LETO 5VL, S7EV. 293 LJUBLJANA, NEDELJK, 18. DECEMBRA 1999 SLOVENSKI Izdaja in tiska Casopisno-zaloSniSko podjetje Blo». poroceeaJee Direktor: Rudi Janhuba — Glavni In odcovornl urednik: Sergej Vošnjak — Za tisk odgovarja Prane Plevel — Uredništvo: Ljubljana, TomiKeva ulica •. telefon n-ia do 2J-5I* — Uprava Ljubljana. Tomšičeva S/n., telefon U-U2 do Z3-(U — Oglasni oddelek: Ljubljana, Kardeljeva nllea «. telefon 21-896, za ljubljanske naročnike 20 US. za zunanje 21-832 — PoStm predal 29 — Tek. r. S0 KB 5-Z-3TI — Mesečna naročnina 200 dinarjev Predsednik Tito na oddihu Danes se bo po končanem odmoru začel drugi del prijateljskega obiska v Etiopiji — Poučeni krogi pravijo, da bo obisk prinesel koristne sadove za poglobitev zvez — Posvetovanja med predsednikom in cesarjem bodo zajela široko področje MAVRIČU BORC Današnje naloge sindikatov Adis Ababa, 17. dec. (Tanjug). S posebnim vlakom cesarja Haile Selassija je predsednik Tito s Mani svojega ožjega spremstva in etiopskimi osebnostmi, 'd »o jim a generalom Meridom na čelu dodeljene v spremstvo, včeraj popoldne zapustil Adis Ababo in odpotoval na oddih v 175 km oddaljeno cesarjevo lovišče pri Avašu, ki leži na progi v Džibuti. V AvaS je predsednik Tito prispel zvečer, danes pa bo obiskal slap In dolino Avaš, nakar se bo vrnil v prestolnico. Popoldne je bilo na ulicah etiopske prestolnice zelo živahno. Narod se je zbiral na trgih, kjer so ob zvokih bobnov in trobent igrali kola, skupina Etiopcev pa je prepevala pesmi o Titu in etiopskn-jugoslovanskem prijateljstvu. V poučenih krogih Adis Aba-bi menijo, da bo državni obisk ;ugos:ovanskega predsednika Tita nedvomno prinesel koristne sadove za poglobitev in utrjevanje .iugoslovansko-etiopskih sedanje posvetovanje zajelo široko področje, da pa obe strani želita posvetiti posebno skrb stvarnim oblikam jugoslovan-sko-etiopskega sodelovanja. Eti-opci pravijo, da so dani realni NADALJEVANJE URADNIH RAZGOVOROV Adis Ababa. 17. dec. (Tanjug). Danes so se v zunanjem ministrstvu nadaljevali jugoslovansko-etiopskl uradni razgovori. Z jugoslovanske strani sta se razgovorov udeležila državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič in sekretar predsednika republike dr. Joža Vilfan, z etiopske pa minister peresa Cehafe-Tezas Teferavork in zunanji minister Ato Aklilu Haptevold. V obveščenih krogih pravijo, da so bili razgovori zelo uspešni in konstruktivni. * m Predsednik republike Tito v spr emstvu cesarja Halle Selassija pregleduje v Adis Ababo. častno četo po prihodu (Telefoto) zvez. Takšnega mnenja so v etiopski prestolnici zlasti po včerajšnjih uradnih razgovorih med voditeljema držav in njunimi sodelavci. Razgovori naj- -išjih predstavnikov med bivanjem predsednika Tita bodo uspelo nadaljevanje razgovorov, ki so se bili začeli lani na Brionih. ko se je etiopski cesar mudil na obisku v Jugoslaviji. V Adis Ababi menijo, da bo pogoji za medsebojno prijateljstvo in široko sodelovanje. Izražajo tudi mnenje, da bo utrditev zvez med Adis Ababo in Beogradom ne le v obojestransko korist, pač pa se bo tudi ugodno odražala na mednarodni položaj spričo miroljubne politike obeh vlad. V etiopski prestolnici so prepričani, da se bodo pričakovanja v tem smislu v kratkem izpolnila. Tako poudarja časopis »Voice of Eti-opia«, ko v uvodniku pozdravlja predsednika Tita, da se pridružuje milijonom etiopskih državljanov in izreka poglavarju jugoslovanske države prisrčno dobrodošlico. Vsi upamo, piše list, da bo obisk jugoslovanskega predsednika obrodil sadove, ki se bodo odražali v tesnejših prijateljskih zvezah in razširjeni trgovinski zamenjavi med državama. NAPREDEN ZAKON JIM NI VŠEČ OstrI protesti zoper sodiho videmskega sodišča — Solidarno ogorčenje vseh strank, razen fašistov in monarhistov — Ogorčenje med prebivalstvom (OD STALNEGA DOPISNIKA V TRSTU) Rim, 17. dec. (Tanjug). Italijanska skupščina je včeraj sprejela zakon o davčnem nadzorstvu nad vsemi finančnimi transakcijami in zasebnimi investicijami kapitala..Zakon pa je bil sprejet le, ker so zanj glasovali poslanci komunistične in Nenni-jeve socialistične stranke. Skoraj vsi poslanci liberalne stranke in večina krščanskih demokratov so pred glasovanjem odšli od skupščine, da ne bi morali podpreti vladni predlog. Glede na to je kratski vodja socialno Saragat dema- sinoči Tit ST, 17. dec. Danes so bili v Vidmu sestanki vodstev nekaterih političnih organizacij in organizacij bivših borcev, na katerih so izglasovali protestne resolucije proti razsodbi videmskega sodišča. Na sestanku Združenja partizanov so sklenili, da se za jutri dopoldne skliče v Pordenonu zborovanje v znamenju protesta proti krivični razsodbi. Obenem so prebrali solidarnostna pisma, ki so jih poslale združenju vse politične stranke. razen MSI-jevske in monarhistične, ki sta edini podpirali proces in pozdravili razsodbo. Listi, ki pripadajo sredinskim strankam, se v glavnem izogibajo komentarjev, zadnji del razpr-v c pa eo objavili tako, da so posvetili več prostora nastopom odvetnikom tožeče stranke, kakor pa odvetnikom obrambnega kolegija. M. Kocjan Darilo sirijskemu poslaniku Beograd, 17. dec. (Tanjug). Podpredsednik zvezne skupščine Vladimir Simič je izročil danes sirijskemu poslaniku v Beogradu g. Sabetu Arisu film o bivanju jugoslovanske parlamentarne delegacije v Siriji. G. Ar.s se je prisrčno zahvalil za darilo zvezne ljudske skupščine, katere delegacija je obiskala Sirijo julija letos. protestiral pri predsedniku vlade SJgniju in obtožil tudi ministra za finance Andreottija, ki je tudi krščanski demokrat, da se je pridružil obstrukciji do tega zakonskega načrta, ki so ga bili izdelali socialno demokratski ministri. Iz protesta proti sprejetju zakona o davčnem nadzorstvu so borzni agenti na italijanskih borzah ustavili delo. Volitve v francoskih prekomorskih ozemljih Pariz, 17. dec. (Tanjug). Francoska vlada je sklenila, da bodo parlamentarne volitve 2. januarja tudi v vseh francoskih pre-:omorskih ozemljih. Volitve bodo potemtakem za nedoločen čas odložene samo v Alžiru. V vseh afriških posestih — Sene-galiji. Francoski Somaliji, Kongu, Kamerunu in še nekaterih manjših posestih bodo volili skupno 38 poslancev, na Madagaskarju pa sedem. V teh ozemljih kandidira nad 300 političnih osebnosti, ki v glavnem naravnost ne pripadajo francoskim strankam. Obračun deda, ki ga podajajo sindikalna vodstva vsako leto na občnih zborih, dokazuje letos še posebno uspešen napredek njihovih odbornikov in večine članstva. Zlasti ugodno delajo za vse večje uveljavljanje sindikalnih organizacij novi okrajni in občinski sindikalni sveti. Po občnih zborih sodeč so odborniki okrajnih svetov zrelejši in sposobnejši, pa tudi v občinskih svetih, ki jih je sedaj v Sloveniji 109. dela mnogo mladih deiavcev-odbornikov. Z novo teritorialno razmejitvijo okrajev in občin smo okrajna in občinska sindikalna vodstva ustanavljali sredi letošnjega leta. 2e v nekaj mesecih po ustanovitvi, ko so ra?.pravljali o gospodarskih analizah prvih šestih in kasneje devetih mesecev gospodarskega razvoja letošnjega leta na svojem področju, smo ugotavljali širšo dejavnost, večjo razgledanost odbornikov, obenem pa se je pokazalo, da je število takih, ki so sposobni sestavljati in obravnavati gospodarske analize, vedno večje. Dejstvo, da so občni zbori sedaj, ko je že mogoče pregledati, kako smo izpolnjevali gospodarske naloge za dve tretjini leta, je dalo občnim zborom še poseben pomen. To velja zlasiti za sindikalne podružnice gospodarskih podjetij. Teh občnih zborov se je udeležila velika večina članstva (ali delegatov), od 80 do 100'Vo, ter so dokaj ostro razpravljali o gospodarstvu in upravljanju podjetja. Zlasti bogato vsebino pa je dalo letošnjim občnim zborom sindikalnih organizacij gospodarsko posvetovanje izvršnega komiteja ZKJ in zadnji plenum Socialistične zveze delovnega ljudstva v Beogradu, na katerih je bila nakazana nova smer v naši gospodarski politiki in določeno, na) bi se izpremensla delitev narodnega dohodka in investicijska politika v korist življenjske ravni našega delavstva. To politiko je velika večina industrijskih delavcev takoj razumela in prav zaito je bilo na občnih zborih toliko podrobnih razprav, čestokrat pa tudi ostrih medsebojnih prepričevanj tistih, ki se še drže starega. Tega seveda ni bilo tam, g© j© tudi sindikat uameril preveč le na delitev dobička v podjetju. Ze dosedanja praksa je potrdila, da delitev zilasti komercialnih dobičkov ne vodi k pravemu smotru, zboljševamja standarda. Kazen lista »Messaggero Venelo«, ki se zaganja v Draško-vičevo izjavo o videmskem procesa dobršen del ostalih listov piše v drnašnji številki, da je nepričakovana obsodba partizanov v Vidmu povzročila med prebivalstvom veliko nezadovoljstvo in vznemirjenje. »Cor-riere di Trieste poudarja v poročilu iz Vidma, da je ob sami razglasitvi sodbe nastalo v sodni dvorani močno nerazpolože-r.je, ki so ga prisotni izražali z glasnim kričanjem proti sodišču. Med prisotnimi se je samo nek: mladenič drznil na. glas vzklikniti »Živel fašizem!«. Policija ga je hitro odpeljala iz dvorane, da ga nošo premlatili. Lis? piše, v Milan VujaUclija, ki je s svojim znanstvenim delom mnogo prepeval k naši nacionalni kulturi. Njegov leteSkcn tujih besed, ki ga je delal 12 let. ie edinstven primer v naši znanosti in leksikograf:;:. Od 1. 1243 je cle^ai v institutu za srb s Ki jezik Srbske akademije znanosti pri sestavljanju slovarja srbskega jezika. KcnGert zbora beograjskega radia v Sofiji Sofija 17. doc. Mešani zbor beo-Err-i«kega r?dia. ki se vrača z gostovanja po Turčiji, je snovi prirod ’. pod vodstvom Borivoja Si-nvča svol prvi koncert v Sofij’.. Fo>a uglednih zastopnikov kulturnega in javnega življenja so prisostvo**ali koncertu minister za kulturo C-uben Avrnmov. direktor radiodifuzne službe Miša Nikolov in jugoslovanski veleposlanik v Sofij: Mita Milkovič. Koncert je bil ocenjen kot eden izmed najbolj uspelih v letošnji koncortn: sezoni. Deževno vreme zadržuje dela na cesti Divača—Ledenica gajanja med jugoslovanskimi in italijanskimi zastopniki zaradi ureditve socialnega zavarovanja prebivalstva, ki živi v jugoslovanskih oziroma italijanskih obmejnih okrajih. Gre predvsem za delavce in njihove družine, ki so zaposleni na sosednem področju. Pogajanja, k: bodo trajala nekaj dni, bodo imela preliminarni značaj. Vodja jugoslovanske delegacije na teh pogajanjih bo načelnik v zveznem zavodu za socialno zavarovanje Todor Vujo-ševič. Zdravstvene postaje v Srbiji Beograd, 17. dec. Svet z« ljudsko zdravstvo in socialno politiko Srbije je pripravil načrt zakona o zdravstvenih postajah v gospodarskih organizacijah. Glavna naloga teh postaj bi bila preventivna služba. Po tem zakonskem načrtu bi bile zdravstvene postaje ustanove s samostojnim finansiranjem in bi jih megli ustanavljati ljudski odbori, gospodarske organizacije in skupine gospodarskih organizacij. Gospodarske organizacije z večjim številom delavcev in u-službencev hi bile dolžne ustanoviti zdravstvene postaje. Po določbah načrta bi postaje sodelovale z organi higiensko-tehnične zaščite v gospodarski organizaciji, z domovi za ljudsko zdravstvo, higienskimi zavodi, s sanitarno inšpekcijo in inšpekcijo dela. kakor tudi s sindikalnimi in drugimi družbenimi organizacijami. Na današnji tiskovni konferenci OLO Ljubljana so predsednik tovariš Marijan Dermastia in nekateri drugi funkcionarji novinarjem odgovarjali na vprašanja s področja gospodarske in upravno-politične problematike okraja. Na vprašanje, kakšne so perspektive izpolnitve družbenega plana v okraju, je bilo pojasnjeno, da bo plan v glavnem izpolnjen tako. kakor je bil postavljen. Za področje bivšega MLO se pričakuje, da bo celotni predvideni dohodek dosežen s 109 odstotki. Ta ocena je bila izdelana na osnovi obračuna gospodarskih organizaoij za 9 mesecev ln po njihovi oceni za zadnje tromesečje. Za dobiček se pričakuje, da bo realiziran nekoliko višje in sicer s 112 od-stokov. Za okraj pa pričakujejo, da bo dohodek podobno kot za področje bivšega MLO ustvarjen s 108 dstotkov, dobiček pa a 116 odstotkov. Vidimo da bo realizacija dobička so- razmerno le nekaj višja v primeri s doseženim dohodkom (na račun nihanja cen, povečanje produktivnosti itd.) in da bo dobiček daleč nižji kakor lani. To pove. da je bil plan realno sestavljen ter da so bili tudi instrumenti ljudskega odbora v odnosu do podjetij postavljeni tako, da niso silili podjetij k zviševanju cen. Tudi sama podjetja v glavnem niso neupravičeno zviševala cen, da bi s tem ustvarjala prekomerni dobiček kar je bil lani primer. Na vprašanje, kako je z disciplinskim postopkom zaradi nerodnosti v stanovanjskih organih je predstavnik OLO odgovoril, da je proti Ljubiču konkretno uveden kazenski postopek in da je okrožni javni tožilec že vložil obtožbo. Ljubič je obtožen zaradi zlorabe uradnega položaja in zaradi sprejemanja podkupnine. Ko bo kazenski postopek pred rednim sodiščem končan, se bo mora’ Ljubič za Iste prestopke zago- Fčf*raj in Naše naloge sindikatov Včeraj ;ie v iaijši bolezni (Nadaljevanje s prve strani) družbene dejavnosti. Nedvomno ja tako zato, ker osredotočijo sindikalna vodstva svoje sile n3 gospodarska podjetja in tamkajšnje podružnice, zapostavljajo pa te v ustanovah in manjših podjetjih. Trka temeljna usmerjenost je sicer pravilna, toda pomanjkljivosti in slabosti v zdravstvenih, prosvetnih, kulturnih, komunalnih ustanovah in tudi v aparatu ljudskih odbo.rov ter podjetij obrti, trgovine in gostinstva nam povzročajo tudi precej preglavic. Za nas ni važno le, kako in koliko narodnega dohodka ustvarimo, najmanj toliko važno je, kako ln kje se ta troši. Naše družbeno življenje Je tako pestro in razvoj tako nagel. da bi vsakdo, ki mu ne bi sledil, kmalu daleč zaostal. To velja tudi za sindikalne odbornike. Čeprav smo z oceno občnih zborov podružnic letos lahko zadovoljni, je vendarle za napredek še velike možnosti in se bo delo podružnic moralo stalno izboljševati. Kjerkoli smo ugotavljali grajo napak (no, ponekod so prišli tudi nergači do besede, največ zaradi nevednosti in neznanja), nas to uverja, da je krog delavcev. kj se poglabljajo v našo družbeno problematiko, vedno širši in da jim ni vseeno, kako stvari gredo in kako jih usmerjamo. Seveda pa si ureditev teh zadev vsakdo le preveč po svoje zamišlja. Menimo, da je-hvale vredno že dejstvo, da velika večina delavcev razmišlja, si želi napredka, sindikalni odborniki pa smo jim pri tem dolžni pomagati. Nedvomno pa je neprecenljiva pomoč Zveze komunistov in Socialistične zveze, pa tudi ljudskih odborov oh ustanavljanju okrajnih in občinskih sindikalnih vodstev. Člani občinskih komitejev so skorajda redno hodili na občne zbore podružnic vsaj najpomembnejših, dogodilo pa se je tudi, da se je ves komite udeleži! konference občinskega sindikalnega sveta. To nas navdaja s prepričanjem, da bo delo sindikalnih organizacij še bolj poglobljeno. Tudi učitelji osnovnih Sol bodo stavkali Trst, 17. dec. V Trstu so se razširili glasovi, da bedo verjetno stopili v stavko s prihodnjim tednom tudi učitelji osnovnih šol v sklopu sindikalne akcije, ki bo zajela vso Italijo. Kaže namreč, da z novimi plačilnimi tablicami, ki jih bedo objavili jutri v Rimu, ne bo ugodeno učiteljskim zahtevam. Zastopnik tržaškega učiteljstva je že na današnjem sestanku glavnega vodstva učiteljskih sindikatov v Rimu zahteval, naj se stavka takoj razglasi. Tudi v tej morebitni stavki bodo sodelovali slovenski učitelji. Na drugi strani pa se nadaljuje stavka profesorjev srednjih šol, ki jim nočejo priznati zvišanja mesečnih prejemkov, prav tako ob sodelovanju slovenskih profesorjev. V Trstu je 660 italijanskih in 145 slovenskih profesorjev. - Od tega stavka nad 630 Italijanov in 125 Slovencev. Očitno manjši pa je odstotek stavkujočih slovenskih profesorjev v Gorici, kar so slovenski intelektualni krogi na obmejnem področju sprejeli s precejšnjim začudenjem. M. K. Prav ta čas so v teku občni zbori občinskih sindikalnih svetov. Nanje se pripravljajo tudi okrajni sveti ln republiški odbori sindikatov. Občni zbor republiškega sveta Zveze sindikatov pa bo januarja. Tako bodo sindikalne organizacije in njihova vodstva pripravljena, da bodo lahko pri sprejemanju proizvodnih in družbenih planov za leto 1956 temeljito in ustvarjalno sodelovala, ob pregledovanju in sestavljanju tarifnih pravilnikov pa se borila za načela socialističnega nagrajevanja po delu. Sedanje obdobje je vsebinsko tako bogato, da bodo pri najboljši aktivnosti komaj izvrševali vse naloge, ki jih naj imajo-delavski sindikati. Razgovori o mejnih vprašanjih Beograd, 17. ' c. (Tanjug). V Kopru se bodo začeli 20. decembra razgovori med jugoslovanskimi in italijanskimi predstavniki glede napeljave vodov s področja miljske občine, ki je pod Italijansko upravo, na področje koprskega okraja. Razgovori bodo v okviru jugoslovan-sko-italijanskega sporazuma o drobnem prometu. Jugoslovansko delegacijo bo na teh razgovorih, ki bodo trajali 3 do 5 dni, vodil svetnik v državnem sekretariatu za narodno gospodarstvo LR Slovenije dr. Ivo Murko. Proslave ob dnevu JLA Včeraj so v Zagradcu in Višnji gori slovesno proslavili štirinajsi-letnico ustanovitve JLA. — Razen predstavnika JLA, ki je govoril o pomenu te obletnice, je na akademijah sodeloval tudi umetniški ansambel zavoda glasbeno vzgojo mladine iz Iore.tet: Zaklju- čemi so b li EUAav /Tununia polKlkal t*TT,AN rmiltura) ?TANE LTPA* fSport) Za oglasa odgovarja BORIS KRMAC a Trgovsko podjetje »TRTfi« Ljubljena \ Malenškova 5, tel. 31-032 = j FR0DH TSK01 ■ tovorni avto »FORD C0NWENTER« 3 t, za 1,530,000 ■ in tovorni avto »FORD« V/8 4 t, za 2,6G3.QQQ dir* ■ ■ z rezervnimi deli za dva motorja. ■ ■ 2 Oba tovorna avtomobila sta v dobrem stanju, sposobna ] J za vse vožnje, opremljena z rezervnimi gumami. j ■ ■ «*»««■ ■■■■■■*!■■■■■■ nminiannn —r »ir------------- ’ stimulans, ki žene vso proizvodnjo: borba za čitn večjo storilnost, čim nižje cene, čim višjo kvaliteto, borba za tisto blago, ki ga trg najbolj potrebuje, v pravem količinskem In kakovostnem razmerju. Sele pod temi pogoji bo trgovina postala organski sestavni del gospodarskega krogotoka, ne pa samo njegov apen-diks. To pa pomeni, da ima tudi trgovina pravico do dobička, da mora delnti na načelu dobička. Vsaka drugačna rešitev je negospodarska, je gospodarstvu škodljiva. Pri pravilnih gospodarskih odnosih se tedaj n! bati. da bo trgovina navijala in dvigala cene. Ce vsi gospodarski člnitelji normalno delujejo, ne more nikoli priti do tega, da bi proizvodnja pobrala ves ustvarjeni dobiček, poleg nje pa Se trgovina brez omejitev navzgor. Proizvodnja in trgovina si delita samo tisti dobiček, ki je pač ustvarjen. Lahko dobi trgovina več, kot ji pripada In proizvodnja manj, ali obratno. V nobenem primeru pa oba skupaj ne bosta prejela več, kot je bilo presežne vrednosti ustvarjene. (Ce imamo red na področju denarne politike t. J. če z novo emisijo In nepokritimi krediti ne onemogočamo tistih gospodarsk'h odnosov, ki jih Je gospodarstvo samo ustvarilo na podlagi lastne zakonitosti.) Zato moramo predlogom, da naj trgovina ustvarja dobiček samo pritrditi. Drugo pa je seveda vprašanje dobička v trgovini v naših sedanjih pogojih, takšnih kot so, ko vprašanje dobička tudi pri pro-irvajalnlh podjetjih ni Se zadosti razčiščeno, ko še nimamo pravega kriterija za ugotavljanje povprečne rentabilnosti ln ko je dobiček ne toliko odraz povprečne profitne mere kot posledica določenih ptarusklh Instrumentov. Isto podjetje, kl je v sedanjih pogojih doseglo velik dobiček, bo lahko postalo pasivno, če se spremene planski Instrumenti. Zato tudi ni prave organ- ske povezanosti naše trgovine z ostalim gospodarstvom. Trgovina še ni čCniteli, ki bi odločilno vplival na proizvodnjo, prav tako pa n: njen privrjjck. Trgovina je samostojen činitelj, precej neodvisen in v veliki meri izločen iz ostalega gospodarskega procesa. Naša trgovina je še kijub znatnemu napredku, ki ga je dosegla po ukinitvi administrativnega vodstva v gospodarstvu, ko je kila več ali manj čista distribucija, še vedno v znatni cneri samo distribucija, čeprav z že določenimi ekonomskimi potez-mi. Krivično bi bilo, če bi trdili, da je ei tako stanje odgovorna naša trrnVna sama. Je pač rezultat pogojev, v katerih se razvija in u.i ,.ogojev sama ne more spremeniti. Ce pa Je stvar taka, kot je, in samo s tem moramo računati, je pa zelo vprašljivo, če naj v takih pogojih trgovina ustvarja debiček. Tak dobiček je samo nova akumulacija nad tisto, kl jo daje proizvodnja, ne pa del tiste, ki bi jo v celoti skupno ustvar la s proizvodnjo. Dviganje dobička v trgovini bi skoraj gotovo pomenilo dvigati cene in s trm zniževati življenjski standard. Tako stališče pa bi bilo težko spraviti v sklad z resolucijo IV. Plenuma SZDL o gospodarski politiki v prihodnjem razdobju. Dokler iz objektivnih vzrokov nismo urapell, da bodo v našem gospodarstvu odločilno vplivali ekonomski aa-koni, se moramo nasloniti na take administrativne ukrepe, za katere lahko z gotovostjo trdimo, da ne bodo privedli do prav nasprotnih rezultatov, kot Jih želimo s temi ukrepi doseči. Dviganje dobička v trgovini v sedanjih pogojih pa bi verjetno pripeljalo do tega, da se bodo cene dvignile. Pravilne zamisli ln spoznanja, med temi je tudi ta. da rrgovlna mora ustvarjati dobiček, —o pravilna samo zato. ker so v «kladu 7. ostalimi pogoji, sicer pa «n i>'ivlln» samo zato, če so v dobra. France Bučar „ •v. 03 — 1*. DECEMBRA SNS ] sumom raocmus i **• |M EQM očz4zc> v Eni taks, dragi... Cjciagouo početje ob sprejema nju novtii članov v OZN (ki brez izdatne podpore ne bi b 'o mogoče) je bilo zadosti oster pi>z, da je marsikateremu. delegatu šinila od jeze kri v glavo in da ga je hudo zam.Jcalo, da bi usekal po nadležnemu. Toda, zaenkrat se r.i še nič zgodilo. I-i vendar bi se to dalo naplaviti. Za primer (za vzor in za posnemanje): izvršni odbor medparlamentarne unije je na svojem zasedanju v New Del-hju v začetku meseca decembra opravil na kratico, ko je šlo za to, ali naj sprejme v članstvo nacionalno (!) skupino /ormoškega Vuana (parlament) ali nacionalno skupino Nacionalnega ljudskega kongresa v Pekingu. Glasovanje je bilo neodločeno: 3 : 3. Odločil je s svojim glasom predsednik Stansgate in svoj glas utemeljil takole: »V skladu s 3. členom Statuta unije, ki pravi: "AH. je omenjena skupina v sklopu parlamenta, ki deluje kot tak na ozemlju, katerega prebivalstvo predstavlja in v državi, ki je priznana po mednarodnem pra-vu?» V tem smislu je moja naloga jasna. Za Taipeh glasujem ne, za Peking d a.« Tako eni, drugi bi se lahko ob tem zamislili... V tem smislu je jasen tudi položaj v OZN in ukrepi, ki no potrebni. J. Stula: Msiogo hrupa... Odgovor sovjetskega veleposlanika v Vzhodni Nemčiji Puškina na noto treh zahodnih držav o statusu Berlina je menda razbistril ozračje in pomiril duhove. Puškin je v svojem odgovoru dejal, da je pankoutski režim na ozemlju sovjetske zasedbene cone popolnoma suveren in neodvisen, a je pripomnil, da bodo vojake, osebje in vozila posadk Velike Britanije, Francije in ZDA na meaconski meji v Berlinu začasno nadzorovali sovjetski oddelki v Vzhodni Nemčiji vse do podpisa ustreznega sporazuma. Ko so pripadniki ljudske policije v vzhodnem delu Berlina z naperjenimi pištolami zadržali cmer iški vojaški avtomobil, v katerem sta se vozla dva člana ameriškega Kongresa, je ameriški po- veljnik v Berlinu protestiral pri generalu Dibrovi, ki je poveljnik sovjetskega dela Berlina. Automcbil so policisti zadržali, ker je bil v radijski zvezi z ameriškim poveljstvom. Lreneral D.brava je rui protest odgovoril, da vzhod ni Berlin ni več zasedeno ozemlje, temveč glavno mesto vzhodnonemške države. Sledile so protestne note treh zahodnih velesil in Puškinov odgovor. Najbrž sod, ta incident med tiste poskuse, da bi Zahod sčasoma le priznal vzhodnonemško vlado v Pankowu. Ce je tako, je nekoliko naiven. Če je pa to poskus iztisniti i zahodne sile iz Berlina, kur je manj verjetno — pa je nekoliko nevaren. Drugo modnost bi potrjevala izjava prvega sekretarja Enotne socialistične i stranke Aijrcda Neumanna, ki je napisal, da je treba »likvidirati zasedbeni statut v zahodnem Berlinu in eliminirati obiast trustov in militaristov«:. juiiu zahodne države je vsaj uradno pomirila Puškinova izjava. Nekateri časopisi na zahodu so pred tem pisali celo o možnosti novega berlinskega mostu in o atomski vojni, če bi jih. Sovjeti hoteli »vtisniti iz Berlina. Toda takšno pisanje je podobno izjavam. Alf reda Neumanna, ki bo verjetno gnal svojo naprej, kakor bodo gnali svojo naprej nekateri zahodni časopisi. To je pač del trenja med Vzhodom in Zahodom, ki se še vedno nadaljuje kljub Ženevi in prenehanju hladne vojne. Videti jc, da je berlinska zadeva urejena, ker se vsi prizadeti zavedejo, da Berlina , ne bo nihče spustil iz rok. 1 Toda zahodne sile najbrž ne bodo mirovale, dokler ne bo- t do zvedele, kaj je pravzaprav ; mislil Puškin, ko je dejal »vse ‘ do podpisa ustreznega spora- j zuma«. B. Pahor KHBC CTUffiRNUL TDU ▼ PUBU I0V1CR SLIKI Spoznaa]e nujnosti? Ministri zahodnih držav, Id so zasedali v Parizu, so poudarili potrebo po razširitvi dejavnosti MiiTO na gospodarsko in socdalno področje — Tudi SE&TO naj hi dobil podobne naloge Pariz, 17. dec. (Tanjug.) Z današnjim sestankom med ministrom za zunanje zadeve ZDA Johnom F o«ter jem Dul-lesora in ministrom za zunanje zadeve Antoinom Pinayem ze je v Parizu končala zelo živahna diplomatska dejavnost za* hodnih držav. Minuli teden se Je v Parizu zbralo 45 ministrov za zunanje zadeve, finance in obrambo držav raznih zahodnih zvez. V raznih forumih so sprejeli sklepe o prihodnjem enotnem nastopanju Zahoda v mednarodnih zadevah. Sklep sveta mir.istrov Atlantskega pakta, da bo razširil svoje delovanje na politično in ekonomsko področje, posebno pa šc namen, da bi to organizacijo izkoristili za dajanje gospodarske pomoči nerazvitim drža* vam, sta pomembna novost v zahodnih zvezah. kjer se ?e-dalj bolj utrjuje mnenje, da Atlantski pakt ne more biti uspešen, če se bo omejeval samo na vojaške smotre. To dejstvo je bil osrednji predmet današnjega zaključnega sestanka Pinay-Dulles v Quai d’Orsayu. V dobro poučenih krogih trdijo, da je Pinay zahteval, naj bi skladno s temi novimi postavkami reorganizirali tudi pakt za jugovzhodno Azijo. Sklenjeno je bilo, da se bodo zahodne sile po diplomatski poti posveto- Malta in Singapur Sredozemski otok bi dobil tri poslance v Westminstni, azijski pa rešitev vprašanja samouprave London, 17. dec. (AFP). Predsednik malteške vlade Mintoff je prispel danes dopoldne v London, k,icr se bo z britanskimi državniki pogovoril o položaju Malte. Njegov prihod spravljajo v zvezo z včerajšnjo objavo poročila parlamentarne komisije o ustavnem razmerju med Malto do Združenega kraljestva, ki je priporočila, nai bi dobila Malta v Spodnjem dnina svoje tri poslance. Velika Britanija je včeraj objavila načrt o tem. da bi dala Singapuru in Malti širšo samoupravo. Aprila letos je sklicala ustavno konferenco za 23. apri- Revoluoijc v avtomobilski industriji London, 17. dec. (Reuter) V Londonu so objavili nadrobnosti o novem avtomobilskem motorju, za katerega trdijo, d3 bo prinesel revolucijo v avtomobilsko industrijo. Uporabljali ga bodo lahko tudi za letala, ladje in železnice. Izdajdrtelj motorja inž. Gramdlle B*tad-shaw, ki je bil med vojno znanstveni sodelavec britanske ad-miralitete, je dejal, da bo imel njegov novi stroj samo 9 premičnih delov, po velikosti pa bo obsegal tretjino sedanjega avtomobilskega motorja. Moč. ki jo bo proizvajal, bo za 30 odstotkov večja od avtomobilskega motorja, čeprav bo od njega za 70 odstotkov lažji. Bradshaw meni, da je največja odlika novega motorja, da izključuje vsako trenje, kar je sicer pri motorjih normalen pojav. Novi motor in njegovo delovanje bodo demonstrirali v Londonu 4 januarja. Bradshatv je dobil od kraljeve komisije 43.000 funtov šter-lingov nagrade za izpopolnitev letalskega motorja. Iznašel je tudi sistem tridimenzionalne televizije. Letalski motorji, ki jih izdelujejo v njegovi tovarni, pa imajo rekorde v hitrosti višini in vzdržljivosti. la prihodnjega leto, na kateri naj bi rešili vprašanje notranje samouprave za Singapur. Istočasno je britanska komisija več strank priporočila, naj bi dali Malti tri mesta v britanskem Spodnjem domu. S tem bi bila Malta vključena v Združeno kraljestvo podobno kot severna Irska. Predlog v tem smislu je bil že prej predložil presednik malteške vlade Don Mintoff. Skoraj gotovo bo sprejeto poročilo komisije, odobriti pa ga morata referendum in malteško prebivalstvo, Malta ima 320.000 ljudi. Opozicijska malteška nacionalistična stranka nasprotuje predlogu laburistične stranke Malte in pritiska na to, da bi dobila Malta položaj dominiona. Omenjena komisija je njen predlog zavrnila. V smislu poročila komisije bi imela britanska vlada v svojih rokah obrambo in zunanje zadeve Malte. Enake pravice bi imela tudi v Singapuru. Bulganin »razdaja« Pakistan Kabul, 17. dec. (AFP). Razlagajoč izjavo o problemu Paktu-nistana, kd jo je dal včeraj predsednik sovjetske vlade Bulga-nln. je afganistanski minister za zunanje zadeve Nadm kan dejal, da je maršal Bulganin izrazil mnenje svoje vlade, ki se »sicer ujema z načeli Ustanovne listine OZN«. Bulganin je namreč dejal, da Sovjet, zveza s simpatijami spremlja afganistansko stališče do Paktunistona in meni, da bi morali Paktuni-stanci vprašati za mnenje glede rešitve tega problema. Na vprašanje, če bi utegnila ta izjava povečati napetost med Afganistanom in Paktunistanom, je Naim kan dejal, da se njegova država omejuje na to, da izrazi zahteve Afganistancev Paktunistan je obmejno področje in del Pakistana, naseljeno s plemeni, sorodnimi Afgancem OispoSarstfO % zbodnoavropsklli Po analizi Evropske ekonomske komisije, ki je izšia v nedavno objavljenem biltenu, sta za Sovjetsko zvezo in vzhodnoevropske države posebno v letošnjem gospodarskem razvoju važna dva činitelja: dober pridelek in gospodarske posledice sklepov o delnem zmanjšanju oboroženih sil, ki se izvajajo v vseh državah, razen v Vzhodni Nemčiji. Čeprav število demo-bilizirancev ni neki b ven gospodarski činitelj, vendarle računajo. da se bo s tem deloma omililo pomanjkanje delovne sile. ki je v nekaterih državah precejšen problem V bolj razvitih industrijskih državah (posebno v Češkoslovaški) se bo malo povečala delovna sila na vasi, v pretežno agrarnih državah pa lahko pričakujemo, da ne bo več takšnega pomanjkanja delovne sile po mestih. V vseh teh državah, vključno Sovjetsko zvezo, se oborožene sile zmanjšujejo za 808.000 vojakov. To v posameznih državah znaša od 0.8 do 1.6 odstotka z ozirom na število zaposlenim Čeprav še ni dokončnih po-; datkov za vse države o letoš- Zaradi tipizacije tovornih avtomobilov kupimo tovorne avtomobile znamke Izotta D-65, 4 cil., 3—4 tone. no bencinski ali Diesel pogon. — Ugodno nudimo v zamenjavo: tovor, avto Mercedes, 5 »on. prekucnik, v dobrem stanju. tovorni avto CMC. 3 tone — v dobrem »tanin tovoru! avto Ford. 1.5 tone — v dobrem startu motorno trokrto mamke »Liv»«. 500 crrri 300 kg. Ponudbe pošljite na SGP »Primorje« - Ajdovščina- vale med seboj in določile enotno stališče, ki ga bodo nato razložile na sestanku SEATO 6.. marca v Karačiju Na sestanku Pinay-Dulle* jt bil govor tudi o vprašanjih Bližnjega vzhoda, zlasti o spori; med Izraelom in arabskim; državami. Francoski miniatei je obvestil Dullesa o francoskem posredovanju i« razgovorih, ki jih je imel te dni z izraelskim ministrom Mošo Saretom in veleposlaniki šestih arabskih držav. Pinay je hkrati izrazil željo, da bi zahodne sile predložile Varnostnemu svetu načrt resolucije, s katero bi vse države Bližnjega vzhoda slovesno pozvali, naj se ogibljejo uporabe nasilja. Po mnenju Francije bi samo tako ustvarili pogoje za normalno posredovanje v tem sporu. Po sestanku ni bilo objavljeno n-ikaiko uradno sporočilo, francoski in ameriški krogi pa zatrjujejo, da sta bila Dulles in Pinay enakih misli o skoraj vseh vprašanjih. Davi je ameriški minister za zunanje zadeve Dulles sprejel Jeana Monneta, bivšega predsednika evropske skupnosti za premog in jeklo in govoril z njim o evropski integraciji. Po tem razgovoru je Dulles obiskal ministra za zunanje zadeve Francije Pinaya in govoril z njim o Maroku in Vietnamu. Za tem je Dulles v svoji rezidenci sprejel belgijskega ministra za zunanje zadeve Spaaka, pozneje pa zahodno-nemškega ministra zunanjih zadev von Brentana. Danes popoldne je John Fo-ster Dulles odpotovali iz Pariza. Novo poveljstvo NATO Rim, 17. dec. (Tanjug). Po sklepu Atlantskega sveto bodo 1. januarja 1956 v Italiji ustanovili poveljstvo »pete letalske taktične formacije«, !d bo se* stavljeno iz italijanskih in ameriških letalskih enot. Formacija bo podrejena poveljstvu Atlantskega pakta za Južno Evropo, katerega sedež Je v Neaplju. Na včerajšnji seji pod predsedstvom M Bekaja se je mardkanska vlada odločila a pm .H?1!"™? reformo Maroka. Pričakujejo, da bodo ooetnlje Maroka raadeUU na 14 upravnih enot, ki Jihboa upravljali »vaHJe«. oziroma nekakšni guvernerji, ki bodo Imeli podobna pooblastila kot fr nadorefekti. — Na sliki; Si BekaJ Je predstavil sultanu Si-di Mohamedu Ben Jusefu svojo vlad. , ki je prva v zgodovini Maroka. Pred vhodom v kraljevsko palačo v Rabatu od leve Bušaib. D tis M’Hamedt, gerkul, Ben Mansur, Gedlra Taml Uazanl. Si ZeKhari, Sl el Fasi Zelul, «1 BekaJ, Bi Susd, Dulrt, Butaleb, Buabi-d in kal d Lahser. PABLIMENTABNE VOLITVE V POSARJU Hude preizkušale pomiritve Adenauer poziva volivce, na) volijo »v korist Nemčije, Evrope ln kršCanstva...« — 80 odstotkov glasov za pronemške stranke Pariz, 17. doc. (Tanjug.) Uradni francoski krogi so danes ostro odgovorili na poziv kanclerja Adenauerja Barskemu prebivalstvu, naj na jutri šnjih parlamentarnih volitvah glasuje za krščansko demokratsko stranko, ki zahteva priključitev Posarja Nemčiji. V Parizu imenujejo to Izjavo »neposredno vmešavanje zaho dnonemške vlade v parlamentarne volitve Posarja in kršitev oktobrskega sporazuma med Francijo in Zahodno Nemčijo«. Pariški opazovalci pravijo, da Je politika pomir jen ja med drž a vama zdaj v hudi preizkušnji. Vsi francoski Usti pišejo, da je Adenauerjeva izjava prva uradna opredelitev Bonna za priključitev Posarja Nemčiji. Kancler Adenauer je sinoči pozval sarske volivce, naj »v korist Nemčije, Evrope in krščanstva« glasujejo za krščansko demokratsko stranico. Njegova izjava bo nedvomno močno vplivala na izid jutrišnjih volitev. Računajo, da bo naj- • • Zahodna resolucija o razorožitvi sprejeta v OZN New Terk, 17. dec. (AFP). Generalna skupščina Je sinoči potrdila proračun te mednarodne organizacije za 1656 v višini 48,500.000 dolarjev. Proračun je za 1,6 milijona višji kot v tem .letu. Od tega zneska bodo porabili 28 milijonov dolarjev sa stroške stalnega sedeža in raznih uradov OZN, 5 milijonov za evropsko središče OZN v Ženevi, 2,5 milijona pa za posebne misije in delo OZN. Sinoči je Generalna skupščina sprejela resolucijo zahodnih »il o razorožitvi, ki jo je bil prej sprejel politični odbor. Za resolucijo Je glasovalo 56, proti pa 7 delegatov. Sovjetska zveza in države Vzhodne Evrope so glasovale proti. V krogih OZN menijo, da je sinočnje glasovanje dokaz nasprotij med zahodnimi silami ter med ZDA in ZSSR. Združene države Amerike bi hotele, da b! Sovjetska zveza sprejela Eisen-howerjev načrt o zamenjavi vojaških podatkov, k: bi jih preverili z letalskimi preleti. Sovjetska zveza pa je zahtevala sprejetje amandmaja, v smislu katerega W prišli v komisijo za razorožitev tudi Indija in Polj-sk manj 80 odstotkov glasovalo za tri nemško usmerjene stranke, ki zahtevajo priključitev. Spričo tega velja politika »evropeizacije Posarja« že za zastarelo. Francoska vlada pričakuje, da bo novi sarski parlament z dvetretjinsko večino sprejel tudi formalni sklep o priključitvi Nemčiji, vzlic temu pa v Parizu odločno _ trdijo, da so meje Posarja stalne in da zato brez udeležbe Francije na tem področju ne bo mogoča nikaka sprememba. Po drugi strani je gotovo, da bosta prizadeti vladi že prihodnji mesec začeli nove razgovore. V Parizu se vztrajno širijo govorice, da je Francija v razgovorih Pinay - von Brentano sicer privolila na priključitev Pcs3rja Nemčiji, vendar s pridržkom, da bi se to moralo zgoditi v večletnem prehodnem obdobju in ob varstvu francoskih gospodarskih koristi. Uradno govoric niso preklicali, pravijo le, da ie von Brentano sporazumen s tem. da moraio ostati francoske koristi v Posarju zavarovane. Na današnji tiskovni konferenci v Parizu je von Brentano dejal, da bi morali pri razgovorih o Posarju sodelovati Zahodna Nemčija, Fran- cija in Posarje. Francija pa je odločno mnenja, da je to stvar samo Bonna in Pariza. V francoskih krogih pravijo, da bo na jutrišnjih vo-Itivah v Posarju kandidiralo veliko nacistov. Ko so ga francoski novinarji naravnost vprašali, kolikšen vpliv imajo nacisti v Posarju, je von Brentano odgovoril, da »stvari ni treba dramatizirati« in da »nacisti nimajo vpliva v Posarju«. Zaupnica Msndercsu Ankara, 17. dec. (AP). Turšiča velika narodna skupščina je sinoči s 393 glasovi proti 53 izrekla zaupnico novi vladi Adna-na Menderesa in njenemu ekonomskemu programu. V novem programu so obsežni ukrepi za ozdravljenje gospodarstva, ki je v zelo težavnem položaju. Spričo gospodarskega stani-a države so vsi člani prejšnje Men-deresove vlade, razen predsednika, odstopili, nakar je Mende-res sestavil novo vlado. Kadford v Tsheranu Teheran, 17. dec. (AFP). Vrhovni poveljnik ameriških oboroženih sil Arthur Radford je danes prispel v Teheran. Takoj po prehodu ga je sprejel predsednik vlade Husein Ala. Pri sprejemu so bili navzoči tudi glavni perzijski vojaški voditelji. Jutri bo v Teheranu vojaška konferenca, na kateri bodo sklepali o utrditvi perzijske .vojske. Poveljnik ameriških pomorskih sil na Srednjem vzhodu admiral Dud!ey, ki se že cd 12. decembra mudi v Perziji, bo tudi navzoč na konferenci. ZSSR in državah njem pridelku, je popolnoma jasno, da je letina bila dobra, čelo boljša kot lanska. V Sov-etski zveze je n. pr. obvezna oddaja krušnih žitaric do 1. novembra letos presegla za 2 rH*» pa (p ■-> bolj razvit" sta na primer in Vzhodna Nemčija, niso dosegle predvidenih načrtov kmetijske proizvodnje. Kot enega od razlogov navajajo pomanjkanje delovne sile na deželi. Število glav živine se je v vseh državah dvignilo. Opaženo je povečanje števila krav in svinj. Ker je bil letošnji pridelek dober, računajo, da ae bo živina še pomnožila. V biltenu Evropske ekonomske komisije poudarjajo, da bi bilo napačno misliti, da so letošnji uspehi v kmetijski proizvodnji samo posledica ugodnih podnebnih razmer. Cinitelji. ki J «0 ► is ran U ra E3SŽ O Belgarija ....... Češkoslovaška ...... Vzhodna Nemčija ... Madžarska ...... Poljska................. • Romunija ...... Pri analizi, do katere stopnje je prišla mehanizacija poljedelstva vzhodnoevropskih držav, opozarjajo na naslednjo dejstvo Medtem ko se je s povečanjem zadružnega sektorja v Vzhodni Nemčiji še naprej dvigala mehanizacija, Je v Ceško»lova*k‘ opaziti zmanjševanje mehaniza--ije. V Vzhodni Nemčiji je sredi 1955 n pr. bilo več kot 90.000 traktorjev (13 KS), v Češkoslovaški pa, čeprav v istih narav- so ugodno vplivali na dober pridelek, ao vrhu tega tile; pridobivanje novih kmetijskih površin (kar posebno velja za Sovjetsko zvezo, a tudi za Poljsko, Romunijo in Madžarsko) ter znatno večja agrotehnična sredstva, ki so jih uporabili. Obdelava s poljedelskimi »troji (razen v Češkoslovaški) se je znatno povečala, v nekaterih državah celo za 50 odstotkov v primeri z lanskim letom. Značilno je, da v zadnjem času pošiljajo kmetijstvu predvsem tiste poljedelske stroje, ld na-domestujejo delovno silo (žetveni stroji ln podobno). Uporabili so tudi več umetnih gnojil. Objavljamo tabelo, Ki naj vsaj deloma ponazori stopnjo mehanizacije v zadrugah ter povečanje števila poljedelskih strojev v zadnjih petih letih: m o 147 14 91 90 81 2.19 0.48 0.39 0.20 0.27 3 £ 1.53 1.59 1.01 1. 0 1. 8 1. 3 nih pogojih ln celo ob večjem pomanjkanju delovne sile na vasi. samo 30 700 traktorjev, od teh celo nekaj pokvarjenih. Pomanjkanje pogonskih sredstev in »urovin, ta značilna težava v vzhodnoevropskih državah v zadnjih letih, Je bilo letos nekoliko omiljeno. Toda še vedno poudarjalo, da to neugodno vpliva ra razvoj gosoo-darstva, posebno strojne industrije. Industrijska proizvodnja v Sovjetski zvezi je bila v prvem polletju letos za 12 odstotkov večja od proizvodnje v istem razdobju lani, a v vzhodnoevropskih državah skupno za 11 odstotkov večja. Medtem ko je v drugi polovici lani proizvodnja potrošnega blaga hitreje naraščala od proizvodnje sredstev za proizvodnjo, je v prvi polovici letošnjega leta hitreje naraščala proizvodnja sredstev za proizvodnjo od proizvodnje potrošnega blaga. Izmed vseh industrijskih panog je mogoče opaziti največji napredek v panogi, ki proizvaja poljedelske stroje. Ob doseženih uspehih v ostalih panogah v Sovjetski zvezi niso lapotnilj načrtov za oskrbovanje z mesom, za proizvodnjo svilenih ■n lanenih izdelkov, medtem ko je proizvodnja volnenih izdelkov ostala nespremenjena. Na Poljskem se Je v zadnjem ftasu posebno povečala proizvodnja strojev ln Industrijske opreme. NI pa gotovo, če bodo izpolnili veliko nalogo, ki so si Jo zastavil, da bodo letoa dosegli proizvodnjo premoga po količini 100 milijonov ton. V Vzhodni Nemčiji se Je posebno zvišala proizvodnja železove rude ln premoga, toda še vedno so v nekih industrijskih panogah ozka grla. ln to posebno v strojni industriji in prehranbenj industriji, k; ne dela s pod.no kapaciteto zaradi: pomanjkanja surovin. V Romuniji so uspešno delale nekatere panoge težke industrije. Posebno sta se odrezali Industrija poljedelskih strojev ln industrija nafte. Toda pomanjkanje premoga in elektnftne energije Je še vedno ozko grlo za proiz-vodnlo. Težnja po zvišanju življenjske ravni, ki je obstajala lani. ni v or vi polovici letošnlega leta pokazala napredka, ampak le opaziti določeno stabilizacijo na doseženi ravni, kar posebej velja za standard mestnega prebivalstva. Samo v Vzhodni Nemčiji se ie povprečni zaslužek Industrijskega delavca zvišal v primer » wnm 1954. medtem ko Je 1nm ve Malo v nekaterih vzhodnnevron ri-ih državah da «n povprečne niaA. — a v v—h < dobil nobeden izmed njih. Sodba literarnega razsodišča je presenetita večino francoske javnosti, zakaj nagrajen je bil Roger Ikor za roman »Mešane vode«. Povejmo, da Je bilo za nagraditev potrebnih pet glasovanj in da je nagrajence dobil samo pet izmed desetih glasov. Roger Ikor Ima triinštirideset let. Je Parižan in poučuje na Condorcetovem liceju. Roman »Mešane vode« Je drugi del cikla romanov s skupnim naslovom »Avromovi sinovi«, ki hoče podati usodo treh rodov Judovske družine ruskega porekla. Ob izidu delo ni zbudilo posebno navdušenih ocen, zato je nagrada toliko bolj presenetila. Goncourtova nagrada sama znaša sicer le bomo vsoto 5000 frankov. toda z njo doseže nagrajeno delo naklado kakih 100.000 izvodov. in to vrže avtorju deset milijonov frankov sili tudi več. Zato ui čudno, da Je presrečni Roger Ikor brž povedal časnikarjem, da se bo zdaj preselil v večje stanovanje, kjer ga pri delu ne bo motilo njegovih troje otrok . .. Takoj za Goncourtovo, podeljuje razsodišče, sestavljeno lz kritikov in poročevalcev, nekakšno tolažilno nagrado, imenovano po Thčophrarju Renaudotu. Za letos io je dobil 44-letni Georges Govy. rojen na Krimu in naturaliziran Francoz, čašnlkar. romanopisec ln dramatik. Nagrajeni roman Ima naslov »Zanjec trnja« ln pripoveduje zgodbo o ruskemu revolucionarju, ki je pobegnil iz svoje domovine, doživel razne prigode po svetu in se vrnil domov pred revolucijo: tam ga zadene nasilna smrt. Nove knjige in revije MLADI SVET. Poljudnoznanstvena revija za lzvenšolsko vzgojo. Izdajata Zveza prijateljev mladine Slovenije ln Pedagoško društvo LRS. Ljubljana. 1955, št. 9. BILTEN Udruženja brodogra-djevne Industrije. RIJeka. 1955. br. 13. Če prevzemam namesto odsotnega baletnega poročevalca dolžnost poročanja o gostovanju skup.ne pariških plesalcev v našem opornem gledališču, m: je ta dolžnost tem težja, ko moram povedati, da se je naše veliko pričakovanje ob slovitem imenu Jeana BabiHeelja in drug,h spremenilo v nemajhne razočaran:e. S tem ni rečeno, da bi hoteli odrekati u-tnemiške kvalitete nekaterih plesalcev, ki jih ima na primer Babi! ee ah plesalka Claire Sombert brez dvoma v veliki meri, ali da ne b: opazil; precejšnjega tehničnega obvladanja tudi pri drugih. M islirn le reči, da nismo mogli odbiti prave predstave o njihovih kvalitetah v okviru kombinacij sol srov m programa, ki so nam ga nudili gostije. Tega pa je morda zopet krivo to, da on: nimajo prave predstave o nas. Ljubljana konec koncev vendarle že ima kos svoje lastne baletne tradicije n je spoznala v svoji sredi že nekaj velikih umetnikov, zato n: kako primitivno provincialno mesto, ki hi zamenjalo brušene koščke stekla za bisere. IZJAVA V dnevniku »Slovenski Poročevalec« štev. 239 z dne 13. decembra^ 1955 je Izšel na 4. strani Javorškov članek »Dunajske impresije II.« V tem članku otravnava pisatelj dunajsko gledališko razstavo in Jugoslovanski oddelek te razstave ter omenja, da Je bilo treba vso noč popravljati napačne napise, ki so spremljali material, ter urejati anarhično jugoslovansko pošiljko. — Naknadno sva ugotovila, da glede tega ne zadene Slovenskega gledališkega muzeja v Ljubljani ln njegovega ravnatelja Janka Travna prav nobena krivda. — Ljubljana. dne 16. decembra 1955. — Ing. Filip Kumbatovič s. r„ profesor Akademije za igralsko umetnost v Ljubljani. — Jože Javoršek s. r.. pisatelj članka »Dunajske impresije n.« Vem,da je za manjšo skupino solistov izbira baletnega programa silno omejena in za/to ne bi hotel biti gostom krivičen. Toda samo od sebe se meni in enako, mislim, vsemu našemu občinstvu vsiljuje primerjava z lanskim gostovanjem skupine Janine Char-rat, ki nam bo kot umetniško doživetje prvega reda ostalo nepozabno v spominu. Takrat pri odlomkih iz klasično-romantičnega repertoarja nismo dobili vtisa improvizacije v hitrici za mašilo programa, vse je bilo premišljeno m izb ruš en o do kraja z zavestjo umetniške odgovornosti in strogosti do samega sebe. Tokrat so nas Romantična suita (odlomki iz baleta »Les Syiphides«) in odlomki iz Čajkovskega »Hrestača« pustili zelo hladne in kritične. Tudii dve novejši deli romantičnega strla, »Incanration« na Grie-govo glasbo v koreografiji Yves Bieuz, ter Čajkovskega »Romeo :n Julija« _ v koreografiji Sergeja Lifarja, nista napravili niej daleč takega vnsa kot na primer lansko leto Chopinova »Balada«. Končno se nam je v dveh modernih dolih predstavi! Jean Ba-bilee, najjprej kot plesalec v kratki im zanimava »Variaciji« L. Mjasma, potem kot plesalec in koreograf v lastni plesni kompoziciji; »Balance a trois«, majhni trikotni ep:zodi iz športne dvorane. Čeravno so Francozi znani po tem, da znajo iz majhnih, navidez nepomembnih stvari napraviti duhov.ro in igrivo umetniško delo, se mi je v tej kompoziciji zdela radta koreografske fantazije le toliko tenka, da ie preveč vidno skozi njo udarjala revno-t im banalnost same teme. In Če je bila ta stvarca menda za Pariš mala senzacija, lahko ugotovimo le precejšnjo razliko v našem o-kusu in brez obotavljanja priznamo, da nam je bila prav tako v modemih plesnih kompozicijah na primer Janine Char.rat po svoji globin,; veliko bližja »n nas je zato tudi globoko prevzela. Ne glede na vse to pa ie zelo neugodno vplival na občinstvo sam aranžma prireditve. Tiskanega programa ni bilo nobenega, ročke so se napovedovale sproti. Tako smo, ko se je železni zastor spušča! v tretje, lahko le domnevali, da je konec prireditve, od katere smo pričakovali več. Nismo pa pričakovali, da bomo morali za skrajno visoke vstopnin« poslušati ves večer glasbeno spremljavo na razbitem klavirju, na katerem več tipk sploh ni funkcioniralo. Take rrručne stvari, ki se res zgode lahko le v globoki provinci, se prti nas ne bi smele več pon oviri. Dr.W. ZDRAVSTVEN! DOM NOVO MESTO razpisuje mesto ZDRAVNIKA SPLOŠNE PRAKSE za splošno ambulanto Novo mesto. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Plača po uredbi, dopolnilna plača po dogovoru. Samsko stanovanje na razpolago. BESEDILO K SLIKI ali beograjsko-zagrebški zapiski o marsičem, razen c nameravanem in tal.o sc je zgodilo, da sem bii deležen nabolj kulturne postrežbe pri mali črnolasi prodajalki v kockastem krilu prodajalne številka 1 založbe Nolit na vogalu Ulice 1. maja. Ko sem ji povedal, da sem novinar iz Ljubljane in da nameravam pisari o predstavi Schillerjevega Don Carlosa v sosednjem Jugoslovanskem dramskem gledaFčču — da pa mi tam ne morejo dati slike za kliše — mi je iz globine izložbenega okna brez kavcije ali zapisanega Imena iz.ro-5.la lepo sliko, ki io je niihovo .podjetje dalo izdelati za reklamo svoje knjižne izdaije drame velikega Nemca. (Namreč t»ga, to je Schillerja, kaijri sicer je bilo tudi po njem med Nemci še precej dram, samo da njihova veličina ni rasla iz svobode, o kateri je sanjal Schiller.) Z velikimi stvarmi, tudi v kulturi, je sploh težko in ne glede na to, da so mi opravki dopuščali samo kratek čas za kulturo, sem vendar prav na poprišču velite kulture ostal v Beogradu in Zagrebu pravzaprav povsem praznih rok. V Jugoslovanskemu dramskem gledališču v Beogradu sem zaman skušal priti do vstopnic za raziprodano šesto reprizo Don Carlosa; upravnik gledališča, književnik Vel.iibor Gli goric pa mi je razgovor preložili kljub večkratnim prošnjam na naslednji dan; direktor J ugoslorvonskega leksikografskega zavoda — ki je pravkar s prvimi zvezki obširne jugoslovanske enciklopedije (kljub manjšim pripombam na račun slovenskega dela odprl novo, pomembno stran v naši kulturni zgodovini — pisatelj Miroslav Krleža je bil zalposlen in njegov tajnik mi je priporočil samo razgovor z njegovim namestnikom; za kaparja Antona Avgustinčiča, ki je za praznik skupno z osmimi drugimi umetniki dobil prvo kul-rumo nagrado mesta Zagreba, sem v njegovem ateLju na Jabuki izvedel, da je mojster še vedno v Etiopiji, kjer so odkrili njegov spomenik žrtvam osvobodilne vojne; razgovor z Bojanom Stupico mi je pa že v veži Hrvatskega narodnega gledališča onemogočil vratar v pisani srajci z mladim dekletom — če že ne sedanjo, pa vsaj bodočo umetnico — na sosednjem stolu, ki me je odločno odslovil z ugotovitvijo, da je režiser na vaj; za premiero Glorije, (pisano z veFko začetnico) in — po daljšem čakanju — da bo imel odmor p>ač takrat, kadar se mu bo zljubilo, iz česar je zvenela tako avtoriteta režiserja kot avtoriteta vratarja. Seveda pa je bil občutek praznih rok v ostalem povsem subjektiven. V Beogradu so v Na--odnem gledališču prav takrat dali že dvestoto reprizo Hrističe-vega baleta Ohridsika legenda. V istem gledališču so imeli premiero Verdijeve opere Don Carlos pod umetniškim vodstvom č6i»igenra Bogdana Babiča in v režiji Josipa Koiondžiča — baje v poenostav- ljenem El Grecovem stilu (tako da je svobodoljubna Schillerjeva drama doživela napad kar dveh front, dramske in operne, v kolikor je sicer ipri zadnji v libretu Schillerja še ostalo.) V paviljonu na Kailemegdanu je imel retrospektivno razstavo znani slikar in sekretar Zveze likovnih umetnikov Jugoslavije Aleksa Celobo-novlč, v Mali galeriji na Terazi-jah pa je prvič razstavljala mlajša Decembrska skupfca, ki združuje 10 slikarjev povojne generacije in ki namerava obiskati tudi druge republike. Sredi Terazij — da ne pozabim, ker sem že ravno pri nrih — kjer rastejo kot marsikje v širokih in ozkih ulicah Beograda nove visoke hiše (tudi to je visoka kultura, namreč stanovanjska) in pod katerimi bodo z v r rali direkten predor od kolodvora do mestnega središča, končno vrte v kinu Zvezda tudi slovenski omnibus o splavarriih. mlinarjih in vodarjih. Ne tajim, da sem si pri vsem tem in še marsičem želel videti najbolj Schillerjevega Don Carlosa v Tugo slovanskem dramskem gledališču, že i preprosto zato, ker je b3a predstava razprodana. Pa tud; sicer je ansambel Jugoslovanskega dramskega gledališča v režiji Tomislava Tanhoferja Don Carlosa baje resnično temeljito pripravil kot prvega povojnega Schillerja v Beogradu za !50-lem. pisateljeve smrti. Ne da bi sicer zanikal visoko umetniško :me gledališča, ki bo po znanih nedavnih uspehih ▼ Parizu z deH Jcgor Buličev, Kralj Lear in Duri -do Maro j e v kratkem spet šlo na gostovanje v Avstrijo in Sovjetsko zvezo, sem vendar hotel na najnovejši predstavi in v neposrednem razgovoru dobiti morda drobec odgovora na vprašanje, kako je s tem našim reprezentativnim kolektivom, ki nosi ime Jugoslovansko — ali je po svojem stilu, po svojem ansamblu in po svojem občinstvu res jugoslovansko gledališče, ali pa je prevzelo vlogo tega, česar je v Beogradu doslej pr man kovalo, namreč res odlične beograjske drame? Tako pa sem se odpeljal v Ljubljano brez odgovora. V času kratke prekinitve v Zagrebu mi tega ali drugačnega odgovora tudi ni dal režiser Bojan Stopica, (ki sicer sploh ni vedel za mojo željo, da bi rad govoril z njim) in sicer iz več razlogov, zlasti še. ker je zagrebški tisk dokaj glasno pozdravil njegovo umetniško preselitev 'n Jugoslovanskega dramskega gledališča v Zagreb. Po u-spehu Shawove Svete Ivane, ki jo v njegovi režiji odlično podalja njegova žena Mira Stupica — prav tako preseljena iz Beograda v Zagreb — pri,pravi ja zdaij prvo izvedbo Marinkovičeve Glorije, za katero mi je kulturni urednik Tanjuga na posvetovanju v Beogradu zatrdil, da je baje najboljša povoina jugoslovanska drama. Na glasbenem polhi ie razen Briititena, čigar Petra Grimesa sta v Zagrebu pripravila dirigent Bašič in koreograf Roje, kljub šestdesetim letom spet poskrbel za novos: popularni; skladate! j Jakov Gotovac, ki je zložil novo spevoigro Djerdan po ljudskih mor-vih m noveli Dinka Simonoviča. Z Djerdanom v Stro-zziijevij režiji ie zagrebško gledališče, Komedija te dnii proslavilo tudi petletnico svoijega dela, ki pa je bilo v o-staiem precej operetno in na kar ansambel s slikami Grofice Marice in Giigi v svojem novem kiosku sredi Ihčimega Oktogona tudi odkritosrčno opozarja. Tretij, vsaj po nastanku mlaijšt zagrebški ansambel, Zagrebško dramsko gledališče, s katerim so se nekateri gledališki uporniki ločili od o-srednje ustanove, ostaja dražljiv še naprej, pa naj gre za dekolteje in nevarno filozofiranje o človeku v Molierovem Dom Juanu, Atcelrodovih skominastih Sedem let skomin ali za še vedno užiga-točega domačega Dunda Marnja Marina Držiča. V zvezi z domačim naj še hitro zapišem, da mi je bilo zelo všeč, ker sem v knjigarnah videl lepe popuste pri cenah knjig — vezana Kosmačeva Sreča in kruh se ie znižala na 110 din, medtem KMETIJSKI MAGAZIN LJUBLJANA obveSča vse svoje odjemalce, da bodo zaradi INVENTURE zaprte poslovalnice in skladišča v LJUBLJANI. CELJU in MARIBORU. V dnevih inventurnega popisa ne bomo izdajali nobenega blaga. ko je 1 olstoj z Ano Karcnf.no, ker je pač pisal več, kljub broširano?.® osral še vedno samo malo pod tremi stotaki — hkrati pa ruda, da sem v i.sth izložbah o-pazfil tablice s premakljlivimi imena, na katerih objavljajo vsako kratna imena hrvatskih književnikov, ki imajo odslej vsak petek književne :n splošne razgovore z občanstrvom v Delavskem domu. Za Kaiebom je bil pravkar na vrati T a d. janovič. Več denarja ali več znanja, sem se skoraj naglas izdal, kosem odkril, da Jadran-til m v nasprotju od triglavskih tišin še vedno snema. Razstavljeni kadri iz novega hrvatskega umetniškega filma. C|>sada so se mi, vsaj kar se tiče fotografskih pez igralcev na slikah, zdel! zelo učinkoviti, a nič manj dopolnitev, ko sem zvedel, da niso v zadregi tudi glede drugih filmov, scenarijev in novih imen. Da bi st pa podrobneje ogledal novo odkupno gale-it,;o zadruge brvacJh ih Ukovnuh umetnikov, kjer so razstavljena dela, namenjena prodaji občinstvu na dolge mesečne obroke, ali pa da bi se kai dilje zadržal v Umetniškem pzviilijoinu na To-mislarvoivem trgu, kjer je XI. tradicionalna razstava ULUH združila 90 del 71 slikarjev im kiparjev, že skoraij nisem imel več časa. In ko mi je pred vrnitvijo » domači svet tostran Sotle posvetil še eden izmed trebušastih kovinskih vrčev za mleko, ki so po trije spredaj in r:o trije za dni bingljali prav tako hitečemu Zagorca v gneč: na kolodvoru, trsi je postalo pravzaprav jasno, da ns bom mogel naipisati nič več ko« — besedilo k sliki. B. Pogačnik j izdelavo načrtov za dvig kmetijstva v občinah potrebna skrbne analiza Največ skrb: v povojnih letih nem je povzročalo kmetijstvo ki spričo svoje zaostalost: daleč zrostaja za industrijo zaradi zelo nizke proizvedli j e. V doi>: kapitalne izgradnje bazične industrije nismo mogli posvečat, kmetijstvu vse potrebne pozornosti. Zaradi pomanjkanja sredstev je tudi zaostajala mehanizacija kmetijstva in kmetijstvo je moralo čakati na zgradi,ev lastne industrije. Sedaj pa je napočil čas. da posvetimo tudi kmetijstvu vso potrebno skrb in povečamo njegovo donosnost in rentabilnost Seveda pa tudi tu ne pridejo v poštev velikanske investicije, marveč bomo morali, kakor je poudaril v svojem referatu na IV. plenumu SZDLJ predsednik Tito, s čim skromnejšimi sredstvi in čim hitreje doseči velik učinek. Gre torej predvsem za to, da investiramo sredstva tam. kjer bodo najprej rodila sadove. Ne gre pa pri tem samo za vlaganje novih sredi,tev v kmetijstvo, marveč tudi in morda še bo'j za odpravo zaostalosti v obdelovanju in izkoriščanju razpoložljivih površin, za izboljšanje dela. za večjo in boljšo uporabo znanstvenih dognanj, skratka za vse tiste ukrepe, ki lahko dovedejo d o povečanja prideika in znižanja proizvodnih stroškov v kmetijstvu. Gre pa tudi za to, da uveljavimo in poglobimo socia-hstičri način proizvodnje na vasi, kajti, kakor je poudari’ maršal Tito. socialistična dežela ne more imeti dveh sistemov proizvodnje, socialističnega in kapitalističnega, če hoče v celoti uresničiti socializem. Prav v kmetijstvu pa je še zelo zakoreninjeno kapitalistično gledanje. V tej akciji za povečanje kmetijske proizvodnje in socialistično preobrazbo v kmetijstvu imajo pomembno vlogo naše občine. One imajo najboljši vpogled in najbolj neposreden vpliv na nadaljnji razvoj v kmetijstvu na svojem področju. Sestav družbenega plana in proračuna za prihodnje leto morata že fciiti odraz nove go-spadarske politike v okviru občine in zato tudi v pogledu razvoja kmetijstva. Da pa bi občine dobile trdno podlago za realno planiranje, pa je nujno potrebno, da na.iprvo napravijo temeljito analizo sedanjega sta- lja kmetijstva na svojem področju, ker bodo le tako lahko ugotovile, v kateri smeri naj se razvija kmetijska proizvodnja, kje je možen najhitrejši uspeh in kam kaže usmeriti morebitne investicije, da bodo najhitreje obrodile sadove ter da se bo to poznalo ne le na povečani proizvodnji. marveč tud: na znižanju proizvodnih stroškov in s tein tudi cen kmetijskih pridelkov na trgu. Dober primer take analize imamo v občini Ruše, kjer sc po strokovni proučitvi in temeljili analizi podrobno ugotovili sedanje stanje in prišli do takih ugotovitev, ki jasno kažejo, kje je treba najprvo začeti, da bodo čimp~ej dosegi.: zadovoljive uspehe. Na podlagi analize tal in strukture posevkov so ugotovili predvsem to, da se na področju občine proizvaja visok odstotek žita (60"r). da pa je pridelek minimalen in ne krije riti stroškov proizvodnje, pa čeprav je proizvodnja usmerjena predvsem na kritje lastnih potreb. Razmerje kultur kaže. da pridelujejo kmetje zelo malo krme r.a njivah. Zastarel sistem kolobarjenja tudi ne ustreza racionalnemu izkoriščanju zemlje, ker zemljo preveč enostransko izčrpava, po drug’ stran.! pa ne nudi kvalitetne krmske podlage za izboljšanje živinoreje. Nezadovoljivi pogoj: za ždvinorejo pa onemogočajo zadostno gnojenje s hlevskim gnojem. Zato je ena osnovnih nalog v ruški občini, da na njivskih površinah, zlasti še v hribovitih predelih, kjer je erozija in izpiranje zemlje močnejše. pospešujejo proizvodnjo detel in travno-detelj-r.ih mešanic. Pohorski in kozja-ški višinski predeli pa so najprimernejši za gojenje semenskega krompirja. Za ta rajon se predvideva petletni njivsk' kolobar, ki bo znatno izboljšal razmerje kultur in pridelek Povečanje površin za krompir m deteljo naj bi šlo na račun žitaric. Doslej doseženi povprečni hektarski donos je v primeri z državnim povprečjem zadovoljiv, v primeri z državama istih okoliških in klimatskih razmer ket so n. pr. Avstrija in Švica pa v pridelkih močno zaostaja. V mnogih primerah kmetovalec zaradi nizkega hektarskega donosa in sorazmerno visokih proizvajalnih stroškov (ročno delo) ne dobi s pi-idelkom povrnjenih niti lastnih stroškov. Z ustreznim kolobarjenjem. uporabo dobrih semen, pravilnim in zadostnim gnojenjem ter pravočasno, obdelavo bi se lahko pridelek podvojil. Ce se bodo vse te stvari, k’ j,ih je pokazala analiza, pravilno uredile, bo računr.ca za kmetovalca v pogledu rentabilnosti kmetijstva povsem drugačna in marsikateri kmetovalec, ki: je doslej pridelal komaj za lastno potrebo, bo lahko postal blagovni proizvajalec in prodajal svoje pridelke za široko potrošnjo. To pa je v taki občini, kot so Ruše, z močno industrijo, še prav posebne važnosti. 0 mlečnih kontrolorjih v Pomurju V Pomurju imajo 28 mlečnih kontrolorjev, ki ugotavljajo kvaliteto in tolščobo mleka. Samo osem mlečnih kontrolorjev je redno mesečno plačanih, medtem ko jih 20 plačujejo honorarno po številu krav. Razumljivo je, da so prejemki 20 mlečnih kontrolorjev v Pomurju neredni. Poieg tega pa ti tovariši niso socialno zavarovani. Njihovo strokovno delo zaradi takšnega stanja trpi. Živinorejski odbor pri Okrajni zadružni zvezi za Pomurje je o tej pomanjkljivosti že večkrat razpravljal. Vsi člani so mnenja, naj bo vsak mlečni kontrolor redno plačan in nastavljen. Po njihovem mnenju bi mesečno plačo kontrolorju prispevale kmetijske zadruge po številu krav, medtem ko bi socialno zavarovanje tn potne stroške plačeval živinorejski odbor pri Okrajni zadružni zvezi iz svojega fonda. Z uvedbo takšnega načina plačevanja bi število kontrolorjev lahko zmanjšali od 23 na 20, ker bi jim določili večje okoliše. Razen tega bi pa lahko na terenu tudi strokovno pomagali v živinoreji bodisi kmetijskim zadrugam bodisi zasebnim živinorejcem. M. K. Ne gre torej v našem kmetijstvu toliko za rove investicije kot za to, da se poveča kmetijska proizvodnja z izboljševanjem obdelave zemlje, s pravilnim kolobarjenjem in gnojenjem, skratka, gre za prehod od zaostalega k naprednejšemu kmetovanju. Važno pa je, da ne delamo na slepo, marveč da se v vsaki občini napravi temeljita analiza in šele na podlagi take analize določijo nadaljnji ukrepi za izboljšanje sedanjega stanja. roi. Načrtna kokoijertfa ▼ Dobrepolju Kmetijska zadruga v Dobrepolju se je namenila izboljšati kokošjerejo. Pasma, ki »o jo goijiU do eedaj, se je zelo alabo izkazala. Poleg tega je tudi 2e zelo degenerirala. V ta namen je zadruga kupila na državnem posestvu v Ločah večje število petelinov štajerske pasme ter jih prodala kmetom iz Bruhanje vasi. Spomladi je dobil vsak od teh kmetov še 30 piščancev iste pasme. Za odškodnino pa so kmetje vrnili le petelinčke, katera je zadruga zopet razdelila med druge kmete. Pokazali so se že tudi prvi uspehi. Kokoši na novo vpeljane štajerske pasme so se pokarale kot odlične neanice. Prav tako so ee pokazale skromne v prehrani ter zelo rade same nabirajo hrano. Spomladi pa bodo dobili valltna jajca tudi ostali kmetje. -ar. Mehanizacija kmetijstva Prihodnje leto bomo dobili 6530 novih traktor jev r—-r-mg v---, £ ■ - - ~T ' r-s Nove polnilne naprave v mariborski vinarski zadrugi — domač izdelek V mariborski vinarski zadrugi so konec prejšnjega meseca dali v obratovanje nove polnilne naprave, s katerimi lahko v eni uri napolnijo 800 steklenic. Predsednik Vinarske zadruge Franc Hojnik je poudaril, da je podjetje uvozilo za polnilnico samo dve strojni napravi in sicer moderni polavtomatični polnilec »Fulla« in visokotlačni vinski tank. Ostale aparate in strojne naprave so nabavili oz. izdelali doma. Tako so na primer iz odpadnega železa kupili podstavek starega izločenega aparata in ga s pomočjo domačih obrtnikov preuredili tako, da se danes ne razlikuje od modernih tujih izdeikov. Nakup tega aparata v tujini bi stal danes na prostem deviznem trgu 25 milijonov dinarjev, medtem ko je domača izdelava stala le GO.COO dinarjev. Izdelali so tudi t:p ročnega izbrizgalnika in transporter, ki veže polnilnico s kletjo. Transporter bo prihranil dve delovni moči ter omogočil mehanično povezavo polnilnice z buteljčno kletjo. Celotne polnilne naprave stanejo podjetje v lastni režiji 3,545.000 din, polnilnica pa pol milijona dinarjev. Ce bi te polnilne naprave uvozili iz tujine na podlagi pq,’#udb uvoznih podjetij v Ljubljani, bi stale nad 200 milijonov dinarjev. Gretje vode omogoča kotel, ki ga je izdelalo kleparsko podjetje Polše z povsem minimalno porabo goriva. Pri popravljanju in obnovi ostalih aparatov in strojev je sodelovalo ključavničarsko pod- jetje državnega obrtnega mojstra Kolmana, medtem ko je električne inštalacije izdelalo elektrotehnično podjetje Josip Tichy. Nove polnilne naprave zmanjšujejo možnost infekcije steklenic za 90 odst., omogočajo sterilno polnitev vina v steklenice, in potrebujejo tri delavce manj. Tank dovoljuje izdelavo naravnih penečih vin. Pri novih polnilnih napravah lahko izključijo krožno črpalko, ki po nepotrebnem razblča vino. Prav tako nove naprave omogočajo hlajenje in osvežitev vina. Polnilnica je nastala po zamisli obratnega enologa tov. Rud-la in pod tehničnim vodstvom tov. Jelena, ki je izumil in izdelal načrte ter praktično sodeloval pri izdelgvi transporterja, avtomatičnega in ročnega iz-brizgalnika ter vse stroje demontiral, pregledal, očistil in sestavil. Doslej je Vinarska zadruga v Mariboru brez vsakih reklamacij izvozila več kot 400 vagonov kvalitetnega vina. Od osvoboditve do danes je zadruga sprejela več kot 300 diplom, odlikovanj in priznanj. Na svetovni vinski razstavi v Montpei-lieru je zadruga sprejela najvišje odlikovani" za Sauvigr.on in zlato medaljo za beli burgundec. Na letošnji gospodarski kmetijski razstavi v Novem Sadu so si priborili tri prve naj- višje diplome in 100.000 dinarjev nagrade kot priznanje visokokvalificiranemu kadru pod vodstvom enologa tov. Rudla. K. M. • • Y,X " , ■' £i* ; . t i i : ; ; t f i i ' i i > >4 'i _ , M. . * s iMI‘iifkl itljih ji V « T v ' f: tli * < ;> dlii I Bili I U l ik Uiti ti 1 'i* i: l i it J l>tv« Jf-1 5* ml& aI* ! • •• V Zvezi kmetijskih zbornic Jugoslavije so izdelali načrt za mehanizacijo kmetijstva v prihodnjem letu. Število traktorjev v državi naj bi se povečalo od 12.000, kolikor jih dela danes v kmetijstvu, na 18.185 ali za 6530 novih traktorjev. Tovarna motorjev v Rakovici jih bo izdelala 2800, tovarna traktorjev in strojev v Zemunu pa prav toliko. Drugi del, okoli 900 traktorjev tipa »Ferguson«, že uvažamo iz Anglije. Poleg tega je Zvezni izvršni svet že odobril 250 milijonov dinarjev v devizah za nabavo rezervnih delov za traktorje. Naša industrija bo izdelala prihodnje leto tudi veliko število drugih kmetijskih strojev. Poleg 100 velikih kombajnov ter 12 velikih in 30 malih bagrov za melioracije bo domača industrija izdelala 850 traktorskih plugov, 350 traktorskih bran, 100 velikih sejalnic žita, 900 manjših sejalnic, 3400 sejalnic koruze, 400 traktorskih samoveznic in 1900 motornih škropilnic za zaščito rastlin. Veliki kmetijski stroji, zlasti traktorji, se bodo dodeljevali državnim kmetijskim posestvom, kmetijskim zadrugam in drugim kmetijskim organizacijam v ži-torodnejših krajih. Ekonomičnost traktorja tipa »Ferguson« in novih traktorjev »Zadrugar« je proučil beograjski inštitut za mehanizacijo kmetijstva. Preiskal je 25 najbolj znanih modelov traktorjev in 200 raznih tipov kmetijskih strojev. Ti traktorji po 400 KS se bodo uporabljali pri težjih kmetijskih delih, oranju, žetvi, melioracijah, traktorji pod 300 konjskih sil pa pri drugih delih in za prevoz v kmetijstvu. Agronomi so mnenja, da je domača proizvodnja teh traktorjev zelo pomembna za napredek in povečanje kmetijske proizvodnje. Veliko število dotrajanih traktorjev je onemogočalo redno opravljanje poljskega dela. Okoli 2000 traktorjev bo treba prihodnje leto izločiti iz uporabe, ker so dotrajali ali pa zanje ni rezervnih delov. kajti traktorjev starih tipov ne izdelujejo več. Posebna pozornost se bo posvečala v bodoče izučevanju traktoristov in mehanikov, ki bodo delali z novimi traktorji, in organizaciji servisne službe za popravljanje kmetijskih strojev. Domača industrija bo organizirala tečaje za traktoriste, pa tudi posebne tečaje, v katerih se bodo agronomi in kmetijski tehniki seznanili z uporabo novih traktorjev in strojev. Prihodnje leto se bodo reorganizirale servisne postaje in bodo prešli na nov način popravljanja kmetijskih strojev. Industrija organizira šircko mrežo servisnih delavnic za popravljanje traktorjev. V republiških glavnih mestih in nekaterih večjih krajih v žitorednih pokrajinah bodo ustanovili tudi velike remontne delavnice za popravljanje traktorjev in velikih strojev. Del opreme za ta delavnice bo dala Tehnična pomoč. V žalski občini velika okrajna Letno kapaciteta bo 45.000 srednjedebelih drevesc — Razsodnik za črni ribez — Velik plantažni matični nasad Med najpomembnejše kmetijske panoge v celjskem okraju sodi tudi sadjarstvo. Vlsokokva-litetno savinjsko, šmarsko in konjiško sadje je slovelo in še vedno slovi daleč naokrog. Kakor skoraj povsod na Slovenskem pa je žal tudi v celjskem okraju ta važna gospodarska veja zaradi nevarnih sadnih škodljivcev v opadanju. Da bi »KOFITfiRM SEVNICA« razpisuje naslednja delovna mesta: STROJNEGA KLJUČAVNIČARJA ŠOFERJA »D« KATEGORIJE L0K0M0EIL0 IN GENERATOR Za delovna mesta so potrebni strokovni izpiti in primerna praksa. Za šoferja poleg tega še treznost in nekaznovanje. Plača po tarifnem pravilniku podjetja. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Ponudbe z opisom dosedanjega dela pošljite na upravo podjetja. H Nekaj o kontrahiranju kmetijskih pridelkov V trboveljskem okraju je bilo na dan 1. novembra t. 1. na zalogi približno 1,100.000 kg raznih umetnih gnojil, od katerih so morale kmetijske zadruge v desetih dneh vplačati doslej priznani regres, ki je znašal 17 milijonov dinarjev. Večina zadrug to ni storila, izgovarjajoč se na to, da nimajo toliko obratnih sredstev in podobno. V zadrugah menijo, da ni rešitev tudi v terminskem kreditu, ker ne računajo s tem. da bodo umetna gnojila, ki jih imajo na zalogi. kmalu prodale. Ukrep, da se zniža regios pri prodaji umetnih gnojil tistim kmetovalcem, ki ne bodo ničesar kontrahirali, je vsekakor pozitiven. Družba naj daje regres tistim kmetom, ki bodo kontrahirali svoje pridelke, od česar bo imela koristi tudi skupnost. Doslej pa je bilo tako, da je od visokega regresa, ki ga je prispevala skupnost, imel koristi samo kmet. kar vsekakor ni bilo pametno in pošteno. Problem je v nečem dru- gem. V Sloveniji so namreč kmetijski predeli, kjer kmetje ne morejo kontrahirati niti in- , dustrijskih rastlin, še manj pa j žita. T: kmetje, čeprav bi radi, ! ne bodo mogii kupovati umetnih gnojil z višjim regresom, ker na svojih površinah ne pridelajo žito in industrijske rastline. Vzemimo vinogradniške predele, kot so Pišece, Bizeljsko. Sromlje in drugi, kjer v glavnem gojijo vinsko trto. Kmetje iz teh krajev bi radi kontrahirali vino, ki ga pridelajo, toda to po novih predpisih o povračilu pri prodaji umetnih gnojil ni mogoče. Drugod so spet predeli, kjer pridelujejo v glavnem samo krompir, sadje in podobno. Pristojni organi bi morali razmišljati o tem in razširiti kontrahiranje (kot pogoj za prodajo umetnih gnojil z višjim regresom) tudi na ostale kmetijske pridelke. Treba je pač upoštevati specifičnosti raznih krajev in njim primerno tudi spremeniti predpise. -ac obnovili po ameriškem kaparju močno oslabele sadovnjake, je sprejel okrajni ljudski odbor po predhodnem dogovoru z OZZ važen sklep o ustanovitvi okrajne drevesnice. V ta namen je posebna strokovna komisija izbrala kot najustreznejše zemljišče državno posestvo Miro-zan pri Petrovčah, ki je bilo do sedaj v sklopu arjevaškega kmetijskega gospodarstva. Posestvo ima za uspešno sadjarstvo primerno zemljo in zelo ugodno lego. Ko bodo z arondacijami pridobili še nekaj zemljišč, bo znašala površina posestva okrajne drevesnice okrog 60 hektarjev. Mirozan so izbrali za drevesnico tudi zategadelj, ker razpolaga z bogatim sortnim matičnim nasadom Vsako leto bodo zasadili z divjaki dva hektarja zemljišča. Glede na to, da so potrebna za gojitev mladega sadnega drevesa štiri leta, bo pod dr>vesmco stalno osem hektarjev zemljišča. Za eetvišče generativnlh podlag so določili približno trideset arov površine, medtem ko bodo porabili za zarod išče za vegetativno razmnoževanje pol hektarja. Letna kapaciteta drevesnice bo 40 do 45.000 sred-njedebelnih sadik. Razen nekaj hektarjev zrelega matičnega nasada mo zasadili zadnja leta približno aedem hektarjev plantažnega nasada. Ko bodo zasadili s sadikami tudi pašnik in steljnik nad Miro-zanom, bo znašala površina arondiranega sadovnjaka okrog dvajset hektarjev. Med mlade plantažne nasade bodo za dobo desetih let (dokler sadovnjak ne bo začel krepko roditi) zasadili kot vmesni sadež čmi ribez, ki imenitno služi za zdravilne sokove, je pa tudi močno zaželen izvozni predmet. Sadike bodo nabavili v Avstriji. Ribezov nasad bo služil pozneje hkrati za razsad-nik. Kot vmesni sadež pa bodo sadili tudi maline in breskve. V drevesnici bodo zaposlili štiri poklicne drevesničarje, deset delavcev stalne delovne sile in šest sezoncev. Tehnično vodstvo so poverili kvalificiranemu drevesničarju in sadjarju. Okrajna drevesnica na Mi-rozanu bo obenem drevesničarska šola agronomske fakultete v Ljubljani. Zaradi gnoja in pa zavoljo tega, da bi oskrbovali z mlekom delavce bližnje keramične industrije, bodo na posestvu gojili tudi živinorejo. V ta namen so že nabavili petnajst krav montafonske pasme, ki so našle primerne prostore v modernih hlevih ob stanovanjskem in upravnem poslopju. Vprašanje krmske baze jim seveda ne dela pri tem nobenih težav. Za opraševanje cvetočega sadnega drevja bo skrbelo dvanajst če-belnih družin, brez katerih si umnega sadjarstva skoraj ne moremo misliti. Cez štiri leta bo okrajna drevesnica na Mlrozanu vrgla na državna posestva in med kmečke sadjarje celjskega okraja prvih petinštirideset tisoč sred-njedebelnih sadnih sadik za plantažne sadne nasade, potem pa leto za letom z enako količino skrbela za razvoj in napredek te prevažne kmetijske veje. ZADRUŽNO KMETIJSKO POSESTVO LATKOVA VAS - PREBOLD proda TRAKTOR znamke ))Sieyr 80«, S PRIKLJUČKI, V ODLIČNEM STANJU, TER ostale kmetijske stroje. STROJI SO NA VPOGLED DNEVNO OD 8.—15. URE. Nabavo plemenske živine naj organizirajo kmetijske zadruge Ze lansko leto je bila izvedena pasemska rajomizacija goveje živine, da bi na ta način najhitreje prišli do določenih pasemskih okolišev in do vzreje za posamezna področja najprimernejše pasme. Dravska dolina je bila določena kot pasemsko področje svetlolisaste (st-mendolske) pasme, d očim spada pohorski in kozjaškd predel v področje sivorjavega (monta-fonskega) goveda. Na teh področjih pa je še vedno največ marijadvorske pasme, ki je bila svoječasno za skromne krmske razmere primerna. Zarad‘ majhnega pasemskega področja pa ne more več obstajati kot čista pasma, ker ni mogoče za osveževanje krvi od nikoder dobaviti marijadvorskih bikov. Zato so nastali razni degenera- tivni pojavi, (ozki križ, sabljaste kratke noge, kozji parklji itd.) ki nujno zahtevajo, da se ta izrojena pasma do kraja izloči in nadomesti s primernejšo v skladu z določeno rajoniza-cijo govedi. Ugotovljeno pa Je, da kmetovalci kljub določeni rajoniza-ciji še vedno kupujejo in vzrejajo razne nerajonizirane pasme, kot so pinegavke, pomur-ke, simendolke itd. Tako nastaja pasemski nered in mešanica nečistih pasem, širijo pa se tud; kužne in spolne bolezni pri živini. Takšnega stanja so v precejšnji meri krive zadružne živinorejske organizacije, ki niso organizirale nabave plemenske živine ustrezne pasme, ki bi vplivala na izboljšanje živinoreje in njene donosnosti. Ra- KRIŽEVCI IN NOVA IZMERA V Prekmurju že nekaj let traja nova izmera. Doslej so izmerili že nad 20 katastrskih občin, kar pa je v primerjavi z obsežnostjo okraja Murska Sobota, ki Ima okrog 130 katastrskih občin, zelo malo. Geome- Uprova »SEMENARNE«, Lfabljana, Gosposvetska 5 prodaja svoja osnovna sredstva, in sicer: 1 MOTORNO DVOKOLO DKW 200 ccm v dobrem stanj« t MOTORNO DVOKOLO DKV 2*0 ccm v razdrtem stanja 1 MOTORNO DVOKOLO AJS 358 ccm 1 MOTORNO DVOKOLO NSU 258 eem •er rabljene avtoplašče In zračnice raznih dimenzij. Ogled dnevno od 8. do 12. ure v skladišču »Semenarne«, Ljubljana, Gosposvetska cesta 5. Prodaja se bo vršila prav tam dne 22. decembra 1955 ob 10. uri. tri bodo torej še precej let zahajali vsako pomlad v ta del slovenske zemlje' ter se jeseni vračali s polnimi zvezki številk In lepo izdelanimi skicami. V Križevcih so bila pravkar končana terenska dela. Križevci so ena na j več j ih občin, saj imajo okrog 1340 na površine tn 230 hišnih številk. Zadnji mesec je delalo na terenu kar 14 geometrov, da bi bila občina do morebitnega snega izmerjena. Geometri so hodili po kri-ževskih travnikih, njivah in gozdovih ter merili parcelo za parcelo. Koliko jih je, bi bilo težko reči, ker so Križevci znani po velikem številu majhnih parcel. Nekatere od teh so tudi le pol metra Široke. Seveda taka razdrobljenost parcel zahteva združevanje ne samo v Križevcih, temveč tudi v številnih drugih prekmurskih občinah. zumljivo je, da so s tem prizadeta zlasti tista področja, kjer se sedaj pretapija niarijadvor-ska v sivorjavo pasmo, ker bodo morala še dolga leta nabavljati bike in plemenice od drugod. Glede na to je bil sprožen, predlog, naj bi se pri Kmetijskem gospodarstvu Fala. ki ima primerne krmske pogoje, uredilo rejsko središče za sivorjavo pasmo. S tem bi se zelo pospešilo pretapljanje marijadvorske in lastna vzreja sivo-rjave pasme. Ta žival, ki bi bila vzrejena v domačih prilikah, bi v kmečki reji brez dvoma bolje uspevala kot pa živali, ki bi jih nabavili za drag denar cd drugod. Občina Ruše je že predvidela v ta namen kredit v višini 1.2 milijona dinarjev. Nabava plemenske živine pa naj se v bodoče izvaja organizirano samo preko kmetijskih zadrug, da se na ta način prepreči pasemsko mešanje in vzredi krepka, odporna in zdrava domača živina. PRODAMO čevljar, posnemalni stroj, znam. »Henkel« Frankfurt z elektr. motorjem, 2 čevljarska šivalna stroja (cilinder), znamke »Singer«, 4 čevljarske delovne mize, 500 parov kopit, novih. Cena po dogovoru. Ogled vsak delavnik od 15. do 17. ure. — Obrtno podjetje »Čevljarna«, Jesenice - likvidac. komisija Nad 25.000 vagonov je popravilo podjetje za popravilo železniških voz v Dobovi i~ Od blizu in daleč Podjetje za popravilo železniških vozov v Dobovi, je praznovalo te dni l&-leUlico obstoja. Na slavnostne presiavi, ki so se jo udeležili predstavniki železniškega transportnega podjetja. občine in drug: gostje, so pregledali dosedanje delo in uspehe. PODJET.TE SE JE RAZVILO IZ N VAONE KURILNICE Med c-kupac^jo so v Dobov: zgradili veliko kurilnico z vsemi napravami. Ker je bila važen objekt okupatorja, so jo partizanska letala temeljito bombardirala. Zaradi tega jč b la kurilnica po osvoboditvi močno razdejana. Posebna ko-m.r.ja direkcij* jugoslovanski železnic je pregledala stanje in naprave in tako je začel obra' deiati že v juliju 1945. leta, i: s cer kot podružnica železnišk' delavnice v Mariboru. Iz Ljubka ne so prišit ključavničarji, mizar in varilec, priključno pa se jim je še nek3j domačinov To je bil prvi kolektdv obrata Najprej so uredil: poslopje, naprave in orodje za popravljanje vozov. Kljub skromnemu začetku in velikim težavam se je obrat širil. Ob koncu 1945 ie štel že 5? delavcev in uslužbencev, medtem ko jih danes zaposluje že 115. Delovni kolektiv ie uspešno premagal začetne : ?žave tet kljub pomanjkanju strokovnih delavcev in tehničnih pripo- Več nogavic Iz flora! Pri nas je velika reklama za razne luksuzne nogavice, k jih žena, ki doma tudi kuha. pere in riba, ne more nositi ker se ji hitro pokvarijo. AU res ni mogoče, da bi izdelali dovolj lepih flor nogavic, pa čeprav bi bile dražje kakor navadne, ki jih prav tako n< mogoče vedno dobiti. Stanejo 420 din in so tako grde iv take barve, da si kar smešna, če jih obuješ. Pa da bi bile vsej močne! Obuješ jih dva do trikrat in že so strgane Poleg tega se še tako raztegnejo, da delajo gubo pri peti ali pa so zgoraj tako ozke, da jih močnejše žene ne morejo obuti. Danes, ko izdelujemo ie tako krasne stvari, bi želela v imenu mnogih, da b> izdelovali tudi lepe flor nogavice. Z malo dobre volje bi prav gotovo tudi to lahko dosegli! K mpčkov, uspešno izpolnil svoje naloge. V desetih letih je popravil okrog 26.000 tovornih in 86 potniških vagonov. Da bi podjetje še uspešneje delovalo, so leta 1952 izvolili: svoj delavski svet, ki je bil sicer posvetovalnega značaja, toda kljub že lepo odraža v proizvodnji. Čeprav so prostori premajhni, nekateri stroji zastareli in obrabljeni, kljub temu je kolektiv pripravljen storiti vse za nadaljnji razvoj podjetja. Leto« so spet začeli s preurejanjem in računajo da bodo drugo leto i''*'*:' Prvi delavski svet temu velika pridobitev za proizvodnjo v podjetju. Merodajni organi so nudili podjetju vso pomoč. S sredstvi, ki so jih prejeli leta 1948 so delavnice razširili ter uredili strugamo, kleparsko, strojno in mizarsko de-'avnico. PODJETJE IMA VSE POGOJE ZA NADALJNJE USPEHE Lani se je obrat osamosvoji'. :n izvolil svoj prvi delavsk-svet. Ta zgodovinski dan. ko so delavci prevzeli podjetje v upravljanje, pomeni važno prelomnico, saj sedaj sam kolektiv odloča in vodi proizvodnjo. Med delali že v mnogo boljših pogojih in dosegli še večje uspehe. Člani tega delovnega kolektiva niso samo dobri delavci, — pridno se udejstvujejo tudi na političnem in kulturnem področju. Opravili so že vrsto prostovoljnih delovnih ur pri obnovi ln raznih drugih akcijah, v prosvetnih društvih se udejstvujejo ko-t pevci, godbeniki, igralci itd. Marljiva podružnica prireja Cesto tudi proslave s kulturnim sporedom, saj so sr nabavili že tudi instrumente poleg tega so ozvočili delavnice in storili še marsikaj, kar drugim so izboljšali mehaniza- je našemu delovnemu človeku cijo. orodje in naprave, kar «e v korist in zabavo. TOM. Šolstvo v idrijski občini Te dni Je bita v Idriji konferenca predsednikov šolskih odborov, na kateri so razpravljali o družbenem upravljanju v šolstvu ter o dolžnostih n pravicah šolskih odborov. O družbenem upravljanju Je govorila predsednica občinskega šolskega sveta SLAVICA BOŽIČEVA. Udeleženci razprave so Iznesli razne napake šolskih odborov In potrebe šol. Izrazili so željo po stalnejšl namest;tvl učiteljstva po vaseh, kajti prav vsakoletno premešča, nje zelo porazno vpliva na razvoj ljudske prosvete na vasi. Predsednik šolskega odbora v Sebreljah FRANC PAGON Je predlagal, naj bi uvedl: po šolah praktičen pouk kmetijstva. V ta namen naj bi uredili šolske vrtove, kjer naj bi učene' dobi. vali praktične pojme o kmetijstvu ln sadjarstvu. Dalje so razpravljali o šolah v Masorah in Kanjem dolu. ki še vedno gostu. Jeta v kmečkih hišah. Za gradnjo nove šole v Masorah so vaščani pripravljeni prispeva«! z delom In ves gradbeni les. Tudi glasbe, no šolo v Idriji bi bilo umestno namestiti v enem prostoru. Kon. ference se Je udeležil tudi predsednik obč'nskega ljudskega odbora LADO BOZlC. ki Je poudaril potrebo povezave šolskih od. borov z množičnimi organizacija, mi ln krajevnimi odbor- F. V. »Mladost pred sodiščem« ▼ Idriji Dramske odsek delavskega prosvetnega društva »Svoboda, v Idrlil Je včeraj uprizoril »Mladost pred sodiščem«. Za to predstavo so se kar pridno pripravili. Omenimo naj še, da sodeluje v zadnjem času v dramskem odseku več mladih ljudi, ki se bodo pr»v gotovo razvili v dobre .'*» marljive igralce in pritegnili za seboj še vr3to drugih. To bo prav goto-vo povečajo kulturno dejavnost v Idriji. F- v- Čebelarski teSaj v Idriji V Idrijski občini je že precej vnetih čebelarjev. Da bi se povečali razvoj čebelarstva so pred kratkim organizirali tridnevni tečaj. na katerem so predavali dr. Leo Kocjan ter tov. Martelanc ta Kobal, vsi iz Ljubljane. Čebelarji so bili s tečajem izradno za- Bled in Bohinj pred zimo Na Bledu sta v Krnskih mesecih odprta samo hotela »Jelovica* m »Lovec*. To za sedanjo zimsko sezono kar zadostuje, če ni morda celo preveč. Vendar oa ne-kates. trdijo, da !e mora bata ►iprt rudi eden izmed bol »ih hotelov, že zato, če pride kak .gost na Bled. Vsa dogajanja se torej odvijalo v teh hotelih in le v kavarni Park-hotela, ki je odprta vso zimo. Nekaj obiskovalcev pa imajo rud!, k inookrepčeva" nr.ca in manjše gostilne. Za Bled je le važno, če bodo za MLINSKA INDUSTRIJA DOMŽALE obvešča vse svoje cenjene odjemalce kakor tudi dobavitelje, da v dneh 30. in 31. decembra 1955 zaradi rednega letnega popisa ne bomo niti izdajali mlevskih izdelkov niti prevzemali ambalaže ter naj isti urede zgoraj nave-vedeno do najkasneje 29. decembra 1955. Uprava MID Domžale M ki EDELJSKA KRIŽANKA n : 2 3~ i !c i*' i 8~ yT v' j® K «5 K r ! X ’7 ,’s M ! X zo 12^1 K - X ; X j— -l£> i i X 27 20 2« lrri :>o X »v j SJ K 36 X 35 ! n 3d» X 37 h M 59 X £ 45 K 1*6 1 J n 4-7 bodo tudi de!a temu primarna. V začetku so masltli na občimi, da bi sredstva za invcstic:l;e namenili z a večje delo. To bi bulo res pametno, roda ker tega le ne bi bilo mogoče 'izvesti, bodo ra sredstva razdelili posameznim pod-•etjem. Ponekod so že začeli z izboljšavami. To velja za hote! »Trst«, kjer stanujejo uslužbenci, hotel »Toplice« in za gradnjo novega kopališča pri njem. V »Park hotelu« pripravljajo preureditev Kazine, kar je res potrebno, saj že nad dvajset let služi svojemu namenu in je n.iso le nra' malo spremenili. Tudi v hotelu »Jelovica* ima jo neka j načrtov. Upai-mo, da bo vse skupaj nekaj le zaleglo in da bomo drugo leto lahko videl'; na Bledu kaj novega. Kaj pa bohinjski gostinci? Tudi c; imajo svoje težave. Čeprav so svoje obrate zaprli, nekaj gostov lahko le vedno sprejmeio. Pripravlja, jo se rudi za zimsko sezono. Bohinj bi res razslužiJ, da b; se zimsko-športna dejavnost in razne priprave vsaj deloma pre- val]. S. Z. JZ LENARTA Na zadnji seji občinskega odbora Socialistične zveze lenarške občine, so v glavnem razpravljali o gospodarski dejavnosti. Ugotovil' so. da bo treba sedmim kmetijskim gospodarstvom nuditi več pomoči ln odpraviti razne napake, predvsem pa v Jurovskem dola ln Drvanjl. kjer bodo morali uvesti celo prisilno upravo. Ugo tovill so tudi, da so razne Inve- neslc tja. V vsem tem je bil zad-. ^tlclisKe kredite negospodarsko nia leta popolnoma prikrajšan. Vse kaže kakor da Bohinj ni nase na:staite:še in začetno športno središče. 2e večkrat .ponovljena zahteva izboljšanja zvez z Bohinjem še vedno ni rodila uspeha. Precej ta.re gostince v Bohinju tud- finančno poslovanje. Npho-va poletna sezona n,i bi'a najboljša. Predvsem izredno slabo vreme je odtegnilo dosti gostov, tako da ie sezona trajala le mesec dni. V jevnim odbori trošili, da Je slaba organizacija dela in da zahajajo celo v gospodarski kriminal, čeprav vsega tega dejanska težave ne upravičujejo. Razpravljali so še o ustanavljanju novih krajevnih odborov SZDL, o plačevanju članarine, ki |o Je doslej pobrane le dobrih M odstotkov, m drugem. Sklenili so. da bo morala SZDL posvečati več pažnje vzgoji kmečke mladine, kmetijskim zadrugam in kra- R. J. Vodoravno: 1. steze, 5. veseloigra, 13. dočrisra izmiti, 14. najmanjša evrotpaka država, 15. žensko ime, 16. star avstrijski drobiž, 17. medmet za poganjanje konj. 1'3. organ v.da, 19. prai^.io, vod io, nic-a, 20. pcr,e pri repi. korenju .ipd., 21. ljudska ontrdri-nica. 22. poJzeme! jski del rastline, 23. plazilec, 24. davčna vrednotnica, 25. /bor. 26. opozor-.io; lažja k a.? en, 27. cenik, 30. loščilo. 31. poverjenik, pooblaščenec. 32. arabsko moško ime, 34 skeleti, povzročat: bolečino. 35. mlečni izdelek, 36. dokaz naklonjenosti. 37. Ludolfovo število, 38. p.vo starih Slovanov. 39. sklenitev zakonske zveze. 40. prislov, 41 ocenjevari v šoli, 43. pisarna, urad, 44. raka z enim samim gornjim udom. 45 idoi, pogansko božanstvo, 46. prevlečena z mazilom ali barvo, 47. praska. Navpično: 1. mimo; umrlo, 2. prikuha. 3. voditelj naših narodov, ki je sedaj na državniškem obisku v Etiopiji, 4. de psevdonima prve slovenske film-s!c« igralke, 6. zavoi. okljuk, 7. Massenetova opera po romanu tibbčja Prevosta, 8. nevaren ru- dniški plin. 9. vrsta premikanja, 1C. pritok Kame v Rusiji. 11. jezdec, 12. španska oblika ženskega imena, 16. zavarovan, krit, 19. kako velik* 20. načrti, skice. 22. nadležna žuželka, 23. lesena posoda za živalsko hrano. 24. obrtnik, 25. puščavska tovorna žival, 27. tako veliki, 28. nota iz solmi-•7aciije. 29. fina zelenjava, 31 pesniško ime /a slovensko pokrajino, 32. odljuben, neprijazen. 33 žensko ime. 34. lopa, lesenjača. 36 pripeljava. 37 glavno mesto evropske države. 39. luknjica, rnoinica. 40 obdelovalno orodje za kovine, 42. rodna hiša, 43. nočno zabavišče. RFSnTV VEDEL.IVKF KRI2AVKE OD 11 DEC 1955 Vodoravno: I Daskvtl R Lelp-'Se. 15 Intervju lt mnlluo. 18 narav. 19 Uco. 21 nabob 22 gnan 23 uboga. 25 teze 28 va-i. 27 kleveta. 29. Lel. 30 Is. 31 Rro/or. 32 ni. 34. ml. -n. 35 Okver. 38 Mar len 38 kreten 39 nohte? 40 gra n‘k. 41 toraks. -n. 43 Ra. 44 jek t5 poteza. 1« le 47 oie 49 ane ■nona. 51 «at 52 btea 54 stl—a 55 AVka. 56 onilks. 58 Aei 59 ATT3S. BO aartiOca. 02 anekvMe B4 tramiti. 85 3«tatiTi. Navpično; 51. A(nton) C(ehov). privni v občim Cma prvi zbor volivcev po ustanovitvi novega občinskega ljudskega odbora, k' ga je vodni predsednik občine. Udeležba ie bija zadovoljiva, razpravlja,!! pa so o pristojnosti: nove občine, izvolil; krajevni odbor m obravnavali razne gospodarske zadeve. Težišče razprave so bdi številni umestni predlogi, pri katerih volivci niso samo zahtevale ampak pokazali tudi veliko pripravljenost za pomoč. Prebivalci si želijo več kulturnih prireditev. Igrajo sicer tudi sami m hodik» na vaje tudi po dve ori daleč. Kljub temu pa želijo, da bi uh od časa do časa obiskale rudi i-gralske. pevske in druge sekcije Svobod iz Črne m Mežice. V zahvalo iim bodo vedno napolnili dvorano. Radi bi imeli tudi or- PUTNIK SLOVENIJA razpisuje delovno mesto Sefn poslovalnice v Kranln Pogoji: popolna srednja šola z večletno prakso v gospodarstvu ter znanje vsaj enega tujega jezika. Zaželena tudi fakultetna izobrazba Plača po tarifnem pravilniku Prošnje s kratkim opisom dosedanje zaposlitve in izobrazbe pošljite najkasneje do 31. decembra 1955 na Direlccijo podjetja hiiihljana Titova 4 d o volj ni, saj Jim bo mnogo korist!! pri njihovem nadaljnjem delu. F. V Posnemajte! prihodnje sezono kaij pripravili in začetku so govorili o velikem fi-modcrnčziTaiti. Kot pravijo je m- nančnem primanjkljaju v vseh 1x5-vesticijski sklad skromen, zato telih, posebno le v Zlatorogu. Po ponovnih pregledih pa kaze« da stanje Pi tako kritično in da bodo nekako zvoz:Ja vsa gostinska podjetja. Pokazalo pa se je pri tem, da imajo popolnoma neurejeno finančno srarrie in da niso niči direktorji polagali dovolj oažnje dc.lu njihovih finančnih delavcev, ki niso bil na tekočem. Ta zaostanek bo povzročil sedaj precej dela. kajti v red bo treba opraviti vse finančno poslovanje ir: Šele takrat bodo dokončno _ v-deli. pri čem so. Se marsikaj b; človek lahko povedal o Boh.niu in Bohmicih. pa tudi o Bledu, vendar bodli zaenkrat toliko do- Nekateri kolektivi idrijski h podjetij za v zadnjem času poklonili mestni knjiztuci in čital-mo. znatna finančna sredstva za nabavo novejših leposlovnih In znanstvenih knjig. Tako sta podružnica sindikata rudarjev in uprava trgovine »Kurivo* prispevali po 10.090 dinarjev, uprava trgovskega podjetja »Izbira« pa 29.000 dinarjev. Uprava mestne knjižnice se vsem darovalcem iskreno zahvaljuje. Zelet; b bilo. da bi tem prvim darovalcem sledili še drugi. F V. Pevski koncert v Kamniku Z velikim zadovoljstvom Je kam. niško občinstvo pozdravilo skupen nastop pevskega zbora »Solidarnosti* in mladinskega zbora kamniške gimnazije na vokalnem koncertu. ki je bij v veliki dvorani kulturnega doma Pevski zbor »Solidarnost!« ie zapel 12 pesmi, ki so Izzvale navdušeno odobravanje Zbor šteje 40 pevcev in Je od zad njega nastopa tako napredoval, da le presenetil kamniško občinstvo, lei je sicer skopo s priznanji Posebno Je močan v tenorjih, razpolaga pa tudi z odličnimi solisti. Tudi gimnazijski zbor je pokazal odlike uglajenega in discipliniranega zbora. Obširen program Je bil izpopolnjen s solističnimi točkami in kvartetom. Oba zbora je vodij pevovodja Viktor M*helčič. a. V Podkraju Je zasvetila elektrika Vsa naselja v Kumljanskih hribih imajo že nekaj časa električno razsvetljavo, samo Podkraj pri Hrastniku, ki lei ob vznožju Kuma. je bil do nedavnega brez nje. Končno pa se Je le uresničila tud! Podkrajčanom njihova velika želja. Vsem. k; so Jim pomagali do elektrifikacije, so res zelo hvaležna, predvsem oa občinskemu ljudskemu odboru. L. H. Novoletna Jelka v Hrastniku V Hrastniku se marljivo pripravljajo za novoletno jelko. Iz-voiili so poseben prireditven; odbor. učitelji in vzgojitelji Da popravljajo mladinske igre. Oba kinematografa bosta predvajala mladinske fiJme člam; Društva prijateljev mladine pa pripravljajo obdaritev ocibanov in pionirjev. Dedek Mraz bo letos obiskal mlade Zagorjane v delavskem domu, ki ga bodo okrasili člani sindikatov. V Sp. H rast reku oa ga bodo dočakali v Gradu. Dedek Mraz bo ob'skal s svojim spremstvom vsa naselja ob glavni cesti h rastru ške obč'ne. Sodelovala bo mladinska godba na pihala, pa tudi telovadci Partizane. Hrastniške pionirje in cicibane vsekakor čaka veliko pre-en-če-nje. L. K. Izpolnili so letni plan KCektiv hrastnitke steklarni* je že 15. novembra izpolnil po količini letni pl3n. Predčasna izpolnitev proizvodnega načrta Je predvsem plod dobre organizacije dela In sestankov delovnih brigad. Izmed vseh samo dva člana kolektiva nista včlanjena v sindikalni organizaciji. Steklarna zaposluje 74 visokokvalificiranih in 319 kvalificiranih delovnih moči Podjetje pridno skrbi za zaščito dela, saj so letos nazadovale lahke neizgode kar za 30 odstotkov. Kolektiv Je prispeval za zaščito dela samo do konca septembra nad 3-5 milijona dinarjev. Tudi odnosi delavskega sveta in upravnega odbora s sindikalno podružnico so bili najboljši. Kolektiv oridno skrbi tudi za vzgojo kadra. V steklarski šoli v Rogaški Slatini ima 37 učencev. Poleg drugega se hraistniski steklarji pridno udejstvujejo pri kniturno-prosvetnem delu. Samo v Svobo dl II jih sodeluje nad 300. Prihodnje leto bo ta kolektiv slavil 50-lctnlco obstoja L. H. IZ METLIKE Osnovna organizacija ZK v Metliki je imela vedno redne sestanke, toda najbolj plodni -so bili predvsem zadnji. Na zadnjem sestanku, ki Je bil v decembru so se pogovorili o organizacijskih in drugib zadevah. Se vedno se dogaja, da nekateri člani neopravičeno Izostajajo In neredno plaču- jejo članarino, saj je bil varadi tega eden celo izključen. Da so sestanki vedno uspešnejši dokazujejo tudi vedno živahnejše razprave o raznih zadevah. Pred kratk o so sprejeli v organizacijo tri mladince. Cez zimo bodo preštudirali več gospodarskih in pouličnih tem • Doslej Je metliška pekama peki.• uo-* • in okusen kruh. V zadnjem času pa tega ne moremo več trd tl. Ze nekaj časa Je kruh bolj črn. pa tudi grenak. Pravijo, da -o dobili iz skladi.-ča v Straži vaten moke k» je, kakor kaže. ma--i p-fcvv J^n. Kako je lahko p-'šla do tega? Tudi s ceno belega kru- a n... i- zadovoljni. Pr. nas stane kilogram še vedno 92 d n čeprav s*.vio brali v časopisih, da so ga ponekod pocenili in ga prodajajo po 72 dina-jev. Dvajset dinarjev razlike je le preveč! * Mladina iz Rosalnic je spet zajela s prirejanlecn rednih sestankov. Pred kratkim so sklenili, da bodo naštudirali igro »V Ljubljano jo dajmo«. Učil jih bo verjetno tov. Sv:gelj iz Metlike. Jan IZ D0M2AL Gojenci usnjarskega tehnikuma v Domžalah so osnovali taborniški klub. Ob udeležbi velikega števila dijakov so izvolili svojo upravo in se priključili družini -Skalnih taborov, v Domžalah. Tako je danes taborniška organizacija v Domžalah ena najmočnejših samostojnih mladinskih organizacij. Kot prvo večjo akcijo bodo skupno z družino pripravili zimsko taborjenje v snegu Tabori bodo v bližini Dcmžal. IZ BEBIČEVEGA Te dni je imelo kuiturno prosvetno društvo svoj letni o-bčni zbor, ki se ga Je udeležila skoraj samo mladina. Iz poročil je bilo razvidno, da posveča društvo premalo skrbi izobrazbi mladih ljudi 7. raznimi predavanji in tečaji. Društvo se bavi predvsem z dramatiko. čeprav z režiserji ni na najboljšem. Pred kratkim Je prevzel to nalogo tovariš Vagaja. Letos pripravlja z dcmačlmi igralci -Miklovo Zalo«. Kakor kaže, se bodo v .začetku januarja že predstavili gledalcem. Društvo želi. da bi tudi društva iz sosednih krajev hodila gostovat k n iim, saj bi tudi oni 315 drugam. Taka gostovanja bi bila vsekakor koristna. rka. IZ SENOVEGA V senovški občini so se že konstituirali novi občinski ln krajevni odbori Zveze borcev, ki so že tud’ zaželi z del cm. Predvsem nameravajo urediti evidenco članstva in uresničiti sklepe glede skrbi za otroke padlih borcev. Krajevne organizacije bodo začele tudi z vključevanjem vseh tistih, ki imajo pogoje za članstvo v Zvezi borcev. Ar Na zadnji seji občinskega ljudskega odbora so sklenili, da bodo oriznali olajšave samopJaČfvkov zdravstvenih storitev, menili pa so se tudi o javnem redu in miru. ustanovitvi komunalne uprave in drugem. Razpravljali so tudi o gradnji vodovoda Dobrova— Senovo—Brestanica, ki je velikega pomena tildi za občino Videm —Krško. Ce ne bodo kmalu nadaljeval« z deli se lahko zgodi da se poruši rov v Dobrovi, kj** so zajetja izvirkov. To bi povzročilo vsekakor občutno škodo. Pole? drugega so sprejeli še odlok o sistematizaciji delovn h mest na občinsk*'m ,;ud-k«rr» odboru. IZ TRŽIČA Na gadnjefn sestanku mladinskega komiteja in obratnih sekretariatov v tovarni ..Peko* so skle nili. da bodo v bodoče poglobil’ medsebojne stike. Skupni načrt za bodoče delo so že izdelali. Na pobudo predstavnikov obratnih se. kretariatov bodo izvedli seminar za mladince in mladinke, ki naj bi v prihodnjih letih vodili delo organizacije v tovarni. Pogovor li so se Uidi o političnih zadevah in ugotovili, da je v tovarni več takih mladincev, ki jim ho treba po*vetit| največjo skrb. Prizadevali si bodo tudi. da bodo v vodstvu organizacije le taki. ki so med mladino priljubljeni. Delo oodo prenesli na vse obrate ln a njem razpravljali ca sejah komiteja. Da bi izboljšali delo obratnih odborov in komiteja, bodo prirejal! posebne sestanke s predstavniki političnih organizacij. Dan upokofencev na Senovem .Minulo nedeljo je priredi! o!»» člnski sindikalni svel na Senovem uspel dan upokojencev. Priredit, ve se Je udeležilo okrog 400 upokojencev občine. Po govoru predsednika občine Karla Sterbana s« priredili še kulturno prireditev, na kateri ro sodelovali —evci, godbeniki in recitatorji. Po končanem kulturnem siporedu so upokojence še pogostili. B. K. Sadjarstvo v Pomurja V izadnjrh nekaj letih je l»i!o V Pomurju na novo zakajenih ln obnovljenih nad 55 ha sadovnjakov. Skoda, ki Jo je pomurskpt.au sadjartitvu povzročil ameriški kana r je o?rwnna. Kljub močnemu pustošenju tega škodljivca pa pomursko sadjarstvo dajo cb dobrih letinah še vedno okrog 2 ODO vagonov sadja, kar znaša — računajoč samo 10 din za kg — 200 milijonov dinarjev narodnega dohodka. Številni poiski^i zadnjih let P-i so pokazali, da bi se z boljšo nego sadnega drevja dal narodni dohodek v Pomurju še znatno povečati. Sadni nasadi v »udinclh. Salovcih. pri Radgoni, Kapeli, Kuštanovclh in drugod so pokazali, da se da pridelek sadja v Pomurju n jim dejal: »Zal ne bom dočakal maščevanja. Bliža se mi konec « Pri tem je globoko vzdihnil >r potočil *ve bridki solzid »Toda vi. ki sem vam dal življenje. nadaljujte mote delo, dokler ne zrušite drevesa, na katerem živi veverica, ki me je vščipnila v zadek, v moj lepi. beli, nežni zadek, ponos n dikn našega rodu.« Mladi črvi so mu obljubili da bodo glodali drevo, dokler ga ne porušijo. Pritisnil je mraz in pobral starega črva Tedaj so se črviči zarili globoko v les in ga začeli glodati. ozelenel. Toda deblo je bilo še vedno debelo in les trd. Črvi pa so vedeli, da ni sile na svetu, ki bi omajala njihovo trdovratnost. Glodali so, glodali. Njihova usta so bila vsak dan tanjša in jeziki krajši, a oni so glodali. Glodali bi tudi, ie bi si vso glavo obrusili, a to ni bilo več potrebno. Nekega jutra je mogočni hrast za-hreščal. Oklestil je nič koliko drevja in se s strašnim grmenjem zrušil na tla. Ves gozd je prisluhnil. Živali so zaskrbljeno stekle na kraj, kjer je ležal orjak, ki jim je nekoč nudil zavetje in senco. Na preostalem panju je gomazelo čuda črvov. Stegovali so vratove, krivenčiti hrbte, dvigali zadke in kot oonoreli kričali: »Maščevanje1 Maščevanje!« Živali so jih začudeno gledale in nejeverno majale z glavami. Jazbec se ie sklonil i- voverici in ji dejal: »Kdo je že videl živali, fci b’ oodirale drevje?« Veverica sz je zahihitala in odvrnila: »Brez dvoma se jim je zmešalo/« Napisal Vid Pečjak (AND7CLKA MARJI* »Teta.« »Kaj je?« »Ali si se zelo bala zame?« »Se vprašaš? Kaj pa, če bi se ti kaj zgodilo?« »Saj je vojna, Teta, vsak trenutek se mi lahko kaj zgodi,« sem dejal, misleč, da jo bom s tem potolažil. »Vem, da se lahko. Jaz pa bi te vendar rada obvarovala. Zato mi je hudo, kadar te nimam zraven sebe. Mama me je milo prosila, naj pazim nate,« je dejala toplo. Bilo mi je tako lepo pri srcu od teh njenih besed, d* bi jo bil najrajši poljubil. Pa me je bilo sram. Glej, kako me ima rada. A jaz je ravno ne ubogam zmeraj tako, kakor bi bilo treba. Včeraj me je prosila, naj ji prinesem naročje drv, jaz pa sem šel in srečal kurirja Srečka iz bolnice, se zapletel z njim v pogovor in pozabil. Predvčerajšnjim me je poslala k ekonomu, naj mu povem, da ji ja zmanjkalo masti, jaz pa sem šel in se zagledal v skladiščnika, ki je tehtal hrano za bolnice, in Teta je zaman čakala na mast. In podobnega bi se lahko našlo še več. Samo če bi se zamislil, bi se mi začelo kar nizati v glavi, in postalo me je sram. »Teta,« sem spet začel. »Kaj je?« »Nisi mi povedala, kako je bilo v intendanturi?« sem vprašal in se začudil, kako da je že prej nisem o tem pobaral. »Nič hudega. Niso točno vedeli za naš položaj, pa so metali bombe kar na slepo srečo. Nihče ni bil ranjen, niti ubit. Okrog nas so samo mitraljirali.« »In ni nič podrto?« »Nič, razen stražarske hišice, tam proti korpusu. In malo naprej kakšno drevo.« »Ali je očka tam doli?« sem nazadnje vprašal in obšel me je tisti znani neprijetni občutek, kakor zmeraj, kadar sem vpraševal po očku. Bilo mi je hudo. Tisto poletje sem pogosto opazovala postovke. Vselej sem se razveselila, kadar sem na modrini neba opazila rjavega ptiča, lei je priveslal v veličastnih zavojih in nato obstal, kakor bi bil pribit na nebo, kriknil in se kot kamen vrgel v razor na njivi. Toda tisto morda niso bile naše postovke. K nam se namreč niso vrnile nikdar več. Napisala Mimi Malenšek jesenska ^ gostija Mi pa gremo na gostijo, ki jesen nam priredi jo — zdaj iztekel ji je čas, pa poslavlja se od nas. ■ t M" * ■ Narisal Nikolaj Goršič »Ne. Davi zgodaj je odšel v korpus. Klical ga je tovariš Capo.« 2e mi je na jeziku tičalo vprašanje »A zakaj?«, pa sem ga brž požrl. Vedel sem, da je treba paziti na konspiracijo. Komaj sem se bil naučil te besede, pa sem jo že rad uporabljal, čeprav samo v mislih. Spet sva šla molče. Teti danes ni bilo do besedovanja, pa sem še jaz manj govoril. In spet me je prevzela težka misel: Očka je v korpusu, a kaj je s korpusom? Mogoče so tam vsi popadali. Takoj sem otrpnil od groze. Zares, kaj se je zgodilo z njimi? Moram vprašati Teto. Kakor se je ona prestrašila zame, tako imam menda tudi jaz pravico, da se bojim za svojega očka. Zbal sem se tudi za tovariša Drapšina in velikan -, tovariša Capa. Saj sta zmeraj tako dobra z menoj. Nikoli ne gresta mimo intendanture, ne da bi se pomenila z mano. In kako mi potlej kurirji zavidajo ... Pa saj ni čudno. Komandant in komisar korpusa, to pač ni mačji kašelj. Zanju ve gotovo tudi sam tovariš Tito. Nazadnje sem vprašal in s strahom čakal odgovora: »Teta, kaj pa je s korpusom?« Za gostijo to veselo svatovsko ji je odelo: pisano tako živd, kot ni mavrica tako. || KMETIJSKA ZADRUGA V TREBNJEM razpisuje mesto knjigovodje z naslednjimi pogoji: nepopolna srednja šola, strokovni izpit in 5-letna praksa v samostojnem vodenju knjigovodstva » mesto trgovskega poslovodje v trgovski poslovalnici v Trebnjem z naslednjimi pogoji: sposoben za samostojno vodenje vseh trgovskih poslov in odkupa poljskih pridelkov. Strokovni f £ izpit in 8-letna praksa. Upravni odbor KZ Trebnje ! t l t Skuha ajdovih nam žgancev — boljši so od vseh piščancev, potlej toči mošt sladak, merico dobi ga vsak. A naslada vseh naslad je grozdje nam — najslajše sadje, ko Se konec ni storjen, pa že — fcdstanj je pečen. Ko tako se naložimo, vsak v brlog svoj pohitimo, zima pride: prava reč — siti ležemo za peč! Napisal Danilo Gorinšek »ŠOŠTANJ«« poslovalnica tovarne usnja Šoštanj Ljubljano — Trubarjeva 41 sporoča vsem svojim cenjenim odjemalcem, da grosistični oddelek v dneh od M. do 31. decembra 1955 zaradi letne Inventure ne bo posloval. t pomaga reševati VSA DRUŽBENA VPRAŠANJA V zvezi ženskih društev predstavlja na« in dela naših organizacij najvažnejše vprašanje. Najvažnejše pri tem je, da zberemo nove množice žena, da rešujejo vprašanja, ki so važna za naš splošni družbeni razvoj. Zaradi tega so tudi naše žene prešle iz čvrste organizacije AF2 na svojo ožjo organizacijo — Zvezo ženskih društev. Nc- scdelujemo v našem političnem dobivajo tako osvetljena nov življenju. Pravice žena pa ne smejo biti samo pravtee na papirju, temveč je treba žene videz, postajajo vatna vprašanja, vprašanja skupnosti. In žene so poklicane, da Jih rešu- i' II IM i- f hgmS t i ' a..;' . -. v fptp* „ _ x*>- ?■« • i 'd? i v' '. ’f v?**, h®** M 'i* Skozi vsa ta vprašanja pa se naše žene tudi vključujejo v naše skupno delo za dvig naše proizvodnje, za naš boljši življenjski standard. Za vse to pa ni naloga ženskih društev, da bi iskala ne vem kaj vse skozi okrog teh razvijajo svojo aktivnost. To bo tudi najboljša pot, da čim več žena, tud! tiste, ki se doslej še niso vključile, zavzamejo svoj položaj v naši družbeni skupnosti. (Nekaj misli iz razprave Boce Cvetič, predsednice Zveze ženskih društev Jugoslavije na ustanovnem občnem zboru Zveze ženskih društev Slovenije). kateri danes celo postavljajo vprašanje, ali nam je sploh potrebna taka organizacija, ker uživajo žene vse pravice v državi. Teh pravic nam zares ne krati nihče, toda, nam je potrebna taka organizacija in taka aktivnost kot so jo žene razvijale že poprej. Toda potrebno jo, da načnemo reševanje nekaterih vprašanj, kar nam omogoča, da se čim bolj ukvarjamo z družbenim delom, da pripeljati skozi vso mogočo jejo danes bolj kot kdaj koli. družbeno aktivnost naših mno- Danes si že težko zamislimo žičnih organizacij, da v teh ak- naš razvoj brez reševanja niza tivno sodelujejo. Toda, če po- teh drobnih aktivnosti, gledamo številke, lahko ugotovimo, da danes sodeluje v družbenem življenju le manjše število žena. Naše žene niso v zadostnem številu zastopane v naših delavskih svetih, niti v tistih podjetjih, kjer so žene v večini. Toda na vodečih mestih organizacijske oblike, temveč, jih ni. Toda to ni odraz umika da iščejo žene povsed naloge in naše žene iz političnega življenja. To je v glavnem posledica različnih težav, s katerimi se morajo žene danes še boriti. Toda naše žene vendar mno-gokje aktivno sodelujejo, tako v šolskih odborih, stanovanjskih skupnostih itd. Tu je danes že vedno več žena. In to je pohvalno. Naloga žena je, da danes ne čakajo, da bo mnoga vprašanja rešil naš razvoj sam, temveč, da jih začnemo odločno reševati, še preden pridejo na dnevni red: to je potrebno tudi zato, ker je to potreba skupnosti in v tej se morajo žene prav tako aktivno boriti in delati kot vsi ostali. Ni to feminizem, temveč težnja žena, da skupnost pripeljejo do tega, da vsi naši ljudje uvidijo tudi nekatera vprašanja, tudi tista, tako imenovana intimna, družinska vprašanja, vprašanja vzgoje, vprašanja osebnega vsakodnevnega življenja človeka. Tudi to je samo ena velika usluga skupnosti in žene pri tem ne izdvajajo posebnih ženskih vprašanj. Reševanje takih vprašanj pomeni napredek za vso skupnost, za boljše življenje družine, delovne žene, matere, to pomeni skrb za otroke. Čeprav so ta vprašanja na videz neznatna. siSSSSK- It ADAR Lutko ah žogo, samokolnico ali tricikel, a v ion ali kamion? Vpričo toliko izbire ni čudno, ds se narži, kakor tudi v tem oziru nopremtš lijem prijatelji večkrat zmračijo ipri nakupu igračk za o-trok. Večkrat smo razočarani. Citroen ne cenijo igračke, ki smo ;o kupili za -drag denar in jim je IZBIRAMO IGRAČKE še sami pospešujmo njihove sposobnosti. Pospravljanje maje kuhinje, polasti6 »otrok« v posteljice, šivanje obleke za male lutke — predstavlja delo kasneišo mamice vsaj v šzvenslužbenih urah. Nekatere deklice se igrajo ljubša cenena lutka. Vaše darilo 5 Plenjeni, kar jim bo rudi ka-mora odgovar/ari glavni zahtevi mtne „zel° Prl,v Pm!o priljubljene igračke, da je ta za-oavna. Igračke lahko prispevaijo k otrokovemu razvoju, seveda le, če so pravilno izbrane. Igračke izbirajmo z mastijo na otroka, kako jo bo sprejel. Pred' vzpodbujajmo k temu dolu. Zgodi pa se, da se tudi de radi igrajo z lutkami. Ali na, .im to branamo ali jih za to colo zasmehujemo? Poznala sem učenca dru-ega razreda, kri sn jc za svoj stavijajmo si, da bi nam nekdo fnjiranjeni denar sam kupil lopo ................... ... . urkn Vpsp; «r> le nirmescl podaril darilo, ki je bilo name- ludi0- Vcsd . >e P*”"*1, 7,°“ mov -m je sar.iel zanjo kot utitli-ca. Večkrat oi se že bil igral s Dve ljubki pleteni jopici Jeziki nam približujejo svet B. G., TRBOVLJE: Ze več let se zdravita zaradi trdovratne go!e-ničrie razjede ia do sedaj neuspešno. Zdravnik jc izjavil, da ko potrebno, če ne bo šlo drugače, razjedo ozdraviti z operacijo. Na obeh nogah, pc-scbno na nogi, kjer se je razvila razjeda, imate močno razvite krčne žile. Zanicna vas, kako se razjeda operativno zdravi in če je operacija priporo :i ji va. Operativno zdravimo samo kronične golemčne razjede, pri katerih je odpovedalo vsako drugo konzervativno zdravljenje. Pred operacijo je potrebno najprej zdraviti oz. odstraniti krčne Žide, bodisi, da jili operativno cd-sUranimo aLi da jih zdravimo z rarnr.mi injekcijami. Kakršne koli motnje v krvnem obtoku ali obstoječe otekline na nogah je potrebno prej »zdraviti in pri tem pregledati delovanje srca, ledvic in ožilja- Pri močnejših oslabelostih srca in krvnega obtoka kakor tudi pri hujših okvarah srčnega mišičevja se ne smemo odločiti za operacijo. Golenično razjedo se lahko operira le, če je koža okoli razjede popolnoma zdrava in če začne razjedo od robov proti sredi pokrivati nova vrhnjica, t- j. nova zgornja plast kože. Ves operativni obseg obstoja predvsem v radikalnem Izrezaniu bodisi v globini kakor tudi v periferijo razjede z namenom, tla pridemo do tkiva, ki je s krvjo dobro prepojeno. Da pokrije«!* rano, vzamemo odgovarjajoči del krvi iz .stegna ali trebuha. Po operaciji je potrebno rano pravilno poviti. Po 1 dneh izmenjamo povoj, nato pa ga menjamo na vsake 2—3 dni. Operirano nogo je potrebno 5e nadaljnje 3 mesece ščititi z elastičnimi povoji. M. H., Kočevje: 2e delj časa čutite bolečine v hrbtenici, ki postanejo z vsakim vnetjem v grlu hujše. Zelo ste podvrženi anginam, ki se vam vsako leto ne glede na letnj čas večkrat ponovijo. Ker so bolečine v hrbtenici po vsaki angini hujše, bi se dalo sklepati, da gre pri vas za infek-ciozni spondilitis. Te vrste hrbtenično obolenje poteka huje in z večjimi bolečinami, kot pa, če je obolenje v hrbtenici tuberkuloznega značaja. Tak infckciozni spondilitis lahko traja še mesece po prestanem tifusu, angini, gripi, škrlatinki, davicil, pljttčnlci, sepsi itd. Vaša bolezenska slika daje misliti na stalno bakterialno za-strupijenje organizma, zato vam svetujemo, da se pustite vsestransko pregledati na interni in ortopedski kliniki v Ljubljani. Tečaji tujih jezikov, ki jih prireja Pionirska knjižnica in čitalnica v Ljubljani za otiroke, so tem zelo pri srcu. To pravzaprav ni čudno, »aj tu ne gre več za mučno .pireganijanje otrok k nečemu, kar jih ne zanima, kakor nekoč, ne gre za vtopanje slovničnih in pravopisnih pravil v otroške glavice, pač pa za učenje, ki je igra, za igro, ki je učenje. Mali tečajniki se tu uče pnjetno zveneče pesmice, katerim se mlado uho kaj hitro privadi in tarč-z težav ostanejo v spominu. Otroci se igrajo 'igre v angleščini ali nemščini in se v teh jezikih tudi pomenkujejo med seboj. Jezikovni tečaji za pionirje in pravzaprav rudi za cicibane (vseh je letos 220) trajajo že drugo leto in so vsekakor nova oblika izobraževanja naših najmlajših. Za starše je pa tudi ugodneje plačevati mesečno 300 dinarjev (če sta iz iste družine v tečaju dva otroka, plačajo 250 dinarjev) za najmanj 8 ur pouka mesečno, kakor pa plačati za eno uro najmanj 100 dinarjev, pri čemer še tvegajo, ali bodo sploh našli uč:- ' 5- Mala večerna obleka iz črnec* žameta telja, ki bo tej nalogi tako ▼ jezikovnem kot v pedagoškem oziru kos, kajti jezikoslovci te vrste so pri nas še precej maloštevilni. Razen tega se otrok uči v razmeroma majhnih skupinah (8 do 12, največ do 15 otrok), kar omogoča učitfellju individualno delo z malim: tečajniki. Istočasno pa ta majhni kolektiv učečih se otrok pozitivno vpliva na slehernega svojega člana v smislu plemenitega tekmovanja, kdo sc bo več in člmprej naučil. UČENJE JE IGRA Tečaji te vrste so, kot smo le rekli še nova oblika, zato prvo leto pedagoški prijemi še niso bili docela izdelani tako, da bi omo" gočili kar najbolj uspešen pouk. Letos je bil stonjen veltk korak naprej ravno na podlagi lani pn-pridobljen h izkušenj. Težišče dela je na individualnem pouku, to je, da je sleherni otrok pritegnjen k učenju. Pouk je kar moč živahen in stvaren. Pri tem uporabljajo različne barve, dorn no in podobne igre; jeseni je na primer učiteljica prinesla k pouku sadje. Otrok, kj je videl pred seboj slasten grozd ali sočno hruško, s: ;e seve ka.j hitro zapomnil, kako se ara vi temu po angleško ali nemško . . . Na razpolago pa so tudi drugi učni pripomočki: slovarji s slikami za angleščino, velika pe-strobarvna »ura« iz kartona s kazalci in številčnico, magnetofon, na katerega posnemajo glasove otrok, da potem slišijo, kako znajo govorita nemško ali angleško itd. Druge krati zopet narišejo po svojih močeh, česar so si pri prqjšnji uri naučili. Da bi dosegli kar največjo sproščenost pri pouku, so se učiteljice domislile še nečesa: kdaj pa kdaj puste otrokom, da kramljajo med seboj, toda v angleščini, ali nemščini. To je prvi kon verzacijski pouk, da se tako izrazim. Da bi razvneli pozitivno tekmovanje pri učenju, so uvedli točitovanjc. Kda*r se največ nauči, kdar ie najbolj prizadeven, najbolj sodeluje pri pouku — ima največ točk. Nato se spet igrajo slepe miši, plešejo rimgaraja, zapojejo pri tem kako poskočno — pa mine ura, kot bi mignil! Vse pa gre brez pisanja in slovnice, ker bi bil tak način pouka za otiroke, ki bodisi še ne znajo .pisati ali hodijo v osnovno šolo, preutrudljiv. Jemal bi jim veselje do učenja, odvračal njihovo pozornost od bistvenega, kar žele doseči pedagogi: da bi si otroci nabrali kolikor tol ko bogat besedni zaklad, ki bo trdna podlaga za nadaljnje delo. BESEDA STAR5EM Nekateri starši mčadlih cejari-nikov pa pri tem ivz prevelike vneme, iz želje, da bi se njihov otrok čimprej kar največ naučil, delajo napake, ki Škodijo razvoju njihovih malčkov in ovirajo sistematično delo pedagogov. Doma hočejo z otrokom »ponavlja- njeno nekomu drugemu. Prav tako je, če podarimo otroku igračko, ki je všeč predvsem nam samim. Skušajmo si predstaviti, kaj bo rekel otrok, ko bo igračko zagledal in kako se bo pozneje igral z nio. Tako, kot potrebuiie otrok hrano, ki vsebuje miineraiie, beljakovine in vitamine, tako mu ie potrebna tudi igračka, ki odgovarja njegovemu fizikalnemu in psihičnemu raizvoju. Pravilno ilzbrana igračka bo pospeševala njegov nadaijniji telesni, duševni in socialni razvoj. Dojenčku je ropotuljica sredstvo, s katerim doseže razumevanje okolice, starejšemu oTroku pa je to le škatlica, ki ropota in bo v najboljšem slučaju ie potešili svojo radovednost, kaj pravzaprav povzroča ropotanje, s tem. da jo bo razbil. Ropotuljici sledi z ozirom na otrokov razvo-j žoga aih druge igračke, ki jih lahko potiska pred seboj, kadar pleza po tleh. Kasneje škatla peska, ki ga presipava na dvorišču in se pri tem delu seznani j sosedi »tih let. Šc kasneje športno orodje, ki mu omogoča neobičajno gibanje ter je obenem začetek dela po moštvih. To tudi izuri otroka v tekmovai-nih igrah. Otrok potrebuje poleg tega tudi igrače, kii stimulirajo njegovo radovednost in njegov iznajditeljski duh. ALi naj se razlikujejo igračke sestrico punčko, pa mu domači niso pustili Zato si jo je kupil sam in rekel: »Zdaj mi ne bost« mogli več branih, da imam tudi jaz svojega otročka.« Prav zato ne branimo dečkom, če prehodno pokažejo svoije veselje, da bi se ukvarjali z lutkami. Morda se bodo kasneje, ko dorastejo, raje ukvarjala z otroki in ne vst-ga zvračali na ramena žene. Dr. A. M. I * •V.‘. : "'-te s,. ti« gradivo, ki so ga obravnavali ^^hc od jSrack dečkov? V glav- na tečaju, uče ga izgovorjave, pa mu cesto napak sverujejo, kar velja zlasti za angleščino. Razen tega je rak način zg.rešen tudi za zato, ker otroka preobremenjujejo, in je »šolski« v negativnem pomenu besede. Namen tečaja je namreč naučiti cicibane in pionirje v čimbolj sproščeni obliki, tako rekoč igraje osnov tujega ie-zika, ne pia doseči papagrl' (:o znanje z ljubeznivim pritiskom, ki otroku iemlje veselje do dela in ki prav nič ne koristi. M. 5. nem ne. Deklice navadno rade gospodinjijo z miniaturno opremo in kuhinjskim priborom. Pr: tem .c. a c Orehove rezine. Oeminko kg surovega masla penasto vmešamo, prldenemo žlico cimeta, nekolliko zmletih klinčkov, is dieg zmletih orehov, 40 dkg sladkorja, 4 cela Jajca in 50 dkg moke. Vse to pognetemo v testo, ga razvaljamo, zrežemo s koleščkom na majhne rezine, pcmažemo z Jajcem in lepo spečemo, da niso pre-teraine. TV * Preprosta, a lepa popoldanska obleka, ki jo prijetno poživlja pas iz črnega lakastega usnja. ČE IMAMO LINOLEJ Praktičen in lep je linolej v stanovanju, saj nam prihrani mučno ribanje poda in drgnjenje parketov. Vendar je treba tudi linolej čistiti. Mnoge gospodinje delajo to napako, da čistijo linolej s sodo, z bencinom ali pa tudi z alkoholom, kar linolej ne prenese. Tudi pogosto miljenje mu škoduje, zlasti, če je vzorčast. Ce je linolej pokrit z madeži, ga moramo oprati z mlačno vodo. Sčasoma linolej potemni, in da dobi prvotno barvo ga očistimo z vodo, v katero smo vmešali 1 jajce (v pol litra vode) ali pa z mle- kom, ki smo ga razredčili z vodo. Od časa do časa je dobro, če zdrgnemo linolej z belim voskom ali pasto za psrkete. Obrišemo nato s suho krpo in osvetlimo. V kuhinji, kjer imamo Po tleh linolej, se rado zgodi, da kane na tla voda, v kateri je soda. Ne smemo pustiti, da se ta posuši, temveč ga takoj operemo s čisto vodo. Zelo umazana mesta pa operemo z milnico. Ce je linolej že zelo star in so se na njem pokazale razpoke, lahko te same popravimo. Na spodnji strani namažimo linolej z mizarskim klejem, ki smo mu dodali malce glicerina, na to pa prilepimo košček (tako velik kot je razpoka) močne tkanine. I.inoiej je danes razmeroma drag, zato se ga izpl3ča pravilno negovati in ga čuvati, da bo ostal lep še dolgo vrsto let. -ra ro 7fM WOIO Eani, kmalu po novem letu je prišel k Janku v hribe na obisk njegov bratranec t>z Ljubljane. Uda sta velika prijatelja. Tokrat pa je kazalo, da se bo omajalo njuno prijateljstvo. JANKOVE že je držal v roki veliko pi- Prišlo je samo od sebe. Ko sano škatlo. To je »Pionir«, so po večerji komaj odložili »Gradila bova mostove, želez-žlice, jc bratranec skočit k nice, traktorje,« se je samo svoji torbici: »Čakaj Janko, smejalo Petru, ko je videl ve- selje na Jankovem, prej tako žalostnem obrazu. videl boš, kaj mi je letos prinesel Dedek Mraz.« »Dedek Mraz? jc prešinilo Janka. Žalost ga je obšla. Njemu ni ničesar prinesel, a tudi Minile so počitnice, treba je bilo znova prijeti ta knjigo drugim otrokom ne. Da je pre- in se učiti, učiti Kljub prid-daleč v hribe, so domači de- nemu učenju v Janku ni zble-jali Janku in da pride le v ve- dela misel na Dedka Mraza in Uka mesta. prav na tihem je upal, da ga Čeprav bi najraje pobegnd letos ne bo čakal zaman iz izbe, se je vendarle približal bratrancu Petru, ki je po- V hribih prej zapade sneg kot v dolini in letos je bilo časi. slovesno jemal iz torbice prav tako. najprej knjige, potlej domino »Zima bo huda.« je dejala tn kocke pa žagico za rezlja- mati. ko je stopila na prag nje. »Belo bo novo leto. belo •< je »Kaj, vse to ti je prinesel?« pritrdil materi dedek in si poje čudeč se vprašala Jankova tisnil globlje na ušesa vega-mama, Janko pa je le še z s ti klobuk največjo težavo požiral solze. »Kje je šc novo leto!« je Nekaj, zavisti podobnega mu zategnil oče. ki se je namer-je zagrnilo srce. jal v dolino. »Le zakaj smo v hribih,« je »Ena lastovka še ne pomeni bridko pomislil. pomladi in tudi nekaj snežink »Tudi tebi. Janko, je Dedek ne zime!« Mraz nekaj prinesel pri nas v Tako, kot je povedal oče. je Ljubljani,« je skrivnostno pri- tudi bilo Sneo je če? noč vze-ttavil Peter in se nasmehnil, lo. ni pa z njim vred izginila »Zame?« je šepnil Janko in v Janku misel na novo leto. Odtlej je štel Janko tedne in dneve. »Lani se je v Ljubljani spomnil name. Morda pa bo letos sam prišel k nam v hribe,« je prav na tihem upal. Tedaj je prisopihal v klanec poštar. »Na, Janko! Zate!« »Pa ne. da od Dedka Mraza?« se je nasmehnil m vstopil v hišo, da si odpomore od strmine. Janko je naglo odprl Petrovo pismo. »Veš, Janko, tudi leto s pride v Ljubljano Dedek Mraz. 2e v časopisju je oznanil svoj prihod m kje bo hodil. V časopisu je tudi povedal, kaj pripravlja za nas otroke Ce ga kje srečam, ga poprosim naj obišče tudi vas na Samoti.« Tisti večer Janko ni mogel zaspati Misel, da tudi letos ne ho za novo leto videl Dedka Mraza, mu ni dala miru Dolgo se je premetaval po postelji, naposled pa le nemirno zaspal. Komaj je zatisnil veke. Se se je znašel sam na cesti, fci vijugasta pelje v dolino Zeblo ga je. da je moral neprestano hukati v premrle prste. Hitel je, da bolj ni mogel, vendar ni prišel nikamor. Nenadoma je začelo še snežiti Vedno več snega je bilo okrog Janka. Ustrašil se je te bele snežene gmote in začel klicati na pomoč. Tedaj pa, glej, kaj je to? Vse se je prečudno zablestelo. Zacingljali so kra-guljčki in po poti so pridrsele sani, na njih pa je sedel belo-bradi starček v belem kotuhu in visokii beli kučmi. Okrog njega so se vrtele velike snežinke, skakljali so zajčki in srnice ter brundali medvedki. Prav ob Janku so se ustavile čudežne sani, Dedek pa je stopil v sneg k njemu, mu podal roko in rekel: »Prišel sem k tebi na obisk m k vsem pridnim otrokom. Prisedi Janko, domov te popeljem.« »Joj, ti st, Dedek Mraz,« je zaklical Janko in se prebudil ob lastnem kriku. »Janko, kaj ti je,« ga je pobožala po kuštravi glavici hladna očetova roka. Se ves zmeden je povedal Janko svoje sanje očetu, fci se je pravkar vrnil iz doline. •Praiv si sanjal, Janko. Naj ti povem novico, ki te bo gotovo zelo razveselila. Nocoj, ko sem bil v dolini, sem v Društvu prijateljev mladine zvedel, da je Dedek Mraz ie najavil svoj prihod. S seboj bo pripeljal lutke in obdaril vse otroke, seveda, če boste tud i mres pridni.« •Zdaj pa zaspi, Janko! Prav kmalu bo prilel dan, ko bomo tudi na Samoti zagledal i Dedka Mraza.« •Letos bo vendarle prišel. Kako težko aa že čakam,« je zaspano šepnil Janko ir* potisnil nosek pod toplo nrlojo V. K. Orehovi kolački. Na desk! zgnetemo v testo 10 dkg zmletih orehov, 10 dkg sladkorja, 8 dkg surovega masla, 10 dkg moke :n eno celo jajce. Izvaljamo za tnalj prst debelo in izrežemo z malo obliko. Polagamo na pomaščen pekač, pomažemo z raztepen m jajcetn, denemo v sredino vsakega kolača polovico oreha in rumeno spečemo. Lin-ko drobno pecivo. Na desk: naredimo iz 15 dkg surovega masla, 25 dkg moke. jo dkg sladkorja in nastrgane limonove lupini- ce testo. Zvaljamo za mali prst debelo, izrežemo male oblike, jih polagamo na pekač, pomažemo z raztepenim jajcem, potresemo s sesekljanimi mandelj n., in sladkorno sipo ter spečemo v precej vroči pečici. Čokoladni venčki. 14 dkg surovega masla dobro vmešamo s trdim snegom enega beljaka in dodatno 8 '■'= dkg zmehčane čokolade. Na deski dobro obdelamo, nato zvaljamo, izrežemo majhne venčke in pečemo na pomazani pločev.ni. Naša velika nagradna anketa V:.:^ mmmmm V HOTELU »POD VOGLOM« v eni najlepših planinskih postojank Gorenjske, bo žreb naše nagradne ankete omogočil 10 dni zdravega oddiha enemu izmed naročnikov »SLOV. POROČEVALCA« PIŠE: JANEZ TRNOVC ZA OČETOM RISEi MIKI MUSTER mm-, • - ; šifcffcs 'mmm® . i ; W -■ pUB^ 226. Iz svetišča sta odšla spet na dvorišče in potem okoli ostalih stavb. Vse svetišče je bilo kopija nekdanje kulture starega Peruja preti prihodom Spancev v šestnajstem stoletju, ko je Francisco Pizznro s peščico pustolovcev uničil insko državo z visoko indijansko kulturo. Tu. sredi divjega pragozda, je skupina potomcev prvih beguncev nadaljevala v Peruju že davno uničeno življenje. 227. Ko sta prlSla okoli stavb zopet do svetišča, Ju je srečal oni desetnik, ki ju je bil dan prej pripeljal v se’išče in ju povabil s seboj. Vodil ju je znova po znanih stopnicah k velikemu duhovnu. Nestrpno radovedna sia stopala za molčečim možem. Bila sta trdno prepričana, da bosta pri velikem duhovniku izvedela, kaj pravzaprav nameravajo z njima. In izvedela sta. 228. Huamalpa Ja Je sprejel enako kakor prvič, samo da jima je zdaj velel sesti. Desetnik je stopil k oknn in se zastrmel v mladi dan. »Gotovo sta te uganila,« je dejal veliki duhovnik, »da skrbno varujemo skrivnosti tega kraja pred zunanjim svetom. Nista prva tuja človeka, ki sta prišla sem, a tiv se doslej še nihče ni vrnil od tod. Samo mrtvi ne morejo lsdati skrivnosti.« KOLEDAR Nedelja, 13. decembra: Raatoje *• 15. decembra 17 37 Je umri v Cremoni najslavnejši izdelovalec violin vseh časov — Antonio Stradivari. ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Ljubljana: za nujne pritnere -Pol!ic 1 inlka. Miikfl oš čeva c. 20, tel. 23-031: sobotna m nedeliska služba — v soboto oa IG. do ponedeljka do 6. ure; nočna dežui-na sl uzd« vsak dan od 20. do b uro zjutraj. Celje: dr. Maksim Sevšek, Ljubljanska 36 — od sobote od L8 do ponedeljka do 8. ure zju-traj. Na biološkem oddelku ljubljanske univerze so bi.le diplomirane Slavka Amon - Kaulino ve, Tifllka Jugova ln st-ana Moravčeva. N*a prirodoslovno - matematiCm fakulteti i« bia promoviran za doktorja znanosti dipl. fizik Gosar Peter. Čestitajo laboratorijski kolegi. Moot Viktorju k njegovi 60-Iet-nic4. žel jo »še na cnnoga leta« domete i :>n pr lj atelj i. Dolenjski študentje priredijo zabavo v nedeljo, 18. t. in., ob 20.30 uri v rvoervu sindikatov na M i k i oš ičevi ce st i Vabljeni! Zahvala! Po uspešni in tetk operaciji :n zdravljenju, na Ginekološki kilitniki I. se iskreno za. hv23im docentu dr. Trampužu in dr. P!rna*ovi. Posebno zahvalo sem pa dolžna as stemtu dr. Pe-stevšeku. za njegov trud in us>e£no zdravljenje Iskrena hvala. Marija Gerbec Okrajni odbor Združenja slepih Ljubljana se zahvali ij - kolektivu T*''-"'trne dekorattfvnih bkan^n obrat A, za poklon ' on:h 3.5 30 din namesti venca uenrli mami Prebit Marjaffii . Ivkrena hvala Žvez.a borcev terena Kodeljevo prlred v nodello. 1C. t. na., v proslavo Dneva JLA slavnostno akadecnijo. Pričetek ob 10. uri dopoldne v dvoran kina »Triglav* na Kodeljevem. Vstop prost. — Vabljeni vsi! Sodelujejo: orkester J L. A. fanti e na vasi in recita tor- M atu ra n ti MubljBnskegn u?it<»-UWa 1312 (razred Anice Ceme.le-ve) b- se sestali 7 isnuaria ob •. Slamič m Udeležbo javite N?'L Gv=* č. Novo mesto. Cam k ?r?^a 22. Občnj zbor TVD Partizan — Ta. bor vr5! v tc-ek. dne 30 de-cpribra 13'5 ^b ip.ro uri v veliki dvoran- na Tabori. Vabljeni! Po ra7^2vi »Ttavennski mozaiki* v Modemi galeriji bo vodil dane« ob !1. uri univ. prof. dr. Stele. Državni zavarovalni zavod, podružnica v Kranju, sporoča, da se bo dne 19. dec. li>35 presek a v Radovljico, Linhartov trg 1 (Graščina) Podružnica bo imels telefocisko številko 326. številko tekočega ra-iuna pri po-družnci Narodne banke v Radovljici pa bo 621 T-322. Veletrgovina Kolonialc Živila Celje* obvešča cenjene odjemalce, da ne bodo njena sklad š-ča zaradi lednega popisa zalog poslovala naslednje o 1200 in 14C0 din. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA. Gledališka pasaža Nedelja, 16. dec ob 20: Gogolj: 2enitev Izven (Podkoljostn — Veber Miro) Sreda. 21 dec ob 20: Matej Bor: Vesolje v akvarju. Premiera Izven. Krstna predstava Četrtek. 22 dec. ob 20: Anoutlh: Colomba Abonma Vajenci — Učene v gospoda:stvu Petek, 23. dec., o-b 20. Matej Bor: Vesolje v akvariju. Abonma red Petek. Vstopnice so tudi v prodaji. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Ljubljana — Mestni dom Nedelja. !8 dec ob 15.30: Goer-ner: »Pepelka*. pravT.ii6na gra. z godbo, petjem in plesom, ob 20 «• tizgat »D.v) .»vec* ljudska igra. Sreda, 21 dec. ob 20: G. Senefcifc: •Logaritmi in ljubezen«, veselo-•«ra zven Prodaja vstopn*c v Mestnetn domu, i ezervaranje tel. št. 32-300. Prihodnja preoiiera 00 koncem decembra, in sicer Fodorjeva veselo gra »Uspavanka«. oeutn:Sko GLEDALIŠČE Komenskega ul. 12 Nedelja, 18 dec. ob 15 m 17: Podgoršek: »Čudežno drevo in Alenčica« Prodaja vstopnic od 10 do 12 m od 14 ure dalje DRAMA LJUBLJANA Nedeiša. Uct jL *o 30. Golia Juiček Izven .n podeželje, ob 15 Miller Lov na čarovnice Izven m za podeželje ob 20: Machiavelli: Mandragoia Gostovanje Ljubljanske Drame v Vevčah Ponedeljek 19 dec.: Zaprto Torek, 2o. dec.: Zaprto Sreda, 21. dec. cb 20: Machiavelli: Mandragola. Abonma T Četrtek, 22. dec. ob 20: Miller: I.ov na čarovnice Abonma red U. i?e j k. 23. dec. : Zaprto Sobota. 24. doc. ob 16: Gola. Jurček. Zaključena predstava za osnovno šojo Prule. — Nastop Dedka Mraza. Nedelja. 25 dec. ob 10.30: Golia: jurček Izven in za podeželje — Nastop Dedka Mraza, ob 20: Shakespeare: Henrik IV Premiera. Izven Občinstvo opo-annmo, da bo v času od 21. dec. do 1. jan. 1934 pr< vseh predstavah Goljevega »•TurČ.ka« nastopal Dedek Mraz V nedeljo, 25. decembra, zvečer ho v Drami slovenska krstna oredstava Shakespearove hist.orl-je »Henrik IV« v prepesnitvi Mateja Bora, režiji dr. B-ratks Krefta, inscenacji Vladimirja RHavra in v kostumski opremi MMi^e rafcič-.fovena\nč te’* Nade Sotn'rnovf. SffiisVo irlasbo ir r:k TV«. bo Že šest* letošnja dramska prem:era. OPERA Nedelja i8 der ob 15 Massenel Manon T/v?n m /.a cod^*e^f. Ponede*’ek «9 dec ob 19.60' V«*rd-Rir*olet:o G«>str»v©»i’e ba~ito^:sts Paola Sdverin A’an- Metrono litari Opere v Ne\v Yorku Izven Torek 20 d^c ob 19 3n Kr stič Ohridska le2enda G«>«tov9n1r baletnega in^mh1-! cprpipi-iVr Ca Nnrednpsa pozori š* a Izven fVs!*>'^,nic'1 r-n cenrh c*** 299 din nav/lo: so 'e v p-^.daM.) Sreda. 21 dec.* 7r* *to Ce* rl---k ^ d>c. ob 19 ?r>: nale* Ko'« sin«, ob 16. 16 i.n 20. Ob 10.30 matineja angl. barvaste risanke »Bagdadska ro*a«. IGOR OZIM koncertira nocoj v Filharmoniji za MODRI ABONMA. V prodaji Je samo Se nekaj dodatnih sedežev. Opozarj :nw tiB točen začetek koncerta ob 20.15 in prosimo poslušalce, da pravočasno zasedejo svo.ia mesta. Koncert ne bo ponovljen. ABONENTE MODREGA ABONMAJA p.-ormo. da po možnost: že pri O/>novem koncertu plačajo drugi obrok. -K «. koncert tretje serije abonmajskih koncertov za mladino je danes ob 17. uri za IX. in VI. gimnazijo ter za nižje razrede I. in X. gimnazije. Dirgent Ciril Cvetko, soilist pianist prof. Marijan Lipovšek, spored — Lipovško-va II. suita za godala. Beethovnov IV. Koncert za klavir in Čajkovskega »Romeo un Julia«. Vstop n>ce so razprodane. II. koncert za zeleni abonma bo v petek. 23. t. m. D rigent Bogo Leskovic, solist violončelist Andrg Nevarra. Bravničar, Laio. Brahms. Vstopnice so razprodane. -K Slovensko zdravniško društvo vabi vse tov. sdravn ke in medd-ci.nce višjih semestrov na predavanje dr. Miroslava Hribarja: »Ambulantno zdravljenje kroničnega alkoholizma z disulfira-mom«. Predavanje bo v petek, 23. dec., ob 19. uri v predavajTUci Interne klinike v Ljubljani. -P Strokovno združenje podjetij prehranbene industrije ln slovensko kemijsko društvo - živilska sekcija v Ljubljani, obvešča interesente, da bo dne 19. t. m.. ob 19. uri v sejni dvorani Trgovinske zbornice v Ljubljaini imel predavanje gosp. Relnhold Fro-embgen. član Mednarodne federacije prozvajalcev sednlh so kov. Pariš, o temi: »Mednarodne kakovostne noicne za sadne sokove«. Predavanje bo v nemSkem jeziku. -F Prirodoslovno društvo vabi ne poljudno-znanstveno predavanje dr. ing. Aleša Strojnika: Kaj je elektronski mikroskop. Predavanje, spremljano z diapozitivi, bo v torek, 20. decembra, ob 20. ur v Prirodoslovni predavalnici Univerze, vhod z Gosposke ulice. -P Slovenska akademija znanosti In umetnosti vab; na jaivno znanstveno predavanje, ki je namenjeno širšim interes ranim krogom. 22. decembra t. 1. ob 18. uri bo predaval v dvorani SAZU univ. prof. dr. Janez Milčinski. Tema: Nekatera sodnomedicinska vprašanja. Detomor. -P Podružnica Društva kmetijskih Inženirjev in tehnikov Ljubljana vabi člane in ostale na predvajanje strokovnih kmetijskih filmov v četrtek, dne 22. decembra ob 17. uri v predavalnici Agronomske in gozdarske fakultete v Ljubljani. Krekov trg 1-U. -P Slovensko kemijsko društvo obvešča, da bo v drnStvu predaval prof. dr. Marius Rebek s temo: Reakcija celuloze s bazo kri-stalvijoličnega. Predavanje bo v torek, 20. t. m., oto 18. uri v predavalnici Kemičnega inšt‘tuta BORISA KIDRIČA SAZU — Hajdrihova bi- 19. “P RAZPIS Svet Prirodoslovno matematično filozofske fakultete razpisuje mesto lektorja za ruski jezik; honorarnega predavatelja za metodiiko pouka biologije ln honorarnega predavatelja za metodi ko pouka geografije. Prijave sprejema tajništvo fakultete 14 dni po objavi v Uradnem listu LRS. Tajništvo Prirodoslovno matemat filozof, fakultete -R RAZPIS Zdravstvena postaja Ivančna gorica (Stoična) sprejme medicinsko sestro, oz. bolničarko za splošno ambulanto. Pismene ponudbe z navedbo kvalifikacije ln dosedanjih zaposlitev pošljite do 31. XII. 195S na naslov: Zdravstvena postaja Ivančna gorica -R RAZPIS KomlsU a za volitve tn imenovanja Občinskega ljudskega odbora Grosuplje razpisuje delovni mesti za: 1. šefa odseka za dohodke: pogoji: popolna srednja šola in praksa v fin am črv storoki; 2. referenta za gradbene tn komunalne zadeve; pogoji: gradbeni inženir afli -rradbeml tehnik s prakso. Plača ln dopoimina plača po predpisih. Stanovanje je na razpolago. Predpisano kolkovane prošnje pošljite na Občinski ljudski odbor GroauoUa. -R Zdravstvom dom Škofja Loka razptauje mesto zdravniške pomočnice za zdravstveno postajo v Železnikih. Pogoji: dokončana Sola za medicinke sestre in praksa v preventivnem terenskem de-iu. Plača po pravilniku Zdravstvenega doma. Nastop službe možen že dne 1. I. 1956. Interesentke naj pošljejo pismene ponudbe z opisom dosedanje zaposlitve na naslov: Zdravstven; dom Škofja Loka. -R RAZPIS Dom Gradbene srednje šole v Ljubljani. Gerbičeva ul. 5la. razpisuje mesto vzgojitelja. Pogoji: kandidat mora bit« ab-solven* učiteljišča ali vzgojiteljske šole in imeti najmanj 2-let- no prakso v prorvetno znanstveni stroki na šolah in v domovih. Stanovanje za samsko osebo preskrbljeno. Plača 00 uredbi za delavce prosvetno znanstvene stroke Prcdnle z življenj ep som ln Zadnjo oceno o službovanju dostavite na gornii naslov najkasneje do 1. I. 1956 O rešitvi prošnje bodo prosilci pismeno obveščeni. -R RAZPIS Občinski ljudski odbor fdrlja razpsuje mesto zdravnika splošne prakse — sanitarnega inšpektorja. Pogoj za sprejem v siužho je petletna praksa Temeljna plača po uredbi, dopolnilna plača po dogovoru in možnost honorarne zaposlitve Stanovanje zagotovljeno v središču mesta. Ponudb* do il (»nuaria 1958 nr-Obfr nskt ljudski odbor Idrija -R RAZPIS delovnih mest v upravi Občinskega ljudskega odbora Ljublja-na-Polje: 1. Načtlnik oddelka za gospodarstvo in komunalne zadeve. Izobrazba: pravna ?-U ekonomska fakulteta ali srednja stiokovna izobrazba s 5-letno prakso. 2. Referent za gradnje in komunalne zadeve. Gradbeni inženir ali tehnik z najmanj 5-letno prakso. 3. Referent za kmefjstvo in gozdarstvo. Ing - agronom ali tehnik s s-letno prakso. 4. Uslužbenec za stanovanjsko upravo. Gradbeni tehnik. Plača po uredbi z dopolnilno plačo, ki se za mesta pod točko 1., 2. in 3. lahko izjemno zv:ša do 8.000 — din mesečno. Za mesto načelnika je predviden tudi položajni dodatek. Pravilno kolkovane prošnje s prilogami in *!vl1en.1ep’se-n_ naj Interesenti vložijo na Tajn-štvo Občinskega liudskegs odbora Ljubljana - Polje do 30. 12. 195^ —R RAZPIS Zdravstveni dom Kočevje, razpisuje sledeča prosta mesta: 1 Enega stomatologa (zobozdravnika) za zobno ambulanto Kočevje. Osnovna plaoa po uredbi dopolnilna plača od 6 070 do 10.000 din, družinsko stanovanje zagotovljeno. 2. Enega dentista za zobno ar,1j* buisnto Kočevje, plaea po uredb: dopolnilna plača od 3.0>1 do 8.CO) din. Stanovanje zagotovljeno, interesenti naj se osebno ali p.tmc-no prijavijo zdravstvenemu demu Koč« vje. 'K RAZPIS Personalna komisija pri OLO Kočevje razpisuje sledeča delovna mesta: ______ 1 Mesto okrajnega Jatn^ga pravobranilca. Pogoji: pravna fakulteta s primemo prakso v pravnih poslih. Plača m dopolnilna plača po uredbi. Samsko stanovanje zagotovlje- 2. Mesto načelnika tajništva za splošne zadeve in proračun. Pogoji: Pravna fakulteta s primerno prakso v pravni službi Osnovna plača ln dopolnilna tei funkcijsk. dodatek po uredbi. Samsko stanovanje zagotovi.en •»>oj, družinsko tekem 2 mese-cev. ponudbe z opisom aosedanj-gr službovanja in obSimtm življenjepis cm pošli:te n« talni'tvo OLO Kočevje do 1. januarja 19-6 -I? RAZPIS Po 7. členu Pravlln‘ka o poslovanju Zdravstvenega doma Ljub-jjana-Bežigrad razpisuje Zdrav- stvon■ dem mesto zdravnika sploSne prakse za ambulanto Bežigrad. Pravilno kolkovane prošnje z navedbo prakse oddajte do vklju-jno 10. januarja I9;i> na naslov: Zdravstveni dom, Ljub.jana, Titova 37 b. RAZPIS Uprava za ceste in kanalizacije Celje razpisuje naslednja dc.ovna mesta: ... 2 gradbena tehnika s spec all-zacljo za nizke gradnje Pogoi: dokončana srednja tehniška šola ln po mo-.nost. vsa;) 3-lelna strokovna praksa; 13 cestarjev S za ožje območje mesta CeVia 4 za območje bivše občine Stoie 2 7.a območje bivše občine Škofja vas - 2 za ob,mof'e bivše ob*. Šmartno v Rožni dol. pogoj: prednost imaio kva!'f'c:-. rani ai. polkvalificirami delavci gradbene stroke (zidarji, tesarji, kamnoseki), star! najmanj 23. toda ne starejši kot 30 let. Plače za vsa delovna mesta so določane s tarifn'm pravilnikom. Prošnje z op'som dosedanje zaposlitve naslovite na Upravo za ceste ln kanali zaoide v Ce]1u. Ul. 29. novembra št. 2. do 20 decembra t. 1. "R RAZPIS Občinski ljudski odbor Tržič — Svet 7.a zdravstvo razpisuje mesto za PEDIATRA — specialista. .Zaželeno Je. da ima nekaj prakse. Stanovanje Je zagotovljeno, plača po uredbi, dopolnilna pleča pa po pravilniku Zdravstvenega doma v Tržiču. Pismene ponudbe pošljite na občinski ljudski odbor Tržič — Svet za zdravstvo do 31. decembra 1955. -R RAZPIS Uprava za ceat© OLO Cdjo _ pisuje po čl. 20 Zakona o državnih uslužbencih 1.86 (UrazSsti list LRS št. 1-2-43) v svojem upravnem aparatu naaledviua službena mesta: 1. pravni referent 2. računovodia 3. gradbeni tehnik *• nizka gradnje 4. blagajnik Pogoji: ed l. pravna fakulteta, po možnosti vsaj s 3-letono prakso ad 2. dovršena ekonomska srednja šola s 5-letno prakso v knjigovodstvu ad 3. dovršena teh. srednja šola — n zke gradnje ad 4. dovršena t-rszredna srednja šola in vsaj 5-letna službe. Pravilno kolkovane prošnje s priloženim strokovnim In osebnim življenjepisom, dokazili o šolsk; in strokovni izobrazb ter o dosedanjih zaposlitvah vložite pri Upravi za ceste OLO Ceiye do 31. XII. 1955. I »GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE« I.JUriLJANA. KA k. P IS UJE JAVNI NATEČAJ za ! 7xlela v o idej neg * ocs-nuV-ca plakata. Razstava: »S:anr,van:a za na»e prilike«. Javni nate-fraj anonimen tor se %z !Dh"o udeleži vsak dirža-vlja.n fL-IJ. Vsak udeleženec neteča.; u sme pa'e dl oži, tl eivef^a al. v^rč del Natečajnik mora o-redložiti svoje delo (os-nutek) po možnost! v pokonCnecn for^r. uiu v velikosti 50 X 70, kar je smatrati za obvozno. Sam osnutek mora vsebovati napis: Razstava *S tar. c vanj a za n>a»e prilike« od 5S. cn n ja do 3. junija 1976. nsp:e: »Go-vpodarsko razstavišče««, Ljubljana z vdelano zneftko G. R. i*n naps: 23®/o popust na železnici. Avtorji naj pri izdelavi uporabijo največ šr!ri barve. Vsi .predloženi osnutki morajo biti izdelani tako. ds so pripravljeni za takojšen tisk. Razstava bo vsebovala ekonomiko, tehniko. :n kulturo sodobnih stainovainj in niihove opreme, kar naj se upnžteva pri zdelavi osnutka. Osnutke pod ze-.lorn je treba dostaviti najpo^eje do J?. Jcnua-r-i a 195 S na naslov »C c^iporlatrsko rnzstav«š^r^. '>,'onarand'r'" oddr'^, Ljubllana, Titova S®. k,crr se do— b!4o tud; e'*entua'lne infocmscMe. Za nai^bo*^*? osnutke so -razpisane na-sler-o^p rr.^ din ter trije odkupi po 5000 din Nagrajerni in odkupljeni osnutki p1'e- clejo z vsemi avtorski'eni pravicami v polno last raac-iso-valca nate^.*a4a. Vsa razp sarte na-gps-rle se podelijo v celoti, ne gi^cle na to. če dela zadovoLjujejo naročnika ali ž:rijo. 2: ri.i-o s est avli a j o: Krese Leopold kot rredsednnk, ng. Marjan Tr*n!r.a, R:*ko Debenjak. ing. Branko S:.*nč:č, Bojan Kr**toft Inr* Kregar Viktor, ing. Saš a Sedlar in ing. Marko Šlajmer. T7j d natečaja bo oblavUen najkasneje do 20. januarja 1S56. Ob smrti na2e?a nenrdomest-ijivega sina DRAG.A PEKSONA se zahvaljujeva za sočutje, ki nama Je bilo tako iskreno izraženo. Posebno zahvalo sva dolžna dr. Pečenkov: za neumorno prizadevanje ob bolniški po-te-iji pokosj-nega, strežnemu osebi u bolnišnice in vF?rn cb'skovalcem, ki sc mu n : eg o v o težko bolezen. Daljo se zahv?Mujeva kbleTtci^vu •ovarns -Niko« Železniki, za Številno ti dele?bo na njegovi za d nji oot? ;«n oblno cvet*e, d rektorju nod!cf.ia za lop posioviJn' govor, kovinarskemu pzvskpituu zboru iz ^elernllcov za sočutno odnete ža-•o-fnike. E-nako zahvalo izrekava Tn5t:tutu za eilektrozveze, tov-mi TFk~a. TnStrtutu za vod ogradni e in še drue'm zartonstvem podjejtlj n ustanov. Ko.nčno vs&n nriia-4eljrm ;n znaneren našega Draga n r^5!f7i. ki fo v tsiko velikem številu prilviteli na nlegov pogreb in počastili njegov ppemin z venci. Perkon Karol <v al. kakršnekoli informa rije, naj priložijo za od . znamko za 15 din; v r. - m 1 primeru ne bomo% CIIN.4. -i.iH OGLASOV: do 10 bf.scd sta . '.e be.-;eda 29 din, vsaka n u:*.;jnja 15 ciln. Za ogias pod iifro < -.iroma dajanje na-slov.;v (Naslov v oglasnem od-<• 30 din na goinjo ceno. Cena za ženitbene oglase: bcse-d « lin. Za deljske objave :50 * . /;i »slani denar v navadnih p:srn:h ne odgovarjamo. K: siovov L- Tascv. ki so pod šifro • Lzdajamo — Uprava v s:. .'*;n:;l:ega poročevalca«. Orc. ORILO! Strankam, sr.; pismeno :. :o za naslove oglasov, . a če: p 1 1:; »kršnokoli 5:‘ho a* i oznako, ne bomo od-g. v.i .i. Za zgoraj omenjene iti poslati ponudbe v ogl. odd. »Slov. poročevalca« in na kuverti označiti 5:fro in šte-v ',ko oglasa. — Uprava »Slovanskega poročevalca«. TOVARNA TEOL, Ljubljana, Zaloška c. 54, razpisuje mesto moj-s-tra-ključavni carja za vodstvo remontne delavnice. — Nastop službe 1. I. 1S5C. Plača po tarifnem pravilniku. Brez stanovanja. Interesenti naj vložijo pismene vloge z opisom strokovne izobrazbe in dosedanje prakse a L. naj se osebno zglasijo v podjetju. 23463-1 SPREJMEMO ELEKTRO MOJSTRA Informacije: Gradbeno podjetje »TEHNIKA« Ljubljana. Kajuhova ul. Mehanična delavnica E "ST n ib.Mi e' KOT POMOČ v pisarni ali blaga • .. zap . tev nekaj ur dnevno. Po možnosti popoldne ali zvečer. Ponudbe v ogi. 1 Tud začasno . 23487-1 S HONORARNA KNJIGOVODJA za vodenje dveh manjših podjetij sprejmemo v službo. Plača po dogovoru. Nastop 3. I. 1056. Ponudbe pod »Ažurno* v ogi cdd. 23566-1 PISARNIŠKO MOC za vložišče sprejme v službo Kmetijski magazin. Ljubljana, Parmova ulica 23. Pogoj 1: popolna ali ne. popona srednja šola. Prošnje po> 1 j to do 25. t. m. na naslov pod j c: i a. 23555-1 KOMERCIALIST z znanjem an-čine, In taMtfan- ščine želi zamenjati službo. Po-: . ;»*•*. i -V v ogl. oddelek. 23555-1 ABSOLVENT srednje šole išče zapo v. kaJcršnokol -n kjer-kol: v Ljubljani. Naslov v ogl. oddelku. 23577-1 * t Kmetijsko gospodarstvo ©Lava«, Celje, razpisuje mesto računovodje Nastop službe takoj ali s I. februarjem 1953. Pogoji: dovršena ekonomska šola s triletno prakso. - Ponudbe pošljite na naslov limet, gospodarstvo »Lava«, Celje. Tovarna sulfatne celuloze in natron papirja MAGLAJ razpisuje NATEČAJ za: stenodaktiiografa (-ko) z znanjem enega tujega jezika, po možnosti nemškega, prvega strojnika za parne turbine, strojnika za pame turbine, prvega kurjača za parne kotle visokega pritiska, in kurjača za parne kotle visokega pritiska. Kandidati morajo imeti odgovarjajočo strokovno izobrazbo. Plača po dogovoru. Nastop službe takoj. Ponudbe pošljite na naslov najkasneje do 1. januarja 1956. ■■■■■■•»■■»■■■■■■■■a IKfSI l t t ♦ ♦ i ? GOSPODINJO z lastno sobo išče tričlanska družina. Ponudbe v ogl. t»novan’e). Ljubliana. 23479-* zložljivo otroško stajico prodam. Ogie ddo 14. ure. Pod hribom 14. pritličje. -4 LONCI za hranjenje masti naprodaj. Titova 67-1. 23366-4 OTROŠKO POSTELJO, globok voziček, knjižno omaro, železno posteljo, prodam. Kotnikova 15. II. nadstropje, levo. 23502-4 OTROŠKO POSTELJICO Z vložkom in dva mrežasta vložka, poceni prodam. Naslov v oglas oddelku. 23499-4 NOVO SPALNICO, orehovo poli-tirano, prodam. Naslov v ogl. oddelku. 23496-4 KRAVO. 5 mesecev brejo, mlado bohinjko, prodam. Flis, Šujica 23, Dobrava pri Ljubljani. 23495-4 ŠIVALNI STROJ, znamke »Singer«, pogrezljiv, ugodno prodam. Jelinčič, Albanska 4. Ljub- ljana. 23494-4 »TELA«, tovarna električnih aparatov — Rimska cesta 17 — sprejme: risarja, orodjarja, urejevalca, rezkalca in dva kontrolorja. Nastop službe lahko takoj ►••♦♦»»•♦♦•»•»»•••»♦••»»•i ZELEZNO PEC. skoraj novo, prodam. Naslov v ogl. odd. 23493-4 ŠIVALNI ZENSKI STROJ »Singer«, štedilnik, železni, harmoniko. in žensko kolo, prodam. Tone Modic, železničar (Kosmačev), Rakek. 23492-4 SLOVENSKO NARODNO NOSO in črno moško suknjo, prodam. Naslov v ogl. odd. 23488-4 STANOVANJA v Ljubljani prodam. Naslov: Sirca. Knezova ul. štev. 32. 23483-4 RADIO »LORENZ«, Odličen, po- NOV RADIJSKI APARAT »Tesla« po ugodni cent prodam. Zvonar-Ska IH. 23534-4 15001 KVALITETNEGA prlrodne-ga vina prodam po 100 din, žganja po 230 din, lahko tudi po 501 po želji. Opekarska cesta štev. 34. 23545-4 PISALNI STROJ »Oljmpia - Plana, brezhiben, prenosni, ugodno prodam. Ponudbe na ogl. odd. pod »Tabulator«. 23500t4 MOTOR GTLT.F.RA 500 c cm in 2 kub. m smrekovih desk (tri-četrt in 1 col.), ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. 23575-4 KUPIMO takoj namizno kremenčevo svetilko. Ponudbe na tel. 32-119 ali ponudbe v ogl. odd. pod »Takoj«. 23569-4 KRZNEN PLASC MURMEL. dobro ohranjen, za srednjo postavo, p. odam. Naslov v ogl. oddelku. 235S4-4 PRODAM, tesane trame za streho, razne vrste, :n globok otroški voziček. Dolničar. Trata 4, Ljublj ana. 23576—4 KRAVO, dobro mlekarico. 8 mesecev brejo, prodam. Trata 5 pri Dravljah. 23581-4 BREJO KOZO n kozla prodam. Hafner. Linhartova 41. 23582-4 ŠIVALNI STROJ, pogrezljiv. šiva naprc-i in nazaj, poceni prodam. Molnar. Prešernova 9, vrata 4-1. 23583—4 KNJIŽNO OMARO in knjige nemških klasikov prodam. Vidovič, Rimska 12. 23587-4 PRODAM moško sivo suknjo, dobro ohranjeno, predvojn krom-bi, za srednjo postavo. Iz prijaznosti osied pri krojaču Hoj-ka-rju Izidorju. Dvomi trg t. 25590-4 BILJARD v dobrem stanju s 5 kroglami naprodaj. Ogled vsak dan od 13. do 15. ure. Ljubljana. Florjanska ulica 33. pritličje desno. 23603-4 SESALEC ZA PRAH »Siemens«, skoraj nov, mali, prodam. Tele-fon 22-381. 23694-4 MERCEDES tipa 230. šesteedežn . ugodno prodam a*M zamenjam za manjši avto. Ambrož. Stolice. Grintovška 71. 23G14-4 ŠIVALNI STROJ, pogrezljiv. šiva naprej In nazaj. odličen, prodam. Pred Škofijo 15—1.. desno. 23627-4 RADIO »Standard« poceni naprodaj. Matjanova 7. Zg. Š ška. 23628-4 RADIATORJE, litoželezne, višine 1100 in 603 mm, ca. 70 m5, prodam. Ponudbe v ogl. odd. pod »Prima radiaterj «. 23566-4 SPALNICA iz mahagonija, v dobrem stanju, naprodaj. Nasiov v ogl odd. 23578-4 LESENE OKROGLE PODPORE (višina 230 cm) na stavbi, vogal Parmove, Bežigrad, naprodaj. 2253G-4 VPLINJAC »Solex« In dva 12-volt._ na brisalca stekla prodam. Ponudbe v ogl. odd. pod »Ugodno«. 23539-4 ČEVLJARSKEGA VAJENCA — sprejmem takoj. Čevljarstvo Za-bukovšek Janez, Pugljeva ul. 9, Kodeljevo, Ljubljana. 23665-3 NAPRODAJ krava s prvim teletom. Pleško, Dobrunje 37. 23716-4 Šivalni stroj, pogrezljiv, skoraj nov, prodam. Naslov v ogl. oddelku. 23713-4 zenski šivalni stroj prodam Miketič. Rudnik 42. 23712-4 IZLOŽBENO OKNO in vrata z rolojem prodam. Zan, Bohoričeva il. 23710-4 RABLJENO POSTELJO, mrežo in nočno omarico prodam za 5.000 dinarjev. Obirska ulica 26. 23797-4 BTKCA simendolca prodam. Ižanska C. 282. 23706-4 DRVA, mehka, lepo suha, prodam. Tomačevo 17. 23700-4 JESENOVA POSTELJA z nočno omarico, žičn m vložkom in psiho, železen žični vložek, in krznena otroška vreča ugodno naprodaj. Naslov v ogl. odde’ku. 23699-4 ...................... | CEMENTARNA * | TRBOVLJE t J y Trbovljah bo 21. dec. X X 1953 sklepala pogodbe za j dobavo cementa gradbe- Z nim podjetjem, rudnikom, t industriji, JLA, železnici X in upravam cest za 1. 1956. X — Kolikor ne bi bila ta 2 dan vsa predvidena koli- 2 čina zaključena, bo za 2 ostale potrošnike naknad- 2 no objavljen dan sklepa- 2 nja pogodb. 2 KMETIJSKA ZADRUGA Prestranek razpisuje mesto upravnika. Nastop službe takoj. Plača po kolektivni pogodbi ali dogovoru. Pogoji: primerna strokovna izobrazba za vodstvo zadruge z odseki: kmetijski, živinorejski, trgovinski in odkupa, hranil-no-kreditni, mlekarna, mesnica, pekama, gostilna. 23746-1 SAMOSTOJNI STROJNI KONSTRUKTOR s 7-letno domačo in inozemsko prakso v konstrukcijskih in projektivn h birojih želi odgovarjajočo zaposlitev. Ponudbe v ogl. odd. pod »Konstruktor« 23748-1 ADMINISTRATIVNA MOC Z znanjem knjigovodstva d-obi takojšnjo zaposlitev. »Elektro-monter«. Stari trg 19, Ljubljana. 23739-1 ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦H TEHNIČNEGA 2 dober Šivalni stroj prodam. _ _ Zavodnik, Gosposka 19—1. 23698-4 ceni prodam. Sora 21, Medvo- RADIO »Philips« prodam. Plut, • r - J X„ in '1'MOC 1 RISARJA sprejmemo. - Ponudbe s podatki na Mestni zavod »Javna razsvetljava«, Ljubljana, Poljanski nasip štev. 42. ADMINISTRATORKO za redna pisarniška dela in vodenje mezdnega knjigovodstva in bla. eajne :.*6e Gozdna uprava Kamniška Bistrica — sedež v Stahovici pri Kamnku. Nastop službe taikol ali s l. 1. 1956 .Pla-£a po tarifnem pravilniku Prošnie vložite pn ogl. odd ood »Vestna^ 2-1755-1 PREVAJALEC ZA TUJE JEZIKE dobi honorarno zaposlitev za neka.1 ur dnevno. V poStev pride tudi srbohrvašč na. Ponudbe takoj 7. navedbo poklica, stanovanja in znanja jezikov v oglasni oddelek pod »Prevajalec«. 237.58-1 de. 23515-4 RADIO, francoski, zelo dober, prodam. Leskovic, Titova 47. 23508-4 ŽEPNO BUDILKO, odlično, prodam. Holzapfiova 17. 23518-4 Šivalni stroj »Singer«, pogrezljiv. prodam. Medvedova 26, vhod s ceste. Kurent. 23521-4 MODELE ZA CEMENT, opeko, zarezane, prodam. Strukel. Loke Krašnja, Domžale. 23520-4 ŠIVALNI STROJ »Singer«, pogrezljiv, salon kabinet, popolnoma nov — prodam. Frančiškanska 8-1, pri Ribič. 23561-4 KOMPRESOR znamke A. E. G, kompleten, za barvanje, prodam. Slomškova št. 3. dvori- š£»0 23558-4 ŠIVALNI STROJ, okrogli Čolniček. v brezhibnem stanju, ugodno proda Steinbach, Ljubljana. Hoticnirjeva 12-1. 23356-4 ITALIJANSKO ZENSKO KOLO. skoraj novo, prodam. Rožna dolina C. Vm;42. 23554-4 PEC NA ŽAGANJE, prodam. Ga-ljevica 238. 23548-4 OMARO, trokrllno. razstavljivo, mehek les, ugodno prodam. — Alko. Kersnikova 5-II. 23539-4 ŠIVALNI STROJ »Singer«, dobro ohranjen in kavč. prodam. Naslov v ogl. odd. 23544-4 Železen štedilnik, ženske škornje 37. ženske čevlje 33. moške čevlje 42. prodam. Pet-kovžkovo nabrežje 21 — pritličje. 23543-1 krojaški Šivalni stroj »Singer«, prodam. Ogled v nedeljo od 9. do 12. ure, ostale dneve od 13. do 15. ure. Grm. Zaloška 43. 23541-4 ŠIVALNI STROJ, pogrezljiv, šiva naprej in nazaj, ugodno prodam. Einspilerjeva ulica 15 — dvor;šče. Bežigrad. 23531-4 KANARČKI rol a rji pevci In plemenske samice, naprodaj. Franc Omahna. Ljubljana. Trubarjeva cesta 53a. 23533-4 Gerbičeva 10. 23696-4 Šivalni STROJ, skoraj nov, pogrezljiv. šiva naprej in nazaj, zaradi sel tve prodam. Ogled iz usluge: Pv Cfkovšfk ovo nabrtlje št. 23, Mrak. 23694-4 MOTOR »Ardie« 200 ccm prodam. Oven, Medvode, Goričane. 23689—4 HARCER KANARČKE (sanice in samice) prodam. Bajc. Ljubljana. Rožna ulica 33. 23688-4 PRODAM ali zamenjam 8-cevni radio »Blaupunkt« za deske. — Njegoševa 15, dvorišče. 23684-4 OSEB'NI AVTO Fiat 1500 poceni prodam. Naslov v ogl. oddelku. 23681-4 MOŠKO KOLO prodam. Kavčičeva 51. 23680-4 CROMBI, temnosv, za suknjo, prodam. Bolgarska 28a. 23673-4 ŠIVALNI STROJ, nemški, pogrezljiv, nov. šiva naprej in nazaj, prodam Naslov v osi. oddelku. LEVI VZTDLJIV štedilnik lndgn ogrodje za kavč prodam. Sto-ženska 225, Ljubljana. 23648-4 ZENSKI ŠIVALNI STROJ »Singer« prodam. Krajec, Okiškega št 20. 23659-4 ZLATO ZA ZOBE kupim Ponudbe pod »12—15 gramov« v ogl. oddelek. 23675-4 RADIO. 7-cevni. z Jeklenkami ugodno prodam. Jerč, Streliška 10-1. 23504-4 TRICIKEL, nov, nosilnost do 30« kilogramov, kompleten, z lučjo in mali tricikel, nosilnosti do 150 kg. prodam Delavn ca. Tržaška 19. 23457-4 RADIO. 6-cevni, prodam za 32.000 6'nariev. Verovškova 34 — podpritličje. 23584-4 KROKODIL TORBICA, damska nova. izredno darilo, naprodaj. Naslov v ogl. odd. 23658-4 DESKO KOLO, zložljivo posteljo in otroški športni voziček prodam ali zamenjam za klavirsko harmoniko. Berettč. Celovški novi blok 8-II. 23656-4 NOV STOJEČ železni štedilnik poceni prodam. Grum Franc, Dravlje, Kamnogoriška c. 24. 23660-4 IZID VELIKEGA GOSADOVEGA NAGRADNEGA 2REBANJA Dne 15. t. m. je bilo nagradno žrebanje za nabiralce zdravilnih zelišč v prostorih »Gosada«, Ljubljana, Prečna ulica štev. 4, pod vodstvom komisije, ki so jo sestavljal:: 1. Dr. Ples Ivan, predstavnik Trgovinske zbornice LR Sloveni j e. 2. Škofijanc Martin, predstavnik MLO Ljubljana. 3. Smukavec Franc, predstavnik nabiralcev zdravilnih zelišč. 5. Kloboves Maks, predstavnik LJ, direkcija za LR Slovenijo, Ljubljana. Listke sta vlekla mali Marko iz Bohinja in Anica iz Zagradca. Izžrebani so bili naslednji kupon.: 1. srečka štev. 7630. Balažič Irena, Veržej, šivalni stroj; 2. srečka štev. 30.415 Rakuščck Milena, Drežnica 5t. 13, radijski eparat; 3. srečka štev. 38.245 Koželj Jožela, Golušnik, kuhinjska oprava; 4. scečka štev. 63.008, Hvala Pavla, Spodnji Lokovec 7, moško kolo; 5. srečka št. 62.133. Požun Nande, Kočevje, žensko kolo; 6. srečka štev. 51.944, Gorjanc Dolores, Opatje seio, bla.£o za moško obleko s podlo-go; 7. srečka štev. 46.499, Širca Ančka, Podkr&j 95, Dlago za žensko obleko; 8. srečka štev. 83.142, Skočir Pavla, Magozd, dve fini volneni odeji. Ostalih 334 dobitkov v vrednosti od 1000 do 10.000 din so Z3Qeli imetniki kuponov z naslednjimi številkami: 781, 1473, 1523, 1358. lCt»7, 1834, 2247, 2338. 2333, 2S72, 3476. 3721, 4015. 4149, 453i, 4571. 1375. 4643. 4666. 4333. 5046. 3275. 5412, 5431, 6042*, 6633. 7630, 0S06. 10363, 10580. 105*14. i0929, 10373, 1003U, UflO, 11436, 14071. 1*03.5. 20382, 25618. 2S41C, 20363. 31792, 31421, 36335, 3S039. 39601, 41410, 43119, 48873, 11453, 1413S, 11704, 14210, 17319, 17b:2, 21213 21604. 23S0I, 28716. 29370, 317*33. 34447, 36437, 38210, 39795. 41733, 45622. 47233, 49291, 4>367. 51227, 51661. 55315, 56456, 57962, 606C4, 03137, 65G5:\ 68230. 5G!94, 5S405. 60882, 63202. 65671, 6»? 393. 70176, 70559, 74420, 74458, 5852 7P-317. 80361, 81493, 87700. 76011. 78948, 81148, 81571, 88138, 25393. 28355. 30353, 32387. 31430, 37095, 38230, 39923, 41913, 15701. 47558, 49S79, 51314. 55519. 56628, 55521, 60953, 63554. 63992, 62422. 70H95. 74163, 7611 \ 79174. 839(12, Sla • 3 11717. 14307, 18112, 22090, 26390. 28£95. 30409, 32541, 34555. 37111, 122. 14511, 13311, 22315, 27171 2905*. 30415, 33121. 3*626. 37120. 33215, 38145. 4C160, 10148, 42695, 45895. 47893, 50151, 52632, . 555.8' 56650, 5S700, 61021, (;i°6o. 66361. 68527. 73388. 74548, 7S2S7. 70214. 83016, 84618 1252! 14333, 13333, 22.869, 27325. 29087. 39629, 34791, 37471. 38895, 40161, 43201. 46221. 42S18. 46176. 47908, 48070, 503J9, 50423. 52SG9. 53S8S. ! 7. 5^7r8, 558 12809, 15311. J j366, 2287». 2778 i. 29219, 30980. 33540, 35232. 376 47. 39329. 4C465. 442:« 1. 4633?, 43S36, 50540. 5-* 162. 1341 1:32S. 10332, 235S5. 2o.»J7, 2360S, 31076. 33797, 35199. 37709. 3S307, 43701, i: 13605. 19730, 24141, 28051, 29733. 31126, 34112, 33C95, 37P0S, 3D545, 16774. 44761, 44809, .»GIOO, 46419. 4299 50761, 54167, 54019, 57115. 5S823. 61*03. 64767. G6821. 69710. 73709. 74730. 76845. 79485. 83238. 857S6. 57206, 58r«91, 61230, 61804. 66?35, 63422. 73949 75288* 77230, 79495, 83405. 80201, 88167. 57321. 50 Of.3. C1713, 63157. 60606. 69020. 711.17. 7C637. 83579. 80232. 88373. 57335, 39993. 62*33, 65545, 6”!83. 60r»72. 7 nos, 73316. 77549, 73oS7. 83561, 83234, 89378. 49325, 50756. 54180. 56052, 57575. 6-131, 62152 63335. 67189, 62978, 7433*. 75572, 77613. 70789, 83632, 06793, 90640. 14023, 15420, 20816, 24333, 28252, 23SJ7, 314?4, 31206, 35738, 375196. 38.53 J. 40032, 45127. 4S4SC, 40382, 51165. 51200, 5623*3, 57938, 603 J 3. 63008, 63635, 63131. 70103. 73783, 77619. 75869. 83780. 87252. 90708. 88142, 83429, 88:56. Dobitki so na razpolago pr; trgovskem podjetju Gosa-.l. Ljubljana, Prečna ulica štev. I. proti predložitvi izžrebanega kupona in osebne izkaznice. — Ostalim dobitnikom pa bomc razposlali dobitke neposredno ali po njihovi kmetijski zadrugi do dne 15. januarja 1S56. ZENSKO KOLO, dobro ohranjeno, prodam. Streliška 22, Movre-tič. 226**2-4 DESKE, smrekove, criske, suhe, prodam. Sušnik, Ljubljana. Zaloška. 23540-1 GUMI VOZ. 4-tonski, 18-coiski. prodam Velkavrh, Kleče 12. p. Ježica. ‘ 22639-4 SPALNICO. orehova imitac ja. poceni prodam. Naslov v ogl oddelku. 23637-4 PRODAM 2 zelo lepi sliki (olje). Naslov* v ogl. odd. 23633-4 OHRANJENO moško kolo pcccr. prodam Kavčičeva 51. Ze'ena lama. 23633-4 MOŠKO KOLO za 18.006 din prodam. Emonska 2, Lipar. 23626—1 ŠIVALNI STROJ. star, poceni prodam. Korvtkova 5, klet. 23643-4 PRODAM dobro ohranjen železni štediln k »E\vag« s cevmi za 6000 din. Ogled dnevno od 14. do 16. ure. Teslova 13/n, Mirje. 23664-4 PEC »Zephlr« poceni naprodaj Ogled: Komisijska trgovina. Stari trg. Ljubljana. 23672-4 PISALNI STROJ, kovček Olivett* — Studio 42, v odličnem stanju prodam. Vprašajte: Celovšk3 49(1. levo. 23663-4 OGRODJE ZA KAUC, oreh. poli-tiirano, prodam ali zamenjam za hlodovino vsakega lesa. Čepeljnik, Vižmarje 34, Ljub',Jana 23692-4 GLASBENO OMARO (radio »Tele-funken« 6+1 z ojačevalcem n gramofonom) prodam. Primemo za dvorano Naslov v ogl. odd. 23617-4 CINK PLOČEVINO, lesonit plošče, deske, trame in brzo-paril-nik prodam. Naslov v ogl. odd 236-40-4 STOJALO za pogrezljiv šivalni strorl prodam. Verovškova 26, desno. 23648-4 REJCI MALIH ŽIVALIC Ljubljana Poceni nudimr kurjo pičo. Dobite jo v vsaki špecerijski trgovini! ZIDAN ŠTEDILNIK z bakrenim kotličkom in opeko poceni prodam Naslov v ogl. odd. 22620-4 POMOŽNI MENJALNIK predam. IV as lo V V ogi. odel. 23632-4 ŠIVALNI STROJ »Singer« z dol-glin tolnJOdcom prodam. — Cena ugodna. Jerman Rozi. Grosup- Ije ž>tev. 9. 22247-4 KMETIJSKA ZADRUGA Jesenice proda sledeča osnovna sredstva dva elektromotorja, tri gnoj nične črpalke in en "noj ni Oni sod Rok prodaie 1e do dne 20. decembra 1955. 23314-4 HLODOV, lepih, lipovih. 12 kub metro od 30 cm na.prei ugodno prodam — Ogled: Višnja gora Štev. 6. 23326-4 STROJČEK za pobiranje zank, nov. prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 23386-4 AGREGAT za električno varenje ELIN do 300 Amperov, 16 KM. 220/380 V. stroj za točkasto varenje AEG za varenje materiala 2x7 mm. 380 V, naprodaj. Pismene ponudbe na OZEHA Zagreb pod štev. 12.800. 23395-4 ELEKTRIČNO 2AGO Ekscenter za les do 20 mm in kovine do 6 milim debekne za poljubne kri-vuljske izreze predam. Naslov v oglasnem oddelku. 23385-4 VEC P.AZNIU KNJIG in več let-n kov-- Proteusa ' počen prodam. Konda Jože. Loka štev. 18. Črnomelj. 23340-4 KONJ za guganje naprodaj. Titova cesta 67-1. 23367-4 R A.DTO PHILIPS, šest cevmi, bate-r -.iski ali na izmenični tc-k I*?-ceni prodam Ogled od 14.30 do 15.30. — Ing Lešniik. Ljubljana, Prešernova 25-11. 23364-4 KMETIJSKA ZADRUGA Sava pri Litiji proda težki in gumi voz ter krožno brano po ugodni ceni. — Prednost imajo podjetja. 53257-4 MOTORNO KOLO. 539 ccm, športno zaradi bolezni ugod.no prodam Ogled v torek in sredo od 14 do 16. ure. Andlovič, frizerski salon, Kopališka 4. 23349-2 SAMSKO SCBO. kompletno, belo (les), železno posteljo, belo, in mizarsko' mizo (Hobelbank) prodam. Nasiov v ogl. oddelku. — Ogled od 15. do 16. ure. 23405-4 MIZARSKI skobčini stroj prodam. Naslov v ogl. odd 23407-4 KRAVO, dobro mlekarico, osem mesecev brejo, prodam. Janežič. Orlova 11- 23403-4 BARAKO zložljivo, prodam. Naslov v ogl oddelku. 23414—4 PRODAM KRAVO, devet mesecev brejo, in telico Intihar. Rožna dolina. Cesta XV-25. 23416-4 STROJČEK za pobiranje zank na nogavicah prodam. Naslov v ogl. oddelku. 23419-4 RADIO 4-f-l. reprezentativni, ugodno orodam. Mars el Titova cesta štev 87. 23421-4 RADIO, šestcevni, »Minerva« in moško kolo. prodam. Ljubljana. Gregorčičeva štev. 7-a, pritličje, levo. 23424-4 RADIO Philips, ma.li format, prodam Naslov v cgl. odd 23423-4 BRUSILNI STROJ za brušenje umetnega kamna nn gibljivo os. prodam. Pismene ponudbe pod »Nov'? v ogl. oddelek. 23423-4 REPOREZNICO prodam Dravlje, Dražgoška cesta štev. 22 (Rokova). 23431-4 ZIMSKI PLASC predvojno blago, podložena ovčina'. upodr.o naprodaj. »Komisija« Ljubljana Stani trg štev 4. 23429-4 ZIDAN ŠTEDILNIK z bojler-jem, sesalec za prah. violino z etuijem in otroški voziček prodam. Faganeli. Celje. Plečnikova St. 33. Ogled med 15. in 17. uro. 23454-4 POI/TOVORNI AVTO do 1 In pol tone. odlične znamke, novejše oblike, prodam. Pismene ponudbo tv* podružnico SP Celje pod »Privatnik«. 23449-4 MIZARfKI naravnalni stroj, širina 50. 7. železnim ogrodjem, prodamo. Splošno mizarsko podjetje. Kamnik. 23443-4 GARNITURO: otroška posteljica z vložkom in presito odejico ter omarico za otroško perilo žara d i pomanjUan.la prostora — poceni orodam. .Terše. Dolenjska cesta štev 48-c 23446-4 VZTDLJIV ŠTEDILNIK in stružnico za les z am eri kansko glavo, premer 129 mm. ugodno prodam. — Naslov v ogl. odd. 23445—4 KMETIJSKA ZADRUGA GODEŠIČ pni Škofji Loki proda: vprežno kosilnico, brz opari lutk in vodno črpalko. Prednost pri nakupu imajo državna in zadružna podjetja, po preteku 14 dni pa se bodo stroji prodali oriva trnkom. 23444-4 RADIO Kosma j - 48 prodam. — Naslov v ogl. odd. 23465— MOTORNO KOLO znamke NSU, 200 ccm. v dobrem stanju, tn menjalnik za »Z lin d app« 5f«0 ccm prodam. — Bojka Bori«, mesar, Zalog 28, p. Komenda ori Kamniku. 23471-4 KOLEKTIV TRGOVSKEGA PODJETJA LJUBLJANA, upravo Čopova ul. 7 S SVOJIMI POSLOVALNICAMI: • STRITARJEVA 6 • ČOPOVA 7 • TRŽAŠKA 6 • MIKLOŠIČEVA 3 b • MIKLOŠIČEVA 28 ZELI VSEM SVOJIM DOBAVITELJEM, POTROŠNIKOM IN DELOVNEMU LJUDSTVU JUGOSLAVIJE SREČNO IN U-SPEHA POLNO NOVO LETO 1956 V novi trgovini MIKLOŠIČEVA 28 prodajamo moške, ženske in otroške jopice II. vrste s popustom od 5—I59c. V tej trgovini prodajamo tudi ženske, otroške p)3šče vseh vrst, ženske in otroške oblekce. krila itd. po zelo nizkih in konkurenčnih cenah. Izkoristite ugoden nakup pletenin in ostalih vrst konfekcije. St. 293 — is. decembra 19S5 / SLOVENSKI F0B0CET1LEC / itr» ^ CEVLJ AR3KI čist. Ini stroj z rez-Ir&rjem prodsm. Hrovat, Tržič, Proletarko 3. 23440-4 H AN AN VISINSKO SONCE, oi i- gi.nai.no, 'pruciccn. N,: .,v v ogl odnt'.k.u. 23462-4 SIVAI.NI STROJ, čevljarski, levo-ročru, dobro ohranjen, prodam. MJijkov. Rožna dolina. Cesta 111. StGV. <*. 23303-4 FRIZERSKO VAJKNKO sprejme Salon *W>i<±mann. Trg francoske ICVOiuCljC 5. 23722-3 LOVSKI PES — žimovcc. pcpoi-norna dres ran, naprodaj. Lo-gonder Jože, Dorfarje 2. p Zabnica. 22-23.4 RADiO zn a mit e »EUMIH«, nemški. m 4 gume prodam. V clir.ar Mačkova 4. 23721-« NOVO SPALNICO, kompletno a. posamezne kcse, ugodr.o pro-d:-m. Cmuče 11H, 23<23_» AVTO. osebni, odprt, v dobrem stanju, prodam. Ponudbe v os. odd. [>'> prodam. Kaplja Drago Radomlje 237»-« »SINGER« S-.valnl stroj 7 okroglim čolničkom prodam Naslov v ogl. odd. 23717-4 t V novi zgradbi ? : v Beogradu, : J Cvijičeva 72, I 4 ♦ 4 2 I prodamo * I VSELJIV LGKBL \ « * * eventualno tudi garažo, 5 J primerno za skladišče. | * t J Vprašati: »JUGODRVO« | J Beograd, poštni preda! 60, | t telefon 21-794. f * » ♦ DOBRO OHRANJEN DIVAN poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 2375-1-4 Železen štedilnik, prenosljiv, s kotlom za vodo in pečenj akom. v prav dobrem starin. prodam. Podmilščakova o7/I 22749-4 DIFERENCIAL SPA. Prodamo popolni diferencial z zavornima bobni za 2-tonsk! avto SPA Ponudbe pod »Diferencial* v Ogl. odd. 23747-4 Zv POLOVIČNO CENO prodam v, tem it plošč c e 30x30 m 40x40. Kožna dol. c. X 13. 23714-4 PORAVNALNI STROJ 400 mm in debebnski skobeljni stroj 600 lun1 prodamo, interesenti naj odd3jo ponudbe v ogl. odd. pod »Prednost državna podjetja«. 23750-4 ELEKTROMOTOR AEG 18 KM poceni prodani. Homec Franc, jlobrava, p Gorenj avas — Sk. L 23759-4 CELULOID punčko »MSrklln«, železnico in škatlo s kockami prodam. Ogled od 11. do 15. ure. Naslov v ogl. odd. 23691-4 DEDEK MRAZ je pred vrati! Podjetja in ustanove! Ce mate namen obdarit; vaše nalmlajše .s keks! In pecivom, se Vam priporoča podjetje »Pekarna Galjevica«, let. 22-522. Pri nakupu za novoletno jelko nudimo 35*7, popust. -4 HARMONIKO od 96 do 120 basov (z več registri) kupim. Naslov v Ogl .Odd. 23669-5 MOTORNO KOLO do 125 ccm ku- p.m P smene ponudbe v ogl. odd pod »Dobro ohranjeno 13«. 23621-5 MOTORNO KOLO (v slabem stanju al. samo okvir) znamke Vandrovc ali Saks kupim. Naslov v ogl. odd. 23666-5 ŠIVALNI STROJ znamke »Singer kHpiten«, nov ali zelo malo rabljen, kupim. Naslov v ogl. Odd. 23715-5 SR M 3 RO v vseli oblikah kupuje rafinerija dragih kovin v Ljubljani, Ilirska ®. 11228-5 KUPIMO hladilno omaro. Ponudbe v ogl. odd. pod »Dobro ohranjeno«. 23733-5 GLAVO za motorno kolo NSU-500 cm2. z odkritim ventili, kupim. eventualno zamenjam za razne rezervne dele motorja NSU. Juhart Janez. Primakova 21 i. Kranj. 23743-5 SEDEČO BANJO kupim. Nazorjeva 4/II, desno. 23723-5 POZOR! Od prvatnika kupim ša-s io prvi del. 4 zavorne bobne .n menjalnik ZF. za »Mercedes« 3 tone; vse je lahko v neiz.prav-nam stanju. — Ponudbe na Ske-1 n Josip. Zagreb. Vlaška ul. 69 Til. 23394-5 i IviOTORNO KOLO 353 ccm zamenjam /.a msjluio kovinsko stružnico, namizno stružne dolžine do SO cm. Ponudbe v ogl. odd. pod »Zamenjava^. 23S57-G FOTOAPARAT »Practica« s T-Biotarjem na Leica film in s priborom prodam ali zamenjam za kompletu , brezhibni avto-motor Steyr 55, Fiat 1500, V\V 1200: EMW ali slično do 2.000 cm L Ponudbo pod »Foto-rnctor« v ogl. odd. 23661-6 Zamenjamo 3-tonski tovornjak TAM, v dobrem stanju, za osebni avtomobil v dobrem stanju. Ponudbe pošljite na podružnico »Slov. poročevalca« - Novo mesto. e e » SMUCl srednje velikost: zame. n1a:n /.a otroške kotalke. Naslov v ogl. odd. SP. 23734-6 KUPIM KNJIGE: »Kratke zani- mivosti .z pomorstva«, »Junaki Antarktike«, »Šesta veles la«. »Rahne fiote i pomorske bitke«, »Sončni T.ki«, »Mornarji i bro-dovi«, »Kruto morje« in 1.. II. in III. letnik »Ljudske tehnike«. Konda Jože. Leka :8. Črnomelj. 23339-5 2IMO, staro ž mnice. kupim. Naslov v ogl. odd. 23433-5 UNRA KAVO kupim. — Pismene ponudbe v ogl. odd. pod »Unra«. 23438-5 ZENSKI ŠIVALNI STROJ znamke Necchi, ki tudrl e n vi a — nov ali malo rabljen, kupim. Naslov v ogl odd. 23546-5 AVTOMOBILSKE DELE za avto »Adler 2 Ltr«. kegel in tcllerad. glavo motorja, luči itd., nove ali malo rabljene, kupim. Fritz Stefan, Lendava, Prekmurje. 23516-5 VARNOSTNO NAPRAVO za poravnalni stroj knpfmo. Ponudbe na naslov: Mizarstvo »Trnovo«, Ljubljena — Trnovski pristan štev. 20 a. 235^-5 SLAMOREZNICO, motorno, uporabno takoj, kupim. — Alojzij Marenk, Selca št. 72 nad Škofjo Loko. 23593-5 [l^J SVINBC. star, rabljen, v vsaki j—i količini, kupujemo po dnevnih ULJ cenah Cementarna Anhovo, za- ■ "1 stopfTtvo v Ljubljani. Krojaška štev. 6. 20629-5 |§J KUPIM ZNAMKE. tudi delne pn zbirke. Razingar. Zalokarjeva 4 L?J — Ljubljana. 23427-5 |a | KUPIM novo elektronko UCL 11. Naslov v ogl. odd. 23638-5 ja j STOJEČO SOLSKO TABLO (igra- ps čo) kup‘m. Ponudbe pod »Cena« |B | v ogl. odd. 23607-5 |—| KUPIM žarnico za »Phillips« ra- d:o št. A. L. 4. Ambrožič, Je- J—I »enlce, Pod gozdom. 23600-5 L5J ENEGA ali dva enaka žlmnata jf j kavča kupim. Ponudbe v ogl. jsa odd. pod »Kavča«. 23562-3 ja | KUPIM dobro ohranjeno perzij- i—i Sko preprogo ca. 2X3 ali manj— [Jj Jo. Nas ov v ogl. odd. 23613-5 AMPERMETER za istosmemi tok od 0—50 A kup m. Naslov v ogl. oddeHku. 23676-8 POCENI PRODAM PARCELO na najlepšem kraju mesta Celja, s kanalizacijo. Vprašajte pri Ko-štomaj, Partizanska cesta ali pismeno: Ivan S munovič. Zagreb. Grebengradska 11. 233D3-7 ENODRUŽINSKO HlSO v Celju al: okolici, ca. 300.000 do 400.000, kupim. Ponudbe na SP Celje pod »Vseljivo pozneje«. 23403-7 KOMFORTNO VILO. eno ali dvo-družinsko. pogoj: v najstrožjem centru mesta Ljubljene ali Mirje. Vrtača. Pod Rožnikom, Sv. Jcžef in v okolici Tabora, ku-p m ne glede na višino cene. Ponudbe v ogl. odd. pod »Plačam v gotovini takoj«. 233S8-7 DVE VILI v Novem Vir.odolu z lastno plažo naprodaj. Primerni za počitniška domova. Cena izredno nizka. Pismene ponudbe v ogl. odd. pod »Počitniški dom«. 23130-7 PARCELO za enodruž r.sko h'šo v Vipavski ulici prodam. Naslov v Ogl. odd. 23451-7 LEPO ZAZIDLJIVO PARCELO na Kodeljevem prodam tistemu, ki bi mi odstopil stanovanje. Pismene ponudbe pod »Dogovor« v ogl. odd. 23433-7 PARCELO ob Smartinski cesti prodam za 300 d n m2. Informacije- Poiočnik, Vodmatska ulica 4-1. 23468-7 STANOVANJE, vselj vo v enem letu. prodam. Ponudbe pod »Trisobno« v ogl. odd. 23651-7 ENOSTANOVANJSKO HlSO. po možnosti z d-»!avn!co in vrtom, kupim v Ljubljani. Ponudbe v ogl. odd. pod »Obrt«. 23635-7 LOKAL s stanovanjem prodam. Ponudbe pod »Obrtnik« v ogl. oddelek. 23653- * HlSO za 3-člansko družino v Ljubljani, Ceillu ali Mariboru kupim Franc Preskar. Crnc 27. Brežice. 23000-7 VEC PARCEL mladega odličnega gozda prodam. Ponudite v ogl odd. pod »V bližnji kamionski cesti«. 23571-7 HlSO. novo. enodružinsko, prodam. Rudn k 139. 23575-7 CELOTNO HlSO v sredini Ljubljane (9 stanovanj) oziroma posamezna enosobna ter dvosobna stanovanja prodam. Ponudbe pod »Solidna ‘n komfortna zl-dava« v ogl. odd. 23573-7 2-STANOVAN.TSKO IIlSO z lokalom, primerno za obrtnika, prodam ali zamenjam za enostano-vanjsko hišo. Ponudbe v ogl. odd. pod »Ugodno*. 23652-7 KOMFORTNO ENODRUŽINSKO VILO (6 sob z garažo in 1500 m2 vrta) na lepem kraju poleg vode v predmestju Kranja prodam. Deloma vseljiva takoj, deloma v enem letu. Ponudbe v ogl. odd. pod »Sončna lega«. 23567-7 PARCELO 44 arov v bližini Brežic prodam. Naslov SP Celje. 23455-7 ENOSTANOVANJSKO HlSlCO v Ljubljani kupim. Ponudbe v ogl odd pod »Podkletena*. 23410-7 ODDAM lokal s skladiščem. Ižanska c. 232. 23705-7 ENODRUZ INSKO HlSO z vrtom ali pol delno vseljivo, prodam. Linhartova 23 a. 23701-7 DVOSTANOVANJSKO HlSO, vseljivo, v Trnovem prodam. Ponudbe v ogl. odd. pod »Gotovina« 23667-7 LOKAL od 40 do 100 m> iščem v naiem za mirno obrt. Ponudbe v ogl odd. pod »Privatnik- nagrada«. 23690-7 KUPTM ali vzamem v najem de-lavniški (tudi dvoriščni) loka! v Ljubljan'. za mimo obrt. Naslov v ogl. odd. 23644-7 MALO HIŠICO, v dobrem stanju, ob železnici v Spodnli Savinkk! dolini kupim. Zaželena možnost takolšnje vselitve. Ponudbe v ogl .odd pod »Tihi domek*. 23597—7 V LJUBLJANI PRODAM delavnico za vsako obrt, skladišče in stanovanje, vseljivo. Ponudbe v ogl odd. pod »Vseljivo«. 23719-7 PRODAM pri Pristavi (Šmarje) vinograd, sadonosnfik, zidanico n hlev z vsem inventarjem — krasna lega. Celje, Dečkova 21 23740-7 VOGALNO PARCELO oddam proti enosobnemu stanovanju Ponudbe pod »Vse komunalne napeljave* v ogl. odd. 23729-7 DVOSOBNO VSELJIVO stanovanje v Kranju prodam. Ponudbe pošljite podružnici Slovenskega poročevalca Kranj pod »Spomladi«. 23744-7 POSESTVO z njivami, travniki, sadovnjakom, vinogradom in gozdom, vsega caa. 6 ha, z go-spodarsk mi zgradbami in s takoj vseljivo hišo v Zagaju, p Bistrica ob Sotli, ugodno naprodaj. Poizvedbe pri Moškon Jože. Mali Kamen. p. Senovo. 23765-7 POSREDOVALNA PISARNA ZA PROMET Z NEPREMIČNINAMI IN PREMIČNINAMI V LJUBLJANI, Tavčarjeva ulico št. *. proda naslednje ne- premičnine: 1. Enosobno stauo\unje z vsemi vuujskiini pritiklinami v tpodnji Šiški za 275.000 din. 2. Polovico Štiri stanovanjske niše z vrtom, lepa stanovanja, ni v stano vanj“ki skupnosti, na Taborn za 1,SOI).000 din. U. Enostanovan jsko hišo z vrtom v k rakovem za 950.000 din. 7. Enodružinsko vilo z vrtoin m lepim razgledom nad Ljubljano, nedaleč <>tl glavne pošte za 4.5CO.OOO d i la. s. Trgovski lokal v na.pt ro/jem cen trn Ljubljane, štirje trgovski poslovni prostori zn 1.300.000^ din. 10. Zazidljivo parcelo v Vižmarjih, 1000 m8 za 400.000 din. 11. Zemljišče — njive v Vižmarjih, 3300 m3, v bližini kolodvora, za 350.000 din. .... . 12. Polovico hiše z gostilniško obrtjo v na j strožjem centru Ljubljane, leni postilniški prostori, gostilniški vrt, za 6.U00.000 din. 13. Dvosobno stanovanje s kabinetom v centru mesla Ljubljane (ve« koinforl), za 1,400.000 din. 14. Enodružinsko vilo z vrtom, na lepem kraju Ljubljane, z vsem lu-kMiznim komfortom, za 8,000.000 din 13. Enostcnovanjsko hišo z ^ vrtom, štirisobno stanovanje, na Viču, zu 2.300.000 din. K*. Dvodružinsko hišo z vrtoin. no Rrinju za 2.000.000 din. 17. Enodružinsko vilo 7. vrtom, na dolenjski strmi Ljubljane, komfortno trisobno stanovanje s kabinetom. 7,1 2.900.000 din. <8. Enodružinsko vilo z velikim vrtom, v najstrožiem centru Ljubljane za 6.000 000 din !9. Tri sedmine moderne vile pod Rožnikom z vrtom za 2,500.000. 20. Dvosobno komfortno stanovanje s kabinetom v bližini »Učiteljišča« za 7«"«.000 din il. Garsonjero v centru mesta zn hOO.hOOO din. S7. Hišo. enonadstropno, dvostano vanjsko s komfortnimi stanova nji 7a Bežigradom, za 3.500.0 v 7e’eni jami, vi«okopri tlično. dvodružinsko. dve dvosobni komfortni stanovanji, vrta 400*, za 2.000 000 din. 1139. Hišo v rentni mest«, dvonnd stropno, dvostanovanjsko, večja sta novanja za 1.800.000 din. 1173. Hišo % Šiški, trgovsko stano vanjsko, enonadstropno, dva trgovska lokala, enosobno in trisobno stanovanje, za 1.000.000 din. 1233. Hišo v Zeleni jami, enonndstrop no. enostnnovnnjsko s parno pekarno in lokalom in dvema lokalo-loma. trosobno stanovan je, 800 m* vrta. za i5.b00.000 din. 1260. Hišo v Zeleni inmi. enonndstrop-no. dvostnnovanjsko, dve komfortni dvosobni stanovanji. 330 m8 vrta, za 4.500.000 din. 1272. Hišo v Novih Jaršah, visoko-pritlično, enosfanovanjsko. dve dvo sobni stanovanii z verando, 400 m8 vrta. za 1.800.000 din. 12S0. Hišo v Šiški, popolnoma novo, enonadstropno, dvostanovanjsko, dve komfortni trosobni stanovanji, za 5.000.000 din. I*?c7. Vilo v Siski, enonadstropno, dvostanovanjsko. dve dvosobni komfortni stanovanji s kabinetom, delavnico. 1000 m8 vrta, za 4,200.000 din 1311. Hišo v Šiški, dve enosobni stanovanji in dve sobi, 13.30 m* rrta, vseljiva v štirih mesecih, za 1.700.000 din. Poleg (''h navedenih nepremičnim ima podjrtie v prodaji več drugih niš v različnih predelih Ljubljane in ostalih krarih Slovenije, delov hiš in ^ vil, zazidljivih parcel, zem-liišč-njiv in travnikov, gozdov tor večja in manjša kmečka posestva r»*»*7”*7 - SOBO IN HRANO dam sa dopoldansko pomoč v gospodinjstvu. Potim LLŠč aloova 22-1. 23663-9 PRAZNO SOBO iščem, dam nagrado. Ponudbe pod »Center« v ogl. odd. 23641 -9 PRAZNO SOBO IS čem. Za uslugo bi pomagala v gospodinjstvu en teden dopoldne, en teden popoldne. Ponudbe v ogl. oddelek pod »Zanesljiva«. 23634-9 LOKALE zamenjam za stanovanje. Naslov v ogl. odd. 23650-9 SOBO v centru zamenjam za sobo kjerkoli v Ljubljani. Telefon 31-137, BOŽO. 23640-9 TRISOBNO STANOVANJE, komfortno, v centru mesta, zamenjam za štiri ali petsobno komfortno s kabinetom v centru^ Naelov v ogl. odd. 22,:22-3 KUFIIvI enosobno komfortno stanovanje s kabinetom v centru Ponudbe v ogl. odd. pod »Resni kupec« 23559-9 POŠTENA ŠIVILJA Sče sobo pri dobri družin;. Pismene ponudbe pod »Ves dan odsotna« v ogl. oddelek. 23572-9 DVE LOČENI SOBI v centru, ena s souporabo kopaln ce. shrambe in ostalih pritiklin, druga v samskem bloku, zamenjam za eno al: dvosobno stanovanje. — Ponudbe pod »Center I* v o?l oddelek. 23570-9 LEPO KOMFORTNO DVOSOBNO STANOVANJE, sončno, z vrtom, za Bežigradom, zamenjam takoj ali spomladi za komfortno tri-sobno ali večje. Ponudbe v ogl. odd pod »Dam nagrado«. 23609-9 KAKRŠENKOLI LOKAL za mimo obrt iščem. Ponudbe pod »Cim-prej« v ogl. odd. 23523-9 ZAKONCA iščeta stanovanje proti nagrad . vsaj sobo. Ponudbe v ogl. odd pod »Razumljivo«. 23663-9 SOBO. oz garsonjero iščem. Plačam za eno leto naprej Cenjene ponudbe v oglasn! odd. pod »Center«. 23677-9 SOBO s posebnim vhodom Iščem, odkupim tudi stvari. Ponudbe v ogl. odd. pod »Ugodno«. 23678-9 MATEMATIKO in fiziko inštruiram za skromno sobico. Ponudbe pod »Absolvent« v ogl. odd. 23685-9 MLAD ZDRAVNIK išče skromno sobico ali gre kot sostanovalec Pismene ponudbe v ogl. odd pod »Soliden«. 23686-9 HISNISKO STANOVANJE v mestu (soba, kuhinja in pritikline) zamenjam za enako nehišniško Obvezna pomoč na vrtu. Naslov v ogl. odd. 23679-9 SAMEC išče prazno, opremljeno ali na pol opremljeno sobo. lahko tudi skupno. Imam kavč in posteljnino. Ponudbe pod »Rudar« v ogl odd. 23623-9 STANOVANJE (soba in kabinet) v centru Maribora zamenjam za stanovanje v Ljubljani. Naslov v ogl odd. 23730-9 LEPO SOBO’ 5x5 m2. 4. kategorija, posebni vhod, zamenjam za manlšo s posebnim vhodom al za lokal v centru. Naslov v ogl odd. 23727-9 SOBICO, v centru mesta zamenjam. Pismene ponudbe pod »Udobnost« v ogl. odd. 23711-9 ZA PRAZNO SORO dam lepo nagrado, najemnino plačam tudi več mesecev naprej. Ponudbe pod »Nujno« v ogl. odd. 23704-9 VISOKO NAGRADO DAM za prazno sobo. Ponudbe v o.gl.odd pod »Posodim klavir«. 23765-9 POŠTENEGA NAJDITELJA Izgubljene ročne ure brez ohišja dne 17. dec. na križišču Beethovnove ln Tomšičeve ulice prosim, naj Jo vrne proti nagradi na naslov v oglasnem oddelku. 23702-10 IZGUBIL SEM očala od blokov v Šiški do Komunalne banke. Najditelj naj J ib odda proti nagradi v ogl. odd. 23674—10 ■ HiHltll KATERO PREPROSTO DEKLE bi hotelo biti srčno dobra žena mlademu Slovencu v Amer ki. Pismene pomudbe v ogl. oddelek pod »Poroka«. 23560-11 Šestdesetletni vdovec išče gospodinjo na malo posestvo. — Prednost upokojenke. Takoj. — Naslov v ogl. odd. 23596-11 GOSPODINJO s stanovanjem LJubljana-predmestje — najraje domačo šiv ljo, značajno, močne nižje postave, od 30—40 let, želi spoznati vdovec, upokojenec s hišo. Ponudbe v ogl. odd. pod »Odgovarjajoča oelasu«. 23411-11 PEKARNE POZOR! Izdelujem specialne sestavljene loparje vseh širin, iz kalanega bukovega lesa. Looarji so lahk in trpežni, se ne Vijejo in ne pokajo. Petak Franc, mizar. Rogaška Slatina št 119. 23469-11 SPOZNATI ŽELIM vljudnega, dobrosrčnega tovariša od 45 do 55 let. Pismene ponudbe s sliko. Na žel.io vrnjeno. Ponudbe pod »Prijeten dom« v ogl. oddelek. 23512-11 18-LETNA DEKLICA žel! poznanstva. Psmene ponudbe v ogl. odd. pod »Iskrenost«. 23525-11 MLAJŠI ELEKTROTEHNIK želi poznanstva z dekletom. Pismene ponudbe pod »Harmonija« v ogl. odd. 23526-11 ŽELIM spoznat obrtnika. Ponudbe v ogl- odd. pod »HIS«. 23519-11 OBŽALUJEM, kar sem govoril v nedeljo 11. t. m., v gostilni Gašperlin na Vevčah o Kamnikar Joži, nameščenki pr! »Totr«, Zg. Hrušica, stan. Zadvor 89. — Omahen Janez, Polje 110 . 23696-11 DOBRO DOMAČO HRANO pri boliš! družini išče inteligent — dober plnčn k. Ponudbe v ogl. odd pod 'Eventualno tudi sobo*. 23631-11 GOSPODINJA želi spoznati do 60 let starega n resnega življenjskega tovariša. Ponudbe v ogl. odd. nod »V Ljubljani«. 23540-11 TOVARNE — PODJETJA — POZOR! Kakršnokoli posredovanje oskrbi v Ljubljani strokovno verz ran upokojen trgovsk! zastopnik z lastno pisarno. Ponudbe v ogl. odd. pod »Strokovnjak«. 23693-11 58-LETNA osebna upokojenka (vdova brez otrok) želi spoznati dobrega, sebi primernega prijatelja. Ponudbe v ogl. odd. pod »Dober prijatelj«. 23728-11 35-LETN A nameSčenka želi resnega poznanstva s solidnim gospodom do 45 let. Ponudbe pod »December« v ogl. odd. 23718-11 25 LET stara uradnica visoke postave, čedne zunanjosti, žel: spoznati značajnega moškega. Slika zaželena. Naslov v ogl odd. 23760— INTELIGENT. STAR 30 let. želi spoznati dekle do 25 let zaradi ženitve Ponudbe pod »Srečno 30* v ogl. odd. 23762-11 SIVILTSKO VAJENKO z delno oskrbo v hiši sprejmem. Psmene ponudbe pod »Obrt« v ogl. Oddelek. 23486-3 Uvozno 9 in trgovsko podjetje Slovenija avtoi O o LJUBLJANA, PreSernova 52 a. Ima na zalogi: parne valjarje 121 in 141 gradbena dvigala Diesel care — vozila za notranji transport v Industrijskih obratih, betonske mešalce stabilne in premične kompresorje brusilne stroje za terazo pršilce za hladno emulzijo vrtalne stroje vzmetna kladiva za karoserijske delavnice električno žago za železo valjalni stroj za izdelavo vijakov elektroagregat za razsvetljavo vibratorje za betonska dela drobilce za kamen japanerje in samokolnice z gumijastimi kolesi. O • 9 O m Interesenti dobijo potrebne no upravi podjetja: informacije LJUBLJANA, Prešernova 52 a, soba štev. 3 ali telefonično na iel. št. 31240 9 O 9 •mi 9 9 9 & 9 9 9 9 9 9 9 9 9 O 9 9 9 9 9 « 9 d d 3 9 9 B 9 9 9 © <9 ©c®# NAJDITELJA šofereke bunde, Izgubljene 8. decembra na poti 2alec—Grobelški • most, prosim, da Jo vrne za nagrado: Tominšek Alojz, Griže 65. 23450-10 IZGUBIL sem črno usnjeno rokavico Obirska-Celovška. Oddajte proti nagradi: B zjak Anton, 2upančlčeva 3, 23671-10 HtMM Najlepše ilustracije objavlja revija •TOVARIŠ« »TKANINA - GALANTERIJA« CELJE trgovsko podjetje na veliko obvešča vse svoje odjemalce, da bodo zaradi inventure od 25. do 31. decembra vsa skladišča zaprta. Iilllllllll!u0»inil!llllll!!lll!l!li!4ii!fill!lllllll!llllllllllllll!li.. IS C E M O finančnega knjigovodjo, obratovnega knjigovodjo, strojepisko - daktilografinjo Nastop službe 1. januarja 1956. - Pogoj je potrebna izobrazba s prakso. — Ponudbe pošljite podružnici »Slovenskega poročevalca« v Kranju pod »CIMPREJ«. »ELEKTRONRBAVfi« Ljubljana, Resljeva 14a II. V RfKJEm ELEKTROMOTOR 5 KS sprejmem začasno v najem. Najemnina po dogovoru. Naslov v ogl oddel- ku. 23551-8 Jugoslov. banka za zunanjo trgovino, i Podružnica Ljubljana, I razpisuje natečaj za naslednja delov, mesta: J Obveščamo vse naše odjemalce, da ckladlščo C R N etska sodišča obsodila zaradi tako težkih vojnih zločinov, da Jih. kakor sodijo v Sovjetski zvezi, ni mogoče izpustiti na svobodo. \Vashington, 17. dec. (AFP). — Ameriško zunanje ministrstvo je objavilo sporočilo, ki pravi, da so ZDA in Velik« Britanija ponudile Egiptu finančna sredstva v tuji valuti za kritje stroškov pr- ter mu zagotovile, da so pripravljene prispevati tudi za nadaljnja dela, ki jih bo finansirala mednarodna banka. Ankara, 17. dec. (Reuter). Turška vlada Je danes ukinila obsedno stanje v Ankari in Smirni, ki je bilo razglašeno po septembrskih protigrških demonstracijah, sklep o obsednem stanju v Istam-bulu pa ostane še vedno v veljavi. Rim, 17. dec. (Tanjug). Danes so vsi delavci in nameščenci italijanskih televizijskih postaj za no- 99 VELETRGOVINA Železnina LJUBLJANA Parmova 33 spodarsko razvitih držav s po- nalne neodvisnosti. tuji valuti za kritje stroškov pr- napovedali stavko, katere ko- goiem, da ta pomoč ne bo za- ve etape del na asuanskem jezu ne<; ^ doloien> ker *<,*, stav- kali vse dotlej, dokler direkcija RAI ne sprejme njihovih zahtev za zvišanje plač. Kairo. 17. dec. (AFP). Predsednik sudanske vlade El Ashari je poslal člana vlade Mardija v Kairo, da s predsednikom egiptovske vlade Naserjem prouči možnosti, ob katerih bi Egipt pristal na razglasitev popolne neodvisnosti Sudana, ki naj bi bila razglašena pojutrišnjem na zasedanju sudanskega parlamenta. ŠAH Polfinalni turnirji Prekinjene partije prejšnjih kol polfinalnih šahovskih turnirjev za državno prvenstvo — v Ljubljani: Marič : Nlkolovski in Krivec : Damjanovič 1:0. Nikolovski : Kozomara Od. Milenkovič : Stanovnik remi. Stanje: Marič. Tot 8 (4-), Pirc 7.5, Milenkovič, Traj-kovič 5.5 (+), Lukič 6. Dimc, Krivec, Kozomara 3-5, Gabrovšek 5.5 (+), Bajec, Damjanovič, Gojak, Martinovski 5. Segi 4.5, Stanovnik, Nikolovski 3.5; v Zrenjaninu. Udovčič : Danov 1:0, Trampuž : Bradvarevič 0:1. Bekavac : Vukčevič, Matulovič : Petek ln Du-čli : Horvat remi, Rakič : Tomovič ponovno prekinjeno. Stanje : Matulovič 9.5, Udovčič 8.5, Sokolov 8, Bradvarevič 7.5, To- movič 6.5 (1), Bogdanovič 6.5, Rakič 6 (1). Trampuž, Horvat. Petek « Puc 5.5, Dučlč 5, Vukovič 4,' Vukčevič 3.5. Bekavac 3, Tom-5ič 2« Danov 1.5; v Sabcu: Minao-čišin : Jovanič 0:1, Franollč : Božič Janoševič : Čirič in Ugrino-vič':Stambuk remi. Stanje: DJura-ievič 7.5, Čirič 7. Djaja 7 (v) Bertok, Ugrinovič. Jovanič 5.5. J ar noševič 6.5 ( + ). Sofrevski. Momlč. Vasiljevič 5.5, Kržišnik 3.5 (+). Smederevac. Stambuk 5, p*™1'6 4.5 (+), Božič, Mihaljčišm 4. Osma-nagič 4 (+). Vzhodnonemški plavalec Frl-tsche je dosegel v prsnem slogu » nov svetovni rekord 1:02.5 na | 100 y in nov evropski rekord 1:09.0 na 100 m. 1 S ♦ * t obvešča vse odjemalce, da bo od 27. do 31. decembra 1955 vršila LETNI POPIS BLAGOVNIH ZALOG Ker smo že itak postavili najkrajši termin za popis zalog blaga, ne bomo mogli opravljati naročila v nakazanem razdobju, zalo vljudno prosimo naše poslovne prijatelje, da sl blago preskrbijo do vključno 26. decembra 1955. Trdno smo overjeni, da se bodo naše želje upoštevale, tako do bomo naše obveznosti lahko v tem kratkem času Izvršili. Predramili so se v Bohin u Bohinj je bil že pred drugo svetovno vojno veliko zimskošportno središče. Tam ao Imeli že pred davnimi leti smučarsko skakalnico. tam so bila nekoč velika tekmovanja za državno prvenstvo v tekih. t«n le bila znana sankaška proga Belvedere in še mnogo drugih priložnosti za radost zimskih športnikov. Vse to Je bilo io te tudi ostalo, le ljudi ni bilo Brčic prvak v floretu Beograd. 17. dec. Prvi dan državnega sabljaškega prvenstva je med 53 tekmovalci prvo mesto v moškem floretu osvojil Brčič (Odred) s 6 zmagami, drugi je Jovanič (Jugoslavija) 5, tretji An-drijaševič (Lokomotiva) 4 zmage in 25 prejetih tušev, četrti pa Klopčič 4 zmage in 28 prejetih tušev Spoktni dan v Črnomlju Na črnomeljskl gimnaziji so Ime. U pretekli četrtek zelo uspe’ športni dan Dopoldne le bil orientacijski pohod za vse razrede v tri različne smeri, ki so vodile po raznih par tizanskih krajih Posamezno skupino te sestavljalo po 6 do 8 manjših skupin v 10-minutnem razmaku Zmagala le skupina I.-b razreda pred III.-a in vn razredom Pot le bila dolga okrog 8 km Popoldne so tekmovali v malem rokometu tn sicer 14 ekip. med katerimi le v nižji gimnaziji zmagal IV.-a. v višji pa VII razred. dolgo, ia Di Dill to delo nadaljevali. Čudno je pravzaprav, da se tudi po končani drugi vojni športno življenje v Bohinju ni razmahnilo hitreje. V Bohinju ni bilo športnega društva in redki smučarji — tekmovalci so se zbirali pod okriljem Partizana, čeprav so medtem tamkaj obnovili skakalnico in delno tudi progo za sankanje. Letos slednjič precej dobro kaže, da so se v Bohinju le predramili ln bodo začeli izkoriščati naravne pogoje za šport, kakršne Imajo Kot prvega so ustanovili nogometni klub, v katerem se Je kar hitro zbralo okrog 60 mladincev in pionirjev ki so sl sprni napravili igrišče m jeseni že začeli igrati prvenstvene tekme. Pred dnevi so ustanovili svoj klub tudi smučarji in »klenili, da bodo šli po vzorih pokojnega Tomaža Godca, ki Je bil tam doma. Bohinjci bodo lahko zbrali iepo število smučarjev, saj Je ta zimskošportna panoga tam že dolgo doma Ce se bodo Bohinjci pravilno lotili dela v teh društvih, se pravi, se predvsem pozar.imaii za mladino ki je voljna delati ne glede na koristi, in dobili r.eksj podpore v javnosti in pri podjetjih, tedaj tudi uspehov ne bo treba čakati dolgo. B. B. Italijanski nogomet pred najtežjo nalogo Kakor je znano, se srečaje danes svetovni nogometni prvaki Nemci na olimpijskem stadionu v Rimu z izbrano enajstorico rtalije Italijanski nogometaši so b li že dvakiat svetovni prvak:, toda po vojni jim ta posel ne gre najbolje od rok Lani so Jih izločil: z nadaljnega tekmovanja že Švicarji Po dobr: igri v Budimpešti so Italijani kljub porazu nekoliko dvignili glavo. Mori pa j h ena skrb. ker nimajo dobrih strelcev To kaže že samo ligaško tekmovanje, v katerem je značilno, da so rezultati okrog 2:0 pri najbol.1- Delavski svet podjetja »IZOLIRKA«, Ljubljana-Moste. razpisuje po členu 59. Pravil podjetja MESTO GLAVNEGA INŽENIRJA proizvodnje in MESTO GLAVNEGA RAČUNOVODJE. - Pogoji: sta obe delovni mesti najmanj 10-letna praksa ter vsaj 5-letna praksa na vodilnem položaju. Možnost nastopa službe najkasneje s 1. februarjem 1956. Plača po tarifnem pravilniku, oziroma dogovoru — Sprejmemo tudi STROJNEGA TEHNIKA za toplot, izolacije in STROJNEGA TEHNIKA za obrat na Jesenicah Pismene ponudbe pošljite na tajništvo podjetja. »ih moštvih že skoraj »standard-n «. Najboljša enajst-crica je letos Fiorentina, ki ima že precej naskoka v točkah in bo verjetno to prednost še obdržala, če ne ne še povečala. Poseben problem italijanskih nogometnih klubov so tako imenovani tujci, to so graT.ci tuja narodnosti, ki za lepe denarje igrajo po Italiji. Na splošno prejemajo okrog 200.000 lir mesečne plače, razen tega pa še posebna premije za vsako težjo tekmo, za vsako zmago in še za vsak gol posebej. ec je vreden nagrade. Tuje. pa glavni nogometn federaciji niso posebno dobrodošli :n zato le odredila, da ne sme v M enem k.ubu igrati več ksV?or po ♦ en tujec in po en »or undo- (tu- ♦ jec italijanskega porekla). Glede £ opredeli tve slednjih pa so zad- % nji čas precej širokosrčni. Ta X olajšava prihaja posebno prav pri X uvoženih igralcih iz Južne Ame- X rike. | Velik vpiiv na nogometno ?:v- X IJenje v rtalijl ima tudi športna Ž stava ki buri duhove. Zadnjo ♦ nedeljo ie sreča srečala ne- t kega delavca iz Toskane, ki .id X zadel n č manj kakor 73 milijonov ♦ lir. Pravijo, da .ie naslednji can ♦ kljub temu odšel snet do at. ♦ Mitja Skubic X NAMIZNI TENIS ZA PRVENSTVO X DRŽAVE 1 V NOVEM SADIT SO ZACELI Upravni odbor podjetja »AGROTEHNIKA« EX-PORT-IMFORT, LJUBLJANA, razpisuje na podlagi člena 18.. točke 6. Pr vil podjetja mesto SEKRETARJA PODJETJA Pogoji: pravna fakulteta in praksa v zunanjetrgovinskem ooslovamu. — Ponudniki za razpisano mesto sekretarja naj vložijo prošnjo s kratkim življenjepisom na podjetje »AGROTEHNIKA« EXPORT- IMPORT, LJUBLJANA, Titova ce«ta štev. 29. V 75. letu starosti je mirno zaspal moj dobri mož, oče. dedek in svak D0RČE KOCH učitelj v pokoju Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek, 19. decembra 1955, ob 16. uri iz Nikolajeve mrliške veže na pokopališče Žale. 2alujoči: žena Ivanka, sinova Mirko in Vladimir z družinama, hčerka Zorka, hčerka Iva por. Valenti z družino in ostalo sorodstvo. Ljubljana. 17. decembra 1955. Novi Sad. 17 c?ec. Tukal se je danes začelo tekmovanje za državno prvenstvo v namiznem tenisu na katerem naslona okrog I3a tekmovalcev Tckmovanie ’e organizirano oo sistemu sr up: n, katerih nosilci so na 1 boj .V domači igralci Harancozo. Dolinar. Vogrinc. GruHč Gabrič, noža. Bar-lovič in Markovič Doboidne-a bili prv: nasto-v seniorjev merkom ko so iun:orji odigrali vse oa-r je do finalov. 7.3 f:na’e ,iun!ork sta se plasirali Teranova in PliPova. igrački Pn>-iektoria iz Kranja JuvenHnn fCoricc) -Ljubljena Železničarski nogometni klub Je pripravil ljubljanskim prija-tellem nogometa maihno srnza-cijo in Je za zaključek letošnje sezone pr pravil prijateljsko srečanje svoje enajsterice s SS Ju-ventino iz Stare Gorice. Tekr.ia ho prav gotovo zanimiva, ker so gostje 'popolnoma nf-znani, raz* n tega na bedo nastopili tudi nekoliko ojačeni. Začetek je ob 14. uri na stadionu v Sški. (Vstopnina: sedeži so po SO din. stojišča pa po 63 din. prvi dve nogometni trkmi v počastitev Dneva JLA. Včeraj se e na igrišču Krima začel nogometni turnir v počastitev Dneva JLA. v prvi tekmi je Krim premagal Borca 2:0 (0:1) v drugem sre_-an.iu pa je Graf!Car dobil proti Udarniku 2:1 (0:1). Turnir se nadaljuje dopoldne ob 9. uri s tekmama: Ud-.r-njk _ Borac in Krim — Grafioar. Vabimo gradbena podjetja ln trgovska podjetja. Industrijo, kmečka gospodarstva ter ostale Interesente za gradbeni material zn leto 19„6, ca nam prijavijo svoje potrebe za naslednje izdelke: Apno, cement, mavec-alabaster, stukaturno trstiko, zidno opeko, fasadno opeko, dimniško opeko. votSaki 1/1. BH 4. stropnjakl. Monta. LGD. Rapsd. po rollt strešno opeka - enozarezna. dvozarezna. bobrovec. stresne lepenka, izolacijski material, bitumen, salonitne plošče - valovite, efernfi vse vrste kanalizacijske, dimne, salonitne in betonske cevi. sobne peci in kamioni. Prijave sprejemamo na upravi podjetja: 99 Cement LJUBLJANA, Šmartinska cesta 21, telefon 30*140. 5 5 >»»»«♦♦♦«»»»»••< Onemela ga je poslušala. Samo strmela je vanj, brez sposobnosti, da bi ga prekinila, kajti njen zelo razviti ženski instinkt ji je kljub temu, da ji njen čut za lojalnost ni mogel pregnati dvoma, ki se je vrinil v njene misli, prepričljivo povedal, da so njegove besede verjetne, če že ne resnične »Domnevam še več,« je nadaljeval Boale, »domnevam, da si vas želi doktor van Heerden za neki določen namen duševno in telesno podrediti. Z drugimi besedami — hoče vas zasužnjiti.« Presenečeno ga je pogledala in izbruhnila v zvonki smeh »Resnično, Mr. Beale,« je rekla, »vi ste pa res smešni.« »Kajne?« se je smehljal; »zveni kakor del melodrame.« »Cernu bi hotel dobiti nad mano duševno oblast? Kaj namigujete — « zardela je »Ničesar več nočem namigovati,« je odvrnil Beale in spolzel z miznega roba. »Hočem le ugotoviti neka dejstva Ne verjamem, da ima z vami nečastne namene. Mislim celo. da vas želi poročiti — kaj pravite k temu?« Zopet se ji je povrnilo duševno ravnovesje in njen smisel za humor ji je pomagal iz položaja, ki bi bil drugače zanjo zelo mučen. »Reči moram,« je odgovorila, »da nisem gledala v doktorju van Heerdenu snubca Ce je to, kar pravite, res, se moram čutiti zelo počaščeno. Toda ali vas smem opozoriti na to, da se da pridobiti dekle še na druge načine kakor z darovanjem kopriv?« Sedaj sta se smejala oba »No, dobro,« je rekel in zgrabil klobuk »Začnite zopet s svojim dobrim delom in nadaljujte z razpredelnicami Scobb-sovih hotelov.« Sedaj se je spomnila. »AH veste — ?« njej. jaz Bil je že pri vratih, ko je govorila, in se obrnil k »Groza me spreletava, če slišim Scobbsovo ime.« »Zakaj?« »Povejte mi prosim samo to,« je nadaljevala, »zakaj moram ki do včeraj nisem vedela zanj, slišati imenovati tujca njegovo ime?« Smehljaj na njegovem obrazu je otrpnil. »Kdo ga je imenoval? Ne, ne sprašujem iz radovednosti,« ji je rekel, ker mu je ironično žugala s prstom. »Resnično sem zaskrbljen! Kdo je imenoval to ime?« »Neki obiskovalec doktorja van Heerdena. Slišala sem ju govoriti skozi ventilator, ko sem zaklepala vrata.« »Doktor van Heerdenov obiskovalec? In ta je omenil ime Mr. Scobbsa iz Red Horse Valleya?« je dejal na pol zase. »Ali ste moža videli?« »Ne, le — « »Torej ste ga le slišali. Ali je omenil še druga imena?« »Ne,« je rekla »Ali je kaj zelo važnega?« »Precej,« je odgovoril. »Delati moramo hitro.« S to nejasno opombo jo je zapustil. ... - Dan ji je minil naglo kakor prejšnji Razpredelnice, ki jih Je izdelala, so se kopičile in ko se je zvečerilo, je ležal v oman cel kup papirja, popisanega * ajeno drobno pisavo Najbrž bi bila izdelala še več. če se ne bi bila pri iskanju nekega manjkajočega gospodarskega poročila zadržala Tega poročila ni bilo na polici in z namenom, da bo pozneje vprašala Bealea. je že hotela opustiti iskanje, ko je pod policami odkrila majhen predalnik za akte Ker ni bil zaklenjen, ga je odprla in našla polno knjig, med katerimi ie bilo tudi poročilo, ki ga je iskala Z namenom, da se tudi tu z vsem seznani, je preiskala ves predalnik in vzela v roko tanek zvezek, čigar platnice so bile brez naslova. Odprla ga je in na prvi strani brala: »Umor Johna Millinboma.« Avtor ni bil naveden. Knjižica je vsebo- vala material natančne sodne preiskave tega nenavadnega primera, vse načrte in skice, na katerih so biia vsa mesta, kjer so bili vsi tisti, ki so bili navzoči pri tragediji, zaznamovana z rdečimi križci. Ne ravno pazljivo je prebrala prvo stran in le površno je preletela drugo, a nenadoma je zadela na znano ime — na ime dr. van Heerdena. V pričakovanju, da bo naletela tudi na ime Mr. Bealea, je prebrala spis pazljivo do konca. Prebirala je mnogo imen, ki so ji pa bila vsa neznana. Najpogosteje se je pojavilo ime Jamesa Kitsona. Mr. Btale ni igral v vsej zadevi nobene vloge Celo uro je čitala, sedeč na tfeh pri predalniku. Ko je prebrala zadnjo stran, je zaprla knjigo in jo položila nazaj v predalnik. Premišljevala je, zakaj je shranil Beale to poročilo in če je njegovo nasprotje do zdravnika z njim v zvezi. Najprej je bila prepoznala v Bealeu tajinstvenega moža, ki se je pojavil pred umorom v nasadu, toda ko je prebrala opis tega tujca, si je to misel izbila iz glave, kajti kljub drugačnemu zvoku svojega glasu ne bi imel Mr. Beale nikoli zabuhlega obraza in brezizraznih krvavih oči; in tudi plešast ni bil. Jezilo jo je, ker se je zamotila pri delu, in sklenila je, da bo za kazen delala uro dalje, kakor je bila sklenila. Razen tega je pričakovala, da bo še prišel Mr. Beale, in s presenečenjem ie opazila da je vznemirjena, ker se ni prikazal. Ob šestih je odslovila fanta, zaklenila pisarno in odšla na ulico, ki je bila zelo živahna. V njeno začudenje jo je nekdo poklical. Ko se je obrnila, je stal pred njo dr. van Heerden. »Skoraj eno uro že čakam na vas,« je rekel z ljubeznivim očitkom. »In vaši pacienti najbrž umirajo kot muhe,« mu ja odvrnila.