Poštnina plačana ? gotovini. Leto XVIII.. st. 283. L)tbl]ana, nedelja decembra I937 Cena 1 Din upraviuaivo. LduDijaaa, cknaiijeva anca & — feieton št 8122, S123, 3124. 312&, 8120 Insenitni videieK: Ljubljana, Selen* Durgova ul 6 — Tet 3392, 3492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Feieton St 2453 Podružnica Celje: Kocenova aL St. 2 Telefon St 190. Računi pri poŠt ček. za vodili: Ljubljana 9t 11 842. Praga člalo 78.180, Wler St 105 241. izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina snaSa mesečno Din 25.—. Za inozemstvo Din *0-—. Uredništvo: Ljubljana Knafljeva ulica telefon 8122. 3123, 3124. 3125. 3126 Maribor, Grajski trg St 7, telefon SL 2440, Celje, StrossmayerJeva ulica Ste». 1. _ telefon St 65. Rokopisi se ne vračajo. Velesile in Japonska na Kitajskem V išanghaju se je začel razvijati nevaren spor med Japonsko in velesilami. Osnova spora je naraščajoča napetost, povzročena po japonskem zavojevanju ogromnih kitajskih pokrajin, zlasti obrežnih, neposredni povod pa je japonsko poseganje v tako zvane mednarodne »koncesije« v Šanghaju. Japonci zahtevajo, naj se poruši dosedanje stanje in naj se ustvari novo v skladu z japonskimi vojnimi uspehi. Pri tem gre za mnogo več. kakor se nepoučenemu opazovalcu na prvi hip zdi Ni to morda kak slučajni konflikt, kakršen je bil oni, ko so japonski letalci nehote streljali na angleškega poslanika v Kini. Pred seboj imamo namreč spor. ki lahko postane mejni kamen v razvoju med £v-ropci in Azijci na Daljnem vzhodu. V Šanghaju. tem največjem mestu Kitajske in vse Azije, imamo poleg večjega kitajskega dela mesta še dve tako imenovani koncesiji, francosko in angleško-ameriško Take koncesije poznajo tudi nekatera druga kitajska mesta. najvažnejše pa so vsekakor šanghajške?. »Koncesija« pomeni del mesta, ki ga je Kitajska nekdaj izročila v izkoriščanje kaki zunanji državi, seveda no prostovoljno, temveč pod Dritiskom, ki se je uveljavljal na ra7ne načine, včasih tudi s pomočjo orožja Koncesije so imele namen, da so zagotovile zunanjim državam gospodarsko, zlasti trgovsko udejstvnvanie na Kitajskem v dobi ko so se Kitajci na vse kriolie branili evrooskega vnliva in svobodnih trgovinskih stikov Ker je bila takrat notranja organizacija Kitajske še bolj pomanjkljiva kakor danes se je inte-resiranim velesilam posrečilo izsiliti za te koncesije tudi politično samostojnost. tako da so stale le še navidezno pod kitajsko državno oblastjo Zunanje države so svoje koncesije uredile popolnoma po svoji volji, po ogromni ve-fr=ni brez sodelovanja kitajskih oblasti. Konzularni oredstavrnki velesil v Šanghaju in drugih mestih s koncesijami so bili in so še v teh koncesijah ob enem uoravni šefi. Konceiti Seveda tvorijo tudi v koncesijah Kitaici ogromno večino prebivalstva a političnih pravic v lijih nimajo nikakih. V tesni zvezi s koncesijami so tudi tako imenovane »kapitulacije«. Na enak način kakor odc+or> koncesij se je zainteresiranim velevam s sklicevanjem na neorganizirani kitajske države po-srf^ln izciHti tudi priznanje sodne in snloh pravne av+rmomije za inozemce. bivaioSo na Kitajskem Fke sodrnie in drncrp ir>c»-qr>ce nad ino-zemci niso irneio in deloma še danes nir^ajn nikske oblasti. Tp ka-nitulacije zaenkrat Japoncem še niso na-rvvH tem močneie na iih bodpio v oč' fanphaicjkp Vrvnce^Hp Vendar še n-imaio nrame nod^ae. da bi jih poru-gili Pra^rno namreč še vedno n^o go-snodarji o-ze^ia. ki so ga zasedle njihove voiske ITr>ravo v Vnnnocijah imajo sipi ko nrpi 7iir»oriip v^oci1«1 in tO Z enaVn prav^^o T°fa tudi .Tapprici ne moreio 7ani-^a+i za+o ni *ndno. da so ■pobegli no PcK na-nram Ki+ajcVi. Vr Ino rnri^npip nbto^nioio Vnncpd-"ibe zahtevale zase tudi državno ofrtast nad niimi. Razni znaki na kažeio. da Japonska v svoiem zmajToclavin voljna čakati tako dolgo Vpdpo bolj in ved- no boli ja<*dqvnjmi leti bi kaj takega nikomur v Tokiiu ne pri^o na misel Danec pa je Evrona tako razklana, da si ur>a .Ta-nonsVa istočasno nastoni+j zoner Angleže Francoze in Ampri^sne prav koVor da ima ooravka g kakimi malimi dr^atromi ali cel1"* kj-taickimi provipcami V Tokiiu se dobro zavedaio da ce aktivno prizado+e samo tri velesile, da na ni prizadeta piti ^jpmJMia ki jo ie že cvptoTTna vojna izrinila iz Tfitai^-ke niti T+al?ia ki je bila še nremlada. da bi bila takrat, ko ie bil 5p i^pt? tudi pridobHa kakp noricije v Vzhodni Aziji. S takimi kartami v rokah Jaooncem zares ni težko igrati partije, ki jim more prinesči samo dobiček a ni združena skoro z nikakim rizikom. Po vsem tem moremo pričakovati, da se bo agresivnost Japonske v koncesijski zadevi še nadaliovala. nemara še stopnievala Mornariške demonstracije Anglije in Amerike, o katerih govorijo nekatera nainoveiša poročila so že zelo zastarelo diplomatsko sredstvo, ki da- VARŠAVSKI RAZGOVORI r Včeraj je francoski zunanji minister Delbos ponovno konferiral s poljskimi državniki in bil sprejet tudi od prezidenta Moscickega Varšava, 4. decembra, o. Prisrčni sprejem francoskega zunanjega ministra Delbosa v Varšavi je imel močan odmev v vsem poljskem tisku. Vsi listi poudarjajo, da takega sprejema v Varšavi doslej ni bil deležen še noben tuji minister. Kar pa se tiče njegovih razgovorov s poljskimi državniki, poudarjajo danes dobro poučeni politični krogi, da se nanašajo na naslednjih 6 točk: L Utrditev francosko-poljske sveže. Poljski državniki bodo ponovno naglasili, da je Poljska pripravljena izpolniti svoje zavezniške obveznosti, čim bi kakšna druga sila napadla Francijo. 2. Poljsko-nemški odnošajl, predvsem manjšinska vprašanja. 3. Poljsko-ruski odnošajl. Poljaki bodo opozorili Delbosa, da slej ko prej ne morejo pristati na to, da bi ruska vojska v danem primeru uporabila poljski teritorij za svoje operativne boje. 4. Utrditev poljsko-rumunske zveze, Id je vsekakor ena izmed glavnih smernic poljske zunanje politike. 5. Sprava s Češkoslovaško. 6. Vprašanje kolonij. V primeru, da bi Francija in Anglija ugodili nemškim zahtevam po kolonijah, bo poljska vlada zahtevala tudi za Poljsko posebne kolonije. Kar se tiče Avstrije bo Poljska vztrajala pri dosedanjih pogodbenih odnošajih in bo odločno nastopila proti priključitvi Avstrije k Nemčiji. Delbos in Beck bosta podrobno govorila tudi o izselitvi poljskih Židov na Madagaskar, v kar je Francija že načelno pristala. Včerajšnji razgovori in sestanki Varšava, 4. decembra. AA. Zunanji minister Delbos je ostal danes dopoldne v francoskem poslaništvu, kjer Je deU s svojimi sodelavci. Ob 11.30 je v spremstvu francoskega poslanika Leona Noela obiskal predsednica poljske vlade Sklad-kowskega. Navzoča sta bila tudi poljski zunanji minister Beck in francoski poslanik Noel. Sestanek je bil zelo prijateljski. Po razgovoru je minister Delbos s poslanikom Noelom obiskal maršala Rydz-Smi-glyja Tudi temu sestanku sta prisostvovala minister Beck in poslanik Noel ter je trajal nad tričetrt ure. Nato je Delbos položil na grob poljskega Neznanega junaka venec in se napotil potem v kraljevski dvorec, kjer je bil gost predsednika republike Moscickega pri kosilu. Poleg Delbosa so se kosila udeležili tudi francoski poslanik Noel, Delbosova spremljevalca Berard in Reiss, predsednik poljske vlade Skladkowski, zunanji minister Beck in razne ugledne francoske ln poljske osebnosti. Ob 16. sta se Delbos ln Beck vnovič sestala ter v tri ure trajajočem razgovoru razpravljala o vseh aktualnih problemih. Zvečer je zunanji minister Beck priredil na čast Delbosu in ostalih francoskih gostov svečan banket, ki so se ga udeležili najvišji poljski odličniki. Delbos o Srancosko-poljski zvezi Varšava, 4. decembra. AA. V izjavi, ki jo je dal »Gazeti Polski«, pravi francoski zunamji minister Delbos med drugim: Fracosko-poljska zveza je najbolj logična in najbolj spontana oblika našega sodelovanja, ki je zmagovito prestala svojo preizkušnjo. Sklenjena leta 1921 ima svo:'o polno veljavo tudi za bodočnost. Sedaj kakor tudi svojčns ob njenesm podpisu Japonsko izzivanje Novi incidenti v mednarodnih koncesifah pri šanghaju Šanghaj. 4. decembra, o. V Šanghaju sta se danee pripetila dva nova incidenta. Japonske straže eo v bližini pristanišča e strojnicami napadle neki parnik, na katerem je bil angleški podkonzul, v francoskem delu mednarodne ko.icesi.j3 pa je oddelek vojaštva ustavil kolono japonskih tovornih avtomobilov. ki je bila namenjena v Nantao z živežem za japonsko vojaštvo. Napad na angleškega konzula Kitajski parnik »Nevian« ee je z angleškim podkonzulom in tremi angleškimi mornarji pravkar vračal z otokov na Jangceju, kier je hotela angleška mieiia dog.iati, ali so angleške sestre, ki so tam doslej delovale, še pri življenju Oddelek japonskega vojaštva je v bližini otoka Sunguina s strojnicami napadel kitajski parnik. ter ja bil en kitajski mornar ubit, dva pa hudo ranjena. Angleški podkonzul je v Šanghaju takoj protestiral pri japonskem generalnem konzulatu zaradi tega incidenta. Incident v francoski koncesiji \ Japonska treneka kolona je davi okrog 8. pojavila na meji francoske koncesije, kjer jo je ustavil oddelek francoskega vojaštva, ki so mu bili dodeljeni tudi trije tanki Poveljnik japonskega transporta je izjavil francoskemu podpolkovniku, da je namenjen v Nantao in da si ie izbral pot pr^ko francoske koncesije, ker je najkrajša. Francoski oficir je smatral ta transnort za čisto vojaški in je zato zahteval, naj Japonci kre- nejo po drugi porti v Nantao. Japonsko vojaštvo, ki je bilo prideljeno transportu, se je , že pripravilo rta boj. Po daljšam parlamen-tiranju je francosko vojaštvo poveljstvo j končno prieitalo na prehod japonskega transporta preko koncesije, toda le v spremstvu večjega oddelka francoskih okloipnih avtomobilov. V zvezi z današnjimi incidenti se je izvedelo. da je japonsko vrhovno poveljstvo v Šanghaju poslalo mednarodnim oblastem v koncesijah naslednje zahteve: 1. Zaradi poslednjih atentatov na japonsko vojsko si Japonci pridržujejo pravico, da v vsakem trenutku vdro v predmestia medna-j rodne koncesije in tam vzpostavijo red in ! mir. 2. V primeru novih protijaponskih incidentov so japonske vojaške oblasti izdale vse potrebne ukrepe, da se incidenti v bodoče ne bodo več ponavljali. 3. Japonci bodo v bodoče z vso odločnostjo pobijali sleherno proti japonsko propagando v Šanghaju in mpdnarodnih koncesijah. 4. V to 6vrho si rezervirajo tudi pravico do osebnih in hišnih preiskav na vsem področju mednarodnih koncesij. Položaj je resen London, 4. dec. g. Meroinjni londonski krojri presojajo položaj v Šanghaju še vedno zelo rtsno. ker je angleško zunanje ministrstvo lobilo poročila, da imajo Japonci še vedno zaseden del mednarodne koncesije. Dalje do/navajo. da so japonska letala v bližini šang-bajskega pristanišča napadla angleško ladjo »Silsham«. Angleško zunanje mirrstrstvo je uvedlo preiskavo o tem incidentu. Anglija se pripravlja Prvi ukrepi vrhovnega vojaškega sveta — Glavna pozornost je sedaj na Daljnem vzhodu London, 4. decembra, o. Novi angleški vrhovni vojaški svet je že pričel zasedati. Tukajšnji politični krogi naglašajo. da bo v odsovor na japonske načrte v Šanghaiiu in na Kitajskem poskrbel naprej za to. da se nemudoma ojačijo angleške vojaške sile v Sin trapu ru. v Sudanu in na Cipru. Anglija mora za vsako ceno čimprej zavarovati svojo najkrajšo zvezo z Indijo in Daljnim vzhodom. ker ni dvoma, da je sedaj že na več krajih resino ogrožena. Naiobčutljivejša točka te anslaske prometne zveze je v Singa-puru. Voino ministrstvo je na podlagi najnovejših sklepov vrhovnega sveta za narol-no obrambo že izdalo odredbe o pospešeni motorizaciji angleške vojske in intenzivnejši akciii pri naborih nes ne učinkuje več Vsaj v Tokiju pred njim nimajo respekta ker se pač dobro zavedajo, da bi ostale le demonstracije in da se ne bi na ladjah sprožil noben top. Tako vstaja iz konfliktov v Šanghaju zelo dragoceni nauk. da doteka čas. ko je bilo mogoče mirno uživati sadove starih kolonialnih, gospodarskih in drugih uspehov, pa skrb za vsekakor manj prijetno oboroženo obrambo prepuščati drugim. Kolonialnim imperijem so danes potrebne ne le pravne, temveč povsem brutalne vojaške obrambne sile. popolnoma tako ali še mnogo bolj, kakor so se mogli ti imperiji ustvariti le s pomočjo brutalne in odločne vojne akcije. To je memento iz Šanghaja. Angleškemu oficirskemu zboru so bili priznani novi privilegiji. Hkratu so se pospešila pogajanja s francoskim in nizozemskim generalnim štabom za sodelovanje na Daljnem vzhodu. Pogajanja gredo za tem. da bi se zaključil sporazum o medsebojni pomoči v primeru kakšne nevarnosti. Japonci so v zadnjem času dejansko pričeli razvijati silno vojaško akcijo na Daljnem vzhodu. V bližini Bangkoka v Siamu grade že sedaj za Japonce ogromno letališče. Polea tega nameravajo zgraditi še posebno pomorsko oporišče za japonsko vojno mornarico. Če bodo Japoncem uspeli njihovi načrti, da si zagotove popoln vpliv na Siam, bo Singapur vsekakor resno ogrožen. Goringov socializem Berlin, 4. oec. AA. Ves nemški tisk piše zelo obširno o Goeringovi odredfbi, da ee mora delavstvu izplačevati mezda tudi za praznike. >Vflliki6cher Beobachter« opozarja na to. da je Goering začel svoje delo v gospodarskem minis'rstvu z odiedbo, ki ščiti de'avstvo. »Lokalanzeiger« piše. da nemška naroina socialistična 6'ranka v prvi vrsti želi zboljšanje položaja nemškega de-lavstva. Srečna država Ne«york, 4. decembra. AA. Po poročilu iz Manile spadajo Filip;ni med nnjnapred-nejše dežele na svetu Proračunsko leto se je končalo z visokim presekom 4 milijonov dolarjev. Splošni »o^pod^rsk5 pogoji te dežele so i7vrsfmi. Proizvodnja je močno narasla, dolgovi pa so vnovič padli nima nofoeoe sovražna osti prod tretjim državam. , Delbosova pot v nemški luči Berlin, 4. decembra, b- Potovanju francoskega zunanjega ministra Delbosa v Varšavo, Bukarešto, Beograd ln Prago posvečajo v tukajšnjih političnih in diplomatskih krogih izredno veliko pozornost, dasi pri tem ne kažerjo prevelike prijaznosti. Na tem dejstvu ne fczpramJnja nič niti okolnost, da je francoskega ministra na poti skozi Berlin uradno pozdravil na berlinskem kolodvoru tudi sam zunanji minister Neurath. Listi se sicer ne spuščajo v obsežne komentarje, vendar je značilno, da ponatiskujejo med drugim zlasti one poljske glasove o Delbosovem obisku, ki poudarjajo poživitev ln novo utrditev framcosko-poljskega razmerja, pri čemer opozarjajo posebej tudi na nedavne obtoke šefov generalnih štabov obeh držav. Navzlic temu skušajo nekateri listi opozoriti tudi na negativne strani franooskcnpo](js(kih odmošajev, katere . vidijo zlasti v temi, da si je znala Poljska navzlic svoji povezanosti s Francijo ustvariti primerna tla za samostojnejšo zunanjo politiko. Po mnenju nemškega tiska se tudi Delbosu ne bo posrečilo, da bi spremenil to zadržanje Poljske, ki se politiki tako zvane »svobodne roke« ne želi več odreči. V splošnem se posamezni Usti v svojih komentarjih omejujejo na trditev, da je vse Deltoosovo potovanje najmanj v enaki meri problematično kakor tako zvana kolektivna varnost, katere zagovornica je Vranct)&. Koftekfttma zamisel je t dan jem mednarodnem položaju naravnost ne vzdržljiva. Pri vsem be«n pa tudi nemški listi ne sanikado, da bo Delbos nastopal v Varšavi, Bukarešti, Beograda hI Pragi ne le kot zastopnik Francije, ten^ več tudi v imenu angleške vlade, ki Je gl^ de srednje Evrorpie izrazila popolno solidarnost s francoskim stališčem, V tem Je morda jedro trenutne nemške zaskrbljenosti ob Delbosovem potovanja na evropski vzhod lil jugovzhod, dasi tega seveda Iz previdno napisanih komentarjev ni mogoče neposredno zadeti. Odmev sestanka z Neurathom Pariz, 4. decembra, o. Pariški tisk pripisuje večji pomen Delbosovemu kratkem« sestanku z nemškim zunanjim ministrom Neurathom na berlinski postaji kakor pa razgovorom v Varšavi. Po tukajšnjih informacijah se more berlinski sestanek obeh zunanjih ministrov smatrati za dokaz, da je napetost med Francijo in Nemčijo žo znatno popustila. Zunanja ministra se ▼ Berlinu nista razgovarjala o kakšnih aktualnih mednarodno političnih vprašanjih, ne-j go sta le kratko ugotovila, da se je atmosfe-| ra med obema državama pričela zboljšo-j vati. Delbos in Neurath sta se strinjala, da bi bilo treba sedaj ustvariti čim tesnejše zveze med obema državama, posebno p« med njunimi organizacijami, kakor bivšimi bojevniki, mladinskimi pokreti. itd Neurath je Delbosa opozoril na to, da so nemški ministri, ki so bili na svetovni razstavi v Parizu, dobili tam vtis, da bi tako ljudsko sodelovanje moglo prav v kratkem času odpraviti vse predsodke, ki ločijo Nemčijo od Francije. »Petit Parisien« poroča v zvezi s tem, da se bo Delbos vrnil i* Srednje Evrope ponovno preko Berlina ▼ Pariz in da se bo tedaj v nemškem glavnem mestu ustavil za dan ali dva in imel podrobnejše razgovore z nemškim zunanjim ministrom. Vedno bliže Nankinga Novi uspehi Japoncev na glavni kitajski fronti — Samo še 30 km do kitajske prestolnice Šanghaj, 4. decembra, o. Po informacijah iz japonskih virov se je položaj na šanghajSki fronti znova nenadoma spremenil. Japonci so v pretekli noči in davi dosegli spet nekaj novih uspehov, zlasti na odseku pri Pajtučingu na centralnem delu fronte, kjer so njihove prednje motorizirane sile pod zaščito večje eskadre japonskih letal prodrle v to mesto, ki je veljalo za center najnovejše kitajske obrambne črte. Po padcu Pajtučinga so Japonci naglo nadaljevali pohod proti severu in so njihovi prednji oddelki baje prodrli že do šamsihuja, 30 km od Nankinga. V ostalem je japonsko poveljstvo odklonilo zahtevo takozvanega nankinškega mednarodnega odbora, da bi se dogovorno določila posebna varnostma zona ▼ Nao-kingu ter samo sporočilo, da bodo japonske čete po možnosti prizanesle medna* rodnemu nankinškemu okraju. List »Tavung Pao« poroča, da so se ki-tajSKe čete v četrtek umaknile iz Kjangi-| jina, kjer so 100 ur odbijale združene japonske napade s kopnega., z morja in ara-! ka. KiajSke čete pri Kjangtjangu so se | umaknile proti zapadu na novo obrambno i črto med čiangjaogom in Kujungom. Me-i sto leži 46 km vzhodno od Nankinga. Pri jezeru Tajhu so japonski oddelki prodrli proti zapadu in dosegli Liho, 60 km jugovzhodno od Nankinga. Neka druga japonska kolona je dosegla kraje južno odKan-kija v pokrajini AnhueJ. Za topove in avtarkijo Oster Mussolinijev odgovor ameriškemu dnevniku „Newyork Times" Rim, 4. decembra, b. Veliko pozornost je zbudil tu članek dnevnika »Popolo d' Italia«, ki ga v poučenih krogih pripisujejo Mussoliniju. Fašistični organ polemizira v njem z ameriškim listom »Newyork Times«, ki je pred dnevi zagnal velik hrup zaradi sklenitve ideološke trozveze Rim— Berlin—Tokio in pozval demokracije vsega sveta na obrambo proti »kršilcem paktov«. Ameriški list odklanja v borbi proti diktaturam vojno, poziva pa na gospodarsko, denarno in kreditno borbo proti njim, ker je mnenja, da bi jih bilo samo po tej poti mogoče »privesti k pameti«. Na to pisanje odgovarja Popolo d'Italia.« »Newyork Times« je očividno zaostal v svoji še povsem materialistični zamisli gospodarskega človeka od nekdaj. Orožje, za katero se zavzema, nikakor ni tako gotovo, kakor to on misli. Da je mogoče voditi vojno samo z denarjem, je sicer pravilno, toda k temu je treba pač takoj dodati, da se denar za vojno lahko zmerom dobi. Iz tega pa sledi, da denar ni odločilen za vojno, temveč v prvi vrsti ljudje in njih duh. Med denarjem in železom se je svoječasno že Macchiavelli odločil za železo in mi smo povsem njegovega mnenja. V izbiri med maslom in topovi — v čemer je v ostalem zelo idiotska izbira — smo se mi že odločili. izbrali sino topove! Kdo naj verjame, da je mogoče razčistiti svetovno zgodovino s tem, da se revni narodi označujejo za napadalce, medtem ko naj bi bila drugim priznana pravica, da se nobeni reči ne odpovedo navzlic vnebo-vpijoči razliki v razdelitvi svetovnih do- Vrednost oglasov v dnevnikih najbolje presodite po številu malih oglasov. — Današnje »Jutro« ima j brin? Kdor misli, da bodo potrebni ki dinamični narodi zaradi takih groženj zapadli v gospodarsko revščino, je ignorant. Razen tega je jasno, da so revni narodi prav zato, ker nimajo kaj izgubiti, nasproti takim ukrepom gospodarskega značaja manj občutljivi kakor oni, ki kaj imajo. Take grožnje nas ne bodo vrgle s tira, jemlja-mo jih pa na znanje kot značilen izraz demokratičnih metod, s katerimi sc nas hoče prestrašiti. Članek ameriškega lista je neprostovoljni doprinos k naši borbi za popolno avtarkijo. V tej svojevrstni borbi po-sedujočih demokracij proti narodom, Id ne morejo jesti petkrat na dan, se odkriva toliko večje prostaštvo, ker zadeva ta borba bolj miroljubno prebivalstvo kakor pe boreče se. Spričo takih izpadov je ne le smešno, temveč naravnost zločinsko še nadalje razpravljati o koristnosti avtarkičnih stremljenj. Na grožeoo gospodarsko vojno in blokado so narodi, ki so zares še vredni tega imena, prisiljeni odgovoriti na edino mogoči način: z neodložljivim in popolnim pripravljanjem duhov in orožja. malih oglasov Enkratni poizkus z malim oglasom v »Jutru« Va« pouči, da lina oglas dvojno vrrdnost če se javi dvojno število Interesentov. Smrt čsl. ministra Najmana Praga, 4. decembra. AA. Češkoslovaški minister za trgovino in industrijo Najman, ki ga je včeraj zadela kap, je danes preminul. Bil je v 56. letu življenja. Smrt je nastopila zaradi srčne oslabelosti. Minister Najman spada med ustanovitelje obrtniške stranke in stranke malih trgovcev, ki zavzema sredino med češkoslovaškimi strankami, ki pa je mnogo pripomogla k stabilizaciji političnih razmer na Češkoslovaškem. Najman je bil železniški minister v Švehlovi vladi 1930. Spadal je tudi med aktivne novinarje. Nov francoski minister Pariz, 4. tecembra. b. Sef časopisnega oddelka v ziuTian.jifm mir s retvu P;erre Co-mert je imenovan za o olnomočene-r« ministra. Novi minis et ir bil :opisje izčrpne članke o rimskem obisku predsednika jugoslovenske vlade dr. Milana Stojadinoviča Veliki listi v Rimu. Milanu. Genovi in Torinu in tudi manjši pokrajinski listi so polni člankov o Jugoslaviji, njenem kraljevskem domu in ju-goslovenskem narodu. Prav tako priobču-jejo listi posebne članke o proslavi 1. decembra in obsipajo Jugoslavijo s priznanjem in z izjavami simpatije. Bukarešta, 4 decembra AA »Diminea-tsa« piše v zvezi s potovanjem dr. Stojadinoviča v Rim med drugim: »Kakor na-glašajo v merodajnih krogih je obisk dr. Stojadinoviča v Rimu samo protokolarnega značaja. Predsednik jugoslovenske vlade vrne obisk k' mu ga je meseca marca naredil v Beogradu grof Ciano. To pot ne bodo razpravljali o nobeni novi pogodbi in obisk dr. Stojadinoviča tudi ni v zvezi z nobenimi velikimi mednarodnimi vprašanji, <)> katerih razpravljajo velike sile med seboj. Jugoslavija vztraja dosledno pri svojem sklepu, da v ta vprašanja ne posega. Zato bodo v Rimu govorili samo o vprašanju dobre soseščine, da bi še boljše razvili stike med obema državama. To politiko izvaja Jugoslavija tudi proti drugim državam.« Atene, 4. decembra A A »Elefteron Vi-ma« posveča uvodnik bližnjemu potovanju predsednika jugoslovenske vlade dr. Stojadinoviča v Rim. List opozarja zlasti na prisrčnost in lakost stikov, ki so nastali med obema državama po poiitiki Mussoli-mja in dr Stojadinoviča. Ta politika je pomemben prispevek k okrepitvi miru na Jadranu in v srednji Evropi. Sprejemi pri predsedniku vlade Beograd, 4. decembra. AA. Predsednik ministrskega sveta in zunanji minister -ka za organiziranje in povadigo slovenskega ljudstva do današnjih dni že skoraj razblinilo. Samo Jugoslovanska strokovna zveza je še ohranila v svojih vretah v celoti dr. Krelkov duh. Nato med drugim nadaljuje: »in ta organizacija, ki ima na svoji vesti edino krivdo v tem, da je ostala zvesta dr. Krekovim načelom, naj postane sedaj še zadnja žrtev likvidacije Krekovih načel ▼ družabnem življenju. Krščansko socialno delavstvo se je vsa leta po vojni neustrašeno borilo proti kapitalistični miselnosti, ki sa je vse tolj širila tudi v vrstah tako zvanifo katoliških gospodarstvenikov in politikov... Na dnevnem redu so bili neprestani spori med političnim vodstvom in med krščansko socialnim delavskim gibanjem. Našim tovarišem ni bilo vseeno, ali bodo samo volilni baoki in priganjači, stalno zapostavljeni in za svoj trud poplačani z dovoljenjem za pobiranje drobtinic z bogatinove mize, ali pa bodo povsod deijansko odločali kot enakovreden faktor. Ta dejanski in edini vzrok spora je dovedel do ustanovitve nove kaio-liške delavske organizacije Zveze združenih delavcev, ki se danes že čisto odkrito priznava k JRZ. A tudi ustanovitelji sami jo že priznavajo, kar nam dokazujejo podpore, ki iih uživajo po časopisju in okrožnicah JRZ«. Končno ugotavlja »Delavska pravica«, da so za razkol med krščanskim delavstvom z vsemi njegovimi dalekosežnimi posledicami odgovorni samo poborniki slovenskega Jugorasa. Radičevski poslane« ostro obsoja Srankovce V četrtek zvečer je bilo v prostorih splitske Seljačke sloge običajno 'edensko predavanje. Po predavanju je imel daljši govor radičevski poslanec Paško Kaliterna. ki je znan kot osebni prijatelj dr Mačka. Hudo je napadel vse nedemokratske pokrete med Hrvati, zlasti frankovskega in klerikalnega. Posebno ostro pa je obsodil ra-zorno in teroristično akcijo frankovskih emigrantov, ki se zbirajo okoli nesrečnega Paveliča Obtožil jih je, da hočejo uvesti nad Hrvati čisto osebno diktaturo in jih pahniti v največjo nesrečo. »Paveliče-vi hajduki« terorizirajo v inozemstvu poštene Hrvate, ki so zvesti politiki HSS in zastopajo mišljenje, da je mogoče rešiti hrvatsko vprašanje samo z demokratskimi metodami. Govor posl. Kaliterne je vzbudil, kakor je razvidno iz časopisnih poročil, veliko senzacijo med splitskimi političnimi krogi Značilno je, da so mu vsi poslušalci izredno burno pritrjevali Tudi mi moremo njegova izvajanja samo pozdraviti, ker dokazuje, da bo pamet hrvatskega kmeta končno le našla pravi izhod iz naše današnje notranje-politične krize. „Obzor" brani srednji stan Zagrebški »Obzor« je posvetil svoj domači uvodnik napadom na t. zv. meščanski stan. ki mu »gotovi demagogi pripisujejo glavno krivdo za vse nevšečnosti sedanjega časa«. Tej demagoški akciji se pridružujejo po mnenju »Obzora« celo tisti, ki b* morali za vsako ceno čuvat' avtoriteto meščanskega stanu Vsi ti nehote služIjo ciljem marksizma, ki se zaveda, da ne bo uspel s svojimi razdiralnimi naklepi dokler ne zruši srednjega stanu. Meščanski AH so plJnčne bolezni ozdravljive? Ito nad vas važno vprateajs ranima očitno vse, ki tipe m astmi, katarja lilJaMl »rt«, zastarelem kaAlJn, zasluzenosti, dolgotrajni hrlpavostt ta hriji, a doslej Se niso mili zdravila. Vsi taki bolniki dobe pri POPOLNOMA BREZPLAČNO KNJIGO S SLIKAM] izpod peresa gosp. drja. med. Gutmanna. — Treba je pisati (frankirano M 2 din) s točnim naslovom na: rUHLMANN A Oa, Berlin 614, Mtiggelstraaae Nt. 20-Z8a. " ' 8. br. MU «1 S. XX. 1 »Krušni patrioti" Tako Je opsoval »Slovenec« Sokole in člane onih ng/»ir«qinn, društev, ki se v nekaterih krajih niso udeležili od županov JRZ organiziranih skupnih prvodecembr-skih proslav. V svojem cinizmu jim je očital, da so patrioti le, kadar so na oblasti, drugače pa jim je jugoslovenska država le »votla beseda«. In potem Je Se skoro pri vseh poročilih, ki jih je objavil, z mastnimi črkami na ta ali oni način pristavil, da Sokol ni sodeloval pri proslavi. Niti z besedo seveda ni omenil lepih proslav, ki jih je Sokol prav povsod priredil, ne glede na to, ali je poleg tega sodeloval tudi pri skupni proslavi ali ne. Pač ni treba šele posebej omenjati, da Sokol ln vsa nacionalna Javnost odločno odklanjata kakršnokoli slovenčevsko lekcijo o patriotizmu. Njim patriotizem je vedno enak ne glede na to, kak režim je na vladi, saj se režimi menjajo, država pa ostane. Posebno nesramen je še slovenčev-ski očitek na račun Sokola, saj Sokol ni nikdar ne na vladi, ne v opoziciji Njegov odnos do države je vedno enak in se z menjavo režimov prav nič ne spreminja. O kakem režimstvu ali opozicljstvu Sokola morejo zato govoriti le ljudje, ki sploh ne priznajo drugačnega dela za državo ln narod. Kar pa se tiče »Slovenčevih« očitkov, da Sokol ali druge nacionalne organizacije ponekod niso sodelovale pri skupnih prosla- vah, moramo predvsem opozoriti, da ja treba trditve tega lista sprejemati t veliko opreznostjo. Na drugem mestu objavljamo poročilo, iz katerega je razvidno, kako debelo se Je »Slovenčev« dopisnik zlagal glede proslav v Ptuju ta pri Sv. Vidu Prav mogoče. Je, da so enako lažniva tudi poročila iz nekaterih drugih krajev. 2e iz samega dejstva, da so Sokol tn druge nacionalne organizacije sodelovale pri skupnih proslavah v Mariboru, Celju, Ptuju ta mnogih drugih krajih, je dovolj jasno razvidno, da ni Slo za ni kako načelno odklonitev skupne proslave, temveč da leži za kraje, kjer do take skupne proslave ni prišlo, krivda na onih lokalnih čtai-teljih, ki so vzeli organizacijo v svoje roke, a so pri tem pokazali, da Jim gre v resnici za vse kaj drugega, kakor pa za čim lepšo proslavo narodnega praznika. Naj navedemo le en, a dovolj zgovoren primer. »Slovenec« sam poroča s Jesenic z mastnim tiskom: »Slovenski fantje (člani fantovskega odseka) so vzeli praznovanje državnega praznika v svoje roke. Tako je tudi prav.« A vendar tudi temu poročilu pristavlja: »Sokoli se proslave državnega praznika niso udeležili.« Mislimo, da bo že sam ta primer zadostoval, da bodo ljudje v krajih, kjer so bile omogočene skupne proslave, spoznali ta razumeli, zakaj ta kako so bile drugod onemogočene. Iz vsega povedanega pa tutS dovolj Jasno izhaja, kje je iskati »krušna patriote« . »Takšen je nekdanji vodja!" Dokler je bil znani knez Starhemberg discipliniran bojevnik avstrijske klerikalne fronte in namestnik avstrijskega kance-larja. so ga naši domači krščanski gospodje hvalili na vse pretege. Toda mlademu aristokratu je slava udarila v glavo in zdrknil je v politični prepad Od takrat je postajal gospod Starhemberg za vesoljni klerikalni svet bolj in bolj nadležen in vse se g« skuša otresti. Nedavno je javil »Slovenec« v zelo indigniranem tonu, da se bo knez Starhemberg poročil z znano dunajsko gledališko igralko Noro Gregorjevo, pristavil p« je, da se bo »moral poprej še ločiti« In ogorčeno je še vzkliknil: »Takšen je nekdanji vodjs avstrijske mladine!« Seveda sta nam Starhemberg in njegova nevesta deveta briga. Toda »Slovenčevo« ogorčenje je pa le vredno zanimanja. Predvsem * je »Slovenčeva« vest napačna Starhemberg se je sicer medtem res v drugič poročil, toda ne kot ločen mol On je i pred leti vzel za ženo neko avstrijsko grofico, aH zakon se menda obema ni dop»-del. Visoke aristokratske katoliške rodbine pa se seveda ne spuščajo v ločitve zakona. To ne bi bilo v skladu z njihovimi strogo verskimi načeli Tudi knez Starhemberg se ni zatekel k temu plebejskemu sredstvu. Tožil je pri cerkvenem sodišču za razveljavljen je svojela zakona. In res mu je uspelo. V dveh ccrkvenih instancah je zmagal in njegov prvi zakon je bil proglašen za neveljavnega. Po avstrijski nstavi je bila ta sodba tudi civilnopravno izvršna in mladi knez je povedel svojo Noro pred oL tar ne kot ločeni mož, temveč tako rekoč kot nedolžen mladenič ... Toda o tem prav za prav nismo hoteli govoriti Mnogo bolj nas zanima, da smatrajo gospodje iz Kopitarjeve ulice zakon ločenega moža za moralno diskvalifikacijo, če »e jim dotični »ločeni mož« ne dopada. »Zakaj smo člani JNS" Nar. poslanec Josip Cvetič je napisal v zagrebških »Jugoslovenskih novinah« članek »Zakaj smo člani JNS.« Najprej pravi, da je bila JNS ustanovljena kot orodje jugoslovenske nacionalne politike. Temu namenu je odgovarjal tudi njen program. JNS je zbrala v svojem okrilju vse tiste politične ljudi, ki verujejo v resničnost jugoslovenskega programa in ki se zavedajo, da ni mogoče pomagati državi s sistemom starih strank. JNS predstavlja koncentracijo nacionalnih elementov in nacionalno unijo dobronamernih jugoslovenskih patriotov. Sedanje vodstvo JNS. ki ga tvorijo Peter Živkovič, Jovan Banjanin, Juraj Demctrovid in dr. Albert Kramer, pomeni po sebi program naše državne in nacionalne politike. Nikdar ni imela JNS svoje homogene vlade v tej državi temveč je vedno v vladi le sodelovala. Zato tudi ne more biti absolutno odgovorna za vso politiko, ki se je vodila za časa njenega sodelovanja v vladi. Poleg tega predstavlja četvo-rica prej imenovanih jugoslovenskih političnih prvakov močan simbol kontinuitete jugoslovenske politike. Zvestoba idejam daje politikom najmočnejši moralni kapital. Pri nas je malo političnih ljudi, ki enako mislijo, govore in delajo ne glede na to, ali so na vladi ali v opoziciji. Politična poštenost prvakov JNS je poieg programa stan je neobhodno potreben sestavni del našega narodnega življenja. Pri nas je pomen srednjega stanu tem večji, ker imamo pravih kapitalistov tako malo, da jih lahko preštejemo na prstih ene same roke. Pravilno razumljeni interesi naroda zahtevajo imperativno, naj bo srednji stan v življenju naroda to. kar mu pripada po njegovem poslanstvu. Ubogi »Obzor«, vsak dan se mora otepati v drugo smer! Odlikovanje za katoličane v Jugoslaviji O Imenovanju novih kardinalov razpravlja »Katolički list«, glasilo zagrebške nadSkofije. Glede na imenovanje beograjskega papfdkega nuncija Pellegrtaettija piše med drugim: »Ta vest je razveselila vse hrvatske katolike, posebej pa še našo duhovščino. Imenovanje msgr. Pellsgri-nettija za kardinala značd odlikovanje katolicizma v na&h krajih, ki je imel v apostolskem nunciju dovršenega poznavalca in iskrenega prijatelja.« Nadškofijsko glasilo gotovo v«, kaj je smatrati za odlikovanje s strani Vatikana- Preprosti katoličani pa bi se brez dvoma bolj smatrali za odlikovane, ako bi bij za kardinala imenovan kdo iz kroga jugoslovanskega episkopata. »Sveta gora" Kakor poroča »Slovenec«, bo pod tem naslovom začel z novim letom izhajati v j Gorici nabožni list, ki bo tiskan v slovenskem jeziku. »Slovenec« pristavlja, da bo list strogo verske vsebine, urejevala pa ga bosta kanalski dekan msgr. Venčeslav Bele in podgorski župnik Stanko Stanič. ' največja moč stranke. JNS m bila ustanovljena na vladi za vlado. Bila je osnovana za 6asa aleksandrovskega režima za do-demokratično obrambo osi aleksandrov-fike politike JNS bi bila samo srečna, ako bi se na osnovnih načelih te politike »tvorile tudi druge skupine ki imajo drugačne poglede na gospodarske in socialne probleme kakor pa jih kna ona. Po treh letih se je izkazalo da nobena politična skupina ne more ustvariti ničesar velikega m končnoveljavnega proti onim nacionalnim in političnim načelom, ki jili je postavila JNS v svo; program V Jugoslaviji so se izkazale vse protijugosloven-ske politike za brezuspešne. Stališče JNS ne predstavlja plod fantazije, temveč je samo diktat naše nacionalne in državne stvarnosti JNS je nacionalistična skupina Jugoslavija potrebuje kot država svoj nacionalizem, ki bo najboljši temelj za ustvarjanje naših političnih organizacij in naše jugoslovenske demokracije. Aljehin: Eitwe Rotterdam, 4. decembra, n. 24. partija za svetovno šahovsko prvenstvo, ki je bila v četrtek prekinjena v dokaj neugodna poziciji za Euweja, ee je končala z Aljehinovo zmago. Euwe je po temeljiti proučitvi vseh možnosti — imel je v trdnjavski končnici kmeta manj in stranko zelo slabo policijo — v petek kapituliral, ne da bi partijo nadaljeval. Stanje po 24. koJu 14.5:9.5 za Aljehina, ki potrebuje samo še eno točko, da s; bo-pet pribori naslov svetovnega šahovskega prvaka. Dosedaj je dobil 9. rzrrubil pa je snmo 4 partije. doč*n je bilo U partij neodločenih. Danes se je pričela 25. partija in sicer v Haagu. Vremenska napoved Zemunsko vremensko poročilo: Depresija se .je 6 Francije premaknila proti vzhodni Evropi in (povzroča v srednji Evropi oblačno in deževno vneme. Na Sredozemskem morju vztraja stranska depresija, ki po-v7,roča oblačno vreme v jucovzho ni Evropi in v krajih ob Sre'ozon skem morju. Ob Baltiškem morjiu in v Rusiji sneži. Jugoslavija: V severnih in zapadnlh predelih je deloma oblačno v ostalih km jih pa oblačno vreme z dežjem na skrajnem jugu. Toplota je nadla v zapadnih in severnih krajih. Na ,iroru ee je dvismila. Najnižja »em-neraitura Tuzla —1, najvišja Hev-ceimovi 19 stopinj. Zemuna vremenska napoved: V rapad-n;h kra::h in nn Gornjem Primorin se bo poRn-oma zi^nilo. v ostalih predelih bo oblačno. V sevpvzhodnem in jučnem delu bo ^ez-valo. Toplota v«o še padla. ZaTe^ška: Sipo-^etka se bo vreme še ne-Vol:ko d-rž-lo pn7ire'e je pričakovati narle -voob'a*;tve "adavin in znatnega padca 4 pTTinerf^lirp. Pr.-ho^Tio ^ So temnera^rs le malo l-mot,, na bo mnef nrlo vreme 7 zapadnimi vetrovi in menjajoče as oblačna Naši kraji in ljudje Po Božiču bomo imeli v Ljubljani velik mednarodni šahovski turnir Proslava 25-letnice Ljubljanskega šahovskega kluba Eno naših najdejavnejših in najuspešnej- . nacionalna mojstra Milan Vidmar in Prein- ših ljubljanskih društev se z vso vnemo I falk. Slednji/ je naš najmlajši mojster, saj pripravlja na proslavo srebrnega jubileja. Bilo je 31. januarja 1912, ko se je v gostilni »Pri starem Rimljanu« (Mrak) na Rimski cesti zbrala kopica navdušenih pristašev kraljevske igre in ustanovila Ljubljanski šahovski klub. ki je kmalu združil v svoji sredi vse najboljše tedanje šahiste in sploh postal duša šahovskega razmaha med Slovenci. Od tedaj do danes je preteklo že skoraj 26 let Od začetnih težav, ki so običajne pri porodu slehernega društva, se je klub kmalu povzpel na znatno višino, kar je bila v nemali mer zasluga nestorja slovenskih šahistov, pokojnega deželnega tajnika H. Pfeiferja Zlasti pa je LŠK pridobil, ko se je začel v njegovih vrstah uveljavljati mednarodni moister dr. Milan Vidmar. Ledina je bila zorana, stara šahovska generacija je zgladila pot mlajši, ki je dvignila klubov sloves preko ožjih mej in danes predstavlja LŠK najmočnejši in najuglednejši šahovski klub v naši državi. Iz njegovih vrst so izšli prvovrstni šahisti, ki so bili vedno med najboljšimi jugoslovenski-mi amaterji. S ponosom lahko gleda društvo n.a svojo zgodovino. Že nekaj let uspešno brani naslov državnega prvaka in vse kaže, da bo ta častni naslov še precej časa ostal v Ljubljani. Zdaj se klub pripravlja na velikopotezno proslavo 25-letnice. S pomočjo uvidevnih činiteljev se mu ie posrečilo organizirati mednarodni šahovski turnir, za blejskim največji, kar smo jih imeli v naših krajih. Turnir se bo začel 27. t. m. in bo trajal 3 tedne. Prireditelj računa na 16 do 18 udeležencev, med njimi tudi nekaj znanih zunanjih mojstrov. Udeležili se ga bodo 4 inozemski mojstri in je že zagotovljeno sodelovanje avstrijskega prvaka Eliska-sexa iz Innsbrucka, sedanjega odličnega dr. Aijehinovega svetovalca v dvoboju z dr. Eu\vejem. Dalje bo igra! češkoslovaški mojster Foltys, za Flohrom priznano najboljši mojster prijateljske češkoslovaške republike Foltvsa poznamo dobro še s poslednjega mednarodnega turnirja v Rogaški Slatini ko je bil takoj za Najdorfom in Pir-cem Tretji inozemski udeleženec je Lajoš Steiner, znani madžarski mojster, ki tudi spada med najnadebudnejše šahovske mojstre mlajše generacije. Pomembna pridobitev v:a turnir je udeležba prvaka Italije Castaldija, še mladesa mojstra, ki je povzročil na zadnji šahovski olimpijadi veliko presenečenje z zmago nad velemojstrom dr Tartako\verjem in sicer že po 16 potezah. Razen inozemskih se bodo turnirja udeležili tudi naši najmočnejši mojstri. Zagotovljeno je sodelovanje velemojstra dr. Vidmarja, ki bo po daljšem presledku spet STopil v šahovsko areno Zaradi prezaposlenosti na drugih toriščih se namreč ne more tako intenzivno baviti s kraljevsko igro. četudi so ga n. pr po nottingham-skem veleturnirju postavili v 'isto osmih najboljših šahistov na svetu Za nas bo dr. Vidmarjeva udeležba tembolj mikavna, ker se bo po dolgem času spet srečal s Pir-cem. Dr. Vidmar se iz gotovih vzrokov ne udeležuje jugoslovenskih mojstrskih turnirjev, ki odločajo o naslovu jugosloven-skega prvaka in zato do danes še ni rešeno vprašanje, kdo izmed obeh je močnejši. Turnir sicer ne more popolnoma razčistiti tega vprašanja — to se lahko zgodi le na medsebojnem dvoboju — bo pa v njunem placementu na tem turniriu vendarle saj nekoliko razsvetlil nejasnost. Razen dr. Vidmarja in Pirca bodo sodelovali še drugi jugoslovenski mojstri, zlasti beograjski. Seveda ne bosta manjkala oba slovenska GenerttlwS?tkolu v slovo Ljubljana, 4. decembra. Kakor smo že poročali, se je v petek zvečer odpeljal iz Ljubljane na svoje novo shr/.beno mesto artiljeri jski general Milivoje Popadič. Iz sokolskih vrst smo v slovo prejeli še naslednje vrstice: Iz našega kroga odhaja priljubljeni in vsej nacionalni Ljubljani simpatični general — Sokol, brat Miioje L. Popadič. Vsa nacionalna društva, v prvi vrsti pa Sokolstvo. bodo občutila v svojih vrstah izgubo našega brata Šumadinca, Sokola — generala. brata Popadiča. Brat Popadič je bil z dušo in telesom Sokol in vidno je biio njegovo delo sokolskih vrstah Mladi in navdušeni naraščajniki so ga iz velikih simpatij nazivali so-kolskega generala Star bojevnik in navdušen Sokol je sin naše hrabre Šumadije Rodil se je leta 1884, v vojsko pa je stopil leta 1903. Za hrabrost v botbah za osvobojen je in uedinjenje je bi1 odlikovan z našimi in zavezniškimi odlikovanji. Prej je služboval v Mariboru kot poveljnik polka in se je tudi tam neumorno udejstvoval pri Sokolu. Bratu Popadiču in njegovi vrli soprogi, gospe Milici, zaslužni sotrudnici v društvu »Kneginje Zorke«* želimo srečno pot in uspeh v novi garniziji. Prepričani smo, da bosta oba z enako silo dUie delovala na nacionalnem polju za kralja. Jugoslavijo in Sokolstvo. Mi, tukajšnji Sokoli, bnmo ohranili spomin na Sokola-generala. brata Popadiča, in z radostjo se bomo spominjali na sodelovanje z njim. Bratu Popadiču in njegovi gospe Milici naš sokolski pozdrav: Zdravo! Sokoli. si je priboril naslov šele na nedavnem nacionalnem turnirju v Skoplju in bo tokrat prvič okusil ognjeni krst v mednarodni areni. Razen omenjenih bodo nastopili še nekateri najboljši klubovi igralci, ki po moči prav nič ne zaostajajo za domačimi mojstri. Njih imena še niso znana, ker je še v teku kvalifikacijski turnir, ki ga je klub v ta namen priredil. Po dosedanjem stanju je skoraj gotovo, da bosta med njimi Fur-lani in Šorli, nedvomno vodilna šahista med jugoslovenskimi amaterji. Neumorni prireditelj pa je poleg turnirja poskrbel še za eno presenečenje. Sredi turnirja, okoli 15. januarja, bo namreč slavnostno zborovanje kluba, zvezano • predavanjem dr. Vidmarja. Zborovanju bo sledil družabni večer, na katerem bodo kot svojevrstno posebnost izvajali veliko Šahovsko kantato za klavir, zbor in soliste, najnovejšo tvorbo kompanista prof. Oster-ca. Kompozicija je že skoraj dogotovljena, tudi besedilo je Osterčevo, in bo po njegovi lastni sodbi dosegla uspeh tudi v inozemstvu. Kdor pozna prof. Osterca kot nenavadno strastnega šahista, mora biti prepričan, da je v svoje delo vložil vse svoje sile in bogato znanje. Njegova zasluga bo, da bodo tudi šahisti dobili svojo himno, Ljubljanski šahovski klub pa si bo lahko štel v čast, da je bila prvič izvajana ob njegovi jubilejni prireditvi. Važna sodba upravnega sodišča v Celju o prijavljanju sestankov Ko je letos v začetku junija predsednik JNS Peter živkovič v družbi senatorjev Banjanina, dr. Zeca, dr. Kramerja in drugih voditeljev nacionalne politike potoval po Sloveniji, se je dne 7. junija ustavil tudi v Žalcu, da se seznani s tamošnjimi somišljeniki. Na vabilo žalskega župana g. Rudolfa Lorberja, ki je predsednik žalske organizacije JNS, se je zbralo k pozdravu večje število strankinih pristašev. Odšli so nato vsi na zakusko v gostilno g. Lorberja, ki je politične voditelje pozdravil s kratkim nagovorom. Sresko načelstvo v Celju je zaradi tega kaznovalo g. Lorberja z globo, češ da je priredil političen shod, ne da bi ga bil prijavil pristojni oblasti. Banska uprava je Lorberjevo pritožbo zavrnila z utemeljitvijo, da je po izvršenih poizvedbah bil v njegovi hiši političen sestanek, na katerem so govorniki obravnavali tudi politična vprašanja. Zoper odločbo banske uprave je župan Lorber po svojem zastopniku dr. E. Kalanu odvetniku v Celju, vložil tožbo na upravno sodišče v Celju. Upravno sodišče je tožbi ugodilo in kazensko odločbo banske uprave razveljavilo. V svojih razlogih je pritrdilo izvajanjem tožbe, da se določba § 32 zakona o društvih in shodih nanaša le na take shode, ki jim je namen pretresa-nie političnih vprašanj ali vršitev politične akcije, če ne uspe dokaz, da je bil sklican shod ali sestanek pristašev dovoljene politične stranke ravno v tem namenu, je kaznovanje zaradi navedene kršitve pač nemogoče. V danem primeru ni ugotovljeno, da bi se bila dne 7. junija v gostilni g. Lorberja pretresala politična vprašanja ali vršila politična akcija. Kajti g. Lorber je zanikal, da bi imeli on ali gostje kak političen govor ali razgovor, in je trdil, da je bila prireditev le družabnega značaja. Orožništvo je dalo o tem dve poročili, ki pa si nasprotujeta in ki razen tega nista bili sestavljeni po lastnem opazovanju P&Sb&r-! Darmol, sredstvo za odvajanje se često potvarja. Radi tega Eazite pri nakupu, da nosi vsa-a tableta besedo Darmol in zarezo v obliki črke T. Zahtevajte samo originalni Darmol. «gLrit.S.er./00«/U orožniških organov. Orožniške posredne ugotovitve dejanskega stanja pa bi se ne mogle vzeti za dokaz tudi ne tedaj, če bi se dotičnega dne v Žalcu resnično pretresala politična vprašanja ali vršila politična akcija. V takem primeru bi se moral, ka- I Ohrani svoje zobe vse življenje zdrave! Mnogokaterl Izgubi prerano svoje zoba, ke? jih nI pravilno negovat Danes se ie veti ko premalo pazi na nevarni zobni kamen, kl razmaja zobe, Aa redi tega pogosto Izpadejo. Oa ostanejo zobje trdni In zdravi, skrbi Sargov KALODONT. V Jugoslaviji |e Sargov KALODONT edina zobna pasta, ki vsebuje sulforldn-oteal dra Braunlictia. Odpravlja polagoma vendar zanesljivo zobni kamen in pra» preči njegovo ponovno tvorjenje. SARGOV KALGDOB PROTI ZOBNEMU KAMNU kor pravilno navaja tožba, še izvesti dokaz po pričah in šele na tej podlagi izdati razsodba. Niti sresko načelstvo niti banska uprava pa nista odredili, da bi se kazenski postopek izpopolnil. Sestanek pripadnikov dovoljene politične stranke, ki mu je namen samo pozdraviti strankine voditelje — in samo to je v tem primeru dokazano — pa še ne more biti shod, odnosno posvet, v smislu § 32 društvenega zakona. Sodba upravnega sodišča v Celju na tožbo g. župana Lorberja je z ozirom na dosedanjo prakso upravnih oblasti zanimiva in važna v dveh pogledih. Upravna obla-stva se v svojih kazenskih odločbah mnogokrat sklicujejo samo na poročila orož-ništva. Po gornji sodbi upravnega sodišča se morejo taka poročila smatrati za dokazila le, ako so orožniki sami opazovali to, kar poročajo. Marsikje pri političnih oblastih se je uveljavila tudi praksa, da se kazenske odločbe sploh ne utemeljijo ali pa le pomanjkljivo. Po izreku upravnega sodišča to ni dopustno. Enako važna je druga stvar, kl izhaja iz sodbe upravnega sodišča. Politična obla-stva stoje dostikrat na stališču, da se zahteva prijava prav vsakega sestanka. Taka prijava pa po besedilu zakona o društvih m sestankih, kakor ga tolmači upravno sodišče, ni potrebna, ako dotičnemu sestanku ni namen »pretresanje političnih vprašanj« ali pa »vršitev politične akcije«. Zgolj družabni sestanki pristašev kake dovoljene politične stranke pa tega značaja nimajo. Narodni gospodar BUcher je izrekel v nekem svojem predavanju, da živi v Ameriki mnogo več moških kakor žensk Zaradi tega je treba samičicam priporočiti, naj čimprej odpotujejo v Ameriko. Pri teh besedah so se začele prazniti klopi, poslušalke so ogorčeno vstajale in odhajale iz dvorane. Biicher si ni vedel pomagati iz zadrege drugače, kakor da je dejal: »Ampak tako se vam, moje dame, vendar še ne mudi!...« Bodite usmiljeni z živaljo! Jožku Tušaku v spomin Ko je umrlo cvetje na tvojem vrtu, st nenadno onemogel tudi ti. Ne ob koncu sil, sredi poleta so se ti strla krila. Zakaj si moral oditi tako zgodaj? Kaj ne veš, da bo ie sijalo sonce, kl je tako lepo odsevalo v tvojih velikih, dobrih očeh? Kaj ne veš, da se bodo tvoje Slovenske gorice spet s cvetjem ovenčale, da bo žito valovilo po njihovih dragak, da bodo spet klopotci peli po vrhovih? Vsa antonška fara tn vasi daleč naokoli, ki si Jim nekoč županov al, to se razialo-stile. Tvoji bratje Sokoli, ki ti jim bil vod» ja tn dobrotnik, to sklonili glave in ontfi več sto siromašnih otrok, ki si jim vsako leto za Miklavža in božič M darili razveselil srca, tuguje za teboj. šel si kakor po slovo v Maribor, k svoji sestri Mariji in bratu Francetu. Pa si vzel še žensko s seboj, da je bila blizu tebe, ko si odhajal tja daleč. Zaspal si v njihovem naročju. Hudo je zadelo tvojo ljubečo te ženo. In tvoja ljubljenka, tvoja Jelica, skoro ne bo mogla pogrešati svojega najboljšega ateka. Odšel si, a spomin nate bo ostal živ, ker si bil mož, ki mu je življenje bilo izpolnjeno z delom in srce polno ljubezni do domače slovenske zemlje. Novo shajališče Ljubljane Dolga zima je pred nami, človek se zgro- derkoli, — nova klet v Zvezdi je odprta zi ob misli na dolgočasne zimske večere. slehernemu gostu gostoljubno in na stežaj. Porečete: V teater pojdi! V kino! Pa na Da, nič več ni tistih ozkih s/topnic, po ka- 1'nnoarfo f Ali »-»rt j -— __: j___x* j tpriK io [»nr. f____x____?__ koncerte! Ali pa lepo doma pri družinici posedi, kakšno spodobno knjigo prebiraj!... Že, že. saj imate prav. Poda iz domače samote kakor tudi po obisku zabavišč vleče Ljubljančana nekam v prijateljsko družbo na pomenek, da se ob časi pristne domače krvi naših goric razbremeni duša in da se morda sprosti v pesmi, ki je Slovencu najučinkovitejše tolažilo, univerzalni Iek zoper vse težave in bolečine. Toda kam? Izbira v Ljubljani doslej ni bila lahka. Zda i pa bo. Sredi Ljubljane smo dobili prenovljeno klet, restavracijo, kakršne ne premore vesoljna Jugoslavija. V traktatih o posameznih važnih zadevah imajo učenjaki navado, da segajo daleč v zgodovino, po možnosti do prvih zametkov človeškega rodu. Ne bo odveč, če tudi v pričujočem feljtonu izrazimo domnevo, da je človek že od pradavnine rad zahajal v kleti, v svoja skrivališča. Tam se je čutil varnega, tam mu je bi'o toplo še posebno potem, ko je izumil kresilo in gobo Ljubljančanom, ki nikoli niso tajili, da so naj-pristnejši potomci polnokrvnih davnih prednikov in obenem dovzetni za vsak napredek, je ostal zakoreninjen instinkt, ki jih vabi v kleti, v prijetno tople prostore. Zdaj jim ne bo več treba potikati se ko- terih je blagopokojni Fran Krapež prvi naše! vhod v podzemske prostore. Široko stopnišče vodi naravnost na podzemski hodnik, kjer vas sprejme blagodejna luč in toplota. Dolge mesece so pela zidarska kladiva tvrdke »Tehna«. obrtniki pa so po svojih delavnicah pripravljali originalno opravo, kakršno je pač zamislil inž. arh. Mirko Kos. V torek zvečer, ko bo nova klet ta-korekoč slavnostno otvorjena, bodo Ljubljančani hiteli vanjo in bodo nemara še pozabili izbirati kapljico, ki se bo ponujala na dvanajstih pipah — toliko zanimivega si bodo morali ogledati. Lastniki so žrtvovali, kar so mogli, gospod Miroslav Urbas pa je pri nadzorstvu skrbel, da se duhovite in lepe zamisli mladega arhitekta čimbolj uveljavijo. ★ Velika in mala dvorana z ložami vred bosta nudili prijazno zavetišče tolikim gostom, kakor nekatere najslovitejše kleti po Evropi. Dvorani sta krog in krog opasani z udobno kmečko klopjo, pohištvo je vse napravljeno v domačem slogu. Okna so vložena v svinec, poslikana so po kranjskih motivih. Zvečer bodo krasni svetlobni efekti, kajti luč bo sijala tudi za okni. Stene so navadno ometane, prehodi pa so sami mogočni oboki iz sirove opeke. Vse to ustvarja nenavadno prijetno domačnost. Dvorane kakor prehodi so razsvetljeni z imenitnimi kovanimi svetilkami in leščar-bami, kakršnih ne najdete daleč naokoli. Vse je tako pristno naše, da bo marsikdo šel že glede vzorcev po ta in oni detajl v Zvezdno klet. Glavna dvorana ima indi-rektno razsvetljavo, malo dvorano pa krasi posebno lepo razpeljana kovana svetilj-ka. Pred točilnico so štiri lože — seveda ne samo zato, da bi dajale potuho zaljubljencem, marveč zaključenim prijateljskim družbam. Na koncu dolgega hodnika pa je ostala tako imenovana »kapePca«, ki je takisto lepo preurejena, saj jo gost najprej ugleda. Medtem ko se je za razsvetljavo potrudil Stane Cirman, ki je izbral najlepše vzorce po Siču, je za kurjavo poskrbel g. Hud-nik. Zračna kurjava je najugodnejša ventilacija je izvrstna, zrgk ne bo nikoli kvar-jen, pa če se v klet preseli popoln klub ljubljanskih čedrovcev. (V oklepaju lahko povemo, da so tudi toaletni prostori urejeni najmoderneje.) Garderoba bo brezplačna, godbe ne bo, klet bo odprta sleherni dan od štirih popoldne dalje. Cene? Nikar ne vprašujte! Kdo bi dandanašnji, ko cene splošno padajo, mogel sploh misliti, da bi se v Zvezdi kaj podražilo. Dvanajst izvrstno izbranih sort vina — smo rekii — bo stalno na pipi. In ker v Zvezdi ni nihče babjeveren, je prav lahko, da se bo pridružila še trinajsta sorta. Oziroma bo namesto te vedno na pipi najboljše pivo. Tako bo torej moderno preurejena klet v Zvezdi postala od torka dalje najpriljubljenejše shajališče Ljubljane. Bo pa tudi slehernemu gostu z dežele in it tujine originalna novost, ki jo je na vsak način treba obiskati 2e nekaj časa čujete ob večerih tam doli zamolklo bobnenje. Nič čudnega: obe kegljišči v Zvezdi sta že davno izročeni v uporabo zaključenim družbam, ki se večer za večerom komaj zvrstijo. * — Ali že veste, da imajo v Zvezdi krogle, težke po 8 kg? Seveda jih imajo. V Ameriki to ni nič novega, za Ljubljano pa je moderno ameriško kegljišče novost, vredna vsakdanjih pomenkov. V Zvezdi lahko kegljaš na vse tri načine, ki so danes po svetu v navadi. Posebno pa se je priljubil ameriški bow-ling na deset kegljev. Kegljišči, ki tečeta vzporedno, sta pregrajeni z zidom, imata ameriški parket in sta napravljeni točno po normah za mednarodno kegljanje. Inozemski strokovnjaki so dali nasvet za montiranje, vendar so bila vsa dela izvršena od domačih moči. Električne signalne naprave v obeh kegljiščih so p-av zanimive. Da, kegljanje v takem kegljišču je imeniten družabni šport, res najlepša prijateljska zabava. Zato v torek, ko pojdete prvič v prenovljeno Zvezdno klet, ne oozabite pogledati tudi v Kegljišče. Gospodarstvo Plačevanje letmh otrokov za kmečke dolgove aoaaa, ko*«*.*« *>.«8o, m«* imo, ?"v»v»'-i''le poi^k^n. ki b; bot^l r•»-varovanim odpovedati »gcstoljub- I no<»*» v h»»l.T»;*nj>ah. FV?T?vaVo »»vitovanV rai>oK?a s prfur- 1 lam? 7.a Vi'r?sko mvovi^ in t v^l č^i 1 t* V« ir) no^n^V^-o 7?v»'nvnn:e. I "oli^.Vo "vi'ova-"'p V> Vro»kntm;,T>o z^va- I rnvinip V? no orofl fnnn^no in TnatT""^?- I ♦pl-n-Sr^? n- mnr" I A u/lepši dar za Miklavža! Standard - radio Lfuitsto supet, 6 elektronk, 7 krogov Generalno laatopmvv t« Siooeniioi ItADlO-DUHU* l,h'l omeiiikov iz naše narolne zgodovine ter uslanovil kninski muzej, še zdaj v visoki starosti se vneto posveča znaj stvenemu delovanju ln poceni t 11.- ♦ Diplomirani eo bili na pravni fakulteti ljubljanske univerze gdč. Zlata Se ver je v« in g Brirelj Franc, oba iz Ljubljane, ia g Stanku Sket iz šuiarja pri Jelšah. Čestitamo) ♦ Najrcnejše darilo, ki vsakomur ustrete. Na dopisnico vam založba »Cesta*, pošlje svoio prvo zanimivo kniigo »Zgodbe brez groze«, ki le takoj prve dni našla pota v številne slovenske kraje. Broširana a poštnino vred 10 din. vezana 15 din. Založba »Cesta«. Liut ljana. Knafljeva 5. ♦ Nagrade so razpisane. Uprava radiofon-ske oddajne postaje je razpictulu'. 1) 2 nagradi (4-cevni in 2-cevni radijski aparat s plačano radijsko naročnino za I leto) za nove radijske naročnike. 2.) 3 nagrade & 1.200 lin din in W>0 din za nove slovanske zvočne igre 3.) 3 nagrade š t.200 din. H00 din. 600 din za neobjavljena izvirna slovenska glasbena dela Ostali podrobni pogoji so razvidni iz razpisa v reviji »Radio Ljubljana« štev 49 in Štev 51 Razen tega se do be informacije v upravni pisarni Radijske postaje v Ltubljani. Tyrševa cesta 29/L dtn plN 140»** ^fOJF OIN ^TURA ŠoirvAN MESrm «« M • Dr. Jviiia 1'uptnii, redni profesor medi cinike fakultete zagrebškega vseučilišča še! rejtgenološkega instituta in častni član Češkoslovaškega društva ca radiologijo, pruznuje Ho letnico svoirga življenja. Hodil se je v Sremskih Karlovcib 'n si je za svoj rois»ni kraj pridobil tolike zasluge. da nosi pro-vetni dom v Karlovcih njegovo ime Dr. Ponovič je bil uradnik »Sreskega Kola«, zda i p« je sol rudnik zagrebške revije »Nove Evrope« Napisal je več knjig o Sokol-stvu, knjigo o veleizdajalsketn procesu, iz svoje otroke — rentgenologi je pa tri olsežne knjige. Vneto sodeluje v listih za mladino ter v domačih in tujih strokovnih publika ciiah. Kol šef rentgenološkega instituta je vzgojil celo vrsto izvrstnih rentgenologov Prof dr Popovič je pravj pionir rentgenologi ie v naši državi. Izročitev odlikovanj. VteraJ opoldne je župan dr. Adle&l£ v magistralni dvorani slovesno Izročil odlikovanja, s katerimi so bili, kakor smo te takrat poročali, odlikovani nekateri Ljubkj&nakj gasilci Id iuro«t Vabimo na ne le vo-kazal zavidno višino čistega umetniškega stremljenja in pomen za razvoj vokalne glaslu. Zbor predstavlja skladno in muzikalno odtehtano celoto. Koncertni program, ki je naši ud i ran v proslavo 10 letnice obstoja AI'Z. oluega od najboljših slovenskih skla dateljev najlfoljše. Stilno |hreilstavljajo te skladbe razvoj slovenske [>c«mi 7.a končen, za katerega vlada veliko zanimanje. 50 vstopnice v prodaji na univerzi v vraiarjevi loži dnevno od 8. do 19. ure. Cene sedežem od 50 do 10 din. stojišč« 7 in 5 din. u— Francoski institut vabi na francosko predavanje v torek 7. t. m. ob 2C. Predaval bo g. univ. profesor Evgen Spektorsky o bterami korespondenci. Opozarjamo cenjene obiskovalce naših predavanj, ua bo to predavanje v Trgovskem domu. Vstop je b:ezplačen. ugledne pokojnice bo danes ob 16. — V Ja- j senkovi udici v Ljubljani je umrla gospe ; rarni večer, posvečen delu znanega pri Ana Knrnikova. Pokopali jo bodo danes oh j po.ednika Rudolfa Kresala. Silvo Mehora 14 15. — V Beogradu je umrl pri svojem ne- i bo čvtal poglavje iz Kr;salovaga loseda- j čaku a dr Krraltu posestnik g. .Jakob Ku j njnga največjega dela, roman »študent rab. star 75 let. Pokojnika prepeljejo do Štefan«, pred tam pa bo prebral še Kre- niov v Žabnieo, kjer bo "i'ri ob 9. pogreb — Pokojnima blag spomin, žalujc?iri naše iskreno sožalje! * Eden izmed najltpših romanov, kar jih je bilo zadnja leta prevedeno v sloven- salov polemični sestavek »O bontonu upraviteljev slovenske kuiture«, ki se tiče usode tega romana ln ostro osvetljuje razme-re za kulisami naše literarne kritike. Ne dvomimo, da bo večer Rudolfa Kresala ščino. je roiran Ricbarda Vossa »I>a člo- cna najzanimivejših literarnih prireditev veka«. Mojstrski je opis tragične ljubezni dveh mladih src in krajev, kjer se dejanje vrši, tn ne dobiš zlahka dela, ki bi nam prikazovalo tako globoko ljubezen si- ; ca do matere. Ko sta »Dva človeka« tzšla j v originalu, sta bila vrsto let najbolj bra- i sezone in opozarjamo nanj že s«_daj kulturno zainteresirano občinstvo. Vas kino ne veseli ? Zahtevajte najnovejši brezplačni cenik v UUOGERIJ1 GREGORIC dr. z o. z. Ljub!Jana, PreAernova ul. 5. • Vodstvo beograjske opere je prevzel g. BrezovSek Jovan Baudur. dosedanji vrši lec dolžnosti upravnika beograjske opere, jf zapustil prestolniško narodno gledališče. Imenovan j? bil za direktorja glasbene aka demije v Beogradu in zdaj je to službo prevzel. Za novega vršilca dolžnosti upravnika b>-ograiske opere je postavljen g. Brezov-Sek. LJLOLJANA ':>.•-» ti 4 Teletno »-Ž8 Of. F inc Orr»anr lef ormarlj ksfu g. o<34 » p. Or.l-irrs '1 —1. • Studijsko potovanje naših ielezniškib a rad iikov j Francijo. Po dogovoru med francosko in našo železniško upravo bo 20 naših železniških uradnikov leto dni prakti-eiraio v francoski železniški službi. Kandidate so izbrali iz vseh železniških direkcij in so nekateri od njih absolventi prometne železnišk- šole. drugi pa imajo visokošolsko izolirazlo V Franciji bodo prideljeni raznim železniškim ustanovam in bodo dovršili na.:* prei i-Mrokovni tečaj, potem pa se bodo se znani li s prometuo-komerrial.no služI o. Dobivali ho-to nospčnn rn> 1 ?0O frnnkov ni roman med Nemci Ni dvoma, da Je ta knjiga najlepše Miklavževo ali božično darilo. Na finem papirju tiskana ln moderno v platno vezana stane 50 Din, čisto enako vezina. a na cenejšem papirju tiskana 34 Din, mehko vezana pa samo 24 Din. Pišite po položnico na uredništvo »Domovine«. Ljubljana, Knafljtva ulica 5. Ko prejme založba denar, nemudno odpošlje knjigo. Poštnina se ne računa. Kdor naroči skupaj štiri knjige, dobi peto zastonj. 1 ♦ Pogrešan. Dne 28. julija je odšel z doma v Ljubljani g. Adoif Večerin, mizarski mojster Zapustil je ženo in dva majhna j otroka. Komur je njegovo bivališče znano nai blagovoli sporočiti njegovi ženi Marij« Večerin (Sv. Petra cesta 90) ali pa upravi ljubljanske policije. ♦ Primerno darilo za vsakogar ?e like Vaštetove Roman o Prešernu Naročajte ga lirektno na naslov: lika Vašte. Ljubljana. Lavrieeva 6. Cena: celo usnje nihliofilska izdaja 200 din platno 100 din. karton 80 din Pri skupnih naročilih (.najiiiani pet) znaten popust, kniigo ikibite tudi na obroke. Svarilo: Ne zaupajte denaria akviziterjem! ♦ Lastni interesi velevajo vsakemu bolniku. ki se želi rešiti astme, tolezni pliuf in podobenega zla. da se po~duži ponudb? tvrdke P«ihlmann & Co Berlin 614. Mtig. gelstrasse 25"25a. ki oMoja že mnogo le! ter razpošilja brezplačno poučno brošuro f slikami Pazite na oglas na strani 21 ♦ Varčevanje na pravem mostu. Kritična doba na.- sili. da svoie po'rebe zmžiremo na riajnižio mero V«epovsod moramo varčevati. varčevanje na škodn zdravja r>a bi r>ome nilo zapravljanje največje dobr-ne. Čvrsto zdravje je v današnjih ča^ih še bolj potrebno kakor kdaj prej, da lahko obvladamo najhujše ovire in napore Denar, izdan za Ovo mallino. je dobro na'ožen. ker dobimo zani naiboliše od najboljšega Ovomaltina vse-biie samo najf-lemenitejSe. za organi7en' najbolj potrebne redil ne sestavine. Ovomaltina vanre in krepča naš» zdravje ler miri naše živre I Pr« hemoroidih, bolečinah v Križu, za stuju Krvotfika v jetrih m nezadostnem izlnčevantu iz žolča nastalem zaradi zapeke se dosežejo t naravno »Fninz-•loselovo« vodo odlični uspehi Roltuk) radi uživaio nreizkušeno »Fran*-Jose-fovo« grenčiro ki ^e tudi pri pogostejši upom bi dobro obnese Offl rej 8 br. 15 485/36 • l mrl je Miborer kralja Petra 0»vo!»o ditelja. V Zagrebu je umrl v visoki starosti 87 lel Miloš Bogunovič. upokojeni učitelj, ki ie bil kot hercegovski vstaš. sot>orec Petra Mrkonjiča. poznejšega kralja Petra 1. Osvoboditelja V borbah s Turki je bil dvakrat ranjen, po zadušeni vstaji pa je prišel v Srbijo kjer je kot učitelj narortu mnogo koristil Svoi zasluženi pokoj je užival v Zagrebu pri svojem sinu, ki je Šolska nadzornik. ZA MIKLAVŽA Vam nudi veliko tzbiro praktičnih daril tvrdka STANE (T7NAR Frančiškanska Jlica 4 • Odreči «e už'tloriteljev za češko narodno samos-tojnost :n svoliodo posvetili celo leto: »Purky ičjevo Isto«. Njegovo znanstveno delo mu je ne samo v domovini. ann»ak tudi pri Nemcih prineslo sloves znanstvenika. Poleg obširnega znanstvenega dela je Purkynč ()jsal tudi razne članke o vzgoji, organizaciji in drugim, udeleževal se je Češkega poporodnega gibanja in deloval za zbliižanje in skupno delovanje slovanskih znanstvenikov. Ker je bil Purkyn® polca tega osebni prijaiteli Tvršn. odpade brez dvoma duhovni del izob'ikova-nja sokolske ideje nanj. Predavanje, ki ga bo spremlialo iz-latno število diai>ozitivov. katerim bodo delno priključeni tuli eksperimenti. bo v mineraloški pr;davalnici. Zadetek ob 18.15 ZVOČNI KINO SOKOLSK1 DOM V ŠIŠKI — TELEFON 38-87 Talna črne sobe FIlm napete vsebine z Boris Kar-loff-om, znanim lz filma Franken-steln V dopolnilo zvočni tednik in kolor film Indijanci pridejo Predstave v nedeljo ob 3, 5. 7. ln 9. v ponedeljek ob pol 9. url V torek in na prazntk: POSLEDNJI AKORD >Vi(i4p; iHKiMlllil U— Jutri v ponedeljek koncertira v veliki FUharmoničai dvorani znamcaiti fran-j coski violinist, virtuci Robart Soetens. Sipored njegovega koncerta je naslednji: H&ndel: Sonata. VitaJi: Chaconne. Mozart: Koncert št. 3 v g-duru. Po odmoru pa: Milhaud: Le printemps, Debussy: a) E3n oateau, b) Mmstrels, c) La fille aux cheveux de lin, Dohnanyi; Ruralsa Hun-garica. Na klavirju spremlja umetnika ga Suzana Roche. Kakor že omenjeno je vartuos Robert Sorten« umetni/k svetovnega slovesa. V Ljubljani Je še vselej izredno navdušil koncertno občinstvo, zato je bi! vsak njegov koncert v našem mestu dogodek prav posebne vrste. Posebno opozarjamo pa še na to, da bo večina teh skladb prvič Izvajana v našem mestu. Prodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. n— Podporna zadruga dri. policijskih nameščencev in upokojencev dravske banovine v Ljubljani priredi dne 8. januarja 1938. pod pok rovi tel jslvom g. Lana dr. Natlačena v vseh prostorih Sokolskega doma na Taboru običajno letno dobrodelno prireditev z bogatim 6recolovom. Ker je čisti dobiček namenjen za podpore bolnim članom zadru-ee. njih članom in sirotam, se nar rošajo cenjeno občinstvo, ustanove in dnuge organizacije za blagohotno nflkionjeno^t ob priliki osebnega ali pismenega vabljenja, za kar se v naprej zahvaljuje odbor. u— »Skedenj«, zabavno Kranjčevo komedijo, ki je dosegla iziedcn uspeh in pri kaieri so se gleJalci nasmejali do solz, ponove Šentjrkobčani danes in na pr.iznik 8. t tn. ob 20.15. Z današnjo predstavo je združeno miklavževan^e za odrasle z raznimi veselimi in konrčnimi nastoni. Zaradi pestrosti in svojevi?tnost.i spon d i je r.a m-klavževanje veliko zanimanje Za*'o kupite vstopnice že v narTej. Darila se sprejemajo brezplačno pri d.: evn: blnga jni da-nos wl 10 do 12.. od 15. do 17. ter eno uro pred začetkom. DANES ZVEČER priredim svojim cenjenim gostom prijeten MIKLAVŽEV VEČER V RESTAVRACIJI HOTELA UNION pri katerem igra izvrsten salon, orkester. EVENT. DARILA se sprejemajo pri restavracijski blagajni. Za obilen obisk se vljudno priporočam. P. ŠTERK, res ta v ra ter Ali pride gospa Zlkova v Ljubljano t Prejeli smo: 2e dalje časa gostuje v naSi prestolnici operna pevka gospa Zdenka Zi-kova. Vsem nam je Se dobro v spominu lz časov njenega uspehov polnega umetniškega delovanja v Ljabljani. Njena umetnost je gotovo Se pridobila v teku let, ko je delovala na raznih svetovnih odrih x velikimi umetniki. Ali ne bi bilo umestno, da ugledno umetnico ob tej priliki povabimo na gostovanje v Ljubljano, kjer se deloma že uprizarjajo, deloma pa Se Študirajo opere lz njenega repertoarja (Marinka, Santuzza, Tatjana)? Občinstvo bo pač rado napolnilo gledališče (ln s tem tudi blagajno), saj nam Je posebno n;ena vloga Tatjane v »Onjegtnu« nepozabna. volna kelim M. DRENIK s ročno pletenje. smyrna, perzer m LJUBLJANA. Kongresni trg 7. ZA MIKLAVŽA zelo prikladna darila nudi ivrdka A. & E. SKABERNČ _LJUBLJANA_ u— U družen je jugoslovenskih inženjerjev in arhiiektov-sekcija Ljubljana vabi na predavanje. ki bo v torek 7. decembra ob 20. uri v predavalnici mineraloškega inšti&mta univerze (vhod s Kongresnega trga). Predaval bo dr. ing. h. c. Mirko Roš, profesor tehniške visoke šole in ravnatelj zveznega preizkuševališča v Curihu o preiskavah in izkustvih na izvršenih ielezobetonskih zgradbah v Švici v letih 1924-1937. Prof. Roš, oJličen znanstvenik, po materi slovea. skega rodu, porablja priliko svojega kratkega bivanja v Sloveniji, da nudi našim strokovnjakom v strnjeni obliki vpogled v obsežno delo. ki ga ie izvršil na polju ma-terijalne kontrole Ln preiskave izvršenih konstrukcij iz železotetona v eni izmed tehnično najbolj naprednih držav — v Švici. Zavod, ki ga vodi prof. Roš. ima danea, po zaslugi našega rojaka, sveiovno vodil.no vlogo na vseh poljih materijal.no- tehničnih preiskav V času. ko tudi naša država ia zlasti tudi naša ožja domovina investira visoke vsote v betonske in železobetonske zgradbe, bo predavanje gotovo zanimalo we strokovne kroge. G. prof dr. Roš je gost zavoda za preiskavo materijala naše univerze in Udruženja jucoslovenskih in-ženjerjev in arhitektov, sekcije Ljubljane. Predavanje bodo pojasnjevale številne ski-of>tične slike in diagrami. Vstop je prost vsem, ki se zanimajo. u— Sv. Miklavi t operi. Drevi. med priljubljeno opereto »Sveti An-ton, vseh zaljubljenih patron«. bo prišel v opero sv. Miklavi z vsem svojim epreunstvoin. Obdaroval bo vse. staro in mlado, pridne in porodne. NaroČila in priporočila sprejema operni vratar od 8. do 20. ure. Vhod iz Knafljeve ulice. Vremenska noročlla Dozdevno vremp v decembra po stoletnem koledarju Dan je dolg 8 ur 39 minut do 8 ur 24 minut in se do 22. t m skrči za 19 minut, do konca meseca naraste za 4 minute. Kuhanfe na električ^ali ploščah SE VRftl vsako sredo ob |>oi 17. Graditte 14/1. Gospodinje vablj#ne! Blasnikova »Velika Pratika" za L 1938. ie izAla in se razpošilja za ceno din S - za vsas nomad NankMIa na tiskarno J Hiaa-oika nn»l I .juhI |a nt* Kreg si 10-12 in se Joht tudi » travmah To |p najbolj prt-ijuni|em io najhoij razširjeni slovenski Oudalti kotedat ia od oekdai. N. 5 Stojana Saba op. P. 6 Nikolaj T. 7. Ambrož S. 8 Brezmadež. spočetje M.D C. 9. Peter Foub. P. 10.1-Avretan. Mati B. S. 11. Damaz P krajec ob 2.12 N. 12. Aleksandei P. 13 Lucija T. 14 Dušan Spiridion S. 15. Kristna dež in sneg oblačno, topleje deževno lepo sončno, toplej« vetrovno močni nalivi krajevni dež Južno vreme oblačno RAD JO" aparati dovršene blagozood-nostt - prt minimalni porabi toka UTill Radio Pegan LJUBLJANA — TYRSEVA 12 u— Literarni večer dru&tva »Tabor« bo v četrtek ob 20. v dvorani Delavske zbornice. Odlomke iz svojih del bodo recitirali priznani primorski pesniki in pisatelji osebno. Sodelovali bodo gg.; dr. Ivan Pregelj, dr. Igo Gruden, Janko Samec, Josip Ribičič, dr. Bogomir Magajna, Stano Kosovel dr. Vladimir Bartol in Ciril Kosmač. Imena nam pričajo, da bo večer na umetniški višini. Dolžnost naše javnosti je, da »e udeleži večera v čim večjem številu. Vstopnina: sedeži 3, stojišča 2, dijaki 1 din Cisti dobiček je namenjen v dobrodelne društvene namene. u — Klub koroških Slovencev priredi svoj prvi družabni večer v letošnji sezoni v torek 7. t m ob 20 v stekleni dvorani pri »Sestici«. Tyrševa cesta 6 Dr. Fella-her Julij govori o položaju na Koroškem. — Člani in prijatelji so vabljeni. n— Sestanek slaršev ogledne ljudske šole za Bežigradom v ponedeljek 6. t m. Dnevni red: predavanje ped vodje Rudolfa Kobilice o otroku v ljudski šoli. ustanovitev Društva »Sola im dom-s. razgovor e starši. Zaradi važnosti sestanka vabi upraviteljevo k obilni udeležbi. u— Planote Tibeta ne sme posetiti Ev-ropec .zlasti n? sme na najsvetejšo goro v Trajishimalajskem pogorju, na Kailas. Pod okriljem SPD bo predaval o svojih turah po Tibetu Dunajčan g. dr. Herbert Tichv. kateremu se je posrečilo priti v prepovedano deželo Med drugim je poskusil vzpon na 7730 :n visoki vrh Gurla Mandata. Dva meseca je hodil po tuji deželi ter podrobno spoznal običaje in ljudi. V številnih slikah nam bo pokazal čudovito deželo Tibet Predavanje se vrši v petek 10 t. m. ob 20. v dvorani Delavske Zbornice na Miklošičevi cesti. Planince opozarjamo na to zanimivo prireditev. u— Zveza gospodinj priredi 10. t. m ob 19 uri in 13. t. m ob 15. uri tečaj za drobno božično pecivo ter 17. t. m. ob 19. uri tečaj za pripravo rib na več načinov. Vse podrobnosti in prijave med uradnimi urami t Gradišču 14.—I. »com^ K a številna vprašanja naših zadrugarjev, kakor tudi drugih ljudi s tem naznanjamo, da nima naš zavod niti najmanjše zveze c »NAPREDNOSTJO, o kateri so pred dnevi obširno razpravljali pred sodiščem in bo tudi časopisi s svojimi poročili podrobneje informirali našo javnost. »Napretkova zadruga« posluje, je poslovala in bo poslovala kulantno ter v največje zadovo^stvo svojih zadrugarjev. NAPRETKOVA ZADRUGA za osiguranje, štednju i privredu Sarajevo — Glavno poverjeništvo Ljubljana, Nebotičnik, tel. 38-75. Zahtevajte brezplačne prospekte o vseh vrstah zavarovanj! Za Miklavža prinašamo razne novosti jesenskega LapsKega velesejma; kakor otročje igrače Z muziko, premikajoče figure, avto, Id vozi v vse smeri le Din 20.—, itd., lepa darila za odrasle, kakor: manieure, šivalne garniture, necesarje, brivske garniture, In fotoaparate vseb znamk. Oglejte si našo tnikiavževo izložbo, in v trgovini vse vrste daril, dr^zobvezno! Se ker najvljudneje pripo.oča Foto Tourist Lojze šsnne foto-gala"terija ln parfumerlja LJUBLJANA, ALEKSANDROVA 8. ASTRONOMSKA TOČNOST? LONGINES Vsakovrstno pohištvo in LESTVE Vam izdela po najnižjih cenah tvrdka L REPSE, Ljubljana, Igriška ul. 3. CAFUTA FANČI Mestni trg 7 priporoča svojo novo modno trgovino z bogato izbiro kvalitetnega blaga po konkurenčnih cenah. Posebno ugodno za Miklavževa in Božična darila! Zahtevajte povsod SAMO ORIGINALNI »Fruškogorski biser« belo — rezno — staro — slad kasto vino odlične kvalitete. B. MOSER, Zemun 131. Moserova 1. Tel. 40-88. čaloga tudi v Javnem skladišču Ljubljana. u— Vabilo javnosti. Jutri, v ponedeljek, bo prva obletnica smrti skladatelja Emila Adamiča. Učiteljski pevski zbor v Ljubljani. kateremu je bil pokojnik predsednik, se bo jutri ob 16. uri poklonil na njegovem grobu pri Sv. Križu. Vabimo vse pokojnikove prijatelje in pevska društva, da se udeleže te počastitve. Odbor. u— Pododbor društva »Knjeginja Zor-ka< priredi tudi letos Miklavževo čajanko v veliki dvorani Kazine v nedeljo 5. t m. Nastop Miklavža točno ob 21. Isti dan. že ob 16. pa obišče sveti Miklavž naše pridne otročiče tudi v veliki kazinsikii dvorani. Prišel bo v spremstvu mnogih lepih angelov. a parklje bo pustil v peklu, saj je vsa naša deca dobra. Prijave in paketi se sprejemajo za deoo in odrasle v soboto 4. t. m. od 15 do 19. ure im v nedeljo 5. t. m. od 10 do 13. Prireditev je brez vabil in 60 vabljeni vsi prijatelji društva. utitiUUiftitiimuimfiJiiutiiiiiifiitutiiiJiUHiriimitiiiiiiiiiiinittiiifiJtitiirjjiiitji] imtrttiitininiiiiiiiifittmiiiiKiiitftntfm^ DRE BUDILKE v L()t*. ljani 13-leta* pianistka Nada Brankovi* is Beograda. čeprav še silno mlada, je dobila lani n& dunajskem mednarodnem festivalu prvo nagrado v skupini kandidatov klavirske igre izpod 16 let m Mla sprejeta z nepopisnim navdušenjem. Mlada pianistka zelo pogostokrat koncertiira v raznih krajih naše države, v Beogradu navadno v polni Kolarčevi dvorani, pravkar pa se vrača s koncertov na Dunaju in v Gradcu. Kritiki so polni hvale o njeni igri in pravijo, da mora navdušiti vsakega. še tako razvajenega poslušalca. Omenjamo, da bo igrala med drugim Beethovnovo Sonato op 31. št. 2, Schumannov Karneval, LAsztovo Rigoletto fantazijo Itd. Programa sam že priporoča obisk koncerta izrednega, mladega talenta. Vstopnice od jutri dalje v knjigarni Glasbene Matice. KINO IDEAL PREMIERA velefilma »REMBRANDT« ZA MIKLAV2A DAMIs eleganten plaM, obleko afl haljo GOSPODU! Blodno suknjo, obleko, ftm CZ VELIKE IZBIRE PO NAJNIŽJIH CENAH prt F. LUKIČ, Stritarjeva uL i Monumentalnl film iz življenja slovitega slikarja, ki ga predstavlja CHARLES LANGHTON Danes ob 15, 17, 19. in 21.15 url I SRERRNINA v veliki izbiri pri H. SUTTNER - LJubljana S Prešernova ulica 9 — (poleg glavne pošte) Zahtevajte brezplačni cenik! tnnninnnmmminn!ii»mumiiniqRmiiimi;:i!ni!n)[;iuiu::;i::!!inm7 ZAUŠNIC« — Filmaka komedija. I ----- o— Lat nI policijski agent Dne 7. novembra med 19. in 20. je pnSel v neko gostilno na Bregu 24-letni čevljarski pomočnik AdolI S. iz Celja. Ko je tam opazil vojnega invalida Tomaža B. iz Botričnice pri št Juriju ob juž. žel., ki je prosil goste za milodare. je stopil k njemu, ae mu predstavil kot policijski agent in ga vprašal I za dokumente Nato ie pregledal gostilno • in stopi! v vežo, kjer je našel invalida Ta-! koj je invalida prijel in ga a silo odvedel j do sredine Masarykovega nabrežja. Tam : mu je rekel, da ne sme beračiti, in je zahteval od njega denar. Invalid mu je nato izročil okrog 30 din. »Aecnt« mu je zapo-vedal, naj gre proti »Otoku«, sam pa je krenil zopet proti kapucinskemu mostu. Invalid. ki se mu je zdela zadeva seveda sumljiva, je javil dogodek policiji. Dne 7. novembra okrog ene ponoči se je pojavil Adolf š. v nekem celjskem hotelu in se predstavil kot policijski agent. Stopil je v sobo. v kateri je prenočevala Elza G Zahteval je od nje dokumente, napisal njene rojstne podatke in vprašal, ali ima kaj denarja. Hotel je ostati z njo v sobi, kar pa mu ni uspelo. Dne 1. t. m. okrog 23. se je pojavil v Istem hotelu v gasilskem kroju. Stopil je v sobo Štefanije S. Izjavil je, da je od policije, in zahteval od nje legitimacijo. Ker pa S. ni imela legitimacije, jo je začel nadlegovati. Ker pa ni uspel, ji je zagrozil da ji bo že 5e pokazal '.n je odšel. Na podlagi osebnega popisa so Adol-fa š. v četrtek izsledili in aretirali Pri konfrontaciji je priznal svoia dejanja. KINO METROPOL prinaša danes ob 16.15, 18.15, 20.30 uri grandiozen velefilm mojstrske režije — sijajne inscenacije in močnih prizorov »LORD NELSON« V glavni vlogi Freddie Bartholomev, Ma-delalne Carrol. Film je v nemškem jeziku. Ob 10.15 in 14. matineja »TOP-HAT«. e— Knjige Vodnikove drutbo dobite ▼ podružnici »Jutra« v Celju. e— Obnovite srečke drž. razredne loterije čimprej v podružnici »Jutra« v Celju! Iz Maribora a— Odlikovani slovenjgoriški gasilci. V okviru letošnje proslave državnega praznika v Sv. Trojici v Slov. gor. je starešina gasilske župe Maribor levi breg g. Srečko Kranjc izročil odlikovanja agiini svetotroji-ški gasilski četi in njenim gasilcem in sicer četi sami red sv. Save IV. stopnje, 18. gasilcem pa naslednja odlikovanja: za 10 letno službovanj? so prejeli bronasto kolajno: Šiško Jožef. dr. Weixl Bruno. Lasbaoher Feliks. Pučko Jožef, Kaiser Franc, Dreo Valentin in Berlič Janko. Za 15 letno službo je bi! odlikovan s srebrno kolajno Kramber-geT Konrad, za 20 letno službo pa z zlato kolajno Kirbiscb Rajmund, Golob Konrad ter MlinariČ Ernest Za 30 letno službo so prejeli zlato kolajno in eno pal. vejico Košar Matija. Pučko Martin, Savernik Ernest in Golob Ernest: za ''O letno službovanje zlato kolajno z dvema pal. v-jicama Vogrin Ivan. meditem ko je za evorie 50 letno službovanje prejel zlato kolajno s trem' paL vejicami gasilec Vogrin Ferdinamd. Specijalist za ženske bolezni dr« Ipavic Benjamin v Mariboru, zopet ordinira a— Po odredbi kr. ban*ke up. ive ostanejo trgovin« v mestu Mariboru danes na Miklavževo nedeijo odprte Vs?a da®- — Združenje trgovcev za mesto Maribor. fl— Pedagoški ciklus v Ljudski univerai. Ves prihodnji teden ee nadaljuje pedagoški ciklus. »Težkoče sodobne domače vzgoje s t>oseb3im ozirom na otroške napakec, je naslov predavanju, ki ga bo imel v okrilju Ljudske univerze prof. Gustav Šilih v ponedeljek 6. L m. ob 20. Napake oteže odra*'e-mu človeku njegovo bivanje v družbi, njih izvor pa j a večinoma v najnežne jš; otroški : dobi. Predavatelj bo pokazal vzroke nastan- : ka otroških napak, njih najvažnejše in naj- ; pogostejše oblike, hkrati pa tudi sredstva za njih odpravo. Poznavanje otroških napak je ; posebno važno za starše, zato se naj udele- j že tega predavanja v čim vačjem številu. V « petek 10. decembra predava g. dr. Brecelj, j zdravnik-specialist o »spolni vzgoji«. a — Društvo »Profesorska samopomoč« javlja svojim članom, da bo društveni j občni zbor 7. t. m. ob 20. v prostorih Na-bavljalne zadruge v Mariboru. Odbor. I a— Za Sokoiski dotn r Maribor«. Proslava tridesetletnice obstoja mariborskega Sokole je za nami ia nami je 30 lert živahnega in požrtvovalnega sokoiskega delovanja m kulturni In nacionalni napredek obtneum^ Maritora Ko smo si te dni osvežili spomin na sokolsko zgodovino Maribora, h bilo raa-komur jasno, da Je bik) 901 »tno delo mariborskega Sokola v vsakem oziru pox!tivao in uspešno. Mariborski Sokoli ao lahko ponosni na svoje dosedanje delo ln dosežene uspehe. Zavedata pa se morajo, da je treba to delo t vso vztrajnostjo in požrtvovalnostjo nadaljevati. S Petrovo petletko n Je Sok o! post?-ril obsežen ln vzvižen delovni program, katerega glavna točka le: postavitev testne strehe, Sokoiskega doma ▼ Mariboru. Tej svoji nalogi morajo brez Izjeme »si Sokoli sedaj posvetiti rvoje moči Us si prizadevati, da se čim preje uresniči ta davna želja in nujna potreba mariborskega sokoiskega življenja. Sokol Maribor-matica airelira ob tej priložnosti na vse svoje pripadniki in na našo zavedmo nacionalno javnost, da po svojih frodprcjc ideal- no akciio mariborskega Sokola za postavitev Sokoljega doma Ko bodo naši požrtvovalni člani trkali aa vaša vmta ne odbijte jih! Sokoiski dom v Mariloru nam bo čvrste jamstvo za daljnji nacionalni In kulturni napredek naše obmejne metropole. Teea a* znvexiaimo vsi In zato n» delo za Sokoiski dom v Mariboru. — Gradbeni odsek. S harmoniko bo zima krajšal 1—redne harmonik« od D. 89 2—redne harmonike od D. 275 n i aLM Klavirske harmonike od D. 480 H S Zahtevajte brezplačen katalog. MEINEL & HEBOLD, MARIBOR, št. 101 a— Miklavž kupuje praktična darila ! pri Kravosu, Aleksandrova 13. Iz Kranja r— Na Ljudski univerzi bo predaval ▼ ponedeljek ob 20. dr. Branko Vrčon o t«mi »Glavne smeri sedanjega mednarodnega razvoja«. r— Kino Narodni dom pr«»va)ft danes samo Ob pol 19 tn pol 21. url tzvanredno zabaven to lep film vladajo«. Ta originalne- zabaven filim je posnet ▼ najlepših alpskih krajih. Trije dodatki! Z Jesenic s— ZvoCni k»no padlo predaja Ob 8. pop., ob pod 7 zvečer » ob pol 8, zvečer velefilm »MoJa hčerkica > Peter«. Med dodatki Paramountov zvočni tednik, »Zora« tednik tn glafifoeni film »Internacionalni bar«. Iz T rtiča A— 16- redni obCnl tbor iportn«ga ba Tržič. V Tržiču bo 7 L m. v rdeči mM. hotela »Pošta« oto 8. zvečer. č— Kino predvaja danea * n»JsljD vefi-ki film »Med dvema zastavama«, tednflt in »Miško miky«. »Narodni saper« odličen "4+1 cevni radio za Din 140.— mesečno. Zahtevajte brezebvezno predvajanje pri »PHILIPS RADIO«, zastopstvo FOTO NADIŠAR, Tržič. — Istotam stalna razstava najnovejših aparatov. Iz Hrastnika h— Barbarska nedelja je danes. Dopoh dne se bodo rudarji napotili v »prehodu f rudniško godbo na Čelu na Doi, kjer te bodo poklonili na poko alidfri vsem tam fx> panim rudarjem, zlasti pa .nim šestim . jetrn škim žrtvam, k; jih pred petimi leti sa dela smrt v rudniku. Nato bodr pneostv^a-li naši rudarji službi božji t dnUkl cerkvi, kižt inva ujiii &iu>ciiii!CE av. BarofiTi uir et-no izdelan stmnski oltar. Po službi božji t>o bodo vrnili domov. Letoe bo hvala Bogu rudarski praznik po seduvih puhih letih ver selejži, ker so se razmere ▼ ladnjem času vendarie izboljšale. h— Mikla-i prit*3 ua t Soko^slri dom v ponede'jek, popoldne, za obiskovalce ples* ne šole pa v torek zve?er h— Zvočni kino Sokol bo predvajal danes film »Carjevi svečniki«. Iz Novega mesta n— Kino »Dom« t SokoUkem domu bo predvajal danes ob 15.. 18. in 20.15. in Jutri v ponedeljek ob 20.15. film po Schuber-tovi opereti »Pri treh mladenkah«. Predigra Paraimountov zvočni tednik. V torek ob 20.15 in v sredo (na praznik) ob 15., 18. in 20.15 veaefikn »V senci giljotine«. Predigra: »Alfa« kratki film. Prihodnji film »Samostanski lovec«. • RIBNICA. Sokoiski zvočni kino prertva-ja dane? ob 15.15 tn 20. uri »Madam Pom-padour«. Za dodatek Paramountov avočnl tetotk. Sokolsfea teta pri Mali Nedrji bo prlro- dila v proslavo zedinienia danes ob 15. akademijo s pestrim sporedom. Kljub znatni podražitvi papirja dobite vse vrste poslovnih knjig journale, strace, blagajniške knjige, saldakonte še vedno po prejšnjih cenah P A. JANEŽIČ - Ljubljana Na debelo ! Florijanska ul. 14 — TeL 82—20 Na drobno i Knjigoveznica, industrija trgovskih knjig in šolskih zvezkov. Izvršujemo vsa knjigoveška dela po najnižjih konkurenčnih cenah. if& ifS/ccic cess Koze4 c tere/e ob 20. uri 99<| VO&Ofi Danes mine 20 let po premirju z Rumunijo Spomini slovenskih vojakov na takratne dogodke Ko so morali slovenski bojevniki še »habtacht« stati pred maršalom Mackensenom Danes mine 20 let, odkar Je bilo sklenjeno premirje med takratno avstroogrsko in rumunsko vojsko. Ker so pri sklepanju premirja bili v največji meri udeleženi slovenski fantje ln možje takratnega 2. gorskega strelskega polka, bodo nekdanje bojevnike, Se bolj pa morda današnjo mladino, ki nima več pravega pojma o svetovni moriji, zanimale naslednje podrobnosti enega takratnih najmlajših udeležencev. moštvo zavezniških armad si je lahko tu Izvrstno opomoglo. Hrane je bilo obilo, bojev malo. V Moldaviji pa so Rumuni, podprti od Rusov, naenkrat nudili zaveznikom junaški odpor. Marsikateremu slovenskemu vojščaku ostanejo bojišča pri trdnjavi Foskaniji ter med velikima rekama Putno ln Seretom do smrti v spominu. Drugi gorski strelski polk je vso jesen 1. 1917. prebil v jarkih, ki so bili izpeljani tik globoko zarezane struge Sere- Romnnskl parlamentarci — major Constantinescu, ordonančnl poročnik ln divlzijski trobentač — so prišli Čez reko Seret pri vasi Clslejl, 20 km od trdnjave Foksanlje — Sprejel jih je stotnik Nejedtf Romuni si zavezujejo oči, da bodo 611 čez strelske jarke. Zbrani so komandirji čet EL strelskega polka Nad trobentačem aadporočnik Bezla.j V krvavi štiriletni ples je bila konec 1. 1916 pritegnjena tudi Rumunija Prvi streli rumunskih pušk so odjeknili na najviše jih vrhovih Trassilvanskih AJp, ki so dotlej tvorile prirodno mejo med Rumunijo in jivšo avstroogrsko monarhijo. Rumunija se je postavila ua stran antnte. Avstroogrsko in nemško vrhovno poveljstvo je dalo z mrzlično naglico prepeljati na novo bojišče več svojih divizij, ki jih je pritegnilo z raznih bojišč, da se zavaruje pred usodnim udarcem z boka. Iz Srbije so prišle avstrijske čete. Nemci so vso svojo južno odiično opremljeno armado, ki je bila pod poveljstvom maršala Mackensena, takoj vrgli na novo vzhodno bojišče. Proti Rumunom sc pritisnili tudi Bolgari in Turki. K 62. avstrijski diviziji je bil dodeljen tudi bivši ljubljanski 27. pešpolk ki so ga poslali sestradanega in zdecimiranega s soške fronte na rumunsko bojišče. Vrzeli so krpali z naglimi rekrutacijami komaj poldoraslih mladeničev. Le redke so med moškimi bile izjeme, ki jih ni doletela dvomljiva čast, postati avstrijski soldat. Kot najmlajši rekrut iz Novega mesta sem bil dodeljen II gorskemu strelskemu polku, ki je takrat imel svoj kader v Ad-montu. Polk je odrinil 1. 1917 s soške fronte v Rumunijo. Bil je strahotno zdelan, moštvo izčrpano. Polk se je zatorej v Rumuniji držal precej časa v rezervi. Ru-munska armada je bila na umiku in izčrpano ta in polni vode. V počasnih presledkih so lajali ruski ln rumunski topovi. Konec novembra se je pripravljalo nemško armad-no vodstvo, da zadš vzhodni antantni armadi odločilen udarec, nakar bo.lahko Krenilo proti Galacu ln vdrlo v bogato žitni-co Besarabijo. Mackensen je pripravljal presenetljivo nagli udar po zgledu onega pri Tolminu. Moštvo ni bilo preveč izčt-pano, od poletja do jeseni so bile le praske iz strelskih jarkov. V tem se je moštvo dobro izvežbalo v naglem napadanju. Posebni napadalni bataljoni so z naglim kreta-njem povzročali Rumunom in Rusom mnogo škode. V začetku decembra 1917. je nasta'a na vsem vzhodnem bojnem polju naenkrit skrivnostna tišina. Frontniki smo vedeli da je to mir pred grozovitim neurjem Poveljniki so hodili mrki 'n zamišljeni. V mračnih slutnjah smo nestrpno pri *a Kovali, kaj se bo zcimilo. Vedeli smo da jc za napad vse pripravljeno, le Maj >ade odločitev? Nemci so bili nriv!ek'i za "runto nove brzostrelne dalekosežne topove. Petega decembra popoldne začujemo vojaki tretjega bataljona, ki smo bili potuhnienl v strelskih jarkih, z druge stran' reke alarm trobentača. Izza rumunskih strelskih jarkov se je po signalu najprej pokazala bela zastava — znak. da R.imuni niso več voljni nuditi odpora, da hočejo prekiniti sovražnosti, preden zarjujejo to- Cjf&iQA>i m«................................... Postani in ostani član Vodnikove družbe! Naše največje ljudsko zavarovanje KARITAS izstavlja v oddelku za posmrtnino jubilejlftO polico SteV. 25*000 V nedeljo, dne 14. novembra 1937 je vodstvo zavarovanja KARITAS izročilo jubilejno polico St 25.000 trboveljskemu rudarju Jakobu Janežu, očetu 9 nepreskrbljenih otrok. S tem dejanjem je KARITAS na najlepši način izpričala svoje socijalno poslanstvo. KARITAS nudi predvsem malemu človeku možnost ugodnega in solidnega zavarovanja ter tako pomaga družinam ob smrti svojcev vsaj iz prvih gmotnih težav. — Na sliki vidimo rudarja-zavarovanca z družino. Treh otrok ni na sliki. KARITAS, ki je v 6 letih postala največje ljudsko zavarovanje v Jugoslaviji, je s tem svoj prvi jubilej prav pomembno praznovala. Pri sedanjem razmahu pa lahko z gotovostjo pričakujemo, da bo KARITAS prav kmalu dosegla jubilejno Številko 50.000. Tako more napredovati le domače, solidno in popolnoma varno zavarovanje, ki si je pridobilo zaupanje najširših ljudskih plasti. Naj se širi in raste KARITAS v korist in blagostanje posameznika, družine in celega našega naroda. France Feržou: rivske tekme Moj prijatelj Jokavček, v kavarni znan pod imenom Seriga. je star, soliden in blag gospod. Nič slabega ne vem o njem, samo ne prenese krvi. Ne krvi ne tistega, kar jo povzroča. Ta lastnost temelji v njegovi veliki nervoznosti. Zato beži od vsega, kar bi moglo s tem biti v zvezi, Citanje in pogovore o nesrečah izbegava, rubrika nesreč v naših dnevnikih mu je neznana pokrajina, nedeljske nesreče pa ne smejo na tapeto niti domačih, niti kavarniških razgovorov. še krvavih klobas ne j6, dasi zna lepo pojasniti da sme v njih biti samo toliko krvi, kolikor zahteva naslov, vse drugo pa meso boljše in najboljše sorte. Pravi, da se na nedeljskih izletih, zlasti z avtomobili in motorji, prelije več človeške krvi. nego znaša topogledna kapaciteta sedemletne tridesetletne ln svetovne vojne skupaj Zato hodi ob nedeljah le po stezah in travnikih, da ne bi na cesti ugledal s krvjo politih nesrečnikov ki po pondeljkovih vesteh leže kar križem in na gosto, kakor žitno snopje. Zaradi tega čudnega strahu pred krvjo se izogiblje tudi vseh tistih stvari, ki v svojih posledicah povzročajo morebitne poškodbe. Zlasti tekme. Vseh vrst in oblik in na vseh področjih. — Hudiči oslovski! — pravi, če ga silijo prijatelji na takšno prireditev, — ali je to za ljudi, da se pode čez drn in strn z motorji m avtomobili in samo zato, da bi bili 3lavni. če se ubijejo? — Prijatelji zdavna ugibljejo, odkod ta nenavaden strah pred krvjo. Iz druž:nskega zakulisja se nedavno razkrije tudi ta skriv-iost. Davno, davno, še ko je čisto majhen dl-aček pri teti na deželi na počitnicah, mu j usoda nakloni naslednje hude izkušnje: Imajo starega hlapca od bogvekdaj pri hiši. Dobričina, ki je pestoval in vozil po dvorišču še sedanjega gospodarja. Poznajo ga le pod častnim naslovom striček. In si ta striček poškoduje desnico pri delu. štirinajst dni nosi zavezano. Ko odve-žejo, še nadaljnjih štirinajst dni ni za delo. Pa pride nedelja in bi rad v cerkev. Pa je po bradi kakor ajdovo strnišče. Tak ne more v božji hram. Išče mlajšega hlapca; ni ga. Nedelja je njegov dan. ne samo Gospodov. Pa mu pade misel na študenta Jo-kavčka. kajti znajo študentje vse. — Ti fant! Ali imaš korajžo, da me obri-Ješ? Britev ni bogvekaj; boš pa bolj z močjo pritisnil! A ? — Ce bi se glasilo vprašanje »znaš«, bi mladi študent gladko odgovoril z »ne«. Tako pa je s »korajžo* pri mladih ljudeh čudna reč. Korajža je vedno v zalogi. Stric sede, študent ga nadrgne z milom, pa začne s skrhano britvijo po stmiSču da šumi po sobi, kakor bi dekla ribala tla. Potegne prvič, drugič, in spozna, da od rahlih potez ne more biti uspeha. Upre močneje. Ježeš, zacurlja kri. — Stric, urezal sem vas! — — Nič ne stri! E kolikokrat sem se že sam, — pravi starček in se smehlja zadovoljno. Britev škrta, hreščl, reže in puli dalje. Reže debele kocine, reže kožo, reže globlje v meso. Kri lije po vratu. Skoro pol lat-vice je že. študent bi pobegnil, toda stric ga bodri: — Le še potegni, tak ne morem k maši! Le potegni, se bom že umili — Vroče je Jokavčku Cas je dolg. .se dve, tri poteze, pa bo rešen in potem nikoli več. In čisto na kraju že zareže še globlje; kri kar brizgne. — Ježeš, ježeš! Kaj bo pa zdaj? — — Eh, nič! Zavezala bova. samo da maše ne zamudim! — Zavije stric vrat v obrisačo, vrž» kami-žolo čez rame pa v cerkev pod kor, ob zvoniku; tam ga malokdo vidi. Mlademu študentu je bridko pri srcu. Kaj »če se kri ne ustavi«! Med mašne molitve mu sili samo en vzdihljaj: Kako morem biti tako neumen, da'se lotim britja! Opoldne je stricu malo bolje Rane se osušijo, kri se ustavlja. Do večera je skoro dobro. — Vidiš fant, kako si kora.ižen! — — Oh stric: mar ste vi. ki se Jaste takemu obriti! — Teh dogodkov Jokavček /se Slvilenje ne pozabi. Ko doraste in se povzpne do prvega mahu. do tako zvane mišje dlake, se napoti z veliko skrbjo k brivcu. Gladko gre toda nervoznost ie vedno tu. Nekoč med vojno, tam daleč na fronti, kjer se brije in drgne s čimerkoli, da le more malo ostrgati lica, tam in takrat pa tudi njega doleti mala nezgoda. Na desni strani brade, dva prsta pod ustnico, je majhna, skoro nevidna bradavica. In ko tisti, ki je za »brivca«, brezskrbno potegne z zato uporabljenim rezilom — nekaj izmed nožem in žago — zaseka globoko in skelečo rano. Jokavček grdo zatuli, od-pahne »brivca« in vstane. — Krucetirken! — pravi »brivec«, — kaj pa, kadar te bo granata?! — Resnično! V primeri z granato nI to nič. Toda vse take in podobne malenkosti so dedi in očetje nervoze. Zato vselej seda nervozen v brivnicah na stol. Oprezno in nezaupljivo gleda priprave. Nikoli ne pozabi pred namiljenjem opozarjati: — Prosim, tukaj — kaže s prstom — pazite! Pod bradavico je zasekana brazda, spomin na svetovno vojno — moj bog koliko smo prestali! — in tu sem se britev jako rada zaleti. Samo malo nepazljivosti, pa sem vea krvav. — Čeprav bi sedel že stotlfi pri Istem brtr-cu, nikoli ne pozabi ureznine iz svetovno vojne. Pravijo brivci. Nikoli se nič ne zgodL Toda je nervoza tu. In je ne bo konec. Ner-voza ni podedovano bogastvo ali Izposojena čednost, kar sproti Izginja, nego je, kar greh ln dolg, ki sta vsak trenutek večja. Ce kdo kadi v ozadju, takoj ga nahruH ln pokaže na stenski napis: »Kaditi prepovedano«. Ce je nemir ali glasan razgovor v čakajoči publiki, zamahne z roko. In ko brivec odstavi britev z lica, grdo zmerja. Zaradi take serižnosti mu je dodan vzdevek Seriga. V taki slavi in takem razpoloženju pričaka prvo brivsko tekmo. Ob prvem či-tanju napovedi, žalostno vzdihne: — O, ti moj ljubi bog, kaj smo dočakali? Mar se jih dovolj ne ubije z avtomobili ln l^. vrsteče ®ei imeti -jv'T— To J« ^ uouVNO* daje IE S? oSVa£oO'*°Vfc S omcajna nlte to R K notovtro dva*rKei Pora°,leo Tv o*"« on « pasta K«1 s««"0 *T8,e oa0 ' zobna P1 9VO)i Ldusenl °°8te I PO^^JNOSA. Navd - metei EVIegla - souražnica letalcev Navzlic najrazličnejšim aparatom se Se vedno v megli dogajajo letalske katastrofe Letošnjo jeeen ee je zgodilo v zračnem prometu nenavadno mnogo nesreč. Več velikih potniških in poštnih letal je v Evropi in v Ameriki v megli treščilo na zennjo. Nesreča je v pretežni večini primerov dohitela najmodernejša letala, ki so grajena nalašč za obratovanje v najneugodnejših vremenskih prilikah jesenskih in zimskih mesecev. V vseh primerih je zakrivila nesrečo megla, ki je najopasnejši nasprotnik vseh prometnih sredstev. V megli »e ustavi ladijski promet in motorna vozila morajo svojo brzino tako zmanj-ftati, da postane njih prednost nasproti navadnim vprežnim vozovom brez praktične ▼rednosti.. Doslej ee je samo železnici posrečilo z duhovito zasnovanimi signalnimi napravami premagati belo oviro. Samo vlaki vozijo po svoji železni časti tudi v naj-goatejši megli popolnoma varno z največjo »rzino. Kar velja za ladje in motorna vozila, je do nedavno veljalo tudi za letala. Še pred nekaj leti letalo v megli ni moglo niti vzleteti niti pristati, ako vodnik ni hotel tvegati življenja. Tudi sam polet je v megli «Ai v gostih oblakih za letalca zelo tvegan podvig, ako se mora letalec zanašati samo na svoja čutila. Kakor človek z zavezanimi očmi ne more v ravni smeri prekoračiti lireega trga, tudi letala v zraku ne more držati v ravnotežju, ako se ne more orientirati po zemlji. V megli ali v oblakih letalec brž izgubi občutek, ali leti vodoravno j|di ne. Prav tako ne ve, ali se dviga, pada, Mi leti v ravni smeri ali se suče v krogu. Dandanašnji smo že tako navajeni, da si fovsod, kjer nam čuti odpovedo, poiščemo pripravnih mehaničnih instrumentov za t:ontrolo.. Moderna letala, imajo zdaj že to-iko kontrolnih instrumentov, da pilot zmerom lahko >na slepo« leti po zraku, v fcemi ali pa v nepredirno gosti megli, ki orientacijo po zemlji docela onemogoča. Nauk o tshničnih pomagalih za tako 6lepo letenje je danes že košček znanosti zase. Najvažnejši pripomoček za orientacijo je bil zmerom kompas. Seveda pa to orodje letalcu samo približno kaže smer od juga proti severu in v posebnih okoliščinah zračnega prometa še to dostikrat skrajno neza-reslijvo. Za orientacijo: ali leti vodoravno, ima pilot na razpolago tako zvani umetni horizont To je aparat, katerega bistveni del je vrtavka. ki jo poganja zrak in pri kateri je z duhovitim mehanizmom doseženo, da stoji njena os zmerom navpično na zemeljsko površino, ne glede na to, kako se letalo kreta in obrača. Umeino obzorje, ki ga vrtavka na ta način ustvarja, letalcu zmerom kaže, ali visi letalo na desno ali na levo stran, ali je pri glavi ali pri repu preveč povešeno. Za letalca je zelo važno, da zmerom vč, ali letalo po pritisku na krmila pravilno leti v zahtevanih krivuljah. Kompas bi to že pokazal, samo magnetna igla bi morala zmerom krožiti v vodoravni ravnini, kar je pa pri navadnem kompasu ravno v zavojih nemogoče. Inženjerji so zaradi tega konstruirali posebni kompas na vrtavko. ta-kozvano za vojno kazalo. Vrtavka ima namreč prijetno lastnost, da se z osjo zmerom umakne pravokotno v stran, ako jo hočemo šiloma spravati iz mirovne lege. Te »umite e< kažeio posebni kazalci in po njih je vodnik zmerom poučen, kako se letalo gu-ga na valovih zračnega morja. Cesto so že letala v megli zadela v gorovje. Vzrok ie bila premajhna višina. Zanesljivi višinomeri so zaradi tega za slepo letenje še prav posebno potrebni. Eden kaze letalcu višine na grobo, drugi pa izredno ostro kaže vsak najmanjši dvig ali padec, kar je zlasti važno pri pristajanju. Razen višinomerov mora biti na krovu tudi priprava, ki kaže, s kakšno brzino se letalo dviga ali spušča. Variometri se imenujejo te priprave in kažejo brzino v metrih na sekundo. Vsi našteti aparati pa kažejo pilotu samo lego in posamezne kretnje njegovega letala v zraku. Ali pa tudi leti prav proti cilju, mu ne povedo Orientacija pa je seveda prav tako potrebna kakor varen položaj, ker sicer letalo v .emi ali megii nikoli ne bi priletelo na cilj. Najuspešnejši pripomoček za orientacijo pri slepem leten in je radio. Na dv3 načina se letalec po njem lahko ravna. Ali ima sprejemni aparat s posebno anteno, ki jo tako dolgo obrača, di mu le-ta neposredno pokaže to ali ono oddajno postajo, po kateri lahko uravna svoj polet, ali pa z lastne postaje na krovu oddaja znake, na podlagi katerih mu potlej dve postaji na tleh lahko povesta njegov položaj. Spočetka, ko so se začeli canašati na ta sistem orientacije. so se sem pa tja pojavile napake, ki i eo zakrivile hude nesreče. Zaradi napačne smeri, ki jo je letalcu pokazala njegova antena, se je n. pr. poleti veliko švicarsko transportno letalo v Juri zaletelo v hrib in 6e razbilo. Zdaj se je posrečilo tehniki odstraniti tudi te napake, ki so se pojavljale največ v jutrnjih in večernih urah, ko se radijski valovi tako neredno širijo, da je včasi videti, kakor da bi prihajali iz povsem druge smeri, kakor leži oddajna postaja. Vsi ti pripomočki so dovolj močni, da letalca v temi in megli varno vodijo po zraku proti določnemu cilju. Popolnoma nezadostni pa so v tistem odločilnem trenutku, ko mora letalec nad končnim pristaniščem opraviti najtežavnejši del vsega poleta — pristanek. Šele poseben sistem izredno dniihovi-to zamišljenih brezžičnih kažipotov je zadnja leta pomagal premagati tudi to najnevarnejšo točko vsega zračnega prometa. Pri tem sistemu se s pomočjo usmerjenih ultrakratkih radijskih valov začrta v zraku nekakšna nevidna cesta, po kateri ee letalec s pomočjo posebnih sprejemnih aparatov lahko varno dotiplje prav na sredo letališča. Cesta seže nekaj kilometrov daleč od letališča in letalo mora zakrniariti nanjo v neki strogo predpisani brzini. Ko teti že nekaj časa po njej, prodre nekje nov žarek radijskih valov, ki mu dado znak. da je treba zdaj motorje ustaviti in se v predpisani višini v jadralnem letu spuščati k tlom. Ako radijski kažipoti zanesljivo delujejo im je letalec dobro nanje navajen, potlej se lahko varno spusti na tla tudi v najbolj zabasa-nem vremenu. Ker je za promet ugodno, da leže letališča čim bliže središča mest, skoraj ni mogoče preprečiti, da bi ne bilo v bližini visokih poslopij, stolpov dnmnikov in slične-ga. Vse take ovire se v temi razsvetle z močnimi neonskimi cevmi, katerih rdeča svetloba izvrstno prodira meglo in letalca na daljavo opozarja na nevarnost. Brezžični kažipoti pa so zmerom urejeni v smeri, kjer je najmanj ovir. Ako se navzlic tako daletko-sežnim varnostnim meram še zmerom od časa do časa dogajajo katastrofe, kakor je bila n. pr. zadnja pri Ostende, polej se morajo pač pripisati tragičnemu srečanju cele vrste usodnih činjenic, ki utegnejo biti vsaka zase malenkostne, ki pa s skupnim učinkom paralizirajo vse človekove protiukrepe. Človeška nepopolnost je kriva, da nekih stvari nikoli ne bomo do kraja obvladali. Iz tega se pa rodi tudi edino pravo spoznanje, da se bomo samo z dolgotrajnimi izkušnjami lahko čim bolj približali tisti stoodstotni varnosti, ki zmerom kot nedosegljivi idel lebdi pred nami. Sicer pa noben pameten človek ne bo n. pr. ladjeplovbe pobijal zaradi tega, ker sem pa tja dva par-nika v megli zadeneta drug ob drugega, ker vlak iztiri na kretnici, ali pa avtomobili kdaj pa kdaj zdrsne na mokri cesti Žrtev v prometu nikoli ne bo mogoče popolnoma preprečiti in prav tu žrtve tudi nikoli ne padajo zastonj, zakaj prav na njih so se moderna oblačila razvila do današnje velike popolnosti. V Maklavž je pač najbolj znam in najbolj priljubljen med vsemi svetniki. Miklavž je največji čudodelnik, ki si vzame vsako leto enkrat dopust. Na kmetih je tudi za Božička , ko napolnjuje na skrivaj nogavice, peharje, sklede in celo čevjle z malimi darovi. Kot dobrotnik in otroški prijatelj je nenadomestljiv. Marsikdo misli, da je Miklavž plod bujne domišljije aH vsaj mična bajka, ki nima nobene zgodovinske podlage. Ti so v hudi zmoti. Iz nič ni nič in je Miklavž prav tako zares in prav tako rad živel kakor ti ali jaz, čeprav je že dolgo, dolgo od tega. Tudi njegova ljubezen do otrok in z njo zvezani lepi običaji imajo resnično zgodovinsko ozadje. Nikolaj je otrok adventa. Rodil se je 6. decembra okoli leta 346. v Patari v Likiji. že kot fantič je imel baj€ moč čudodel-nika. V posebno veselje mu je bilo, da je prinašal revnim vrstnikom v igri in šoli darila. Dobro srce more že z majhnimi sredstvi delati čudeže, saj daje prav ljubezen, s katero se dar izroči, tudi najmanjšemu teh pravo vrednost. Zelo premožni fantJkovi starši so navajali dora-ščajočega sina k učenju, ker so hoteli napraviti iz njega učenjaka in veselega po-svetnjaka. To se jim pa kar ni posrečilo, ker se je Miklavž vrgel izključno na verske spise, saj je smatral krščansko vero za srce človeštva. Naglo je rasel v tem, da je postal, še prav mlad, duhovnik v Miri v Mali Aziji. Po študijah je poronnal v sveto deželo. Posebno se je mudil v Betlehemu. Velika ljubezen do otrok, ki je pripomogla Miklavžu do njegove slave, ima svoj mistični izvor v njegovi ljubezni do Božjega deteta. Vrnivši se s potovanja, je postal Miklavž naslednik medtem umrlega Škofa v Miri. Tu se je tudi začela slava skoraj vsemogočnega obda rov alca otrok. Pred božičem je imel Miklavž navado, da je šel v škofovsld obleki z mitro na glavi in z zakrivljeno škofovsko palico v roki v spremstvu svojih služabnikov od hiše do hiše in je obdarjal otroke v imenu Božjega deteta. Se visoko v starosti, ko so mu leta posrebrila temne lase in brado, seje držal te svoje lepe navade. Njegovo srce je bilo otroško in mlado do njegove zadnja ure. Sveti Nikolaj pa ni le ljubljenec otrofc, temveč tudi velik iaščitnik mornarjev in splavarjev, ki so izročeni na milost in nemilost valovom. Kakor marsikje drugod po svetu ima sv. Nikolaj zlasti pri Slovencih, Hrvatih in Srbih mnogo cerkev, kapel, slik. Marsikateri ugleden državljan sa diči z njegovim imenom. Njegova pomoč na vodi menda izvira iz njegove romar- ske poti v obljubljeno deželo. Zaupanje, ki ga tu Miklavž uživa in celo upravičeno, je menda brezmejno. Cerkvena zgodovina sicer ne potrjuje, kljub temu pa ni nič manj res, da slovi Miklavž tudi kot zaščitnik jetnikov. Mno-gokaj bi se dalo pri tem zanimivega povedati, ko bi ne nakopali morda s tem pri strožjih čitateljih nezaupanja do dobrega Miklavža. Nekateri kazneaici prav zares verjamejo, da more Miklavž kot dober poznavalec njihovega srca kaj doumeti in odipustiti. Prav očarljiva mora biti njegova ljubezen ao iztirjencev, ki so prišli v navskrižje s postavami Miklavž zna namreč omehčati sodnikovo srce, da rajši odpusti sikesanecnu zločincu njegov greh. Miklavž prinese večkrat tudi porednim otroCcom kakšno darilce in jih nemara i prav s tem pridobi za boljše vedenje. Za- < to je pač za njegovo dobro in široko srce prav primerno, če se posebno pred sam božič spomni ubogih jetnikov in jim ustreže v njihovih željah. Tudi v zadnjem zločincu se vzbudi prav ta čas spomin na njegov mladostni svet, da se z bolestjo spomni tega in mu je Miklavž kakor zvezda v tunini njegovih dni. Sv. Nikolaj je pod cesarjem Licinijem prebil vrsto let v ječi zaraad vere. Pod Konštantinovo vlado je bil izpuščen ki se jie smel spet vrniti v svoj ljubo Miro. Podoba je, da je njegova zapeljiva dobrota celo pagane pripravila do tega, da se niso upali napraviti iz njega mučenika. Umrl je v Miri. Legenda pripoveduje, da je Slo za njegovim pogrebom na stotine otrok, ki so bridko jokali za velikim dobrotnikom. Lep dar: Zgodbe brez groze JOSIP RIBICICi Miklavž v predmestju Ko aem bil premeščen na šolo v predmestju, sem mislil, da se Je to zgodilo zato, da mi prihranijo stroške za pogreb — kajti od šole do pokopa» lišča je samo nekaj korakov in ta neprestani pogled na križe in gomile naravnost sili, da se čimpreje odločiš za zadnje dejanje življenja. No, pa sem kmalu spoznal, da temu ni takol Premeščen se bil, da spoznam kulturo in civilizacijo tudi tistega dela mesta, ki mu ni usojeno, da po njem vodijo domače in tuje dostojanstvenike občudovat slovenski napredek. Pa sem tam, kjer sem, najbrž tudi zato, da laže prisluškujem pristnosti in ne-pokvarjenosti našega dobrega, nepokvarjenega ljudstva. Tako sem na primer znanstveno dognal, da ima ta šola vodnjak namesto vodovoda in da se v slabem vodnjaku zarede črvički iz stranišč, pa da postane taka voda nekam sluzasta, na pol mastna. Tudi sem ugotovil, odkod izvira na taki šoli skrivnostno, neprestano bobnenje in bučanje, ki se začne ziutraj in neha zvečer. V začetku sem bil mnenja, da se rušijo natančno pod šolo zemeljske plasti in da se bo poslopje z mano vred nekega dne pogrez-nilo. Pa ni bilo to! Po natančni preiskavf sem ugotovil, da izvira to bobnenje od pokrovov v straniščih, ki imajo škat-laste sedeže. Odmev teh ropota ionh pokrovov se odbije v greznici od stene do stene in postaja podobno podzemskemu bučanju Glede na kulturo pa sem dognal, da se kultura najmenj pristno zrcali v poročilih in statistikah, a najbolj pristno v ljudeh, ki jih ni sram povedati resnico To so otroci, če jih šolska dostojnost in disciplina še ni pokvarila. Le oni imajo še zmisel za pravo folkloro, le iz njihovih ust še odmeva ustno sporočilo, le oni se še krčevito drže starih običajev in le oni znajo iz* luščiti pravo zrno iz ostankov narodopisja. Sem se dolgo trudil, da so ml ti nepokvarjeni možički in ženičke začeli govoriti tako, kakor misli io. Trud se mi je izplačal. Danes vem, kako utriplje predmestje, vem. da ima še vedno zmisel za lepe običaje in humor. vkljub bližini poslovnega mesta. Bilo je lani. dan po Miklavžu. Otroci so še vročični in polni spominov na prejšnji dan. »No, kako Je bilo?« vprašam. Pa vstajajo drug za drugim in pripovedujejo. Ta se je tako bal vso nočt da se še zdaj trese, drugi se dela junaškega. tretji se jezi na šibo, ki je ni zaslužil in izrazi dvome o pravičnosti Miklavža. Nazadnje dvigne še mlado dekletce roko in pripoveduje: »Veste, pri nas je bilo tako: Sedimo v kuhinji: mama, jaz in oba bratca. Vsi smo tihi, vsi čakamo. Pa ni nič. Čakamo. Kar naenkrat nekaj v veži zaropota. Mama ml reče. naj grem pogledat. Pa jaz nočem. Nazadnje gre mama. Zunaj še bolj zagodrnja in zaropota. Čakamo, čakamo, — vrata se odpro in v kuhinjo se vrne mama. Reče: »Ze gre ta pravi Miklavž.« Res se vrata še enkrat odpro tn v kuhin io stopi.. »Miklavž z belo brado!« ji pomaga mali nestrpnež v prvi klopi. »Nak!« odkima deklica in »e blaženo smehlja, ker ni deček uganil. »Angel!« reče dri.3 deček. »Nak!« spet odkima deklica. »Parkeli!« se odreže ponavljaJec v zadnii klopi. »Nak, ni bil parkelj!« »No, kar sama povej!« posežem jaz v razgovor. In deklica konča svoj onts: »Vrat-a se odnro in v kuhinjo stopi atp ki je bil pijan ...« Nekaj časa je bilo vse tiho, potem pa se oglasi repetent v zadnji kloni: »E. nrava reč! Saj je bil moj tudi!« motorji, z aeroplani in baloni, po severnih tečajih in tra- vajih ? Ali ni dovolj krvi prelite v Abesiniji in .ia Ruskem, v Španiji in na Kitajskem ?! Zdaj da jo morajo prelivati še naši brivci na svojih gostih?! — Pri razg. vorih v kavarni je odločno proti. Oblast naj poseže vmes! Ne gre, da bi se brivci igrali s človeškim življenjem! Britev ni čokolada! Malo zdrsne, resk! — pa je glava proč. Le kdo bo model? Takšno nevarno delo naj se ne stiska na ulomke sekund! Le zakaj nas bog rajši ne odpokliče, da moramo biti priča takim rečem?! Po brivnicah je živahno. Vse v pripravah. Reklama na vse strani. Ne govori se o drugem nego o petdesetletnici, ki bo dosegla svoj višek v brivskih tekmah in pa — bližnje na uho — v izletih v okolico Jokavček odgovarja: Jokavček je vse bolj nervozen. — Oh, da bi bile te nesrečne tekme že pri kraju! Potem bom morda še kakšno leto! — Menja brivnike ali kakor se po domače pravi: salone. Obišče vse. Tudi brivske dvorane. Toda je povsod isto. Vsak pogovor se konča v brivskem dialektu naše prestolnice: — Ja za boga svetega, tokrat bute pa zagvišno došli! — Jakovček odgovarja: — Hudič naj vas pocitra vse skupaj! Saj me boste urezali že zdaj, ko samo mislite na tekmo! — Obide vsa predmestja. Salon Peregrin, salon Dionizij, salon Dulcinija. . . Sama sladka doslej neznana imena! — "še do Ambrozije in Nektarja bom priromal — zdihuje po ulicah na periferiji. Toda je povsod ista melodija. V iskanju manj nervoznih brivcev od njega samega se mu zgodi tole: Sede na stol. Opozori na bradavico in urezo. Ko je že poln mila in so že dve tri -»oteze ob desnem uSesu opravljene, vstopi isedov čevljarski vajenec a zavojem: — Gotovi so! — — A? Jel' su lepi? Jel' ste dobro iz-radiii? — — Orkaduš, pa še kol'k! In meni nič tebi nič vzame paket, razvije, sezuje svoje in pomeri nove. Lepe, svetle, lak as te za tekmo. — Veju, gospon, za tekmu se spremam — pravi smehljaje se in nadaljuje z britjem. V Johavčku vse vre. Toda kaj, sredi britja! — Ste že slišali, da je Polikazpov vajenec pri vaji svojemu modelu odsekal košček ušesa in načel glavno žilo na vratu? Komaj so ga pravočasno v bolnišnico! — Jakovčku stopijo znojne kaplje na čelo. V peklu ne more biti hujše! Stegnil bi roke, s pestmi bi oba, z brco čevljarčka skozi vrata. Pa kaj, ko je brivec z britvijo prav ob ustnih kotičkih in že šumi ostrina preko bradavice in bo v tem trenutku pri ureznini. Pri tisti ureznini. ki mu je nedavno še dajala kvalifikacijo, da je opravičeno marširal pri bojevniških pokretih v prvih vrstah. Tako ne preostaje nič drugega, ko neopažen zdihljaj k sv. Nefku, ki je baje patron za srečno britje. , Po končani muki se umije sam pozabi na napitnino in sklene do tekme ostati kosmat. Besedo drži. Pred znanci pa se izgovarja, da mora zaradi lišaja ostati »tako«. Brivsko tekmo in vse svečanosti pre-leži v postelji. Tu sem se ničesar ne sliši. Tako tri tedne. Ko pa brada preveč srbi, stopi k svojemu stalnemu, od katerega je zbežal zbog priprav. —Za boga miloga, kod pa hodaste tri nedelje«. — — Bolan, influenca! — In plašno gleda krog sebe. Vsi trije stoli zasedeni. Mojster in po-močDika brije jo, vajenec ponuja milo. Posluša. Starejši, kuštravi pomočnik gniavi svojega gosta, časih diskretno, časih glasneje: — Pejte no! Ne grem več, pa če Se sto tekem napravijo.,, Yse naprej govorje- no... drugi sem bil... pa me še upoštevali niso ... kar mimo organizacije ... žvižganje... pa še kakšno — Seriga še polovice ne razume. O žvižganju pri britju še ni čul. Kako neki vraga to delajo? Saj je vendar treba usta čisto mirno držati?! Drugi obdeluje gosta-— Vse do tekme imam vse polno prija- teljev. Niti z ehlm nisem skregan ... Zdaj pa po darilu in diplomi... me nobeden več ne pogleda... da ste videli vajence... le-tali so z noži, kakor da imajo kifeljce v rokah ... ampak britev je britev ... mižim in mislim, zdajle bo odletela glava — Jokavčku stopijo lasje pokonci. — Sploh je to nekai strašnega... pomislite: sedemdeset odstotkov krvavitev. — Jokavček skoči pokonci in obleče suknjo. — Cekajte gospon, odmah sam gotov! — — Hvala lepa! Pridem takoj nazaj. — Ko je skozi vrata, si globoko oddahne. — Moj ljubi bog, Štirinajst dni poprej in zdaj še Štirinajst dni ne bo mirul * Tava de!je. Daleč. Tam zunaj je mala I brivnica z iepim imenom. čes?'na dvorana. Vsaka kuharica in vsak kulturni krog bi se veselil tako čiste slovenščine. O srbščini — garantirano! — ni sledu. Pri peči dremlje mlad fant v belem plašču. — Vajenec, ali pomočnik? — — Oboje. — — Kje so drugi T — — Gospod mojster so še vedno na izletu nekje v okolici, pomočnika tudi, samo da na drugem kraju. — — Briješ dobro, sigurno? — — Boja že vid'l. — Pomirjen sede. Tišina. Nihče ne čaka. Cuje se samo tiktakanje stare ure in voda od kapa na ulici. Kakor nalašč za izbiča-ne živce. Prijetno ugodje. Britev ostra, roka lahka. Ostrina se komaj dotika kože, čeprav Je brada »stara«, ostra. Že je pod ustnimi koti, tam nad bradavico. Brivec vzame čopič in še potegne z milom po bradi. — Gospod, ali ste bili na naSi tekmi v nedeljo? — — Zakaj zdaj to, govorite? Kaj me briga vaša tekma! — — Saj jaz tudi niaem bil; drugače bi bila brivnica ves teden zaprta. — Mladenič umolkne in položi britev pod ustnice. Britev drči čez bradavico. Na vratih se pojavi tisti čevljarski vajenec od zadnjič: — Ali ga Se vedno ni domov? Mojster je dejal, če danes ne plača čevljev da — Jokavček se zdrzne, okrene glavo in pade sam na rezilo. As!- — Hudič! — — Prosim lepo, jaz nisem kriv: morate biti mirni! — Po bradi teče krt. Britev je srečno zdrsnila v staro zaseklino. Umivanje, lepienie. kletev ln zdihovanje. — Kriv. kriv! Kdo je kriv? Ne vi, ne jaz! Kdo drugi, ko te preklete brivske tekme. IANEKD0TA Talleyrand Je moral na Napoleonov ukaa vzeti pregnanega Ferdinanda VEL španskega za pet let na svojo graščino ln ga tam vzdrževati na lastne stroške. Ko ga je francoski cesar, ki je bil pri tla ti priložnosti slabe volje, vprašal, kam Je spravil denar, ki ga je bil ukradel državi, mu je Talleyrand odvrnil: »Veličanstvo, kupil aem s nJim ml iu graščino Valencay!c nm Podroben program ljubljanske in vseh evropskih radijskih postaj dobite v vodilni in bogato ilustrirani slovenski radijski reviji »NAS VAL«. Mesečna naročnina samo 12 din. Naroča se pri upravi v Ljubljani, Knafljeva ulica 5. Nedelja 5. decembra Ljubljana 8: Kmečki trio. — 0: Ca», poročila, spored. — 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve. — 9.45: Verski govor (p. dr. G. Rant). — 10: Dvospe-ve in samospeve ob spremljevanju klavirja pojeta ga. špelca Neratova in^dč. Poldka Rupnikova. — 11: Otroška ^fra (Manca Komanova). — 11.30: Opoldanski koncert, sodelujejo: Radijski orkester in g. A. Ko-lacio. član. Nar. gled. — 13: Cas, vreme, spored, obvestila. — 13.20: Nove pridobitve arhiva plošč. — 14: Prenos prireditve slovenskih izseljencev iz Heerlena na Holandskem. — 16: Kvartet mandolin. — 17: Kmetijska gospodarska navodila in cene. — 17.30: Miklavž govori otrokom. — 19: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: Slovenska ura: 1) Samospevi na S. Gregorčičeva besedila (poje ga. Dragica Sokova), 2) Kobarid in kobariška dolina (prof. Adolf Ivančič). — 20.30: Koncert plesne glasbe. Sodelujejo: Radijski jazz. g. Stanko Avgust in plošče. — 22: Cas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Miklavž govori odraslim. Beograd 17: Narodna glasba. — 20.10: Pesmi in orkestralna glasba. — 22.20: Pleg. — Zagreb. 17: Tamburaški zbor. — 20: Orkestralni, pevski in klavirski koncert ter recitacije. — 22.20: Ples. — Praga 19.10: Vojaška godba. — 20: Lortzfi-gova opera »Car in tesar«. — 22.30: Plošče. —* Varšava 13: Orkester Igra po željah. — 15.40: Komorna glasba. — 16.45: Otroci in Miklavž. — 19.35: Arije in pesmi. — 20.05: Odlomki iz operet. — 21.35: Umetniške plošče. — 22.30: Godba za ples. — 23: Nadaljevanje plesa. — Varšava 21.15: Miklavževanje. — 21.45: Poljske pesmi in plesi. — Berlin 19.25: Mešan spored. _ 20: Orkestralni koncert. 20.30: Ples. — Mttnchen 19.10: Zvočna igra. — 20.45: Operni večer. — 22.35: Ura pestre muzi-ke. — Stuttgart 19.15: Prenos Gounodove opere »Faust«. — 22.30: Plesni večer. — 24: Nočni koncert (plošče). Ponedeljek, 6. decembra LJubljana 12: Za kratek čas (ploSČe). — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Ca« spored, obvestila. — 1B.15: Vneta venčkov (plošče). — 14: Vreme, borza. — 18: Ziravstveua ura: Splošni vzroki bolezni (dr. Anton Bre-ceij). _ 18.20: Valčki s plošč. _ 18.40t Kulturna kronika: Borba za slovenski književni jezik (prof. France Vodnik). — l&t Cas, vreme, poročila, eipored oovestila. — 19.30; Nac. ura. — 19.50: Zanimivosti — 20: Rezervirane za prenos. — 22: Cae, vreme, poročila, spored. — 22.15: Radijski jazz. Beograd 17.05: Orkestralni in pevski kon-oert. _ 20: Prenos o-pere a Nar. gledališča. — Zagreb 17.15: Pesmi in violinske eklad-foe. — 20: Prenos opere iz Beograda. — Praga 19.15: Prenos praSkega miklavževa-nja. — 20.30: Suk: Ser^nada v Es-duru za. godila. — 21.15: Simfonični koncert. —1 22.35: Lahka in plesna muzika e ploSč. — Varšava 20; Orkester igra za zabavo in Uu ples. — 22: Simfomični koncert. — Dunaj 11.35: Kmečke godbe Igrajo (plošče). — 12.20: Lahka godba orkestra. — 16.05: Plesi in odlomki iz zvočnih filmov. — 17.40« Bolgarska klavirska muzika. — 18: N&ročU na glasba na Gradiščanskem —19.25: Prenos koncerta dunajskih filharmonikov. — 20.40: Pesmi in klavirske skladbe. — 21.25t Havajske pesmi — 21.40: "Sdadbe m oelo. — 22.30: Koncert orkestra. — 28: Lahku ln plesna muzika. — Bcilin 19.10: Ve»lra glasba t plošč. — 20: Prenos ir Mfine-hen* — 21: Mali orkester igra. — 22.30: Nv»jn3 koncert in p'ee. — Munchen 19.10: Drobna umetnost za dobro voljo. — 21: Recitacije. — £1.20; Beethoven: Eoncert za klavir in orkester v Efc-duru. — 2230: LaLka godba ln ples. — Stutgart 19.15: Vedra muzika za debpuet — 21: Dramski večer. — 22 30: Kakor llilnchen. — 24: Komorne skladbe za pihala. Torek, 7. decembra Ljubljana 11: Šolska ura: Kako se utrdim proti prehladu (dr. Franta Mis). — 12: V. sodobnem ritmu (plošče). — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Cas, spored, obvestila. — 13^15: Vesel ojjoldanski koncert Radijskega orkestra. — 14: Vreme; borza, — 18t Vesele in poskočne igra Magistrov trio. — 18.40: Človek z vida nacionalne rnisp Odi. Fr. Velber). — 19: Cas, vreme, poročila, spored. obvestila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50» Zabavni tednik. — 20: Zvoki z dežele (plošče). — 20.10: Vilko Bacbler: »Generalni predsednik«, veseloigia, sodelujejo Slani rad. igT. družine in kvartet »Hmtadra«.— 21.15: Koncert radijskega orkestra. — 23* Cas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Lahka glasba radijskega orkestra. Beograd 17.16: Orkestralni koncert. — 17.26: K'avinske skladbe in narodni naperi. — 30: Pesmi. — 20.30: Simfonični koncert iz Filharmonije. — 22.50: Lahka glasba.— Zagreb 17.15: Lahka godba. — 20.30: Skladbe za orkester, čelo in klavir. — 21.30: Lahka im plesna muzika. — Praga 19.15: Oporetne uverture. — 20.30; Koncert za. soliste, zber in orkester: Foersterjeva »Majska kantata« in Krickova »Moravska kan-tata«. — 21.35: Klavirski koncert. — 22.15«. Godba za ples. — Dunaj 10.50: Koncertna ura. — 12: Koncert orkestra. — 13.10: Nadaljevani« koncerta. — 16.05: Lahka glasba. — 17.35: Klavirski koncert, — 19 40: Avstrijsko-madžarski koncert. — 20.40: Zvočne slike. — 22.20: Plesni Oukester. — 23: Ples. —Berlin 19.10: Ura poliskih skladateljev. — 20: Mali orkester, ^odalni kvintet in plošče. — 22.30: Pevski kvartet, zbor in orgle. — Munchen 19: Slike h vojaškega življenja. — 21: Koncert po željah. — 22 30: Prenos iz Berlina. — St-ttg-rt 19.15: Znameniti orkestri icraio (plo«če). — 30: Sličice h sive vsakdanjosti. — 2tl: Dvofa kov koncert za čelo — 21.35: Zimski ve čer. _ 22.30: Izmenja Ini koncert Nemčij; Portugalska. — 22.30: Lahka in plesna m n — %ti ~ Kraljestvo mode Pod krznenim plaščem Zares je krznen plašč najbolj praktično lil seveda tudi najbolj toplo zimsko ogrinjalo, pa tudi po svoji eleganci presega vsak drug, še tako lepe izdelan zimski plašč. Posebna odlika krznenega plašča pa je ta, da je splošno veljaven in da ga torej lahko nosimo k vsaki obleki in ob vsaki uri dneva, dočim med navadnimi plašči strogo razlikujemo dopoldanske, popoldanske in večerne obiike. Vrhu tega je moderno predelano krzno tako mehko ln voljno, da se še lepše kakor blago prileže k telesu tn se zato tudi manj vitkim damam ni potreba bati, da bi se v novem kožuhu zdele preveč močne. Ce vse to premislimo, se ne smemo čuditi, da Imajo ženske vsega sveta krznene plašče tako v čislih. Zato je menda tudi nI elegantne ženske, ki se ji ne bi ena najljubših »modnih« želja izpolnila z darom krznenega plašča. Prav sedaj 3e približujemo času božičnih daril. Morda bo sa marsikatero Božiček uvideven? Kožuh sicer res predstavlja precejšen izdatek, toda zakonski možje in očetje naj pomislijo, da tudi ostane v veljavi — pičlo računano — najmanj trikrat del j, kakor navaden plašč. Pomnožite torej s tri ceno povprečnega zimskega plašča, pa dobite za, ta denar že prav čeden kožuh ... ELITNA KONFEKCIJA TTLo^&As MARIBOR prinaša vedno najnovejše ! Dasi so jako v modi poldolgi in tričetr-tinski krzneni paletoji, je vendar še najbolj praktičen dolg krznen plašč, ki pod njim lahko nosimo vsako obleko in ki je tudi najmanj podvržen modnim izpremem-bam. Takšen plašč iz kratkodlakega krzna učinkuje prav lepo z letos modernim, dra-piranim ovratnikom, ki ga prihodnje leto, ko se moda spet menja, prav lahko pre-drugačimo. Ovratnik našega plašča je vrhu tega obrobljen s po! široko progo iz lisi-čevine ali drugega, dolgodlakega krzna. Ta proga se zaključuje z glavico živali, ob pasu pa je prevezana s pentljo iz kratkodlakega krzna, ki je rabilo za plašč (desna skica). Dopoldne, ko gremo po opravkih v mesto, nosimo pod krznenim plaščem preprosto športno obleko iz mehkega, volnenega blaga. Ta gladka oblekca ima usnjen pas v barvi, kožuha, torej črnega ali rjavega. Krasijo jo dvojni šivi na malem, dečjem ovratniku in na žepkih, ki imajo originalno obliko črke M (1. skica). Kompromis med dopoldansko in popoldansko obleko predstavlja naslednja skica. Ta obleka je sestavljena iz volnenega blaga in bleščeče svile ali blaga ln žameta, život je po sredi navpičro nadrgnjen, široka proga žameta ali svile pa zakriva del bokov in del života. Po sredi jo prevežemo z oz- 0» Letošnja moda, ki ceni vesele kontraste, si je izmislila način, kako okvasiti obleke iz motnega, dolgočasnega blaga. 7, barvastimi obrobki lahko tudi pvav uspešno poživimo in predrugačimo kakšno staro obleko, ki smo se je že naveličale. Iz kakšnega tvoriva pa so takšni barvasti obrobki? Pri mnogih športnih oblekah iz klobu-čevlnastega blaga, pri bolj elegantnih oblekah p,i iz močnega ripsastega traka, ta-kozvanega gros-graina. V cevko sešit gros-grain nam služi tudi za razne zavoje in ornamente, ki podčrtavajo barvasti obro-bek. iiuzane cene ožuhovlni pr! 9 LJUBLJANA Mestni trg j, Komproinltiijoce pismo Potem, ko je opravil mučno potovanje po Holandski Indiji, se je Jean Durand, ugledni trgovec, ki se je pravkar mudil na trgovski vožnji, izkrcai v Singaporu, odkoder se je hotel čez dva dneva odpeljati v Francijo. Čakal je na svojo ladjo in se za ta čas ustavil v veliketm hotelu. Ko je uredil svoje stvari v sobi, ki so mu jo odkazali za bivanje, je stopil niz stc-pnice veliko hotelsko vežo, kjer so nešteti prearačilniki skrbeli za dovajanje svežsga zraka. Pod veličastnimi palmami se je tam spustil v naslanjač in si prižgal egiptovsko cigareto. Mali kitajski boy mu je prinesel naročeno ledeno citronado, poleg tega pa še pljuvalnik iz nikla, čeprav ga ni bil naročil, ker ni imel navade, žvečiti gume kakor gosti anglosaškega porekla. Trudnost in vročima sta Duranda tako omamili, da se mu je začelo dremati. Da bi odgnal dremež, je hirkai, kakor človek, ki se bliža petdesetemu letu, drugače pa ima popolnoma čisto vest. Ko se je čez nekaj časa zdramil iz spanja, je opazil v fotelju na nasprotni strani moškega, ki je moral imeti takisto okrog petdeset let. Gugal sa Je na vzmeteh in očividno užival v tem položaju. Tudi poleg tega gosta je kitajski boy položil poniklan pljuvalnik, a tudi on se ga ni posluževal, ker ni imel v ustih žvečilnega gumija. »Kdo je ta človek?« je zdajci šinilo ourandu skozi možgane. »Gotovo bo kak- šen francoski rojak!« Jean Durand je namreč imel oster dar opazovanja. Da bi preizkusil svoj instinkt, je naslovil na no-vodošleca nekaj besed v francoščini. Ni se varal. Tovariš v naslanjaču je bil takisto Francoz, in tako se je med obema začel pamenek. Novodošlec je Duran-du pripovedoval, da je dopotoval z Vzhoda. Imel je namen, vkrcati se na prvo ladjo, ki odrine proti Franciji. Durand in njegov tovariš v naslanjaču sta prišla do spoznanja, da bosta potovala skupaj na manj tri tedne. Čestitala sta si na talko srečnem naključju in instinktivno sta jela tudi dobivati simpatije eden za drugega. Bila sta približno istih let, v življenju sta se bavila s približno enakimi posli, tako da sta imela tudi o življenju v marsičem ujemajoče se nazore. <5az četrt ure jie dobil Jean Durand dovolj poguma, da se je francoskemu rojaku predstavil z imenom. Tedajci se je njegov tovariš nasmehnil: ' » »Tudi jaz se pišem za Duranda! Nu. moje krstno ime ni Jean, marveč Jac-ques. Vidite, povem vam lahko, da naju bodo na ladji zamenjavali. Mogoče bova doživela zaradi tega še kaikšno veselo komedijo!« »Nu, mene bo kaj takega saimo veselilo!« je odvrnil na te besede Jean Durand. »Nu, jaz tudi ne bom protestiral, če se kaj takšnega naključi!« je dejal Jacques Durand. Ko sta Izmenjala de nekoliko komplimentov, sta se poslovila v domnevi, da sta Um pasom ls enakega tvoriva (2. skica). Izrazito popoldanska obleka, ki jo nosimo pod krznenim plaščem, je iz težke svile. Jako elegantno učinkuje, če kombinira-mo zgornji del te obleke s čipkastim tvo-rivom, kakor predočuje naša Bkica. Obleka te vrste je brez pasu, život pa tvori obliko tesnega bolera, ki je ob čipkastem sedlu rahlo nabran in zaključen z drobnim volančkom. Koničasti čipkasti izrez zapne-mo z lepim klipsom. Tudi poldolgi rokavi so iz čipkastega tvoriva. Zanimivi po trije zaokroženi, poševni šivi na vsaki strani života, ki storijo, da se obleka tesneje prileže k telesu (3. skica). Pri moderni večerni obleki polagamo največjo važnost na brezhiben kroj, ki se kakor steznik oprime života. Krilo takšne obleke je rahlo zvončasto in vendar dokaj ozko. Obleka na naši sldc! ima peterokoten izrez, ki ga deloma zakriva šopek umetnega' cvetja. Mali rokavčki so ljubko drapirani. Izrazit večerni plašč, ki ga moda za takšne priložnosti prav za prav zahteva, nadomestuje tudi v tem primeru lepi, krzneni plašč, ki ga vidite na naši skici (zadnja skica). Proti zaprtju V7TJ Ogli« rti S- br. 3/36 doc 19. II. 1936. Zdravniška posvetovalnica P. R. v K.: Nedostatek, nad katerim tožite, spada med tk*v. spolne znake druge reda in je kot kot tak več ali manj odvisen od razvoja jajčnikov. V letih, v katerih se vi momentano nahajate, razvoj še ni popolnoma zaključen in je verjetno, da se vam bo stanje popravilo samo od sebe, brez vsakih zdravil. Kot rečemo, je vse odvisno od delovanja jajčnikov. Iz tega razloga vam tudi odsvetujem vse toliko priporočane maže, ker so iste brez haska. Preje pridejo v poštev razni extrakti iz živalskih spolnih žlez, ki se uporabljajo z večjim ali manjšim uspehom. Dasi odklanjate zdravniški pregled, vam vseeno svetujem, da se pogovorite z vašim zdravnikom, ki vam bo na podlagi pregleda mogel pravilno svetovati. I. T. Javornik: Vzrok plešavosti Je večinoma prhljaj. To, kar ste dosedaj pod-vzeli, ne zadostuje. Pri tkzv. suhem prhljaju pridejo v poštev mazila, ki vsebujejo poleg drugega žveplo Pri mastnem prhljaju pa priporočajo predvsem 2—3 Co re-sorcinov alkohol. To zdravljenje traja mesece, ako hočemo doseči uspeh. Od domačih zdravil priporočajo umivanje z zavre-lico korenin koprive. Obrnite se na specialista za kožne bolezni, ki bo poskusil še z drugimi sredstvi s katerim se bo mogoče dal proces ustaviti. Možno je tudi, da vam poraaejo lasje nanovo, ako niso lasne korenine že popolnoma uničene. Griček: Bolezen, ki jo opisujete, ne izvira iz kože kot take, temveč je samo odsev notranjih motenj. Vzrok je tedaj lahko v ledvicah, žolčnem mehurju i. t. d. Potrebna bi bila točna preiskava notranjih organov, ki bi mogoče dovedla na pravo pot. V vsakem slučaju vzroka seveda ni mogoče dognati. V teh primerih pridejo seveda v poštev zdravila, ki naj olajšajo stanje bolnika, s čemer se doseže vsaj delen uspeh. Kot vidite. Je na vsak način potreben zdravniški pregled. Vsak nima toliko denarja, da more potovat! v kopališče vsakdo bi mora! dati za zdravje letno 100—150 dinarjev In piti mesec dn! mesto drage vode RADENSKI ZDRAVILNI VRELEC onega z rdečimi srci. Ribja beljakovina Neki hamburški raziskovalec je odkril novo možnost v področju proizvajanja beljakovin. Gre za >ribjo beljakovino«, ki se b,-> dala uporabljati tako kot hrana, kakor za tehnične namene. Ta beljakovina sestoji po 94 odstotkih iz proteina iu je popolnoma brez duha. V gospodinjstvih jo bodo lahko uporabljali namesto jajec. Ne trpinčite živali! se naši! dve bratski duši... Večerjala sta pri isti mizi ln naslednji dan sta se dogovorila, da gresta skupaj v vežo, kjer bosta srkala citronado, izmenjavala misli in se gugala v mehkih foteljih. Tja jima je prinesel hotelski vratar kup pisem. Izbrala sta si iz kupa vsak svoja po krstnih imenih in pisavi na na-siovih ter čitala poslovna in rodbinska sporočila. Naravnost srečna sta se čutila, da ju je dosegla pošta iz Francije v Sin-gapuru in sta si k temu medsebojno čestitala. Ko sta že skoro prečitala korespondenco, se je približal hotelski vratar" vnovič s pismom v roki. Dejal je: »Gospoda, še eno pismo je prispedo na naslov g. Duranda. Prosim, Izvolita sama razsoditi, komu pripada ...« Položil je pismo na mizo, se vljudno priklonil in odšel. Oba Duranda sta z očmi planila na to pismo, ki je bilo prav toliko Damenjeno prvemu kakor drugemu. Naslov se je namreč glasil: »J. Durand, Grand Hoteil, Sin-gapore.« Začetna črka J. se je lahko nanašala na Jeana kakor na Jacquesa Duranda, lahko pa tudi na kakšno tretjo osebo, ki se je pisala J. Durand. Ker sta bala oba Duranda resna trgovca, se jima je videlo to pismo zelo kompromitujočega značaja. Papir je bil eleganten, rokopis nežen in jasen. Oba sta na prvi pogled presodila, da utegne biti to rokopis kakšne dame, ki se oglaša, da zbudi v naslovljenem neprijetne občutke ... Z veliko uslužnostjo je Jean Durand izročil pismo svojemu tovarišu Jacquesu Durandu. Rekel >m ŠAH V Moskvi pripravljajo baje za februar zopet velik mednarodni turnir s 20 udeleženci. Izmed 10 inozemcev veljajo kot sigurni udeleženci: Capabiaoca, dr. Lasker, Keree, Flohr, Fine, Keshevsky in Liilemthal. Vabljena bosta baje tudi dr. Aijetoin in dr. Euwe, ki pa se turnirja gotovo ne udeležita.. Dr. Aljehin gre že začetkom februarja na daljšo turnejo po Južni Ameriki. Prvenstvo Italijo si j« ponovno pribori! 20-letni Castaldi z zmago na naciooaJaem turnirju v Napolju. V matc.hu za svetovno ptvcatstro j« takoj začetkom zadaje tretjine menda končnove-Ijavno (padla odločitev. Po 23. partiji vodi dr. Aljehin že 13Vt:9V«. kmed preostalih partij rabi samo še 4 remije, tako da pač ni nikakega dvoma več v njegovo zmago, dr. Euwe pa se lahko bori eamo fie za čaietec rezulta/t. Dr. Aljehin bo torej le res dosegel izredni uspeh, kakršen ee doslej ni posrečil nobenemu šahistu: da ei bo zopet pridobil nazaj izgubljeno svetovno prvenstvo. — Od 15. do 20. partije je kazal dr. Aljehin rahlo popuščanje Eno partijo je izgubil, ostale e težavo rešil v remis. V tako dolgi borbi 30 partij eeveda nihče ne more igrati ves 6a§ enako močno. Dr. Euwe je slabost svojega nasprotnika razmeroma slabo izrabil. Z ozi-rom na stanje mateha, hi s« bliža koncu, je bilo potem razumljivo, da je posfal nervozen ter v 21. in 22. partiji prav divje zaigral na zmago za vsako ceno. Toda dr. Aljehin j« bil tu že zopet v polni formi. Sadaj je posegel tudi po svojih še neizrabljenih rezervah teoretičnih novosti, izkoristil potem Se s na.jpieciznej.5o igro vsako Euwejevo riskant-no potezo in rezultat je bil že drugič v tehu »knock-out«: dv« zaporedni Aljefainovi zmagi. Dr. Euwe je torej raje podlega, v ostri borbi, kakor da bi bil dopustil, da dr. Al.tebin morda z remiji drži diferenco dveh točk do konca. V 23. partiji je bil dr. Aljehin še tudi v prednosti, pa je dr. Eu«"e še rešil remis. — V izbiri otvoritev sta prinesli 21. in 23. partija izpremembo e tako zvano pul-indijsko obrambo. Dr. Aljehinova teoretična novost tu je bila pač preračunana samo na to, da dr. Euweju vzame najmočnejše orožje: izvrstno teoretično pripravo. Tudi v 22. partiji, Retijevd otvoritvi, je stal dr. Eu-we po otvoritvi dokaj dobro, pozneje pa ga je dr. Aljehin s sijajnimi kombinacijami nad-igral. — Program za prihodnji in najbrž tudi zal nji teden mateha je: 26. partija v torek, dno 7. t m. v Haagu, 27. v četrtek, dne 9., 28. v soboto dne 12., obe v Amsterdamu. Pol-indijska obramba. Beli: Dr. Euwe. Orni. Dr. Aljehin. (21. partija mateha, Amsterdam, 25. nov. 1.1.) 1. di—d4 SgS—76 2. c2—c4 el—e6 3. Sgl—f3 Tudi dr. Euto© se ie teogfba Nimcovičevi obrambi, ki bi nastala po 8. Sc8, LM. V dosedanjem toku mateha je ta dala namreč ipredobre rezultate za črnega. 3. — b7—b6 4. 4g2—gS Le8-b7 6, Lfl—g2 LI8-M+ Kot manj varno velja takoj Le7. S šahom na b4 pa doseže po dosedanjih izkušnjah črni pač enako igro. 6. Lcl—d2 Lb4—e71T Običajno se Je igralo doslej tu De7 aH Ld2:+. Dr. Aljehin pa ai je najbrž mislil, da ima na normalno nadaljevanje dr. Buwe pi ipravljeno kakšno novoet Zato igra raj'e sam nekaj popolnoma novega, na kar ee dr. Euw© nikaiko ni mogel naprej pripraviti. Ideja je podobna neki Aljehinovi varianti iz h^landske obrambe. Cmi računa, da sedaj beli lovec na d2 itak stoji slabo in da je tako s svojim čudnim manevrom prav7aprav e? m, ne pa beli .pridobil tempo. — Veodar je dvomljivo, če ima AAjehinova novost traj-pejšo vrednost. V partiji pač psihološko le iz vre tac opravi «vojo nalogo. 7. Sbl—c3 Nainaravneje izgleda 7. LcS. 7- — SfG—e4 Sicer dobi beli po 8. Dc2 ter 9. «4 preveliko premoč v središču. a o-o M . 9. d4—dfif! Dr. Euwe, ki mora radi stanja mateha za vsako ceno dobiti partijo, hoče takoj ovreči Aljebioov sistem. Vprašanje pa je, če za ta namen ni - igrana poteta premalo solidna« Bolje izgleda naravna poteza 9. Dc2. 9. — Se4:d2 Mimogrede «1 čmi le ueigura prednost dveh lovcev. 10. Ddl:dS Le7—« 11. Tal—dl d7—d8 Cmi groza z eč »ajpreti pozicijo. Najbrž bi mogel beli to mimo dopustiti in igrati 1&. Sd4. 1& d&»6 f7*6 18. 8f9—d4 Lb7«f 14. Kgl:g£ »s 14. Se6:?, DsT, 19. «8:, LcS: l, 1(V bo®:. Lo6! in beli fegubi še skakača. 14.............Dd8—cfl 15. DdS—e8 Lf6:d4 fikakafi je bdi le premočan, zato se črni raje odpove dvema lovcema, da ga zamen 16. Tdl »M 6b8—e6 Dr. Aljehiou se je novost dobro obnesla* dosege! je v otvoritvi popolnoma enako po« zicijo. Slabost na e6 ne more biti nevarna* ker e-llnija ni odprta 17. TJ4—e4? Dr. Buwe nepravilno ocenjuje portcijo fat Igra očividmo krčevito na zmago, h o teč izkoristiti slaibo točko e6. Trdnjava na e4 pa kad kmahi zaide v težaven položaj. Pravilno je bilo zato 17. Td2 ali Tdl. 17............Tf8—f8! Dobro premlSjooa obramba. ia f2—f4 (?) Beii v naslednjem nadaljnje dosledno ne* zdravi načrt, da bd s brneti iprepod il Tf6 in potem osvojil kmeta e6. Tako zapre sedaj svoji trdnjavi še zadnjo pot, mesto da bi poskusa tu vsaj Tf4. 18............Dc8—d7 19. gS—g4? Za ee®o omenjenega načrta ei oslabi beli še pozicijo kmetov na kraljevem kr lu. 19............TaB- 18 20. g4—g6? Dosledno, toda obenem odločilna napa* ka, ker so sedaj 6e "beli kmetje do Končno 06laWjeni Beli je pač spregledal sledeča potečo črnega, 20............Tf6—f5! Sedaj namreč ne gre 21. Te6 radi Seč! in beli izgubi kvaliteto. Na tej kombinaciji se razbije ves napad belega. Seveda je moral dr. Aljehin V6e to že davno prej irca* čunati. 21. h2—h4 Dd7—f7 22. Tfl—f3 Grozilo je ž« e6—eč. 22............K^S-hS Slo je pa5 «e tndi dB, 23. TeS:, d4. 24 De4, dc3:, igrana poteza pa je šo močne)* Sa, ker befli itaik nima obrambe proti sled<> čemu nadaljevanja. 23. De3— Na 28. Sb5 bi bflo priSo t&, 31 Itd. i napadom. 28...... d6— Odločikio, saj doM najmanj kvaliteta 24. Te4:e6 Izgleda kakor (hap, toda tudi 24. edfc,-25. Ta4, d4, 26. SbS, Tf4: n! bilo ve« bolje. 84 . , , . . , Seveda Je 8k> tod! takoj De6:, igrana po« teza pa doseže več. 25. DdS—©3 SS4—c3 £6. DeS—dS Df7 e« 27. c4:d5 De^ f7 28. Dd2jcfl Tf5:f4 8 kvaliteto manj «a kmeta je beli seveda popolnoma izgubljen. Orni ima povrh S* na--pad. tako da niti ne pride do končni^©. 29. IV?—d3 Df7-b5 80. Tf8:f4 Tf8:f4 81. DdS—h9 Tf4—g4+1 82. KgS—f2 h 7—h6! beM se vda. — Crnd doN namreč še nsl* rnnoj dva kmefta. ker ne gre 33 D?5-f- ln bel? izgubi damo (34. Df3. Tfl, o«. 34. KeS, Te4 + V8«Ja PIps Lahkoživec s tremi lfubimkami Neprijetna pnstolovS^na starega galana Tragikomično usodo je Imel star lahkoživec, ki je nastopil te dni pred nekim londonskim sodiščem. Bogat, 68-letni trgovec si je uredil lepo posebno stanovanje, zc. katero si je omislil tudi pravo galantno pustolovščino. Mlada dama, ki je nafila njegovo dopa- denje, je imela velike zahteve, ne samo kot gospodarica elegantnega stanovanja in njegovega komforta, temveč tudi v moralnem pogledu. Obtožila je svojega sivolasega galana, da dela stranske skoke, in ni kazala nobene volje, da bi si ga delila še s katero drugo. Na zadnje j« moža spravila pred sodnike, češ da ji je bil obljubil zakon in da te obljube noče izvršiti. Takšna tožba ima na Angleškem skoraj vedno selo hude posledic« za moškega. Iti tako sta stopila junaka te komedije precJ pravico. Bila Je resnična komedija, kajti obe mladi dami, ki ju je tožiteljica navedla kot priči za nezvestobo svojega galana, sta bili — njeni lastni sestri. In ti sestri sta po njenih navodilih kakor lutki izvršili vse, kar je hotela, to se pravi, starega moža sta »na skrival« obletavali in ga zapeljevali. Ko je sodišče to ugotovilo, se je tožiteljica spremenila seveda v teženko, ki bo imela še velike sitnosti. Postani in ostani član Vodnikove drui&e! »Prosim vas .odprite to pismo! Zanašam se na. vašo diskrecijo!« Jacques Durand pa ni opaail tafloSnega občutka pri svojem soimenjaku ter ga j® kratko in rufco zavrnil: Mislim, da to pisanje ne more bati namenjeno meni!« »Prosim, kaj ste hoteli s tem izraziti T c je vznemirjeno vprašal Jean Durand. Soimenjak je odgovoril v istem tonu ln tako so kmalu začele padati ostre besede: »Vi torej menite, da jaz nisem tako resen človek kakor ste vi?« »Ncbenega izgovora v tej stvari! Gospod, jaz sem meščan in dober oče svoji družini!« »Nu, tudi jaz mislim, da s svojim obnašanjem ne dajem povoda za kakšen sum!« Anglosasi, ki so bili stalni gostje v tem hotelu, so motrili oba Francoza, kako si jih dajeta kljub temu, da sta bila edina Francoza med tolikimi drugimi gosti. Na kraju sta se začela celo glasno prepirati. Duranda sta to opazila in sta čez nekaj časa prenehala z zbadljivostmi samo iz nacionalnega samoljubja. Utihnila sta. Sporazumela sta se o tem, da bosta oba skupaj prečitala pismo. In ko je edem vzel pismo v roke in se je drugI sklonil nadenj, sta začela obe. zlogovaiti besede, ki so stale v začetku pisma: »Moj mali, dragi prijatelj!« Zmagoslavno je vzfcliknll Jean Durand: »Saj setm vedel, da se to pismo ne tiče mene!« »Gospod!« Je dejal užaljeno Jacques Durand, nadaljujoč v ostrem tonu: »Kaj pa mislite o meni? Kaj mislite v mojih letih iu v moji poziciji, da U me kdo Ime- noval malega in dragega prijatelja?« Pogledala sta ee z jeznimi očmi in vsait iamed njiju je mislil, da se njegov soimo-njak šali z njim. Kako bo mogoče v takšni atmosferi prebiti tri tedne enemu po* leg drugega? In vožnja z ladjo bo trajala gotovo tri tedne! Kakšne so perspektive tega slkupnega potovanja?« Med tem, ko sta Re tako gledala z izzivalnimi pogledi kakor bi se hotela nabo-sti z očmi, je nenadoma pridrvel v vežo mlad pomorski častnik. Opravičil se jo, da je tako pridirjaj. Imenoval je svoj« ime ln začeti takoj pameten razgovor:« »Gospoda, prosim, da mi oprostita mojo predrznost! Morda se je med vajino poŠto zmešalo kakšno pismo na ime Durand? Tudi jaz se namreč pišem Durand. Joeepb...« Pri teh besedah je z očimi ljubeče božal pismo, ki ga je držal v rokah eden izmed trgovcev Durandov. Bilo j« kazno, da čaka nanj kakor so čakali Izraelci ma* ne v puSčavL Njegovo razburjenje je bilo nepopisno. V tistem trenutku sta oba trgovca doumela položaj. Oba sta si oddahnila ia Durand, ki je držal, pismo v roki, je sprožil desnico s pisanjem m ga pomolil mlademu pomorščaku pod nos: »Prosim vas, da oprostite najino nevljudnost, gospod!« Mladi častnik pa ni poslušal njegovih' besed do kraja. Vzel je pismo iz rok in »dirjal z njim po cesti ter dihal v papir, kakor bi ga hotel poljubiti. Trgovca sta osramočena obsedela in nista zinila besede. Sram ju je bilo vsega, kar se je bilo ugodilo med njima. rodovitnost Nova uteha za ženske, ki ne morejo postati matere Iz Angleške prihaja vest, ki bo tistim ženskam k' doslei niso m<>gle dobiti otrok, vlila novega upanja. Londonski zdravniK dr Lionel James Picti n je imel namreč pacientko v obravnavi, ki je bila že mati deklice in ki bi rada in.ela tudi fanta Pregled ie ugotovil, da z drugim otrokom ne more več računati Ker je bila zavoljo tega zelo nesrečna in so običajne metode odpovedale, je poskusil dr Picton nekaj novega Obrnil se je na zdravnico dr Harrietto Chickovo. ki je specialistka za dieto za nasvet in jo je pri tem opozoril na teoretična dognanja o zvezah med piodov-tr.&tjo in vitamini. O nekem francoskem zdravniku je velevala neka vest. da je imel v primerih nerodo-■vitnosti uspeh z zdravljsni?m, pri katerem je uporabi al olje iz p.šeničnih kali. j Drča. Chickova je bila o tem že slišala in je menila, da je uspeh načelno povsem mogoč Bila je za to, da bi poskusili na ta način, toda namesto olja naj b' se uporabile kali neposredno. Vitamin E, ki jih vsebujejo te kali. je vitamin rodovitnosti in Je bilo zato pričakovati, da bo imel v nespremenjeni obliki še živahnejši učinek. Če tega vitamina v hrani primanjkuje, povzroči to jalovost, torej sta dr. Picton in drča. Chickova sklenila, da poskusita v tem primeru s tem vitaminom. Sestavila sta za pacientko dieto, ki ie 'mela kot sestavni del nov »kruh za rodovitnost«. Uspeh je bil presenetljiv. Pacientka je res rodila, in sicer dečka, kakor si je bila želela Ko so ljudje za ta uspeh zvedeli, se je obrnilo seveda mnogo žensk na dr Pictona tako da se je ta domeni! z nekim pekom, specialistom za dietetični kruh. Wil-liamom Mandevjlleom, da je začel peči kruh rodovitnosti po njegovih navodilih. Ta kruh so začeli kmalu izvažati tudi ▼ tujino. Dr. Picton poroča, da se je ta kruh ob- nesel medtem še v drugih podobnih primerih, čeprav seveda ie v vseh. »Da-li bo kruh rodovi, jsti prispeva! k porastu števila porodov.« pravi, danes še ne moremo povedati. Dajem ga peči iz grobih pšenič-nih kali in sveže polne moke. Pek ima sicer neke težave pri nabavi te sveže mok«. Pomaga si s tem, da melje vsak dan angleško pšenico z velikim kavnim mlinom. Priprava kruha je prav za prav zelo preprosta: na dva dela moke pride del kali in k temu nekaj kvasa Vse skupaj je treba peči na običa ni način Kruh ima dober okus, dober je tudi videti in se drži dalje nego dva tedna. Čim starejši je. tem boljši je celo njegov okus in tem lažje ga je prebaviti.« Eden najbolj nevarnih komunističnih zarotnikov Bolgarska tajna policija je po dolgem zasledovanju odkrila skrivališče enega najbolj nevarnih zarotnikov, znanega komunističnega voditelja Jurija Štefanova Avraniova, ki Ka je tudi prijela. Avramov je bil predsednik izvršilnega od bora bolgarske komunistične stranke 2e pred šestimi leti je prišel policiji v roke Postavili so ga pred sodnike, ki eo ga obsodili na 12 in pol leta težke ječe. Uspelo mu je pa. da je iz ječe pobegnil in izginil brez sledu. Med tem ko so ga iskali po vseh mogočih krajih, se je Avramov mudil v prestolnici sami in sicer pod imenom ter s papirji nekega Lazarja Georgijeva. ki je pred desetimi leti nenadno umrl in ki mu je bil na las podoben. V tem času je nadaljeval svoje ilegalno delo. dokler ni policija pred pol leta slučajno doznala. da je Georgijev prav za prav že d«vno mrtev. Senzacionalna operacija Med operacijo r.eke ženske, ki so jo v bolnišnici v Croydonu operirali zavoljo krvavitev v s-podnjtim telesu, je pacientka nenadno prenehala dihati in kanalu potem se ji je tudi srce ustavilo. Ker vse injekcije in tudi posikusi z umetnim dihanjem niso zalegli, je napravil operater rez v prša in ji je ustavljeno srce masiral z roko Kmalu pottm je pokazala bolnica spet »nake življenja Ln operacija se je lahko nadaljevala. Kri, ki jo je bila medtem izgubila, so hitro filtrirali in ji vbrizgali zopet v žile. Pacientka se počuti danes razmeroma dobro in zdravniki upajo, da jo bodo rešili. Zasledovati je začela njegovega dvojnika in ga je na zadnje v njegovem skrivališču presenetila V sta.novanie Avramova je vdrla tako hitro, da ni imel časa. da bi se s samomorom odtegnil aretaciji. Pri hišni preiskavi so ugotoviti, da imajo tiolgarrtkj komunisti v tujjini naložen denar in sicer v znesku 50 000 dolarjev Policija je nadalje zaplenila zapiske, iz katerih je raz vidno, da so denarni mogotci podpirali bol garske komuniste iz tujine z letno vsoto treh milijonov levov. Ali fe moški, ali ženska? V čudnem položaju je sedaj '20-letna Atenka Georgette MassjJijava Ko ji je bilo trinajst let. so jo dali starši zdravniško pre iekati, na kar so zdravniki izvršili operacijo ki ie deklico spremenila v dedka.. Lansko leto se ie po>m George Massuli zaročil z neko bivšo sošolko. Te dni pa ie obiskal nekega zdravnika, ki mu ie nasvetoval ponovno oreraciio — in no le i operaciji se je nesrečni George epremenil v Georgetto. Njegova zaroka je šla seveda oo vodi, poiskati si bo moral pač kakšnega bivšega so šolca. Ladjedelnica, kjer bodo zgradili največji prekomornik na svetu Med stratosSero in morskim dnom Spomladi te t>o vršil najbolj nenavadni pogovor, kar jih ie bilo kdaj med ljudmi Seveda se bo to zgodilo v Ameriki in eden izmed obeb govorcev bo plaval po meji stratosfere, drugi pa bo sedel na dnu Tihega oceana. Eden teh dveh mož je brat ma.nega stratosfernega letalca prof. Avgusta Piccarda. Jean Piccard. ki živi v Ameriki in ki se bo dvignil z balonom v višino 15 km. Drug>j pa bo prof. Einstein, utemeljitelj relativnostne teorije, ki se to istega dne s podmornico- katero gradijo oo njegovih navodilih, potopil na najgloblje govvu in je povsem pripravljena za novo nalogo, ki jo čaka »Ura je zamrznila.. Uganka smrti ameriškega pilota Graysa pojasnjena po desetih letih Baš pred desetimi leti se je smrtno ponesrečil ameriški letalec H. C. Grays. Takrat se je bil dvignil, da doseže višinski rekord im se vzpel v resnici v višino 14.000 m. Z daijnog ledom so takrat zasledovali ta polet in so opazili, da se drži le- Kravje mesa — telečja ali svinjska pečenka čarovnije moderne biologije — Bakterije in živila Napredek znanosti bo. kakor vse kaže, ljudem kmalu omogočil, da boJo lahko izkoristili tudi meso. ki je bilo zanje doslej neužitno. Neki znani angleški biolog je namreč sporočil, da m.j je mogoče z bakteriološko obravnavo takšnega mesa njegov okus Le dobro milo zasluži Vaše zaupanje. Tako milo Je naše domače HUBERTUS milo. — Preizkusite ga tudi Vi in ostali boste pri njem! in sestavo spremeniti, da postane popolnoma slično užitnemu mesu. Kravje meso dobi n. pr. lahko okus in druge lastnosti svinjine. teletina pa se spremeni v kureitino Treba ie izločiti samo neke vrste t.ak!erij ter jih nadomestiti z drugimi mikroorganizmi. Ta postopek je v splošnem soroden tistemu. ki so ga pred nedavnim predložili nekemu angleškemu vseučilišču v preizkušnjo in po katerem bi bilo mogoče izdelovati najrazličnejše vrste sira s pomočjo določenih bakterij. Velika prednost nove metode ie v tem. da bi se lahko doslej neužiitno meso n. pr. meso mezgov in miši, napravilo užitno. Tam, kjer je še vedno doma tradicija in domačnost talo dalj časa v tej višini, nego so pričakovali. Na zadnje je opazovalcem izginilo izpred oči. Nekoliko dni pozneje 80 našli razbito Graysovo letalo im na samotnem travniku tudi mrtvega pilota. Kako je prišlo do te nesreče, je bilo dolgo skrivnost. Ker je Grays vedel, da se olje v višinah, ki jih je hotel doseči, zaledeni tn da ovira potem delovanje motorja, je dal odstraniti vse olje. Tudi aparatov za k sik, ki go v stratosferni višini potrebni, je bilo dovolj, v ostalem je letalo brezhibno plulo in Grays je veijal za enega najbol.šin ameriških pilotov. Njegova smrt je bila torej prava uganka. Pred kratkim pa je našel neki kmet v bližini travn.ka, na katerem se je letalo pred desetimi leti razbilo, posodo za kisik, ki je spadala k opremi tega pilota. V njej je bi) listek z Graysovo p savo, ki je velel: »Ura je zamrznila. ne vem, koliko je ura.« Te besede so rešile skrivnost Graysove smrti. Letalec je bil mislil na vsako kapljo olja v stroju, na neznatno kapljico v uri pa je bil pozabil, v tistih viš_nah, kakršne je tajkrat dosegel, pa nedostaje možnosti za primerjave, kakršne so nam na razpolago na zemlji, in brez ure je nemogoče določiti čas. Grays je bil ostal torej dalj časa v višini 14.000 m, nego bi mu mogla dopuščati zaloga kisika v njegovih posodah. Ko so opazovali, da plava letalo vse predolgo v najvišji višini, je bil pilot že mrtev ali pa brez zavesti. Letalo, ki ni imelo več vodje, je treščilo na zadnje na zemljo.... Nihče bi ne mogel uganiti tega vzroka Graysove nesreče, da niso sedaj po naključju našli listka z nekoliko besedami. Kitajci piihaja)o iz podzemskih zaklonišč V sedanji kitajsko-japonskl vojni so se Kitajci naučili marsičesa od sovražnika. V Nankingu imajo povsem moderno urejena zaklonišča proti bombnim napadom Dela dež in uničuje meglo Poskusi z izumom Holandca Veraarta na letališču Schiphol pri Amsterdamu Angleži se iz umljnvih razlogov zanimajo za izum nekega Holandca, ki trdi nič manj nego to. da je mogoče uničevati meglo.. Ta Holandec. Avgust Veraart, eksperimentira že mesec dni z velikim parnim strojem na letališču Schipholu pri Amsterdamu. Njegovi poskusi so baje uspešni. Tako ie v Amsterdamu in v skoraj 70 km oddaljenem Rotterdamu vladala takšna megla. da so morali ustaviti ne samo promet po cesti, temveč tudi po voli in po zraku Veraartovi poskusi v Amsterdamu so dosegli to. da so mogli v obeh mestih promet obnoviti, kar je seveda velikega gospodarskega pomena. Veraarl izjiopolnjuje svoj izr.im že več let. Da je prišel do njega, mu je dal povod sloviti ae^oplan »Pelikan«, ki je v štirih dneh opravil rekordni polet iz Batavije v Amsterdam in je imel pri pristajanju na echipholskem letališ&i velike težave. Veraarta na Holandsketn dobro poznajo, ker je nastopal že kot »izdelovalec dežia« in v tam področju je ime! dejansko nekaj uspehov. Holand&ke državne in mestne oblasti- ministrstvo za narodno brambo, letalske in pristaniške oblasti so mu s svojo |Kxl|>oro na razpolago. Odkar Veraart praktično preizkuša svoj izum proti megli, se .je povprečno število meglenih dni v Amsterdamu skrčilo baje za 60 odstotikov. Dež izdeiuje na ta način, da trosi iz letal led in sol na poseben način med oblake, ki se potem kon-denziirajo in se vlijejo kot dež na zemljo. V svojem boju proti megli poskuša Veraart spraviti zrak v gibanje navzgor, da bi na ta način v meglo »izvrtal« luiknjo, skozi katero 6i sonce prelije pot do zemlje. S tem je glavno delo opravljeno, kajti sonce megleni oklep potem z lastno močjo uničuje. »Luknjo« si pripravi izumitelj na ta način, da brizga veliko množino vode pod visokim pritiskom navpično v zamegleni zrak. Te vodne količine pri tem hitro izhlapijo. Vodni curek osredotoči Veraart na čim maniši prostor in sicer nad talini, ki imajo visoko izhlapilno kapaciteto, n. pr. nad peščenim ozemljem, luknjičavim kamenjem, griči, drevesi itd. Nadloga angleški!! državnikov Protin, bolezen vseh, ki preobilno in predobro jedo že stoletja trpijo vsi angleški ministrski predsedniki za protinom. Tudi sedanji premier Chamberlain se te bolezai ni mogel ubranili. Zavoljo hudega napada pro-ti.ia n. pr. zadnjič ni mogel na otvoritev parlamentarnega zasedanja in k govoru kralja J. jir i ja VI., prav tako ni mogel imeti svojega komentarja v spolnju zbornici, kar spada ob začetku parlamentarnega zasedanja vsako leto med njegove dolžnosti. Ta govor na ie od leta do !eta važnejši. Ljudje, ki povsod nekaj sumijo, so že menili, da je premier zbolel za kaikš.io »diplomatsko boleznijo«, nazadnje M so se le 6|K»uinili. da >pada protin n.>,d »tradicionalne« pojave v življenju angleških državnikov. a noki časnikar je celo ugotovil, da bi bili ljudje pred sto leti naravnost začudeni. če bi kakšej premier ne imel proti-na. 2e lord Burleigh, prvi minister kraljice Elizabete, se je strašno mučil s to boleznijo, prav tako znameniti ear! of Chatham. ki je bolj znan pod imenom »starejšega Pitta«. Temu jih je protkn |K>gos!oi;i3 tako huio dajal. da se po več dni ni [iok.az.al niti svoji družini. Obsde, če je tedaj sploh maral zanje. so mu dajali ob takšnih prilikah, skozi ma.ihno odiprtino v vratih njegove sobe. V PiMovi hiši v Hampsteadu je to 6obo in ta vrata še vedno videti Njegov sin Villiam, »Pitt mlajši«, je bolezen podedoval. A tudi mnogi drugi angleški velmožje so se prebijali s to boleznijo skozi življenje, tako Charles James Fox, Horac Walpo!e, četrti earl of Oxford in esejist Sydney Smith. Ta-ie je o protinu zapisal sledeče besede: '»Tako mi je. kakor da bi hodil po svojih očesnih jabolkih. Včasih pa se mi zdi, kakor da mi želodec visi do stopal.« Hol!ywood bo zasulo. • • Ogromne mase kamenja se pomikajo proti filmskemu raju Iz New Yorka poročajo, da preti mestoma Los Angelesu in Hollywoodu katastrofa najhujše vnste. Preti jima, da ju to zasulo. Nevarnost je tako veiika. da so se v Holly-woodu že odločili izprazniti predel vil ob gori. ki leži mesto ob njej. V bližini ELizejskega parka v Los Angelesu in nedaleč od mestnega središča so že pred časom opazili, da dobiva hrib. ki se dviga nad mestom, razpoko. Ta razpoka je postajala Čedalje očitnejša. Sprva 6e je širila vsak dan za dva centimetra, v zadnjih dneh pa se razširi vsako uro za en centimeter. Neizogibno je. da se bodo začele ogromne KVALITETNO BLAGO je radi velike trpcžnostt NAJCENEJŠE! Modne novosti za zimske suknje, u Is tre obleke Itd pn tvrdkl DRAGO SCHWAB, Ljubljana — Aleksandrova cesta št. 7. Bane svetovne vojne Kaj vse lahko vidiš v pariškem muzeju Ustoličenj« župana v angleški občini High Wycombe se vrši še dandanes go stari šegi, Id ima na sebi mnogo originalnosti Ob priliki obletnice, ko se je sklenilo premirje. je hotel neki pniiški časnikar ugotoviti, katere vojne rane so v Pai zu še vid ne. Pariz je, kakor znano, prpiej trpel zavoljo strelov neimške »Debele Beite« Med tem ko so nn severnem F" ne s''em izginile ce!e vasi in jih niso več obnov 1 i. je v Parizu le še razmeroma malo eletlov svetovne vojne Na Mndelein: fc S ve^no neki kip sv. Marka brez gl ve, ruda rak a akademija ima še nekoliko razbito pročelje in prav tako je z neki vogal«" vojnega, ministrstva in z enim vognlom ban^e CreiMt Lvonnai6. Na vsa ta mesta so postavili majhne spominske fahle. z* katere se danes nihče več ne za/nima Nasprotno pa je videti še danes v Rue Royale, poleg slovitega lokala Chez Ma- xiijis. mobilizacijski n»7pW iz avg-sta I 1014. pod steklom in v okv;ru. T eba p- je pripomniti, da je ta razglas ''avtroval š le ameriški Ftdrči kri?. ! 1919., ki je bil tedaj nameščen v tem poslopju. mase kamenja in prsti valiti navzdol. Zadnji računi kažejo, da preti mestu plaz, ki bo | vseboval dva milijona ton kamemja. Iziklju-I oeno je, da bi mogli takšen plaz ustaviti z našimi tehničnimi pripomočki. Za sedaj so razpostavili na najbolj ogroženem ozemlju vojaške straže vile izpraznujejo in neprestano opazujejo goro ter njeno sosedino ozemlje. ANEKDOTA Ko so v sedemnajstem stoletju astronomi poročali o opazovanju številnih sončnih peg. se je pojavil nekega dne v pariškem salonu Ramboillet pesnik Voiture, ki je bil znan prenašalec najnovejših čenč iz pariške družbe. Ko so ga navzoče dame vprašale po najnovejših škandalnih aferah, jim je odgovoril: »Cenjene dame, o soncu govore slabe stvari.« VSAK DAN ENA Dojenček—major •.. Mnogim tisočim »majorjem« in »polkovni kom«, kii ee v Ameriki veselijo teli nraktiČ-no malonompmhnih naslovov, se je pridružil pred nekoliko dnevi deček, ki ni star še niti dva me-eca. Guverner države Okla-home je t^ga dečka. Brana Ha>nse|-.\byja invnoval za »maiora« svoiega štaba in la država se torei lahko ponaša s tem. da pe-sluje mdd svojimi mejami najmlajšega »častnika« na sveto. »S teboj sem zadovoljna. Karo, vidim da si se dobro vežbal medtem ko me bUo tioodo tri v Ljubljani ena pa v Celju. Na Igrišču Hermesa bo ob 14.15 srečanje Hermes—'Reka ki bo najbrže odločilno za lo, ali se bo mogel Hermes lahko Se potegovati za prvo mesto v ljubljanski skupini pred Kranjem. Hermes Ima pred seboj še tri važne tekme. ki Jih mora odločiti v svojo korist, kar S svojim znanjem tudi iahko doseže. Na igrišču LJubllane se bo Istočasno (ob 1(14.15) začela tekma Svoboda—Bratstvo Ker Je to zadnja tekma v letošnji sezoni, bo gotovo privabila na igrišče pre- cejšnje Število prijateljev te igre. Spored bo tembolj zanimiv, ker je dogovorjena tudi predtekma, v kateri se bosta po dolgem spoprijeli moštvi Ljubljane in Grafike. Tretja ljubljanska tekma Slovan—J adran Je ob 14.15 določena na Igrišče nirije. Tudi tukaj bo za prijatelje nogometa mnogo zanimivega. Atletiki—Olimp Danes ob 14.15 na igrišču pn »Skalni kleti« v Celju podsnvezna tekma Atletik ; Olimp. Sodil bo zagrebški sodnik Miljan, stranska sodnika pa bosta gg Hobacher ln Veble. Tekma med tema domačima ovaloma bo gotovo zanimiva in napeta. Dva letn^ obračuna JLAS ln JNS bosta še ta mesec imela svoja občna zbora — Nekaj zanimivosti iz poročil glavnih funkcionarjev Vrednffht) fe prejelo dve tiskani poročili jugoslovenske lahkoafletske zveze In jugoslovanske nogometne zveze za občna zbora Glede občnega zbora JLAS je treba pripomniti, da fe bil po sklepu novega predsedstva postavljenega z odlo kom ministrstva za telesno vzgojo, za nedoločen čas odgodm. Poročila odstavljene uprave JLAS objavljamo ne glede na to da bo pred občnim zborom izdala še druga nnihrfe bistveno drugačna od sedanjih. Občni zbor JNS bo 12. t. m. v Beogradu. Pore čila JLAS katerim Je priključen ?;jdi zapisnik zadnje seje upravnega odbora z dne 30. nov. vembra t L. ki ima med drugim podatke o 29 polnovrednih članih ter prepis prej omenjenega odloka ministra ze telesno vzgojo — so v splošnem zelo kratka in se jim pozna, da so sestavljena od funkcijo-narjev, ki so pač tik pred ostavko. Tajniško poročilo g. dr. Mariana navaja uvodoma da je Lil odnos saveza z ministrstvom za f.iično vzgojo s sa'*ezne strani vedno korekten Savez je predlagal števil ne prošnje, vendar preko obljub ni šlo nikoli in JLAS od obljubljenih 100.000 Din dozdaj še ni dobil izplačane nobene pare te' ima zato tudi preko 50.000 dinarjev doig*. Tajnik se nato obširno bav' s številnimi napadi, ki jih je moral JLAS prenašati v dnevnem tisku, zaradi dozdevnega krivega ravranja s klubi, posebno pa zaradi črtanja iz članstva in odvzemanja Jravice glasovanja. Dalje se navaja, da je LAS živel v dobrih odnošajih s savezom jportnih sPrin ceska in pastirček«, tokrat pa bo 4e posebno imenitna. Darovi za deco se sprejemajo od 10. do 12. v pisarni gledališke blagajne. Starši, ki žsle da La Miklavž posebej nagovoril njihove otroke, naj se zglase dopolane v Drami med 11. in pod 12. pri g. Edvard« Gregorinu. OPERA Začetek ob 20. uri Nedelja, 5.: Ob 15. Prodana nevas*a. Izven. Znižane cene od 30 dfin navzdol. Gostuje e. Josip Križaj. Ob 20. Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron. Izven. Znižane cene od 30 din navzdoL Nastop Miklavža in spremstva. Ponedeljek, 6.: Zaprto. Miklavž pride pozdravit in obdaroval odrasle v Opero drevi k Beneševi opereti »Sveti Anton vseh zaljubljenih patron«. Pestrost in razgibanost slik iz življ jnja češkoslovaškega ljudstva, lepe narodne melodije in zdrav humor, ki ee razvija v teku dejanja, eo to opereto posebno priljubili našemu občinstvu. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Nedelja. 5.: Skedenj. Miklavžev nastop. Sreda, 8.: Skedenj. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Nedelja. 5. ob 15.: Trije vaški svetniki. Znižane cene. Ob 20. Pri treh mladenkah. Lepe gradi••• 40 letne izkušnje znamenitih speclalitet Schroder -Schenke Vam jamčijo za odlične in zanesljive uspehe. Razvijanje gradi — Okrepljen je gradi — intimna higijena žene — ZaAMtna sredstva — Stezniki Io pasovi ZAHTEVAJTE BREZPLAČNO NAVODILA IM NASE VELIKE ILUSTRIRANE KATALOGE! Parfumerija tn Kozmetika »OMNIA«, oddelek 1/3 Zagreb. Gunduličeva ulica 8, polukat —— TELEFON 87-61 —— Išče se hotelski direktor ali dober strokovnjak res ta vracl Jnk.v-kavarniški za hotel »Ambasador« v SpUto. Pogoji: Prevzame in je odgovoren z restavracijo, kavarno ln kuhinjo (ki »do popolnoma opremljene a potrebni— j ven-tarjem). Za sebe In rodbinske člar a ld bi v obratu sodelovali, lina oskrbo in udeležbo v obratu s gotovimi procenti. — Ponudbe poslati priporočeno upravi hotela, v katerih je navesti: a) zahteve, b) vi".lno garancije ln procentov, c) spričevala o dosedanjem saposlenju, d) katere jezike govori, e) fotografijo. Nastop L L ali 1. H 1938. Vsem, kateri pot&fefc v Zsgre priporočam HOTEL MILINOV na Jelačlčevem tsrgu Cene sobam znižane. V hl31 najmodernejša Velika kavarna. Prvovrstna restavracija * prvovrstno kuhinjo. — Menu clin 18.— in Din 20.—. Priporoča se lastnik JOŠKO PETAN annmimin mmmnu Te! u&njai&^ifi pcmeemizet* l ld se razumejo na delo v eieru In t uiajo delati na stroje, sprejmemo. — ± Naslov: FABRIKA KOŽA, Beograd, □ Vil i na Voda. ■ 111111 i i u 111 irm nnnma Stole za daraske plašče, volnene blagove za obleke in bluze, najceneje pri F. L GOBIČAE, Sv. Petra cesta W Krznarstvo Vam nudi prekrasno izbiro kožuhovlne naj-odličnejSe kakovosti. Vzorci in kroli bodo ustregli vsakemu okusu. — Sprejemajo se tudi vsakovrstna krznarska popravila. — Prepričajte se o kvaliteti! Se priporoča Dolenc JOSlj? Sv. Petra cesta 19 Glavna zaloga RADIOAPARATGV INGELEN, BLACPCNKT, SACHSENUEEiK LT.D. Najodličnejši aparati po nizkfli cenah! »TEHNIK" J. BAN JAS LJUBLJANA, Miklošičeva 29 ZAHVALA Vsem, ki so našo mamico spoStovali, tolažili, jo spremili na zadnji poti ter obsipali s cvetjem in se udeležili maSe zadušnice, najiskre- nejSa zahvala. « Žalec, dne 2. decembra 1937. Rodbini PRIVOSNIK-JUTR5EK L I O G L A 8 O CENE M A Po 40 (mi m ttoMMto, Lnu lr- davka aa vaa* oflat ta «UumUm prt- ctojbino Din a__ca ftlfro al) (lajanje naslovov plačaj* oni. kt Ifttaj* «lu£t> Najin&njftl tnnar* trn enkratno «bjnv* *(liuw Dta IZ.—. Ovpi* ui t«nJtve m> uu«£una> po l*in V— ca mko fa—do. Dtn t— davka ca vaak oglas in enkratno pristojbino Din &.— sa ftifro ali dajanja naslovov NaJrnanJAi inntrli ca enkrmln* objav* oglom Dla >0. . V« ostali ogbutl me caruCunaJo po Din U. ca bnoMto, Dtn i— davka ca vaak oglas tn enkratno pristojbino Dtn 5.— aa Cifro aH dajanj* aaalovov Najmanj« caeoek ca enhrstno tb^n oflua Ola t?*—« fouuutMun oa uir« a« prilagajte Oglasnega oddelka »Jutra« _ odgovor, priložita samevata od Difl Je- v znamkah Vb« pristojbine as male oglase je plačati pn prodaji naročila, oziroma jih je vposlati * pismu obenem t naročilom, ali pa po pofttni položnid ns čekovni račun. Ljubljana štev 11.842, sicer ss zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila ln vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek ffJutra", Ljubljana« 4+1 cevni super m vse valovne dolžine Din 141'—mesečno MATADOR n V6 4+1 ccmi laperpoTk-frikl ptcicuinik i olludo regulatm rvok ucvct* i|cru ikaia 1 tzpuanina iroeo. putui tcick-trvouM SkHi pretikalo a nt mpnuu 9 Wxuw kontna |>cn'od» } valovna obmtilta. 16.7—»l m I9S-m —looo m. Ugoden nakup atarih aparatov! pri RADIO zastopstvu H. SUTTNER, Ljubljana Aleksandrova 6 t u L ,j i>ib M 4.lr® al. lajanj« xa*i<>v» | DuL Sdjnuliji: Utre rt 17 D.n Obiščite gcetUno »i*n univerzi. Z: .u>vbita steza. Izvrstne krvavice pečenlce ln druge dobrote z izvi>. nun cvičkom beum do leujskim ln štajerskim vinom. Vam bodo ser ttrati. 30795 it M« voclo duinaču UOl »o Vas valu gostilna pri »PANJU«, Vegova uL 10. Toči sc izboim uolen, (k cv tek 10 tir Itaiersk? »m a. ab vsakem času razna gO'ka to mrzla icdila. da oa in vsak »ečei igra me klavirja, petje i i. d vsako a neae ijo hne domače krvavict io pečenice, i:ato zahaiaitc redne ic V gostilne k »PANJ U«. fciei se za malo aenaria dobro ir. počen zabavate Vas vliudm vab in se priporoča gostilmčai TO\k HUf 309;» It- Miklavž pride da:nes k Martlncu Zg 812 ka. 30779 1R Halo Pozor! Cenjenemu občinstvu Vljudno sporočam da sva prevzela vodstvo go stilne Mevžel pn Žitni ku v Sp Stiki. Za do bra Jedila ln Izvrstno pijačo jamčiva ln pri poročava cenj. gostom Karol tn Fani G n Idi ca 30854! 8 Gostilna Kočai na Celovški cc«li uuu. za M i K.a. že \ .ucei prosto zabavo z Igra njem ua klavir. — b< priporoča gostilničar -Ione Rejc. 30857 It V restavracijo pod »Skalco- prule Sveti Miklitvl laue* „ . , c . . ivečer ob J . ura turove K,,r,jB* S"*«4 txi delil moliin in velikim. 3uy.X< lb Dcklico staro 22 mesecev oddam dobrim ljudem za svojo fouudoe pod »Zdrava tn .jubka« na ogl. oddel Jutra. 3070» li Prehrana Vzamem na dosmrtno tirano ln stanovanje — vpukojenega gospoda .tli ;ospo z nekaj gotovine Ponudbe na ogl odd Jutra pod »Vdova«. 3086» 1« Na dobro domačo hrano ■iprpjm-m Kos.lo n večef ia Na*l«r v v Beta ix»lt >v«J učil. Jutra. »©31-1-4 i-»eda I £>•■ 1*re» » O«. - * fr< U! 1» tanje 'ia«t »» 0» ■ttimanift' (hm.I 17 On IVTlajša natakarica ortdna ln poolena. ki 01 pomagata tudi pn go -oodinjstvu dob! mesto Naslov v vseb posloval ■llcah Jutra. 30724 1 G. l'h ttotinan: Gospod Kozamurnik postane umetni jahač H »aucga kurjača t.reJBiei» M eoU!Z»iD. Kur a Vv ou !(>. iim j*. wdd Jutra «>d iilrv >l»k<«i« 1 voiar&kvga pomočnika ">(r«4nij<>oi u jtko) Joau »«74! Prodajalka s daljfai iiDkK ■ kiMif-k nji tn galanteriji kib< to SOJ B**lv tr U K raJUi ' Kamnika. 1 Več kularskih pomočnikov IB 1 kleparja k itt verai 'air v -t-Mam kar"«rnj sprejme P»r|(le> Harib.tr Uluicka M »»Mt 1 Šoferja • mehanika .zučenega mehanika s prakso za Maglrue Dte seta sprejmemo. Aii to špedicija — Karlovac. 30686 1 Pekovskega pomočnika izurjenega v vseh delih in ki tma nekaj stalnih Kljemaicev v Ljubljani, sprejmem s 15. decem brom Naslov * ogl odd .Jutra«. 30712 1 Lesnega manipulanta prakOfcanta ličem Po nudbe z navedbo zahtev na ogl odd. Jutra pod • M&nlpulant«. 30731-1 Nalakurica in dekli ta vac cmetska deta a> bit« takoj službo H< te i hOM Podftom Gor je. 30804 . Čevljarskega pomočnikti kot preddel&vca satu. za ftno Jivtiuo tn zbiu deto sprejmem takoj. — Služba stalua s ttraut tn stanovanjem » iiiil. Josip Schmldv čevljar Oufitanj. Koroško 30807 i Poslovodjo za reaiitetuo pisarno Ljubljani tn Martboru t pristopnino din 4000 ln delitvijo zaslužka sprej me takoj Zagorski, Ma rt bor Aleksandrova ce «ta 33. J0824 1 Postrežnico pridno ln pošteno iščem od pol 8 do 15. ure. — Skrabčeva 5. 30969 1 Dva krojaška pomočnika vajena tud) velikih ko madov sprejmem. Bre ko Jožei, Brezno. La ško. 30826 1 Perfektno kuharico za srbsko kuhinjo. -lAčem Naslov v vseh posloval Jutra. 3078VI 67 Ko je namreč belec zagledal viseči okvir, se je mahoma spomnil, kako je moral časih v cirkusu dirjati pod velikim obročem in kako je njegov jezdec vsakikrat skočil skozi obroč. Menil je torej, da hoče tudi gospod Kozamurnik napraviti nekaj podobnega, in je kot zvest konjič sklenil pokazati, kaj zna. Kratek zalet, drzen skok, in belec se je s hrbtom podrsnil ob štirioglati »obroč«. Ubogi eospod Kozamurnik je z vso močjo priletel v okvir in se je moral — hočeš, nočeš! — prijeti zanj. da ni padel. Tako je ohvisel med nebom in zemljo, med tem ko je belec zdirjal dalje. Strokovne krojače za unilorme iicemo. — Ponudba na oni. odd Jutra pod »Speclnl'st«. 30741 I Gospodična inteligentna, z znanjem nem&Mne iz fine faml llje dobi nameš^nje v droerertjl Ponudbe s sli ko na ogl. odd. Jutra pod »Drogerija«. 30732-1 Knjigovodja - bilancis* verziraii v trgovskih kal kulaeijah lob' menio P.Miiene ponudb* na .i-pi odd. Jut« pod »Zmitit-n« 3(1947 1 Blaga jničarka tmoioa v ser pisarniških del •Itib mi».to za t«ikr»j. Prt*d-pitgoj poi otno znanje nt-m Sejne ta srt» hrvaičine. -f^mt-nt- ponudbe aa \loma Ctunpanj d. t o. z Ljub Ijana pt»d »Zanenljiva« »OlS-l Spretne akvizilcrje ta vsa m »ta >trav«k* ba aovine. za akvi®i«ijo pr h-"ljS'h »luBih prt-biv«l!it v a sprejmemo. Ponudbe na <»gi. odd. Jutra pod »Novost«. Brivskega pomočnika mladega 2a takoj lže Vrča Marko, brivec. Šoštanj. Družmlrje 30782 1 Perfektno kontoristko zmožno bliaclranja — korespondence v drž in nemškem jeziku. Iščem za takojšen nastop .^a Grosuplje Prijave na ogl. odd. Jutra pod 61 fro »Zmožna 38« 30765 1 Pekovski pomočnik mlad ln razna>alec kr* ha dobi službo Naslov v vseh posloval T'»tra 30803-1 Perfektno kuharicr sprejme v Ljubljani s 1. fanuarlem kuhinja v Ljubljani Starost 30 -40 let. Biti mora zdrava varVna In skromna P1 smene ponudbe s na ved bo spričeval aposob nostl dosednniega služ bov^nt« in pla^e na ogl odd Jutra pod »Varana kuharica«. _ 30799-1 Nočni čuvaj gtarejfe. .zejijen brez otrok dob' takoj muet«. Sta no vanje pnoto. plača po di>)fZa-nmljiiv ajS«, aueatu F rizerko rutin trano v vodni ln 4e:ezai ondulactjl, po možnosti a znanjem nemščine sprejme v stal no namestitev salon Ela Ljubljana. Gajeva 6 30960 1 Trgovski pomočnik za trgovino z meš b'a gom dobi službo. Po nudbe na ogl. odd Ju tra pod »Lesni manlpu !ant prednost«. 30823 l Ključavničarski pomočnik stavbeni — z večletno prakso dobi stalno služ bo. Hribar Jakob ključ vodo instalater. Jesenice Industrijska c. J080 i Dulavcc-ke mlajše moči za ^aiaute rtjska deia sprejmemo Pismene ponudbe Ko enč. Kranj. 30832-1 Oobra kuharica sposobna vseh hišnih del. v starosti do 35 tet. dobi takoj službo pri 2 lanski družini. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Gorenjsko mesto«. 30917 I Kleparski pomočnik 1oM delo. — Josip O to repec Ljubljana — Za radom 9. 30842 I 0222C23 • o«»wmt 1» '-k .« Od: a» «'tr. U* <• -oj» mmovi * U«. na t lam) It t>« Gospodična v>l'dna o veiltia isnrj*ma » ?<»|»flini»l»B «el H^t-U <.^(M..|inje pt- b djAi-U! nia rejAriti io zn*rajnt-ni gu lu lakttj (tli |>» 1 Januarja I_eiij ponudbe na liti t»ld Jutra pi'd .Miruc. uutje« »k> V i Tkalski mojster lšce OdJuesLeu ja grem tudi za podmojstra. — Imam isto pravico do tkalske obrti. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tkalski mojster«. 30729 2 Dober zobotehnik Išče zaposlitve, ore tu di na deželo. Dopise na podruž. Jutra v m .m boru pod »Zobotehmk.. 30789 2 Elektrotehnik tudi v »trojstvu podko Vdova 48 tet Ore tadi k orutaknm -[>>bm kuharm is (tafio-duija Ponudbe a« «L odd. Jujra pod »Vartaa«. _»MH-; Poltena gospodična ai»t«efiui. *t* aiatbr v [►•k»rw mlekarn ali kaj •k^n-ip«. !Smnw pnandb« na ok»iM>wtaru Jutra v Si tki pod kinu »PoAtena«. SMU04 Prodajalka f tmlOu Mt alaltn. IV nudbe na of,. odd Jutra j«l »Uro »Trafika« _ SIM9-S Ločenka ftkrlMM iMe ne «ta k -.iiinmuijnt-m« fo •f-o.1«. Ore tud« ma mioe k otrokom. — Marija Ktprotec. pušu Selnica .»b l>«»ri. Sluej Tžesžfca zim s (ca hrana Gospodična čedne zunanjosti e ma Io maturo tn triletno pisarniško prakso žet! knkršnekolt zaposlitve Cenj ponudbe ha po druž Jutra v Celju pod ■Poštena«. 31005 ? Šofer išče službo Gre tudi k potniku kot pomneač Knvdle zmožen Sprej me tudi vsako dnt*^ zaooslltev Ponudbe ns nolniS Jutra v Martbn ru pod »Kjerkoli« 31007 2 ln premalo gibanja sta v zimskem Ca«» vzrok slabe prebave želodca, Cestih omotic, zaprtosti m nerednega Črevesnega delovanja. Stare bolezni se vsled mraza zopet izraziteje pojavijo: s p I o ž n o in prehitro d e b e I j e nje, hemoroidi in zaprtje, motnje v želodcu, črevesna obolenj a, glavobol, nespečnost, n_a p e t o s t tel e s a, omotica in zastrupljenje. Posebno zrelejSe in starejše osebe so tem nadlogam podvržene. čisti ter tako deluje blagodejno na vse telo in na VaSe splošno zdravstveno stanje. — Zahtevajte v apotekah izrecno le »Planinka« čaj - Cahovec, ki se ne prodaja odprt, temveč le v zaprtih ln plombiranih zavitkih po Din 20.—, tn polovičnih po Din 12.—» AJPOTEKA MIL BAI10VEC, Ljubljana, Kongresu! trg 12. a br skbo/sb. Učenko Za Miklavža r/ rt-«wla I On ta vek * t* t trr «1 laltdjr *••!••«• Oa N«jmanji° uvt 17 |> a Zastopnika sa mlk.ro reflektorje — praktičen, majhen pred met. nepogrešljiv. za /sakc nišo pisarno ali trgovino Veltk zaslužek ahko razpe avanje. Pt šlte na: Tehnični biru Sušak. Zajčeva ultra 62 30735 5 pletlljsko obrt lAčem. I tajlei^e lanic « »Kreku« Katt DremelJ Stara ce perilo Uir"»mua '»»fra — sta Vrhnika 30706 4* » Učenko sprejme modni salon — »Prnnla«. Frančiškanska pasaža 30801 44 Vajenca mo^nnga u livsrsko otirt. »|trijnifn) Frunr Srnote, ko vinol.vii t4vo Tiata 18. p. Si Vid p Ljubljano. Mesarski vajenec t una tt nekoli-ko pralti*. dob. takoj (m-*to. — |'arei Anžtč MftSv«l«rva i! »■»■7-M Provizijskcga potnik? dobro vpeljanega — za dravsko banovine, tšce _ ••eletrgovlna manufnk I " j ture ln industrija per! V uk V večjo la V pošfv pride avto vozač, verziran v tej stroki. Ponudbe na ogl. odrt Jutra pod »Aglien potnik«. 30167 5 Trg. zastopnik dobro vpeljan ki potuje lastnim avtom po dravski ban., prevzame dobrn aatopstv* Ponud be na ogl odd Jutra pod »Provizija 1000., 30750-5 V«»lik zaslurek Za nresnfTarlto proda ie pr-rrjra doma^eera ?eM"rnp714 6 Sunke in ««i.jči Kompletne, dobite naj-iKotlnejše pn lztlelo -aicu Fajfar. Trnov er ger v največji tabln po , i razprod&julh cciulU. do srajet. | ^^ y Dalmatinovi 10. za dečke krstno opre , nasprot« hotela Stru mo, prodani Naslov v j kelj). 30932 6 tflmna^Jl Ponudbe na ; vseh poslovat Jutra ogl. odd Jutra pod Si | 30757 6 'ro »Trgovski vn'ertec-« ! _ 30828-44 Otroški voziček MoSko snknjo Treovskoga vajenca spre Ime (rpor na t m«i5a vm hladom Hinko ItclHdj. Celorška c.*ta 03. f»r«t hrane in «tatviva>nial. »Wl-t4 ____i atmsko. dobro ohranjeno sfK>n™ proda«. Ciglarje™ | ;n par popolnoma no Nov frak prodam Naslov v vseh posloval. Jutra. 30957 13 Plesne obleke 3 dobro ohranjene, sa srednjo postavo prodam. O--led med 13 ln 16. uro. Naslov v vseh posloval. Jutra. 30919 13 6. Uotrt«. «tw.rfln-mi karatni :n al van. s prakso v večjem „ no ?brnimi in obratu, žeil premeru ti mesto. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Slove nlja«. 30792 2 Smejali bi se radi? mite v drogertjo Ore-) gori i. Ljubljana flre-šernova ul. 5. po najnovejši, brezplačni cenik humor. 30954 6 _ J maSklh *evljev ?tev • 44 zelo ugodna prodam Trgovsk. vajenca sprejmem ki bj Imel f*hel»kini karal- m t V>.(tt< i veselje do trg. z barva '-inom v hrratAkem »»^ifltBV i 'ti 'n-.i» ,e ' ' ______________ 'ti mar l ne po«ro!e Oskrba t hI 1 , ,. Ivrt^sr, ?hvrr«rs mM-ipnika ' M N islov r pos^o- Lepe jaslice t« «ar ?n prekajevalrc Pnvše Utva 38 Ljnbu^na »VSi-] Vzgojiteljico s perlektnim znanjem nemščine za 5letno de klico sprejmem takoj. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Zdrava 818-30855 1 Vešča kuharica ta večj: fwi«£Plsk' (f *Bil nik- nitrat - 1-r.b lakoj stalBii ■službo Ponii'»h. 1. nave«ltwi io^-edanjil služb na ogl od«. Jutra t>od »Ooreojsko«. 1 3UI7.V Kuharja ia samostojno kuhairco, — ?prt.mt:ni ta Ljubljano. Ponudbe na og-l. od'' Jutra pod »SanKK^tojna 332«. 31018-1« Dva gatensta ssmska z vecietao praK so in clrz.ularist, dobijo službo. Vprašati Ivan Keršlč Hoče. 31006 I Arhitekt z večletno tu tn tno zemsko prakso verziran v vseh gradbenih poslih «»4 «i Kakor projektiranja — fcSStopniKS statike sestave proraču 1 »«t-ar(v. korfeeor m 1 I«vek ) Di«i nov ln obračunov lto i »sn!ar'l Izdelkom pojroil 1 f* • Išče poldnevno zaposle ved.^na prake« v iei str ki i °B «>»«•> nje v Ljubljani. Pre • r"'- Prnnd J 17 ,yB vzame tudi deia na dom : ^ M Jut™ ' r,.. - . Ponudbe na ogl odd ,ifrn »Tovarna« Ultre poučuje Jutra pod »Dobro delo i Sln 1» t -r Oc. u i.lr« u laianje M«l"fl D Ji n«.ii>.«j& ujomjt 17 On Naprodaj tJ lank dobro o^ra- , njen. p« nfcltž 0« R<»et* KaT«?. i nuMl.-rno. n .rebOT. kort-nuie iparaaitirajM) >W# le|i - provla lv»o 1'oreiata. ____ /ja v ogl je p. LMiiunj«. 1 fI 3rt«-ae 1 t>ia i»v^k s r>n. j Kompletno spalnico t» l iro »1 laimiir ia>fnv> _ . __ . 1 rv- v ,«1 I w °*MJ n tn ta-ltoj« 30786y Prodajalka i dolgoletno prakso tšče službo za takoj Ponud be na ogl odd Jutra pod »Zanesljiva mo1«. 30764-2 Gospodinjo mlado Inteligentno Išče samjstojen podjetnik. — Ponudbe na podruž Ju tra v Mariboru pod SI fro »Neodvisna« 31008 1 Gosnodinio sprejmemo za oskrbova nje celega manišega bo spodarstva na deželi — Zastreba Orne pri dne tn poštene osebe do 40 let stare k: tudi do sro >«i*i ooniTdbe na ogl. odd •Tntrn pod Šifro »Gospo <15nja«. 30809 1 Pro«?ai»!ko »vent družabnleo »mrei •nem v konce*« io A«S Gllnoe. TržaSks c. IS. "«0612-1 Trgovska pomočnica mlalša moč Izučena tr govine z meš blagom, »■ell premenlti mesto — Ponudbe na ogl. odd Jutra pod .Vsestransko verzlrana«. 30825 ' inon.— Din tam iKi^mu ki m pretkrP «tlidm «'alm' »Inžbn «|n tit»l:a Tika««n'» itd Ponudbe na f>e!. odd Jutra l>od tnačko »Cimpreje« _30875-2 Dve ošteni dekleti t dežele. 7ajen vseh MSnih del. lafeta tni^ta ta takoj il I. januarja Evntuelno gresta tudi k »olji: dru lin Ponudbe na ogl odd. Ju|ra (tod .Jlarliivi. *W»; -2 Mlad fanl I71eten želi kakr nekot zaposlitve Zelo pošten m priden K L., Ljub Ijana Jurčičev trg Hit t! 3 III 30007 2 Perilo prevzamem nn dom < pranje. Perem lepo. Na-'lov v vseh poslovi' tu tra. 30916-2 Službo hiSmkn ali v tovarni, sprejmem, rovortm tudi nemško. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod •Same-« 30863 2 Gospodična zmožna tudi nemščine, delom« anslešttne trre za vz>B ML 307971 30901 6 Prevoz lesa ti' ih-n.-t« materiala prevtami-m - Ponu Ibe na •gl .Hld J .tra ikki 4ifn »T^žek ivi.i. »P717 3 Tisoč dinarjev u ve. zasluzite meaeč 10 z delom doma Po ujam materia, pr vza nem gotovo blago Mai dgovot \4lhnJio H nig Pan"-e vo Br Jovtinovtčh 20 351 3 Inkasahta sprejmemo. Potrebna primerna kavcij*.. Ponud be na ogl. odd Jutra pod »Zaupnik«. 30963-3 Informatorje dopisnike poverjenike sprejme velik zagreb.ki 'nformacijskl zavod z« vso dravsko banovino Ponudbe ns ogl odd tutrs pod »Pove'*eo'k«. 30965 3 Vaiencif he ) H-»r.|a I Iti, .1 (• 1 '.« I Ir 1, I t tuj* m«i.v* t« 11 o, I 4.,».»! 17 On Elektrotehnični vajenec z enoletno učno dob" želi nadaljevati učenje Naslov v vseh posloval nlcah Jutra. 30844 4" Nemščino od cenovnih začetkov do popolnega obvladanj« | poučuje profesor dr ! Svoboda Tavčarjeva 1 17 r> n ; Zbranih spisov J. Kersnika 1. tn 2. zvezek kupim Ponudbe oa ogl. odd Jutra pod »Kersnik« 30730 8 Antikvarne knjige starejše leposlovne ku pujem Vprašati Butar Jeva 4 ali pa ponudbe na poštni predal 3'4 30873 8 Šabloni za predtlskartjo. sortirani. srebrn servis, starin skl svečniki, majollka. preproga naprodaj — Ttmlc. Pred Škofijo 15 , 30859 4 ■ m. 30953 6 . .. „ - , w Irtnikrtv ?l«n-n»i« LHib Italijanski nouk perzijska preproga ^M^fi: v bližini Bežigrada- — 3 50 x 2.30, usnjatu gar ^»»vnih kn»c Va*i«»v v Iščem Navedba honorar i nitura. 6 hrastovih sto *«*!> poetov-aJmal) Jutra. Prodam prodiun. NoaIc-v t »: «0-«iu\'Mi Jutra. autttus Spalnico ln več drugega pohištva tudi kulilajsko. čisto novo. zsarad: selitve ta koj prodam Ogled razen ob nedeljah, v popoldanskih urah Frančiška Nosrrašek Mestni tre št 1! n nad . restav racija »Pod skalco*. — Ljubljana. 30967 12 Ja pod »Zmerna cena« | lov ^ jedilnico, z usnja na ogl. odd. Jutra 30800 4 »im-8 Nemškega pouka teli 7oi>|Hidi?-na pri iinhra-žt-ni lani. Ponudbe na ogl. odd .|nt.n» .ITkaži-J na-. VVST.i Inslrukcijc za majhen honorar, — event. tudi za stanova nje ali hrano t§'e osmo Soleč Cenj. ponudbe na 05I odd Jutra pod ši fro »Strog«. 30909-4 0t-4 Vaiencn 1 (>■•. * t>i I I r, '«l«lij. 4* •»» ■ f> a \'« B1U.1I tn««-» 17 l> r. »rehnvsi ledrca ir cvetlifn« ni»- .>-iirj. -mi 1 »1S-NAKI ttm sedežem. — ugodno i naprodaj. Gradišče 2. 1 pritličje. 30911-C Gramofon in daljnogled v zelo dobrem stanju, prodam poceni Stanko Paklž. Nova vas Rakek. » + it d«l»no idina.n'en. i»-30930-6 vT*t<* prejemnik, rad' od- --: iK>:;iva^i»i ^toreoi [>r dam. i TrstenjaJiova 7/1. Bež/arad 3TI074-S ti^šrm R»4«Mta 1 On ■t«eek 8 On » Idr« .| taianje ia«l<'v» S On X«'m»nj>i tne»«-k 17 On Philios Lončena peč '.n točilna miza. dobro »hranjeni, za nizko ce ao proda hotel Slon. — Ljub.jana. 30852 6 Smuči in smuč. potrebščin«' kupite najceneje — pri Banjal Llubljana Miklošičeva 20 30839 r. Oblama »W.-.l» i O h Im-k 3 l>iii u » Ife «) laiaiij. .i».|. «. * l> n V < m., 1, iS ui-«-t 17 lin Smučarski damski dres srednja velikost, smuči ln gojzerje št. 38 pro-Amerikan«:kn mi/o t dam Naslov v vseh po 1» iT"»le 41 \ ► >iihuik&'va da.li. epa. prakliCna fin-n pripn»sta po ^natii' ilzkih cenah dobil«- tvrdki F M S« hrnitt Pre< ikofijo 2 Ljnbhan« liudi prvovr | n V«>ni4iijft* 4i<»«k 1? l»o 2 enoletna foksterierja ali dobermana brez rodovnika dobra čuvaja kupim Ing Cervinka FCi-melJ 30684 27 Mirarski no »!' I«i«-e4t; prieinm Va -jrU-d Kolodvoreka il f!m*n;k 8KV-7 6 Dve lepi plemenski kozi švlcarkl dobri mlekarl ci prodam, zaradi po manjkanja prostora po 7'm! po zmerni ceni. — Ivan Kapus. Bled Z» gorice 16 30802 27 1NSERIRAJ V „JUTRU"! Holzbearbeitungsmaschlnenfabrik TE1CHERT 6 Sohn, Llegnitz največja nemSka tovarna mizarskih strojev za obdelavo lesa priporoča svoje precizno Izdelane, v praktični kombinaciji in trpežnosti neprekosljive mizarske univerzalne in posamezne stroje po konkurenčni cent, ter ob enem obveSča cenjene interesente, da trna zastopstvo Trgorino sfrojot, ttro}ni)i dolov In oro^jfl Dovžari Ivan - Ljubljana I Celovška 34« kjer je postrežen vsak kupec najsolldnejše. ZAHTEVAJTE PONUDBO! priporoča 3 v o J e neprekosljive in rentabilne stroje, kakor >Festo« rezkalni stroj na verigo (Ke ttenf rassmaschine) »Festo« brusilni aparat za brušenje masivnih in furniranih ploskev. »Festo* tesarski stroj za izdelovanje ostrešij in stopnic ter ob enem obvešča cenjene interesente, da ima zastopstvo za Jugoslavijo Tr^ovind ttoj^p, ttajnfll Mof hi orodjo Dovžan Ivan - Ljubljana »Celovita 34. kjer bo vsak kupec najsolidneje postrežen. ZAHTEVAJTE PONUDBE ! U i uai uvek s ltji »» šli' ili lajanje oashiva S Um. Sa;maUjš ijooei 17 1>1L Klavir kratek, em, izvrsten moderna konstrukcija, poceni naprodaj. Kasiov v vseh posiovai. Jutra. 30758-26 Avto, moto deM^ia 1 Lna 02 vek i u:n 5 D.n SajmaujA. zues t-S S.lro ili iajaiij« nasluva 17 Dn DKVV motocikei .»O ccm, rnoua j.aot, — jreiaiuen. vozer. zoO km uapri/daj. Amiin UuieK., Jrezice. 30787 1i Kratek klavir moderen svetovne mar ke. pancer konstrukci Je. krasen glas napro daj Dobrajc. Maribor. Tattenoachova 21. 30791 26 Harmoniko 3vrstn.o, 3giasno. v dobrem stanju, poceni pro dam. Jarc, Podutik. — Ljubljana VII. 30780 26 Klavir dobro ohranjen, prodam po najugodnejši ceni. — Naslov v vseh posiovai nleah Jutra. 30846 26 Osebni avto ilsedezru, ci.ono.iet,. DKVV i.pe ivieister, — vozen i2.000 km. v garantirano aooiem stanju, na prodaj. Ponudoe na ogl. odd. Jutra pod »Zeio ugodna prilika 25«. ?'i80t> 10 Kupim avto 2sedežen, raoljen. Opekarska 17, dvorišče. 30914 10 Flavto za orkestre, prvi del, slonova kost. naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Flavta«. 30813 26 Pianino dobro ohranjen, po nia-ki ceni naprodaj. Po ljan.sk i cesta, št. 20. — pritličje, levo. 30934 26 Velika zaloga gramofonov ln gramofonskih plošč. aBnjal. Ljubljana. Ml- Mčeva 20. 30840 26 Harmoniko klavirsko kupim. — prodam krom;rano moško kolo ?ugalni stol. roč no blag-ajno ln dva fotelja. Naslov v vseh po sloval. Jutra. 30856-26 Kratek klavir Crn. zelo dobro ohra njen. naprodaj. Naslov v vseh posloval Jutra 30968 2fi Gramofon nov s ploščami poceni prodam Cesta v Rožno dolino 9 30995 26 04upu?te rtoma«4« b'a«ro' mamummmmmm Tovorni 3-tonski Chevrolet, poceni pro dam alj sprejmem dru žab. s primer, kapit. šeš ljar, trg. Gilnce. Tržaška c. 18. 30913-10 Avtomobile tovorne ln osebna, dobro ohranjene, vseh ia kosti kupite najceneje pri O. 2užek, Krupp za stopstvo. Ljubljana. — Tavčarjeva ul. 11 30972-10 wm m jjj Beseda 1 Din Iavek 3 Din. za Šifro ali lajanj« naslova 5 D.n. Najmi njši znesek 17 Dm. Moško kolo skoraj noro, poceo. prodan Naslov v vseh poetovalm-ciuh Jutra. 30865-1K Moško kolo železen štedilnik, gostilniško kredenco, poceni prodam. Hafner. Kolo dvorska 11-IL Ljubijo na. 30983-11 Šival-., stroj pugTezIjiv. t okroglim 6oJ nCkom nemški (abnkat. — Stila štopa malenkostno rabljen, dobit« fR>cenr NOVI TR30VIN1 n* Tyr še vi cest! 30211-25» Usnjarski stroj kupim. mali ceplln stroj. Ponudbe na Lud vik Gerkman. Ljubljana Cankarjevo nabrežje 3 30872-29 Elektromotor 12«/« HP ln Dlnamo 16 HP proda Horvat, mlin Splaptlnci, Sv. Jurij ob ščavnicL 30617-29 Šivalni stroj dobro ohranjen, prodam po ugodni ceni. »Sioger«. Bled. Retica 97. 80888-29 Opekarna Škofljica prod« loki.mobilo znamke Wolf 35KP zaradi povečanja obrata. Obenem knp> rabljeno lokomobiJo od 70—SO K S. 30880-29 Šivalnih strojev prvovrstnih. Je prispela nova poill j ka. Najugodne je jih kupite pri Banjai Llubljana. Miklošičeva 20. 30838 29 Lokomobile industrijske 40, 60. 80. 100 KS svetovnih Bnamk, iz-biTno ohranjen* za obratovanje po zelo ugodnih po-arofti naprodaj. Dopise na ogl. odd. Jutra pod šifro »Lokomobile*. 30800-28 Šivalni stroj p3grezl.jrv_ je najleošv bo-žično darilo za gospodinjo. Takčnesra dobte ia £.000 Din samo pr! Ossar. Trubarjeva 9. Merihor. 31011-29 tSnseUa 1 l>m ljvek 3 Din ta 5if-< iti lajanje naslov« Din Najmanjš' tnMefc 17 Dn Jabolka Machaneger bobovec ln druge prodaja po din 1.25 ln 1.50 kg A. Lott speleh Rimske Toplice. 30725 34 Stalna razstava la štajerskih Jabolk. — Istotam na zalogi pri sten cvetlični med sve ža štajerska Jajca ln za klana pitana perutnina, po zmernih cenah. Pred naročila za božične praz nike se sprejemajo — Kmetijska družba. Novi trg 3. tel. 21 05. 30922-34 Jabolka Opozarjamo na izredno priliko da se založite «3pet z najfinejšimi šta jersklml jabolki: kosma čl. kanade voščenke. mošančki baumanove renete, zlate parmene carevlč itd. v ceni od .75 do 2.50 din zadnj3 možnost cenenega na kupa. Zalo Site se za zl mo. Prodaja v četrtek 9. m petek 10. decem bra. — Ivan Oblak — Glinška 3. trgovec 30864-34 Mflo^s kotu pletno posestvo prometni kraj. Sp. d ta jerefca. Dolenjski, kupim Plačam takoj. Po audbe s sliko poslopja, splošni opis m ceno na ogl. odd. Jutra pod Šifro »Poeestvo«. _ 308717 i ragoienoiti »Med« 1 D*. (Uvofc Z Din u 5ifr< dajanj« naslova 5 Dtia. Kajmanjš1 uitit 17 Da. Vsakovrstno zlato kopnje po najvišjih cenah CERNE - juvelii Ljubljana. VVolfova nt t Lle»ed» 1 Din Iavek 8 Din 6» šifro ali lajanje naslova j Dm. Najmanj*! utok 17 Dm. Ureditev dolga potom sodnih ln Izvensodnih poravnav Nasveti v konkurznlh zadevah ln v vs-: h dru gih trgovsko obrtnih po slih. Strokovne knjigo vodske revizije. Sestava ln aprobaclja bilanc Preskrbe kreditov Nasveti glede hranilnih vlog ln plasiranje Istih. Vsi posli kmečke zaščite. Edina koncesionirana komercionalna pisarna LOJZE ZAJC Ljubljana, G1 dališka 7 TELEFON 38-18 Hranilne knjižice razuib len&rnib uvodov OBVEZNICE BONE VREDNOSTNE PAPIRJE RA/.NE BANČNE IN DRUGE 1ERJAI VE i« Kupujejo stalno po aaj višji c^n4 x takojšnjem izplaf.iln v gotovini. Trg ag nančnib poslov Alojzij Planinšek .jubljana Beethovnova 14/1 Telefon 35 10 39-1« Hranilne vloge kupit* aii urodat-e pot. m tn j je pisarne najboljša Rudolf Zore Ljubljana Gledališka nlica 12 telefor, 36 10 40 16 Gospoda ali gospo ki posodi 30.000 din pre-skrbim z vsem do smrti. Blizu Celja, blizu cerkve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Udobno življenje«. 30736-16 RADI0NE 1938 kaže novi slog moderne, a ne modne oblike 438 a Stirielektronsk! mldget super z izhodno energijo 4.5 vatov. Din 4-500.— 538 a Veliki super za visoke glasbene zahteve. Razkošna oprema. Din 5^00.-* Radioiie — kvaliteta ? BHBBEBBB&MRHMHBHOBIHBBBHHH Važnejša kot visoka cena je kvaliteta. (Nisem tako bogat, da bi mogel kupovati najcenejše blago, pravi Anglež!) 638 0 Sestelektronski orjak za 4 valovna območja. — Izhodna energija 9 vatov. Din 8.000.— Zahtevajte prospekte S ADIO", reg.zadr. z o. z. v Ljubljani MIKLOŠIČEVA CESTA 7 - TELEFON 3190 Hranilne knjižice vrednostne papirje, delnice, kupone, Z'lt obligacije kupujemo proti takojšnji gotovina Rudolf Zore Ljnbljana, Gledališka nlica 12. Teleror 38-10. Hranilne knjižice Prve hrvatske štedionice kiipim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Večje vloge«. 30742 16 Družabnika aO.OfK Din išoe obrfnik Ljubljani ki izdeluje brezko-nkurenčen artikel. — Ponudbe pod »l>ibro ;am stvo« na ogl. odd. Jutra. S0U 1.2-16 20.000 Din posojila iščem proti me sečnem odplačilu, obre sti po dogovoru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra ood »Trgovina«. 30861-16 Tiheea družabnika za otvoritev rentabilne delavnice, s kapitalom 30.000 din Iščem. Ponud be na ogl. odd. Jutra pod »Siguren zs>.«''i^ek 30869-16 Beseda 1 D*n davek 3 Din xa iifro ali lajanje naslova Din. Najmanjši znesek 17 Din. Za posek na panju cca 150 plm lesa. (me šano: hrast. bor. češnja, breza), v neposredni o kolled Ljubljane, napro daj. Naslov v vseh posloval. Jutra. 30772-15 Beseoa 1 Din Uvel S Dn u šifr* ali lajanj« aaaiova 5 O.JL Najtoaujfe utatak 17 Djl Šivalni stroji skoraj popolnoma nori Singer. Pfaff tn drugI, najmodernejši (konkurz nega nakupa) po neverjetno nizkih cenah, ns proda, tudi a<» obroke edino pn »PROMET«. ( -»sproti Križanske cerkve), KKlMt Kupim Beseda 1 Dia. ^ rek S Din za šifro ali lajanje naalov* Da. Najmanjši ia«e**i 17 Din. Tricikelj nabljsm. dobro okraajen — nosilnost 1£0 kg, kupi«. Naslov v vseh poelovalni-oah Jutra.. 8O0OŽ-7 Kože divjih zajcev kupuje po dnevni ceni J. Lavrlč, LJubljana, — Cankarjevo nabrežje 1, ter Rudnik 24. 31020 7 Leica aparat novejšt tipe, kupim. Ponudbe na >ygl. odd. Jutra pod »Aparat«. •0886-7 DENARNE POSI.E nsredovanje kreditov — Vnovčevanjp vlo« pri ienarnih lavodih. Na lo/be kapitala, poravna ve Uprava ri^promičn-r Davčne napovedi. — In formacije. — Ureditve revizije bilance in stalnr kontrolo knjigovodstva ln vse druge trgovsko ospodarske posle Izvede »Svetovalec koncesionirana trgovsko gospodarska POS1.OVA1.mCA M Kovačič J U B L i \ N 4 Cesta 29 oktobra št ^ fprejf Rimska i 30a51 16 Kompanjona tšfem ( IdO 5*K>.ono Di-n za osnovanje tovarne lednih izdelkov od katere je samo en.- v vsej Jugoslaviji. tVnudb« na ogl. odd Jutra pod > Sigurna bodočnost«. 30P74-16 Dosmrtno oskrbo Vam nudim »ko r]-yfAr Din 30.000 sa povečanje ntn.jega obraT*. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro ►Ljubljana«. 80925-16 Tiho druža'»nico išfesm za skupno otvoritev rwre damske konfeknij« v industrijskem kraju. Potreben kapitai. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »NaJ uspeh«. 30893-16 Zlata jama V večjem knju Slovenije oddam v najem pod ugodnima pogoj'" vetifco cvctiočo trgovino mešanega blaga, katera kljub kriči napravi vetnulijcoski promet. V poštev pridejo samo pesni in kapital« imožni interes.-nti. Pojasnila daje: Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka nI. 18 30079-16 Kdo želi postati družabnik s tnrermo, lastno hifio. s k»p>;jUom do 50*/i napram meni. Slučajno prodam tudi trgovino. Redka prHika. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Družabnik«. 30031-16 Družabnika(co) s 100.000 din sprejmemo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra DOd »25*/> renta«. 31081-16 Gostilna blizu Ptuja lepo urejena, ugodno naprodaj ali oddam v najem. Ponudbe pod 61 fro »Priložnost«. Agen turška pisarna Plchler. Ptuj. 30734 17 Beseda 1 Din. davek 3 Din u i ro al: lajanje oaslovk i D.n. Najmanjši tne«ek 17 Din NOVE PECI, STEUiLJNiKE, OBLOGO, POPRA \ IL.A „ kličite tel. 83-57. -A. KOVAC1C, Ljubljana, Viška ul. 8. £10 M. Barvanje las specialno izvrauje v vseh niansah frizerski salon »Rakar« Prešernova 7. nasproti slaščičarn* Ko žak. 289 30 Ključavničarsko obrt Staro, dobro vpeljano v centru Dol. Log^tc« z vsem ključavničarskim. Kieparbiian. vodovodnim orodjem ln stroji prodam. Cena 17.000 din. Hodnik Viktor, Logatec 30635-30 Perzijske preproge kakor tudi ostaie pre- { proge. prevzemamo v Gostilno v Sokolskem domu v Novem mestu, oddam v najem po novem letu. Informacije pri Sokol skem društvu. Novo mesta 30831 11 Gostilno s hišo m gostilniškim inventarjem dn-m v najem na raflin. — Dobra šivilja, ki Ima vese 1l'e do gostMne. ima motnost dohre eksistence. — Nekaj kavcij'« polrebno. Naslov v vseh podovalaicah Jutra. »927 17 Bo ali lajanje naaitrva 5 Dm. Najmanjši uunek 17 D.a Oddam lokal ia vuiuto^ &rimo ali ulično. tJrpraveii tudi ta DaUna line« V|>mod t,i Hotel nb^raki dvor«, Uariboi. A 79(1 IS Trgovci - začetniki! Tr&ovmo. doDro idoco, na prometni ' točki na dežeii, aam v najem. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod značko: »Sedaj ali nikoli«. 30690 19 itrokovno popravilo do Radi smrtnega 22. t. m. na razstavi sa J slučaia -ajevske tkalnice pra ' orog v Ljubljani Tyrše a cesta 8. 30738 3C Velika božična razstava državne tkalnice iz Sa rajeva je na Tyrševl ce sti 8 Tam se prevzemajo naročila, tudi na dolgoročno odplačevanje. Vse do 22. decembra. 30737 3( rtei-e.ia ] Dn Iavek S Din u 5 fr«. »I; lajanje naslova Da Najnunjš' u.ivek 17 Dn. Kovačijo ua prometnem kraju s hišo in vrtom ->dn«m v najem 1. januarja 1!M8 Vpni-lati Grad Radvaa>e uri Man bora. 3U7&4 17 Več suhih skladišč pripravnih za vinsko klet. skladišča ali obrt. v centru, oddam. Elektrika ln vodovod vpelja ni. Ponudbe na ogl. od delek Jutra pod »Kranj« 30733 17 Opremljeno trgovino meš. blaga s stanovanjem v večjem trgu Sta jerske oddam v najem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ugodno oddam«. 30827-17 Gostilno — na Jesenicah ali Javornlku prev7a mem tsfkoj ali s 1. Jan. v najem. Pismene po nudbe na o?l. odd. Jutra pod »Takoj prevzamem«. 30812-17 -laprodaj v večjem me stu dravske ban. dolgo .etna dobro vpeljana vodovodna instalacijska trgovina s kleparsko de iavnico z vsem inven t ar Jem pod dobrimi po goji. Dopise na podruž. Jutra v Mariboru pod »Popolno Izplačilo«. 20T88-1& Gostilna - mesarija ugudno naprodaj, tudi za knjižice dobrih zavo dov Ponudbe na podruv nlco Jutra v Celju pod »Industrijski kraj«. 30793 U Vinsko klet takoj oddam zelo pri kladna za vinsko trgovino ali za boljšega vinogradnika. Naslov v ■'seh posloval. Jutra. 30997 19 Lokal s stajMrvsn^m ' ' "^'mii poceni odda Tribui. Glince. Tržaška 6, telefon 26-05. Strojno delavnico z vodno močjo, mizar sklmi stroji, pisarno in stanovanjem na Milnem 51. Bled. ugodno pro damo. Ljudska posojilnica v Ljubljani. 30781 19 Gostilno s trafiko ln buffetom oddam na zelo prometni toikl. Po-trnben kanital 30.000.— din. Ponudbe na osrlas. d. Jutra pod »Promet 222«. 30849 19 Lokal takoj oddo-gal lloizaptlove ul. 18. Stanovanje 2-»oboo • kutrmjo ia pritf- klinnimi. oddam 1 januarja Naslov v vseh poslovalnicah Ju$ra. mai Dvosob. stanovanje s uporabo vrta oddam takoj za 500 din. Poizvedbe Opekarska 17, v dvoriščni hišici. 30929-21 Dvosob. stanovanj« solnčno. ▼ L nad., kabinet, kopalnica ln vse pri tikllne. oddam poleg »Produkta« ob Tyrševl cesti. Informacije v VoA- nJakovi ulici 6. _ 30932-21 Enosob. stanovanje solnčno. parkeUrano, — plin. elektrika, vse pod enim ključem, oddam takoj ali pozneje. Naslov ▼ vseh poslovalnicah Jutra. 30850 21 Komfortno stanovanje treh Mfc . kopalnico, oddan m februar. Bolgaraka u. as. a<&2-ai Enosob. stanovanje esraradstnopn* bfie, dedna, suho, razgledno oddam februarja. najrajši zakonski dvoji; či. Trnovski pristaa 40 pnleg sapami«.. 90897« Trisobno stanovanje lepo, komfortno, solnčno, ▼ L nad., z etažno centralno kurjavo ln pil nom, v mirni ulici, cen-trum mesta, oddam. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samo mirna stranka«. _ 30930-21 Trisobno stanovanje takoj oddam. Nor1 trg 1, pri hcSnlktt. _ >0978-31 Dvosob. stanovanje sotatoo, * »sram prutiklinami. vse pod enim ključen, nekaj vrta, oddam. Mo&i«, Poljska po« -2». Dvosob. stanovanje s kabiiiei tako' v tMW>m ali hidt proda — Izto« letno t.V—180 hI vina vefin koli^^io piv. in vec ne boste kupovali tako izvrstno blago za katerikoli oblačila SEBI, SOPROGU in OTROKOM za MIKLAVŽA tako poceni kakor te dni v razprodaji manufakttirne trgovine A. SCHUSTER na Mestnem t^a SIMBOL DOVRŠENOSTI, ODLIČNO KVALITETO predstavlja MINERVA radio aparat Najboljši radio sprejem, nenadkriljiv v glasu. RADIO VAL Ljubljana — Dalmatinova 13 Telefon 3363. Opremljeno sobo aH prazno oddam 15. ali pozneje. Marlnšek, Lan glasova 5. pritličje, levo. 30847-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom m Javni u oiln ai tajauje naslova 5 Din. NajmiViiii trewt< 17 Dm. 3-sobno stanovanje snažno, s kopalnico in prit.aaina.ml, v sredini mesta ali v vili za takoj ali 15. decembra 1.1. iš em. — Inž. Tschada, JEvezdarska ul. 4.-I, 30716 21a Dvo ali trisobno stanovanje v pritličju, s kopalnico Iščem za 2 osebi za ta koj. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Točen plačnik 77«. 30740-21a Stalna stranka Išče za marec, solnčno. eno-, event. dvosobno stanovanje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Beden plačnik«. 30777-21a Trisob. stanovanje E vsemi pritiklinaml. — komfortno in solnčno iščem za februar. Po nudbe na ogl odd. Ju tra pr>d »Solidno« 30870-21 a Opremljeno sobico strogo separirano, od dam za din 150 v bliži ni Tabora. Naslov v vseh posloval. Jutra. 30796 23 Malo sobico oddam takoj za 150 din. event. z dobro hrano. Naslov v vseh posloval nicah Jutra. 30940-23 Elegantno sobo opremljeno oddamo ena a.l.i dvema osebama toikoj. Naslov v vseh posLovalnii cali Jutra. 30050-33 Opremljeno sobo oddam gospodu v centru Sa-slov v vseh poaluvalni ca.b Jutra. 30951-23 Prazno sobo v centru oddam solidni dami. Event. s kuhinjo. Naslov v vseh posloval nicah Jutra. 30845-23 Stanovanje Avo ali trosobn«> komfort no v strogem centru iščem bi januar. Ponudbe m ogl. oddeil. Jutra pod »Center 226«. 30835-31a Mirna stranka brez otrok išče moderno 2—3sc>bno stanovanje v bližini banske uprave. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Februar ali pozneje«. 30810-21a Dvosob. stanovanje Išče za marec ali apri' 2članska družina. Po nudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Stalnost 30918-21a Dve stanovanji cth> a IH dvosobno, čisto. _ ISčpffl dva nidnika bres otrok. Ponudbe g ceno in točnim opisom na Protez.no delavn:oo. Ljubljana 3 W2-21a rltliSTirUffr. Bwli 1 [>t> (avek S Din t* J.frc «,1 lajarjjp oanlnv« C Drs Najmanjši ene««* 17 Do Opremljeno sobo • posebnim vhodom in uporabo It palmice. oddajn bolj. Si i»eb; po ugodili »eni. — Reja Celovška c. JU. Ogled od 8.—lž. in od 3. dalje. _ 308879-23 Sredi mesta oddaim elegantno sobo s topa! nr co samo solidnemu boJjšeinu gospodu (ne študentu). Og'i«a.nrestvom vrednim du. 400.000, gostilno Ln trgovino brez dolga išče nevesto, ki je primerno zobražena ln Ima vese lje za trgovino in gostil no ln vsaj 100.000 din gotovine. — Resne po nudbe s sliko je poslati na ogl. odd. Jutra pod »Srečni zakon«. 30697 25 77 r V-«ika 0weUa Ž t>'li ta vek 3 Din ta lajanji-laslova 5 Din. aajtnatij^ gneppfc 20 1*0 Intelektualka dobro su ai rana ^eu zna nja z 30 — 451etnim in ».eagentom. Dop.se pod >Pomen življenja« na ogl. odd. Jutra. 30794 24 najceneje pri M. M O D I C Pasaža Nebotičnika Znanja želim z damo oau-nui oazo rov. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Razo arau 30775 24 Krojaške odrezkt- stari pap:T teksii'ne odpadke ivčjo volno govejo d a teo (aravco) - Kup vsa Ko množluo ARBEITER '•»ribo« '">-civ«!Ka nI IS Gospod srednjih let. nesrečen v zakonu želi poznanstva gospe ali gospodi-ne, le pe postave. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod ši ,rro »Nesrečen«. 30955-24 čakaj, veruj in ostani MM. 30829 2 Boljša gospodična kl hoče dopisovati nai se javi pod »Let«. 30830-2«! Družbo mlajše gospodične išče grepod 31 let radii pohajanja ki.na i.n nemške konvereaeije katero je pri-ravUen tud materialno podpirati. Ponudbe ? sliko, k n t ("Tn se vrne pod disk reci jo na ogl odd. Jufra pod »Lepa in solidna«. 30877-34 Mlaiši trerovec g premočen iem Hi poročni sospodi^no ali mlajJo vdovo k: ;ina t"*) do VV^ Din radi osnovani '-va-Tie les n.;h i7/Mkrrv s»-dri,: muiki ene v vsrj Jn?i«Iaviji. Ponudbe ' foto^rr-ifi Vi. k a t Ta se vrne r>od Šifro .Lost tiorte"!) s (v^eoti |n 1 VI cA »T^p T19 ^orln Q pod »Sre*a zakon 1938«. $1001-25 Gospodična 24letna, z doto v gotovini din 70.000, Išče tr govca, obrtnika aLi sli očo. Pojasnila daje »NA DA«, Zagreb. Jelačičev trg 10. Za Informacije pošljite din 10.— 30747-25 Židinja zelo lepa, z doto t gotovini din 150.000 išče zakonskega moža. Po jasnlla daje »NADA«, Zagreb. Jelačičev trg 10. Za informacije pošljite din 10.— 30748-25 Jugosloven intelektualec v inozemstvu, zdrav, značajen. normalne razvite postave, organizator požrtvovalen, — 60.000 DiD letno ljubitelj Jet;ko6.1ovja. Kporta. potovanj, teli re« nega znanja i «totako 18 do 30-letno premotno. vz«or-no Jugosloveoko. Cenj. na tančne dopise e sliko na ogled pod »Enakopravnost« na og. odd. Jatna. 30632-36 Mlad značajen gospod a trg. visokošolsko Izobrazbo želi spoznati damo do 35 let. zaradi ustanovitve eksistence. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Llebe«. 30620 25 Mlada gospodična želi znanja z gospodom v drž. službi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Resna ljubezen«. 30821-25 Katera premožna dama srednjih let bi poročila akad. trgovca. Dopise na podruž. Jutra v Ma rlboru pod »Lukrativna Patenteksploataclla«. 30910-25 Mojstra za kuhanje mila iSCe za takoj večja milarna. Ponudbe z referencami na oglasni oddelek »Jutra« pod »Milarna Osijekc. 9463 Umetno kovane izdelke: Lestence in svetilke za kmetske in lovski; sobe, okovje (poci-njeno) ter razne železo-kovane predmete za. opremo stanovanj Vam izdela Specialna delavnica umetno ključavničarskih Izdelkov STANE CIRMAtf Aljaževa 8 Selenburgova 4 Zahvala Vdovec gostilničar 53 let ftar v lepem kraju Slovenije. :K0.00T> Din go-»ovine. iščem twm polonn gospodično ali vdovrn brez otrok, t primernimi leti, i nekaj kapitala. Slika ™aže-jiena. Diskreoi.jB pogoj. — Resne dop>i- na podružnico Jutra v Celjn pod značko »Cedn« žena«. 30876-25 Med mestom in deželo »osrednje »Jutrov« mali oelnmih Vsem, ki ste našega nepozabnega očeta spremljali na njegovi zadnji poti in ste z venci in cvetjem okitili krsto — vsem izrekamo svojo najiskrenejčo zahvalo. LJUBLJANA, 5. decembra 1937. Rodbina KRAPŠEVA ZAHVALA Vsem, ki so z menoj sočustvovali ali mi izrazili svoje sožalje ob nenadomestljivi izgubi mojega soproga JANEZA PIRNATA šolskega upravitelja v Kostanjevici se iskreno zahvaljujem. Posebno zahvalo izrekam gg. zdravnikoma primariju dr. Matkotu in dr. Hoferletu za izkazano požrtvovalnost in zdravniško pomoč; dalje častiti duhovščini za vodstvo pogreba in častitim sestram za vsestransko postrežbo. Zahvaljujem se dalje zatopnikom učiteljstva novomeškega in krškega reza, zlasti nadzorniku gospodu Petjetu in učiteljici gdč. šveigerjevi za prekrasne poslovilne besede ob odprtem grobu. Moja srčna hvala velja vsemu učiteljstvu kostanje-viške narodne šole za podaritev krasnega venca ter županu kostanjeviške občine g. Likarju za osebno spremstvo na zadnji pokojnikovi poti. Zahvaljujem se nadalje ostalim pokojnikovim stanovskim tovarifiem, znancem in številnim prijateljem, ki so kljub slabemu vremenu od daleč in blizu v tako častnem številu spremili mojega pokojnega soproga na njegovi zadnji poti. Vsem srčna hvala! Maša zadušnica se bo brala v torek, dne 7. t. m* ob 7. uri v Trnovem. Ljubljana—Kostanjevica, dne 4. decembra 1937. Žalujoča soproga ANA PEBNATOVA roj. Kolenčeva in ostalo sorodstvo. iiiiiiiiiiiiiniiiiM^ flnserira te v >0ut . r f li inKlf1!^ [!*( irf lf I) litflH Itltlilttllf I *1TI lltlfltllftlttHttKHtMlltf t ttf i I f ti lit I Sf Mf Hlttltt! 11 !}IIhaoo. Vnord ae poStijajo brexpim£- , ao la frank«. + v E. Vajda, Cakovec fetefon Ste*. 58. 80, S, « CKNJC PERJA ZELO ZNI2ANK, AAHThTVAJTh. CBNHt O« VZORCE, ta JIH DOBITE BREZPLAČNO! Dobavlja se v vnld iminftiil Zahvala Vsem, ki so našega nepozabnega moža, strica ln svaka, gospoda antona peršuha spremili na zadnji poti, Izrekamo Iskreno zahvalo. Zlasti se zahvaljujemo preč. duhovSčlni, posebej Se preč. g. dekanu, msgr. Mešku za prisrčne besede tolažbe na grobu, dalje zdravniku g. dr. Strnadu za njegovo Iju-vilnim stanovskim tovariSem, zastopniku gosp. bana, okrajnemu glavarju, gasilcem, Sokolom, Številnim darovalcem vencev ln cvetja ter vsem, ki so nam izrekli pismeno ali ustno svoje sožalje. SLOVENJGRADEC, 1. decembra 1937. ŽALUJOČA RODBINA IN SORODNIKI HERSAN ČAJ DELUJE dobro pri obolenja Belodea, Jeter ln ledvic. Pomaga pri arteriosklerozi ln hemoroidih. OLAJŠUJE muKe m boli pri revmatlzmu ln bolečinah v Kflfttlu UBLA2UJE obolenja pri mesečnem perila tn rr-1 ODSTRANJUJE motnje debeutve ln vns dela vitke. Dobiva ae v Ha« & br. 19.830 1833 HRVATSKA INDUSTRIJA KATRANA ZAGREB, Radnlčka oesta 29 — Telefon 55-64, 84-88. A A BEOGRAD, Nebo j« na 53 — Telefon 36-232. Proizvaja ln prodajat X OLJA ZA TEKSTILNO t^RO RUDEČE OLJE ^SI TIPE »NORGINSedmo silo«, Beograd, Poenkareova 21. 9454 SLANE SARDELE ▼ vsaki količini od julija ln avgusta 28/34 prodaja ZORKO KOVACEVIO — HVAR Nenadoma mi je umrla moja ljuba gospa In draga mamica MATILDA STUZZI Pogreb pokojnice bo dne 5. decembra ob 4. url pop. iz mrtvaške veže splošne bolnice, na pokopališče k Sv. Križu. Žalujoči SOPROG in OTROCI {Urejuje Davorin Ravljen, - izdaja za konzorcij »Jutra« Adol* Ribnikar. - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran, — Za isseratni del je odgovoren Alojz Novak. - Vsi v