Uredništvo: Schillerjeva cesta štev. 3, na dvorišču, I. nadstropje. * * Rokopisi se ne vračajo. * * List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne. * * Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne. * * Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. Anonimni dopisi se ne uva-žiyejo. NARODNI DNEVNIK Upravništvo: Schillerjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25 — polletno ... K 12"50 četrtletno . . . K 6'30 mesečno ... K 2"10 Za Nemčijo: celoletno ... K 28 — za vse druge dežele i. Ameriko K 30 — Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (Inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust. Posamezna štev. stane 10 h. Stev. 249. Telefonska Številka 65. Celje, v soboto, dne 30. oktobra 1909. Čekovni račun 48.817. Leto I. Organizacija naprednih struj na Slovenskem. Piše Ljudevit Furi a ni. 2. Klerikalizem — anarhičen princip. Dalje. Podobno kakor na Španskem postopa klerikalizem na slovanskem jugu. Posvetno razumništvo srbsko-hrvatskega naroda je prišlo po dolgih bojih in zmotah končno do spoznauja, da je to en sam narod, ki nosi dve imeni ter je razdeljen na tri vere in razcepljen na pet držav. Najboljši sinovi tega naroda so se združili, da ustvarijo vsaj neko knlturno in gospodarsko jedin-stvo brez obzira na državne meje in politične zapreke. To pa klerikalcem ni bilo prav. V Dalmaciji in na Hrvaškem so začeli katoličane in pravoslavne deliti na gospodarskem poljn in ustanavljati posojilnice in gospodarske zadruge vsake vrste na konfe-sionelnem temelju ter z vsemi sredstvi poostrovati politična nasprotstva med Srbi in Hrvati. V tem se družijo z vsem in vsakim, kdor jih hoče in more podpirati v tem pogubonostnem početju. V Avstriji se družijo z nemškimi krščanskimi socijalci in vabijo Luegerja in dunajske občinske zastopnike na-politične agitacije; na Hrvatskem se družijo z Rauchom in Madžari, v Bosni z bosansko vlado. Ta konfesio-nalni razpor hočejo zanesti pa tudi v Čisto pravoslavne kraje, na Srbsko in Bolgarsko, ter so v ta namen osnovali Cirilo-Metodejski apostolat in misjone. Človek se nehote vpraša. Komu služi rimski klerikalizem na slovanskem j,ugu ? Zakaj se je s tako strastjo vrgel na to, kar je dobrega obrodila hrvatsko-srbska koalicija ? Komu bi škodilo kulturno in gospodarsko jedin-stvo Srbov in Hrvatov? Kedo ima dobiček od jugoslovanske razcepljenosti? Tudi tu je klerikalizem pijonir prodirajočega nemštva in madžarstva, pa to ga malo skrbi, dovolj mu je, da le njegova moč raste. In čimbolj so ljudje razcepljeni in nevedni tem lažje se vlada nad njimi. Primerjajte vse to delovanje klerikalizma z besedami klerikalnih voditeljev, in spoznali bodete najnevarnejšo stran te struje. Klerikalci trde, da branijo in uveljavljajo pravi krščanski svetovni nazor v vsakdanjem življenju in v politiki. Krščanstvo nas uči: ljubi svojega bližnjega in delaj dobro onim, ki te preganjajo. Nikdo pa ni zasejal še toliko razpora in sovraštva med ljudstvo kakor klerikalci; nikdo tako ne preganja s.ojih političnih nasprotnikov kakor klerikalci, nikdo ne živi v take očitem nasprotju z nauki krščanstva kakor oni. Ljudstvu hvalijo in priporočajo uboštvo, sami pobirajo bogastvo, masam propovedujejo pokornost, sami se pa bore za vrhovno in absolutno oblast nad njimi; z besedami poveličujejo resnicoljubnost in odkritosrčnost, v življenju so zviteži in hinavci in v dosego svoje svrhe se brez pomisleka poslužujejo tudi laži in najbolj zavrglji-vih sredstev. Da, celo vero pačijo, kakor nam je to dokazal „Slovenec", ki je pisal o „vsemogočnosti" Marije Device. — , Klerikalizmu ni nič svetega, nič nedotakljivega, ne država, ne narod, ne morala, da niti vera, od katere se dober del njegovih voditeljev živi, mu ni sveta, vse zlorabi v dosego svojih ciljev in če bi pri tem tudi celi narodi in države propale — nič za to. Narodu, ki je kakor smo mi Jugoslovani, politično, kulturno in gospodarsko še tako razcepljen, je taka destruktivna struja naravnost pogubna. Vsa naša bodočnost je zato odvisna v prvi vrsti od tega, ali bodemo to bolezen preboleli in iztrebili iz našega organizma ta nevarni strup, ki nam ga je vcepil in nam ga še neprestano vceplja klerikalizem. Mi si moramo že ustvariti idejo narodne, državne in kulturne jednote — brez te ideje in brez jasnega načrta, kako naj se ta ideja oživotvori, nimamo bodočnosti. Vse delo klerikalizma pa ima prvi namen baš to idejo vničiti ter jo že v kali zatreti. Skrajni čas je torej, da se najboljši sinovi slovenskegu in vseh jugoslovanskih narodov združijo v tem rešilnem delu in to čim prej, da ne bo prepozno. 395 miljonov. V parlamentu se zadnje dni ni ničesar govorilo o ekspozeju finančnega ministra Bilinjskega. Tam se razpravljajo očividno važnejše stvari: mlati se prazna slama o draginji, dasi vsakdo ve, da cela debata ne bode rodila prav nobenega uspeha, saj se je že o enaki stvari ravno tako navtiušeno, a ravno tako brezuspešno razpravljalo 1. 1907. Toliko živejše pa se sedaj bavi cela avstrijska javnost z novim državnim posojilom in novimi davki, ki ne bodo, vsaj nekateri, ako bi se sklenili, samo krivični in težki, temveč tndi sitni, zdražljivi: mislimo samo smešen davek na slatino in vžigalice! Na prvi pogled je namreč izka zanih v državnem proračunu res samo 42 miljonov deficita. A če bode parlament količkaj deloval in sklepal, se bode ta deficit brzo zvišal za kakih 27 miljonov: med drugim za zvišanje pokojnin „starim" penzijonistom (3 milj.), za različne izdatke v prospeh kmetijstvu (6 milj.), za višje doneske deželam na dohodninskem davku (2'9 milj.) in še razne aruge izdatke. Teh 69 miljonov se bode moralo pokriti z novimi davki. Te je preračunala in predlagala vlada sledeče: 1. Državni del davka na žganje (špirit) .... 15 milj. 2. Zvišanje dohodninskega davka in davka na dividende in tantijeme . . 13 „ 3. Davek na dedščine. 10 „ 4. Davek na rudninske vode in sodavico .... 4 „ 5. Davek na vino . . 11 „ 6. Monopol na vžigalice 15 „ 7. Davek na bencin za motorje..........i „ Skupno torej 69 milj. S tem pa še stvar ni končana. Finančni minister rabi tudi za 326 miljonov posojil. Predvsem 163 milj., katere je stalo oboroževanje minulo zimo. Oni patrijotje — mislimo tu predvsem na slovenske klerikalce — ki so se lani navduševali za spremembo naslova pri naši posesti Bosne in Hercegovine, bodo morali sedaj svojo zabavo tudi drago plačati. 89^juilj. posojila je namenjenih za investicije pri drž. železnicah (vozove in postaje), 18 milj. za domobranstvo, 8 miljonov za petrolejne rezervarje itd. l091/2 milj. posojila, v katerih je za- LI STE K. Krščanstvo? Konec. O antiki, to je o kulturi starih Grkov in Rimljanov 'govorimo mnogo: predvsem priznavajo vsi zgodovinarji, da je antika temelj sedanji naši kulturi. Vendar, kdo/ se je res potrudil spoznati antično kulturo, je lahko hitro uvidel, da ni baš lahko vmisliti se v življenje, ki nam je časovno in krajevno tako oddaljeno. Naši gimnazijski profesorji za grščino in latinščino vedo to prav dobro, četudi ne govore posebno radi o tem. Širše naše občinstvo o antiki sploh ničesar ne ve. A tudi inteligenca (razen tiste, ki od antike živi) ve bore malo o nji. Če se n. pr. med poštnimi uradniki snideta dva, eden z maturo na gimnaziji, drugi pa na realki, boš komaj spoznal razloček med njima. Če hoče kak realec razumeti Prešerna pa gre vprašat svojega tovariša, ki je ma-turiral na gimnaziji, naj mu razloži zmisel enega ali drugega antiškega imena v kaki pesmi — kdo se bo bolj čudil, ali ta, da ga oni kaj takega vprašuje, ali oni, da ta ne pozna niti antike niti Prešerna, dasi ima „huma-oistiško" vzgojo? A dasi je tako, vendar govorimo o antiški kulturi, kakor bi imeli vedno pred očmi stari atenski trg z živimi Atenci iz mesa in krvi, ki poznamo njihovo življenje tako do podrobnosti, kakor svoje. Enako je s krščanstvom. Mladi in stari, priprosti in učeni, revni in bogati, vsi govorimo dandanes toliko o krščanstvu, da bi nas imelo res strah biti, če se spomnimo, da bo treba dajati po Kristovem nauku odgovor za vsako nepotrebno ali nepremišljeno besedo. A ne samo mnogo, tudi zelo nepremišljeno govorimo, da si nam je začetnik krščanstva, njegovo življenje, njegov uk znan samo iz pristriženih in tendenčno prikrojenih naukov, ki so nam jih podajali v šoli takrat, ko še nismo mogli imeti niti najmanjšega zmisla za velike ideje, dostopne samo-zrelim ljudem. Ko smo odrastli šoli, so prišle nad nas življenske skrbi, boj za obstanek zdaj ni bilo več časa za stvari, ki so „daleč in visoko". Če bi ne poslušali včasih kakega starejšega duhovnika ki še ni nadomestil v pridigah krščanstva s politiko, če bi se ne sprli včasih s kom, ki s krščanstvom trguje, če bi ne živeli v dobi, ko se govori o krščanstvu prav tako pogosto, kakor o vremenu, ali bi mar sploh kaj vedeli o krščanstvu? Ne samo, kar nas je mati učila, kar nam je dala ljudska šola, celo dsto je šlo mimo nas brez sledu, kar nam je podala srednja šola. Najsi molimo kar vse tri dele rožnega venca na dan — o krščanstvu bi vedeli vendarle samo toliko, kakor ve rovtarski pastir n. pr. o slovenstvu: tudi on govori slovenski, samo slovenski, a vprašajte ga po narodnosti!... Rad bi vedel, koliko je Slovencev, ki so prečitali vse knjige novega zakona. Morebiti jih je še manj nego tistih gimnazijskih absolventov, ki so prečitali celega Homerja. Kar je klasična filologija proti antični kulturi, to je klerikalizem proti krščanstvu. Pouk latinščine in grščine na gimnazijah ima s kulturo starih Grkov in Rimljanov ravno toliko skupnega kakor klerikalizem s pravim krščanstvom in v njegovim začetnikom — Kri-stom. — Če bi nam gimnazija mesto grške in latinske gramatike podajala zmisel za sodobne kulturne razmere in nam na tej podlagi predočevala razvoj ljudska kulture, bi gotovo dosegla lepših uspehov: ne samo da bi dvignila notranjo ceno učencev, ampak bi zvišala tudi zanimanje in porazumljenje za antično kulturo; i cilju bi se bolj pribli- žala, i sredstvo bi bolj izrabila. Na drugi strani zopet — če bi klerikalcem res kaj bilo za srečo človeštva, za zvišanje nravnosti, — naj bi podali nepristransko zgodovino verstva, pa tako, da bi moglo ljudstvo slediti razlagi, k čemur je prvi predpogoj, da ostane pouk na realnih tleh, v našem življenju: nedvomno bi se dvignila s tem nravnost, pa tudi krščanstvo, hočem reči ideja krščanstva, Kristov nauk, tudi ta bi neprimerno pridobil; tudi oni bi se s tem bolj približali cilju, i sredstvo bi bolj izrabili. Dokler pa bomo zamenjali obliko z idejo, dokler bomo v formalnem klasicizmu in v formalnem verstvu videli antično kulturo in krščansko idejo, dokler bo slovniški pouk ubijal zmisel za antiko tako, kako ubija verstvo in nravnost mrtev katekizem iu zunanja po-božnost — tako dolgo je nezmisel upati, da bo antika in krščanstvo ali eno izmed obeh kaj povzdignilo našo nravnost, kakor to upajo (ali se hlinijo da upajo) naši birokrati in klerikalci. Seveda je take neznane ali premalo znane količine tudi težko primerjati. To tembolj, ker za antiko in krščanstvo kot abstraktiia pojma sploh ni merila. Machar pravi sicer, da je bil antiški človek srečnejši nego so današnji kristjan je; postavlja torej za me- držanih tndi 89 milj. za železnice, je sicer Bilinjski že naznanil v proračuna; pravi, da jih bo porabil ne za železnice temveč v pokritje dragih potreb, ako parlament ne dovoli novih davkov. Ako se seštejejo posojila in davki, dobimo skupno 395 miljonov kron, Toliko znaša v resnici deficit našega državnega gospodarstva. Politična kronika. flTc O' • ; a ■% Državni zbor. z Draginjska debata se je včeraj nadaljevala in končala. Tozadevnim predlogom se je priznala nujnost in se je sklenilo, da se odkažejo v razpravo draginjskemu odseku. Ta bode v šestih tednih baje poročal zbornici o sredstvih proti draginji — če bòde parlament sploh zboroval. Dr. Renner kot generalni govornik pro je včeraj začetkom svojega govora silno napadal zborničnega predsednika Pattaia radi udeležbe pri nemških konferencah v dunajskem rotovžu. Pravi, da je proti vsaki ustavni praksi, ako se predsednik udeležuje strankarskih posvetovanj. Nadaljujoč omenja, da se je 1. 1907 docela prezrlo socijalistične predloge proti draginji. (Slov. klerikalci so celo glasovali proti odredbam za ublaženje draginje.) Zato imamo danes toliko stisko in ubo-štvo revnejših slojev, ker se takrat ni ničesar storilo. Kršč. socij. predlog za izvolitev odseka in razpravljanje v njem je le zavlačevanje stvari. Govornik zagovarja nato znane socijalistične predloge za odpravo draginje. — Za dr. Rennerjem se je izjavil Pattai, da se trudi pri predsedstvenih poslih za največjo objektivnostjo, zvez s svojo stranko pa da ne bode pretrgal in se to tudi doslej ni zgodilo. — Koncem seje so se sprejeli še nujni predlogi za proglasitev permanence socijalnega odseka; ta mora zborovati sedaj tudi v slučaju, da bi se zasedanje odgodilo ali celo zaključilo. Prihodnja seja se bode naznanila pismenim potom. (Posi. Fressl je zaklical: „Živijo § 14!" z Predlogi in interpelacije. Odseki. Dr. Benkovič je predlagal uvrstitev Zidanega mosta v 3. razred aktivitètnih doklad. — Posi. Marckhl, Wastian in tt. so predlagali definitivno nameščenje okr. šolskih nadzornikov. — Poslanci Hofmann-Wellenhof, Resel, dr. RybäF, rilo srečo. Toda tudi sreča sama nima merila, in če kdo trdi, da je srečnejši nego kdo drug, je to vedno popolnoma subjektivno mnenje, oni drugi lahko z isto upravičenostjo in istim prepričanjem trdi nasprotno. Vidite, ni me prepričal Machar. Vse njegove trditve so se mi zdele dokaz za to, da je strup, hud strup — klerikalizem, da bi bil pa strupen Kristov nauk ljubezni, tega nisem mogel verjeti. Vsa hudodelstva rimskih ' papežev, od robatih tatvin in razbojništev do „finih, nobel" grehov proti nravnosti, tistih za katere Slovenci niti izrazov nimamo in bi jih niti ne mogli verjeti z ozirom na svetost in večinoma tudi visoko starost Kristovih naslednikov, V3e grozovitosti svete inkvizicije, vsa strašna doba črnega srednjega veka, ki je požrla mi-Ijone in miljone človeških življenj v vojni in v miru — vse to me ni prepričalo. Jezus je dal vse, kar more dati človek; dal je svoje življenje, samo zato, da bi mu ljudje verjeli in po njegovih naukih živeli v svojo lastno srečo; več ni mogel dati. Če ljudje niso hoteli, če večinoma niti niso mogli nasledovati Krista, ker niso o njem vedeli, to vendar ni krivda Kristova! Vedeti pa tudi niso mogli vsaj mnogo ne: duhovništvo ni ljudstva poučevalo, ker se ni brigalo zanje, pa tudi ker samo ni mnogo znalo, Šuklje in tt. so interpelirali radi zvišanja tovornih tarifòV na Južni železnici. — V brambovskem odseku je izvoljen za načelnika Pogačnik, v vinarskem nemški klerik. Schraffl; namestnika sta Spinčič "iti Weidenboffer. — Posi. Roškar je interpeliral radi 50% drž. doneska za ljudske Šole. Odgodenje državnega zbora? Včeraj je naznanil zbornični predsednik Pattai, da se bode prih. seja sklicala pismenim potom, najbrže 9. novembra, če ne bode dotlej že zasedanje odgodeno. — Sedaj je toliko gotovo, da se je v konferenci nemških vodjev sklenilo, de Nemci ne trpe nor benega zavlačevanja sankcije jezikovnih zakonov več; zato se bode že jutri ali najkasneje prih. teden v ministerskem svetu sklenila predložitev v sankcijo. — Min. pred. Bienerth je včeraj poklical vodje Slovanske jednote, Kra-màfa, Udržala, dr. Ploja, Šusteršiča in Hrubana k sebi ter jim naznanil, da je sankcija nemških jezikovnih zakonov blizu. Povedal je tudi, da se za sedaj ne more misliti na zopetno sklicanje češkega dež. zbora. Poslanci so vzeli to naznanilo mirno in hladno na znanje. — Zbornična posvetovanja so se zaradi tega prekinila, ker se je bala vlada silnih viharjev zaradi sankcije nem. jezikovnih zakonov — na drugi strani pa hoče Bienerth še vendar nadaljevati pogajanja za sporazum v češ. dež. zboru in za sestavitev delazmožne večine v parlamentu. Ako se ta pogajanja razbijejo, kar je zelo verjetno, potem pa se bode zasedanje odgodilo — in vlado nastopi glasoviti § 14. V takem slučaju misli vlada črtati nekaj postavk v proračunu in uzakoniti Bi-linjskijevo davčno predlogo, za katero bi se sicer težko dobila v parlamentu večina. Daleč smo prišli v Avstriji vsled nemške vladoželjnosti in'Jtrmo-glavosti! Toda človeku, ki zasleduje ta boj, se zdi, da so to zadnji napori Nemcev, da zabranijo konečni poraz svoje hegemonije! Slov. jednota vstraja trdno na svojem stališču —- in vlada ter Nemci bodo morali konečno popustiti! — Češka ministra Braf in Žaček bodeta seveda takoj podala demisijo, kakor hitro sklene miri. svet predložitev jezikov, zakonov v sankcijo. ,—* Zborn. predsednik Pattai se je izjavil, da je začasno odgodenje posvetovanj v par- visoka duhovščina pa je živela prav tako življenje, kakor posvetna gospoda: hodila na lov in na vojno, sicer se pa zabavala po svojih gradovih kakor je pač znala, a posnemala je po večini svojega predstojnika, rimskega papeža. Človek je iz mesa tudi takrat, če je njegova „volja dobra", a kaj šele, če niti volje ni! Če bi bil kdo tem ljudem po-vedol o Kristu resnico, kdo ve, če bi se ne bili izpreobrnili ?. Pa saj so bili tudi učeni kristjanje taki! Saj jezuitje niso bili nič boljši, ti pa so vendar Kristov nauk dobro poznali, ne? Ne, niso ga poznali, niso ga mogli poznati! Njihova učnost je bila tako enostranska, da ni mogla voditi k spoznanju. Kdor prihaja k znanosti s popolnoma neznanstvenimi predsodki in išče v znanosti samo dokazov za te predsodke, tega znanost ne bo povznesla. Znanost resnico išče, kdor torej resnico» že ima — za tistega znanosti sploh ni. Sicer pa ti ljudje Krista ne morejo poznati in posnemati, ker ga imajo za Boga in se lahko vsak trenutek izgovarjajo, češ, Kristus je bil lahko po-polen, ko je bil Bog, mi pa smo samo ljudje iz mesa, od nas ne morete zahtevati, take dobrote. Kristus je sicer rekel mladeniču, ki ga je nagovoril: lamentu ugodno znamenje: -na eni strani se lahko pridno dela v odsekih, katerim se je odkazalo brez prvega branja 15 postavnih načrtov in 40 predlogov, na drugi pa se lahko mirno vrše pogajanja za delazmožnost parlamenta. — Pred nastopom vlade § 14 pa se misli mesto sedanjega sestaviti uradniško ministerstvo. Drobne politične novice. v Schreinerjeva afera se razvija za Nemce od dne de dne muč-nejše. Nemško-češki časnikarji, nemška politična društva in druge korporacije odločno trdijo, da so poslali svoje izjave za okstanek Schreinerjev v kabinetu na navodilo iz nemškega ministerstva. Schreiner trdi temu nasprotno, da to ni res in da je on zvedel za celo akcijo še le iz časnikov. Kdor ve, kako je ta mož prijel do svojega portfelja, lahko sodi, koliko se mu sme verjeti. Nemcem je treba ča-stitati na njihovem idealnem zastopniku v ministerskem svetu! v Dunajski tehniki so včeraj demonstrirali pred parlamentom za obljubljeno stavbo novega tehnično-ke-mičnega zavoda. v Profesor Wahrmund je naznanil včeraj svojim slušateljem v Pragi, da prekine predavanja zaradi 14 dnevnega dopusta iz „zdravstvenih" vzrokov. Najbrž pa stopi Wahrmund v pokoj in sploh ne bo več predaval Tako se je svoj čas tajno pogodil z Marchetom. Nemška značajna svobodomiselnost je za jedno blamažo bogatejša. v Na Ogrskem nočejo pogajanja za rešitev krize nikamor naprej. 67 niki nočejo popustiti 48 nikom in obratne. Trebalo bi na Dunaju malo energije, da bi za vselej odstranili v Budimpešti vlado sebičnega plemstva, če ne z lepa, pa s huda! v Upor v grški mornarici. Mornariški stotnik Typaldos je zasedel s 300 vojaki arzenal na otoku Salamis in grozi da bode s torpedovkami napadel večje ladije, ako se ne odstranijo takoj vsi višji častniki iz vojne mornarice, ki nimajo vojaških šol. — „Vojna liga" častnikov pa je izjavila, da nima s Typaldosom ničeshr opraviti in da se mora kot izdajalec postaviti pred vojno sodišče. Vlada je ukrenila primerne odredbe proti Typaldosu. Njegov nastop tudi stvarno ni bil utemeljen, ker misli „dobri učitelj!": „Kaj me imenuješ dobrega? Nihče ni dober, razen eden, Bog!" (Evangelist Matevž, 19. poglavje, %17. vrsta) — toda jezuitje potrebujejo Krista-Boga in vse, kar bi govorilo proti božanstvu Kristusovemu, to kratko-malo prekolnejo, pa četudi bi imeli stem kleti „svetnike" in njihove „svete" knjige. Njihova znanost pač ni znanost, oni ne iščejo resnice, ampak le dokazov za svojo zmoto, ki ji pravijo resnica. Zato mi tudi ti niso mogli služiti kot dokaz, da je krivda v nauku Kristusovem samem. Vse je dal Kristus, kar je mogel dati; čudežev pa ni mogel delati, da bi bil s svojim kratkim življenjem razsvetlil vse ljudi vseh časov. Zapustil je nauke, ki predstavljajo v svoji prvotni obliki najidejalnejši filozofski sistem, ki ima svoj vrhunec v ljubezni do sovražnika. Ker so klerikalci v svoji zaslepljenosti mislili, da zahteva Kristus nemogoče stvari, če zahteva, da moramo biti enako pravični proti prijatelju in sovražniku, so sicer drug drugemu in tudi samim sebi odpuščali svoje slabosti — a jih vendar priznavali kot slabosti, človeške slabosti proti zahtevam Krista-Boga: volja je dobra, a meso je slabo. Učili so vedno čistost, pokoro in ljubezen, četudi so bili sami preslabi, da bi bili vse izpolnjevali. mornariški minister dotično podlago itak še vložiti v zbornici. — Zorbasova skupina častnikov odrito izjavlja, da mora biti sedanja dinastija odstavljena, ako se krečansko vprašanje ne reši v prilog Grški. v O koncu vojske v Meiflli še ni niti govora. Nasprotno misli vlada poslati še več čet v Afriko, ker se Kabyli še ne kanijo podati. v Na Finskem namerava ruska vlada upeljati s 1. jan. ruščino kot drugi poslovni jezik pri vseh uradih. v Turška vlada ni dovolila prevoza večje količine dinamita iz Soluna v Belgrad za srbsko armado. Di-namit so začasno spravili v Solunu. v „Slovanski dom" kot protiutež proti nameravani stavbi Nemškega doma v Sarajevem nameravajo staviti slovanska društva. v Parlament arni komisiji Svazu č e s k y ch strank in Slov. jednote ste imeli v četrtek dolga posvetovanja o položaju. O posvetovanjih se ni izdal noben komunike. v Schreinerjev padec. V posvetovanju nemškonacijonalnih poslancev se ministru Schreinerju ni godilo posebno dobro. Večina nemških poslancev je bila silno ogorčena na njega, ker je bila mnenja, da se je z afero naročenih brzojavk silno kompromitiralo nemško ministerstvo. Schreiner je na koncu žalostno rekel: „Vem in vidim, da moram podati demisijo, a danes še tega ne storim". — Tako so vrgli Schreinerja Nemci sami! Dnevna kronika. a Carjevič, veliki knez Aleksij. Te dni se je zelo dosti pisalo o ruskem carjeviču prestolonasledniku Aleksiju, ki je še le nedavno končal šesto leto, a nikdo ni omenil, da je že tudi to dete bilo cilj anarhistovskih namenov. Že več zarot je bilo na nja uperjenih, pa bodi da ga umorijo, ukradejo ali pa oropajo. Ali budna policija je vse te namene pravočasno izjalovila, da jih zarotniki niso ni poskusili izvesti. Štirinajst najbolj .paznih agentov čuva carjeviča neprestano, da se na nobeden način ne more ponesrečiti. Eden agent, močen mišičast in do zobov oborožen bedi celo noč v carjevičevi spalnici in se ne sme nikamor oddaljiti. Carjevič nikoli ne gre v carskoselske perivoje, da ga ne bi spremljali, trije dobro oboroženi možje, ki so pripravljeni na vsak sumljiv šum zgrabiti za orožje. Že nekoliko dni po rojstvu so carje- Zato krivda ni v krščanstvu samem, zato so se mi zdaj zdele Macharjeve besede „Strup iz Judeje" — krivične. Dozdaj pravim. Kajti učeni urednik „Slovenca", F. Terseglav me je poučil s svojim zgledom, da je krščanstvo res strup. Žal mi je sicer velikega Macharja, da me ni mogel prepričati sam in da gre ta zasluga malemu Terseglavu, toda saj vemo iz zgodovine, da so tudi pri velikih dogodkih odločevale često malenkosti. Malenkost je beseda vseh besed, pravi nekje Cankar, in prav ima, kaj ne, gospod Terseglav? Tudi Terseglava je namreč izpreobrnila malenkost. Česar ni mogla velika ideja krščanstva, ki je po njegovih lastnih besedah „nekaj silnega, mogočnega, živega in vseobsežnega", to je dosegla neznatna malenkost — košček kruha. Je sicer dobršen kos, ampak še vedno le — malenkost. Kako me je izpreobrnil idealni Terseglav, o tem se pogovorimo prihodnjič. Za danes naj le še pridenem vrstico iz Matevževega evangelija, ki bo služila prihodnjič za moto: Gorje vam, pismarji in farizeji, hinavci, da prehodite morje in zemljo, da pridobite enega, ki se pojudi; iu ko se je pojudil, naredite iz njega peklenskega sina, dvakrat hujšega od sebe! (Mat. 23. 15.) viča zavarovali za doživetje in smrt za IŽ,500:000 frankov. Razven tega je v ruski banki otvorjen račnn na carje-vičevo ime, da mora vlada za vsake leto vplačati 3,750.000 frankov. Slednjič se je cesar tudi sam pobrinil, da obdaruje sina z lepo glavnico, ki je naložena v inozemskih bankah in kateri djhodki dosegajo na leto vsotico — 7,500.000 frankov. a Društvo Jugoslavija" v Alek-sandriji. Poročali smo že, da se je v Egiptu osnovalo društvo, ki obsega vse v Aleksandriji bivajoče Jugoslovane. Danes še dodamo podrobnosti. Društvo ima namen, da v svojih prostorih zbira Jugoslovane in jim nudi duševne hrane v čitalnici in razgovorih; ono skrbi tudi za nameščenje brezposelnih Slovanov in jim gre na roko z dobrimi sveti; dolžnost mu je nadalje, otvar-jati šole, izdavati list itd. Poslovni jezik je eden izmed jugoslovanskih, ali bolje, vsi jugoslovanski. Duhovniki, pravoslavni in katoliški, postanejo člani samo pod pogojem, da se izogibajo prepirov. Predsednikom za prvo leto je izbran srbski major v pokoju M. Mi-loševič, podpredsednikom ladjelastnik Gjuro Gjuro Gjuraševič, tajnikom Ivo vitez Cibilič, blagajnikom M. Sugjič in in še po sedem odbornikov. Do sedaj se je utišalo do 150 Jugoslovanov, pa nekaj Čehov in Rusov. Društvo je otvorilo 1. oktobra svoj klub. Pozneje bo šlo za oživotvorjenjem ostalih po pravilih potrebnih odsekov. Vse pa je odvisno od sredstev, ki so mu na razpolago. — Mislimo, da pač društvo ne bode kaj velikanskih vsot rabilo', sicer pa, če je raznim bogatašem kaj do njega, ga bodo gotovo podpirali. a „Hrvatska sokolska zveza' ima v nedeljo 31. t. m. svojo glavno skupščino. Zveza obsega 16 žup s 100 društvi in okrog 15.000 člani. Iz Budimpešte se že od leta 1906 neprestano ruje proti hrvatskemu Sokolstvu, osobito v zadnjem času. Tako u. pr. ro-kolska društva iz Bosne in Hercegovine niti ne smejo pristopiti hrvatski sokolski Zvezi. Na Hrvatskem pa se je sokolskim društvom prepovedalo vzgajati si naraščaj med srednješolsko mladino. Res — azijatske razmere pod madžarsko knuto! Govorite pri Vseh c. Hr. in deželnih uradih sloVcnsHo ! Štajerske novice. d Koroščeva blamaža. Deželna „poslanca" Ozmec in jiinčar Meško sta pripravila minulo nedeljo na Vurbergu svoje backe k temu, da so „gospodoma" in darovanemu vinu na ljubo dr. Ploju odtegnili svoje dragoceno zaupanje. Toda patru Korošcu, ki prav po krščanski ljubi svojega bratranca Ploja za to, da mn je pomagal na politični stolček, ta nezaupnica ni zadostovala. Hotel je, da zve svet tudi izven vurberških mej o politični zrelosti tamošnjega prebivalstva in junaških činih Ozmec-Meš-kovih. Skrpucal je o tej naročeni in plačani nezaupnici poročila za korespondenco „Zentrum" v sladki nadi, da ga ponatisne slovansko in židovsko časopisje. Namen posvečuje sredstva! Pa tudi na Dunaju že vedo primerno ceniti duševne odpadke naših klerikalnih petelinov — in tako se je zgodilo, da ni niti jeden dunajski list ponatisnil Koroščevega poročila v „Zentrum"! Pomislite, poročila, ki ga je napisal „ugledni" pater Korošec! Mi mu k tej blamaži prav prisrčno častitamo. d Interpelacija glede zvišanja tovornih tarifov na Južni žel. Poslanci dr. Rybàf, Šuklje, Steinwender, Hoffmann-Wellenhof in tt. so vložili na ministerskega predsednika interpelacijo, v kateri izvajajo sledeče: Železniško ministerstvo je dovolilo Južni železnici pred dalje časa zelo občutljivo zvišanje osebnih tarifov; sedaj pa hoče J. ž. še zvišati tovorne tarife za 7% nad tarifi državnih železnic! S tem bi se obtežile dežele ob progah J. ž. letno za 8—10 milj. kron, a to ravno ob času, ko dobe drugi kraji vsled podržavljenja železnic cenejše tovorne tarife. Vsled tega se bodo zdatno spremenili konkurenčni pogoji na škodo industrijalcem, obrtnikom, trgovcem in vsem drugim producentom, ki so vezani na Južno železnico. O zvišanju tovornih tarifov se mirno razpravlja, n^ da bi se kdo oziral na proteste štajerskega, koroškega in kranjskega deželnega zbora, ne da bi se vprašale za mnenje gospodarske korporacije — a to ne vprid investicijam ali zboljšanju prometnih razmer, temveč vprid delničarjem Južne železnice! Konečno se ostro kritizira stališče železniškega ministerstva in vpraša ministersk. predsednika, če je pri volji ustaviti zvišanje? o Češki agrarci in klerikalni Slovenci se navdušujejo po korespondenci „Centrum" za nemško birokratsko vlado, katero nameravamo sedaj dobiti v Avstriji. Nekateri hudomuš-neži pravijo celo z vlado, da bo to kabinet autoritet, ker misli Bienerth poklicati v |kabinet same autoritete. — Morda — Schreinerjevega kova? Mi bilježimo za danes poročilo „Centru-movo" brez komentarja. d Vprašamo g. pi. Wurmserja, kje je zapisano, da sme uradnik, ki ne hodi v pisarno in sploh ni več uradnik, sprejemati plačo še za celi mesec naprej ? Pripominjamo, da je dr. Petri-tsehek že izstopil, ker gre v dr. Kiese-wetterjevo pisarno v Slovenji Gradec. o Celjsko društvo za varstvo otrok hvaležno priznava, da nahaja vedno več zanimanja med občinstvom. Oglašajo se obrtniki, ki so pripravljeni vzeti take zapuščene fante za vajence, oglašajo pa se tudi usmiljene rodbine, ki vzamejo take sirote za svoje. Zopet imamo slučaj, ko ima priden, toda ubog vdovec tri otroke, med temi 4 letnega fanta, ki bi ga rešil iz velike revščine, kdor bi ga vzel za svojega. Sploh bi bilo želeti, da se pri društvu sami oglašajo tisti, ki bi se hoteli zavzeti za take zanemarjene in osirotele otroke, a tudi društveni zaupniki iz celega celjskega sodnega okraja, naj vse take slučaje redno naznanjajo odboru v Celje. Odbor se peča z mislijo, v bližnji bodočnosti ustanoviti za Gaberje otroško zavetišče. V Gaberjih stanuje na stotine delavcev, ki so ves dan v tovarnah, dočim so otroci večinoma prepuščeni samim sebi. Takim otrokom nuditi po dnevu zavetišče in nadzorstvo, bi bila lepa in potrebna aaloga. Nadalje hoče društvo uvesti nadzorovanje tistih oseb, ki imajo na reji dojence, posebno onih, ki se s tem skoro obrtno pečajo. Pri tem prosi posebno sodelovanja požrtvovalnih žen in pričakuje, da se mu same javijo. V prvi vrsti pa je treba kakor povsod tako tudi tukaj obilo denarne podpore. Naj si vsak šteje v dolžnost biti član tega človekoljubnega društva. o Kompenzacije za nemško meščansko šo'o v Celju, katera preide sedaj pod nemško knuto obč. sveta v Celju, zahteva „Straža". Stvar je prav čedna in umestna — samo, da klerikalni poslanci v Gradcu niti nočejo zastopati slov. teženj po meščanskih šolah. Ko torej ti uvidijo potrebo mešč. šol, bodemo govorili dalje. o Obmejui sklad. — Je vendarle dobro, če klerikalcem potrkamo včasi majhno na prste. Zadnjič smo jih vprašali, kam neki zginjuje nabrani denar za obmejne Slovence, katerega že mora biti mnogo tisočakov? Pa se je na to postavila „Straža": šentjakobski šoli na Koroškem smo dovolili 3 tisoč kron, klerik. društvu graških Slovencev in „nekemu" koroškemu društvu pa smo obljubili podporo. Ali so kaj izplačali, o tem list previdno molči. Bo treba še le kaj nabrati za te namene ker so volitve na Štajerskem in Goriškem preveč stale, kaj ne da ? o Slomškarjl za svoje stanovske tovariše. Znano je že dovolj, da je gmotni položaj, kranjskega učiteljstva jeden najslabših v Avstriji. V zadnjem zasedanju se je zavzemal posi. Gangl za zboljšanje učiteljske revščine -— a klerikalci so vse predloge ošabno odbili. Da, še več: celo učitelja-slomškarja Jaklič in Ravnikar sta nastopila naravnost proti svojim tovarišem. Vsled tega vlada po poročilu „Uč. Tov." celo med „slomškarji," temi preponižnimi hlapci duhovništva, veliko razburjenje. z Moška in ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda za Gaberje in okolico priredi v nedeljo, dne 7. novembra t. 1. v „Skalni kleti" zabaven večer z raznovrstnim vspo-redom. Ker je čisti dobiček namenjen v korist otroškemu vrtcu v Gaberju, se je nadejati, da se večera udeleže vsi zavedni Slovenei. Natančneji vspored je razviden na lepakih. — Posebna vabila se ne razpošiljajo. Torej na svidenje v nedeljo, dne 7. novembra v „Skalni kleti!" v Pevska vaja za nagrobnice se vrši jutri, v nedeljo, ob 10. uri dopoldne v prostorih del. podp. društva. Gg. pevci so najuljndneje vabljeni. o Podporno društvo za črake celjske slov. gimnazije ima svoj občni zbor v soboto dne 6. novembra ob dveh popoldne v konferenčni sobi gimnazije. Na dnevnem redu je poročilo blagajnika in tajnika, volitev novega odbora in slučajnosti. — Člane uljudno vabi odbor. o Konj v izložbi. Danes proti deseti uri se je peljal lahko uprežen kmetski voz po graški cesti v Celju, kar se namah prestraši konj in zdirja z vozom vred v izložno okno trgovine Schmidl na križišču graške in rotov-ške ulice. Ne ve se, čemu se je konj zaletel v steklo, misli se pa, da se je radi belih črnoovitih križev, ki se nahajajo pred prazniki v izložbah, spia-šil in vdrl v izložbo. Žival se je strašno ranila. Raz čelo in nog jej je lila kri, v zadnjih nogah, ki so bile grozovito razmesarjene, so pa tičale steklene črepinje kakor prst dolge. Seveda je priletela sila ljudstva, ki je gledala voznikovo nesrečo in ubogo žival. — Prišel je tudi policaj Urch, a si ni upal k ranjenemu konju, katerega je prijel Raschev sluga in ga držal za nozdrve, da ni mogel radi bolečin divjati. Bil je zelo mučen prizor, ko so ljudje ornilo vali temnosivega ponesrečenca. v Promovlran bo danes v Gradcu doktorjem modroslovja g. Franc Ro-stohar, sin nedavno v Krškem umrlega občinskega tajnika. d Vojaška vest. Naš rojak, gosp. dr. Mato Vargazon, stotnik-avditor pri vojaškem sodišču v — Kotoru, je premeščen k mornariškemu sodišču v Pulj. o Opozarjamo na oglas trsničar-ske zadruge v Juršincih pri Ptuju, ki se nahaja v današnjem listu. V gaberski cinkarni si je zlomil včeraj delavec Rozman nogo. c Kmetijska šola v St. Jurju ob j. žel. Razne okolščine so zadrževale izvršitev stavbe novih poslopij. S tem se pa otvoritev zakasni, sedaj še za nedoločen čas. Prošenj za vstop je toliko, da se mora za letos žal večina prosilcev odkloniti. Vpoštevajo se v prvi vrsti starejši; mlajši lahko pridejo prihodnje leto na vrsto. Nove prošnje se ne morejo več vpoštevati. Sprejeti bodo pravočasno obveščeni, kedaj se bode začel redni pouk in kedaj morajo vstopiti. — Ravnateljstvo. o Iz Št. Jurja ob J. ž. Klerikalno časopisje si ne upa o groznem polomu našega konzuma niti ziniti besedice. Tu bi naj sedaj branilo kmete pred škodo! Duhovniki, ki so konzum začeli in farovž, kateri bi imel v slučaju mirnega razpnsta čist dobiček, bi naj plačali, ne pa ubogi kmetje! Pa pToti duhovnikom si Slov. Gosp. in Str. ne upata zagovarjati kmetov, znamenje, za koga pišeta in delata! a Drž. posi. Franjo Roblek je vložil minule srede interpelacijo na pravosodnega ministra dr. Hochenbur-gerja zaradi sodnih imenovanj na Spod. Štajerskem in zaradi kršenja enakopravnosti pri konjiški okrajni s o à n i j i. Besedilo še priobčimo. a Zahvala g. častnikom in rojakom 87. pešpolka. Včeraj ob 4. uri popoldne je začelo goreti gospodarsko poslopje Ocvirkovo na Ostrožnem. Bolni gospodar je bil sam doma, in predno je kdo zapazil ogenj, stalo je vse poslopje v plamenu. Slučajno so se vež-bali vojaki v bližini. Hipoma priletijo vrli vojaki, splezajo na hišo, nosijo vodo, polivajo streho, odstranjujejo iz sobe pohištvo, podirajo eoreče tra-movje. Ko so vojaki omejili ogenj in vsaj hišo rešili, pridrdra požarna bramba celjska počasi in majestetično. Žal nam je, da moramo ob tej priliki omeniti nečesa zelo neljubega. Ostrožno šteje več ko 71 hišnih številk; škafov za vodo pa ni bilo niti 15. Ko so se razvrstili vojaki, da bi si podajali škafe od rok do rok, pa ni bilo posode dovolj. Kaj je to? Ali je to ljubezen do soseda nesrečneža? Sploh pa so ljudje samo zijali v pogorišče. Tu še je treba mnogo krščanskega poduka. Siromaku pogorelcu je zgorelo gospodarsko poslopje do tal; zgorela je ena telica, uničena vsa krma, krompir in vsi poljski pridelki. Hiša je vsa razdrapana. Govori se, da so zažgali otroci, pa menda ne oni, ki pohajajo nemške šole, kajti ti so tukaj prava surovina. v Iz Laškega trga. Kakor je napovedano, uprizori tukajšnje „Bralno društvo" v nedeljo dne 7. listopada baš izišlo izvirno slov. burko-trodejanko „ Moč uniforme" ; spisal Jaka Štoka. Ta novost, ki se doslej ni igrala — (vsaj na Štajerskem ne!) — je bila, v kolikor se je dalo povzeti iz objav in ocen v slov, novinah, od kritike jako pohvalno sprejeta. Vglasbil je igro naš priznani H. Vogrič; tako godbene, kakor pevske točke preveva vrloučinku-joči moderni „charme". Vse kaže na tot da bo ta burka napravila nenadejan utis, ter obenem dosegla najsigurnejši uspeh. Vaje so že pridno v teku, ter so tudi posamezne vloge v očigled dejstvu da večina njih zahteva že znatno mero diletantske rutine, razmeroma v dobrih rokah. Iz Slov. Bistrice. Dr. Vošnjakova javna ljudska knjižnica v SI. Bistrici je zaključila svoje prvo poslovno leto. Glasom poročila, ki ga je podala gca. Otilija Feigelova na občnem zboru Čitalnice dne 24. t. m., je prospevala knjižnica z ozirom na ne baš ugodne razmere v Slovenski Bistrici in okolici nepričakovano dobro. Denarnega prometa je bilo 762 95 K in sicer 392"62 K dohodkov ter 370 33 izdatkov. Knjige se izposojnjejo vsako nedeljo od 9.—10. ure, oziroma 11. —12. ure dopoldne v posojilniški čakalnici (hotel „Avstrija", I. nadstropje). Izposodilo se je na 89 izkaznic 1004 knjig. Knjižnica ima 371 trpežno vezanih ter v polplatno ovitih knjig in sicer 2995 pripovestmi, 31 s pesmimi in dramatiko, 22 z zemljepisom in zgodovino in 19 z naravoslovjem in gospodarstvom. Mladinski oddelek šteje 123 knjig. — Z ozirom na važno narodno podrobno delo, ki ga vrši knjižnica v narodno ogroženem okraju, se obračamo ponovno do bližnjih rojakov za knjižne ali denarne prispevke. v Goreč pastir morav biti mariborski kanonik Gaberc. Znano je, kako mn dezertirajo ovce, razni uslužbenci tamošnjih železniških delavnic. Za dnšni blagor vneti gospod pa daje baje — „M. Z." trdi to — onim vrle nagrade, ki mn rešijo kako izgubljeno dnšo, še bolj vesel je pa, če se ona sama spo-kori in pride po denar. Sam se je baje hvalil, da reši na leto za tisoče goldinarjev duš. Nekemu priganjaču je — piše dalje list — izplačal že najmanj 200 kron za njegov apostolski trud. Kdor Gaberca pozna in ve, kak sti-skač je, tega gotovo ne verjame. Če je pa vendar radodaren postal, pa naj da kak krajcer za svojo razdrto cerkev in naj ne fehta revnih ljudi za to. Denar bo bolje naložen in delo za cerkev bo pri Bogu več zaleglo, kakor pa njegovi izdatki za odpadle slabe katoličane, ki s katoliškega stališča itak ostanejo gar-jevi koštruni, če se tudi na videz spo-korijo in ostanejo katoličani, dokler ne zapravijo denarja, ki jim ga potem dajo zopet protestanti za njihovo novo spreobrnitev. o Iz Jurkloštra. Tukaj se zdi, da so se vrnili zopet rokovnjaški časi. Že več tednov je nekdo kradel tukajšnjim posestnikom vse, kar se je le dalo doseči in odnesti tako, da že ni bilo nič več varno pred njim. Kakih sto kmetov in pa vsi orožniki naokoli so priredili gonjo na neznane zlikovce, da jih je več,. se je vedelo, a nič ni pomagalo. Kot da se norčujejo iz ubogih posestnikov, so še tatovi na dan lova ednemu zažgali posest. Lov je bil brezploden, a včeraj se je posrečilo g. stražmojstru iz Laškega Savcu s pomočjo enega orožnika, ujeti dva mlada fanta, Janeza Jazbinšeka in Janeza Ogrinca, ki sta bila zakrivila vse tatvine. Skoro gotovo je, da sta tudi zažgala pri onem posestniku. o Izkopine na Ptuju. Na posestvu grofa Herbersteina so izKopali pod ptujskim gradom veliko orodij slovanskega in rimskega porekla. Našli so tudi več stebrov iz mramorja, nakita in starih novcev. o Dr. Šušteršič in dr. Benkovič sta v zadevi konknrza pri šentjurskem konznmu vložila nemško vlogo pri okrožni sodniji v Celju. Zakaj molčita ta dva „najradikalnejša" Slovenca na očitanje težkega narodnega greha ? Zakaj se nadalje Benkovič ne zavzame za koristi oškodovanih šentjurskih kmetov proti duhovnikom? z Štajersko sadjerejsko društvo je otvorilo v svojem lokalu v Gradcu, Sporgasse 11, IIL, razstavo najvažnejših hruškovih in jabolčnih vrst. Razstavo si je možno ogledati brezplačno od 9.—12. ure v sredo in soboto in to tako dolgo, dokler bode izdržalo sadje. Ker Slovenci ne prirejamo v večjem obsegu takih razstav — kar se bo pa moralo v kratkem zgoditi — bi bilo želeti, da se kak umen slovenski sadje-rejec udeleži v bodoče razstave in s svojim krasnim pridelkom obrne občo pozornost na slovenski del dežele. v Cerkvena godba. Na praznik vseh svetnikov bode pri glavni maši v nemški cerkvi (ob devetih) zopet igrala instrumentalna godba. Priredila se bo kontrapunktalna maša od sveto-štefanskega organista Weihricha na Dunaja. Zbor bo štel nekako 40 oseb, spremstvo pa oskrbi mestna godba, v Shod avstrijskih gostilničarjev se vrši prihodnjo pomlad v Gradcu in sicer v drugi polovici aprila. a Telefonski nočni pogovori. Dočim so dosedaj samo razna uredništva imela pravico nočnih telefonskih pogovorov, se je sedaj ta ugodnost raztegnila na vse stranke. One lahko govorijo za polovično ceno, ali samo 6 minut. Ti predpisi veljajo za dve leti. o Poročil se je danes g. Josip Sever, davčni asistent v Mariboru, z gospico Anico Urban iz Ptnja. Bilo srečno! a V Mariboru pomanjkuje stanovanj zelo občutno, zlasti malih in srednjevelikih. Novih hiš se stavi zelo malo, ker so cene za zgradbo previsoke in pa ker stavišče stane preveč denarja. Zato zidajo na hiše še po eno nadstropje, ker se to bolj rentira. Krivi visokim cenami in neznosnim razmeram so mariborski podjetniki, ki so tako dra-goletni. v Iz Ruš. V graški bolnišnici je v četrtek večer umrla gdč. Marija Pav-Iič, veleposestnikova hči iz Rute pri Fali. o Milijon plačilnih listkov je že prodal nemški Schulverein. £lovenci, zahtevajte po vseh gostilnah plačilne listke C. M. družbe! o Za družbo sv. Cirila in Metoda v Ljubljani se je nabralo 26. t. m. v veseli družbi na trgatvi'g. Fr. Robič v Lembahu 10 K. Znesek se je poslal vodstvu v Ljubljano. a Telegramski tarif med Avstrijo in Srbijo. Od 1. listopada se bode uveljavil med Avstrijo in Srbijo znižani telegramski tarif. Vsaka beseda bode namreč stala samo 6 vinarjev a najmanj se bode plačalo za brzojavko 60 vinarjev, kakor v Avstriji. V prvi vrsti se bo pri telegrafskem občevanju rabil jadranski kabel. Telegrami za časnike čez Dalmacijo pa še dobivajo 50% popusta. Kranjske novice. Narodna delavska organizacija v Ljnbljani priredi danes v Mestnem domu velik javen shod. Govorilo se bo o obrtnem sodišča. Kranjska deželna pridobninska komisija je v svoji seji včeraj 29. t. m. na predlog dr. Majarona sklenila, da bodi poslovni jezik komisije slovenski in da se zapisniki pišejo slovenski. Dozdaj je bilo vse nemško. d Nad slovensko posojilnieo v Kočevju se silno jeze kranjski nemr škutarji po nemških listih in groze, da bodo proti njej ustanovili še eno posojilnico. Razumemo, kaj jih tako grize: slov. posojilnica dela solidno, ne odira in — zato napreduje. d V Krškem je umrla v sredo gospa Amalija Papež roj. Kos, v 66. letu. Bila je mati odlične rodovine. V Lescah snujejo „gostilničarsko zadružno pivovarno alpskih dežela". Kupiti nameravajo Zimmermannovo pivovarno. V pripravljalnem odboru so po večini nemškutarji — slovenski gostilničarji bodo, zdi se nam pri tem nemško-nacijonalnem podjetju, samo za štafažo. Naj bi si temeljito premislili! v Vlada in Kočevcl. Znano je da obstaja nekod po Dolenjskem silna beda, že radi tega, ker je v eni dolini velika suša, druga se pa nasproti povodnji nikdar fne more ubraniti. Usmiljenja vredno prebivalstvo vedno prosi deželno vlado za odpomoč, katera pa ničesar ne sliši. Zdi se, da se Kočevcem vendar vse posreči, saj so ravno sedaj par kočevskim vasem naklonili silno svoto tisočakov, da se napravijo v gozdovih potrebni požiralniki, delo, ki ga vodi gozdni svetnik Pnttick. Seveda temu nikdo ne ugovarja, a vsaj tako, če ne bolj, so potrebni pomoči Slovenci; in pravico zahtevati imajo morda tudi? u Nazlvanje „Marijina devica" — razžaljen je 3 V Ribnici je pisal neki M. dekleta, ki je članica Marijine dražbe, pismo, in napravil naslov: N. N., Marijina devica v R. Dekle je fanta tožilo zaradi nazivanja „Marijina devica" zaradi žaljenja časti. Okrajno sodišče v Ribnici je fanta obsodilo na 3 dni strogega zapora, okrožno kot vzklicno sodišče v Novemmestu pa naziva „Marijina devica" ni smatralo za' razžaljenje in je fanta oprostilo. — Sedaj res ne vemo, ali smatrajo članice Marijinih družb za razžaljenje, da so Marijine ali da so device. Mke novice. o Kurzovee med učitelj iščniki hoče uvesti koroški dež. šolski svet. Razpisati namerava štipendije za one nemške učiteljiščnike, ki bi se hoteli učiti slovenski. — Tako bi si počasi vzgojil ^nemško misleče učitelje, ki bi jih lahko nastavljal tudi na slovenskih šolah. — Vkljub temu namreč, da ima sedaj vse polno slovenskih učiteljskih abiturijentov, ki čakajo na službe, in vkljub temu, da je par šol med Slovenci, ki pogrešajo učiteljskih moči, dež. šol. svet noče Slovencev nastaviti, menda iz strahu, da bi ti slov. učitelji vzgajali otroke v narodnem duhu! o V nemški občini Lipa na Zg. Koroškem je napravil župan Schneider krido. Ker znašajo njegovi dolgovi trikrat toliko kakor vse njegovo premoženje, in je tudi v obč. blagajni 3790 kron primanjkljaja, je jasno, da občina to svoto izgubi. No, „Štajerc", kje si? Piši kaj o „prvaškem polomu"! o Koroška deželna vlada je dala po deželi nabiti oklice, naj prebivalstvo prispeva za po povodnji poškodovane na Zg. Koroškem. Ti oklici so tudi v slov. delu dežele samo nemški. Ali je koroška vlada s tem hotela povedati, da na podporo Slovencev ne reflektira? Tudi dobro! a Plod nemških možgan. V Ro-žeku imajo župana, ki mora biti dober narodnjak, kakor pišejo „Fr. St.". Mož se piše Josef Paul in je napravil, da se po nedeljah pred cerkvijo oznanja samo v slovenskem jeziku. Radi tega so se tamošnji nemškutarji pritožili na okrajno glavarstvo v Beljaku in govorijo o samoljubnem, izzivalnem postopanju, ter se proti temu zavarujejo. Zahtevajo nadalje takojšnjo odstranitev te nedostojnosti, ker Nemci imajo gotovo tudi pravice in ne samo dolžnosti. — O, ko bi tako govorili povsod in in vedno, kako bi marsikaj bilo drugače na Koroškem! o Novo jubilejno gledališče v Celovcu lepo napreduje, fasade so že skoro končane in gledališče se repre-zentira kot moderna monumentalna gradnja. One tri umetnike, ki so bili nagrajeni za načrte figuralnih nakitov smo imenovali včeraj. o Ljubezen, ljubezen, to je noka višja moč. Dva tekmeca sta se v Po-trjanu radi nekega kmetskega dekleta zelo grdo gledala. V ponedeljek sta se slučajno sešla v gostilni in na prvi pogled je eden, Madžar, skočil z nožem na onega, ki mu je pa srečno ušel in hitel po orožnika. Ko je čez nekoliko časa prišel v senci bajoneta nazaj, je strastno Madžar takoj zopet hotel napasti Nemca, a sedaj mu ni zneslo. Nrožnik je nastavil bajonet in divji Hun se je z vso silo zaletel v orožje, da se je znatno rianil. Primorske novice. o Skupina veleposestev na Goriškem voli danes. Slovensko društvo veleposestnikov kandidira gg.: Anton Klančiča, dr. Al. Franka in Mat. Ru-tarja. — Klerikalna stranka kandidira Bolka, fajmoštra Grčo in nekega Zuc-chiatija. o V okrajni bolniški blagajni v Gorici so zasledili hude nerednosti. V zavodu so gospodarili socijalni demo kratje. Predsednik in podpredsednik sta si baje svojevoljno prilastila denarne zneske, dasi pravila od vlade še niso bila potrjena. Magistrat je nadzorstvo razpustil ter prevzel sam vodstvo in upravo. o Defraudanta Pippa, ki je — kakor smo včeraj poročali — pri banki Friulana v Gorici poneveril 10.000 K, so prijeli v Reki v družbi neke zloglasne ženske, s katero je iz Gorice pobegnil. Našli so pri njem še skoro ves denar. Oba so zaprli. Najnovejša brzojavna in telefonija poročila. Dunajske novice. a Dunaj, 30. okt. V poslanski zbornici se je vršilo danes izplačevanje dijet. Pogovor se je sukal največ o prekinjenju državnozborskega zasedanja. Nemški in poljski poslanci so bili mnenja, da se bode dalo v 14 dnevnih neprostovoljnih parlamentarnih počitnicah premostiti nasprotja vtoliko, da bode državni zbor lahko delal. Slovanski poslanci pa so odločno izjavili, da ne more biti ne govora o poslovanju zbornice, ako bodo sankcijonirani nemški „brambni" jezikovni zakoni. — V sredo in četrtek se bodo začela posvetovanja v odsekih in bodo trajala do konca prihodnjega tedna. a Dunaj, 30. okt. Danes dopoldne je bil ua tehniki svečano inauguriran novi rektor prof. Baldin. a Dunaj, 30. okt. Turški gostje so danes zopet napravili izlete v različne tovarne in velika podjetja. — Častnikom so pokazali različne čete na si-merinškem vežbališču; popoldne se pa peljejo ti turški častniki v Bruck na Litavi, da si ogledajo vojaški tabor in tovarno za vojne konzerve. Zbližanje Srbije in Bulgarije. a Pariz, 30. okt. „Temps" pravi, da dunajski listi s svojo sovražno pisavo o obisku bulgarskega carja v Srbiji, zbližanje obeh držav le pospešujejo. Saj je le naravno, ako skušajo doseči Črnogorci, Srbi in Bulgari medsebojno edinost in zvezo, če vidijo veliko intimnost med Dunajem in Carigradom. Praške novice. v Praga, 30. okt. „Union" poroča: Čimdalje bolj se potrjuje žalostna vest, da se bližamo § 14 — režimu. Poslanska zbornica bode sklicana zopet 19. nov. k seji; ako še ne bode miru, bo ministerski predsednik zasedanje zaključil in vladal s § 14. Pogajanja za dela-zmožnost češkega deželnega zbora se pa prično šele pu Novem letu. v Praga, 30. okt. Vsled strahu, da bi se češki nar. radikalci maščevali za sankcijo nemških obrambnih jezikovnih zakonov, je policija odredila velike varnostne priprave za jutrišnji bumel. v Praga, 30. okt. Sklenilo se je sklicati v Pragi posvetovanje vodilnih politikov in vseh čeških poslanskih klubov o političnem položaju. — Nekateri češki poslanci še upajo, da cesar vendar ne bode sankcijoniral nemških jezikovnih zakonov — pa to upanje je slabo. Nemiri na Grškem, z London, 30. okt. „Times" poročajo, da znaša zguba vladnih čet pri spopadu med Typaldosovimi zvestimi in njimi 2 ranjenca. Kolike so izgube upornikov, se ne ve. z London, 30. okt. „Reuterjev biro" poroča, da navzlic uradnemu zatrjevanju, Typaldos še doslej ni kapituliral, pač pa se baje pripravlja na izlet na Kreto, kar bi lahko imelo nedogledne posledice. -—-» Darujte Mi sV. Cirila in jVutoda! fflSI Ia ■ 1 Cena predalu za enkratno ■ ■ objavo 60 vinarjev. !■_■_■ Kreditno in stavbeno zadrugo ,Lastni dom' v Celju, Rotovške ulice štev. 12 priporočamo obrtnikom in trgovcem za nalaganje denarja, za inkaso, za denarna nakazila in razne kreditne posle. ZVczna trgovina v Celju sprejema naroČila na tiskarska dela Najboljše in najcenejše se kupi steklena in porclanasta posoda v narodni trgovini Fr. Strupi, Celje. m Norosti v pisalnih in risalnih potrebščinah po zmernih cenah se dobijo vedno v Zvezni trgovini v Celju Modni salon za gospode _ . .. orrori 1. novembra Celie v »ovl posojllnlčnl Hiši na Rtngu == = Maks Zabukošek |(a dober razVoj Vašega podjetja polagamo največjo vrednost kajti Vaš pro-speh je tudi naš prospeh ! K temu bi Vam naj služil ta reklamni stolp z najgotovejšim uspehom ! Upravništvo „Nar. Dnevnika". flaročajte is nam jarodnj £ir Lastna zaloga Najve6ja za,oga šolskih zvezkov in tiskovin za pri-risank vatnike in urade Zvezna trgovina, Celje, Rot. ul. Prva južnoštajerska Yinarska zadruga v Celju Najboljši časopis za inseriranje je H||aro||ni Dnevnik" katera se izvršujejo v lastni ZVezni tisHarni Najboljše orožje v političnem boju „Narotlni List" ,Nar. Dnevnik" V uvaževanje! a »Zemljevid Slovenske Matiče«. Vse tiste, ki jim je do tega, da pridejo na zemljevid imena naših krajev v pravilni obliki, naj blagovolijo upravi »Matice Slovenske« čimpreje sporočiti, kako imenuje narod sledeče kraje (oz. kako se imena teh krajev običajno pišejo); I., Štajerska: Altenbach, Adelsdorf, Haag, Wuggau, Kitzelsdorf severno od Rem-šnika; O. Fanenbach zapadno od Go-milice; Urlkogel (524 m) južno od Go-milice; Ottenberg, Gersdorf pri Spielfeldu; Lind pri Straßu; Pongratzen, Komriegel, Bachholz, Wuggitz, O. Latein, Sterglegg, Stammezegg,Feisternitz, Hürmsdorf, Haselbach, Bischofsegg, Pitschgau, Aichberg, Staritsch, Aibl, Perchtold, Mitterstraßen, Mauthnereck, (1014 m) Hadernigg, Ha-dernigg-Kogel (1183 m) pri lvniku; Lan pri Mižici; Schelsboden, Wundsam, Mauerbach, Frauheimerbach pri Framu; Straßgang pri Spodnji Poljskavi, Devina pri Črešnjevcu, Pokoše pri Slovenski Bistrici, Kohlberg, Pulsgaubach pri Gornji Polskavi; Bacherberg (1345 m), Bachern (občina) jugozapadno od Maribora, St. Heinrich, St. Primon, St. Ursula, Weschning, Detschaz, Potverschegg, Flaschitsch, Frammhof, St. Ulrich, Friedrich, St Hermagoras, Angenbach (tudi na Pohorju jugozapadno od Maribora); Kalle pri Polzeli, Grumberg pri Črni, istotam Sidova; Rudnik (928 m), Jrnko pri Velenju; Kleinberg, Skruha, Obramje pri Sv. Martinu na Paki; St. Jochanner-Paul pri Braslovčah; Oračak, Slonek, Gnilovčan, Star, Tosti Vrh, (1077 m), Planine, Tomaž pri Sv. Martinu; Kom Vrh pri Gruševlah, Krencer pri Rad-mirju; Ragnica, potok pri Tiru; Hoi-nigg, St. Nikolai in Rostoke, Attelšek, Kameni Vrh (1695 m), Kernes Vrh (1611 m) pri Planini; Skorno Vrh (123 m), Skorno Bach, Bečeninka Bach pri Šoštanju; Orlow, Mori, Radeški Vrh (866 m), St. Helene, Faitzberg (877 m), Schokds., St. Ruprecht, Krivec, Tisniker, Hartenstein, MeStiik, Radusch Bach, Vresnlk, Sašell, Seydnik, Siihodol Bach, Smolenik, Krivanek, Plesučnik, Liestnik, Rauniàk na Pohorju sèverno od Šoštanja; Bojtina pri Framu; Oroßkogei (1347 m) na Pohorju, Modric pri Tinjah na Pohorju; Cigonce pri SI. Bistrici istotam Gießhübel in Visofe; Juritschendorf pri Tinjah, Ograja pri Laporju ; Foršt vzhodno od Konjic; Vankau, Kasjak, Schuster, Slopnik, Kačnik na Pohorju; Lasnitz Bačh pri Grobelcah; Kreswetz zap. od Zibike, Tinsko Bach priZibiki; Košnica pri Podčetrtku; Pušča pri Go-lobinjaku; Gubno zap. od Prevorja; Kre-nica (1611 m) jugoZap. od Uršule; Fre-senbach pri Breznem; Wildoner severno od Mute; Hübner Kogel severno od Spodnjega Dravograda; Saggau, Sa-ggäubach severno od Arveža, Vrakašč, Weley, Werder sev. zap. od Laškega; Kamnec (360 m) pri Motniku; Spiek (454 m) pri Špitaliču, istotam Karau; Burgstall, Leskounik pri Motniku; Barje pri Kandršah. — II. Na Koroškem: Cim-perc Gapf (2066 m) severovzh. od Pli-berka; Dreieckkogel, (1483 m) proti severozahodu od Sobote na Štajerskem; Zeil, Hart, Segorbuch, Kaspersen (841 m), St. Margarethen, Schwarzenbach, Unterholz, Ettendorf, Lambrechtsberg, Kattendorf, Achalm, Plstätten, Lambrechtsberg. — Na Štajerskem je še tudi: Landturmberg (1014 m) zapadno od Konjic. — Za upravo: Dr. Fr. Ilešič. Književnost. o Dijaški almanah I909/I0. (Uredil Jože Pučnik. Izdala Eksekutiva nar.-radikalnega dijaštva.) — Agilnosti in vztrajnosti narodnoradikalne dijaške struje gre pripisati veliko pozitivnih uspehov, katere smo Slovenci dosegli v zadnjem času. Ta energični dijaški pokret, ki nosi v eni roki železno metlo, v drugi pa zidarsko orodje, je docela spremenil naše politično in gospodarsko življenje. Kjer ni mogel neposredno dèlóvati, je s svojim uglednim posredovanjem izvajal odločilen pritisk in je dosegel, da je prešinilo našo inteligenco pravo shvačanje naprednega dela. Vzgojil nam je celo vrsto mož, katerih blagoslovljeno delovanje vsi občutimo. In kar je najvažnejše, pokazal je slovenskemu dija-štvu pot, po kateri edino lahko doseže svoje ideale. Tudi v kulturnem pogledu si je narodnoradikalno dijaško gibanje pridobilo zaslug. Potom svojih znanstvenih publikacij in perijodičnega glasila „Omladine" je začrtalo novo smer, in geslo: Spoznavajmo se in učimo se, nam obeta tudi na polju naše literature velepomemben preobrat... Za letošnje šolsko leto je izdala Eksekutiva narodnoradikalnega dijaštva Dijaški almanah, ki po svoji vsebini gotovo presega lanskega in predlanskega. Poleg obširnega informativnega dela, ki bo dobro služil tudi ne-dijakom, vsebuje Almanah nekaj prav dobrih člankov. ,.Malum necessarium" pravijo nasprotniki, da je organiziranje mlajšega dijaštva! V članku pod tem naslovom je jasno in odkritosrčno razkrinkana hinavščina, s katero hočejo klerikalci-zvabiti inteligentni naraščaj v svoj tabor. Z nasiljem in z grožnjami hočejo doseči, česar z „dokazi" svoje krščanske vede doseči ne morejo. V to svrho uporabljajo tudi siromaštvo dijaka ter ga s podporami privežejo na sebe. Kdor potem ne parira, se mu vzame kruh, in ker nima dovolj volje, ker je omehkužen v klerikalnem jarmu, je preslab, da bi si pridobil pogoje za neodvisno eksistenco; vrne se nazaj k polnim jaslam. Bič in oves, to sta sredstvi, ki držita slov. klerikalce na površini. Kupčija z značaji cvete ... V tem tiči največja nevarnost kleri-kalizma na Slovenskem, vse drugo je postranska stvar... Kogar zanima idejni tok narodnoradikalne struje, ta si prečitaj Pučnikov članek „Ob III. shodu narod. rad. dijaštva". kjer je pisatelj s samo njemu lastno odločnostjo preciziral stališče, katerega zavzema slov. radikalni dijak k vsem pojavom, ki se tičejo njegovega naioda. — „Vse razumeti, misliti povsod naravnost, ničesar si prikrivati, vsak pojav vedno kritično premotriti, daje smer našemu svetovnemu nazi-ranju." To je direktiva, ki kaže kri-stalizacijo narodno-iadikalnega programa. Lep in aktuelen je Lahov članek, ki ob stoletnici Gajevega rojstva poziva slovensko dijaštvo, da nastopi dedščino, ki jo imamo po Ilircih, namreč prosveto slovanskih narodov, pospešeno po poznavanju slovanskih jezikov. — Končno še omenimo strokovni članek dr. Bogomila Vošnjaka ki bo pa zanimal samo juriste. Dijaški Almanah stane samo eno krouo in je koristen vade-mecum za vsakega dijaka. Naj si ga torej nabavi vsak akademik in vsak srednješolec! A. N. Po svetu. z Ustavljeno postopanje. Banski stol v Zagrebu je ustavil kazensko postopanje proti gospodični Boroša, katero je drž. pravdništvo obdolžilo, češ, da. je poslala ona Tarabocchii in Ko-šutiču svoj čas košček vrvi z naročilom, naj se obesijo, votantu Kuštu pa škatljo starih ponošenih kravat zaradi njegove izjave, da obt. Gjurič zato ne nosi kravate, ker je ta beseda v ozki zvezi z besedo „Kroat". o Čisto moderen hotel. Neki hotelir v Auvernier blizu Neufchatela na Švicarskem je dal na svoj hotel ta-le napis: Garage uoi^g-sauejdojey Gornja vrsta je namenjena za avtomo-biliste, spodnjo pa zamorejo razbrati samo zrakoplovci, ki gledajo navzdol. Krutost v Ameriki. V Bisbeeu na mehikanski meji so zalezli 4 člane zamorske rodovine pri sadni tatvini. Drngo jutro so še poiskali ostala dva člana in vse skupaj so povezali na poln voz slame, ki so ga zažgali. Prepustili so šestorico strašni njihovi usodi. To je sramota Amerike. d Ekssultanova želja. Govori se, da je bivši sultan Abdul Hamid zopet prosil velikega vezirja, naj se mu od- kaže drugo bivališče, ker podnebje v Solunu ne ugaja njemu in njegovi rodbini. Nadalje je prosil, naj se mu dovoli, da se vrne v Carigrad in naj se skrbi tudi za vzgojo njegovih sinov, ker rastejo v Solunu v nevednosti. Če tudi je odstavljen sultan, vendar ui-nimajo pravice, da tako postopajo ž njim. Njegova plača mesečnih 1000 funtov, od katerih pridržijo del v Carigradu, mu ne zadostuje. Kaj pak! d Nehvaležnost je plačilo sveta. Delavec Trulsen iz Gallehusa na Nemškem je pri nekem požaru rešil pet ljudi, pri tem se je pa sam tako poškodoval, da več tednov ni bil za rabo. Ko je pa vsled tega prosil občino podpore, mu je odgovorila, da mu je ne more dati, ker mu ni nikdo rekel, da se naj poda v nevarnost. Čudno, da moža niso kaznovali radi izžemanja. Takega nesramneža! d Velikansko gobo so našli na Mittelsteigu pri Inomostu. Klobuk gobe ima obseg 72 cm, obseg stebla pa znaša 25 cm, je imela 850 gr. v Velik dobitek. Sedmograški rudar Ladislav Šerjak si je bil kupil s svojim tovarišem Demetrom Kezoczy osmino razrednega žreba,, na katerega je odpadlo 600.000 kron. Ko je Šerjak to izvedel je utajil resnico Kezoczyju in mu rekel, da sta dobila le 2000 krou. Dezoczy je pa sleparstvo pravočasno izvedel in naznanil zadevo policiji, ki je izplaéanje ustavila in začela zasledovati Šerjaka. o Arnavtska razbojništva. Oborožena arnavtska četa je napadla srbsko vas Cerovo pri Gostivaru. Arnavti so pobili več kmetov, zapalili hiše, živino pa odvedli s seboj v gore. — Turška vlada se ne gane, da bi preprečila ta vedno se ponavljajoča arnavtska razbojništva. — Arnavti so nadalje ubili sredi vasi Bostan pri Gilanah srbskega duhovnika Kataniča. Med Arnavti in Srbi je prišlo do boja, v katerem je padlo več Srbov. o Največji top na svetu, kaliber 335 mm, izdelujejo v Severni Ameriki v Filadelfiji. Največji topovi na dre-adnoughtih merijo dozdaj 305 mm. — Amerikance je, zdi se nam, popadla neka „oboroževalna blaznost". a Oče s 23 otroki. Mlinar Josip Warga se je bil naselil pred 30 leti tv Popovcu na Hrvatskem. Ko je bil prišel tja, je prinesel seboj 1 gld. 30 krajcarjev in to mu je bilo premično in nepremično imetje. Oženil se je trikrat; s prvo ženo je imel 7. z drugo 8 otrok, a s tretjo zopet 8, skupaj 23, katerih je 17 možkih in 8 ženskih. Sedaj jih pa živi samo še 14 in sicer jih je 6 že obskrbljenih. Prva in druga žeua mu ni prinesla ni počenega groša, a z zadnjo je dobil 40 gld. Sedaj je 79 let star in najmlajši njegov otrok še ni dovršil prvega leta. Warga je zdrav ko riba, bolen ni bil nikoli in pijače, ki jo je v mladosti ljubil, se je popolnoma odpovedal. Za svojo deco je mnogo potrošil, ednemu sinu je kupil tudi mlin, ali kljub temu ima sedaj še 11.000 kron premoženja in trdi, da še ni bil nikoli tako zadovoljen, kakor baš sedaj. v Da dokaže svojo nedolžnost, se je vrgla pod vlak meščanska deklica Rožica Sambolek iz Varaždina. Ker so ji lastne sorodnice predbacivale nepoštenost in razuzdanost, se je vrgla pod vlak in tako našla smrt. Materi je zapustila pismo, v katerem prosi, naj se jo zdravniško preišče, in izkazala se bo njena nedolžnost. — Kaj vse store zlobni jeziki! d Dobrodelen Grk. Neki v Egiptu umrli bogat Grk imenom Kialdanis je v svoji oporoki zapustil 20.000 egiptovskih fantov v prilog organizacije grške flote. d Roparsko družbo broječo 6 mož, ki so ropali že tri leta na rumnnsko--a^strijski meji, je zasledila žandarme-rija v Dornavatri (Bukovina). Na čelu tej roparski družbi je bil najbogatejši kmet daleč okrog, Basile Bonheš. a Učinek vodene trobe. V četrtek je razburjeno morje, ki se je vzpelo v obliki trobe, poplavilo predmestje Foce mesta Genua. Voda je /se podrla in odplavila. Človeških žrtev pa k sreči ni šteti. z Burja na Adriji. Že nekoliko dni divja na Adriji močen „scirocco", ki moti obrežno plovitev. Parnik „Pan-nonia" ni mogel v reško luko in je na morju prenočil. Dva parnika sta pa še sedaj na morju izven pristana. d Katoliška morala. Odvetnik Avg. Heis v Landshutu na Bavarskem, prvi predsednik ondotnega klerikalnega „Windthorst-Bnnda , je bil svoj čas v Monakovem aretiran. Ta možakar je zavzemal v javnem življenju uplivno besedo in je bil goreč pospeševalec društva proti nenravnosti, kar ga pa ni nič motilo, da ne bi vzdrževal intimnih stikov z neko še ne 14 let staro deklico. Peljal se je z njo v avtomobilu v Monakovo, najel je tam sobo v hotelu in se je z otrokom po svoje zabaval. Posledice te zabave niso seveda izostale in katoliški moralist jih je hotel na nedovoljen način odstraniti. Bfi obravnavi se je izgovarjal, da ni vedel, da deklica še ni stara 14 let! Državni pravdnik je predlagal čednemu možu 14 mesecev, sodišče pa mu je prisodilo več, namreč poldrugo leto. Za vero z božjo milostjo človek vse pretrpi! Društvene vesti. o Občni zbor slov. telov. društva ..Sokol" v Gradcu se vrši v soboto, dne 6. listopada ob 8. uri zvečer v gostilni „zur Weinhecke" v Klosterwies-ulici s sledečim sporedom: 1. Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo odborovo. 3. Volitve. 4. Slučajnosti. Slovanski gostje dobrodošli! Tržne cene. 29. oktobra. Dunajska borza za kmetijske pridelke. Dasi so danes bile amerikanske notacije višje, se na plodni borzi ni uveljavila boljša tendenca, ker je bil konzum strogo reserviran in tržno veselje jalovo. Tendenca je bila mirna. Cene za blago so bile jednake. Sladkor. Trst, 29. oktobra: Centrifugai Pilés prompt K 331/8 do K 33% za odprav. K 33— do K 333/4. Tendenca trdna. Sladkor. Praga: 29. okt. sur. sladkor prompt K —'—, nova kampanja K 26'85. Tendenca uoprna. — Vreme: meglovito in hladno. Budimpešta, 29. okt.S vin j ad: ogrske stare, težke — do — vin. mlade težke 146 do 147 vin., mlade, srednje 146—148 v, mlade, lahke 145—14« v. zaloga 24.141 komadov. Prignano 104 komadov, odgnano 408. Ostalo torej 23.837 komadov. Tendenca mirna. Budimpešta, 29. okt. Pšenica za oktober K —'—, pšenica za april K 14'17, rž za oktober K —, rž za april K 10"20, oves za oktober K —, oves za april K 7'63, koruza ža maj K 6 85. Pšeničnih ponudb zmerno, veselje kupiti reservirano, tendenca mirna. Promet neznaten. Efektivna pšenica in drugo neizpremenjeno. Vreme lepo. Ure na obroke za vsakogar Št. 72, pristno 14 kar. z zlatom platirana nra za gospode ali dame, najfinejše gravirana, z dobrim kolesjem, tekoča na kamenčkih, 20 K. Ista z dvojnim pokrovom 25 K. Št. 73. pristno srebrna ara za gospode ali dame, s 3 močnimi pokrovi, bogato gravirana, kakor s konjem, levom, jelenom, ali pokrajino, z dobro zapinjačo, natančno regulirana 30 K. Št. 74. Zadnja novost: srebrna 4 dnij idoča rem. nra na zapinjačo. ki teče če se enkrat navije, celih 8 dnij neprenehoma na rabinih, (na kazalu se vidi njen tek) 35 E. Št. 75. krasna rem. met. tnla nra za gospode ali dame s 3 pokrovi in pozlačeno krono, zanesljivim kolesjem 18 K. Št. 76. niklasta rem. ura za dečke, odprta, moderna in lepo gravirana 8 K. Cene se naj razumejo na mesečne obroke za komad po 2 K; pri naročitvi se vpošlje polovico vsote ali se pa plača po poštnem povzetju. Dunajska tovarna za ure Hinko Weiss, Duna] XIV. Pillergasse 1/184. Mesečno 2 kroni. 36 ■ Priporočamo našim rodbinam Kolinsko cikorijo. Adolf B irr si k čevljar v Celju, poleg kapucinskega mosta izdeluje vse različne vrste obutal v modernih fazonah in po solidnih cenah. Ä Jos. Sever c. kr. davčni asistent Anica Sever roj. Urban poročena. Maribor 30. oktobra 1909 Ptuj Mestol posebnega naznanila. J Prva štajerska trsničarska zadruga (pošta Juršinci pri Ptuju) ima naprodaj cepljene trte najboljše kakovosti in sicer vse priporočljive vrste na običajnih podlagah, kakor tudi na različnih križankah. Letos so znižane cene. Ceniki so brezplačno na razpolago. 5i9 e-i Kontoarista - Slovenca mlajšega, veselega delavca, z lepim, brzim rokopisom se sprejme v tovarni živil v Prani. Trgovska šola ni potrebna. Mesečna mezda 120 K. Potnina v Prago se sprejetemu vrne. Ponudbe z opisi spričeval in s fotografijo (ki se vrne) se naj pošljejo pod „38448956" poste restante Praga VIII. — Poštni urad Praga 22. 520 ,3-1 -t-!- Suhe gobè sploh vsakovrstne dež. pridelke kupi A. KOLENC v Celju, „Narodni dom'- in Graška cesta. Orehe kupi vsako množino A. KOLENC v Celju. Učenec se sprejme takoj pri A. KOLENCU v Celju. jVitine za žito za rabo na gepelj in roko svojega lastnega izdelka priporoča o C-<2: pt s 58 = pr SD CS ESK — ® tO S- B O" J— a o a' B £ & f * < p V-g s I §§ & ® pr «a * P M. CSJ ^ Oj ® CI) t—-~ p Josip Cretnik izdelovatelj umetnih mlinov in žag v Št. Jurju ob juž. žel. in modno blago za obleke priporoča firma Karel Kocian tvornica za sukno v Humpolcu na Čežkem. — Vzorci franko. — Pameten bodi prijatelj in ne podpiraj dunajskih in drugih Židov, temveč kupi si sukna za obleko in drugo manutakturno blago v domači narodni ve-letrgovski hiši R. Stermecki, Celje Vzorci proti vrnitvi in poši-Ijatvi čez 20 kron franko. — Posebno poceni je: I srajca, kravata, I ovratnik .Elegant', par manšet, I robec, par nogavic in I sp hlače, skupaj kron 530. Najboljši češki nakupni vir. Ceno posteljno peijil 1 kg sivega, dobrega-puljenega 2 K, bolj, šega 2 K 40 h; prima pol belega 2 K 80 h;' — beletra 4 K; belega, a^gjjpuhastega 5 K 10 h; — ' 1 kg velefinega, snež nobelega, puljenega 6 K 40 b; S K; 1 kg puha, sivega 6 K: 7 K; belega. fin- Posestvo se bo prodalo v celoti za izklicno ceno 40.000 K; pod to ceno se ne prodaja. Kupci imajo položiti vadij po 5000 K, izdražbatelj pa ima po končani dražbi založiti še 40% svojega ponudka, v katerega se uračuni vadij. Prodajalci si pridrže pravico v 8 dnevih prodajo odobriti ali ne. Nadaljni eventuelni drngi plačilni pogoji se zamorejo določiti z zdražiteljem po dražbi. Celi akt in posebno dražbeni pogoji se zamorejo do dneva dražbe pregledati pri tem sodišču št. 11. C. kr. okrajna sodnija v Celju, oddel. IV. dne 21. oktobra 1909. Dr. Anton Božič uljudno naznanja, da otvori s 1. novemb. 1.1. odvetniško pisarno v Celju, RotovškaSul. 15, I. nadstr. (nasproti [Marijini cerkvi poleg rotovža) ozlr. da vstopi kot družabnik v pisarno g. dr. LJu» dovika Fillpiča, odvetnika v Celju, "Rolovška ulica št. 15, I. nadstropje. Najbolje • • gonjo „Phoebus" peči. Glavna zaloga pri „Merkur"-ju trgovina z železnino ?. jWajdi« - Celje. Ceniki zastonj. Narodna dolžnost vsake slovenske gospodinje je, da zahteva v vsaki trgovini le izborno iz milarne X^arsEfcJClLSfc Jg^jpciijfcü1 v. Spodnji Hudinji pri Celju — pošta Celje jlH(ar in pleskar 4 Celju SaVtnsHa «Hm ŠUV. 4 prevzame vsa t svojo stroko spadajoča dela in jih izvršuje solidno in po zmernih cenah 5prc|m«n taljoj V« poraočniHoV. Razširjajte ,Nar. Dnevnik'. žganjarna, Celje priporoča svojo veliko zalogo doma žgane sli-vovke, tropinovca brinovca, vinskega žganja in domačega konjaka. 25 2—80 Karol Celje „Narodni dom" =s5ss= priporoča == Moderno jesensko in zimsko sukno. Najnovejše flanele i» bar heute. = Preproge, zavese, garniture in odeje lieprekosljjivo V ceni in kakovosti* m 8smew*i Nezaslišano je da pogo oholanou še dosedaj ni prišlo do spoznanja, da ima Ivan Ravnikar, Celje, Groškfl ulica štev. Zl največjo in najcenejšo zalogo špecerijskega, barvanega in materi-jalnega blaga. — Kupuje oves, suhe gobe, pšeniGO ter vse* deželne pridelke. — Na drobno in debelo. VINICO KUKOVEC stavbni podjetnik» koncesijonirani tesarski mojster^ lastnik parne žage in trgdnifia * lesom na Lavi pri Celju, se priporoča za prevzet je vseh v stavbno stroko spada-jočih, posebej zlasti tesarskih del. Nakupuje stavbni les po primernih cenah in proti gotovemu plačilu. 14 52-49 » > . i Južnošfajerska hranilnica u Celju HWW ww»- • MW v»-.« ,r jj ..<■- — «v mm '-- j o narodnem domu. p r rn 1 Sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. are dopoldne in jih obrestuje po 4 odstotke ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Šoštanj, Sevnica, Šmarje, Gornjigrad in Vransko in rezervna zaklada, katera znašata vže nad 280.000 K. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje. osedaj je dovolila za dijaške ustanove 30.000 kron, za vodovodne naprave 10.000 K, za napravo potov 1500 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 2.400 K, za podpore različnim požarnim brambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 2.000 K, skupno tedaj nad 45.000 K. Sprejema tudi hranilne knjižice drugih posebno neslovenskih denarnih zavodov in jih obrestuje, ne da bi se pretrgalo ohrestovanje. Slovenci, poslužujte se IttžttActafafSkG hfftttiltlitf Pri nalaganju svojega denarja ali kadar nalagate denar za mladoletne «IffMilte a|j varovance in zahtevajte pri sodiščih, {nfc(.žffl{.lcfr« lt¥9«ft1ttifA da se naloži denar za mladoletne oziroma za varovance izključno le v JHZJS05 RTft»i»U»U). 56 52—40 i iiai 3I3HS M — Telefon štev. 22. POSOJILNICA V CELJÜ t lastni hiši „Narodni dom". Telefon štev. 22. POSOJILNICA V CELJU, ki je bila leta 1881 z neomejeno zavezo ustanovljena, šteje sedaj nad 4200 zadružnikov, kateri imajo vsega nad 88.000 kron vplačanih deležev. POSOJILNICA uraduje vsak dan od 9. ure do 12. ure dopoldne razun nedelje in praznikov. i. ' »Mmf i i/ / •* : Poštne hranilnice ček. št. 9579 ]tad 6 milijonov Kron hranilnih Vlog W ' ' i 141 ** It-'/.,;.' ' - HRANILNE VLOGE sprejema od vsakega, ako tudi ni član zadruge ter jih obrestuje po 4 Vz:f0. ~ Sprejema vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar, ne da ib se ohrestovanje prenehalo. Posojilnica plačuje rentni davek sama, ne da bi ga odtegnila vlagateljem. Posojila daje na osobni ali hipotekami kredit proti 6%» 51/2% in 5°/o obrestovanju. 54 72 40 f ^ . : ' . ■ ' v % ; * Kad 340.0GC:Kron mento. zaklada J i m Z