Št. 228 (15.672) leto LM.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorehjf- Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.	-
TRST - Ul, Montecchi 6 - Tel. 0«/77%600
GORICA - Drevored 24 moggfo 1 - Tel. 0481/533382 CH)AD - UL Ristori 28 - Tel. 0432/731190_______
1500 LIR
POSIMNA PIACANA V GOTOVH SPB); IN ABB. POST. GR. 1/50%
SOBOTA, 19. OKTOBRA 1996
Pomemben
dogodek
m
Gorico
Vlado Klemse
Danes bo za celotno go-nsko skupnost in posebej ^ njen slovenski del, pose-oen dogodek. Z odprtjem Prenovljenega Katoliškega nema, ki z današnjim fnein prevzema ime Kul-tUrru center Lojze Bratuž, Se pred nami odpirajo nove prožnosti delovanja in sodelovanja na kulturnem in d^ržbenem področju. Tako okviru nase skupnosti, kak°r v splošnem okolju d^esta in sirse okolice. Od-Prra se novo poglavje v ^jigi nase prisotnosti in Prizadevanj za obstoj in razvoj v tem mestu in v tem Prostoru, ki je od zmeraj pi^iSCe in prepletanje raz-Ctlih kultur, jezikov in narodov.
Ob pomembnih do-Sodkih kakršen je nedvomno današnji, je razmišljanje oičajno naravnano v Prihodnost, ne da bi ob tem tseveda pozabljali na pre-tiost. Dogodkov, ki so bili 71 so po pomenu podobni , ana3njemu je bilo v sto-e*)U, ki se nagiba v tretje ti-°cletje kar nekaj in so vsi 86 Prisotni v zgodovinskem opominu: 1904 Trgovski , om, 19Q2 Katoliški dom, ata 1981 Kulturni dom in 91 Kulturni center Lojze ratuž. Vsi ti objekti - mej-rfi so bili grajeni z enaki-v1 nameni in željami, kar avsezadnje potrjuje že m ime. Dom je kraj, kjer ge PoCutiS svoboden in ProšCen; na domu rade s° i6 volje sprejmeš obisk t^seda, znanca ali prija-
Kolo zgodovine se je v 111 stoletju za evropske ^ °de, posebej pa za Slo-^tce, zavrtelo hitreje in dobro vemo, zlasti za-B elci. kakšna je bila prva Joviča stoletja, medtem , snio na spremembe, na 'Vaja n ja v drugi polovici Phvali in jih sooblikovali s .rrh in se sočasno tudi ^ spreminjali.
upoštevanju spoz-*n izkušenj, bi morala u Zato trdnejša zavest, da .predvsem od nas vseh v n no bomo stopih Sn 10v° stoletje in novo ti-uetje.
.Osebno sem prepričan, jg veliko možnosti izbi-, rn da je sodelovanje in govarjanje, odprtost in Pri?05*" ecbna opcija. Pre-^ sem, da podobno Ptin^^ bidi velika večina Pačnikov nase skupno-^tiastr med mlajšo gene-ku]i° ® bosta zato dve v J*0111 bi Športni srediSCi KulhStU’ kulturni dom in ^brrni center Lojze Bra-gatjP0Inenila dejansko obo-pj. ey celotne skupnosti, bo PnCaii sem, da smo in kult,0 sPos°bni narediti tak ^urni korak naprej. že Vrbrnienm centru Loj-
15 dolgemelim0 USPeSn°
■ Čimprej do I čezmejne televizije
PASSARIANO - Posvet v vili Manin se je zaključil z ugotovitvijo, da je ustanovitev Čezmejne televizije dveh manjšin, slovenske v Fur-laniji-Julijski krajini in italijanske v Sloveniji, prvi korak na poti do obširnega načrta skupne televizije manjšin od Hrvaške prek Slovenije in naše dežele vse do Avstrije in Madžarske, predvsem pa da je ta prvi korak mogoC že v krajšem Času.
Na 3. strani
■ TKB: stališče in I predlogi SSk
TRST - Deželno vodstvo Slovenske skupnosti je včeraj priredilo tiskovno konferenco o krizi TKB in položaju naše manjšine, na kateri je poleg ostrih kritičnih stališč (tudi do našega dnevnika) izrazilo tudi nekaj predlogov za reševanje nastale krize. Med drugim SSk predlaga ustanovitev posebne tristranske paritetne komisije, ki naj bi rešila tisto, kar je iz tim. družbenega premoženja še mogoče rešiti, in storila vse, da zaščiti delovna mesta.
Na 5. strani
■ Nov napad na I tim »čiste roke«
RIM - Dejavnost milanskega tima »Ciste roke« ni niti najmanj okrnila podkupninskega sistema. To je polemični zaključek poročila, ki ga je izdelala preiskovalna struktura Finančne straže Gico in ki ga delno objavlja tednik II Mondo. Gre za skoraj 400 strani dolgo poročilo, ki naj bi povečini bilo strogo tajno in katerega objava bo še bolj skalila odnose med milanskim tožilstvom in Finančno stražo.
Na 2. strani
TRST / NOVE ARETACIJE
V zaporu bivše ožje vodstvo TKB
TRST - Preiskava, v katero je vpletena tudi Tržaška kreditna banka, je sedaj zajela njeno nekdanje ožje vodstvo: sodniki so odredili aretacijo glavnega direktorja Vita Svetine, ki je odstopil decembra lani, ter sodirektorja in zatem direktorja Adrijana Semna, ki je po prihodu komisarjev ponudil odstop, ki so ga sprejeli. Nov zaporni nalog je prejel bivši funkcionar Milan TavCar, ki so ga zaprli že prejšnje dni, jamstveno obvestilo pa Egon Kraus, predsednik upravnega sveta do zadnjega občnega zbora aprila letos. Za slednjega je
namestnik državnega pravdnika Raf-faele Tito zahteval zaporni nalog, ki pa ga je sodnik za predhodne preiskave Raffaele Morvay zavrnil, Ceš da je bila njegova vloga obrobnega pomena v odnosu z ostalimi. Osumljeni so lažnih bilanc, ni pa jasno, ce jih dolžijo tudi odtujitve sredstev. Z zasliševanji bodo pričeli danes, prvi krog pa bodo verjetno zaključili do ponedeljka. Morda bo potem bolj jasno, če sta tudi v ta del preiskave vpletena Alessandro Querci in njegov sin Roberto.
Stran 5
TRST / VOLITVE
Opoldne zapade zakonski rok za vložitev kandidatur
TRST - Danes opoldne zapade zakonski rok za vložitev kandidatnih list za pokrajinske volitve in za občinske volitve v Miljah. Nekatere stranke so to obveznost izpolnile včeraj, večina pa bo to naredila danes, tudi zato, ker nekatere od njih še zbirajo ustrezne podpise pod kandidaturami. Liste za Pokrajino sprejemajo na volilnem uradu sodišCa, kandidature za
Milje pa na krajevnem županstvu.
Med prvimi je kandidatno listo za Pokrajino vložila Stranka komunistične prenove, ki za predsednika pokrajinske uprave kandidira Denni-sa Visiolija.Na listi SKP je 24 kandidatov, kolikor je mandatov v pokrajinskem svetu, od teh jih je osem slovenske narodnosti.
Na S.strani
RIM - Vlada je včeraj zamenjala voditelje obveščevalnih služb. Na predlog medministrskega odbora za varnost je vlada poverila vodstvo vojaške obveščevalne službe Sismi admiralu Gianfrancu Battelliju, vodstvo civilne obveščevalne službe Sisde prefektu Vittoriu Stelu, vodstvo koordinacijskega telesa Cesis pa prefektu Francescu Berardinu. V sporočilu se je vlada zah-
_______RUSIJA / SEDAJ IMA PROSTE ROKE__________
Lebed se pripravlja za predsedniške volitve
Duma ga napada zaradi njegove priljubljenosti
MOSKVA - Odstavljeni sekretar za državno varnost Lebed je že začel pripravljati svoj pobtiCni položaj za pot proti predsedniškemu položaju. Odločno je zanikal govorice o državnem udaru in to tudi dokazal s pozivom vojski, ki je njegova najvecja opora, da ostane mirna in ne poskuša reagirati na njegovo odstranitev. Da ima sedaj Lebed, ki je po raziskavah javnega mnenja, najbolj zaupanja vreden politik v Rusiji, priča tudi reakcija ruske dume. Večina poslancev, na Čelu s komunističnim voditeljem Zju-ganovom ter ultranaciona-listom Zirinovskim, je na Lebeda vsula plaz obtožb, ker se zaveda, da je najresnejši tekmec na prihodnjih predsedniških volifvah. To so sinoči v Bolšoju na predstavitvi Ivana Groznega zgovorno dokazali gledalci, ki so prisrčno pozdravljali odstavljenega Lebeda in njegovo ženo (na sliki AP).
Lebed pa je v slogu ka-sarniškega obešenjaškega humorja povedal, da je prišel na predstavo, da se bo tako naučil vladati državi.
Na 11. strani
RIM / SKLEP VLADE
Novo vodslvo obveščevalcev
Oljka soglaša z odločitvijo. Kartel svoboščin pa je kritičen
valila dosedanjim voditeljem obveščevalnih služb, ki jih je pred dvema letoma imenovala Berluso-nijeva vlada.
Podpredsednik vlade VValter Veltroni je pojasnil, da zamenjava vodstva obveščevalnih služb ni povezana z odkritjem prisluškovalne naprave v uradu Silvia Berlusconija. Dodal je, da vlada namerava reformirati službe in priznati večje pristojnosti koordina-
cijskemu telesu Cesis.
Čeprav zamenjava ni bila nepričakovana, je vladni sklep izzval vrsto kritik opozicijskega Kartela svoboščin, ki imenovanim sicer priznava strokovnost, vendar kritizira metodo, ki jo je izbrala vlada. Tudi v večini zamenjava ni zadovoljila vseh. Kritični so bili republikanci in tajnik Ljudske stranke Gerardo Bianco.
Na 2. strani
SLOVESNOST / DANES POPOLDNE
V Gorici odprtje prenovljenega Kulturnega doma L Bratuža
GORICA - Danes popoldne bodo odprli prenovljeni Katoliški dom, ki bo odslej tudi poimenovan po goriškem kulturnem delavcu in rodoljubu Lojzetu Bratužu, prenovitvena dela so se zaCela pred petimi leti, v tem Času pa so prenovili veliko dvorano z 284 sedeži, razstavne in druge prostore po zamisli, ki jo je oblikoval arhitekt David Faganel.
Slovesnost se bo začela ob 16. mi, osrednji kulturni dogodek ob odprtju pa bo gotovo uprizoritev operete Pri belem konjičku, pri kateri bo sodelovalo 150 pevčev, glasbenikov, igralcev in tehničnih sodelavcev.
Danes v Primorskem dnevniku
Odstopil direktor TG1
Zaradi sporov z upravnim vodstvom in znotraj uredništva je včeraj - šele dobra dva meseca po imenovanju - odstopil direktor TGl Rodolfo Brancoli.
Stran 2
Proslave ob 50-letnici SDGZ
Prihodnji teden bo SDGZ z vec prireditvami in petkovo osrednjo proslavo počastilo 50-letnico svoje ustanovitve.
Stran 9
Zvočna kultura Rezije
Gd-plošCa Smamamisa bi morala že v kratkem pripotovati k nam z Japonske. O zasnovi plošče in njeni namembnosti je govoril Tullio Angelini.
StranIO
Stare granate v smetnjaku
Neznanec je v smetnjak poleg druge Sare odložil tudi topovska izstrelka in naboje za puško mod. 91.
Stran 12
Derbi Imsa - Koimpex
Drevi bo v Gorici prvi letošnji drugoligaški derbi za zvezni odbojkarski pokal med Imso in Koim-pexom.
Strani?
RIM / VLADA SE JE ODLOČILA ZA ZAMENJAVO
PODKUPNINE / TAJNO POROČILO FINANČNE STRAff
Novi voditelji na čelu obveščevalnih služb
Kritična Kartel svoboščin in tajnik LS Gerado Bianco
RIM - Vlada je na svoji-včerajšnji seji imenovala nove voditelje odgovornih služb. Odločitev ni bila povsem nepričakovana, a je kljub temu povzročila polemike. Kritični so predvsem predstavniki opozicijskega Kartela svoboščin, a tudi v večinskem zavezništvu nekateri ne soglašajo z vladnim sklepom.
Po sklepu vlade bo novi poveljnik vojaške obveščevalne službe Sismi admiral Gianfranco Battelb, civilno obveščevalno službo Sisde bo vodil prefekt Vittorio Stelo, koordinacijsko telo Cesis pa prefekt Francesco Bernardino. Vlada se je v sporočilu zahvalila dosedanjim voditeljem obveščevalnih služb za opravljeno delo. Naloga novih voditeljev pa bo, da prispevajo k reformi obveščevalnih služb in k učinkoviti koordinaciji.
V pogovoru z novinarji je podpredsednik vlade VValter Veltroni poudaril, da zamenjava voditeljev obveščevalnih služb sploh ni povezana s prisluškovalno napravo, ki so jo našli v uradu Silvia Berlusconija. Dodal je, da vlada namerava reformirati obveščevalne službe in se bo pri tem oslonila na gradivo, ki ga je pripravila Ciampijeva vlada. Poudaril pa je tudi, da nameravajo z reformo okrepiti vlogo koordinacijskega telesa. »Ne razumem, zakaj zamenjava tako skrbi Kartel svoboščin,« je zaključil Veltroni.
Desničarska opozicija je ostro napadla odločitev Prodijeve vlade, da zamenja voditelje obveščevalne službe. Vsi sicer priznavajo, da so novi voditelji strokovno neoporečni, toda vladna metoda se jim zdi nesprejemljiva.
Z leve admiral Gianfranco Battelli, prefekt Vittorio Stelo in prefekt Francesco Bernardino
Marsikdo je menil, da Predstavniki Oljke so v neprimerno izbran čas za Oljka namerava zasesti vsa	glavnem pohvalili odloči-	zamenjavo. Koreknost rav-
razpoložljiva mesta, pred-	- tev vlade, v kateri so videli	nanja vlada pa je poudaril
sednik Nacionalnega za-	predvsem dokaz želje po	predsednik republike
vezništva Gianfranco Fini	novostih in novih prije-	Oscar Luigi Scalfaro, ki je
pa je dodal, da bi nagbca	mih. Pomisleke pa so imeti	dejal, da ga je vlada
lahko vzbudila sum o ko-	republikanci in tajnik	predhodno obvestila o na-
rektnosti dela dosedanjih	Ljudske stranke Gerado	menu in da je vlada ravna-
odgovomih.	Bianco, po katerih je bil la povsem legitimno.
Struktura Sismi, Sisde in Cesis služb in njihove pristojnosti
RIM - Sedanje tri obveščevalne službe Sismi, Sisde in koordinacijsko telo Cesis, so bile oblikovane leta 1977, ko je bila zaradi škandalov, v katere je bila vpletena, razpuščena obveščevalna služba Sid.
Sismi je vojaška obveščevalna služba in je podrejena obrambnemu ministrstvu. Skupno ima okoli 2.200 oseb, zadolžena je za obveščanje in varnost ter obrambo neodvisnosti in celovitosti države pred vsako nevarnostjo, grožnjo in agresijo. Prvi odsek skrbi za protiobveščevalno dejavnost, drugi za zbiranje informacij na tujem, tretjemu pa je zaupana analiza zbranih informacij. Odslej jo bo vodil admiral Gian-franco Battelli, ki je bil doslej šef kabineta obrambnega ministrstva.
Sisde je civilna obveščevalna služba, ki je podrejena notranjemu ministrstvu. Ima skoraj 1.400 oseb, zadolžena pa je za notranjo varnost (boj proti mafiji, terorizmu, organizbanemu kriminalu
itd). Odslej jo bo vodil prefekt Vittorio Stelo, ki je bil vladni komisar v številnih italijanskih pokrajinah, nato pa je bil pri predsedstvu vlade v svojstvu namestnika generalnega tajnika.
Koordinacijsko telo Cesis ima nalogo, da usklajuje delo drugih dveh obveščevalnih služb, poleg tega pa mora tudi razčleniti informacije, ki sta jih zbrala Sisde in Sismi, koordimrati pa mora tudi delo obveščevalnih služb z delom organov javne varnosti. Vlada mu z napovedano reformo namerava priznati še večje pristojnosti in dejansko koordinacijsko vlogo. Odslej bo to strukturo vodil prefekt Francesco Bernardino.
Strukturo obveščevalnih služb dopolnjuje medministrski odbor za obveščanje in varnost, ki ga vodi predsednik vlade in v katerem so zunanji, notranji, obrambni, pravosodni, finančni minister in minister za industrijo.
Milansko tožilstvo spet tarča napadov
Preiskava »čistih rok« naj bi ne okrnila podkU' pninskega sistema - Vloga Pacinija Battaglb
RIM - Dejavnost milanskega poola »čistih rok« ni niti najmanj okrnila podkupninskega sistema. To je polemični zaključek poročila, ki ga je izdelala preiskovalna struktura Finančne straže Gico in ki ga delno objavlja tednik II Mondo. Gre za skoraj 400 strani dolgo poročilo, ki naj bi povečini bilo strogo tajno in katerega objava bo še bolj skalila delikatne odnose med milanskim tožilstvom in Finančno stražo.
Poročilo Gica obravnava tudi sodelovanje finančnika Pacinija Batta-gtie z milanskimi sodniki, ki da je bilo le »instrumentalno« in katerega edini namen je bil »omejiti škodo« Dokaz tega, piše II Mondo, je, da je Pacinijeva finančna mreža ostala nedotaknjena in se je celo
razširila. Itatijansko-švicar-ski finančnik se je še naprej posluževal švicarske banke Albis (pozneje se je preimenovala v Adamas), ki je predstavljala enega glavnih vozlov podkupninskega sistema, kot je sam Pacini priznal takratnemu tožilcu Antoniu Di Pietru še marca leta 1993. Poročilo Gica pa postavlja tudi domnevo, da so nekateri sodniki dejansko favorizirali nekatere med osumljenci. Poročilo ne pove, kdo naj bi ti sodniki biti, izrecno pa omenja milanskega odvetnika Federi-ca Stella, ki naj bi igral vlogo posrednika.
Iz milanskega tožilstva še niso komentirali spornega poročila, katerega vsebina pa je bila v sodnik krogih verjetno že znana. Tako si namreč razlagamo
besede, ki jih je pred dnevi Izrekel mila116^1 tožilec Piercamillo Davig0, ko je opozoril na »deVia cije« Finančne straže pozval odgovorne, naj se jih lotijo.	. .
Pierfrancesco Pacin1 Battaglia, za katerega je g®" novsko razsodišče v čeu tek razsodilo, da mora ostati v zaporu (tako ko podjetnik Emo Danesi) r včeraj za kratek čas zapu stil zapor v La Spezii- P0, spremili so ga v neznan1 kraj, kjer bi ga morali na zahtevo milanskih so nikov zaslišati prav gl® ' njegovih odnosov z gen® ralom Finančne straž
Giuseppom Cerciellonn Kot se je zvedelo, pa Batfa^ glia ni odgovoril na za stavljena vprašanja, ta1 da je zaslišanje trajalo nekaj minut.
NEAPELJ / PO OBISKU V BAGNOLIJU
Scalfarov poziv politikom
Presežejo naj razlike in naj skrbijo predvsem za korist države
NEAPELJ - Politiki naj presežejo medsebojne razlike in naj skrbijo za prihodnost države. Predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro (na sliki AP med včerajšnjim obiskom v neapeljski Ilvi) je iz Neaplja, kjer je bil včeraj na'obisku, spet pozval politične sile, naj poiščejo skupne imenovalce in naj upoštevajo, da mora biti politika »vselej v službi našega naroda«.
Scalfaro, ki je zaskrbljen zaradi napetosti na politični sceni, je zato spet opozoril, da »navadni državljani čakajo«. »Ni moja naloga, ocenjevani harmonije ati neharmonije med političnimi silami, moja naloga pa je poudariti 'zganimo se! ’ in pri tem opozoriti, da ljudje čakajo in potrebujejo ukrepanje,« je dejal predsednik.
NOVICE
RAI / ZARADI SPOROV V REDAKCIJI IN Z UPRAVNIM VODSTVOM
Norberto Bobbio praznoval 87. rojstni dan
RIM - Norberto Bobbio, filozof in eden od najuglednejših levičarskih intelektualcev, ki predstavlja pravo moralno avtoriteto za vso levico, je včeraj praznoval svoj 87. rojstni dan. Ob tej priložnosti je dosmrtni senator prejel številne čestitke. Med drugimi sta mu čestitala predsednik senata Mancino in predsednik poslanske zbornice Violante. Bobbiu, ki je bil v preteklosti blizu stare in poštene socialistične stranke, je čestitke poslal tudi predsednik laburistične federacije Valdo Spini. Vsi so v svojih čestitkah poudarjali pomen Bobbiovih političnih in moralnih naukov.
Nove avtomobilske tablice
RIM - Podtajnik pri prometnem ministrstvu Giuseppe Albertini je včeraj v odgovoru na neko parlamentarno vprašanje pojasnil, kakšne bodo bodoče avtomobilske registrske tablice. Na levi bo na modrem polju simbol Italije v Evropski uniji, in sicer: črka I, ki jo bo obdajalo 15 zvezdic, v sredini bodo črke in številke dosedanjih registrskih tablic, medtem ko bo na desnem robu grb in kratica pokrajine na rumenem polju. Tako grb kot kratica bodo vtisnjeni na posebni nalepki, ki jo bo lahko lastnik avtomobila zamenjal, če se bo preselil v drugo pokrajino. Podtajnik Albertini je obenem navedel, da novi sistem črkovno-številčnih tablic ni povzročil težav varnostnim silam.
Direktor TG1 odstopil
Rodolfo Brancoli je bil imenovan šele pred dvema mesecema
RIM - Najbolj gledani italijanski televizijski dnevnik je spet brez direktorja. Rodolfo Brancoli, ki ga je novi upravni svet Raia na to mesto imenoval šele pred dobrima dvema mesecema, je včeraj odstopil. V sredo je bila sindikalna skupščina novinarjev TGl odklonila njegov založniški načrt, Bran-coli pa ni takoj odstopil, ker je bil medtem deležen številnih priznanj in pozivov, naj ostane na svojem mestu, in to, kot je sam povedal, iz različnih političnih strani. Po glasovanju pa se je stanje v odnosih znotraj redakcije še zaostrilo in ustvarilo položaj, ki po Brancolije-vi oceni ni bil rešljiv. Odtod potrditev sklepa, da odstopi.
Rodolfo Brantioli, 57 let, je delal v Raiu že od leta 1967 ter je nekaj časa vodil televizijski dnevnik, nato pa je bil dopisnik iz ZDA. Kasneje je delal pri Repubblici in nato pri Corriere della sera, za novega direktorja TGl pa je bil imeno-
van 8. avgusta letos. Od vsega začetka je napovedoval televizijski dnevnik, ki bi ostal izven arene permanentnih političnih konfliktov in resnično v službi občanov. V spor z vodstvom Raia pa je prišel, ko mu je generalni direktor Franco Iseppi prepovedal, da bi imenoval več kot dva poddirek-torja. Brancoli je že tedaj pomislil na odstop, vendar je vztrajal na svojem mestu, dokler ni položaj v uredništvu postal nevzdržen.
Vest o Brancolijevem odstopu so vsi brez izjeme sprejeli z obžalovanjem glede na njegov visoki profesionalni profil. V vrstah večine so odstop ocenili tudi kot znak hudih notranjih težav v Raiu, ki jih je treba čimprej rešiti, da ne bi bila imidž in verodostojnost javne televizijske službe okrnjena. V imenu vlade je podtajnik Vincen-zo Vita ugotovil, da odstop ne pomaga življenju podjetja, ki se spoprijema z globoko spremembo si-
stema.
Desničarska opozicija pa je dogodek izkoristila za silovit napad na vlado in na nov upravni svet, v katerem da »sedijo sami avanturisti,« kot je dejal predstavnik Nacionalnega zavezništva in predsednik parlamentarne komisije nad Raiem Francesco Storace.
Sindikata Raievih novinarjev Usigrai in Singrai sta dokaj drugače komentirala Brancolijev odstop. Za prvega je poglavitnega pomena, da se zdaj zagotovi trdno in prestižno vodstvo TGl, drugi pa je zahteval odstop predsednika upravnega sveta Siciliana in generalnega direktorja Iseppija.
Tajnik sindikata novinarjev FN-SI Paolo Serventi Longhi je obžaloval, da je v Raiu prevladala nepopustljivost ter zaželel, da bi radiotelevizijska služba revidirala svojo informacijsko politiko in vrnila zaupanje in prestiž vlogi novinarjev.
Odloka o izaonih zaenkrat nebo
Čimprej premostiti še zadnje ovire za čezmejno televizijo obeh manjšin
. PASSARIANO - Z ugotovitvijo, d )e načrt za Čezmejno televizijo manjši samo pozitiven, ampak tudi dost Sbiv v krajšem Času, ker ni nobeni Nepremostljivih ovir za njegovo real Zacijo, se je zaključil dvodnevni pc Svet v vili Manin, la so ga priredili r Pobudo Corerata, deželnega odbora; ^diotelevizijske službe.
' ud mnsKem zunanjem mnususv "rta in višji svetnik na ljubljanske Nritustrstvu za promet in zveze Um1 k°t visoki funkcionarjih obeh radio tovizijskih hiš - naj omenimo car
Cl O OT 7	r~r rr n zT /-»Ten ll
mreže umoaija m preoseon SVeta RTV Slovenije Stoparja - so s; razumno ugotovili, da je Cas za ti Pobudo dozorel in da je treba stvar Pristopiti k čezmejni televiziji ot
T?ao to	ir7 riirr\r\nqx
oprave, da je treba podpreti celo zairusel o veliki in strateško pome: Nr manjšinski televiziji, ki naj pc Ztlje italijansko manjšino na paškem in v Sloveniji, slovensk Orlaniji - Julijski krajini in na
^OSkpm rvo -Hirti -no
jr ^ naj nenazadnje bo nemenjen ^Furlanom iz naše dežele. Vend °b tem dolgoročnem cilju treba a delovati za čimprejšnjo realizi .Revizije dveh manjšin ob slovei ltalijanski meji.
doseči mednarodni dogovor kjnjo in Slovenijo, obnoviti pris ^ televizije italijanske manjšin
Konpr.no---In
p a]nii in urediti vidnost slove tvaievih televizijskih sporede Sem r*xzsii i	r-i rS"	1/-i. mi 1
cdii, ki so dosegljivi v najkrajšei jraru postavljajo temelje za Sirf Revizije vseh manjšin v osrčji
P.e’ Pa še primemo ovrednotijc riovpncU«
111 s°delovanja ob meji.
Kako gledajo na ta naCrt najb meti? Objavljamo na tej
eWca, ki so nam orisali svi '*an)a na razvoj Čezmejne telev .a Širšo vlogo in pomen manjš:
'Nrnrmiranja.
Bogataj: Moč »malih« medijev samo v skupnem nastopu
gramu 6rf na Koroškem je Mirko Bogataj dal pobudo, da bi po Evropi zbrali radiotelevizijske ustanove narodnostnih manjšin in malih narodov. Zamisel je uspela nad vsakim pričakovanjem in Bogataja so izvolili za predsednika združenja, v katerega se je včlanilo že približno 300 radiotelevizijskih ustanov.
Nihče od nas, ki delamo v manjšinskih radiotelevizijskih sporedih, ne more biti zadovoljen z doseženim. Tu, kjer živimo, bije srce Evrope, smo na stičišču narodov. Vendar Ce govorim s prispodobo, se ljudje spoznavajo bolje v Denverju ali Dallasu kot n.pr. v Ljubljani, Celovcu ah Trstu. Mi bi lahko opra-vili mnogo bolje svoje naloge, Ce bi bile tehnične in tudi politične možnosti na področju telekomunikacij boljše, bolj odprte. Zato pozdravljam srečanja, kot je današnje, in upam, da bo kmalu »beseda meso postala«.
Matična domovina, je imela v Času politične monokulture, v kateri nismo bili srečni, zlasti mi, ki živimo na senčnih straneh gora, veC posluha za manjšine kot danes, politično prav gotovo. Nikoli doslej se še nismo počutili - govorim za koroške Slovence - tako odrinjene in tako živeče na robu, kot v časih, kot so danes. Vendar čutim nekako, in to potrjuje tudi udeležba visokih politikov in članov matične radiotelevizijske hiše iz Ljubljane, da se svet odpira. Se zlasti zamisel, ki ste jo razvili v Kopru, v Trstu, v hrvaški Istri, mislim, da počasi odpira vrata in da ima možnosti, da bo prešla od ideje v realnost. Evropa se odpira, vsa zakonska podlaga evropskih sredstev javnega obveščanja, ki jih je doslej razvila Evropska unija, ne samo podpira takšno preseganje meje, ampak ga celo zahteva.
Evropska federacija radiotelevizijskih ustanov malih narodov in narodnosti je zaživela iz nujne potrebe. Imamo EBU, ki zastopa nacionalne televizijske ustanove Starega kontinenta; imamo Cicom Regional, federacijo, ki zastopa regionalne televizije; mi mali pa smo doslej životarih na robu, ker se za naše potrebe, zahteve in Zelje ni nihče zavzemal. Po enem letu obstoja
imamo že več kot 300 članov v vseh evropskih državah razen v Grčiji in na Portugalskem, in razvijamo delo tako, da smo si najprej ustvarili legalno podlago, izdelah zaščitni dokument, ki od nacionalnih radiotelevizijskih ustanov zahteva zaščito po evropskih normah manjšinskih programov in ljudi, ki ustvarjajo manjšinske sporede. Ta dokument bo, kot kaže, podpisala tudi RTV Slovenija prihodnji teden, nacionalna radiotelevizijska ustanova Norveške in druge evropske nacionalne ustanove.
Obenem pa seveda zahtevamo pod geslom, da 4 ah 5 šibkih odtehta enega močnega, tudi mi »mah« sodelovati ne samo na programsko-političnem polju, temveč tudi pri izmenjavi programov in šolanju kadrov.
Manjšinski novinarji se dobro zavedamo, da moramo biti boljši kot večinski, če hočemo nagovarjati ne samo naše ljudi, temveč tudi večinski narod. Zako bomo n.pr. čez tri tedne na Danskem organizirah velik manjšinski izobraževalni seminar, na katerega smo povabili 30 mladih televizijskih novinarjev, ki naj bi seme, ki ga sedaj sejemo, zasejah tudi v svojih okrožjih.
Novinarji, ki obvladajo dva jezika, obvladajo tudi duhovne sfere narodov, katerim v teh jezikih poročajo in sporočajo. To je velika prednost novinarjev manjšinskih jezikov, ki se ne smejo in ne morejo skriti v svoj geto, v svoje male nacionalne vrtičke, ampak bi jih morali izkoriščati veliko bolj kot doslej tudi velike nacionalne radiotelevizijske ustanove. Vendar v našem poslu šteje samo kvaliteta: kdor je dober novinar v svojem jeziku, se bo uveljavil tudi v drugih jezikih.
Moj položaj v okviru Orfa prav gotovo ni rožnat, ne morem ga hvaliti čez mejo. To je bil tudi eden od razlogov, zaradi katerih smo se na Koroškem in potem tudi z drugimi kolegi, kot je Antonio Rocco, odločih, da postavimo na noge lastno federacijo, ki bo bolje zastopala interese »malih«. Manjšinski novinarji moramo v prvi vrsti delati znotraj svojih ustanov, če pa to ne zadostuje in ne gre dovolj, je treba razvijati evropske iniciative, da lahko s solidarnostjo manjših in velikih dosežemo to, Cesar sami ne zmoremo znotraj svojih ustanov.
Rocco: Skupna mreža koristi obema manjšinama
Antonio Rocco je direktor italijanskih programov Radia in Televizije Koper - Capodistria, ki deluje v okviru sistema RTV Slovenije. Njegovo mnenje o predlogu čezmejne televizije, ki naj bi se pričela ravno pri sko-pnem oddajanju televizijskih programov slovenske in italijanske manjšine, je nedvomno pozitivno, ugotavlja pa tudi, da bo treba rešiti še marsikatero odprto vprašanje.
Tudi mi, RTV Koper - Capodistria smo sodelovali pri poglobitvi tega predloga in tudi pri angažiranju organizacij manjšin okrog tega predloga, ker mislimo, da je to v novih mednarodnih okvirih lahko pomemben prispevek k združevanju našega območja. RIA/ Koper - Capodistria je ves čas svoje zgodovine skušala posredovati prek meje in tudi sodelovati in angažirati manjšine in manjšinske programe. Pri našem statusu se je veliko spremenilo, ker prej smo bili predstavniki neke manjšine, ki je živela v eni sami državi, v bivši Jugoslaviji, sedaj pa je naš status vezan samo na Slovenijo in samo z velikimi težavami pridemo do dogovora glede našega uradnega položaja na Hrvaškem. Mi bi želeli še vedno biti manjšinski medij, pri tem mislim na vso italijansko manjšino, in tudi na ta način uveljaviti svojo vlogo, ki naj bo čim širša v tem okviru. Koliko bo to možno, tega še ne vemo; to bo postalo zares mogoče prav v okviru takega projekta, kot ga ocenjujemo tukaj v Passarianu, ki bi v končni fazi združeval slovenski manjšini na Koroškem in v Italiji ter italijanski manjšini pri nas v Sloveniji in na Hrvaškem.
Ne vem, če bo to možno v krajšem času. Vem pa, da moramo delati v tej smeri in upati, da se bodo angažirale okrog tega tudi države oz. regije in da bodo tudi javni servisi Rai-a, Rtv Slovenije in Orf-a in lahko tudi
upam hrvaška radiotelevizija sodelovati pri tem projektu, ker se sicer kaj takega lahko udejani samo v okviru teh javnih radiotelevizijskih služb.
Težave so še in sicer politične, kulturne in tudi finančne narave, čeprav so verjetno finančne težave verjetno na prvem mestu. Politične težave so prav gotovo se velike, ker je še vrsta nerešenih vprašanj v odnosih med Italijo in Slovenijo, med Slovenijo in Hrvaško in med Hrvaško in Italijo, da ne govorimo potem še o Avstriji, čeprav slednja že sodeluje z Italijo v okviru Evropske unije. Ampak tudi tak projekt bi se lahko vključil v širšo vizijo vključevanja Slovenije in drugih držav srednje in vzhodne Evrope v kontekst združevanja naše celine. In upam, da bomo tudi mi sposobni, da bomo aktivno sodelovali v tem okviru v smislu oživljanja Alpe-Jadran in Srednjeevropske pobude.
Pozitivni aspekt te pobude je tudi, da bomo imeli kot manjšina v okviru javnih servisov, v katerih so določeni kriteriji glede avtonomije redakcij, večje možnosti za realizacijo lastne avtonomije, ki je v tem trenutku ogrožena znotraj nacionalnih sistemov. Prostora za to avtonomijo je malo iz raznih razlogov, tudi ker so sami javni servisi nekako v krizi po vsej Evropi, in ce bomo dosegli tako mednarodno dimenzijo, bomo vsi skupaj nekaj pridobili: pridobili bomo, da bomo imeli širšo publiko, da bomo predstavili svoje programe in problematiko, ki jo mi" obravnavamo, in da bomo odprti do vseh ostalih tematik, ki lahko pomenijo za nas obstoj in obogatitev. To je tudi perspektiva bodoče integracije in mislim, da moramo aktivno sodelovati, če res obstaja možnost, da na tem zemljepisnem območju ob tej nekoč strogi meji zgradimo novo vizijo nove Evrope.
Benedetič: Od izkušenj z Obzorniki do zamisli o čezmejni televiziji
Filibert Benedetič je preveč poz-nar>, da bi opisovali njegovo funkcijo ravnatelja slovenskih programov ^venskega sedeža Rai v Trstu. povzemamo nekaj osrednjih misli iz Rogovega poročila na posvetu, posvečenega »posredovanju kultume-9a sporočila v okviru sodelovanja n>ed radiotelevizijskimi javnimi usta-novami Srednje Evrope«.
i Zamisel o večjezičnih oddajah v sk-JNpu javne televizije sosednjih držav je P^va novost za ta naš prostor na meji, .arn,,r se iztekajo tokovi različnih kul-„1 rih svetov in držav romanskega, °vanskega in germanskega izraza; Prava novost ne samo zanje, ki se tu
stih, ki nastajajo zaradi državnih mej, kot še zlasti onih, ki izvirajo iz uveljavljenih posamičnih izraznih kodeksov komunikacije nasproti kulturni samobitnosti različnih narodov, živečih v prostoru te naše civilizacije na meji.
Svojevrstna značilnost so v našem primera narodne manjšine, ki se borijo za zaščito kulturne samobitnosti - Slovenci v Italiji, Italijani v Sloveniji in v Hrvaški, Slovenci v Avstriji in na Madžarskem, Madžari v Sloveniji, itd,-svojevrstno je vprašanje Furlanov, toda
Pri, iskanju skupnega bivališča, takega, "Nkršnega bi lahko nudil skupni evro-Pski dom narodov, pač pa tudi za vse . ste številne stvarnosti na meji v kul-urtiem. prostora med vzhodom in za-Pjjuom te naše Evrope, razdrobljene v ^tlenju nekomunikativnosti...
, Današnja razprava o čezmejni od-jJjNjški mreži nam nudi možnost, da Nelam0 konkreten načrt za gradnj ko-nih iaci.iske magistrale v okvira jav-3 televizij sosednjih držav. Svojevr-3a značilnost tega projekta je v pre-__a8ovanju jezikovnih pregrad, tako ti-
pnost v Sloveniji in na Hrvaškem je prišlo do očitnih znakov nejevolje. Vzroki za to nejevoljo ne izhajajo toliko iz potrebe po premagovanju jezikovnih pregrad, kolikor iz želje po premagovanju državnih pregrad med radiotelevizijskimi oddajniškimi sistemi sosednjih držav. Bilo bi namreč zaželje-no, da se programi, ki jih obe manjšini proizvajata v okvira javnih obmejnih radiotelevizij, lahko oddajajo tudi čez mejo v matični domovini. Te pa je samo eno izmed tolikih vprašanj.
S tem v zvezi je povezano tudi
svojevrstnosti se je zmeraj nanašalo na ožji obseg ozemeljskega bivalnega prostora narodne manjšine pod izključnim nadzorom same države. Oddaje v manjšinskem jeziku so bile do danes mišljene le za manjšino, izhajajoč iz prepričanja, da gre pri tem za neobhodno sredstvo za ohranjevanje njihove kulturne samobitnosti. Toda na podlagi tako globoko občutenih izkušenj v naši stvarnosti v zvezi z radijskimi in televizijskimi oddajami v slovenščini deželnega sedeža RAI za Furlanijo Julijsko krajino za slovensko narodnostno skupnost v Italiji, v zvezi z radijskimi in televizijskimi oddajami v italijanščini koprskega centra RTV Slovenije za italijansko narodno sku-
so se ti programi reemitirali na zasebni oddainiški mržei na dveh posamičnih kanalih za slovenski prvi program iz Ljubljane in za italijanski program Ko-per-Capodistria. Negiede na komercialni značaj oddajanja, ki je zdaj prenehalo, moramo poudariti, da je to oddajanje odigralo tudi pomembno oplajevalno kulturno vlogo za premagovanje mejnih pregrad v prid medsebojnega poznavanja in sožitja med narodi...
Kar zadeva družbo RAI, moramo poudariti zgodovinsko vlogo njenega deželnega sedeža za Furlanijo Julijsko krajino bodisi v zvezi z oddajami v slovenščini - program Radia Trst A obsega 12 ur in pol dnevnega oddajanja v sku-
pnem letnem seštevku približno 4540 ur in od 27. marca 1995 tudi dnevni Slovenski televizijski program v skupnem letnem seštevku približno 208 ur - ki se proizvajajo na osnovi konvencije med predsedstvom ministrskega sveta in dražbo RAI; bodisi v zvezi s sodelovanjem z RTV Slovenija in njenim regionalnim sedežem Koper-Ca-podistria, kakor tudi v zvezi z obzorniki Alpe-Jadran.
Iz vsega tega izhaja, da je proizvodnja radiotelevizijske javne ponudbe v deželi Furlaniji Julijski krajini zadovoljiva in dobra, čeprav so potrebne nekatere tehnične izpopolnitve, kot na primer ureditev oddajniske mreže slovenske televizije na Krasu in oddajanja v videmski pokrajini, ureditev oddajanja tretje mreže v pordenonski pokrajini in ovrednotenje italijanskih programov na tretji deželni mreži. Prav tako je tudi zadovoljiva proizvodnja radiotelevizije javne ponudbe programov Koper-Capodistria, čeprav je odprto vprašanje oddajanja na Hrvaškem, kjer živi pomemben del italijanske manjšine. Vprašanje zase so oddaje v fur-lanščini, ki naj bi se proizvajale v okvira javne radiotelevizije...
Pivi odsek take televizije potencialno že obstaja. Treba bi bilo samo združiti možnosti razširjene tretje mreže bis ali četrte mreže v deželi Fur-
laniji Julijski krajini z nacionalno oddaj-niško mrežo programa Koper-Capodi-stria v Sloveniji. 2e to samo prvo skupno omrežje bi lahko zajemalo skoraj tri milijone gledalcev. V ta sklop je možna kasnejša vključitev avstrijske koroške in obmejnih področij madžarske ter seveda hrvaške televizije.
V prvem poskusnem obdobju bi lahko oblikovali razmeroma kratek vsakodnevni program, ki bi obsegal italijanski televizijski dnevnik iz Kopra, slovenski televizijski dnevnik iz Trsta ter vmes oddajo iz kulturno umetniškega programa, proizvedenega v posameznih hišah in vsklajenega na osnovi skupnih smernic programskega načrta.
Predlog za ta hipotetični programski načrt, ki naj bi ga skupno izoblikovali po vzorcu homogene ponudbe, izpostavlja poleg dnevnikov še zlasti kultur-noumetniške oddaje posameznih studiev. Pridejo v poštev v ta namen obzorniki, rubrike, kontaktne oddaje in talk showi, dokumentarci in zabavne oddaje ter razni prenosi. V načrt bi seveda vključevali tudi oddaje iz nacionalnega programa posameznih hiš.
Prilika torej, ki je ne gre izgubiti v vrtnicu brezplodnih polemik. Pristopiti moramo k uresničevanju te zamisli z vso odgovornostjo, ki nam jo nalaga resnost položaja in namembnost naše javne službe.
k
Sobota, 19. oktobra 1996
MNENJA, RUBRIKE, ALPE JADRAN
DEŽELNA UPRAVA
Še zelo nejasni izgledi politične krize koalicije Sergia Cecottija
TRST - Deželna vlada je na včerajšnji seji odobrila nekatere nujne sklepe upravnega in finančnega značaja ter tako zaCela izvajati tako imenovano vodeno politično krizo. Predsednik Sergio Cecotti in odborniki torej za sedaj ostajajo na svojem mestu, izgledi za premostitev politične krize pa ostajajo še naprej skrajno nejasni in negotovi.
Ljudska stranka, ki ima največ »zaslug« za razbitje koalicije med levo sredino in Severno ligo, si prizadeva za izvolitev manjšinske deželne vlade Oljke, ki bi imela v skupščini za sabo 28 glasov, Ce med levo sredino uvrščamo tudi štiri svetovalce Dinijeve liste. Nekateri v LS računajo na pomoč Stranke komunistične prenove in celo Nacionalnega zavezništva, katerega predstavniki že nekaj dni nekam Čudno ponujajo glasove levi sredini. Politični načrt nekdanjih demokristjanov pa ne uživa velikih simpatij v D SL in pri zelenih, ki Se upajo v obnovitev dialoga z Bossijevo stranko in v neke vrste programsko koalicijo.
Da mora leva sredina cimprej zavzeti jasna in nedvoumna stališča je mnenja Komunistična prenova, ki se boji, da vse to pelje v popolno upravno in politično paralizo deželne uprave. Komunisti menijo, da ni vec Časa za Čakanje in za slepomišenje; od tukaj apel Oljki, naj pojasni svoja stališča, Ce je v tem trenutku sploh sposobna skupnih in enotnih stališč.
Kaj več o usodi deželne uprave bomo izvedeli
na nedeljskem deželnem kongresu Severne lige v Pozzuolu pri Vidmu, ki se ga bo udeležil tudi Umberto Bossi. Za tajnika bo skoraj gotovo potrjen senator Roberto Visentin, za predsednika pa poslanec Pietro Fon-tanini, ki se po hujši bolezni znova vraCa na politično sceno. Načelnica ligaške svetovalske skupine v deželnem svetu-Viviana Londeropa je vso odgovornost za krizo Cecottijevega odbora znova naprtila Ljudski stranki, medtem ko je spregledala dejstvo, da je odnose v nekdanji koaliciji zaostrila tudi sama z ustanovitvijo »Skupine za neodvisnost Padanije«, kar je zelo razburilo levosredinske zaveznike.
- ČEDAD / KONEC OKTOBRA -1
Konferenca o federalizmu in manjšinah
Sklepni dokument bo dodan evropski listini o avtonomijah
TRST - Svojo udeležbo na mednarodni konferenci o federalizmu, regionalizmu, krajevnih avtonomijah in jezikovnih manjšinah, kihov Čedadu od 24. do 26. oktobra, je potrdilo vec kot 200 političnih predstavnikov in izvedencev iz 40 držav Evropskega sveta.
Ob koncu Cedajske konference bodo odobrili sklepno izjavo, ki jo bodo vključili v prihodnjo evropsko listino o deželnih avtonomijah. Med tridnevno razpravo pa bodo poglobili načine, s katerimi bi lahko različne državne ureditve (unitaristične, federalne, regionalne...) reševale zahteve jezikovnih manjšin, s posebnim poudarkom na manjšine v srednji in vzhodni Evropi.
Na konferenci bodo morali obenem odgovoriti na tri ključna vprašanja, in sicer: Katera raven avtonomije najbolje zaščiti različne etnične, verske, kulturne in jezikovne identitete? V kakšni meri lahko priznanje določene ravni avtonomije in uvajanje načel podpiranja zadosti zahtevam po zaščiti jezikovnih manjšin? Katero vlogo je treba dati deželnim stvarnostim?
Pred mednarodno konferenco o federalizmu, regionalizmu, krajevnih avtonomijah in jezikovnih manjšinah se bo 23. oktobra prav tako v Čedadu sestala komisija za etnične manjšine pri skupnosti evropskih regij in delovna skupina za manjšine skupnosti Alpe-Jadran.
KOROŠKA / ODSTOP DOLGOLETNEGA PODPREDSEDNIKA
Apovnik: pri NSKS »zasuk na desno«
Tako v intervjuju za Kleine Zeitung
CELOVEC - Dolgoletni podpredsednik in Član predsedstva Narodnega sveta koroških Slovecev (NSKS) Pavel Apovnik predsedstva ni zapustil samo iz zdravstvenih razlogov, očitno se tudi vsebinsko ni več mogel strinjati s politiko vodstva te osrednje politične organizacije koroških Slovencev.
V pogovoru s koroškim dnevnikom »Kleine Zeitung« je zdaj dejal, da je proti »kon-frontacijski politiki« Narodnega sveta in odločno zavračal vse trditve, da je tako politiko tudi podpiral. Poudaril je nadalje, da bi moral NSKS voditi »bolj fleksibilno politiko ter se bolj prizedavati za dejavnosti na avtonomnem področju zastopstva slovenske manjšine na Koroškem«. Prav na tem področju, opozarja Apovnik v pogovoru z listom, pa je opaziti »zasuk na desno in vpliv določenih parcialnih interesov, ki bodo v škodo celotnemu Narodnemu svetu koroških Slovencev«.
Kot smo poročali, sta poleg Apovnika samo v zadnjem polletju zapustila predsedstvo organizacije še dva nadaljnja elana. Predsednik Olip do Apovnikovega odstopa doslej se ni zavzel stališča: mudi se namreč na obisku pri Slovencih v Argentini. (I.L.)
Pavel Apovnik
ITALIJANSKE ŽELEZNICE
Pred izvedbeno študijo hitre proge Benetke-Trst-Ljubljana
Evrope«.
Ob tem je reba spomniti, da je načrtovanje hitre proge Benetke-Trst z nadaljevanjem proti Vzhodu, podprl julijski sklep Evropskega sveta in parlamenta o smernicah Unije pri razvoju transevropske prevozniške mreže.
Po projektu, ki so ga železnice predstavle Eropski uniji, naj bi uresničitev hitre proge stala od 3.300 do 7.300 milijard lir. Skupna dolžina proge bo znašala od 205 do 243 kilometrov, od katerih bi odpadlo na italijansko ozemlje od 125 do 155 kilometrov. Izvedbeno študijo naj bi uresničili v enem letu, proga pa naj bi bila dokončana šele Cez trinajst let.
TRST - Pred decembrom naj bi Evropska unija formalizirala financiranje izvedbene študije o uresničitvi hitre železniške proge Benetke-Trst s podaljškom do Ljubljane. Projekt, ki so ga državne železnice sporočile deželnemu odborniku za prevoze Giorgiu Mattassiju, naj bi za italijanski del stal približno 4,8 milijarde lir.
V Bruslju so italijanske železnice vprašale kritje v višini 2,5 milijarde lir, Evropska unija pa bo baje pristala le na eno milijardo lir. Dodatna sredstva naj bi Črpali iz sklada zakona 212 iz leta 1992, ki v pristojnosti zunanjega ministrstva uvaja »sodelovanje z državami srednje in vzhodne
H DUNAJ / AVSTRIJSKA ORF
Še dve oddaji Centra avstrijskih narodnosti
DUNAJ - Po pozitivni odločitvi Komisije za spoštovanje zakona o radioteleviziji je jav-rro-pravna Avstrijska radiotelevizija (ORF) zdaj določila Časovni obseg in število poli-ticno-informativnih oddaj, ki jih bo pripravil Center avstrijskih narodnostni (CAN) na Dunaju. Se letos bosta dve politiCno-informa-tivni oddaji po radiu, od naslednjega leta dalje pa bo CAN lahko oddajal 23 takih oddaj po radiu in dve na televiziji. Oddaje bodo deloma v vseavstrij-skem programu 01, deloma v regionalnem
programu 02 za Koroško, Gradiščansko in na Dunaju. Oddaje bodo v jezikih avstrijskih narodnostnih skupnostih.
Kot smo poročali, je dunajski Center avstrijskih narodnosti dosegel pomemben politični uspeh: Čeprav je ku-ratorij ORF sprva odklonil politiCno-infor-mativne oddaje za manjšine po radiu in na televiziji, je zadnja instanca, Komisija za spoštovanje zakona o radioteleviziji, odločitev spet razveljavila in ugodila pritožbi Centra avstrijskih narodnosti. (I.L.)
Gostilne Terske doline vabijo
BARDO - Podobno kot v Nadiskih, tudi v Terskih doji' nah razmišljajo, kako privabiti ljubitelje narave in dobre kuhinje. Zato si je gorska skupnost Terskih dolin omislila pobudo »A tavala nelTAlta Val Torre«, prijj0 teh sodeluje sedem gostiln in restavracij iz gornje ?er ske dobite, ki bodo gostom ponudile tipične jedi s tega območja. Danes in juhi bosta na vrsti gostilni »hi cj damini« in »La zucule«. V naslednjih tednih pa boa phšle na vrsto Se gostilne »Abe sorgenti«, »Stefanutu«, »Abe grotte«, »Da Catehna« in »Al panomma«.
KD Trinko prireja tečaje slovenščine
ČEDAD - Kulturno društvo Ivan Trinko bo tudi letos organiziralo tečaj slovenskega jezika za odrasle (zač ni in nadaljevalni), ki se bo začel meseca novembra bo trajal do maja prihodnjega leta in sicer po dve tedensko. Podrobne informacije na sedežu društva.
Prihodnjo nedeljo burnjak
ČRNI VRH (Podbonesec) - Planinska družina Benečite organizira v nedeljo, 27. oktobm, tradicionalni buril) ^ (praznik kostanja), ki se bo začel ob 9. uri s pohodo na foanac. Popoldne ob 15. uri bo nastopila žens skupina Katice, za njo pa bodo člani tržaškega Foto rožka prikazali diapozitive o blumarjih.	, , l-
Prireditelji zagotavljajo, da bodo na prazniku P05}! za pečeni kostanj, rebulo, muziko, ples in dobro druž
//ZZ/vz/Z/ iz fr/h>{e/i/oditi
Trst, 1946
Danes v poplavi raznovrstnih mehaničnih igrač le malokateri otrok ve, kako so se igrali in preživljali prosti čas njihovi starši oziroma dedi. Na sliki so tržaški »mulci«, ki igrajo na »ščinke«. (Foto Magajna)
PISMI UREDNIŠTVU
Pojasnilo ravnatelja srednje šole »Kosovel«
Spoštovano uredništvo Primorskega dnevnika!
V petek, 11.10. t.l. ste na četrti strani dnevnika objavili žaljivo pismo prof. Olge Lupine, zato prosim, da objavite naslednja pojasnila:
1.	Prof. Olge Kac Lupine nisem mogel razbremeniti njenih šolskih obveznosti dne 3. in 5.10. t.l., ker je bilo zaradi njene odsotnosti nemogoče zagotoviti redni potek pouka na naši Soli, kot je šolski skrbnik izrecno zahteval.
2.	Prof. Olga Kac Lupine je nameravala prisostvovati zborovanju slavistov samo prvi (otvoritev) in tretji dan (izlet), ne pa tudi drugi, ko je bilo na programu delo v skupinah na temo: Prenova pouka slovenščine v srednji šoli.
3.	Šolski skrbnik je zahteval izvod utemeljitve mojega ravnanja. To sem naredil samo v italijanščini.
Zanimivo bi bilo vedeti, v katerem jeziku me je prof. Olga Kac Lupine blatila na šolskem skrbništvu, kjer je bila prvič (30.9.) v spremstvu prevajalke,
drugič (2.10.) pa sama.Tudi vse ostalo, kar je navedeno v omenjenem pismu je v glavnem golo obrekovanje, za kar bo seveda odgovarjala prof. Olga Kac Lupine.
Poverjeni ravnatelj nižje srednje šole »S. Kosovel«
dr. Venceslav Devetak
V korist manjšine najti skupni jezik
Spoštovano uredništvu
Oglašava se kot elana Odbora za ohranitev Stadiona 1. maj, ki je kot tipična organizacija civilne družbe že dokazala, da je mogoCe okrog reševanja konkretnih problemov združiti različno mislece posameznike, ki jim je bistvenega pomena preživetje in razvoj temeljnih struktur naše skupnosti.
Ker se nama zdi, da je naš edini dnevnik eden izmed teh stebrov in ob očitni nemoči oz. ob jalovih razprtijah med našima dvema krovnima organizacijama, pozivamo vse tiste, ki jih brezupno stanje Primorskega dnevnika navdaja z veliko zaskrbljenostjo in ogorčenjem, da skupno z nama dvignejo svoj glas.
Prepričana sva namreč, da nobenega izmed razlogov, ki jih
omenjena »tekmeca« navajata prid svojim zahtevam, zgodovin ne bo opravičila, nasprotno, J sno bo pokazala na tiste, ki ni bili zmožni najti skupnega jez za skupno korist naše manjšine-Na podlagi lastnih izkušen) ^ dimo, da je počasnost naših v dilnih krogov pri reševanj konkretnih težav prišla jasno izraza tako, da bi v drugih sre nah in drugih okoliščinah ja st upravičeno zahtevala njih
Odstop.	Jrtirfl
Kljub temu, da se zavedav
dejstva, da je v okviru kt°v organizacij marsikdo vložil mn go truda in prizadevanj za ro i _ Primorskega dnevnika in druK perečih problemov naše nianj ^ ne. ga na žalost morava uvrs
lic, ga na Zjaiuot.	..
krog krivcev za nastalo situa J ker v javnosti nisva zasledi a benega sledu o morebitnem stanciranju od te pogubne P tike. Skrajni Cas je že, da p drejo na površje pokončne
nosti in ne omahljivci.	,•
S tem dopisom bi rada tu preverila, koliko je naša m
NOVI UKREPI TRŽAŠKIH SODNIKOV
V zaporu tudi bivša direktorja TKB Danes se pričnejo zasliševanja
Vita Svetino so odpeljali v Videm, Adrijono Semno v Pordenone - Sumijo ju lažnih bilanc
Preiskava z aretacijami je dosegla sam nekdanji vrh Tržaške kreditne banke. Predsinocnjim so agenti finančne straže odpeljali v zapor Se bivšega direktorja Vita Svetino, ki je konec lanskega decembra odstopil (direktor je bil od leta 1981), bivšega sodirektorja Adrijana Semna (v banko je prišel leta 1960, nekaj časa je bil sodirektor, letos je postal direktor, po prihodu komisarjev je odstopil), bivši komercialni direktor Milan Tavčar, ki je bil že zaprt, pa je prejel nov zaporni nalog. Jamstveno obvestilo so naslovili tudi na bivšega predsednika upravnega sveta Egona Krausa (na predsedniškem mestu je bil do zadnjega občnega zbora delničarjev aprila letos), za katerega je javni tožilec Raffaele Tito zahteval zaporni nalog, vendar sodnik za predhodne preiskave Raffaele Mor-vay te zahteve ni sprejel, glede na ostale naj bi bil njegov položaj postranskega pomena.
Vsi štirje so osumljeni lažne bilance in lažnih družbenih sporočil, kaže pa, da ni govor o odtujevanju sredstev, česar so dolžili v sredo aretirane Milana Tavčarja, bivšega funkcionarja TKB Nedeljka Hrovatina in go-riskega podjetnika Roberta Tommasinija Grino-verja. Medtem ko je bil v primeru omenjene trojice govor o osmih milijardah lir, je v zvezi z novimi aretacijami znesek bistveno večji, nekateri pravijo, da gre za primanjkljaj 80 milijard lir. Četverica je osumljena, da je v nekaterih tujih bankah odprla
Vito Svetina
račune, na katere naj bi bila položila okrog 150 milijard lir. Ta denar naj bi bil služil za jamstvo posojil, ki so jih omenjene banke dajale svojim klientom, a slednje naj bi zatem ta denar zadržale, ko klient posojila ni vrnil. O teh ali podobnih operacijah pa v bilanci ni bilo nobenega sledu.
Zaenkrat pa ni znano, ali sta v zadnje dogajanje vpletena tudi podjetnik in univerzitetni profesor Alessandro Querci in njegov sin Roberto. Sodniki so namreč najprej ukrepali proti Alessandru Quer-ciju, ki je bil svoj čas v poslovnih stikih s TKB in ki je že dalj časa v hišnem priporu (proti njemu so izdali kar štiri zaporne naloge), zatem je v hišni pripor končal Milan Tavčar, Roberta Quercija pa še iščejo. S to trojico se ukvarja namestnik držav-
Adrijan Semen
nega pravdnika Federico Frezza. Milan Tavčar se je zatem znašel tudi v delu preiskave, ki jo je vzel v roke Raffaele Tito in ki ga je skupaj s Hrovatinom in Grinoverjem pripeljala v zapor. Tavčar, bivši komercialni direktor (skrbel je za kredite), je vpleten še v zadnji krog aretacij. Kot smo dejali, pa ni jasno, če gre za povsem nove dogodke ali pa so povezani z obema Quercije-ma.
Preiskovalci bodo z zasliševanji pričeli danes in računajo, da jih bodo zaključili v ponedeljek. Sama preiskava se je pričela že pred meseci, potem ko so bili v banki inšpektorji osrednjega italijanskega denarnega zavoda. Tedaj so agenti finančne straže zaplenili veliko materiala. Sedaj kaže, da je preiskava stekla bolj pospešeno, kar po-
meni, da so verjetno dokumente ali vsaj del dokumentov medtem proučili. Nihče ne daje nobenih izjav in si ne upa karkoli napovedovati, odvetniki osumljencev (Svetino brani Giovanni Bor-gna, Semna Luciano Sampietro, Tavčarja zagovarjata Cavalieri iz Trsta ter Cacciatori iz Vidma, Krausa Andrej Berdon) so sila redkobesedni in previdni, saj se morajo še natančno seznaniti z dokumenti in obtožbami. Morda bo po prvem krogu zasliševanj kaj bolj jasno. Aretirane so odpeljali v razne zapore po deželi. Razloga naj bi bila dva: z ene strani pravijo, da je koronejski zapor natrpan, z druge pa naj bi tako preprečili, da pridejo v stik med sabo: Svetina je namreč v Vidmu, Semen v Pordenonu, Tavčar v Gorici, Hrovatin v Trstu.
______TKB / TISKOVNA KONFERENCA SSK_____
Zadevi z banko je treba do dna
Oster napad na naš dnevnik in predlogi za »družbeno premoženje«
Dramatični položaj, v katerega je zabredla Tržaška kreditna banka, je bil povod za vodstvo stranke Slovenske skupnosti, da je sklicalo tiskovno konferenco in na njej razčlenilo svoja staliSCa ne samo do dogajanj okrog banke, ampak v vsej naši narodni skupnosti s posebnim ozirom na njeno gospodarstvo in - seveda ne po naključju - na naš dnevnik. Tiskovno konferenco je namreč preveval pravi gnev do Primorskega dnevnika, do njegovega odgovornega urednika in vodstva nasploh, kar še enkrat dokazuje, da je njegova usoda eden glavnih polj političnega boja in rivalitete med manjšinskimi komponentami.
Po nastopu deželnega tajnika Martina Breclja, ki je podal teze, katere v nadaljevanju v celoti objavljamo, so spregovorili še Ivo Jevnikar, Lojze Bratuž in Jože Škrk. Vodstvo Primorskega dnevnika šele zadnje tedne kritično govori o odgovornostih v zvezi s TKB, prej pa je akritiCno spremljalo dogajanja, je ugotovil Jevnikar in se vprašal, kakšna je vloga lastništva v uredniški politiki. Kritiziral je tudi poziv (ki naj bi ga bil izrazil naš odgovorni urednik v zadnjem komentarju o TKB), naj ne bi iskali krivcev, ampak reševali, kar se rešiti da, in gledali naprej. Za konec se je Jevnikar zavzel, naj bi novi slovenski parlament (po volitvah) ustanovil posebno komisijo, ki naj razišCe, kam je šel denar (iz TKB) in kdo je za to odgovoren.
O bolj gospodarskih vidikih problema TKB je govoril odv. Škrk, ki je dejal, da smo priCe velikemu škandalu tudi z moralnega vidika, saj je bil naš kapital to, da smo Slovenci veljali za solidne ljudi. Zdaj tega ne bo veC, zato ni mogoCe reci »kar je bilo, je bilo.« Stvari je
Nagobčnik? Ne, hvala!
In zdaj je za vse kriv Primorski dnevnik! Kako starinsko zveni ta zgodba! Se malo manjka, pa bodo prišli običajni krokarji brskat po naših predalih in iskat v njih milijarde, ki so izginile v Tržaški kreditni banki - in svojo zdravo pamet. Kajti v trenutkih, kakršne preživljamo, potrebujemo vsi zdravo pamet in mirne živce. Ko bi vladarji tega ne imeli, bi atomske bombe že zdavnaj uničile svet.
Pred dvema dnevoma sem v uvodniku zapisal, da mi sedaj to potrebujemo; tako, kot sem sem pred dvema letoma znanca prepričal, da z načelnimi in nedokumentiranimi obtožbami ne bomo dosegli ničesar. Zaradi tega sem bil deležen dvojnega koncentričnega napada. V nobenem od teh dveh primerov me ni prizadel. Primorski dnevnik je namreč spoštoval načelno vodilo: gledati v prihodnost in delovati v interesu manjšine. Od lova na čarovnice - ponavljam, kar sem napisal - nimamo kaj odnesti. To ne pomeni, da nameravamo karkoli zamolčati. O TKB kot tudi o Kmečki banki smo objavili vsa stališča, tudi stališča SSk in
SSO. Objavili smo tudi odgovore nanje, kot smo jih prejeli. O nepravilnostih - domnevnih ali resničnih - pa ni mogoče pisati pavšalno, ampak na osnovi dejstev. Teh ni posredoval nihče in zato jih nismo objavljali, kot jih - na primer - tudi ni objavljal slovenski tržaški radio, vse dokler niso po izbruhu afere Querci začela pronicati dejstva. Ta smo objavili tudi mi, z velikim poudarkom, kot vsi ostali. Tistih, ki nosijo odgovornosti za nastalo stanje, zagotovo ne bomo zagovarjali. Prav tako pa ne bomo nikogar pavšalno obsojali samo na osnovi političnih stališč.
O včerajšnjem koncentričnem napadu na Primorski dnevnik in name osebno lahko rečem naslednje: razumem dr. Lokarja, ki so ga kot zasebnega delničarja zadnji dogodki zelo prizadeli; njegovega izbruha prav zaradi tega dejstva na bom komentiral.
Stališče Slovenske skupnosti pa razumem kot poskus, da se končno polasti »kraljestva«, kar je njena legitimna zahteva (vsaka zahteva vsake politične stranke je legitimna, vprašanje pa je, koliko volilcev z njo so-
glaša). Pri tem pa SSk pozablja na dejstvo, da kraljestva ni več. To osnovno dejstvo je bila tema mojega uvodnika. Vse ostalo, naj še enkrat ponovim, je nesmiselno medsebojno obračunavanje. Res je, da bi bili manjšini koristni drugačni medsebojni odnosi, ti pa lahko temeljijo samo na vzajemnem spoštovanju. Tega ni. Čedalje bolj sem prepričan, da so za njegovo dosego potrebne korenite spremembe, začenši z vrhovi, a ne samo na eni strani. Parlamentarna komisija, ki naj bi jo v Ljubljani ustanovili po volitvah, pa bi lahko začela kar z ugotavljanjem, kam so šla sredstva, ki jih je vlada Republike Slovenije lansko leto namenila Primorskemu dnevniku, jih nakazala Svetu slovenskih organizacij, mi pa jih nismo nikoli prejeli. Skratka, po pregovoru, da ima vsaka medalja vedno tudi drugo plat, ali, svetopisemsko, da naj tisti, ki je brez greha, vrže prvi kamen.
Končam, kjer sem začel. Potem, ko se je tresla gora, se je rodila mis in vse se je končalo pri vprašanju lastništva Primorskega dnevnika; beri, s pogoje-
vanjem vsebine dnevnika. Za to namreč gre: Primorski dnevnik si je po zaslugi vztrajnega dela vsega urendištva kljub težavam pridobil velik ugled v manjšini, ta ugled je trn v peti vsem tistim, ki si sicer polnijo usta s svobodo tiska, dejansko pa ne vidijo dlje od svojega nosu. Zato so si - tokrat vzajemno - izmislili floskulo o osmi komponenti slovenske manjšine. Primorski dnevnik to ni in noče biti. Pravico pa ima od sedmih komponent zahtevati, da se obnašajo odgovorno do manjšine in skrbijo za njeno prihodnost. O včerajšnji tiskovni konferenci Slovenske skupnosti poročamo - kot vedno - temeljito in obširno. O tem, ali je primemo opravila svojo vlogo predstavnika manjšine v tem težkem in zelo kočljivem trenutku, naj presojajo bralci in volilci sami. Mi, kot vsi ostali, imamo pravico do lastnega razmišljanja in tistim, ki bi nam hoteli natakniti nagobčnik, pa naj bo bel ali rdeč, pravimo: Ne, hvala!
Bojan Brezigar Pripis uredništva: S stališčem odgovornega urednika novinarji Primorskega dnevnika v celoti soglašamo.
treba analizirati s kazenskega, civilnega, političnega, finančnega in moralnega vidika. Po besedah predstavnikov SSk je Se posebno hudo dejstvo, da je TKB 90 odstotkov svojih izgub ustvarila s posojili nesloven-cem, desničarjem, ker je po letu 1986 prevladala politična linija povezovanja z nekaterimi italijanskimi političnimi krogi. Zdaj naj bi morala banka po prvih sto milijardah odpisati še sto milijard visečih terjatev, za to pa je treba poiskati osebne odgovornosti.
Primorski dnevnik Se danes skriva dejstva, napake, ne poroča o odgovornostih, so zaključili predstavniki SSk, ki menijo, da v takih razmerah banke ni mogoCe reševati. Svojo jezo na zadržanje našega
dnevnika, ki o zadevah ni poročal, je izrazil tudi delničar dr. Vanja Lokar, ki je že junija izstopil iz novega upravnega sveta TKB, ker je ugotovil, da je bilo poslovanje banke tako neverjetno zapleteno, da mu ni bilo omogočeno resno delo v njem. Dejal je tudi, da mu dnevnik ni objavil dveh pisem uredništvu, ki sta kritično obravnavali dogajanje v banki, s Čemer je bilo morda preprečeno, da bi to dogajanje že prej ustavili. V razpravi je bil potem Se večkrat omenjen moralni vidik vse zadeve in označeno kot nesprejemljivo dejstvo, da so odgovornim za krizo TKB po odstopu zagotovili nova delovna mesta, na katerih naj bi doCakli pokojnino, (vb)
Stališče SSk
Uvedba komisarske uprave v Tržaško kreditno banko je dogodek izrednega pomena za Slovence na Tržaškem in sploh v Italiji. Z njo je zapečatena huda kriza, v katero je zabredel doslej najveCji slovenski denarni zavod v Italiji, pa tudi glavnina gospodarskega sistema katerega srce je ta zavod bil. To bo imelo daljnosežne posledice ne le v gospodarskem, pač pa tudi v kulturnem, Športnem, družbenem in celo političnem življenju slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Zato ni pretirano trditi, da se z uvedbo komisarske uprave v TKB zaključuje neko obdobje. SSk želi posebej opozoriti slovensko javnost na resnost sedanjega trenutka za slovensko manjšino v Italiji, oceniti obdobje, ki se izteka, pa tudi nakazati možne poti za bodočnost.
1.	Najprej moramo ugotoviti, da imamo opravka z ogromno gmotno škodo. Koliko znaša, ni nam dano natanko vedeti, gotovo pa gre v veC stotin milijard lir. Pri tem je vsekakor že usodno naCet slovenski značaj TKB, v nevarnosti pa so tudi številna slovenska podjetja, nepremičnine in celo ustanove. Grozi, da bo vse to imelo tudi hude socialne posledice. Zelo smo zaskrbljeni zaradi nevarnosti, ki preti številnim delovnim mestom. Hud udarec so oziroma bodo utrpeli tudi številni pripadniki nase narodnostne skupnosti, ki so vložili svoje osebne prihranke v delnice TKB.
2.	Skoda je prizadela predvsem imovino, ki bi po svojem izvoru in naravi morala služiti vsej slovenski manjšini, zaupana pa je bila znanim krogom, ki so uživali vso podporo nekdanje Jugoslavije. Ti krogi zdaj nosijo seveda tudi odgovornost za nastali položaj.
3.	Ze iz površne analize kreditne politike, ki je prevedla TKB v sedanje stanje, je mogoče razbrati, da ima zadeva tudi izrazito politične aspekte. Glavnina t.i. neizterljivih kreditov je bila podeljena osebkom, ki nimajo nic opraviti z manjšino, in to očitno tudi po določenih političnih linijah in kanalih. V tem kontekstu postane tudi bolj razumljiv preustroj lastništva oziroma uprave Primorskega dnevnika izpred nekaj let in celo strankarsko opredeljevanje krogov, ki so doslej imel i monopol nad t.i. družbenim gospodarstvom slovenske manjšine v Italiji. Postavlja se seveda vprašanje, koliko je vse to vplivalo sploh na politično (ne) uveljavljanje slovenske manjšine. Gre za vprašanja, ki prav gotovo terjajo poglobljeno in vsestransko preučitev.
4.	SSk je - v okvira svojih pristojnosti in v mejah svojih mod -vselej delovala v smislu, da bi se t.i. družbeno gospodarstvo slovenske manjšine v Italiji najprej in predvsem obvarovalo. Tako se je tudi oktobra 1994 s svojim vplivom verjetno odločilno zavzela, da ni prišlo že takrat do uvedbe komisarske uprave v TKB, kajpak v prepričanju, da TKB ni v tako hudem stanju, kot se je pozneje izkazalo.
5.	SSk je zlasti po letu 1989 opozarjala drage manjšinske komponente in še posebej SKGZ, pa tudi oblasti matične države, da je nujno treba prilagoditi ustanove, organizacije in podjetja, ki so po svojem izvora, naravi in namembnosti vsemanjšinski, novim razmeram, češ da bi sicer tvegali njihovo izgubo. Zal se to zdaj uresničuje. Podčrtati velja, da niso odpovedali samo nekateri posamezniki, odpovedal je nek sistem, tisti sistem, ki je pri nas zrasel v senci bivše Jugoslavije in ki se vse do danes nikakor ni hotel ali ni bil zmožen prenoviti. Za to nosijo odgovornost tudi voditelji ostalih komponent Slovencev v Italiji, ki ves ta Cas niso hotele, da bi se v manjšini kaj spremenilo. Značilna je koalicija DFS-SKP-DSL-SKGZ-Slovenske organizacije videmske pokrajine, ki se je še 18. julija letos oglasila v bran nedotakljivosti »organiziranega gospodarstva v manjšini«, in to v odgovor na kritičen pogled SSK na »družbeno gospodarstvo slovenske manjšine.« Gre za isto koalicijo, ki se je pred nekaj meseci pojavila tudi v bran starega lastništva Primoskega dnevnika; ki je na zadnjem obenem zboru Kmečke banke v Gorici na volitvah izključila vse kandidate za novi upravni svet, ki niso izhajali iz njenih vrst; ki je v zadnjih letih dejansko izjalovila vse poskuse, da bi demokratično prenovili skupno zastopstvo Slovencev v Italiji itd. Odgovornost pa nosijo tudi Se vedno odločilni dejavniki v matični Sloveniji, ki podpirajo te konservativne in kratkovidne tendence v vrstah slovenske manjšine v Italiji.
6.	Manjšina bo živela naprej, mora živeti naprej in si bo znala tudi poiskati nove oblike življenja, takšne, ki bodo ustrezale zahtevam novega časa. Prav zato je pravilno govoriti o koncu nekega obdobja, oziroma o začetku novega. Kot prvo je treba rešiti, kar se rešiti da iz t.i. družbene imovine Slovencev v Italiji in storiti tudi vse, da bi se kolikor mogoče obvarovala delovna mesta. Predlagamo, da bi tristranska paritetna komisija, ki bi jo sestavljali ugledni in neoporečni predstavniki obeh glavnih duS slovenske manjšine v Italiji ter matične Slovenije najprej pregledala omenjeno imovino in nato poskrbela, da bi jo postavila na nove zdrave temelje ob spoštovanju načel prozornosti, pa tudi nediskriminacije znotraj manjšine.
7.	Seveda pa je potrebna Širša prenova v organiziranosti slovenske manjšine v Italiji. SSk je v zadnjih letih že večkrat lansirala idejo o demokratično izvoljenem skupnem zastopstvu in pri tem svojem predlogu vztraja. Sicer pa bo SSk vsa ta vprašanja poglobila tudi na svojih kongresih, ki se bodo pričeli v prihodnjih tednih.
POKRAJINA / PRIPRAVE NA VOLITVE
Na sodišču prve liste kandidatov
Na listi SKR je devet Slovencev
Danes opoldne zapade zakonski rok za vložitev kandidatnih list za pokrajinske volitve in za občinske volitve v Miljah. Nekatere stranke so to obveznost izpolnile včeraj, večina pa bo to naredila danes, tudi zato, ker nekatere od njih Se zbirajo ustrezne podpise pod kandidaturami. Liste za Pokrajino sprejemajo na volilnem uradu sodiSCa, kandidature za Milje pa na krajevnem županstvu.
Med prvimi je kandidatno listo včeraj vložila Stranka komunistične prenove, ki za predsednika pokrajinske uprave kandidira Dennisa Visio-lija. Komunisti so zbrali 1200 podpisov, s svojo listo in s svojim programom - kot piše v tiskov-
ni noti - se obračajo ne samo na tradicionalne volilce SKP, ampak tudi na vse, ki so razočarani nad Oljko in ki upajo, da bo levosredinsko zavez-nisttvo v bodoCe bolj dovzetno do socialnih in družbenih tematik.
Na listi SKP je seveda 24 kandidatov, kolikor je mandatov v pokrajinskem svetu, od teh jih je osem slovenske narodnosti. Slovenci na listi SKP so Igor Canciani, Sergij Lipovec, Bogomil Gabrovec, Stanislava Mokole, Klena Legiša, Fulvio Zuppin, Bruna Zorzini por. Spetič in Maurizio Sigoni. Visioli, ki je po poklicu šolnik, je kandidiral tudi na zadnjih pokrajinskih volitvah in bil kot predsedniški kandidat SKP izvoljen.
NOVICE
Sporazum z obrtniki o korektnosti
Predsednik Združenja obrtnikov Fulvio Bronzi in predsednica Organizacije za zaSCito potrošnikov Luisa Nemez sta podpisala sporazum o korekti-nih odnosih obrtnikov do strank, po katerem so ustanovili skupno komisijo, na katero se bodo stranke lahko pritožile v primem, da bi bile nezadovoljne z delom obrtnikov. V poštev bodo jemali primere nepravilno opravljenega dela ali okvare na predmetih v popravilu, pa tudi primere pretnanih cen.
Kongres Krožka »A.Gramsci«
Danes se bo ob 15.30 pričel kongres Krožka komunistične prenove »Antonio Gramsci«, in sicer v Ljudskem domu v Ul. Ponziana 14. Zaključke kongresa bo podal posl. Antonino Cuffaro.
Tri začasna delovna mesta
Urad za zaposlovanje sporoča, da so razpisali tri delovna mesta, in sicer dve na tržaški Občini - uradniško mesto za obdobje 60 dni in uradniško mesto s poznavanjem strojepisja za 6 mesecev - ter pri Institutu za jedrsko fiziko - Šofersko mesto do 2. decembra letos. Prošnje je treba vložiti v ponedeljek ati torek v uradu v Ul. F. Severa 46 od 8.30 do 12. ure.
Razstava Zavodov združenega sveta
Danes opoldne bodo v veliki dvorani poštne palače na Trgu V. Veneto odprti razstavo ob 15-letnici delovanja Zavodov združenega sveta, ki so jo pred nedavnim predstavili v Johanesburgu v Južni Afriki. Prisotni bodo v narodnih nošah dijaki iz 68 držav, ki obiskujejo devinski Zavod.
Nova ladijska proga iz Črne Gore
Na tržaši občini so predstaviti ladijsko progo, ki bo povezovala črnogorsko pristanišče Bar s Koprom in Trstom. 118-metrski trajekt VVisteria bo priplul v Trst vsak ponedeljek in petek. Na krovu bo prostora za 1.300 potnikov, 350 vozil, za tovor pa je na razpolago še 600 kv. metrov površine. V Trstu je predstavnik nove proge družba Samer & Go Shipping. Na včerajšnji predstavitvi je občinski odbornik Fabio Neri naglasil, da nova pomorska povezava nudi Trstu nove možnosti za turistično in trgovsko uveljavitev. Odbornik Neri je Se povedal, da bodo od prihodnjega 28. oktobra tuji avtomobilisti lahko parkirali 4 ure brezplačno v parkirišču Segapark v Ul. Locchi pri Sv. Andreju, Ce bodo dokazali z blagajniškim potrdilom, da so biti po nakupih v mestu, kamor se bodo lahko odpeljati z brezplačnim avtobusom.
Posvet o turizmu v deželi F-Jk
V raziskovalnem centru pri PadriCah se je včeraj popoldne odvil na pobudo Deželne ustanove za promocijo turizma vsakoletni Foram o turizmu v deželi Furlaniji-Julijski krajini, na katerem so podali obračun poletne sezone: pri morju so zabeležili 5% manj prisotnosti turistov, v hribih 2% manj, v mestih pa 2% veC.
Mladinska levica, ki deluje v okviru DSL, bo na današnji novinarski konferenci (opoldne na sedežu v Ul. S.Spiridio-ne 7) predstavila svoje tri kandidate za pokrajinski svet. To so Monica Paganoni, Emilio Medici in Emanuele Zaia, katerim je treba Se prišteti mlade kandidate Igorja Gabrovca, Stefana Garbellotta, Paola Sco-megno, Mattea Appolo-nia in Matijo Jogana. Sedem kandidatov DSL na skupnih 24 ima manj kot 30 let, kar Mladinska levica tolmači kot napor za obnovitev oziroma pomladitev Hrasta.
Svoje kandidate pa bo danes ob 11.uri predstavila javnosti mestna demokratična lista ”Trst 2000“, ki je za predsedniškega kandidata izbrala sindikalistko Adele Pino. Predstavitev bo na sedežu tiskovne agencije ANSA. Za kroniko naj dodamo, da bo svoje kandidate za Pokrajino in Milje ob 10.30 v hotelu Continentale (Ul.S.Ni-colo 25) predstavil Kartel svoboščin. Njegov kandidat'za predsednika Pokrajine je ezulski voditelj Renzo Codarin, v Miljah pa desnica za župana kandidira trgovca Roberta Di Piazzo.
Svojega kandidata za predsednico Pokrajine Lauro Tamburini je včeraj predstavilo indipen-dentistiCno gibanje ”Nord libero“, ki v Miljah kandidira Carla Sti-gnamiglia. V miljah se napoveduje balotaža med kandidatom Oljke Giorgiom Rossettijem in kandidatom desnice Di Piazzo.
ZASEDBA ŽUPANSTVA
lllyjeva uprava odločno obsoja četrtkov protest otroških vrtnaric
Illyjeva občinska uprava odločno obsoja protestne akcije otroških vrtnaric, ki so se v Četrtek zveCer izrodile v zasedbo občinske dvorane. Odbor ocenjuje kot nesprejemljivo in tudi kot sramotno zadržanje nekaterih sindikalistov, Ceš da SCitijo nekatere neupravičene privilegije. Nasprotovanje novemu delovnemu umiku (30 ur namesto sedanjih 25) zveni po mnenju upraviteljev kot žalitev predvsem do brezposelnih, a tudi do vseh dragih občinskih delavcev.
Illyjeva uprava potrjuje upravičenost podržav-Ijenja občinskih vrtcev in poziva starše otrok, naj se zamislijo o tej protestni akciji in naj ne nasedajo na Strumentalizacije te afere, ki počasi razkriva
svojo pravo naravo. Za težave otrok in staršev -piše še dalje v sporočilu -ni odgovorna Občina, ampak »poklicni sindikalisti«, ki skušajo za vsako ceno pogojevati delo župana in upraviteljev in s tem tudi interese občinske skupnosti.
Kot znano, so zasedbo občinske dvorano glasno pozdraviti zastopniki desničarskega Kartela svoboščin, katerim so se potem pridružili še svetovalci Severne lige in »Nord libero«. V levosredinski koaliciji je marsikdo mnenja, da se za tem protestom skriva politična racunica nekaterih desničarskih sil in sindikalnih organizacij, ki hočejo za vsako ceno povzročiti dodatne težave Illyjevi upravi.
rSREČANJE / PROTI BIROKRACIJIh
Na prefekturi za učinkovitejše gospodarstvo
»Okence za podjetja«
Vsemogočna počasnost birokracije spravlja podjetnike tako ob živce in denar, da so se številni odločili, da zapustijo tržaško tržiSCe. To je sprožilo pri javnih upravah alarmni zvonec, saj bi odhod podjetnikov pomenil hud udarec za tukajšnje gospodarstvo. Prav zato so se predstavniki uprav in gospodarskih organizacij sestati včeraj na tržaški prefekturi na sestanku pokrajinskega odbora za javno upravo, da bi s skupnimi močmi dobiti zadovoljivo rešitev.
Srečanja so se poleg prefekta Moscatellija udeležiti podpredsednik deželnega odbora Degano in tržaški župan Illy ter predstavniki Pokrajine, zavoda Mediocredito, Ustanove za tržaško industrijsko cono, rotacijskega sklada FRIE, gasilcev, pokrajinskega urada za delo, zdravstvenega podjetja, pristaniških oblasti, finančne družbe Friulia, trgovinske zbornice in Sklada za Trst.
Na sestanku so zelo ugodno ocenili pobudo tržaške trgovinske zbornice o ustanovitvi tako imenovanega »okenca za podjetja«, ki naj bi gospodarskim operaterjem olajšalo na vseh ravneh odnose z javno upravo. Vse javne uprave so bile tako povabljene, naj pristopijo k pobudi, da bi pospešile upravno birokratske zadeve in s tem omogočili učinkovitejše delovanje gospodarskih struktur.
____PODTAJNIK PIZZINATO NA OBISKU V TRSTU
Več pozornosti zadrugam
Vladni podtajnik za delo Antonio Pizzinato (na sliH-fo-to KROMA) se je udeležil včerajšnjega posveta o zadružništvu in o socialnih službah, ki ga je v Revoltelli organizirala deželna zveza zadrug. Poleg nekdanjega generalnega tajnika CGIL sta se posveta udeležila tudi deželni odbornik za delo Lodovico Sonego in občinski odbornik Gianni Pe-col Cominotto, seveda poleg številnih zastopnikov tržaškega in deželnega zadružništva. Pri nas zadruge, kot znano, nimajo velikih tradicij, doživljajo pa spodbudni razvoj.
Senator Pizzinato je izpostavil prizadevanja Prodijeve vlade za spodbujanje zadružništ-
va, Se zlasti na področju socialnega skrbstva, pri Čemer igrajo pomembno vlogo javne uprave, v prvi vrsti občine. Vladni predstavnik je v tem sklopu omenil davčne ugodnosti in druge olajšave za zadruge, ki združujejo brezposelne in ki se bavijo tudi z družbeno ter mladinsko zapostavljenostjo.
Odbornik Sonego je govoril o pozornosti deželne uprave do teh vprašanj, v razpravi pa se je oglasil tudi tržaški odbornik za socialno skrbstvo Pecoi Cominotto. Na včerajšnjem posvetu so tudi predstavili knjigo »Javni servisi in družbene zadruge«, ki je zelo zanimiv priročnik za vse, ki se bavijo z zadružništvom.
ENEGA SO PRIJELI
Dvojica je vdrta skozi okno pritličnega stanovanja
Odprto okno je bilo kot vaba za tatove. Okno pa ni bilo samo odprto, bilo je prav na dosegu roke, v pritličju poslopja v Ul. Capitolina. Lepo priložnost je takoj izkoristil 35-letni bosanski državljan Dušan Bastinac, ki je Sel mimo hiše skupaj s pajdašem. Bastinac, ki ga na kvesturi že poznajo zaradi izkoriščanja prostitucije, zaradi Cesar so mu že nasloviti nalog za izgon, na katerega pa se je verjetno kratkomalo požvižgal, je ostal na cesti in skrbno pazil, da ju kdo ne zaloti. Pajdaš je medtem vdrl v stanovanje, last Livia Masse. Početje dvojice pa je opazil neki Massov sosed, zdelo se mu je sumljivo in se je odločil, da počaka in ugotovi, kaj bosta pravzaprav počela. Ko je eden skozi okno vdrl v stanovanje, je takoj posegel in Bastinaca zadržal ter poklical na pomoč lastnika stanovanja. Bosanca, so zadržati do prihoda policije, medtem ko je njegov pajdaš uspel pobegniti.
Dve aretaciji
Policija je aretirala 43-letno Giuseppino Esposito (Ul. Manna 12), ki je bila zaradi kraje, prekupčevanja z ukradenimi predmeti in drugih prekrškov obsojena na dobrih 19 mesecev zapora. Ista usoda je doletela tudi 28-letnega Fabrizia Gruma (Ul. Baiamonti 56), ki bo zaradi ropa in povzročitve telesnih poškodb sedel poldrugo leto.
Poškodovali avto redarjev
Zaradi počene gume so morali odpeljati kar Štiri poškodovane avtomobile, med katerim je bilo tudi vozilo mestnih redarjev. Slednji so posegli na hitri cesti pod Katinaro, kjer je nekemu avtomobilu potila pnevmatika in je konCal s cestišča. Parkirati so avto, v katerega se je zaletel avtomobil s slovensko registrsko tablico, a v slednjega še avto z nemško. Potniki so jo odnesti brez hujših posledic.
V UPRAVI DRUŽINE PONTARI Z OPČIN
Novi prostori Despar
Prejšnjo sredo so slovesno o tvoriti novo opremljene prostore marketa Despar v Ul. Grimani v Trstu. Bogato založeno blagovnico na 400 kvadratnih metrih površine, ki ob običajni ponudbi jestvin razpolaga s sodobno urejenimi oddelki za zelenjavo, mesnico, delikatese in picerijo, upravlja družina Pontari z Opčin.
Gospa Sonja, VValter in sin Jan Pontari (na sliki) imajo že bogato izkušnjo, saj so se iz začetne trgovine jestvin na Opčinah že pred leti preselili v širšo pro-
dajalno jestvin S VE v Ul. Piccardi, ki j Se dalje upravljajo z drugimi družins mi elani.	.
Vodstvo sekcije trgovine na dro pri Slovenskem deželnem gosP° j. skem združenju, ki se je udeležilo sre nega slavja, želi mnogo poslovneg uspeha zlasti mlademu Janu, saj j® Pr zel zahtevno vlogo vodenja novih P dajnih prostorov, ki so namenjeni likemu krogu morebitnih potrosm med Rocolom in Katinaro.
DELOVANJE RAJONSKIH SVETOV
Sv. Ivan se sooča s celo vrsto vprašanj
Pogovor s svetovalcem SKP Petrom Behrensom
Predsednica svetoivanskega rajon-skega sveta Elisabetta Sulli (Nacionalno zavezništvo) sklicuje seje Skupsčinc povprečno vsaka dva ted-Ila; nmogokrat se zgodi, da se ne zbe-re dovolj svetovalcev, zaradi česar Seje odpadejo, v nasprotnih primerih Pa se seje odvijajo s povprečno pri-s°tnostjo 10 - 11 svetovalcev. Pred-Sednico podpirajo predstavniki strank desne sredine, ki so na Občini v opoziciji; glede na dejstvo, da fajonski sveti ne »obdelujejo« velikih Problemov (razen dveh ali treh pri-tnerov, kot je na primer občinski proračun, o katerem se morajo izreči), se tudi v svetoivanski rajonski skupšči-Ua običajno razpravlja le o vprašanjih 2§olj krajevnega interesa.
Prevajalca na sejah ni, ker ga urad-Uo ni zahteval nihče; kljub temu pa je rajonskemu svetu, na pobudo posa-Ureznih svetovalcev, le uspelo nare-urh. Ob lanskem božiču je, na pri-I,ler> dal tiskati tudi slovenske letake, Predsednica pa se je pri tem ravnala Pilatovsko, saj ni podpisala ne ita-
lijanskih in niti slovenskih; ni niti sprejela nobene pobude, da bi tiskanje ustavila; za prevod so poskrbeli nekateri rajonski svetovalci, ne pa občinski uradi. Upravljanje rajonskega sveta navsezadnje ni protidemokratično - ugotavlja svetovalec SKP Peter Behrens - ocenili bi ga lahko kot upravljanje »politične oportunosti«.
Eden od večjih problemov - dodaja svetovalec Peter Behrens - s katerim se sedaj sooča, je vezan na poslopje Ferdinandea. Družba MJB ga je namreč zaprosila za svoje delo, pre-fekturni komisar pa je medtem že začel postopek, da bi ji ga dodelili; vezano je na posebne normative, zaradi česar je postopek zelo otežkočen.
Na področju Sv. Ivana obstajajo različni problemi: gozdič Famed je povsem zanemarjen, promet po cesti do Lonjerja je zelo otežkočen, odprti pa so tudi še določeni problemi, ki zadevajo odsek avtoceste nad Lonjerjem. Ravno tako obstajajo problemi, ki so vezani na dva doma za
ostarele, ki pa rajonski svet zadevajo le obrobno. Odprto je tudi vprašanje avtobusnih zvez ACT, katerih preureditev je prizadela tudi to mestno četrt. Ob vsem tem je pri Sv. Ivanu že dolgo oprto in pri prebivalstvu tudi zelo občuteno vprašanje bazena, ki bi ga morah dokončah že pred desetimi leti. Veliko odprto vprašanje v rajonu je tudi problem nadzora na teritoriju in to kljub temu - ugotavlja Peter Behrens - da je v tem predelu policijska šola. Na seznam odprtih problemov je treba dodati še vprašanja vzdrževanja cest, vile Revoltella, ki je nerešljivo zaradi pomanjkanja finančnih sredstev in namembnosti stare kasarne pri Montebellu. V perspektivi pa je tudi zaprtje dveh občinskih izpostav, ker Občina nima zadostnega števila osebja in pa zato, ker naj bi proizvajala le malo število dokumentov. Vse to pa vodi - grenko ugotavlja Peter Behrens - k centralizaciji občinske uprave, kar je v očitnem nasprotju s toliko opevano decentralizacijo občinskih uradov.
GOSTOVANJE
Tržaški oktet se odpravlja v Avstralijo
Tržaški oktet se v 25 letih svojega obstoja podaja v kratkem na svojo tretjo čezoceansko turnejo. Leta 1987 se je mudil v ZDA in v Kanadi, leta 1993 v Argentini, tokrat pa se podaja na najdaljšo pot, v Avstralijo. Na tej daljni celini se bo mudil od 6. do 28. novembra kot gost Slovenskega narodnega sveta oziroma tam živečih slovenskih ljudi, med katerimi je tudi zelo veliko Primorcev in med njimi tržaških Slovencev, ki so svoje rodne kraje množično zapustili v povojnem času, posebej pa še med velikim ekonomskim izseljevanlnim valom v sredini petdesetih let. Predsednik Slovenskega narodnega sveta s sedežem v Canberri je Florian (Cvetko) Falež, ki je skupno z drugimi tamkajšnjimi poslovnimi in kulturnimi slovenskimi ljudmi veliko storil, da je do Oktetove turneje lahko prišlo. Svoj delež pa sta prispevala tudi Slovenska izseljenjska matica in LTrad Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. V Avstraliji bo Tržaški oktet imel praktično vsak dan koncerte in priložnostne nastope v skoraj vseh pomembnih središčih od Melbourna preko Canberre in Brisbane do Sydneya in v drugih manjših krajih, kjer bolj ali manj strnjeno živijo slovenski izseljenci. V zadnjem mesecu po poletnem premoru so člani Tržaškega okteta s svojim umetniškim vodjem Danilom Čadežem marljivo pripravljajo.	j.k.
KMETOVALCEM
Kraška
gorska
skupnost
sporoča
Deželni zakon št. 35 z dne 31.10.1987 predvideva dodelitev prispevkov posameznim ali združenim kmetijskim podjetnikom za razvoj kmetijstva in povečanje dohodka kmečkih gospodarstev. Za prispevke lahko zaprosijo tudi kmetijski podjetniki, ki niso vpisani v Register kmetijskih podjetnikov za posege za razvoj žlahtnih kultur, živinoreje in za nakup opreme ter realizacijo struktur za proizvodnjo, zbiranje, predelavo in prodajo lokalnih proizvodov. Prošnje je treba predstaviti v tajništvo Kraške gorske skupnosti do vključno 25. oktobra t.l. Potrebne vzorce za prošnje in razne informacije posredujejo v uradih KGS v Sesljanu 54/D.
DANES ODPRTJE V DOLINSKEM MK
Razstava gob in sukulent
Pripravilo jo je Gobarsko društvo Bresadola Milje in Kras
V Mladinskem krožku v Dolini bodo danes °b 18. uri otvorili razstavo gob in sukulent, ki sta jo pripravili gobarsko) društvo Bresa-d°la Milje in Kras oziroma pokrajinska sekcija Italijanskega združenja za vzgojo sukulent. Razstava bo odprta tudi v nedeljo od 10. do 21. ure ter v ponedeljek od 9. do 13. ure.
Gobarsko društvo Bresadola Milje in Kras Pripravlja takšne razstave vsako leto. Lani irt predlanskim je bila razstava v Mačkoljah, letos pa bo v Dolini, v sodelovanju z domačim Mladinskim krožkom. Na razstavi bodo Prikazane užitne in strupene gobe, ki so jih Člani Društva nabrali v teh dneh. Razstavili pa bodo tudi tiste gobe, ki Pii bodo prinesli domačini in ostali, ki se ?a to zanimajo. Člani Društva zato toplo vabijo k sodelovanju in Se vnaprej zahvaljujejo tistim, ki bodo prinesli razne primerke na razstavo, obenem pa opozarjajo, da moramo gobe pri nabiranju izpuli-i iz podlage, se pravi, Pb ne smemo rezati ali cmiti, ter da jih pre-rrasamo v košarah in Ce v najlonskih vreč-*ah, v katerih se gobe
Poškodujejo.
Na razstavi bodo go-® opremili s strokov-mmi slovenskimi in lanskimi imeni. Za Vsako gobo bo tudi na-Vedena njena užitnost oziroma njena stmpe-P°st. Razstava je tako Priložnost, da se naučimo imen tistih gob, ki . Požarno le na videz m da spoznamo njiho-0 uporabnost. Namen azstave pa je vsekakor Prikaz raznolikosti in Pestrosti gob, ki jih
najdemo pri nas. Nekatere gobe so zelo pogoste in razširjene, tako da jih lahko vsakdo opazi, obstajajo pa tudi redke gobe ali pa take, ki so posebne in jih najdemo le ob določenih razmerah. Ravno za ogled in za spoznavanje takih gob so razstave, ki jih pripravijo gobarska društva, zanimive in vabljive. Člani Društva bodo v času razstave na razpolago za pojasnila in podrobnejšo razlago o bogah ter o njihovem prepoznavanju.
Poleg tega pa je namen razstave približati in razkriti »gobji svet« tudi tistim, ki zaradi svojega nepoznavanja in neznanja gobe prezirajo. Velikokrat se namreč najdejo v naravi poteptane ali polomljene gobe, ki so jih sprehajalci poškodovali le iz »strahu« pred njihovo morebitno strupenostjo.
Za pripravo razstave je jasen najprimernejši letni čas, ker so gobe sedaj najbolj številne, dobimo pa jih lahko tudi v drugih letnih časih. Za svojo rast potrebujejo gobe vlado in toploto. Letos so bile gobe številne v juniju, poleti jih je bilo malo, septembrske nizke temperature pa so njihovo rast ustavile. Gobe so začele spet dobro rasti v začetku oktobra, ko se je poleg obilnih padavin dvignila tudi temperatura ozračja.
Nabiranje gob je v naši deželi omejeno z deželnim zakonom št. 34 iz leta 1981, ki določa, da je za nabiranje gob potrebno dovoljenje, ki ga izda Občina, ter da je količina gob, ki jo lahko naberemo na dan, omejena. Isti
zakon prepoveduje nabiranje gob s pomočjo grabelj, ker tako poškodujemo podlago, v kateri se gobe razvijajo ter teptanje in namerno uničevanje gob.
Poleg gob bodo v Mladinskem krožku razstavljene še suku-lente, to so rastline z odebeljenimi in sočnimi stebli ali listi, ki jih poznamo z imenom kaktusi ali kakteje. Sukulent je sicer več skupin, med temi so npr. mlečki in homulji-ce, ki rastejo tudi v naših krajih. Razstavo so pripravili člani pokrajinske sekcije Italijanskega združenja za vzgojo sukulent, ki so pred nekaj tedni ustanovili še Deželni krožek ljubiteljev sukulent (CRAS). Člani združenja oziroma krožka se srečujejo enkrat mesečno v tržaškem naravoslovnem muzeju, kjer organizirajo predavanja in srečanja o biologiji in vzgoji sukulent.
Člani Združenja bodo na rastavi v Dolini prikazali sukulente iz različnih predelov sveta, ki jih sami gojijo doma. Poleg teh bodo na razstavi prikazali še rastline sukulente iz naših krajev in iz gorskega sveta. Obenem bodo člani Združenja na razpolago za razlage in nasvete o vzgoji in vzdrževanju teh rastlin, ki jih zaradi njihove nezahtevnosti skoraj vsak ima doma.
Organizatorji razstav toplo vabijo na ogled domačine in vse tiste, ki bi radi spoznali in zvedeli nekaj več o gobah in sukulentah, še posebej pa so vabljene na ogled šolske skupine.
dr. Damijana Ota
BORČEVSKE VRSTE SE REDČIJO
JUTRI V ZGONIKU
Smrt narodnega heroja Staneta Bobnarja
Igor in Zlati zvoki nas vabijo v svojo sredo
Po daljši bolezni je v Ljubljani umrl Stane Bobnar, narodni heroj NOB, nosilec Partizanske spomenice 41, španski borec in organizator Prekomorskih brigad v Južni Italiji, predvojni in povojni vodilni delavec v ZKS in v borčevskih organizacijah.
Stane Bobnar se je rodil v Vevčah leta 1912 se poglobil v likovni stroki in leta 1935 postal član KPS. Po njenem nalogu je leta 1937 odšel v republikansko vojsko v Španijo in kot pripadnik bataljona »Dimitrov« sodeloval v številnih bojih s frankisti. Ko je bil hudo ranjen so ga leta 1938 evakuirali v Francijo. Osem mesecev je živel v Parizu potem pa se je po navodilih KP vrnil v Slovenijo in tu postal član pokrajinskega komiteja SKOJ. Po kapitulaciji jugoslovanske kraljevske vojske se je vključil v priprave za splošno ljudsko vstajo. Pri tem so ga italijanske okupacijske oblasti aretirale in poslale na otoke Tremiti. Od tam mu je uspel pobeg na italijansko obalo pri Bariju, kjer so ustanavljale Prekomorske brigade NOVJ v taboriščih v Gravini in Carbonari. Najprej je postal politični komisar 1. prekomorske brigade, ob njeni preureditvi pa komisar 2. prekomorske brigade. Ko je z njo prišel v Drvar, je bil za nekaj časa dodeljen drugim enotam, nato pa po nalogu vrhovnega štaba NOVJ prišel na otok Vis in postal politični komisar 3. prekomorske brigade in z njo opravil vso dolgo bojno pot od Visa do Soče. Po vojni je še nekaj časa služboval v raznih oddelkih JLA, bil leta 1953 demobiliziran in poslej opravljal razne
funcije v ZKS in v Zvezi borcev. Leta 1953 je prejel red Narodnega heroja Jugoslavije in bil nosilec tudi drugih visokih odličij.
Pokojni Stane Bobnar je bil med borci izjemno priljubljen zaradi svojih človeških vrlin, skromnosti in tovariških odnosov z vsemi. V vseh letih, dokler mu je zdravje dopuščalo, se je rad udeleževal srečanj s svojimi bivšimi soborci-preko-morci in z njimi obujal spomine na težka leta boja za svobodo.
Primoski in z njimi zamejski borci-preko-morci ga bodo poslej pogrešali na tradicionalnih koprskih srečanjih. Ohranili ga bodo v lepem in blagem spominu.
Jože Koren
Ljubitelji narodno zabavne glasbe bodo imeli spet edinstveno priložnost, da se razvedrijo ob prikupnih zvokih. Jutri ob 18. uri bo namreč v Športno kulturnem centru v Zgoniku nastopil harmonikar Igor Podpečan s svojim ansamblom Zlati zvoki, ki je nekakšen nadaljevalec tradicionalne in priljubljene glasbe Avsenikov ah Lojzeta Slaka. Za Igorja in njegove godce bo to krstni nastop v naših krajih. Tokrat pa mu bo »dal eno roko« Denis Novato, ki ga naši pobliki ni treba posebej predstavljati in ki bo ob tej priložnosti tudi predstavil svojo novo kaseto »Fraj-tonerca in orglice«.
Da bi bila zabava še bolj popolna, pa bo poskrbel humorist Vanč (na sliki), ki je pravi mojster v preoblačenju in duhovitem pripovedovanju vsakdanjih doživljajev slehernega izmed nas.
PATRONAT INAC SVETUJE
Rok zavarovalnih prispevkov trgovcev
20. oktobra zapade rok za vplačilo skrbstvenemu zavodu INPS tretjega oziroma dopolnilnega obroka zavarovalnih prispevkov, ki bremenijo samostojne delavce. Trgovci bodo morali tokrat poravnati še dodatni prispevek.
Ker zapadlost pade na nedeljo, bo dajatve možno plačati tudi v ponedeljek.
Obrtniki in trgovci morajo s položnico, ki jim jo je aprila dostavil INPS, plačati tretji obrok zavarovanja na osnovi najnizjega letnega dohodka 20.871.448 lir. Ge so v letu 1995 (kot to izhaja iz zadnje davčne prijave) ustvarili višji podjetniški dohodek, so dolžni poravnati še drugo polovico dopolnilnega vplačila, ki jih bremeni v višini 15 odstotkov (za zavarovance pod 21. letom le 12%). Za dohodke med "pokojninsko streho” 60.687.000,- in 101.145.000 lir se dajatev poviša za en odstotek, medtem ko so morebitni višji
podjetniški pnnodki oproščeni vsake dajatve za pokojninski sklad.
Trgovci in gostinci pa morajo tokrat prvič plačati Se dodatni prispevek v višini 0, 09 odstotka s prvo od dveh položnic, ki jih je INPS v teh dneh poslal na dom. Gre za dajatev, ki jih bo bremenila pet let vse do konca leta 2000. Ta sredstva se bodo stekala v poseben solidarnostni sklad, iz katerega bodo črpali denar za odškodnine, ki jih bo INPS izplačeval za obdobje treh let (od 1996 do 1998) tistim trgovskim zavarovancem, ki bodo prekinili samostojno dejavnost z zbrisom iz posebnega seznama. Triletna odškodnina bo enaka minimalni pokojnini INPS. Do ponedeljka morajo izračunati in vplačati 0, 09 odstotni delež na lanskoletne podjetniške dohodke; do 20. junija pa bodo trgovci poravnali še morebitno razliko, če bodo v letu 1996 ustvarih višji dohodek.	(ma)
H LATINSKO-AMERIŠKI FILMTi
Najprej poklon režiserju Tomasu Gutierrezu Alei
S poklonom velikemu kubanskemu režiserju Tomasu Gutierrezu Alei se danes v gledališču Miela začenja 11. festival sodobne filmske in video produkcije latinskoameriških držav. Tomas Gutierez Alea je zaslovel tudi v ZDA in Evropi, saj so njegovi odlični filmi prodrli na vse trge, kar je bilo sila nenavadno. Pravzaprav je bil Alea prvi režiser, ki je živel in ustvarjal na Kubi, in si je vseeno prilsuzil svetovni sloves. Velik odmev sta imela predvsem filma Jagode in Čokolada in Guantanamera, tokrat bodo v Trstu predstavili sedem filmov kubanskega režiserja, ki je umrl pred nekaj meseci.
Drugače pa bo festival potekal po že ustaljenih tirnicah, so potrdili na včerajšnji tiskovni konferenci, na kateri so predstavili dokončen in podroben program prireditve. Mala novost bo v tem, je v imenu organizatorjev podčrtal Rodrigo Diaz, da bodo nagrajene filme ob zaključku festivala še enkrat predvajali. Tudi odlični filmi namreč težko zaidejo v mednarodno distribucijo oz. si jih težko ogledajo tudi v državah, kjer so bili posneti. Kot smo že poročali, bo v tekmovalnem delu tržaškega festivala nastopilo 14 dolgometražnih filmov, zmagovalec pa bo znan 27. oktobra. Glavni pokrovitelj tržaškega festivala je italijansko-latinskoa-meriški inštitut (Lila), podprle pa so jo krajevne uprave in ustanove.
Prvi »cvetlični dan« v starem mestu
Na pobudo tržaške občinske uprave in združenj Assofioristi, Confesercenti in Frontiera 2000 se danes začenjajo »cvetlični dnevi« v starem predelu mesta. Gre za prireditev, ki bo na vrsti enkrat tedensko, in sicer vsako soboto od 9. do 18. ure v naj starejšem urbanem središču Trsta. »Cvetlične sobote« bodo trajale vse do 22. decembra, danes ob 10.30 pa bodo prireditev uradno odprli ob vznožju stopništva Santa Maria Maggiore.
Sobotni »donavski« popoldnevi v Tommaseu
Za začetek ciganska glasba: na današnjem, prvem glasbenem popoldnevu, ki ga v duhu mitte-leuropske oz. donavske kulture prirejajo v kavarni Tommaseo, bo nastopil duo Daris-Kozina. Znan kot duo »I Danubiani« (Dbnavca) violinist Antonio Kozina in harmonikar Roberto Daris skoraj redno nastopata v raznih tržaških tipičnih kavarnah. Večkrat sta tudi snemala za krajevne radij sko-televizijske postaje, nastopila pa sta tudi v filmu Testa matta. V kavami Tommaseo bosta Kozina (violina) in Daris (harmonika) večkrat nastopila na sobotnih koncertih, predstavila pa bosta izbor ciganske in francoske glasbe in pa vrsto valčkov. Njun današnji, »ciganski« koncert se bo zaCel ob 16. uri.
Maurensiga veliko kupujejo tudi v Trstu
Roman Canone inverso (Kanon rakove obrnit-ve) je na vrhu lestvice najbolj prodanih knjig tudi v Trstu. Podatke je posreovala tržaška knjigarna Italo Svevo, ki je sicer včeraj v goste povabila priljubljenega avtorja. Na osnovi lestvice, ki so jo sestavili v omenjeni knjigami, je druga najbolj prodana knjiga Esilio (Izgnanstvo) Enza Bettizze, na tretjem pa drobna, a odlična knjižica pred kratkim umrle Marise Madieri. Med tujimi avtorji so najbolje uvrščeni James Redfield, Frederick Forsyth, John Grisham in Gabriel Garzia Marquez. Zanimiv je podatek, da vodi lestvico najbolj prodanih esejističnih del prevod knjige Petra Handkeja Zimsko potovanje.
VČERAJ-DANES
Danes, SOBOTA,
19.	oktobra 1996
ETBIN
Sonce vzide ob 7.27 in zatone ob 18.13 -Dolžina dneva 10.46 -Luna vzide ob 13.59 in zatone ob 0.05
Jutri, NEDELJA,
20.	oktobra 1996
ETBIN
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka
13.5	stopinje, zračni tlak 1012,6 mb narašča, veter
6.5	km na uro vzhodnik, vlaga 80-odstotna, nebo oblačno, padlo je 4,2 mm dežja, morje skoraj mirno, temperatura morja 18,1 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI
RODILI SO SE: Max Bruchi, Aliče Gregori, Daniele Tofful.
UMRLI SO: 85-letni Bruno Vecchiet, 81-letni Giovanni Čerin, 92-letni Giovanni Renzi, 85-letni Umberto Robba, 99-let-na Teresa Rusian, 88-let-na Rdenta Pesaro, 67-
letni Rodolfo Ceppa, 74-letna Albina Gnerdina, 62-letni Giuseppe Sullli-goi, 56-letni Franco Pa-van, 65-letni Gemano lenco, 71-letna Anto-nietta Bacci, 67-letni Oliviero Grassi.
OKLICI: uradnik Luigi Udina in uradnica Paola Frausin, trgovec Pieran-gelo Sattin in prodajalka Elena Mosca, restavrator Umberto Fant in konzu-lentka Barbara Comini.
IJ LEKARNE
Od PONEDELJKA,
14. do SOBOTE, 19.
OKTOBRA 1996
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Goldoni 8 (tel. 634144), Ul. Revoltella 41 (tel. 947797), Ul. Fla-via 89 - Zavije (tel.
'iiil
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
OTVORITVENA PREDSTAVA SEZONE 1996/97 ARTHUR MILLER
RAZBITO STEKLO
Režija DUŠAN MLAKAR V sredo, 23. t.m., ob 16. uri ABONMA RED G ob 20.30 IZVEN ABONMAJA
SKD CEROVLJE - MAVHINJE
priredi jutri, 20. t. m.
V. JESENSKI POHOD NA GRMADO IN OKOLICO
Odhod je predviden od 9. do 10.30 izpod KohišCa pri Cerovljah.
Na razpolago bosta daljša in krajša steza.
Na cilju boste postreženi s toplim obrokom.
Vljudno vabljeni vsi ljubitelji narave.
232253).
ZGONIK (tel. 229373)
-	samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Trg Goldoni 8, Ul. Revoltella 41, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Flavia 89 (Zavije).
ZGONIK (tel. 229373)
-	samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Tor S. Piero 2 (tel. 421040).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELEVITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
KINO
ARISTON -	16.00,
18.45,	21.45 »Ritratto di signora«, r. Jane Cam-pion, i. Nicole Kidman, John Malkovich.
EKCELSIOR - 17.00,
19.45,	22.30 »Indepen-dence dav«, r. Roland Emmerich, i. Jeff Gold-blum, Will Smith, Bill Pullman.
EKCELSIOR AZZURRA - 16.30, 18.20, 20.10,
22.00	»Hotel Paura«, i. Sergio Castellitto.
AMBASCIATORI
16.00,	18.05, 20.15,
22.30	»Phenomenon«, i. John Travolta.
NAZIONALE 1 - 16.30,
19.00,	21.15, 24.00 »Tin Cup« i. Kevin Costner.
NAZIONALE 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15, 0.10 »Trainspotting«, prepovedan mladini pod 14. letom.
NAZIONALE 3 - 16.15,
18.15,	20.15, 22.15,
24.00	»L’eliminatore«, i. A. Schvvarzenegger.
NAZIONALE 4 - 16.15,
18.15,	20.15, 22.15, 0.10 »Scomodi omicidi«, i. Nick Nolte, Melanie Grif-fith.
MIGNON -	16.15,
18.15,	20.15, 22.15 »Mis-sion Impossible«, i. Tom Cruise.
CAPITOL -	16.30,
18.15,	20.10,	22.10
»Bambola«, r. Bigas Luna, i. Valeria Marini, prepovedan mladini pocf 18. letom.
ALCIONE -	18.00,
20.00,	22.00, »L’ottavo giomo« r. Jaco Van Dor-mael, i. Daniel Auteuil, Pascal Dunquenne.
LUMIERE -	17.30,
19.50, 22.10 »La canzone di Carla«, r. Ken Loach.
H ČESTITKE
Danes slavi naš predsednik NIKO svoj rojstni
dan. Vse najboljše mu želi NK Kras, pridružuje se tudi njegova klapa.
Vaške organizacije iz Križa čestitajo svojemu rojaku MARIU MAGAJNI ob visokem jubileju.
H	PRIREDITVE
V	MLADINSKEM
KROŽKU v Dolini je na ogled razstava goh in kaktusov. Urnik: danes,
19.	t. m. od 19. do 21. ure, jutri, 20. t. m. od 10. do 21. ure in v ponedeljek, 21. t.m .od 9. do 13. ure. Vabljeni prijatelji narave in dobrodošle gobe za razstavo.
SKD PRIMOREC -Trebče vabi na ogled razstave ročnih del in risb malčkov iz vrtcav prostorih Ljudskega doma v Trebčah danes od 16. do 19. ure in jutri od 10. do 13. ure.
SLOVENSKI KULTURNI KLUB, Ul. Donizetti 3 vabi danes, 19. t. m. na veCer, na katerem bo Fa-brizio Polojaz z diapozitivi prikazal svoje potovanje po Kanadi. Začetek ob 18.30. Vsi toplo vabljeni!
FOTOKROZEK TRST 80 vabi na ogled foto-rafske razstave “E’ TTALIA” v sklopu vsedržavne zveze fotografskih društev FIAF jutri,
20.	t.m. od 10. do 12. ure in do 30. t. m. ob uradnih urah v Gre-
orcicevi dvorani (Ul. v. Frančiška 20/11. nad-str.)
Glasbeno združenje ARS NOVA vabi na koncert narodno zabavne glasbe in humorja. Prvič pri nas ansambel IGOR IN ZLATI ZVOKI s	humoristom
VANCEM. VeCer bo popestril harmonikar DENIS NOVATO, ki bo predstavil svojo NOVO KASETO. Jutri, 20. oktobra, ob 18. uri v šport-no-kulturnem centru v Zgoniku. Gostilna-piz-zeria Guštin - Zgonik, tel. št. 229123, Rože Miki - Nabrežina trg, tel. št. 200286..
SKD PRIMOREC -Dramski odsek vabi otroke iz vrtca, osnovnošolce, srednješolce in vse, ki jim je všeč igranje, da se udeležijo rve vaje, ki bo v pone-eljek, 21. t. m., od 18. uri v Ljudskem domu v Trebčah. Pridi, ne bo ti žal!
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV in Založba Mladika vabita v Peterlinovo dvorano v Donizettijevi ul. 3 na kulturni večer oh izidu knjige Brune Marije Per-tot in Jasne Merku z naslovom PESMI IZ PIPE. Knjigo bo predstavila prof. Lučka SusiC. Srečanje bo v ponedeljek, 21. t. m., ob
20.30.
KRD DOM BRISCIKI
vabi občinstvo na koncert Tržaškega okteta, ki bo v soboto, 26. t. m., ob
20.30	v društvenem sedežu v BrišCikih.
SKD VIGRED vabi na razstavo roCnih del in izdelkov teCaja šivanja
in vezenja-štikanja, ki bo v društvenih prostorih v soboto, 26. t. m. od 16. do 19. ure ter v nedeljo, 27. t. m. od 11.30 do 12.30 ter popoldne od 14. do 18. ure.
□ OBVESTILA
SEKCIJA VZPI-ANPI in ostale vaške organizacije iz Trehc se zahvaljujejo vsem, ki so na katerikoli način prispevali k uspehu 50-letnice odkritja spomenika padlim v NOB iz naše vasi.
VABILO na ples in še kaj (glasba, noše)...[Pridruži se nam! Tržaška folklorna skupina STU LEDI sprejema nove elane v sredo, 23. oktobra 1996, ob 20.30 v Dijaškem domu v Trstu, Ul. Ginnastica 72.
BIVŠI elani mladinskega pevskega zbora Glasbene matice vabijo vse, ki so kdaj sodelovali v zboru, na veselo srečanje, ki bo 27. t. m. v Kulturnem domu v Trstu. Svojo udeležbo potrdite na tel. št. 567751 ali 662037.
30-LETNIKI dolinske občine se srečamo na skupni večerji v petek, 25. t. m., ob 20. uri v društveni gostilni v Dolini. Vabljeni!
SK BRDINA sporoCa, da bo 6. kraški suhi slalom jutri, 20. oktobra s riCetkom ob 10. uri v epnu.
SK BRDINA obvešCa vse zainteresirane, ki se bi radi udeležili letošnjega zimovanja, naj se oglasijo na sedežu kluba na Opčinah ob ponedeljkih od 19. do
20.30.
SK BRDINA sporoCa, da se nadaljuje suhi trening vsak torek in Četrtek od 17.30 do 19. ure. Zbirališče na trgu Brdi-na na Opčinah.
ZSKD obvešCa cenjene sodelavce in običajne uporabnike, da bo Gregorčičeva dvorana zaradi preurejanja od 16. t. m. dalje za približno mesec dni neuporabna.
OBČINA DOLINA prireja, v sodelovanju z Ljudsko univerzo iz Trsta, dva tečaja slovenskega jezika za odrasle. TeCaja se bosta začela 28. oktobra in bosta potekala dvakrat tedensko v večernih urah. Informacije ter vpisovanje ob delavnikih med 9. in 13. uro v tajništvu občine. Vpisovanje se zaključi danes, 19. t. m.
SLOVENSKI VISOKOŠOLSKI SKLAD SERGIJ TONČIČ v Trstu obnavlja letno nagrado “DR. FRANE TONČIČ”, ki ima namen vzpodbuditi visokošolce pripadnike slovenske narodnostne skupnosti v Italiji k raziskovalnemu in ustvarjalnemu delu. Nagrada, v znesku dva milijona lir, je namenjena diplomski študiji s področja humanističnih oz. eksaktnih ved, ki pomeni obogatitev slovenske kulture, zgodovine ali znanosti in ki je sklenila univerzitetni študij v enem od rokov akad. leta 1994/95. Zainteresirani naj dostavijo izvod svoje študije do 31. oktobra 1996 Narodni in študijski knjižnici v Trst, Ul. sv. Frančiška 20/1. Prejeta dela bo obravnavala komisija, ki ji predseduje prof. Pavle Merku, nakar bo v februarju prihodnjega leta sledila nagraditev.
MePZ SLAVEC-SLOVE-NEC vabi k sodelovanju nove ljudi in mlada grla: dvakrat tedensko privošči si sprostitev, zdravo družbo in seveda zadoščenja ob skupnem petju! Dobivamo se ob torkih v Ricmanjih in ob Četrtkih v Borštu od
20.30	dalje. Oglasi se pri nas.
TPPZ obvešCa, da bo z letošnjo sezono začela delovat ženska pevska skupina. Toplo vabljene vse zainteresirane pevke na informativni sestanek, ki bo v sredo, 23.t .
m., ob 20.30 v Partizanskem domu na Padričah št. 60 (bivše begunsko naselje). Pričakujemo vas!
SLOVENSKI DIJAŠKI DOM S. KOSOVEL v Trstu sporoCa, da je že v teku vpisovanje za zi-movanje v Kranjski gori, ki bo potekalo od 27. decembra 1996 do 3. januarja 1997. Vpišejo se lahko mladi od 6. do 18. leta starosti. Po-drobnješe informacije lahko dobite na tel. št. 040/573141.
SKD VIGRED naproša lastnike starih fotografij naših okoliških vasi (iz Sempolaja, Slivnega, Praprota, Prečnika in Trnovce) iz takratnega življenja, da jih prinesejo v društvene prostore ob urniku razstave ročnih idelkov ali pa se zglasijo pri odbornikih društva. Slike bodo rabile bo izdaji društvenega koledarja in priložnostne razstave ob priliki božičnih in novoletnih praznikov.
MALI OGLASI
tel. 040-361888
PRODAM dvosobno stanovanje, primerno za pisarno pod Sv. Justom. Tel. št. 040/213420.
FIAT UNO 1300, sive metalizirane barve v do-
brem stanju prodam, komaj opravljen tehnični pregled. Cena po dogovoru. Tel. št. 040/229164 v večernih urah ali 201049 ob urniku trgovine.
CLIO 1.2, Cat. Fidji, letnik ’93 zelene metalizirane barve, 32.000 km
v odličnem stanju prodam. Tel. št. 0481/882450 v delovnih urah.
GOLF GTI, letnik ’89 v odličnem stanju po ugodni ceni prodam. Tel. št. 214264 v popoldanskih urah.
PO UGODNI ceni prodam stiskalnico za grozdje, mlin drozgal-nik, plavnik iz pleksi stekla, brizgalko z modro galico m podobno. Tel. št. 040/412507 med
13.30	in 14.30.
PRODAM peC na plinsko olje v zelo dobrem stanju, ki sregeje do 140 kv. m. površine. Tel. št. 212841.
PRODAM grelec za toplo vodo Boschetti, 200 I, 6 at, v dobrem stanju, skoraj nov, cena po dogovoru. Tel. št. 0481/21771 od 13. do 16. ure.
GORILNIK Riello 3000 na metan KRMC 3 C, 18.400 Kcal/h za ogrevanje in toplo vodo prodam. Tel. št. 040/575752.
KAMEN za kraški zid 40 kub. m išCe po najboljši ceni Sklad Mitja Cuk. Vse informacije dobite v uradih Sklada na tel. št. 040/212289.
IŠČEMO v najem prostore za urad, najmanj
MALI OGLASI IN RAZNA OBVESTILA ZA OBJAVO NASUDNJI DAN
se sprejemajo od 8.30 do 12.30 od ponedeljka do petka OB SOBOTAH IN PRAZNIKIH ZAPRTO
PUBUEST -Ul. Vddirivo 36-1. nad. Tel. 361888-Fax 768697
100 kv. m okoli na-brežinske občine ali OpCin. Interesenti lahko pokličejo na tel. št. 225297.
SRBOHRVAŠKE knjige v uporabi na goriškm šolah išCem. Tel. št. 040/214568 ob uri obedov.
DIPLOMIRANA bolničarka z znanjem slovenščine nudi vsakovrstno pomoč pri negi bolnikov ( na domu, v bolnišnici, podnevi in ponoči) ter je na razpolago za injekcije. Tel. št. 0481/32410 po 19. uri.
SLOVENSKA pisarna išCe zamejsko Slovenko srednjih let za Čiščenje urada v jutranjih urah. Pisne ponudbe na Pu-
bliest Srl, C.P- 568. 34100 Trst, pod šitru “Slovenska pisarna' -25-LETNA KNJIG"' VODKINJA išCe zaposli
tev kot uradnica, tuo
partime. Imam šes"e2._ delovno izkušnjo v i® port/export. Dobro od ' fadam PC, slovenščin ’ italijanščino in srbon vašcino. Rada i®3;! stik s publiko. Tel. 5 • 040/251032.
MLADA gospa nucp družini pomoč kot c stilka v jutranjih uran-Tel. št. 828251.	t
MLADICE irskega s® terja prodajamo Pu ugodni ceni. Tel- V 302720 (ob uri obedoVl PODARIM dva kupa. samca in sam® srednje male velikos . roj. 20.7.96, mešane P3 sme. Tel. št. 281787 uri obedov ali v prV1 popoldanskih urah. ,
IŠČEM vajenca-ele*
triCarja. Pisne p°nli;i poslati na Pubhest m > Ul. Valdirivo št. 36. 34132 Trst, pod ges® “Električar".	.
IŠČEM delo v loka®
kot pomočnica
kuhinji, strežbi, Čistilk ali delo pri družim * * * * v gospodinjstvu ah P mo c na kmetiji. lel' 0038667/65288.	, rT,
PRI SV. IVANU ( G i' San Cilino 6) Pr04® n majhno hišo potrebn adaptacije. T el. s_
0038661/1787055 p°
poldne.	u
V PETEK, 25. t. m., 0“
21.30	se bo v Bor® sports clubu odvija koncert blues skupine “The blue thangs z ternacionalno peVvip Valerio Nicolovsko.
zamudite tega edmst
"Tp^VNIcThGEN*-RAZIONE v Boljunc ’ tel. št. 040/228117; imajo na razpolago ® base, zelje in kuhan0
sta in ponujajo i® raznovrstna kosila. * niča je odprta vsak n ’ razen torka P0P0lt m in srede. Danes, l9’ 'j praznik piva s P®. 0 neCenjem, točimo p “a caduta".	, ,:;0
KOVAČEVI za cerkvi! v Doberdobu so spet prli kmečki turi z Kot vedno nudijo maCo kuhinjo in las
V1OSMICA je v Dohm pri Mariu Žerjalu.
imesto cvetja n
Mattea Bu® nni) daruje Grbec l.00'00 rši druženje »mai
obletnici smrb
je Cernjava d3 i Karlo, Claudi
m v NOB iz Gaa a in 50.000 1® za
pomin na Marj| -Ušai daruj®3
a"* N*0 Per f
)0 hrza SDSok. pomin na Mar 1
Ušaj daruje G®
rtot 100.000 hrza
;inSknnaWčel0 lormn na i« -j
aruje Viljem ™
Les.” =«$,-:
pz P. Tomažič l lir za KD LlP3; ti obletnici gde
iraznikib
Ul. Montecchi 6. - tel.
JUBILEJ / SLOVENSKO DE2ELNO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE
Začenja se teden proslavljanja SOJetnice
Osrednja proslava v petek v Kulturnem domu
TRST - Začenja se teden, v katerem “Odo slovenski gospodarstveniki v Ita-T z vrsto prireditev počastili 50-letni-c° svojega organiziranega delovanja, ki Se je zaCelo takoj po zadnji vojni z ustanovitvijo lastne gospodarske oziroma stanovske organizacije. V tem težkem in lanko reCemo prelomnem trenutku, ki 8a doživlja naše manjšinsko gospodarst-v°> je nedvomno toliko bolj dobrodošel Pogled na prehojeno pot, na teh pet de-setletij resnega in doslednega sindikalnega dela slovenskega gospodarskega združenja, ki je v svoji zgodovini znalo Prebroditi zelo težke trenutke. To je nedvomno najboljša popotnica za na-Prej in hkrati zagotovilo, da bodo slovenski gospodarstveniki znali prebrodi-11 tudi sedanji krizni trenutek.
Svoj pomembni jubilej bo Slovensko neželno gospodarsko združenje počasti-;° na osrednji proslavi, ki bo v petek, ~t>- oktobra ob 20. uri v tržaškem Kul-nrnem domu, še prej pa bosta na vrsti (nugi dve pomembni prireditvi, o kate-1:1 n lahko rečemo, da je ena usmerjena nnprej, druga pa se upravičeno ozira na
Prehojeno pot.
V ponedeljek, 21. oktobra bo ob 18. nri v Kulturnem domu srečanje z mla-
dimi na temo Kako postaneš podjetnik, na katero smo opozorili že v včerajšnji številki dnevnika. Prireditev, ki se je bo po predvidevanju prirediteljev udeležilo več sto mladih Slovencev (zanimanje je po svoje tudi dokaz o potrebi mladih po delu), sodi v okvir večletnih prizadevanj Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, da bi spodbujalo in negovalo podjetniško miselnost in usmerjenost mladih, ki se lahko otresejo brezposelnosti prav z odločitvijo za samostojni poklic. Za to pa je seveda potrebna informacija, usposobitev in strokovna pomoč, torej prav tisto, kar mladim Slovencem skuša po svojih močeh ponuditi SDGZ.
Druga prireditev, tokrat bolj celebra-tivnega značaja, pa bo v torek, 22. oktobra, ko bo ob 18. mi v foyeru Kulturnega doma nagrajevanje 65 podjetij oziroma podjetnikov, ki bodo prejeli odličja ža izredne gospodarske dosežke, plakete za dolgoletno aktivno delo in napredek Slovenskega deželnega gospodarskega združenja in diplome za 35- in 50-letno zvesto članstvo in za 70-letno neprekinjeno poslovanje. Ob tej priložnosti bodo odprli tudi razstavo z naslovom Stara orodja - stari poklici.
Koroška podjetja pri obnovi BiH
CELOVEC - Pri obnovi od vojne upo-stošene države Bosne |n Hercegovine sodeluje tudi vrsta koroških Podjetij. Te dni je sestra koroške energetske uružbe Dravske elektrarne Drauconsulting Prejela zeleno luč Svetovne banke za izdela-v° študije za obnovo dveh termoelektrarn v tulzi in Kakanu. Elektrarni sta glavna ener-§etska objekta za Bo-suo in Hercegovino, Ujuna obnova pa naj bi stala 500 oziroma 800 trilijonov šilingov. Študija bo stala okrog milijonov šilingov, ttrauconsulting pa si Pa v okviru realizacije pbeh energetskih projektov obeta še dodat-tih naročil. Avstrijski arubasador v Sarajevu,
koroški Slovenec dr. Valentin Inzko, je v nedavnem pogorovoru s koroškim deželnim glavarjem Chrostofom Zernattom poudaril, da bo dala Svetovna banka za obnovo BiH na razpolago približno 50 milijard šilingov. Koroško gospodarstvo oziroma podjetja je zato povabil, naj se aktivno potegujejo za naročila v okviru obnove mlade države (joint-ventures) in naj izkoristijo ugoden geostra-teški položaj Koroške oziroma Avstrije. Koroški deželni glavar Zematto pa je po pogovoru z avstrijskim ambasadorjem napovedal obisk članov koroške deželne vlade 21. novembra v Sarajevu.
Ivan Lukan
Oktobra nov upad inflacije?
RIM - Po septembrskem zastoju v upadanju inflacije, bi se moral v tem mesecu padajoči trend nadaljevati. Taka so vsaj predvidevanja glavnih raziskovalnih zavodov, ki napovedujejo, da se bo stopnja inflacije ta mesec znižala na 3,3 odstotka (septembra in avgusta 3, 4%). Ce so predvidevanja tokrat pravilna, bodo pokazali že prvi podatki iz vzorčnih mest, ki jih bodo občinski statistični uradi objavili v ponedeljek in torek. Prvi bodo podatke objavili v Turinu, Milanu in Trstu, nacionalni podatek pa bo znan 6. novembra.
Ugoden konec tedna na trgih
MILAN - Po četrtkovem nazadovanju, ki je marko spet privedel čez vrednost tisoč lir, si je italijanska valuta včeraj opomogla tako na domačem kot na tujih trgih. Po tečajnici Banke Italije je marka veljala rahlo manj kot 996 lir, dolar pa je od 1.540 v četrtek včeraj nazadoval na 1.535,9 lire. V zvezi s četrtkovo ošibitvijo je zakladni minister Ciampi zanikal, da bi bili v teku poskusi nekaterih sektorjev, ki naj bi si prizadevali za kompetitvno razvrednotenje italijanskega bankovca. Pozitiven je bil tudi včerajšnji zaključek tedna na milanski borzi, kjer je posebno ugodno odjeknilo srečanje Prodija s Kohlom in zagotovilo, da se bo lira še pred koncem leta vrnila v evropski monetarni sistem.
PON TOR SRE ČET PET
1522,7 1529^4	1532,6	1540,2 1535,9
954,9	953,7	991,9	i0Q0,9 99),9
Podrobna pojasnila o pogojih ponudbe Casse di Rtspaimio dl Trieste - Banca SpA so na informativnih analitičnih prospektih (E.T. bančnega zakona št. 385/93 z dne 1.9.93 čl. 115), ki so na razpolago v vseh poslovalnicah.
		18. OKTOBER 1W6	v LIRAH	
	2 s	valuta	nakupni	prodajni
	1	ameriški dolar	1517,00	1557,00
	?	nemška marka	986,00	1010,00
	$	francoski frank	291,00	299,00
	st	holandski gulden	876,00	903,00
	E .2.	belgijski frank	47,40	49,40
	h	funt šterling	2401,00	2474,00
		irski šterling	2419,00	2493,00
	fs	danska krona	256,00	264,00
		grška drahma	6,20	6,60
	si.	kanadski dolar	1120,00	1154,00
	11	japonski jen	13,40	14,00
	i$	švicarski frank	1194,00	1230,00
	^•i	avstrjski šiling	139,50	143,80
	IB S tj .5,	non/eška krona	232,00	239,00
		švedska krona	228,00	235,00
	S1	portugalski escudo	9,70	10,30
	-	španska pezeta	11,60	12,10
	<§	avstralski dolar	1204,00	1241,00
	1	madžarski florint	9,00	11,50
	5	slovenski tolar	10,80	11,30
	a	hrvaška kuna	270,00	280,00
		
18. OKTOBER 1996	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1522,00	1552,00
nemška marka	988,00	1008,00
francoski frank	290,00	300,00
holandski gulden	874,00	899,00
belgijski frank	47,57	49,37
funt šterling	2396,00	2476,00
irski šterling	2413,00	2508,00
danskd krona	256,00	266,00
grška drahma	6,19	6,79
kanadski doldr	1118,00	1153,00
švicdrski frank	1198,00	1223,00
avstrijski šiling	139,30	143,80
slovenski tolar	11,00	11,40
MILANSKI DEVIZNI TRG
18. OKTOBER 19-96	v LIRAH
valuta	povprečni
ameriški dolar	1535,920
ECU	1913,760
nemška marka	995,930
francoski frank	294,890
funt Šterling	2435,510
holandski gulden	887,820
belgijski frank	48,349
španska pezeta	11,837
danska krona	260,100
irski funt	2455,940
grška drahma	6,372
portugalski escudo	9,892
kanadski dolar	1135,780
japonski jen	13,659
švicarski frank	1209,960
avstrijski šiling	•	141,560
norveška krona	234,990
švedska krona	231,340
finska marka	332,810
MILANSKI BORZNI TRG
18. OKTOBER 1996		I	KS MIB-30: +1,04%		
delnica	cena	var. %	delnica	cena	var. %
			Mediobanca	8.282	+ 1,59
Alleanza Ass.	—	—	Mediolanum	16.043	+0,74
Bca di Roma	1.395	+1,38	Montedison	1.019	+0,79
Boa Fideuram	3.470	+1,34	Olivetti	460	+4,02
Benetton	18.188	+2,85	Parmalat	2.292	+ 1,82
Comit	2.843	+0,77	Pirelli Spa	2.835	+0,88
Credit	1.643	+1,10	Ras	14.456	-0,76
Edison	9.387	+2,42	Rolo	14.648	+ 1,32
Fiat	4.098	+2,52	Saipem	7.644	+ 1,66
Gemina	722	-0,75	San Paolo To	9.671	+0,44
Generali	31.798	+1,19	Sirti	9.211	+ 1,59
Imi	12.908	+1,69	Štet	5.338	+2,59
Ina	2.159	-0,79	TIM	3.291	+ 1,60
Italgas	5.706	+0,58	Telecom Ita	3.413	+1,91
La Fondiaria	5.600	+1,46			
Mediaset	7.385	+1,06			
Sobota, 19. oktobra 1996
KULTURA
RAZGOVOR / TULLIO ANGELINI
RENATA HACE CITRA
redstovljajo samo skladbe«
V kratkem naj bi z Japonske k nam prišla cd-plošča Šmarnamiša
PloSCa za vse, za poznavalce značilne pesjanske glasbe in za Številne, ki ji niso nikoli prisluhnili. Po oceni enega glavnih Pobudnikov zanimivega projekta, glasbenika Tullia Angelinija, mora imeti cd-Plosca SmarnamiSa omenjene značilnosti. 0 projektu smo avgusta, tik pred letošnjo Srnarnomiso že pisali (na sliki posnetek z letošnjega praznika), v kratkem pa bi morala nova plošča z Japonske pripotovati k nam. Ploščo bodo namreč izdali na Japon-skem pri firmi Avant, nared bi morala biti okrog 21. oktobra, največ zaslug za uresničitev projekta pa ima avantgardni ame-dski glasbenik John Zorn. Naslov cd-plošCe Po SmarnamiSa z razlago v angleščini »Re-si& valley mušic«, priložene pa bo-oo precej obsežne razlage, predvido-jna v italijanščini in angleščini. Skladbe za plošCo so snemali med lanskim večdnevnim praznikom v Reziji, ko je bil Tullio Angelini s sodelavci kar petnajstkrat v praznično odeti dolini.
»Najprej smo se seveda morali srečati z glasbeniki, se dogovoriti o ^sem, o kraju snemanj, pa o skladbah in sestavih, ki naj jo izvajajo.
Posneli smo ure in ure glasbe. Sne-Oiali smo povsod, v priložnostnih študijih, v kar smo spremenili skromne kuhinje, podstrešja in podob-Oo, snemali pa smo tudi na odpr-lorn. Z Giuliom Vemierom sva nato Pregledala posneti material in izbrala skladbe za plošče. Nisva se odločala za lepše ali bolje posnete, temveč sva želela na ploSCo uvrstiti Predvsem tiste, ki so po najini oceni Najznačilnejše za naš projekt.«
Kateri so bili torej glavni cilji projekta SmarnamiSa?
»Nuditi poslušalcem možnost, da se pri-mižajo rezijanski glasbi. Kot veste, gre za 2elo svojstveno in starodavno glasbeno iztočilo, ki pa prav zato potrebuje dodaten obzir, ko ga ponujamo Širši publiki. Poslušalcu moramo pomagati, da bo z lahkoto jn na prijeten način prišel do bistva glasbe, jukakor nisem želel pripraviti samo filo-°ško neoporečne plošče, take ki bi bila na-bmujena poznavalcem rezijanske glasbe in .Jubiteljem tovrstnega izročila, ker nam zkušnje povedo, da taksen tip proizvodnje
obtiči v ozkem krogu strokovnjakov in nima širšega obtoka. Po moji oceni pa je bolje, Ce je plošča namenjena Širšemu krogu občinstva, zato smo se odločili za takšen izbor skladb. <c
Kakšna bo potemtakem cd-ploSCa SmarnamiSa?
»Zamislili smo si plošCo, ki bi ji lahko prisluhnil vsakdo. Na plošCo smo nanizali skladbe v takem vrstnem redu, da se tudi povprečen poslušalec ne začne dolgočasiti. PlošCe z ljudsko glasbo so namreč večinoma predvsem priče preteklosti, primeri glasbene antikvariata. Nočem biti polemičen, sam namreC že leta kupujem in poslušam taksne artikle antikvariata, vendar gre za
mojo osebno izbiro, saj se lahko prištevam med izvedence. Vendar pa praksa pove, da se povprečen poslušalec po petih-desetih minutah naveliča znanstveno pripravljene plošče z ljudsko glasbo, ker je pac zastavljena tako, da proučuje in izpostavlja značilne vidike glasbe, ki nastopa kot Studijski predmet. Na našo plošCo pa smo uvrstili tudi zvoke, šume, glasove Rezije.«
Kakšne zvoke ste vzeli v poštev?
»Na primer zvoke narave, šum vode, posneli smo tudi živali. PloSCa se začenja s Cricki, ki so tako značilni za Rezijo. Skratka predstaviti smo želeli zvočno podobo Rezije, ki se ne kaže samo v njeni starodavni
glasbi.«
Rezijansko glasbo poznate zelo dobro, katera je po vaši oceni njena glavna značilnost?
»Ne bi vedel, lahko bi rekel, da je njen zvok skrivnosten. Ko smo snemali v Reziji, je bil z nami mladenič, ki rezijanske glashe tli poznal. Razkril mi je svoje občutke: ob nenehnem poslušanju imaš dvoličen vtis, da je sploh oz. da jo povsem razumeš, ker te v določenem trenutku potegne v globino. Rezijanska glasba je pravzaprav izredno preprosta, gre za mikrovariacije na nekaj glasbenih tem. Na začetku te lahko tudi dolgočasi, vendar ko te prevzame, te popelje daleč nazaj. Zato je verjetno njena naj-zaznavnejša značilnost prav arhaič-nost s skrivnostno noto nepojasnjenega vprašanja, kako to, da se je tako dolgo obdobje ohranila v prvotni obliki.«
Je Car skrivnostnosti vplival tudi na Johna Zorna?
»Ne bi vedel, kakšni notranji vzgibi so ga privedli do tega, da se je ogrel za projekt. Kot sem že povedal, me je prosil za nekaj posnetkov rezijanske glasbe, poslali smo mu kaseto in že Cez 20 dni je odgovoril, da mu je glasba všeč in me je prosil, naj izvedem projekt o cd-ploSCi. Ko smo lani posneli material, smo mu poslali izbor skladb za plošCo, in tudi tokrat je bil z glasbo in torej tudi z opravljenim delom povsem zadovoljen. Nato je on potreben material poslal na Japonsko.«
Vam je všeč, Zornu je plošča tudi všeč, kakšna možnosti pa bo imela cd-plošCa, da prodre med širšo publiko?
»Tolikor kolikor jih bo plošči priborila distribucija. Nedvomno veC od možnosti, ki jih imajo navadno plošCe ljudske glasbe, ki se poslužujejo samo določenih poti, namenjenih specialistom ali ljubiteljem. Smarnomišo bo npr. mogoče najti med drugimi produkcijami Johna Zorna. Rad bi povedal Se naslednje: za mene ni nikakršne razlike med ljudsko, avantgardno ali katerokoli drugo glasbo, zame je vse samo glasba, lahko je samo dobra ali slaba. Razne oznake, kot so folk, pop, rock, jazz in podobno, so izmišljene in so jih na »nalepili« na glasbo.«
Breda Pahor
Podrobna študija o življenjski poti in literanem svetu C. Cergolyja
Renata Hace Citra, lektorica za hrvaški jezik na Univerzi v Vidmu, je v italijanščini napisala monografijo o tržaškem avtorju Carolusu Cer-golyju (na sliki). Nevpletenost v politično in kulturno ozračje našega mesta je Hacetovi omogočila, da se je avtorju približala na precej zanimiv naCin. V Uvodu ugotavlja, da je kozmopolitski Cergoly danes že skoraj pozabljen; prihodnje leto bo poteklo deset let, kar je umrl.
Kot je znano, so tržaški Slovenci posvečali precejšnjo pozornost temu avtorju. Tako je na primer Neva Godnič prevedla njegov roman Cesarjev kompleks. Tudi Boris Pahor se ga s simpatijo spominja v dnevniških zapiskih (v Napovedi nove plovbe in Slovenski svatbi), še veC, našemu pisatelju je ta svojevrstna osebnost služila za model pri literarnem oblikovanju VValterja Cerianija v romanu »V labirintu«. Da ne omenjamo zapisov o njem v manjšinskem dnevniškem ter periodičnem tisku.
Pristop Renate Hacetove k Cergolyjevemu življenju in delu je literarnozgodovinski. Avtorica je skušala raziskati manj znane strani njegove literarne pisave in je svoje delo zato tudi podnaslovila Dietro le quinte della pagina. Njena raziskava je v resnici pokazala, da je bilo proglašanje Cergolyja za »mittelevropskega« pisatelja zanj samo »zlata kletka«, iz katere se je ■dvignil sicer kot enoletna muha uspešnica z romanom Cesarjev kompleks leta 1979, doživel nato na valu tega uspeha leto za tem objavo pesmi v prestižni Mondadorjevi zbirki »Lo spec-chio«. S pisanjem pesmi v narečju si je v nacionalnem italijanskem merilu prislužil etiketo »narečnega« pesmika. Z odprtostjo do sosednjih narodov - Hrvatov in Slovencev - pa si je pri italijanskih Tržačanih pridobil novo etiketo, to je, da je »rdeC« in projugoslovanski.
Renata Hace Citra je podrobno raziskala Cer-golyjevo živi jensko pot in njegov literarni svet. Ugotovila je predvsem Cergolyjevo zgodnjo navezanost na goldonijevski tip gledališča, (Cer-goly je bil tudi avtor dramskih tekstov, gledališki kritik in scenograf). Ob koncu dvajsetih let se je Cergoly dobro zasidral v poznem futurizmu, ki pa ni bil veC politično angažiran kot pred tem zgodovinski futurizem, temveC kulturno. V tem tržaškem ozračju je leta 1928 izšla njegova prva pesniška zbirka Maaagaala. Kljub obrobnemu pomenu, ki ga imajo literarne mode in smeri za velike besedne ustvarjalce, pa raziskovalka iz teh dveh zgodnjih Cergolyjevih ljubezni - do teatra in eksperimentiranja z besednim materialom - ugotavlja glavne značilnosti kasnejše Cer-golyjeve poetike: kolažno tehniko, lahkotno igrivost, ironijo in razumski odnos do sveta, a tudi do umetnosti in njenega pomena ter namena.
Hacetova je tudi na vprašanje avtorjeve večjezične, nadnacionalne pisave skušala najti ustrezne odgovore. V tem poglavju je gotovo najzanimivejši zaključek, da Cergoly kot avtor in Človek stalno piše neko sestavljanko in išCe manjkajoči košCek, ki bi mu njegov raziskovalni posel kolikor toliko zadovoljivo osmislil.
Avtorica se je ustavila tudi ob Cergolyjevih stikih - literarnih in resničnih - z Joycem in dubrovniškim pisateljem Ivom Vojnovičem (1857-1929), kar je opisala se posebno poznavalsko, saj je bil Cergoly po materi Zrinski-Cerini hrvaškega rodu.
Študija vsebuje še dragoceno zbirko najrazličnejših bio- in bibliografskih podatkov, urejenih po kronološkem redu, tako da je podoba o Cer-golyjevem življenju in delu kar se da pestro prikazana. Zanimiva je zlasti - prva - objava »odprtega« pisma iz leta 1953, ki ga je Cergoly poslal v odgovor Založniški družbi II Corriere di Trieste kot odgovor na njeno povabilo, naj odstopi kot glavni urednik dnevnika.
Monografija Renate Hace Citra ima 115 strani; izšla pa je v začetku tega leta pri »Istituto di Cultura« v Zagrebu in pri Edit - Rijeka/Fiume.
Ivanka Hergold
Ljubljana / Cankarjev dom
Sevdalinke za začetek
dragega Mesta žensk
Danes popoldan se bo v ankarjevem domu v Lju-, jani začel drugi festival so-°bnih umetnosti Mesto p^k, ki bo potekal do sobo-6 26. oktobra. Festival pri-Ptavlja Mesto žensk, Društvo ^ promocijo žensk v kultu-;v sodelovanju s Cankarje-L1®1 domom in Uradom za 6lisko politiko. Vodja f.pekta je Uršula Cetinski, psktor in koordinator pro-®ra®'a pa Koen Van Daele. i " Cankarjevem domu se P tako danes ob 15. uri
nVrmril o m i '70 -no Fn
,.° Zenska v bosanski tra-icionalni pesmi in liriki. P n)ej bodo sodelovali dr.
pana Buturovič, Tama-i- karacan-Panič, Beba Se-Diovic, Emina ZeCaj, Ve-s Hadžič, Cmer Pobrič v0 Carnil Metiljevič, pogo--p r Pa bo usmerjal Ognjen rtkovid. Razpravljali bo-0 položaju ženske v to-Jr. i Pesmi in ljudski li-a *’ Posebno baladi. Prvi Z? festivala se bo nadalje-].■ , s koncertom bosansldh . szenskih pesmi V sen-, Jasmina ob 19.30 v Lin-
ipi °V* (fvorani Cankar-e8a doma. Kot interpre-
tinje sevdalink bodo nastopile Beba Selimovič, Emina ZeCaj in Vesna Hadžič ob spremljavi petčlanskega orkestra Omerja Pobriča in Camila Matiljevida. Sevdalinka, ki je predvsem ljubezenska pesem, je najpomembnejša in najbolj raznovrstna oblika ljudskega glasbenega izraza v bosanskih urbanih središčih. V prvotni obliki gre za komorno, intimno obliko izražanja, šele v tem stoletju pa so jo zaceli izvajati ob spremljavi večjih orkestrov, v katerih je prevladujoč inštrument harmonika. V tem obdobju se pojavljajo tudi prve ženske, ki prelomijo tradicijo in začnejo z javnimi nastopi. Na nocojšnjem koncertu bomo imeli priložnost videti eminentni in-terpretinji bosanske ljubezenske pesmi Bebo Selimo-vič in Emino ZeCaj, ki nadaljujeta tradicijo in jo hkrati tudi posodohljata. Z njima pa bo nastopila mlajša kolegica Vesna Hadžič, ki bo potrdila, da se tradicija ženskega petja sevdalink nadaljuje na najboljši mogoč način.	(A. Z.)
ETNOLOGIJA
Priznanje Mirku Ramovšu
Etno-koreolog je prejel Murkovo priznanje za življensko delo
Pred tednom dni so v Hiši kulinarike v Sori pri Medvodah podelili letošnja Murkova priznanja. Glavno nagrado, se pravi Murkovo priznanje za življensko delo na področju raziskav in in revitalizacije slovenskih ljudskih plesov je prejel etno-koreolog Mirko Ramovš. Njegovo delo namreč pomeni nov prispevek k raziskovanju slovenskega plesnega izročila, njegova
knjiga Plesat me pelji (’80) pa ob številnih drugih, s katerimi je obogatil to področje slovenske dediščine, predstavlja nepogrešljivo informacijo in natančno sintezo o slovenskem ljudskem izročilu. V utemeljitvi nagrade je med drugim zapisano, da je Mirko Ramovš pobudnik, avtor in scenarist sedemindvajsetih televizijskih prikazov slovenskih plesov in avtor vrste radijskih
oddaj, pod njegovim vodstvom so za omenjeni niz posneli tudi tržaške, go-riške in beneške plese, ki so jih izvajale TFS S tu ledi in takrat še delujoči go-riska in beneška folklorna skupina. Sicer pa je Mirko Ramovš veliko sodeloval s slovenskimi folklornimi skupinami v Italiji, posebej še s tržaško, za katero je pripravil vrsto spletov in posredoval veliko nadvse dragocenih nasvetov.
Pordenonski Dnevi nemega filma se danes zaključujejo
Dnevi nemega filma, ki so jih letos že petnajstič priredili v Pordenonu, se že iztekajo. Z mednarodnim posvetom, ki se ga bo udeležila tudi vnukinja Leva Kulesova, Jekaterina Hohlova, se bo že zgodaj popoldne zaključila zanimiva letošnja sekcija Na zemlji Sovjetov 1918-1924.
Slavnostni veCer v dvorani Verdi pa se bo začel s podelitvijo nagrade Jean Mitry, ki so jo letos namenili ameriškemu zgodovinarju Charlesu Mus-serju in restavratorski delavnici L’im-magine ritrovata iz Bologne. Musser je
predvsem znan zaradi Številnih študij o zgodovini ameriškega filma in je že v prejšnjih letih priSel v izbor za nagrado. Center iz Bologne pa sodi med najbolj sodobno opremljene delavnice.
Osrednja točka zaključnega veCera bo predvajanje Brenonovega filma Beau Geste (’26), za katerega je novo glasbeno opremo pripravil Bruno Cesselli. Pod njegovim vodstvom bo glasbo izvajala skupina Zeororche-stra. Zaključna poslastica festivala pa bo kratkometražni film Hurdy Gurdy z Maxom Davidsonom.
LJUDJE IN DOGODKI
Sobota, 19. oktobra 1996
RUSIJA »DAN POTEM «
General umirja žogo
Čečeni zaupajo le Lebedu
MOSKVA (Reuter, R.P) - Zdaj že bivši ruski svetovalec za državno varnost, general Aleksander Lebed, nadaljuje pot proti položaju predsednika države, zaradi Cesar je konec koncev tudi letel s položaja varnostnega poglavarja. Potem ko je izvedel za svojo odstavitev, je Lebed mirno izjavil, da se bo najprej pošteno naspal in nato zaCel pripravljati svoj politični aparat za vrnitev v Kremelj.
Z mešanico cinizma in humorja je napovedal ogled gledališke predstave Ivan Grozni in dejal, da se bo tako naučil vladati državi. Se prej pa je ciniCno izrazil upanje, da mu poleg položaja, pisarne in telesnih stražarjev niso odvzeli tudi gledaliških vstopnic. Lebed je odločno zanikal govorice o državnem udaru in to tudi dokazal s pozivom vojski, ki je njegova največ j a opora, da ostane mirna in ne poskuša reagirati na njegovo odstavitev. Medtem ko pro-kremeljske Rosijske vesti ironično pišejo o labodjem letu (Lebed=la-bod), pa se Komsomolska pravda upravičeno sprašuje: »Labod je odletel včeraj; toda kam bo letela Rusija jutri?« Častniki ruske vojske kljub Lebedovim pomi-ritvenim besedam namreč napovedujejo proteste, če do 25. oktobra ne bodo prejeli zaostalih plač. Na površje je prišlo tudi vprašanje Čečenije. Poleg gledaliških vstopnic je Lebedu namreč (zaenkrat) ostal položaj posebnega predsednikovega odposlanca za Čečenijo, kar je vsekakor dokaz politične razsodnosti Kremlja, ki tako ni postavil osebnih
zamer nad mirom. Premier Viktor Cernomir-din je po Lebedovi odstavitvi dejal, da mir v Čečeniji in usoda ruskih državljanov ne smeta biti žrtev političnih iger in boja za oblast.
Aleksander Lebed je po dolgotrajnih spopadih 31. avgusta letos uspel doseči dogovor s čečenskimi uporniki, ki v ruskem generalu vidijo garancijo, da se bodo določila sporazuma dosledno izvajala. Z dosego miru v Čečeniji si je Lebed nabral največ vplivnih sovražnikov, paradoksalno pa je, da bi prav ti zdaj najraje videli, da Jelcin še naprej ostane glavni pogajalec, v upanju da bodo neprijetna in težka pogajanja uničila generalovo politično priljubljenost. Skrb zbujajoča pa je napoved Jelcinovega tiskovnega predstavnika Sergeja Jastrembskega, da predsednik že razmišlja o novem kandidatu za svojega odposlanca v Čečeniji. »Voditelji Čečenije menimo, da bo z Lebedovo odstavitvijo odstranjen ključni dejavnik za mirno rešitev spora,« je dejal eden od vodij upora. Odstranitev Lebeda s položaja pogajalca s Čečeni bi imela nepredvidljive
posledice v republiki, ki se prav zdaj pripravlja na volitve. Predstavnik separatistične vlade Akjad Idigov je že pozval mednarodne opazovalce, naj se udeležijo volitev napovedanih za 27. januar 1997. Na volitve so povabljeni tudi predstavniki »opozicije« - člani promoskov-ske vlade Dokuja Zavga-jeva. Moskva o tem ni bila predhodno obveščena in zelo vprašljivo je, če bo priznala volilne izide.
Kakorkoli že, Lebed ima mirovni sporazum za svoj največji dosežek in vprašanje je kakšna bi bila njegova reakcija, če bi ga odstranili tudi s tega položaja. »Kremlja sploh ne bom pogrešal, bolj razočaran bi bil, če ne bi mogel več voditi mirovnih pogajanj v Čečeniji,« je na novinarski konferenci dejal Lebed.
Zanimiva je tudi reakcija ruske dume. Večina poslancev na čelu s komunističnim vodite-
ljem Genadijem Zjuga-novom ter ultranaciona-listom Vladimirjem Zi-rinovskim je na Lebeda vsula plaz obtožb, kljub temu pa so skozi prvo branje pospremili zahtevo po sodni preiskavi obtožb o domnevnem državnem udaru generala Lebeda. Duma je tudi pozvala vojsko, naj ne naseda provokacijam in ostane mirna. Funkcija predsednikovega svetovalca za državno varnost je bila ustvarjena nalašč za Lebeda, ki je v prvem krogu predsedniških volitev dobil veliko podporo volilcev, in ta je bila odločilna za zmago predsednika Jelcina v drugem krogu. Ruska duma pa je po Lebedovi odstavitvi vzela položaj šefa džavne varnosti zares in izglasovala resolucijo, s katero zahteva ta položaj za enega od svojih poslancev, češ da je preveč pomembna, da bi bila obremenjena s političnimi spopadi. Duma pa ni izglasovala
predloga stranke Jablo-ko, naj Jelcin s položaja odstrani tudi notranjega ministra Anatolija Kuli-kova, ki je bil glavni ini-ciator obtožb proti Lebedu. Slednji je po odstavitvi dejal, da za Kuliko-vim stoji Anatolij Cu-bajs, predsednikov šef kabineta. Kot je znano, si je Lebed nakopal sovraštvo obeh, ko je izjavil, da nekaterim v Moskvi ni do miru v Čečeniji, ker imajo s tem prevelike dobičke. Ce bo Lebed letel s položaja glavnega pogajalca za Čečenijo, bi s tem lahko prišli do sklepa, da oboleli Jelcin počasi izgublja nadzor in da bo Rusija postala normalna država šele, ko njena notranja in zunanja politika ne bosta več odvisni od moči enega človeka, kar je prava zlata jama za spletke ljudi okrog njega, ki za doseganje lastnih ambicij rušijo pred sabo vse etične ovire.
GORBAČOV JE LETA 1987 NA PODOBEN NAČIN PONIŽAL JELCINA KOT TA ZDAJ LEBEDA
Se bo zgodovina res ponovila?
MOSKVA - Zgodovina v Moskvi se ponavlja. Ko je predsednik Boris Jelcin predvčerajšnjim pred televizijskimi kamerami odstavil svetovalca za državno varnost Aleksandra Lebeda, je bilo v tem dejanju Čutiti določen »deja vu«. Jelcin mora biti zdaj zelo previden. Leta 1987 je voditelj Sovjetske zveze Mihail Gorbačov na podoben naCin ponižal Jelcina, pa je Cez nekaj let postal predsednik Rusije in potisnil Gorbačova na stranski tir.
»Lebed je zdaj v istem položaju kot Boris Jelcin leta 1987,« je za tiskovno agencijo Interfax dejal popularni pro-vincijski guverner Boris Nem-cov. Jelcin je že okusil »oba konca metle«. Ponižal je druge in drugi so ponižali njega v prevratnih letih ruske zgodovine, ki so dodobra zdelala njegovo srce. Leta 1985 je Gorbačov pripeljal Jelcina v Moskvo kot kandidata za člana politbiroja centralnega komiteja komunistične partije Sovjetske zveze, kar je bil takrat center odločanja in moči v največji
Anatolo Veren / Reuter
državi na svetu. Dve leti zatem je Jelcin izzval Gorbačova glede hitrosti sprejemanja reform, kar je bilo v očeh generalnega sekretarja izdajalska nehvaležnost, zato ga je pognal iz politbiroja. Ponižanja so padala z vseh strani. Se najmilejše besede mu je namenil partijski ideolog Jegor Ligačov, ki je dejal: »Boris nimaš prav.« Ali kot pravi ruski rek - le lenobe niso brcnile v Jelcina. Zanj je bila to mučna izkušnja in ga je pripeljala do živčnega zloma ter srčnih težav, kot sam piše v svoji avtobiografiji.
Večina ruskih medijev, zvestih Kremlju, komajda uspeva skrivati zadovoljstvo nad Jelcinovo brco Lebedu. Časnik Rosijske vesti piše »Labod je odletel«, kar je posmehljiva alegorija na njegov priimek, ki v Ruščini pomeni labod. Toda Jelcinov padec leta 1987 je bil tudi začetek njegove poti na vrh politične moči. Najprej je postal vodja nastajajoče politične opozicije, nato pa šef ruskega parlamenta. Leta 1990 je na teatralen način zapustil
kongres komunistične partije in njegova popularnost je skokovito narasla. Junija leta 1991 je bil Jelcin, kljub nasprotovanju Gorbačova, izvoljen za predsednika ruske federacije, takrat še v okviru Sovjetske zveze. Ta položaj mu je omogočil, da je zaCel »vračati dolgove«. Poskus državnega udara pripadnikov trde linije proti Gorbačovu avgusta 1991 mu je nudil izvrstno priložnost. Državni udar se je izjalovil 21. avgusta in dva dni zatem je Gorbačov prisostvoval seji ruskega parlamenta. Jelcin je bil tam in mirno čakal na svojo priložnost. Pred milijoni televizijskih gledalcev je izkoristil trenutek in z dekretom prepovedal komunistično partijo Ruske federacije in gladko ignoriral šibke ugovore Gorbačova. »Zdaj bomo podpisali dekret, s katerim se suspendirajo vse aktivnosti komunistične partije Rusije,« je dejal in vzneseno podpisal odlok. Prvega dne državnega udara - 19, avgusta - je Jelcin srečal Aleksandra Lebeda, ki ga je v svoji knjigi opisal
kot pokončnega moža, ki postavlja svoj vojaški občutek časti nad vse ostalo. V četrtek je Jelcin, ki se za svoj drugi predsedniški mandat lahko zahvali prav Lebedu, zbral vso energijo in pred televizijskimi kamerami v sanatoriju, kjer je na zdravljenju zaradi težav s srcem, istega Lebeda gladko zavrgel. Jelcin je prav tako kritiziral Aleksandra Koržakova, nekdanjega lastnega telesneg stražarja in zaupnika, ki ga je odpustil že junija. »Oba sta ista... dva generala,« je zaničujoče dejal Jelcin s čustvenim prizvokom v glasu. Potem je na glas prebral svoj dekret in ga pred kamerami podpisal. Lebed ima zdaj prosto pot, da sledi svoji ambiciji in postane Jelcinov naslednik. »Splošno povedano - dobili šmo jasen rez in kandidata, ki je bil izgnan iz Kremlja devet let po tem, ko je Jelcin letel iz politbiroja,« piše liberalni dnevnik Sevodnja. Liberalni poslanec Sergej Jušen-kov se s tem ne strinja. »Zgodovina se lahko ponavlja le kot farsa,« je dejal Jušenkov.
KOMENTAR
Carjevo opletanje z dvoreznim mečem
Ali bo Borisu Jelcinu uspelo zbrati dovolj mod in zaustaviti boj kremeljskih petelinov, imenovanih Aleksander Lebed in Anatolij Kulikov? Bo odstavil enega od njiju, oba, ali bo tvegal nadaljevanje prerekanj ter oba zadržal na položajih? To sta bili vprašanji, ki so si ju Rusi v zadnjem tednu, ko so napetosti med Lebedom in Kuliko-vom dosegle vrhunec, najpogosteje zastavljali. Končno je tudi Jelcin doumel - seveda so k temu pripomogli predvsem njegovi najožji sodelavci -, da je prišel Cas, ko mora udariti po mizi in ohraniti vsaj tisti kanček zaupanja in verodostojnosti, ki mu je Se .ostal, odkar ga je bolezen odrezala od žarišča ruskega političnega dogajanja. In tako je padla odločitev: »Odide naj Lebed!« Toda ali ni morda ruski predsednik s to potezo izmed slabih možnosti izbral ravno najslabSo?
Lebed je postal trn v peti kremeljske administracije takoj, ko je zasedel mesto sekretarja sveta za državno varnost. Najprej se ji je zameril, ko je dosegel odstavitev se zadnjih nevarnejših jastrebov, pozneje pa si je veliko sovražnikov nakopal še s sklenitvijo mirovnega sporazuma s Čečeni. Jelcin je namreč Lebedu naložil nalogo, da konca boje v Zakavkazju. Seveda pri tem najverjetneje ni računal na uspeh, temveč je krivdo za neuspeh in nadaljevanje spopadov želel nakopati nekomu drugemu. A Lebed je presegel vsa pričakovanja in v nekaj dneh sklenil mirovni sporazum, ob tem pa si je dovolil še opazko na raCun notranjega ministra Kulikova, Ceš da se je konflikt vlekel toliko Časa prav zaradi njegove nesposobnosti. S tem si je nakopal plaz zamer in očitkov, da on ni prav niC boljši, saj da mu je uspelo doseči najhujše ponižanje, ki ga je ruska vojska kdajkoh utrpela. Sodu pa je dno izbil nedavni obisk v Bruslju, ko naj bi Lebed Natovim voditeljem dal jasno vedeti, da Rusija ne bo križem rok opazovala njihovih načrtov o širitvi proti ruskim mejam. Toda naj se sliši še tako ironično, po pogovorih v Bruslju niso mogli prehvaliti Lebedovega obnašanje, medtem ko so v Moskvi škripali z zobmi in nekdanjega varnostnega sekretarja obtoževali, da je vnovič izdal ruske interese. Takšno stališče sta, sicer bolj prikrito, zagovarjala tudi premier Viktor Cemomirdin in šef predsednikovega kabineta Anatolij Cubajs. Prav slednji je s svojim delovanjem v zaledju najbolj zaslužen, da je moral Lebed »spaldrati kovčke« in zapustiti Kremelj. Le malokdo namreč verjame, da bi si uspel Kulikov sam izmisliti scenarij, po katerem so Lebeda obtožili pripravna izvedbo državnega udara.
Z odločitvijo o Lebedovi odstavitvi sta si Jelcin in celotna kremeljska garnitura vsaj na treh koncih nakopate val neodobravanja. Lebed je namreč v zelo kratkem času svojega uradovanja postal najpriljubljenejši in najbolj zaupanja vreden ruski politik. S tem ko je opozarjal na bedo ruskega prebivalstva, ki je posledica trdih gospodarskih reform, se je zelo priljubil Rusom, ki občudujejo njegovo poštenost, ki je marsikdaj mejila že na naivnost, M ga je stala političnega položaja. Lebedove priljubljenosti se zaveda tudi Jelcin, ki se je verjetno prav zaradi tega odločil, da vest o njegovi odstavitvi objavi na državni televiziji. S tem je Jelcin dobil možnost, da svojo odločitev utemelji pred javnostjo in hkrati poniža Lebeda ter mu tako vsaj malo pristriže peruti. Drugi vir težav bo Kremlju predstavljala Čečenija, saj se utegnejo tamkajšnji upornim vnovič zateci k vojni. Edini porok, da bo mirovm spora' zum vzdržal, je bil namreč prav Lebed. Čečenski vojaški poveljnik Aslan Mashadov je denimo svoje rojake ze pred dnevi pozval, naj se v primeru Lebedove odstavitve pripravijo na novo vojno, saj od ljudi, kakršen je Kuliko • res ne gre ničesar pričakovati. Prav zaradi te grožnje se / Jelcin odločil za kompromis in je Lebedu pustil vsaj sta tus posebnega predsednikovega odposlanca v Čečeni]1 Tretje žarišče nezadovoljstva pa se pojavlja v vojski, k) zaradi denarne stiske vladajo obupni življenjski pog0!1' Lebed se je pred kratkim zavzel za vojsko in zahtev čimprejšnjo ureditev njenega položaja, saj utegne v na sprotnem primeru priti do množičnih nemirov. So nJ0T, njegovi nasprotniki prav v tem opozorilu našh idejo, ga obtožijo zarote?	•
Naj stvari še tako premlevamo, se ne moremo izogn občutku, da Četrtkov dogodek zagotovo ne pomeni kon Lebedove politične kariere. Celo nasprotno, odhod Kremlja predstavlja izvrstno odskočno desko za nas na sam politični vrh. Lebed se tega zaveda in se je P zaradi tega pustil tako zlahka odstaviti. S tem se je g^ dil od kremeljske birokracije, v očeh javnosti pa je Pos junaška žrtev zahrbtnih političnih intrig. Prav taksne tve pa so pri Rusih deležne najvecjih simpatij.	.
Lebed je v Kremelj prišel s prehitevanjem po Jelcin ga je izkoristil kot sredstvo za ustavitev ^ Zjuganova, s katerim se je v drugem krogu predseoru^
volitev potegoval za položaj ruskega voditelja. ■ -
-------- izvleci iz poho
ene anonimnosti in njegova odstavitev za rusko °P0Z Jn
mesecih pa se je Lebedu uspelo povsem i
predstavlja pravi božji dar. Lebed ima sedaj dve mo ^ sti. Prva je, da okoli sebe zbere vse opozicijske sile ta način na naslednjih predsedniških volitvah PTein^0_ sedanjo kremeljsko »projelcinovo« strujo. Nekaj p bnega je denimo v Srbiji poskusil Dragosav Avramo^ pa mu je spodletelo. Zaradi taksne nevarnosti se .._ bed verjetno odločil za lastno stranko in samosto/enP^ tiCni boj. Tudi v tem primeru ima na naslednjih vo ^ za zmago zelo lepe možnosti. Kremelj namreč nuna ^ didata, ki bi lahko s svojo karizmo nadomestil Je ci < opoziciji pa sedaj prav tako ni politika, ki bi kehe ko zasenčil. Slednji je tako z odhodom iz Kremlje l ^hn_ odnesel dobršen del glasov, prav toliko pa jih bo s dom v opozicijo odvzel tudi komunističnemu voi
ko zasenčil, bieonji je laKO z oanuuuiu iz.' nriho-odnesel dobršen del glasov, prav toliko pa jih bo s P dom v opozicijo odvzel tudi komunističnemu v0 , ^ Genadiju Zjuganovu. Bržčas bo to povsem zados °)^enU. nadaljnje zmage »rojenega zmagovalca«, kot sebe je (upravičeno?) samozavestni general.	^datšK
GORICA / DANES V DREVOREDU 20. SEPTEMBRA
SOVODNJE / PRI ZADRUGI GORIŠKA MOHORJEVA
0
ČRPAU<E
Slovesno odprtje Centra ”L Bratuž”
Osrednjo slovesnost bo ob 16. uri-zvečer po predstovo operete Pri belem konjičku
V Drevoredu 20. septembra bodo danes slovesno izročili namenu Kulturni center Lojze Bratuž, kulturno, športno, mladinsko in rekreacijsko središče, ki so ga, pridobili s celostno prenovo nekdanjega Katoliškega doma. Nared je namreč velika dvorana z 284 sedeži, obsežni razstavni prostori, prostori za igralce in nastopajoče in tudi prostori, kjer bodo imele sedež organizacije in društva. Že pred desetimi leti je bila zgrajena telovadnica, v prejšnjih letih pa nekateri drugi objekti, med temi komorna dvorana, center skavtske organizacije itd. S prenovo velike dvorane in ureditvijo zunanjščine se tako zaključuje zahteven gradbeni poseg in odpira sodobno urejen in opremljen
center, ki bo odprt, tako zagotavljajo lastniki, vsej skupnosti.
Današnja slovesnost blagoslovitve in odprtja Kulturnega centra se bo odvijala v dveh delih. Glavna slovesnost bo popoldne ob 16. uri z blagoslovom prostorov, slavnostnim govorom in pozdravi ter krajšim kulturnim sporedom in odprtjem skupinske razstave zamejskih likovnih ustvarjalcev. Današnji pomemben dogodek bodo zvečer obeležili še s slavnostno predstavo operete Pri belem konjičku, v režiji Emila Aberška in pod vodstvom Hilarija Lavrenčiča. Slavnostna predstava bo ob 20.30. Pri postavitvi sodeluje preko 150 oseb, v glavnem članov amaterskih pevskih in glasbenih skupin, ki delujejo v okviru
ZSKP, sobsti, plesalci, gledališki igralci. Izvirno besedilo je v slovenščino prelil Joža Ambrož in tako bomo znano opereto Ralpha Benatzkiya, ki je nastala in ki se tudi odvija v mittele-vropskem prostoru, slišali v slovenščini. Po nocojšnji slavnostni predstavi bodo štiri ponovitve. Prva že jutri on 17.30, nato pa še v četrtek, soboto in nedeljo.
Ob današnjem pomembnem dogodku velja pogledati tudi v bližnjo preteklost. Dobro desetletje so trajale priprave da se je na parceli sredi Drevoreda 20. septembra, zgradil Katoliški dom (leta 1962), ki je nato skoraj tri desetletja služil namenu in ki je zdaj z denarno pomočjo iz javnih in zasebnih skladov prerasel v večnamenski sodobni Kulturni center.
Izšla je otroška slikanica Zgodba o Minki, Pikiju in zmaju Smetojedu
Oblikovoli so jo malčki iz otroškega vrtca
NOVICE
Caritas - od 21. do 26. oktobra nabirka za Sprejemni center
Nadškofijska Caritas bo v prihodnjem tednu (od 21. do 26. t.m.) izvajala posebno nabirko oblačil in obutve ter denarnih sredstev v korist sprejemnega centra. Ob zadnji podobni pobudi so uspeh zbrati 20 milijonov lir, ki so jih namenih za multietično šolo v Sarajevu. Caritas obvešča, da zbirajo samo oblačila, obutev, posteljnino, ne pa odpadnega papirja, stekla, oziroma drugih odpadnih surovin. Za informacije lahko občani pokličejo po telefonu 531847 (fax 536828).
V	Doberdobu natečaj za občinskega uradnika
Občinska uprava v Doberdobu je razpisala natečaj za eno mesto uslužbenca (7. stopnja kv. lestvice), za delo v adminishaciji. Kandidati morajo imeti diplomo knjigovodje in vsaj pet let delovnih izkušenj na tem področju, obvezno je znanje slovenščine. Rok za predložitev prošenj poteče 30. dan po objavi v Uradnem listu.
Razstava o Indijancih
V	enoteki La Serenissima v Gradišču je do 27. oktobra odprta zanimiva dokumentarna in fotografska razstava o severnoameriških indijancih. To je nekakšen vpogled v zgodovino plemen Siux v zadnjih 100 - 120 letih in obenem prikaz stanja indijanskih skupnosti danes. Fotografski posnetki so delo znanega ameriškega fotografa F.B. Fiskeja (1883 - 1952) in Giorgia Sterna. V sklop prireditve sodi tudi niz filmskih večerov. Zadnji bo na sporedu 25. t.m. Razstava je odprta vsak dan (razen ponedeljka) od 10.30 do 14. ure in od 17. do 22.30.
Na Dobrovem jutri razstava lovskega orožja in opreme
Na gradu Dobrovo bo jutri prodajna razstava lovskega orožja in opreme. Odprli jo bodo že ob 9. uri. Ob 16. uri bo okrogla miza na temo Lovstvo v prostoru in lovski zakon. Sodeloval bo Igor Bavčar. Naj povemo še, da bodo v gostišču jutri postregli z kajpka "lovskim” menujem.
Pred novo glasbeno in gledališko sezono v Tržiču
V	občinskem gledališču v Tržiču bodo v ponedeljek ob 18. uri predstavili novo glasbeno in gledališko sezono, ki se pričenja že v sredo, 23. t.m. s koncertom klavičembalista Tona Koopmana. O kulturnih prireditvah bodo spregovorili odbornik Del Bello ter umetniški vodja glasbenih prireditev Carlo de Incontrera ter prof. Mariacarla Comelli.
Na županstvu v Sovodnjah je razgrnjen regulacijski načrt
Iz županstva v Sovodnjah smo prejeli obvestilo, da je bil sklep o sprejemanju splošnega regulacijskega načrta objavljen v Uradnem vestniku dežele in da imajo zdaj občani in vsi, ki so kakorkoli zainteresirani možnost vpogleda v dokuemntacijo ter možnost priziva. "Dokumentacija je na razpolago v občinskem tajništvu oA 14. oktobra do 13. novembra. V času razgrnitve je mogoče predložiti občinski upravi opombe ah prizive”.
Izročitev listine za zasluge
V Doberdobu bo jutri dopoldne pomembna slovesnost. Občina bo namreč prejela posebno listino za zasluge v Odporništvu. Priznanje bodo županu, kot predstavniku celotne skupnosti, izročili predstavniki borčevskih in antifašističnih združenj VZPI/ANPI, AVL, ANED in ANPPIA. Slovesnost bo pred spomenikom ob 10.30. Govorila bosta Silvano Bacicchi in Stanka Hrovatin.
Po navadi pišejo in ilustrirajo knjige odrasli, zato pa je toliko bolj razveseljiva vest, da so slikanico Minka, Piki in zmaj Smetojed izoblikovali malčki v otroškem vrtcu v Sovodnjah. Nastajala je nekaj mesecev, pod vodstvom vzgojiteljic Vere Ceščut in Ane Graunar in to v okviru učno-vzgojnega projekta Kako nastaja moja slikanica. Najprej so se otroci seznanili z vlogo slikanice in knjige. Nadalnji korak je bil obisk občinske knjižnice in posebej oddelka za otroško literaturo, prisluhnili so nato pripovedi starejšega občana, bili na ogledu Katoliške knjigarne in se, kar doma, to je v vrte-cu, seznanili še z delom v tiskarni, oziroma s tem, kako se zgodba preko črk in slik prenese
na papir.
Saj niti ni težko, ko enkrat začneš! Skupina otrok se je navdušeno lotila dela, risanja in pisanja. Vsakdo je izdelal svojo slikanico, napisal tekst in jo tudi ilustriral. Tehnika ilustracije je bila enaka (risbe z voščenko prekrite z vodenimi barvami), vsaka slikanica pa je bila izdelek zase. No ja, zaradi skupnega dela, oziroma sooblikovanja so tudi glavni junaki isti : deklica Minka, medvedek Piki in zmaj Smetojed ter radovedna sraka (tista, ki vsak dan leta po drevesih na dvorišču vrteča), ki pravzaprav zakuha celotno zadevo . Otroci so dokazali izredno sposobnost opazovanja okolice in logičnega sklepanja, ugotavljata vzgojiteljici, ki ju je
načrt zelo zaposlil a obenem nudil tudi veliko zadoščenje.
Ko so malčki dokončali vsak svojo slikanico je zadevo vzel v roke založnik (Goriška Mohorjeva družba) in poskrbel, da je kot druga knjiga iz zbirke Kolački, našla pot med ljudi.
Predstavitev je bila v otroškem vrtcu, ob velikem zanimanju in udeležbi staršev. V imenu založbe je spregovoril Marko Tavčar, zadovoljstvo nad pobudo je izrazila ravnateljica, medtem ko sta vzgojiteljici in mentorki prikazali kako se je zamisel porodila, kako so skupno delali in kako je slikanica nastajala, otroci so zapeli. Bilo je zares kot v pravljici!
Na sliki - foto Bombača - s predstavitve nove otroške slikanice.
KRONIKA / PRI TRŽNICI V ULICI BOCCACCIO
□ OBVESTILA
V zabojniku za smeti našli topovski granati
Material je domnevno iz kake zasebne zbirke
V smetnjake občani mečejo tudi take predmete, ki tja ne sodijo in ki poleg vsega predstavljajo lahko tudi nevarnost. Včeraj zjutraj so v velikem smetnjaku pri tržnici (foto Bumbaca) poleg kosovnih odpadkov, našli tudi nekaj nevarnega materiala oziroma municije. Tako so delavci med odpadki opazili dva topovska izstrelka (eden je bil menda še ne-razstreljen) iz prve svetovne vojne, precej nabojev in tudi šaržerjev za italijansko vojaško puško mod. 91. O najdbi nevarnega materiala so delavci takoj obvestili karabinjerje, ki so kraj zavarovali in poklicali na pomoč pirotehnike. Kaj bi se zgodilo, ko bi topovski izstrelek končal v peči za sežiganje odpadkov?
KD SOVODNJE obvešča osnovnošolske otroke, ki se radi igrajo in zabavajo, da bo v ponedeljek, 21. oktobra ponovno začel delovati Ciciklub. Kot običajno bo srečanje potekalo v spodnjih prostorih Kulturnega doma od 15. do
16.30.	Prisrčno vabljeni!
KD BRIŠKI GRIČ vabi v sredo, 23. oktobra ob
20.30,	na redni občni zbor, ki bo v prostorih na Bukovju.
SKUPINA 75 vabi danes ob 18. uri na odprtje kolektivne razstave članov na temo ”E’ ITta-lia”. Razstavo odpirajo v Kulturnem domu v Sovodnjah, na ogled pa bo kakih štirideset barvnih in črnobelih fotografij na tematiko razpisano v go-raj omenjenem natečaju vsedržavnega značaja. Razstava bo na ogled dva tedna.
SPD GORICA bo 10.
novembra priredilo tradicionalno martinovanje. Prijave na sedežu društva v sredo od 11. do 12. ure in v četrtek od 19. do 20. ure.
Danes popoldne in ju' tri so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke
GORICA
AGIP - Ul. d’Aosta 74 ESSO - Ul. Brass 7/B IP - Ul. L. Isonzo 110 ERG - Ul. Brig. Re GRADIŠČE IP - Trg Unita TRŽIČ
ESSO - Ul. Boito API - Ul. Cosulich MONTESHELL - UL Boito
AGIP - Ul. D. d’Aosta
ROMKE
MONTESHELL - UL Redipuglia
ZAGRAJ
API - Trg Garibaldi
ŠKOCJAN
AGIP - pokrajinska cesta za Gradež SLOVRENC AGIP - drž. cesta 56
TURJAK
IP - državna cesta
VRES
ERG - Ul. Aquileia 40
KRMIN
API - Drevored Ven-Giulia
DOBERDOB
CHEVRON - Palkišče
PRISPEVKI
3sto cvetja na grob i Blažka daruje Di-er in družina 100
r za vzdrževanje
nika padlim v
itanoreza. min na Marcelo ije Marička Peh' soč lir za SD So-
pleninskega in ;a srečanja na
ioč lir.
cvetja na groD
a Lraoijc.
, cvetja nagroD Fajt darujeta riarko Lutman ir za KD So-
J čl	-J '
isoč lir za i zbor Oton
<1CA	„ .r.
RSO 17.30-10-4
,L’eliminatore«.
1C	— o D'
vlUNALE 17-3 22.00»La canz a«. K. Loach.
DEŽURNA LEKARNA
"S^Ofldi-
ni), C. Verdi 57,
53?e729urnalekabna
v TRŽIČU	vi.
OBČINSKA 2-	5
Manilo l4/B,tel.4804U
Danes: 8.00,^ Paoletti iz boln^apelo neza od Boga	g0-
bolnišnice J^eza°Lr,a-ga in na glavno po P
lišče.
POLEMIKE / ŽE O FINANCARSK1 SOLI
Štirje župani pisali Di Pietru
Spet so zaigrali na struno patriotizma - Akcija dopisnic
V preteklosti je brenkanje na struno ita-lijanstva in patriotizma Zmeraj naletelo na dovolj posluha. Zakaj ne bi Poskusili tudi tokrat v zadevi financarske sole. In poskusili so štirje nekdanji goriski župani Gallarotti, De Simone, Scarano in Tuzzi s pismom, ki so ga včeraj naslovili ministru za javna dela Antoniu Di Pie-hu . V pismu izražajo odločen protest in ogorčenost spričo razlogov, ki ste jih navedli, in predstavljajo žalitev za celotno skupnost ka-iore enoglasna želja je Uresničitev Sole; to željo ne more izničiti tista etnična ali politična nianjšina, ki postavlja dvome samo glede loka-cije na letališču”. ' Tako v pismu bivši Soriški župani, ki so Upravljali občino v zadnjih 25 letih. Zupani Prosijo ministra, da jih Pred sprejetjem kakršnekoli spremembe dekretov o uresničevanju osimskih dogovorov sPrejme, da bi mu pojasnili dejansko stanje in brdi razloge na katere se sklicujejo tisti, ki ospo-ravajo gradnji objekta. ” Gre za opozicijo, ki ima Zagotovo politične reference v takoimenova-Uem secesionizmu (Pok-rujino in Deželo Upravljajo legisti) ali v absurdnem strahu da bi se okrepila italijanska etnija na vzhodni meji Domovine”.
Tako pismo županov v bistvenih delih. Kaj si ob tem lahko mislimo ob tolikih izjavah o evropski naravnanosti, odprtosti, odpravljanju miselnih pregrad iz 19. stoletja pa prepuščamo bralcu. Bodo v Rimu prisluhnili stari pesmi?
Sicer pa se zagovornike danes nepotrebnega objekta loteva panika. Dokaz so reakcije na vesti iz Rima, da je vlada pravzaprav že odpisala gradnjo vojašnice v Gorici. Vsaj tako je mogoče ocenjevati od zunaj. Di Pietra nameravajo dobesedno zasuti z nekaj tonami dopisnic (napovedujejo akcijo 10 tisoč dopisnic), ki naj bi jih tisti, ki podpirajo gradnjo šole - vojašnice odpsolali v Rim. V četrtek je bil v naglici sklican posvet s sindikati in predstavniki gospodarskih združenj, v ponedeljek pa bodo sindikalne zveze CGIL/CISL/UIL na tiskovni konferenci povedale svoje stališče, ki "utegne biti nekako kompromisno stališče med zagovorniki in nasprotniki objekta”.
Kritični opazovalci opozarjajo ob tem Se na en aspekt: za vladajočo koalicijo na občini predstavlja sporno vprašanje glede financarske šole edino vprašanje ki ga je treba razrešiti (brez možnosti kompromisa); vsa druga vprašanja so obrobnega pomena. Oziroma ostajajo nerešena.
TEATER / ITALIJANSKO GLEDALIŠČE
Sezono bodo odigrali
Kulturnem domu
Prva predstava 8. novembra
V letošnjem abonmaju italijanske gledališke sezone je 8 predstav, izven pa bodo dali na oder še 5 del. V slednjem primeru gre za novost, saj bodo nastopale deželne gledališke skupine.-Vseh 13 predstav bo v Kulturnem domu. Poleg teh pa bo še nekaj manjših prireditev, ki bodo v mali dvorani UGG.
To sta na predstavitvi, na tiskovni konferenci povedala občinski odbornik za kulturo Devetag in predsednik deželne gledališke ustanove Castiglione. Prvi nastop bo 8. novembra izvenabonmajski “El mulo Carleto” v izvedbi tržaškega gledališča “La Contrada”, v režiji Goričana Francesca Macedonia. Prvi abonmajski nastop pa bo 14. novembra s skupino “Mario Chiocchio”, ki bo prikazala igro “Quel si-gnore che venne a pranzo” Moss Harta in G.S. Kaufmana. Predstave bodo trajale tja do sredine marca. V abonmajski ponudbi si bo mogoče ogledati še dve deli stalnega gledališča iz Trsta ter po eno skupin “Tuttoteatro”, “Moby Dick Produzioni”, stalnega gledališča iz Bočna, skupine “Geppy Gleijeses” in skupine “Micol”. Izven abonmaja bodo nastopile še skupine stalnega gledališča iz Trsta, “Grado Teatro”, “Artisti associati” in “Estravagario Veneto”.
Kot že povedano bodo predstave v Kulturnem domu. Gledališče Verdi v Gorici bo nared šele čez štiri ali pet let. Odbornik Devetag je nakazal možnost, da, ko bodo končane prenove tudi v gledališčih v Gradišču in Krminu, bi lahko prišlo do koordinacije med temi kraji za skupno gledališko ponudbo.
M.W.
V znamenju sprave
Točno pred tednom dni je bila na Trnovem, brez velikih medijskih poudarkov, verska in spominska slovesnost na pobudo katoliških združenj, iz Gorice in Nove Gorice, ki si prizadevajo za spravo. V cerkvi na Trnovem se je zbralo okrog sto oseb, med njimi tudi precej svojcev izginulih, pa tudi predstavnikov političnega
življenja. V nagovoru sta duhovnika Sergio Ambrosi in Oskar Simčič, v italijanščini in slovenščini, poudarila pomen sprave in odpuščanja. V dveh jezikih so bile tudi molitve. Po maši na Trnovem je bila še krajša komemoracija pri breznu pri Nemcih, kjer so spregovorili Nicolo Fornasir, Darko Bratina in Franco Miccoli.
GOSPODARSTVO / ALBANO MARUŠIČ
Ni res, da smo samo pesniki, slikarji in nasploh lirične duše
Začel je z novo gospodarsko pobudo
Pogostoma se pritožujemo, da je med našo manjšinsko skupnostjo (pre) malo zanimanja za nove poklice in nove gospodarske dejavnosti. Deloma bo tudi držalo. Največkrat pa je taka presoja prej sad nekih splošnih ocen, kakor pa poznavanja stvari. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da se naši ljudje uspešno in enakopravno uveljavljajo na vseh področjih, tudi na takih, ki so bila še do pred kratkim povsem nepoznana, ki pa iz leta v leto pridobivajo na pomenu. Varnosti na delovnem mestu, preprečevanju nezgod na domu, nadzora, preprečevanju in omejevanju emisij strupenih plinov in delcev, prenavljanju starih električnih in plinskih napeljav in številnim dragim vprašanjem bomo v prihodnje morali nameniti veliko več pozornosti in sredstev kakor doslej.
In prav na tem področju se uveljavlja, po formalni ustanovitvi sicer mlado, vendar po izkušnjah že kar Utečeno podjetje FMF. V njem je skupina treh tehnikov z različnih področij združila znanje in voljo do dela.
"Začeli smo pred približno dvema letoma”, pravi industrijski izvedenec Albano Manišič, ki je aktivno prisoten tudi pri skupini za civilno zaščito. Pred kratkim so, tudi na osnovi dosedanjih izkušenj in spoznanj ustanovili podjetje za konsulen-ce s področja varnosti pri delu, okolja, preprečevanja nezgod v stanovanju itd. Pa-
jOVOPNJE / ZADNJO NEDELJO V SEPTEMBRU
Z zadružno kreditno banko na izletu na lepih in skrbno negovanih Brionih
ŠKD KREMENJAK iz JamelJ in Krajevna skupnost SELA NA KRASU prirejata
^ KRAŠKI POHOD BREZ MEJA
1 ■ Pohod JAMUE - SELA IMA KRASU
Jutri, nedelja 20. oktobra 1996 PROGRAM: 9.00 - zbirališče pred bivšo osnovno šolo v Jamljah 10.00 - odhod pohodnikov; 12.30 - slavnost na prireditvenem prostoru v Selah z družabnostjo Mejni prehod Klariči - Jamlje bo odprt do 22. ure. Za udeležence pohoda bo poskrbljen povratni prevoz. Predvideno trajanje pohoda: 2 uri.
Zadružna kreditna banka 2 Sovodenj je zadnjo ne-I . 1° septembra priredila p,* na Brione za člane. reko 200 izletnikov se je 8°daj zjutraj odpravilo z globusi iz Sovodenj in d^dreža v Trst, kjer so se j^ali na ladjo Marconi.Ob Pem vremenu in mirnem '0l|u je bila vožnja v zelo p ,nni ladji zelo prijetna. 1° kratkih postankih v Pi-u in Rovinju je ladja pri-,ala na Brijoni. V štirih sku-
pinah so si izletniki ogledali staro cerkvico, ostanke in izkopanine rimske in bizantinske vile, Titov fotografski muzej in razstavo nagačenih živali. Med enourno vožnjo z vlakcem so si izletniki lahko ogledali večji del otoka in ograjeni del živalskega safarija, kjer živijo bivoli, zebre, lame, sloni itd. Nasploh živi v prostosti po celem otoku ogromno število srn, srnjakov in jelenov, ki s pašo mojstrsko obre-
zujejo ogromne črnike in skrbijo, da trava ne prerase zelenic. Po kosilu v hotelu Neptun so se izletniki spet vkrcali na ladjo Marconi, ki je ob 16.30 odplula proti Trstu. Enako kakor zjutraj je morala ladja ob prehodih državnih meja dvakrat menjati zastavo. Ob čudovitih rdečih barvah sončnega zatona in lesketanju tržaških luči se je izlet lepo zaključil.
Na sliki - izletniki med obiskom.
KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ
GORICA, DREVORED 20. SEPTEMBRA 85
BLAGOSLOVITEV JN OTVORITEV
SLAVNOSTNI GOVOR GLASBENE TOČKE
RAZSTAVA DEL SLOVENSKIH ZAMEJSKIH LIKOVNIKOV
DANES, 19. OKTOBRA 1996, OB 16. URI
leta dejavnosti je iz leta v leto večja, saj se je vlada, kot se zdi, le odločila bolj hitro in bolj dosledno spoštovati predpise, ki so že dalj časa v veljavi v drugih državah Evropske skupnosti.
Možnosti izmikanja oziroma nespoštovanja predpisov, ki so največkrat kar zapleteni, bo v prihodnje vedno manj. Po drugi strani pa bo potreba po prisotnosti in delu strokovnjakov zmeraj
večja.
”V tem vidimo možnosti razvoja in širjenja naše dejavnosti, tudi s pritegnitvijo strokovnjakov z drugih področij”, napoveduje Marušič, ki je skupaj S Petrom Ferfoljo in Carlom Padovesejem eden od treh stebrov podjetja oziroma dejavnosti, ki zahteva predvsem strokovnost, resnost in odgovornost.
Podjetje ima zaenkrat sedež v Doberdobu.
<i!.T,
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
OTVORITVENA PREDSTAVA SEZONE 1996/97 ARTHUR MILLER
RAZBITO STEKLO
Režija DUŠAN MLAKAR
V ponedeljek, 21. (Red A) in v torek, 22. (Red B) oktobra 1996, ob 20,30 v Kulturnem domu v Gorici (Ul. Brass, 20).
Vozni red avtobusa: 19.45 Poljane, 19.50 Doberdob, 19.55 Jamlje (Gostilna Pahor) , 20. Dol (Gostila Devetak), 20.05 Gabrje, 20.10 Sovodnje (Kulturni dom), 20.12 Sovodnje (pri Ušarju) in 20.15 Standrež).
Prodaja abonmajev vsak delavnik od 9. do 13. ure in od 15.30 do 18. Danes, 19. oktobra od 10. do 12. ure v uradu Kulturnega doma v Gorici (Ul. I. Brass, 20 - Tel. 33288).
ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE - E0RIEA
OB OTVORITVI KULTURNEGA CENTRA LOJZE BRATUŽ
PRI BELEM KONJIČKU
Oprereta Hansa Mullerja in Erika Charella Glasba Ralph Bena1zky Prevod: Joža Ambrož
Izvajajo:
SOLISTI: Alenka Slokar, Nadja Fabris, Mirjam Pahor, Dušan Kobal in Martin Srebrnič
IGRALCI Dramske skupine Standrež in Odra 90
PEVCI ZBOROV Hrast iz Doberdoba, F. B. Sedej iz Števerjana, Standrež, Rupa-Peč, Podgora, Mirko Filej, Lojze Bratuž in gojenci SCGV Emil Komel
OTROŠKI ZBOR iz Doberdoba
PLESNA SKUPINA Urška iz Nove Gorice
GODBA NA PIHALA Vasilij Mirk s Proseka
MLADINSKI ORKESTER, ki ga sestavljajo glasbeniki iz dežele Furianije-Julijske krajine in Slovenije.
Režija Emil Aberšek Dirigent Hilarij Lavrenčič
SLAVNOSTNA PREDSTAVA:
danes, 19. oktobra 1996, ob 20.30
v veliki svorani Kulturnega centra Lojze Bratuž Drevored 20. septembra 85 - Gorica
PONOVITVE:
Jutri, 20. oktobra 1996, ob 17.30 četrtek, 24. oktobra 1996, ob 20.30 sobota, 26. oktobra 1996, ob 20.30 nedelja, 27. oktobra 1996, ob 17.30
PREPRODAJA VSTOPNIC V KATOLIŠKI KNJIGARNI V GORICI, V TRSTU PA V TRŽAŠKI KNJIGARNI IN KNJIGARNI FORTUNATO
Kolikor je kdo vložil!
Peter Božic
To je silno kratek odgovor na vprašanje, kakšni bi naj bili pravični in pošteni rezultati volitev in kakšna bi naj bila prihodnja vladna koalicija. Vsak kandidat in vsaka stranka bi naj dobila toliko glasov, kolikor je vložil in vložila v preteklem volilnem obdobju za dobrobit prebivalstva, državljanov in države. Poštenost je Sele rezultat, ne pa demagoski in ideološki politični cilj. To pa najbrž zahteva ne ravno idealnega, temveč racionalnega volilca, ki ni zaslepljen z moralnostjo in poštenostjo strank, ki razglašajo, da Slovenija do vratu tiči v goljufijah, prevarah in lažeh tistih, ki so na oblasti, in tistih, ki imajo oblast nad ekonomijo. Razglasili so v imenu poštenosti, da je liberalizem zločin nad ljudstvom, saj so vse liberalne vrednote samo pretveza za plenilski pohod na vse, kar je dosegljivo, dosegljivo pa je temu in takemu plenilskemu liberalizmu pravzaprav vse. Posebna zgodba, ki jo kaže poudariti, je ta, da za liberalizem roparjev in plenilcev ti poštenjaki ne razglašajo samo LDS, to seveda posebej in najbolj, temveč tudi obe vladni stranki, tisto, ki je ostala v vladi, in zlasti tisto, ki je odšla, saj vsi vedo za Združeno listo, da ji pripada velik del gospodarske elite, kar seveda niti malo ne preseneča. Vsi tisti namreč, ki se niso pustili izsilljevati od SDS, saj zanje ljudje, ki so imeli na razpolago »udbovske« in »kosovske« dosjeje, niso imeli obremenilnega gradiva. Za vodilne, ki so bili vodilni prej in so tudi zdaj, o tem vsaj zame ni nobenega dvoma. Znan mi je tudi eden med mnogimi primeri izsiljevanja na primer direktorja KOTO-a, ki ni bil ne v partiji, je pa bil pomemben mož slovenskega gospodarstva. Ker se ni hotel udeležiti neke javne prireditve ene od strank pomladi, kjer bi se ste-stal z možmi te stranke, je imel na glavi zelo dolgo čas zgodbo s kafilerijo. Tudi takih pritiskov so bili zmožni. Kadar so v tistem času bile stavke desnice v podjetjih, je bilo jasno skoraj zmeraj, da gre za pritiske, seveda če je bilo podjetje na primer tako uspešno kot Saturnus. Ne rečem, da so eni ali drugi sindikati to počeli nasploh, se je pa dogajalo, da so jih na lokalni ravni zlorabili tudi v take namene. Kratkomalo, vsi, ki so kaj vlagali in vložili v dobrobit države, ljudi in državljanov, so se dobesedno leta in leta kopali v pljunkih in močvirju blata, ki je letelo samo in predvsem na uspeSne ljudi, uspešna podjetja in uspešne podvige. Poleg tako imenovanega poštenja je bilo merilo tudi to, da ne smeš biti uspešen. Ce si bil, si bil zanesljivo prevarant. To je bila leta in leta logika strank, kot je SDS, pa tudi SLS do tega, vsaj do antikorupcijskega mitinga ni bila imuna. Zaman so bila opozorila, da je to najslabše vrste mrhovinarstvo, da so bili to ideološki klišeji komunistov v tistih ciklusih, kadar so jim ušli gospodarstveniki izpod nadzora in so jih na ta način ustavljali, vendar neverjetno bolj racionalno. Ko so vzpostavili nadzor, odžagali za primer kakšnega direktorja, so gospodarjenje in odločanje v njem spet »razpršili«, kot o tem govori dr. Jože Menciger v zadnji Sobotni prilogi Dela. Ti križarji zdaj pa razen uničevalnih metod kot so bile proskripcijske liste prve socialistične dame SDK, lažnih diskriminatorskih serij člankov na 2. strani Dela, sramotnih in sramotilnih denunciantskih skrpucal, ki bi naj bila biografije kot tista o Rigelniku, in se je proglašalo za Civilno iniciativo, niso bili sposobni ničesar. Se več, v svoj voz so vpregli tiste udbomafijce, ki so desetletja krojili na najpomembnejših točkah usodo milijardam nekdanjega proračunskega denarja, zdaj pa v vlogi jagenjčka, ki odjemlje grehe SDS priključenega udbovskega sveta, isto blato zliva na tiste, ki ne zdaj ne prej nikoli niso imeli s tem nobenega opravka. Ze moja zgodba, ko so podkupili zgubljenega bolnika, da me je obtoževal sodelovanja z ljudmi, katerih žrtev sem bil in sem moral iskati pravičnost na sodišču in javnosti, je značilna za blatno vas, ki bi rada bila vsa Slovenija. To kar je v tej zgodbi vredno in je treba povedati na ves glas, je, da mirno lahko govorimo o rakastem tkivu, Id je zakrnelo že na začetku poti in se ni moglo razviti v metastazo. Kot primer, da boš dobil samo tisto, kar boš vložil, velja predvsem Demokratska stranka Slovenije, saj je vzor in vzgled razumnega in racionalnega delovanja politične opozicije, za iste cilje kot jih je vsaj v precejšnji meri uresničila vlada. Le da so imele vladne stranke v rokah škarje in platno. Bojim se, da vsi tisti nekdanji veljaki te stranke, ki so se razšli na levo in desno, ostajajo brez svojih volilcev in postajajo generali brez vojske.
PRED LETOŠNJIMI DRŽAVNOZBORSKIMI VOLITVAMI / STRANKARSKA DEJAVNOSl
Za poštene volitve
V SDS duhove še naprej buri Hit - SND okrcala ncionalno televizijo
SKD: optimisti glede vstopa v EU
Predsednik Slovenskih krščanskih demokratov Lojze Peterle je včeraj na novinarski konferenci strnil svoje vtise po treh srečanjih z vidnimi evropskimi pohtiki - nemškim kanclerjem Helmutom Kohlom, italijanskim premieram Romanom Prodijem in predsednikom britanske vlade Johnom Majorjem. Po teh srečanjih ima Peterle »vpogled v to, kako na Slovenijo gledajo v državah Evropske unije«, zaradi česar je optimist glede slovenskega vstopa v evropske integracije. O svojem zadnjem pogovoru z italijanskim predsednikom vlade Romanom Prodijem je povedal, da sta se strinjala, da bi državi morah voditi pohtiko sodelovanja, Peterletova ocena pa je, da so odnosi s Slovenijo v Italiji visoko na prioritetni lestvici. Peterleta tudi veseli, da je italijanska politika po volitvah zazrta v prihodnost. Vodja po- * slanske skupine SKD v državnem zboru Ignac Polajnar pa je naredil inventuro dela poslancev SKD v minulem mandatu. Po njegovem mnenju je eden največjih uspehov sprejetje šolske zakonodaje, ki sicer ni povsem v skladu z njihovim prepričanjem, so pa uspeli vanjo vključiti precej svojih rešitev. Polajnar tudi misli, da so poslanci njihove stranke odigrali pomembno vlogo pri nad-
zoru poteka lastninjenja ter pri delu delovnih teles, ki so se ukvarjala s povojnimi poboji in popravo krivic. V novem sklicu parlamenta se bodo poslanci SKD zavzemali za zmanjšanje števila parlamentarnih delovnih teles, kriterij za obdržanje pa bo povezanost z posameznimi vladnimi resorji. (A. K.)
SDS: LDS razjezila Hvalico
Poslanca Socialdemokratske stranke Slovenije (-SDS) in podpredsednika stranke Iva Hvalico je pošteno razjezila izjava poslancev Liberalne demokracije Slovenije, ki so v četrtkovi izjavi za javnost sporočili, da so ogorčeni nad ravnanjem poslancev SDS in Slovenske ljudske stranke, ki so z obstrukcijo pre-prečih začetek 54. izredne seje državnega zbora. Na včerejšnji novinarski konferenci SDS je izjavo ocenil kot absurdno podtikanje. »Ob številnih širitvah dnevnega reda na omenjenem zasedanju poslanci opozicije oziroma SDS niso želeli sodelovati pri sprejemanju odločitev, ki bi povečale finančno obremenitev države, za lase pa so privlečene špekulacije, da naj bi opozicija preprečila nadaljevanje izrednega zasedanja državnega zbora in obravnavo poročil parlamentarnih preiskovalnih komisij. Podrobno pa je Hvalica govoril o zapletih in dogajanjih v
zvezi s sprejemanjem poročil preiskovalne parlamentarne komisije pod vodstvom Polonce Dobrajc, ki je »ves čas zasedanja komisije vodila neko čudno igro«. Nerazumljivo se mu zdi, da poročilo o preiskavi v zvezi s sumom zlorabe javnih pooblastil pri poslovanju novogoriškega podjetja Hit ni prišlo pred poslance, saj so ga državnemu zboru predložili že konec julija, sam pa si je veš čas prizadeval za čimprejšno obravnavo. Glede ugotovitev iz poročila, M v zvezi domnevnimi zlorabami navaja nekdanjega generalnega direktorja Hita Danila Kovačiča, nekdanjega ministra za turizem Janeza Siršeta, dva nekdanja finančna ministra Janeza Kopača in Dušana Sešo-ka ter sedanjega finančnega ministra Mitjo Gasparija, pa je dejal, da je slednji edini, »ki premore toliko vesti, da se po objavi poročila preiskovalne komisije ni več pojavil v parlamentu, čeprav je ta obravnaval več pomembni zadev s področja financ.	(V. V.)
SLS: Šest zahtev za brezhibne volitve
Slovenska ljudska stranka (SLS) od Republiške volilne komisije zahteva, da nemudoma izda navodilo volilnim odborom pri izvedbi parlamentarnih vohtev '96, pri katerem se naj posebej upošteva še šest strankinih navodil. Kot je včeraj pojasnil predsednik glavne-
ga volilnega štaba stranke Janez Podobnik, je izredno pomembno, da »so volitve tudi kot tehnični akt izpeljane na tak način, da resnično varujejo njihovo demokratičnost. Volitve morajo biti izpeljane pošteno, kar pomeni, da je na njih resnično izražena volja volilcev«. Podobnik je podatek, da je bilo na »prejšnjih volitvah blizu 90.000 neveljavnih glasovnic«, ocenil kot »neverjeten« in dodal, da je »ta volilni štab SLS prepričal, da je brezhibna tehnična izvedba vohtev zelo pomembno vprašanje«. SLS zahteva od Republiške volilne komisije, da so glasovnice na vohtvah '96 žigosane z originalnim žigom (ne sme biti fotokopij). Zahtevajo tudi, da se na voliščih uvede sproten popis volilcev, člani, ki preštevajo glasovnice, pa ne smejo imeti pri sebi nobenega pisala. SLS še od RVK zahteva, da se preštevanje glasovnic preverja tako, da jih potem, ko so prvič preštete, drugič prešteje vsaj še en član komisije. Ko je zapisnik končan, naj predsednik in člani volilnega odbora podpišejo vsak list ter naj na okrajno volilno komisijo predajo zapisnike trije člani ah namestnik volilnega odbora iz različnih strank, je poudaril Podobnik. Glede na to, da je bil na prejšnjih volitvah cen-tralni računalnik zablokiran dobre pol ure, so se pri SLS odločili, da bodo vzpostavi-
h svoje računalniško vzp0" redno spremljanje ozirom3 nadzor volitev, pri tem Pa bo vključenih 3.800 strank1 nih ljudi.	(STM
SND: »Smo parlamentarna stranka!«
Predsednik Slovensk® nacionalne desnice (SNUJ Sašo Lap je opozoril, da Je Televizija Slovenija v na sprotju z mnenjem zakonodajno-pravne službe in poslovnikom državneg3 zbora ter zakonom o ponb čnih strankah Slovenski na cionalni desnici odrekla status parlamentarne stran ke in ji v povezavi s tem W di za polovico skrajšala pm dvideni čas za predvolilno predstavitev na nacionalni televiziji. Po Lapovih trdi tvah SND ne bo privolila odločitev, ki jo je sprejeta nekakšna »ad boe« ustan0" vij ena komisija v okviru Sveta RTV Slovenija in na tej podlagi stranko tudi uvr stila med neparlamentarna stranke, ki jim je za razil
od parlamentarnih strank dvema tretjinama namenjena zgolj tretjina predstavi tvenega časa na nacionalni televiziji. K temu je še 0 dal, da so pri SND v P11®
m, če jim ne priznajo sta ^
sa parlamentarnosti, Prl,
pravljeni zadnji teden p® volitvami »vkorakati na m levizijsko sceno«, kjer s, bodo zadnje tri dni pre volitvami srečevah p° ®J predstavniki parlamen nih strank.	(^”
SINDIKATI / KSS IN PERGAM ZA 24. OKTOBER NAPOVEDALA SKUPNO OPOZORILNO STAV^
Skupna solidarnostna aktivnost
SKEI se stavki ne bo pridružit bo po s članskimi sestanki podprl stavkajočo
LJUBLJANA - Konfederacija sindikatov Slovenije in Pergam sta za 24. oktober napovedala opozorilno stavko, oba sindikata pa tudi, kot so včeraj povedah njuni predstavniki, vztrajata, da se pogajanja o novi splošni kolektivni pogodbi in o novih panožnih pogodbah lahko pričnejo šele, ko bodo izenačene pogajalske pozicije delodajalcev in delojemalcev. Sindikat kovinske in elektroindustrije pa se opozorilni stavki ne bo pridružil, bo pa sklical kratke članske sestanke v podporo stavkajočim sindikatom.
Predsednika dveh sindikalnih cenbal, Konfederacije 90 Boris Mazalin in Pergama Dušan Rebolj, sta na včerajšnji skupni novinarski konferenci povedala, da oba sindikata še naprej vztrajata pri tem, da se pogajanja o novi splošni kolektivni pogodbi in o novih panožnih pogodbah lahko prično šele takrat, ko bodo pogajalske pozieje obeh partnerjev -delodajalcev in delojemalcev - izenačene. To pa pomeni, da morajo delodajalci najprej preklicati odpoved kolektivnih pogodb, šele nato sta se sindikata pripravljena pogajati. Sindikata pa sta se pripravljena pogovarajti o tem, kaj pomeni odpoved kolektivnih pogodb in kako razrešiti nastal položaj.
Konfederacija 90 in Pergam sta sicer ocenila, kot je povedal Rebolj, da je v sedanji poplavi poskusov politizacije odpovedi kolektivnih pogodb
prav, da dve politično neopredeljeni centrali nastopita skupaj. Prepričana sta namreč, da se lahko le z enotnostjo prepreči še nadaljnje zniževanje pravic zaposlenih in doseže najboljše pogajalske pozicije. Vseeno je Rebolj za 24. oktober - takrat bodo stavkali tudi člani ZSSS - napovedal opozorilno stavko Pergama, ki bo potekala med 13. in 15. uro. Ta čas so izbrali zato, ker člani sindikata delajo v dveh izmenah, in bo tako vsaka izmena stavkala po eno uro, je pojasnil Rebolj. Mazalin pa je menil, da se njihov sindikat ne odreka pritiskov na delodajalce, vendar je sedaj izjemno nevaren trenutek zato, da se sindikalni boj izjalovi v strankarsko predvolilno kampanjo in zato bo njihov sindikat ostrejše pritiske pričel izvajati po volitvah. To pa ne pomeni, da ne bodo organizirali solidarnostnih akcij in se na
ta način priključili opozorilni stavki Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) in Pergama. Mazalin je namreč menil, da ni tako pomembno, da v sedanjem trenutku sindikati nastopajo uniformirano, pač pa da izvajajo pritisk dokler ne dosežejo pravih pogajalskih pozicij. Se posebej pomembno pa je, da se sindikati čimbolj pripravijo na pogajanja o novih kolektivni pogodbi. Ce pa bi se ta pogajanja pričela prebito, potem se bi pogajali o tem, kar želijo delodajalci, ne pa o tem, kar želimo sindikati, je še menil Mazalin. Stavkovne zahteve Pergama so: delodajalci naj takoj prekličejo odpoved Splošne in panožnih kolektivnh pogodb, zaposlenim se-naj ohranijo najmanj takšne plače in druge materialne pravice, kot so zapisane v veljavnih kolektivnih pogodbah. V pogajanjih za novo kolektivno pogodbo pa bodo zahtevali najmanj 10-odstotno zvišanje plač, zvišanje dodatkov za pogoje dela, novoletno oziroma božično nagrado in udeležbo delavcev na dobičku. Rebolj je pojasnil, da istega datuma za opozorilno stavko kot ZSSS
niso izbrali zato, ker bi se želeli pridružiti temu sindikatu. Sami so se namreč za opozorilno stavko odločili že pred mesecem dni, vseeno pa menijo, da bodo večji uspeh dosegli s skupno akcijo. V skladu z zakonom o stavki se bodo v ponedeljek na skupnem sestanku sešli predstavniki delodajalcev in obeh sindikatov, ki sta za 24. oktober napovedala opozorilno stavko. Tema pogajanj pa bodo stavkovne zahteve, ne pa predlog nove kolektivne pogodbe, sta včeraj zabdila tako Dušan Rebolj kot Dušan Semolič.
(M. B.)
SKEI podpira ZSSS, vendar se ne bo pridružil stavki
Predsednik Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije (SKEI) Albert Vodovnik je na včerajšnji novinarski konferenci povedal, da SKEI v celoti podpira akcije ZSSS in ostalih sindikatov za sklenitev novih kolektivnih pogodb (KP) dejavnosti. Ne bo pa izvedel opozorilne stavke, napovedane za 24. oktober letos, temveč bo pozval sindikalne podružnice in območne odbore SKEI, da
Sobota, 19. oktobra 1996
NAPOVEDI PRIREDITEV
15


.
p —.__________________________..v mwm •
^JJRLANIJA-JULIJSKA krajina
SSG^g .
Sovilj fPlsuie ab°nma 1996/97: vpisovanje H kult °nenl:civ 0(^ 10' do 14. ure pri blagaj-^2664Urne®a doma, Ul. Petronio 4, telefon
Iese a**SCe ^erdi - Dvorana Tripcovich
simfoniCna 1996/97 i-m., °b 18.00 (red B) - Koncert vio-SchKim Kashkashiana. Dirigent Georg Det, tle' Glasba A.Schnittke in A. Bruck-
\
^Ijo 27 25' t-m'' ob 20.30 (red A) in v ne-IdCelL7' i-m., ob 18.00 (red B) - Koncert vio-At^ 9 Thomasa Demenga, dirigent Moche glejgij®' Na sporedu R. Schumann. Orkester
lesi.,
leku
, aska simfonična sezona: do 31. t.m. je v
glejjJu^ditev starih abonmajev pri blagajni l6.jg1S£a Dvorane Tripcovich. Urnik: 9-12, Hožp. Opisovanje novih abonmajev pa bo
Ce Rossetti - Gledališka sezona
Gleja.do 2. decembra 1996. lSce Rossetti - r:,o‘
^^OŠKA
1996/97
V torek, 5. do 10. novembra bo na sporedu predstava »A me gli occhi, pleaseb z Gi-gijem Projettijem .
Gledališka sezona 1996/97: abonmaje lahko podpišete pri blagajni gledališča Rossetti (ob delavnikih: 8.30-13, 16-19.30), blagajna v Pasaži Protti (ob delavnikih: 8.30-12.30, 16-19), v šolah, na univerzi in pri podjetjih.
Gledališče Cristallo - La Contrada
Danes, 19. t.m., ob 16.30 in 20.30 - A. Ce-chelin »El mulo Carletos Roberta Damianija. Nastopajo Orazio Bobbio in Ariella Reggio. Režija Francesco Macedonio. Ponovitev jutri, v nedeljo, 20. t.m., ob 16.30.
Pri blagajni gledališča ali v Pasaži Protti pri UTAT, pri podjetjih, združenjih, v šolah lahko podpišete abonma.
GORICA
Kulturni dom: V ponedeljek, 21. tm., ob 20.30 (red A) in v torek, 22. t.m., ob 20.30 (red B) - gostovanje SSG z A.Millerjevim delom »Razbito steklo« režija - Dušan Mlakar.
§U|
Ban^s^0svete Sodalitas:
Nialieta ■'m" ob 9'00
Vot ’ predavanj in raziskovalnih pogo-RA}jt.. 1000-letnici Avstrije pod geslom »KA-jTANljA-osTARRtCHl«
fj;lriana Kassl:
m., ob 19.30
Polja s®a prireditev ob 90-letnici SPD V. ) toč »V ŠKOCJANU JE PETJE DOMA«.
Puak
center:
Pteds,;0'.1' m-’ °b 19.00 "bnist t6V ^nP8e »Slovvenien«, bivšega ^°lior'ra ®taneta Staniča, ki ga prireja ?WeiV'6V.a družba, generalni konzulat R jUg0V2;^e *n avstrijski Inštitut za vzhodno in
KOTMARA VAS
Farna dvorana:
jutri, 20. t. m,ob 14.30
Gostopvanje KUD Planika z Vojskega
(Slovenija) z veseloigro »DVE NEVESTI«.
ŽMIHEL NAD PLIBERKOM
Farna dvorana:
Jutri, 20. t. m.,ob 11.00
Otroška gledališka skupina iz Senjanža v Rožu z igrico »PALČEK PISKALCEK«.
GLOBASNICA
Farna cerkev:
Jutri, 20. t. m., ob 19.00
Koncert s solisti in orkestrom MePZ KUD
Loka
iz Škofje Loke.
E PRIREDITVE
EURLANUA-JULIJSKA krajina
^bihsm
hvgji es’ oktobra bo na sporedu že 15. a Dnevov nemega filma.
Ob pestrem programu bo tudi specializirani razstavno-prodajni sejem The first Pordenone film fair.
SkASBA
4b^na matica
0tVo . aiska koncertna sezona 1996/97
tttrwVain koncert bo 5. novembra v Kul-Caner aornu- Nastopil bo Komorni orkester Ni^i ata labacensis iz Ljubljane. Dirigent spQt|J Aleksejev, Davor BuciC - flavta. Na ill Suj,a skladbe Goloba, Vivaldija, Stamitza
^askn u
spotoc„ ,0Dcertno društvo
a’ da se bo koncertna sezona 1996/97
pričela 11.11.96 in se zaključila 21.4.1997.
V ponedeljek, 11. novembra 1996, ob 20.30 -Koncert baritona Hermanna Preya in pianista Michaela Endresa. Izvajala bosta Schubertove skladbe.
BRISČIKI
Boris Sports Club
Naslednja koncerta bosta Se 25. oktobra , ko bo nastopila skupina iz Zagreba »Valerija in the legbreakers» ter 8. novembra pa tržaška skupina Midnight Exspress Blues Band.

la	park: V konjušnici je do 7.1.97
26,jq mzstava »Praški zaklad«. Urnik: do ^ ' '19 in od 27.10. do 7.1.97 9-18.
' Skulptura v parku
8tad0ll 9: t.m., ob 11.00 bo v parku pred vali6t odprtje razstave del slikarjev A.Ca-2ava Ciussi’ Munari’ M- Staccioli in tbotaj 8n°' ki jo organizirajo Trgovinska satteSe 2’trž.turisticna ustanova, Studio Bas-kžagko ^enje Eos pod podkroviteljstvom . me, pokrajine in dežele FJK.
^Cin,
1926
Go 24 8alerija-Trg Unita
*Segtlj .'m' je na ogled razstava z naslovom ”eziCQ n campo bianco», slike Joycevega in V68a Trsta..
Galet j.
Olikan “assanese: na ogled je razstava VaoaValiereia z naslovom »Pian Cordova, ®nan° Sesia 28078».
Galerija p ,
Poklon p.1?rbandena: na ogled je razstava v ^o 1 ippu De Pisisu, dela od leta
Q.j]
tlQ ^'ia ISIS - Ul. Corti 3/A
8a sliv„ '.In' le na ogled razstava tridentinsk
v«IvanaTolleria-
slike tr? e,r^* >>s°ba A» pa bodo na ogli ^ sskega slikarja Massima Violina.
>>Stalletta<<(Sv.Jakob)
stava tr?°vf!nkra bo na ogled skupinska ra ^autoj^^kib slikarjev z naslovom »Sape Koželj;11?*’ ki ga organizira Književ
kFurlanije-Julijske krajine.
Go a 8alerija Negrisin
Gaitiajg In' ie na °gled razstave slikarja Al
TRŽIČ
»Sala antiche mura«: na ogled je razstava skulptur iz krušne sredice Emanuele Minchio.
PASSARIANO
Villa Manin: do 6. januarja 1996 bo na ogled razstava »Veličina neke dinastije, dediščina rodbin Manin in Dolfin«.
GORICA
Kulturni dom: Do 31. t.m. bo na ogled razstava likovnih umetnikov iz območja Alpe-Jadran z naslovom »Svet brez meja«, ki jo prireja Art galery 2 iz Trsta v sodelovanju z Upravnim odborom KD v Gorici. Urnik: od 9. do 13.ure in od 16. do 18. ure ter v večernih urah med kulturnimi prireditvami.
KOROŠKA
CELOVEC
Deželna galerija: še jutri, 20. t. m., je na ogled razstava ob 100-letnici rojstva T. Modotti.
Bau Holding Kunstforum: Do 16. novembra je na ogled razstava del Christine Zurfluh.
Nova mestna galerija :Na ogled je razstava 100 akvarelov in risb Egona Schieleja.
BELJAK
Muzej mesta Beljak: na ogled je razstava Skriti zakladi (mineralogija in zgodovinsko rudarstvo na Koroškem).
TINJE
Dom prosvete Sodalitas: na ogled je razstava Zdravka Luketiča iz Maribora.
ŠENTJANŽ V ROŽU
K+k center: Na ogled je razstava 1 del Erike, Michaela in Brigit Jenko (olja, akvareli in akril)

SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE Erjavčeva 1. Ljubljana
slovensko narodno gieoaušče
DRAMA
___t-JUlilJANL_
Cenjene obiskovalce obveščamo, da smo zaradi poškodbe v ansamblu morali spremeniti program.
Vljudno prosimo za razumevanje.
G. Feydeau: BOLHA V UŠESU Petek, 25. oktober, ob 19.30: abonma PETEK in IZVEN (KONTO) Sobota, 26. oktober, kob 19.30: abonma SOBOTA in IZVEN (KONTO) D. Mamet: SEKSUALNA PERVERZIJA V CHICAGU Danes, 19. oktobra, ob 19.30:
IZVEN (KONTO)
SNG
OPERA IN BALET Župančičeva 1. Ljubljana
R. K. Scedrin: ANA KARENINA (celovečerni balet)
24. oktobra, ob 20. uri: PREMIERA!
KUD FRANCE PREŠEREN Korunova 14. Ljubljana Tmkova sabotaža
Gledališče BREZ TRETJEGA:
VESELA ZOLA NA KOLESIH Danes, 19. oktobra, ob 17. uri
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO
Čopovo 14
Singer: NORCI IZ HELMA
Režija: Zijah A. SokoloviC
Sreda, 23. oktobra, ob 22. uri:
za IZVEN in KONTO
Četrtek, 24. oktobra, ob 22. uri:
za IZVEN in KONTO
T. Partljič: POLITIKA, BOLEZEN MOJA:
Danes, 19. oktobra, 19.30 uri:
za IZVEN in KONTO (razprodano)
Ponedeljek, 22. oktobra, ob 19,30:
za IZVEN in KONTO (razprodano)
E. Albee: TRI VISOKE ZENSKE Torek, 22. oktober, ob 19.30: za abonma MLADINSKI 1
SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE Vilharjeva 1J Ljubljana
sioniste.
MftADINIMO
111 on isti
MESTO, KJER NISEM BIL
Režija Matjaž Pograjc:
Glasba: Demolition Group v živo. Torek, 22. oktobra, ob 19.30: za IZVEN.
SMG v sodelovanju z gledališčem Glej:
BUTTERENDFLV
Režija: Matjaž Pograjc Danes, 19. oktober, ob 19.30. ODPRTO MLADINSKO
Emil Filipčič: VESELJA DOM. Režija: Nick Upper.
Petek, 24. oktobra, ob 19.30 uri: za IZVEN.
šentjakobsko gledališče
Dan Goggin: NUNSENSE (glasbena komedija)
Danes, 19. oktobra, ob 19. 30: za IZVEN
LUTKOVNO GLEDALIŠČE UUBUANA Krekov tra 2
Veliki oder
M. Leaf - M. Dekleva:
ZGODBA O FERDINANDU Danes, 19. oktober, ob 11. in 17. uri: za IZVEN.
LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIBOR Rotovški trg 2
Bina Stampe Žmavc:
URE KRALJA MINA (od pet leta dalje)
Jutri, 20. oktobra, ob 11. uri.
CANKARJEV DOM

GLEDALIŠČE
Nedelja, 20. oktobra, ob 18. uri, v angleščini; Torek, 29. oktobra, ob 20 uri, v slovenščini:
Uršula Cetinski: ALMA. Monodrama. Režija Uršula Cetinski in Polona Vetrih; igra Polona Vetrih. Produkcija Cankarjev dom. •
RAZSTAVE
Mala galerija-prost
vstop:
ANNETTE BESGEN: TRANSMISSION (do 28. oktobra) POZDRAVLJENI PRE-DNAMCI!
Ljubljana od prazgodovine do srednjega veka. Galerija CD in 30 zgodovinskih lokacij na področju našega mesta. Razstava bo na ogled do 1. decembra.
GLASBA
Danes, 19. oktobra, ob 19.30: SLAVNOSTNI KONCERT OB 60-LETNI-CI MARKA MUNIHA. MEŠANI PEVSKI ZBOR LIPA ZELENELA JE..., MEŠANI PEVSKI ZBOR ZDRAVKA MUNIHA. Dirigent Marko Munih in Jernej Habjanič. Ponedeljek, 21. oktobra, ob 19.30: ORGELSKI VEČER: MARKUŠ M ANDERSCHEID. Zmagovalec III. evropskega tekmovanja mladih orglavcev v Ljubljani leta 1995 (GD)
DRUGE PRIREDITVE
Danes, 19. oktober, od 10. do 13. ure: JAVNA RAZPRAVA; IZBIRNOST IN AVTONOMIJA V SLOVENSKIH ŠOLAH. Organizator je Nacionalni kurikularni svet. (SD, brezplačne vstopnice so na voljo v blagajni CD)
Od danes, 19. oktobra, do naslidnje sobote,
26. oktobra: MESTO 2ENST- 2. MEDNARODNI FESTIVAL SODOBNIH UMETNOSTI. Soprodukcija Cankarjev dom in Urad za žensko politiko.
Sobota, 19. oktobra, ob 20.30: Slovesna otvoritev Mesta žensk. V SENCI JASMINA.
Koncert bosanskih ljubezenskih pesmi - sevdalink. Nastopajo: Beba Se-limovic, Emina Zečaj, Vesna Hadžič in ordester Omerja Pobriča ter Camil Metiljevič (saz). (LD) Jutri, 20. oktobra, ob 20.30: MARLEEN GOR-RIS; ANTONIA.
Letošnji oskar za najboljši tuji film! (LD) Ponedeljek, 21. oktobra, ob 19. uri: GUANDALI-NE SAGLIOCCO: ZGODBA O PADLEM JUNAKU. Monodrama po motivih Jazona in Medeje. Nastopa Guandaline Sa-gliocco. (KD)
Vstopnice za festival so v prodaji na blagajni CD. Popust za študentke in študente.
GLASBA
KLUB MKNŽ Bazoviška 26.
Ilirska Bistrica
Danes, 19. oktobra bo Drugogodbaški koncert. Nastopili bodo stari znanci LOLITA iz Ljubljane in gosti iz ZDA,
LIVING DAVLIGHT. Ponedeljek, 21. oktobra: ameriški emo-core s skupino LIFE TIME iz New Jerseya. Z njimi bodo nastopili mladi novogoriški MAN IN THE SHADOVV (fantje ustvarjajo tudi fan-zin 13. brat)
MODERNA GALERIJA Tomšičeva 14. Ljubljana
Skupinska razstava umetnikov,
ki so podarili svoja dela za nastajajoči Muzej sodobne umetnosti v Sarajevu.
MALA GALERIJA
Nataša Prosenc:
VZROK/REASON
video ambient
GALERIJA EGURNA Gregorčičeva 3. Ljubljana
V galeriji je na ogled razstava fotografij Gregorja Kališnika.
JAKOPIČEVA
GALERIJA
Ljubljana
Na ogled je razstava karikatur arhitektke Lilijana Praprotnik Zupančič.
MEDNARODNI GRAFIČNI LIKOVNI CENTER, Grad Tivoli
Na ogled je pregledna razstava grafik Lojzeta Logarje.
ARHITEKTURNI MUZEJ LJUBLJANA
Na ogled je razstava Edvarda Ravnikarja; arhitekt, urbanist, oblikovalec, teoretik, univerzitetni učitelj in publicist, (do 3. novembra)
VODNIKOVA DOMAČIJA Vodnikova 65. Ljubljana
V galeriji je na ogled razstava akademskega slikarja Jožeta Ciuhe.
(do 5. novembra 1996)
GALERIJA LIKOVNIH UMETNOSTI SLOVENJ GRADEC
Na ogled je razstava ABSTRAKTNA UMETNOST V AVSTRIJI Slike iz zbirke ESSL (do 20. oktobra) POKRAJINSKI MUZEJ CELJE
Na ogled je razstava fotografij avtorice Darje Pirkmajer
HIŠA GALERIJA Ob železnici 8.
Maribor
Na ogled je razstava fotografij avtorja Matjaža VVenzla.
GALERIJA FARA Škofja Loka
4. bienalna razstava na temo konj
GALERIJA SODOBNE UMETNOSTI. Likovni salon Celie.
Trg celjskih knezov 9
Na ogled je instalacija irskega kiparja Sean Tay-lor
(do 24. oktobra)
ftul turni dnevi oktober 19%
Danes, 19. oktobra:
18.00: Predstavitev literarne delavnice, branja udeležencev, mentor Andrej Blatnik, Galerija SKUC
19.00: RUBIKON, multi-medialni projekt, KUD France Prešeren 19.00: Razkrija me, plesni projekt, avtorica Nataša Tovirac, Klub K4
21.00: PAZL, PAZL, mušicah kprodukcija GILS KO-DUM, KUD France Prešeren
Jutri, 20. oktobra:
19.00: Razkrija me, plesni projekt, avtorica Nataša Tovirac, Klub K4 20.00: METEK F CELO, komedija, gledališka skupina prekmurskih študentov, KUD France Prašeren 20.00: Molier: Zčahtni meščan, gledališka skupina FF oddelka za francoščino LES THEATREUK, Lutkovno gledališča Ljubljana 22.00: Don Huan, komedija za lutkami in glasbo, gledališče lutk - Konj,
KUD France Prešeren 23.00: Roka Roko, komedija, NASA Kabinet teater, KUD France Prešeren Kartice za vstop na vse prireditve (800 SIT/500 SIT) dobite na info točkah SOU in na lokacijah prei-reditev.
ŠPORT
Sobota, 19. oktobra 1996
NOVICE
Že osem kandidatov za nogometno SP 2006
iVlUENCHEN - Za organizacijo svetovnega prvenstva leta 2006 se je prijavilo že osem držav, je dejal glavni tajnik mednarodne nogometne zveze FIFA Joseph Blatter. Te so: Argentina, Brazilija, Egipt, Nemčija, Anglija, Maroko, Južna Afrika ter Peru in Ekvador, ki želita skupno prirediti SP, kot bosta storili leta 2002 Japonska ih Južna Koreja.
Drobnjak ne bo igral za Perugio
PARIZ - Trener francoskega nogometnega prvoligaša Bastie Frederic Antonetti je včeraj dokončno demantiral vest, češ da bi Črnogorec Anton Drobnjak prestopil k Perugii. »Drobnjak bo ostal z nami do 30. junija 1997,« je rezko dejal Antonetti. »Vem, da bi Drobnjak želel v Perugio. Ce bo z nami dobro igral, potem ni izključeno, da bo lahko prestopil v kak klub, ki je veliko boljši od Perugie«.
Saleone jutri na klopi
PERUGIA - Giovanni Galeone, ki se je moral zaradi težav s srcem zateči v bolnišnico, bo jutri sedel na Pem-giini benerski klopi na prvenstveni tekmi proti Parmi.
Gascoigne in stave
LONDON - Potem ko je Gascoigne surovo pretepel svojo ženo Sheryl, je od včeraj možno v Veliki Britaniji staviti, kje bo temperamentni »Gaza« igral prihodnjo sezono, saj se ga klub Rangers Glasgovv žeb čimprej »rešiti«. V VB je pač stava »vsakdanji kruh«. Tako »bookmakersi« kotirajo 4-7 možnost, da Gascoigne ostane na Škotskem, in 200-1, da bi se preselil v Albanijo ati San Marino.
Samaranch telefoniral Rutelliju
RIM - Predsednik MOK Juan Antonio Samaranch je včeraj telefonsko pozval rimskega Zupana Francesca Rutellija, da bi ga spodbudil, da nadaljuje z deli za morebitno kandidaturo za organizacijo olimpijskih iger leta 2004. Predsednik CONI Pescante je dejal, da je Samaranch opravil le formalnost pred obiskom, to pa ne pomeni, da je Rim že dobil organizacijo iger.
domači šport
Danes
Sobota, 19. oktobra 1996 KOŠARKA
B LIGA
21.00	v Trstu, športna palača: Jadran TKB - Riva del Garda
DUGA
18.00	v Trstu, šola Caprin: Santos - Bor Radenska; 18.00 v Trstu, Ul. Ginnastica: Lega Nazionale -Kontovel; 19.30 v Gorici, Kulturni dom: Dom Ago-rest - Adi Ts
ODBOJKA
ZVEZNI POKAL - MOŠKI
20.30	v Gorici, UGG: Imsa - Koimpex; 20.30 v Trstu, Monte Cengio: Pallavolo trieste - Soča ZVEZNI POKAL ZENSKE
18.00	v Trstu, 1. maj: Koimpex - Sangiorgina
NOGOMET
MLADINCI
DEŽELNO PRVENSTVO
15.30	v Stadnrežu: Juventina - San Luigi, 15.30 na Proseku: Primorje - Ponziana POKRAJINSKO PRVENSTVO
14.45 v Sovodnjah: Sovodnje - Natisone; 15.30 v
Pierisu: Pieris - Vesna
GOBANI
14.30	v Gorici, Ul. Rabatta: Audax S. Anna B - Juventina; 15.00 v Zagraju: Real IsonzoB - Mladost;
15.00	v Trstu, Villa Ara: CGS - Breg; 14.45 na Proseku: Primorje Telita! - San Luigi
MLAJŠI CICIBANI
17.00	v Trstu, igrišče Costalunge: Costalunga - Primorje Telita!
Jutri
Nedelja, 20. oktobra 1996 NOGOMET
ELITNA LIGA
15.30	v Standrežu: Juventina - Gradese PROMOCIJSKA LIGA
15.30 v Bazovici: Zarja - Sovodnje Zadružna kreditna banka; 15.30 na Proseku: Primorje Adriaker -Lucinico
1.	AMATERSKA LIGA
15.30 v Reani del Rojale: Reanese - Vesna
2.	AMATERSKA LIGA
15.30 v Trebčah: Primorec - Villesse; 15.30 v Dolini: Breg - Olimpia
3.	AMATERSKA LIGA
15.30	v Foljanu: Fogliano - Mladost; 10.30 v Dolini: Breg B - Union; 15.30 v Trstu, Sv. Sergij: Latte Car-so B - Gaja
NARAŠČAJNIKI
10.30	v Doberdobu: Mladost - Aris S. Polo; 10.30 v Bazovici: zarja Adriaimpex - Chiarbola ZAČETNIKI
10.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Sanrocchese; 10.30 na Proseku: Primorje Telita! - Ponziana A
KOŠARKA
DUGA
10.30 v Trstu, Poggi Paese: Inter 1904 - Cicibona Preff. Marsich

MOTOCIKLIZEM / VN AVSTRALIJE
Max Biaggi optimistično razpoložen
Na treningu zanesljivo prvi
SYDNEY - Odločilni dvoboj za letošnji naslov motociklističnega prvaka v razredu 250 ccm se je za Italijana Maxa Biaggija začel na najboljši način. Italijanski pilot je bil namreč včeraj na popoldanskem prvem treningu za jutrišnjo Veliko nagrado Avstralije zanesljivo najboljši. Prehitel je svojega najresnejšega tekmeca za naslov prvaka, Nemca Ralfa VValdmanna, edinega, ki bi mu lahko odvzel že tretji naslov prvaka.
»Danes sem vozil zares dobro. Proga je tu odlična in moram priznati, da sem tu veliko bolj sproščen kot na tekmi v Braziliji, ko sem imel nad VValmannom kar 21 točk prednosti. Zavedam
^ROKOMET / POKAL PRVAKOVh
Tržaškemu Principu se ponuja lepa priložnost
TRST - Drevi ob 18.30 bo v tržaški športni palači povratno rokometno srečanje pokala prvakov med domačim Principom in poljsko ekipo Iskre Ceresit iz Kielca. Na prvi tekmi v Kiel-cah so zmagali Poljaki z golom razlike (22:21). Tržačani imajo torej edinstveno priložnost, da se uvrstijo v eno od finalnih skupin evropske lige prvakov.
Za današnje srečanje vlada v Trstu veliko zanimanje in je tudi pričakovati lep odziv občinstva. In prav na pomoč navijačev računa tržaški trener Lo Duca, ki je seveda temeljito prirpravil ekipo za današnjo tekmo. Lo Duca je sicer dejal, da je opazil med igralci skoraj preveč živčnosti, kar bi bilo lahko nevarno za tako zahtevno preizkušnjo, kot je današnja. Na tako visoki ravni, kot so pokalne tekme, je treba igrati, sicer odločno in na vso moč, potrebna pa je tudi umirjena in sproščena igra. Pomembno pa je, da bodo Lo Ducovi varovanci uspeli vsiliti Poljakom svoj ritem igre.
se, da bi moralo biti prav obratno, saj imam pred zadnjo tekmo le točko prednosti. Tu pa se čutim bolj sproščenega in samozavestnega in prepričan sem, da mi naslov ne more uiti. Upam le, da med tekmo ne bo deževalo,« je po treningu dejal Biaggi.
VČERAJŠNJI REZULTATI. 250 ccm: 1. Biaggi (Ita) aprilia 1:32, 858; 2. VValdmann (Nem) honda 1:32, 773; 3. Jacque (Fra) honda 1:33, 381. 500 ccm: 1. Criville (Spa) honda 1:30, 478; 2. Doohan (Avstral.) honda 1:30, 589; 3. Cadalora (Ita) honda 1:30, 694. 125 ccm: 1. Aoki (Jap) honda 1:36, 080; 2. Peru-gini (Ita) aprilia 1:36, 796; 3. Sakata (Jap) aprilia 1:36, 970.
KOŠARKA / DREVI V B LIGI
Jadranovci proti izkušeni »Gardi«
Tekma bo v tržaški športni palači ob 21 ufj' Spet na igrišču tudi K. Rebula in M. Hmelja
Marko Hmeljak bo danes spet na igrišču (Foto KROMA)
Po lepi in ohrabrujoči zmagi v nedeljo v Firencah bodo jadranovci drevi ob 21. uri (in ne ob 20.30 zaradi pokalne rokometne tekme Principa) v tržaški športni palači gostili v 4. kolu B lige moštvo Rive del Garda, ki je doslej, kot naša združena ekipa, zbrala dve točki.
Drevišnji Jadranovi tekmeci so doslej s svojim obračunom krepko razočarali, saj so pred prvenstvom sodili v najožji krog favoritov za osvojitev prvega mesta v tej skupini. V svoji sredi imajo vrsto zelo izkušenih igralcev, in kar pet jih je že igralo v A ligi. Tu sta v prvi vrsti stara znanca, Tržačana 31-letni VValter Bobicchio (192 cm, bek), ki je tudi naj-
boljši strelec ekipe s 1.991 točkami, in Dennis Bocchini (193 cm, play). Dolgoletno prvoligaško izkušnjo ima tudi Fabio Bortolini (letnik 1961, play-maker, 185 cm), ki je letos okrepil vrste ekipe Riva del Garda in je že pet let igral v beneškem Reyerju v A ligi. »Riva« ga je letos najela od TAquile iz B lige. Z Brescio in Pavio je dolga leta igral tudi Vincenzo Ca-vazzana (letnik 1967, play-maker, 190 cm) in prvoligaško izkušnjo s Trevisom ima še veteran Davide Croce (letnik 1962, center, 204 cm). Ce k tem dodamo še Cristia-na Femminija (center, 204 cm), veterana Silvana Finozzija (center, 207 cm) in Andreo Valentinija (pred leti s Turinom v A
1971, play-^ m), je zares ^ ^ r presenetljiv^,,, n mnStvO po ^ .•na
ne bod" a se ne ^
arji Rive prav o*

no trenirali ■-,, Razveseljiv ,r vest, da*| { Pet vrnil KP ki so ga doKa rešili vojašk i saka nova 01 56 za našo ektij v )bro došla- saJU,
v Firencah^.,
članov, i« ^bo
na Ja'

. m
lolno Paod. i mora)0.

kalo.
lcaUVu5e-
;5

Scafe
SŠT: prva vadbena ura za najmlajše
Danes zjutraj bo na stadionu 1. maja pri sv. Ivanu v Trstu prva vadbena ura Športne šole Trst za najmlajše. Ob 9. uri bodo prag male dvorane prestopili najmlajši dveletni otroci, ki bodo telovadili skupaj z mamo, očkom ali kakim drugim bližnjim sorodnikom, ob 10. uri pa jim bodo sledili otroci iz vrtcev, ki so že toliko pogumni, da lahko vadijo sami, seveda pod budnim očesom in ob nevsiljivi spodbudi vaditelja, prof. Gorazda Pučnika.
Telovadba za predšolske otroke je ena najbolj hvalevrednih in pomembnih pobud Športne šole Trst, saj pomeni za večino malih otrok to prvi stik z zunanjim svetom. Vpis na telovadbo SST je možen pred pričetkom vsake vadbene ure.
___________NAMIZNI TENIjL
Kras Telital v Alassiu in Me®5]11' V. Milič in Beisan na Top12
Konec tedna bodo Krasovi pingpongaši zase pa dveh frontah. Okoli dvajset mladih sil bo nas £atggO' prvem kvalifikacijskem turnirju za mladins odvjjal rije v Alassiu blizu Genove. Istočasno se,iasSiu tek' enak turnir v Messini. Kras Telital bodo v o veljaV' movali s svojimi sovrstniki za prve točke, ne za uvrstitev na mladinsko državno P veIike Množična udeležba Kras Tehtala je Pos ga sv°i
pozornosti, ki jo polaga zgoniško društvo podmladek.	_ Krasove^J'
......i—,- ^ _ v	P." J3V
Kot pove že samo ime, gre za tekmovanj tujnirr
ve na turnirju Top 12 v Castelgoffredu P1* naj' Kot pove že samo ime, gre za tekmovanj tuJnirju boljšimi namiznoteniškimi igralkami. Na ® lest' ima pravico do nastopa prvih osem iz ja ^ je t° vic. Ce katera odpove, zveza pokliče drUJ,’ Jcvalib6.1' primer Bersanove. Štiri igralke se na Top Vari3 rajo iz predhodnega kvalifikacijskega turrLgna v ^a' Milič si je to pravico pridobila kot tretja uvr merinu. (J.J.)
ODBOJKA POKAL CORAG
Lib. Connons - Val 0:3 (0:15, 2:15, 2:15J gJ.egciai11’ VAL: Sošol, Uršič, Gej, Cumin, Kuštrin,
Del Fabbro, Plesničar.
kaže,
da
Čeprav nastopa v spremenjeni postavi, vs ^ bodo valovke tudi letos med protagonis	„
Šibki krminski Libertas so premagale tak	tak
roko. Čeprav je pričakovati, da vse t® . ® nerka SuZt lahke, so lahko pri Valu optimisti, saJ f,a:niskavista’ Černe ocenjujej, da je tudi letošnja	i.aj solid113'
tako kot lanska, ki je bila 2. v pokrajini, ■poirian0,
V soboto, 26. tm. se bodo valovke gos i
ikala-
levo

ŠPORT

		



Sobota, 19. oktobra 1996
O DBOJKA / V GORICI ZA ZV EZNI POKA L
GIMNASTIKA
Drevi prvi »drugoligaški« derbi Imsa ■ Koimpex
/Vo 1. moju bo Sangiorgina zonimiv test za združeno žensko Qkipo - Soča v Trstu - Olympia gladko premagala Gemono
i ^erbija v zveznem od-, 0JKarskem pokalu sta se i 0llec prejšnjega tedna otiCala s pričakovanima gagama hnse in ženske atužene ekipe Koim-f®X’ Slogini fantje pa so orali priznati premoč iškega Pallavola, ki so gal,V Prvem delu prema-
Doslej resnici na ljube ^okaj nezanimiv pokal 9 danes in v PPhodnjem kolu bržkone °ncno doživel svoj rhunec. Doslej so se arnrec drugoligaši po-? j1*!’ s tretjeligaši, v adnjih dveh kolih kvali-^kacijske faze pa bode ,a sporedu direktni dvo-0)i med ekipami iz B li-pe- Rezultati teh tekem “0(1o tudi odločali o tem atere ekipe se bodo uvr-De v nadaljnjo faze
Pokala.
Zelo zanimivo bo v go-^ški dvorani UGG, kjer ® bosta v derbiju pome-(j a brisa in Koimpex. So-t e0 po dosedanjem po-sku predprvenstva sc oričani nesporni favori-i’ toda verjetno bode usali dati igralci trenja Petra De VValder-ema vse od sebe, da
Presenetijo.
i manj mikavno ne j? na stadionu 1. maja, )er se bo ženska združe-a ekipa Koimpex prvič pomerila s tekmecem iz ® bge. Gostila bo nam-Sangiorgino, ki pred-avda za Sainove igralke
Sangiorgina (ob 18. uri na 1. maju) - dobra preizkušnja za Sainovo združeno ekipo (Foto Balbi/KROMA)
odličen test, saj menda sodi med boljše ekipe prihodnje B2 lige. Ne glede na rezultat bi lahko tekma vsaj približno že pokazala, kaj velja združena ekipa.
Zanimiv bo tudi nastop SoCe v Trstu proti Pallavolu, ki bo ravno teko SoCin neposredni tekmec v prvenstvu Gl lige.
Moški
Izidi 4. kola: Koimpex - Pallavolo Trieste 1:3 (15:10, 10:15, 13:15, 6:15), SoCa - Imsa 0:3 (3:15, 7:5, 5:15). Vrstni red: Imsa 8, Koimpex 6, Pallavolo Trieste 2, SoCa 0. Danes: Pallavolo Trieste - SoCa (Suvich, ob 20. uri), Imsa - Koimpex (ob 20.30).
Zenske
Oljrmpia - Gemona 3:0 (15:12,15:8,15:3)
OLVMPIA: H. Corsi 8+5, Princi 2+6, M. Černič 2+1, V. Černič 3+4,
Bulfoni 5+2, Braini 2+5, Brisco 11+9, Zotti 2+2, Trapuzzano 1+2.
01ympia je tekmo 5. kola odigrala že v Četrtek zvečer in proti letos oslabljeni Gemoni dosegla prvo pričakovano zmago.
Bolj kot s samim na-
stopom je bil trener Kalc zadovoljen z rezultatom, saj so njegove igralke iz seta v set zaigrale bolj učinkovito in zbrano..
»Čaka nas še veliko dela, da pridobimo potrebno kontinuiteto v igri. Dekleta so še premalo »hudobna« in samozavestna in pozna se, da jima manjkajo izkušnje na visoki ravni«, pravi Kalc, ki je vsekakor zadovoljen z doslej opravljenim delom.
Izidi 4. kola: Sangiorgina - Gemona 3:0, Koim-pex - 01ympia 3:0 (15:10, 15:7, 15:7).
Vrstni red: Sangiorgina in Koimpex 8, 01ym-pia 2, Gemona 0.
Danes: Koimpex - Sangiorgina (ob 18. uri).
Odbojkarice 0lympie danes in jutri v Gradišču na memorialu »Bressan«
Danes in jutri bodo odbojkarice 01ympie sodelovale še na memorialu »Bressan«, ki ga v Gradišču prireja društvo Torriana. Na turnirju sodelujejo Torriana, 01ympia in Martignacco, ki bodo igrali letos v Gl ligi ter PAV Natisoma, ki v C2 ligi ne skriva želje po direktnem napredovanju v B2 ligo. Konkurenca bo torej zelo primerna za 01ympio in turnir bo verjetno, bolj kot dosedanje pokalne tekme, pokazal, kakšne so realne možnosti Kalceve šesterke v letošnji sezoni.
Spored, danes, ob 16. mi: Pav Natisonia - Torriana, sledi Martignacco - 01ympia. Jutri, ob 16. uri za 3. mesto, sledi za 1. mesto.
Petdeset Domovih telovadcev pridno vadi
Že novembra na nastopu Unicefa
Mesec dni je pretekel odkar so se v telovadnici goriškega Kulturnega doma pričeli treningi ritmike in orodne telovadbe SZ Dom za sezono 1996/97.
Kar zadeva orodno telovadbo, naj povemo, da je trenutno v skupini vpisanih 12 dečkov in deklic, ki trenirajo dvakrat tedensko po eno mo in pol.Tre-ner je Marko Batistič, ob potrebi pa mu bo pomagal še dr. Dušan Furlan, olimpijec in mednarodni sodnik.
Celo 40 pa je deklic in deklet rimicne sekcije, ki jo vodita trenerki Mija in Damijana Ceščut. Razdeljene so v 5 starostnih skupin, dvakrat tedensko vadijo v telovadnici, enkrat tedensko pa poteka vadba v baletni sobi Kulturnega doma, kjer se učijo še izraznega plesa in pripravljajo koreografije.
Vseh 50 elanov sekcije SG in SGR se pripravlja za prva telovadna srečanja in nastope (prvi bo na vrsti že novembra na manifestaciji za UNICEF), daljši prikaz tromesečnega dela pa že pripravljajo ob priliki božičnih praznikov.
Starše, ki želijo, da bi njihovi malčki pristopih k tej sekciji, obveščamo, da se vpisovanje nadaljuje v telovadnici Kulturnega doma med urami vadbe in treningov, vsak dan med 15.30 in 17.00 mo.
(Damijana CešCut)
Obvestila
ŠPORTNA SOLA TRST
sporoCa, da se bo vadba za otroke v Borovem športnem centru zaCela danes, 19. t.m., ob 9. uri za matere in otroke ter ob 10. uri za otroke vrtcev. Vpis pred pričetkom vadbe.
SK KRAS - odsek za otroško telovadbo obvešča, da se odvija v Športno kulturnem centru v Zgoniku otroška telovadba in sicer: osnovna šola ob torkih od 16.30 do 17.30, ob petkih 17.30 do 18.30; vrtec ob petkih od 16.30 do 17.30.
SK DEVIN
obvešča, da se bo zaCel v torek, 29. t.m., smučarski teCaj na plastični stezi v Nabrežini. Prijave sprejemajo vsak torek na sedežu v Cerovljah od
20.30,	za informacije lahko telefonirate vsak veCer na št.2916004.
SK DEVIN
obvešča, da se bo zaCela v šoli Marchesetti v Se-sljanu predsmuCarska telovadba za otroke v sredo, 30. t.m., ob 17.00, za odrasle pa v petek, 8. novembra, ob 20.30.
SK BRDINA
sporoCa, da bo 6. kraški suhi slalom jutri, 20. oktobra s pričetkom ob 10. uri v Repnu.
SK BRDINA
obvešča vse zainteresirane, ki se bi radi udeležili letnega zimovanja, naj se zglasijo na sedežu kluba na Opčinah ob ponedeljkih od 19.00 do
20.30.
SK BRDINA
sporoCa, da se nadaljuje suhi trening vsak torek in Četrtek od 17.30 do 19.00. Zbirališče na trgu Brdina na Opčinah.
SZ SLOGA
obvešCa, da so abonmaji za tekme B2 lige ekip Koimpex na prodaj na naslednjih prodajnih mestih: Bar na Stadionu 1. maja, Gostilna Kralj -Trebče, Bar Brass - Bazovica, Restavracija Veto -Opčine, Picerija Rino - Opčine, sedež ZSSDI, Tržaška knjigarna in na tekmah za zvezni pokal.
BOR - namiznoteniški odsek obvešCa, da je v teku namiznoteniški tečaj. Informacije in vpisovanja na tel. 566466 od 13. do 15. ure.
MILJE - rekreacija
Društvo Slovencev miljske občine obvešCa, da se je ponovno začela telovadba v mali telovadnici italijanske srednje šole v Miljah vsako sredo od 17. do 18. ure. Vabljeni. Informacije daje Vesna na tel. št 271862 v opoldanskem času.
ODBOJKA / LETOS V DEŽELNIH LIGAH SAMO DVE NAŠI ŽENSKI POSTAVI
Sokol: ostati v C ligi bo zahtevno Sloga: igra pred rezultatom
rihodnji konec tedna se začenjajo k LV^tveni boji tudi v deželnih od-dol • Skih ligah. V ženski C2 ligi po 8m letih ne bo slovenskih der-jjj, V’ saj je edini slovenski predstav-qi Sokol. Goriška predstavnika L ^pia in Val bosta namreč nastopa-ven ? ^ifii- V D ligi pa bo edini slo-gr Sxi predstavnik Sloga, saj se je ^dpovedal nastopanju v tem pr-
til^D Sokolu je prišlo letos do koreni-^ sPrernemb. VeC lanskih igralk je je s reC Prenehalo z igranjem, tako da h ^azai°> da bo celo težko zbra-je a. tno število igralk. Od Sloge pa itn 1S a veCia skupina igralk, tako da rinf *renerka Silva Meulja zdaj na raz-^g0 kar 15 igralk.
]j0V,aCeli smo trenirati zelo pozno, žari septembra, torej tik pred p0i tkom tekmovanja za deželni Vo p Tako ni bilo Časa za zadovolji-Bio 1Zldno pripravo, obenem pa se OsH'1110 Se uigrat;i- Naš cilj je seveda Veri 1 V deželni konkurenci, toda za-d0 ar? se> da bomo to izredno težko l+ee8*i- Igralke prihjajo v bistvu iz D če tl taxo da bomo morali trdo delati, S6rtlQfjemo kaj doseči. O nasprotnikih °kr .!Sa^a’ da se je Natisonia precej tekf6^1 a’ sai poskusila doseči di-inp ° .naPredovanje v B2 ligo. Vivil ipo (Tn iano poznamo že od lani in ve-sPr' t -i S*"a dobri ekipi, z vsakim na-(a 1°! Uikom pa nam bo težko,« je deja-aab 6U ieva- Zaradi nerazpoložljivosti režinske telovadnice, trenirajo
sokolovke dvakrat na teden v telovadnici na Domu pristaniških delavcev, kjer bodo tudi igrale domaCe tekme, enkrat pa trenirajo v šolski telovadnici na Proseku.
Tudi Slogina ekipa bo letos igrala v D ligi v nekoliko spremenjeni postavi, saj v ekipi ni več Tatjane Tensi in Irene Vidah. Ekipo bodo tako sestavljale skoraj izključno mladinke, saj so starejše le Blažinova, Kufersinova in Mijotova, ki bo kot lani pomagala mlajšim soigralkam predvsem s svojo izkušenostjo. Lani je druga Slogina članska ekipa odigrala dobro prvenstvo in nekajkrat presenetila tudi favorizirane nasprotnike. Tako kot lani pa bo tudi letos glavni cilj te ekipe seveda nabiranje izkušenj za naslednja leta in pa za letošnje prvenstvo mladink.
Sistem tekmovanja v D ligi so letos spet spremenili in se vrnili k staremu modelu, se pravi, da bo letos samo ena skupina štirinajstih ekip iz cele dežele. Trener ekipe Ivan Peterlin je o letošnjem prvenstvu dejal: »Koledar tekem je težek, saj bomo odigrali 26 tekem in to po celi deželi. Prvenstvo bo tako prav gotovo zanimivo, bo pa tudi naporno. Upam, da se bomo Cim-bolje uvrstili, poudarjam pa, da me bolj zanima igra kot pa sam rezultat. Želim predvsem, da bi punce igralsko Čimbolj zrasle in da bi od prvenstva CimveC odnesle. Z uvrstitvijo v zgornji polovici lestvice pa bi bil zelo zadovoljen.«
Sokol			
Tanja Masten	1970	174	T
Lara Masten	1971	172	T/C
Martina Kosmina	1971	178	C
Betty Visentin	1971	158	T
Tjaša Švara	1977	168	P
Irena Semec	1977	172	C
Maja Kosmina	1975	178	T
Vanja Švara	1981	172	T
Mojca Milic	1976	170	P
Tanja Spacal	1975	180	C
Sara Perini	1975	168	T
Tatjana Tensi	1977	170	T
Klavdija Ferluga	1975	168	T
Karin Starc	1975	173	P
Tanja Zadnik TRENER: Silva Meulja	1978	172	T
Sloga			
Sara Babudri	1979	173	T
Tanja Blazina	1978	178	T
Paola Cauter	1980	178	C
Nina Cociancich	1979	167	P
Jesenka Furlan	1980	178	C
Tjaša Kalc	1979	163	T
Martina Kufersin	1978	161	P
Samoa Mauro	1979	173	C
Jana Mijot	1971	168	T
Elisa Molassi	1979	180	C
Katerina Sossi	1979	174	P
TRENER: Ivan Peterlin			
POMOŽNA TRENERJA: Blahuta	Marko Kralj in Dušan		
ŠD MLADINA - Baletni odsek obvešCa, da bodo treningi ob torkih in petkih v prostorih osnovne šole Albert Sirk v Križu; za prvo skupino (mlajše) od 16. do 17. ure in za drugo skupino od 17.00 do 18.30. Vpisovanja potrdite na licu mesta.
SK KRAS-odsek za rekreacijo obvešCa, da se je pričela telovadba za odrasle in sicer: mlajša skupina torek in Četrtek od 21. do 22.30; starejša skupina torek in Četrtek od 8.30 do 9.30. Vpisovanje na vadbeni uri ali pa po telefonu št. 229477 ob ponedeljkih od 17. do 19. ure.
SPD GORICA - smučarski odsek Zimovanje bo od 31. decembra 1996 do 5. januarja 1997 v Cerknem s smučarskim tečajem na Črnem vrhu. Informacije in prijave pri Marti (tel. 0481/22164).
SD MLADINA
vabi elane, da se udeležijo 6. Kraškega suhega slaloma jutri, 20. t.m. Vpisovanje do 18. t.m. pri odgovornih kluba ali na tel. 040/213518.
SD MLADINA - smučarski odsek vabi elane in vse, ki bi se radi seznanili o sezonskem delovanju (telovadba, smučarski teCaji, sejem smučarske opreme, zimovanje in tekmovalno delovanje), da se javijo na sedežu društva (Dom A. Sirk) vsak ponedeljek, sreda in petek od 19.30 do 21.00 do konca oktobra.
SK DEVIN
prireja novoletno zimovanje od 26. decembra t.l do 1. januarja 1997 ter od 1. do 6. januarja 1997 v smučarskem centru Falcade (BL). Na razpolago 60 km smučišč. Tekaške proge v bližini hotela. Predvideni smučarski tečaji z lastnimi vadi-telji.Prijave vsak torek do 29. t.m. na sedežu kluba v Cerovljah po 20.30. Informacije dobite v tajništvu na tel. št. 2916004.
SD BREG - odbojkarska sekcija
vabi dekleta letnikov ’83, ’84 in ’85 na treninge
odbojke. Treningi bodo ob torkih od 18. do 19.30
in ob Četrtkih od 16.45 do 18.15 v dolinski
občinski telovadnici. Pričetek vadbe v torek, 22.
t.m.
ZANIMIVOSTI IN RAZVEDRILO
Sobota, 19. oktobra 1996
gr
Horoskop
eS.
zapisal B. R. K.
OVEN 21,3.-20.4: Podvomili bbste.o iskrenosti
hi piepričaB, da,so apovi; nameni veliko bol} iskreni: kot ste iskreni do samih sehe.

M
•K 21.4.------------|
eno s seboj, vendar vam obveznosti ne bodo dopuščate prepc^ost^azaamhjavaše:SMpjte|h;opiavljati s pozornostjo nase.
DVOJČKA 21.5.-21.6.: Začeli boste uresničevati svoj najnovejši načrt, zaenkrat resda samo v glavi, zato pa bodite toliko bolj pozorni na zanke, ki prežijo na poti od ideje do uresničitve.
»E
RAK 22.6,-22,7.: Čeprav ste naklonjeni vsakda-njim radostim, vam te banalnost vsakdana prišla vrh glave. Resnično; skrajni čas je žeiifa poiščete manj naporno [Mt k sreči.	ajfag '	*'
5ef
LEV 23. 7. * 23.8.; Odpustili boste svojemu tekme* cu in podali roko sprave. Pametno, kajhzares ni razloga. da bi se se naprej bojevali z umišljenim sovražni-kom, ki vam želi samo dobro.
DEVICA 24. 8. - 22.9.: Svoji simpatiji boste napo-sied odprli vrata v srce. Ne bo vam ravno vroče, bo pa dovolj toplo, da boste znom odtalili stare bojazni in jih enkrat za vselej odslovili.
M
<m


kh
TEHTNICA 23.9.-22 10.: Preganjali boste neprijetne misli kakor da bi grizle. Poskusite obratno: prikli-cujte si jih zavestno in minemo, pa bodo njj|iovi zobje že kmalu povsem otopeli.
ŠKORPIJON 23.10,-22.11.: Ker so vase Zelje in potrebe Se zmeraj v istem loncu, se vam bo zgodilo, da se boste zaganjali k nečemu, brez česar zmorete in zamudili tisto, brez česar ne morete.
STRELEC 23.11.-21.12.: Obremenili se boste s tolikšnim kupom nalog, da ne boste vedeli niti tega, kje se vas drži glava. Dokler še stoji na ramenih, ji vendarle skušajte prisluhniti.
KOZOROG 22.12. - 20. 1.: Čeprav bi se najraje ukvarjali s seboj, se boste raje posvetili nekomu, ki brez vas ne more. Ne žalujte za izgubljenim časom, kajti vrnil se vam bo podvojen.
VODNAR 21,1. - 19.2.: Ves ljubi dan boste begali ter preganjali dolgčas in osamljenost, zvečer pa se boste znašli v tolikšnem direndaju, da si boste želeli samo še ljubo samoto.
RIBI 20. 2 - 2). 3.: V urah samote boste spoznali, da paraerja premočno ljubite, da bi ga smeti še naprej zanemarjati. Pripravili mu haste presenečenje, ki vaju bo poneslo v nebesa.
Clint Eashvood je tudi spoštovanja vreden pianist
Filmski igralec, režiser in mimogrede še izvrsten pianist Clint Easfwood je ob številnem jazzovskem orkestru nastopil v newyorškem Camegie Hallu z glasbo iz svojih filmov. (Foto: Reuter)
Prispevek filmskih igralcev k raziskavam raka pri ženskah
Igralca Michael Duglas in Chris 0'Donell sta se udeležila dobrodelnega plesa v korist raizskav raka pri ženskah na kalifornijski univerzi v Los Angelesu. (Foto: Reuter)
Otroci se bodo igrali z Naomi, Claudio in Karen
29-centimetrske lutke, izdelane po podobi slavnih fotomodelov, so prve tri v tako imenovani »zbirki vrhunskih manekenk«. (Foto: Reuter)
Hitlerjevo »umetnino« so prodali za 3.700 dolarjev
BRIGG (STA/AFP) - Te dni so na javni dražbi v nemškem mestu Brigg za 3.700 dolarjev prodali akvarel, katerega avtor je Adolf Hitler. Umetnina, na kateri je upodobljen nek park v avstrijski prestolnici, izvira iz leta 1911 in tako sovpada z obdobjem, ko si je skušal Hitler služiti kruh s slikanjem. »Podjeten zmazek«, ko je Hitlerjevo delo ocenil organizator dražbe Robert Homer, je skupaj z nekaterimi drugim} predmeti iz nacističnega obdobja, med njim j so bile tudi knjige o 3. rajhu, leta 1945 naše nek britanski vojak v ruševinah nekega stanovanja v bombardiranem Hamburgu.	____
SKANDINAVSKA KRIŽANKA
r	V SAREJEVU ROJENI DIREGENT	PLODNA VODA	REDKA MEHKA KOVINA	tINICNA SKUPINA . V NIGERIJI	ŠTOR	II. AVTOMOB. DIRKAČ (TAZIO)	OPONA- ŠANJE	DNIKA	RIMSKA DVE	NEMŠKI NOGOMET. KLUB	MUSLIM. SVETO MESTO V TUNIZUI	AVTOR: LUKA PIBER	SVIU. DRAMA- TIK (RENE)	SMUČ. CENTER PRI VRHNIKI	SHAKE- SPEAROV KRALJ	INDONEZ. OTOK	ANICA	VDRTJE	PRIVR2. CENTRA- LIZMA	IRIDU
DISK ZA ZAPIS S SVETLOBO												PREBI- VALCI MULJAVE								
NEUMNA ZENSKA												STRUPEN LEPOTNI GRM DVOJINA								
IZPIT V OBLIKI POGOVORA									VODNO LETALO KATERI											KMEČKO NASELJE
POPEV- KAR SMOLAR				SOP NITI ZA OKRAS	ČEŠKI FILMSKI REŽISER												RADIO- TELEVI- JA			
HRV. SLIKARKA (NASTA)					BARVA, LAK REKA V DOBOJU							IKSIN PREDLOG NALIV			MELO- DUA	PISANA TROPSKA PAPIGA	SITASTA KOST	RADU NASILJE		
DARE VALIČ			GOSTA JUHA						KOPICA GLEDA- LIŠKI PROSTOR				POLITIK MIKOJAN							
			HEBREJ. ČRKA										REKA V MUNCHNU							
PES- NIŠKA FIGURA								IT. PEVEC (FAUSTO) ALPSKA DOLINA						ANGEL						KOREJ. ZNAMKA AVTA
REKA V KAIRU				SINČEK ANTON TROST						ORGAN ZA VOH				M. IME						
										EDEN				KOBALT						
VELIKO SVETOV. MORJE						PESNIK UDOVIČ					SL. PRIPO- VEDNIK (MATEVŽI					SL. VIOLIST (MILE)				
ZEMEU- SKO OLE						NASIČEN OGLJIKO- VODIK					JUNAK TRDI- NOVE NOVELE					MESTO V EPIRU				
VltiV
‘AOtiV
‘MVia
‘VlSVrt
ISCti
‘gpvH
‘azd
‘NV39°
‘SOM
‘CClNlS
‘HN
‘THiaV
■nvai
‘VtiCtiVtb'' •SVJSVMV ‘dlti ■VHV0O 'Afl , 'Vti ‘)fX
‘0TD-
9100
‘A10
■v»v«x«5
‘NOIAVOtKC«
•iiAsrKtf
•HHONVl'10
‘V3lNUno8V'f
‘OAVlld^
•.jsiaiNOtU0
:onABi°P0^
:A3USa0
RAI 3
slovenski
program
F RAI 2
RETE 4
e
RAI 1
Otroški variete La Banda dello Zecchino, risanke Variete za najmlajše L’ albero,azzurro - Piavo drevo, risanke Dok.: Avtomobil, mit stoletja (2. del)
Film: Mare matto (kom.. It. ’63, i. J.P. Belmondo, Gina Lollobrigida)
Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem (i. A. Lansbury) Izžrebanje lota Dnevnik
Aktualna odd. o morju: Linea Blu (vodita Puccio Gorana in D. Bianchi) Sedem dni v parlamentu Variete: Disney Club, vmes risanke Gargoyles, Classic Cartoon in Alad-din
Izžrebanje lota Dnevnik
Nabožna oddaja Sedmi dan
Variete: Luna Park (vodi Fabrizio Frizzi) Vremenska napoved Dnevnik in šport Variete: Le torri della zingara (vodi Cloris Bo-sca)
Variete: Carramba che sorpresa! (vodi Raffaella Carra)
Dnevnik Posebnosti TGl Dnevnik 1, zapisnik, horoskop, nočni pogovori, vremenska napoved Film: Dolce assenza (kom., It. ’86, r. C. sestie-ri, i. Jo Champa, Fabien-ne Base, S. Castellitto) Variete: Sabato sera Dok.: Srečanje - G.B. Shaw (2. del)
	Variete: V družini (vodi-		Nad.: VeCna ljubezen.
	ta T. Timperi, B. D’ Ur-		6.40 Hiša v preriji, 7.30
	so), vmes (7.30, 8.00,		Love Boat, 8.30 A cuore
	8.30, 9.00, 9.30, 10.00		aperto
	dnevnik		Aktualno: Časa per časa -
	Evropski dnevi. 10.35		Nasveti za Jepši dom
	Tgr v Evropi		Dnevnik
	Aktualno: Potrebujem te		Variete: La ruota della
	Variete: V družini		fortuna - Kolo sreče
	Dnevnik, 13.20 Drib-		Dnevnik
	bling, vreme		Rubrika o zdravju (vodi
	Film: Crimen (kom., It.		Daniela Rosati)
	’60, i. A. Sordi, D. Gray)		Stelle della moda
	Izžrebanje lota		Varieteja: Chi mi ha vi-
iHRIil	Aktualna odd.: Cercando		sto?, 18.00 Iva show (vo-
	cercando		di Iva Zanicchi)
ITOn	Nan.: Komisar Navarro		Dnevnik in vreme
	Rubrika o izletih in poto-		Variete: Game Boat
	vanjih Sereno variabile		Film: La battaglia dei gi-
	Nan.: Un caso per due -		ganti - Battle of the Bulge
	Primer za dva - Partner		(vojni, ZDA ’65, i. Henry
	Variete: Go-Cart		Fonda; R. Ryan)
	Dnevnik		Film: Gli ultimi giganti
	TV film: La mente del		(vestem, ZDA ’76, i. C.
	crimine (dram., ZDA ’93,		Heston, J. Cobum)
	i. J. Bisset, M. Kato)		Night Line
	Proza: Anima nera (i. F. Poggiali, B. Scoppa, V.		
	Logan), vmes (23.50) dnevnik in vreme	@ CANALE5	
	Variete: Artisti sotto la		
	tenda - 20 let spominov		
	Nan.: Soko 5113		Na prvi strani
			Nan.: Pappa e ciccia (i. Roseanne Barr)
Mk RAI 3			Aktualno: Nonsolomoda
			Aktualna odd. o obokih:
			Pianeta bambino
	.		Anteprima - Predstavitev
	Film: Antelope Cobbler		televizijskih programov
	(kom., It. ’91)		Aktualno: Forum - So-
Film: Separati in časa (kom., It. ’86, r.-i. Riccar-do Pazzaglia)
Film: Festa di laurea (dram,, It. ’85, r. P. Avati, i. C. Delle Piane, A. element, N. Novecento) Dnevnik
Film: La cosa da un altro mondo (fant., ZDA ’50) Deželne vesti, dnevnik, Okolje Italija Šport: vaterpolo, rally RAI, umetnostno drsanje Dnevnik, deželne vesti Variete: Drobci Variete: V kraljestvu živali (vodi G. celli) Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Inter.Set (vodi Gilberto Squizzato) Dnevnik
Šport: dresura, 0.30 sabljanje, 0.50 biljard Variete: Fuori orario, vmes filmi Esther, Vojna v Zalivu in..., Un canto per Beko
dišče (vodita Rita Dalla Chiesa, Santi Licheri) Dnevnik TG 5 Aktualno: Lezioni priva-te (V. Sgarbi)
Aktualna odd.: Arniči -Prijatelji (vodi Maria De Filippi)
Nan.: Happy days Otroški variete Bim Bum Bam in risanke Nan.: Investigatori invisi-bili (i. M. Bellavia)
Nan.: Cosby indaga Variete: Vinca il migliore Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la noti-zia (vodita Ezio Greggio in Enzo lacchetti) Variete: I guastafeste (vodita Massimo Lopez in Luca Barbareschi)
Nan.: Quei due sopra il varano (i. L. Arena) Dnevnik
Film: L’ evaso (dram., Fr. ’71, i. A. Delon), vmes (0.30) dnevnik
%> ITALIA1
6.10
10.20
11.25 11.30 12.15
12.25
13.00
14.25
14.30
17.00
17.15
18.30
19.00
20.00
22.30
0.40
2.00
Otroški variete, vmes risanke, Ciao ciao mattina, Ancora insieme con... Nan.: Le strade di San Francisco Aktualno: Planet Nan.: Highlander Filmske novosti Odprti studio, 12.45 Fatti e misfatti, 12.50 Šport studio
Variete za najmlajše, vmes Ciao Ciao Parade in risanke
Variete: Niente panico Kolesarska dirka po Lombardiji
Aktualno: Planet Nan.: Bayside School,
18.00	Helen in njeni prijatelji
Odprti studio, vreme, 18.55 Šport studio Nan.: Party of Five -Strah (i. M. Fox, P. De-vicq, Scott Wolf)
Nan.: Willy, princ iz Bel Aira, 20.30 Hercules (i. K. Sorbo, J. Gonzales) Film: Il replicante (fant., ZDA ’86, i. C. Sheen, R. Quaid), vmes (23.30) Fatti e misfatti Italija 1 šport Nan.: O’ Hara
# TELE 4
16.45
14.45
16.15 16.55
17.15
19.30,	234)0 Dogodki in odmevi
Nad.: Amore gitano Nan.: Beverly Hillibillies Glasbena oddaja Dokumentarec
18.30
20.40
21.00
Personaggi e opinioni Oddaja o Barcolani Film: In due litiga meglio
® MONTECARLO
13.00
12.00
14.00
15.00
19.55
20.30
22.45
19.30,	22.30, 0.45 Dnevnik, 19.50 TMC Šport Nad.: La voce del Signore Nan.: Acapulco Bay Varieteji: Tappeto volan-te, 17.00 Ko bi bil Sherlock Holmes (vodi Jo-celyn), 17.50 Zap Zap Variete: Sei forte!
Film: Il burbero (kom.. It. ’86, i. A. Celentano)
Film: La vendetta deli’ uomo chiamato cavallo
fr* Slovenija 1
	Videostrani
	Radovedni Taček
	Jakec in čarobna lučka
raji	O. ).: Ze znam plavati
EBi	Male sive celice
BEj	Zgodbe iz školjke
i	Učimo se tujih jezikov: Angleščina
	Koncert za tenor in lutnjo
HRV	Glasba na vodi, balet
	Svet dinozavrov, pon. 5. dela am. dok. serije
	Analitična mehanika, 40. del
	Tednik, pon.
	Poročila
	Hugo, pon. tv igrice
	Reka upanja, 15. del francoske nadaljevanke
	Kinoteka: Človek zver, franc.film
jjjjm	TV dnevnik 1
[md	Svetovi zemlje, 6., del
iHiIi	Na vrtu
jjgfii	Ozare
IHRj	Hugo, tv igrica
	Risanka
	TV dnevnik 2
	Šport
	Stranke se predstavljajo
	Res je!
	Za TV kamero
	National geographic, amer. dokumentarna oddaja
	TV dnevnik 3, vreme, šport
	Sova: Kvantni skok, 3. del
	Večni sanjač, 17. del
	Strah ima mrzlo roko, nemški film
fr Slovenija 2
10.00
11.30
12.30 16.25
17.00
17.55
19.30
20.00
21.55
22.35
Tedenski izbor:
Planet In
Mostovi
Euronews
Skrivnostni svet A. Clarka, 7. del angleške dokumentarne oddaje Zgodovina kitajskega mesta, ponovitev 5. dela ameriške dokumentarne serije
Celje: PEP v rokometu (M), Celje pivovarna Laško - TopolCany, prenos V območju somraka,
47. del ameriške nanizanke
Čarovnice iz Easttvicka,
ameriški film Trend,
oddaja o modi in vizualni pop kulturi Sobotna noč
© Koper
15.00 16.10
17.10
17.30
18.00
18.45
19.00
19.30
19.40
20.00
20.30
22.15
22.30
23.15
23.45
Euronevvs
Smejem se in pojem, otroška galasbena oddaja TVD mladi
Huckleberry Firm, risanke Program v slovenskem jeziku
Primorska kronika TV dnevnik - Vsedanes Jutri je nedelja, verska oddaja
Nočni sodnik, tv nan. Dokumentarna oddaja Rebus,
italijanski film, 1969 TV dnevnik Radio Live
Achtung baby!, oddaja o kulturi, avtor R. Ferracci Vsedanes - TV dnevnik
DtO Hrvaška 1
	TV koledar
	Poročila
	Srečni Luka, 1. del risane serije
	Trije Tarzanovi izzivi, ameriški barvni film
	Prizma
	Dnevnik
	Morje
	Manevrski prostor, avstralski kratki mladinski film
	Poročevalci sveta
	Zgodbe vetra: Lovčeva kri, kanadsko-francoski film, 1994
	Filipovi oboci
	Poročila
	Televizija o televiziji
	Usode
	Na začetku je bila beseda
	Hrvaška spominska knjiga
	Dnevnik
	Policaj v vrtcu, ameriški barvni film, 1991
	Kdo je ona?
»Sh	Opazovalnice
	Dubliners
	Polnočna premiera: Sijaj, 1. del ameriške nadalje-
	vanke
Slovenija 1
430, 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 2-00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila;
9.00	Dnevnik; 6,50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Tiranja kronika; 8.05 Sobotna roglja; 9.30 jeziku; 10.05 Kulturna panorama; 11.30 S knjižnega trga; 12.05 Na današnji dan; 2,lo Poslušalci čestitajo; 13.00 Danes do |3-ih; 13,20 Obvestila, osmrtnice; 15.00 Ra-dio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in od-^evi; 17.05 Aktualni mozaik; 18.15 Večerni utrinek; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Kon-ob 60-letnici M. Muniha; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 23.05 Lite-rQrni nokturno: Pesmi; 23.30 Kratka igra.
Slovenija 2
^00' 6.00,6.30,7.30,8.30,9.30,10.30,11.30, '2-30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 hevnik; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.30 So-°tni val; 8.40 Koledar prireditev; 9.35 Po-P®vki; 9.45 Sobotna akcija; 11.00 Moped ^ow; 13.35 Obvestila; 14.00, 17.00, 18.00 'dsbene želje; 16.15 Popevki tedna; 19.30 Port in Vaše melodije; 22.00 Zrcalo dneva, r6nne" promet; 22.20 Heavy metal.
Slovenija 3
8.00,	9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 400, 18.00, 22.00 Poročila; 8.05 Glasba; '05 Jazz, blues...; 11.05 Naši umetniki;
\-25 Sobotni koncert; 13.05 Obzornik;
14,05 Zgodnja dela; 15.00 Zbori; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Baletna glasba; 16.40 Umetni svetovi; 17.00 Glasbena tradicija 20. st.; 18.05 Roman; 18.25 V pod-večer; 20.05 Iz opere: Lulu (A. Berg); 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, Poročila;
12.30,,	17.30,19.00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik, osmrtnice; 7.00 Kronika; 7,30 Pregled tiska, vreme; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Ever-green; 8.05 Pozdrav; 8.50 Pesem tedna, koledar; 9.45 Du jesi, zabavno in humorno; 10.40 Power play; 10.45 do 11.20 Primorski zaliv;. 11.30 Turistična poročila; 11.50 Primorski zaliv; 12.30 ©poldnevnik; 12.55 Primorski zaliv; 13.45 Okno v svet; 14.00 Glasba po željah; 15.00 Power play; 15.15 Hit dneva;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.00 Svežih 20 modrih; 19.15 Šport; 22.00 Zrcalo dneva.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30	Poročila; 7.15,12.30,15.30,19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 8.40 Izbirali ste; 9.33 Sabato insieme; 10.00 Pregled tiska; 10.15 Lucianova pisma; 10.33 Souvenir d' ltaly; 11.15 Doroty in Aliče; 12.55 Pesem tedna; 13.00 Glasba po
željah; 13.40 Bella bellissima; 14.00 Fish eye; 14.33 Redazione teen; 16.00 Hat hit; 18.15 Iz parlamenta; 18.45 Falk studio; 19.25 Siglasin-gle, 19.30 Dnevnik in šport.
Radio Trst A
7.00,13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00,
17.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po nase, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 8.40 Orkestri; 9.00 Literarne podobe; 9.20 Potpuri; 10.10 Koncert; 11.30 Filmi na ekranih; 11.50 Glasbeni predah; 12.00 Ta rozajanski glas, nato Orkestri; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Krajevne stvarnosti: Nediški zvon; 15.30 Duh časa in čar odra; 16.00 Soft mušic; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Zaključne akademije GM v Trstu;
18.00	Dramska pesnitev: Tragedija človeka -Zunaj raja (r. A. Jurc); 18.25 Glasba za vse okuses; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
7.15, 12.15, 18.15 Krajevna poročila; 11.30,15.10, 17.10 Poročila;10.00 Foyer; 13.00 Glasba po željah; 17.00 Morski val (vsakih 14 dni); 20.30 Prenos Jadranovih košarkarskih tekem.
Radio Koroška
18.10-19.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca.
Primorski dnevnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. del Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. del Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Vojkova 78, tel. 061-1684456, fax 061-345285/345289 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fak 0463-318506
Prodajno naroCninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana Tel. in fax: 061-1262044
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.500 LIT - 60 SIT Naročnina za leto 1996 - 430.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
20
Sobota, 19. oktobra 1996
VREME IN ZANIMIVOSTI
ZMERNO
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN
ZMEREN MOČAN NEVIHTE
VETER
MEGLA
SREDjSCE
TOPLA	HLADNA	SREDISCE ANTI-
FRONTA	FRONTA OKUIZUA CIKLONA CIKLONA,
Sonce bo vzšlo ob 07.24 in zašlo ob 18.09. Dan bo dolg 10 ur in 45 minuto.
' TEMPERATURE REK POSTAJA	stC	POSTAJA	st. C
Mura Gornja Radgona	9,0	Iška Iška	.
Sava Radovljica	9,0	Savinja Veliko Sirje	13,7
Sava Hrastnik	10,5	Paka Šoštanj	-
Sora Suha	10,7	Soča Solkan	10,2
Ljubljanica Moste	10,8	Idrijca Podreteja	9,3
GradaSCica Dvor	9,8	Vipava Dolenje	9,2
SVET / SUKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE_________
Na Kubi sprožili preplah ob prihodu orkana Lili
HAVANA - P-otem ko je pustošil po Med-morski Ameriki, je včeraj ob 6. uri po krajevnem času orkan Lili na Kubi že dosegel Batabanski zaliv in
V Vietnamu podpirajo mobilno telefonijo
HOSIMINH - Tudi komunistični Vietnam razvija mobilno telefonijo, kot zgovorno priča reklama za mobitel in »pager« (teledrin), ker se zaveda, da ni pravega razvoja brez teh mobilnih sistemov. (Telefoto AP)
oplazil polotok Zapata. Kubanske oblasti so že v četrtek sprožile alarm, ker bo po vseh predvidevanjih orkan Lili dosegel v prihodnjih urah Havano. To bo prvi orkan v
zadnjih desetih letih, ki bo prizadel kubansko glavno mesto. Predsednik Fidel Castro je prebivalstvo pozval, naj se pripravi-na prihod orkana. Iz starega dela mesta,
kjer se stavbe rušijo že po hujših nalivih, so izselili 40 tisoč ljudi. Preventivno so izklopili električno energijo, ker so prvi udari vetra že začeli ruvati drevesa in trgati električne žice. V prihodnjih urah naj bi izselili še 60 tisoč ljudi z najbolj kritičnih območij. Orkan se pomika proti prestolnici s hitrostjo 13 kilometrov na uro, v njegovem očesu pa pihajo vetrovi s hitrostjo do 130 kilometrov na uro. Po trditvah predstavnika za tisk kubanske meteorološke službe Joseja Ru-biera bo prihodnjih 48 ur najbolj kritičnih za skoraj dva milijona ljudi, ker se bo nato orkan Lili usmeril proti floridskemu Key VVestu.
Kot rečeno, je orkan predtem pustošil Med-morsko Ameriko. Najhuje se je .znesel v Nikaragvi, kjer je terjal življenje petih oseb. Druge štiri osebe so bile ob življenje v Kostariki, medtem ko je ena umrla v honduraški Te-gucigalpi. Orkan Lili je povzročil silovite nalive in poplave, a ne žrtev v Panami in Gvatemali. Gmotna Skoda je ogromna, ker je orkan prizadel plantaže kave in južnega sadja.
Na sliki (telefoto AP): Se pred prihodom orkana so se ob tropskem zalivu začele rušiti dotrajane stavbe starega dela Havane.
»Za srečo...«
Med devetdnevnim vegetarijanskim kitajskim praznikom so se v tajskem Phuketujjd leženci procesije prebadali telo z najrazličnejšimi predmeti, ker to prinaša srečo (.