St«. 39» Vtorek, četrtek in soboto izhaja in velja v Mariboru brez pošiljanja na dom za Ns«a leto 8 g. — k. pol leta 4 vlorek 4. IV. tečaj. 187«. četrt '20 I »o pi.sti : vfio leto 10 g. —k pol leta četrt 60 LOVEN NAROD. «»/ .tlAlli i. 1 Za navadno tri«topno vrsto so plačuje : 0 kr. če ae tiska lk:;tt 'ikrat, akrnt. večo jiisiuiiike M plačujejo po prostora. Za vsak tisek je plačati kolek (fitempeli) za 80 kr. >» m >» u »1 j» 1» m Vredniitvo in opravniitvo je na stolnem trgu (Domplata) hii. it. 179. Rokopisi ae ne vračajo, dopiai naj se blagovoljno franknjejo Vabilo, ktera mu jo nalagala kraljn, cesarje, plebiscit, ogromne davke, pogubno vojske in najbujo nesrečo, sedaj pa Pariz ta jarom vrže raz swbo in kočo postati popolnoma Proti koncu prvega četrtletja uljudno pro- 8Vobndno, od ostalo francoske noodvisno mesto. Pariz simo vse one naše p. n. gg. naročnike, ki želi tedaj no bo navaden municipij kakor druga mesta, tudi v prihodnje sprejemati „Slov. Narod", a ampak srenja (komuno), ki bo svoje zadevo sama urav- v. . __-v- j y.„., «y.neof,n »%f*4 navala, lastne uradnike, sodnike itd. imela, in le toliko nm naročnina poteče zadnjega tega meseca, naj ' . ' , i j •• davka razpisovala in pobirala, kolikor bo ravno potrebno. do tie naročilo blaaovole ponoviti, da se njim 1 * f J w ' 9 L ji'' Nasproti tacemu trdenju pa jo p;idt:l Pariz v res- dopošiljavanje ne pretrga in da mi vemo določiti, M v rokn vMj^ ob8toje0i iz 7goy -rttdemV mož, in koliko iztisov nam je tiskati. Upamo, da nam redko kedej so bili dogodjaji , knkorine nam poročajo občinstvo, ktero nas je do zdaj podpiralo, pomaga zadnjo vesti, tako resnega in nevarnega značaja. Udjo storiti še zadnji korak, kakor bomo od svoje strani nove vlado so skoro popolnoma neznani, veliko moj njimi vse storili, da zadostimo opravičenim željam na-\\* talcev, ki «> So p >d cesarstvom delali .strike« , v. 7 „ . ... • / in nemire. Posedli so nv:*tno hišo (hotel de ville), Šeaa občinstva, tn da častno resimo svojo nalogo,] . . tf ' #tj •« . [razin nnnisterstva, novih ministrov pa niso postavili kolikor nam je to mogoče po sedanjih naših in ampok ^aele^iraali« iz svojo sredo samo ministra no- našega naroda okoliščinah. Denar se najceneje in najpriprosteje ter za tranjih z.idev in financ. Ker nova vlada ni imela novcev, jkterih bi potrebovala posebno za izplačovnnjo narodne našo administracijo najugodneje pošilja po poŠt- straže, vzeli so mestno iu državno blagajnice-, izsilili od nih nakaznicah (postamveisung), ki se dobivajo francosko bank« milijon frankov ter zahtevali od želez- nizkih opravništov in druzih društev posojila. Dalje imajo mosarji, peki, krčniarji itd. povelje, da se obilo založe in da so vse zaloge na razpolaganjo vladi, ktera na vsaki c. k. pošti. Cena lista je kakor do zdaj v Mariboru brez pošiljanja na dom za vse leto 8 gld. — Ar. „ pol leta 4 „ — „ „ četrt „ 2 „ 20 ,, Po poŠti: za vse leto 10 gld. — kr. „ pol leta 5 „ — „ „ četrt „ 2 60 „ V Mariboru, 21. marca 1871. „Slov. Narod." F r a ii <• o h k a. Kakor nekdaj v svoji sreči in svoji slavi, ko so se zniagonosni vojaki vračali v njeno naročje, ko se 8o v celi Evropi ni Binel sprožiti top brez njenega dovoljenja, tako zavziroa tudi še denes francoska občo pozornost, akoravno se jo šo le izuebila železnega oklepa Nemcev in ie krvavi iz globokih ran. Uzrok tej pozornosti pa bo nemiri in boji v Parizu, glavi, srcu in želodcu Francoske, kjer se jo polastila tako imenovana „rudeča stranka" vse oblasti, tako da si stojite na nasproti dve vladi: naiodni zastop v Versailles in re volucijonarna vlada v Parizu. Mudeča stranka si jo volila vlado po svojem smislu. Iz naj nižjih krogov si zbira svojo može, kar dela mržnjo in srd med premožnišimi in miroljubnimi prebivalci. l*ri vsih dosednujih preku-cijah, ki so so začelo v Parizu, jo pripomogla dežela Seditj pa so smo parižka vlada pomoči nadejati lo v Lyo Marseille ali Toulouse, kjer jo mnogo „ rod oči h* in socijalistov. Do sedaj jo vgigdar pregnana vlada iz-ginola iz pozorišča, sedaj pa biva prosto voljeni na i odtii zastop v Versailles ter pripravlja in orgnnizira vojsko, tako da so bo boj iz Pariza raznesel na deželo Glavni namen parižkcinu punta pa je, kakor trde voditelji, ustanoviti pravo republiko , kteri bi bila podlagi nnj strožja demokracija in socijalizam. Vendar pravijo, da tih svojih načel nočejo vsiliti celi deželi ktera še za to ni doraslu in je šo premalo razsvitljena nasproti pa tudi dežela nima pravico jim vsiliti monar bije. Leta in leta je trpel Pariz pod jarmom Francoske v liniji, 7 let v reservi in 2 leti pri dožolni hrambi; b) tisti, ki so potrjeni v deželno brainbo, služijo pri deželni brambi 12 let. Vojakov, kteri so svojo službo pri vojnem pomorstvu dovršili, ne zadeva dolžnost služiti pri deželni brambi. Ko bi nam žugala vojska, armada pa bi na številu ne bila dopolnjena, takrat so smejo vznti na vojsko in po svoji starosti uvrstiti v reBcrvo ali v dež'-lno hrambo tudi tisti možaki, ki so bili po projšnih postavah vojni dolžnosti podvrženi in so so tudi postavili k naboru, pa niso bili k vojakom vzeti, nko niso šo dopolnili 32. letu. Državni zbor dovoli vsako leto število novineov, ministarstvo jih razdeli na posamezno dežele po razmeri prebivalcev, potem jih pa razdeli deželna vlada in genernl-komanda na posamezno stavno okraje (Stel-lungsbezirke) po številu vseh za vojaštvo zmožnih, kar se preračuni na poseben način. Žrebanje (Losung) določuje, v kterom rodu naj se stavijo naboru podvrženi vsacegn razreda prod stavno komisijo. Prvi so jemljo v stojno armado ali vojno pomorstvo. Ko je odločeno število dopolnjeno, jemljo so sledeči v nadomestno resorvo, in ko jo tudi število od- pa v gotovem nič no izplačuje, ampak vse jemlje le na j ločenih nadomestnih reservistov dopolnjeno, jemljd se račun republike Narodni zastop v Versailles in na čelu mu Thiers se vsim tim dogodbani v očigled jako nedoločno obnaša in skoro gre misliti, ka se sčasoma obe vladi nekoliko streznilo, kajti narodni zastop obstoječ večinom iz uionarhistov in oziroma Orleanistov, bo že nekoliko približuje in priznava že potrebo decentralizacije, llu-deČa stranka v Parizu pa zahteva samo svobodno nm-nicipaluo vlado, kar se ji mora iz srca želeti zlasti čo se pomisli, da jo do sedaj vso zadove glavnega mesta vodila lo vlada in so bili Parižani v tem oziru brez pravic. Da bi pa ves ta nemir krenil na socijalistično stran, se ni bati, ki r Pariz.mi dobro vedo, di meščanjo in kmetjo socijalizma no trpe, ter da bi jim bili vsi popu k nasprotni. Vsakako boto morale odjenjati nekoliko oho vladi, ako želita spravo in nočete krvavega klanja na pa-iških barikadah. Naj pa bodo izid kakoršeukoli, vsak gotovo le želi pravo republiko, ker lo ona reši Francosko in ji obrnili simpatije vse nenemške Evrope. Nekaj važnejih določeb vojne postave. ^lz Pravnika*) Vojak mora biti vsaki za to zmožen državljan. Dolžnost stopiti v vojaštvo so začenja 1. januarja tistega leta. v kterom mladeneČ dovrši 20. leto. Kdor hoče pristopiti k stojui armadi ali k vojnemu pomorstvu, mora imeti vsaj polnih 17 in no črc/. 3G let. Trije starostni razredi ali letne vrsto (Altersklassen), to j* mladenci, ki v tistem letu spolnijo 20., 21. in 22. leto svojo starosti so podvrženi vsako leto stavni dolžnosti (Stollungspflicht). Kdor prihodnje leto nastopi to starost, mora so meseca decombra oglasiti pri županstvu, kjer ravno stanuje, da se vpiie, in ako je tujec v isti občini, mora seboj prinesti domovinski ali popotni list, sicer bo kaznovan z globo do 100 gld. ali z zaporom do 20 dni. Dolžnost pri vojaštvu služiti traja 12 let, tako da: a) tisti, ki so potrjeni v stojno armado, služijo 3 lota vsi drugi za vojaštvo zmožni v deželno hrambo. Stavna komisija odloči, koliko v stojno armado ali vojno pomorstvo uvrštenih novincev z naj višini žro-bom naj se zaznamova za nadomestnike (Nachniiinner), kteri so v normalnih okolščinah pusto 4 mesoce na odpust (Urlaub). Nadomestniki so smejo lo k domačemu polku (regimentu) potrditi in se prestavijo koj v nadomestno reservo, ako bi so do konca tekočega lota po poznejih stavah (Nachstellungon) kdo z manjšim žrobom k vojakom potrdil. Stoj.ia armada in vojno pomorstvo ima namen skupno državo braniti zunanjih sovražnikov, in vzdržati notranji red iu varnost. Nadomestna lvserva pa ima namen ob vojski na cesarjevo povelje dopolniti armado, sicer ostane doma pri svojih navadnih opravilih, in se tudi v orožji ne vadi. Po spohijenem 30. letu prestopijo nadomestni reserviati k deželni brambi za 2 leti. Omeniti jo tukaj, da imajo novinci, ki so bili v prvi in drugi letni vrsti potrjeni k nadomestni roservi, dolžnost staviti so šo drugo leto pred stavuo komisijo, da jo tedaj njih uvrštenje k nadomestni resorvi lo začasno. Deželna hramba jo ob vojski namenjena za podporo stojni armadi, in za notranjo bran, o miru pa tudi za to, da vzdržuje notranji red in varnost. Sklicuje in za vojsko pripravlja so deželna hramba samo na cesarjevo povelje, podpisano od odgovornega ministra za deželno bran. Ako bi so hotela deželna hramba ob vojski rabiti zunaj dežel zastopanih v državnem aborn, troba jo zato posebne državno postavo. Začasno prost vojaške službo jo : 1) edini sin takega očeta, ki si ne moro sam kruha služiti, in pa edini sin matere vdove; 2) po očetovi smrti odini vnuk starega očeta, ki si sam no moro kruha služiti, ali pa staro matere vdove, če nimata sina; 3) brat popolnoma zapuščenih sirot. Toda sin oziroma vnuk ali brat mora biti z ikonski in potreben doma za to , da živi očeta ali mater, starega očeta ali mate'-, ali pa brate in sestre, če on to dolžnost tudi res izpolnuje. Sin v drugič omoženo matere jo tudi prost vojaško službe, ako 1523 62 je dokazano, da jo očim (očuh) nesposoben skrbeti za mater ; i) nezakonski sin, ako je edina podpora svoje, pomori potrebne matere, če to dolžnost spolnuje, in če ni nikogar, ki bi imel dolžnost skrbeti za njo. Enako pravico biti prost ima pa tudi tisti sin, vnuk ali brat, čegar bratje služijo v liniji ali resorvi, ne pa, ako služijo pri armadi prosto-v o 1 j no naprej po dopolnjeni postavni d ubi, ali pa če so pri deželni brambi ali nadomestni resorvi — ako so mlajši od 18 let, ali so pa, dasiravno starejši, nezmožni za delo. Zavoljo ne možnosti zadevajočih rodovinskih udov, služiti si živež, se pa oprostitev takrat ne more zadobiti. Kadar ima rodovina reklamiranoga toliko posest*«, imetja ali pridobitka, da se lehko iz do bodkov brea pomoči reklamiranoga živi. (Dalje prih.) II opis i. Iz Maribora 1. aprila. [Izv. dop.] (Istra in združenje J u g o s 1 a v e n o v). Glas, kteri v 8d.lt. Vašega jako cenjenega lista čitamo, glas namreč o taboru, ki ima lotos 21. maja v Kastvu hiti, nas je srčno razveselil. Kakor mi sploh vsako stopinjico, vsaki dvig, ki so na slovenskem zemljišči pokaže, pozornim očesom motrimo, tako nas zadnje čase zanimajo posebno postopanja naših stražnikov proti luhonstvu, naših pobratimov Istrijanov. Foleg vseh sijajnih popisov, ki snio jih v „Slovencu" in v „Slov. Narodu" iz Istre pred oči dobivali, pri vseh potopisih, ktera nam tuja in lastna književnost ponuja, ipnk nismo o Istri še dovolje podučeni, in tamošnjo razmere nam pri najboljši volji te niso toliko jasno, da bi so bili drznili, kaj določnega o naših bratih istarskih izreči. Posebno ono imenitno vprašanje glede na zodinjenj Istre z Gorico in s Trstom, ktero Lahi in Lahoni v najnovejšem času na svetlo kličejo, in ktero je tudi ljubljanski »Blatnik* po svoje pregrel, nas je tem boljo peklo, ker nismo iz Istre nobenega določnega, rodoljubnega, me-rodajnega jdasu slišali. Tak glas sto Vi, vrli Kastavci, prvi „ljudski" in nmžki povzdignili ; Vi odvračate to sedi njen je, Vi hočete tudi na rečonem taboru je odvračati, kakor Vaš žarni oklic v slovenskih novinnh BVodoČi. — K tomn Vašemu „protestu proti združenju Istro in Goriško s Trstom v jednu političku svezu" in k „sdraženju Jagoslavjanah" dovolite, naj nekoliko BVOjih besod pristavi Vaš prijatelj, dopisnik od sovorno-iv mške mejo Slovenijo ! Po podnnjih slovanskih dopis ni kov šteje Istra z vsem (poprek račun jeno) svojih 182 000 Slavenov nasproti kakim (visoko računjono) 60.000 Lahov, tedaj najmanj dobri % Slavenov proti k večerna Vs Lahov vsega prebivateljstva. Da pa jo pri teh številnih razmerah deželno zastopstvo istersko vendar-le laško, temu se ne moro čuditi, kdor pozna Šmerlingov volilni red in pa zastope drugih dežel n. pr. Moravske, kjer je samo 'A prebivateljstva nemška, ostale četrtino pak slovenske, deželni zbor pa nemški po večini. Ako bi se tedaj Trst (z določno laško večino) in Gorica (z vsaj omahljivo laško večino) Istri pridružila, tedaj postauo prevaga laškega elementa vsem tem krajinam zadušljiva ; brez nevarnosti je tako združenje samo s prevago narodnih zastopstev Kranjske in južno Štajerske mogoče. Istrani imajo tedaj pravo, ako si branijo svojo kožo ; ako ravno imajo zdaj laškega gospodarja, vendar pak imajo upanje, znebiti se ga, ako ostanejo še sami in ako se podvignejo, kar jim s Časom lehko po sreči izteče, ako si osvojijo sredstva sedanjega časa : društveno življenje in tisek. — Zavoljo toga pa, ker sami nimajo v Istri Bvojo prave politično in literarno zaslombo, iščojo si je oni v združenju z svojimi Rojezičnimi brati na vzhodu in v izve-denju ljubljanskega programa« — Govoreč o tej zadevi naj šo nekoliko svojih misli občinstvu v presod postavim. Mesto Trst ee po mojih mislih ne da v okvir „Slovenijo" skladati; mesto ima svojih posebnih interesov, ki druge deželo menj brigajo ; ali okolica ima z nami iste interese, isto narodnost, ist želje, in čuti gorko svojo zvezo z mestom. Ta zvoza se ima v prihodnjo vsakako pretrgati, in okolica iz svojih spon rešiti. Glede na Istro, kjer se slovenski in srbsko-brvatski livelj mejasita in po nekod celo mešata, svetujemo oboma narodnostima krepko vzajemno podpiranje tako v političnom kakor v književnem oziru. Ko bi ljubljanski program že ne bil vstvarjen, baš sarađi Istre bi se bil moral vstvariti; tako pa je on hvala Bogu, že fait accompli. Kajti istersko vprašanje so da, samo na podlagi ljubljanskega programa rešiti. Iz Globokega pri Brežicah 27. marca. [Izv. dop.] Poslanec g. Kosar je tukajinemu konservativnemu društvu poslal sledeči odgovor : tZaupnica od slavnega katoliško političkoga društva v Globokem poleg Brežic v skupščini dne 5. februarja t. 1. enoglasno sklenjena in po prvosedniku g. Janezu Urok mi poslana, mi služi v posebno vesolje in tolažbo, ker mi priča, da so mojo dosihmalno težnjo in prizadevanja v deželnem zboru in tudi sicer na politiškem polji v popolnem soglasji z željami in prepričanjem mojih častitih volileov. Rodi slavno katoliško politiško društvo uverjeno, da kakor sem so od mladih nog vedno trudil in bojeval za slavo in za pravice našega naroda, si štejom zdaj, ko me je zaupanje volilcev Brožkogn volilnega okraja v deželni zbor poklicalo, šo toljko bolj v sveto dolžnost, da po vst;j svoji moči delam za-to, da se naša občna in preljnbljona domovina — Avstrija — preustvori na federativnem temelji, to je: da so vsi njeni narodi po prosto mod seboj dogovorjonem ustavu kakor rnvnop :avni bratje združijo okolo prestola svetlega oesarja, in da v tako preustvorjeni Avstriji tudi slovenski narod popolno ravnopravnost v vrsti sosednih narodov dosežo in vživa. Zaupajmo, da dotekajo dnevi britkega zatiranja našega naroda, in da že vshoja milejša zarja naši veri in narodnosti I Prav zato pa nikar ne odložimo orožja uma, besede in djanja, temveč delajmo po postavni poti ne-prestrašeno, krepko, pogumno in ustrajno, dokler nam ne dojde tolik zaželena, pa šo bolj potrebua z e d i-njena Slovenija, in — ko Bog da — v šo lepši prihodnosti z o d i n j o n a Avstrijska Jugoslavija, ki bi bila po našem prepričanji Avstrije naj močnejši jez in zid proti sovražnim napadom na jugu. In če tudi nam morebiti no bo dano, dočakati te sijajne prihodnosti, od domoljubnega dela vendar nikar ne odjenjajmo, da se vsaj naš zarod raduje milejših časov, ko bo Slovenec sam gospod v svoji deželi in mu ne bode več ošabna tujčeva peta gazila in tlačila slave, poštenja in vere ; temveč bo v miru vžival popolno mero svobodo in vsakovrstnih pravic, ki mu odpirajo pot k slavi, kreposti in blagostanju, ter še na naših gomilah hvaležno blagoslovi jal naš spomin in naša imena. Bog ohrani našega svetlega cesarja; — Bog okrepi in vtrdi milo nam Avstrijo, in v vencu njenih kron naj zasveti nov biser — zcdinjenn Slovenija I V Mnriboru na dan sv. Gregorja 12. sušca 1871. Slavnemu društvu vos vdani Frančišk Kosar I. r., korar, dež. posl. m. Na Dunaji 31. marca. [Izv. dop.] Včeraj je v državnem zboru bil na vrsti odpor (protest) ljubljanskega konstitucijskega društva lopar volitev kranjskih poslancev v državni zbor, ker so od doma s seboj nesli naročilo , stopit i iz zbora, kader se dovolijo državni »troski. Odbor je povdarjal, da je taka volitev nezakonita. V razgovoru, mej kterim bo bili kranjski poslanci zunaj zbornice, stopilo jo na odporovo stran samo osem državnozbornih glav, ktero so so tudi vesoljne oglasilo ; vsi drugi so govorili in glasovali, da se volitev potrdi, kar se je naposled zgodilo. Izmej pričujočih ministrov so nikdo ni oglasil. „WandorerH meni, da jo pri tem postopanji državni zbor najbolj vodil strah, da bi potlej ne bilo še menj poslancev na Dunaji, in go jih jo zdaj, ako hi se Kranjci domov pognali. Radi verujemo, da je bil to poglavitni uzrok, kakor tudi kaže, da vso državnozborsko protivništvo zoper zdanje ministarstvo nima resno podloge. Glavno in prvo načelo je možem to, da ostanejo v državnem zboru, v kteri bi po druzih volitvah utegnili tudi drugi poslanci izvoljeni biti, in vsak pameten človek ve, da niso mačje solzo, možovnti na Dunaji za državnega poslanca ter na dan uživati po 10 gld. plače, za ktero je treba samo sedeti in vstajati a druzega nič ne delati, ako človek sam neče ali ni sposoben. Zato se tudi Hohenwart vsega nasprotnega kreketanja tako malo boji. Te dni sem v „Augsburger Allgemeino Zeitung" čital zelo zanimiv spis o narodnosti dunajskega mesta. Omenjeni sestavek pripoveduje, da ju vso res, ako se drejčekovega Jožeta, vso so pisane kakor Nemec pravi „naturvr iichsig", in tako bodo Ti ostala zmirom zvesta — naturi. Take no vzemi, ktera zna klavir igrati, umetnost na citro je manj škodljiva, najbolje pa bi bilo, da bi si tako vzel, ktera zna, kakor črstve planinsko Tirolke, — v brumdico drndati. Lažjo boš živel s ženo, ktera se lišpa, in ima lišpano lice, kakor pa s žensko, ktera ima potintane prste. Žo Pvthagoras je rekel, da mu jo ljubša ena G ruci a, nego vaih devet M u z skupej. Za Tebe bodo tudi težko najti ženo vrstnico. Kmalu bodeš imel Štiri krizo na ramah; kakovšno bi si torej vzel — ali „Misa" — ali „Mistross." Britanci imenujejo mlada dekleta: M is s; — M is tro s s pa one, ktero so žo „linijo pasiralo", pa kjo je linija? That is tho (puestion. Za Tvojo starost priporočujem Ti — n o g a t i v n o devico. Vprašaš me tudi, kje bi si nevesto iskal, ali po mestih ali po deželi? Jaz svetujem Ti sledeče. Ti si postal, ker si bogato teto podedoval, — kapitalist; hočeš v mestu, postavim v Ljubljani živeti, vzemi si meščanko ; čo pa si bodeš kupil imonje, in misliš na de- Prijateljski dopisi bratu hipohondru. Dragi moj! Nisom Ti odgovoril že na več Tvojih pisem. Torej Ti so misliš oženiti, in ine vprašaš, kaj jaz o zakonu mislim? Kako moreš takovšna vprašanja meni staviti? Vprašuj oženjene. Jaz poznam le senčno stran zakon-Bkega življenja, in po tih svojih skušnjah nisem ravno Belo navdušen za zakon. Zakon jo državi potreben in koristen, ako tedaj misliš kot zvest državljan na vse atiin.i svojo dolžnosti spolnovati, oženi so. Pa poprej preberi Justinijnnovo novelo 140. Nckteri juristi in teologi imenujejo zakon; „mutuum adjutorium", zato si jo Pascjuier vzel tri žene, so ve, da ne vsih treh na enkrat, ali povedal jo tudi prav temeljiti razlog: propter opus, opos, opem. Ćc bodeš so tedaj oženil, glej posebno na slednjo dvoje: opes, opom. Ali, u cone ženske si nikdar ne išči, ta je križana lesa in spleten plot. Učcua žena zanemarja moža, otroke, gospodinjstvo. Namosto kuhlje vzemo pero, in če druga ni, piše amcmoiresa, Za božjo voljo! žene žo tako preveč govorijo, ne pa da še bi vse z motnja ve svojega srca in uma popisovale. Res je, kar Seneka piše: vita sino literia mors ost" ali pri tem izreku gotovo ni mislil na to, da bi žene moralo učenjakinjo biti. S tem pa nečem reči, da bi žena ne bi smela biti i z ob raž ona, vendar med izobraženostjo in učenostjo je razloček. Učenost toliko pristaja ženi. kakor jej pristajajo: — brada in hlače. Koliko treba ženi vedeti, so lehko odmeri. Naj zna iz evangelja od vrste do vrsto berilo, ki so začno „Mulierem fortem, quis inveniet", in pa „slovensko kuharico.11 Ker si ti kljubu svoji hipohondriji goreč rodoljub, gotovo boš si vzel SIovodIco, ali tudi pri vsi devičji nedolžnosti slovensko literature no daj jej vsega brati. Kedar bode gondrava, jej ponudi za berilo iz „Novic" Btarozgodovinsko razprave, tudi politični del „Novicu jo no bodo fanatiziral, iz „Slovenskega Naroda" pa naj bore stereotipne dopise iz Ljubljano o veselicah Sokolovih in zabavah čitalnice, da vse veselje zgubi z vodnim hrepenenjem za veselicami — do veselic. Izmed heletrističnega berila daj ji povesti An- trdi, da ae staro cesarsko mesto že dalje Časa z „nem-škim značajem" samo hvali, in da je treba posebno poudariti beBedo „hvaliti so," ker Dunaj samo ljudem na videz s posebnim samohvaljem obrača stvar, ktera zares nikakor nima. Dunaj ne misli ta\o nemški, kakor zahtova grmanski značaj , nima nemškega lica ter ga imeti ne moro, s kratka zato ne, ker Dunaj nemško mesto ni Že slišim, kako me zaradi te besede od vseh strani svet dolzi velike grehote ; a vse to vendar nič no izpremmja Bruselj francosk, govori nemški in vsi Nemci, kteri ravnost izrekajo, govore novinarji, stvari. Dunaj jo toliko nerašk kolikor če tudi se res na Dunaji v društvu v Bruselji francoski. To zapazijo so dalje časa na Dunaji ter tudi na Samo ob sebi so umeje, da drugače ktere svoj dobiček vodi. A kdor hodi po dunajskih ulicah, alUl toliko tujih, nenemških glasov, kolikor ne v nobenem druzem mestu izobraženo Evrope. Ako nemškoavstrijsko ljudstvo sploh, zmešano z oger-sU in slovansko krvjo, z otnologičnega stališča sme samo tu in tam zahtevati, da ga imenujemo čisto nemško pleme, Dunaj tega nikakor ne smo, ker stoji s tega ozira na najnižji stopinji. Res izobraženi Dunajčan sam sebe rad moti, da je Nemec, a koliko resnice ima to v sebi, najlaže razpoznamo s tega, ker jo baŠ rnej izob raženimi toliko nemških nasprotnikov ali francoskih prijateljev, Vse uič ne pomaga, če novine zaradi tega ljudi pitajo I gnusnimi priimki. Žal, ali ros jo nemška stranka na Dunaji gospodarica zelo ozkih okrožij, ktera ljudstvo tem menj čisln, ker jo v tem neobilom štovilu mnogo tujcev. — — K temu bi so dalo šo obilo do staviti. Po deskah nad prodalnicami je toliko slavenskih posebno čeških imen, da je čuditi ; nahajajo so tudi srbska, kod in kod celo slovenska (Žarovec itd.) Cele ulico imajo slavenskih mož imena: Barič-Gasse, Razumovsky-Gasse. Slovanske napise nahajaš pri novčnih menjevačih in druzih trgovcih, tudi v cirilici. Koralka (žganje) se po mnoga mesta priporoča s češkimi napisi. Pojdi v kavarno ali goatllno, povsod moreš poleg res vladajoče nemščine tudi čuti slovanŠČino in ogerski jezik. Na Dunaji t-o cela predmestja , v kterih so po ulicah več govori češki nogo nemški, kar so najbolje zapazi v nedeljo večer, ko ljudjo — ponajvoč delavci — gredo malo veseli v obilih četah domov iz gostiluic od večerje, često tudi češke pesmi prepevajo. Po vseh voglih dunajskega mesta ie v nemškem in čoškem jeziku čitati, kje se po nizki coni dobiva nocl eh (noč-leg, prenočišče.) V tabakarnah , v kterih same rojeno Nemke često znajo češki ne samo šteti, nego celo govoriti, kolikor potrebujejo v svojem poslu, nameril sem bo večkrat na kuce