Cene inseratom: Cela stran Din 2000-—, pol strani Din 1000 —, Četrt strani Din 600*—, '/• strani Din 250-—, </>• strani Din 125—, Mali oglasi vsaka beseda Din 1—*
Ifu dsfva.
Minister dr. Miha Krek je 27. septembra na shodu v Gornji Lendavi (v Prekmur-ju) o občinskih volitvah izjavil naslednje:
»Narod naj po svoji volji in po svoji pameti za gospodarje v občinah izvoli može, ki jih smatra za najboljše. Pri sedanjih občinskih volitvah nihče ne bo silil, naj kdo voli tega ali onega kandidata, nihče ne bo grozil. Ljudstvo naj se popolnoma svobodno izrazi, želimo pa, da bi vsi Slovenci v varstvo svojih narodnih interesov pri tej priliki kot en sam mož glasovali za tiste, ki jih odobrava voditelj dr. Korošec. Vabim vas, da se za volitve tako pripravite, da zmagajo povsod liste JRZ. Morda prihajajo med vas ljudje, ki pravijo, da občinske vohtve niso važne in da nimajo političnega značaja in da so zgolj gospodarskega pomena. To pa ni res. Občina je del države, ki izvaja svoje samoupravne posle in del poslov državne uprave. Kar je družina v družbi, - je občina v državi. Kakršne so razmere v občini, takšne so tudi v državi. Občinski predstojniki so deloma tudi politični upravni organi, ki dajejo izrazito politične izjave, saj volijo senat. Kakršni so župani, takšno bo tudi to zakonodajno telo. Za občinske vohtve moramo te dni mnogo delati, da bodo izpadle tako, da se pozneje ne bomo kesali. Če je dr. Korošec pod prejšnjimi režimi moral za nas trpeti, potem mu moramo tudi sedaj izraziti naše popolno zaupanje, ostati mu moramo zvesti.«
Te besede so vredne, da si jih volilci zapomnijo ter se po njih ravnajo. Občinske volitve se sedaj vršijo v popolni svobodi. V zadnjih šestih letih je to prvi slučaj, da morejo volilci glasovati po svobodnem svojem prepričanju. Pri vseh volitvah, ki so se vršile v omenjeni dobi, naj so to bile parlamentarne ali občinske volitve, je vladal teror. Volilci niti kandidatov niso mogli postaviti po lastni odločitvi. Glasovati so morali za vsiljene kandidate. Kdor je bil le količkaj odvisen od režima in njegove stranke, je moral iti volit. Tisti pa, ki so bili toliko svobodni, da se jih ni moglo prisiliti, da gredo volit, ter so ostali doma, so bili kar od komisije zabeleženi kot glasovalci. Z nesramnim terorjem se je družila še nesramnejša goljufija. Takšne so bile volitve, ki jih je delala JNS.
Danes vlada svoboda. Volilci si postavljajo kandidate, ki jih sami smatrajo za sposobne in dobre. V največji svobodi bodo na dan vohtve glasovali za kandidate, ki so si jih sami izbrali po svobodnem preudarku. JNS, ki je bila pod svojimi režimi največja nasilnica, tudi uživa svobodo, in
sicer povse nezasluženo svobodo. To skuša na nesramen način izrabljati sebi v prid s tem, da trosi med ljudstvom laži. V tem je veščakinja že od nekdaj. Pred tremi leti, da se omejimo samo na občinske volitve, je ljudem lagala, češ, da gre pri občinskih volitvah zgolj za politično izjavo, za izraz zaupanja režimu, ki ima v vsej državi oblast v rokah. Saj je občina predvsem celica v državnem organizmu, iz katerega črpa vso svojo življenjsko in gospodarsko moč. Samoupravo občin so takrat zmanjšali na ničlo. Danes pa trosi ista stranka po svojih listih in agentih med ljudmi laž, da gre pri občinskih volitvah samo za gospodarstvo, politika pa sploh ne pride v poštev.
Jenesarji se menda ne zavedajo, kako si sami izpodkopavajo tla pod nogami, ko širijo med volilci glasilko o gospodarstvu. Če pa se zavedajo, zaupajo na pozabljivost ljudi. Toda ljudje najmanj pozabijo tistih udarcev, ki jih najhujše zadevajo, in to so gospodarski udarci. Teh pa je JNS prizadela našemu ljudstvu v takem številu in v takšni meri, da še vedno stoka pod njihovo težo. Nekdaj so se nekdanji demokratje in kmetijci ponašali s svojo kmečko zaščito ter so jo na vsa usta razglašali svetu kot svoje največje delo za kmeta. V resnici pa je bila ta zaščita samo grda krpa-rija, ki ni nikomur hasnila, marveč vsem škodovala. Tej grdi krpariji je sedanja
vlada z uredbo o likvidaciji kmečkih dolgov napravila konec. Iz tiste JNS kmečko-zaščitne krparije je sledila kot nujna posledica nelikvidnost naših denarnih zavodov, ki so prišli na rob prepada. Sedanja vlada si prizadeva na vso moč, da vrne našim denarnim zavodom likvidnost ter tako poživi med našim ljudstvom gospodarsko življenje.
Naše ljudstvo ve iz lastne skušnje, da Jenesarjem — demokratom in kmetijcem *— ne gre zaupanje, marveč političen prezir in boj. Isto velja o njihovih zaveznikih pri občinskih volitvah. To so pred vsem mačkovci: v Sloveniji političen nestvor, ki ne ve, ali je tič ah miš. Ako celo na Hrvaškem mačkovci ne vedo, ali vsaj ne povedo, kaj hočejo, kako bi to vedeli v Sloveniji! Kdor pa ne ve, kaj hoče, pa hoče drugim komandirati, je kakor slepec, ki hoče drugega voditi. Ali smo Slovenci res že tako daleč, da bi bili slepci naši politični voditelji! Komunisti vsaj vedo, kaj hočejo. Rdeče-črne zastave, ki sedaj plapolajo v ubogi Španiji, osvetljujejo njihove končne cilje. Ti končni cilji bi pomenjali za nas konec Slovenije. Takšno ljudsko fronto naše ljudstvo odločno odklanja, kakor tudi ne mara takozvanih kmečko-de-lavskih zvez, ki so samo plašč, za katerim se skrivajo politični činitelji, ki se v od-k: iti borbi ne morejo uveljaviti, in kakor zavrača »gospodarske« liste, katere so krinka za politične koristolovce. Naši možje in fai tje gredo v strnjenih vrstah za našim voditeliem g. dr. Korošcem: to je fronta slovenskega ljudstva.
DRŽAV
V NAŠI DRŽAVI.
Redno zasedanje narodne skupščine prične 20. oktobra.
Glede za JRZ zmagovitih občinskih volitev v moravski banovini izjavljajo nasprotniki sami, da so doživeli zelo hud poraz. Treba namreč pomisliti, da so bile te volitve v primeri z onimi, katere je izvedla JNS leta 1933, popolnoma svobodne. Vsaka politična skupina je lahko nemoteno postavila svoje liste in zanje agi-tirala.
Naš ministrski predsednik o novi trgovinski pogodbi z Italijo. Trgovinski dogovor z Italijo, ki je bil sklenjen 26. septembra t. 1., je stopil v veljavo 1. oktobra. Ministrski predsednik dr. Milan Stojadi-novič je povdaril o novi pogodbi, da so z njo vpostavljeni med našo državo in Ita-
lijo trgovinski odnošaji, kakor so obstojali pred sankcijami. Konec je kratke in neprijetne dobe popolnega zastoja medsebojne trgovine. Konča se nepogodbeno stanje. Gospodarski činitelj, ki je imel med obema državama svoj posebni pomen, dobi ponovno svojo veljavo. Vsi naši gospodarski krogi bodo sprejeli z zadovoljstvom novo obnovo trgovinskega razmerja s sosedno Italijo. Za izvozno blago iz naše države v Italijo so uvedeni polletni kontingenti. V prihodnjih šestih mesecih bomo izvozili v Italijo: pšenice za 10 milijonov lir, koruze za 10 milijonov, mehkega lesa za 14 milijonov in ravno za toliko trdega lesa, perutnine za 3 milijone lir. K temu še pridejo: meso, jajca, premog in več drugega blaga v vrednosti 1 milijona lir.
V DRUGIH DRŽAVAH.
Razvrednotenje čehoslovaške krone. —
Radi znižanja vrednosti denarja v Franciji, v Švici in na Nizozemskem bode po
sklepu ministrskega sveta padla tudi vrednost češke krone za 16% sedanje vrednosti.
Za Nemčijo ter Avstrijo še Madžarska. Na zadnjem zasedanju Društva narodov v Ženevi je nastopil madžarski odposlanec z zahtevo, da se mora dovoliti tudi Madžarski svobodno oboroževanje. Po mirovni pogodbi se Madžari očitno ne smejo oboroževati po svoji volji in tudi sedaj je Mala zveza nastopila proti ti najnovejši madžarski zahtevi. Madžari bodo pač kar na lastno pest posneli oboroževalni vzgled Nemčije in Avstrije.
Nov protižidovski zakon na vidiku v Nemčiji. Nemški državni zbor ali rajhs-tag se bo sestal enkrat proti sredini tega meseca. Ob tej priliki bo govoril kancler Hitler o načrtih vlade za zimsko preskrbo in pomoč v letu 1937. Državnemu zboru bo predložen zakon, ki bo onemogočal Židom nakup posestev v mejah nemške države.
Slabo gospodarijo levičarji na Francoskem. S kako zmagovitim bobnanjem v širni svet so se lotili levičarji vladnih po-bIov pod predsedstvom Bluma na Francoskem. Napovedovali so, kako bodo povzdignili gospodarstvo in bodo popolnoma preosnovali francoske socijalne razmere. Iz vsega tega prerokovanega tam-tama se je pa izcimilo skrajno slabo gospodarstvo, porast cen in neprestane delavske stavke. Vsa povojna leta se je stekalo zlato v Pariz in držalo francoski frank na izredni višini. Kakor hitro so se pa oprijeli francoskih državnih financ levičarji, se je razbežalo nakopičeno zlato iz dežele in Blumovi vladi ni preostalo drugega, kakor da je razvrednotila frank. Vlada je stopila pred zbornico in senat z zakonskim načrtom o razvrednotenju franka. V zbornici je bil načrt sprejet 1. oktobra s kompromisno rešitvijo senata s 304 glasovi proti 217. Za bodoče je Blum v parlamentu obljubil, da njegova vlada ne bo več dopustila, da zasede delavstvo tovarne in podjetja. Kakor povsod, kjer so se še dokopali socijalisti do vlade, so jo tudi v par mesecih v Franciji polomili v gospodarskem in socijal-nem oziru. Slabo gospodarstvo Blumove vlade in neprestano štrajkovno gibanje sta zelo slabo odjeknila med ljudskimi množicami, ki so se skraja tako navdušeno oklenile »ljudske fronte«. Pred kratkem so se vršile v dveh okrajih nadomestne volitve v parlament. Oba ta okraja sta veljala za trdnjavi »ljudske fronte«, a sta propadla v obeh levičarska kan-ditata in sta odnesla zmago desničarja.
Razvoj krvavih dogodkov na Španskem. 2e zadnjič smo poročali, da je uspela nacionalističnim Četam zasedba mesta To-ledo in osvoboditev oblegancev, ki so se nad en mesec z največjim junaštvom bra-flili v skoro čisto razstreljeni trdnjavi Al-eazar proti rdeči druhali. — Dne zadnjega septembra je došlo do pomorske bitke pri Čadixu. Dve španski vladni križarki ita se nenadoma pojavili pred veliko kri-feirko, ki je v rokah upornikov, in sta jo
Ečeli obstreljevati. Napadena uporniška
ja je odgovorila z naglim streljanjem
svojih najtežjih topov. Eden vladni ru-lilec je bil tako poškodovan, da se je po-
^pil In je rešila mornarje na pomoč po-
icana francoska ladja. Tudi druga vlad-
ga bojna ladja je bila z zadetki tolikanj oslabljena, da je izbruhnil na njej požar in se je morala umakniti iz boja. — V Madridu, krog katerega se vedno bolj zožuje krog nacionalističnih čet, vladajo anarhisti. Predsednik republike Azana je podal ostavko in bi bil rad pobegnil iz prestolice, a mu anarhisti branijo, da bi odfrčal v letalu. Tudi vlada ne sme zapustiti Madrida. Ministri so si dali za svojimi palačami zgraditi letališče, s katerega bi bili v letalih pobegnili za slučaj nevarnosti. Anarhisti so jim uničili načrt za umik in je vlada ujetnica pocestne druhali. — V Madridu so vpoklicali ženske od 18. do 50. leta, da bodo opravljale razna utrjevalna dela krog mesta in bodo skrbele za dovoz živil braniteljem. Da je prehrana Madrida skrajno pičla, dokazuje dejstvo, da so odpremili iz prestolice v Valencijo in druga obmorska mesta slabotne ženske z deco. — Radi vednih porazov so se začeli med seboj grizti levičarji, anarhisti in komunisti. Anarhisti očitno grozijo predsedniku vlade Largu Cabal-leru in se že imenuje njegov naslednik v osebi skrajno komunističnega poslanca-Hozdijaza. — Poveljnik nacijonalistov general Franco je prevzel naslov začasnega državnega poglavarja in je podpisal več odredb o ureditvi vrhovne državne
uprave in o občinskih odborih. — Uporniki so že nekaj dni popolni gospodarji gibraltarske morske ožine, ker so vse vladne ladje zapustile gibraltarsko mor« je radi pomanjkanja oficirjev in tehnični Izobraženega moštva.
Važne spremembe v sovjetski Rusiji na vodilnih mestih. Italijanski listi so razglasili vest, da se bo sovjetska vlada preselila iz Moskve v Omsk v Sibirijo. — Važnejše nego ta vest so spremembe na vodilnih mestih. Dosedanji komisar za no-trajne zadeve in nekdanji šef boljševiške čeke ali tajne policije Žid Jagoda ter komisar za pošte in nekdanji predsednik sovjeta narodnih komisarjev Rykov sta odstavljena od svojih službenih mest. Jagoda je imenovan za novega poštnega komisarja, za notrajnega ljudskega komisarja pa pride tajnik komunistične stranke Ježov, ki je po rodu čistokrven Rus. Jagoda, ki je 35 let star žid in je bil največji krvolok v vodstvu Čeke, se je moral umakniti na zahtevo maršala Vorošilova, ki hoče odstraniti od vodstva države vse žide in ga preosnovati v nacijonalno rusko ustanovo. Ježov spada v ožji krog Stalinovih in Vorošilovih zaupnikov. Bil je že pomočnik komisarja za poljedelstvo in je v vrhovnem izvršilnem odboru komunistične stranke.
CERKVENI JUBILEJ V VUHREDU.
Drugo nedeljo v oktobru, 11. oktobra, bo v Vuhredu posvečenje treh novih bronastih zvonov. Vlila jih je zvonarna I. K. Buhl v Mariboru.
Na največjem zvonu so podobe sv. Cirila in Metoda in podoba služabnika božjega A. M. Slomšeka. Prva dva sta slovanska apostola sploh, zadnji je pa posebej slovenski apostol. Naj bi duh teh treh apostolov vladal v srcih ne samo Vuhredčanov, temveč vseh prebivalcev v Dravski dolini, kamor bo glas zvona segal.
Na drugem zvonu sta podobi sv. Frančiška Ser. in sv. Petra, na tretjem pa podobi Marije in sv. Jožefa.
S slovesnostjo posvečenja novih zvonov bomo združili praznovanje 501etnice postavitve in posvetitve krasne župnijske cerkve v Vuhredu. Župnijska cerkev je res lepa gotična stavba, ki uživa sloves, da je najlepša v Dravski dolini. Pozidati jo je dal župnik Anton Kocuvan. Pretežno večino stroškov je poravnala darežljiva Paher-nikova rodbina v Vuhredu, zato je tudi na cerkveni steni vzidana plošča z napisom: Franc Pahernik, ustanovitelj.
Za dne 11. oktobra vabimo v Vuhred na našo slovesnost! Posebno se naj naše lepe slovesnosti udeležijo sosedni župljani, ki so nam tudi precej pripomogli z darovi. Bog nam daj za takrat lepo vreme!
Slovesnost 501etnice cerkve in posvečenje treh novih bronastih zvonov bo pa vodil prevzvišeni škof dr. Ivan Tomažič. Slovesnost se bo pričela ob 9. uri.
Nacionalizem — poganstvo. Nacionalisti (narodnostni pretiranci) skazujejo narodnosti božanske, boljše rečeno malikovalske časti. Da bi mogli tega malika predstaviti
v njegovi pristnosti, segajo nazaj v narodno starodavnost. Takrat še krščanstvo ni bilo »pokvarilo« pristne narodove duše, ki je bila nacionalno poganska. Tako delajo narodnostni pretiranci v narodno-sociali-stični Nemčiji. Tako dela tudi skrajno nacionalistična struja, ki se pojavlja na Madžarskem. Ta pokret trdi, da je krščanstvo madžarsko bistvo pokvarilo ter da se madžarski narod ne da drugače rešiti, kot da se zopet poprime svojih starih azijatskih bogov. Glavni predmet tega nacionalno-madžarskega bogoslužja je bog vojske z imenom Hadur. Njemu v čast je ta madžarski »obnovitveni« pokret sestavil posebne obrede. Mesto krsta hočejo vpeljati neke stare poganske obrede iz stare Azije. Med temi obredi zavzema važno mesto iz-kaženje obraza otrokovega z ostrim nožem. Tako so nekdaj delali v Aziji, da je lice starega pristnega Ogra dobilo trd in mrk izraz, ki naj bi pri drugih vzbujal strah. S tem obredom stari madžarski nacionalisti še niso uspeli, ker jim državna oblast tega obrednika noče potrditi, marveč jih preganja. Kljub temu imajo svoje tajne sestanke, ker upajo, da se bodo tudi Hadurjevim častilcem vremena zjasnila.
Caballero — častni brezbožnik. Largo Caballero je vodja radikalnih socialistov v Španiji. Od nekdaj je bil kričav propoved-nik najradikalnejšega marksizma in klical, socialne revolucije. Ko je pri zadnjih volitvah v parlament v Španiji zmagala ljudska fronta, je Caballero stopil na čelo njeni najskrajnejši levici. Ko je komunizem prelil že dovolj krvi v Španiji, je prišel čaa ea Caballerovo vlado. Sedaj je ministrski predsednik. Njegova naloga je, sredi krvi Izvesti popolno boljševizacijo in sovjetiza-cijo Španije. Ruski sovjeti vedo, da Caballero te svoje nakane ne bo mogel izvršiti, ker bodo to preprečili nacionalisti, ki bodo z orožjem v roki pregnali iz Španije rdečkaste podivjane prevratneže. Ker uradna
vedno tako kakor ■'da je novo?
Dober daf^ kako jo ka¡ 9
Kupujem blago za obleko)
zopet?
Zato, ker ga perem x zares dobrim miloml.
Razne poti
Napačno ¡e varčevati pri milu — na Škodo perila. Man] vredna mila 5ko-j dujejo tkaninam. Samo zares dobro jedrnato milo pere perilo temeljito in
prizanesljivo:
SCHICHTOVO
k milo jelen
vi;.	varuje perilo
A NAMAKANJE ŽENSKA HVALA
Meni se ne godi tako dobro — moram kupiti platna za posteljno '_ perilo i
Rusija Caballeru ne more dovolj pomagati, so pa od ruske boljševiške vlade podpirani brezbožniki skazali posebno čast Caballeru. Predsedstvo brezbožniške organizacije v Ukrajini ga je namreč imenovalo za svojega častnega člana. Sklenila je, da se ime Caballera vpiše v »častno knjigo brezbožnežev« ter da se mora v vseh prostorih brezbožniških organizacij obesiti njegova slika. Osrednji svet brezbožniških organizacij je ta sklep potrdil ter ob enem sklenil, da se morajo izdati posebne brezbožniške pisemske znamke. Dobiček od razprodaje teh znamk ee bo poslal v Špa-
©sebne vesti.
G. stolni župnik SOletnik. Dne 29. septembra je obhajal 501etni jubilej g. Mih. Umek, mariborski stolni župnik, kanonik, monsignor in dekan. Jubilant je rodom iz Piršenbrega v župniji Pišece. Kot kaplan je deloval v Vuzenici in med vojno kot vojaški kurat. Po prevratu je bil precej let dvomi kaplan pri rajnima škofoma dr. Napotniku in dr. Karlinu. Po smrti stolnega župnika Moravca je postal leta 1930 njegov naslednik. Priljubljenemu in požrtvovalno ter z vnemo uspešno delujočemu dušnemu pastirju naše iskrene ča-stitke z željo: Le še do nadaljnih jubilejev v zdravju in duševni čilosti!
Spremembi pri stolu sedmorice v Zagrebu. Za predsednika stola sedmorice v Zagrebu za Slovenijo in Dalmacijo je bil imenovan dr. Jakob Konda, sodnik pri kasacijskem sodišču pri stolu sedmorice; za sodnika kasacijskega sodišča pri stolu sedmorice pride g. Bogdan Petelin, sodnik apelacijskega sodišča v Ljubljani. Novi sodni predsednik g. dr. Konda je rojen leta 1881 v Semiču v Beli Krajini in je na glasu kot izboren sodnik, kre-menit značaj in navdušen slovenski narodnjak.
Nesreče.
Smrtna nesreča pri obiranju orehov. V Mariboru je padla z drevesa pri obiranju orehov 611etna gospodinja Antonija Pa-rašuh. Dobila je pri padcu tako hude poškodbe, da jim je podlegla kmalu po pre-peljavi v bolnico.
Smrtonosen padec. 381etni viničar Mihael Duh od Marije Snežne je padel s stopnic na skedenj in je obležal nezavesten. Takoj so ga prepeljali v Maribor
nijo, da se gmotno podpre tamošnji brez-božnišld pokret.
Duhovniški poklici na Irskem. Irska se more imenovati semenišče duhovniških in redovniških poklicev. Na Irskem ni pomanjkanja duhovnikov. Prav veliko je tudi število irskih duhovnikov, ki delajo v dušeskrbju izven ozkih mej svoje domovine. Sedaj deluje 3000 irskih duhovnikov, 6000 redovnic in 1000 laiških bratov v Ameriki, Avstraliji in Novi Zelandiji. Na področju poganskih misijonov pa deluje v raznih krajih 400 irskih duhovnikov, 2000 redovnic in 200 laiških bratov.
v bolnico, kjer so ga operirali na zamo-tanju črev, a je kmalu po operaciji umrl.
Podlegel zlomi jen ju hrbtenice. Iv. Jau-
šovec iz Apač, posestnikov sin, je padel tako nesrečno s hleva, da ei je stri hrbtenico in je podlegel poškodbi.
Z vrati avtomobila si prebil lobanjo. —
Franc Perman, šofer pri pivovarni Union v Ljubljani je peljal s tovornim avtomobilom 2. oktobra zvečer mimo Petrove pri Celju. Med vožnjo so ga udarila vrata avtomobila tako hudo po glavi, da mu je počila lobanja in so ga v nezavestnem stanju prepeljali v celjsko bolnico.
Usodepoln padec v globino. Na starem gradu v Celju je nabiral bršljan 301etni brezposelni delavec Vinko Bučar iz Celja. Pri tem poslu je padel 12 m globoko in obležal s pretresenimi možgani. Prepeljali so ga v celjsko bolnico.
Smrtna nesreča hlapca. Franc Podbre-gar, 281etni hlapec iz Letuša, se je peljal brez luči v noči na kolesu proti Braslov-cam. V temi je priletel na kolesu tako hudo ob oje voza, da so ga s težko poškodbo v trebuhu prepeljali v celjsko bolnico, kjer je umrir
Kamniški vlak smrtno povozil voznika in konja. Dne 2. oktobra zvečer se je zgodila med postajama Homec in Duplica na železniškem prelazu huda nesreča. Kurjač gorenjskega vlaka je par metrov pred križiščem opazil, da je stopil konj na tir. Strojevodja je zavrl, a je že bilo prepozno. Lokomotiva je čisto razmesarila voznika ter konja in je razbila voz. V smrtno ponesrečenem so prepoznali voznika Leopolda Dornika iz Kamnika, ki je bil uslužben pri trgovcu z apnom g. Francu Pernetu v Stranjah. Zjutraj je peljal apno na Ježico, odkoder se je vračal na večer z deskami proti domu. Križišče ceste z železnico je na mestu nesreče dobro vidno. Voznik je najbrž spal na vozu, * er sicer bi bil videl in čul prihod vlaka.
Mlad kolesar se ubil. Na cesti Moravče-Peče na Kranjskem je na ostrem ovinku
2. oktobra smrtno ponesrečil Franc Go-stič, vrtnarski pomočnik iz Ljubljane, rodom iz Jarš pri Domžalah. Dan pred nesrečo se je vrnil od vojakov. Mladi kolesar se je peljal po strmem klancu pod Piškurjem, ki napravi oster ovinek. Ker je brzel, ni videl ovinka, vrgla ga je naglica v bližini stoječe hrastovo drevo, ob katerem si je razbil sence in je bil takoj mrtev.
Težek voz mu zlomil hrbtenico. 301etni brezposelni tesar Kari Zavrl iz Zavrha pri Litiji je pomagal na strmini posestniku pri zaviranju z gnojem naloženega voza. Tesar je bil prešibek, voz se je prevrnil nanj in mu je zlomil hrbtenico. Težko poškodovanega so oddali v ljubljansko bolnico.
Požarne nesreče. Posestniku Valentinu Leskovarju v Apačah pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju je uničil ogenj 25.000 Din vredno domačijo. Gasilci so preprečili, da se ogenj ni razširil na sosedna poslopja. Požar je povzročilo vnetje saj. Iskre so vžgale slamnato streho na stanovanjskem poslopju. — Posestniku Fr Metličarju v Gerečji vasi pri Ptuju je zgorelo 20.000 Din vredno gospodarske poslopje z vsemi pridelki in s spravljenim senom. Skoda je le delno krita z zavaro valnino.
lažne novice.
Krt izruval zaklad. Na ččavnici v Slov goricah v sadovnjaku Antona Weissa j< izruval krt več krtin. V eni krtini, katere je izpral dež, so našli staroavstrijske sre brne cvancgerce s podobo Franca Jožefa I. iz let: 1832, 1833, 1834 in 1835 Vseh srebrnikov je bilo devet in je "zadostovalo, da se je po okolici raznesla ve^. o celem zakladu. Takoj prvo noč po najdbi je začel krtino razkopavati neznanec ki je pa baje zadel samo še na dve cvanc gerci in se mu trud ni izplačal.
Obrtniški tečaj v Apačah. V zadnjih letih ta ko banska uprava kakor tudi zbornica za TO mnogo delujeta za zboljšanje položaja našeg-obrtništva. V večjih kVajih se pridno prirejaj izobraževalni tečaji za samostojne obrtnike i: za njihov naraščaj. To velja posebno za Mari bor, pa tudi za Ptuj, Mursko Soboto in Ljuto mer. Zelo na slabem je v tem oziru obrtništvi Iz Slovenskih goric, ki se zaradi neugodnih pro t itnih zvez ne more voziti na take tečaje p Večerih, zaradi svojega slabega gmotnega sta nja pa tudi ne za več dni odpotovati v oddal je ne kraje na predavanja. Po prizadevanju neke terih agilnlh obrtnikih pripadnikov iz Apašk ■ kotline se je posrečilo pridobiti predavatelja z tak tečaj v Apače, kjer bodo imeli priliko po slušati tridnevna predavanja o raznih teoretič
nih predmetih, katerih znanje je neobhodno potrebno vsakemu rokodelskemu mojstru in pomočniku, posebno pa še tistim, ki nameravajo polagati mojsterski izpit. Predavanja bodo obsegala obrtni zakon, delavski zaščitni zakon, delavsko zavarovanje, davčni zakon, računstvo ln geometrijo, korespondenco, poštne predpise, čekovni promet, kalkulacijo, knjigovodstvo ln nekatere predpise trgovskega zakona. Predavanja so za udeležence brezplačna in je na ta način dana tudi najrevnejšemu obrtniškemu delavcu ugodna prilika za udeležbo na tečaju. Priporočamo, da se obrtništvo te ugodne in redke prilike posluži v čim večji meri in se v velikem številu javi k udeležbi v nedeljo 11. oktobra, ob 8. uri dopoldne, v deški osnovni šoli v Apačah.
Milo se od mila razlikuje. O tem se boste prepričali, ako predčasno morate nabavljati novo perilo. Za pranje vzemite zato samo Schichtovo Jelen milo, ker ste lahko uverjeni, da je izdelano i znajboljših sirovin; je štedljivo pri uporabi in varuje Vaše perilo.
Obžalovanja vredni slučafi.
Tolovaja prepeljali iz Avstrije v Maribor. Veliko smo že pisali o roparskem umoru vpokojenega finančnega preglednika Ivana Stranjšaka na Pobrežju pri Mariboru, ki je bil izvršen 8. julija t. 1.
Novi predsednik sedajnega 17. zasedanja Društva narodov Carlos Lamas, zunanji minister južnoameriške države Argentine.
Iz Abesinije pregnani neguš je pripeljal iz domovine v London zlati zaklad, katerega izkrcavajo v londonski luki.
K spremembam v sovjetski Rusiji: Ka-ganovič in Jagoda (na levi).
Slika iz španskega mesta Toledo, kate-' rega so iztrgali nacijonalisti rdečim miličnikom.
Francoski gospodarski minister Spinasse (na levi), predsednik vlade Blum (na sredi), finančni minister Auriol (na desni). Ta trojica je sklenila razvrednotenje franka.
Ministrskega predsednika boljševiške španske pokrajine Katalonija, Compa-nysa, so rdeči miličniki ustrelili v trenut-liu, ko je hotel v letalu pobegniti v Francijo.
Tako zgleda od rdečih na španskem raz streljeni most.
Morilca sta Poberžana Ivan Koler in Kari Stern, ki sta pobegnila po zločinu v Avstrijo in sta bila prijeta v Leobnu. V soboto 3. oktobra so avstrijski orožniki pripeljali omenjena v Maribor in so ju izročili v jetnišnico okrožnega sodišča.
Tatvina vrtnic. Znanemu vrtnarju ter drevesničarju g. Dolinšeku v Kamnici pri Mariboru je bilo letos pokradenih vrtnic za 2000 Din. G. Dolinšek je zasačil sedaj pri tatvini nekega vrtnarskega pomočnika s Pobrežja. Prijeti priznava, da je kradel vrtnice trikrat, vse druge nepoštene očitke pa zanika.
Beg iz življenja iz strahu pred kaznijo. Na poslovilnem večeru fantov, ki odhajajo k vojakom, se je ustrelil v Rušah 20-letni delavec Edvard Robič. Omenjeni je na večer pred samomorom z drugimi fanti razgrajal po gostilni in je razbil opravo. Radi tega je zgubil službo v tovarni in povrh bi še imel opravka z orožniki.
Krvav pretep pri kožuhanju koruze. — Iz Cerknice pri št. Hju v Slov. goricah so pripeljali v mariborsko bolnico obklana z noži: Jožela Škrabl, 251etnega delavca, in Dominika Mere, 251etnega viničarja. Izpovedala sta, da je prišlo na kožuhanju do pretepa, v katerem so prišli žalibog noži do krvave besede. Razun v bolnico oddanih dveh ranjencev je zahteval poboj šest drugih žrtev z lažjimi poškodbami.
Obešeno so našli 401etno Rozalijo Ja-vornik, stanujočo na Mestnem vrhu pri Ptuju. Vzrok obupnega dejanja je neznaten prepir.
Po nedolžnem hudo ranjena. Zadnjo nedeljo so imeli v Slapščini v ptujski okolici domači gasilci tombolo s prosto zabavo. Že bolj v noč so se začeli fantje prerekati. Mirno sta se udeleževala veselice 171etni Edvard Dimnik, posestnikov sin v Smolincih pri Sv. Andražu v Slov. gor., in 171etni Alojz Sirk, sin posestnika v Der-betincih. Kar brez vsakega vzroka so se pa prepirajoči vrgli na ta dva mirna fanta in s oju obdelali z noži, da so ugotovili po prepeljavi v ptujsko bolnico, da imata smrtno nevarne zabodljaje v hrbte in v prsa.
Posestnika okradli vlomilci. Vlomljeno je bilo v noči pri posestniku Ivanu Mau-serju v Podlehniku v Halozah. Neznanci so vdrli v oni del hiše, v katerem nikdo ne stanuje. Odnesli so 3000 Din gotovine, masti, svinjskega mesa ter obleke toliko, da znaša skupna škoda 15.000 Din.
Velika cerkvena tatvina. Zadnjič smo poročali, da je bilo vlomljeno v taberna-kelj znamenite romarske cerkve v Petrov-čah pri Celju. Sedaj je tudi precenjena vlomilska škoda. Vkradena monštranca je vredna 34.000 Din, kelih 8000 Din, dva altarna prta, dva talarja in gotovina iz nabiralnikov znaša krog 8000 Din. Odne-šeni predmeti so bili najbrž odpeljani v avtomobilu v smeri proti Ljubljani.
Izsleden in prijet napadalec. Na večer sta vdrla v hišo posestnika Jožefa Stigli-ca pri Sv. Florjanu pri Gornjemgradu dva neznanca in sta zahtevala denar. Ker se je gospodar uprl nasilju, je oddal eden od tolovajev nanj dva strela iz samokresa, ki pa k sreči nista zadela. Roparja sta nato pobegnila. Enega od napadalcev, čevljarskega pomočnika Antona Jerše iz Bočne pri Gornjemgradu so te dni izsledili orožniki in so ga izročili sodišču. Iščejo še pomagača Jožefa Bezovšeka.
Izpred sodišča.
UbcJ očeta pred sodiščem. Letos 9. avgusta je došlo v Kukavi pri Ptuju do vse obsodbe vrednega krvavega obračuna med očetom in sinom. V hiši Antona Jan-žekoviča so bih prepiri med starim ter mladima na dnevnem redu. Obtožnica pravi, da je dajal povod za prerekanja 611etni oče, ki je črtel sina in njegovo ženo. Omenjenega dne je tričlanska Janže-kovičeva družina popila več litrov šmar-nice ob priliki žegnanja. Po povratku na dom se je stari spri s snaho. Potegnil je nož in ji grozil s smrtjo. Snaha je bežala pred razljutenim tastom in je vpila na pomoč. Sin je med prepirom klepal koso. Pograbil je koso, zbežal za očetom in mu je sunil od zadej koso skozi srce. Zabodeni se je zgrudil pri priči mrtev na tla.
Vsaka
ASPIRIN*
TABLETI
nosi Bayer-jev krit kot g» rancljo m pristnost Prc« vsem bolečinam In prehladu
HjASPl RIN
Oilaj je retlslr. ood S. Br. 6704 oH l lir mli
331etni obtoženec Anton Janžekovič je na sodišču v Mariboru 29. septembra vse priznal in je navedel kot izgovor silobran. Obsojen je bil na eno leto težke ječe.
Slovensko Krajina.
Osebna vset. Pri sreskem cestnem odboru v Lendavi Je bil pj-emeščen g. Rudolf Rupnik k ereskemu cestnemu odboru v Ljutomer, na njegovo mesto pa Je imenovan uradniški pripravnik g. Horvat Franjo.
Novi sejem v Lendavi. V Lendavi se je vrSil 28. septembra novi sejem, ki pa Je bil kramar-ski in živinski. Bil je zelo slabo obiskan, deloma radi pomanjkanja denarja, deloma radi slabega vremena. Cena živini se je sukala za lepe in debele bike kg po 4 Din, kravam pa od 2 do 2.50 Din. Splošno zelo slabe cene. Kramarji tudi niso prišli na svo jračun.
Požar v Centibi. V nedeljo 27. septembra zjutraj je začelo nenadoma goreti v goricah. Vnela se je zidanica In takoj sta bili še sosednji zidanici v plamenih. Gorelo je zelo naglo in so pogorele vse tri zidanice do tal. Iz nižje ležeče zidanice so znosili vse sode ven, prav tako tudi iz srednje so zvalili več sodov, polnih vina in 10 setklenic tropinovega žganja. V zgornji zi-
Armada zajcev napadla ekspedicijo.
Raziskovalec Win3ton Lambourn in njegovi spremljevalci so doživeli ob priliki raziskovalne vožnje skozi Victoria-puščavo v Avstraliji nekaj prav razburljivega. Ekspedicija je bila na potu z dvema tovornima avtomobilama, na katera so bile naložene odeje, šotori, živila ter razno znanstveno orodje. Na večer drugega ekspedicijskega dne, ko so že postavili šotore, so čuli bobnanju podo-en ropot. Istočasno so /udi opazili v daljini, kako se dvigajo mogočni oblaki prahu. • Eden c i raziskovalcev je stekel proti tem oblakom, da bi pogledal, zakaj da gre. Hitro je pritekel nazaj in sporočil tova-
Ciganka.
Povest iz domačih hribov.
19
V tem je prišla Urška in pogrnila mizo. Vpričo nje je govoril cigan, kakor da je Petelinšek, mešetar:
»Šest plemenskih krav marijadvork mi je potrebnih; kje bi jih kaj mogel dobiti? Dobre molznice morajo biti, na novem mleku in ne starejše ko s tremi teleti.«
Cene mu je naštel nekaj takih kmetov, ki so redili plemenske marijadvorke, med njimi tudi Rav-njaka. — Ko je Urška zopet odšla, je rekel cigan:
»Z Osojnikom moram govoriti — na vsak način — jutri — zgodaj zjutraj.«
»Ali na skrivaj?« je vprašal Cene.
»Seveda; nihče me ne sme videti.«
»To bo bolj težko.«
»Pomagati mi moraš. Pošlji mi ga kam na kak samoten kraj, kjer bom varen!«
»Ali mu naj povem, kdo ga čaka?«
»Nikakor. Ded se me izogiblje ko mačka psa. Ce mu poveš, da ga jaz čakam, ne bo hotel priti. Na-pleti mu kaj in mi ga spravi na pot! Sto dinarjev ti dam zato.«
Cene je nekoliko preudaril, potem je menil:
»Osojnik je zelo na denar. Ako čuje, da je Petelinšek v planini na Jankovcu, da tam krave kupuje in jih dobro plačuje, ga bo šent gotovo zanesel gor.«
»Res, tako bo! Na denar je kakor lisjak na kure. — Jaz pa ga bom na poti pričakal.«
»Kaj pa, če ne bo imel časa ali pa če hotel ne bo?«
»Tedaj prideš ti po Jankovcu gor; se bova že našla. Tedaj si morava kaj drugega namisliti.«
Pomenila sta se še podrobno, potem pa sta se lotila večerje, ki jo je prinesla Urška.
Ko je po večerji prisedla še ona, sta se pogovarjala samo o živini in o cenah. Urška je dejala dozdevnemu Petelinšku, da je škoda poti na Ravne, kajti Ravnjak mu v tem času ne bo prodal nobene krave. Povrh ga skrbi zdaj še ženitev. Zdaj je Urška na dolgo in široko pripovedovala, kako je imel Ravnjak že drugo nevesto — najlepše dekle, kar jih je blizu in daleč —, ampak kar iznenada se je odločil za to drugo, čeprav ima le ono prvo rad. Zgolj iz prevzetnosti in zaradi jezikov je pustil na cedilu tako pridno in čedno dekle.
»In zaradi denarja seveda tudi,« je zabrundal čevljar.
»Ne,« je ugovarjala Urška, »na denar Ravnjak nikoli ni bil, mu tudi treba ni. — Dal bi pač več ko en tisočak, ko bi namesto Osojnikove mogel vzeti Pavlo. Ta bi ga bila osrečila, z Osojnikovo pa si bo vice ali celo pekel	1 v hišo.«
danici pa je bilo le par sodov In nekaj vina v enem sodu, kar so pa tudi rešili in spravili na varno. škoda je bila precejšnja, je pa krita deloma z zavarovalnino. Prišli so na pomo£ h ga-fienju gasilci iz Centibe in Dolin. Toda rešiti niso mogli več mnogo kaj. Pokazali so pa veliko požrtvovalnost in so vredni vse pohvale.
Požar. V Martijancih je uničil ogenj gospodarsko poslopje posestnice Terezije Križanko. Egorelo je tudi 50 meterskih stotov sena.
Letošnje leto smo imeli tudi precej koruznih tatov in je dostim posestnikom bila pokradena cela koruza na njivah.
Delavci so se vrnili v Zagreb. Po pettedenski stavki zagrebških ročnih delavcev se je končno te čelo zopet z delom pri stavbah v Zagrebu 28. septembra. Istega dne zvečer so se delavci iz Lendave in Dugoveških goric vrnili v Zagreb, kjer bodo saj nekaj zaslužili v teh dneh, ko se tako težko zasluži denar. Zanimiva Je pri tem Ugotovitev ,da je moralo četvero delavcev-zldar-Jev v 16 in pol dnevih izvršiti 15 m dolgo stavbo, 22 m široko.
Bogojina. Minulo nedeljo Je proslavilo društvo Rdečega križa 601etnico v gostilni g. Vogel. Spored Je bil sledeči: govor, deklamaclje, petje. Po proslavi se je vršila Šaljiva pošta in trgat-Vena veselica. Cisti dobiček Je bil namenejn v dobrodelne namene. Toda veselica se ni končata z dobrim, ker so se nekateri fantje skregali in nazadnje Se celo stepli. *
Velika Polana. NaS kraj bo imel lepo cesto, katera se dela skozi vas proti Hotlzl. Za to se Imajo Polančanl zahvaliti g. dr. Klaru, narodnemu poslancu. Pri tem delu si Je marsikateri delavec »aslužil nekaj denarja. Obenem Je tudi Ba posredovanje g. dr. Klara dobil službo ce-ttarja bivSi turnlSkl plsmonoša g. Gy8rkiš Jože. Tišina. NaS župnik g. Krantz Jožef je obha-
C1 6. oktobra v krogu duhovnikov sobratov 25-tnioo maSništva. O. dekanu ob srebrni maši tudi ml iskreno Čestitamo in prosimo Boga, da bi v zdravju in veselju obhajal tudi še zlato sv. tn&Soi
Tišina. Gospodov JNS-arjev nismo pozabili, temveč se Se dobro spominjamo, da so dali svoje pbljube vetrovom, a grožnje so ostale med nami. Iled nami, ki orjemo zemljo in sejemo dobro seme In zato tudi hočemo dobro žetev. A vi, kaj ste sejali T In zdaj Se hočete žeti, agitirati pod drugim
imenom. Ne damo vam več svojih žuljavih rok, ne verujemo vašim besedam! Smo Slovenci, hočemo m' • v družini, narodu in v vsem in zato bomo šli v vrstah JRZ na volišče — vaše morišče. Pride dan 25. oktober in takrat možje na delo. Mi vsi bomo oddali glasove stranki, ki so Ji na čelu naši možje.
Dolnja Bistrica. Dne 25. septembra je pri nabiranju hrušek padla s hruške posestnica Ko-larič Kata. Omenjena si je pri padcu zlomila dvakrat levo roko in se težko poškodovala na vratu. Po nesreči so takoj poklicali duhovnika In zdravnika, ker je nesrečnica v resnem življenjskem stanju.
Srednja Bistrica, že zopet se zelo Siri v naši vasi neusmiljena bolezen griža. Ker ljudje ne marajo v bolnico, jih je že mnogo pobrala bela žena.
Turnišče. Pred enim mesecem nas Je zapustil g. Milan Radojčič, žandarmerijski kaplar, ki je odšel v Kranj in na Jesenice. G. Milan je bil zelo priljubljen med ljudmi in ljudje so mislili, da se več ne vrne in so žalovali posebno fantje, ki so ga imeli zelo radi. Toda vseeno se je vrnil pred par dnevi, a ne več kot kaplar, temveč kot podnarednik. Obenem smo dobili tudi novega kaplarja na žandarmerijsko stanico, g. Branka Vojkovič, ki je prišel iz Novega mesta.
Turnišče. Naš g. dekan Ivan Jerič se je spet znova potrudil za našo lepo Marijino cerkev. Sam pobira za orgle, katere že naše ljudstvo dolga leta želi in katere zelo manjkajo v naši cerkvi.
Bazkrižje. Premeščen je iz Razkrižja vlč. g. Jožef Raduha v zavod na Radno pri Sevnici v bližini Zidanega mosta. C. g. Raduhi želimo na novem mestu obilo božjega blagoslova In da se na novem mestu dobro počuti!
Ali si ze o&rovii
naročnino?
„Siov. Gospodar" stane :
celoletno Din 32.— polletno Din 16.— četrtletno Din 9.—
Slovesna otvoritev H. sadnega sefma v marlborn.
Zadnjo soboto 3. oktobra predpoldne je bil v Mariboru v lopi pivovarne Union svečano otvorjen D. sadni sejem v Mariboru. K otvoritvi so se zbrali vsi odlični predstavniki svetne, duhovne in vojaške oblasti ter razni strokovnjaki. Zbrane navzoče je pozdravil organizator sejma g. Miha Kovačič, posestnik in sadjar od Sv. Petra pri Mariboru. Zlasti so veljale njegove pozdravne besede zastopniku g. bana, ki je prevzel pokroviteljstvo prireditve in pokazal veliko zanimanje za to važno gospodarsko vpeljavo, ki bo ostala v okvirju sadnega sejma stalna za vse sadjarske podružnice na Spodnjem Štajerskem.
Za g. Kovačičem je govoril g. sreski kmetijski referent Zupane kot zastopnik mariborske perutninarske zadruge, ki je na sejmu razstavila najlepše komade štajerske kokošje pasme.
V imenu mariborske mestne občine je izrekel priznanje prirediteljem g. podžupan Fr. Zebot.
Zastopnik bana g. sreski načelnik Peter Popovič se je zahvalil prirediteljem za velik trud, katerega so imeli za velevažno sadno prireditev, ki bo postala za bodočnost izdaten vir dohodkov našemu obubožanemu kmetu.
Z zahvalnim nagovorom zastopnika g. bana je bil sejem otvorjen in vsi odlični predstavniki oblasti so si ogledali sadni sejem, ki zasluži priznanje ter pohvalo prirediteljem in predvsem sadjarjem sadjarske podružnice v Št. Petru, ki je tokrat največ ter najlepše sadje razstavila in je dokazala, da so znali njeni marljivi člani tudi v najslabši sadni letini obdržati sadni pridelek na višini z umnim in vztrajnim zatiranjem sadnih škodljivcev,
Upati je, da bo drugi sadni sejem prinesel vsem, ki so razstavili in ponudili svoj sadni pridelek v nakup, obilen izkupiček, ki je posebno letos res krvavo zaslužen!
Cigan je potrpežljivo poslušal zgovorno ženkico, dokler se nazadnje ni naveličal, ko je videl, da novega nič več ne izve. Jel je pobešati glavo in je dejal, da je truden in zaspan. Urška mu je na klopi postlala in kmalu so se vsi trije spravili spat.
Drugo jutro je lažnivi Petelinšek prosil Cenca, naj ga pospremi na Jankovec in naj mu pokaže, kje bi imeli kako kravo zanj. Urški je pri slovesu stisnil dvajsetak v roko in jo s tem tako presenetil, da se ji je beseda zataknila in ni vedela, kako bi se »Pe-telinšku« dovolj zahvalila.
Strumno sta moža korakala v hrib. Tam nad potokom sta se ločila: čevljar se je obrnil čez travnike proti Osojam, cigan pa je zavil na bistriško planino.
Strma je pot na planino. Po temnem gozdu se vije in leze tik nad sotesko, spodaj pa šumi po skalnati strugi Bistrica. Nekaj korakov nad Hudo pečjo, s katere niti pogled ni varen v globino, se steza izgubi na samoten pašnik, ki je obrobljen od macesnov. Na zgornjem kraju je studenec, zraven pa perela klop. Tu se je usedel cigan, ker se mu je zdel ta kraj najpripravnejši: na dve strani je videl in presenetiti ga tukaj ni zlahka kdo mogel.
Dolgo je moral čakati, cele štiri ure, da je nazadnje vendar ugledal v daljavi spodaj nekaj človeškega. S svojimi bistrimi očmi je kmalu spoznal, da je Osojnik, In se je skril za macesen. Osojnik je
tako gibko ubiral pot navzgor, da bi mu nihče ne prisodil njegovih šestih križev. Pri studencu se je usedel, da bi si počil. V tem je stopil cigan predenj in ga pozdravil:
»Dober dan, gospod Osojnik!«
Trenutek ga je Osonjik meril, potem je zaklel in rekel:
»Prekleti cigan! Ali si se spet priklatil?«
»Hoho! Kako pa govoriš s svojim najboljšim prijateljem ? Jaz pa sem že tako želel, da bi te videl,« se je cigan norčeval.
»Kaj mi hodiš na pot? Nimam časa zate. Kaj hočeš ?«
»Jaz tudi nimam časa; zato bova hitro opravila. Prišel sem, da mi daš, kar sem zaslužil, kakor si mi obljubil, ako tvoja "hči dobi Ravnajaka.«
»Ti nisi nič opravil in za nič ne dam nič.«
»Jaz sem Ravnjaka zamotil, da je Vando pustil. Tudi to sem jaz naredil, da vzame tvojo hčer.«
»Seveda, zdaj se lahko hvališ! 2e od jeseni ni bilo o tebi ne duha ne sluha. Zato nikar ne misli, da se ti bom še dal kaj molsti! Zasluženega nimaš prav nič. Tako pa ti bom še nekaj, ko se oženita. Petdeset dinarjev bo prav lepa napitnina zate.«
Cigan se je grdo zarežal. Nato je rekel trdo in odločno:
»Kar imej moj zaslužek in še napitnino povrh! Ampak zdaj se bova drugače pomenila. Nameravam,
rišem, da se bliža nepregledna armada kuncev, ki so v Avstraliji že nekaj let najhujša nadloga. Nekaj trenutkov kasneje Je naskočilo, na tisoče in tisoče zajcev vse trde predmete, ki so se nahajali v taborišču. Člani ekspedi-cije so streljali med napadalce in so jih nekaj sto pobili s palicami. Kd Je hotel Lambourn zbe-žati z avtomobilom, na katerem so bili znanstveni instrumenti, se Je vrglo toliko kuncev pred kolesa, da se ni mogel avtomobil niti za korak premakniti. Se le ko se Je stemnilo, so zginili zajci ravno tako naglo',; kakor so bili prišli. Kar so zapustili, Je bilo popolno opustošenje. Cela avtomobilske obroče za kolesa so živalce zgrizle
Zagrebško pisemce. Za nedeljo 27. septembra napovedani občni zbor Slomšekovega prosvetnega društva je potekel v zelo lepem soglasju. Iz poročil posameznih odbornikov je bilo videti Uspešno delo odbora in odsekov. Prosvetni odsek je priredil 19 lepo obiskanih prosvetnih večerov, dramatski odsek je dal 7 predstav in 1 koncert (povabil je pevski zbor »Mirna« iz Slovenije). Pevski odsek je skrbel za petje pri slo-
Maribor. Pri žebotovih v Mariboru je dne 29. septembra po dolgoletnem bolehanju mirno v Gospodu zaspala 83 letna služkinja Julijana 2u-mer. Rajna je bila vzgled pridne, zanesljive in zveste služabnice. V službi je bila v žebotovi, prej v Krenovi hiši celih 30 let, kar je za današnje razmere gotovo nekaj izrednega. Pokojna Jula je bila pobožna ter tako pridna, da je menda takih služkinj malo najti na svetu. Pri žebotovih je imela posebno skrb in veselje, ko je pomagala vzgajati šestero otrok in jim je bila tako vdana, ter jih je tako ljubila, kakor prava mati. Poseono veselje je imela z vsemi tremi Zebotovimi sinovi, katere je pomagala vzgajati in jih navajati k dobremu. Rajna Jula je bila zelo pobožna ter je dokler je mogla, vsak dan obiskovala Marijino svetišče. Prva je vstajala In zadnja je legla k počitku. Radi njene skrajne poštenosti, marljivosti in zvestobe, so Jo žebotovi prištevali članom svoje družine in Jula je bila tudi vredna, da jo je vse rado imelo. V bolezni je bila potrpežljiva ter je več let vztrajno prenašala vdana v Božjo voljo težko bolezen. Večkrat je pred smrtjo sprejela svete zakramente ter je mirno brez posebnega smrtnega boja odšla po plačilo k Bogu. Pogreb rajne se je vršil v četrtek, dne 1. oktobra, ob obilni udeležbi njenih prijateljic, članic ženske zveze in ostalega občinstva. Naj bo zvesti slu-
venskl službi božji (Sv. Rok) in na predstavah, veselični odsek pa Je skrbel za pošteno zabavo v društvu, ki je od lani naraslo za 50 novih članov. Tudi knjižnica se je pomnožila za okoli 50 knjig, članstvo je bilo zadovoljno z odborom in je za novo poslovno leto z malimi izpremem-bami izvolilo lanski odbor. Društvo vabi vse zavedne Slovence, da se priglasijo za člane. — Zidarski delavci zopet delajo, čeprav Je deževno in hladno vreme. Pet tednov so stavkali ln tako Izgubili okrog 10 milijonov dinarjev zaslužka! Tako e, kjer poslušajo Iz Moskve plačane hujskače! Da bi se le česa naučili od tega!
žabnici Bog bogat plačnik za njeno zvestobo in dobra dela! Rajno Julo je birmal škof A. Mart. Slomšek.
Sv. Lovrenc na Dravskem polju. V kratki dobi sta odšla dva moža-kmeta iz župeče vasi izmed nas: 9. septembra je po nedolgem bolehanju umrl Janez Kozoderc, p. d. Botrec, v 80. letu starosti. Enajst dni nato se je podal Jurij Tomanič v svoj vinograd v Gorci v Halozah, a so ga drugo jutro našli mrtvega: srčna kap ga je zadela, starega komaj 55 let. Truplo je bilo iz trojiške župnije prepeljano domov. Pokojni je bil svoj čas tudi župan. Bodi mu milostna sodba! — Visoko starost je dosegla vdova Liza Lubej, rojena Sagadin, ki je umrla v 87. letu pri Sv. Lovrencu. Naj v miru počivajo!
Sv. Ana v Slov. goricah. Po večletni težki bolezni je 28. septembra umrla Marija Winter, posestnica v Rožengrundu, v 44. letu starosti. Pokojnica se je pred 14 leti priženila semkaj, od Sv. Antona v Slov. goricah, iz Kocmutove hiše. Bila je dobra in verna žena, ki je z Jo-bovo potrpežljivostjo prenašala težko bolezen. Za njo žalujejo brat in sestri, štirje rejenci ter dober in v trpljenju preizkušen mož, naš vrl somišljenik. Potrpežljivi trpinkl daj Vsemogočni Večni mir in pokoj, žalujočim ostalim naše globoko sožalje!
Obnovite križe
na grobovih!
Došia Je nova zaloga Kristusovih kovinskih trupel. Cena je sledeča:
navadni:
velikost t cm s 9	115	li
cena Din:	7'- 10'-	15*80
	nikel:	
velikost v cm:	12 16 18	20
cena Din:	14'- 24-— 28--	40'-
	mesing:	
velikost v cm:	13 15 18	20
cena Din:	15'- 26,- 32'—	45'—
	leseni:	
velikost t cm:	20 80	40
cena Din: 75-- 70'-, 125'- 120-,150-- A
Pridite in si oglejte te lepe izdelka! £
Tiskarna sv. Cirila d Mariboru. 0
Stavnica pri Gornji Radgoni. Vedno čitamo iz časopisov naših sosednih vasi ln krajev novice in dogodke, ki se godljo v dnevnem redu. Tako tudi na ščavniei je vedno kaj novega in žalostnega. Otožno so zapeli zvonovi in nam naznanili, da nas je za vedno zapustila blaga žena Liza Fras. Bog jI je odločil v tem življenju veliko trpljenja in težav. Morala je leči v bolniSko postelj in prestati vse težave dolgo trajajoče zahrbtne ln neozdravljive bolezni raka. Mož m dve že preskrbljeni hčerki žalujejo za dobro mamico, ki je bila skrbna pa skromna in tiha ter zvesta žena m napredna gospodinja, in sta al s svojim možem praznih rok prislužila m uredila lepo posestvo. Zaman Je uboga revica iskala pomoči pri raznih zdravnikih. Pomoč, Id jo je morala najti, se je udala v božjo voljo, v sv. obhajilu, ki ga je na bolniški postelji večkrat sprejela, je iskala in tudi našla tolažbo ln rešitev v bridki usodi. Vrla mati ln žena, po> čivaj v miru in prosi v nebesih, da nas Bog varuje hude bolezni.
in ekspedicija nI mogla naprej.
Samo na dveh krajih na celem svetu smejo živali v krščansko cerkev. Eden od teh krajev je v francoski Provencl, kjer prinašajo verniki k polnočnici jagnjiče. Drugi tak kraj je mesto Siena v Italiji. Tamkaj pripeljejo pred veliko konjsko dirko dirkače pred oltar, kjer jih duhovnik blagoslovi.
Beseda paradiž Je zelo stara in staro-perzijskega izvora ter pomenja ograjen vrt. Ko so zgradili na Kitajskem prvo železnico, Je naprava tako razburila prebivalstvo, da Je morala pustiti vlada odtrgati tračnice in pometati lokomotive y reko.
da bi te kraje zapustil in se nikoli več ne vrnil sem. Preden se posloviva, mi boš dal trideset tisoč dinarjev, nič več in nič manj. Denar moram imeti še danes ali najkasneje jutri zjutraj. Potem sva bot.«
»Ali si znorel? Ali se ti meša?« je vpil Osojnik in žila na čelu se mu je nabreknila.
»Če si pameten, boš plačal,« je menil cigan. »Le koristilo ti bo.«
»Ne dam še pare ne.«
»Tudi prav! Tedaj pojdem k Ravnjaku in mu razodenem vso skrivnost o Vandi... Pa boš z vso svojo družino moral ko garjev pes z Osoj in Rav-njak bo vzel neko drugo, ki mu je ljubša kot tvoja hči.«
»Haaa, li misliš, da me boš s takimi svojimi grožnjami še kaj prestrašil?! Prevečkrat sem jih že čul.«
»Zdaj mi je resnica.«
»Le kar pojdi k Ravnjaku! Ne besede ti ne bo verjel, nagnal te bo — ne, hlapce bo naščuval, da te primejo in orožnikom predajo.«
»Potem bom na sodni ji vse povedal.«
»Tudi na sodniji ti ne bodo verjeli.«
»Pripeljal bom take priče, da bodo morali verjeti.«.
»Tedaj se pripravi na deset let ječe!«
»Tebe pa bodo zašili za dvajset let, če si jih toliko učakaš. Ko se izve, da si dekle zabarantal in
tako velikansko goljufijo zagrešil, ne uideš več. Meni se ne more bogve kaj zgoditi.«
»Tvoja krivda ni nič manjša kakor moja.«
»Oh, to je drugače! Jaz otroka nisem ugrabil, ampak šem ga le od svojega strica Miška prevzel in zanj skrbel.«
»Imaš še druge grehe. Glej, da se ne ušteješ!«
»Kak mesec bom že moral sedeti, to vem; ampak zaradi tega me še ne bo konec. Ko odsedim, pojdem k Ravnjaku po plačilo zato, ker sem mu pripomogel do njegove sreče. Ravnjak ni tak stiskač kakor ti.«
V Osojniku je vse vrelo, tako je bil jezen. Obraa mu je bil bled, roke so mu podrhtevale, v očeh (mu je bliskal vražji ogenj.
»Capin prekleti,« je zavpil, »tožil te bom.«
»Od takega, kot si ti, ne bo sodnik sprejel tožbe..
»Čakaj, mrcina, ti bom pokazal!«
»Kaj mi boš ti pokazal! Nase glej! Plačaj — ali pa bo tvoje slave in časti konec!«
»Bova videla, koga bo prej konec. Alo! Izgub? se!«
Cigan se je obrnil in šel. Komaj pa je napravil dva koraka, ga je Osojnik od zadaj za roki popadel in ga pognal pred seboj naravnost k Hudi peči. Cigan je takoj spoznal, da ga hoče potisniti čez navpično skalo v deset ali še več metrov globoko sotesko. Ustavljal se ie, upiral, cepetal in otepal —■
Vransko. Nenadno nas je zadela vest, da je preminul v Celju v bolnici mladenič Podbregar Franc, ki je bil uslužben pri g. Remec v Letu-fiu. Peljal se je s kolesom v nedeljo zvečer proti Braslovčam. Ker je bilo že temno In slabo vreme, je zadel v nekega voznika in se težko po-
TJsoda žensk.
O ženskah v taboriščih smrti, se mora posebej poročati, ženske so zaposlene posebno v komandirovki za ribištvo. Izobražene — in te so v večini — ter kraso-tice perejo in kuhajo za čekiste. Pri višjih uradnikih so služkinje, kuharice ter vzgojiteljice otrok, ženske nelepega obraza morajo iti na delo v gozdove. Na otoku Popov se kakor moški ženske urijo vojaški. Seveda čekisti ženske tudi zlorabijo in jih zapeljujejo. In če se jim nočejo udati, zelo trdo ž njimi ravnajo, da se jim nazadnje morajo udati.
Kisselev-Gromov piše, da ni poznal nobene ženske v taboriščih, razen otrok, ki bi ne bila zvezana s kakim čekistom. Nasledki teh zvez so tudi otroci. In zopet piše Kisselev-Gromov, da v času treh let, ko je tam bival, noben čekist otroka ni spoznal za svojega. Vse te ženske z otroci odpravijo čekisti na otok Anser. Ženske gredo tja v četi kot vojaki, večkrat tudi v najhujšem mrazu, in otroke, zavite v strgane cunje, nesejo v naročju s seboj. Tam jim ni treba delati, vsaka dobi dnevno 300 gramov kruha in dvakrat toplo jed, za otroka pa tedensko liter mleka. Živijo skupno v baraki in spijo na umazanih deskah.
Vsled obupa mnoge ženske svoje otroke umore, vržejo jih v sneg ali v stranišče in potem še same sebe končajo. Take ženske morilke obsodijo navadno na leto dni ječe. Toda večkrat jih izpustijo že čez en mesec, da zastonj ne lenarijo, ter jih pošljejo na težko delo. ženske, ki so vsled dela popolnoma izrabljene ali okužene s spolno boleznijo, pošiljajo na otok Kond,
Škodoval. Bil Je prepeljan v bolnico, kjer pa je v noči 28. septembra, previden s sv. zakramenti, umri. Bil Je mirnega ln blagega značaja. Počivaj mirno, dragi France! Bodi ti žemljica lahka! StarSem, bratom ln sestram naše Iskreno sožalje!
ali v oddelek Golgota na Soloveckih otokih.
Kaj je Golgota? Golgota je precej visok hrib na Soloveckih otokih. Ime Golgota so dali hribu menihi, ki so tu sezidali cerkev. V tej cerkvi zivé te izčrpane ženske. Seveda so iz cerkve odstranili vse altarje, križe, shke in svete podobe. Cerkev je visoka, mrzla in umazana. Na zidu se poznajo krvavi sledovi zmečkanih stenic. Ob stenah so deske za spati, drugače ni v cerkvi nobene oprave. V cerkev gre lahko do tisoč oseb. Takrat, piše Kisselev-Gromov, ko sem bil jaz tam, je bilo v njej 350 bolehnih, onemoglih žensk. Dnevno so dobivale do 300 gramov kruha in dvakrat vročo vodo s kašo.
Po zimi leta 1929-1930 je bil iz taborišča Kandalakša v taborišče Kolovici prepeljan oddelek žensk. Pot je bila dolga 30 km, debel sneg in hud mraz. Ženske so bile že stare, večinoma bivše redovnice, namenjene, da bi prale v novem taborišču. Ko so ženske prišle 8 km od taborišča Kandalakša, so bile tako utrujene, da jim je dal voditelj pol ure počitka. Ko je dal povelje za odhod, jih 25 ni več vstalo, zmrznile so, z ostalimi je prišel na novo mesto. Zmrznjene nesrečnice so v led pokopali.
Zdravniki bolnišnice za »upravno in go-
Vuhred. Naš cerkovnik-organist Lederhas Ivan obhaja redek jubilej službe. Svojo službo že
spodarsko osobje« v taborišču na Soloveckih otokih so dognali, da je nad 250 čekistov okuženih na spolni bolezni sifilis, Nato je prišlo strogo naročilo, »pregledati vse ujetnike ženskega spola, da se določi stanje te bolezni, ki je ostala kot dedščina buržujsko-kapitalističnega gospodarskega reda. Od komunistične stranke ustvarjena higijena zahteva, da se to socialno zlo v korenini zatrč.« In res je bilo poslanih iz vseh taborišč na otok Popov 1300 žensk, okuženih s to »socialno boleznijo«. Železne živce bi moral imeti človek in brez vsega čuta bi moral biti, da bi mu pri pogledu na ta nesrečna bitja ne stopile solze v oči. Bile so do kosti suhe, umazane in polne uši. Oblečene so bile v stare cunje in strgane vreče. Mnoge so stegale svoje roke proti nebu in so kričale s strašnim, srce pretresu jočim glasom: »Vsemogočni Bog, usmili se nas!« Druge so vsled dolgega pota in debelega snega bile tako utrujene, da niso mogle stati na nogah in niso dale glasu od sebe. Brez moči so popadale na tla. Da bi se vsaj malo obvarovale mraza, so se tesno ena k drugi pritiskale.
V barake jih niso pustili. Več dni in noči so nesrečne ženske pri silnem mrazu in severnem vetru bivale pod milim nebom. Poslednjič so jih naložili na paro-brod in so jih prepeljali na otok Kačkaj, Tam so jih izkrcali in pustili brez hrane. Otok Kačkaj je v izlivu reke Onega, pust in divji, kakor nalašč za namen, kakorš-nega so si stavili čekisti. Otok je postal pokopališče 1300 nesrečnih žensk, ki so umrle vsled mraza in lakote. Na tak prestrašen način, kakoršnega ni najti v svetovni zgodovini, zdravijo boljševiki »socialno bolezen« sifilis.	A. K.
opravlja 56 let in tako moremo reči, da imamo starejšega organista, kot je cerkev. Orglal je že v stari cerkvi. Bog mu naj njegovo dolgoletno zvesto službovanje stoterno poplača in ga naj ohrani, da še bo obhajal 60 letnico svoje službe.
Hoče pri Mariboru. Cirkus smo imeli pretekli teden pri nas. četudi je bilo tisti večer mrzlo
lagcri (laborista) smrti ¥ sovfefsfti Rušili.
vse zaman — Osojnik je bil močnejši — korak za korakom ga je tiral bliže strašni smrti.
»Pomagajte! Morilec! Pomaaagajte! Moriii —!« je tulil cigan.
Grozno je odmeval njegov obupni krik, toda odgovora ni bilo. V jarku spodaj je bobnela Bistrica. Tedaj je zaklecal in v smrtnem strahu zastokal:
»Pusti me! Prosim te, pusti me! Življenje mi pusti! Nikomur ne bom nič rekel. Nikoli — nikomur —«
»Da, nikoli — nikomur,« je rohnel Osojnik s svojim basom in ga gnal naprej.
Bliže in bliže sta lezla prepadu — le trije koraki so še do roba — le dva še — le eden še — »Pomaaagajte! Moriiilec! Pomaaaa —« Hladen dih veje iz globine. Smrt čaka. Se enkrat se cigan obupno upre — v glavo mu Sine misel — po bliskovito se nagne na Osojnikovo desnico, zasadi svoje ostre zobe vanjo in mu docela odgrizne dva prsta.
Osojnik je zatulil, ranjena roka se mu je zašibila, cigan si je rešil svojo desnico, zamahnil in treščil morilca po glavi, da se je temu kri ulila iz nosa, skočil v stran in si sprostil tudi levico.
Se enkrat se je Osojnik zaletel v cigana, toda ta je bil hitrejši; zdrvel je po stezi navzdol in pustil za sebo torbo, klobuk in pelerino.
Pobesneli kmet ga je še kakih dve sto korakov lovil, toda spoznati je moral, da ga ne dohiti. Obstal je, pene so mu silile iz ust, strahovito je jel preklinjati. Vrnil se je k studencu, si opral kri in z robcem za silo zavezal ranjeno roko; potem je odracal domov.
Domačim je povedal, da ga je pri studencu nad Hudo pečjo neki potepuh napadel. Ko pa je razbojnik videl, da mu ni kos, ga je v roko ugriznil in mu utekel.
Cigan je brusil pete navzdol in je lomastil kar naravnost čez drn in strn in skozi les. Šele daleč spodaj se je sredi gostega smrečja sesedel, da bi si počil. Strah ga še vedno ni minil. Toda glasnejše od tega je bilo sovraštvo, ki ga je čutil, divje sovraštvo in goreča želja, da bi se zmaščeval nad tem prekletim zločincem, da bi ga zmlel, zdrobil, uničil — njega in vso njegovo vražjo zalego ...
Zdaj mu je bilo vseeno. Ša danes pojde k Rav-njaku, da mu razodene Vandino skrivnost in vso peklensko hudobijo Osojnikovo ...
Ne, k Ravnjaku ne sme. Ta je jezen nanj in mu ne verjame nobene besede ne. Morda je celo Osojnik že pri njem, da bi ga še bolj nahujskal. Ne! Ce bi še enkrat prišel Osojniku v pest, bi mu živ ne ušel več.
(Dalje sledi.)
Nobeden od indijskih
jezikov ne pozna izrazov za besedi: prosim in hvala!
Raznobarvni bliski niso nič nenavadnega.
Radi dežja, dima ln raznih drugih primesi k zraku med bliskom in opazovalcem je videti pogostokrat blisk v raznih barvah v: rdeči, rumeni, zeleni, vijoletni, plavi in beli.
Bajen pogled nudi podzemeljska jama na otoku Nova Zelandija pri Avstraliji. Strop jame je namreč pokrit od milijonov kresnic, ki ne žarijo samo, ampak spuščajo proti tlom bleščeče niti, na katere lovijo razne druge manjše žuželke, s katerimi se preživljajo.
kot po zimi, je vendar precejšnje Število gledalcev vztrajalo do konca pri tej več ur trajajoči predstavi. Levi In medvedi so sicer mirno epali v kletkah, a nastopile so nekatere nam ne čisto nepoznane osebnosti. Bili so to divni prizori! Ob njih so nam vstajali spomini na one £ase, ko se je še stara JNS čutila nezrušljiva. Na vrsto je prišlo izpraševanje vesti. Postali smo tudi za neko spoznanje bogatejši. Kdor bo V bodoče želel iti k sreskemu načelniku, banu ali ministru, se mu ne bo treba potruditi v Maribor ali Ljubljano ali Belgrad. Vse te avdi-Jence bo doma opravil. Sreskega načelnika, bana In ministra Imamo doma v eni osebi. Predstavo je zaključil telefon lz Maribora. Vstopnine ni bilo; vprizoritev plačajo predstavitelji sami. — Zadnje mesece zopet strašijo po naših vaseh kurji tatovi. Doslej se še nI posrečilo nobenega prijeti.
Iz Zg. Kungote. V nedeljo dne 27. t. m. je priredila tukajšnja krajevna organizacija JRZ volilni shod, kjer je nastopil kot govornik gosp. Bebot, ki Je b poljudnimi besedami pojasnil pomen občinskih volitev tako v gospodarskem ln političnem oziru. Nasprotniki ne nastopajo pod firmo JNS, ampak pod drugim Imenom, da bi pridobili nerazsodneže. Naš kandidat in nosilec liste g. Volaušek je že 50 let občinski funkcijo-nar kot župan, gerent ali odbornik. Ima torej dovolj izkušenj, da bo vedel in znal na novo ustanovljeno občino spraviti zopet v pravi tir, kakor jo je svoj čas ob prevratu, ko se je moral boriti že d tedanjo nemčursko kliko, ki bi Se flanes rada komandirala. Volilci, ne poslušajte klevet in laži, ki jih naši nasprotniki trosijo, temveč oddajte 25. oktobra vsi glas za kmet-Bkega in ljudskega nosilca liste JRZ g. Volau-•eka.
Marija Snežna. Vsem volilcem, našim kakor tudi nasprotnim, dajemo danes vpremislek te-le misli, ki naj jih vsak trezno, mirno in nepristransko premisli in bo sam čisto gotovo prišel do zaključka, da bo edino pravilno storil, če bo volil za g. Matija. Primerjajte med seboj naša volilna sredstva In pa Plojeva. Kaka razlika! Ml nimamo nič tajnega, nič skritega, nikogar ne silimo, nikogar ne priganjamo v našo stranko. Dobra ln poštena stvar se sama priporoča. Mi ljudi samo trezno ln pametno poučujemo, da vedo, pri čem da so. Plojeva stran pa dela že od vsega početka tajno In skrito. Take lističe ■ Plojevim podpisom ln geslom »Delaj tajno« ■mo dobili v roke In jih hranimo. Tudi hranimo pismo z lepimi pokloni ln grožnjami naslovljeno ln namenjeno »frakarjem«, kakor g. PloJ pazivlje naše katoliške duhovnike, ki so če vedno več ln prej storili za občino In za kulturne ustanove, kakor on ln to bodo tudi vedno, čeprav g. PloJ tisočkrat Izjavi, da »frakarjev« (duhovnikov) ne mara v občinski upravi. Lahko se kdo stokrat šopiri In baha: »Jaz hočem biti, moram biti ln bom župan«, vendarle bo tisti župan, ki ga bo ljudstvo Izvolilo ln ne tisti, ki si to v svojem napuhu domišlja. Zato priporočamo g. Ploju malo več ponižnosti In previdnosti, da mu kedaj teh besed ne bo žal. Ml »mo s svojim starim, Izkušenim In priljubljenim Eupanom v osebi g. Matije tako zadovoljni, da ga bomo Se naprej obdržali ln vsi zanj volili, teprav se g. Mali prav nič ne vsiljuje, celo branil se Je, med tem ko g. PloJ dela ln leta noč In dan, pa mu vse vkup ne bo nič pomagalo.
Grajena. Stojimo tik pred volitvami, pa Se nič gibanja kot običajno pri takih prilikah. Je to tl-•lna pred nevihto? Najbrže! AH čakajo gospodje prihodnjič res na pečenko, ki Jim Jo bo zopet ser-Jrlrala natakarica JNS? Ta bo pa Jako borna, pe-Senka namreč, natakarica pa Je 2« tako. suha do-»OlJ. Na plan JRZ!
Sv. Jurij v Slov. goricah. Prejšnji teden smo Imeli pri nas, kakor menda v celi Sloveniji, spremembo vremena. Naenkrat je grmelo, treskalo in udarjalo. A pri nas je udarilo Se tudi nekam drugam. Udarilo Je namreč v našo slavno jeenesarsko občinsko upravo. Joj, kako je udarilo! Njeni trhli temelji so se zamajali, cela zgradba se je zrušila, ruševina Je popolna. Iz Ljubljane je namreč prišlo ljubeznivo pismo, ki Je pohvalilo občinsko upravo za njeno vestno, redno, zakonito, pošteno in pravično poslovanje s tem, da je bil razrešen ves občinski odbor in poslan na trajen oddih. Gospod, ki so to pisemce poslali, so gotovo prešinjeni pravičnega duha, ki zahteva za vsako pravično in pošteno delo tudi pravično ln pošteno plačilo. Tudi vsi dobri Jurjevčani smo tega prepričanja. Zato pa te pohvale možem nismo zavistni, nevoščljivi, nasprotno: veselimo se je celo, vsi dobri se ra-dujemo!
Sv. Jurij v Slov. goricah. Prejšnji teden so dobili možje sedanje začasne uprave povabilo, da prevzamejo občinske posle. Spomnili so se tiste narodne: Kadar boš ti vandrat šel. Kdo bi se ne odzval milemu povabilu? Saj se jim je zdelo, da slišijo malega ptička brgleza klic: Pridi mi pomagat punklček navezat! Ko pa so natovorili občinski arhiv in ga odpeljali, jim je bilo, kakor da slišijo milo tožbo: Bridko se jokala bom, ker te ne bodo več vidle moje oči! Ta narodna pesem se bo odslej prepevala zlasti pri nas.
Leskovec pri Halozah. Zanimivost vam poročam. Nekdo je nekomu, ki je v občinskem odboru, očital: »Tudi ti si eden izmed JNS-arjev«. Ta pa se je razvnel in čutil užaljenega. Tukaj se je namreč trdilo, da je psovka, če kdo koga imenuje JNS-arja. Toda nasprotni tabor bi vendar rad oblast obdržal v rokah. Muzika naj bi ostala Ista, samo muzikanti bi se malo spremenili. Naše ljudstvo že ima toliko uvidevnosti, da bo dne 25. oktobra glasovalo vso enoglasno za listo, ozir. za kandidate, katere si je samo Izbralo ln kateri zaslužijo njegovo zaupanje.
Polenšak pri Ptuju. Malo dni nas še loči od dneva, ko si bomo odločali usodo za dalje časa v naši novi občini. Odločiti se bomo morali javno na dan volitev v nedeljo dne 11. oktobra, ali smo pošteni ,verni m dobri gospodarji, politično zreli ln vredni nove občine, ali pa smo res še tako nevedni m nepošteni, da damo oblast občine v roke ljudem, ki naj nad nami vihte bič iz prošlega, proslulega, batinaškega režima JNS. Za občinske volitve sta postavljeni in potrjeni dve kandidatni listi. Prva je Jugosl. radikalna zajednica, katere nosilec je vsem dobro poznani, dober gospodar, trden kmet, skoz In skoz preizkušeni poštenjak, cerkveni ključar, Slana Franc v Polancih. Njegov namestnik je ravno tako neomadeževan poštenjak Gašparič Franc posestnik v Bratislavcih, ki ve, kaj so siromašni ljudje, ki čuti ž njimi in hoče delati za nje. Njima slede kot kandidati ln namestniki sami dobri, pošteni, verni, socialno čuteči možje m fantje, ki zastopajo vse stanove v naši fari. Razdeljeni m razvrščeni so tudi lepo po krajih ln vaseh. Druga lista Je nasprotna prvi. Niso si upali nastopiti pod svojim pravim imenom; ampak so se skrili ln si nadeli pavovo perje. Listi so tudi dali ime JRZ ¡gospodarska. Mi je ne pripoznamo za JRZ listo. Polenšani! Poglejte samo drugo listo ln takoj boste vedeli, s kom Imate za opraviti. Ne dajte se plašiti, ne dajte se tudi podkupiti, ne verjemite raznim lažem, ki Jih trosijo nasprotniki med Vami. Ne bojte se groženj. Ne ostanite na dan 11. oktobra doma, ampak vsi oddajte pogumno ln z mirnim srcem svoj glas za prvo listo — listo JRZ z nosilcem Slana Franc. On naj bo prvi n^š župan naše
lepe nove občine Polenšak. S tem bomo dali tudi zaupnico in zahvalo za podeljeno nam novo občino notranj. ministru g. dr. Antonu Korošcu,
Makole. Zanimanje za kandidatno listo JRZ z nosilcem Brglez Francem postaja vsaki dan večje. Posebno gorjanci kažejo polno zavest in razumevanje za omenjeno listo z ljudomilim in priljubljenim nosilcem Brglezom, ki se jim more priznati vsa čast. Za njimi ravno tako ne zaostajajo ravninci. Marsikoga, je presenetilo, ko je čital imena kandidatov Brglezove liste samih značajnih in uglednih mož, med njimi župane bivših občin, ki so vodili občine dobro in v splošno zadovoljnost občanov. Dragi volilci! Bodite uverjeni, da možje, ki tvorijo listo JRZ z nosilcem Brglezom, so možje versko-krščan-skega prepričanja, ki zaslužijo vse zaupanje in imajo zmožnost voditi občino in vzeti v roke njeno usodo ter ji pripraviti boljše gospodarsko stanje. Kličemo Vam: Vsi v našo fronto, in tudi oni, ki so po nevednosti nasprotovali do zdaj in se vezali z našimi nasprotniki. Vsi z nami za dobro politično in gospodarsko stvar in zmaga je naša. Bog Vas živi!
Loče. Tretjo nedeljo oktobra, to je 18. t. m., zjutraj po ranem opravilu, se vrši v Ločah velik javen shod volilcev združene občine Loče, Govoril bo tudi govornik iz Maribora. Volilci 12 Loč, 2ič, Laž, Zbelovega in od Sv. Jernpja, pridite na shod!
Sv. Peter v Savinjski dolini. Občinske volitve za 25. oktobra so razpisane tudi za našo občino. Kakor vse kaže, bomo imeli dve kandidatni listi. In to JNSarsko, katere nosilec bo dosedanji župan, in listo mož in fantov iz JRZ z nosilcem Sedminek Štefanom, ki je od sodišča že potrjena. Možje in fantje! PriSel je čas, da obračunamo z ljudmi, ki so pri zadnjih volitvah prišli v vodstvo občine s pomočjo terorja ln nasilja, ki so ga Izvajali nad svojimi uslužbenci ln delavci. Toda ti časi so minuli. Sedaj pa so volitve svobodne, da lahko vsak glasuje po svobodnem prepričanju, če pa bi se kedo še spozabil ter hotel izvajati kakšen teror ali nasilje nad svojimi podrejenimi, pa naj se ga takoj javi oblasti, ki mu bo dala okušati moč zakona. — Volilci! Ako hočete, da vas bodo v bodoče komandirali ljudje, ki so se strnili iz vseh vetrov pod eno streho in ki jim lastni interesi niso zadnja briga, potem volite nje. če pa hočete, da bo v bodoče v občini kakor tudi v državi vladal red in zakonitost, potem volite naše poštene može in fante, ki so tudi v dnevih trde preizkušnje ostali zvesti idejam, ostali zvesti našemu voditelju, notranjemu ministru g. dr. Antonu Korošou. — Sentpetranl! Proč s pomisleki! Osebnosti naj pri tako važnih momentih stopijo na stran. Kdor ostane doma, pomaga nasprotnikom! Zato v nedeljo 25. oktobra vsi na volišče, do zadnjega moža ter vsi gla-Bujmo za našega vrlega nosilca liste in vzgled-nega gospodarja Sedminek Štefana!
Dramlje. Romanje na božjo pot k Sv. Uršuli v Dramljah se bo vršilo letos pred godovnim dnem, to je v nedeljo 18. oktobra. Ta dan bo kot običajno dvojno sv. opravilo ob sedmih in desetih. Tudi za spovedovanje bo preskrbljeno častilci sv. UrSule, pridite!
Žepne svetilke
izdeluje edino domača Ivornlca
IVAN PASPA I SINOVI
Zagreb, Koturaška 69
Blanca. Za občinske volitve je vložila JRZ svojo listo. Pojavila se je tudi nasprotna lista, za katero tiči JNS in pa »ljudska fronta«. Pa ne bo nič uspeha, barometer ji že sedaj slabo kaže. Na dan volitev pa bo velik padec. Mi možje in fantje obljubljamo, da bomo šli vsi in složno na volišče ter bomo glasovali za JRZ listo, ki je v resnici gospodarska lista.
Šmarje pri Jelšah. Dne 30. septembra je prevzela novo izvoljena občinska uprava z g. Turkom na čelu posle. Nastopni seji je prisostvoval g. sreski načelnik Maraž, ki je v lepem govoru pozdravil nov občinski odbor in mu orisal smernice, kako naj bi bilo njegovo poslovanje. Novo izvoljeni g. župan Turk je v zanosnem govoru poudaril, da praznujemo danes zgodovinski dan, ko sta po 58 letih zopet združeni občini Šmarje trg in okolica.
Svetinje. Stojimo pred občinskimi 1»litvami. Naši nasprotniki delajo s polno paro. Obetajo zlate čase in obljubljajo splošno izboljšanje občinskih cest, ki so sedaj po nekaterih krajih v zelo slabem stanju, in bogve kaj vse trosijo med ljudstvom. Ljudje se po večini temu smejijo, ker predobro poznajo gospodarstvo v naši občini, še ni dolgo tega, odkar se je porušil en občinski most, ki pa po srečnem naključju ni zahteval človeških žrtev, samo konji so se poškodovali tako, da so bili tri tedne nesposobni za vsako delo. To je gotovo reklama za občinske volitve. Lista JRZ je sestavljena. Tudi naši nasprotniki so sestavili listo pod staro večino. Mi pa pravimo, da je to stara večina iz nasilnega Jeftičevega režima. Zato, volilcl občine Svetinje, pazite! Ce Vam gre za resno gospodarsko zboljšanje, potem dobro premislite, pred-no oddate svoje glasove. Lista JRZ je na podlagi krščanske poštenosti in nesebičnosti, zato gremo vsi za našo listo, ker le na tej podlagi je pričakovati boljše bodočnosti.
Sv. Lenart nad Laškim. Volitve, pa zopet le volitve, ta glas čuješ danes, kjerkoli prideta dva ali trije moški skupaj. Pa saj ni čudno, ker so volilne priprave V polnem teku. Nasprotni generalštab napoveduje v doglednem času splošen naskok na postojanke JRZ v št. Lenartu kakor tudi v št. Rupertu. Na ta napad smo mi na celi črti dovolj pripravljeni ter ga bomo z lahkoto vzdržali, kot v letu 1933. Armada, katera je navajena vojsko izgubiti, mora biti tudi sedaj poražena. Tega se dobro zavedajo razni »špilančevci« ter dobro vedo, da se njih ladja potaplja, radi tega so tudi v svojo armado vzeli kakega brezposelnega čevljarja, da njih ladjo pred potopom zaflika, to je vse po taktiki načelnika generalštaba, kateri sam ne računa na zmago. Njemu je dobro znano, da so dobre ceste velik pripomoček za bežečo vojsko, zaradi tega je glavno službo poveril, ali bolje rečeno, bo poveril kakemu izkušenemu cestarju, kateri bo vse potrebno ukrenil, da bo šlo po predvidenem načrtu bolj naglo. Pri nas v št. Lenartu bi to že šlo, toda kaj bo v št. Rupertu, ker nimajo niti prave ceste, potemtakem tudi ne cestarjev. Potemtakem je položaj nasprotnikov skrajno neugoden, najrajši bi se brez boja podali, toda sram jih je. V svojo tolažbo bobnajo, da je vse zanje, dasiravno ml dobro vemo, koliko jih je, da še to, koliko jih bo zanje, ker danes ne živimo pod vlado nasilja, tako njim v prid ne bo mogel delati tudi nobeden volilni komisar, da bi naše glasove delal neveljavne. Tudi ne bomo poznali nobenega povelja, če bi to prišlo tudi iz kakega malega mesta v Sloveniji, da bi morali voliti proti svojemu prepričanju. Danes si zbiramo kandidate sami po svoji prosti Izbiri ln to samo take, kateri znajo misliti s svojo glavo, ne pa take, kateri hodijo, oziroma bi hodili po nasvete v kako mesto h kakemu
advokatu, tako bi mi sami sebe bili v obraz. Nafse ljudstvo je dovolj trpelo pod bivšim režimom, zaradi tega tudi priganjačev skrahlrane JNS volilo ne bo, čeprav obetajo zlate čase, če zmagajo, ker ljudstvo dobro ve, da kdor veliko obeta, malo da. Naše ljudstvo ne bo volilo ljudi, kateri so bili pod JNS režimom nastavljeni župani in nikdar od ljudstva Izvoljeni. Naše ljudstvo bo dne 25. oktobra pokazalo tem ljudem, da spadajo v pozabnost, ne pa na važno mesto v občini. Naši volilcl bodo pokazali, da so zvesti svojemu voditelju slovenskega naroda, katerega spoštujejo tudi drugi narodi. Pokazali bodo, da odobravajo politiko sedanje vlade, v kateri je naš voditelj dr. Anton Korošec. Po volitvah bo naše nasprotnike sram, da niso spoznali časa, v katerem se nahajamo.
Pcfcr Pcšctar rcšetari.
Jeftič se je oženil, tralala, JNS ga je vzela, hopsasa! Ti dni sem slišal prepevati pesem: Cuk se je oženil. Ker se pa čuk nI oženil, sem vedel, da se je nekdo drugI in kmalu smo brali ženitveni oglas v listih, kako sta se vzela Jeftič in JNS. Kdaj bosta pozakonila svoje dosedanje nezakonske otroke, pa še ni znano.
Frank pada! Ko je bila seja francoskega parlamenta, kjer so sklepali, ali naj vrednost franka znižajo ali ne, je'zadivjal nad Parizom silen vihar, grmelo je, da je bila groza. Ljudje pa so ohranili svoj humor, posebno tisti, ki nič nimajo, pa so dejali: Ali slišite, kako frank pada?
Španski Frank raste! Berem, da francoski frank pada, da pa španski raste in da bo kmalu v Madridu, da je vedno močnejši. Pa so nekateri mislili, upali tudi pri nas, da bode na španskem zmagal francoski frank, bo pa le španski Frank!
Mednarodna povezanost. Sem že večkrat pravil, kako je ves svet med seboj povezan, kakor star počen pisker. Ce, se na enem koncu kaj zgodi, se tudi na drugem takoj zrahlja. Isto se je pokazalo sedaj pri denarju raznih držav. Komaj je francoski frank padel, že je šel po gobe tudi švicarski frank, holandski goldinar in belgijski denar. Cez nekaj dni je prikašljala še češka krona. Pravijo sedaj, da bo tudi šiling stopil na smučke in se podrsal za drugimi. Sam jaz tudi ne bom svoje valute držal v bregih, grem za njimi in ko bomo vsi v dolini, bomo videli, da smo tako med seboj kakor zgoraj, samo da bomo vsi spodaj. Da pa ne bo denar preveč skakal, ga bom poveznil pod rešeto. To se lahko imenuje »kontrola valute«.
Novi računi! JNS je dolžna dejansko še 370 tisoč Din za vlake. Ce> bomo še nekaj časa brskali po starih spisih, ; bomo našli, da je še več kaj dolžna! Citam, da je Uzunovič sklenil, da izstopi iz JNS, ker njemu ni za to, da bi to plačeval.
Volilni kontumac! Se še dobro spominjam, kako sem moral biti tiho pri prejšnjih volitvah! Imeli smo pravi kontumac, nagobčnike, da je bilo groza! No, pri sedanjih volitvah je veliko svobode! Toda eno pa svetujem: Nekateri gospodje, posebno takole učitelji, uradniki, bi prav pametno storili, da si sami naložijo kontumac! Sedaj prostovoljno!
Stari kanonl! JNS je privlekla za volitve iz svojih zakladnic tudi stare kanone, s katerimi strelja kaline. Najbolj zanimivo je, da je pri teh volitvah prišla zopet na dan stara zveza m<-i JNS in pa socijalistl. Povsod jih vidite skupaj. Sicer smo jih itak tudi v prejšnjem JNS režimu videli, da so stalno vedrlll tamkaj, toda mislili smo, da so le zajci, sedaj pa, ko bi se lahko osamosvojili, pa vidim, da so le odvisni
od JNS, ki jih sedaj uporablja kot stare kanone, da streljajo proti klerikalcem, o katerih smo že vsa leta brali, da jih nI več!
Poslednje vesti.
Politične novice iz naše države.
Napoved odloka o najnižjih mezdah. Finančni minister dr. Letica je napovedal zadnjo nedeljo na shodu, da bo dr. Stojadlnovlčeva vlada, ki Je posvetila doslej vso skrb ureditvi kmečkega vprašanja, gledala tudi na to, da bo dobival delavec vsakdanji kruh. V kratkem bo izšel odlok o najnižjih mezdah, pod katerimi ne bo smel plačevati nobeden podjetnik.
Občinske volitve so se vršile na Hrvaškem v savski banovini zadnjo nedeljo v 50 občinah. Udeležba je dosegla komaj 6 odstotkov. V vseh občinah so zmagale liste Mačkove stranke.
Politične novice v drugih državah.
Razvrednotenje italijanske Ure in razni drugI ukrepi v Italiji. Italija je sledila vzgledu drugih držav in je sklenila vlada 4. oktobra, da se zniža vrednost lire za 30—40% in da se pridruži Italija valutnemu sporazumu med Francijo, Anglijo in Ameriko. Istočasno z razvrednotenjem lire je izšel poseben zakon glede nadzorstva nad cenami. Vlada je sklenila razpis notrajnega posojila, ki se bo obrestovalo po 5% in bo prisilno za vse posestnike in lastnike nepremičnin. Konečno so uvedli na Italijanskem par novih davkov in je izšel poseben odlok o znižanju carin na uvoz življenjskih potrebščin.
Spremembe na vladnih mestih na Madžarskem na vidiku. Madžarski ministrski predsednik Gombos bo odstopil iz zdravstvenih ozirov. Odstopila bo tudi cela vlada in bo prišlo v notrajni politiki do velikih sprememb.
Domače novice.
§
Blagoslovitev doma za varstvo deklet, škof dr. Ivan Tomažič je blagoslovil zadnjo nedeljo v Mariboru Dom za varstvo deklet. Novi dom se je razvil iz zapuščine pred 30 leti umrle učiteljice gdč. Sabine Kučera in po naklonjenosti sedajne občinske uprave.
Zopet smrtna nesreča na kamniški progi. Na postaji Jarše-Mengeš se je zgodila v nedeljo zvečer železniška nesreča, ki je zahtevala življenje 251etnega Alberta Podobnika iz Dravelj. Pred vstopom v vlak je šel vlaku nekoliko nasproti. Lokomotiva ga je butnila tako hudo v sence, da je obležal pri priči mrtev.
Nočni požar je uničil v Cirkovcah na Dravskem polju gospodarsko poslopje s pridelki ln orodjem posestniku Jurju Kmetecu. Gasilci so preprečili, da se ni razširil ogenj na poslopja sosedov.
V bolnici podlegel poškodbam. Poročali smo, kako je 12. septembra padel pri* pleskanju strojev 12 m globoko 471etni kleparski pomočnik Bogomir Pasero iz Spodnje Hudinje in zaposlen pri trgovcu g. Gobcu v Gaberju pri Celju. Pri padcu si je razbil lobanjo, si zlomil tri rebra in izbil devet zob. Pasero je zadnjo nedeljo v celjski bolnici podlegel poškodbam.
Nočni vlomilci so obiskali trgovino g. Ivana Kuželja na Teznem pri Mariboru. Odnesli so 400 Din gotovine, precej cigaret in jestvin. Skupna škoda znaša 2000 Din.
Ponarejeni SOdinarskl kovanci so se pojavili po Slovenskih goricah.
Pričetek gradbenih del Narodne študijske knjižnice. V Ljubljani ob oglu Gosposke ulice in Novega trga je ob navzočnosti zastopnikov oblasti in posebno še vseučilišča ban dr. Natlačen 5. t. m. zasadil lopato v zemljo stavbišča ln je dal s tem znamenje, da se gradba prične.
Prijatelji svojega žepa obiščite novo ^T^^^l^l TYlJriri2=|i7irK MARIBOR, Ulica 10. oktobra, otvorjeno manufakturno trgovino V^v^Jl^l AlIClUCl^illI Priporoča se PETAR BURAZIN.
PIASLA OZNANILA
SLUŽBE:
Mizarskega pomočnika sprejme Zavernik, Sv. Marjeta ob Pesnici.	1192
Majer in viničar s 3—4 delavnimi močmi se pod ugodnimi pogoji sprejeta pri Maks Damiš v Grušovi, Sv. Peter pri Mariboru.	1199
Viničarja z najmanj 4 delovnimi močmi sprejme meseca novembra ali tudi k Svečnici Josip Serec, lastnik kavarne »Jadran« v Mariboru.	1190
151eten fant se želi izučiti kake obrti. Janez Zajšek, Skorba 27 pri Ptuju.	1183
Iščem pridno deklo, ki zna vsa kmečka dela. Naslov v upravi lista.	1176
Majerja, oženjenega, starega do 40 let, event. z več delavskimi močmi, vestnega in pridnega, izurjenega v molži krav in vzgojevanju telet, sprejme z novim letom v stalno službo večje veleposestvo na Spodnjem štajerskem. Naslov v upravi lista.	1157
_POSESTVA:_
Za svoje posestvo v izmeri ca. 70 oralov v okolici Celja iščemo zakupnika. Pismene ponudbe na ravnateljstvo Celjske posojilnice v Celju._1185
V najem oddam hišo z nekaj zemljišča ali prodam na obroke. Vuga, Tezno, Maribor. 1194
_RAZNO:_
Dobro ohranjene vinske sode od 3 do 25 hI proda ali zamenaj za dobro vino: Gnilšek, Maribor, Razlagova ulica 25.	1158
Sadno drevje, visokode elno, odličnih sort, naročite najugodneje pri Knupležu v Trčovi 16, Sv. Peter pri Mariboru. Cena Din 8.—, pri večjem odjemu 25—30% popusta.	1189
Posteljne odeje (samo z belo vato), močno šivane, od 70 Din naprej, zglavnike, tuhne, posteljno perilo, puh in perje po nizki ceni pri A. Stuhec, izdelovanje in specijalna trgovina posteljnih odej, Maribor, Stolna ulica 5. 1191
Sadno drevze in trte, Ia material, po normalnem sortimentu za Dravsko banovino. Zahtevajte cenik. Drevesnica Kmetijske družbe v Ljubljani, Novi trg 3.	1203
Foto-atelje Horvath, Sv. Trojica v Slov. goricah št. 36 se vljudno priporočam slavnemu občinstvu v trgu in na deželi, posebno za slikanje skupin. Priporočam se novoporočencem. Izvršujem vsa druga v fotografsko stroko spadajoča dela, kakor tudi povečanje slik. Izdelujem slike za nagrobne spomenike iz porcelana. Slike za legitimacije izvršujem najhitreje. Na zahtevo pridem fotografirati tudi na dom. Cene so zelo zmerne. Z velespošto-vanjem: Horvath.	1187
Ko pridete v Maribor
oglasite se radi nakupa dobrega in cenenega blaga za moške in ženske obleke, perila, posebno pa izgotovljenih moških oblek in plaščev, vseh vrst ženskih, moških in otroških srajc, hlač, predpasnikov, lepih in toplih pletenih jopic, puloverjev, rokavic, nogavic, raznih prešitih posteljnih odej, kocev vseh vrst, robcev itd. itd. v znani manufakturni trgovini
MIRKO FELDIN
prej na Grajskem trgu, sedaj na
ALEKSANDROVI CESTI ŠTEV. 13
na vogalu, kjer je bila nekdaj veletrgovina Kokošineg.	1198
Vsak dolžnik, vsak denarni zavod potrebuje Uredbo o likvidaciji kmetskih dolgov. Izide te dni v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru in stane 6 Din, za naročnike »Slov. gospodarja« samo Din 2.50. Naročila se izvršijo le na podlagi naprej poslanih znamk, kjer je treba za odpremo priložiti še 1 Din. — Tiskarna sv. Cirila v Mariboru.
Dopisi.
PrevaJje. Gospodarski dan za Mežiško dolino na Prevaljah se vrši 11. oktobra na Fari in bo obsegal: 1. Vrtnarsko, sadjarsko in čebelarsko razstavo. 2. Otvoritev moderne sadne sušilnice.
3.	Kulturni film kmetijstva Jugoslavije. 4. Kmečki tabor. 5. Kmečka tombola.
Sv. Trije kralji v Slov. goricah. V nedeljo 18. oktobra obhajamo v tukajšnji romarski cerkvi praznik Srcu Jezusovemu posvečenih družin. V soboto, na god sv. Marjete Marije Alakok, ob
4.	uri popoldne nagovor romarjev, ob pol 5. uri popoldne večernice in spovedovanje. V nedeljo dvojna služba božja s skupnim sv. obhajilom.
Poljčane. V pondeljek 21. septembra je umrl v poljčanski fari dijak Polanec Ivan. Rajni je jnoral prekiniti gimnazijski študij radi jetike. Vedno je hrepenel po šoli in učenju. Toda kruta bolezen je mladega, komaj 241etnega položila v grob. Bolehal je več ko šest let. Pri pogrebu se je zbrala na pokopališču velika množica ljudi. Za njim žalujejo: njegova mati, sestre, prijatelji in znanci.
Rajhenburg. V Zagorju pri Lisični, v znani romarski cerkvi Marije zagorske, sta bila 5. t. m. poročena Tone Ašič in Rezika Pribožičeva. Poročil ju je nevestin brat ,zagorski župnik č. g. Jurij Pribožič. Novoporočenca sta bila mnogo let vneta in zvesta člana tukajšnjega cerkvenega pevskega zbora.
Nove in rabljene šivalne stroje, šivajo naprej in nazaj, stikajo in Stopajo, desetletna garancija, prodam po zelo nizki ceni. Mehanik Draksler, Vetrinjska 11. Istotam nova in rabljena kolesa, verniklana in in verkromana prodam zaradi konca sezone po zelo nizki ceni. Zahtevajte brezplačne prospekte.	1201
Pri Starinarju, Koroška cesta 3 in Glavni trg 18, kupite jako poceni ostanke žameta, bar-henta, cajga, flanele, čevlje, predpasnike, nogavice, srajce, oblekce vseh velikosti. 1204
Prage »švelarje« hrastove, bukove in borove kupuje za zimsko izdelavo Rudolf Dergan, Laško, sprejme tudi za-nesl. nakupovalce. 1200
Jabolčnik Jablus. Letos je malo jabolčnika. Naročite že sedaj Jablus, katerega napravite brez naravnega jabolčnika.
Pije se izborno sam in z vsako domačo pijačo. S poštnino za 50 1 Din 35.50, za 100 1 Din 64.—.	1202
KLOBUKI! Ročno delo!
Iz najboljše angorske volne od 25 do 45 Din. Popravila od 10—20 Din. Copati trpežni in topli Din 40.—. Vse samo pri VLADKU BABOŠEK, klobučarstvo, Maribor,
Vetrinjska 5. Isti se dobijo tudi v Sv. Lovrencu na Dr. pol. pri trgovcu Korošcu ter v Cirkovcih pri trgovcu Ivančiču. 1197
Kupim revolver Kučanda Sv. Jurij ob j. ž. 1193
Obleke, perilo, čevlje	„Univerza!" Koroštta c. i?
Petančič Davorin:	34
Svete gore.
Povest.
Pepa se je dvignila in šla čez cerkev, ki se je polnila, v zvonišče in potem v stolp. Pozvonila je z malim na kratko, potem pa z obema.
Kb je odzvonilo v cerkvi za blagoslov in je čula, da ljudstvo odhaja, se je ozrla čez lino na vse strani. Kresovi so goreli po bregovih. Na Rožci ga je žgal Miha. Mesečina in svetloba ognjev sta se spajali. Svetlo je bilo skoro kot podnevi...
»Ne bom luči prižigala, saj vidim v temi!«
Zataknila je nogo v zavezo na žvenglju malega zvona, z levico je gnala velikega za vrv, z desnico pa pritrlcavala. V njenih rokah sta pela zvonova, kakor v nobenih drugih. Še Lojze ni znal spraviti iz njih takih pesmi kot Pepa. Pa tudi lahko: dvajseto leto že pritrkava. Ima roke zato in srce. Včasih zvoni tako lepo, da se sama solzi. Ko odpojo, vedno prisluhne čez line, da ujame, kako pesem izveni nad Rožco, v dobravo in na Hrvaško stran.
»Še eno kitico'« jo žene veselje. Prisluhne pri lini in se zagleda proti strani, kjer stoji Zagorska Mati božja in zaišče za cerkvijo Matere sedem žalosti v Podsredi.
»Le poslušajte, kako vam novo -cerkev naznanjam, veliko ko graščino in lepo ko nebesa!«
Kresovi pojemajo, plameni ugašajo ...
»Zvonite zvonovi!« in začne. Desnica žene veliki zvon, ki doni kakor bi v prazen sod govoril.
Pepo navdajajo sveta čuvstva in neukročeno hrepenenje:
»Da bo Lenčka zdrava, Marija...!«
Vrv se ji je izmuznila iz objema pesmi. Zatiplje z roko v temo in grabi, pa je ne najde.
»Oj, zdaj se bo skvarila pesem! Pa bodo ljudje zamerili, da ženska zvoni, ki ne zna. In zadnji večer v stari cerkvi.«
Glasovi bijejo skupaj, kakor da bi mrliču zvonili.
Pepa se jadi in grize:
»Oh, da se mi je moralo skaziti!«
Pripogne se, da bi pograbila vrv pri odprtini, skozi katero drsa. Žvengelj se zamahne in trešči... Pepi se zatemni, potem se" ji pa zasveti sonce in tisoč zvezd, se ji odprejo nebesa ... Krikne in omahne proti lini.
Zvonova pojemajoče pojeta skupaj ... Žalostno odjeka od Rožce in Orliške gore ...
Janez moli v cerkvi. Spomin mu sili podobo, kako sta prvič klečala s Pepo v cerkvi. Kako jo je varal ves hinavski in lažnjiv. Sploh ni molil, pa je vendar ustnice premikal, da je verjela.
Odganja težke misli in se potaplja v pobožnost.
»Da bi bila Lenčka zdrava!« prosi venomer kakor v litanijah.
Premoti ga klenk... Pogleda na vrvi v zvoni-šču, kako se gibljejo same po sebi. Zažene se v stolp po trhlih stopnicah, pa se' začudi, ko pripleza do zvonov, da je vse temno in mirno. Le ura brni in oven nad zvonom se maje in škriplje. Užge svetilko in posveti po prostoru.
Pepa leži mirno s telesom na trhlem stropu, glava pa ji sloni na ograji v lini. Kri ji curi iz senc in teče po očeh in licu ...
Lovca je prevzelo, pa ni zajokal. Ni se zganil z mesta, kakor da bi se zatopil v globoko misel. Niti prisluhnil ni, če še diše. Razodelo se mu je v srcu, da je morala umreti. Posvetil ji je v obraz, ko je domislil do konca skrivnost. Hotel je še enkrat Videti poteze in izraz na obličju te svete zvonarke, gorske Pepe...
Zveselilo ga je, da je sedel k njeni glavi in čakal, da bodo prišli ljudje.
»Zdaj ve njena duša že vse moje laži!« mu je vpadlo in obšel ga je kes še enkrat čez vse grehe
zadnjega leta. Vsak trenutek mu je prinesel misel na večnost in njegovo grešnost.
Tako si je očistil dušo ob mrtvi Pepi...
Ko se je polegla groza prvega vtisa v dušah domačih, so presojali dogodek vsak zase na skrivaj in prihajali vedno bolj do vere, da se je zgodil čudež. Lenčka je bila od tistega dneva zdrava in je rastla v svojo prejšnjo moč in lepoto.
Cerkve niso podrli takoj, temveč šele po njenem pogrebu so začeli z delom. Janez je gledal, kako so rušili debele zidove ... Mogočno kamenje je padalo na zemljo s silo, da se je tresel stolp in da so jekali zvonovi v njem.
»Spomini na grehe padajo,« je občutil v kesu.
Lenčka se je vrnila od pogreba in se skrila za vrt, da bi bila sama. Bobnenje ji je udarjalo na uho in jo bolelo. Šele čez čas je doumela, da izginja preteklost. Skočila je v hišo, pograbila nagačenega Rolfa, zletela v gozd pod Rožco in ga odložila.
Kamenje pri cerkvi je shrumelo na kup, da je odmevala gora kakor od topovskih strelov.
»Rolf, tudi ti moraš iti. Pepa ni zastonj umrla.«
Zakresala je kamen in pripalila dlako na Rolfo-vem hrbtu. V nekaj minutah je bil ves v plamenih. Lenčka je sedla nekoliko vstran in gledala, kako je razpadal. Rep, za njim ušesa in glava, ko so noge pregorele, je padel skupaj. Ostal je samo kup pepela.
Zdaj šele je stopilo Lenčki nekaj grenkega v grlo. Pred njo so vstajale podobe iz prejšnje pomladi in poletja. Kolikokrat jo je Rolf oblajal in ji naznanil Janeza, še potem po očetovi smrti, ko je že nosil greh s seboj ...
Vračala se je trudna od misli in žalosti... Nasproti ji je prišel Janez. Njegove oči so izžarevale nekaj svetlega. Stopil je k Lenčki in ji dal roko. Zaiskal je s pogledom v njenih očeh.
»Zdrava si! Tudi jaz sem ozdravel! Rolf je zgorel v dobravi in cerkev so podrli. Lenčka ne boj se me več!«
Lenčki je trepetalo v glasu, ko mu je odgovorila:
»Pridi enkrat, bova šla gledat pod Vrhunce!«
Mislila je na dobravo.
* * •
TRETJE POGLAVJE Miha gre...
V Mihi se je silno obrnilo mišljenje in življenje. Nanj so vplivali le močni zunanji dogodki in mu kazali, da ne misli prav, da ne hodi po pravi poti. Posebno udarno silo pa je imel nanj Janez. Vso svojo dolgo zgodbo mu je razvil in na njej je bilo posebno trdno eno: da ni denar sreča. Potem mu je potrdila to resnico Mara s svojo pripovestjo o slavnih Benetkah. Prepričala ga je usoda Lahova.
Ko je ležala, Pepa na mrtvaškem odru, je presedel večino dneva in noči pri njenem zglavju. Ljudi je bilo po noči malo, ker je Lojze prepovedal priti vsem, ki pridejo iz radovednosti, da bi se zabavali ali radi pijače.
Na Pepinem obrazu je sijalo veselje, ki ga je pričaral na obličje zadnji pogled v sonce in tisoč zvezd. Miha je modroval v veri:
»V nebesih je; zato jo je Marija vzela k sebi. Sreča je pri Bogu.«
Ob njeni smrti je doživel novo življenje, ki ga je klicalo in vedel je, da to ni več klic zemlje.
Z Maro sta se v nedeljo po Pepinem pogrebu sešla in se napotila na sprehod, ker je tako želel. Boštovske gorice so zorele.
Ustavila sta se pri cerkvici sv. Vida in preletela z očmi obsončeno ravnino, zeleno Medvednico in Gorjance v daljavi. Povsod je bilo samo sonce.
»Mara, povedal ti bom nekaj takega, česar nihče ne ve in ne sluti. Tebi bom zaupal, ker si trpela v tujini.«
(Dalje sledi.)
Tvonrice v Moskvi, ki so izdelovale doslej predmete za vsakdanje potrebe, so prejele od vojnega komisarijata povelje, da se morajo preurediti na izdelavo vojnega materijala. Tekom zadnjih 4 tednov se Je število oficirskih gojencev v Rusiji podvojilo. Vsak peti delavec ali učenec mora napraviti letalsko skušnjo.
V7 novoletni noči 1034-33 je bilo v Evropi rojenih 21 parov dvojčkov.
Tekom enega leta je stisnil predsednik Združenih amer. držav 1 milijon osebam prisrčno roko.
Dva amerik. športnika se pripravljata na potovanje krog sveta, katerega hočeta končati 3 Vi dneva.
Koliko je padlo konj med svetovno vojno.
Niti v Nemčiji in niti na Angleškem niso pozabili, da je padlo v svetovni vojni 783.000 konj. V nemškem mestu Han-never in v angleški pre-stolici London so postavili konjskim žrtvam spomenika.
Strup, ki povzroča teta-
nus ali otrpnenje, velja vobče za enega najbolj smrtnonosnih strupov. Vendar je pri tem strupu velik razloček v načinu, kako vpliva na razne živali. Množina tega strupa, ki bi zadostovala za usmrtitev ene kure, bi ugrabila že 500 konjem življenje.
Razsodniki pri športnih prireditvah v starih ča* slh.
Kakor znano, povzročajo razsodbe športnih razsodnikov tolikokrat med občinstvom nevoijo in pogostokrat celo krvave pretepe. V tem ozlru tudi v starih časih ni bilo prav nič boljSe. Pri konjski dirki v Carigradu L 532 se je razvnel prepir radi odločitve športnega sodnika v pravo državljansko vojno, Del mesta je bil poruSen in 30.000 ljudi J« V ubitih.
lesen fe fn!
Illllll!lllll!!ill!lllllllllll!!ll!llilllllllllll!nillilll!lin
treba bode
tople obleke in perila,
za deževne dni pa ne-premočljlvi hubertus. — Tudi klobuke, čevlje in nogavice, pletene Jopiče Itd. Oglejte si izložbe ln zalogo!	1169
Umetni mlin in oljarna
Alof^s ZorCiC
na Bregu pri Ptuju
le priporoča cenj. kmetovalcem za izmenjavo Vseh vrst zrnja za najboljšo moko. Meljemo tudi na željo mešano zrnje ln tako dobi kmetovalec moko iz svojega lastnega zrnja.
Izdelovati smo pričeli tudi dve vrsti ržene moke ln sicer:
i za 100 kg rži dajamo 70 kg lepe ržene moke; ca 100 kg rži dajamo 80 kg dobre ržene kru-Sne moke;
8, za 100 kg rži dajamo 88 kg lepe ržene moke in 37 kg dobre ržene krušne moke, skupno 75 kg.
Pšenico Izmenjamo tudi na tri moke in sicer: ta 100 kg pšenice dajamo 30 kg pšenične moke Ostre Ogg, 20 kg pšenične moke štev. 0, 20 kg pfienične moke štev. 3. skupno 70 kg moke brez plačila.
Naznanjam tudi cenj. kmetovalcem, da izmenjamo v moji menjalnici v Ptuju vse vrste zrnja za najboljšo moko, z istimi odstotki kakor na mlinu. Nakup vsakovrstnega zrnja po najvišji in prodaja moke in raznih otrobov po najnižji dnevni ceni. 1137	Se priporoča:
Alojz Gorčic
Naznanjamo vsem sorodnikom, pri-teljem in znancem žalostno vest, da Je gospodična
Antonija Parašuh
voditeljica gospodinjstva v stolnem kapitlju,
v soboto, na god sv. Terezije od Deteta Jezusa, ob 7. liri, po kratkem in mučnem trpljenju, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, v 62. letu svoje dobe mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb blage rajnce je bil v pon-deljek dne 5. oktobra 1936, na pokopališče	aiske župnije na Po-brežju.
Njeno dušo priporočamo v molitev ln v pobožen spomin.	1188
V Mariboru, dne 5. oktobra 1936.
Uprava stolnega kapitlja v Mariboru.
Najboljša reklama
za trgovce, obrtnike in zasebnike
so lepe tiskeyine,
kakor n. pr. pismeni papir, zavitki, računi, memoran-de, dopisnice, letaki, lepaki, barvo-tiski, večbarvne razglednice in pri-poročilnice
ki jih izvršuje
v najmodernejši izpeljavi, hitro in po najnižjih cenah
TisHarna sy. Cirila
u£MGru,!Ml!a c.S
Zima, slma...
mariborskih tekstilnih tovarn brez napak, pristnobarv-ni, »Paket Serija A« za moško, žensko, posteljno, namizno perilo in rjuhe; »Paket Serija B« vsebina 15—21 m dobro uporabnih ostankov prvovrstnih touringov, flanel za pijame in barhentov za obleke ter paket »Serija Z« z vsebino S m blaga za zimsko suknjo ali ženski plašč, moško obleko ali damski kostum poštnine prosto samo Din 121.—. Dalje novi Specialni paket »Original Kosmos D« z vsebino 19 do 25 m najfinejših pi-jama flanel, modnih bar-hentov za obleke in bluze ter toplega moškega ln ženskega spodnjega perila. Ta paket Din 148 vse poštnine prosto. Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. Naročite, dokle rje še zaloga pri
RAZPOŠILJALNICI „KOSMOS" MARIBOR, Dvorakova cesta št. 1.	1178
f ENI K IN VZORCI ZAJTON J
od.grozdja, kakor vse sadne soke lahko trajno pripavite za uporabo skozi celo leto
BREZ VSAKIH APARATOV
BREZ STROKOVNE PRIPRAVE
BREZ IZGUBE ČASA
s pomočjo nmmmmmmi
Odlična iznajdba današnje vede! Enostavno! Poceni!
Higijsnsko!
Odobreno po ministrstvu Poljeprivrede. Navodilo in cenik pošilja brezplačno
RADIOSAN, ISgrCi, Dukljaninova ul. 1.
telefon 23—58.
Najmodernejše urejen za operacije. Oskrba I. razreda 120 Din, II. razreda 80 Din dnevno. Enotna cena za operacijo (slepiča, golše, kile) in oskrbo 10 dni 2500 Din, uradniki 2200 Din. Hranilne knjižice se vzamejo v račun. — Vodja specialist za kirurgijo dr. C e r n i č. 51
Hranilnica Dravske ba
Centrala: Noribor	Podružnica: Celic
¥ lastni novi palaii na ogla	nasproti pošte, prej Južnošta-
Gosposhe-SIovensfte ulice.	2	tersfta hraniinica.
Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj i varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno.
liinnmnmnrrTnmnmnn^^
0 0 o
o o o
o o o o o
Jesen Vam prinaša vesele novice!
Če pridete v Celje, zglasite se pri nas, to je v veliki novi
manufaht trgovini Petek, Celfe, Prešernova št. 21
Ob tej priliki si ogljete še naše izložbe, v katerih boste videli v ogromni izberi najlepše novosti za jesen in zimo. Hitro se je zvedela novica o priznano nizkih cenah pri PETKU v Celju. Vedno večji je naval. Raznesla se je tudi vest, da Vam je, ako kupite pri PETKU, vožnja lahko tudi desetkrat poplačana in to na ta način: 1. Že s kupovanjem po že priznanih nizkih cenah, katere smo danes še ponovno znižali. 2. Dobite od kupljenega blaga še poseben popust, ki pa ni malenkosten. Ta popust lahko znaša pri večjem nakupu toliko, kot več voženj od najoddaljenejše vasi Slovenije v Celje. Se nikoli poprej nismo dajali tako velikega popusta. Naš princip je: malo zaslužka, velik promet in mi bomo vedno cenejši. Nekaj naših reklamnih cen: že za Din 20.—, 25.—, 30.— dobite dober in prav lep klobuk; odeje, domače delo, od Din 65.— naprej; belo platno Din 5.—, a molino od Din 3.— naprej; moške srajce od Din 15.— in 20.— naprej. Naša trgovina je nova z novo, veliko zalogo najnovejših vzorcev. Konfekcija je delo samo domačih obrtnikov. Radi velikega prometa smo zalogo za 100% povečali. Za solidno postrežbo in nizke cene jamči in se priporoča:	1171
Petek, Celfe, Prešernova ulica 21
RAZNO:	Za jesensko saditev nudimo razno sadno drevje, krasne konifere (egrote), drevesa za okras in drevorede, cvetlično grmovje (za okras), grmovje za ograje, gozdne sadike, plezalke, rože Itd. po znatno znižanih cenah. Cenik na zahtevo brezplačno. — Uprava veleposestva Tišina, p. Rankovci, Prekmurje. 1130	Zopet znižane cene: buret, svila že od 12 Din dobite v 868 Trpinovem bazarju, Maribor, Vetrinjska ul. 15.		
Za svojega sprejmem od 4 do 20 let staro deklico ali dečka z nekaj gotovine. Rotman Anton, pos., gozdna parcela, Limbuš. 1177				
				
Najcenejše in najmodernejše barhente in svi-terje, kakor tudi najtrpežneje podplate dobite pri Ivanu Meško, Sv. Bolfenk v Slov. g. 1133			Na grobovih boste prižigali lučice, ki jih kupite v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru	
	Flanele 5 Din 1 m, ženski sviterji po 24 Din, otročji 12 Din, otročje kape 4.50 Din, samo pri Ivanu Meško, Sv. Bolfenk v Slov. g. 1134			
Krojni tečaj priredi edina v tujini diplomirana strokovnjakinja. Poučujem po najmodernejšem sistemu. Prijave do 19. oktobra. Jožica Kumelj, lastnica damskih krojnih tečajev, Židovska ulica 3 in, Ljubljana. 1179				
				
	Kupujte pri naših inserentih!			
PREVDAREN SLOVENSKI €5 O S P O O A K
VSA
Z Af A
SEBE, SVOJCE IN SVOJE IMETJE
VZAJIP1NI ZAVAROVALNI
PODRUŽNICA: CEHE palača Ljudske posojilnice. 01. Z/ISIOPST¥0: P1ARIS0R Loška ulica 10
KRAJEVNI ZASTOPNIKI V VSAKI FARI!
Denar nolozlf na)boije io ^¿sr^KRzh
SpoflntcStatersM ljudski posojilnici
Gosposka nlica 23 \ HOfillOni lisica 10. oMotora
registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri. Stanje hranilnih vlog Din 53,000.000'—.
Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatln v Mariboru. — Urednik Januš Goleč, novinar v Mariboru. — Izdajatelj:
Tiskarna sv. Cirila, predstavnik: Franc Hrastelj v Mariboru.