovni zapis ptujske pustne tradicije. »Zaradi tolikšnega števila umetnikov in kakovostnih del smo povečali razstavne prostore. Pri tem pa smo se morali zelo potruditi, da smo v obeh galerijah lahko na ogled postavili dela vseh letošnjih finalistov. Splet pa se je pokazal za pravi način sprejemanja prijav in oddaj del," je povedal umetniški vodja ex-tempora Jernej Forbici, ki je skupaj s podžupanom MO Ptuj Boštjanom Šerugo in direktorico JZ Ptuj Tanjo Srečkovič Bolšec tudi podelil letošnja priznanja in nagrade.
Posebno priznanje strokovne žirije so prejeli: Filip Srebre, Aleksander Fenos, Gregor Samastur, Ivan Konec, Marija Kiralj Globev-nik, Blaženka Rocco, Igor Dacin-ger, Nina Tomšič Polegek, Robert Kosmač, Sandra Žumer in Jasmina Nedanovski.
Nagrado hotela Mitra in posebno priznanje strokovne žirije je prejela Milena Roštohar. Nagrado
Foto: Črtomir Goznik
Prejemniki nagrad mednarodne nagrade ex-tempore Ptuj Karneval 2024. Doslej se je zanje potegovalo že skoraj 1500 likovnikov iz Slovenije, Italije, Avstrije, Nemčije, Romunije, Hrvaške in od drugod.
Foto: Črtomir Goznik
Marjan Marksl iz Zgornje Kungote je prejel grand prix MO Ptuj za res izvirnega kurenta, ki gaje izdelal iz recikliranega materiala in petih različnih vrst kovin. Za kožuh pa je uporabil 80 dotrajanih svečk. „ Delam v živo, brez skic. Sem svobodni umetnik, v umetnost sem se podal pred 25 leti, ko sem se upokojil, ker sem prepričan, da mora vsak človek za seboj nekaj pustiti. Ustvarjam za svojo dušo, veselje. Razstavljam v Sloveniji, Avstriji, moji izdelki so nekaj novega, ker ustvarjam iz recikliranega materiala," je povedal letošnji prejemnik najvišje nagrade 16. mednarodne likovne nagrade ex-tempore Ptuj Karneval.
festivala Art Stays in Galerije FO. VI v obliki samostojne razstave s katalogom je prejela Duša Jesih. Nagrado Galerije Luna v obliki samostojne razstave s katalogom je prejel Boštjan Plesničar. Nagrado za najizvirnejšega kurenta v višini 150 evrov je prejel Jan Tapiwa Chapo. Odkupni nagradi MO Ptuj v višini 500 evrov sta prejela Iva Starac in Renato Arnejčič. Grand prix MO Ptuj v višini 1.100 evrov pa je prejel Marjan Marksl za res izvirnega kurenta.
Strokovna žirija je izbrala tudi najboljša otroška dela in podelila posebna priznanja in vrednostne bone. Največjo likovno prireditev v pustnem času na Ptuju so organizirali KUD Art Stays, skupaj z MO Ptuj in Javnim zavodom Ptuj ter drugimi sponzorji.
MG
Ptuj • Investicija, ki seje veselijo predvsem mladi športniki
Urejanje skate parka v Ljudskem vrtu v zaključni fazi
Ureditev skate parka v Ljudskem vrtu je bila predlagana v sklopu projektov participativnega proračuna, kar pomeni, da so si zanjo prizadevali občani. Občina se je odločila projekt nadgraditi, za kar so s pomočjo državnih sredstev zagotovili skoraj 120 tisočakov.
Uporabniki novi skate park v tem delu mesta nestrpno pričakujejo. Čeprav so varnostne ograje še postavljene, dela pa niso popolnoma zaključena, marsikdo že uporablja ta del parka. »Projekt ureditve skate parka v Ljudskem vrtu je v zaključni fazi. Potekajo še nekatera dela na objektu, ki
jih izvajalec zaradi nizkih temperatur ni mogel izvesti. Dokončno bodo uredili in zatravili brežine, ob sprehajalni poti pa bodo namestili varovalno ograjo. Načrtujemo, da bodo dela izvedena čimprej, kakor hitro bodo to dopuščale vremenske razmere,« pravijo na ptujski občini. Skupna vrednost investi-
cije ureditve skate parka znaša 118.800 evrov, izvajalec je podjetje Aliansa ASE, d. o. o. Gradbena dela na terenu so začeli lani, urejanje zajema območje površine 617 m2. Spodoben park bo namenjen za rolkanje, BMX-kolesarjenje prostega sloga, rolanje in vožnjo s skiroji. »Želimo, da skate park postane
prostor druženja za različne ciljne skupine, uporabnikom pa zagotoviti sodobne in varne površine za omenjene urbane športe, ki bodo dostopne vsem. Lastna sredstva smo zagotovili v proračunu, delno pa bo investicijo sofinanciralo Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport,« dodajajo na Mestni občini Ptuj. V zaključni fazi projekta načrtujejo še ureditev razsvetljave. Območje parka Ljudski vrt je bilo v zadnjih letih deležno precej investicij, uredili so sam ribnik in območje okrog njega, pa košarkarsko igrišče in zdaj še skate park.
Da so investicije v športno infrastrukturo še kako upravičene, dokazujejo pravzaprav vsa polna ptujska igrišča. Tudi pump track steza na Zadružnem trgu, ki je bila urejena pred več leti, je priljubljeno zbirališče rolkarjev in kolesarjev, ki bodo zdaj imeli še en poligon več za rekreacijo.
Dženana Kmetec
Foto: CG
Območje parka Ljudski vrt dobiva popolnoma novo podobo.
torek • 13. februarja 2024
Podravje
Štajerski	9
Podravje, Slovenija • Podjetniki zadovoljni s pomočjo upokojencev
Kadrovske vrzeli krpajo tudi z upokojenci
Vedno več delodajalcev kadrovski primanjkljaj krpa z zaposlovanjem upokojencev. Kot pravijo, se nanje lahko zanesejo, da bodo delo opravili dobro in vestno. Po drugi strani je sicer slišati kritike, da mladim jemljejo delo, a izkušnje delodajalcev govorijo tudi o tem, da mladi za vsako delo ne želijo prijeti. Nekateri so pri pogojih dela in plačilu zanj zelo izbirčni. Sicer pa so upokojenci redno zaposlenim bolj kot ne pomoč pri delu, pri delovnih urah in dohodku pa tudi omejeni.
Pri nizkih pokojninah, ki jih prejema nemalo slovenskih upokojencev, pride vsak dodaten evro še kako prav. Večina upokojencev se za delo odloči zaradi dodatnega zaslužka - ali s pokojnino težko shajajo skozi vsakodnevne stroške ali si želijo nekaj denarja privarčevati ali pa tudi kaj vrednejšega kupiti, se morda odpraviti na počitnice ... Nekateri se zaposlijo, da aktivno preživljajo čas in se izognejo osamljenosti, še posebej, če živijo sami. Ponovna aktivacija „zaposlitve" je za upokojence koristna z dveh vidikov: so aktivni in ob tem še nekaj zaslužijo.
Na Ptuju v McDonald'su dela pet upokojencev
Dva večja zaposlovalca na Slovenskem, Petrol in McDonald's, sta s pomočjo upokojencev zelo zadovoljna. V podjetju Alpe Panon, ki v Sloveniji upravlja restavracije s hitro prehrano McDonald's, dela 45 upokojencev, od tega pet na Ptuju. „Zanimanje upokojencev za delo pri nas je izredno veliko, vendar žal zaradi zakonskih urnih omejitev ne moremo sprejeti vseh. Pri planih dela moramo paziti, da ne presežemo predpisanih ur," so povedali v družbi Alpe Panon, ki v Sloveniji zaposluje 1.500 sodelavcev. Dodali so, da z veseljem sodelujejo s sodelavci, ki so upokojenci. „Imajo vrsto izkušenj, so gosto-
Nekateri upokojenci se za delo odločijo, da ohranijo socialni stik, ob tem pa še nekaj zaslužijo.
ljubni, uglajeni, hitro se približajo gostom. Zaradi tega jih načrtno postavimo na delovne položaje v jedilnici, kjer se lahko vključijo v družbeno življenje, saj imajo stike tako z gosti kot zaposlenimi. Naša primarna želja je vključitev upokojencev v delovni proces, kjer lahko s svojimi bogatimi življenjskimi izkušnjami veliko pripomorejo k boljšemu vzdušju oziroma počutju sodelavcev in gostov."
Upokojence zaposlujejo od 2016
Pri McDonald'su priznavajo, da je lahko integracija med sodelavci različnih generacij kar izziv.
„Gre za generacijski razkorak. Mlade in starejše sodelavce lahko vodijo različne vrednote, prepričanja, način razmišljanja in delovanja, tudi različna komunikacija. Razlike so tudi v digitalni pisme-
Upokojenci lahko delajo 720 ur na leto in zaslužijo dobrih 10 tisočakov
Lani je bil za upokojence določeni najvišji znesek, ki so ga lahko zaslužili z občasnim delom, dobrih 10.000 evrov. Letna meja je bila 720 ur. Trikrat letno smejo na mesec oddelati po 90 ur, sicer pa je mesečni limit 60 ur. V navedenih primerih delo upokojenca ne vpliva na pokojnino (ta se v celoti ohrani). Ob dodatnem zaslužku se lahko spremeni dohodninska obveznost, kar pa se za vsakega rezidenta izračunava individualno.
nosti. „Kljub temu sodelovanje različnih generacij pri delu lahko prinese številne koristi, kot so izmenjava znanj in izkušenj, boljše razumevanje medgeneracijskih razlik in krepitve medsebojnega spoštovanja ter izboljšanje produktivnosti in zadovoljstva pri delu. Ko sta enkrat začetni stik in pogovor vzpostavljena in se sodelavci naučijo poslušati drug drugega, zadeva precej dobro steče in
prinese vsem veliko koristnega. S programom zaposlovanja upokojencev smo začeli leta 2016, saj smo želeli v našo ekipo prinesti raznolikost. Projekta smo se lotili z namenom dolgoročnega vključevanja starejših v delovno okolje. Prav tako si nismo postavljali finančnih okvirjev in omejitev, saj starejše zaposlene enačimo z drugimi našimi zaposlenimi. Na podlagi večletnih izkušenj ugotavljamo, da so upokojenci vnesli v naš proces dela veliko pozitivnega. Naučili so nas drugačnega pogleda na gostoljubje, umirjenosti in racionalnosti. Sodelavcem neprestano pomagajo z nasveti in dobrimi praksami ter seveda tudi obratno, mlajši zaposleni starejšim pomagajo z nasveti, ko se le-ti srečujejo s tehnologijo, ki jim ni poznana. Opažamo, da se zaposleni vse bolj pogosto obračajo k upokojencem po nasvet ali samo klepet. Naši upokojenci se v kolektivu počutijo dobro, uživajo tudi na naših srečanjih in dogodkih, kot so pikniki, novoletne zabave, praznovanje svetovnega dneva krompirčka ...
Vedno jih vključujemo tudi v programe, ki jih organiziramo za zaposlene - za dvig zadovoljstva na delovnem mestu."
V Petrolu najpogosteje sodelujejo z nekdanjimi zaposlenimi
Zadovoljni s pomočjo upokojencev so tudi pri Petrolu, največjem prodajalcu z gorivi. Trenutno pri njih dela med 10 in 15 upokojencev, kar je sicer glede na skupno število vseh zaposlenih sodelavcev v Sloveniji (3.255) malo. Vendar vsake roke pri delu štejejo, zato tudi delo upokojencev nekaj velja. V Petrolu v glavnem kot upokojence zaposlujejo svoje nekdanje redno zaposlene sodelavce, največ na delovnih mestih prodajalcev. „Omogočimo jim, da ostanejo delovno aktivni, hkrati izkoristimo njihove pretekle delovne izkušnje in poznavanje procesov dela. Z upokojenci sklenemo pogodbo o opravljanju začasnega ali občasnega dela."
Mojca Zemljarič
Foto: A. Kriz
Podravje • Kako uspešni so kandidati pri vozniških izpitih
Na vzhodu bistveno boljši rezultat kot na Obali
Vodja regijske izpostave Agencije za varnost prometa (AVP) Janez Meznarič je na seji ptujskega Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (SPVCP) predstavil statistične podatke o lanskih opravljenih vozniških izpitih. Na ravni Slovenije so vozniki uspešno opravili nekaj čez 53.000 vozniških izpitov.
Seveda ni praktičnega dela izpita brez teoretičnega. Obojih skupaj - teoretičnih in praktičnih - so tako kandidati v lanskem letu opravili 106.000, največ v Ljubljani, okoli 20.000. Drugo po vrsti je območje severovzhoda države (Maribor, Murska Sobota, Ptuj) z okoli 20.000 opravljenimi izpiti v lanskem letu. Sledijo celjska regija, Dolenjska in Primorska. Na severovzhodu države so kandidati pri opravljanju vozniških izpitov precej uspešnejši (60 %) od kandidatov na primorskem koncu (38 %).
Na Ptuju lani opravili 2.129 vozniških
izpitov
„Na območju 5 (severovzhod) kandidati teoretični in praktični del izpitov opravljajo v Mariboru, Ptuju in Murski Soboti, v vseh treh mestih so tudi vadbeni poligoni za začetek usposabljanj. V Ormožu in Slovenski Bistrici izvajamo samo
teoretični del izpitov, na praktičnega morajo kandidati v katero od prej navedenih mest. Na celotnem območju deluje 38 šol vožnje, na Ptuju jih je sedem. Učiteljev vožnje, predavateljev in drugih zaposlenih v avtošolah je skupno 123. V Mariboru so kandidati lani opravili 5.096 vozniških izpitov, na Ptuju 2.129 in v Murski Soboti 1.785. Uspešnost na vseh treh lokacijah je podobna, 53-odstotna na teoretičnem in 60-odstotna na praktičnem delu. Največ izpitov so kandidati opravili za kategorijo B (7.400), za A 400 in C 370, opažamo tudi porast zanimanja za (pod)katego-rije A," je povedal Janez Meznarič. Poudaril je, da je zelo pozitivno, da imajo v vseh treh mestnih občinah v regiji (Maribor, Ptuj, Murska Sobota) poligone vožnje, kjer se lahko kandidati začnejo učiti. Uspešnost usposabljanj pripisuje tudi temu, da se začnejo kandidati učiti vožnjo izven mestnih središč, kjer je manj gneče v prometu.
L5 SOU VOŽNJE
Vodja ptujskega SPVCP Franc Kozel je delo območne enote, ki jo vodi Meznarič, zelo pohvalil. Dodal je, da takšna ocena prihaja tudi z vrha AVP. „Zasluge za dobro delo gredo vodstvu in tudi sodelavcem," je poudaril Kozel.
Povratnikov -prekrškarjev vedno manj
Člana SPVCP Janeza Rožmarina je zanimalo, koliko je med vozniki, ki so pridobili vozniško dovoljenje, tako imenovanih povratnikov, se pravi tistih, ki so vozniško dovoljenje izgubili in ga ponovno opravljali. Meznarič je odgovoril, da vsako leto manj. „Ker je to nastal velik strošek in ker so še druge možnosti. Med drugim prošnja za odlog prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, svetovanje pri zdravniku, edukacijske in psihoso-cialne delavnice. Menimo, da upad ponovnega opravljanja vozniških
Vodja regijske izpostave AVP za območje severovzhodne Slovenije Janez Meznarič je članom ptujskega SPVCP poročal o statistiki opravljenih vozniških izpitov v lanskem letu.
izpitov kaže na to, da vozniki situacijo vzamejo resno. Lani in predlani smo imeli delavnice v Mariboru
in Murski Soboti 4-krat tedensko, zdaj so dvakrat. Število kazenskih točk je moč zmanjšati tudi z urami
varne vožnje. Opažamo, da vozniki slednje kar prakticirajo."
MZ
Foto: CG
10 Štajerski
V središču
torek • 13. februarja 2024
Cirkulane • Povorka ostaja tradicionalna in pristna
V fašenski povorki 900 veselih maškar
Fašenk v Cirkulanahje prav nekaj posebnega, že zato, ker med obiskovalci in nastopajočimi ni nobenih ograj, svoj čar pa ima tudi pristno haloško okolje. Trasa je kratka, le nekaj sto metrov, vesele maškare se namreč sprehodijo samo skozi center kraja.
Nagrajene skupine
Zmagovalna skupina Haloški šejki. Na povorki v Cirkulanah so se predstavili tudi etnografski liki, eden izmed njih so tudi haloški
Na letošnjem, že 29. Fašenku, je sodelovalo približno 900 nastopajočih, od tega 350 otrok iz vrtca in osnovne šole Cirkulane-Zavrč. Celotno dogajanje se je zaključilo v dobrih dveh urah. V povorki so poleg etnografskih skupin sodelovale tudi karnevalske, prišli so tudi člani Pihalne godbe Markovci in gostje iz Cestice, skupaj jih je bilo 28. Organizatorji, TD Cirkulane, so letos še posebej zadovoljni, saj so k sodelovanju pritegnili več krajanov kot prejšnja leta. Vaščani Mej so se prelevili v haloške šejke, Pristavčani pa so navdušili s haloškimi čobani. Povorki so se pridružili tudi krajani naselja Gruškovec, ki so prikazali, kako izgleda hiralnica za starostnike. Najbolj glasna skupina, pa tudi izjemno zabavna, so bili Cirkulančani s svojimi Tomosi.
V Cirkulanah so prvo mesto med vsemi nastopajočimi skupinami osvojili domačini, Haloški šejki (300 evrov), drugo Zobki iz Zg. Leskovca (250 evrov), tretje Pravljični plesalci iz TED Sodinci (200 evrov) in četrto Šterntalčani Kud Vetrnice iz Kidričevega (150 evrov).
Posebej so nagradili še domače skupine, kjer so seveda spet slavili Haloški šejki (300 evrov), drugi je bila skupina Hiralnica Gruškovec (200 evrov) in tretji Tomos klub Cirkulane (150 evrov).
»Letos smo našteli okoli 800 gledalcev, kar je zelo dober obisk. Nikakor si ne želimo masovnega fašenka, za naš kraj je okoli 1.000 nastopajočih čisto dovolj. Tako število tudi organizacijsko še obvladujemo,« je povedal Zvonko
Bratušek, predsednik TD Cirkulane. V nagradnem skladu so imeli letos 2.000 evrov in praktične nagrade v enaki vrednosti. Pri tem jih je finančno podprla tudi Občina Cirkulane.
Estera Korošec
Majšperk • 23. pustna povorka
Maškare so protestirale
Povorko v Majšperkuje zaznamovala spremenjena in močno skrajšana trasa, kije maškare vodila le okoli šok. Bolj in manj zadovoljni, sicer manj številčni obiskovalci v primerjavi s prejšnjimi leti, pa so imeli kaj videti.
t. •• ..••■ >	; t? -: • .
k.	«a... . ... .

Pogrebni sprevod majšperške pustne povorke
Foto: Mojca Vtič
Od vrtčevskih otrok, ki so se odeli v sadne junake, do osnovnošolcev, ki so se resnično potrudili s kostumi, do ostalih skupin, ki so fašenk uporabile tudi za malce kritike. Še pred uradnim začetkom se je po novi trasi sprehodil pogrebni sprevod, ki je objokoval in Tišino zaigral fašenku in povorki, kot so ju poznali nekoč. Nato pa se je začelo - 23. pustno povorko so odprli domači koran-ti iz društva Dioniz, nato pa še koranti s Pobrežja in Lancove vasi. Vrtčevski otroci so bili sadni junaki, osnovnošolci so se
prelevili v smrkce, Robine Hoode, Sne-guljčico in sedem palčkov, iz filmskega platna je prikorakal tudi Kekec in vsa druščina, vključno z ujetim Brincljem, prišle so tudi miške iz Pekarne Miš Maš, pa kralji ter izjemni Butalci ... Svojo pustno inovativnost, igrivost in tudi kritičnost pa so pokazala društva. KUD Majšperk je organiziral protest. »Gremo na štrajk! Proti čemu? Proti vsemu!« so dejali. Protestirali so za več igrač, opozarjali, da brez kmeta ni hrane, zavzeli so se proti spanju v vrtcu, za gorice brez rumenice ter se-
veda za fašenk z Brega do Majšperka. ŠD Preša je z živimi prometnimi znaki, zebro in divjim voznikom, opozorilo na nujnost izgradnje obljubljenega pločnika ob državni cesti, ŠKD Sestrže, kjer so predlani vzpostavili sobo pobega, pa so letos uprizorili pobeg in iskanje zapornikov iz sestrškega Alcatraza. Društvo invalidov Majšperk in Kidričevo so bili Pohodniki na Sestrško jezero, pravljico Pekarna Miš Maš pa so oživili še Stoperčani. Pridne miške in kuhar so spekli odlične miške.
Mojca Vtič
Markovci • Na 31. Fašenku precej zmešnjave,vendar brez incidentov
Na Fašenku dve povorki
Srce markovskega Fašenka ostaja v Zabovcih. Tako so minulo soboto odločile številne maškare, ki niso upoštevale županove spremembe smeri povorke. V ljudeh je tako močno zakoreninjena 30-letna tradicija Fašenka, daje zanje sprejemljiv začetek povorke izključno v Zabovcih. Tam so letos začele svoj obhod skoraj vse etnografske skupine, tudi od drugod.
V uradnem delu so sodelovali otroci iz domačega vrtca in osnovne šole, Godba na pihala Markovci, ptujski princ, nekaj karnevalskih skupin in dornavski cigani.
»Uradna« povorka brez korantov, picekov, rus, kopjašev ...
Kopjaši, pokači, orači, vile, piceki, ruse, kurenti in koranti ter vsi drugi etnografski liki se niso vključili v uradno povorko, ampak so se spontano, brez vodstva, formirali v povorko v Zabovcih. Nato so začeli počasi prihajati med ljudi, na domača dvorišča, kjer so jih vaščani sprejeli z odprtimi rokami, jim ponujali pijačo in dobrote. Prav vsak se je razveselil njihovega obiska
in pozitivnega sporočila, ki so ga prinašali s seboj. Fašenski duh se je počasi prebujal tako med domačimi ljudmi kot med obiskovalci od blizu in daleč.
Na drugi strani trase, le nekaj metrov od občinske zgradbe, se je oblikovala precej okrnjena uradna povorka, v kateri so prevladovale karnevalske skupine. Na čelu so bili 19. princ ptujskega karnevala Marko Šamperl, Pihalna godba Markovci in takoj za njimi okoli 300 otrok iz vrtca in osnovne šole, ki so se skupaj z učiteljicami in vzgojiteljicami prelevili v pisane meduze. Sodelujoče je pozdravil tudi župan Milan Gabro-vec in jim zaželel prijetno popoldne. Tam je bil med drugim direktni prenos povorke preko lokalne televizije SIP TV in predstavitev skupin.
j»
Začetek uradne povorke v Markovcih pri občinski stavbi, kjer je maškare pozdravil tudi župan Milan Gabrovec.
Ptuj • Karnevalska povorka 2024 kljub slabi napovedi vendarle uspešn
Dvojna zmaga v roke sk
Vremenska napoved za nedeljo ni bila najobetavnejša, zaradi česar so organizatorji spremenili in skrajšali traso karnevalske povorke ter na čelo postavili kurente, ki so svoje poslanstvo - letos sicer odganjanje dežja in ne zime - vsaj za čas izvedbe povorke odlično opravili. Zmaga je letos šla v roke skupine mladih iz Bukovcev.
Kratko, a pestro 64. Kurentovanje se z današnjim dnem zaključuje. S pokopom pusta se bomo za leto dni poslovili od najbolj norčavega časa v letu. V zadnjih desetih dneh smo bili na Ptuju priča številnim odlično obiskanim pustnim dogodkom. Organizatorji, Zavod za mlade, šport in turizem v sodelovanju z Mestno občino Ptuj in podjetjem Javne službe Ptuj, so sicer morali nekoliko prilagoditi dogajanje vre-
menskim razmeram, a je na koncu osrednji dogodek, karnevalska povorka, vendarle bil uspešen. V vseh letih se povorka ni izvedla le dvakrat, celo v času epidemije so se maske spontano zbrale in predstavile. Zato odpoved celotne povorke sploh ni bila opcija. Predstavitvi avtohtonih pustnih likov iz Slovenije in tujine je sledil zanimiv karnevalski del, v katerem je nastopilo enajst skupin.
Na Ptuju se je vse dni letošnjega pustovanja veliko dogajalo; na fotografiji utrinek s sobotnega nočnega spektakla.
Foto: EK
Foto: CG
Foto: CG
torek • 13. februarja 2Q24
V središču
Štajerski	ll
i: karnevalska in etnografska
Skoraj vse etnografske skupine so ostale v Zabovcih in se spontano formirale v povorko.
Srečanjain »mimohodi« brezincidentov
Marsikdo se je ob vsem tem dogajanju upravičeno spraševal, kaj se bo zgodilo, ko
se bosta povorki srečali. Toda zgodilo se ni nič, saj so tako eni kot drugi v prvi vrsti spoštovali pozitivni duh Fašenka, ki med ljudi prinaša veselje. Skupine, ki so hodile v nasprotni smeri »županove« povorke, so
W T ¥
Foto: CG
Nagrajene skupine na Fašenku v Markovcih:
Otyken Sibirija, Društvo mladih Bukovci (1.200 evrov)
Polinezijci s tiki bogovi, Mala vas (1.000 evrov)
Šterntalčani Kud Vetrnice (800 evrov)
Božičkova dežela z Dravskega pola (700 evrov)
Eskimi, ŠD Moškanjci (600 evrov)
Mesto Agrabah, Bukovci - Vopošnica (500 evrov)
Stari Egipt, Prepolje (400 evrov)
Pink Show, Kud Maska Stojnci (300 evrov)
Haloški šejki (200 evrov)
Prinčevi trgovci iz Spuhlje (150 evrov)
Zobki, Društvo Kocil (100 evrov)
Go-car-Go, ŠC Ptuj
Na dvoriščih domačij so tudi letos čakale domače dobrote za vse maškare.
se karnevalskim maskam umikale na stran ceste ali na dvorišča. Na celotni trasi ni prišlo do incidenta in vsem je uspelo varno priti drug mimo drugega.
Je pa bilo za vse tiste, ki spoštujejo mar-kovsko tradicijo in običaje, težko spremljati, kako so se morali koranti in kurenti ter ostali etnografski liki med karnevalskimi maskami prebijati po trasi naprej. Poleg tega obiskovalci, ki so dogajanje spremljali pri mlinu Korošec, prav nobene izmed etnografskih skupin niso mogli doživeti v vsej njeni izvirnosti, saj so se večinoma na cesti samo umikale.
Precej nezadovoljstva med ljudmi in karnevalskimi skupinami
Tisti, ki so povorko spremljali pri občinski zgradbi, pa niso dočakali prav nobene skupine tradicionalnih pustnih mask. Foto-
Ko sta se obe povorki pomešali, so se etnografske maske umikale karnevalskim skupinam.
grafi iz Ljubljane, ki prihajajo že vrsto let v Markovce, so bili precej ogorčeni. Fašenk v Korantovi deželi je namreč nekaj edinstvenega, predvsem zaradi pristnosti, izvirnosti in tradicije, ki pa bodo po njihovih besedah v nekaj letih izginili, če se bo celotno dogajanje spremenilo v komercialni karneval oz. strnjen mimohod, ki se konča v dveh urah. Vse skupaj je bilo torej ena velika zmešnjava, nezadovoljni so bili tudi nekateri predstavniki karnevalskih skupin,
ki so celo napovedali, da če bo drugo leto spet tako, v Markovce sploh ne bodo prišli. Kljub vsemu pa so se imeli ljudje lepo, se zabavali in veselili, kar pa je prav gotovo najpomembnejše.
Na letošnjem Fašenku je sicer v obeh »povorkah« sodelovalo 35 skupin oz. okoli 2.500 nastopajočih, približno enako razdeljenih po številu med obema povorkama, gledalcev pa se je nabralo nekaj tisoč.
Estera Korošec
Foto: CG
Foto: CG
a
upine mladih iz Bukovcev
Ocenjevala jih je žirija v sestavi Marija Hernja Masten, zgodovinarka, Majda Go-znik, novinarka in predstavnica Turističnega društva Ptuj, ter Sabina Hameršak Zorec, modna oblikovalka. Marija Hernja Masten, predsednica ocenjevalne komisije, je ob zaključku ocenjevanja povedala: »Letos se je tekmovalnega dela udeležilo devet skupin, prijavljenih je bilo sicer nekaj več. Moram reči, da so vse skupine izgledale krasno, torej njihov performans je bil odličen in seveda po izvirnosti so druga drugo skorajda prekašale. Komisi-
ja je potem ocenjevala izvirnost, izdelavo kostumov, kakšni so po zgodovinskem ozadju, ki ga imajo, ali so ga imele, po številčnosti. Najštevilčnejši in seveda najbolj prepričljivi so bili skupina Otyken Sibirija iz Bukovcev; drugi, ki so nas navdušili, so bili Polinezijci s Tiki bogovi iz Male vasi in tretji Šterntalčani, KUD Vetrnice, ki so imeli krasno zgodovinsko ozadje s številnimi ovčkami.«
Letos so nagrade prejele vse karnevalske skupine, prve tri so si seveda prislužile najvišje denarne nagrade: prvo mesto
Drugo mesto so si po mnenju ocenjevalne žirije prislužili Polinezijci s Tiki bogovi iz Male
vasi.
Na ptujskem karnevalu je v nedeljo slavila skupina Otyken Sibirija iz Bukovcev, ki je dan pred tem pobrala tudi prvo nagrado v rodni občini Markovci.
1.500, drugo 1.200 in tretje 900 evrov.
Po zaključku nedeljske povorke je Tanja Srečkovič Bolšec, direktorica Javnega zavoda Ptuj, pritrdila, da jim je vremenska napoved povzročila nemalo skrbi: »Pomembno je, da pokažemo to, kar si želimo pokazati. Zelo smo zadovoljni z udeležbo in z obiskom našega mesta; ljudje, ki prihajajo, so navdušeni. Še posebej pomembno je izpostaviti pustno soboto, ki smo jo letos zelo sistematično nadgradili in dejansko ponudili obiskovalcem določene vsebine, s katerimi smo jih sprostili, zaba-
Tretja najboljša skupina so bili Šterntalčani.
vali in mesto je bilo resnično polno.«
Resnici na ljubo pa je treba povedati, da je bilo obiskovalcev na letošnji povorki manj kot prejšnja leta.
Častni pokrovitelj 64. Kurentovanja je bil predsednik državnega sveta Marko Lotrič, ki ga je navdušilo veliko mladih kurentov, za katere pravi, da ne navdušujejo le Slove-
nije, pač pa kar cel svet. Vsekakor so navdušili vse, ki so v nedeljo obiskali Ptuj, ki je tako kot vsako leto pokal po šivih.
V ponedeljek je bilo na vrsti še otroško pustno rajanje za vrtčevske otroke iz celotne Slovenije, danes (v torek) pa ob 13. uri sledi predaja oblasti s pokopom pusta.
Dženana Kmetec
Foto: CG
Foto: CG
Foto: CG
12 Štajerski
Kultura
torek • 13. februarja 2024
Ptuj • Še eno odstiranje bogate ptujske preteklosti
Razstava In? Kaj smo odkrili?
V Salonu umetnosti je do 21. maja na ogled razstava In? Kaj smo odkrili?. Spremljajo tudi publikacija, ki popelje skozi štiri najdišča Ptuja in njegove okolice, katerih odkritja so pomembno prispevala k obogatitvi kulturne dediščine na tem območju. Gre za najdišča na Ulici Šercetjeve brigade, na Zgornji Hajdini, Gubčevi ulici in na območju bolnišnice.
Foto: Črtomir Goznik
Razstavni katalog z besedili Ive Ciglar, Mojce Vomer Gojkovič, Kaje Stem-berger Flegar in Jasne Vinder, risbami Nejke Uršič, avtorskimi risbami Sladjane Matic Trstenjak in Marijana Mirta ter fotografijami Borisa Fa-riča in Mojce Vomer Gojkovič. Terenske fotografije so delo Borisa Fariča, Mojce Vomer Gojkovič, Borisa Tuška, Jerneja Umeka in Jasne Vinder. Izdajo publikacije sta omogočila PMPO in MO Ptuj.
Foto: Črtomir Goznik
Razstava ln? Kaj smo odkrili? popelje obiskovalce skozi štiri arheološka najdišča Ptuja in okolice z opisi, fotografijami in arheološkimi najdbami, ki so predstavljene v vitrinah.
Kar so arheologi odkrili pri terenskem izkopavanju, je sedaj mogoče videti tudi v vitrinah na razstavi, katere avtorici sta Iva Ciglar in Mojca Vomer Gojkovič, obiskovalcem pa je v pomoč tudi katalog.
Arheologi so na Ulici Šercerjeve brigade, na območju gradnje kanalizacije za oskrbo novih stanovanjskih parcel, odkrili grob Keltinje iz 4. stoletja pred našim štetjem, kjer so našli fibulo, zapestnici, nanož-nici in ovratnico. Nekoč so fibule (okrasne zaponke) bile simbol statusa in družbenega položaja, v nekaterih kulturah so celo verjeli, da imajo magične in zaščitne moči.
V grobove so dajali predmete za udobje duš
V 2. in 3. stoletju je Poetovio-na kot mesto blestela s številnimi templji, posvečenimi različnim bogovom rimskega panteona. To je bil čas, ko so javne zgradbe, trgi in termalna kopališča postali središče družabnega, političnega in gospodarskega življenja. Grobišča iz tega časa razkrivajo različne načine pokopavanja. V grobove so bili postavljeni različni predmeti, da so
dušam nudili udobje in varnost v večnosti. Bogata pa je tudi obrtniška dediščina Ptuja. Petovionski steklarji so bili spretni mojstri v ustvarjanju najrazličnejših steklenih izdelkov. Delavnice so imeli na Spodnji Hajdini, Zgornjem Bregu, Vičavi in Panorami ter v Rabelčji vasi.
Arheološka raziskava na najdišču Hajdina je iz leta 2017. Spomladi
tega leta so arheologi izvedli testne izkope in odkrili skupno kar 144 rimskodobnih grobov. Zaradi vere v posmrtno življenje so v rimskem času v grobove polagali novce kot plačilo Haronu, v grobovih pa se pogosto pojavlja tudi keramično namizno posodje, kot so pari vrčev, krožniki, skodele, na katerih je bila nekoč hrana. Najdeni pa so tudi drugi osebni predmeti, ki
so bili ljubi pokojniku.
Na najdišču Murko so bili pogosti stekleni balzamariji - majhne stekleničke, v katerih so bile navadno shranjene dišave. Med osebnimi predmeti pa je najlepši odkriti primer pokositreno zrcalo. V tem grobu sta bili najdeni tudi dve večji bronasti šivanki, po čemer je mogoče sklepati, da je bila v njem pokopana ženska.
Ptuj je bil v rimskem času veliko in bogato mesto
V starejših izkopavanjih je bil odkrit tudi rimski obrtniški kompleks pri ptujski bolnišnici, rimska hiša pa v Gubčevi ulici, v bližini domnevnega tabora ob Studenč-nici, kjer se je razvila stanovanjska četrt z bogatimi vilami. Raziskave oz. najdbe so dokaz, da so bile obrti razvite na obeh straneh Drave, sočasno pa tudi vile. Drava je bila v tem času plovna, mesto je povezovala s kraji ob reki navzgor in navzdol. „Gre za dokaz razvoja mesta v tistem obdobju.
Rimska vila v rimski stanovanjski četrti na Gubčevi ulici je ena starej-
ših s freskami, z značilno pompe-jansko rdečo in oker barvo. Direktno jih lahko primerjamo s Pompeji. Na podlagi tega arheologi sklepajo, da so te poslikave izdelovali slikarski mojstri, ki so potovali po celem rimskem cesarstvu. Najeli pa so jih lahko samo bogati. Tudi mesto se je s svojimi bogatimi vilami lahko primerjalo s centri rimske države, zelo je bila razvita tudi obrt. Mesto je bilo resnično veliko, imelo je okrog 40.000 prebivalcev.
Razstava In? Kaj smo odkrili? je še eno odstiranje bogate ptujske preteklosti, katere bogastva in pričevanja se danes še vedno vse premalo zavedamo.
MG
Ptuj • 4. Kloštrski večer
Večeri, ki vzgajajo koncertno občinstvo
V refektoriju minoritskega samostana na Ptuju sta na 4. Kloštrskem večeru ZGŠ v samostanu sv. Petra in Pavla Ptuj zaigrali komorni skupini Akademije za glasbo Ljubljana: Trio Bam in Trio Misterioso.
Foto: Črtomir Goznik
S koncerta komornih skupin Akademije za glasbo Ljubljana v refektoriju minoritskega samostana na Ptuju
Njihov mentor je izredni profesor Miha Haas. Sodelovanje z Akademijo za glasbo Ljubljana in ZGŠ v samostanu sv. Petra in Pavla Ptuj uspešno poteka že tretje leto. „Naše sodelovanje se širi tudi vsebinsko. Na mojo prošnjo so študentje tudi sami predstavili skladbe in skladatelje, da so vzpostavili čustveno vez z našimi učenci, ki so izredno zbrana publika, od petega leta starosti naprej. Zelo smo ponosni, da jih vzgajamo za publiko, ki bo razumela slišano klasično glasbo, ne le sedela. Razveselili pa smo se tudi prisotnosti skladatelja Roberta Kampleta, čigar skladbo Januar smo slišali v premierni, krstni izvedbi Tria Misterioso, v katerem igra tudi njegov sin. To je bila posebna čast in priložnost, da smo doživeli premierno izvedbo tega dela. Navdušeni smo bili, še posebej, ker jo je skladatelj sam predstavil, povedal pa tudi o svojem skladateljskem delu," je po še enem uspešnem Kloštrskem večeru povedala ravnateljica ZGŠ v samostanu sv. Petra in Pavla Ptuj Lija Frajnkovič. Na petem Kloštrskem večeru 18. aprila se bodo na novih orglah predstavili orglavci GŠ Velenje, 23. maja pa bodo gostili Wesminster Chamber Choir med njihovim gostovanjem po Sloveniji.
MG
Ptuj, Slovenija • Mestno gledališče Ptuj
Navdušujejo stroko in občinstvo
Teden slovenske drame, že 54. po vrsti, se bo letos začel na svetovni dan gledališča, 27. marca, v Prešernovem gledališču v Kranju. Repertoarno je bogatejši od prejšnjih, do 9. ali 10. aprila pa si bo mogoče ogledati kar 16 presežnih predstav, ki jih je med 66 premiernimi uprizoritvami v preteklem letu izbrala selektorica Alja Predan. Slovesno pa ga bodo odprli z novo premiero Mestnega gledališča Ptuj, s predstavo Boj na požiralniku, ki jo pripravljajo v koprodukciji s Prešernovim gledališčem Kranj.
Za MG Ptuj je Teden slovenske drame ponovna priložnost za uvrstitev med najboljše. V tekmovalnem delu se bo predstavilo z dvema predstavama: Pohorski bataljon režiserja Jerneja Loren-cija, ki je nastal v koprodukciji z Mestnim gledališčem ljubljanskim in Deževen dan v Gurlitschu Milana Markoviča Ramšaka v režiji Seba-stijana Horvata in v koprodukciji s Prešernovim gledališčem Kranj. V spremljevalnem programu pa si bo mogoče ogledati predstavo Bajke in povesti o Gorjancih po motivih zbirke Janeza Trdine v režiji Maruše Kink, ki je nastala v koproduk-ciji s Slovenskim stalnim gledališčem Trst in Zavodom Margareta Schwarzwald.
Predstavi Pohorski bataljon in Deževen dan v Gurlitschu pa sta uvrščeni tudi v letošnji program Borštnikovega srečanja, so oznanili konec januarja. Glede na to, da gre za izbor desetih najboljših predstav, med katerimi sta tudi dve ptujski, tako kot že tudi v prejšnjem letu, v MG dokazujejo, da so v samem vrhu slovenskega gledališča. Na tej poziciji vztrajajo že vrsto let, kar sta dokaz tudi dve
K
Foto: Črtomir Goznik
Mestno gledališče Ptuj sodi v sam vrh slovenskega gledališča.
glavni nagradi Boršnikovega srečanja, dve glavni nagradi Tedna slovenske drame, dve glavni nagradi Društva kritikov in teatrologov, dve glavni nagradi občinstva na Tednu slovenske drame, žlahtna komedija na festivalu Dnevi komedije v Celju ter več grand prixov, ki so jih za svoje delo prejeli v tujini. „Za tako majhno gledališče, kot
je ptujsko, je to izjemno in tudi za naše mesto en velik ponos in dokaz, da smo kljub svoji majhnosti pomembno kulturno središče v Sloveniji," je zadovoljen in ponosen direktor MG Ptuj Peter Srpčič, ki ga do konca sezone 2023/2024 čaka še režija predstave V samoti bombaževih polj. Zaključili pa jo bodo z veliko glasbeno predstavo
v sodelovanju s Slovenskim stalnim gledališčem v režiji Sama M. Strelca, ki je bila sicer premierno predstavljena že v Trstu. Gre za ganljivo pripoved o iskanju samega sebe v glasbi in v domačem kraju, v kateri sodeluje več kot 20 igralcev in pevcev. Uprizorili pa jo bodo na prostem.
MG
torek • 13. februarja 2024
Ljudje in dogodki
Štajerski	13
Cirkulane • Občina je družini Milošič uredila dovozno cesto
»V stiski največ pomeni pomoč ljudi in spodbudne besede«
Družini Milošič iz Malega Okiča je lansko neurje nagnalo strah v kosti. Le nekaj metrov od stanovanjske hiše seje namreč utrgal plaz in s seboj odnesel tudi del dovozne ceste. Skoraj več kot pol leta niso mogli z avtomobilom do svojega doma. V deževnih dneh, ko je bilo vse razmočeno, pa so s strahom hodili peš po majhnem robu ceste, kije še ostal. Danes je situacija precej drugačna, saj je občina plaz uspešno sanirala.
Dovozna cesta do družine Milošič je sedaj skoraj neprepoznavna.
»Tako zelo sem vesela, predvsem pa hvaležna, da niso pozabili na nas,« je povedala Slavica Milošič in se sprehodila po novi dovozni cesti. Še pred dvema mesecema je bilo celotno območje eno veliko gradbišče, njena mama pa je vsak dan trepetala, da se kateri izmed gradbenih strojev ne bi prevrnil v grabo. Milošičevi so namreč doma na izjemno strmem predelu Haloz ob hrvaški meji. Slavičina starša sta zemljišče kupila pred več kot 50 leti, oče je nekaj let delal v tujini, da sta privarčevala dovolj denarja za gradnjo nove hiše. »Ko se je plaz utrgal tako zelo blizu našega doma, sem bila res prestrašena, saj se ni vedelo, koliko brega bo še potegnil s seboj. Prvi dan smo videli samo razpoke, že naslednji dan pa je plaz odnesel cesto in za seboj pustil pravo razdejanje. Del ceste je izginil čez noč, kar je bil za družino precejšen šok. Slavica je avtomobil skoraj pol leta parkirala okoli 50 metrov od stanovanjske hiše, nato pa je bilo treba iti peš po ozkem robu poti, ki se je še držal brega. »Prej nikoli nisem razmišljala, kako pomembno je, da se lahko do tebe pripelje gasilsko ali reševalno vozilo, to je bilo nekaj samoumevnega. Ko pa to kar naenkrat ni več mogoče, te zagrabi panika.« Na srečo je hiša ostala nepoškodovana, statiki pa so zatrdili, da stoji na trdnem terenu, kar nas je nekoliko pomirilo. Pono-
Ureditev plazu pri Milošičevih je stala 95.630 evrov
Sanacijo plazu v Malem Okiču je izvedlo KP Ormož. Vrednost del po pogodbi znaša 95.630 evrov. Investicija je obsegala ureditev dovozne poti v dolžini okoli 60 metrov, ki sojo zaščitili s tirnicami. Na zgornji strani ceste so brežino zavarovali s kamnito betonsko zložbo.
či pa me je kljub vsemu prebudil vsak najmanjši šum,« se spominja Slavica Milošič in dodaja, da je izjemno hvaležna gasilcem, ki so se takrat takoj odzvali in teren pokrili s folijo. Ko je dva dni skupaj deževalo, je zelo težko zatisnila oči, vsako minuto je
preverjala, ali je teren ob hiši še nedotaknjen. Ob tem pove, da se občutkov strahu in negotovosti, ki jih je takrat doživljala, ne da opisati z besedami. »V tisti situaciji smo bili veseli vsake pomoči. Veliko so nam pomenili tudi obiski, spodbudne besede in
Slavica Milošič je nadvse vesela, da se lahko spet z avtomobilom pripelje do svojega doma.
Lani je plaz odnesel večji del dovozne ceste, ki vodi k družini Milošič.
stisk roke naše županje Antonije Žumbar. Že takoj v začetku nam je obljubila, da bo občina plaz sanirala v najkrajšem možnem času. In svojo obljubo je tudi držala,« je povedala sogovornica, ki se je najbolj bala, da bi pozabili na stisko njihove družine. Plaz je namreč naredil veliko škode, ki je skupaj z upokojeno mamo ne bi mogli financirati.
Milošičeva: »Sedaj imamo sredi Haloz »avtocesto«
V začetku novembra lani so prišli prvi gradbeni stroji in začeli delati. »Res sem bila vesela, da so prišli, kljub temu da je bila zima in veliko blata. Za nas je bilo najpomembnejše, da so se gradbena dela začela. To je namreč pomenilo, da se bodo enkrat tudi končala.« Okoli božičnih praznikov se je Slavica lahko ponovno z
avtomobilom pripeljala do svojega doma, ob čemer je občutila predvsem veselje in radost, po licih pa so ji tekle solze sreče. »Spomnim se, da sem se ravno pripeljala domov iz službe, bila je že noč, svetila je luna in v mesečini sem prvi hip pomislila, da imamo sedaj do hiše speljano »avtocesto«. Spet sem se v svojem domu počutila varno in precej bolj mirno,« je hvaležno pripovedovala Slavica. Z izvedbenimi deli so zadovoljni, v kratkem naj bi uredili še breg, odvodnjavanje in namestili varnostno ograjo. V prihodnjih letih pa naj bi občina cesto tudi asfaltirala. Slavica sicer še vedno ob večjem deževju ali neurju ponoči vstane in preveri, ali je betonska ograja ob hiši še na svojem mestu. In ta strah bo najverjetneje ostal v njej za zmeraj.
Estera Korošec
Foto: EK
Foto: EK
Foto: EK
Cirkulane • Občina hiti s sanacijami številnih plazov
Za sanacijo dveh plazov pol milijona evrov
Občina si pospešeno prizadeva sanirati številne plazove po lanskem silovitem neurju. Letos imajo na voljo še okoli 2,1 milijona evrov intervencijskih sredstev, kijih morajo porabiti do konca leta. V začetku tedna sta občina Cirkulane in Komunalno podjetje (KP) Ormož podpisala dve pogodbi za sanaciji plazov v Brezovcu in Gradiščah.
Na oba razpisa se je javilo pet podjetij, v obeh primerih pa je bilo najcenejše KP Ormož s skoraj enako ceno za sanacijo vsakega od plazu: dobrih 274.000 evrov, torej skupno 550.000 evrov.
V Brezovcu so se sprožili trije plazovi na zunanjem robu lokalne ceste v skupni dolžini 120 metrov. V isti dolžini bodo uredili in na novo asfaltirali lokalno cesto. Gre za težje dostopno lokacijo, predvsem zaradi strmin. Drugi plaz v dolžini 80 metrov se je sprožil na zunanjem robu lokalne ceste v Gradiščah.
»Sanacije cest in plazov na haloškem območju so zahtevne zaradi strmega terena. Največjo težavo za gradbince predstavlja predvsem to, kako spraviti vso potrebno mehanizacijo na želeno lokacijo. Je pa sanacija plazu vedno zahtevna, saj nikoli ne veš, kaj se skriva pod površjem,« je pove-
V letu 2024 je predvidena sanacija 10 plazov
Ob lanskih neurjih je bilo v občini Cirkulane evidentiranih okoli 90 plazov, od tega 30 večjih razsežnosti. Tri, ki so ogrožali stanovanjske hiše, so že uspešno sanirali. Takoj, ko so dobili odobrena interventna sredstva v višini treh milijonov evrov, so začeli pospešeno pripravljati projekte in iskati izvajalce. Trenutno se končuje sanacija štirih plazov: pod gradom Borl, v Slatini in dveh v Malem Okiču. Do konca letošnjega leta nameravajo predvidoma sanirati 10 plazov. Tistih nekaj večjih, ki bodo še ostali, pa bo občina sanirala v okviru rednega državnega programa.
dala Pavla Majcen, direktorica KP Ormož, in dodala, da si bodo prizadevali dela dokončati v dogovorjenem roku. Ormoška komunala se podobno kot drugi gradbinci sooča s kadrovskimi težavami, saj je ljudi,
zdaj jim še uspeva, da imajo čim več domače delovne sile.
KP Ormož sicer v občini Cirkulane trenutno sanira štiri plazove, izvedbena dela pa bodo v kratkem končali.
Pavla Majcen, direktorica KP Ormož, in županja Antonija Žumbar ob podpisu pogodbe za sanacijo dveh večjih plazov v Brezovcu in Gradiščah
pozivata občane v času gradbenih del k strpnosti, obvoz bo urejen. Dela bodo
ki bi delali v gradbeništvu, vse manj. Za Tako županja kot direktorica KP Ormož predvidoma začeli v marcu, odvisno od
vremenskih razmer. Terminski rok za izvedbo obeh sanacij plazov je 30. september.
Estera Korošec
Foto: EK
14 Štajerski
Ljudje in dogodki
torek • 13. februarja 2024
Hajdina • Nagrade za učne uspehe
Najboljšim 200 ali 300 evrov
Občina Hajdina je novelirala pravilnik, kije pravna podlaga za izplačilo nagrad uspešnim maturantom ter študentom ob zaključku 2. in 3. bolonjske stopnje.
Foto: Pexels
Občinski svet je potrdil nov pravilnik, ki bo urejal razpis in izplačilo nagrad zlatim in diamantnim maturantom ter študentom ob končanju magisterija in doktorata.
Dosedanji pravilnik iz leta 2015 je bilo treba korigirati iz več razlogov. „Določbe smo prilagodili glede na ravni izobrazbe, ki se uporabljajo po bolonjskih programih. Med upravičence smo dodali zlate in diamantne maturante. Na novo smo določili višine nagrad in določili, da jih bomo podelili na podlagi javnega razpisa," je povedal župan Stanislav Glažar.
Občina je zaradi več popravkov celoten pravilnik dejansko sprejela na novo. „Ker bi bile spremembe in dopolnitve obstoječega pravilnika nepregledne, smo se odločili za pripravo novega," je dejal župan in poudaril, da mora biti lokalni skupnosti interes, da nagradi mlade in sposobne ljudi. „Znanje, ustvarjalnost in talent so ključni dejavniki za uspešen razvoj občine v prihodnosti. Uspešnost zlatih in diamantnih maturantov, magistrantov ter doktorantov je vsekakor v interesu občine. Pričakujemo, da bo enkratna denarna nagrada med faktorji spodbujanja zagnanosti in volje po doseganju uspeha."
Občinski svetniki so pravilnik potrdili na seji konec januarja. Po novem bo višina enkratnih denarnih nagrad naslednja: 200 evrov za naziv zlatega ali diamantnega maturanta ter zaključeno 2. stopnjo bolonjskega študija (magisterij), 300 evrov pa za končano 3. bolonj-sko stopnjo (doktorat).
MZ
Trnovska vas • Enkratna denarna nagrada
Za več akademske izobrazbe
Ob trnovskem prazniku vsako leto razglasijo odličnjake v vseh letih osnovnega šolanja in zlate maturante, ki prejmejo tudi enkratno finančno nakazilo.
Foto: SD
Trnovski svetniki so sklenili, da si enkratno denarno nagrado poleg najboljših učencev in dijakov zaslužijo tudi diplomanti vseh stopenj.
Ker diplomanti, magistranti in doktoranti tega doslej niso bili deležni, so v občinski upravi menili, da bi se bilo prav ob tako pomembnem življenjskem dosežku simbolično spomniti tudi nanje ter obenem na tak način spodbujati akademsko izobraževanje svojih občanov. Svetniki so se strinjali in na prvi letošnji seji soglasno in po hitrem postopku potrdili nov pravilnik, ki določa pogoje in višino nagrade.
Diplomanti prve bolonjske stopnje so tako upravičeni do 200 evrov bruto enkratne nagrade, za dokončanje magistrskega študija po drugi bolonjski stopnji jim pripada 250 evrov, za diplomo doktorskega študija pa 400 evrov. Za nakazilo nagrade morajo izpolniti vlogo, in sicer najkasneje v roku pol leta od zaključenega študija.
SD
Štajerski TEDNIK
www.tednik.si ■ IStajerskitednik I Stajerskitednik

Ormož • Debatni turnir o umetni inteligenci v bančništvu
Vsaka trditev ima več plati
Za in proti (ZIP), zavod za kulturo dialoga, je v soboto v prostorih ormoške gimnazije, delno pa tudi osnovne šole organiziral debatni turnir, na katerem seje v spretnosti zagovarjanja argumentov pomerilo 175 dijakov iz več kot 20 slovenskih srednjih šol.
Foto: Banka Slovenije
Na vseslovenskem debatnem turnirju srednješolcev, ki je minulo soboto potekal v Ormožu, je sodelovalo kar pet ekip iz ormoške gimnazije.
Dijaki so bili razdeljeni v dve kategoriji, in sicer na neizkušene in izkušene debaterje, turnir pa je potekal v več krogih. Med tekmovalci je bilo tokrat tudi pet ekip iz ormoške gimnazije. Kar ne preseneča, saj je debatiranje po besedah mentorice Renate Bezjak izredno priljubljeno.
Projekt Banke Slovenije
V šolskem letu 2023/24je Banka Slovenije (BS) osnovala debatni projekt z naslovom Mojstri digitalne prihodnosti, ki je namenjen osnovnošolcem zadnje triade in dijakom. Poteka pod pokroviteljstvom predsednice države Nataše Pirc Musar in guvernerja BS Boštjana Vasleta ter v sodelovanju z debatnim zavodom Za in proti. V sklopu projekta mladi razmišljajo in razpravljajo o pomenu digitalizacije za bančni sistem, sodobnih načinih plačevanja in aktualnih gospodarskih trendih ter o vplivu digitalnega razvoja na umetno inteligenco. Projekt Mojstri digitalne prihodnosti se bo zaključil z velikim debatnim finalom, ki bo 11. maja v Ljubljani. Na njem se bodo pomerili finalisti osnovnih in srednjih šol v kategoriji izkušeni debaterji.
»Dijaki debaterji tako napredujejo v kritičnem razmišljanju ter iskanju argumentov in informacij, obenem pa se urijo tudi v javnem nastopanju.«
Tokratna tema je bila precej zahtevna, saj se je nanašala na bančništvo in umetno inteligenco, področji, ki sta širši javnosti manj poznani. »Hvaležni smo predstavnikom Banke Slovenije, da so na šoli pripravili delavnice o bančništvu, v Ljubljani pa smo jih obiskali tudi mi. Preko spletnih delavnic so nam veliko podporo pri učenju nudili tudi na ZlP-u, glavnino pa smo seveda opravili sami. Dijaki so morali preučiti veliko gradiva in dobiti osnovne
informacije tako o bančništvu kot o umetni inteligenci.«
V finale dve najboljši ekipi
Tekmovalci so povedali, da so se pri argumentih proti uporabi umetne inteligence v bančništvu osredotočili predvsem na pomisleke glede morebitnih izgub služb in glede varnosti, prednost pa vidijo predvsem v pomoči pri opravljanju številnih bančnih storitev. Še zmeraj jih najbolj preseneča, kako veliko različnih odgovorov dobijo na eno samo temo, kar jim znova in znova dokazuje, da »ima vsaka trditev več
plati«, kot je dejal eden od njih.
Rok Hafner, koordinator slovenskega srednješolskega programa, je bil z debatnim turnirjem v Ormožu zadovoljen. »Glede na tolikšno število prijavljenih ekip je bilo že v začetku jasno, da ne bo lahko priti v finale, saj se vanj uvrstita samo prvi dve najboljši. Tokrat sta bili to ekipi iz dveh ljubljanskih gimnazij: Bežigrad in Vič, ki sta torej še vedno v igri za glavno nagrado, ki je ekskurzija v Frankfurt, kjer si bodo ogledali Evropsko centralno banko.« Mlade debaterje pa že aprila čaka tudi državni debatni turnir, ki ga bodo dva dni gostili na Ptuju.
Senka Dreu
Cirkulane • Kako ponovno uporabiti odpadke
Rabljena oblačila ne smejo biti tabu
Večina ljudi ni ravno navdušenih, da bi nosili rabljena oblačila ali uporabljali stvari, ki jih je nekdo drug odvrgel. Tovrstna dejanja so pri nas še vedno stigmatizirana in jih marsikdo povezuje z revščino.
Po smeteh dobro situirani posamezniki pač ne brskajo. Posamezne skupine ljudi pa si po vzoru severnih držav EU že prizadevajo, da bi ljudje čim več izdelkov, ki se znajdejo med odpadki, ponovno uporabili, popravili ali reciklirali.
In ravno to je glavno sporoči-
lo potujoče razstave Krožnega gospodarstva (StudioKroG), ki je trenutno razstavljena v prostorih občinske stavbe v Cirkulanah. Njeni avtorji želijo med ljudmi prebuditi zavest, da bi čim manj trošili in prispevali k zmanjševanju nastajanja odpadkov. »Več kot trošimo, večja
je proizvodnja in večje so emisije toplogrednih plinov,« je povedala Klavdija Rižnar, vodja projekta StudioKroG na ZRS Bistra Ptuj in izpostavila, da za pridelavo enega kilograma bombaža (3-4 majice) porabimo neverjetnih 20.000 litrov vode, za proizvodnjo ene pa majice
Foto: EK
Cirkulanska županja Antonija Žumbar in direktorica občinske uprave Marjetka Šibila sta si z zanimanjem ogledali potujočo razstavo krožnega gospodarstva.
pa 2.650 litrov vode. Z omenjeno razstavo želijo ozavestiti lokalno prebivalstvo o tem, na kakšne načine vse lahko rabljenim izdelkom podaljšamo življenjsko dobo uporabe. Med primeri dobrih praks je opremljanje prostorov, tudi javnih ustanov, z raznimi kosi starega, zavrženega pohištva. V Slovenskih Konjicah so v okviru projekta obnovili kontejner, in to izključno z rabljenimi stvarmi. Tovrstni objekti se lahko uporabljajo tudi za pisarne ali turistično-informativne centre. Nikakor ni potrebe, da bi morali vedno znova vse kupovati novo. »Naša želja je, da bi ljudje začeli razmišljati, koliko po nepotrebnem trošijo. Verjetno je to razmišljanje danes komu precej tuje, vendar tudi pred 20 leti nihče ni razmišljal o ločevanju odpadkov, sedaj pa nam je to nekaj samoumevnega,« je še dodala Rižnarjeva. Razstava se bo kmalu selila v prostore občine Majšperk, nato pa po ostalih občinah Spodnjega Podravja in drugih ustanovah.
Estera Korošec
Atletika
Čurin Prapotnik najboljši na Balkanu!
Stran 17
Rokomet
Pomembna zmaga Ormožanov na Koroškem
Stran 16
Urednik športnih strani:
Jože Mohorič. Sodelavci:
David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik.
Nogomet • 1. SNL, 20. krog
Boštjan Renko
»Če voziš športni avto, ne boš vanj točil dizla«
Stran 18
Rokomet
Kurenti več sreče prinesli Izolčanom
Stran 16
(Poílu.íajt¿ naí
na íuitouiiün íjilztu!
E-mail: sport@radio-tednik.si
Odločitev padla že v 8. minuti ...
Štajerski lokalni derbi je v rahlo deževnem nedeljskem popoldnevu v Ljudski vrt privabil približno 2.500 gledalcev. Ti so po zgodnji izključitvi v vrstah Aluminija videli pravo goliado vijoličastih in so vidno zadovoljni zapuščali stadion. „Tako visoke zmage seveda nismo pričakovali. O tem, ali bi jo dosegli tudi z enakim številom igralcev na zelenici, je sedaj težko razpredati, smo pa lahko zadovoljni s številnimi vidiki prikazane igre. Nikakor pa to ni znak za kakšno evforijo, takšne predstave moramo prikazovati v kontinuiteti," je po srečanju umirjeno ocenil trener Maribora Ante Šimundža.
Pred srečanjem je tradicionalno nagrado vijol'čni bojevnik, ki jo navijači Maribora s svojimi glasovi dodelijo igralcu, ki po njihovem mnenju s svojimi predstavami in držo najbolje predstavlja vrednote NK Maribor, prejel vratar Ažbe Jug.
Odločilni trenutek srečanja se je ugodil že v 7. minuti, ko je Arnel Jakupovič lepo streljal iz leve strani, Lanu Jovanoviču je žogo uspelo s težavo odbiti, a le do Hilala Soudanija, ki jo je nameraval potisniti v prazno mrežo, pri tem pa ga je Gašper Jovan nepravilno oviral s hrbta. Sodnik Alen Bubek je brez oklevanja
Nogomet • 1. SNL
Maribor - Aluminij 7:0 (4:0)
STRELCI: 1:0 lličič (9., 11-m), 2:0 Jakupovič (24.), 3:0 Jakupovič (32.), 4:0 So-udani (37.), 5:0 Soudani (68.), 6:0 Jakupovič (80.), 7:0 Čuk (88.).
MARIBOR: Jug, Širvys, Vidmar, Šoštarič Karič, Strajnar (od 46. Urata), Vr-hovec, Repas, Soudani (od 72. Kolar), Barišic (od 81. Bourles), Iličič (od 72. Božič), Jakupovič (od 81. Čuk). Trener: Ante Šimundža.
ALUMINIJ: L. Jovanovič, Bilji (od 61. Pečnik), Zeljkovič, Koblar, Jovan, Jagič, Brkljača (od 46. Pišek), Gorenak (od 46. Baskera), S. Jovanovič, Susso, Matič (od 12. Šubarič). Trener: Robert Pevnik.
RDEČI KARTON: Jovan (8., Aluminij).
(upravičeno) pokazal na penal, nato pa je Jovanu pokazal še neposredni rdeči karton. Tudi številni navijači Maribora so bili mnenja, da je druga (dvojna) kazen previsoka in da bi zadoščal rumeni karton ... Penal je Josip Iličič s strelom po sredini gola pretvoril v vodstvo - 1:0.
Trener Aluminija je na izključitev odreagiral z zamenjavo, napadalca Tina Matiča je potegnil iz igre, vstopil je branilec Mario Šubarič. Že pred tem je strateg šumarjev (tokrat ni mogel računati na Tina Martiča in Roka Schaubacha) posegel po zanimivi zamisli, na mesto desnega bočnega branilca je namreč postavil Artema Bilyija.
Pri domačih je bil v uvodni enajste-rici največje presenečenje Lan Vid-
mar, ki je še v jeseni igral v 2. ligi za Bistrico. Na mestu centralnega branilca je odigral sijajno partijo, navijačem pa se je najbolj prikupil s potezo ob koncu srečanja. Takrat je po prekršku obležal na travi z izpah-njeno ramo, a je po naravnavi sklepa pri zdravniški službi vztrajal, da se vrne na zelenico ... Nekaj, kar pri nogometaših vidimo zelo, zelo redko ...
Po uvodnih dogodkih so domačini z igralcem več na zelenici prevzeli popoln nadzor nad dogajanjem na zelenici. Do odmora so dosegli še tri zadetke, vse po lepo izpeljanih akcijah in z mojstrskimi zaključki Arnela Jakupoviča in Hilala Soudanija.
Tudi po prihodu iz slačilnic in nekaterih opravljenih zamenjavah (prvič je za Aluminij zaigral Janez Pišek) se razmerja na igrišču niso kaj bistveno spremenila. Vijoličasti so diktirali tempo in vztrajno ogrožali gol mladega Jovanoviča, ki je nekajkrat zelo dobro posredoval. Kljub temu pa je moral še trikrat po žogo v mrežo, po
Foto: Grega Wernig / m24.si
Nogometaši Maribora so v Ljudskem vrtu do vrha napolnili mrežo Kidričanov. Odločilni trenutek se je zgodil že v 7. minuti, ko je Gašper Jovan takole oviral Hilalija Soudanija, kar je Alen Bubek ocenil kot prekršek za rdeči karton.
Brata Jovanovič skupaj v začetni postavi
Priimek Jovanovič je v prvi postavi Aluminija v letošnji sezoni stalnica. Sandro (letnik 2002) se je po prihodu iz Rudarja tukaj takoj uveljavil in si v končni fazi prislužil tudi prvi vpoklic selektorja Matjaža Keka v izbrano vrsto Slovenije. Na tekmi z Mariborom pa si je prvič mesto v začetni enajsterici izboril tudi Lan Jovanovič. Visoki vratar je star šele 17 let, prag polnoletnosti bo prestopil naslednji mesec, gre pa za Sandrovega mlajšega brata. Podobno kot Sandro je tudi Lan iz Velenja prišel lani na začetku sezone 2023/24.
en gol sta dodala Jakupovič in Sou-dani, pod zadnjega pa se je podpisal obetavni mladinec Tine Čuk.
V naslednjem krogu bo Aluminij že v petek gostil Koper, Maribor pa bo v nedeljo gostoval pri Muri.
Robert Pevnik, trener Aluminija: „Mariboru čestitam za zmago, odlično so izkoristili igralca več na zelenici. Po 11-metrovki in izključitvi smo slabo odreagirali, z deseterico na igrišču smo se slabo znašli, lahko bi se bolje branili in prejeli manj zadetkov. Maribor pa je na drugi strani pokazal visoko individualno kakovost, dobro kombinatoriko in odlično realizacijo. Mojim igralcem ne morem kaj posebnega očitati, bili so borbeni in srčni, v fazi napada pa je zmanjkalo kombinatorike in si kakšnih priložnosti nismo ustvarili. To srečanje moramo čim prej pozabiti, stakniti moramo glave in že v petek proti Kopru prikazati boljšo predstavo."
Luka Koblar, Aluminij: „Po zgodnji izključitvi nismo bili na ustreznem nivoju, v obrambi so se nam pojavljale
prevelike razpoke, ki so jih vijoličasti s pridom izkoriščali. Igralec manj na igrišču veliko pomeni in bilo je res težko, saj so vijoličasti res dobro kombinirali na širokem terenu. Vsak posameznik v napadu Maribora ima svojo kakovost, izpostavil pa bi Iličiča."
Ažbe Jug, Maribor: „Zmaga brez prejetega zadetka je vedno odlična novica, to je vedno naš cilj. Ogromno mi pomeni tudi nagrada vijol'čni bojevnik za lansko leto, to je dobra motivacija za naprej in obenem kazalnik, da me navijači podpirajo. Upam, da se jim bom še večkrat oddolžil z dobrimi predstavami."
El Arabi Hilal Soudani, Maribor:
„V napadu smo pokazali res dobro kombinatoriko, na čemer smo v pripravah tudi veliko delali. Tokrat se je vse sestavilo v lepo celoto, posledica je sedem doseženih golov proti Aluminiju, ki smo ga pričakali s spoštovanjem. Res smo imeli igralca več, to je treba pošteno priznati, a tudi to je treba znati izkoristiti. V ekipi imamo precej izkušenih in ka-
kovostnih igralcev, čestitam vsem za prikazano."
Ante Šimundža, trener Maribora:
„Najpomembnejše so tri osvojene točke, ob tem so vsi v ekipi odigrali odlično. V tekmo smo vstopili zelo osredotočeni, z veliko željo po dokazovanju in z veliko mero tekmovalnosti, nismo pa pričakovali tako visoke zmage. Fantje so lahko glede na prikazano ponosni nase, nikakor pa nismo evforični. Treba se je zavedati, da je to šele prva tekma in da si želimo takšnih ponovitev čim več. Izključitev Jovana? Velikokrat se zgodi, da ekipa z igralcem več na zelenici tekmo izgubi. Mene veseli to, da smo tekmeca prisilili v prekršek za rdeči karton in da se to ni zgodilo slučajno. Tudi po izključitvi smo nadaljevali v začrtani smeri in bili za to nagrajeni. Veseli me tudi to, da so bili igralci željni doseganja zadetkov, obenem pa so si med seboj želeli tudi asistirati - ni bilo egoizma. V fazi obrambe pa bi izpostavil veliko mero organiziranosti."
Jože Mohorič
Brest reševal Olimpijo, presenečenje Radomelj
ne bo dodal vetra v jadra Olimpijine barke v lovu za Celjem ...
Na tretje mesto lestvice je z zmago proti Aluminiju skočil Maribor, ki si je obenem lepo izboljšal gol razliko. Njihova napadalna vrsta (Soudani, Jaku-povič, Iličič, Barišič) je imensko izjemna, zato je nekako razumljivo, da tre-
ner Ante Šimundža pozornost usmerja v izboljšanje obrambe. „Ohranjanje ničle zadaj" je njegova priljubljena mantra, zato nenehno zahteva osredotočenost pri obrambnih nalogah. Proti Aluminiju so njegovi varovanci to izvajali brezhibno, pomembno pa bo to ponavljati na dolgi rok.
S tekmami 20. kroga, ki bi morale biti po prvotnem razporedu odigrane že jeseni, se je začel spomladanski del sezone v 1. ligi. Domačini in gostje so si enakomerno razdelili točke (7:7), strelci pa so bili zelo razpoloženi - zabili so kar 21 zadetkov (povprečno več kot štiri na tekmo). To je izenačenje dveh najboljših dosežkov v sezoni, ki so jih nogometaši postavili že v 5. in 18. krogu.
Nogometaši Celja so že v uvodu naredili odločen korak k naslovu državnih prvakov. Kljub začetnemu zaostanku so pokazali, zakaj so prvi (edini?) kandidati za vrh lestvice. Trener Damir Krznar ima na voljo zelo kakovostno zasedbo, tudi na rezervni klopi je kopica uveljavljenih igral-
cev (Zec, Matko, Kouter, Vrbanec ...), kar mu daje ogromno možnosti za dvig tempa ali spremembo postavitve. Tokrat je „v njihov mlin" padla Mura, ki jo je vratar Florjan Raduha (prej član Celja, kjer ni dobil veliko priložnosti) z nekaj odličnimi obrambami sicer držal v igri, a je bil pri štirih golih nemočen.
Za povečano prednost Celja na 12 točk so „poskrbeli" igralci Olimpije, ki so proti zadnji Rogaški v zaključku tekme reševali ... točko. To jim je uspelo z veliko pomočjo Marka Bresta, ki je v igro vstopil v 72. minuti, nato pa najprej priigral penal (realiziral ga je Elšnik), nato pa v sodnikovem dodatku lastnoročno poskrbel še za izenačenje. Uvodni remi zagotovo
Foto: Grega Wernig / m24.si
Arnel Jakupovič (Maribor) je skočil na 2. mesto lestvice strelcev.
V derbiju moštev iz osrednje Slovenije sta se merili ekipi Domžal in Brava (slednji so v ime ekipe dodali sponzorja Kostel, op. a.). Ljubljanska zasedba je še enkrat več pokazala zelo tekmovalno predstavo, v kateri so naloge znotraj moštva natančno razdeljene. V napadu je svojo kakovost znova pokazal Matej Poplatnik, ki je z dvema goloma skočil na drugo mesto lestvice strelcev in je pri izkupičku 9 golov (enako jim ima tudi Arnel Jakupovič iz Maribora, enega več pa Rui Pedro, ki je iz Olimpije prestopil v Turčijo).
Največje presenečenje kroga so pripravili Radomljani, ki so slavili na Bonifiki. S tem so varovanci Oliverja Bogatinova pokvarili debi Aleksandra Radosavljeviča na klopi moštva z Obale. Koprčani so s porazom s 3. nazadovali na 5. mesto, Radomlje pa je svoj položaj popravilo za eno mesto. Mož odločitve je bil Gaber Do-brovoljc, ki je v Radomlje šele pred dobrim tednom prestopil iz Mure. Ker je nekdaj že igral za Kalcer, je bila prilagoditev očitno ekspresna ...
REZULTATI 20. KROGA: Maribor - Aluminij 7:0 (4:0); Celje - Mura 4:1 (2:1); strelci: 0:1
Lamy (10.), 1:1 Prutsev (28.), 2:1 Baj-de (40.), 3:1 Popovič (51., z 11-m), 4:1 Menalo (55.);
Olimpija - Rogaška 2:2 (0:2); strelci: 0:1 Muhamedbegovič (4., ag.), 0:2 Mijič (40.), 1:2 Elšnik (77., z 11-m), 2:2 Brest (92.);
Domžale - Bravo Kostel 1:3 (0:2); strelci: 0:1 Poplatnik (26.), 0:2 Stan-kovič (31.), 0:3 Poplatnik (64., z 11 m), 1:3 Jošt Pišek (85.);
Koper - Kalcer Radomlje 0:1 (0:0); strelec: 0:1 Dobrovoljc (92.).
1.	CELJE	20 16 2 2 47:14 50
2.	OLIMPIJA LJUBLJANA 20 11 5 4 40:27 38
3.	MARIBOR	20 9 5 6 37:23 32
4.	BRAVO KOSTEL 20 9 5 6 30:27 32
5.	KOPER	20 8 6 6 31:26 30
6.	MURA	20 7 4 9 22:31 25
7.	DOMŽALE	20 7 2 11 30:31 23
8.	KALCER RADOMLJE 20 5 5 10 19:32 20
9.	ALUMINIJ	20 5 3 12 21:41 18
10.	ROGAŠKA 20 3 3 14 17:42 12
JM
16 Štajerski
Šport
torek • 13. februarja 2024
Rokomet • Liga NLB, 15. krog
Pomembna zmaga na Koroškem
Slovenj Gradec -Jeruzalem Ormož 25:27 (12:13)
SLOVENJ GRADEC: Leben, Marko-vic, Smolnikar, Cvetko 4, Milenkovic
1,	Lampret 1, Čolovic, Levc 2, Šol, Ko-tar 3 (1), Svečko 2, Lesjak, Pandev 1, Saleznik, Štumpfl 3 (1), Jankovskij 8. Trener: Nenad Maksic
JERUZALEM: Ranfl (15 obramb -1 x 7m), Zemljič, Balent; T. Hebar 6, Munda 3, Sok 6 (3), Vincek, G. Hebar
2,	Šulek, Blagotinšek 2, Pungartnik 5, S. Krabonja, Kolmančič 1, Jerenec 2. Trener: Saša Prapotnik.
SEDEMMETROVKE: Slovenj Gradec 4/2; Jeruzalem 3/3.
IZKLJUČITVE: Slovenj Gradec 14; Jeruzalem 12 minut.
POTEK REZULTATA: 1:5, 4:9, 9:13, 16:14, 16:18, 20:20, 21:24, 25:25, 25:27.
IGRALEC TEKME: Filip Ranfl (Jeruzalem Ormož).
Po slabi predstavi proti Kopru in izpadu iz pokalnega tekmovanja je Ormožane v soboto čakalo zmeraj težko gostovanje na Koroškem pri Slovenj Gradcu. Obenem je ekipa Jeruzalema ostala brez pomoči Tea Šuleka, ki
je na pokalni tekmi staknil poškodbo hrbta.
Odlične obrambe vratarja Filipa Ranfla na začetku tekme so dale pomemben zagon Jeruzalemu, ki je hitro povedel s štirimi (1:5) in v 19. minuti s celo petimi zadetki prednosti (5:10). Do odhoda na odmor so se Korošci Ormožanom popolnoma približali (12:13). Prleki so napadali za vodstvo s tremi goli (11:13) in storili napako, ki jo je z metom s svoje polovice na prazna vrata ter golom kaznoval Rok Cvetko.
„Odlično smo odprli tekmo in odigrali prvih 25 minut na visokem nivoju. Obramba je bila čvrsta, Filip Ranfl ponovno v odlični formi, v napadu solidni. Škoda za rahlo krizo ob koncu 1. polčasa in na začetku 2. polčasa," je prvi del tekme iz vidika Ormožanov opisal Sebastijan Vincek, ki je tokrat ob odsotnosti poškodovanega Šuleka odigral tudi nekaj minut v napadu.
Krizo Ormožanov je ekipa Slovenj Gradca odlično izkoristila in v 37. minuti povedla z dvema točkama (16:14). Gostje so naleteli predvsem na težave v napadu, kjer ni bilo pravih idej. Nato je trener Prapotnik na igrišče poslal Gašperja Pungartnika, ki je spremenil potek tekme. Pungi je dosegel štiri zaporedne zadetke in znova popeljal
NLB liga
REZULTATI 15. KROGA: Slovenj Gradec - Jeruzalem Ormož 25:27 (12:13), Gorenje Velenje - Trimo Trebnje 23:23 (11:11), Celje Pivovarna Laško - Sviš Ivančna Gorica 40:28 (21:12), Dobova - Škofljica 29:27 (15:12), Urbanscape Loka - Koper 24:28 (13:15), Riko Ribnica - Ljubljana 41:30 (23:16). Tekma Krka - LL Grosist Slovan je bila prestavljena na 21. 2.
1.	TRIMO TREBNJE 15 13 11 27
2.	CELJE PIVOVARNA LAŠKO 15 12 1 2 25
3.	GORENJE VELENJE 15 11 3 1 25
4.	JERUZALEM ORMOŽ 15 9 2 4 20
5.	RIKO RIBNICA	15 8 2 5 18
6.	KRKA	14 7 3 4 17
7.	KOPER	15 8 0 7 16
8.	SVIŠ IVANČNA GORICA 15 6 2 7 14
9.	SLOVENJ GRADEC 15 5 2 8 12
10.	URBANSCAPE LOKA	15	4	2	9	10
11.	ŠKOFLJICA	15	4	1	10	9
12.	LL GROSIST SLOVAN 14	3	1	10	7
13.	LJUBLJANA	15	2	0	13	4
14.	DOBOVA	15	2	0	13	4
svojo ekipo v vodstvo (16:18). Do konca tekme je sledila odlična predstava obeh ekip. V obrambi se je iskrilo na eni in drugi strani, v napadu so si sledile izjemne poteze tako igralcev kot vratarjev obeh ekip. Golman Jeruzalema Ranfl je tudi tokrat dobil boj proti vratarjema Slovenj Gradca (Dominik Markovic 7, Tilen Leben 5). Razmerje
Foto: Špela Stajnko
Rokometaši Jeruzalema Ormoža so na vročem gostovanju v Slovenj Gradcu s popolno koncentracijo v zaključku tekme osvojili popoln izkupiček.
obramb je bilo 15:12 v prid Ormoža-nov, in ko Prleki dobijo vratarski boj, je zmaga skoraj zagotovo njihova.
V 52. minuti je Miha Kolmančič dosegel svoj edini gol na tekmi in popeljal Jeruzalem do lepe prednosti treh zadetkov (21:24). Slovenj Gradec se ni predal in je v dramatični končnici še šestič na tekmi izid poravnal (25:25). Sledile so tri izjemne obrambe Ranfla, dva zadetka Tadeja Soka in zmaga ter pomembni točki
sta odpotovali proti Ormožu.
„Izjemno borbena tekma z obeh strani. Športna sreča se je na koncu obrnila na našo stran. Za nas sta to zlati točki, ki nas ohranjata v enakovrednem boju za 4. mesto. Po treh napornih tekmah v razmiku le sedmih dni nas zdaj čaka kratek počitek, saj naslednji konec tedna nimamo tekme. Zahvala tudi navijačem in kurentom, ki so nas v Slovenj Gradcu bodrili od prve do zadnje sekunde.
Točki sta tudi njihova zasluga," je po tekmi povedal Gašper Hebar, strelec dveh zadetkov.
V taboru Slovenj Gradca je po tekmi vladalo veliko razočaranje. V nedeljo zvečer so iz koroškega kluba tudi sporočili, da Nenad Maksič ni več trener Slovenj Gradca.
Uroš Krstič
Rokomet • 1. B DRL (m), 16. krog
Kurenti več sreče prinesli Izolčanom, Nedeljanom v drugem polčasu zmanjkalo goriva
Moškanjci-Gorišnica -Butan plin Izola 23:30
(13:15)
MOŠKANJCI-GORIŠNICA: Kroflič (9 obr.), Bedenik, Brodnjak; Ozmec 8(1), Žnidarič 5, Geč 3, Šandor 2, Zupanič 2, T. Bedrač 1, Lorenčič 1, Tement 1, Leben, Bezjak, Šeruga. Trener: Alan Potočnjak.
SEDEMMETROVKE: Gorišnica 5/1; Izola 5/4.
IZKLJUČITVE: Gorišnica 10 minut; Izola 16 minut.
RDEČA KARTONA: Tement (44., Gorišnica), Dugajlic (55., Izola).
Rokometaši Gorišnice so bili v 16. krogu postavljeni pred težko nalogo, saj njihovi tekmeci iz Izole spadajo v vrh 1. B-lige. Morda bi jim celo uspelo, a so ob že tako ali tako zdesetkani zasedbi v zgodnji fazi tekme ostali še brez gonilne napadalne sile Nejca Šandorja. Ta je na ogrevanju začutil bolečino v hrbtu, v prvem polčasu še nekako stisnil zobe, v drugem pa več ni šlo ...
Prvi polčas je bil dokaj izenačen, do prve otipljive prednosti pa so prišli gostje v 15. minuti (7:10). S štirimi zaporednimi zadetki so nato domačini prešli v vodstvo (11:10), pozneje pa se je izkazalo, da je bilo tudi zadnje na srečanju.
Že prvi polčas sta s svojimi obrambami zaznamovala vratarja, na domači strani Tim Kroflič, na gostujoči pa Aleš Štabar. Slednji se je na koncu ustavil pri 13 obrambah, od tega je zaustavil tudi tri 7-metrovke. To je bil eden od ključnih dejavnikov v drugem polčasu, ko so gostje hitro ušli na varno razliko (13:18) in brez posebnih težav ohranjali prednost.
Ravno v tem času so na tribune gorišniške dvorane prišli kurenti, ki so popestrili dogajanje, več sreče pa
Foto: Črtomir Goznik
Igralcem Gorišnice (na fotografiji vratar Tim Kroflič) ni uspelo presenetiti zasedbe z Obale.
so prinesli gostom . Na koncu sta se jim obe ekipi z aplavzom zahvalili za prihod.
Izolčani ostajajo v boju za sam vrh tabele, kjer je Krško prvič v sezoni klonilo. Gorišničani bodo poskušali v naslednjem krogu v soboto v domači dvorani ugnati ekipo Kočevja.
Alan Potočnjak, trener Gorišnice: „Vsako tekmo začnemo z upanjem na zmago, na koncu pa moramo biti tudi pošteni in boljši ekipi priznati premoč - tako je bilo tudi proti Izoli. Izolčani imajo širši kader, mi pa smo se borili in poskušali vse, da bi tekmo pripeljali v izenačeno končnico. Tokat smo zatajili predvsem v napadu, kjer po poškodbi Nejca Šandorja nismo imeli pravih rešitev. Dodatno težavo je predstavljal njihov vratar, ki se je močno razbranil - vse skupaj je vodilo k porazu. Fantje bodo še naprej pošteno garali in trenirali, morda se nam to vrne na naslednji tekmi, ko bomo v soboto igrali doma s Kočevjem."
Tim Kroflič, vratar Gorišnice: „Tekmo smo dobro začeli in držali priključek z gosti, lahko bi tudi po-vedli z nekaj goli razlike. Zelo smo si želeli zmage, morda celo preveč in smo v tej vnemi znova naredili preveč napak. Včasih gre za malenkosti, ki pa na koncu naredijo razliko med zmago in porazom. Proti ekipam iz vrha smo že znali presenetiti in tudi tokrat nismo bili zelo daleč. Pozna se nam tudi, da smo precej zdesetkani in da ne moremo zaigrati v najboljši postavi. Sam poskušam vedno prispevati čim večji delež k predstavi ekipe, tokrat sem imel res kar dober dan, a tudi kolega na nasprotni strani je bil odličen."
Aleš Štavar, vratar Izole: „Na začetku je bilo prisotne nekaj nervoze, na obeh straneh je bila igra raztrgana. S prvim polčasom ne moremo biti zadovoljni, v drugem pa smo stopili skupaj in naredili razliko, ki bi jo morali že prej. Pri obrambah so mi veliko pomagali tudi fantje v obrambi, pa tudi kurenti so imeli svojo vlogo na tem srečanju - vsekakor so naredili bolj živahno."
Frankstahl Radovljica -Velika Nedelja 24:20 (9:10)
VELIKA NEDELJA: Firšt Šeruga, Matoševič (9 obramb - 2 x 7-m); Žu-nič 7 (5), Notersberg, Grabovac 2, Kosi, Borko 5 (2), Toplak 1, Majhen 3, Zoreč, Gašič. Trenerja: Uroš Krstič in Davorin Kovačec.
SEDEMMETROVKE: F. Radovljica 5/3; V. Nedelja 9/7.
IZKLJUČITVE: F. Radovljica 2; V. Nedelja 12 minut.
IGRALEC TEKME: Luka Komar (F. Radovljica).
POTEK REZULTATA: 4:1, 7:8, 8:10, 11:11, 14:12, 16:13, 19:15, 21:16, 24:20.
Veliko Nedeljo je čakalo težko gostovanje pri Radovljici, ki je odlično vstopila v drugi del prvenstva in zmagala na tekmah proti ekipama iz vrha lestvice (Šmartno 31:29, Mo-kerc 27:25). Zmagi sta Gorence popeljali do visokega 2. mesta, ki vodi v dodatne kvalifikacije za napredovanje v 1. A-ligo.
„Odlično smo odprli drugi del sezone, zato je bila za nas tekma proti Veliki Nedelji izjemnega pomena, saj nas je le zmaga obdržala v borbi za najvišja mesta v 1. B-ligi. V tekmo smo šli maksimalno motivirani in pripravljeni, ampak smo vseeno naleteli na velike težave in le sreči ter vratarju Luki Komarju (14 obramb) se lahko zahvalimo, da smo ugnali goste iz Prlekije," je po tekmi povedal pomočnik trenerja Radovljice Goran Debelak.
Gostje so v obrambi odigrali odličen 1. polčas, kjer so začetni zaostanek (4:1) ob odhodu na odmor spremenili v vodstvo (8:10). „Mislim, da je to bila naša najboljša tekma v obrambi v enem polčasu. Na žalost smo v napadu grešili tudi iz čistih situacij. Na počitek bi morali oditi s prednostjo vsaj štirih ali celo petih zadetkov, imeli pa smo le +1. Po vsaki tekmi analiziramo lastne napake, vemo, kje grešimo in kaj delamo narobe, žal pa potem na naslednji tekmi znova ponovimo iste napake.
Foto: Črtomir Goznik
Vratarski boj v Radovljici je s 15:9 dobila Radovljica. Na fotografiji je Toni Matoševič (Velika Nedelja).
Pri zgrešenih protinapadih smo najbrž daleč pred vsemi v 1. B-ligi. Vsako tekmo zapravimo vsaj tri do štiri kon-tre. Malenkosti nas ločijo do tega, da se bomo lahko bolj enakovredno kosali z ekipami iz zgornjega dela lestvice. Kljub vsemu je viden napredek v naši igri in to veseli. Verjamem, da ostanemo v takšni formi tudi na naslednji tekmi," je o igri velikone-deljskih bikcev spregovoril trener Uroš Krstič.
V 2. polčasu so gostom začele počasi pojenjati moči. Radovljica je z bistveno širšim igralskim kadrom skozi celotno tekmo pritiskala z gibljivo obrambo, obenem je igrala izjemno hitro pri prehodih iz obrambe v napad. Še naprej so bili slabost Velike Nedelje zgrešeni meti iz izdelanih akcij. Če dodamo še dve zapravljeni se-demmetrovki in nekaj nepotrebnih tehničnih napak, potem je jasno, zakaj so na Gorenjskem doživeli poraz.
„Za presenečenje je manjkal delež nekaterih igralcev prve sedmerice, kot tudi igralcev s klopi, ki so dobili priložnost za igro. Škoda za še eno zamujeno priložnost za točki. Kljub porazu je treba pohvaliti igro ekipe v obrambi, ki je bistveno boljša kot v prvem delu sezone. Tokrat je naša ekipa naredila kar 57 prekrškov, kar je fantastičen dosežek, ki pa žal zaradi zgrešenih metov ni prinesel želenega rezultata. Žal so roke nekaterim našim igralcem preveč
drhtele v napadu. Kljub vsemu je to bila dobra rokometna predstava obeh ekip, zelo kakovostna za nivo 1. B-lige. Tudi sojenje je bilo solidno, čeprav se nam zdi, da je razmerje izključitev preveč na strani Radovljice (Radovljica 2; Velika Nedelja 12 minut izključitev). Zdaj nas čaka nekaj dni premora, nato pa bomo zavihali rokave in se poskusili čim bolje pripraviti na naslednjega tekmeca - Jadran iz Hrpelj," je povedal kapetan Peter Zorec.
Jože Mohorič, KU
1. B SRL (m)
REZULTATI 16. KROGA: Moškanj-ci-Gorišnica - Butan plin Izola 23:30, Radovljica - Velika Nedelja 24:20, Dol TKI Hrastnik - Krško 27:24, Kočevje - Črnomelj 29:30, Jadran Hrpelje-Ko-zina - Herz Šmartno 28:35. Tekma Ajdovščina - Grosuplje je bila prestavljena.
1.	KRŠKO	14 12 1 1 25
2.	RADOVLJICA	15 11 1 3 23
3.	BUTAN PLIN IZOLA 15 11 0 4 22
4.	MOKERC - KIG	14 9 1 4 19
5.	GROSUPLJE	13 8 2 3 18
6.	HERZ ŠMARTNO 14 9 0 5 18
7.	DOL TKI HRASTNIK 14 7 0 7 14
8.	AJDOVŠČINA	13 6 0 7 12
9.	KOČEVJE	15 6 0 9 12
10.	ČRNOMELJ	14 4 2 8 10
11.	VELIKA NEDELJA 15 4 0 11 8
12.	MOŠKANJCI-GORIŠNICA 15 2 1 12 5
13.	JADRAN HRPELJE - KOZINA15 0 0 15 0
torek • 13. februarja 2024
Šport
Štajerski	17
Atletika • Balkansko prvenstvo
Čurin Prapotnik najboljši na Balkanu!
V	soboto je v Carigradu potekalo letošnje balkansko dvoransko prvenstvo v atletiki, ki se ga je s 15-član-sko delegacijo - devet v moški in šest v ženski konkurenci - udeležila tudi slovenska reprezentanca. Eden izmed močnih adutov je bil član AK Ptuj Anej Čurin Prapotnik v teku na 60 metrov.
20-letnik iz Gorišnice je pred tednom v Mariboru postavil svoj osebni in državni dvoranski rekord za mlajše člane (6,64), tokrat se je želel omenjeni znamki še enkrat približati oz. jo celo izboljšati. Konkurenca je bila za kaj takšnega zelo primerna, saj je imelo kar nekaj nastopajočih atletov prijavljene podobne rezultate.
V	teku na 60 metrov je nastopilo 20 šprinterjev, ki so bili v predtekmo-vanju razdeljeni v tri skupine. Anej je nastopil v prvi in zmagal z izidom 6,71 s - tri stotinke za njim je zaostal 28-letni domačin Aykut Ay. V naslednjih dveh skupinah sta boljša izida postavila Grka Theodoros Vrontinos (letnik 2001) in loannis Nyfantopou-los (1990), oba 6.69 s.
Finale je vedno zgodba zase in tudi tokrat je bilo tako. Varovanec trenerja Gorazda Rajherja je odtekel najboljši čas dneva na najkrajši tekaški razdalji, ure so se ustavile pri 6,66 s. Najbolj sta se mu približala domača tekača Ertan Ozkan in Aykut Ay, letnika 1996 in 1995, ki sta zaostala za dve oz. pet stotink. Prestižno zlato kolajno z balkanskega prvenstva je tako s sabo v domovino odnesel atlet ptujskega kluba!
Pomembna tekma iz vidika premagovanja pritiska
Gorazd Rajher je o tem naslovu povedal: „Anej je perfekcionist in kot takšen še ni bil povsem zadovoljen z nastopom - rezervo je tokrat našel v uvodnem delu teka. Najprej je v kvalifikacijah preveč pogledoval proti konkurentom, kar je želel popraviti v finalu. Treba se je zavedati, da tečeš sam na svoji progi in da moraš tekmece okoli sebe odmisliti.
Anej Čurin Prapotnik je na balkanskem prvenstvu v Carigradu slavil v teku na 60 metrov.
Balkansko prvenstvo, tek na 60 m, rezultati:
1.	Anej Čurin Prapotnik Slovenija	6,66 s
2.	Ertan Ozkan Turčija	6,68 s
3.	Aykut Ay Turčija	6,71 s
4.	Theodoros Vrontinos Grčija	6,71 s
5.	Aleksa Kijanovic Srbija	6,72 s
6.	loannis Nyfantopoulos Grčija	6,74 s
7.	Roko Farkaš Hrvaška	6,83 s
8.	Francesco Sansovini San Marino	6,91 s
V finalu je odtekel drugi najboljši letošnji izid, zato si nima česa očitati. Posebej se mi zdi pomembno, da mu je to uspelo na zelo pomembni tekmi, na tekmi, kjer nekaj veljajo le medalje. To ni miting v Mariboru, ampak tekma, o kateri se v atletskih krogih piše in govori veliko širše, na področju celega Balkana. Takšne tekme s sabo prinašajo določen pritisk in tega je Anej zmogel prenesti. Pomembno je tudi to, da mu je to uspelo v izenačeni konkurenci, kjer je bilo v finalu šest tekmovalcev znotraj pičlih devetih stotink. Takšna tekma z izenačenimi tekači je prav to, kar v tem delu sezone potrebujemo in Anej je to oddelal z odliko. Tudi sam je bil na koncu zadovoljen z naslovom."
Rajher se je dotaknil še lovljenja norme za nastop na svetovnem dvoranskem prvenstvu na Škotskem: „Norma je 6,58 s, zato bo Anej še kakšno stotinko boljši izid v naslednjih dneh lovil najprej v torek na mitingu v Beogradu, v soboto pa še na
domačem državnem prvenstvu v Novem mestu. Z naslovom balkanskega prvaka in izidom 6,64 s (v Mariboru) je določenega pritiska razbremenjen in prav lahko se zgodi, da bo šlo še hitreje. Tekma v Carigradu je bila po rangu na zelo visokem nivoju, s tem pa je s sabo prinašala tudi pomembne točke za razvrstitev na svetovni lestvici. Nekaj jih bo zagotovo dodal še na tekmah v Beogradu in Novem mestu in morda bodo prav te točke na koncu dovolj za povabilo na SP. Nastop na SP sicer pred sezono ni bil v naših načrtih, a sedaj ta nastop ni izključen. Govorimo vendarle o pičlih petih ali šestih stotinkah sekunde, kar na progi v zaključku predstavlja 20, 30 ali 40 cm. Gremo tekmo po tekmo, pa bomo videli, ostajamo pa trdno na realnih tleh."
Še štiri medalje za slovenske atlete
Ob Čurin Prapotniku sta se naslova balkanskih prvakov veselila še dva Slovenca, Filip Jakob Demšar (Mass) in Nika Glojnarič (Brežice) - oba v teku na 60 m z ovirami. Rok Ferlan (Triglav) je bil na 400 m srebrn, bronasta pa Veronika Sadek (Slovan) na 800 m.
Demšar in Glojnarič sta pri tem izenačila svoja osebna rekorda, prvi je zmagal z izidom 7,70, druga pa z 8,08 s.
Jože Mohorič
Rokomet • 2. DRL (m), 12. krog
Odbojka • 3. DOL - vzhod (ž)
Rutinska zmaga rokometašev Drave Ptujskim odbojkaricam nov derbi
Arcont Radgona -Drava Ptuj 21:29 (10:19)
DRAVA PTUJ: Češek (1 obr.), Škorc (6 obr.); Škrobot 8, Kuzma 2, Golež 3, T. Bezjak, Maroh 9, Žuran 2, T. Kocijančič 1, Šestanj-Plohl, Šalamun, M. Bezjak 2, Stropnik 2. Trener: Uroš Šerbec.
Rokometaši Drave so se odpravili na gostovanje v Gornjo Radgono brez treh nosilcev igre: Domna Krasniča, Staša Kocijančiča in Roka Toplaka. Prva dva sta najpomembnejša člena ptujskega centralnega obrambnega bloka, vsi trije pa imajo pomembne vloge tudi v napadu. A tudi brez omenjene trojke je Drava prišla do nove zmage. Svoj pogled na tekmo je predstavil trener ptujske članske ekipe Uroš Šerbec: „Dosegli smo rutinsko zmago. Na krilih posameznikov je dobro delovala celotna ekipa. Tokrat so dobili več priložnosti za igro nekateri mlajši igralci in to priložnost so kar dobro izkoristili. Tekmo lahko ocenim s pozitivno oceno, saj smo jo brez stresa pripeljali do nove zmage."
Oslabljena ekipa Drave je v Športni dvorani Gornja Radgona takoj pokazala, kdo bo gospodar na parketu, saj je z razigrano in učinkovito igro v napadu hitro prišla do otipljive prednosti (1:6, 4:11). Ta je do konca prvega polčasa narasla na plus devet in je bila plod dobre realizacije in zbrane igre v obrambi. Kot na večini tekem, sta svoj delež prispevala tudi vratarja Domen Škorc in Jan Češek. Enako velja za Jana Maroha, ki ga je
Foto: Črtomir Goznik
Jan Maroh (Drava Ptuj)
trener Uroš Šerbec posebej pohvalil za njegov odnos na igrišču in vloženo energijo. Ptujski kapetan je odigral odlično, saj je povezal ekipo in je že v prvem polčasu dosegel sedem od svojih skupno devetih zadetkov. Ponovno je bil strelsko na položaju levega krila razpoložen Leo Škrobot, ki je zabil osem zadetkov. Tudi ostali posamezniki so dodali svoj delež v napadu in obrambi k zanesljivi zmagi.
Pri domačinih Arcontu so se predvsem v drugem polčasu zelo trudili približati gostom, ki so imeli situacijo na tekmi pod popolno kontrolo. Pri gostih so veliko priložnosti za igro dobili mladi rokometaši, ki so se dobro kosali z Radgončani, pri katerih je bil strelsko najbolj učinkovit s sedmimi doseženimi zadetki Boštjan Šijanec. Njegovi zadetki in zadetki
njegovih soigralcev v končnici tekme so sicer zmanjšali razliko, ki je bila na koncu osem zadetkov.
Rokometaši Drave še naprej ohranjajo popoln izkupiček, za zdaj so pri desetih tekmah in prav toliko zmagah.
David Breznik
2. DRL (m)
REZULTATI 12. KROGA: Arcont Radgona - Drava Ptuj 21:29, Kronos - Alples Železniki 26:28, Nova Gorica -Maribor Branik 25:24.
1.	DRAVA PTUJ	10 10 0 0 20
2.	NOVA GORICA	10 6 0 4 12
3.	SEVNICA	10 5 1 4 11
4.	MARIBOR BRANIK 10 4 1 5 9
5.	ALPLES ŽELEZNIKI 10 4 0 6 8
6.	KRONOS	11 3 0 8 6
7.	ARCONT ADG0NA 11 2 2 7 6
KEA Šempeter-ŽOK Ptuj 1:3 (-21,19, '21> '22)
ŽOK PTUJ: A. Horvat, Sivčevič, Dežman, Brlek, L. Horvat, Hentak, Mlakar, Fras, Hren. Trenerka: Marijana Horvat.
Dve ekipi z vrha prvenstvene lestvice sta se v Šempetru pomerili na derbiju kroga. Ne glede na status ekip tekma ni bila na visokem kakovostnem nivoju, saj so igralke igrale v rahlem krču in niso pokazale vsega, kar znajo. Gostje so izenačen dvoboj dobile z 1:3 v nizih in čvrsto ostajajo na vrhu lestvice. Sedaj sledi tritedenski premor, naslednji krog bo odigran 2. marca. Do konca sezone so na sporedu še štirje krogi tekmovanja.
Domača KEA je bolje vstopila v tekmo in si je prelahko nabrala nekaj točk prednosti. Ptujčanke, ki jih je tokrat s strani na mestu trenerke
3. DOL - vzhod (ž)
REZULTAT114. KROGA: KEA Šempeter - ŽOK Ptuj 1:3, Svolley - Bistrica II 3:0, Weiler Volley Zreče2 - Celje 0:3, ŽOK Mislinja - Slovenj Gradec 1:3. Prosta je bila ekipa Benedikta.
1.	ŽOK PTUJ	12 11 1 33:10 32
2.	ŽOK MISLINJA 13 8 5 29:20 24
3.	CEUE	11 8 3 25:14 23
4.	KEA ŠEMPETER 13 8 5 30:19 23
5.	BENEDIKT	12 6 6 27:19 21
6.	SLOVENJ GRADEC 12 6 6 25:24 18
7.	SVOLLEY	13 5 8 15:26 15
8.	WEILER V. ZREČE2 12 3 9 13:29 9
9.	BISTRICA II	12 0 12 0:36 0
Foto: Črtomir Goznik
Odbojkarice Ptuja ostajajo trdno zasidrane na vrhu prvenstvene lestvice.
vodila Marijana Horvat (trenerka Eva Vedlin Gojčič je bila bolna, op. a.), so nato počasi začele loviti domačinke in po seriji dobrih servisov Ane Horvat jim je to tudi uspelo. Do konca niza so bile bolj zbrane in so uspešno zaključile posamezne akcije za rezultat 21:25. V drugem nizu so preveč popustile in to se Šempetrčanke izkoristile ter brez težav izenačile na 1:1 v nizih. Do rezultata 25:19 so prišle s serijami uspešnih servisov in napadov, prav tako pa so pokazale veliko borbenost v polju. Tretji niz je bil najbolj izenačen in ga je v smer gostujoče ekipe preobrnila Emela Sivčevič. Ta se je v prelomnem trenutku iz-
kazala z odličnim blokom in nato še z nizom uspešnih servisov. Vso tekmo je svoje soigralke reševala v polju prosta igralka Ema Hren, ki je s svojo pozitivno energijo dvignila ekipo, da je vzela tretji niz z 21:25. V četrtem nizu so domačinke popustile, kar se je videlo v moči njihovih napadov, prav tako pa so naredile preveč napak na začetnem udarcu, da bi bile konkurenčne gostjam. Ženski odbojkarski klub Ptuj je s stabilno igro in manjšim številom napak dobil niz z 22:25. Tako so dobile bolj izenačeno tekmo, kot kaže končni rezultat in so na 12. tekmi sezone zabeležile še enajsto zmago.
David Breznik
Šah • HIT open Nova Gorica
Odličen nastop Beljavskega
Mednarodni šahovski turnir HIT Open v Novi Gorici ima eno najdaljših tradicij v Sloveniji. Letos so organizirali že 28. po vrsti in privabili številne domače in mednarodne velemojstre ter druge vrhunske šahiste in šahistke z mednarodnimi naslovi. Med devetimi velemojstri je odlično nastopil član Šahovskega društva Ptuj Aleksander Beljavski, ki je več ali manj stalnica teh turnirjev.
VM Aleksander Beljavski je deležen izredne pozornosti, kjer koli se
pojavi. S svojim umirjenim nastopom in spoštljivim odnosom do organizatorjev in sotekmovalcev je dobrodošel na vsakem turnirju. Nič drugače ni v Novi Gorici, kjer je leta 2015 tudi zmagal. Kako močno tradicijo ima turnir HIT Open Nova Gorica, pove podatek, da se ga je v posameznih letih udeležilo preko 160 šahistk in šahistov, letos jih je bilo na A-turnir-ju 90. Ob tem pa redno potekajo še B-turnirji in letošnjega se jih je udeležilo 56.
Foto: arhiv organizatorja turnirja
Aleksander Beljavski (drugi z desne) med igro v Novi Gorici.
Beljavski je letošnji turnir začel z zmago, sledil je remi in v tretjem krogu ponovno zmaga. V nadaljevanju je nanizal še pet remijev in zmago v zadnjem, devetem krogu, ter si s šestimi točkami delil 3. do 11. mesto, po dodatnih kriterijih pa je bil deveti. To je sicer štiri mesta nižje od začetne pozicije, vendar je treba poudariti, da je večino igral s tekmeci, mlajšimi tudi več kot 50 let, kar je za gospoda pri 70 letih fizično izredno naporno. Je pa ostal eden redkih brez poraza, med devetimi velemojstri pa je bil četrti.
Izpostaviti velja presenečenje letošnjega turnirja, ki ga je pripravila mlada madžarska WMM Zsonka
Gaal, stara 17 let. Z ratingom 2341 je zasedala 13. mesto po začetni poziciji, ob koncu pa je osvojila odlično 3. mesto. Med drugim je v osmem krogu premagala MM Csonka Balazsa iz Madžarske. Solidno je nastopil še en član ptujskega društva, VM Ognjen Cvitan, ki je z osvojenimi 5,5 točke zasedel 21. mesto.
Končni vrstni red: 1. (3.) VM Pier Luigi Basso (Italija) 7 točk, 2. VM Fe-renc Berkes 6,5, 3. (13.) WMM Zsoka Gaal (oba Madžarska) 6,5, 4. do 11. (5.) VM Aleksander Beljavski ŠD Ptuj (po dodatnih kriterijih 9.) 6 točk ... 21. (8.) VM Ognjen Cvitan (Hrvaška)
5,5 .
Silva Razlag
Foto: AZS
18 Štajerski
Šport
torek • 13. februarja 2024
Boštjan Renko
»Če voziš vrhunski športni avto,
ne boš vanj točil dizla, ampak dober bencin«
Eden najboljših motokrosistov sveta Tim Gajser je v zadnjih dveh tednih že nastopil na prvih dirkah v okviru italijanskega odprtega državnega prvenstva, njegove vožnje pa nakazujejo, da je odlično pripravljen na sezono svetovnega prvenstva v najmočnejšem MXGP-razredu. Kaj se je dogajalo v začetnih fizičnih pripravah, pa nam je več zaupal Ptujčan Boštjan Renko, ki že vrsto let skrbi za Timovo fizično pripravo. „Bilo je naporno, a polno smeha in zanimivih prigod," je dejal za začetek.
Bazične priprave ste opravili na Sardiniji, ki je že nekaj let Timova „pripravljalnica" pred sezono.
B. Renko: „Tam sem bil s Timom 12 dni, kjer smo delali po podobnem planu kot v zadnjih letih - v tednu smo trenirali šest dni, po dvakrat na dan. Dan je potekal običajno tako, da smo zjutraj opravili kardio trening, kar pomeni vožnja z gorskimi kolesi po razgibanem terenu, običajna razdalja je 52 km. Popoldan smo imeli trening z utežmi. Naslednji dan smo začeli z 20 do 25 km teka za ogrevanje in nato stre-čing (statične raztezne vaje, op. a.), popoldan pa je sledil trening na motorju. Takšen ritem smo potem rotirali na dva dni: en dan fitnes, naslednji motor...
Tem aktivnostim je prilagojena tudi hrana, Tim ima natančno odmerjeno, koliko mora pojesti kakšnih sestavin. To je pomembno za boljšo regeneracijo, obenem pa vzdržuje mišično maso, ki je nujna za uspešno dirkanje."
Zagotovo je bilo teh 12 dni pestrih tudi zate.
B. Renko: „Vsekakor, pestrih in zanimivih! Letos smo res zelo uživali, čeprav so bili sami treningi zelo naporni. Morda se to nekomu sliši nasprotujoče, a smo bili zelo dobra ekipa, bilo je še nekaj drugih motokrosistov, ki se znajo kljub naporom pošaliti. Bilo je prisotne tudi precej zdrave moške tekmovalnosti, tudi sam se kot najstarejši v ekipi nisem dal tem mladeničem in sem izboljšal osebni rekord v vožnji s kolesom na 52 km za šest minut glede na lansko leto. Verjetno je na mestu primerjava z vinom - bolj sem star, boljši sem (smeh). Drug drugemu smo dajali motivacijo.
Posebej smo se šalili ob vsakodnevnem kopanju v morju, saj je imela voda borih 13 stopinj Celzija. To je seveda odlično za regeneracijo in fokus, a ni bilo enostavno zdržati pri teh temperaturah v vodi - na koncu nam je uspelo tudi že 10 do 15 minut."
Koliko smo lahko videli na družbenih omrežjih, si zaradi svoje tekmovalnosti utrpel tudi kakšno poškodbo ...
B. Renko: „Ja, to je že stalnica: lani sem imel ob padcu s kolesom tri počena rebra, letos pa sem ob skoku zadel v grm in s kolesom padel v veliko lužo - posledica je bil izpah gležnja. Slikanje je pokazalo, da na srečo ni bilo nič zlomljeno in sem bil naslednji dan z ovojem že znova v pogonu."
»Kot trener stremim k temu, da Tim vedno premika lastne meje«
Da se vrneva na Tima: kakšna je ocena njegove pripravljenosti?
B. Renko: „Ocena je zelo visoka, kar je konec koncev pokazala že prva dirka, ki je bila na Sardiniji na sporedu v začetku meseca. Gre za eno najtežjih prog v sezoni, na zelo
trdoživi mivki. Obe vožnji je dobro štartal in jih v takšnem stilu odpeljal vse do konca. Druga pripravljalna dirka bo na sporedu to nedeljo (pogovor je bil opravljen nekaj dni prej, op. a.) v Mantovi. Potem se bo hitro približala že samo sezona svetovnega prvenstva (10. marca v Argentini, op. a.). Fizična pripravljenost ne bo vprašljiva."
Pred letom dni je v tem delu sezone staknil hudo poškodbo stegnenice.
B. Renko: „Pred odhodom na Sardinijo smo opravili določene teste, ki so pokazali, da ima sedaj na desni nogi celo nekoliko večji obseg kot na levi, več je mišične mase in manj telesne maščobe. Prav nič glede na lani ne zaostaja tudi po moči, kar je fantastičen podatek. Glede vseh parametrov je lanska poškodba preteklost in iz tega naslova ne pričakujem nobenih težav. Tudi v psihičnem smislu ga tista poškodba ni vrgla iz tira, verjetno je letos celo bolj motiviran kot lani in željan zmag."
Kako gleda na konkurenco, pogleduje tudi proti njim?
B. Renko: „Že na dirki na Sardiniji je bilo zraven pet ali šest TOP voznikov iz MXGP, pa se niso mogli kosati z njimi. V osnovi pa se Tim s konkurenco ne obremenjuje preveč, fokus
Futsal • 1. SFL, 16. krog
Šnoflov hat-trick za zmago v Kobaridu
Oplast Kobarid -Meteorplast ŠIC bar 2:4 (1:0)
STRELCI: 1:0 Mohorič (12.), 2:0 Lah (25.), 2:1 I. Matan (25.), 2:2 Šnofl (29.), 2:3 Šnofl (37.), 2:4 Šnofl (40.)
METEORPLAST ŠIC BAR: Anžel, Lovrenčič, A. Goznik, I. Matan, Trdin, Kos, A. Matan, Trstenjak, Lipovšek, Aljaž Ruis, Šnofl. Trener: Robert Grdovič.
Prleki so po naporni vožnji v Posočje, z velikim preobratom v drugem polčasu zanimivega dvoboja, strli gostitelje in zabeležili šesto zmago v sezoni. Igralci Oplasta so si v 25. minuti priigrali navidezno zanesljivo vodstvo z 2:0, a so v nadalje-
vanju Ljutomerčani uprizorili popoln preobrat. Najprej je za priključitev v polno zadel Ivan Matan, ekipo pa je do zmage s tremi zaporednimi zadetki popeljal junak dvoboja Rok Šnofl.
Vrsto gostiteljev sta prvič vodila Jaka Sovdat in Primož Zorč, ki sta med tednom nasledila odstavljenega Mateja Kavčiča. Z dodatno energijo, veliko tekanja in agresije so domačini gostom povzročali nemalo težav. V prvem polčasu so se vrstile priložnosti na obeh straneh, terensko premoč Oplasta pa je z vodilnim zadetkom kronal Marko Mohorič (1:0).
Domačini so v peti minuti nadaljevanja preko Davida Laha povišali vodstvo (2:0), a je bilo njihovo veselje kratkotrajno. Ivan Matan je le
mora biti na lastni pripravljenosti. Nikdar ne smeš zaspati na lovorikah, treba je napredovati iz sezone v sezono in to je potem zagotovilo za uspeh. Tudi sam kot trener stremim k temu, da Tim vedno premika lastne meje. Proga in ciljna črta pa bosta pokazali, kje smo.
Pomembno je tudi to, da je prenovljen celoten motor in da je Tim z njim zadovoljen. Bilo je veliko testiranj, rezultati so bili dobri. Pomemben bo že sam začetek sezone, morda niti ne toliko s točkovnega vidika, zagotovo pa s psihološkega. Konkurenca je močna, veliko si jih želi na vrh, zato je pomemben vsak detajl. Eden od teh je štart, kjer se že marsikaj odloča, zato Tim tudi letos temu elementu posveča veliko pozornosti. Proge so konstruirane tako, da ni veliko možnosti za prehitevanje, zato razpored dirkačev v prvem ovinku že kar veliko pove o končnem razporedu."
Na prvem mestu fitnes in bodybuilding, pa tudi rehabilitacija in prehrana
Kaj je sicer tisto, kar tebe ob omenjenem delu z Gajserjem najbolj privlači, s čim se največ ukvarjaš?
B. Renko: „Vsekakor fitnes, pa tudi rehabilitacija po poškodbah. Sicer delujem na veliko področjih, a osnova sta fitnes in bodybuilding; s slednjim sem se sam tekmovalno ukvarjal in v njem delujem že več kot 25 let. Še vedno pripravljam različne tekmovalce za tekmovanja, še vedno sem prisoten v tem športu. Imam
Boštjan Renko: „Zadnje čase precej delam na rehabilitacijah in na sproščanju fascinalnih tkiv pri športnikih - to je zelo pomembno, da nimajo zategnjenih mišic in da so popolnoma mobilni in fleksibilni. Temu se še vedno posveča premalo pozornosti, sam pa vidim v tem veliko priložnost za napredek."
tudi že precejšen delež pri pripravi slovenskih motokrosistov, z nekaterim sodelujem stalno, z nekaterimi pa občasno, ali pa jim sestavljam načrte dela in jedilnike.
Zadnje čase precej delam na rehabilitacijah in na sproščanju fasci-nalnih tkiv pri športnikih - to je zelo pomembno, da nimajo zategnjenih mišic in da so popolnoma mobilni in fleksibilni. Temu se še vedno posveča premalo pozornosti, sam pa vidim v tem veliko priložnost za napredek. Tudi na zadnjih pripravah z motokro-sisti na Sardiniji sem delal na tem in
Boštjan Renko je tudi letos s Timom Gajserjem na Sardiniji opravil osnovne fizične priprave.
»Pomembna je statika telesa, to je stalno delo«
Kakšen pa je splošni načrt tvojega sodelovanja s Timom med sezono?
B. Renko: „Najin najpomembnejši skupni del je predsezona, kar sva pravkar opravila, sedaj sledi vzdrževanje pripravljenosti. Ko potuje po svetu, Tim natančno ve, kako mora izpeljati svoje treninge, ko je doma, pa trenirava skupaj. Treningi se med sezono spreminjajo, kaj pač v določenem delu najbolj potrebuje. Če je kakšna poškodba ali padec, potem več pozornosti posvetimo temu, morda kakšni zategnjeni mišici...
Pomembna je tudi statika telesa, to je stalno delo. Vsak šport ima svoje specifike in tudi v vsakem športu se določene mišice prilagodijo tem posebnim obremenitvam. Motokrosisti imajo npr. notranje stegenske mišice bolj okrepljene kot zunanje, ne potrebujejo pa tako močno razvitih prsnih ali hrbtnih mišic, kot npr. bodybuilderji. Da ne pride do disbalansa in posledično do nepotrebnih poškodb, je treba pri treningih paziti na to, da ne rušimo mišičnega ravnovesja, ki ga nek šport potrebuje. Tako pazimo na stabilizacijo sklepov, da ne pride do prevelikih obrab. Gre za zanimivo in premalo obravnavano področje preventive, v osnovi pa gre za to, da skrbimo za skladnost telesa. Gre pa za precej individualno obravnavo: vsakemu športniku je treba glede na njegovo trenutno stanje in trenutne potrebe izbrati pravi način za pomoč, vsak je unikat."
bilo je bistveno manj t. i. airpumpov, ki so značilni za motokrosiste."
Verjetno je to tudi najboljša preventiva pred poškodbami?
B. Renko: „Točno tako: če ni mobilnosti in fleksibilnosti, potem veliko hitreje pride do padcev in poškodb. Z izboljšano motoriko se lahko športnik iz kočljivih položajev lažje reši, kot pa če je tog in zategnjen."
Kako pa gledaš na prehrano športnikov in prehranske dodatke?
B. Renko: „To je zelo pomembno področje. Športnik mora po vsakem treningu ali tekmi v telo vnesti dovolj 'hitrih beljakovin', da nadomesti glikogenske rezerve v mišicah, ki so bile porabljene med aktivnostjo. Naslednje v vrsti so 'dnevne beljakovine', da športniki ne izgubljajo mišične mase. Vrhunski športniki imajo po navadi določen jedilnik glede na njihovo težo in v njem je določeno, koliko beljakovin, ogljikovih hidratov in kakovostnih maščob je treba vnesti. Tudi na Sardiniji smo imeli s sabo kuharja, ki je vsakemu natančno odmeril njegov obrok. Če voziš vrhunski športni avto, ne boš v njega točil dizla, ampak dober bencin; tudi telo športnika funkcionira podobno, zato je treba vnašati kakovostno hrano."
Kako pa je med Timovo sezono, mu tudi takrat svetuješ glede prehrane?
B. Renko: „Večina ja, od lanskega leta pa ima v ekipi še dietika iz Italije, ki mu še dodatno spremeni kakšno zadevo. Včasih tudi staknemo glave in skupaj naredimo prehranski načrt."
Jože Mohorič
nekaj trenutkov pozneje z odlično odmerjenim prostim strelom premagal domačega vratarja Nika Logarja (2:1), v nadaljevanju dvoboja pa je sledil šov Roka Šnofla. Njegovi zaporedni zadetki za klasičen »hat-trick« so pomenili za Prleke osvojitev novih treh točk in ohranitev visokega tretjega mesta na prvoligaški razpredelnici.
»Tekma je bila prava prvenstvena. Kobarid je bil v prvem delu konkurenčen, saj je še imel moč za drža-nje tempa, ki smo ga mi narekovali. Po zaostanku z dvema goloma smo pokazali, da smo sposobni preobrata, kar nam je tudi uspelo. Najbolj pomembne za nas so tri točke in nadaljevanje zmagovalnega niza, ki se je začel s pokalnim tekmovanjem. Dvoboj so moji fantje odigrali zares
1. SFL
REZULTAT116. KROGA: Oplast Kobarid - Meteorplast Šic bar 2:4 (1:0), THE Nutrition Extrem - Dobovec 1:4 (0:3), Bronx Škofije - Siliko Vrhnika 1:3 (0:2), Sevnica - Dobrepolje 3:5 (0:2).
1.	SILIKO VRHNIKA
2.	DOBOVEC
3.	METEORPLAST ŠIC
4.	SEVNICA
5.	OPLAST KOBARID
6.	EXTREM
7.	BRONX ŠKOFIJE
8.	DOBREPOLJE
16	14 1 1	76:29	43
16	14 O 2	88:26	42
16	6 7 3	72:66	25
16	7 1 8	41:50	22
16	5 4 7	39:45	19
16	3 4 9	41:65	13
16	2 4 10	38:82	10
16	2 1 13	37:69	7
dobro,« je po tekmi dejal trener ljutomerske ekipe Robert Grdovič.
V17. krogu, ki bo na sporedu v petek, 16. februarja, se bo Meteorplast ŠIC bar pomeril s Sevnico, ki je na četrtem mestu z 22 točkami. Tekma bo zaradi zasedenosti dvorane ŠIC Ljutomer odigrana v telovadnici OŠ Ivana Cankarja Ljutomer.
NŠ
Foto: Črtomir Goznik
Rok Šnofl (Meteorplast Šic bar) je bil junak dvoboja v Kobaridu.
torek • 13. februarja 2024
Nasveti
Štajerski	19
Domača lekarna
Zeleni nasvet
Kmalu bomo spet sejali
Za nami je najlepši, a tudi najbolj nori del leta. V zadnjem mesecu ste o zelenjavi verjetno razmišljali bolj v kulinaričnem smislu, ne pa o tem, kako bi jo pridelovali. Zdaj sicer vsi še malo počivamo, v službi pa seveda ponovno pričenjamo s hitrim, neusmiljenim ritmom dela. Zato je še čas za razmišljanje o tem, kak, kdaj in kako bomo začeli z delom. Da ne bomo ponavljali zdaj že skoraj desetletje starih napak, poglejte, kdaj lahko kaj sejemo, da bo pridelek zdrav, dober, dovolj zgoden, pri samem kaljenju pa vsaj večjih težav ne bom.
Vzgoja sadik doma ali nakup?
Običajno se delo prične z vzgojo sadik. Nekateri se tega lotevate, drugi ne. Eno in drugo ima svoje prednosti in slabosti.
Sama menim, da je zgodnje sadike bolje kupiti, saj imajo profesionalni vrtnarji najbolj ugodne pogoje, znanje in tudi izbor sort, da bo potem na vašem vrtu raslo vse tako, kot mora.
Pri domači vzgoji sadik pa igrajo veliko vlogo ljubezen do dela z rastlinami in zemljo, ki pogosto nadomesti tudi nekoliko slabše pogoje, ki jih doma, posebej na okenskih policah, ne moremo spremeniti. Domača vzgoja sadik ima v družinah z otroci prav poseben, vzgojni pomen. Ko otrok seme poseje in ga opazuje od vznika pa vse do konca, ko jo na vrtu porežemo, odtrgamo, bo vzljubil zelenjavo. Velikokrat sem že doživela, da je domača pridelava zelenjave otrokom pomagala vzljubiti tudi zdravo hrano. Vsekakor pa priporočam, da se naučite, navadite čim več zelenjave pridelati iz sadik. Tako rastlina ima v začetku svojega življenja boljše pogoje za hiter vznik in se tem dober mladostni razvoj. Vzgoja iz sadik dokazano v številnih poskusih pomeni tudi do 50 % višji pridelek. Prav posebej pa pride do izraza v slabših vremenskih razmerah, v hladnih spomladanskih in tudi v prevročih poletnih dnevih.
Kdaj posejemo plodovke da bomo imeli sadike ravno pravi čas
Sadike plodovk mnogi vzgajate na okenskih policah, drugi pa že v rastlinjakih. Ker paradižnika ne sadimo na prosto pred prvim majem, še bolje pa je, da se še vedno držimo dobrih starih ledenih mož
in »poscane« Zofke, ki praznujejo sredi maja, je nujno, da se setve ne lotite prehitro. V neogrevane rastlinjake presajamo sadike kakšen mesec prej, najhitreje v začetku aprila. Kumare in bučke lahko sadimo že konec aprila tudi na prosto, a samo, če to omogoča vreme. Vse plodovke namreč potrebujejo za hiter mladostni razvoj tudi toplo zemljo, ne samo zrak. Drugače se potem v juniju srečujete s tem, da mladi plodiči kumaric odpadajo, ženskih cvetov ni od nikoder, čeprav buče cvetijo, plodov ni. Pa ste že pozabili, da so bile vaše sadike pretegnjene, nepripravljene na sajenje na prosto, predvsem pa sajene v mrzlo zemljo.
Dobra sadika, ki bo hitro pričela z rastjo, dobro rasla in tudi zgodaj zacvetela, namreč ni velika sadika, kot ste jih v zadnjih časih navajeni kupovati v vrtnih centrih, pa tudi pri vrtnarjih. Dobra sadika ima močan, razrasel koreninski sistem, nadzemni del pa je čvrst, čokat in predvsem, nima več kakor pet do šest listov. To pa dosežemo z primernimi rastnimi pogoji in predvsem, z ne prehitro setvijo.
Za dobro sadiko paradižnika potrebujemo 8-11 tednov, paprike 10 - 12 tednov in jajčevca še kakšen teden dalje. Kumara naredi dobro sadiko že v treh tednih, bučka štirih, za vzgojo sadik lubenic in melon pa potrebujete 5 - 6 tednov. Na okenskih policah rastejo sadike hitreje, kakor v rastlinjakih, to morate upoštevati. Zato sejemo na okenske police še nekaj dni kasneje.
Če upoštevate termine presajanja na prosto in čas, ki ga potrebujete za dobro sadiko, pridete do datumov setve. Na okenske police posejemo najprej jajčevec, nekje konec januarja bo čisto dovolj hitro. Nekje v začetku februarja pa vse do sredine februarja sejete papriko, feferone in čilije. Paradižnik, ki ga boste kasneje sadili v rastlinjak, sejete šele konec februarja, za sajenje na prosto pa šele v sredini marca. Čisto dovolj hitro boste pridelali sadike, verjemite mi.
Kumare sejte šele konec marca, še bolje pa je, da v začetku aprila, ne bojte se, ne bo prepozno. Bučke posejte nekaj prej, konec marca, najprej v sredini marca. Takrat lahko posejete tudi lubenice in melone, saj jih sadimo vsaj 14 dni za bučkami. Bučke in kumare lahko v neogrevan rastlinjak sadite zgodaj, že konec marca, v tem primeru boste seveda sejali seme v začetku marca. Lubenic in melon pa tudi v rastlinjak ne presajamo pretirano zgodaj.
Substrati za vzgojo sadik
Če želite imeti kasneje zdrave, čvrste rastline, so potrebno dobri temelji. Te postavimo spomladi in vse skupaj se prične prav s kvalitetno sadiko. Kvalitetno sadiko pa lahko vzgojite samo v kvalitetnem substratu. Sadike razhudnikov, paprike, čilija, feferonov, jajčevca, paradižnika, andske jagode... po setvi še pikiramo. Zato je pri izboru substrata za setev pomembno le, da je čimbolj rahel, da nima velikih delcev, hranilnost in zadrževanje vode sploh nista potrebna. Za vzgojo sadik, pikiranje razhudnikov in setev bučnic ter tudi drugih sa-
dik, pa izberite kvaliteten substrat, ki je dovolj zračen, ima dovolj hranilnih snovi, da dognojevanje sploh ne bo potrebno. Nikakor pa ni, vsaj zame, dobra lastnost substrata to, da dobro zadržuje vodo. Več sadik namreč umorimo s pretiranim zalivanjem, kakor s tem, da imajo premalo vode. Kako ga najti oziroma izbrati? Najprej se izogibajte vsem razprodajam in poceni substratom in vprašljivih držav. To je prvo in osnovno pravilo. Hranila iz substrata namreč tudi izhlapevajo, star substrat ni kvaliteten. Na razprodajah pa so pogosto lanskoletni izdelki. Prav tako so poceni substrati sestavljeni in manj kvalitetnih sestavin, kar pa se vedno pozna tudi na kasnejši sadiki.
Sama kupujem substrat vedno pri vrtnarjih, torej tam, kjer kupujem tudi sadike. Tam namreč prodajajo po večini substrate, ki jih uporabljajo tudi sami. To pa so zanesljivo kvalitetni substrati.
Seveda pa dobimo zelo kvalitetne substrate tudi v vrtnih centrih. Vendar tam najprej preglejte vso ponudbo s cenami vred. Bodite pozorni tudi na količino substrata v vrečki. Če ste z izbranim substratom zadovoljni, si ga zapomnite in se ga držite. Ne iskati cenejših variant naslednje leto.
Sadike s koreninsko grudo
Za konec pa ne pozabite še sledečega. Doba puljenih sadik je mimo. Dobra sadika je samo taka, ki ima korenine v zemlji - sadika s koreninsko grudo. Ta gruda pa naj bo dovolj velika , da se koreninski sistem lahko primerno razvije. Ne sme pa biti prevelika, da ne bo sadika predolgo v rastlinjaku. Najbolje se počuti namreč v zemlji. Koreninski sistem mora dobro preraščati grudo, ne sme pa se že pričeti navijati v krog.
Tudi doma lahko vzgojite sadike s koreninsko grudo in to velja tako za plodovke, kakor za ostale vrtnine. Sadike ne moremo vzgojiti le pri korenčku, korenastemu peter-šilju in pastinaku.
Miša Pušenjak
Aloe vera rešuje marsikatero težavo
Aloe vera je sočna rastlina, ki poleg visokega deleža vode vsebuje tudi veliko vitaminov, mineralov in drugih zdravju koristnih snovi, ki pomagajo zdraviti in lajšati marsikatero težavo.
Gel aloe vere vsebuje več aktivnih sestavin, med drugimi 18 aminokislin, encime, vitamine skupine B, vitamine A, C in E, minerale (kalcij, fosfor, železo, mangan, magnezij, baker, krom, cink, natrij, kalij in klor) ter mono- in polisaharide. Prav vsebnost polisaharidov prispeva k ohranjanju hidrolipidnega sloja in tona kože. Gel aloe vere pa vsebuje še salicilno kislino, ki učinkuje protibolečinsko, protivne-tno in mehča povrhnjico kože.
Vlaži in pomirja
Hladno stisnjen gel aloe vere je odlično vlažilno in pomirjevalno sredstvo za kožo. Učinkovit je pri negi pordele, vnete ali poškodovane kože, saj skrajša čas celjenja kože. Omili srbečico, preprečuje razvoj bakterij in glivic ter deluje protivnetno in vlažilno.
Krepi imunski sistem
Aloe vera je tako imenovani naravni adaptogen, ki skrbi za odpornost organizma. Z njeno pomočjo se boste lažje spoprijeli s fizičnimi in psihičnimi obremenitvami ter kljubovali onesnaženemu zraku, ki vlada v mestih.
Ureja prebavo
Z uživanjem soka aloe vere boste poskrbeli za bolj urejeno prebavo, saj ta rastlina skrbi za ravnovesje črevesne flore ter na ta način pomaga tako pri zaprtju kot pri driski.
Razstruplja organizem
Z uživanjem aloe vere boste prispevali tudi k razstrupljanju telesa, saj se njene aktivne sestavine pomikajo skozi črevo in vežejo nase strupe, ki se nabirajo v črevesju, ter jih pospremijo iz telesa na zdrav in naraven način.
S sokom aloe vere do dobrega počutja
Če si želite privoščiti čiščenje telesa, 21 dni zaporedoma pijte en deciliter soka aloe vere na tešče. Sok bo spodbudil izločanje žolča iz jeter in žolčnika ter pripomogel, da se telo hitreje očisti nečistoč.
Sok aloje lahko uporabite tudi kot tonik na koži, saj pospešuje celjenje in njeno obnavljanje ter preprečuje vnetja.
V aloe veri najdemo vitamine B, C, E ter baker, kalcij, cink, magnezij in kalij, zato je idealna v času prehladnih obolenj in pri krepitvi imunskega sistema. Vsebuje tudi fitonutriente in številne antioksi-dante.
M. Kopriva
Gel aloe vere vsestransko uporaben
Najnaravnejši je gel aloje, ki ga lahko pridobimo sami. Njegova edina slabost je kratkotrajna obstojnost; v hladilniku v dobro zaprti stekleni posodi ga lahko hranimo le nekaj dni. Pridobimo ga tako, da izberemo največji zunanji list rastline in ga odtrgamo čim bližje osnovi rastline. Odstranimo zunanje plasti lista, da ostane samo notranje mehko tkivo, iz katerega iztisnemo gel. Včasih gaje treba precediti skozi gazo, da odstranimo grudice. Seveda ga lahko kupimo tudi v lekarni, vendar vsebuje sredstva za obstojnost. Ob opeklinah nanesemo gel neposredno na opeklino, bolečina bo minila, koža pa se bo zacelila brez brazgotinjenja oziroma mehurčkov. Nanašanje gela aloe vere večkrat na dan posuši bradavice in herpes. Gel lahko uporabimo tudi ob manjših ranah oziroma brazgotinah. Ugotovili so, da se vpije v kožo kar štirikrat hitreje kot voda, pri čemer pusti kožne pore odprte, zato se tudi zdravilne sestavine gela lažje vsrkajo in dobro navlažijo kožo. Aloja spodbuja delo fibroblastov in pripomore k hitrejšemu obnavljanju kože, zato je dobrodošla v kozmetičnih izdelkih. Pravzaprav je edina rastlina, ki jo lahko uporabimo neposredno na koži, ne da bi jo s čim razredčili ali ji kaj dodali.
Foto: MP
20 Štajerski
Za kratek čas
torek • 13. februarja 2024
SkriNja domačih viž - AnsambeL Užitek
Deci ljubezni, prva polka mladih glasbenikov
Iz Dolenjske, okolice Šentjerneja, prihaja mlada glasbena skupina, ki se je občinstvu prvič predstavila pred dobrim letom in pol. Člani so: Jure Grubar (harmonika, vokal), Matej Krošelj (bas kitara, bariton), Jožko Pavlič (vokal) in Jan Žagar (kitara, vokal). Spoznali so se na praznovanju prijateljevega rojstnega dne in takoj ugotovili, da jih narodno--zabavna glasba povezuje, saj jih spremlja že od rosnih let.
Ime skupine so dolgo iskali oz. izbirali, dokler jim Juretova mama ni predlagala ime Užitek, ki se je vsem v trenutku priljubilo. Postali so ansambel Užitek, saj v vsem, kar počnejo, zelo uživajo, poslušalce zmeraj navdušijo s svojim žurom, tako da jih je užitek poslušati. Ves svoj prosti čas posvečajo glasbi, individualnim in skupinskim vajam, saj v glasbi nadvse uživajo, prav tako v športu.
Na repertoarju imajo narodno--zabavno glasbo, izvajajo pa tudi zabavno glasbo. Razveseljujejo na najrazličnejših praznovanjih, veselicah, porokah in ob drugih priložnostih. Ponosni so, da izvajajo Avsenikove in Slakove skladbe. Z veseljem pa to zvrst približajo tudi mlajšim generacijam, tako da vključujejo tudi nekaj zabavnih ritmov.
Zelo jih veseli, da so poslušalci njihovo prvo polko z naslovom Deci ljubezni tako dobro sprejeli. Glasbo in aranžma je napisal Martin Juhar, besedilo pa Žiga Ram-šak, ki je nekoč vodil ansambel Smeh. Za svojo prvo polko, ki je hitra, mladostna, polna presenečenj, tako kot so sami, so posneli tudi videospot.
Festivali narodno-zabavne glasbe so zelo pomembni za uveljavitev mladih ansamblov, hkrati pa velik prispevek vsem ustvarjalcem
»
Foto: zasebni arhiv
Ansambel Užitek
te glasbe, poudarjajo Jure, Matej, Jožko in Jan. Ravno zato so tako zelo prepričani, da bodo v prihodnje redni gostje festivalskih odrov. Morda jim bomo že letos zaploskali tudi na ptujskem festivalu narodno-zabavne glasbe septembra letos. Letos jih prav tako čaka veliko sodelovanja s priznanimi slovenskimi glasbeniki in ustvarjalci novih skladb. Ze doslej je bilo teh nastopov več, kot z Modrijani, Ivanom Hudnikom in Silvom Pliberškom. Svoje poslušalce in vse ljubitelje narodno-za-bavne glasbe želijo razveseliti z novimi avtorskimi skladbami, se srečati z njimi na glasbenih odrih po celi Sloveniji. Ze v kratkem bodo izdali svojo drugo avtorsko skladbo. Komaj čakajo, dajo predstavijo. Odličen sprejem njihove prve skladbe jim je dal še večji zagon pri ustvarjanju lastne glasbe.
MG
Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka šem kvadratu pojavi le enkrat.
6					7		9	3
		7					5	
2	3				6			
1		9			2			5
	2						1	
8			1			6		2
			4				7	8
	8					5		
9	6		5					4
se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manj-
	9	3	6				2	
	1	8	4	2				9
2						3		
					2		4	8
				9				
6	4		8					
		6						5
4				7	9	2	6	
	5				6	1	9	
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
	Ljubezen	Posel	Denar	Zdravje
Oven	vvv		€€€	oo
Bik	v?	©©©	€€	ooo
Dvojcka	¥	©©	€€€	oo
Rak	¥¥		€€	ooo
Lev	¥¥¥	©©	€	oo
Devica	¥	©©©	€€€	o
Tehtnica	¥¥¥	©©	€	oo
Škorpijon	¥¥¥		€€	ooo
Strelec	¥	©©©	€€€	oo
Kozorog	¥	©©©	€€	o
Vodnar	¥¥	©©©		oo
Ribi	¥	©		ooo
Sestavil: Tadej Šlnk, horarnl astrolog
(velja za teden od 13. do 19. februarja 2024) 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji?
ITi
mEDIfl IITIPEX
Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago.
Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 19. februarja. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si.
Izmed vseh poslanih rešitev razrezanke bomo vsak teden izžrebali dobitnika zanimive in lepe nagrade, ki jo podarja Media Impex.
Zdaj pa veselo na delo!
Srečni izžrebanec Tednikove nagradne razrezanke je:
Jon Krošel, 2284 Videm pri Ptuju
Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke!
Foto: CG
Višina štipendije za deficitarne poklice dobrih 118 evrov
Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad je na spletni strani objavil javni razpis za pridobitev štipendije za deficitarne poklice za šolsko leto 2024/2025 v vrednosti 4,3 milijona evrov. Vlogo bo možno oddati od 1. avgusta do vključno 30. septembra, so sporočili iz sklada. Mesečna višina štipendije znaša 118,48 evra.
Štipendije so namenjene spodbujanju mladih za vpis v izobraževalne programe za poklice, za katere na trgu dela primanjkuje kadra. Seznam nabora poklicev, ki veljajo za deficitarne, se spreminja.
Pri pripravi vsakoletnega javnega razpisa sklad sodeluje z ministrstvoma
za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter za vzgojo in izobraževanje, Centrom za poklicno izobraževanje in Zavodom za zaposlovanje RS in skupaj z njimi pripravi nabor deficitarnih poklicev, za katere je v tistem obdobju zaznati razkorak med trenutnim in prihodnjim številom razpoložljivih kadrov in predvideno ponudbo delovnih mest. Tudi letos je cilj dodeliti štipendijo 1000 štipendistom, mesečna višina pa znaša 118,48 evra in se spreminja na podlagi usklajevanja na način in v roku, ki velja za transferje, v skladu z zakonom, ki ureja usklajevanje trans-ferjev posameznikom in gospodinjstvom.
Letos priznanih 21 deficitarnih poklicev
Štipendijo za deficitarne poklice bodo v šolskem letu 2024/2025 lahko pridobili dijaki, ki bodo prvič vpisani v 1. letnik enega izmed izobraževalnih programov: kamnosek, inštalater strojnih inštalacij, oblikovalec kovin orodjar, steklar, tehnik steklarstva, avtokarose-rist, pek, slaščičar, mesar, tapetnik, mizar, izdelovalec kovinskih konstrukcij, zidar, tesar, klepar-krovec, izvajalec su-homontažne gradnje, slikopleskar-čr-koslikar, pečar-polagalec keramičnih oblog, gozdar, dimnikar, gastronom-ske in hotelske storitve. Na dvojezičnih izobraževalnih progra-
mih, ki se izvajajo v italijanščini, se lahko na razpis za štipendijo prijavijo dijaki programov ekonomski tehnik, avtoserviser in predšolska vzgoja. Na programih, ki se izvajajo v madžarskem jeziku, pa mehatronik operater, strojni tehnik, kemijski tehnik in ekonomski tehnik.
Dijaki upravičeni do deficitarne in Zoisove štipendije hkrati
Prejemanje štipendije za deficitarne poklice ne vpliva na višino otroškega dodatka in na višino plačila dohodnine. Dijak lahko istočasno prejema državno štipendijo ali Zoisovo štipendijo
in štipendijo za deficitarne poklice, ne more pa hkrati prejemati kadrovske štipendije. Zoisova štipendija od 1. marca lani znaša dobrih 142 evrov za dijaka in 166 evrov za študenta. Če se štipendist izobražuje v tujini, bo Zoisova štipendija mesečno znašala 284 evrov za dijaka in 332 evrov za študenta. K Zoisovi štipendiji spadata še dodatek za bivanje (95 evrov) in dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami (59 evrov).
V primeru, da dijak ponavlja isti letnik, za katerega je prejemal štipendijo, oz. ne izpolnjuje pogojev za napredovanje v višji letnik istega izobraževalnega programa, lahko štipendijsko razmerje miruje, vendar ne več kot eno leto.
i
Kolofon
v
Gremo v šolo - oglasna priloga Štajerskega tednika
13. februar 2024
Urednica priloge:
Simona Meznarič
Avtorji prispevkov in fotografij:
Natalija Škrinjar, Estera Korošec, Črtomir Goznik, Simona Meznarič, STA, arhivi šol in M24
Lektoriranje:
Lea Skok Vaupotič
Tehnično urejanje:
Daniel Rižner
Trženje:
Marketing družbe Radio-Tednik Ptuj
^GREMO V ŠOLO, oglasna priloga Š
dn
Za novince v srednjih šolah na voljo 4.332 prostih mest
Ministrstvo za izobraževanje je objavilo razpis za vpis novincev v srednje šole in dijaške domove za šolsko leto 2024/25.
Na vseh srednjih šolah je razpisanih 26.066 vpisnih mest. Informativni dnevi so predvideni 16. februarja ob 9. in 15. uri in 17. februarja ob 9. uri. V programih splošnih gimnazij je raz-
pisanih 5.966 mest, od tega v zasebnih šolah 476. V programih strokovnih gimnazij, kamor sodijo tehniška, umetniška in ekonomska gimnazija, je razpisanih 1.762 mest. Skupaj je v programih splošnih in strokovnih gimnazij razpisanih 7.728 mest.
Največ mest za bodoče dijake in dijakinje je razpisanih v osre-
dnjeslovenski regiji, kjer se jih bo v naslednjem šolskem letu lahko v srednjih šolah izobraževalo 6.984. Sledita podravska regija s 4.332 razpisanimi mesti in savinjska regija s 3.356 razpisanimi mesti.
Poleg mest, namenjenih učencem, šole razpisujejo še mesta za programe poklicno-tehniške-ga izobraževanja, poklicne te-
Prosta mesta v Šolskem centru Ptuj
Šola za ekonomijo, turizem in kmetijstvo	Program	Število prostih mest
Pomočnik v biotehniki in oskrbi		16
	Gospodar na podeželju	26
Cvetličar		26
	Gastronom hotelir	26
Kmetijsko podjetniški tehnik		28
	Prodajalec	26
Ekonomski tehnik		56
	Tehnik oblikovanja	28
Elektro in računalniška šola		
Elektrikar		26
	Mehatronik operater	26
Elektrotehnik		28
	Tehnik računalništva	56
Tehnik mehatronike		28
Strojna šola		
Pomočnik v tehnoloških procesih		16
	Oblikovalec kovin - orodjar *	26
Inštalater strojnih inštalacij *		26
	Klepar - krovec*	26
Izdelovalec kovinskih konstrukcij*		26
	Avtoserviser*	26
Avtokaroserist*		26
	Strojni tehnik	56
*Programi se bodo izvajali tudi v vajeniški obliki		Vir: MV
čaje in maturitetni tečaj, po katerih se izobražujejo dijaki, ki so že pridobili poklic oziroma so že zaključili srednješolsko izobraževanje, vendar želijo svoje izobraževanje še nadgraditi ali pa želijo pristopiti k opravljanju splošne mature. Tudi v šolskem letu 2024/2025 se bodo lahko dijaki na nekaterih šolah izobraževali v vajeniški obliki. Dijaki in dijakinje se bodo lahko v vajeniški obliki izobraževali v 21 programih, in sicer na 18 šolah.
Roki za prijave: 4. marec in 2. april
Kandidati morajo prijavnico za vpis v srednje šole oddati najkasneje do 2. aprila. Kandidati, ki se bodo prijavili v izobraževalni program, za katerega je treba predhodno opraviti preizkus nadarjenosti, pa se morajo za opravljanje preizkusa nadarjenosti prijaviti do 4. marca. Prav tako morajo do 4. marca oddati ustrezno dokumentacijo za ugotavljanje izpolnjevanja vpisnih pogojev tudi kandidati, ki
Prosta mesta v Gimnazijah Ptuj in Ormož
Gimnazija	Program	Število prostih mest
Ptuj	Gimnazija	112
	Športna	18
	Gledališče in film	14
	Likovna	14
Ormož	Gimnazija	28
	Predšolska vzgoja	28
Zdravstvena nega		28
se bodo prijavljali v športne oddelke gimnazijskih programov.
Maja bo znano, katere šole bodo vpis omejile
24. maja bo objavljen seznam šol, ki bodo vpis v šolsko leto 2024/2025 omejile. Prvi krog izbirnega postopka bo potekal med 17. in 21. junijem. Kandidati, ki ne bodo sprejeti v prvem krogu izbirnega postopka, bodo prijavnico za drugi krog oddali do 26. junija.
Srednje šole bodo kandidate v primeru omejitve vpisa obvesti-
le najkasneje 20. junija. Rok za prijavo v program poklicnega ali maturitetnega tečaja je 5. september, srednje šole pa bodo prijavljene kandidate o morebitnih omejitvah vpisa obvestile najkasneje 24. septembra.
Kandidati se lahko v izobraževalne programe prijavijo s prijavnico, ki je dostopna na povezavi https://e-uprava.gov. si/si/podrocja/izobrazevanje--kultura/srednja-sola/vpis-v--srednjo-solo. Prijavnico za vpis oddajo na svoji osnovni šoli ali izbrani srednji šoli.
©
NIKOLI SAMI
NA POTOVANJU
PRED POTOVANJEM NE POZABITE NA TURISTIČNO ZAVAROVANJE Z ASISTENCO V TUJINI.
SAVA
ZAVAROVALNICA
Vir: MVI
oglas
na priloga Štajerskega tedni
Informativna dneva
Petek, 16.2.2024m ■ 11 Sobota, 17^2.2024
www.*šcptuj.si
^flrj
L ' /
šolsk«
center
ptuj I
Elektro in računalniška šola

Strojna šola
ŠolaJjUjljlj^l^j^^l^vo	1	"
Šolski center Ptuj je mednarodno prepoznana in priznana regijska izobraževalna institucija, ki vam bo pomagala uresničiti zastavljene cilje. S strokovnimi in usposobljenimi učitelji vam ponujamo izobraževalne programe, prilagojene potrebam okolja. Izobraževalni programi učinkovito povezujejo teoretična spoznanja z delovno prakso in izkušnjami. Vzpostavljamo in razvijamo partnerski odnos s podjetji in drugimi socialnimi partnerji.
€lektro in računalniška šola
Elektrotehnik - SSI Tehnik mehatronike - SSI Tehnik računalništva - SSI Elektrotehnik - PTI Elektrikar - SPI Mehatronik operater - SPI Izobraževanje odraslih
Lokacija VIČAVA
Strojna šola
Strojni tehnik - SSI
Avtoservisni tehnik - PTI
Strojni tehnik - PTI
Avtokaroserist - SPI*
Avtoserviser - SPI*
Instalater strojnih inštalacij - SPI*
Izdelovalec kovinskih konstrukcij - SPI*
Klepar - krovec - SPI*
Oblikovalec kovin - orodjar - SPI*
Pomočnik v tehnoloških procesih - NPI
Izobraževanje odraslih
* tudi vajeniška oblika
Šola za Ekonomijo, turizem in kmetijstvo
Ekonomski tehnik - SSI Kmetijsko podjetniški tehnik - SSI Tehnik oblikovanja - SSI Ekonomski tehnik - PTI Kmetijsko podjetniški tehnik - PTI Cvetličar - SPI Gastronom hotelir - SPI Gospodar na podeželju - SPI Trgovec - SPI
Pomočnik v biotehniki in oskrbi - NPI Izobraževanje odraslih
Višja
strokovna šola
Ekonomist Mehatronika
Upravljanje podeželja in krajine
Lokacija VIČAVA
Spoštovani bodoči dijaki in dijakinje, študenti in študentke. Vsredišče znanja vas bomo sprejeli in se skupaj z vami trudili, da boste šolanje uspešno zaključili in nas zapustili z znanjem in izkušnjami, s katerimi boste samozavestno inpogumno nadaljevali svojo zivljenjskopot.
REMO V ŠOLO, oglasna pri
Vas zanima tehnika?
Elektro in računalniška šola Ptuj
Na Elektro in računalniški šoli Ptuj izvajajo programe treh tehniških področij: elektrotehnike, računalništva in me-hatronike. Učencem lahko ponudijo različne stopnje izobraževanja (3-in 4-letne programe ter program PTI oz. »3 + 2«), dobro opremljene učilnice, laboratorije in učilnice praktičnega pouka, mednarodno izmenjavo ter izkušene delavce šole. Pohvalijo pa se lahko tudi s prizadevnimi dijaki in dijakinjami. Izobraževalni proces na šoli odlikuje predvsem tesna povezanost teorije s prakso.
Lani so obeležili 40-letnico elektro izobraževanja na Ptuju, kar nakazuje bogato tradicijo in velik pomen elektrotehnike za naše okolje.
Število vpisnih mest za osnovnošolce ostaja že vrsto let enako. V programu tehnik računalništva bo na voljo 56 prostih mest (dva oddelka), v programih elektrotehnik in tehnik me-hatronike po 28 prostih mest (po en oddelek). Po 26 prostih mest bo na voljo za elektrikarje in mehatronike operaterje.
Programskih novosti ne načrtujejo, v sklopu razpisanih programov pa bodo dijakom ponudili nove, z aktualnimi vsebinami podkrepljene strokovne module. To jim omogoča odprti kurikul, kjer lahko celo eno tretjino ur namenijo novostim na strokovnem področju. Prednosti izobraževanja na Ele-ktri in računalniški šoli Ptuj so predvsem v tem, da imajo dijaki po končanem izobraževanju poklic, ki jim omogoča zaposlitev, hkrati pa možnost nadaljnjega izobraževanja. Veliko energije in sredstev namenjajo sodobnim učilnicam, laboratorijem in opremi, brez katerih si priprave dijakov na zaposlitev ali nadaljnje izobraževanje ne morejo predstavljati. Dijaki triletnih programov zaključijo izobraževanje z zaključnim izpitom. Poudarek je na pridobivanju strokovnih znanj in praktičnih veščin. Kljub temu da je potreba po teh kadrih velika, jih večina šolanje nadaljuje v programu poklicno-tehniškega izobraževanja - Elektrotehnik. Poklicna matura omogoča dijakom vpis v višje- in visokošolske strokovne programe, z dodatnim maturitetnim predmetom pa tudi vpis v mnoge univerzitetne programe.
Na šoli poskrbijo tudi za dijake s posebnimi potrebami in jim pomagajo do želenega poklica. Dijaki dobijo kot popotnico široka splošnoizobraževalna znanja, glede na to, kateri program izberejo, pa tudi sodobna praktična strokovna znanja in veščine. Prav tako je njihova skrb razvoj socialnih veščin, dobrodelnost in prostovoljstvo. Delo v srednji šoli je podobno osnovnošolskemu, zato naj učencev in njihovih staršev prehod v srednjo šolo ne skrbi. Pouk imajo praviloma od 8.00 do 14.10. Za toplo malico je poskrbljeno, učbenike si lahko izposodijo v učbeniškem skladu, na voljo pa jim je tudi medvrstniška pomoč, če se pri katerem predmetu zatakne. Življenje na šoli popestrijo s športnimi in kulturnimi prireditvami ter strokovnimi ekskurzijami. V sklopu projekta Erasmus+ ponujajo dijakom prakso v Španiji, na Portugalskem, Poljskem in Hrvaškem.
Dijaki so aktivni pri krožku robotike, udeležujejo se tekmovanj na različnih področjih, še posebej pa so uspešni pri praktičnem usposabljanju z delom, kjer teoretična in praktična znanja, pridobljena v šoli, prenašajo na različna področja dela.
Lesarska šola Maribor
Srednja lesarska in gozdarska šola Višja strokovna šola za les in oblikovanje
Čeprav so dijaki navdušeni predvsem nad tehniko, se z veseljem preizkusijo tudi v bralnih tekmovanjih slovenščine, angleščine in nemščine.
Vabilo na informativni dan
Informativni dan bo potekal v prostorih Šolskega centra Ptuj na Vičavi 1.
V petek, 16. 2. 2024, ob 9. in ob 15. uri in v soboto, 17. 2. 2024, ob 9. uri vam bodo predstavili svoje izobraževalne programe, delo v šoli in dejavnosti izven nje ter možnosti za sodelovanje v različnih projektih in aktivnostih. Vse informacije najdete tudi na spletni strani šole: https://elek-tro.scptuj.si/
Kako se odločiti, na kaj misliti ob prehodu iz osnovne v srednjo šolo?
Mladi naj bodo pozorni na svoje interese, močna področja, kaj delajo v prostem času, pa tudi na najljubše šolske predmete in želje po nadaljnjem izobraževanju. Pri odločanju naj jim pomagajo starši, ki najbolje poznajo svoje otroke.
Na Elektro in računalniški šoli ponujajo tri velika tehnična področja, in če se učencem ob predstavitvah zasvetijo oči, potem so pravi za to šolo. Do 23. aprila, ko je čas za oddajo prijave, naj prisluhnejo predvsem sebi in zberejo čim več informacij. Na vpis, ki bo med 17. in 21. junijem, boste prijavljeni kandidati povabljeni po klasični pošti. Dijaki Elektro in računalniške šole Ptuj imajo velike možnosti za zaposlitev, saj je področje tehnike deficitarno. Za dijake na
vseh stopnjah izobraževanja se poleg domačih zanimajo tudi tuja podjetja, ki bi jih želela kot svoje sodelavce z možnostjo izobraževanja v konkretnih delovnih procesih. Za zaposlitev se odločajo predvsem dijaki triletnih programov, saj trg dela že več let potrebuje elektrikarje in mehatronike operaterje. Večina njihovih dijakov izobraževanje nadaljuje. Izbirajo višješolske strokovne programe, visokošolske z dodatnim maturitetnim predmetom, pa tudi univerzitetne.
Zakaj izbrati Elektro in
V	I ■V|	v ■
računalniško solo Ptuj, komu svetujejo vpis?
Za njihovo šolo naj se odločijo učenci in učenke, ki jih zanima tehnika v najširšem smislu.
Programi so primerni tudi za dekleta. Dijakinje vsakodnevno dokazujejo, da lahko dosegajo odlične rezultate. V srednje strokovno izobraževanje naj se vpišejo učenci, ki se radi učijo in si po srednji šoli želijo poklic ali nadaljnje izobraževanje. V srednje poklicnem izobraževanju pa pričakujemo učence, ki so ročno spretni, ker imajo veliko praktičnega pouka. Za vse pa velja, da imajo znanja za sedanjost in veščine pridobivanja znanja za prihodnost, saj so tehniški poklici - poklici prihodnosti. Srednje poklicno in strokovno izobraževanje je velika priložnost za mlade, saj vemo, da nam mojstrov, strokovnjakov na tehničnem področju vse bolj primanjkuje.
Vabijo vas, da jih obiščete na informativnem dnevu in da skupaj odkrivate skrivnosti tehnike.
ñ,
INFORMATIVNI DAN
Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje
SREDNJA POKLICNA IN STROKOVNA ŠOLA
-	Aranžerski tehnik
-	Hortikulturni tehnik
-	Fotografski tehnik
-	Cvetličar
-	Vrtnar
VIŠJA STROKOVNA ŠOLA
- Hortikultura - Snovanje vizualnih komunikacij in trženja
°o
G
9
petek, 16. 2. in sobota, 17. 2. WWW.HVU.SI
WWW.SSGT-MB.SI
Nov program
EKONOMSKA GIMNAZIJA, SMER TURIZEM
IZOBRAZBA ZA OSTALE, ZNANE POKLICE: KUHARSKI CHEF, VODJA CATERINGA, NATAKAR, POMOČNIK NATAKARJA, TURISTIČNI VODNIK, TURISTIČNI INFORMATOR ...
INFORMATIVNI DAN 16. IN 17. FEBRUAR 2024
SREDNJA ŠOLA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM MARIBOR ŠOLA Z OKUSOM
[asna priloga Štajerskega tednik^M
#Strojniki smo zakon!
Strojna šola Ptuj
Strojna šola ŠC Ptuj je šola z dolgoletno tradicijo, ki izobražuje za pestro izbiro poklicev s področja strojništva. Izobraževalni proces na šoli odlikujejo kakovosten pouk, razumevajoči profesorji, poučne strokovne ekskurzije, pester izbor interesnih dejavnosti in možnost vključevanja v nacionalne in mednarodne projekte. Njihovi strokovno usposobljeni učitelji posredujejo najnovejša splošna in strokovna znanja z inovativnimi učnimi metodami. Pouk, še posebej pri strokovno-teoretičnih predmetih, poteka v specializiranih učilnicah s sodobnimi računalniškimi orodji. Dijaki dosegajo uspehe na najrazličnejših tekmovanjih in projektih, še zlasti pa šola slovi po uspehih v projektu f1 in Schools ter na matematičnih in športnih tekmovanjih. Dijaki se lahko v sklopu projekta Eras-mus+ vključujejo v mednarodne izmenjave na Portugalsko, Hrvaško in Finsko ter v Španijo, Nemčijo in Avstrijo. Po končanem šolanju na njihovi šoli imajo dijaki dovolj široko teoretično in praktično znanje, da lahko ali uspešno nadaljujejo šolanje ali pa se zaposlijo.
V naslednjem šolskem letu vas vabijo k vpisu v naslednje programe:
Štiriletno srednje strokovno izobraževanje SSI
STROJNI TEHNIK: strojni tehnik se ukvarja s konstruiranjem in projektiranjem posameznih strojnih delov, orodij in priprav za proizvodnjo. Upravlja in nastavlja numerično vodene obdelovalne in druge stroje ter naprave. Obvlada računalniške tehnike risanja, branje tehnične, tehnološke in druge dokumentacije, osnovno programiranje in upravljanje robotov. Glavni pripomoček strojnega tehnika je računalnik, osnovni materiali obdelave pa vse vrste kovin. Strojni tehnik dela v zaprtih in urejenih delovnih prostorih, delo pa ni fizično zahtevno, saj večinoma poteka pred računalnikom.
7T
I
k
Program Strojni tehnik traja štiri leta in se konča s poklicno maturo, ki bo dijaku odprla vrata na višje- in visokošolske študijske programe, z opravljenim dodatnim predmetom na splošni maturi pa tudi na univerzitetne študijske programe.
Triletno srednje poklicno
izobraževanje SPI
OBLIKOVALEC KOVIN ORODJAR: oblikovalec kovin danes opravlja dela na računalniško vodenih strojih. Izdeluje raznolike kovinske izdelke na avtomatiziranih strojih, od preprostih predmetov za vsakodnevno uporabo do pametnih orodij, ki imajo vgrajene številne mehatronske komponente. Delo poteka v urejenih zaprtih prostorih in delavnicah, večinoma pred ekranom, kjer preverja natančnost parametrov, in ni fizično naporno.
KLEPAR-KROVEC: osnovna dejavnost kleparja-krovca je izdelati strešno konstrukcijo na objektu in jo prekriti z ustrezno strešno kritino. Poznati mora prednosti in slabosti določene kritine, kakšen je način prekrivanja in kako se kritino vzdržuje. Delo poteka na strehi, dogaja se na odprtem in na višini in je izpostavljeno vsakovrstnim vremenskim razmeram. INŠTALATER STROJNIH INŠTALACIJ: Inštalater strojnih instalacij montira, izdeluje in vzdržuje hladilne, vodovodne, ogrevalne, prezračevalne, klimatske in plinske naprave. Delo inštalaterja strojnih inštalacij je razgibano, saj veliko časa preživi na terenu in dela s strankami. Slediti mora novostim v stroki, znati pripravljati dele instalacijskih naprav, jih vgrajevati, vzdrževati in pregledovati. IZDELOVALEC KOVINSKIH KONSTRUKCIJ: izdelovalec kovinskih konstrukcij izdeluje jeklene in kovinske konstrukcije, ograje, stopnišča, žerjave, mostove, konstrukcije skladiščnih in tovarniških prostorov. Uporablja vse vrste varilnih
naprav in specialnih orodij za rezanje ter preoblikovanje pločevine in profilov. AVTOSERVISER: avtoservi-ser je usposobljen za vzdrževanje motornih vozil in motorjev z notranjim zgorevanjem ter vozil na hibridni in električni pogon. Delo vključuje prevzem vozila z delovnim nalogom in preizkusno vožnjo, preučitev tehnološke dokumentacije ter tehničnih navodil za zahtevnejša popravila oz. za uporabo računalnika. Zaposli se v avto-mehaničnih in avtoelektričnih delavnicah, v proizvodnji vozil, v avtoservisih in na tehničnih pregledih vozil.
AVTOKAROSERIST: avtokaro-serist dela pri izdelavi in monta-
ži delov avtomobilskih karoserij.
V	servisni dejavnosti popravlja poškodovane dele karoserij in jih nadomešča z novimi. Zaposli se v avtoservisnih, av-tokleparskih in avtoličarskih delavnicah na različnih delovnih mestih.
Vsi opisani programi SPI trajajo tri leta in se končajo z zaključnim izpitom. Poudarek je na pridobivanju strokovnih praktičnih znanj. Dijaki lahko nadaljujejo šolanje v programih poklicno-tehniškega izobraževanja (PTI).
V	vseh programih SPI je izobraževanje možno tudi po vajeniškem sistemu. Vajenec se istočasno izobražuje v šoli in usposablja v podjetju, pri tem pa je nagrajen z vajeniško nagrado, lahko pa ob tem dobiva tudi štipendijo. Nagrada in štipendija ne vplivata na druge socialne transferje. Vajenec ob vpisu sklene vajeniško pogodbo z izbranim obrtnikom ali podjetjem, ki pa ni obvezujoča za zaposlitev. Pri sklepanju pogodbe jim lahko pomaga tudi šola.
Poklicno-tehniško izobraževanje PTI (3 + 2)
STROJNI TEHNIK (glej STROJNI TEHNIK SSI),
AVTOSERVISNI TEHNIK: av-
toservisni tehnik izvaja zahtevnejša dela pri nastavljanju, vzdrževanju in popravilu mehanskih, pnevmatskih in hidravličnih sistemov, naprav in njihovih sklopov na osebnih in drugih vozilih.
V programa PTI se lahko vpišejo dijaki z zaključenim triletnim programom SPI. Program traja dve leti in se zaključi s poklicno maturo, ki bo dijaku odprla vrata na višje- in visokošolske študijske programe, z opravljenim dodatnim predmetom na splošni maturi pa tudi na univerzitetne študijske programe.
Dveletno nižje poklicno izobraževanje NPI
POMOČNIK V TEHNOLOŠKIH PROCESIH: usposobi se za ročno obdelovanje kovin, upravljanje in posluževanje strojev in naprav, izdelavo enostavnih varjenih konstrukcij ter za pomožna dela v kovinarskih poklicih.
Program traja dve leti in se konča z zaključnim izpitom. Po uspešno končanem programu se dijaki lahko vpišejo v programe srednjega poklicnega izobraževanja (SPI).
Spoštovani osnovnošolci in starši!
Vse, ki vas zanimajo strojniški poklici, vabijo na informativni dan, ki bo 16. in 17. 2. 2024 na Strojni šoli ŠC Ptuj. Zagotovijo vam razvijanje in nadgrajevanje vaših interesov in vas usposobijo tako za delo kot za nadaljnji študij. Obljubijo vam nepozabno srednješolsko izkušnjo, predvsem pa trdne temelje za vašo prihodnost.
Dobite se na info dnevu in ne pozabite: #strojnikismozakon!
FAKULTETA ZA
VARSTVO
OKOLJA
OKoue varujemo z zrnjem.
POSTANI
diplomirana ekotehnologinja diplomirani ekotehnolog
INFORMATIVNI DNEVI
16.	2. 2024 ob 10.00 in 15.00
17.	2. 2024 ob 10.00
Trg mladosti 7 | Velenje | 03 898 64 10 | info@fvo.si | www.fvo.si
^GREMO V ŠOLO, oglasna priloga Š
ŠETKamo lajfu naproti!
Šola za ekonomijo, turizem in kmetijstvo Ptuj
Spodbujanje znanja in pripravljanje na uspeh in inovativnost v prihodnosti - ŠETKamo lajfu naproti!
Na Šoli za ekonomijo, turizem in kmetijstvo dijaki znanja ne le pridobivajo, temveč ga tudi razvijajo. Na šoli spodbujajo rast in napredek znanja, svojo vlogo vidijo v usmerjanju dijakov kot ustvarjalnih posameznikov, ki so pripravljeni oblikovati prihodnost s svojimi idejami, znanjem in spretnostmi. Ponujajo raznolike izobraževalne programe, ki trajajo štiri, tri in dve leti ter zajemajo širok spekter področij.
Med štiriletnimi programi izvajajo programe: Ekonomski tehnik, Kmetijsko-podjetniški tehnik ter Tehnik oblikovanja, ki je razmeroma nov in izjemno zanimiv program na njihovi šoli. Triletni poklicni programi vključujejo Cvetličarstvo, Gospodarja na podeželju, Gastronomijo in trgovino. Prav tako izvajajo dvoletni program za Pomočnika v biotehni-ki in oskrbi.
Po končanih triletnih programih imajo dijaki možnost nadaljevanja šolanja na poklicno-teh-ničnem področju v programih ekonomskega in kmetijsko-pod-jetniškega tehničnega izobraževanja.
Programi zajemajo široko paleto področij, kot so ekonomija, turizem in kmetijstvo. Pri izo-
braževalnem procesu in drugih aktivnostih si prizadevajo tesno sodelovati z lokalnim okoljem, da lahko znanje, ki ga posredujejo dijakom, prilagodijo zahtevam trga dela. S posebnim poudarkom sledijo spreminjajočim se potrebam delodajalcev zaradi hitrega razvoja v industriji.
V programu Ekonomski tehnik
posebej ponosno izpostavljajo delovanje svojih učnih podjetij, ki služijo kot prostor za praktično uporabo pridobljenega teoretičnega znanja. Ta podjetja simulirajo pravo delovno okolje, vključno z oddelki za tajništvo, finance, kadrovanje in marketing. To omogoča dijakom pridobivanje dragocenih praktičnih izkušenj, ki jim pomagajo pri praksi v resničnih podjetjih.

Kopanje za vso družino v Termalnem Parku Terme Ptu
vsak petek 36,00€

02 749 45 30 I Termaln¡ParkPtuj@sava.s¡ www.sava-hotels-resorts.com
V letošnjem šolskem letu so na svetovnem tednu podjetništva - gre za eno izmed prestižnej-ših tekmovanj na tem področju, saj na njem sodelujejo učna podjetja iz celega sveta - osvojili tretje mesto.
Dijaki - bodoči prodajalci -se, podobno kot ekonomski tehniki, urijo v tako imenovani učni prodajalni in pridobljena strokovna znanja prepletajo z veščinami komuniciranja in stika s kupci. Vse skupaj potem nadgradijo v realnem delovnem okolju, s katerim se srečajo v času praktičnega usposabljanja pri delodajalcih.
Štiriletni program Tehnik oblikovanja poteka na šoli že dve leti. Prve generacije dijakov kažejo izjemne dosežke, prav tako je sodelovanje z uspešnimi ustvarjalci iz lokalnega okolja v tem programu zelo odmevno. Program vključuje različne module, kot so grafično oblikovanje, oblikovanje uporabnih predmetov in modno oblikovanje, in bo še naprej pomemben del našega izobraževalnega programa. Ta poklic ponuja raznoliko in zanimivo delo na različnih področjih ter izjemno priložnost za zaposlitev. Na Šoli za ekonomijo, turizem in kmetijstvo se zavedajo pomembnosti kmetijstva kot gospodarske dejavnosti z družbenim pomenom. Vsi programi s področja kmetijstva, kot so Kmetijsko-podjetniški tehnik. Gospodar na podeželju in Pomočnik v biotehniki, poudarjajo pomen pridelave varne in kakovostne hrane v povezavi z živilstvom. Dijaki pridobivajo praktične izkušnje na šolskih posestvih ter pri delodajalcih, pri čemer šolsko posestvo na
Turnišahu omogoča izkušnje s poljedelstvom in živinorejo. Posebej opremljene učilnice omogočajo praktično usposabljanje v predelavi hrane. Praktični pouk s področja sadjarstva in vinogradništva pa izvajajo v šolskem vinogradu in sadovnjaku na Grajenščaku. Prav tako jim oprema in pogoji dela na šoli omogočajo, da dijake v programu Cvetličar pripravljajo na poklic, v katerem se prepletajo vrtnarstvo, cvetličarstvo, trgovina, obrt, estetika, duhovna občutljivost, domišljija in umetnost. Poudarek na podjetniških veščinah je izjemno pomemben tudi v programih s področja kmetijstva, ki vključujejo še učenje strokovnega tujega jezika in sodobne tehnologije v kmetijstvu. Šola se aktivno vključuje v lokalno okolje z različnimi projekti, ki dodajajo vrednost regiji.
Program Gastronomske in ho-
telske storitve je ključnega pomena za turistično regijo in tega se na šoli zavedajo. S sodobno opremo in prostori za praktično usposabljanje dijakov imajo možnost izvajati pouk strežbe in kuhanja na visokem nivoju. Ta program je uvrščen med programe, za katere je mogoče pridobiti štipendijo za deficitarne poklice, kar predstavlja dodatno spodbudo za bodoče dijake, ki si želijo kariero v gostinstvu in turizmu.
Več informacij o vseh njihovih programih je dostopnih na spletni strani šole. Vse aktualne dogodke najdete tudi na socialnih omrežjih, FB in Instagram ter YouTube. Podrobnejše informacije pa bodo za vse, ki jih njihovi programi zanimajo, na voljo v času informativnih dni, 16. in 17. 2. 2024, ki bodo potekali v prostorih Šolskega centra Ptuj.
Info dan 16.2. (ob lOh in Ll5h)inl7.2. (ob lOh) 2024,


KJE? V VIPAVI
+586 5 9099700 www.ung.si info.fw9ung.si
Glovnl trg S, 5271 Vipavo
Fakulteta, kjer se učimo, rastemo in ustvarjamo skupaj.
Dodiplomski program (VS)
(3 letal In podiplomski magistrski program (Z teti) Vinogradništvo in vinarstvo
Naše izkušnje segajo onkraj učilnic, z nami lahko pridobite znanje in veščine za prihodnost.
FAKULTETA ZA VINOGRADNIŠTVO IN VINARSTVO
SREDNJA ŠOLA ZA GOSTINSTVO INTURIZEM RADENCI
informativni dan
§1 16. FEBRUAR 202« 9:00 IN 15:00
m
17. FEBRUAR 2024
SIS
C ASTRONOMSKE IN HOTELSKE STORITVE
EPI: 3-LETNI PROGRAM
SLAŠČIČAR
SPI: i-LETNI PROGRAM
RADENCI
Na SŠGT Radenci ti omogočamo:
*/ opravljanje prakse v tujini	sodelovanje v projektih
V strokovne ekskurzije	v' udeležbo na tekmovanjih
S raziskovanje in ustvarjanje	V sprostit veni kotiček
GASTRONOMICA
PT 2 i F * N: nadaljevalni program
GASTRONOMICA IN TURIZEM
SSI: Í-LHTNI PROGRAM
Mladinska ulica 5,9252 Radenci
S [02)56691 60 ffl info@ssgtr.si □ ssgtr.si O facebook com/ssgtr.sl y ssgtradenci
6
Študij, kjer pridobite kompetence za zaposlitev
Višja strokovna šola Ptuj
Višja strokovna šola Šolskega centra Ptuj je bila ustanovljena 12. oktobra 2004 kot peta šola znotraj Šolskega centra Ptuj. Prvi so na Ptuju smelo načrtovali višješolsko izobraževanje na Poklicni in tehniški kmetijski šoli in v letih 1996 do 1998 izdelali program, ki ga je Strokovni svet RS tudi potrdil. Pobude za razvijanje izobraževalnega programa Mehatronika so podali uporabniki. Poklicni standard in izobraževalni program so pripravili na Šolskem centru Ptuj, ob sodelovanju Poklicne in tehniške elek-tro šole in Poklicne in tehniške strojne šole s partnerji. Višja strokovna šola Šolskega
centra Ptuj nudi študentom napredna znanja, ki omogočajo konkurenčno prednost na trgu dela, predvsem pa visoko zapo-sljivost diplomantov. Šola bo v letu 2024 obeležila 20-letnico obstoja in se ponaša z več kot 1.100 diplomanti. V študijskem letu 2024/25 bomo izvajali tri višješolske študijske programe, in sicer: Ekonomist, Mehatroni-ka ter Upravljanje podeželja in krajine.
Vsak program ponuja aktualna znanja in vsebine, ki so prilagojene potrebam gospodarstva in diplomantom zagotavljajo visoko stopnjo zaposljivosti. Značilnost vseh višješolskih strokovnih programov je prepletanje študija teorije in praktičnega izobraževanja, ki ga študenti opravijo pri delodajal-
cih. Praktično izobraževanje pri delodajalcih obsega 400 ur, kar je 40 % vsega časa v posameznem programu. Zagotovo je to zelo vabljivo dejstvo za dijake, ki so praktično usmerjeni in želijo pridobiti izkušnje v realnem delovnem okolju.
Na Višji strokovni šoli Ptuj se lahko pohvalimo z odličnimi uspehi svojih študentov na številnih tekmovanjih, kot so Robo-Cup, Robotica, Naj podjetniška ideja, ki jo razpisuje Manager klub Ptuj, Mednarodni raziskovalni tabor ŠPIC, tekmovanje POPRI, NASA Space Apps Challenge, Izbor najboljše inovacije, ki jih razpisuje Štajerska gospodarska zbornica ... To je samo nekaj od številnih tekmovanj, na katerih naši študenti ne le, da sodelujejo, temveč se z njih
vračajo z odličnimi uvrstitvami in posegajo po najvišji mestih. Študenti pripravljajo razne projekte, ki jih na dogodku javno predstavijo (Bodi informiran, bodi in; Zelene poslovne ideje; Inovacije podravske regije; Digitalni marketing; Mobilni viličar; Trženjski načrti ...). V okviru kariernega svetovanja so v sodelovanju s Skupnostjo višjih strokovnih šol v oktobru izvedli projekt Podjetje se predstavi, na katerem so se našim študentom predstavila podjetja s širšega okolja, ki ponujajo možnost praktičnega izobraževanja in aktualna delovna mesta. Vsako leto za študente in diplomante organizirajo tudi strokovno ekskurzijo v eno od znanih podjetij. Obiskali so BMW, studio avstrijske nacionalne televizije ORF, tovarno VW, tovarno traktorjev Steyr, mesto Linz, tovarno Mercedes-Benz, mesto Strasbourg, muzej Ferrari in mesto Piso v Italiji, kisarno bal-zamičnega kisa v Modeni ter Verono in Benetke. Višja strokovna šola ima usposobljene in odgovorne kadre ter odlične prostorske pogoje in sodobno opremo. Nenehno sodelujejo z lokalnim okoljem in ohranjajo stike z gospodarstvom. Povezanost šole s podjetji se kaže tudi pri izvedbi strokovnih ekskurzij, gostujočih predavateljih ter pri pripravi diplomskih nalog, ki so aplikativne in se nanašajo na reševanje konkretnih problemov v delovnem okolju. Veliko pomanjkanje strokovnega kadra vpliva na
to, da spadajo višješolski diplomanti med zelo iskan in cenjen kader na trgu dela. Višješolska diploma jim prinaša hitro zapo-sljivost oziroma napredovanje in višje plače. Njihova ključna prednost je usposobljenost za takojšnjo vključitev v delovne procese.
Med opravljanjem praktičnega izobraževanja v prvem in drugem letniku spoznajo delovne procese, tehnologijo, delovno okolje in potencialne delodajalce, prav tako imajo delodajalci priložnost za privabljanje in izbiro kadrov. Mnogi študenti tako že v prvem letniku dobijo ponudbo za delo, v drugem letni-
ku pa zaposlitev. Vse navedeno je zagotovo dovolj tehten in privlačen razlog, da se bodo številni srednješolci odločili za vpis na našo Višjo strokovno šolo, uspešno zaključili dveletni študij v enem od programov, ki jih ponujajo ter se pridružili našim zadovoljnim diplomantom.
Vse, ki bi radi nadgradili znanja iz ekonomije in kmetijstva ali pridobili dodatna znanja, ki odlikujejo dobre inženirje meha-tronike, vabimo na informativni dan v petek, 16. 2. 2024, ob 9. in ob 16. uri ter v soboto, 17. 2. 2024, ob 9. uri.
Promocijsko sporočilo
Vpisi se v šolo, ki ti zagotovi mesto v PRESTIŽNI INDUSTRIJI!
Steklarna Rogaška je podjetje, ki je v svetu poznano po svojih izjemnih izdelkih, dolgoletni tradiciji in neprecenljivih znanjih, ki jih steklarski mojstri prenašajo na naslednje generacije. Ker je povpraševanje po njihovih izdelkih veliko in ker se na trgu odpirajo številne nove priložnosti, v podjetju veliko sredstev namenjajo razvoju novih kadrov.
Vsakemu vpisanemu v steklarske programe Šolskega centra Rogaška Slatina nudijo:
-	odlično kadrovsko štipendijo,
-	visoko vajeniško nagrado (STEKLAR VAJENEC),
-	urejeno malico in potne stroške,
-	vrhunsko praktično usposabljanje,
-	posamezniku podarijo varovalno opremo,
-	povabijo k projektom, ki povezujejo dijake različnih slovenskih šol,
-	podprejo ekskurzije v tujini.
Program STEKLAR (vajenec) omogoča (individualno) praktično usposabljanje, ki bo omogočilo vajencem, da pridobijo potrebne spretnosti za opravljanje dela v steklarski industriji, medtem ko bo program TEHNIK STEKLAR kandidatom omogočil, da pridobijo teoretično znanje in specializirane veščine za opravljanje tehničnega dela.
Steklarna Rogaška si prizadeva zagotoviti najboljša možna usposabljanja za mlade talente in jim zagotavlja nenehno podporo pri njihovem razvoju. Z vpisom na Šolski center Rogaška Slatina vstopite v ŠOLO ZA ZNANJE, SMEH IN SANJE in si odprite odlične
priložnosti, da delate skupaj z izkušenimi strokovnjaki ter se učite od resnično najboljših v steklarski panogi, pa še služite denar že med samim šolanjem.
Ne zamudi priložnosti za ka-rierni razvoj in pridi na informativne dneve Šolskega centra Rogaška Slatina, ki bodo 16. in 17. 2. 2024.
Za več informacij obišči tudi https://steklarnarogaska.lnp.
si/ ali skeniraj QR-kodo oz. pokliči na 03 818 04 36.
Postani tudi TI naš TALENT PRIHODNOSTI!
8
^GREMO V ŠOLO, oglasna priloga Š
SMO MOJSTRI KOVINE PRIHODNOSTI.
Pridruži se nam.
talum.si/prosta
	modex tiskarna	
	tisk vseh vrst reklamne grafike polepitev vozil poslovna darila brezplačna dostava	
Mestínje 13D | 040 600017		
www.modex.si
Razvijamo Center za deficitarne poklice s pomočjo virtualne resničnosti CDO-VR
Promocijsko sporočilo
S pomočjo virtualne resnicnostido večjega zanimanja za poklice, kijih na trgu dela najboljprimanjkuje
V zadnjih letih se delodajalci na področjih elektrotehnike, kovinarstva, gradbeništva, IKT, oskrbe ter hotelirstva in gostinstva soočajo z velikim pomanjkanjem ustrezno usposobljenega in motiviranega kadra. Na trgu dela to pomeni, daje povpraševanje po delavcih večje, kotje dejansko oseb z določenim poklicem. Gre za področja, ki sovvsakdanjem življenju nepogrešljiva.
Ljudska univerza Ptuj se je s
partnerji iz Slovenije in Avstrije v okviru čezmejnega sodelovanja v programu Interreg Slovenija - Avstrija 2021-2027 lotila skupnega izziva, saj se delodajalci na obeh straneh meja soočajo s pomanjkanjem kadra. V okviru projekta CDO-VR smo izpostavili poklice na področjih elektrotehnike, kovinarstva, gradbeništva, IKT, oskrbe ter hotelirstva in gostinstva, ki jih na obeh straneh meja najbolj primanjkuje.
Skupaj s partnerji, Zavodom RS za zaposlovanje, Območno službo Ptuj, podjetjem Art Rebel 9 in avstrijskima partnerjema ISOP - Innovative Sozialprojekte in NOWA - Training Beratung Projektmanagement, v Sloveniji in Avstriji razvijamo Center za deficitarne poklice. Zainteresirani bodo lahko z uporabo tehnologije virtualne resničnosti in VR-očal vizualizirali delovno okolje ter se preizkusili v delih, ki jih opravljajo elektri-čar, oblikovalec kovin / varilec, zidar, sistemski administrator, bolničar-negovalec ali kuhar. Na
mi, brezposelnimi in vsemi, ki bi želeli to tehnologijo preizkusiti. Pilotno izvedbo bomo predvidoma začeli spomladi 2025.
S projektom želimo vzbuditi interes mladih, brezposelnih in posameznikov, ki se odločajo za poklicno pot ali razmišljajo o spremembi, da se s pomočjo
virtualne resničnosti navdušijo za poklice, po katerih je povpraševanje delodajalcev trenutno večje, kotje kadra na trgu dela. Na inovativen, mladim prijazen in prilagojen način želimo deficitarnim poklicem dvigniti prepoznavnost, okrepiti njihovo vlogo in pomen v družbi. Tem ciljnim
skupinam želimo posledično izboljšati položaj na trgu dela in kader zadržati na obeh straneh meja.
Projekt je v okviru Interreg programa Slovenija-Avstrija sofinanciran s sredstvi Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR).
terenu bomo na sodoben način predstavljali aplikacijo za vstop v virtualno resničnost ter strokov-
ne delavce in učitelje ustrezno usposobili za uporabo novega VR/AR-orodja za delo z mladi-
>na priloga Štajerskega tedni
Strojna akademija ustvarila svoj prvi produkt - visoko kakovostne letne kuhinje iz aluminija in kompozitnih plošč
Strojna akademija je v dobrem letu dni delovanja uspešno vpeljala nove projekte. V tem času je postala uradni zastopnik za F1 in Schools Slovenia, ustvarila svoj prvi produkt in dobila prvega vajenca. Matjaž Murko, ustanovitelj in pobudnik, je. z dosedanjim delom in izvedbo projektov zelo zadovoljen, saj je Strojna akademija zaživela kot razvojni center, kjer se rojevajo inova-tivne ideje in tehnološke rešitve. Še posebej pa je ponosen na mlad strokovni kader, ki se ponaša z vrhunskim znanjem in izkušnjami.
Prvi produkt Strojne akademije so visoko kakovostne letne kuhinje iz aluminija, ki se tržijo pod imenom MODUL-KITCHEN. Nastale so v sodelovanju z mladim inovatorjem Tomažem Emeršičem, sicer diplomiranim inženirjem strojništva. Tomaž je pred slabim letom potrkal na vrata Strojne akademije, kjer je njegova ideja naletela na plodna tla. Gre za inovacijo letnih kuhinj, kjer so vključili tehnično dovršene rešitve, znanje oblikovalcev kovin in razvili modularne elemente, ki jih lahko stranka po svojih željah oblikuje in sestavi sama. Tovrstnega izdelka na tržišču še ni, saj so se izdelka, ki sicer izvira iz mizarskih ali ključavničarskih delavnic, lotili na strojniški način s pomočjo visoko tehnoloških CNC-strojev. Izbrali so sodobne materiale, ki so odporni na vremenske vplive, razvili so sestavljivo aluminijasto ogrodje in elemente oblekli v kom-pozitne plošče, ki si jih lahko stranka izbere po barvni lestvici. »Glede na to, da smo strojniki, na področju letnih kuhinj orjemo ledino. Izdelave smo se lotili na čisto drugačen način kot na primer mizarji. Uporabili smo nove materiale in tehnologijo ter v čim večji meri izkoristili naše sodobne stroje. Nimajo v vsakem podjetju možnosti, da bi lahko takšne komponente izdelali sami,« je pojasnil Emeršič in izpostavil, da njihovi moduli kupcem omogočajo, da kuhinjo oblikujejo individualno ter jo popolnoma prilagodijo svojim potrebam. Gre za tako imenovan lego sistem. Trenutno so na
STROJfin
n k n d e
j n
Tomaž Emeršič, idejni vodja projekta letnih kuhinj
razpolago trije različni stili: Elegant, Modern in Rustical, v razvoju pa še pripravljajo Luxury. Kupci lahko svojo letno kuhinjo naročijo preko spletne strani www.modulkitchen.com. Tam je na voljo sodoben konfigura-tor, kjer si lahko samo v nekaj korakih glede na želje in mere izrišete novo letno kuhinjo. S pomočjo AR-tehnologije in pametnega telefona jo je mogoče v 3D digitalni obliki projicirati v želen prostor oz. kar na vašo teraso. Zaradi modularne osnove bodo vse potrebne komponente proizvajali serijsko, kar po-
meni, da bodo želeni izdelki na zalogi. Prodajo so začeli v začetku meseca, trenutno pa imajo v izdelavi že 40 kuhinj. Ciljajo tudi na tujino, ravno zato je ta modularna rešitev zasnovana tako, da je zadeva poenostavljena, čeprav je tehnično zelo dovršena. Vsak svojo kuhinjo sestavi sam, s čimer privarčuje veliko časa in dodatnih stroškov. V prihodnjih mesecih se nameravajo intenzivno posvečati promociji in marketingu. »Že sedaj se povezujemo z investitorji, ki načrtujejo gradnjo večjih počitniških kompleksov in luksuznih
Matjaž Murko in Tomaž Emeršič predstavljata enega izmed modulov letnih kuhinj.
Strojna akademija je postala uradni zastopnik za F1 in Schools Slovenia.
Tomaž Emeršič in Mitja Murko, predavatelj in tehnični mentor v proizvodnji, pri enem izmed CNC-strojev, kjer izdelujejo posamezne elemente za letne kuhinje.
V Strojni akademiji so trenutno aktivni (od leve): Matjaž Murko, ustanovitelj in pobudnik Strojne akademije; Ana Kokol, vodja organizacije in marketinga ter vodja projekta F1 in Schools Slovenia; David Beloglavec, strokovnjak za odrezovanje in tehnologije obdelave; Alja Drnovšek, CAD kon-strukterka v tehničnih programih za oblikovanje; Tomaž Emeršič, inovator in strokovni vodja novih razvojnih produktov, ter Mitja Murko, strokovni predavatelj in tehnični mentor v proizvodnji.
apartmajev. Vstopamo torej na trg v fazah izdelave investicijskih zasnov in si prizadevamo, da bi nas vključili v izvedbo,« je še dodal Matjaž Murko, ustanovitelj in pobudnik Strojne akademije.
Uradni zastopnik za F1 in Schools Slovenia
Strojna akademija je med drugim postala uradni zastopnik za F1 in Schools Slovenia. Matjaž Murko je izjemno ponosen in vesel, da jim je uspelo pridobiti zastopstvo za tako uspešen mednarodni projekt, saj so že ob ustanovitvi razmišljali, na kakšen način bi lahko sodelovali z osnovnimi in srednjimi šolami ter navduševali mlade za strojne poklice. Organizacijo projekta je prevzela Ana Kokol, vodja organizacije in marketinga, s tehnično podporo pa sodeluje David Beloglavec. V prvi sezoni se je za sodelovanje odločilo pet osnovnih šol: OŠ Olge Meglic, Ivanjkovci, Ormož, Juršinci in Velika Nedelja. Po besedah Kokolove so že zaključili grafično oblikovanje dirkalnikov, šole pa so oblikovale ekipe po pet oz. šest učencev ter pridobile sponzorje za financiranje in promocijo. »Sodelujoče ekipe so si že izdelale grafično podobo, katere del bomo s pomočjo našega 3D-ti-skalnika natisnili,« je povedala Kokolova. Kmalu pa bodo skupaj z učenci začeli izdelovati dirkalnike. V prihodnjih tednih bodo vse šole obiskali s potujočo delavnico, v kateri so razni delovni pripomočki, kot so laserski rezalnik, gravirni stroj, 3D-tiskalnik, 4-osni CNC-router, vetrovni kanal ter programska oprema za grafično oblikovanje ter programiranje. Vseh pet ekip bo sodelovalo na državnem tekmovanju, ki bo potekalo 31. 5. 2024 na OŠ Olga Meglič na Ptuju. To bo prvo tovrstno državno tekmovanje v Sloveniji. Sodelovanje v projektu pa nikakor ni mišljeno samo za fante, ampak tudi za dekleta, ki lahko sodelujejo v različnih funkcijah, od oblikovanja,
konstruiranja, risanja do marketinga. F1 in Schools Slovenia ponuja dve kategoriji za osnovne šole in srednje šole, ki imata različno stopnjo zahtevnosti. To ni samo neko igranje, ampak gre za izkustveno učenje na zanimiv način, ki vključuje področja tehnične discipline, znanosti, tehnologije, inženirstva in matematike (STEM), zmagovalno ekipo pa bodo popeljali na ogled tekme F1 v živo.
Veseli so prvega vajenca
Z letošnjim šolskim letom so se vključili tudi v program vajeni-štva, ki je bil na pobudo Strojne akademije spet možen za oblikovalca kovin in orodjarja. Njihova želja je, da bi se čim več mladih odločalo za vajeniške programe, ki omogočajo večjo aktivno vključenost v podjetja in praktično usposabljanje. Mladi se prej zaposlijo, so poklicno socializirani, prehod med izobraževanjem in delom je lažji. Poleg tega se z vajeništvom zmanjšuje vrzel med ponudbo in povpraševanjem po kadrih v obrti in podjetništvu in v gospodarstvu na splošno. Zelo veseli so, da se jim je letos pridružil prvi vajenec, ki mu bodo predali čim več uporabnih znanj. Prepričani so, da bo že v prihodnjem šolskem letu zanimanje
za vpis še večje. V letošnjem šolskem letu bo prakso opravilo dvanajst dijakov/študentov. Strojna akademija si že vse od ustanovitve prizadeva povezovati gospodarstvo z izobraževalnimi ustanovami. V preteklem letu so izvedli več tehničnih dnevov za osnovne šole, učenci pa so imeli možnost izdelave raznih produktov.
Investiranje v nove stroje in kakovosten kader
V preteklem letu so dodatno nadgradili delavnico, pridobili 3D-tiskalnik za tekoče kom-pozite, ki jih uporabljajo tudi v medicini in zobotehniki, dva nova laserska rezalnika za večje in manjše formate, kjer lahko režejo in gravirajo več vrst materialov. Večja pridobitev je CNC-stružnica z gnanimi orodji proizvajalca DMG MORI, ki je namenjena predvsem resnemu delu za vajence, dijake in študente, ki pridejo na prakso. Po besedah Matjaža Murka je načrtov še veliko, v prvi vrsti pa se bodo osredotočali predvsem na razvoj novih produktov, rešitev in idej. Prav tako si bodo prizadevali v smeri pridobitve še novejših tehnologij ter pridobivanja kakovostnega in strokovnega kadra.
^GREMO V ŠOLO, oglasna priloga Š
VISOKA ŠOLA NA PTUJU
Kakovost in odličnost, raznovrstnost ter dostopnost
Visoka šola na Ptuju
Visoka šola na Ptuju že več kot deset let uspešno izvaja visokošolski strokovni program Bi-onika v tehniki, diplomanti ob zaključku izobraževanja pridobijo naziv »diplomirani/-a inže-nir/-ka bionike« (1. bolonjska stopnja).
Diplomirani inženir bionike je poklic sedanjosti in prihodnosti, saj ima znanje za Družbo 5.0, cilj katere je ustvariti sobi-vanje med virtualnim in realnim svetom, uravnotežiti gospodarski razvoj in nasloviti izzive družbe ter ustvariti boljšo, su-perpametno in udobnejšo družbo z ljudmi v ospredju. Bionika je v Sloveniji mlada znanstvena veda, vendar se Visoka šola na Ptuju zaveda, kako pomembno bo vplivala na razvoj sodobne industrije in potrebe po novih poklicih v bližnji prihodnosti. Bistvo strokovnega študijskega programa je študente usposobiti za bionični način razmišljanja in razvoj sposobnosti kompleksnega in povezovalnega načina mišljenja na osnovi medsebojnega prehajanja tehnike in narave, ki lahko vodi do izoblikovanja interdisciplinarnega razvojnega razmišljanja. Bionika ponuja številne možnosti praktičnih rešitev, zgledujoč se po naravi, ki jih lahko implementiramo v vsakdanje življenje. Študij temelji na primerljivih temeljih in osnovah kot mehatro-nika, z dodanimi naravoslovnimi predmeti (fizika, biologija in kemija). Za redno obliko študija je razpisanih 20 vpisnih mest. Čeprav je bionika pri nas še precej v povojih in je izobraževanje inženirjev bionike naša poglavitna naloga, je veliko kazalnikov, da je poklic diplomiranega inženirja bionike izjemno zanimiv in dobro zaposljiv. Potrebuje ga industrija, še zlasti v okviru Industrije 5.0, nadalje sodobna medicina in farmacija s podpornim tehnološkim svetom. Diplomirani inženirji bionike
INFORMATIVNI DAN:
petek,16.2.2024 ob 10:00 in 15:00 sobota,17.2.2024 ob 10:00
Šolski center Ptuj, Vičava 1, soba 115
BIONIKA V TEHNI
VISOKOŠOLSKI STROKOVNI PROGRAM
Visoka šola na Ptuju
NOVO! MOŽNOST REDNEGA, BREZPLAČNEGA ŠTUDIJA.
bodo svojo zaposlitev lahko našli tudi na področju energetike, montaže in splošne industrije ter na številnih drugih področjih. Strokovnjaki bionike bodo v prihodnosti iskani predvsem zato, ker bodo združevali znanja iz biologije, elektronike in številnih drugih tehničnih ved. Eden od pomembnih ciljev bionike je izdelati čim več uporabnih in razgradljivih izdelkov, ki bi se vrnili v naravni proces kroženja snovi in s tem prispevali h krožnemu gospodarstvu. Bi-onika je tako nedvomno eden najperspektivnejših poklicev, ki ima in bo imel velik pomen in vpliv na tehnologijo, naše okolje in družbo kot celoto. V času svojega delovanja je na Visoki šoli na Ptuju končalo izobraževanje že kar nekaj novih diplomiranih inženirjev bionike. Le-ti med drugim ugotavljajo, da se program razlikuje od tehniških programov v tem, da med študijem ponudi širino tehničnega in naravoslovnega znanja. S spoznavanjem novih znanj in tehnologij, ki jih ponuja bionika, lahko sedaj vidimo, kako se različne znanstvene in strokovne discipline, kot so npr. strojništvo, elektrotehnika, kemija, biologija,
fizika, med seboj prepletajo in dopolnjujejo. Bolj kot spoznavamo vsako izmed teh disciplin, bolj jih lahko povezujemo in rezultati so najrazličnejši bionski sistemi oz. izdelki. Ugotavljajo, da lahko z razlogom bioniko poimenujemo interdisciplinarna panoga, ki je uporabna praktično na vseh področjih v vsakdanjem življenju.
Bionika tudi po mnenju diplomantov Visoke šole na Ptuju postaja ena od vodilnih ved na področju inovativnosti, iskanja novih rešitev in procesov za boljše, kakovostnejše in bolj zdravo življenje.
Kot povezovalna znanstvena disciplina postaja centralno razmišljanje s tem, ko nam ponuja primerne vsebine. Je področje, ki spodbuja k reševanju tehniških problemov.
Informativna dneva Visoke šole na Ptuju bosta potekala v prostorih Šolskega centra Ptuj, Vičava 1, 2250 Ptuj, soba 115: 16. 2. 2024 ob 10:00 in 15:00 ter 17. 2. 2023 ob 10:00. Vabljeni na predstavitev enega izmed najperspektivnejših poklicev prihodnosti - diplomiranega inženirja bionike.
Promocijsko sporočilo
Znanje in sodelovanje za prihodnost
Svet okrog nas se hitro razvija, bližnja prihodnost pa napoveduje še naprednejši razvoj in nove izzive na vsakem koraku. S Fakulteto za elektrotehniko, računalništvo in informatiko UM si jim lahko kos!
Skoraj vsak dan slišimo za nove tehnologije, kot so umetna inteligenca, masovni podatki, 5G in internet stvari. Ob naslavljanju nove realnosti sodobne družbe delodajalci in raziskave trga izpostavljajo veliko pomanjkanje kadrov na področjih STEM (naravoslovje, tehnologija, inženirstvo in matematika), za katere že več kot 60 let uspešno izobražujejo na UM FERI.
Diplomanti UM FERI so že sedaj zelo zaželeni na trgu dela, saj so njihove kompetence prepoznane kot
ključne za reševanje sodobnih izzivov in razvoj različnih sektorjev gospodarstva. Raziskave jasno kažejo, da se bo primanjkljaj diplomantov UM FERI v prihodnjih letih še povečal. To potrjuje Poklicni barometer 2023 (Zavod za zaposlovanje RS) ter srednje- in dolgoročne napovedi potreb trga dela do leta 2037 (Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti). Napovedujejo, da se bodo potrebe po diplomantih UM FERI močno povečale in da bodo potrebe še v
večji meri presegle ponudbo diplomantov. Diplomanti bodo imeli tudi v prihodnje odlične možnosti za zaposlitev in razvoj kariere, saj njihove kompetence potrebujejo prav vsi delodajalci.
Največja fakulteta Univerze v Mariboru zaposluje okrog 320 ljudi, letno jo obiskuje več kot 2300 študentov, od tega okrog 650 brucev in bruck. Atraktivne učne metode in visok standard opremljenosti prostorov naredijo študij na UM FERI še zanimivejši in zelo kakovosten. Učilnice, laboratoriji in druge učne enote so opremljeni s sodobno tehnologijo, kar omogoča študentom optimalno okolje za učenje in raziskovanje. UM FERI ustvarja stimulativno okolje, kjer lahko študenti maksimalno izkoristijo svoj čas na fakulteti, razvijajo svoje interese, pridobijo organizacijske in vodstvene kompetence ter se pripravljajo na uspešno kariero v izbrani panogi.
Univerza v Mariboru
INFORMATIVNI DN
16. IN 17. FEBRÜ
na priloga Štajerskega tedni
Gimnazijsko znanje da temelje in krila
Gimnazija Ptuj
Gimnazija Ptuj tudi letos na široko odpira svoja vrata za bodoče dijake. V gimnazijske klopi bodo lahko sedli že 16. in 17. februarja, ko bo potekal informativni dan. Ta omogoča dober vpogled v gimnazijski predmetnik in bogat nabor dejavnosti.
V tem šolskem letu se na Gimnaziji Ptuj izobražuje blizu 600 dijakov v petnajstih oddelkih splošne gimnazije, v štirih športnih, štirih oddelkih umetniške gimnazije in enem oddelku ma-turitetnega tečaja.
1. a, b, c, d, š(portni) ali u(metniški)?
Športni oddelek in umetniška gimnazija sledita specifičnim potrebam. V športnem je več ur športne vzgoje, pouk se lahko individualno prilagaja glede na intenzivnost športnih obremenitev, razvoj spodbujajo na športnih taborih. Včasih zahtevno usklajevanje šolskega dela in treningov olajšajo posebne prilagoditve, kot sta možnost dodatnih ur za razlago snovi in individualni načrt pridobivanja ocen.
Umetniška gimnazija združuje likovno in gledališko-filmsko smer. Določene splošnoizo-braževalne predmete dopolnijo številni strokovni. Dijaki se tudi letos veselijo umetniškega izpopolnjevanja na taboru. De-vetošolci, ki želite obiskovati likovno smer, morate - če želite v ptujski oddelek - obvezno opraviti preizkus likovne nadarjenosti na Gimnaziji Ptuj. Ta bo 12. marca.
Gimnazijci o Gimnaziji Ptuj
Čeprav te morda skrbi prehod iz osnovne šole v srednjo, se ne obremenjuj preveč. Po nekaj tednih postane vse precej domače in občutek imaš, da si gimnazijec že zelo dolgo. Strah je torej odveč, učitelji so prijazni in nove učence zelo lepo sprejmejo. Na gimnaziji je super, res pa je, da je v srednji šoli več učne snovi, ki je tudi težja, ampak če imaš delovne navade, zmoreš.
Meta Vogrinec, 1. a
V	štirih letih sem v umetniški gimnaziji pridobila številne izkušnje na različnih likovnih področjih in razvila kompeten-ce, ki mi bodo v veliko pomoč pri nadaljnjem umetniškem ustvarjanju. Profesorji umetniških predmetov so strokovnjaki, kar nam omogoča bogato učno izkušnjo. Obkroženi smo z ljudmi, ki cenijo umetnost in individualnost. Interakcijo z raznolikimi posamezniki zelo cenim, saj omogoča zanimivo izmenjavo idej in oblikovanje lastnega umetniškega sloga. Ta izkušnja me je oblikovala v celovitejšo umetnico, pripravljeno na izzive in ustvarjalne projekte.
Teja Črnko Širec, 4. u
V	skoraj štirih letih na ptujski gimnaziji sem v urejenih šolskih prostorih med razigranimi sošolci in s srčnimi profesorji delil številna nepozabna doživetja. Ob vsakdanjih šolskih obveznostih sem lahko sodeloval na številnih literarnih natečajih in šolskih prireditvah, potoval po Sloveniji in svetu, sodeloval na tekmovanjih iz znanja in v raznih projektih ter se udeleževal športnih prireditev in taborov, hkrati pa kot dijak športnega razreda brez težav usklajeval šolske in športne obveznosti. Z drugimi besedami: Gimnazija Ptuj, odlično, 5!
Sandro Čeh, 4. š
OPPAPff
Hv	■ -KfW.
regijskem tekmovanju, se že pripravljajo na državno za Cankarjevo priznanje, dva sta se uvrstila na državno raven geografskega tekmovanja, ena dijakinja na nemško, trije na državno tekmovanje iz sociologije, štirje na državno raven v razvedrilni matematiki, kar pet ekip pa se pripravlja na državno stopnjo tekmovanja evropske statistične igre. Dijak T. Holc je že dosegel zlato prizna-
nje iz logike, srebrno v znanju astronomije na državni ravni in srebrno priznanje na tekmovanju v znanju o sladkorni bolezni, na slednjem se mu je s srebrnim priznanjem pridružil tudi A. Petrovič. Srebrno priznanje iz logike je dosegel tudi M. Žunkovič. Prav takšno je na državnem tekmovanju iz francoskega jezika dosegla V. Lazic. Večina matematičnih tekmovanj se bo šele
začela, prav tako iz kemije, zato nestrpno čakajo ... Dijaki Gimnazije Ptuj slovijo tudi po svoji ustvarjalnosti: S. Čeh
je dosegel 2. mesto na natečaju za najlepše ljubezensko pismo, T. E. Freebairn pa je strokovno komisijo ljubljanske Drame prepričala z dramo Purgato-rium.
Odvijala so se tudi številna športna tekmovanja. Izpostavijo lahko 5. mesto na državnem tekmovanju v akrobatiki, ekipno, 4. mesto posamično (G. Turk) in kar nekaj uvrstitev v finale državnega prvenstva v plavanju. Visoke rezultate pa so dijaki dosegali tudi v kolektivnih športih.
Izmenjave, projekti, ekskurzije...
Letos izvajajo enoletni mednarodni projekt Erasmus+ Mi smo sprememba, v katerem sodelujejo s partnerskima šolama iz Nemčije in Litve. So del ASP--mreže pridruženih šol Unesca.
A, b, c, d? Učenci, ki v sebi ne čutite presežka ustvarjalnega umetniškega žara ali športnega duha, pa ste dobrodošli v oddelkih splošne gimnazije. Pa brez skrbi! Tudi v teh so dijaki, ki sta jim blizu umetnost ali šport, morda celo oboje ali pa nič od tega ...
Pomembno pa je, da dijaki vseh oddelkov končajo izobraževanje s splošno maturo - torej so gimnazijcem na široko odprta vsa študijska vrata. Gimnazijsko znanje torej omogoča trdne temelje in odpira raznolike študijske možnosti; upate si več, ker veste, da zmorete.
Ostrijo duha in telo
Večina tekmovanj v znanju še poteka, a nekaj zelo odmevnih (vmesnih) rezultatov že imajo: dijaki, ki so bili uspešni na
mnaz

KlUJ
splošna I športna umetniška**
1,
Informativni dan, in 17. februar 2024 www.gimptuj.si
GIMNAZI.H
8. maja bodo pripravili tradicionalni 8. Unescov tek mladih v starem mestnem jedru. Dijaki se pripravljajo tudi na izvedbo MUN-konference. Potekale bodo številne mednarodne izmenjave z Nemčijo, Indijo, Romunijo, prav tako narodne s slovenskimi gimnazijami. Sodelujejo v nacionalnih projektih Digitrajni učitelj in Rastem s knjigo. Dijake nagovarjajo z raznolikimi projektnimi dnevi, kot so socializacijski dan, evropski dan jezikov, karierni dan ... Dijaki se zelo radi udeležujejo strokovnih ekskurzij po domovini in v tujini: prvi letniki bodo znova potovali po poteh antične Grčije, drugošolci bodo obiskali večni Rim, dijaki tretjih Pariz ali Berlin, četrtošolci Auschwitz in Krakov.
Gimnazijci se tudi v tem šolskem letu pripravljajo na pisni del izpita za pridobitev nemške jezikovne diplome (DSD) raven B1 in C1 ter na jezikovno diplomo iz francoskega jezika (DELF).
Njihove prednosti
So edina srednja šola na Ptuju,
ki po uspešno zaključenem 4. letniku omogoča, da dijaki opravljajo splošno maturo. Ta odpira vrata vseh univerzitetnih in visokošolskih programov, omogoča torej študij v Sloveniji in tujini. Dosegajo visoke rezultate, primerljive s slovenskimi vrstniki. V lanskem šolskem letu so kar štiri gimnazijke maturo opravile s 30 točkami ali več, torej so postale zlate maturantke.
Kot radi povedo nekdanji in sedanji gimnazijci, so zanje pomembne tudi bogate in raznovrstne (ob)šolske vsebine,
kot so predavanja, delavnice, pevski zbor, glasbene skupine ...
^GREMO V ŠOLO, oglasna priloga Š
(Ne)znani poklici prihodnosti
Kratkoročno slovenski delodajalci iščejo delavce v predelovalnih dejavnostih, voznike, prodajalce, zidarje, natakarje in zelo verjetno je, da bodo potrebe delodajalcev podobne tudi čez pet ali deset let. Vseeno se z napredkom tehnologije, razvojem družbe, globalizacijo in drugimi dejavniki krepijo ali zmanjšujejo potrebe po določenih poklicih, sočasno pa se pojavljajo čisto novi poklici.
Ne samo naš dedek in babica, niti naši starši ali mi sami si še ne tako dolgo nazaj nismo znali predstavljati, kakšni novi poklici se bodo pojavili s tehnološkim napredkom. Priznajte - še pred nekaj leti niste pričakovali, da bodo v ne tako oddaljeni prihodnosti potrebovali foren-zične strokovnjake za nesreče samovozečih vozil ali da se bo kdo ukvarjal z arhitekturo oblaka. Ne, ne tistega na nebu.
ševanje po zdravstvenih storitvah. Poklici, kot so zdravniki, medicinske sestre, farmacevti, fizioterapevti, kineziologi in gerokineziologi (gerokineziolo-gija se osredotoča na gibanje in telesno dejavnost starejših ter raziskuje, kako ohranjati zdravje in kakovost življenja v starosti) ter strokovnjaki za zdravstveno informacijsko tehnologijo, bodo v ospredju. Nekatere projekcije omenjajo na primer poklice, povezane s preprečevanjem kibernet-skih napadov, oblikovanjem spletne podobe, druženjem, z organizacijo prostega časa, genetiko in številnimi drugi-
mi panogami, a na ZRSZ poudarjajo, da je bolj kot o samih poklicih treba govoriti o kom-petencah prihodnosti. Te so v veliki meri povezane s komunikacijo, medkulturno komunikacijo, sposobnostjo globljega razumevanja napisanega in povedanega, analizo podatkov, kreativnostjo in socialno inteligentnostjo. Sem spadajo predvsem opravila, ki jih tehnologija vsaj za zdaj še ne zmore. Med zanimivejšimi bodočimi poklici pa so vseeno še npr. bioheker, mikrotehnolog, razvijalec iger, menedžer za družbena omrežja in e-trgovino, telekirurg, okoljski znanstvenik,
akvaponik, pilot brezpilotnih letlanikov, forenzik za samo-vozeča vozila, zeleni arhitekt, strokovnjak za 3D tisk, strokovnjak za robotsko avtomatizacijo, inženir za Al/strojno učenje, izdelovalec telesnih delov. Prihodnje desetletje pa vseeno še zdaleč ne bo izničilo potrebe po »klasičnih« poklicih, še vedno bodo potrebni zdravniki, učitelji, vozniki, delavci v tovarnah in podobno. A vsi ti poklici se razvijajo, pridobivajo nova orodja in nove specializacije. Avtomehanik ali medicinska sestra sta prav toliko poklica prihodnosti kot bioheker ali akvaponik.
Promocijsko sporočilo
UMETNIŠKA GIMNAZIJA KONSERVATORIJA ZA GLASBO IN BALET MARIBOR - ODLIČNA IZBIRA
Danes pravzaprav ne poznamo niti polovice poklicev, ki bodo v prihodnosti najbolj aktualni, pravijo na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje. Sklepajo pa, da bodo najbolj zaželeni strokovnjaki s področij informacijske tehnologije, zdravstva, biomedicine, razvoja novih materialov pa tudi različnih svetovalnih strok. Starajoče se prebivalstvo bo povzročilo povečano povpra-
Jeacques Delors, veliki evropski politik, je zapisal, da Evropa tudi danes potrebuje dušo. Na Konservatoriju za glasbo in balet Maribor se s to izjavo strinjamo. Se več, menimo, da za uspešno življenje potrebujemo skupne dogovorjene vrednote, ki teme-Ijijo na dosežkih razvoja humane družbe, na spoštovanju in sprejemanju. To se trudimo živeti in prenašati na mlade generacije. Pri tem nas vodijo načela učiti se, da bi vedeli, učiti se delati, naučiti se živeti skupaj, učiti se biti.
V življenju posameznika je več prelomnic, ena od njih je zagotovo izbira srednje šole. V času srednje šole, med petnajstim in devetnajstim letom, otroci postanejo polnoletni, naučijo se sprejemati odločitve in odgovornost zanje. Zato je srednja šola pomembno socialno okolje, kjer mladostniki preživijo veliko svojega časa. Umetniška gimnazija na Konservatoriju je nekoli-
ko drugačna srednja šola. Kot prednost pojmujemo manjše število dijakov, veliko individualnega pouka in pouka v manjših skupinah, javno nastopanje in delovne navade, kijih dijaki pridobijo z vsakodnevno vajo. Kljub vsem sodobnim tehnologijam in umetni inteligenci, ki so prisotne tudi v našem zavodu, je oder, bodisi glasbeni ali baletni, tisti, ki pokaže vse. Na odru odpadejo pomagala, nastopajoči je sam, odvisen od svoje priprave in koncentracije v točno tistem trenutku. Predvsem pa nastopajočega ozavesti, da ni nobenih bližnjic. Hkrati omogoča nesluteno zadovoljstvo in občutek, da je za svojtrud poplačan.
Na umetniški gimnaziji kon-servatorija, ki z zaključkom šolanja - splošno maturo - omogoča študij tako v umetniški kakor tudi v vseh drugih smereh na univerzah, izvajamo sledeče programe:
GLASBENA SMER:
Modul A - glasbeni stavek, Modul B - petje, instrument, Modul C - jazz-zabavna glasba.
Spoštovani starši, dragi učenci, pred izbiro srednje šole imate zagotovo vprašanja in dileme. Z veseljem in odkrito vam bomo odgovorili na vaša vprašanja na informativnih dnevih, v petek, 16.2. 2024, ob 9.00 in 15.00, ter v soboto, 17. 2. 2024, ob 9.00 v koncertni dvorani konservatorija na Mladinski ulici 12.
VEC INFORMACIJ
VIRTUALNI SPREHOD PO SOLI
12
OLO,
og
na priloga Štajerskega tedni
m	■■■■■	W ■	■	■■
Gimnazija, ki ni vec »le« gimnazija
Gimnazija Ormož
Gimnazija Ormož že več kot 20 let izvaja program Splošna gimnazija, od leta 2014 srednji strokovni program Predšolska vzgoja in od leta 2021 še program Zdravstvena nega.
Na šoli vedno s ponosom poudarjajo, da dijaki pri njih niso številke. Prav vse poznajo in vedo, kje imajo močna področja, ki jih razvijajo, hkrati pa jim pomagajo tam, kjer potrebujejo pomoč in spodbudo. Negujejo športni duh in njihovi dijaki dosegajo odlične rezultate pri rokometu, nogometu, strelstvu, se urijo v odbojki in badminto-nu, pozimi dneve preživljajo na smučarskem taboru, športne dneve pa na plezanju, drsanju, plavanju, v Woopu. Glasbeniki se izražajo v pevskem zboru in bendih, gledališčniki z gledališkimi in lutkovnimi predstavami gostujejo v okoliških vrtcih in šolah. Spodbujajo dijake, ki likovno ustvarjajo in omogočajo, da se pokažejo; svojim dijakom so v preteklosti pomagali izdati pesniške zbirke. Mladi se zanimajo za tehnologijo in tako njihovi dijaki pripravljajo oddaje za lokalni radio, snemajo filme in izdajajo šolsko glasilo. Izjemni so na debatnem področju, programirajo robotke, tekmujejo v znanju, raziskujejo in sodelujejo na številnih natečajih in razpisih.
Dijaki znanja ne pridobivajo samo v šolskih klopeh, ampak se udeležujejo številnih ekskurzij, izmenjav, opravljajo prakso v tujini, zadnji 2 leti so v okviru projekta EPAS obiskali Evropski parlament v Strasbo-urgu, za dijake prvega letnika v začetku šolskega leta organizirajo spoznavne dneve. Na mnogih delavnicah, ki jih izva-
Če imate že zdaj kakšno vprašanje za njih, lahko pokličete (02/62 16 800), jih obiščete po predhodni najavi (gimna-zija.ormoz@guest.arnes.si) ali v različnih medijih pogledate, kaj vse počnejo. Najdete jih lahko na:
•	spletni strani: http://www.gimnazija-ormoz.si/
•	Facebook: https://www.facebook.com/gimormoz
•	Instagram: https://www.instagram.com/gim_ormoz/
•	Youtube kanal Gimnazije Ormož: https://www.youtu-be.com/channel/UCmQtw4ZDtgUcgMnI7ov8Xfg
•	TikTok: https://www.tiktok.com/@gimnazija_ormoz
jajo v sodelovanju z lokalnim okoljem in različnimi zunanjimi strokovnjaki, dijakom omogočajo spoznavanje področij, za katera verjamejo, da so pomembna za vseživljenjsko učenje - podjetnost, medsebojni odnosi in osebna rast, tuji jeziki, informacijsko komunikacijska tehnologija, medijska pismenost, varovanje okolja, zdrav življenjski slog ... Svoje ideje in predloge o tem, kje bi še želeli dobiti nova znanja in izkušnje, jim dijaki sporočajo tudi preko Dijaške skupnosti, ki aktivno sodeluje v sooblikovanju šolskega življenja. Pri strokovnem delu na Gimnaziji Ormož upoštevajo sodobna didaktična priporočila - timsko sodelovanje, medpredmetno povezovanje, poučevanje z elementi formativnega spremljanja. Vsako leto organizirajo projektne dneve in na različne načine obeležijo posamezne dneve. Pomembna prednost za dijake je tudi medvrstniška tutorska pomoč. Dijaki imajo na voljo še pogovorne ure pri profesorjih, kjer lahko dobijo dodatno razlago in usmeritve za svoje učenje in delo. Za njih uspeh ne pomeni samo visokih ocen in dosežkov, ampak tudi tisto, česar ne moremo izmeriti - dobro počutje, odgovornost in samostojnost, ustvarjalnost, možnost povedati in biti slišan. Seveda so ponosni tudi
i ižj	m %
	r 1
na dobre rezultate in dijaki so ob podpori profesorjev, mentorjev uspešni na tekmovanjih, pri raziskovalnem delu in na maturi, saj se ponašajo z vrsto zlatih maturantov na obeh programih in diamantno maturantko na poklicni maturi. Veseli so, ko prav vsi dijaki opravijo splošno oziroma poklicno maturo in si tako odprejo možnosti na nadaljnji karierni poti. Med njihovimi bivšimi dijaki danes srečamo zdravnike, pravnike, doktorje znanosti, učitelje, fizio-terapevte, bibliotekarje, farmacevte, psihologe, defektologe, prevajalce, arhitekte, ki se z veseljem vračajo na njihovo šolo, ko jih povabijo. S ponosom poudarijo, da so njihovi dijaki izjemno aktivni in uspešni, zaposleni pa se trudijo, da ustvarjajo varno okolje in ustrezne pogoje za njihovo radovednost, vedoželjnost, ustvarjalnost, kritičnost in osebno rast. Trudijo se, da ustvarjajo skupnost, v kateri so dobri ljudje. Da čutijo pripadnost svoji šoli, da zavzeto delujejo za skupne cilje, timsko sodelujejo, odprto komunicirajo. Iskreno si želijo v svojih dijakih zanetiti iskro navdušenja in strast do učenja, do odkrivanja novih svetov.
Njihovo šolsko okolje je mirno in varno, šola je sodobno opremljena, dijakom je omogočen topel obrok. Pouk se načeloma začne ob 7.50 in traja do
14.00, prevozne linije so urejene. Ko dijaki čakajo na prevoz, so lahko v prijetni avli, kjer igrajo ročni nogomet ali namizni tenis, se sproščajo na udobnih kavčih, berejo ali se učijo v šolski knjižnici ali računalniški učilnici. V letošnjem letu je svoj občasni dom pri njih našla celo čisto prava mačka in marsikdo od dijakov pravi, da ga stik z njo umirja. Pomembno se nam zdi, da Občina Ormož štipendira dijake njihove šole, ne glede na kraj bivanja, če izpolnjujejo določene pogoje, oziroma imajo dovolj visoke ocene. Hkrati Občina Ormož sofinancira tudi prevoz dijakov iz krajev v občini Ormož. Na Gimnaziji Ormož spodbujajo dijake, ki želijo biti aktivni v lokalnem okolju, saj sodelujejo pravzaprav z vsemi organizacijami; pri poklicnem usmerjanju se povezujejo z vrtci, zdravstvenimi ustanovami, s šolami in fakultetami, obiščejo jih bivši dijaki in seda-
njim predstavijo svoj študij ali delo.
Vpis na šolo svetujejo vsem, ki jih zanimajo njihovi trije programi. Predvsem pa učencem in staršem, ki se zavedajo, da je v mladih naša prihodnost in si želijo za svojo srednjo šolo izbrati skupnost, v kateri skupaj rastejo in v kateri vsak najde svoje mesto ter prispeva najboljše, kar je v njem. Letos vas vabijo
na informativne dneve v petek, 16. februarja, in v soboto, 17. februarja 2024. Vabljeni na INFORMATIVNE DNEVE v Gimnazijo Ormož, kjer lahko začutite njihov utrip, spoznate stavbo, dogajanje, učitelje in dijake. Če iščete kakovostno izobrazbo in pristne medosebne odnose, so pravi naslov za vas. Gimnazija Ormož.




Gimnazija Ormož Hardek 5a, 2270 Ormož ■ gimnazija.ormoz@guest.arnes.si © 02 / 6216 800 ® www.gimnazija-ormoisi f gimormoz W gim_ormoz
ZAKAJ V GIMNAZIJO ORMOŽ?
■	prepoznavni smo po dobrih maturitetnih rezultatih
■	izvajamo sodobne oblike pouka
■	spodbujamo nadarjene in šibkejše v znanju
■	dobro sodelujemo s starši in z okoljem
■	bogatimo trajnostna znanja dijakov
■	posvečamo se vsakemu dijaku
■	vzgajamo za samostojnost, ustvarjalnost, humanitarnost, prostovoljstvo
■	smo ekološko ozaveščeni
■	šolsko okolje je varno in mirno
■	šola je sodobno opremljena, ima tudi pokriti bazen
■	dnevno poskrbimo za kvaliteten, okusen in bogat topel obrok
GIMNAZIJA ORMOŽ
INFORMATIVNA DNEVA
petek, 16. februar 2024, ob 9. in 15. uri sobota, 17. februar 2024, ob 9. uri
14
^GREMO V ŠOLO, oglasna priloga Š
Štipendije za večjo konkurenčnost študentov in dijakov
Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad je objavil razpise štipendijskih programov Ad futura, katerih namen je spodbujanje mednarodne mobilnosti dijakov, študentov in raziskovalcev v tujino in iz tujine v Slovenijo. Med njimi so program Eras-mus+, študij v tujini, program Fulbright, različna tekmovanja in gostovanja v tujini. Namen štipendijskih programov Ad futura je izboljšati konkurenčnost slovenskega gospodarstva s prenosom znanja in dobrih praks iz tujine v Slovenijo. Študenti z izkušnjo mobilnosti v tujini izstopajo na trgu dela, saj tam okrepijo znanje enega ali celo več jezikov, poleg tega pa se tudi osebnostno kalijo. Poleg tega pridobijo tudi medkulturne kompetence, komunikacijske spretnosti, izjemno socialno mrežo in mnoge druge izkušnje. Ob tem velja omeniti tudi specifična področja oziroma smeri študija, ki jih v Sloveniji ni na voljo, v tujini pa so.
Izobraževanje v tujini tako omogoča mladim, da se v Slovenijo vrnejo s povsem novimi znanji in izkušnjami, ki povečujejo njihovo zaposljivost ter pomembno prispevajo h gospodarskemu in tehnološkemu razvoju Slovenije.
Sklad z razpisi podpira tudi štu-
dijsko mobilnost tujcev v Slovenijo z namenom izmenjave kulturnih vrednot, znanja in poglobljenega sodelovanja v izobraževanju ter družbeno-go-spodarskega partnerstva med Slovenijo in tujino. Na razpisa za dodiplomski in podiplomski študij na tujih izobraževalnih ustanovah se je možno prijaviti do 29. marca, za študijske obiske dijakov in študentov v tujini za leto 2023 z začetkom najkasneje do vključno 31. avgusta oziroma 30. septembra pa se lahko prijavijo do porabe sredstev oz. najdlje do 30. septembra.
Na razpis za študijske obiske študentov v okviru programa Erasmus+ 2023 je rok prijave do porabe sredstev oz. do vključno 31. maja. Na razpis za štipendije za sodelovanje dijakov in študentov na tekmovanjih v tujini se lahko slovenske izobraževalne, raziskovalne in strokovne organizacije prijavijo od 1. februarja do porabe sredstev oziroma najdlje do vključno 4. oktobra. Štipendija razpisa programa Fulbright za leto 2025 je namenjena slovenskim državljanom za gostovanje v ZDA in ameriškim v Sloveniji. Rok prijave je do porabe sredstev oziroma najdlje do 30. septembra 2026. Štipendija za udeležbo na Benjamin Franklin mednarodnem po-
letnem institutu za leto 2024 je namenjena največ enemu slovenskemu dijaku za pokrivanje stroškov udeležbe. Prijaviti se je možno do vključno 31. maja. Štipendija za doktorski študij na European University Institute (EUI) za leto 2024 je razpisana za enega vlagatelja, ki bo v študijskem letu 2024/2025 vpisan v 1. letnik štiriletnega
doktorskega študija na EUI, pri čemer zadnje leto študija financira EUI. Rok prijave je 31. maj. Sofinanciranje podoktorskega raziskovalnega izobraževanja na EUI za leto 2024 je namenjeno tudi enemu vlagatelju na EUI, ki bo v študijskem letu 2024/2025 sprejet na podok-torsko raziskovalno izobraževanje in bo z njim tudi pričel v
študijskem letu 2024/2025. Rok prijave je 31. maj. Sofinanciranje gostovanj slovenskih strokovnjakov iz tujine na visokošolskih zavodih in raziskovalnih organizacijah ter študijskega oziroma znanstvenega obiska študentov v tujini je možno uveljavljati za gostovanja ali študijske obiske, ki potekajo v obdobju od 1. oktobra
2023 do vključno 31. decembra. 2024. Rok prijave je 30. september.
Sklad podeljuje tudi štipendije za podiplomski študij državljanov Etiopije, Ugande in Ruande v Sloveniji na podlagi razvojnih dogovorov v letu 2023. Rok prijave traja do porabe sredstev oz. podelitve treh štipendij oziroma najdlje pet let.
GSŠKF RUŠE - - moja prihodnost
Gimnazija iin srednja šola za kemijo in farmacijo Ruše je uspešna šola s tradicijo, ki vam bo pomagala uresničiti zastavljene cilje. Na GSŠKF Ruše se dijaki izobražujejo v treh srednješolskih izobraževalnih programih:
•	splošna gimnazija,
•	kemijski tehnik,
•	farmacevtski tehnik. Program splošna gimnazija dijakom omogoča vpis na različne smeri študija; oba strokovna programa povezujeta teoretična znanja z delovno prakso, dijaki so po končanem šolanju tako strokovno kot tudi praktično usposobljeni za opravljanje svojega poklica; mnogi izmed njih pa po koncu srednje šole svoja znanja nadgrajujejo na sorodnem študiju.
Šola s sodobno učno opremo ter drugimi moderno opremljenimi šolskimi prostori omogoča kakovostno izvedbo pedagoškega procesa. Izpostavimo lahko laboratorije s sodobno opremo, zeliščni vrt, šolsko lekarno, amfi-teater... Odlični so tudi pogoji za športno aktivne dijake - velika telovadnica, objekti športnega parka Ruše (zunanja igrišča, pump track, skate park, bazen, drsališče ...). Dijakom, ki v svojem prostem času trenirajo, omogočamo status športnika.
V okviru šole deluje tudi dijaški dom, ki dijakom iz širše regije omogoča prijetno bivanje v neposredni bližini šole. Številne popoldanske aktivnosti, druženje z vrstniki, pomoč pri šolskih obveznostih in razumevajoči vzgo-
jitelji ter prijazni zaposleni so glavne značilnosti bivanja v dijaškem domu. V kuhinji dijaškega doma skozi vse šolsko leto pripravljajo toplo malicoza dijake šole. Na GSŠKF Ruše izvajajo tudi iz-
GIMNAZIJA IN SREDNJA SOLA ZA KEMIJO IN FARMACIJO RUŠE
GIMnazija
USPESNI DIJAKI NA MATURI, DOBRA PODLAGA ZA NADALJNJI ŠTUDIJ PRIJAZNA IN SODOBNA ŠOLA, INOVATIVNI POUK ...
KEMijski tehnik
KEMIK - ISKAN, ZAPOSLJIV KADER
EKSPERIMENTI, RAZISKOVALNO DELO V LABORATORIJU
macevtski tehnik
FARMACIJA - ZANIMIVA, ZELO USPEŠNA PANOGA LEKARNA, LABORATORIJ, ZDRAVILA, ZELIŠČA ...
BIVATE LAHKO V NEPOSREDNI BLIŽINI ŠOLE
NAŠ DIJAŠKI DOM GSŠKF RUŠE
obraževanje odraslih. Uporabna znanja in veščine, širina temeljnih znanj, kritično mišljenje, ustvarjalnost in raziskovanje so tisto, k čemur teži šola. Rezultat tega so nagrajeni projekti, na kar so še posebej ponosni. Medsebojno razumevanje in pomoč, vključenost posameznika in urejeno ter varno okolje so značilni za GSŠKF Ruše. Prisotno je zavedanje - dijake opremiti za nadaljnje izobraževanje, zaposlitev in življenje nasploh.
Šola danes niza številne uspehe, med katerimi velja omeniti številne zlate maturante na poklicni in splošni maturi, uspeh gimnazijcev na splošni maturi, kakovosten nivo znanja na področju kemijske in farmacevtske stroke. Uspehi GSŠKF Ruše se gradijo na skupnem delu in zaupanju deležnikov - šole, dijakov, staršev in okolja.
SPLOŠNA GIMNAZIJA
Gimnazijski program temelji na splošnih vsebinah in dijake pri-
pravlja na univerzitetni študij. Poleg pouka šola dijaku omogoča udejstvovanje na raziskovalnem, kulturnem, socialnem področju... Dijaki so deležni medpredmetne-ga povezovanja, mednarodnih projektov (Erasmus+ Poljska, Srbija), sodelujejo na različnih tekmovanjih, kjer so uspešni. Šola ima odlične pogoje za športne aktivnosti. Dijaki se vključujejo v številne projekte, skozi katere razvijajo pomembne kompeten-ce, potrebne za nadaljnji študij in življenje.
Pridnost dijakov, zavzetost profesorjev in dobra klima se odražajo v uspešno opravljeni splošni maturi.
KEMIJSKI TEHNIK
Kemiki so trenutno eden najbolj iskanih kadrov v Sloveniji. Zaposlitev kemijskega tehnika je možna v različnih laboratorijih, vseh vrstah industrije, ekologiji, zdravstvu, farmaciji, kmetijstvu, fo-renziki, šolstvu in še kje. Šola ima sodobne laboratorije z laboratorijsko opremo in kemi-
Promocijsko sporočilo
kalijami. V okviru Erasmus+ je možno opravljanje prakse tudi v tujini. Šola sodeluje z gospodarstvom. Razpisane so tudi kadrovske štipendije.
Kemiki znanje s področja kemije izkazujejo na državnih tekmovanjih, najboljši v državi pa tudi na mednarodnem tekmovanju -uspehi dijakov v tujini so dokaz o kakovostnem delu na šoli.
FARMACEVTSKI TEHNIK
Razvoj farmacevtske industrije in lekarniške dejavnosti ter zdrav način življenja so dejstva, ki izkazujejo potrebo po farmacevtskem tehniku, ki se najpogosteje zaposli v lekarnah, farmacevtski in kozmetični industriji, galenskih laboratorijih, zdravstvu in še kje. Dijaki praktična znanja pridobivajo v laboratorijih, v šolski lekarni, na zeliščnem vrtu ... Prakso opravljajo v lekarnah, farmacevtskih laboratorijih in tudi v tujini (npr. Erasmus+ Portugalska, Nemčija, Malta, Ciper, Irska, Španija ...). Dijaki svojo odličnost izkazujejo na poklicni maturi. Številni zlati maturanti poklicne mature (tudi več kot 20 % na generacijo) so šoli še posebej v ponos.
OLO,
na priloga Štajerskega tedni
Pravi naslov za varno bivanje, učenje in druženje
Dijaški dom Ptuj
S šolskim letom 2023/2024 je Šolski center Ptuj postal bogatejši za ponudbo domske dejavnosti. Dijaški dom Ptuj, prej poznan kot zavod, kot tak ne obstaja več. Njegova dejavnost je s 1. septembrom 2023 prešla na ŠC Ptuj, OE Elek-tro in računalniško šolo. S svojo lokacijo v neposredni bližini Šolskega centra Ptuj ima dom pomembno socialno in pedagoško vlogo kot sestavni del srednješolskega in študijskega šolskega sistema na Ptuju. Pri njih pogosto najdejo svoj drugi dom dijaki iz oddaljenih krajev, dijaki, ki doma nimajo ustreznih pogojev za šolanje, in dijaki, ki na Ptuju obiskujejo treninge različnih športnih disciplin (nogomet, rokomet, od-
bojka, boks, tenis ...). Odlikuje se z visoko kakovostjo in rednim sodelovanjem s starši in šolami, ki jih dijaki ter dijakinje obiskujejo. Sodelovanje s starši je nujno potrebno, saj dom kot javna ustanova ne more v celoti prevzeti odgovornosti za vzgojo mladega človeka. Ob dobrem sodelovanju dijaškega doma s starši je veliko večja verjetnost, da bodo dijaki uspešno prebrodili stiske in učinkoviteje reševali probleme, s katerimi se v občutljivem obdobju odraščanja srečujejo. Zelo dobro in redno sodelujejo tudi z vsemi šolami, saj je njihov cilj, da vsi dijaki uspešno zaključijo izobraževanje. Skupaj z razredniki in šolskimi svetovalnimi službami iščejo strategije za reševanje nastalih učnih ali vzgojnih problemov. Vzgojiteljici sodelujeta tako s starši kot
s šolo preko elektronske pošte, telefona ali na govorilnih urah. V primeru kompleksnih težav se starši, dijaki ali strokovni delavci lahko obrnejo na domsko svetovalno službo. Pomoč pri učenju, kakovostno in vodeno preživljanje prostega časa, življenje med vrstniki, sklepanje novih prijateljstev, možnost strokovne pomoči in vključevanja v interesne dejavnosti so le nekatere izmed prednosti bivanja pri njih. V domu potekajo skozi vse leto različne aktivnosti, načrtovane v Domskem koledarju. Na razpolago imajo 80 ležišč. Dijaki in študentje bivajo v enoposteljnih in dvoposteljnih sobah, razporejenih v tretji in četrti etaži. Doplačilo za enoposteljno sobo je 30 € mesečno. Prednost pri enoposteljnih sobah imajo maturanti in dijaki
GEPŠ
Gimnazija, elektro in pomorska šola Piran
PQ <f>
GEPŠ PIRAN, www.geps.si, tel.: O5 6713 244
Te zanima delo na ladji trgovske mornarice ali na jahti?
Potem je zate program
Dobiš pa tudi štipendijo.
Bivaš v prenovljenem dijaškem domu.
Vabljeni na predstavi naših programov na informativnem dnevu 16. in 17. 2. na www.geps.s"
Drugi programi: ELEKTROTEHNIK, GIMNAZIJA, TEHNIK/CA RAČUNALNIŠTVA
PLOVBNI TEHNIK»,
Te zanima delo v špediciji, trgovini, v prometu? Želiš delati kot pomorski agent?
Potem postani
LOGISTIČNITEHiNili^
zaključnih letnikov. Razpolagajo še z nekaj učilnicami, dnevnim prostorom, čajno kuhinjo, knjižnico, računalniškim kabinetom, fitnes sobo, prostorom za namizni tenis, jedilnico in pralnico.
V	vsaki sobi nudijo možnost in-ternetnega priključka, za športne dejavnosti najamejo šolsko telovadnico na sosednji šoli dr. Ljudevita Pivka, dijakom omogočajo tedensko tudi brezplačno uro bowlinga. Pohvalijo se lahko z dobrimi učnimi rezultati dijakov ter pestro ponudbo interesnih dejavnosti za dijake: šah, ustvarjalne delavnice, nogomet, odbojka, kulinarični krožek, namizni tenis, delavnice za osebnostno rast .
V	domu se trudijo, da ne skrbijo samo za nastanitev (spanje, prehrana), ampak predvsem za učenje, delo, varnost, koristno izrabo prostega časa in zdravje svojih dijakov. Povezujejo se s številnimi lokalnimi društvi in organizacijami ter drugimi dijaškimi domovi. Udeležujejo se športnih in kulturnih prireditev zunaj doma. Z veseljem sprejmejo in namestijo dijake ter spremljevalce v mednarodnih izmenjavah (Erasmus+). Ravno v tem času gostijo letos že drugo večjo skupino dijakov iz Hrvaške.
Trenutno biva v njihovem domu 34 dijakov, ki so razporejeni v dve vzgojni skupini in obiskujejo srednje šole na Ptuju, v Ormožu in Mariboru. Ceno oskrbnine za bivanje v dijaškem domu določa Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje. V šolskem letu 2023/2024 znaša 256,79 € na mesec. V primeru upravičenosti dijaka do državne štipendije in oddaljenosti njegovega kraja stalnega prebivališča nad 25 kilometrov, dijaki prejmejo dodatek za bivanje v višini 80 €. V primeru, da v dijaških domovih kjerkoli v Sloveniji biva več otrok iz iste družine, prejema drugi in vsi naslednji otroci subvencijo države.
V	domu deluje tudi šolski sklad, s pomočjo katerega se trudijo socialno šibkejšim družinam priskočiti na pomoč.
Vse učence in učenke, ki se odločajo za šolanje na Ptuju in bi zaradi oddaljenosti od doma, svojih popoldanskih hobijev ali treningov v okoliških klubih veliko časa namenili vožnji, vabijo, da se jim pridružijo v času informativnih dni.
Za vas in vaše starše bodo na voljo v petek, 16. 2. 2024, od
10.00 do 14.00 in od 16.00 do svojo ponudbo. Za vse dodatne
18.00, in v soboto, 17. 2. 2024, od 10.00 do 14.00. Poskušali vam bodo odgovoriti na vaše dileme in vprašanja. Pokazali vam bodo prostore in predstavili
informacije so za vas dosegljivi na kontaktih:
041 670 852, 02/78 71 807 in http://elektro.scptuj.si/dijaski--dom/.
Dijaški dom, Arbajterjeva 6, 2250 Ptuj, tel.: 041 670 852 in 02/7871-807, www.elektro.scptuj.si/dijaski-dom
Prednosti bivanja pri nas:
•	neposredna bližina SC Ptuj,
•	pomoč pri učenju,
•	strokovna pomoč dijakom z razvojnimi, učnimi, vedenjskimi in osebnostnimi težavami,
•	redno sodelovanje s starši in šolo,
•	priložnost za osamosvajanje in sprejemanje odgovornosti, pod budnim očesom vzgojiteljev,
•	kakovostno in vodeno preživljanje prostega časa,
•	življenje med vrstniki,
sklepanje novih prijateljstev
•	dodatek k štipendiji za bivanje v domu,
•	zagotavljanje varnosti.
Nudimo:
•	urejeno in zdravo prehrano,
•	pestro ponudbo interesnih dejavnosti,
•	internetni priključek v vsaki sobi,
•	udeležbo na športnih in kulturnih prireditvah,
•	knjižnico, fitnes, namizni tenis, ročni nogomet, domski kino ...
Vabljeni na INFORMATIVNA DNEVA, ki bosta v petek, 16. 2., in v soboto, 17. 2. 2024.
Več informacij na spletni strani elektro.scptuj.si/dijaski-dom.
^GREMO V ŠOLO, oglasna priloga Š
Vabljeni na informativne dni 16. in 17.02.2024
Doktor znanosti			
Kemijsko Biokemijsko inženirstvo inženirstvo	Kemijsko okoljsko inženirstvo in trajnostni razvoj		Kemija
Smer KEMIJSKO INŽENIRSTVO			Smer KEMIJA
KEMIJA IN KEMIJSKO INŽENIRSTVO			
Magister inženir kemijskega inženirstva
Smer
Kemijsko inženirstvo
Smer
Biokemijsko inženirstvo
KEMIJSKO INŽENIRSTVO
1.
stopnja
Diplomirani inženir kemijskega inženirstva UN
KEMIJSKO INŽENIRSTVO UN
Navdih Znanosti
(5=5»
Diplomirani inženir kemijske tehnologije VS
KEMIJSKA TEHNOLOGIJA VS
www.fkkt.um.si
Magister kemije Kemija
Diplomirani kemik UN
KEMIJA UN

1872
Biotehniška šola Maribor
2000 MARIBOR, Vrbanska cesta 30
BIOTEHNIŠKA SOLA MARIBOR
je šola z najstarejšo tradicijo kmetijskega izobraževanja v Sloveniji, praznovala je že 151-le-tnico obstoja na prostoru, kjer se nahaja od ustanovitve dalje. Splošna in strokovno-teoretična znanja dijaki pridobivajo v specializiranih učilnicah, praktična znanja in veščine pa na šolskem posestvu, ki obsega kmetijske površine na Kalvariji ter v Sveči-ni, kjer je tudi šolski hlev s konji. Šola ima na šolskem posestvu več objektov z ustrezno opremo za izvajanje praktičnega dela pouka, kot so vinska klet s polnilnico, sadno skladišče, sušilnica sadja in zelenjave, objekt za žga-njekuho in predelavo kisa, učna veterinarska ambulanta ter naravovarstvena učilnica. Dijaki in profesorji se vključujejo v evropske projekte, ki jim omogočajo opravljanje prakse in pridobi-
vanje izkušenj v tujini. Na šoli je možno opraviti tudi tečaj varnega dela s traktorjem in traktorskimi priključki.
Programi, ki jih izvaja Biotehniška šola Maribor:
VETERINARSKI TEHNIK (4-le-tni program): dijaki se usposobijo za zahtevnejša tehnično--operativna dela v veterinarstvu. Izvajajo dela na področju oskrbe, nege, vzreje in zdravstvenega varstva živali. Možnost zaposlitve je v veterinarskih ambulantah, v veterinarsko-higienski službi, v proizvodnji živil živalskega izvora, v laboratorijih, v živinorejskih obratih, kmetijski proizvodnji;
NARAVOVARSTVENI TEHNIK (4-letni program): dijaki se usposobijo za varovanje naravnih vrednot, pridobivanje biodiz-la, bioplina in biomase, vzdrževa-
nje naravne in kulturne krajine. Možnost zaposlitve so zavodi za ohranjanje naravne in kulturne dediščine, državni uradi, delo v komunalnih podjetjih, v vodnih gospodarstvih in službah za prostorsko planiranje; KMETIJSKO-PODJETNIŠKI TEHNIK (4-letni program in PTI): dijaki se usposobijo za načrtovanje, vodenje in izvajanje del v rastlinski pridelavi in reji živali ter dopolnilnih dejavnostih v skladu z načeli trajnostnega razvoja. Načrtujejo kmetijsko pridelavo in rejo živali, pridelavo poljščin in vrtnin, sadja in grozdja ter krme. Zaposlijo se lahko na področju svetovanja pri prodaji kmetijskih izdelkov in materiala ter v poljedelski, živinorejski, sadjarski in vinogradniški panogi;
MEHANIK KMETIJSKIH IN DELOVNIH STROJEV (3-letni program): dijaki se usposobijo za
Na Biotehniški šoli Maribor v šolskem letu 2024/2025 vpisujemo v naslednje izobraževalne programe:
4-letni programi:
NARAVOVARSTVENI TEHNIK VETERINARSKI TEHNIK KMETIJSKO-PODJETNIŠKI TEHNIK
KMETIJSKO-PODJETNIŠKI TEHNIK-PTI
3-letni programi:
MEHANIK KMETIJSKIH IN DELOVNIH STROJEV CVETLIČAR
Informacije o vpisu dobite po tel.: 02/235 37 00 ali na internetu: www.bts.si.
Vabimo vas, da nas obiščete na informativnih dnevih:
•	v petek, 16. 2., ob 9. in 15. uri
•	v soboto, 17. 2., ob 9. uri.
Več informacij najdete na šolski spletni strani: www.bts.si
Fit učenje za fit otroke
vzdrževanje in popravilo kmetijskih, gradbenih in komunalnih strojev. Možnost zaposlitve je v delavnicah kmetijske, gradbene in komunalne mehanizacije, v podjetjih za izdelavo in montažo tehnološke opreme, na kmetijah, v prodajalnah kmetijske mehanizacije;
CVETLIČAR (3-letni program):
dijaki se usposobijo za opravljanje del v cvetličarskih podjetjih. Izdelujejo cvetlične vezave in dekoracije iz različnih vrst rezanega cvetja, zelenja in lončnic. Pridobijo si znanja o pripravi in izdelavi aranžerskega materiala, aranžmajev ter šopkov, področjema poročne in žalne floristike ter nasadkov. Z znanjem, ki ga pridobijo, se lahko zaposlijo v cvetličarnah, vrtnih centrih in cvetličnih butikih.
Osnovne šole se morajo prilagajati okolju in drugačnim generacijam otrok. Posledično se spreminjajo tudi pedagoške prakse. V osnovnih šolah je vse manj frontalnega pouka, v ospredje pa prihajajo nove, sodobnejše metode poučevanja. Ena izmed njih je Fit pedagogika, ki so jo začele v pouk vključevati tudi nekatere osnovne šole Spodnjega Podravja. Gre za novo strategijo učenja in poučevanja, katere temelj se skriva v besedi Fit (biti v dobri psihofizični kondiciji). Mednarodni projekt Fit Slovenija vodi Barbara Konda, univ. dipl. fiziologinja, vanj pa je permanentno vključenih že veliko slovenskih vrtcev in osnovnih šol. Temelj Fit pedagogike je razvijati in ustvarjati učenje skozi gibanje in gibanje skozi igro. Ko se učenci skozi igro učijo gibati, se z gibanjem tudi učijo. S tem razvijajo ustvarjalnost in se pri iskanju rešitev učijo razmišljati. Njen glavni cilj sta zdrav, celostni razvoj in doseganje boljših učnih rezultatov otrok in mladostnikov. V projekt se je pred časom vključila tudi Osnovna šola Haj-dina, ki je prepoznala njegove prednosti. »Naši strokovni delavci so želeli, da sodelujemo zato, ker so zaznali, da moramo nekatere pedagoške pristope spremeniti. Klasični, frontalni pouk je namreč za učence vse manj privlačen, pa tudi učinkovit,« je povedal Mitja Vidovič, ravnatelj, OŠ Hajdina, in dodal, da je Fit pedagogika samo ena izmed sodobnih učnih metod, ki jih njihovi učitelji uporabljajo pri pouku. Prav vse pa imajo isti cilj, na kakšen način in s kakšnimi pristopi doseči čim bolj učinkovito učenje. Poučevanje po metodah Fit pedagogike je tudi znanstveno podprto, saj so mnoge raziskave o kompati-bilnosti možganov dokazale, da metode poučevanje, ki vključujejo gibanje, povečajo sposobnost za osredotočenost (fokus).
povezujejo gibanje z razmišljanjem, kar spodbudi razvoj nevronskih povezav, in izboljšajo spomin. Učitelji, ki Fit pedagogiko uporabljajo že dlje časa, opažajo spremembe v znanju, veščinah in sposobnostih otrok. Otroci si več upajo, saj napačni odgovori in odločitve niso kaznovani. »Učenci so veliko v gibanju, poudarek je na interakciji, ponavljanju in učenju drug od drugega. Največja prednost tovrstnega poučevanja je kakovostnejše znanje ter večja motiviranost učencev in učitelje za delo,« je še povedal Vidovič. Tudi Osnovna šola Videm se je v letošnjem šolskem letu vključila v projekt Fit pedagogike, in sicer po priporočilu šol, ki že sodelujejo in imajo izjemno pozitivne izkušnje. Njihovi učitelji so že sodelovali na več izobraževanjih, konkretna orodja in primere pa že uporabljajo pri pouku. Gre predvsem za smernice, ki jih učitelji lahko prilagodijo za svoje predmetno področje. »To pomeni, da se učenci na primer pri uri matematike gibajo in hkrati učijo poštevanko, da berejo med hojo, imajo razne gibalne kotičke. Naše učence lahko na primer sredi ure matematike srečate na hodniku, kjer s koraki merijo njegovo velikost. Na takšen način si vse skupaj hitreje zapomnijo in še dodatno utrjujejo snov,« je povedal Robert Murko, ravnatelj OŠ Videm. S podrobnostmi projekta so seznanili tudi starše, ki so drugačno filozofijo poučevanja sprejeli brez zadržkov ali morebitnih pripomb. Večina se jih namreč zelo dobro zaveda, da otroci potrebujejo čim več gibanja. Tako OŠ Hajdina kot Videm metode Fit pedagogike izvajata že v vrtcu. Fit sistem učenja omogoča otrokom v predšolskem obdobju dobro temeljno znanje in osnovne veščine. Ker je sodelovanje v tem projektu plačljivo, sta obema šolama na pomoč priskočili občini ustanoviteljici.
16
torek • 13. februarja 2Q24
Križem kražem
Štajerski	ST
Piše: Dani Zorko • Po poti Majev
V Hondurasu
Honduras je ena tistih dežel, ki nikakor nimajo dobrega renomeja. Sicer sprva nisem načrtoval, da mi bo uspelo prispeti tako daleč, vendar sem ob poti slišal toliko zanimivih stvari, da sem potovalni tempo znova navil do konca in se
1	>1 v v	«v
odpravil še čez eno mejo več.
Copan je mestece nedaleč od meje z Gvatemalo, ki je postavljeno na pobočju hriba. Najbolj znano je po majevskem arheološkem najdišču, zato je bilo v večernih urah opaziti nekaj turistov, ki sicer v Hondurasu niso pravilo. Sobo sem si našel na vrhu hriba, in ker je
bilo zvečer odprtih kar nekaj lokalov in prodajalnic, je bilo večerno pohajanje čisto varno. Kot sem že večkrat omenjal v mojih člankih, je bila ulična hrana do sedaj pretežno omejena na koruzne tortilje, fižol in riž, zdaj pa sem si po nekaj dneh znova zaželel nekaj drugač-
nega, kar bi bilo podobno domači košti. Tako sem med večernim sprehodom najprej prispel do pe-karnice, kjer sem zaman upal, da bom dobil kak soliden kruh ali nekaj, kar ni iz koruze, v nekem trenutku pa sem zavohal znani vonj, ki je vedno obetal nekaj dobrega.
Foto: Dani Zorko
Foto: Dani Zorko
Adapter je nujna malenkost na poti. Četrtinka piščana osreči preprostega Človeka.
Foto: Dani Zorko
Ulice Copana, Honduras
In to je vonj po pohanem, kot bi rekli doma. Če ste kdaj opazovali psa ali mačko, ki začne migljati s smrčkom gor in dol, ko se obeta kosilo, tako so verjetno ljudje na ulici opazovali mene. In res sem po dveh zavojih prišel do ene kuhinje z nekaj mizami, kjer je prijazno dekle ocvrlo celo goro kosov piščanca, zraven pa še krompirčka. In to niso bili neki majhni kosi, ampak si imel na voljo četrtinko, polovičko ali pa kar celotnega piščanca. S cenami vas ne bi dražil, lahko pa povem, da na potovanju že dolgo nisem tako dobro jedel.
AVTOR:
VLADIMIR NEPROFE-MILOVA- SIONALEC NOVIČ
ALKALOID V ČAJU
EDWARD ZWICK
GROBO DOMAČE SUKNO, RAŠEVINA

PADEC VODE ČEZ OVIRO
PROZORNA SNOV ZA OKNA
OZKA DESKA
EDEN NAJPOMEMBNEJŠIH GRŠKIH FILOZOFOV
DRŽAVAV KARIBIH
SLED REZILA
DLAKE POD NOSOM
ZVEZNA DRŽAVA V INDIJI
PREPIR
MESTO V JUŽNI FRANCUI
TROPSKA GOMOLJNICA
ANTIČNA LJUBLJANA
MESTO V ROMUNIJI
EDEN OD ARGO-NAVTOV
SLAVKO OSTERC
TEMNI DEL DNEVA
MALAJSKO BODALO ZVRST SODOBNE GLASBE
REKA V ZAHODNI SLOVENIJI
TINE OREL
RIBIČ ARTHUR STRNKOM (KRAJŠE)
BIVALIŠČE ČEBEL
VODILO, PREDPIS
MESTECE BISTVO, NA JUGU BIT V CRESA SHOLASTIKI
LUKA JANEŽIČ
OTILUA
DUHOVNA TATVINA
KOŠČEK
PODLAGA OSNOVA
SLOVENSKA PESNICA (MAJDA) ORODJE ZA SPENJANJE
UGLEDNEŽ. VELJAVNEZ
HRVAŠKI SKLADATELJ ODAK
IZRASTEK NA GLAVI
MANJŠE OBMOČJE
IZRAELSKI PISATELJ (AMOS)
NORDIJSKI IZRAZ ZA SMUČI
EST. PEVEC (GEORG)
ZRNAT SNEG PRIPADNICA GRŠKEGA PLEMENA
STARA MAMA
SLOVENSKI SLIKAR (RUDI)
MESTECE VTERAMU
AMERIŠKI IGRALEC HUDSON
SPAČEN NEKDANJA OBRAZ KOT NEMŠKA AMERI$KI OKRASV TENiSAfICA ARHI- HUBER DULlEA TEKTURI___
SLOVENSKA u>u„n GLEDALIŠKA ™
IGRALKA
SLAVKO KOTNIK PRIPRAVA ZA SEJANJE MOKE
Pleurobranchaea meckelii Ima značilen barvni vzorec in zunanje škrge. Rinoforja sta cilindrasta in zavita navznoter ter ležita na bočnih delih glave. Noga je znatno širša od plašča. Telo je visoko in brez notranje lupine. Dvoperesaste škrge ležijo na desnem delu. Telo je v različnih barvnih različicah; najpogosteje je v marmoriranem vzorcu. Zraste do 10 cm.
Življenjsko okolje: Živi na sedimentnem dnu.
AKAST - eden od argonavtov, MASKARON - spačen obraz v arhitekturi, ORADEA - mesto v zahodni Romuniji
Res prava osvežitev.
Naj omenim tudi to, da so bili prvi vtisi o Hondurasu kar malce mešani. Osrednji del naselja je bil sicer čist in urejen, ko pa sem tako opazoval lokalce, so mi delovali malce sumljivo. Prvi tak povod za takšno razmišljanje se je zgodil v osrednjem parku, kjer je policija pridržala možakarja, ki se je brez razloga spuščal v ljudi in delal scene. Kasneje sem opazil, da so tudi nekateri drugi delovali zelo odsotno in brez življenja, razlog pa so mi kmalu razodeli. Ljudje iz mesteca živijo pretežno od turistov, ostali s podeželja pa so bolj ali manj brezposelni, zato zapadejo v alkoholizem ali še v hujše oblike odvisnosti. Droge in opij dobijo na vsakem koraku in tako počasi pro-
padajo. Tako očitnih znakov odvisnosti kot tukaj na enem mestu še nisem videl.
Nekje sem izgubil adapterček za vtičnico, ki ima dve peresi. Na moji nastanitvi so imeli enega starejšega možakarja, ki je delovali kot nek postrešček za vse in je imel mene še posebej rad. Kljub solidnemu znanju španščine mu nisem mogel razložiti, kaj potrebujem, zato sem mu pokazal fotografijo. Še isti večer mi je prinesel adapter, in ko sem mu dal še evro vbogaj-me, se ni več ganil od mene. Vmes je samo na kratko izginil, da si je prinesel šesterčka, tačas pa sem se že zaprl v sobo. Tudi pri njem sem namreč opazil podoben pogled kot pri nekaterih posameznikih v parku. Aha, to je torej to.
Foto: Dani Zorko
Pogled v dolino iz nastanitve
KOLOFON
Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič
Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič
Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner
Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16
Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d.
E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si
Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10
Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si
Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20,
Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan:
(02) 749 34 27)
Internet: www.tednik.si,www.radio-ptuj.si
Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek.
Cena izvoda v torek je 1,90 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 2,20 EUR. Celoletna naročnina: 205,88 EUR, za tujino v torek 182,45 EUR, v petek 212,94 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si.
38 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
torek • 13. februarja 2024
kmetijska zadruga
,zapïwe hétue..*
VELIKA IZBIRA SEMENSKIH
VREČK VRTNIN
SONČNICE ČRNE
1 KG...1,13 €
«IRANA
BENCINSKA ZAGA PRIME VGS 460
MOTOR: BENCINSKI; UP MOTORJA: VILLAGER, DVOTAKTNI, ZRAČNO HLAJEN; MOČ MOTORJA: 1,8 kW (11000 rpm) 2,45 KM DOLŽINA MEČA: 440 MM; PROSTORNINA MOTORJA: 45,8 Cm3 ŠT. ZOB VERIGE: 36; PROSTORNINA REZERVOARJA: GORIVO: 550 ML, OUE: 260 ML; MASA 5,5 KG; SISTEM PROTI VIBRACIJAM; ČRPALKA GO;
NAJBOLJ PRILJUBLJENA PROGRAMA
med seniorji!
Termalno razvajanje
5-DNEVNI SENIOR ODDIH
Ze od 325 € na osebo.
Vključeno: polpenzion, kopanje v termalnih bazenih, 1 x bioptron svetlobna terapija ali termo/crio obloga, 1 x parafinska obloga za roke, brezplačen prevoz od doma do Term Dobrna in nazaj...
VELJA TUDI MED VIKENDOM!
2-DNEVNI KRATEK SENIOR ODDIH
Ze od 67 € na osebo / noč (min. 2 noči).
Vključeno: polpenzion, kopanje v termalnih bazenih, vstop v savno (pri bivanju v Hotelu Švicarija in Boutique Hotelu Dobrna).
MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA Z MERCATOR PIKA KARTICO.
m
— SINCE 1403 —
TERME DOBRNA
HOTELS, SPA Si MEDICAL CENTRE
BREZPLAČNA ŠTEVILKA:
080 22 10
info@terme-dobrna.si www.terme-dobrna.si
Smo pooblaščeni trgovec STIHU
SERVIS IN TRGOVINA KOSEC - MAROF V servisu Kosec hitro, kvalitetno in po ugodni ceni popravimo vašo vrtno kosilnico, motorno žago, motorno koso in drugo vrtno orodje. Stroj potreben popravila lahko oddate v vam najbližji prodajalni KZ Ptuj, mi pa ga dostavimo v servis.	Q2 74 <| gg 2g

Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z občino Gorišnica in osnovno šolo Gorišnica vabi na prireditev

OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO
Z nami bodo peli slovenske pesmi učenci Osnovne šole Gorišnica.
Vidimo se v ponedeljek, 19. februarja, ob 18.00 v kulturni dvorani Občine Gorišnica.
Pridite vsi, ki želite preživeti prijetne trenutke v družbi najboljših, v družbi otrok.
Vstop je prost.
Projekt podpira Občina Gorišnica.

Štajerski TEDNIK radioPTUI
SILKEM
uiunpen
SAZAS
radio celje
novi tednik
HEIDI K LU NT
.POGUMNA . I i ZA- LJUBEZEN
ideja za darilo:
NAROČNINA
TOREK, 13. februar
00:00 Video strani
08:00 Jutranja telovadba
08:30 Mic Mengeš — zdravstvena oddaja
09:30 Pust v Majšperku
10:40 Fašenk pO Markovsko
12:10 Fašenk po Domovsko
13:40 Starpoint prodajno okno
14:30 Italijanska trgovina - v živo
18:00 Pust v Majšperku
19:30 Mic Mengeš ■■ zdravstvena oddaja
20:00 Orfejčkova parada, 2017
22:00 Starpoint prodajno okno
23:00 Video strani
SREDA. 14. februar
00:00 Video strani 08:00 jutranja telovadba 08:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 09:30 Ta veseli dan kulture po Hajdinsko 11:00 Trnlče ob kulturnem prazniku 12:30 Srečanje starejših občanov Hajdine 13:30 Starpoint prodajno okno 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Ob dnevu kulture v Marjeti 19:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 20:00 Kulturni praznik v Slovenja vasi 21:00 Pesem druži nas, Gerečja vas 22:00 Starpoint prodajno okno 23:00 Video strani
ŽE V PRODAJI!
Na voljo tudi v poslovalnicah j™
PROGRAMSKI NAPOVEDNTK
TV program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si
L'<.:dMiA'.vO Dornava '10J 2252 CORN.AV- irio 4s.plv.<<.
ko lita hI 02 754 DO 33. 041 E13 4)44 wWW.SIptv,5l
ČETRTEK, 15. februar
00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 09:30 S pesmijo predemo že 70 let 11:00 Orfejčkova parada, 2017 13:00 Starpoint prodajno okno 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Prvi Fašenk po Domovsko 19:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 20:00 26. Fašenk po Domovsko 22:00 Starejši pešci varni v prometu 23:00 Starpoint prodajno okno 00:10 Video strani
torek • 13. februarja 2024
Oglasi in objave
Štajerski	39
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
ZA PETKOVO IZDAJO
□O PONEDELJKA ZJUTRAJ □O 9. URE
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
majda.segula@radfo-tediiik.si, tel. 02 749 34 16 ali maijana.pihler@radio4ednik.si,
tel. 02 749 3410, za vefje objave predhodno pokliiite.
Štajerski TEDNIK
Umrli so
te
Umrli so: Ana Skok, roj. Duh, Dravinjski Vrh 3b, roj. 1944
-	umrla 1. februarja 2024; Matilda Horvat, roj. Horvat, Ptuj, Selska c. 41, roj. 1940
-	umrla 1. februarja 2024; Terezija Šmigoc, roj. Plohl, Bukovci 89, roj. 1938 - umrla 2. februarja 2024; Roman Klemenčič, Mala vas pri Ormožu 7a, roj. 1959 - umrl 3. februarja 2024; Marija Gnilšek, roj. Borko, Ptuj, Langusova ul. 4, roj.
1936	- umrla 3. februarja 2024; Marica Zupanič, roj. Majcen, Ptuj, Pot v toplice 11, roj. 1924
-	umrla 3. februarja 2024; Alojz Valenko, Moškanjci 1e, roj. 1945
-	umrl 4. februarja 2024; Jožefa Novak, roj. Kosi, Kidričevo, Ulica Borisa Kraigherja 13, roj.
1937	- umrla 4. februarja 2024; Janez Mauzer, Podlehnik 13a, roj. 1932 - umrl 4. februarja 2024; Dušan Hriberšek, Ptuj, Črtkova ul. 1, roj. 1932 - umrl
4.	februarja 2024; Janez Horvat, Markovci 35a, roj. 1958 - umrl
5.	februarja 2024; Avgust Repec, Kungota pri Ptuju 126, roj. 1945
-	umrl 5. februarja 2024.
Mali oglasi
STORITVE
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. HORVAT WOOD, d. o. o., Moškanjci 1i. Tel. 051 667 170.
KMETIJSTVO
KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
NESNICE, rjave, 19-tedenske, v začetku nesnosti, naročila po telefonu 040 531 246. Možna brezplačna dostava. Kmetija Rešek, Starše 23.
PO SIMBOLIČNI CENI prodam vinogradniške betonske stebre, približno 100 kosov. Tel. 031 553 465.
RAZNO
UPOKOJENEC, star 74 let, v hiši živim sam. Iščem upokojenko, ki bi mi bila pripravljena opravljati gospodinjska dela v zameno za stanovanje in hrano. Zaintererisane pokličite na tel. 031 502 446, Martino.
PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV
www.reporter.si
ELITA IZ SCHELLENBURGA KUPUJE BREZ KREDITA
Med novimi lastniki luksuznih stanovanj tudi Marko Pogorevc
INTERVJU: BOŠTJAN UDOVIČ, POLITOLOG
Viktor Orban je kot poredna punca
ODMIRANJE PARTIJE NA OBROKE
Kdo bi na vrhu SD nasledil Tanjo Fajon
INTERVJU: ŽAN PAPIČ, STAND UP KOMIK
Prišel bo čas, ko se sploh ne bo dalo več umreti
40 Štajerski
Kronika
torek • 13. februarja 2Q24
Spodnje Podravje • Do sanacije šturmovske lagune še dolga pot
Laguna je greznica Ptuja, Perutnine in Kidričevega
Po lanski najobsežnejši naravni nesreči - poplavah v začetku avgusta - je vlada pripravila načrt sanacije. V njem žal ni najti spodnjepodravskega območja, kjer je poplavljanje Drave v okolju v zadnjem desetletju pustilo globoke brazgotine.
Nemalo ljudi se sprašuje, zakaj v sanacijskem načrtu vlade ni dveh spo-dnjepodravskih okoljskih žuljev: sanacije lagune v Markovcih in proti-poplavnih ukrepov od jezu Markovci navzdol.
Zadnja leta škoda v poplavah nastaja zlasti na kmetijskih površinah, saj voda odnaša rodovitne plasti prsti, odlaga pa težke kovine. To je ena od ran, ki jih v regiji povzroča poplavna voda. Druga akutna rana, povezana z reko Dravo, je marko-vska laguna, ki je tako strupena, da raje vsi pred problemom mižijo, kot pa da bi vanj zagrizli.
Laguna je rokav pod jezom Markovci, leži na robu krajinskega parka Šturmovci, v neposredni bližini Ptujskega jezera. Dotok v laguno je potok (drenažni jarek), ki priteče s Ptuja. Nemalo ljudi se je ob pripravi vladnega programa sanacije po lanskih poplavah vprašalo, zakaj se vanj ni vključilo reševanje poplavne problematike od jezu Markovci navzdol, kjer reka ob visokih vodah povzroča škodo, in lagune, ki velja za pravo ekološko bombo. Na obe težavi je s poslanskim vprašanjem opozorila poslanka Suzana Lep Šimenko.
Strupena gošča, polna težkih kovin
Za laguno sta ministrstvo za naravne vire in republiška direkcija za vode že podala odgovor. Ponovili
so znano dejstvo, da je stanje v laguni posledica komunalnih in industrijskih izpustov v drenažni jarek ob jezeru, ki se izteka v mrtvo strugo - laguno. „V drenažni jarek so bile v preteklosti speljane odpadne vode neustrezno oziroma slabo delujoče čistilne naprave Ptuj, razen tega pa tudi farme prašičev Draženci, industrijski kompleks Kidričevo ter vsa neurejena komunalna infrastruktura bližnjih občin na desnem bregu Drave," je vlada pojasnila v odgovoru poslanki.
Sediment v laguni so sicer vzorčili že leta 2000, rezultati so bili katastrofalni in skrb vzbujajoči. Težke kovine so presegale kritične in opozorilne vrednosti (cink, baker, kadmij, svinec in aluminij), sediment je bil visoko obremenjen z organskim onesnaženjem, dušikom, fosforjem, amonijem ... Ugotovljeno je bilo, da v laguni ni kisika, torej tudi ne pogojev za življenje rib.
Analizo so vladne službe ponovno opravile leta 2011, rezultati so več ali manj enaki kot desetletje prej. Še eno analizo so izvedli lani. „Sediment na vzorčenih lokacijah je čezmerno obremenjen, predvsem s težkimi kovinami, v sami
V laguni je več tisoč kubičnih metrov strupene gošče, ki seje raje nihče ne dotika, saj naj bi bila mirujoča še najmanj nevarna, je slišati po ovinkih, neposredno in uradno tega ne pove nihče. Dejstvo je, da bi bila sanacija zelo draga. A če bi bil zanjo resen interes, bi se našel tudi denar - zelo verjetno iz evropskih virov, ki okoljske projekte še posebej spodbujajo. Od leta 2000je postavljena diagnoza strupov v laguni, premakne pa se čisto nič.
laguni tudi čez kritične vrednosti. Za primerjavo je bilo vzorčenje izvedeno še na Ranci. Rezultati izkazujejo, da tudi na Ranci vrednosti cinka presegajo dovoljeno kritično vrednost."
Nekaj težkih kovin so odnesle poplave ...
Primerjava rezultatov vzorčenja 2011-2022 je pokazala, da so se koncentracije bakra in cinka v laguni znižale. To bi lahko bilo po naši oceni tudi posledica visokih vod, ki so vsakič s seboj vzele tudi nekaj sedimenta in ga odložile nekje drugje, nižje ob dravski strugi. Na vladi so sicer zapisali, da bo ministrstvo za okolje v sodelovanju z direkcijo za vode pristopilo k pripravi
dokumentacije in izvedbi drugih aktivnosti, potrebnih za izvedbo ustreznih sanacijskih ukrepov. A glede na to, da se v četrt stoletja, odkar so leta 2000 opravili prve meritve strupenega sedimenta, ni premaknilo čisto, čisto nič, razen tega, kar je naredila narava, ko je voda del sedimenta odnesla s seboj, je vprašanje, kdaj je sploh pričakovati ukrepanje vlade in države.
V obsežnem popoplavnem sanacijskem programu, ki bo zahteval tudi lep kolač državnega denarja, lagune Markovci med projekti žal ne najdemo. Pa bi v program vsekakor sodila, ker gre za vprašanje vodotoka, poplavne varnosti, okoljskega bremena in posledično tudi zdravja ljudi.
Mojca Zemljarič
Ljudje opozarjajo že 25 let!
„Čeprav naj bi DRSV že leta 2017 začela pogovore o možnostih sanacije lagune, do nje žal ne pride, debela plast gnijočega blata v laguni pa še naprej povzroča neprijeten smrad. Na to ekološko nevarnost prebivalci občin Markovci in Videm pri Ptuju opozarjajo že vsaj 25 let. Iz na videz prijetne lagune, ki se skriva ob desnem obrežju Drave, se v reko, le kakih sto metrov od vaškega naselja, steka voda in ob vsaki spremembi vremena od tam močno zaudarja. Dejstvo je tudi, da Drava z vsakim poplavljanjem strupene snovi raznosi na kmetijska zemljišča, nevarne usedline pa odnaša tudi v sosednje občine, ki ležijo dolvodno ob reki. To je še dodaten razlog, da mora priti do sanacije te ekološke bombe, kije po vrhu vsega znotraj območja Natura 2000," je opozorila poslanka državnega zbora Suzana Lep Šimenko.
C?
¿-"O"-
O
vC?4


o

C? 'C? »


Rojstva: Jasmina Burjan, Sadjarska ulica 14, Rače - deklica Pika;
Tjaša Škrila, Bolečka vas 6g, Ptujska Gora - deklica Kim; Mateja Trop, Selska cesta I7a, Ptuj - deklica Alja; Patricija Caric, Cesta talcev i0a, Rače - deklica Luna; Lea Lampret, Grdina 31, Stoperce - deček Pavel; Ines Bornšek, Stranice 23a, Stranice - deklica Glorija; Mateja Pristovnik, Starošince 1b, Cirkovce - deček Mark; Evelina Ratek - deklica Flora; Ana Šlander Vrabl - deček Mark; Natalija Oman - deklica Ula; Jožica Krušič - deček Tian; Petra Krajnc - deklica Lena; Gizem Bahceci - deklica Viktoria Helena; Diana Majcen - deček Jan; Maja Zupančič - deklica Lara; Aleksandra Bolčevic - deklica Ajda; Larisa Fekonja - deček Maks.
Ci
. " "Lb> V-O .
_i_" '-'_
c?
o
C?
c?>

o
t » 0
K
Cb* _
Valentin ima ključe od korenin.
Danes bo zjutraj in dopoldne ponekod še oblačno ali megleno. Čez dan bo večinoma sončno. Najnižje jutranje temperature bodo od 0 do 5, v alpskih dolinah okoli -3, najvišje dnevne od 8 do 14 °C.
OBETI
V sredo bo precej jasno z nekaj jutranje megle po nižinah. V četrtek se bo zmerno pooblačilo.
Napoved za Podravje
Foto: CG
Foto: CG
Vir: ARSO