AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING DAILY NEJ7SPAFEB L£TO XLVII - VOL. XLVII CLEVELAND 3, 0., MONDAY MORNING, JULY 17, 1944 Japonci so pomorili ameriške letalce, kol se splosno verjame Washington. — Japonski radio je poročal, da so ameriški letalci, ki so 15. junija bombardirali otok Yavvata z bombniki B-29 in ki so bili prisiljeni spustiti se na tla, pomorjeni. V Washinjgtonu verjamejo, da bo to res in tudi obljubujejo, da bo ta barbarski čin Japoncev dodan k listi prejšnjih grozodejstev, ki so jih zakrivili Japonci proti vsaki mednarodni postavi. To je že drugič, da so izvršili Japonci ta barbarski čin 'nad ujetimi ameriškimi letalci. Tudi one, ki so jim prišli v roke, ko so 18. > aprila 1942 napadli Tokio, so nekatere, ali pa najbrže vse, hladnokrvno pomorili, Japoniskf radio je grdili, 'da vsak zavezniški letalec ,ki se bo spustil nad japonskim ozemljem na tla, bo usmrčen. V vsaki deželi so vojni ujetniki popolnoma varni, kakor to določajo mednarodne postave, samo japonski vojni lordi se ne ozirajo na to. Upati je, da bodo za to prejeli zasluženo plačilo. En general in dva polkovnika ubita z letalom Chattanooga, Tenn.—Generalni major Paul Newgardenf dva polkovnika in trije drugi častniki in podčastniki so bili ubiti, ko je treščilo letalo, v katerem so se vozili, na tla. Častniki so bili na potu iz Fort. Knox v taborišče Gordon, Georgia, ko jih je spotoma zasegla nevihta. Letalo je treščilo v nek sado-nosnik. Od letala je ostal cel samo kos repa. General je bil star šele 52 let in je bil poveljnik 10. oklepne divizije. Višji izdatki za vojno so bili v juniju Washington. — Tekom meseca junija je stala vojna Zed. države $7,957,000,000, kar je za $39,000,000 več kot v maju. Tekom junija smo torej potrošili za vojno vsak dan $306,000,000. MENDA JE ČAKAL, DA SE BO ŽENA VRNILA Reading, Pa. —■ William Nagel je prišel te dni na sodnijo po raeporoko od svoje žene, ki ga je zapustaila pred 47 leti. Delavci na stavki Delavci pri Champion Machine & Forging Co., 3695 E. 78. St., so na stavki že dva dni. S ponočnega šihta jih je odšlo na stavko kakih 120, ker je bil odpuščen nek preddelavec. Unija pravi, da stavka ni avtorizirana. Vladni posredovalec pravi, da bo zadeva poravnana še danes. Obisk iz Detroita Mr. in Mrs. Frank Fraithof-fer in sin Frank so prišli iz Detroita, Mich., na obsik k svojim sestram in številnim prijateljem. Naročajo pozdrave vsem Meniševcem, zlasti pa Beguncem in Selščanom. Tukaj bodo ostali do Četrtka. Kupujmo vojne BONDE in ZNAMKE ffO. 165 foi__ Mniava Grodno ie padla Rusom v roke uske cele so že globoko v Litvi in samo 24 milj od meje Latvije. Nova ofenziva je v južni Poljski. I London, 16. jul. — Nemški radio je danes poročal, da $ nemške armade izpraznile važno trdnjavo Grodno, ka-f° so zasedle ruske čete. I ^i'uge ruske kolone so bile že daleč naprej na obeh strafe te trdnjave in so se približale že na osem milj trikotu J walk i, kjer se stikajo meje Vzhodne Prusije, Poljske in itve. _:-------- ^apadno od Vilna so ruske % ,fe °ddaljene samo 19 milj od i dav»ega mesta Litve, Kauna- s V Ruska kolona, ki prodira c ur1 baltiški provinci Latviji, £ »^^upirale Opočko, 24 milj l , .^odno od meje. 1 T7ci tudi poročajo, da so ^V1 Rusi z veliko ofenzivo v / X1 Poljski proti Lvovu, ka- r ofga Nemci imenujejo Lem- t 'If. Ru«i o tej ofenzivi ne l Vn"ia'10 ni2esar k°t je njih 1 E|L'ula. dokler ni ofenziva v Ik* razmahu- I f 0 je res, da so pričeli Rusi s XVo ofenzivo proti Lvovu, i so °čividno čakali, da so ^ eii! C1 Premestili glavno silo i l4seVer V obrambo Vzhodne i adC'le, nato pa udarili v juž- t etvov kI P1'0ti Lvovu- 1 eeC 'le važna postojanka ob i tde teku reke Dnj ester, j i|; , Set milj zapadno od Lvo- ^■i"pJaroslav in stara trd" s | i. Przemisl. Tukaj je te- ] ^ller^v'^,.8^ io določila inUtvi g &talln leta 1939 Pri 1 vlu? jSke- i f y so ruske kolone 120 i »siii r?no odLublina, ki ] V, hod do Varšave, glav- eT esta Poljske. fros * * * [lT*Ci ojačili fronto v ed) "Wndiji, dočim so dežniki čakali _$»0 Stan zaveznikov.—S tem, *^n2ivezniki čakali z glavno vo v Normandiji, so do- ^SrvCeČ¥;da S° d0biU n°" Epgiez ; Kljub temu-da 80 ,n 1 okuPirali važno mesto ' Pa imajo danes v rokah s0 °rija v Normandiji, ^ijj ea lmeli šest dni po in-rm ' . N^a uf^ invazije so zavez-?t0v razbijala ceste in 900^ e> ki vodijo v Norman-^ati v rnrnel ni mogel do-3 ^rest!!6rVe iz zaledja. Toda ,Ag| auano slabo vreme je orne- jeCt°H-ZraČne sile- Dej" i ne da samo zračna fS h nTilZ?rem d0V°Za sodi j 0> da ob t V?Zij' d0Čim jih J'e e U lnvazije samo se-396 j j^ajst do 12 nemških di-mjl Proti ameriškim ^gezniki dQ2d . nisQ s . redli skupne ofenzive. Ko so \merikanci jemali Cherbourg ;o bili Angleži in Kanadčani na iefenzivi pri Caenu. Ko so Angleži vzeli Caen, so se Amerikanci zbirali k novemu napadu, 1 [O so zavzeli Cherbourg. Najdaljšo fronto imajo zdaj \merikanci, ki se razteza 40 j nilj preko polotoka Cher->ourga.. Nemci imajo tukaj >oljše pozicije kot Amerikanci, cer branijo višine. Toda to, da je general Montgomery čakal toliko časa z splošno ofenzivo, ni nič vzne-nirljivo. O njem je znano, da fedno čaka, da ima dovolj sile la razpolago in da šele potem idari. Dozdaj ni namreč izgu-)il še nobene bitke in on je bil, (i je pognal prav tistega Rom-nela iz Afrike, ki ga ima zdaj sred seboj v Normandiji. Amerikanci že peti dan na-skakujejo mesto St. Lo v za-padni Normandiji. Od treh strani ga imajo Amerikanci ob-ioljenega. Včeraj so se ameriške čete pririnile do Martinsville, eno miljo vzhodno od St. Lo. * * * Ameriški topovi obstreljujejo pristanišče Livorno tri milje proč Rim.—Ameriške topovske baterije so se postavile v pozicije na višinah, tri milje od pristanišče Livorno in so začele bruhati izstrelke v mesto. Nemška 14. armada je na polnem umiku iz mesta. Ameriška pehota se le počasi pomiče proti mestu, ker so Nemci razstrelili vsa pota ali pa jih posuli s skritimi minami. Vendar je jasno, da bo Livorno kmalu v ameriških rokah. V centralni Italiji prodirajo Angleži proti Florenci. -o- Jug. kulturni vrt Nocoj ob osmih bo seja odborov in članstva Jugoslovanskega kulturnega vrta. Seja bo na domu predsednika, 1053 E. 62. St. Razmotrivalo se bo glede prireditve, kakor jih imajo zdaj druge narodnosti v svojih kulturnih vrtovih. Enajsta obletnica V torek ob 6:30 bo, darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojnega Josepha Benčin v spomin 11. obletnice njegove smrti. ^NANO je, da so italijanski Um IZVEDLI NAPAD NA VATIKAN Čaj0 "T NeizPodbitni dokazi V'jimi' faa;,e Mussolini sam s I ' mi h "Tsti skoval načrt za iovei /apad na Vatikan * 1948' PaPež Pij je Ho te„ at namisnil, toda I se t avti!" i2javil- Sveta st0- ' Fio rJ! .m tem naPad" n»- crat ,P0°:0Cll°' ki ga b0 dala fokaza?6^ V javnost- Pi bcmbniw dH je MI naPa" ^ mDnik tipa Savoia Mar- chetti 61, da ga je vodil pri napadi* narednik Renato Parmi-giani in da se je dvignil k napadu z letališča v Padovi. Fašisti so hoteli zvaliti krivdo napada na zaveznike in so spustili na Vatikan bombe, ki so jih vzeli Angležem. Toda par ur po napadu je imel papež Pij v rokah vse dokaze, kdo je vodil napad in kdo ga je zashoval. London so zopet zadele leteče raketne bombe London.—V soboto so zopet priletele na London in južno Anglijo nemške leteče bombe. Porušile so več poslopij in pod-sule več oseb. Meščani zdaj trumoma zapuščajo London. Dozdaj se je registriralo 204,468 oseb za odhod iz mesta. V 13 dneh so jih odpeljali iz mesta že 152,652. Na tisoče oseb je pa zapustilo London, ne da bi vprašale vlado za pomoč. -o-- Glavno vprašanje jer kdo bo za podpredsednika izbran med demokrati Chicago.—V sredo se prične , demokratska narodna konven- ' cija, toda delegati se že vsip-ljejo iz vseh krajev dežele v mesto. Kot pričakujejo, bo v četrtek popoldne delegacija nominirala predsednika Roose- ( velta za četrti termin in pred- , sednik bo enkrat zvečer nomi- i nacijo sprejel. Njegov govor ■ bo prenešen po radiu. Predsednik je torej že iz-j bran, zdaj je glavno vprašanje; kdo bo nominiran za podpredsednika. Kot se govori, bo predsednik Roosevelt izrazil željo, da naj bi bil nominiran Wallace, vendar tega ne bo izrecno zahteval. Splošno se sodi, da Wallace ne bo nominiran, ker so konzervativni demokrati močno proti njemu. Ker je torej predsedniški kandidat že izbran, platforma tudi že narejena, ne bo imela konvencija drugega dela kot izbrati podpredsedniškega kandidata in za tega bo najbrže velik boj, ker se je pojavilo najmanj 25 kandidatov. -o- Osma obletnica V sredo ob 8:30 bo darovana v cerkvi Marije Vnebovzete maša za pokojnega Joe Zabukovca v spomin 8. obletnice njegove smrti. Na?i fantje-vojaki V SLUŽBI ZA SVOBODO IN DOMOVINO Z dapadov po Nemčiji in dru-[ j gih nazijskih tarčah se je vrnil ] domov stotnik pilot John F. Cer. j cek. Na obisku je pri svoji so- j progi na 3915 Riverside Ave. in pri svoji materi Mrs. Frances Cercek, 10002 Anderson Ave. < Letalski stotnik Cercek ve pove- : dati mnogo zanimivega o števil- , nih napadalnih misijah, ki jih je izvedel z zračno trdnjavo po Nemčiji, na Poljsko in drugod. Pri bombardiranju Emdena lanskega septembra so ga zadeli šrapneli v roke, v ramo in obraz. Kljub temu, da mu je tekla kri iz mnogih ran, je vseeno srečno pripeljal bombnik in posadko nazaj na svojo bazo. Po dopustu bo odšel s svojo ' soprogo v Miami Beach, Florida. , Njegova edina želja je, kot je ■ vseh letalcev, da bi enkrat dobil v roke super-bombnik, B-29. ISi M "» I Mrs. Urbančič iz 18930 Monterey Ave. je naročila sobotno Ameriško Domovino sinu Pvt. Kenneth Urbancic, ki služi pri ameriški pehoti nekje na Pacifiku. m M »» V novo Crile vojaško bolnišnico v Parmi je bilo dopeljanih zopet več bolnih in ranjenih vojakov. Med temi je tudi Pvt. Louis Roje, sin Mr. in Mrs. Louis Roje iz 822 E. 157. St. V armadi je bil od marca 1942 in sicer je bil prideljen zdravniškem koru. Preko morja je bil poslan lanskega oktobra. V Angliji je zbolel in je bil v bolnišnici več kot en mesec. Od tam je bil poslan v bolnišnico semkaj. m m Med 16 Clevelandčani, ki so končali 16 tednov mornariško šolo v Plattsburg, N. Y. je bil tudi John E. Rozance iz 1072 E. 74. St., ki je bil povišan v eri-signa ali praporščaka, čestitamo ! SIN JE VZEL OČETU OROŽJE, DA BRANI MATER Berea, O. — V soboto večer je Herman Hartping v prepiru nevarno obstrelil svojo ženo in nato obstrelil tudi sebe. Priča družinski tragediji je bil njun 9 let-, ni sinček. Ko je oče streljal na1 ženo in nato nameril samokres nase, je fantek pograbil samokres ter zbežal k sosedu, "da ne bi oče več streljal na mamo," kot, je rekel. Oba so prepeljali v bolnišnico, J ženo nevarno ranjeno v trebuh,' cčeta pa z manj nevarno rano. I Mož je bil zaposlen pri Lock' Machine Co. 971 E. 63. St., žena je pa delala v Fisher Body pri ' letališču. -o- Rusi so zadovoljni z ameriškimi pozicijami v Normandiji Normandija.—Te dni so ob- . iskali obrežje Normandije tri- j je ruski častniki, en general in dva polkovnika. Ogledali so si ameriške postojanke in jih pohvalili. rekoč, da bodo Amerikanci zdaj od tukaj lahko udarili naprej. Rusi so si tudi ogledali nemške ujetnike. Videč, da so večinoma vsi bolj majhne postave, je eden Rusov rekel: "Seve, vsi veliki Nemci že spe pod rusko grudo.' Rusi so dobro ozmerjali nekega ruskega fanta, ki so ga Nemci zajeli v Kijevu in ki je bil zdaj zajet obenem z naciji v Normandiji. -o-—-- Iz raznih naselbin Sudbury, Ontario, Canada. — Joe Smrke je 24. junija prejel obvestilo, da je nekje v Sredozemlju padel njegov brat John Smrke, ki je služil kot prostovoljec v kanadski armadi. Rojen je bil leta 1905 v Doljni Straži na Dolenjskem, v Kanado pa je prišel leta 1926. Delal je po gozdovih in rudnikih, bil član1 unije in med ustanovitelji Slo-' venskega delavskega kluba v Tmminsu. Ameriška mornarica j1 je dosegla zdaj ile-vilo 3,650,000 mož i Washington.—Ameriška mornarica je zdaj dosegla zaželje- ' ;no kvoto 3,650,000 mož. Vsa1 'ameriška bojna sila šteje zdaj ] 11,350,000 mož, kar je nameravano število. Kar bo odslej re^ krutiranih novincev, jih bo samo za nadomestilo izgub. Mornarica sama šteje 2,987,-j 311 mož, marini 475,835 in obrežna straža 169,235. Od 30.1 aprila se je pomnožila mornarica za 250,000 mož. Armada je dosegla že 1.' aprila kvoto 7,700,000 mož. Od | tega časa so klicani novinci samo za nadomestilo. i' Ako se ne bo pokazala kaka j posebna potreba za več voja- > štva, bodo klicali mesečno ^ manj kot 100,000 rekrutov. Sa- ] mo mladih fantov, ki dosežejo 18 let starosti je skoro dovolj za to kvoto. -o----|; Drzni pilot bo moral j] j * vi v v v i 1 pred vojaško sodisce Zadnji četrtek je neko vojaško \ letalo pognalo strah v mozeg in' kosti stanovalcem v Shaker j Heights pri Clevelandu. Pilot ] je letal nad naselbino tik nad < hišami in pri tem izvajal razne ] vratolomne vaje, leteč nekaj ča-| ( sa celo na hrbtu, dotikajoč se'] pri tem skoro vrhov dreves. Ljudje so se pritožili ter spo- i ročili številko letala, ki so jo razločno videli. Preiskava je do- ] gnala, da je bil pilot poročnik j Paul Lechner, sin dr. in Mrs.' A Lechner, ki stanujeta na Dor- j Chester Rd., Shaker Heights, i Priletel je iz letališča Romulus, ^ Michigan in je hotel najbrže do-^ mačim pokazati, kaj zna. -o--j Florido svarijo pred ne- i vihto z Atlantika Miami, Florida. — Vremen- ; i ski urad je posvaril prebivalce'. Floride, da se bliža z Atlantika tropični vihar, ki je bil včeraj oddaljen še kakih 450 milj. Tudi mornarica je bila posvarjena, naj se umakne viharju s poti. DOLGA POTDOMOV NA BICIKLJIH Chicago. — Carlee Baur in Sue Robertson, ki sta pohajali] kolegij v Cedar Rapids, Iowa, sta; dospeli domov na počitnice na bicikljih. 225 milj dolgo pot sta napravili v enem tednu. Sedeže na vlaku sta odstopili vojakom. -o- Obisk iz Waukegana Iz Waukegana, 111. se mudi tukaj na obisku pri svoji hčeri Helen oče Anton Svete. Njegova hčerka je uslužbena pri zobozdravniku dr. Braidechu. Nov grob Po kratki bolezni je umrla na svojem domu, 1016 E. 64. St., Sophia Znidaršič, stara 51 let. Pogreb bo iz želetovega pogrebnega zavoda, čas pogreba še ni' določen. j Pošljite vojakom lepe j slovenske razglednice za spomin Dobite jih v našem uradu in sicer 30 pisem s kuvertami in 12 razglednic, vse za samo $1.00. Fantje bodo gotovo veseli, če jim boste voščili praznike v pismu ali na razglednjci, na katerih je naslikana slovenska narodna no-. ša in lepe cvetke. Pisma in razglednice je založila Slovenska ženska zveza. TRIKRAT NA TEDEN LAHKO NAMAKAMO Župan Lausche je dovolil namakati trate in vrtove v nedeljo, torek, četrtek. Cleveland, O. — Namakanje ti;at in vrtov v Greater Clevelandu je zdaj dovoljeno trikrat na teden, to je v nedeljo, torek in četrtek zvečer od 9 do 11. Ta odredba ostane v veljavi do na-daljnega, je odloči župan Lausche. Mr. Lausche in župani okoliških mest so najprej določili, da se sme rabiti za namakanje vrtov in rož samo škropilnice in to kadarkoli čez dan. Toda pozneje se je župan posvetoval s svojim vodnim komisarjem, ki ga je zagotovil, da je zaloga vode v rezervarjih skoro normalna, nakar je župan odredil, da se sme namakati tudi s cevjo, toda smo trikrat na teden, vselej po dve uri. župan Lausche apelira na publiko, naj pri tem sodeluje in ra. bi vodo samo za najpotrebnejše stvari ter se ravna po odredbah' ker kriza radi pomanjkanje vode še ni minila, dokler ne dobimo kaj izdatnejšega dežja. -o- Italijanom so odstopili nekaj več domače uprave Rim.—Tukaj se je te dni prvič sestala zavezniška kontrolna komisija. Na seji je odločila, da naj vojaška oblast zaveznikov odstopi zopet nekaj več teritorija italijanski civilni vladi. Nov teritorij bo segel do La-tiuma pod Rimom, izvzemši Neaplja. Seje so se udeležili angleški, ruski, francoski, jugoslovanski in grški delegati. MISLILA JE, DA JE UDARIL TORNADO Chester, Pa. — Mrs. Stark, je oni dan mislila, da je tornado udaril v hišo. Izkazalo se je pa, da je bil le velik srnjak, ki je planil v kuhinjo skozi okno, iz hiše skozi vrata na verando, nato se je pognal na streho garaže in od tam je skočil na tla ter jo zopet mahnil v bližnji gozd. -o--- Tedenski koledar za racioniranje KONZERVE — Plave znamke od A-8 do Z-8 in A-5 iz knjige 4, vsaka za 10 točk, so veljavne zdaj. MESO, sir, sirovo maslo itd. — Rdeče znamke od A-8 do Z-8 iz knjige 4. vsaka za 10 točk, so veljavne zdaj. SLADKOR — Znamke 30, 31 in 32 iz knjige 4, vsaka; za 5 funtov sladkorja, so veljavne zdaj. Znamka 40 je veljavna do 28. februarja 1945 za prezerviranje za 5. funtov sladkorja. Kdor bi ; rad več sladkorja za prezervianje,, mora napraviti prošnjo pri i svojem odboru za racioniranje in pedložiti znamko 37. ČEVLJI — Znamki 1 in 2 iz knjige 3 sta veljaMni do preklica. GAZOLIN — Kupon 12 iz knjige A je veljaven do 21. septembra za 3 galone gazolina; B-3 in C-3 ter B-4 in C-4, vsak za 5 galon gazolina, dokler jih mate kaj. Predno poteče B ali C knjiga, morate 10 dni prej napraviti prošnjo za novo. KOLESA — Avtna kolesa ni treba dati pregledati razen če potrebujete nova. Listino za pregled mora pa vsak dobro shraniti in jo priložiti, kadar napravi prošnjo za novo gazolinsko karto. • Kolesa za komercijalna vozila je pa treba dati pregledati vsakih 5,000 milj ali vsaki šest mesecev, kar pride prej. AMERIŠKA DOMOVINA, JULY 17, 1944 "AMERIŠKA DOMOVINA" fflllKICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMBS DEBEVEC. Editor) •117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3. Ohio. Published dally axcept Sundays and Holidays__ NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado na leto $6.50. Za Cleveland, do poŠti, celo leto 17.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, do pošti. pol leta $4.00 Za Ameriko in Kanado, fietrt leta $2.00. Za Cleveland, do DoStl četrt leta $2.25 Za Cleveland In Euclid, do raznašalcih: celo leto $6.50. doI leta $3.50. četrt leta $2.00 _Poaamegna itevllJca 3 cente______ SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, HUM) Deor year. Cleveland, tw maU. $7.60 per year U. S. and Canada. $3.50 for 6 montbr. Cleveland, by maU. $4.00 for 6'montha U. 8. and Canada $2.00 for S months. Cleveland by mall $2.35 for 3 months Cleveland and Euclid by Carrier $6.50 per year; $3.50 for 8 months. $2.00 for 3 months. Ongle copies 8 cents___________ Entered as second-class matter January 5th. 1808, at the Poet Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1879.__ No. 165 Moo., July 17, 1944 Pridiga je izgubila na veljavi No, eno je pa gotovo, namreč, če tudi P. Ambrožič pričakuje od "smrkavca" odlikovanje, ga zagvišno zastonj pričakuje. Mož ni bil pri SANSu in njegovih advokaturah zapisan le kot "kraljevaš," bil je zapisan tudi kot "plačanec," Mi si ga ne upamo vprašati, koliko in odkod je "dobival," Najbrž bi. se nam zlagal. Dejal bi nam, da je "dobival" — po glavi od SANSa in takih mogočnjakov. Vsi najnovejši "kraljevaši" gvišno ne bodo nič "dobivali" bodo samo "vlekli." Vseeno preide zdaj tudi titel "plačanec" nanje. P. Ambrožič izgublja na vsej črti — vse titelne so mu že skoraj pobrali — Lojzovi prijatelji. Pika! itttifiiititti^iiiiiiiHU 1 BESEDA IZ NARODA ! Pšenica je že zrela Neki Milan Medvešek nas je pred nekaj meseci seznanil z neko pridigo, ne vemo ravno kdaj in kje je bila, ki jo je baje imel ali govoril P. Ambrožič. Ce se prav spominjamo, je g. Medvešek očital pridigarju, da je govoril ". .. Hva-' ležni moramo biti. v teh časih jugoslovanske razdrapanosti za vsako vez, ki utegne služiti za spravo med razprtimi b/a-ti. In taka vez je na vsak način mladi kralj Peter, ki ni samo kralj Srbov, ne samo kralj Hrvatov, ne samo kralj Slovencev, ampak kralj Jugoslavije. . ." Te besede so žulile g. Medveška celi dve leti ali nekaj takega. Se pač vidi, da je g. Medvešek poseben talent za zame fk a van je pridig. Mi se s takim spominom, vsaj glede pridig, žal, ne moremo postavljati. Pa je g. Medvešek šel in v napol uradni vlogi SANSovega advokata pogrel te besede v raznih listih, tudi t, "naši" Enakopravnosti in je razglasil P. Ambrožiča za silno pogubnega — kraljevaša. Strah in groza! Navedene besede iz nekdanje pridige so bile zadosten dokaz, da je P. Ambrožič največji reakcijonar, nevednež, nevaren razdirač, grobokop Jugoslavije, in kdo bi mogel povedati, kaj še drugega takega in podobnega. Kar je povedal g. Medvešek, je zares "držalo," da se reče. Z eno besedo: žebelj na glavo! Komaj so se Medveškove besede dobro ohladile v spo-.minu srečnih bravcev, pa prihajajo na dan čisto drugačne reči. Berite, na primer, članek Franceta Kržeta v isti Enakopravnosti, ki je zvesto povedala nedolgo tega Medveškovo mnenje! Treba si je bilo pomencati oči, da smo se prepričali, da vidimo prav. Ko ste prebrali Kržeta v tisti Enakopravnosti, ste morali radi ali neradi priznati, da je bil P. Ambrožič takrat kot pridigar naravnost preroško navdahnjen. Ta misel nam je prišla, ko smo bitali g. Kržeta v isti Enakopravnosti, in nam je ušta na papir pozneje, ko smo brali poročilo o končni spravi če in ako — med Petrom in Titom. Kaj pomeni ta sprava, smo že povedali na tem mestu pod častnim naslovom "posiljeno zelje." Mi namreč ne vidimo take veličastnosti na njej, kot jo vidi Enakopravnost, hočemo reči, kot jo vidi Mr. Krže. Zato priporočamo vsem, ki morda niso tiste čitali, da na vsak način čitate in — se čudite! Mislimo, da je P. Ambrožič zdaj odvezan od tistih groznih očitkov. Kako je pa Medvešek prebavil Kržeta in kako prebavlja Petra nad Titom oziroma Tita pod Petrom, to — well, prepustimo njemu. Sploh je menda zdaj že marsikateremu znano in jasno, da so razne SANSove poklicane in nepoklicane advokature prelile prav brez vsake potrebe ogrmono množino tinte. Da ne bo kake pomote in ker je več Medveškov, naj povemo. katerega imamo v mislih. To je tisti Medvešek, ki je prinesel na sejo gl. odbora SNPJ tisto resolucijo, katero so hoteli brumni gl. odborniki vtakniti uredniku Ivanu Mole-ku za klobuk. Medvešek je dobro vedel, da je Molek edini mož principov (principi so principi, pa naj bodo že take ali take barve) in da resolucije ne bo vtaknil za klobuk, ampak jo bo vtaknrl cenjenim gl. odbornikom nekam drugam in šel od Prosvete. To je bilo pa tisto, na kar je Medvešek čakal in zdaj .sedi lepo pri Prosvetinem koritcu. Medvešek je sicer svoje dosegel, ampak če kaj vemo, nazadnje se bo smejal pa le Molek, če se že ne. In naj povemo par' stavkov iz tistega, kar je zapisal g. Krže. Zapisal je te-le besede: "Bili so sicer ljudje, ki so v javnosti trobili, da je s Titom 90 odstotkov vsega naroda." Krže je mnenja, da si obe stranki v Jugoslaviji delita med seboj 4% ((piši in reči: štiri odstotke )naroda. Huda, huda reč — za Lojzetovo trobento! In to čitamo v Enakopravnosti! V tisti Enakopravnosti. ki je še nedavno tega slepo prisegala na vse odstotke, ki jih je tetki serviral — LOJZE! V tisti Enakopravnosti, ki je z vsemi štirimi ploskala Adamiču na njegovega "smrkavca-' Če se ne motimo, je ploskal takrat tudi Savica Kosanovič, ki je zdaj lepo sprejel Šubašičevo povabilo, naj pride in priseže kralju kot minister "kraljevaš." Pa ja ne bo zdaj Savica izposloval od "smrkavca" kakega odlikovanja za Lojzeta? In kdo ve, morda dobi odlikovanje še Medvešek? Stavimo, da bi se oba ta slavna rojaka postavljala ž njim kot petelin na strehi. Saj se tudi petelin na strehi obrača — po vetru. Morda je pa kralj Peter nalašč povabil v London Savico Kosanoviča. Saj je Peterček gotovo slišal o tistem shodu v SND na St. Clair Ave., pri katerem je Lojze Adamič vrgel "smrkavca" v dvorano. In zraven Lojzeta je sedel na odru isti Savica Kosanovič, ki se je ob lepem komplimentu, ki ga je dal g. Adamič kralju, prav sladko smejal. Zato se je morda kralju Petru zdaj zahotelo, da bi dobil koga, ki je na lastna ušesa slišal tisti smrkavi poklon ,in je, kaj se ve, prav iz tega vzroka povabil Savico v Lnodon, da mu bo povedal, kako in kaj je bilo s tistim smrkavcem in kako se je ožji Petrov rojak in sedanji kraljevski minister Savica Kosanovič po vitežko potegnil za svojega kralja. Saj bi bilo vendar ne-■ čuveno, če bi minister take žaljivke na svojega kralja mirno spravil v žep. Se reče, prav lahko je pa mogoče, da bo minister Savica rtekel, da besede "smrkavec" ni razumel. Hubbard Rd.—Pšenica je že dozorela in jo že kosijo ali žanjejo, pa ne tako kot je bila to navada v starem kraju, kjer smo jo želi s srpom in jo menda še. Tu jo kosimo s strojem, ki jo ob enem tudi poveže v snope, ki se jih potem kar lepo v kopice postavi in tako je delo opravljeno do mlatve. Ob mla-tvi pa je zopet treba več voz in ljudi, da jo skupaj vozijo, ker to je veliko delo in tudi precej od čela kaplje pri takem delu. To sem .prav dobro videl lansko leto ,ko so naši to delali. Se reče, saj jaz pri takem delu nisem za rabo, ker sem prepočasen in tudi ne zadosti utrjen za tako naporno delo. Zato pa opazujem druge, ko delajo. Ko so kosili pšenico, sem bil firbčen, kako to prav za prav gre. Ker pa je naš grunt precej obširen in sega prav tja do našega soseda Jereba, sem hitel z avtom, da bi videl od blizu, kako stroj reže in potem veže snope. Ko sem se peljal do tja, so bili s košnjo že gotovi. Pot zastonj. Povedali pa so mi taki, ki se na pšenico razumejo, da je to najlepša pšenica, kar jo sploh je v tej okolici. Sicer pa je v splošnem pridelek pšenice j ako dober in bogat. Torej se vam mestnim ljudem ni treba bati, da bi stradali kruha. Zrnje je lepo debelo in zrastla je pa bila tudi tako visoko, da mi je bila čez glavo. Vse to pa je delo našega Eddija. Prej je na tisti zemlji rastla robida in sedaj pa tako lepa pšenica. Nikar pa ne mislite, da je šlo to snopje kar samo v kopice. O, tisto pa že ne. Velika sreča je bila, da so bili naši z Norwooda tukaj. Tone je imel počitnice za en teden in je bil pri nas na ukancah, am- senci. Seveda, če pa našim pride na misel, da bi moral tudi jaz prijeti za motiko in iti na njivo, o, potem se pa še bolj kislo držim kot navadno. Zvečer pa, ko se uležem k počitku, se pokrijem pa kar z dvema odejama in tako pribijem do sedmih naslednjega dne. Sedaj moram pa še malo poročat o naših obiskovalcih, o dekletih, ki so bile tu na oddihu, sem pa že itak poročal v zadnjem dopisu. Torej v zadnjem času so nas obiskali ali so bili pri nas na oddihu Mrs. Peterlin iz Yale Ave. in njeni dve hčerki s svojimi možmi in otročički. Vsi ti prijazni ljudje so nas kaj pogosto obiskovali, kajti k nam so hodili po razne potrebščine kot; mleko, jajca, češnje, jagode in pa seveda lepo rej ene petelinčke, ki so pečeni že tako okusni, da kar sami lezejo po grlu. Prav lepa hvala za vso naklonjenost. Bilo je pa še več drugih, katerih imen si pa nisem zapomnil. Bili so tu tudi Virantovi iz Norwooda, katere je bil pripeljal Campatov Jože s svojim avtom in z njim pa pa je bila tudi njegov asoproga in sinček Raymond. Virantovega Franceta pa ni bilo, ker je bil avto prepoln. Z njimi je bila tudi Mrs. Koželj iz Carl Ave., katere hčerke vsako leto prihajajo k nam na obisk. Z njimi je bila tudi nečakinja coun-cilmana Eddy Kovačiča, Miss Dorothy Laušin tudi iz Carl Ave. in pa Miss Julie Snyder iz 61. ceste. Saj pravim, vseh imen si pa nisem zapomnil, ker sem precej trde glave, čeprav so mi vsak.povedali svoje ime. Večina teh -obiskovalcev je pri nas že tako domačih, da jim sploh več ne razkazujemo naših krajev, ker si jih kar sami ogledajo. Ko je tako vse drvelo in vrelo križem, smo se bili končno le umirili in posedli krog mize pod košato drevje v našem parku. Starejši in srednje-let-niki skupaj in mladina pa je imela svoje veselje. Naš Eddy jim je zaigral par poskoč- pak take ukance kot jih je on imel, bi jaz rekel, naj jiji le koklja brcne. Samo delo ves čas, od jutra do večera, kajti delo na farmi se kar drugo drugega drži. Tako so vsi trije postavljali tisto težko snopje v kopice, dokler niso postavili vsega. To vam je trpljenje, da se reče. Tudi jaz sem se nekaj ponujal, češ, da bi jim tudi jaz pomagal, pa mi čas ne dopušča. Samo pomilovalno so me gledali, rekel pa ni nobeden nič, ker me že itak poznajo. Torej pšenica je že v kopicah, če bi pri nas imeli že pod, da bi bilo kje mlatit, sem že mislil povabiti naša dva urednika, Srpana in pa "železnega štacnarja" Jima. To bi pšenica frčala iz klasja, da bi bilo kar vesel j e gledati. (Samo vprašanje je, kod bi cepci bolj opletali—po snop ju ali po glavah mlatičev. Op. ured.) O suši ne bom jamral in tarnal, ker itak vsi vemo, da je tako nazarensko suho kot sam šment. Na vrtu se je posušilo že kar odkraja vse, le moje rožice se kljub silni suši in vročini dobro drže in to brez zalivanja. O fižolu in krompirju bom pa prihod n j i č poročal, kajti za danes imam drugih novic dovolj. Tudi o vročini ne bom nič tožil, čeprav vsi vemo, da je tako vroče, da kar jezike kažemo. Jaz sem sicer bolj hladne krvi in mi vročina toliko ne škoduje (saj tudi meni ne, če sedim v hladni senci. Op. ured.), posebno kadar sem v nih, da so se brhka dekleta zavrtela in Jože Cam pa pa je skrbel za dobro kapljico, da nismo žeje trpeli. Jože se tudi j ako zanima za farmarstvo, zato sem mu svetoval, da si ogleda tudi našo pšenico, da se je tako sam prepričal, da je vse v resnici, kar sem o tem že pisal. Torej, če kdo ne ver j a, naj kar Campatovega Jožeta vpraša, da je še veliko več res kot pa sem napisal, kajti preveč je vsega, da bi mogel vse popisati. Ti so bili torej prišli, da so spremili prijazni dve dekleti Josie in Millie, ki sta bili pri nas na oddihu in sta se oni dan vrnili domov. Prav lepa hvala vsem za obisk in drugo. Tukaj so bili tudi Bro^niko-vi iz Carl Ave. in pa sin Bran-celnove družine iz Cornelia Ave. O, pa to še ni vse. Obiskal nas je tudi Louis Mayer iz St. Clairja. To je tisti slavni trgovec z obuvali, pa saj ga itak vsi poznate, ker pri njem dobite vedno najboljše obuvalo. Pa ni bil sam, ampak s seboj je imel tudi svojo prijazno MOŠKI! Vaše delo zdaj in po vojni že pri LEMPCO PRODUCTS Maple Heights družico, kateri je obljubil večno zvestobo 1. julija t. 1. Mrs. Mayer mi je povedala, da je ona doma iz New Yorka. Želim obema srečo in božjega blagoslova in če bo to, pa bo dovolj vsega. Ko tako prebiram razno časopisje, pa najdem v nekaterih uredniške članke tako zajedljive, da ni da bi jih psu na rep privezal. Nobenega amerika-nizma ni v njih, samo zajeda-nje je. Kaj morda taki uredniki mislijo, da bodo svet sami regirali? Ce vse v njih rog ne tuli, pa je vse zanič. Ker sedaj partizanska gonja nekaj pone-huje, so udarili pa na druge, kar je prav tako, kot bob ob steno. Oni svobodnega ameriškega ljudstva ne bodo koman-diyali, kajti le nekaj je takih, ki se puste voditi za nos, a vsi pa nismo. Samo malo naj bi pogledali dostojne in podučne članke v Ameriški Domovini, ne pa trobit v svet, kar nikdar ni bilo in nikdar ne bo. Samo uredniški članek od 5. julija preberite, pa boste videli, kako preudarno je napisan in ne samo ta, vse polno jih je. Cemu nekaj pisarit in ljudi še bolj zagrizene delat kot so. Nekateri vidijo kapitaliste samo na eni strani, na drugi pa ne in zabavljajo čez kapitalistično deželo. Kaj pa je v tistih deželah, kjer kapitalistov ni—kup revščine je. Pa ni treba mislit, da kapitaliste zagovarjam, ampak nevošljiv jim pa tudi nisem, ker bi mi vsa moja nevošljivost prav nič ne pomagala. Morda bo kdo rekel: "lahko tako piše, ko je pečenih piščancev sit," ampak jaz si pečenega piščanca še bolj težko privoščim kot pa tisti, ki dela v tovarni, ki služi sijajne plače v tej tako zvani prosperiteti, katere si v normalnih časih ne moremo misliti. Pomisliti moramo, da take prosperitete, da ni vojne, tudi sedaj ne bi bilo. Ta prosperi-teta je krvava. Od tistih čezmernih dolarčkov se kri cedi oziroma jo pretakajo ameriški fantje in može. Kot sem že večkrat zapisal: bodimo dobri ameriški državljani in tisto kikanje že enkrat v miru pustimo, ki končno prav nič ne pomaga in veseli bodimo, da živimo v tako veseli in svobodni republiki. Manj ko se bomo vtikali v tuje zadeve, bolje bo za nas; saj to nas že izkušnja uči. Ko tele vrstice pišem, se nekaj pripravlja za dež in upam, da prej ko bo ta dopis zagledal beli dan, bo tudi že nekaj dežja. Saj če bi bil že pred enim tednom, bi bilo še precej pozno, mnogo rastlin je že uničenih. Pa še drugič kaj, saj pri nas je vedno toliko novic, da ne morem vseh sproti napisat. Pozdrav, Frank Leskovic. -o- Jugoslavija vstaja — in z njo tudi strah . . . Ko se je Italija pogreznila, so se z mogočno silo dvignili zasužnjeni evropski narodi proti svojemu zavojevalcu. V prvi bojni vrsti stoji naša domovina. V Jugoslaviji se ne bore več samo posamezne razpršene skupine odpornikov, pač pa je splošni narodni odpor sprevrgel vso državo v eno samo bojišče. Sami Nemci priznavajo, da jim odpor v Jugoslaviji dela velike preglavice. Svojega najboljšega generala je Hitler poslal v Beograd, da organizira "likvidacijo" upornikov. Jugoslavija je danes četrto bojišče v sedanji vojni. Od Gorice do Trsta, od Ljubljane do Novega mesta, od Postojne do Crikvenice, od Creza do Paga, od Zadra do Šibenika, od Splita do Dubrovnika ter od Boke Kotorske do Ulcinja, poteka vzhodno jadransko bojišče. Vsi jugoslovanski otoki na Jadra- -IMimiMIMtMM Ce verjamete al' pa ne lugmiuiiiiiitiH) 1 Ko je Jimov bagrle prikaš- ^ ljal na zadnjo krtino pred Kr- l kotovo farmo, sva se s Jimom £ javila vesoljnemu svetu, pred- 1 vsem pa narodu v Debevčevi hi- t --— nu so čvrsto v rokah osvoboje- ( valcev. v 1 V zahodni Srbiji, v Crm gori, v Bosni in Hercegovini, v Slo- ] veni j i in Liki, v Gorskem Ko- j toru, pa vse tja do samega Zagreba in dalje do Pohorja se ! kakor krvava nit vleče druga ■ črta jugoslovnske osvobodilne ; borbe. V Južni Srbiji, ob Moravi, ! preko Donave in Fruške gore globoko tja v Vojvodino prasketajo puške in rezgetajo strojnice; pokajo mostovi in se podirajo železniške proge. Ves Balkan vre in kipi ter drži v šahu dva polna ducata nemških divizij in povrhu še za ducat bolgarskih in madžarskih. Na ta način je Jugoslavija skovala danes trdne vezi lojalnega zavezništva, ki jih nobene intrige, nobena godrnjanja, pa tudi nikake krokodilske solze pretrgati "ne morejo. In samo ta vez bo Jugoslavijo prikovala ob zeleno mizo mirovnih pogajanj. Sredi grmenja topov in ob potokih krvi se dviga nova, velika Jugoslavija; vstaja, močna, silna in zmagovita! Ob krvavem krstu Srbov, Hrvatov in Slovencev nastaja na jugoslovanskih grobovih nov človek— nepotvorjen Jugoslovan. In kar se je zgnetlo tam v gozdovih in gorah, po Alpah in Gorjancih, po Gorskem Kotorju in po kršni Liki, po Dinarskih planinah ter ob Bosni in Drini, na Kopaoniku in Šumadiji ter po vseh ostalih delih naše domovine, tega nihče več razkrojiti ne more. Zato je vsaka "likvidacija" Jugoslavije ravno toliko vredna, kakor Rommelovi napori za "likvidacijo" upornikov na Balkanu. Hitler in Mussolini, Pavelič in Horty, Boris in Nedič so likvidirali Jugoslavijo. Z njimi so bili istih misli mnogi, ki so gostje velikih zaveznikov. Toda ti načrti so tako pri prvih, kakor pri drugih brez veljave. Neizprosna pravda bo likvidirala Hitlerja in Paveliča, Hor-ty-a in Nediča, kakor je likvidirala Mussolinija in Borisa. Ta pravda pa bo pomedla tudi s tistimi, ki so bili še včeraj in #o tudi še danes grobokopi Jugoslavije. Za njih v resnici ne bo Jugoslavije, ker jim bo s polno pravico zaloputnila vrata pred nosom. (F.L.) -o- Nemirna zemlja Otoško cesarstvo, Japonsko, obiskuje sicer zelo mnogo potresov, a vendar ni to dežela, ki bi bila na zemlji najbolj nemirna. Največ potresov in tudi na j katastrofalnejših se dogaja že nekoliko let v Cileju. V Cileju je zemlja, lahko bi rekli, v neprestanem gibanju, le kratki so odmori, ko je zemlja tam mirna. Od leta 1936 do 1939 so v Santiagu zabeležili 134 potresov, v provinci Cocimbo pa 150. Posebno uničujoči potresi so bi,-li v Cileju v 19. stoletju. Takrat je poleg drugih mest zginilo s površja tudi glavno mesto. Najbolj južno čilensko mesto Arica je potres od leta 1605 že šestkrat popolnoma razdejal. To, gotovo najbolj nemirno mesto na svetu obdaja nič manj nego 40 ognjenikov, izmed katerih jih 14 stalno deluje. Leta 1877 je potres popolnoma razdejal mesto Mezillones, ki ga odtlej niso več obnovili. ši v prekrasnem duetu: J| jaz vedela, kje je moj ljub; To je bilo zlasti namenjen' šemu Francetu, da bo slišat j in prihod in ob pravem ! spravil skupaj delegacij0, naju bo sprejela na Deb| vem borjaču. Se reče, le] bili zapeli štirje, ampak stri najinih dveh grl nis< nič slabši, kot če bi pel tet. Moč je dala namreč vilna "senca" od Euclid do Madisona. Ko je Jimov kajiček [j na Debevčevo dvorišče, ij pevski zbor ravno sredi j zadnje kitice: lajbelček | tou, da bi se spametvou,| go nosu fantič ti moj . . • je sam od sebe zavozil k nicam, ki vodijo v kuhinj klet, zlasti pa v klet. J1 je namreč tako zdresir* furmani v starem kraju ki poznajo vse postaje o keka do Menišije, ali f". drugje. Dasi je bila zbrana p^ hin j o vsa Krkotova druz naš France, se nisva s ' ozrla ne na levo ne na ampak svo d o p e 1 a pe9 konca. Se reče, če se ne1, je Jim za trenutek vrg* mili pogled tje po koko* ^ di, kot bi jo hotel v nag'1 šteti in izračunati, koli! ( nic kokošjega zaroda je , diralo v kuhinjo za naš" jo. Vendar, ker tega , ne vem, tudi trdil ne W je res. Potem se je P8 slavnostni sprejem. N^l' stopil naš France, ki je' ^ vtaknil svoj bloški nos1 ne steklenice, jih naglo I potem pa konštatiral: . pesem, ki poje " . . . ® s" spametvou . . .," bi Sj „ lahko vzela dobesedno f in po nji zvesto živel&f Pa sta mi sveto oblM .ga brez mene ne bos^r res nimata nobenega a 1 iz Londona o slavni B( • partizanov. Potrpi i'1 a va se tako, da naju bo Q] • nekaj časa siliti k • se spodobi. Seveda, jj 'f1 ne bova smela preV^ u vem, koliko časa pri silijo." "Kar zanesi se na^IP radi vabila na banket/d kregali," se je potol^Fi obrnil obraz z nosoir-' smer proti kuhinji- J' opazil, je bil z poizVers zadovoljen, ker preko ft: mu je razlil blažen f ! likanskega zadovolji ^ doščenja. ] 8 "83 ^ AMERIŠKA DOMOVINA, JULY 17, 1944 m J ■V Žrtev spovedne molčečnosti Josip Spilman S. J. in se nič se ji čudno ne zdi, , j se še niti ne joka," hiti tre-a- "Saj ima to dete njeno še ndar več čutila in dostojnoil" Moj Bog, če bi se mojemu l^ju kaj takega zgodilo!" lce četrta. "Ne vem, kaj bi ^"'la; skočila bi v reko!" Stara mama, pojdi greve do-3V>" prosi mala Julija in sku-"bogo ženo zbuditi do prave vesti, ker je kar nemo kot udarca uničena sedela naj lh- Res poskusi gospa Mont-3ulln vstati; toda brezsrčno omamljeno se zopet zgrudi tla. Mimo se pripelje voz. Poli-)> ki se je sprva približal ve-Pristopi in reče: "Ne more zato sem za nje naročil i "Q Yt' treba!" mu odgovori-G°spa ne prebiva daleč od ■v Rue de la Colombe." 'Vemo. Toda sedaj še tudi . Sl»e domov — policijski pre-c bo nekaj povprašal," ^ov°ri policaj. 0 -7-! Aretirali jo bodo! So- -V:a umora!" kličejo ljud-111 Prestrašen odstopijo od ženice. ° spozna gospa Montmou-se godi, se začne pre- ah1 življ'enj'e v njenih r Ce morejo imeti moje- |sma Za krivega, tedaj je či- ; .travno, da tudi o meni ni- j° boljšega mnenja," pravi [Pa Montmoulin. Et U 30 moje roke — ali ne i,® tlldi mene uklenili?" V(Jiegav sedaj še ni treba," od- 0 1 žandarm, ko prime go-j/'d ramo in jo vede k vozu. ki se ni hotela ločiti od ;d^ame, pravi gospa: "Poj- jdemov- otrok, k materi, saj m kmalu domov, ali pa me om 1 . . ■, , 1 k meni y čo _ kdo i na _ , . . g , , 6 zadnje znajo zapre- B ttebe in malega Karola." f0z 6mi besedami stopi gospa L: Zandarm se vsede nji na- L1' zapre vrata in pri ti ! iga d fdra kočija' Zaman je eklica po nji svoje ro- teeŽn° Se ^'udem posreči \ do t0lik° P°tolažiti, da je |ed ,n!ov v spremstvu sosed. a iJ!f°~Se je bila zbrala tru-L^ovednežev; kajti na za- LnrT S°Sedov ;ie bil Prišel r . rm°m policijski komi-hiš ZaSedel vrata in preis-|0 ra°'s.In že se je nied mno-k ^sirila novica, zakaj se far !i 'nQ¥a so vsi precej ilabo tolmačili. 1'To • j, -je pa zopet nekaj lepe- PdigaS P".Že ne bodo farJ'i !eklirr e med grdim fcar Vanjem nialo vredni t'lu' jti-otStara iu gori, ki vsako L „ Gc;e k maši in pred vsa-tenda fkoni oči zvija, je jv!» 0clnesla 100,000 fran- t°-;000 frankov! Da, zato I takn,marsikdo kai upal. To-I Stv°neUmno bi ne bili sme-forai ^aPeljati, da so jih 'Ni dejanju zalotili," ri V°Jak- J nihč^f,11 80 Ptički, da ne teoval t ,ake^a dejanja pri-(U dnJ v san3ah ne kakega?«?11*11''' kliče neki P°" |ste j ln nazadnje, _ videli fivil'j J1" le ne bodo lasu za-^Pcerv, teveda nam ubogim t'Tudi • Vrat zavili!" i mirnin[emu se «re za vrat, |Par Lb(Jdite sosed!" kliče Id vlad aj rte živimo več fpak ° ,larjev in trinogov, O." 1 a slavno ljudovla-|"Gleitp j fšpe m ' 4 pHhaja vnukinja ftno S^U^ kliče so- 0 bo n?T- "Moj ka- fdej0 8t°tl'ok°in godilo, če od- 8 niaW . mater in konečno 1 °trok v ječo!" "Ne delajte si nikakih sivih , las, gospa Sentier: ljudovlada ' je mati vseh sirot!" kliče patetično krpar. "V sirotišnico ^ pridejo, kjer so tudi že moji ^ otroci in bolje se jim bo godilo kot pa tukaj." "Naj se Bog usmili!" odgovori soseda. "Toda naredite * prostor! Pustite otroka skozi! | Le, ne jokaj, mala Julija! In J če tudi odvedejo mater, potem'1 pridi s Warolom k meni. Dva več ali manj pri mizi ni tak s razloček." £ Deklici naredijo prostor. Za skromno prodajalnico gospe "s Montmoulin je bila mala soba. 11 V nji je stal mali šivalni stroj, , d pri katerem je mati navadno pridno delala, dočim je stara mati običajno pletla nogavice ; | ob oknu ali pa si dala opraviti j v bližnji kuhinji. Skozi oknice 1 v vratih je bilo lahko videti v prodajalnico. Ko vstopi Julija, zagleda žandarma, ki jo zadržuje z besedami: "Tako, ti p si hči gospe Montmoulin?"- "Moja mati se zove Jardini- P er, moja stara mati Montmou- -lin," odvrne deklica. "Gospod, pustite mi dalje iti; moram materi nekaj povedati!" "Takoj, takoj. Seveda se zo-j ve tvoja mati Jardinier, in ti j si torej gospica Jardinier, in j župnik ste-victoireski je tvoj stric?" "Da, gospod, in hudobni ljudje pravijo, da je storil nekaj strašnega in vaši prijatelji žan-darmi so ga uklenili in tudi staro mamo. Toda prav gotovo je vse zlagano; moj stric je vendar duhovnik in tudi svet mož!" "Tudi jaz mislim, da je vse zlagano. Gotovo ti je kdaj že dal kako lepo darilce." "Da, molitveno knjižico in vsaj ducat krasnih podobic v zlatu in špicah!" "Zlato in špice! Vidiš, kakega strica imaš. Ali ni tudi dal kaj denarja tvoji materi ali pa stari materi?" * "Da, včeraj je prinesla stara mama veliko denarja domov, ki ga je dobila od strica in stric ga je sprejel od dobre pobožne dame, za katero sva morala z Ka-rolom sinoči rožnivenec moliti." "Vidiš, no, kako ste pri vas pobožni! — Ali mi ne moreš povedati, koliko denarja je stara mara prinesla dbmov?" "Zelo veliko. Ne vem ravno koliko. Stara mama je rekla: "Toliko denarja že dvajset let nismo več videli v hiši." "Aj, aj, in kaj pa je vendar : 3torila z tolikim denarjem?" "Precej popoludne je šla k ži- 1 du Levi in mu plačala dolg in kaj še drugega storila, tega ne vem." Žandarm je toliko izvlekel iz nedolžnega otroka, da je bil sum preiskovalnega sodnika le potrjen. Hitro zapiše na kos papirja: "Otrok vse priznal," in potem pravi: "Ti si j ako previdna deklica. Vidiš, mati ivoja ima ravno obisk; toda videli bode-mo, če moreš priti do nje." Nato potrka na vrata in naglo porine svojemu predstojniku, ki je vrata odprl, papir v roko. En pogled zadostuje komisarju. "Še en trenutek," pravi ta. "Precej bodeva z materjo gotova." Po teh besedah namigne komisar žandarmu, da naj vstopi, pripre duri za seboj in se obrne do gospe Jardinier, ki je sedela bleda, pa zbrana pri mizici poleg okna. "Nič vam ne koristi še nadalje tajiti, dobra žena," pravi policijski komisar. "Vaš otrok je vse priznal." "Kaj pač?" vpraša gospa Jardinier. -o- Ker koreninice paradižnikov niso na široko razprežene, zato ta rastlina potrebuje mnogo vode. Zanke na Puloverju (Vohunski Spomin) Dobil sem Diega Bekerja, ko je zalival rože v ljubkem vrtu, ki obdaja njegovo malo vilo nekje na Škotskem. Preteklo je že 15 let, kar nisem videl tega dragega tovariša. Zdaj sem ga zagledal v opankah, v delovni obleki in y ogromnem slamniku. A pred petnajstimi leti! Poslednjič sva se videla v Edinburghu, in sicer v salonu lorda R. W. Langeja. Tovariš je tedaj nosil frak in celo naoč-nik. "Ali se spominjaš tistih časov?" sem vprašal Bakerja ter ga mahnil po rami. Baker je nekaj časa molčal, se zazrl nekam v daljo, nazadnje pa je zašepetal: "Tistih lepih in strahotnih dni pač ni moči pozabiti!" Lepi in strahotni dnevi, prav res! Tedaj je divjala vojna. Diego Baker in jaz sva bila zaposlena v vohunski službi. Cez nekaj časa sem dejal: "Iščem spet stare tovariše in začel sem pri tebi." Prijatelj je pustil škropilnico, naglo dvignil glavo ter me presenečeno pogledal• "Ali sem morda spet vpoklican?" "Ne, ne,' 'sem odgovoril naglo in se nasmehnil. "Gre za stvar, ki sem jo začel čisto sam od sebe. Rad bi spet videl nekdanje tovariše. To se pravi, tiste, ki se mi jih bo posrečilo izvohati. Rad bi jih spet pozdravil ter jih tudi kaj povprašal. Mislim, da mi bodo vsi lahko pripovedovali zanimjive reči in te bi jaz rad napisal." Prijatelj je zamrmral: "Čudna misel . . . Saj za naše zgodbe vendar veš . . ." "Ne docela, dragi. Tvoja zgodba mi je na primer neznana. To se pravi, da prav zatr-dno ne vem ničesar o tvojih poslednjih dogodivščinah. Videl sem te leta 1917., potem si izginil. Slišal sem, da si potoval v Palestino. Slišal sem tudi o nekakem boju, ki si ga imel z neko ženščino iz sovražnikove vohunske službe. Zdaj sem te pa poiskal in . . .' ' ' Diego Baker je vzel iz žepa pipico, jo zelo skrbno nabasal ter prižgal. Nekaj časa je zamišljeno opazoval dim, ki je vstajal iz pipe, potem pa me je povabil, naj se grem z njim sprehajat po vrtu. "Tvoj predlog je nekam čuden, prijatelj. Sicer pa tudi ni Sedaj je tarča - Japonska Razpršitev japonske mornarice ob otoku Saipan in zavzetje tega močnega oporišča v Pacifiku pomeni, da je sedaj pot odprta za zračne kot pomorske napade na Japonsko samo. Nosilci letal bodo sedaj lahko pripluli bližje sovražnikovega doma, kjer bodo odleteli bombniki s tovori bomb. Bombniki 20. zračne sile tipa B-29 bodo oziroma že napadajo iz Indije, Kitajske in otoka Saipan. Zavzetje slednjega pomeni, da bodo naši bombniki in zračna sila sploh sedaj potrebovali še več "100 octane" gazolina, katerega so sedaj po velikih ovinkih in preko gora dovažali iz Indije v Kitajsko, a sedaj pa je omogočeno, da ga bodo pripeljali direktno iz Zed. držav do postojank, kjer se nahajajo naše zračne trdnjave, kot nam kaže eno izmed njih spodnja slika. Za nekaj časa so bile ostale te zavezniške ladje, ki so pripeljale zavezniško vojaštvo za obalo Normandije, ko se jim je za nekaj ur morje umaknilo, a ko bo zopet nastala plima, bodo zopet zaplavale preko Kanala. 'skoraj ničesar več takega, da 1 bi bilo vredno zdaj praviti. 'Prav zares. Tisto potovanje v • Palestino ni bilo nič zanimive-!ga, zakaj ondi je bil Lawrence, ki je vse delal sam. Toda potem sem se vrnil v London in tedaj se je primerilo tisto, čemur praviš ti boj z žensko iz sovražnikove vohunske službe. Prav za prav ne moremo govoriti o boju. Gre za docela preprost primer, zelo, zelo preprost primer, ki se skoraj ne bi splačalo obujati spomina nanj, če ... " # * * "Komaj sem se dobro vrnil iz Palestine mi je polkovnik Mc-Kean naložil, naj izvoham, kako in kaj je kaj z neko gospodično, ki je prebivala v razkošnem hotelu zahodne londonske četrti. Gospodična! Kje neki! Skoraj bi moral reči deklica: stvarca, ki so je bili sami plavi lasje in sam ogenj. Prišla je bila z loparjem za tenis in s sedmimi kovčegi. Njena izka-zila so bila v redu. Bila je Amerikanka, Amerikanka in pol, doma na severu in je imela rej en tekoči račun v banki. Zakaj neki je to lepo dekle I prišlo sem v London, sredi naj-j hujše vojne, ko se je pa v njeni domovini vendar dalo tako lepo in prijetno živeti, tega ni vedela izliva dluša. Polkovnik McKean je govoril, da je to reč treba preiskovati, zakaj zdi se mu, da je v njej nekaj sumljivega. Saj veš, da je naš polkovnik imel voh za devet drugih . . . Razen tega so nam pa naši zaupniki iz Anverse poslali sliko sumljivega dekleta in zdelo se je, cla je slika male Amerikanke. (Dalje prihodnjič) -o-- Najboljši verzi Samozaljubljen pesnikun je Teokritu prebral nekaj svojih verzov. Na koncu ga je vprašal: "Mojster, kateri verzi so ti najbolj ugajali?" "Tisti, ki jih niaii prebral," je odvrnil Teokrit, ^-b- MALI OGLASI _____________» V najem ali naprodaj 2 akra zemlje, zidana hiša 8 sob, 2 hleva in nekaj sadnega drevja. Nahaja se na Highland Rd. nad Metropolitan parkom, eno miljo južno od Euclid Ave. Kogar zanima, pa tudi lahko kupi vse skupaj za j ako zmerno ceno. Vprašajte Opri Anton Anžlovarju, 6202 St. Clair Ave., ali pri Frank Ivan-čiču na 15416 Saranac Rd. _____ (166) Zanesljiva kupčija Ako hočete prodati ali kupiti hišo ali zemljišče, se oglasite pri M. Tisovec 1366 Marquette Rd. EN 4936 (167) Prijatel's Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescription Specialists Vogal St. Clair Ave. in E. 68tb ENdicott 4213 PELO DOBIJO C G B DOM najboljših delavskih pogojev v (LEVELANDU nujno potrebuje moške in ženske PLAČA OD URE MED NAJVIŠJIMI Tovarna z bodočnostjo Za vašo udobnost imamo tri posredovalnice za delo, zglasite se v najbližji PROSTOR 1368 West 3rd Street 1 severno od Superior, blizu Square 880 East 72nd Street severno od St. Clair Ave. 17000 St. Clair Ave. glavna tovarna Odprto dnevno od 8:30 zj. do 5 popoldne V nedeljo zaprto CLEVELAND GRAPHITE BRONZE CO (July 12, 14, 17) Dobro delo dobi Išče se ženska za hišna in gospodinjska dela pri slovenski družini brez otrok. Ima lahko stanovanje, ali pa gre ob večerih lahko domov. Plača po dogovoru. Zglasi naj se pri Joe Fran-cel 434 E. 157. St. pri Waterloo Rd. (165) MALI OGLASI ~~ 5 sob se išče Išče se 5 sob za odrasle ljudi, ne več kot $25 na mesec, naj bo klet ali podstrešje. Blizu ulične železnice od E. 70. St. do E. 140. iSt. Kdor ima kaj primernega, naj pusti naslov v uradu tega lista. (166) Coaster voziček kupimo Želi se kupiti predvojni Coaster voziček za 5-letnega fantka. Pokličite urad tega listju_(166) Kuharica dobi službo Išče se kuharico za institucijo, da bi kuhala domača jedila v Rose-Mary Home, 19350 Euclid Ave. Pokličite IV 9594, ali se zglasite osebno tam. (166) Stanovanje iščejo Radi bi stanovanje 4 sobe, (2 spalnici in kopalnica); najraje na vzhodni strani mesta. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče FLorida 7261. (165) Hiša naprodaj Proda se hiša za eno družino, 6 sob in kopalnica, med Payne in Superior Ave. na 47. cesti. Za nadaljna pojasnila pokličite HE 7658. (165) DELO DOBIJO LATHE OPERATORJI in učenci , INŠPEKTORJI Plača od kosa 52 ur na teden MAŠINSKI OPERATORJI in učenci PREVAŽALCI S TRUKI Plača od kosa in visoka plača od ure Ohio Piston Co. 5340 Hamilton Ave. ____(165) LATHE HANDS SHAPER HANDS POPRAVLJAČI STROJEV TOOL MAKERS SET UP MOŠKI New Britain, Thread Mill, Punch Press TOOL GRINDERS TIP GRINDERS LINE HELPERS CHIP PULLERS DELAVCI NA JARDU (pomožni foreman) DRAW PRESS DEGREASERS, DIPPERS Nočno in dnevno delo 100% vojno delo Piača od ure, overtime in plača od kosa Delo 10 ur, 6 dni v tednu Gotova povojna bodočnost z 60 let staro družbo Bishop & Babcock Mfg. Co. 1285 E. 49. St. blizu St. Clair ___(165) Izvrstna prilika za dober zaslužek je zdaj odprta Produciramo 100% vojno delo Potrebujemo / MOŠKE za Cf!;fl Set up delo, Heat Treaters, Tool-bit grinders, Shot Blast operatorji Punch Press operatorji in pomagači Ženske Lathe operatorice in inšpektorice Packers Pokličite IV 3800 Geometric Stamping Co. 1111 E. 200. St. Euclid, Ohio. A VICTORY PLANT (168) Moške in ženske splošna tovarniška b« potrebuje za r 8 dni v tednu 48 ur dela na tedeg } Plača za ZAOBTBK; Molki 77Vic na fijo ] 2enake 62^c na uro " ' Morate imeti izkazilo držav-lajnstva. Nobena starost ni omejena, ako ste fizično sposobni opravljati delo, ki ga nudimo. Zarlasite s« na Employment Office 1266 W. 74. St. j National Carbon Co., Inc. 1 M AMERIŠKA DOMOVINA, JULY 17, 1944 vi se morate odločiti, kadar se vam bode nudila ugodna prilika, da zapustite našo kolonijo, in si kje drugje poiščete novega bolj varnega zavetišča; oprostite ker ni drugače, mislim da vam je znano, da vam hočem dobro!" Elizabeta se prikaže pri odprtih vratih in stopa po stopnicah navzgor. Držala je svojega otroka v naročju. Njeni bledi obraz pa je bil dokaz, da je vso ceremonijo slišala. "Oh, usmiljeni bog, sedaj bo-dete tudi še vi zapleteni v nevarnost radi mene," reče ona, tega jaz nečem! To je nekaj strašnega!" "Ne bojte se za mene, mislite samo na vašo rešitev," odgovori Freddy Becker, "uporabite v ozadju izhod, toda bodite previdni, oglejte se preje na vse strani, predno se odstranite od hiše, tukaj nikakor niste več na varnem. Jozua Wilson " — NAZNANILO IN ZAHVALA Globoko potrti naznanjamo vsem sorodni' kom in prijateljem tužno vest, da je za vedno zatisnila svoje trudne oči naša nadvse ljubijo na mama MarySamsa (rojena ZNIDARŠIČ) Blagopokojnica je po dolgoletni bolezO1' previdena s sv. zakramenti za umirajoče, um*' la na domu dne 16. junija 1944. Pogreb se \l vršil iz pogrebnega zavoda Jos. Žele in Sin0' vi dne 19. junija in po opravljenih cerkven^ obredih v cerkvi sv. Marije smo položili njeni truplo k večnemu počitku v naročje mate'1 zemlji na sv. Pavla pokopališču. Pokojnica je bila doma od Stare Sušice Pfl Košani na Notranjskem. V dolžnost si štejemo, da se tem potom l5' kreno zahvalimo vsem onim, ki so poslali takf' krasne vence in cvetje v zadnji pozdrav pokol niči, vsem, ki so darovali za svete maše, ki s' bodo brale za mir in pokoj duše, ter vsem, ^f so darovali mesto vencev. Najlepša hvala tudi vsem, ki so izrazili sV° je sožalje s sožalnimi karticami, ter vsem, ^ so prišli našo blago mamo pokropit ko je l* žala na mrtvaškemu odru. Lepa hvala vsem, ki so dali svoje avtomob'i, le na razpolago pri pogrebu, ter vsem, ki pokojnico spremili na njeni zadnji poti na rt1' rodvor, kot tudi onim, ki so prišli izven me«1* na pogreb. Hvala pogrebcem od društva sv. Jožefa 169 KSKJ, ki so nosili krsto, ter častnim f° grebcem Collinwood Hive št. 283 TM in O1 tarnega društva sv. Marije. Posebno zahvalo izrekamo Mrs. Fran^ Braddock in hčeram, ter Mrs. Marjorie Kraft*) za vso pomoč, ki so jo nam nudile, ter čarki Ivi Trškan, ki je oskrbovala našo ljubln no mamo tekom zadnjega leta njene boleZ1^ Našo zahvalo tuc^i izrekamo Rev. Vic^jj Tomcu za duhovno tolažbo pokojnici v čaJ|i bolezni ter za opravljene cerkvene pogreb*1; obrede. Našo zahvalo izrekamo pogrebnemu zav0 j, Joseph Žele in Sinovi za tako lepo urejen p"e: greb in za sočutno in vsestransko pomoč, k> jf jo nam izkazali v času bolezni in smrti . mamice. k Še enkrat bodi izrečena zahvala vsem, kis ^ nam stali na strani in bili v pomoč v času Ht lezni, ter v tolažbo in pomoč v dneh bridke losti. * F Preljubljena in nikdar pozabljena mamic*. Trnjevo pot življenja si dokončala in sedaj £ raduješ v nebeškem kraljestvu, kjer ni ne ne trpljenja! S vdano potrpežljivostjo si p1 p našla svojo usodo, dokler ni prišel angel bom in Te rešil iz te doline solz. Spomin na Tvd-blago srce, ki je bilo tolikanj radodarno in ^ bro za nas, bomo ohranili za vedno, dokler * | enkrat vsi skupaj ne združimo na kraju veČ!>* ga miru in blaženstva! Počivaj v miru, draž' mama! Žalujoči ostali: . JOSEPHINE, poročena Leskovec; ti FRANCES, poročena Eržen, hčeri; JENNIE PIRIH, sestra; FRANK ERŽEN, zet; ROBERT ERŽEN, vnuk. Cleveland, O., 17. julija, 1944_ . FAT FACTS 12 BILLION POUNDS OF FATS and OILS are NEEDED FOR WAR, INDUSTRIAL AND HOME USES IN 1044 BELIEVE ME, FOLKS, we NEED IT . TO WIN! FATS AND OILS ARE ESSENTIAL IN PROCESS ING AND MANUFACTURING UNIFORMS AND EQUIPMENT FOR OUR ARMED FORCES,., ; 210,000,000 POUNDS OF USED KITCHEN FATS are NEEDED THIS YEAR TO FILL THE NATIONAL FAT BARREL OE=aox Ali iščete delo? Ako iščete delo v kaki tovarni, ki izdeluje.vojne potrebščine NE POZABITE NAJPREJ POGLEDATI V KOLONO NAŠIH MALIH OGLASOV! SKORO VSAK DAN IŠČE KAKA VOJNA INDUSTRIJA TE ALI ONE VRSTE DELAVCEV Vam zatekajo noge? Z gumijasto elastičnimi nogavicami si boste preprečili bolečine nog, če vam ob koncu dneva zatečejo noge. Splačalo se vam bo kupiti par teh nogavic na poskušnjo. VOJNE INDUSTRIJE, KI OGLAŠAJO V TEM DNEVNIKU IŠČEJO ... POMOČ! Po 1. juliju, ko je vse najemanje delavcev za vojno industrijo skozi U. S. Employment Service, bo vsak izmed delavcev, ki je zaposlen v vojni industriji lahko dobil tako zaponko, km bo znak, da je zaposlen pri važnem delu. Kadar vprašate za delo, ne pozabite omeniti, da ste videli tozadevni oglas v Ameriški Domovini Mandel Drug Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C SLOVENSKI LEKARNAR 15702 Waterloo Rd. Cleveland 10. Ohio Lekarna odprta: Vsak dan od 0:30 dopoldne do 10 zvečer. OBO TRPLJENJE MLADE MATERE ROMAN 4_ Vse bi lahko prenesla, samo tega ne, da bi tvoja ljubezen ole-denela napram meni! Toda kaj govorim ! Jaz sem ja prepričana in dobro vem, da si samo r:ioj, moj za celo najino življenje, ker bila sva poročena pred bogom in ljudmi! Kako srečne, kako blagodejne so te misli ljubi moj Edward! Te misli, mi naj ne izginejo nikoli in naj me spremljajo vsepovsod" -- Nadzornika hiša. Freddy Becker je vstopil v svojo hišo s prej imenovanimi tremi možmi, ki so naleteli na hitro sukaj očo in marljivo Mary. Mlada žena je pobliskovito vrgla svoji nezaupljivi pogled na tujce, in se ni več dalje brigala za nje. "To je torej vaša hiša Mr. Becker?" vpraša mirovni sodnik Jefferson. "Mogoče mislite, da vas bo-dem peljal v kako tujo My-lord?" odgovori Freddy Becker z neizpremenjeno mirnostjo, "ona tam je Mary, moja žena. No, sedaj si pa oglejte vse natančno, če bodete kaj našli v moji hiši!" Jozua in črni Jim sta že pričela preiskovati in špijonirati, j ter sta našla stopnice, katere ] so vodile v zgornje prostore hiše. "Hm, vi niste odkritosrčni i Mr. Becker, vi skrivate resni- : co," pripomni še mirovni sod- , nik Jefferson, in preiskuje po spodnjih prostorih. "Jaz sem storil več kakor pa mi je treba Mylord," odgovori Freddy Becker popolnoma mirno, "ali zahtevate še kaj več?" Mary si je prizadevala kolikor ji je bilo mogoče, da zakrije svojo razburjenost in dela dalje spodaj svoja vsakdanja opravila, ter pusti popolnoma mirno te tri može po stopnicah navzgor oditi. Prekanjeni Jozua pa se postavi tako, da je od odzgoraj lahko opazoval, če bi se spodaj kaj sumljivega dogodilo. Freddy Becker stopi do stopnic z njim. Naprej ni šel. On je prepustil tem trem možem, da sami preiščejo zgornje prostore. "Tukaj ne bodemo nič našli!" se začuje čez nekoliko časa glas od odzgoraj, "ali ste se prepričali Sir Jozua? Jim je še preiskoval po neki mali bolj temni čumnati. Je li kaj tam Jim?" vpraša radovedno Jefferson. "Popolnoma nič Mylord!" se zadere hripavi glas črnca nazaj, "tukaj gori se lie nahaja živa duša. Jaz mislim, da se zaman mudimo tukaj v ti Beck-erjevi hiši!" Hm, hm, to tudi jaz sam mislim," potrdi mirovni sodnik Jefferson, "kaj porečete vi k temu Sir Jozua?" "Jaz pa rečem toliko zaupati ti hiši!" odgovori Jozua, "ta o zviti Nemec gotovo kaj ve!" "No ja, to je že mogoče, to je tudi lahko resnica, vendar pa kdo ga zamore siliti do kake izpovedi Mylord?" vpraša Jefferson in stopica po stopnicah nizdol, "jaz nikakor ne morem vrjeti, da bi se Elizabeta Robin ne nahajala tukaj!" Vsi trije možje so prišli sedaj zopet v spodnje prostore, ter so pričeli še enkrat preiskovati. Freddy Becker se kaže popolnoma mirnega pri tem pa zasleduje njegov ostri pogled Jozuata in črnca. Za Jeffer-sona se ni brigal dosti. Ker spoznal je v mirovnem sodniku, da ni nikaki prebrisanec v preiskavi. Kmalu na to sta se tudi ona dva prepričala, da je vse na-daljno preiskovanje zaman. Jefferson se na to poda * obema spi*emljevalcema iz hiše. Vendar pa predno so zasedli zopet svoje konje, so še okoli hiše vse dobro preiskali. In ko tudi tukaj niso našli nič sumljivega, jezdijo prav počasi dalje, toda njih oči še vedno prav živo švigajo na vse strani. "Hvala bogu!" reče Mary mirnejše in se približa z globokim, izdihom svojemu možu. "Oho!" pripomni Freddy Becker pogledajoč skozi okno, "eden prihaja zopet nazaj! Mr. Jozua Wilspn je, ta podlež, je li mogoče kaj pozabil?" "Ce jaz še enkrat skupaj pridem s tem rdečebradatim satanom, potem se mu ne bode godilo dobro, potem dobi svoje dobro plačilo, kakoršnega že davno zasluži!" J'ozua je oddal svojega konja črncu in se vrne še enkrat nazaj, medtem pa jezdita mirovni sodnik in Jim počasi mimo delavcev po cesti dalje. "No, kaj je? Kaj še hočete od mene?" vpraša Freddy Becker, vstopivšega osorno z ostrim pogledom zroč ga, ali ste tukaj kaj pozabili, ha, ha?" "Meni se je poprej, ko smo tukaj bili dozdevalo, da sem občutil pod mojimi nogami kakor, da bi bilo tukaj pod vašo hišo nekaj votlega, recimo kaka klet, ali kaj podobnega," odgovori Jozua, "to mi je prišlo sedaj zopet v glavo in radi tega pridem še enkrat nazaj _t" "Oho, al? niste še dovolj okoli stikali po moji hiši, za eno revno, osamelo žensko bitje?" omeni Freddy Becker, "kakor se mi vidi, se bodo tudi vam enkrat moralo na tilnik stopiti! Ce se prav imenujete Wilson, ker nobeden človek naj ne ostane brez kazni, če se spozabi!" — Jozua korači na ono mesto, na kateremu so se nahajala ona skrivna vratica. Sedaj pa pogleda Mary prav boječe proti svojemu možu, g medtem pa se Jozua radovedno \ pripogne. Trenutno se mu skremži nje- j gov satansko grdi obraz. j "Aha, poglejte sem!" kriči 1 on, "ali se ne nahajajo tukaj < neka skrivna vrata?" 1 V tem trenutku pa stopi 1 Freddy Becker z ledeno odloč- ! nostjo k njemu. ' "Nazaj od tukaj!" zapove ( on, "tukaj sem jaz gospodar v 1 moji hiši, tega ne pozabite!" "Tukaj se nahajajo skrivnostna vrata, jaz jih hočem od- 1 preti!" renči peneč se jeze Jo- 1 zua. "Tega ne boste storili!" ; zavpije Freddy Becker z atletskim glasom in stopi na omenjeni prostor. "Stopite nazaj, tako vam zapovedujem jaz! Tukaj velja moj glas razumete, Jozua Wilson? In če se ne-čete pokoriti mojemu povelju, sem vam primoran pokazati, kateri želji, ali volji se ima tukaj pokoriti! In sedaj naj bo konec!" "Kaj se predrzne ta sirovi pritepeni naseljenec!" vpije Jozua, ves peneč se strašne jeze in pograbi Nemca, da bi ga potisnil na stran. Sedaj pa je bil ta prenagli poizkus odločilni. Jozua ni računal na veliko premoč tega Nemca! In ni bilo tako lahko, kakor si je Jozua mislil, da bode potisnil tega moža na stran! Napad Jozua-tov je pa kazal znamenje, da bode slabo izpadel za njega in bil bi v resnici usodepoln za Jozuata ko bi se ne Freddy Bec-kerjeva usmiljenost v pravem času pojavila. En sam udarec s pestjo, zavali Jozuata po tleh. "Tu imaš svoje plačilo za tvoje nesramno lopovstvo," zavpije Freddy Becker, ko je zagledal, da se mu je prikazala iz nosa in ušes rdeča plemiška kri," ti misliš, da se tebi ne more nič zlega prigoditi, toda jako si se uračunal! Že dolgo, sem mislil nato, da ti podarim, oziroma zadam tak spomin, da ga boš moral nositi celo svoje življenje! Ven s teboj lopov, moja hiša ne sme biti oskrunjena in onečastena radi tebe!" "Freddy — bodi pameten — usmilin se ga—kaj delaš—kaj se bode sedaj zgodilo? vpraša vsa prestrašena Mary. "Kmalu bodeš videla!" od- , govori ves razjarjeni Nemec, pograbi s svojo muskolezno roko napol nezavestnega, na podu ležečega Jozuata spredaj za prsa in ga nese kot enega vra-biča k hišnim vratom jih suni z nogo, da se na stežaj odpro in na to vrže Jozuata ven na cesto in se poda nazaj v sobo, ter zapahne z močnim zapahom vrata za seboj. "To ti bode prav gotovo škodovalo, moj ljubi Freddy!" reče vsa prestrašena Mary. Toda Freddy Becker ni teh besed slišal. On je bil globoko zastop-ljen v preteklost, ko je dal občutiti svojo železno pest Jozu-atu. Sedaj stopi k skrivnim vratom in jih odpre. "Elizabeta Wilson," zakliče Freddy, "vi niste nič več z vašim otrokom tukaj na varnem, bode sedaj z vsemi sredstvi podžigal mirovnega sodnika, da bi me za vrat prijel, in če.bi mi tudi ne mogel do živega drugače, bi pa pustil mojo hišo obkoliti in tako bi vam še bolj otežkočil beg od tukaj. Mary vas bode z vsemi potrebnimi stvarmi preskrbela. Stopite po ti poti, katera vodi v o« hiš. In bog vas naj obvi vseh nesreč!" MOŠKI! Za to delo boste gol hoteli vprašati p*1 LEMPCO PRODlK Maple Heights