POGOVOR S SEKRETARJEM SLAVKOM KORBARJEM
Z odgovornim delom proti nejevolji
Napočil /e novega leta čas, ko se staro leto prevesi v novo. Ljudska šega veleva, da vestno pretehtamo svoja dejanja v iztekajo-čem se letu — da bi s pravim m&trom zakoli-čili trdne femef/e svojih prihodnjih dejanj. S to thislijo smo na pragu novega leta nave-zali pogovor s sekretarfem komiteja občirf sko konference Zveze komunistov Ljub-Ijana Center, tovarišem Slavkom Korbar~ jcm.
Nli — pokongresno
• Tovariš sekretar, kon-gresi Zveze komunistov, Zveze sindikatov, Zveze so-cialistične mladine in Zveze združenj borcev NOV so bili letos v središču pozornosti vseh naših delovnih ljudi in občanov. Soglasna ocena je, da so bili kongresi dogovor o akciji v vseh konkretnib okoljih. Kako bi ocenili po-kongresno akcijo v občini Ljubljana Center nasploh in v Zvezi komunistov še pose-bej, s tem v zvezi pa tudi or-ganizacijsko preosnovo delo-vanja v zvezi komunistov?
Menim, da čutimo živahnp pokongresno dejavnost tako v sami ZK kot nasploh v druž-benopolitičnih organizacijah v občini. Podlaga za takšno trditev sta med drugim tudi akciji obiskov sto organizacij združenega dela in vseh kra-jevnih skupnostih v Centru. Rezultati naših prizadevanj bi se morali odražati v hitrejši samoupravni preobrazbi živ-Ijenja, krepitvi družbenoeko-nomskega položaja delovnega človeka, reševanju številnih vprašanj v občini in mestu in vsakodnevnih problemov, to-da ti rezultati še niso zadostni. Rezultati namreč niso v celoti ustrezni naporom družbeno-političnih dejavnikov. Med vzroki je tudi ta, da posamez-ni sestavni deli političnega si-stema ne delujejo celovito in usklajeno. Ti »izpadi« so zla-sti na področjih delovanja de-legatskega sistema, samo-upravtiega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja. To sta najbolj občutljivi točki v občini, kar ugotavljamo tudi v omenjeni akciji.
V ZK smo del naše aktivnosti namenjali uresničevanju ti-stih sklepov VIII. in XI. kon-gresa ZK, ki se nanašajo na vsebinsko preosnovo v orga-niz, iranosti ZK in njenega na-daljnjega razvoja: utrjevanje osnovnih organizacij, akcij-sko povezanost in aktivizacijo vseh komunistov v krajevnih skupnostih pri razreševanju številnih vprašanj, ki se tam porajajo in razrešujejo. V vsakdanji praksi v OZD se že uveljavljajo nove oblike delo-vanja, ki nadomeščajo prejš-nje svete in komiteje, a teme-ljijo na akcijski in problemski povezanosti komunistov in osnovnih organizacij, ko gre za vprašanja, ki zahtevajo skupno obravnavo. Ob tem se seveda krepijo komunikacije med osnovnimi organizacija-mi in občinsko konferenco ZK, pri čemer se uveljavlja
bolj prožna vloga OK ZK kot nosilca in usmerjevalca celot-ne aktivnosti občinske orga-nizacije ZK na načelih demo-¦kratičnega centralizma, komi-teja pa kot izvršilnega organa, ki je zadolžen za uresničeva-nje sklepov. S sprejemom sta-tutarnega sklepa bomo te no-ve oblike dela v občinski or-ganizaciji ZK tudi normativ-no uredili še v tem letu.«
Dober primer frontnega pristopa
•Med večjimi pokongre-snimi pobudami OK ZKS Ljubljana Center sta, kot ste dejali, akciji obiskov vseh krajevnih skupnosti in 100 organizacij združenega dela. Ali sta omenjeni akciji, kljub temu, da še nista povsem sklenjeni, opozorili, kje v na-ših OZD in KS najbolj šepa-mo in kaj bo treba ukreniti, da bomo dosledno uveljavili novo kvaliteto našega dela in naših odnosov?
»Obe akciji pomenita novo obliko delovanja OK ZKS in drugih družbenopolitičnih or-ganizacij. Te oblike se bomo v naši prihodnji družbenopoli-
tični praksi vse bolj posluže-vali, saj sta dober primer frcmtnega pristopa k razreše-vanju vprašanj. Brez frontne-ga pristopa, pri čemer ni bi-stveno, kdo je pobudnik, bi še zlasti glede na veliko število subjektov združenega dela v naši občini, ostajali površin-ski, potisnjeni v forumsko de-lo. NoCemo več tako. »Akcija 100« je veliko prispevala h krepitvi povezave med osnov-nimi organizacijami in občin-sko konferenco ZK, pa tudi med komunisti v združenem delu nasploh. Akcija nam je podala jasnejši pogled na družbeno preobrazbo in ure-sničevanje zakona o združe-nem delu. V ospredje »akcije 100«, deloma tudi »akcije 91 krajevnih skupnosti«, je bilo postavljeno vprašanje dohod-kovnih odnosov, saj le-ti predstavljajo osrednje vpra-šanje reprodukcije novih DE odnosov in graditve politične-ga sistema. Pri tem smo bili posebej pozorni do trgovine (zato največ obiskanih OZD s tega področja) in njenega po-vezovanja s proizvodnjo, kar je za občino Center še posebej
pomembno. Še vedno je premalo samoupravnega združevanja sredstev. Še vse preveč naložb in načrtov za-nje temelji na kreditnem od-nosu. Ta ostaja med prevladu-jočimi tudi v bančništvu - to pa ne more biti osnova zdra-vega gospodarskega razvoja. Na razgovorih v bančnih OZD smo ugotovili, da ostajata še vedno živi dve negativni zna-čilnosti sedanjih vlaganj in si-cer tipično »vrtičkarstvo«, manjkajo pa tudi atraktivni programi v gospodarstvu, kar zanašo občino še posebno ve-lja. Prepočasi se uveljavlja tu-di svobodna menjava dela med delavci temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti skupnih služb. Slednje marsikje ohranjajo svoj direkcijski položaj. Le-tošnje sprejemanje aneksov k samoupravnim sporazumom o programih SIS družbenih dejavnosti kaže, da tudi tukaj še niso v celoti uveljavljeni družbenoekonomski odnosi na temelju samoupravnega družbenega planiranja. Seve-da je takšnih in podobnih spoznanj z obiskov še več. Po-
časnost v utrjevanju dohod-kovnih odnosov in težave v dogovarjanju so se odražale v samoupravni preobrazbi kra-jevnih skupnosti. Običajno pravimo, da se združeno delo ne vključuje v krajevno skup-nost. Takšne splošne ugotovi-tve kajpada niso zadostne. V krajevnih skupnostih je po-trebno razviti samoupravno planiranje, enote SIS, delo de-legacij, stanovanjsko samou-prav.o - pa bomo bistveno prispevali k uveljavljanju no-vih družbenoekonomskih od-nosov in večji vključitvi zdru-ženega dela v krajevno skup-nost«
Dve vrsti problemov
• V tem letu je bilo v na-ših OZD nekaj primerov, res-da izjemnih, ko komunisti niso dovolj odločno sodelo-vali pri razreševanju nepra-vilnih odnosov v svojem okolju. Ali ste morda ugotav-ljali, zakaj v takšnih prime-rih komunisti ne reagirajo skladno s svojo dolžnostjo?
»Ko me to sprašujete, vam lahko rečem, da gre za dve vrsti problemov: ali gre za sprejemanje odločitev na ne-samoupraven način ali za ne-pravilnosti, za slabo, površno izpolnjevanje svojih nalog, svojega dela. V obeh primerih komunisti delujejo premalo zavzeto. Na primer, na po-dročju stanovanjske samo-upravne v Ljubljani že dalj ča-sa stagniramo, srečujemo se z elementi nereda in anarhije, podobno }e bilo ob zadnjem čiščenju snega, posebno s pJočnikov, podobno se dogaja pri nekaterih preskrbovalnih akcijah (kruh, kava, bencin) kar vse moti in spravlja obči-ne v nejevoljo.
Ko omenjam nesamoupravno sprejemanje ali zavračanje pomembnih odločitev mislim na tiste, za katerimi formalno stoje samoupravni organi, kot naprimer pri raznih integraci-jah, združevanju dela in sred-stev, reelekcijah poslovodnih organov.akjerprihaja dospo-pada med naprednimi in ne-samoupravnimi odločitvami. V teh primerih, ko gre za od-ločanje ozkih skupin, včasih za sprego političnega vodstva in tehnokracije v združenem delu, ko v imenu grupnolast-niškega,  podjetnišitega inte-
resa manipulirajo z delavci in jih mobilizirajo proti samou-pravni preobrazbi. Kot veste, v takšnih primerih OK ZKS energično ukrepa, zahteva od OO ZK, da odkrito in odprto obravnavajo tako obnašanje komunistov; od komunistov v sindikatih, občinski skup-ščini in izvršnem svetu, pri družbenem pravobranilstvu samoupravljanja in drugod pa, da ukrepajo v okviru svo-jih pooblastil preko politične-ga sistema, katerega del so.
Komunisti tudi tam, kjer bivamo
• V krajevnih skupnostih smo tudi ob akciji »91 kra-jevnih skupnosti« slišali, da so komunisti, ki so organizi-rani na terenu, motor druž-benopolitičnega delovanja. Pač pa se v krajevno delo premalo vključujejo komu-nisti, ki so organizirani v združenem delu. Kako naj bi poživili njihovo delo tudi v krajevni skupnosti?
»Naše krajevne skupnosti morajo ustavno zaživeti, ko-munisti pa smo dolžni, da del svoje aktivnosti izžarevamo tudi tam, kjer stanujemo. Včasih se nekateri pritožuje-jo, češ, naše osnovne organi-zacije v krajevnih skupnostih so »stare«, zato manj aktivne in podobno. To sicer res velja za OO ZK v tistih KS, ki se še niso pomembneje preobrazile v skladu z ustavo. Ko bomo namreč šteli v krajevni skup-nosti za »svoje« tudi vse osnovne organizacije ZK, sindikate, ZSM itd. v OZD s področja gospodarstva in družbenih dejavnosti, vse de-legatsko dogajanje v razmerju do občinske skupščine in vseh SIS, upoštevaje socialno kulturno, komunalno, zdrav-stveno, obrambno in družber nosamozaščitno aktivnost itd., potem bo vsa širina druž-benopolitičnega dela bolj ra-zvidna, potem bomo šteli za svoje tudi aktivnosti, ki se odvijajo v združenem delu, samoupravnem sporazume-vanju, stanovanjski samou-pravi itd. Povedati hočem, da je terenska osnovna organiza-cija ZK samo ena izmed šte-vilnih osnovnih organizacij, ki jih imamo v KS. Tehtnejše je v takem primeru vprašanje, ali so vključeni v krajevno de-
lo tudi tisti komunisti, ki niso tam zaposleni, ki pa tam sta-nujejo, v skladu z interesi, ki jih imajo, kot je seveda po-membno, koliko so se kraja-nom približale družbenopoli-tične organizacije tudi preko drugačne organiziranosti. Storjeni so prvi pomembm koraki v smeri večje aktiviza-cije zborov stanovalcev, biš-nih svetov, uličnih odborov, sekcij SZDL, katerih se bomo morali več posluževati, v ZK pa aktivov in drugih oblik ak-cijskega povezovanja. V ZK morata biti gonilna sila tega povezovanja osnovria organi-zacija in svet ZK v KS.
Maščevanje formalizma
• Za našo občino, pa ne le zanjo, je značilno, da zlasti ob novogradnjah »vzkipijo« neposredno prizadeti občani. O posledicah takega ravna-nja ne bi govorili, saj so do-bro znane, vendar, ali se lah-ko vprašamo, če je takšna reakcija delno pogojena tudi z delovanjem in obnašanjem ne le strokovnih, marveč tu-di družbenopolitičnih dejav-nikov, vključno komuni-stov?
»Do reakcij ljudi prihaja za-
radi različnih vzrokov: včasih smo v demokratičnih postop-kih pri razgrnitvah zazidalnih načrtov in na zborih občanov preveč površni, formalni, kar se prej ali slej maščuje. V po-sameznih primerih izgradnje novih hiš ali sosesk le-te zade-nejo ob čisto zasebne interese posameznikov (manj bo pro-stora, sonca, napoti je garaža), kar nima nič skupnega s tisti-mi, ki so brez stanovanj, niti z dejstvom, da gre za zazidavo mestnega jedra, kjer ne more biti upoštevan sleherni zaseb-ni interes prebivalcev. Naj-bolj pogosto slišimo, da ni do-volj zagotovljena ohranitev naravnega okolja. Mnogo te-žav izhaja tudi iz dosedanje »okostenele« politike načrto-vanja prostora, ki je bila pre-več odtujena od ljudi, ki je vse prevečkrat v imenu »stroke« odločala o teh vprašanjih. Te pomanjkljivosti moramo od-praviti, prek političnega siste-ma moramo storiti vse, in to hitro in učinkovito, da posa-mezni privatnolastniški inte-resi ne bodo zavirali stano-vanjske, poslovne in druge gradnje. Vsako zavlačevanje gradnje na tej podlagi lahko predstavlja hudo škodo, saj zmanjšuje vrednost običajno zelo težko ali celo solidarno
zbranih sredstev. Če se komu-nist znajde na teh pozicijah, potem se je globoko oddaljil od lika komunista.«
Komunisti v leto 1979
• Kaj bi na pragu novega leta napovedali kot osrednje prizadevanje komunistov v naši občini v letu 1979.
»Nadaljevati bomo morali z napori za preobrazbo družbe-noekonomskih odnosov. V tej smeri bomo začeli podobne aktivnosti v združenem delu in krajevnih skupnostih, kot sta bili ,AVcciia 100' in ,91 K.S'. Še več bomo morali storiti za rast materialne moči združe-nega dela, da bodo povezova-nja med proizvodnjo in trgo-vino hitreje stekla, da utrdi-mo delovanje političnega si-stema socialističnega samou-pravljanja in v tem okviru še posebej delegatskega siste-ma, da okrepimo samouprav-no sporazumevanje in druž-beno dogovarjanje, storimo nove korake pri podružblja-nju ljudske obrambe in var-nosti, še posebej pri razvoju množične obrambne vzgoje, da storimo torej vse, kar je v življenjskem interesu delov-nih ljudi in občanov.«
Vladimir Jarman Foto: Marjan OarfcaJ«