Posamezna številka 1*20 K. Poštnina plačana v gotovini. Šlev. 174. v Ljubljani, v sredo Dne 3. avgusta kl Lcio XLiX. »SLOVENEC« Telja po noštl aa vse strani Jogo- alavlje ln t Ljnbljanl: ca oelo leto naprej. K ?,4G-— n pol leta „ .< „ 120-— aa četrt lota , ,, „ tO-— za en meaoc „ ,. „ 20'— la Inozemstvo oeloletno K s Sobotna izdaja: s Za oelo leto.....K 40 — za inozemstvo .....55 — ___ Uredništvo je v Kopitarjevi allol itov. 6/111. RoKoplsi se ne vračajo; neiranklrana platna sa ne aprojemajo. Uredn. telet. šiv. 50, npravn. štv. 328. i Inserati: Političen list za slovenski narod Unoatolpna poUtvrata (59 mm široka in 3 nun visoka ali nja prostor) aa enkrat ... po K 6«— poslana itd. . . po K B--. Pri večjem naročila p opast. : Najmanjši oglaa 59/9 mm a 15. letanja vsak dan lzvzemšl ponedeljka In dneva po praznika ob 5. ari zjutraj. Oprava |e r Kopitarja?! al. 6. — Radon poštne bran. IJabljanske št. 650 za naročnino in št. 349 za oglase, avstr. in češka 24.797, ogr. 23.511, boan.-Uaro, 7563. V Bosni in po nekaterih drugih južnih pokrajinah naše države so se po vojni zbirali pod imenom dobrovoljci razni vele-srbski elementi, ki so opravljali posle jugoslovanskih fašistov. Ti ljudje niso spoštovali zakonov, njim je bil zakon: nasilje; koliko so škodovali državni ideji in ideji državnega edinstva, je danes nemogoče izreči sodbo. Sam g. Stojan Protič kot tedanji ministrski predsednik je šel v Sarajevo in je — brez velikega uspeha — razlagal tam idejo bratstva. Po zločinskih atentatih na regenta, Pašiča in pokojnega Draškoviča se je v nekaterih vladnih listih sprožila misel o narodni samoobrambi proti teroristom in to kakor na skriven migljaj. Postavili so načelo terorizem (od zgoraj) proti terorizmu (od spodaj). Nam je dobro znano, da so demokratski krogi že dalje časa gojili faši-stovske načrte in od vseh poštenih ljudi obsojeni atentati so jim dali samo dobrodošel zunanji povod, da svoje načrte izvrše proti neljubim jim strankam. Včerajšnja belgrajska »Pravda« pa poroča: »Včeraj predpoldne se je sestala stara uprava Narodne Obrane z več uglednimi predstavniki raznih korporacij. Seja je trajala dve uri in je bilo sklenjeno: da se na vsem ozemlju (v državi) izvede organizacija Narodne Obrane. Na isti seji je bila izvoljena uprava. Te dni se bo izdal proglas, da se povsod sestavijo odbora.« Narodna Obrana je imela vrlo lep, idealen cilj: obrambo države proti zunanjim sovražnikom. Stekla si je v tem oziru v Srbiji nevenljivih zaslug in mi bi idejo organizacije Narodne Obrane po celi državi najtopleje pozdravili, ako bi imela svoj stari, vzvišeni cilj: obramba države na zunaj. Toda, zdi se, da so brezvestni elementi, ki jim roji po glavi samo terorizem proti neljubim jim strankam, zavedli to organizacijo na pogrešno pot. Tako vsaj moramo soditi po pozivih v demokratskem in deloma radikalnem časopisju. Ako bi pa naknadne vesti poročale drugače in izpolnile našo željo, da ohrani Narodna Obrana svoje prvotne cilje, bi njeno raztegnitev na celo ozemlje samo iskreno pozdravili. Toda po dosedanjih vesteh je krenila Narodna Obrana na fašistovska pota in to je ena izmed največjih nevarnosti za državo, za katero se sicer nikdar nismo bali in se ne bojimo, razen ako je ne bodo uničili teroristi od zgoraj. Da bi bla nova organizacija naperjena proti teroristom (od spodaj), je prazna stvar. Za teh par stotin prevratnih elementov imamo dovolj močno orožništvo in policijo, disciplinirano vojaštvo. To so legalni činitelji za vzdrževanje reda v državi in ti popolnoma zadostujejo. Če bodo nastopali nelegalni, neodgovorni »reditelji«, to je teroristi, ki bodo napadali mirne zborovalce, kakor se je to zgodilo v Splitu, ne bo ostalo to brez reakcije, To bi utegnilo razmere v državi tako poostriti, da bi utegnila nastati prava državljanska vojska. To se pravi z državo igrati, Najresneje svarimo vlado, da se ne poslužuje takih nelegalnih sredstev, ko ima na razpolago dovolj legalnih, ki ne omogočujejo tako lahko zlor rabe kakor »red«, ki ga napravlja ulica. Vsak državljan, ki izpolnuje državljanske dolžnosti, ima pravico, da ga država ščiti pred samovoljnimi napadi drugomislečih sodržavljanov; to je temelj, na katerem je zgrajena stavba vsake solidne države. Ako bi sedanja vlada v nasprotju z ustavo, ki jo je sama napravila, tega ne razumela in bi pustila ulico nastopati tam, kjer itak vlada red, bo prevzela strašno odgovornost! Poznamo med Srbijanci mnogo doslednih ljudi, tudi politikov, in čudimo se samo, da so se dali od ne ravno najčistejših prečanskih značajev zavesti v tako nevarne pustolovščine! Upamo še vedno v njihovo treznost, da se bodo vsaj zadnji tre-notek iztreznili in iztrgali iz objema brezvestnih prečanskih p o 1 i t ič n i h špekulantov in ne bodo zamenjavali zrno za plevel in plevel za zrno, ako hočejo — močno in zadovoljno državo. Belgrad, 2. avgusta. Današnja seja narodne skupščine se je pričela ob 11. uri. Prisotni so bili vsi ministri. Na dnevnem redu je bilo poročilo imunitetnega odseka, naj se izroče sodišču poslanci komunistične stranke. Prvi je govoril posl. Momčilo I v a -n i č (radikalni disident), ki je poudarjal, da je napač. stališče vlad. večine, da imun. odsek ni dolžan proučiti, ali so poslanci krivi ali ne, da morajo zapustiti skupščino. To se zdi na prvi pogled pravilno, toda v resnici ni. Imunitetni odsek odnos-no skupščina imata dognati, ali so izpolnjeni pogoji za tako izročitev. Edino konkretno mesto v vsem pisanju preiskovalnega sodnika je, da je bilo v komunističnem klubu odločeno, tla se mora na obznano reagirati z atentati in tajno teroristično organizacijo. Atentator Stejič je najprej izjavil, da sta k izvršitvi atentata prigovarjali poslanca Filipovič in čopič, pozneje je dodal tudi Kovačev iča in šele sedaj pravi, da je dobil nalog od vsega komunističnega kluba. Ako se presoja,, kako je podai te izjave sukcesivno, se more dvomiti, da je te izjave podal resen človek in da se more tem izjavam verjeti. Preiskovalni sodnik bi moral navesti tudi datume, kdaj je to klub sklenil, in potem bi se moglo šele proučiti, so-li z ozirom na to sodelovali vsi komunistični poslanci in ali so vsi krivi. Tako pa spravlja skupščina lahkomiselno v nevarnost imuniteto poslancev in s tem tudi samo sebe. Poslanec Kaclerovič (komunist) izjavi nato v svojem govoru, da je ves akt preiskovalnega sodnika lažnjive konstrukcije in da nima dokazov za ono, kar trdi. Tu se ne navaja, kdaj je bil sklenjen atentat, kdo ga je sklenil in kdo je bil pri tem prisoten. Glavni oddelek govori o vseh komunističnih poslancih. V tem se jasno vidi tendenca, da se hoče atentat, ki ga obsojamo, izkoristiti za uničenje komunističnega gibanja. V statutih komunistične stranke so predpisane tri oblike za reševanje političnih vprašanj: kongres, osrednji svet stranke in izvrševalni odbor. Poslanski klub ima vršiti prehodno organizacijo parlamentarnega dela. Po statutih stranke more klub sprejeti takih sklepov, kakor se to trdi. Popolnoma jasna je tudi še druga stvar. Ne more se verjeti, da bi 58 ljudi tukaj v klubu takorekoč pred očmi vsega sveta sklepalo kaj takega. Tega ne more verjeti noben resen človek. Akt preiskovalnega sodnika ne nudi dovolj gradiva in se mora radi tega odkloniti. Nato je govoril posl. Ivan D e r ž i č (nar. soc.), ki se je izjavil za to, naj se komunistični poslanci izroče sodišču, ker so hujskali za nasilno izpremembo reda v državi. Značilno za voditelje komunistične stranke je, da so 11. pr. v Ljubljani, ko se je streljalo na ulici, vsi komunistični po-ditelji pobegnili, po njih zapeljano nedolžno ljudstvo pa je moralo trpeti. — Posl. Jovan Gjonovič (republikanec) je izjavil, da je nelogično, ako se razpravlja o izročitvi poslancev sodišču, ko je že sprejet zakon, s katerim se ukinjajo njihovi mandati. Ako pa se že razpravlja, je nepravilno, da sc vsi izročajo sodišču, ker vsi ne morejo biti krivi. Med njimi so taki, ki so že 7 do 8 mesecev bolni in ki ne prihajajo v klub, kakor so tudi taki med njimi, ki so na dopustu. Preiskovalni sodnik bi moral za vsakega posameznika navesti, kaj je zakrivil, da bi se moglo presoditi, ali se naj izroči sodišču ali ne. Posl. Vladimir Markovič (komunist) je v svojem govoru navajal zgodovino svojega delovanja v času Avstrije. Vedno je delal proti Avstriji in je moral bežati, da se je izognil temnici in morebitni smrtni kazni. Odločno je proti temu, da se komunistični poslanci izroče sodišču. — Zatem je govoril minister za notranje stvari Svetozar Pribičevič, ki je izjavil med drugim: Odveč bi bilo spuščati se v analizo akta preiskovalnoga sodnika. Nismo poklicani, da ta akta analiziramo, Gospodje,ki so govorili o tem vprašanju, kažejo, da napačno pojmujejo imunitetno pravo. Vprašanje imunitete nima onega značaja, ki se mu je pripisoval v vseh govorih. Ako je res, da so izjavili atentator in soudeležniki v atentatu, da so dobili nalog od kluba komunističnih poslancev, je potem potrebno, da se stvar prouči in preišče. Gospodje, ki vedo, kaj je imuniteta in kaj je njena vsebina, zelo dobro vedo, da preiskovalni sodnik v svrho preiskave takih zadev ne more klicati poslancev k zaslišanju, ako ni skupščina dvignila njihove imunitete. (Nemir). Kar je izjavil Ljuba Jovanovič v zakonodajnem odseku, je povedal pravilno, da je komunistična politična stranka sprejemala nekritične člane v stranko in se ni trudila voditi svojo politiko v interesu države, kar kaže tudi delo gotovih komunističnih poslancev. Naj navedem samo nastopno. Eden vaših drugov, čigar lastnoročno pismo imam v rokah, pravi v tem pismu, pisanem v Črni gori, naj ljudstvo ne izroči orožja, ker so oni, ki so v šumah, naši zavezniki. Ta vaš drug je bivši učitelj, posl. Pavlo Zižič, ki je sam na ta način dokazal zvezo organizacij v šumah z vami, vašo stranko in vašim klubom. (Protesti pri komunistih. Predsednik kliče k redu.) Ne razburjajte se g. Zižič. O vas je dosti v aktih in se morete tudi pohvaliti, kako ste zbirali šolsko deco in zlorabljali svojo službo zato, da ste s šolskimi otroei demonstrirali proti oblastim. (Posl. žižič kliče: To ni resnica!) To je dokazano in se radi tega ne razburjajte. (Glasovi pri komunistih: Ako je to storila dvojica ali trojica, niso tega storili ostali!) Tudi nisem trdil, da je to delala vsa komunistična stranka in da je za to odgovorna. Rekel sem samo, da niste vodili kontrole nad svojimi posamezniki in tako je prišlo do tega, do čegar je došlo. (Nemir.) Vsi občutimo in vsi dobro veste, da živimo v kritičnem času ne samo pri nas ampak po vsej Evropi, Povsod se radi tega trudijo vsi državniki, da bi dobili v svoje roke vsa sredstva, s katerimi bi lahko zaustavili prevratne elemente. Ob tej priliki hočem navesti, da ta vlada, dokler bo na svojem mestu, ne bo trpela na podlagi zakona, ki je bil včeraj sprejet v skupščini, nobene akcije, ki bi bila naperjena proti državi in proti redu v državi. Ž največjo strogostjo zakona bo nastopila za kaznovanje vseh elementov, ki bi hoteli podreti temelje naše države in hoteli delati proti njej- Zatem je posl. Pavle Žižič (komunist) podal osebno pojasnilo na očitanja ministra Pribičeviča. — Posl. Vladimir F a b -j a n č i č (komunist) je naglašal, da je komunistična stranka v Sloveniji takoj po atentatu potom svojega pokrajinskega odbora obsodila atentat ter naslovila na delavstvo poziv, da to ni taktika komunistične stranke, temveč anarhistov. Govorim samo za Slovenijo, toda mi smo sestavni del komunistične stranke, a že v prvi številki svojega lista »Rdečega Praporja « smo prinesli pojasnilo, da v naših vrstah ni mesta za lumpe in deklasirane elemente, kakor tudi ne za anarhistične teroriste. Trdi, da ni krivcev v komunistični stranki in kolikor mu je znano, tudi ne more biti krivcev v vodstvu stranke. Ko se je dogodil atentat, ga je imenoval za zločin in sicer nc samo zločin nad osebo, nad katero se je izvršil, temveč tudi napram posameznim razredom v tej državi. Krivci so tudi na nasprotni strani, ne samo pri komunistih. Neupravičeno je, da se izroče vsi komunistični poslanci sodišču na zahtevo preiskovalnega sodnika, ne da bi se zadeva prej proučila. Sklepno besedo je imel nato minister za pravosodje Marko Gjuričič, ki je naglašal, da se bo skupščina odzvala pozivu pre-preisk. sodnika, če zaupa njegovemu delu. Zatem se je vršilo glasovanje. Za izročitev je glasovalo 190 poslancev, proti pa 54. Predsednik je nato objavil, da je poročilo imunitetnega odseka sprejeto in da se izroče sodišču posl. Valentin Mlakar ter vsi ostali poslanci, navedeni v poročilu imunitetnega odseka. • Belgrad, 2. avg. (Izv.) Na današnji seji skupščine so bili na predlog imunitetnega odbora izročeni sodišču vsi komunistični poslanci. Zanimivo je, da je preiskovalni sodnik zahteval tudi izročitev radikalnega disidenta Ljube Jovanoviča, ki pa ni bil izročen, ker sedi v radikalnem klubu. Ker so bili že včeraj razveljavljeni vsi komunistični mandati in ker je že na včerajšnji seji označil svoje stališče, Jugoslovanski klub sploh ni sodeloval na današnji seji skupščine. Belgrad, 2. avgusta. (Izv.) Danes dopoldne so bili aretirani komunistični poslanci: Milojkovič, Miloš Trebinjac, Mi-hajlo Marjanovič, Milic, Štefanovič, Miha Koren, Gj. Kalaj, dr. Sima Miljuš. Tekom popoldneva so bili aretirani vsi ostali komunistični poslanci. Fašisti napadli Te dni se vrši v Splitu sestanek hrv. katoliškega dijaštva: srednješolcev, akademikov, in bogoslovcev. Sestanek je sklicalo dijaško društvo Pavlinovič. Jugoslov. fašistom ta sestanek ni dal mirovati, napadli so katoliške dijake in dijakinje in jih mnogo ranili. O tem smo prejeli sinoči naslednjo brzojavko: Split, 2. avgusta. (Izv.) Včeraj in danes so bili ponovno napadeni udeleženci dijaškega sestanka. Mnogo dijakov je ranjenih. Varstva od strani policije ni skoro nobenega. m p Kodanj, 1. avgusta. Po poročilu iz-vestije< znaša število gladujočih prebivalcev vzhodne Rusije, ki korakajo proti Moskvi, preko 6 milijonov. Kodanj, 1. avgusta. »Politikenc javlja iz Rige: Uradno se naznanja, da divja kolera v samarski guberniji. V mestu Sama-ra samem je dnevno 4(X) novih slučajev. Veliko število staršev, ki beže, je zapustilo svoje otroke. V samarski guberniji je že preko 40.000 takih zapuščenih otrok. Trockij je izjavil v razgovoru, da je razširjena govorica o mobilizaciji sovjetske Rusije proti Poljski, Romuniji in Letski predrzna imperialistična laž, ker je rdeča armada sedaj tri do štirikrat manjša kot pa pred osmimi meseci. Ustanovilo se je pač mnogo novih častniških šol, da se izboljša bojna sposobnost vojske. ODGODENA SEJA ZAKONODAJNEGA ODBORA. Belgrad, 2. avgusta. (Izv.) Za danes popoldne je bila sklicana seja zakonodajnega odbora. Ker se pa vladne stranke niso mogle zediniti glede osebe predsednika, je bila seja odgodena. PROTI BOGOSLOVNIM FAKULTETAM. Belgrad, 2. avgusta. (Izv.) V demokratskih krogih se govori o ulcinjenju bogoslovnih fakultet v Ljubljani in Zagrebu, VSESL0VANSKA KATOLIŠKA LIGA. Praga, 2. avgusta. Narodni Listy« poročajo, da se namerava ustanoviti vseslo-vanska katoliška liga. Na ustanovni kongres te lige, ki je bil sklican za 4. do 6. avgust av Velehrad na Moravskem, so bili povabljeni zastopniki vseh slovanskih narodov. ZAUPNICA ITALIJANSKI VLADI. Kim, J. avgusta. Parlament je z veliko večino sprejel dnevni red, v katerem se je vladi izrekla zaupnica. IRSKO VPRAŠANJE - REŠENO? Berlin, 2. avgusta. Po poročilu Kast Europe< iz Dublina sc irsko vprašanje že lahko smatra za rešeno, ker so sinfajnovci sprejeli ponudba angleške vlade. OPERNI PEVEC CARUSO UMRL. Pariz, 2. avg. Agence Havas poroča iz Napolja, da je tamkaj umrl operni pevec Caruso, ittazvveliaulienSe driamozborskih nandatou. Zakonodajna skupščina je sprejela vladno predlogo o zakonu za zaščito države. Po členu 19. tega zakona se razveljavijo mandati komunističnih poslancev Ta sklep vladne večine je tako dale-kosežen v svojih posledicah, da je vredno o njem izpregovoriti par besed. Čisto teoretično seveda, kajti v praksi itak naše besede ne bodo nič pomagale. Kaj je poslanec? Poslanec je v demokratičnih državah zastopnik ljudstva, ki samo sebe vlada po svojih izvoljenih »poslancih« katere »pošilja« v središče države, kjer se zbira in zboruje skuščina poslancev. Celokupno ljudstvo se zaradi velike razsežnosti modernih držav ne more udeleževati zakonodajnega dela in tudi nima časa za to. Zato poverava ta posel svojim izvoljencem in jim »naroči« (»mandat ), kakšne težnje naj zastopa poslanec. To je osnovni smisel poslanstva. V različnih državah so pa potom zakonodaje to osnovo različno modificirali. Tako n. pr. so se razvile različne teorije o vprašanju, ali je poslanec ves čas, dokler traja mandat, vezan na voljo svojih volivcev še tudi po volitvah, ali pa je takoj po volitvah odvisen le še od svoje vesti. Avstrijski pravniki so zastopali navadno poslednjo tezo, kar je bilo za gospode poslance teoretično in po dosledni logiki sicer manj pravilno, v praksi pa zelo koristno, ker se poslancu ni bilo bati nikakih nezaupnic, ki bi mogle njemu ogrožati mandat pred potekom zakonitega roka, za katerega je bil izvoljen. Tudi naša ustava ima določbo, ki pravi, da vsak poslanec predstavlja ves narod, ne pa samo onih, ki so ga izvolili, ter mu volivci ne morejo zapovedovati in dajati obveznih navodil, ki jih poslanci tudi ne morejo sprejemati A najsi bo že poslanec samo reprezentant volje svojih volivcev ali pa predstavnik celokupne narodne volje, v vsakem slučaju stoji, da nima nobena oblast prava negirati niti enega dela narodne volje niti celokupne narodne volje, kajti to bi pomenilo negacijo samega sebe! Tako stoji stvar po dosledno izvedeni teoriji. V praksi se pa vendarle lahko dogodi, da izgubi poslanec svoj mandat, toda nikdar ne po samovoljnem diktatu kake oblasti, tudi ne na diktat parlamentarnega zastopa ali njegove večine, ampak le takrat, če je poslanec zakrivil zločin. O tem pa, če je poslanec zločin zakrivil ali ne, ni kompetentna soditi niti vlada niti parlament, ampak edino - le pristojno sodišče. Parlament ima pač moč, ki jo izvršuje imunitetni odbor, da odloči, ali izroči poslanca sodišču ali ne. Parlament ima torej edino-le pravico poslanca za čas, dokler traja njegov mandat, »skriti«; ako ga pa izroči pristojnemu sodišču, s tem še zdalcka ni izrečeno, da je dotični poslanec res že kaj zakrivil. Z izročitvijo poslanca sodišču dokumentira parlament le svojo voljo, da hoče zvedeti čisto resnico od pristojnega sodišča! Dokler ne izreče sodišče svojega pravoreka, nima nihče prava poslancu njegov mandat razveljaviti, tudi skupščina sama ne, kajti tudi ona je vezana na zakone, ki jih sama ustvarja! Oni del srbskega kazenskega zakoni- LISTEK. Cb 450 letnici t Tomaža Kempčana. i. Sedanji, vase zaljubljeni, oholi čas ima pravkar priliko, da svojo velikost nekoliko premeri ob drugi dobi, preko katere gre sicer z visoko povzdignjeno glavo: ob srednjem veku. Obletnice Danteja, dominikanskega reda in druge, ki so se ali se bodo v kratkem praznovale, nas naravnost silijo, da se malo globlje in natančneje zatopimo v to dobo. In tu čudoma spoznamo, da nam je domalega vse največje in najdragocenejše spomenike človeSkega duha in srca in njegovih rok, najčudovitejše in najpopolnejše osebnosti, ki so se kdaj rodile — dal ravno ta vek, ki so ga imenovali »temnega'«. Vzemimo samo edinstvenega Frančiška iz Assisov in tisto, kar je zraslo neposredno iz njegovega duha. Tu najdemo galerijo mož in žena, ki ji ne najdemo primere nikjer drugod. Navedemo jih le nekaj: Aleksander d'Ales, sv. Bonaventura, R. Bacon, Janez D. Scot, p. Matraia, p. Onorati, fra Gio-condo Veronese, papež Sikst V, Dante, Petranca, Boccacio, Tasso, Cervantes, Cimabue, Giotto, Leonardo da Vinci, Ra-iaello, Michelangelo, Murillo, Krištof Kolumb, Vasco da Gama, Tomaž Kempčan, Galileo Galilei, Galvani, Volta i. t. d. i. t. d., potem sv. Klara Asiška, Katarina Bolognska in neštete druge. Med deli, ki so jih zapustili za seboj ti velikani krščanskega duha, gre eno prvih mest nedvomno Tomaža Kejnpčana ka, ki je razširjen na ozemlje celo kraljevine z ukazom od 25. februarja 1919, določa v § 18: »Kdor je obsojen na smrt ali na robijo ali na zatočenje, izgubi po zakonu sameui. ko postane obsodba izvršna: pravico do državnih, cerkvenih, občinskih ali drugih javnih in častnih služb in poslov, za katere se zahtevajo ljudje poštenega imena, nadalje pravico biti narodni skupščinar in voliti poslance za narodno skupščino itd. Ta določba § 18. srbskega kaz. zakona je tako jasna, da ne potrebuje ni besedice komentarja. Utemeljena je popolnoma v logiki, kakor smo zgoraj tolmačili pomen in nastanek »mandata«; za-konodavec gre samo toliko preko teorije, da ne vpraša šele direktno volivcev, ali hočejo še nadalje imeti za svojega zastopnika kakega obsojenega — ne obdolžene-ga! — zločinca, ampak on predpostavlja pri volivcih toliko etičnega in moralnega čuta, da z vso gotovostjo računa z dejstvom, da volivci tega ne bodo hoteli, in zato razveljavlja že on sam zločinčev mandat po dokazanem zločinu in po pravore-ku sodišča. Kar velja za vsakega poslanca, more veljati, ako smo pravna država, tudi za poslanca-komunista. Tudi njegovega mandata ne more in ne sme skupščina razveljaviti po veljavnih pravnih določbah, ampak skupščina samo lahko sklene na predlog imunitetnega odbora, da se izroče sodišču in nič več. Dokler sodišče ne izreče svojega pravoreka, tudi skupščina nima prava posegati po mandatih in jih razveljavljati. V slučaju izrečene obsodbe pa itak stopi v veljavo citirani § 18. kaz. zak. Naravnost pravna gorostasnost pa je, če se poskuša imputirati kak zločin celi stranki. V praksi so seveda mogoča, vsaj pri nas, tudi taka pravna naziranja, nikdar pa ne med civiliziranimi pravniki! Zločin more zagrešiti le oseba, ne pa stranka, in osebi se mora dokazati »dolus« itd., kakor stoji to vse lepo tiskano v učnih knjigah kazenskega prava. Če pa naš parlament in naše vladne stranke mislijo drugače, je to njihova stvar, a naj se potem ne pritožujejo nad stvarno kritiko in se ne čudijo, če bodo iste pravne doktrine, ki jih one prakticirajo danes, jutri uporabljali drugi proti njim! HaredSse in zsitom-dapi gsslter. Takoj po ujedinjenju so začeli v naši državi vladati s pomočjo naredb. Pravno-stanje je bilo pa silno negotovo in kar je zagovarjala in branila ena stran kot edino pravomočno in pravoveljavno, je izpodbijala druga stran in proglašala za nepostav-no in neveljavno. Te kaotične razmere so trajale za časa narodnih vlad, nadaljevale so se za časa delovanja začasnega Narodnega predstavništva in trajajo deloma še danes 0 pravi zakonodaji v tako nemirni dobi seveda ni bilo in ni moglo biti govora. Na mesto zakonov so stopile nareclbe, ki so jih izdajale najrazličnejše oblasti, često v protislovju druga z drugo, kar ni najmanj pripomoglo do današnje zmede v premnogih panogah državne uprave. To stanje je treba kolikor mogoče hitro likvidirati. Likvidacijo režima naredb je poverila ustava zakonodajnemu odboru. Čl. 130. ustave deli vse naredbe, ki »Imitatio Christi«. — »Hoja za Kristusom«. Razen sv. pisma nove zaveze si med katoličani, pa tudi med protestanti in izobraženimi pravoslavnimi nobena knjiga ni pridobila tolike veljave in brezpogojnega priznanja, kakor to delo. Temu se ne bo čudil, kdor je imel to knjigo le enkrat v roki in ima le nekaj zmisla za pravo krščanstvo. Nauk Tomaža Kempčana je čisti nauk Jezusa Kristusa, kakor nam ga podaja njegov evangelij. Tu ni nobenih kompromisov s svetom in njegovimi težnjami, tu se človeškim slabostim ne dovoljuje druga olajšava nego zagotovilo, da se je s skesanim srcem vedno zopet mogoče vrniti k Bogu. Brzdanje nagonov, zatajevanje samega sebe, zaničevanje vsega časnega, ljubezen do križa, potrpežljivost nasproti bližnjemu, odpuščanje ob žalitvah, stremljenje po miru in čistosti srca — to so zahteve Imitacije. Kako tuje zveni vse to na ušesa površnih posvetnjakov, a kako globoko odmeva v vsaki resni, četudi z grehi obremenjeni ali neverni duši! Morda ni nihče izmed ljudi tako poznal človeškega srca in tako doumel Kristusovega evangelija kakor tihi in skromni kempanski avguštinec. Zato ni čuda, da ima »Imitatio« tako moč do človeških src. Svetim možem: Karolu Boromcju, papežu Piju V., Filipu Neriju, Ignaciju Lojoli in mnogim drugim je bija ta knjiga neločljiv prijatelj na vseh potih njihovega življenja. Avgust Comte pravi o Imitaciji, da je to »neprimerljiva himna na človeško naravo, mojstersko delo, ki bo svojo neprecenljivo vrednost za nravno izpopolnitev človeka za vedno ohranilo.« Fontenelle imenuje Imitatio »najlepšo knjigo, ki jo je kdaj opisala človeška roka.« Modroslovec Leib- imajo veljavo in obeležje zakona, brez ozira na obliko, v kateri so izdane, v dve skupini. V prvo skupino spadajo tiste naredbe, ki so veljale in bodo še dalje veljale kol zakon, dokler se rednim zakonodavnim polom ne izpremene. Semkaj spadajo: Agrarni odnošaji v državi, likvidacija moratorija, državna posojila, uredbe Narodne banke in pospešeno sodno postopanje. V drugo skupino spadajo vse ostale naredbe. Ustava predpisuje, da veljajo tudi le naredbe še nadalje, predno se ne izpremene ali ukinejo, kakor zakoni. Toda ustava določa, da se morajo vse te naredbe predložiti zakonodajnemu odboru na pretres in sicer jih mora vlada predložiti tekom enega meseca od dne proglasitve ustave. Takih naredb je vlada predložila doslej okoli 300. Ako vlada v predpisanem enomesečnem roku kake naredbe ne predloži zakonodajnemu odboru, izgubi naredba svojo veljavo. Za pregled vseh teh naredb' je določen zakonodajnemu odboru rok od 5 mesecev. V tem roku mora zakonodajni odbor pregledati vse naredbe. V svrho lažjega pregledovanja se razdeli zakonodajni odbor v sekcije, ki predlože svoja poročila ple-numu odbora, ki končnoveliavno sklepa in sicer na sledeči način: Odbor lahko naredbo potrdi brez izprememb, lahko izpremeni posamezne točke ali pa jih razveljavi. Zakonodajni odbor razglasi svoje odločbe v »Službenih Novinah« kot prave zakone. Ako zakonodajni odbor v postavnem roku od 5 mesecev o kaki naredbi ničesar ne sklene, ostane naredba pravomočna in se da v bodoče izpremeniti le z zakonom. Polltline nowice. -f- Velehradska konferenca. 4., 5., 6. in 7. avgusta se zbero na starodavnem Ve-lehradu zastopniki vseh slovanskih narodov na konferenco, na kateri se bo pretresalo vprašanje kulturnega zbližanja za-padne in vzhodne krščanske cerkve. Od Slovencev sta se na povabilo olomuškega nadškofa dr. Stojana podala na konferenco dr. Štele in naš urednik F. Terseglav. +Važna politična izjava posl. Drofe-nika. V debati o členu 19. zakona za zaščito države, ki določa med drugim, da komunisti ne smejo biti niti državni poslanci niti občinski odborniki, se je oglasil k besedi tudi samostojni kmet g. Drofenik, ki je po poročilu »Pravde« (od 31. julija) v imenu samostojnih kmetov zahteval, »da se člen 19. sprejme, sicer bodo Slovenci odšli iz skupščine, ker nočejo stati s komunisti skupaj. On ne sme več stopiti pred ljudstvo, če se bo drugače postopalo.« — To je velevažna izjava, katero je dal gosp. Drofenik »v imenu vseh Slovencev« v skupščini — brez pooblastila sicer, pa to nič ne de! Glavna stvar je izjava in pohvala in ploskanje pri demokratih. Dr. Žerjav je bil zadovoljen. -j- »Koliko so dobili slovenski samostojni?« Pod tem zaglavjem poroča »Narodna Politika« od 1. avgusta po sarajevskem »Narodu«: »Slovenski samostojni kmetje (9 poslancev) so glasovali (sc. za ustavo) pod pogoji, ki jih malokdo pozna: svoboden izvoz živine iz Slovenije, 3 mesta v pokrajinski vladi, 50 milijonov din. (200 milijonov kron) v naturi in eno po-slaniško mesto kjerkoli v inostranstvu.« niz pa pravi o njej: »Hoja za Kristusom je najizvrstnejša knjiga, ki je bila kdaj spisana na zemlji: blagor tistim, ki žive po vsebini te knjige.« Značilno je, da vedo kronike o pisatelju te čudovite knjige tako malo, da so nekateri že tajili njegovo eksistenco, kakor je to usoda Shakespeareja, Homerja in mnogih drugih velikih mož. Pri Tomažu Kempčamu je to brez drugega umljivo, saj je iz vse njegove knjige razvidno, kako zvesto se je ravnal po nauku, ki ga je zapisal v svoji knjigi: Ama nesciri — ljubi biti nepoznan! Vendar je po Mooreju (Crefeld 1855) dognano to-le: Tomaž je bil rojen v okrožnem mestu Kempen v ko-linski škofiji 1379. ali 1380. leta. Njegov starejši brat Janez je bil od 1398. do 1405. leta prior kornih gospodov iz reda sv. Avguština na Agnetenbergu v Zwolleju. Tomaž je študiral pri avguštincih v Win-desheimu; 12. junija 1406. je položil obljube v roke svojega brata priorja in bil 1. 1412. ali 1413. v mašnika posvečen. Leta 1399. so ga predniki poklicali na Agne-tenberg v Zwolle, kjer je ostal do svoje smrti. Bil je večkrat izvoljen za subpriorja. Vsi starejši življenjepisa naglašajo, da je živel Tomaž zelo strogo redovno življenje, da je ljubil samoto in se odlikoval po veliki ponižnosti in molčečnosti; zelo je skrbel za cerkev in božjo službo. Veliko je čital sv. pismo in cerkvene očete. F. X. Kraus naglaša njegove velike pisateljske zmožnosti, njegovo domišljijo, njegovo glasbeno izobraženost, njegov čut za ritem in melodijo ter lepoto njegove latinščine. Kot spomenik srednjeveške latinščine —- piše Kraus — bo Imitatio vedno zavzemala eno prvih mest; od Av- Odgovornost za resničnost te vesti prepuščamo sarajevskemu viru. + Kdo je kriv? Na Cetinju izhajajoči list »Črna gora« od 29. julija piše pod naslovom: Diktatura na obzorju med drugim: »Kdo je zakrivil tako obupne strankarske borbe in kdo je odgovoren za ono kaotično stanje, v katerem so mogli ko* mu n isti razpreči svoje mreže po celi državi? Nihče drugi, kakor neobsojeni diktator Svetozar Pribičevič, ki trese to nesrečno deželo že dve leti kakor prazno vre6o.< List se nato ostro obrača proti diktaturi, ki bi koristila samo špekulantom in izvoz-ničarjem in pravi: »Ako je treba napraviti red v kaki pokrajini, naj skupščina sklena potrebne korake in naj odloči, kdo bo te izpeljal; vprašanje o »nevarnosti za državo« se bo reduciralo samoposebi na vprašanje javnega reda v 5 ali 6 okrajih. Mi smo siti politike § 14 in hočemo tako politiko, ki iz državljanov ne ustvarja komunistov.« 9 + Češki železničarji proti komunistom. Kakor poročajo listi, je unija češkoslovaških železničarjev izključila iz organizacij komunista Križa in Horskega. Križ je bil načelnik unije, Horsky pa načelnik! nadzorovalnega sveta. + Washingtonska konferenca. 30. julija je ameriški državni urad povabil zastopnike velesil v Washington, da se izjavijo glede termina pacifiške konference* Anglija želi, da bi se konferenca ne vršila pred koncem letošnjega leta, Japonska se je pridružila angleškemu stališču, Amerika pa bi na vsak način hotela, da se konferenca vrši vsaj začetkom novembra. Amerika je namreč mnenja, da bi zavlačevanje konference škodovalo njenemu prestižu in svetovni položaj le še bolj zapletlo. Nasprotno Japonska naglaša, da bi prezgodnje sklicanje konference škodovalo njenim interesom. Amerika tudi ne želi, da bi se daljevzhodno vprašanje obravnavalo posebič med no;ameznimi prizadetimi velesilami, kakor to namerava Anglija, ki misli sklicati nekako predkonferenco glede Pacifika v Kanadi. + Sprava med Poljsko in Nemčijo?, »Stampa« poroča, da se je začela med Poljsko in Nemčijo neoficielna akcija v svrho poravnave medsebojnih sporov glede na Gornjo Šlezijo. Spravno akcijo je sprožil italijanski poslanik v Berlinu Frassati. Tudi »Germania«, glasilo nemškega centra, priporoča prijateljski sporazum. -f Vprašanje decentralizacije ,v Italiji. Tržaška »Era Nuovac priobčuje članek oi vprašanju decentralizacije, ki je v Italiji prav sedaj na dnevnem redu. Cldttkttfr —-Giuseppe Reina — podaja glavne značilnosti decentralističnega upravnega sistema v prejšnji avstroogrski monarhiji in prihaja do zaključka, da bi bilo najbolje, ako bi Italija ta sistem, ki je z malimi iz-premembami v novih pokrajinah še danes v veljavi, ohranila še nadalje. Generalni komisariati naj bi še nadalje izvrševali prava in posle prejšnjih namestništev. Poleg tega, da bi se v tem slučaju razmere v novih pokrajinah lažje in pa mirneje razvijale, bi si Italija v lastni deželi pridobila potrebnih izkušenj o dobrih in pa slabih straneh decentralizacije, ki bi jih mogla koristno vporabiti v ureditvi upravnega vprašanja za celo državo. Člankar naglasa, da so v tej stvari vse stranke v novih pokrajinah edine. guština ni noben srednjeveški pisatelj tako mojstersko obvladal latinske proze, nihče ni v njej tako mojstrsko slikal najtanjših čustev in najtajnejših dogodkov našega duševnega življenja.« Imitatio je sad dolgoletnih izkušenj pobožnega meniha v lastnem in tujem duševnem življenju in nastajala je nedvomno polagoma, Razen nje je Tomaž spisal še več manjših asketičnih in drugih nabožnih del, med katerimi so pravi biser zlasti »Sermones — ad Novicios« — govori novincem. Iz vseh del veje isti evangelski duh, vendar je Imitatio najgoblja. Zadnji subprior na Agnetenbergu, Franc Baacker, opisuje Tomaževo zunanjost takole: Bil je majhne postave, a častitljivega, prijaznega in dobrotljivega nastopa. Do visoke starosti si je ohranil izvrsten vid. Umrl je, star 92 let, dne 26. julija 1471. ter bil pokopan v samostanu poleg cerkve. Prva skupna izdaja Tomaževih del je izšla 1474. 1. v Utrechtu, druga pa deset let pozneje v Niirnbergu. Najnovejšo skupno izdajo je vzorno uredil gimnazijski ravnatelj v Kempnu dr. Pohl ter je izšla pri Herdcrju v Freiburgu v šestih zvezkih. Razen tega je v zadnjih letih izšlo več izdaj izbranih Tomaževih del. Imitatio sama zase pa je doživela dosedaj nešteto izdaj in je prevedena malone v vse jezike sveta. Samo rokopisov raznih izdaj in prevodov se hrani še danes 420, od teh je 50 izšlo šc pred 1. 1500. Ob sebi se ume, da imamo tudi Slovenci že nekaj izdaj Tomaževe Hoje za Kristusom; eno je izdala Mohorjeva družba, zadnja pa je izšla začetkom tekočega leta v založbi Jugoslovanske knjigarn^, Ljudski oder v Ljubljani. Delo dramatičnih odsekov po deželi vpije po močni centrali, na katero se bodo mogli isti vsak čas in z zaupanjem obračati. Tako centralo imamo v Zvezi dramatičnih odsekov. Tej zvezi pa je treba zbora, ki naj daje smer igranju vseh naših dramatičnih odsekov. Tak zbor naj bi sestavljali ljudje, ki so pripravljeni svoj prosti čas predvsem ali vsaj v veliki meri posvečati delu na odru, ustvarjanju na odru ter postati našim igralcem in igralkam vzor. Ljudski oder v Ljubljani je prevzel težko in odgovorno nalogo, da to misel izvede. Sedanje članstvo Ljudskega odra hoče tej misli posvetiti vse svoje sile. Da pa bo uspeh sigurnejši in delo olajšano, vabi vse, ki jim je dramatična umetnost resna in sveta zadeva, v svoj krog. Reorganizacija Ljudskega odra na znotraj, ki se vrši te dni, daje vsakemu dovolj garancije, da bo mogel slobodno razviti svoje moči v prid razširjenju resnega igranja kot enega najvažnejšega izmed vseh faktorjev na polju prosvetnega dela. Enako so že in bodo še pred sezijo odstranjene vse ovire, ki so v preteklosti ovirale svoboden razmah Ljudskemu odru. V petek, dne 5. avgusta ob 20. uri naj se zbero vsi oni, ki so se že javili k Ljudskemu odru ali ki žele še to storiti, v prostorih Ljudskega odra v Ljudskem domu. Do petka se more vsakdo prijaviti tajniku odra v pisarni SKSZ v II. nadstropju Ljudskega doma. Na poznejše prijave se ne bo mogoče ozirati. Nadaljnja pojasnila dobi istotako vsak pri tajniku odra vsak dan od 8. do 12. in od 15. do 17. ure. — Preden izrečete sodbo o bodočem delu Ljudskega odra, se informirajte o dejanskem stanju odra in zato imate prilike dovolj 1 Ljudski oder. Dnevne novice. — Umrl je v torek, 2. avgusta gosp. Franc Krek, župnik na Vranji peči pri Kamniku. Pokojni je bil rojen v Selcih 1. 1858., v mašnika je bil posvečen 1.1882. in je služboval na več krajih. Pogreb se vrši v četrtek, 4. avgusta na Vranji petji ob 9. uri dopoldne. —i Zaprisega uradništva, Kr. pokrajinski namestnik g. Ivan Hribar je včeraj ob 10. uri dopoldne zaprisegel voditelje in načelnike uradov. Slovesno zaprisego je izvršil g. kanonik Sušnik. — bdkritje dr. Lovro Pogačnikove spomfasl^e plošče v Kamni gorici. Ljub-ljančappffl in prijateljem pokojnega Lovra iz okolice naznanjamo, da se dobijo izkaznice za polovično vožnjo in kosilo (kosilo stane 20 kron) v trgovini Kati Beguš, Ra-deckega cesta 2. V Otočali kakor tudi na Brezjah bodo čakali naši odposlanci, da po-vedejo goste po bližnjici v Kamno gorico. Iskreno vabljeni! — Za pripravljalni odbor: J. Š. — Zahvala. Povodom moje zlate maše sem prejel toliko častitk, da mi je nemogoče vsem posameznim se zahvaliti. Sprejmite toraj tem potom vsi, ki ste se me spominjali, mojo najiskrenejšo zahvalo. Dekanijski duhovščini za krasni križ in mojim štirim gg. kaplanom za lepo spominsko sliko še posebej Bog plati. — Aljaž. —Trpljenje naših neosvobojenih bratov je veliko. Dolžnost vseh zavednih Slovencev je, da tem ljudem pomagajo in lajšajo njih gorje. Zato pa se naj vsakdo vpiše kot član »Slovenske Straže« in nabira ob vsaki priliki za njo prispevke ter jih pošlje na tajništvo Slov. Straže v Ljubljani. Imena darovalcev bomo po želji objavili. — Slovenski fantje, ki so obiskovali oficirsko šolo v Valjevu, so se danes vrnili po končanem izpitu domov. Vseh dijakov iz cele države je bilo 180, 21 izmed teh je bilo Slovencev. Izpiti so trajali dva meseca, padlo jih je 37. Slovenci so se dobro držali tako glede discipline, kakor glede reda. Tri četrtine Slovencev je položilo z najboljšim uspehom izpit, ena četrtina z dobrim. Poleg tega je odnesel prvo mesto Žukovec Franjo iz Dobrnič. Ako se upošteva, da so se imeli boriti z jezikom, je to dober uspeh. Komisija se je prav po-voljno izrazila o Slovencih in upamo, da tudi bodoče generacije napravijo lep vtis. Imena naših vrlih fantov so: Meško Jože, Ormož; Pire Edvard, Dravlje; Zupan Rudolf, Mojstrana; Repnik Anton, Celje; Perko Anton, Kranj; Rajšp Janez, Št. Vid; Lušin Ciko, Ljubljana; Dular Anton, Novo mesto; Završnik Rudolf, Kranj; Kogovšek Franjo, Šiška; Vanič Janko, Krško; Pra-protnik Stanko, Mozirje; Jurčec Ivan, Krško; Kovič Pavel, Šiška; Prestov Nikolaj, Šiška; Bošnak Martin, Braslovče; Rauch Metod, Črnomelj; Kastelic Robert, Novo mesto; Roth Valter, Ljubljana; Hafner Franjo, Kropa. — 1z gluhonemnice. Za šolsko leto 1921—22 je priglašenih za sprejem v glu-honemnico že toliko gluhonemih otrok, da radi pomanjkanja prostora ne moremo nič več upoštevati novih prošenj. Razpis o sprejemu je zato odpadel. —< Promoviral je dne 26. julija v Rimu za doktorja vsega zdravilstva g. Franc Jakončič iz Gorice .Kakor čujemo, se namerava mladi zdravnik nastaniti v Gorici, kjer je bil dosedaj g. dr. Bučar edini slovenski zdravnik. — Prvi plačilni rok po novi stanovanjski naredbi je bil dne 1. avgusta. Pri plačevanju najemščine, ki so jo nekateri hišni posestniki poljubno zvišali, je bilo med temi in strankami mnogo prepira, pa bo zaradi raznih neupravičenih povišanj tudi še mnogo ugovorov in pritožb pri prvi in drugi instanci. To je samo po sebium-ljivo. Kar pa je najbolj značilno pri tej dr. Kukovčevi naredbi, je to, da določil glede sob podnajemnikov in pravice gospodarjev odnosno najemnikov ne razume ne večina gospodarjev ne strank! To priča najbolj poziv društva hišnih posestnikov — reete predsednika g. Freliha, da naj se »radi pravilnega (sic!) zvišanja najemščine zgla-šajo hišni posestniki v instrukcijo v društveni pisarni«! — Velik požar na Dolenjskem. Dne 1. avgusta dopoldne je iz še nepojasnjenega vzroka pričelo pri nekem posestniku v Slepšeku pri Mokronogu goreti. Ogenj se je takoj razširil na bližnja gospodarska posestva in takoj uničil popolnoma vse imetje desetim gospodarjem. — Škoda je tem večja, ker so imeli gospodarji letošnjo žetev že večinoma na kozolcih in podih, kar je tudi silo požara zelo povečalo. Pomoč pogorelcem je nujno potrebna! — Nov list. V Ljubljani je pričel izhajati nov mesečnik: Bančni vestnik, glasilo društva bančnega uradništva Slovenije. — — Zvišanje delavnega časa ob žetvi na Češkoslovaškem. Minister za socialno politiko in minister za poljedelstvo na Češkoslovaškem sta kmetskim in prometnim obratom dovolila, da zvišajo delavni čas od 29. julija do 15. septembra za dve uri na dan. — Uprava glasila Pevske zveze »Pevec« „ naznanja, da je poslala 5. in 6. štev. te dni in sicer vsem onim, ki so jo naročili in plačali. Kdor je prejel do sedaj izšle številke »Pevca«, pa ga ne misli naročiti, nujno prosimo, da nam jih vrne, ker nam je naklada vsled vedno novih naročil že skoro popolnoma pošla. — Študijske podpore medicincem in farmacevtom. Upravna komisija medicinskih fondov je v svoji zadnji seji sklenila, da je prošnje za podporo v svrho medicinskega odnosno farmacevtskega študija za šolsko ieto 1921-22 vlagati pri Zdravstvenem odseku za Slovenijo in Istro v Ljubljani najdalje do 20 avgusta 1921. Prošnje za podporo morejo vlagati le oni mcdicinci odnosno farmacevti, ki bodo študirali na domačih univerzah, ker bo onim dijakom, ki so primorani študirati še na univerzah v inozemstvu, podeljevalo podporo Ministrstvo prosvete v smislu naredbe, katera bo v kratkem objavljena. Upravna komisija bo podeljevala podpore pod pogojem, da se prosilci v začetku šolskega leta izkažejo, da so pravilno vpisani v predpisanih glavnih predmetih ter morajo ob koncu vsakega semestra dokazati, da so kolokvirali iz glavnih predmetov, v zimskem semestru do 1. aprila, v letnem semestru do 1. avgusta. Prošnje se vlagajo le v začetku šolskega leta, med letom vložene prošnje se ne vpoštevajo, iz-vzemši nekatere upoštevanja vredne slučaje. — Smrtnonevarna poškodba. Oženjeni posestnik in kovač Anton Junc z Lazov pri Planini je padel iz izbe in se notranje smrt-nonevarno poškodoval. — S koso vrezal je v PolŠniku Leopold Bevc poseslnikovega sina Franca Grčarja in ga težko poškodoval. — Silen gozdni požar. V Vogezih divja od Wack Weilerja de Hermansweller-kopfa silen gozdni požar. Gasiti ni mogoče, ker eksplodirajo v gozdu mnogoštevilne granate, ki so ostale še izza vojne. Požar je poškodoval tudi na tisoče vojaških grobov. Službeno potovanje kr. namestnika 3van Hribarja. Gospod kr. namestnik Ivan Hribar bo te dni službeno potoval po Sloveniji. Spored potovanja je sledeči: Četrtek, 4. avgusta potovanje v Celje. Ob 9. uri sprejem deputacij, ob 13. uri obed. Popoldne se g. kr. namestnik odpelje v Rogaško Slatino, kjer priredi ob 20. uri čajanko. Petek, 5. avgusta potovanje v Maribor. Ob 9. uri sprejem deputacij, ob 13. uri obed. Ob 17. uri vožnja k Sv. Lenartu. Sobota, 6. avgusta potovanje v Ptuj. Ob 9. uri sprejem deputacij, ob 13. uri obed. Nedelja, 7. avgusta potovanje v Slo-venjgradec. Ob 9. uri sprejem deputacij, ob 12. uri obed. Popoldne vožnja v Mozirje, kjer bo ob 20. uri čajanka. Ponedeljek, 8. avgusta potovanje v Kamnik. Ob 9. uri sprejem deputacij, ob 13. uri obed. Zvečer odpotuje g. kr. namestnik v Cerklje. Torek, 9. avgusta potovanje v Kranj. Ob 9. uri sprejem deputacij, ob 13. uri obed. Zvečer na Bledu ob 20. uri čajanka. Sreda, 10. avgusta zasebni izleti v Jesenice, Bohinj itd., nakar se g. kr. namestnik zvečer povrne v Ljubljano. Četrtek, 11. avgusta potovanje v Krško. Ob 9. uri sprejem deputacij, ob 12. uri obed. Popoldne odpotuje g. kr. namestnik 1 v Prekmurje, kjer pstane dva do tci dni. J Štajerske novice. š SLS v Celju priredi v četrtek, dne 4. avgusta 1921 v vrtni dvorani hotela »Beli vol« ob 8. uri zvečer politično zborovanje. Predmet: Ustava II. del (o avtonomiji). Govori tajnik g. Marko Krajnc. — Somišljeniki! Prisrčno vabljeni! š Tržno nadzorstvo v Mariboru je silno pomanjkljivo, ker ima sedanji vodja te ustanove še poleg tega veliko število drugih uradnih poslov kot živinozdravnik. Temeljita reforma tega urada je nujno potrebna in mestni svet bo moral kar najhitrejše ukreniti vse potrebno, da se razmere tržnega nadzorstva urede. To vendar ne gre, da tako važen zavod nima niti najprimitivnejših instrumentov za raziskave, ampak mora vsako malenkost poslati na državni kemični zavod. š Vročina v Mariboru je zopet večja. Včeraj zjutraj je kazal toplomer 28, opoldne 34, zvečer pa 25 stopinj. š Drava je narastla, kar znači, da je na Tirolskem in Koroškem deževalo. Ullbllafetike novice. lj Preč. g. Franc Javšovec, vizitator jugoslovanske provincije misijonske družbe, je obhajal včeraj, dne 2. avgusta, v krogu svoje redovne družine petdesetletnico svojega misijonskega poklica. Vsi, ki ga poznajo, mu kličejo: Bog ga ohrani še mnogo let! lj V Rokodelskem domu bo danes ob 8. uri zvečer zaključek dveh strokovnih tečajev, tečaja za knjigovodstvo in krojaškega tečaja. Rokodelsko društvo vabi tem potom k udeležbi vse svoje člane in prijatelje, da si ogledajo razstavljene izdelke udeležencev obeh tečajev in se prepričajo 0 lepih uspehih tečajev. Prireditev se vrši v dvorani Rokodelskega doma, Komen-skega ulica št. 12. lj Umrl je gostilničar in mesar g. An-žič na Karlovski cesti. Umrl je v Bohinju, kamor se je šel zdravit. Naj v miru počiva! lj Slov. Soc. Matica. Kakor čujemo, je sodišče razveljavilo zadnji občni zbor Slov. Soc. Matice, na katerem so se skušali polastiti te v zgolj kulturne svrhe ustanovljene institucije nekateri politični priganjači Kristan-Korunove JSDS. lj Političen izgon. Policijsko ravnateljstvo je izgnalo iz Ljubljane za dobo treh let odgovornega urednika »Dela« Bartulo-viča. lj Za ženski kongres in splošno slov. žensko društvo je redna seja v sredo 3. avgusta točno ob 4. v društveni sobi, Rimska cesta štev. 9. Točne in polne udeležbe prosita odbora. lj Ljubljanskemu občinstvu. V dneh 7., 8. in 9. septembra se vrši v Ljubljani III. skup jugoslovanskega lekarskega društva, ki sc ga udeleži okoli 400 zdravnikov iz vseh krajev naše države. Da bo mogoče izvršiti tukajšnjemu stanovanjskemu odseku pravočasno vse potrebne predpriprave za prenočišče gostov, se uljudno naproša rodoljubno občinstvo, da nam da na razpolago sobe bodisi brezplačno ali proti plačilu. Tozadevne prijave prosimo nasloviti na: Dr. Fr. Gruden, obča javna lolnica v Ljubljani. — Stanovanjski odsek Slov. zdravniškega društva. lj Zveza služkinj, Krekove prosvete naznanja, da se je posredovalnica, ki je bila do sedaj na Poljanski cesti št. 4, preselila s 1. avgustom na Poljanski nasip št. 10. Služkinje, katere iščejo v Ljubljani službe, naj se naj-prvo tukaj zglase. Sedaj ie na razpolago približno 30 služb. lj Vodovod v Kurjo vas! Pod Golovcem leži Kurja vas ali po novem Hradec-kega vas. Stanovalci Kurje vasi preživljajo zdaj zelo slabe dni. Ponosni so bili včasih na svoje studence, kateri pritekajo 7. Golovca, toda sedanja suša je povzročila da se je več studencev posušilo, drugi so pa opešali, tako da v Kurji vasi zdaj zelo primanjkuje vode. Četudi leži Kurja vas v Ljubljani, vendar tam pod Golovcem na cesti med dolenjskim in štepanskim mostom ni še izpeljan vodovod, kar postane mogoče v slučaju kakega požara v Kurji vasi lahko usodno. Hidranta pri štepan-skem in dolenjskem mostu ležita daleč, iz Grubarjevega prekopa izpeljati cevi je vsled dolenjske železnice tudi težavno in dolgotrajno delo, tako da lahko vsa Kurja vas prej pogori, predno bodo mogli gasilci brizgati vodo z ročnimi brizgalnami, ker stara parna ljubljanska brizgalna ni več uporabljiva in jo že leta in leta popravljajo, toda popravljena še danes ni. Prebivalci Kurje vasi, kateri žive res v veliki nevarnosti v slučaju požara, zato zahtevajo, naj se vodovod razširi tudi na Kurjo vas. Kar se tiče gasilnih priprav v Ljubljani, je že skrajni čas, da se nabavi brizgalna, katero bi gonil bencin in ki bi jo prepe- 1 javni avtomobil. lj Kopanje v Savi. V nedeljo 31. julija sc je nabralo vsled še vedno trajajoče vročine na Savi nebroj občinstva, katerega število je gotovo presegalo obisk prejšnjih nedelj in praznikov. Zbira se tu staro in mlado iz mesta kakor iz okolice, da kar mrgoli obrežje v najpestrejših barvah. Vse bi 5e bilo v redu, zlasti ker si prevdarnejši ljudje, posebno čc imajo seboj svojo deco, poiščejo plitvo vndo za svoje kopališče. Mnogo pa je ijudij, katerim je predvsem ležeče na tem, da se čimprej ohladijo v prijetni kopclji, ne glede na globo-čino vode in njih nezadostno znanje v plavanju. Nekateri si v tem oziru ludi sami sebi ' preveč zaupajo in .smo na žalost zabeležili vsled take nepremišljenosti v letošnji seziji že nekaj žalostnih slučajev. Tekom nedeljskega popoldneva se ie pripetilo par zelo mučnih prizorov. Med drugimi se je posrečilo proku-nstu kreditne banke g. O. rešiti iz zelo mučne situacije gdč. P. iz Ljubljane, ki je, sicer plavalka, nenadoma zgubila zavest in se borila z zagonetnimi valovi reke. Bila je v družin svoiega brata, ki pa ji ni mogel v globoki vodi ničesar pomagati in zahvaliti se je le odločnemu nastopu g. O., da ni zahtevala Sava nove žrtve. Komaj eno uro nato se je odigral baš v tem odseku t. j. južno od Črnuč, kier )e Sava vs ed globoke vode le malo obi,l skana, sličen slučaj na levem bregu. Potapljati se ie začel nek mlad Črnučan, kateremu sla hitela z desnega brega na pomoč gg. O. in J. iz L ubljane, ker ni bilo razven njegove-ga prijatelja, ki pa očividno ni bil plavač, ken ie le klical oddaljenejše plavače, da ga rešijo, navzočega nobenega drugega. Ko je prišel do-. tičnik do zavesti, je pravil, da mu je nenado-! ma odpovedala sila in tožil o bolečinah v prsih. Svetujemo v interesu vsakega posa-' meznika, da si poišče vsak posetnik prijetne bave sebi primeren prostor za kopanje, plav vače pa istotako opozarjamo, da, če že pla-.' vajo daljšo progo, da pazijo drug na drugega-zlasti naj se to vrši le v skupinah ter naj drug drugemu pomagajo pravočasno na breg, da ne bo Sava reka žalostnega, marveč _ veselega spomina. li Nesreča pri kopanju. Elvira Janša se ie kopala v bazenu v IColeziji in je stopila v vodi na žebelj, kateri je molel iz deske Poškodovala se je tako, da je morala iti v bolnico. „ 'j Težko poškodoval se je v Gradišču št, 7 55 letin zidar Josip Petek. lj Prijeti tat. Zaprli so nekega 17 letnega; natakarskega vajenca, ker ie ukradel v hotelu, v katerem se je učil, razno posodo vredno do 2000 kron. ... |i Ukradena semenska detelja. Približno 100 kg suhe semenske detelje je bilo s polja ukradene posestniku Andreju Svetku iz Vod-mata. lj Pretep na Dolenjski cesti. V soboto o polnoči so se trije lantje na Zelenem hribu sprli in je Avgust H. z nožem sunil Rudolfa M. v levo ramo in desno pleče. Pred tem pretepom je pa ljubeznivi Gusteli razgrajal pred hišo ob Dolenjski cesti št. 19. metal kamenje proti hišnikovemu stanovanju in grozil z odprtim nožem, da bo hišnika zaklal. ©r8ovsliš vestni. Orlovsko odposlanstvo na mednarodno tekmo katol. telovadcev v Strassburgu je odpotovalo 1. avg. z večernim vlakom na Dunaj, odkoder se bo vozilo preko Monakovega, Augsburga in Stuttgarta v Alzacijo. Odposlanstvo O. Z. šteje 16 članov (11 telovadcev, predsednik in tajnik O. Z., urednik Mladosti in dva zastopnika vaditeljskega zbora). Teni so se priključili 3 člani, ki potujejo iz lastnega nagiba in pa po 1 zastopnik SKSZ ter Pevske Zveze, tako da šteje celo zastopstvo Slovenije 21 mož, dočim so lani zastopali pri sli-čni slavnosti v Melzu naše Orle 3 člani. Četa 10 telovadcev se bo udeležila tudi tekem (enajsti je določen kot namestnik za rezerv^ dva namestnika pa sta morala vsled poškodb' pri vežbanju ostati doma) v kategoriji »Djv,v,i sion superieure«. Dva izmed teli desetiji,tbo-sla tekmovala šc posebej v lahkoatletičnih vajah, eden pa za prvenstvo (Championnat ar-tistique). Zadnji teden pred odhodom so vadili tekmovalci skupno v Ljubljani, kjer so vsled vročine veliko trpeli. Priprave na pot so oteževale zelo težke ovire. S težko muko je zbrala O. Z. visoko vsoto v pokritje stroškov, izposlovala potrebne dopuste in dovoljenja od vojaške in politične oblasti ter konzulatov. Na Dunaju si bodo Orli ogledali tovarno za telovadno orodje l'laschkowitz, v Strassburgu bodo stopili v slik z zastopniki katol. telovadcev mnegih drugih narodov, v slavnostnem sprevodu bodo korakali na odličnem mestu s svojo zastavo, med vožnjo nazaj bodo pa priredili telQvailno akademijo v Zu-ricliu, kamor jih vabijo Švicarji. V Ljubljano se vrnejo okoli II. avgusta. Upali smemo, da bodo požrtvovalni Orli zastopali Slovenijo in Jugoslavijo v Franciji častno in uspešno ter bo njihov prvi nastop v katol. mednarodnih krogih koristil r.ele ugledu Orlov, ampak tudi ugledu naroda in države. d Tovariše in tovarišice iz Ljubljane poživljam, da se zanesljivo udeleže današnjega občnega zbora Ljubljanske podružnice SDZ, ki se vrši danes ob 10. uri dop. v dvorani Akademskega doma na Miklošičevi cesti. _ Predsednik SDZ. d Pripravljalni odbor za počitniško zborovanje ima danes točno ob pol 14. uri v pisarni SKSZ v Ljudskem domu važno sejo. Tovariši in tovarišice, ki so sprejele mesta v tem odboru kot tudi druge, ki žcie sodelovati, vabim, da sc te seje zanesljivo udeleže. — Predsednik. pr Slov. glasb, društvo »Ljubljana« priredi dne 7. avgusta t. 1. ob pol 9. uri zvečer v veliki dvorani zdravilišča v Rimskih toplicah pevski koncert. Na sporedu so poleg umetnih tudi najlepše srbske, hrvatske, slovenske in slovaške narodne pesmi. Opozarjamo na la koncert in vabimo vse prijatelje iepe pevske umetnosti. pr Občni zbor Filbarmonične družbe se je vršil dne 14. julija v Mestnem domu v Ljubljani ter jc bil zelo številno obiskan. Predsednik Filbarmonične družbe sodni svetnik Anton Lajovic je otvori I občni zbor, kon-slatiral pravilno sklicanjc in sklepčnost občnega zbora in povdarjal, da je deželna vlada končno veljavno potrdila sprejem slovenskih članov, katere je bil on svoj čas kot viadni upravitelj v društvo sprejel ter da je odobrila občni zbor, ki se je vršil dne 28. novembra 1919. in potrdila tudi la čas voljeni odbor. Ob enem jc deželna vlada dvignila vladni sekve-sler nad družbo in ji dovolila odslej prosto poslovanje. Predsednik je pojasnil, da je vsled novih razmer postala potrebna izprememba pravil Filharmonične družbe, ie detajlirano razložil načrt novih pravil, kakor ga jc izdelal odbor. Spremenjena pravila so bila nato, soglasno sprejeta. Filhnrmonična družba ima n.i podlagi novih pravil stalno in intenzivno zvezo z Glasbeno Malico in je ljubljanska podružnica Glasbene Matice v Ljubljani. Te- f mel jem novih pravil se je volil novi odbor, ki je konstituiral sledeče: Predsednik: A. La-iovic, podpredsednik: M. Hubad, tajnik: K. Mahkota, blagajnik: C. Eržen, gospodar: dr. V. Krejči in odborniki: E. Adamič, dr. F. Ki-movec, J. Skalar, dr. J. Žirovnik. Novemu slovenskemu odboru do sedaj nemške Filhar-monične družbe želimo najuspešnejšega delovanja za povzdigo naše glasbene umetnosti. Občinstvo vabimo, da k Filharmonični družbi pristopa kot član. Članarina letno 15 K. Člane sprejema odbor, priglasi se sprejemajo zaenkrat v pisarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu ali pa v Gosposki ulici. pr Slovenski Učitelj, Vsebina 7 številke: Duh sedanjega časa in njegov vpliv na vzgoj-stvo M. Meric. — Ob 400 letnici velikega pedagoga. A. Čadež. — lz moje beležnice. Janko Polak. — Za narodno jedinstvo. T. Jedr-iinič. — Kultura in književnost. — Društvena in stanovska kronika. SosšeSKH vestnih. Katoliški socialni teden v Tuluzi se nadaljuje. Jean Lerolle je govoril o moralnih vzrokih sedanje gospodarske krize in pokazal, kako se danes veliko potroši vsled želje prekomerno hitro obogateti in uživati. Povdarja pomen moralnih faktorjev pri rešitvi socialnega vprašanja: zdrž-hosii, zmernosti, varčnosti. — Saint-Leon govori o brezposelnosti in razun javnih del zahteva predvsem obvezno splošno zavarovanje od strani države. — Mgr. Julien, škof araški, govori o vzgoji socialnega čuta od strani cerkve in šole, ki se danes veliko premalo goji. Pogajanja med rudarji in delodajalci na Češkoslovaškem. V rudniški industriji na Češkoslovaškem se je začelo veliko gibanje za novo ureditev delovnih razmer. Svoje zahteve stavijo delavci kakor delodajalci. Pogajanja so dospela tako daleč, da so rudarske organizacije pristale na 'to, da se skliče skupna konferenca delodajalcev in rudarjev, na kateri se bodo (Doleg delavskih predlogov za izpremembo pogodbe in drugih delavskih zahtev obravnavale tudi naslednje zahteve deloda- jalcev: racionalno izkoriščanje delovnega časa, primerno zvišanje proizvodnje in izboljšanje kakovosti dela. BORZA. Curih, 2. avgusta. Devize: Berlin 7.455, Newyork 610, Pariz, 46.55, Milan 25.90, Praga 7.60, Varšava 0.30, Zagreb 3.50, Budimpešta 1.55, Bukarešta 7.65, Dunaj 0.61, avstrijske krone 0.65. Dunaj, 2. avgusta. Devize: Amsterdam 30.150—30.250, Zagreb 552—556, Belgrad 2204 —2224, Berlin 1194—1200. Bruselj 7355—7395, Budimpšta 245—248, Bukarešta 1240—1250, Kristianija 12.525—12.575, Kodani 14.975— 15.025, London 3517.50—3537.50, Milan 4170 —4190, Pariz 7517.50—7557.50, Praga 1226.50 —1232.50, Sofija 767.50—787.50, Varšava 48.75—50.75, Curih 16.100—16.150. Valute: Ameriški dolarji 984.50—988.50, nemške marke 1193—1199, angleški funti 3475—3517, italijanske lire 4140—4160, francoski franki 7490—7530, jugoslovenski dinarji (stotaki) 2182—2202, poljske marke 47—49, romunski leji 1235—1275, švicarski franki 16.085— 36.135, češkoslovaške krone 1312—1336, madžarske krone 246—249. Zagreb, 2. avgusta. (Izvirno.1 Pešta 4540, Berlin 218.50—219.25, Italija 757—760, London 636, Newyork 177—178.75. Pariz 1360— 1365, Praga 225.50, Dunaj 18.25—18.40, Zurich 29.25, Napoleoni: 605. Valute: nemške marke 218—220, lire 745—478, dolarji 173.50—173.75, čsl. krone 230, avstrijske krone 19—19.50, carski rublji 20. g Razstava zvonov na »Ljublanskem velikem sejmu. Med industrijskimi izdelki, ki bodo na tem sejmu meseca septembra razstavljeni, bodo tudi trije jekleni zvonovi industrijske družbe z Jesenic-Fužin. Jeklen zvon te družbe stane, kakor objavlja ravnateljstvo, osmi del tega kar stane bronast. 3 take zvonove ima n. pr. sedaj tukajšnja šentjakobska cerkev, ki so harmonično uglašeni in imajo precej močno doneč glas. g Svetovna tonaža trgovskih ladij se je kljub velikim vojnim izgubam izza junija 1914 pomnožila za okroglo 12 milijonov ton ter znaša sedaj okrog 60 milijonov ton. Lansko leto so zgradili novih ladij za 5.861.700 ton.katero številko so ladjedel- II1 'IfllUflMMMHFIM F 'ilNJIlli1 3H H niče prekosile edinole v letu 1919, ko je bilo zgrajenih 7,144.500 ton. Kot v prejšnjih dveh letih tako so tudi za leto 1920 zavzemale prvo mesto Ameriške Združene Države z 2,348.700 tonami v primeri s 3,579.800 tonami v letu 1919. Nasprotno je pa angleška poskočila od 1,620.400 v 1. 1919 na 2,055.600 ton za minulo leto, kar presega njen predvojskini rekord 1,932.100 ton iz leta 1913. Vendar je pa število za pomorsko vožnjo pripravnih železnih in jeklenih ladij na Angleškem bilo kljub dodelita prejšnjih nemških parnikov junija t. 1. le za 411.000 ton večje kot junija 1914. Takrat je Angleška posedovala 44 1j2 % 4.3%. Zdaj ima pa Velika Britanija le še 35 lo%, dočim so Združene Države poskočile na 223/4%, ker so med vojno zgradile mnogo novih ladij. Leta 1914 so bili po zaporedni važnosti največji lastniki: Angleška, Nemčija, Norveška, Francoska, Amerika in Japonska. Zdaj je. Angleška še vedno na prvem mestu, na drugo je namesto Nemčije stopila Amerika, na tretje se je pa dvignila Japonska, kar je smatrati za izreden uspeh. Nato pridejo Francoska, Italija in Norveška, od katerih ima torej vsaka manjše brodovje kot »dežela vzhajajočega solnca«. Nizozemska je na sedmem mestu kot je bila pred vojsko. Nemčija je padla pd približno 5 milijonov na 654.000 ton, kar je manj kot je pred vojsko imela mala Grška, toda več kot ima sedaj, kajti med važnejšimi pomorskimi deželami je nazadovala edina Grčija. Vsled zastoja svetovne trgovine se opaža preobilica tonaže in prevozne cene za blago so zelo padle, kar bi Jugoslaviji lahko prišlo nahvali, če bi je ne bila nesrečna pariška konferenca odsekala od njenih najvažnejših luk Trsta in Reke. Ker je zdaj dosti železnih ladij, bodo lesene v najkrajšem času izginile. Ameriška državna uprava (Shipping Board) je imela pri svo- jih med vojsko zgrajenih lan. ko leto okrog 400 milijonov dolarjev izgube. g Davek na razkošje na Češkoslovaškem. češkoslovaška narodna skupščina pripravlja zakon o novem davku na razkošje. Obdavčili bodo bonbone, fine sire, dragoceno pohištvo, drage kravate, moške in ženske klobuke, čevlje, igrače in igre, umetne lase, puder, barvo za lase itd. g Svoboden promet z devizami in valutami. Ministrski svet ie v svoji seji dne 21. julija, kakor znano sprejel predlog ministrstva financ glede svobodnega prometa z devizami in z valutami. (Glej Službene Novine z dne 27. julija štev. 165). Promet z devizami in valutami je popolnoma prost. Zavarovanje valute odpade. Od svobodnega prometa z devizami in valutami je izvzeto samo sledeče? Zlat in srebrn denar se ne sme v nobeni količini izvažati. Potniki, ki potujejo v inozemstvo in ki se izkažejo z tozadevnim potnim listom, smejo enkrat na mesec vzeti s seboj največ po 2000 efektivnih dinarjev. Drugače je izvoz kronsko-dinarskih novčanic prepovedan. g Nova borza se sredi avgusta otvori v Gdanskem, ki bo važna tudi radi tega, ker bo na njej seveda notirala tudi poljska marka. g Berlinska borza je zaprta poleg sobote tudi ob torkih in sicer radi tega, ker imajo bančni zavodi in borzni mešetarji toliko dela, da ga drugače ne morejo obvladati. g Češkoslovaške podružnice Landerbanke bo prevzel sindikat obstoječ iz Češkoslovaške Agrarne banke, Avstrijske Landerbanke ter pariške Banque de Pariset des Pavs Bas, pod imenom Komercialne in Industrijske banke. Za dvakratno ob & A., šelenburgova ulica 4. (Tel. 117.) Ranzinger R., Cesta na južno železnico št. 7—9. STAVBENA PODJETJA Bren Pavel, mestni stavbenik, Novo mesto—Gradac. SOBNO SLIKARSTVO Košak Ivan, Bleiweisova cesta 15, Zuran Martin, Mestni trg 12. TAPETNIŠKA DELAVNICA: Jager Franjo, Komenskega ul. 12 (Rokodelski dom). TELOVADNE POTREBŠČINE. Kunovar Ivan, Stari trg 10. TOVARNA FURNIRJA, žaga in trgovina z lesom, Podrečje, p. Domžale. TRGOV. Z DEŽN. IN SOLNČN. Mikaš L, Mestni trg 15. TRGOV. Z URAMI IN ZLATNINO Černe Lad., Wolfova ulica 3. (Za dvakratno objavo v tednu se računa 16 kron.) TRGOVINE Z ŽELEZNINO IN CEMENTOM. Erjavec & Turk pri »zlati lopati«, Valvazorjev trg št, 7. Sušnik Alojzij, Zaloška cesta URARSKA POPRAVILNA DELAVNICA. Seliškar Ivan, Pot v Rožno dolino štev. 10, (Ceno in točno) ZALOGA CEMENTA IN CEM, IZDELKOVs Cihlaf Jos., Dunajska c. 67. ZALOGA POHIŠTVA. F. Fajdiga sin, Sv. Petra cesta 17. ZALOGA VOLNENIH IN SVILENIH SIT. Schuster Anton, Stritarjeva ul. 7. Največji MmM v LjuDSjii astronomski refraktor), kompleten, z 13 MzliCnimi okularji in stojalom vred, je na prodaj. Nadaljna pojasnila daje uprava lista. 2712 Nov voziček 19 zraven poŠte. na 4 kolesa se proda. Nosi 300-400 kg. Selo 2727 Sprejme se takoj pletilja (Strikarica) na stroj, Ciril Vajt, Kranj. trgovina z volnenimi izdelki. Prodam popolnoma novo kompletno pohištvo za spalno sobo iz trgega lesa za 16.000 K. Vernik Velika Nedelja. m | Dr. Sv. Pintai 1 S ordinira tekom avgusta § jj od 11.-12. ure dopoldne. jjj m Sj K spevu igre »Legijonarii« se kupijo ozir. proti odškodnini izposodijo #1 »Zapoj mi ptičica, „Ptička" in .Skozi vas." Ponudbe na »Čitalnica« na upravo lista. Vsem ki so na katerikoli !inčin izkazali poslednjo čast našemu iskrenoljubljenemu sinu, bratu, svaku, stricu, gospodu lile se k&siiasta srednje starosti, ki bi hotela opravljati tudi druga hišna opravila. Biti mora poštena in snažna ter se mora razumeti na vsa gospodinjska dela, ki so potrebna v župnišču. Ponudbe z zahtevo na upravo ..Slovenca" pod štev. 2722. Parna kopel j! v banjah v kopališču hotela »Slon« j je. zopet od danes naprej vsaki dan od i S zjutraj do 5 oz. 6 popo). zn gospode in gospe odprta. m etovalci, pozor! Velike uspehe dosežete pri prašičih, govedi i. t. d. ako primešate krmi redilni prašek REDIN lekarnarja Piccoll-ja v Ljubljani. »PranlSHflHBMCI vse neuporabne ZLATE predmete verižice, prstane, obeske, zapestnice, uhane i. t. d. kateri predmeti Vam leže doma, in jih donesite tvrdki F. Čuden, trgovina ur, zlatnine in srebrnine Ljubljana Prešernova ul. štev. 1. HOTEL LAC&MR Skl s staro, dobro gostilno, kavarno, tvornico sodavode, žganjekuho, zalogo piva itd z vsem inventarjem in zraven spadajočimi velikimi hlevi, kletmi, skladišči se proda. Na prodaj so tudi k gradu spadajoča zemljišča, njive, travniki, gozdovi in gosp. poslopja. Vprašanja na Lacknerjeve dediče v Črnomlju. — Uspešno posredovanje se honorir;;. Pozor mizarji! Iščemo 4 ali 5 samostojnih mizarjev za okna in vrata v Zagrebu. Stalno mesto s hrano in stanovanjem. Plača podogovoru. Resni reflektantje, ki žele takoj odpotovati naj se javijo v nedeljo dne 7 avg. od 8—12 ure dopoldne pri vratarju hotela »Union v Ljubljani.o 7 v v Isce se celoletno stanovanje na Bledu obstoječe iz 5 seb s pritiklinami in vrtom ali manjše posestvo, pričenši s 1. avgustom 1921, za dobo najmanj 5 let; ako mogoče nemcblovano. Cenjene ponudbe pod »Inženir 20.000/2725« na" upravništvo lista. <;;o;'odaj je v Žireh, sredi vasi pri cc-.t SnserSra^te v Slovencu! dijaku VIII, r. I. drž, flimn. v.rekamo našo globokočutečo, •'.srčno zahvalo. Posebno pa : zahvaljujemo za vso pomo časteče spremstvo gg. pro-^orjem, dijakom, predsed-iku »Razora« za poslovilne usede, istotako tudi pevske-nu zboru »Sv. Jakob« za v srce segajoče žalostinke n:v njegovi zadnji poti ter vsem (!:irovalcem vencev ln cvetja. V Ljubljani, 1. avgusta 1921. z novo mostno tehtnico, pripravna za tr- i govino ali večjo obrt. Zraven hiše je tudi! nekoliko vrta. Natančnejši pogoji se iz-' vedo v gostilni Lenger Janez, Žlri 3. Nova železna postelj? se proda. Poizve sc v trgovini R. Samec, Sv. Petra cesta štev. 53. j Zadruga hrvatskih vinogradara ZAGREB, Baroševa cesla Priporoča svojo veliko zalogo dobrih, zajamčeno nepotvorjenih vin in to starih in novih, belih, šiler in trnih po zmernih cenah, koje kukortudi vzorce na zahtevo pošilja. — Prosimo obiska naše kleti na BaroSevoj cesti. ---| BaroSevoj cesti. Več tesaijev Pohištvo Potrebno in koristno je da brez odloga potrdite sprejem denarja, ki Vam prihaja iz Amerike po našem posredovanju potom kr. poštno-čekovnega urada. Pazite, da boste naznanili pošiljatelju natančni znesek, ki ste ga sprejeli, ln dan, ko Vam je bil izplačan. Radi mnogih pritožb ameriških rojakov o nesprejemu denarja v stari domovini in vsled nepotrebnega preiskovanja pri nas ter po poŠtah Vas to prosimo. Enake pritožbe so se po strogi preiskavi dosedaj izkazale skoraj v vsakem slučaju kot neopravičene. Večkrat se dobe ljudje, ki posebno sorodnikom radi prikrivajo sprejem poslanega denarja, čeS, bo raje Se poslal, ker bo mislil, da smo v potrebi. V resnici pa dosežejo nasprotno. Ko se po oficijelni preiskavi pošiljatelj prepriča, da je bil denar pravilno izplačan, izgubi spoštovanje in zaupanje ter mnogokrat dolgo traja, predno se odloČi poslati zopet kaki denar. Konečno se obračamo še na one rojake in rojakinje, ki vsled malomarnega poslovanja nekaterih posredovalcev čakajo po več mesecev na poslani denar, da priporočajo svojim sorodnikom v Ameriki pošiljati denar potom naše banke. Točna postrežba — to je vedno bilo in bo ostalo naše geslo. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York, N. Y. 9* sprejme Ivan Zakotnik, mestni tesarski mojster, parna žaga! LJUBLJflMfl, Dunajska ce;ia št. «6.1 ORIENT" družba z o. s. preje Brata Eberl in Jančar & Co jnbljana, Miklošičeva c. 4. nasproti hotela „Union". Lastni izdelki oljnatih barv, firnežev, lakov in steklarskega kleja. Velika zaloga kemičnih in rudniških barv, barv za umetnike, raznovrstnih čo-pičev, vseb potrebščin za slikarje in pleskarje. za vse sloje dovrSeno, trpežno in ceno S°,r,r lapeiniffia dela ......._ Brata Sever MarisCaSte In širite .Slmiica !