NO. 91
M
Ameriška Domovi ima
/i-fi/i' mme/m m— ho
AMCRICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X)
SLOVENIAN
MORNING NEWSPAPER
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, AUGUST 25, 1981
VOL. LXXXII1
HAIG: ZDA NE BODO VEC TRPELE PROVOKACIJ ZSSR ALI NJENIH "KLIENTOV"
Vesoljska ladja ZDA “Voyager 2” se naglo približuje Saturnu
PASADENA, Kalif. — A-meriška vesoljska ladja Voyager 2, ki so jo izstrelili pred 4 leti in ki je oddaljena od zemeljske oble okrog milijarde milj, se približuje Saturnu ter bo kmalu dosegla hitrost 54,000 milj na uro.
Kamere na Voyager II, ki tehta 1800 funtov, delujejo brezhibno in so že poslale več tisoč zanimivih in koristnih slik Saturnovih lun in prstanov, prav tako površine tega planeta, o katerem je znano sorazmerno malo.
Znanstveniki že priznavajo, da slike, ki jih pošilja Voyager 2, povzročajo več novih vprašanj kakor odgovorov na že postavljena vprašanja. Čim več imamo podatkov o Saturnu, pripominjajo, tem več imamo novih vprašanj.
S pomočjo Voyager j a 2 bi znanstveniki radi ugotovili izvor prstanov, ki obkrožu-jejo planet. Prav tako bi radi prišli do prepričljivega odgovora na vprašanje, od kod izvirajo Saturnove lune in zakaj se med seboj tako očitno razlikujejo.
Polet Voyager j a 2 nadzorujejo pri Jet Propulsion Laboratory v Pasadeni. Slike, ki jih pošilja vesoljska ladja, posredujejo ameriške televizijske mreže v svojih poročilih.
Nocoj bo prišla Voyager 2 naj bližje Saturnu, potem se bo pa začela oddaljevati v neskončno vesolje.
-----o------
Trgovinsko tajništvo o možnem začetku gospodarskega zastoja
WASHINGTON, D.C. — Podatki, ki so jih zbrali v trgovinskem tajništvu zvezne vlade za drugo trimesečje 1981, t.j. od aprila do junija, kažejo na možnost, da so ZDA zašle v novi gospodarski zastoj. Gospodarstveniki pa niso povsem enotni o resničnem pomenu podatkov.
Tajništvo je objavilo poročilo, v katerem pravi, da je bruto nacionalne proizvodnje v ZDA v mesecih od aprila do junija padel za 2.4 odstotka. Ko zabeležijo takšen padec v dveh zaporednih trimesečjih, pomeni to za ekonomiste potrditev, da so ZDA sredi gospodarskega zastoja.
V prvem letošnjem trimesečju je bil bruto nacionalne proizvodnje višji kar za 8.6 odstotka na leto, upoštevajoč Posledice naraščajoče inflacije.
Ekonomisti napovedujejo, da bo tretje letošnje trimesečje prav tako kot drugo kazalo nazadovanje, vendar so nekateri med njimi bolj optimistični. Vsi soglašajo, da ne gre za resnejši zastoj, kaj šele depresijo.
Močno znižana je inflacijska stopnja v ZDA. V prvem fri meseč ju je bila na ravni 9-8 odstotka na leto, v dru-gem pa se je znižala na raven 8-5 odstotka na leto. Inflacijska stopnja je torej na naj-Mžji stopnji v zadnjih nekaj
letih.
Lani so pa bili realni osebni dohodki v ZDA manjši v primerjavi z 1. 1979 za 5 odstotkov.
Novi grobovi
Mary Malenšek
V	ponedeljek, 24'. avgusta, dopoldne je v Slovenskem domu za ostarele na Neff Rd., kjer je stanovala zadnja 4 leta, umrla 88 let stara Mary Malenšek, rojena Škarje v Šentrupertu, Slovenija, od koder je prišla v Cleveland leta 1912. Skupaj s svojim možem Antonom (u. 1972) sta odprla mesnico na 1217 Norwood Rd. leta 1918; prvih 20 let je tudi pokojna delala v njej. Bila je mati Augusta, ki sedaj vodi mesnico, in Hen-rvja (Kalif.), 6-krat stara mati in 13-krat prastara mati, članica Dr. sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ, Materinskega kluba pri Sv. Vidu ter SNPJ št. 5. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v četrtek, 27. avgusta, ob 9. dopoldne, v cerkev sv. Vida ob 10., nato na Kalvarijo. Na mrtvaškem odru bo jutri, v sredo, od 2. do 5. popoldne in od 7. do 9. zvečer. Darovi Slovenskemu domu za ostarele v pokojničin spomin bodo s hvaležnostjo sprejeti,
John F. Mohorčič
V	nedeljo, 23. avgusta, je umrl John F. Mohorčič, mož Pauline, roj. Rudar, oče Mary Erne, Johiia (pok.), Jamesa, Barbare in Michaela, 4-krat stari oče, brat č.s. Mary Francis SSJSM, član ADZ št. 1. Pogreb bo iz Zakraj škovega , pogrebnega zavoda na 6016 St. Clair Ave. v petek, 28. avgusta, ob 9. dopoldne, v cerkev sv. Vida ob 9.30, nato na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo jutri, v sredo, od 7. do 9. zvečer ter v četrtek od 2. do 4. popoldne in od 7. do 9. zvečer.
—*--o-----
VREME
Pretežno sončno in prijetno danes z najvišjo temperaturo okoli 77 F. Zmerno oblačno jutri z možnostjo krajevnih neviht. Naj višja temperatura okoli 79 F. Za četrtek napovedujejo vremenoslovci pretežno sončno vreme z najvišjo temperaturo okoli 80 F. Bistvenih vremenskih sprememb ne pričakujejo ta teden. ---------o-----
Podpirajte slovenske trgovce!
I.
LJUBLJANA (Slov.) — V Sloveniji se mnogi ljudje čudijo, odkod nenadoma dobrohotnost avstrijskega časopisja nasproti Slovencem. Celo na Koroškem so po nemških listih večinoma prenehali dosedanji izpadi, zavajanje dejstev in napačno informiranje oz. protislovensko hujskanje koroško - nemškega prebivalstva. V samem Celovcu so pred kratkim poimenovali celo trg pred Slovensko gimnazijo po zaslužnem slovenskem profesorju Janežiču. Univerza v Gradcu pa je napovedala slovar koroško-slovenske-ga govora v več knjigah.
Odnosi z Ljubljano so celo dobri, saj je bil pred kakim letom tukaj na obisku celo
ZDA odklonile predlog o obnovitvi pogajanj s kontrolorji
WASHINGTON, D.C. — Prometni tajnik Drew Lewis ja zavrnil predlog Mednarodne zveze kontrolorjev poletov, da bi Reaganova administracija obnovila pogajanja s štraj kaj očimi ameriškimi kontrolorji. Člani Mednarodne zveze so imeli sestanek na Nizozemskem ter poslali brzojavko predsedniku Reaganu, naj vendar pristane na nova pogajanja. Tega pa Reagan ne bo storil.
Lewis je rekel, da je administracija pripravljena na pogajanja samo s tistimi kontrolorji, ki niso zapustili svojih delovnih mest ob začetku štrajka 12,000 kontrolorjev. Z drugimi štrajkajočimi se nimamo kaj razgovarjati, je pripomnil Lewis.
Lewis se bo sestal s predstavniki Mednarodne zveze kontrolorjev, pri tem pa bo zatrdil, da so letalski poleti v ZDA povsem varni. Na znanje smo pripravljeni vzeti vse ideje in pobude, ki jih imajo kontrolorji iz tujine v zvezi z varnejšimi letalskimi poleti na ameriških in mednarodnih progah, je dejal Lewis, o štrajku pa ne. To je zadeva med ameriško vlado in njenimi uslužbenci in nič drugega. Tu ni prostora, da bi se vmešavali drugi.
Voditelj štraj kaj oče unije Robert E. Poli pa trdi, da obstajajo stalni stiki med predstavniki administracije in njegove unije ter njega samega. Ne bi rekel, je dejal Poli, da gre za pogajanja, marveč za komunikacije.
Pretekli teden je tajnik za delo v Reaganovi vladi Ray Donovan rekel, da bi zvezna vlada morda dovolila nekaterim' štraj kaj očim kontr olorjem možnost, da bi se vrnili na svoja delovna mesta. Drew Lewis pa je demantiral to Donovanovo trditev.
Naj novejša javna povpraševanja kažejo, da 58 odstotkov Amerikancev nasprotuje, da imajo kontrolorji pravico štrajkati, 38 odstotkov je drugačnega mnenja. Večina A~ merikancev sploh nasprotuje, da imajo razni vladni uslužbenci pravico štraj kati. Te . pravice naj ne bi imeli uslužbenci pošte, policisti, gasilci, učitelji ter smetarji.
koroški deželni glavar Wagner. Da se je še kakih pet let poprej javno pobahal, da je bil “hochgradiger Hitlerjun-ge”, Ljubljane tokrat ni motilo, dasi je znano, kako znajo, ko gre za slovenske ljudi, ki jim niso ljubi še po tridesetih letih odkriti “dokumente”, iz katerih izhaja, da so sodelovali z Nemci (prof. Cigan) ali preganjali Jude.
Širi se glas, da gre za previdno snubljenje Slovencev od avstrijske strani, i za primer, da bi se v doglednem času spor med Hrvati in Srbi ne mogel poravnati in bi v spremenjenih razmerah zaradi tega prišlo do razhoda jugoslovanske državne skupnosti. Avstrija naj bi bila pripravljena zagotoviti Slovencem v tem primeru ..najširšo
Zadnje vesti
•	Washington, D.C. — A-meriški poštarji glasujejo o novi delovni pogodbi. Prvi izidi kažejo, da bodo pogodbo odobrili z veliko večino in da torej poštnega štrajka ne bo.
•	Peking, Kit. — Bivši predsednik Jimmy Carter, njegova žena Rosalyn in hčerka Amy so prispeli v Kitajsko na 10-dnevnem obisku. Takratni predsednik Carter je uradno vzpostavil redne diplomatske odnose s Kitajsko po ukrepih, ki sta jih podvze-la Richard Nixon in Gerald Ford. Najvplivnejša kitajska politična osebnost Teng Hsia-ping je bil sprejet v Beli hiši, Carter pa ni imel prilike, da bi sam obiskal Kitajsko za časa svojega predsednikovanja. Povabili so ga Kitajci. Pričakujejo, da bo Carterja sprejel tudi Teng.
•	Alexandria, Eg. — Danes se bosta v tem obalnem mestu sestala egiptski predsednik Anvar Sadat in izraelski ministrski predsednik Mena-hem Begin. Glavni predmet pogovora bo vprašanje avtonomije za Palestince, živeče v tistih krajih, ki so pod izraelsko vojaško oblastjo. Te kraje je Izrael zasedel v letu 1967. V septembru bo Begin obiskal tudi preetsednika Ronalda Reagana.
•	Washington, D.C. — Velika porota zveznega sodišča je obtožila 26-letnega Johna W. Hinckleyja poskusa atentata na predsednika Ronalda Reagana. V atentatu so bili ranjeni Reagan in 3 druge o-sebe. Vsi so okrevali razen tiskovnega predstavnika Bele hiše Jamesa Bradyja, ki je bil ustreljen v možgane in še vedno okreva v bolnišnici. Hinckleyjevi odvetniki bodo menda trdili, da atentator ni bil priseben za časa atentata.
•	Teheran, Iran. — Skupina 12 levičarskih gverilcev je napadla hišo, v kateri stanuje iranski državni tožilec. V spopadu med napadalci in policisti šo bile ranjene 4 osebe, državni tožilec ajatola Rab-bani Amlaši pa ni bil poškodovan.
•	Washington, D.C. — Odbor za etiko zveznega senata je predlagal zveznemu senatu, naj bo izključen kot član tega telesa sen. Harrison A. Williams iz New Jersey) a. Sen. Williams je bil zapleten v afero Abscam in ga je tudi zvezna porota obsodila. Sena-
avtonomijo, če bi se odločili zanjo in Zahod, da je baje taki rešitvi naklonjen. Sicer so takšna predvidevanja lahko tudi samo špekulativna, toda vse diplomacije pripravljajo vnaprej načrte za možne dogodke.
Res pa je, da je slovensko prebivalstvo kar nekam naklonjeno misli o povezavi z Avstrijo, posebno na Štajerskem in Kranjskem (predvsem Gorenjska). “Avtonomija? Ta najbrž niti ne,” modruje neki profesor, “toda konfederacija, ta bi pa bila!” Potem doda:	“Nekdaj je
Kranjska veljala za napredno in razvito, Koroška pa za zaostalo. Poglejte pa danes!”
Slovenske ljudi pogreva zlasti ogromno breme, ki jim
WASHINGTON, D.C. — Državni tajnik ZDA Aleksander M. Haig je dejal v intervjuju na t e 1 e v i z ijskem programu “ABC Issues and Answers” preteklo nedeljo, da ZDA ne bodo več tolerirale nezakonitih p r o v o k acij Sovjetske zveze ali njenih klientov.
Med te kliente spada tudi Libija, je rekel Haig. Libijski napad na ameriška letala ni bil slučajnega značaja, ampak skrbno pripravljen. V podporo tej njegovi trditvi, je Haig citiral magnetofonske trakove, ki .so jih posnele a-meriške prisluškovalne naprave.
Na teh trakovih je mogoče poslušati razgovore med libijskima pilotoma in njihovim poveljstvom. Na trakovih je posneto povelje, naj pilota napadata oz. streljata na ameriška letala.
Obnašanje Libije na mednarodnem prizorišču je nesprejemljivo ZDA, je nadaljeval Haig, in bo moralo biti nesprejemljivo tudi drugim državam. Isto velja za početja Kubancev in Sovjetov. ZDA ne bodo več spregledovale teh aktivnosti, naj izvirajo iz katere koli države.
Haig je kritiziral Sovjetsko zvezo, ker le-ta dobavlja tako ogromno količino najsodobnejšega nejedrskega orožja orožja Libiji. Libija ima veliko več orožja, kakor ga potrebuje za svoje obrambne potrebe. Sovjeti so tisti, ki omogočajo libijskemu samodržcu Moamarju Kadafiju podpiranje raznovrstnega terorizma po svetu.
tor se je obrnil na prizivno sodišče in odbor za etiko je predlagal, naj zvezni senat počaka na končno odločitev tega sodišča.
• Beograd, SFRJ. — Doslej je bilo 83 oseb obsojenih zaradi sodelovanja v neredih v pokrajini Kosovo marca in a-prila letos. Sodne obravnave se-nadajujejp, prav tako čistka v pokrajinskem vodstvu. Na vodilna mesta prihajajo izkušeni partijci.
ga beograjska centrala odvzema za nerazvite južne republike. In te se še po 30 letih nikakor nočejo razviti. Nadalje ogromne dajatve beograjski zvezni centrali. In povrh vsega še vdor ljudi iz južnih republik v Slovenijo.
To slednje poteka, kot se zdi, čisto namerno in načrtno. Beograd si je bil skupno z Italijo pred leti zamislil industrijsko cono na Krasu pri Sežani, ob kateri bi se naselilo kakih 200,000 priseljencev z juga. Toliko pa jih je raztresenih po Sloveniji že sedaj. In postajajo vedno bolj arogantni, ker vedo, da imajo za seboj zvezni aparat v Beogradu, ki je seveda nad onim republiškim v Ljubljani.
(Dalje sledi)
Reaganova administracija želi dobre odnose s Sovjetijo, je rekel ameriški državni tajnik, sovjetsko obnašanje tekom zadnjih 6 let na področju zunanje politike pa kaj takega preprečuje. Sovjetski voditelji morajo spremeniti svojo mednarodno politiko, vsaj kar se tiče podpiranja mednarodnega terorizma.
Prihodnji mesec bo sovjetski zunanji minister in član vodilnega politbiroja Andrej A. Gromiko obiskal Združene narode v New Yorku. Haig se bo sestal z Gromi-kom in ga seznanil z ameriškimi stališči, predvsem o odločnejšemu nasprotovanju terorizma, podprtega posredno ali neposredno od Sovjetske zveze.
Ne pričakujem, da bo prišlo do kakega vidnega napredka, je priznal Haig. Najbrž bodo sledile sestanku v New Yorku ostre izjave obeh J strani. Sestanek pa bo morda vodil k nadaljnjim srečanjem raznih funkcionarjev, končno pa celo k srečanju na vrhu med predsednikom Ronaldom Reaganom in sovjetskim voditeljem Leonidom I. Brež-njevom.
libijski voditelj Kadafy, ki je bil na obisku na Srednjem vzhodu, ko je prišlo do streljanja nad zalivom Sidra, je v Etiopiji dejal, da bi morala biti zaprta vsa ameriška vojna oporišča na Srednjem vzhodu.
Včeraj je Kadafy prispel v Sirijo.
------o------
Solidarnost zahteva odstavitev direktorja železarne v Katowicah
VARŠAVA, Polj. — Solidarnost se je zapletla v spor s provladno unijo v največji železarni na Poljskem, v mestu Katowice. Lokalna podružnica Solidarnosti namreč zahteva odstavitev direktorja železarne Stanislawa B e d n a r czyka. Direktor je zahteval, naj ne izhaja 'več bilten železarne, ki ga izdajajo delavci, naklonjeni Solidarnosti.
Provladna unija v železarni kritizira Solidarnost, češ, da le-ta seje sovraštvo med delavci. Solidarnost pa je sklicala volitve med delavci, na katerih bodo glasovali o tem, ali podpipajo odstavitev direktorja. Poljska vlada trdi. da so volitve nesprejemljive.
Direktor Bednarczyk je celo pozval vlado, naj vendar odločno nasprotuje početju S o 1 i d a r n osti in vzpostavi močno državno avtoriteto. Čas je že, naj bi dejal Bednarczyk, da tisti organi državne oblasti, ki so odgovorni za vzdrževanje reda, začnejo izpolnjevati svojo dolžnost. Zakoni morajo biti spoštovani.
V severnem mestu Olsztyn traja štraj k tiskarskih delavcev že teden dni. Lokalni partijski časopis ne more izhajati. V mestu Radom napovedujejo enourni opozorilni štraj k vseh transportnih delavcev.
Iz Clevelanda in okolice
G. Vrtačnik—
G. Jože Vrtačnik se nahaja v Fairview splošni bolnišnici, kjer bo jutri, v sredo, prestal operacijo. G. Vrtačnik se priporoča v molitev. Na 2. str. današnje A.D. je članek, ki ga je pripravil naš zvesti dopisnik pred odhodom v bolnišnico.
Zmagovalci—
Preteklo soboto in nedeljo so bile na Slovenski pristavi tekme za prvenstvo 1. 1981 balincarskega krožka Slovenske pristave. Zmagali so: prvo mesto, Cecilija in Toni Švigelj; drugo Zinka in Viktor Domines; tretje Joško Sojer in Jože Bojc (slednji je bil namestnik odsotnega Filipa Oreha). Tekmovalo je 16 ekip. Odbor se zahvaljuje vsem igralcem za prijateljske igre.
Pozdrav iz Rima—
V	uredništvu smo prejeli razglednico, ki jo je poslal iz Rima naročnik Andrej Bata. V hrvaščini piše g. Bata, da mu je posrečilo fotografirati balkon pri bolnišnici Gemelli. kjer se je nahajal papež Janez Pavel II. Na trgu sv. Petra pa vsi molijo rožni venec za zdravje papeža.
Oktoberfest—
Lastnik znanega Hofbrau Hausa na E. 55 St., g. Steve Benčič, je dal župniji Sv. Vida v predprodajo večje število vstopnic za letošnji Oktoberfest, ki bo od 4. do 7. septembra v Cleveland Convention Center. Vstopnice so po $3, polovica te vsote pa bo ostala pri Sv. Vidu in sicer za potrebe farne šole. Vstopnice lahko dobite v župnijskem uradu.
Fantje na vasi vabijo—
Letošnja kulturna sezona se bo začela v soboto, 12. septembra, ko bodo priredili svoj vsakoletni koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Fantje na vasi. Gostovali bodo tudi Fantje na vasi iz Toronta. Koncert se bo začel ob 7.30 zvečer, navzoč bo tudi ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar, ki bo na obisku med Slovenci v Clevelandu. Vstopnice so že v predprodaji in jih imajo vsi člani zbora. Cena je $4. Po koncertu bo igral za ples in zabavo Alpski sekstet.
Družinska tragedija—
V	Eastlake-u se je zgodila družinska tragedija, ko je ga. Bertha Berezon ustrelila svojega 37-letnega duševno zaostalega sina Kerryja. Ga. Berezon je vedela, da je bila neozdravljivo bolana in je menda bila v skrbeh, da po njeni smrti ne bo nihče skrbel za sina Kerryja. Ubila ga je, potem pa si sama vzela življenje.
Poljska vlada je začela trditi, da ameriški in dingi zahodni agenti podpirajo Solidarnost in oporečniške skupine ter da je njihov namen v vsem tem, spodkopavati komunistični sistem na Poljskem. Prav tako govorijo predstavniki režima o zahodnem vohunjenju v državi. To je prvič, da režim poudarja take trditve.
Slovenci ponovno naprodaj?
» *
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 ST. CLAIR AVE. — 431-0628 — Cleveland, OH 44103
AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X)
James V. Debevec — Owner, Publisher Dr. Rudolph M. Susel — Editor
Published Tuesdays and Fridays except first two weeks in July and one week after Christmas
NAROČNINA:
Združene države:
$28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Kanada in dežele izven Združenih držav:
$40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $15.00 za 3 mesece Petkova izdaja: $15.00 na leto; Kanada in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto.
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$40.00 per year; $25.00 for 6 months; $15.00 for three months Fridays only: $15.00 per year — Canada and Foreign $20.00 yr.
Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio . t
POSTMASTER: Send address changes to American Home, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103
83	No. 91 Tuesday, Aug. 25, 1981
Molitev ob desetletnici Slovenske kapele v ameriškem Narodnem svetišču v Washingtonu
Na letošnji praznik Marijinega Vnebovzetja dne 15. avgusta je poteklo deset let, odkar je bila slovesno posvečena spominska Slovenska kapela v ameriškem Narodnem svetišču Brezmadežnega Spočetja v Washingtonu, Slovesnosti leta 1971 je prisostvovalo nad tri tisoč Slovencev. Kapelo sta posvetila dva slovenska škofa, mariborski in koperski. Z njima je na washing-tonsko slavje s posebnim letalom prišlo tudi stbpet-deset rojakov iz Slovenije in njenega zamejstva.
Na dan desetletnice na letošnji praznik Vnebovzetja so se v Slovenski kapeli zbrali washingtonski rojaki, da s posebno sveto daritvijo obnovijo spomin njene posvetitve in potrdijo namen, v katerega trajen spomenik je ta kapela bila postavljena. Pri tem spominskem slavju v Slovenski kapeli je avtor zamisli in začetnik'akcije za Slovensko kapelo, profesor Ciril Ze-bot z univerze Georgetown, zbrane rojake v preddaro-vanjskih prošnjah vodil v tej-le skupni slovenski molitvi :
“Prav ob tej uri danes poteka deset let, kar sta slovenska škofa dr. Maksimilijan Držečnik in dr. Janez Jenko posvetila to spominsko Slovensko kapelo v Narodnem svetišču v ameriški prestolnici. Po svojem edinstvenem pomenu in širokem obsegu je washing-tonska slovesnost leta 1971 bila najbolj veličastna slovenska manifestacija v povojni Ameriki.
“Dobro in primerno je torej, da na današnji dan desetletnice v naših skupnih prošnjah obnovimo tiste slovenske namene in potrebe, v afirmacijo katerih smo pred trinajstimi, dvanajstimi, enajstimi in desetimi leti za toliko premostili človeške razlike in slabosti med nami, da smo v treh letih zmogli iz osamljene zamisli graditi to ljubko in pristno Slovensko kapelo v središču svobodnega sveta.
“V tej spominski molitvi se v svojih mislih in čustvih za en posvečen trenutek zavestno povežimo z vsemi verujočimi in dobronamernimi sorojaki v Ameriki in Sloveniji, na Koroškem in Primorskem, v Porabju in križem sveta s to zaupno prošnjo k Vsemo-gočiiemu Bogu — Gospodu vseh narodov.
“Usmili se svojih zvestih Slovencev!
“Blagoslovi in ohrani slovenski narod!
“Pomnoži in utrcji slovensko mladino!
“Poživljaj med Slovenci njihovo krščansko vero in starodavno omiko!
“Podpiraj pa tudi njihov potreben narodnopolitični, tehnični in gmotni napredek v široki svobodi, ljubeči vzajemnosti in trdni varnosti v današnjem in prihodnjem svetu!
“Prosimo Te, usliši nas!
“In Ti, Marija Pomagaj, slovenska patronija in priprošnjica na Brezjah, ostani slovenska posrednica pri Svojem Sinu!
“Prosi za nas!”
*	*	H:
Bolj formalna, čeprav skromna, proslava desetletnice je bila preložena na 11. in 12. september, da bi sovpadla z ameriškim obiskom slovenskega metropolita, ljubljanskega nadškofa dr. Alojzija Šuštarja.
Proslava desetletnice posvetitve Slovenske kapele v Washingtonu
(1971 — 1981)
Odbor, ki se je v ta namen sestal v Washingtonu, prisrčno vabi slovenske rojake, da se udeleže spominskih slovesnosti, ki se bodo vršile v petek in soboto, 11. in 12. septembra. Čeprav je bila Kapela posvečena že 15. avgusta, na Veliki Šmaren, je proslava desetletnice prestavljena na gornji datum zato, da se je lahko udeleži dr. Šuštar, ljubljanski nadškof in metropolit. ki bo ta dva dneva na obisku v Washingtonu. Predviden je sledeči spored:
PETEK, 11. SEPTEMBRA:	Slavnostni sprejem in večerja
okrog sedme ure zvečer v dvorani cerkve sv. Bernarda.
Beseda iz naroda...
Slomšek in Barap
(Nadaljevanje)
LEMONT, 111. — Približuje se zopet Baragov dan, ki ga bomo praznovali 5. in 6. septembra v Marquettu, Michigan. Ob tej priliki dodajmo še par primerov, kako sta si naša : velika moža Slomšek in Baraga med seboj pomagala.
Na god sv. Martina 1. 1834 je Slomšek pridigal pri Sv. Martinu blizu Celovca, kjer je omenil Barago:	“Glejte,
kaj vse storijo pobožni duhovniki, ki zapustijo svojo deželo, znance in prijatelje, gredo čez široko in globoko morje v strašne hoste divje ljudi učit, ki nobenega poučevanja nimajo. Tudi Slovenec' eden, bogaboječ duhovnik-Friderick Baraga so se pred štirimi leti iz Kranjske dežele v tiste daljne kraje podali in zdaj gre tudi njihova pobožna sestra iz Ljubljane za njimi, tamkaj mlade deklice učit.”
Da bi misijonsko misel še bolj razširil med ljudstvo in s tem še bolj pomagal Baragi, je Slomšek v letu 1836 izdal v slovenskem in nemškem jeziku majhno brošurico: Krščanska beseda katoliškim misijonom pomagat (Celovec 1836).
Ko je Slomšek postal škof, je odredil vsakoletno zbirko za Leopoldinino ustanovo in jo je tudi redno pošiljal, kar je zapisano v posebni blagajniški knjigi za vsako leto njegovega škofovanja. In v tej dobi od 1846 do 1862 je poslal na Dunaj skupno 12,865 godinarjev. V tej blagajniški knjigi pa je dne 30. marca 1854 Friderik Baraga lastnoročno podpisal, da je prejel 340 goldinarjev za svoj misijon, ko je ta dan obiskal škofa Slomška v Št. Andražu. Baraga je v tem času šel iz Ljubljane na Dunaj. Toda pot skozi Št. Andraž ni bila najkrajša pot, saj skozi ta kraj ni peljala nobena velika cesta. Zato je treba sklepati, da je Baraga hotel obiskati Slomška posebno zato, ker je bil Slomšek tako zvest pospe-ševatelj misijonov v Severni Ameriki.
O tem obisku piše dr. Leon Vončina v svoji knjigi “Friderik Baraga” na strani 153 (Mohorjeva, Celovec 1869): “Iz Celja se je preč. škof Baraga drugi dan odpeljal v Št. Andraž pozdravit rajnega škofa Slomška, sebi po apostolski gorečnosti tolikanj e-nacega.”
Franc Jaklič pa v svoji knjigi “Inenej Friderik Baraga”, (Mohorjeva 1931, stran 181) piše:	Iz Celja se je Baraga
napotil proti Sent. Andreju k škofu Slomšku, ki mu je do Travberga poslal svojo kočijo naproti. O snidenju Barage s Slomškom prav pripominja
ljubljanski list:	“Videla	in
razgovorila sta se dva cerkvena kneza, ki sta si po svojem mišljenju in po svoji vnemi za duše tako sorodna.”
Slomškova ž i v 1 jenjepisca Kosar in Medved tega obiska ne omenjata, pač pa ga omenja dr. Franc Kovačič (Mohorjeva 1935, stran 74 k in. dostavlja, kar je zapisal kanonik Pikel o tem obisku: “Dne 29. marca 1854 je proti večeru prišel Baraga k Slomšku na obisk, dne 30. marca ob eni uri popoldne je zopet zapustil Sent Andraž. Častitljiva, prav prijazna prikazen, v resnici apostolski mož.”
V	Slomškovi zapuščini se nahajajo tudi tri Baragova pisma iz Amerike, v katerih mu sporoča v zadevi bratov Roesch, ki sta ga zapustila. Pisma so z dne 10. julija; 19. julija in 4. avgusta 1854. Ta tri pisma je dr. Franc Kovačič prepisal in dne 14. febr. 1933 poslal Hugonu Brenu v Lemont v Ameriko. Hugo Bren je zbiral spise za Baragovo beatifikacijo.
V	teh primerih vidimo, kako sta si bila ta velika slovenska moža podobna v gorečnosti za rešitev duš. Kljub temu, da sta bila njih apostolska področja na različnih krajih, sta se zavedala, da sta med seboj povezana in da si morata pomagati, kjer se le da.
(Podatki so vzeti iz lista: Cerkev - Franc Hrastelj - Maribor.)
Fr. Atanazij, ofm ------o------
Težko pričakujemo Baragov dan v Marquettu
CLEVELAND, O. — Namen našega romanja v Marquette je, da vsej naši javnosti pokažemo, kako visoko cenimo in ljubimo zaslužnega škofa ' Friderika Baraga. Med številnimi romarji bo tudi več škofov. V veliko veselje bo vsem nam Slovencem, da bo med nami tudi ljubljanski nadškof in metropolit Alojzij Šuštar.
Bivšega clevelandskega škofa Jamesa A. Hickey j a verjetno ne bo med nami, ker je bil službeno premeščen v Washington, D.C., in postavljen za nadškofa. On se je z nami večkrat udeležil Baragovih dni, tudi izven Clevelanda.
Kot vidim, bo navzoč škof Salatka, ki je prej več let o-pravljal škofijsko službo v Marquettu. Bil je na obisku v Sloveniji in si tam z velikim zanimanjem ogledal vse kraje in cerkve, povezane z misijonarjem Barago.
Pisatelj t^ja. članka sem že kot mali otrok cenil škofa Barago. Imel sem namreč priliko brati škofov življenjepis. Knjigo je izdala Družba sv.
SOBOTA, 12. SEPTEMBRA: Slovesna maša ob lOh dopoldne v Kapeli Naj^vetejšega v vrhnjem delu Narodnega svetišča, pri kateri bo, po možnosti, somaševal washingtonski nadškof Hickey. Po maši bo prigrizek in poslovitev od nadškofa Šuštarja.
Washingtonski odbor si prizadeva, da bi čim bolj znižal stroške za vse, ki bi se radi udeležili te zgodovinske slovesnosti, zlasti pa za mladoletnike. Podrobnosti o tem bodo v kratkem objavljene.
Rojaki so pa medtem naprošeni, da sporoče svoje prijave čimpreje mogoče in tako omogočijo odboru, da lahko primerno poskrbi za vse udeležence. Odbor, na žalost, ne more poskrbeti za rezervacije prenočišč — lahko pa nudi, na zahtevo, seznam dobrih, a nepredragih hotelov in motelov y Washingtonu in okolici.
Prosimo, da prijave za udeležbo naslovite na:
Gospod Konrad Mejač
4445 Butterworth Place, N.W.
Washington, D.C. 20016
Mohorja. Potom te knjiga smo bili Slovenci v domovini že takrat seznanjeni z delom škofa Barage in ga zaradi tega visoko cenili. To bo ostalo za vedno v spominu. Zato nimam nobenega dvoma, da ne bo več dolgo, ko bomo imeli škofa Barago prištetega k blaženim.
Kot bralci A.D . menda > že veste; sem se rodil v Bridge-ville, Pa. Ko sem bil še otrok, se je vsa naša družina preselila nazaj v Slovenijo. Ostal sem vedno zaveden Slovenec, a sem si želel ponovno videti rojstno Ameriko. Večkrat se mi je sanjalo, da sem se vrnil v ZDA in da sem obiskoval vse kraje, kjer je nekoč misi-jonaril naš škof Friderik Baraga. Druga svetovna vojna in njene posledice so bile povod, da sem se ponovno naselil v to našo res blagoslovljeno Ameriko.
Leta 1966, ko so naši tukajšnji Slovenci skupno romali iz Clevelanda v Baragovo de-i želo, sta me na to romanje povabila moja prijatelja, sedaj pok. Anton Jeglič in Ernest Zupan. Ker sem bil bolnik, sem se njima pridružil z mislijo, da mi bo to Baragovo romanje pripomoglo, da bom ozdravel. Tako sem se škofu F. Baragi za vse to v molitvi priporočil.
Dva dni po vrnitvi z romanja sem šel k mojemu zdravniku, dr. Francisu Mc-Caffertyju. Ko me je zdravnik zagledal, me je vprašal, kaj sem storil, da sem zopet zdrav? Pojasnil sem mu.
In kaj me je potem vprašal? Zakaj nisi tega prej storil. Prej si bil tako bolan, da nismo več mislili, da so še možnosti za tvojo ozdravljenje. S tem besedami mi je dokazal, da sem zares čudežno ozdravel. Vem še za več ljudi, ki so potom. F. Barage ozdraveli, a so preskromni, da bi to dali v javnost.
Tekom zadnjih 15 let večkrat bolan, sem z molitvijo škofu Baragi vedno ozdravel. Zanimivo je, da sem trenutno tako bolan, da se na žalost ne bom mogel udeležiti letošnjega Baragovega romanja, čeravno sem to delal vsako leto neoziraje se, kje so sc vršili Baragovi dnevi.
Želim vsem skupnim romarjem srečno potovanje, obilo sreče in božjega blagoslova pri Baragovih dnevih v Marquettu. Pri slavnostni sv. maši, ki jo boste skupno darovali v stolni cerkvi, bom v duhu med vami in spomnite se me, ker se ne bom počutil srečnega, ko ne bom med vami.
Jože Vrtačnik.
(G. Vrtačnik bo moral ,zo-pet v bolnišnico jutri. Operirali ga bodo zaradi počene žile na nogi. Bo v Fairviem Park bolnišnici. Priporoča se v molitev.)
------o------
V spomin nekdanjemu taboriščnemu duhovniku č. g. Lojzetu Brezniku
STOCKTON, Kaiif. — Danes zjutraj sem prejel privatno pismo g. župnika Jožeta Mavsarja iz Montane, v katerem me je obvestil o nenadni smrti č.g. župnika Lojzeta Breznika.
Zamislil sem se za več kot trideset let nazaj v dobo našega begunstva. Včasih so moje misli v drugem svetu, ne v tistem, v katerem živim.
Pokojni g. Breznik je bil eden takih slučajev za mene. Kadarkoli sem čital njegovo ime, vedno sem ga zamenjal 'za'drugega , duhovnega gospoda. Ne vem, kako bi se opravičil za to pomoto. Morda se nekoč srečata najini duši v nam sedaj nepoznanem svetu. Takrat mu pojasnim, kar
na žalost danes ne morem več.
V	taborišču sem ga spoznal. Značilnost takratnega njegovega življenja je bila, da je vedno hodil okoli s knjigo v roki. Mislim, da jo je odložil samo za časa bogoslužja in pa zvečer, ko se je podal k počitku.
V	pogovorih je izražal svoje občutke z lahnim nasmehom, od svoje “fajfe” pa je bil neločljiv prijatelj.
Bil je odličen zabavnik, prijeten šaljivec. Zelo rad'je sukal ppgovčr d oddaljenosti Lune od Zemlje ... Takrat je povezava! naše mladostne lase in v nekem splošnem zadovoljstvu dejal: Mislim, da bi bila dovolj dolga nit, da bi dosegla svetlo telo. Še danes ne vem, ali je mislil resno, ali je hotel preizkusiti naše naivne možgane.
Tudi ozvezdje mu je bil priljubljen kraj v s e m i r j a. Vedno je nekaj izbiral. Morda svojo večno zvezdo?
Kadar je razpravljal z nami “Svarjenje”, pa je prinesel očitne dokaze o Bogu in večnem življenju.
Težko je prenašal dneve e-migracije, vendar vdan v voljo božjo. Veliko je imel prijateljev med duhovnimi go-
spodi, še več med nami ? gunci. Poleg vsega, kar v svoji skromnosti napis3*1 pa je bil zelo globokover33 un zaveden Slovenec.
Z odhodom blagopokojne# v kraj večnega plačila bo topel spomin, kateri ugasl)< le v času našega odhoda ’ tega sveta. Besede spomin znam pretolmačiti, čeravno J uporabljam zelo često v jih spisih, leto za letom.
Spomin je nekaj drag°v nega, nekaj lepega in toplega. Je nekaj, kar ne Ilf reš iztrgati iz človeške Je nekaj vzvišenega, ne*1 plemenitega, kot je bil 11 rojak — bivši begunec.
V teh mislih, katere so 1,8 nesene v mojem članku, poslavljam od njega, zei mu mir, katerega ni nfl0^ doseči na tem svetu. Naj ® sveti večna LUČ, v kater0^ imel svoje zaupanje in za ,, ključek dodajain verze ^ znanih poezij Simona Gre» čiča:
Križ izklesajte mu v spo*11 a velik naj bo in težak1- . To znak njegovega žiUm njegovih križev živ je ^ a bo mu tudi znak rešetih saj rešen zdaj je zemskw tlak.
Maks Simon
Či*
PETER SELAK:
Pismo
H.	'.v;
O papežu ' *
Zadnjo nedeljo-V maju, 31. maja, je bil v Rochdalah sklep šmarnic. Tudi takrat je bila cerkev šolskih sester tam nabito polna našega življa. Ob koncu maše, pri litanijah in blagoslovu, so veselo odmevale naše lepe majniške Marijine pesmi, katere je na orglah odlično spremljal prof. Andrija Ilič, Hrvat po rodu.
Atentat na papeža Janeza Pavla II. v Rimu dne 13. maja je izzval ogorčen protest in zgražanje na to nadutost pri črncih, belcih, vernih in nevernih. Vsi so obsodili to nasilje. In ne vem, če se je kdaj v zgodovini sv. Cerkve toliko molilo za zdravje papeža in za mir.
Drugi dan, v četrtek, 14. maja, sva z znancem iz Dolenjske šla v Westminstersko katedralo, kjer je imel kardinal Plume ob asistenci številne duhovščine slovesno sv. mašo za papeževo zdravje. Maša je bila ob 6. uri zvečer. Čeprav delavnik, je bila o-gromna cerkev natrpano polna vernega naroda. Tja sva prišla četrt ure pred pričetkom sv. maše in komaj še dobila prostor, da sva sedela.
K tej maši je prišla tudi deputacija Židov in kardinal Hume jih je v pridigi omenil in se jim zahvalil za sočustvovanje in ljubezen. Slične molitve in prošnje za papeževo zdravje so bile po drugih cerkvah velemesta Londona ter seveda po Angliji in o-stalem svetu. Bog je uslišal te molitve in prošnje, tako, da Janez Pavel II. trenutno lepo okreva.
Ob tej priliki bi omenil še nekaj, kar sem opazil. Dne 13. maja 1917, ob isti uri, ko je bil letos atentat na papeža, se je v Fatimi prikazala Marija trem pastirčkom. Mesec dni pozneje, to je 13. junija 1981, je bil tu v Londonu izvršen neuspeli atentat na kraljico Elizabeto II. Mladi a-tentator je menda hotel le za šalo preplašiti konja, na katerem je jezdila mimo kraljica, iz šale pa bi lahko nastala resnica. Kraljica je ohranila mirne živce.
Torej, datum “13” nekaj pomeni. Bog ve, kaj se bo dogodilo 13. julija, v zvezi1 z napovedjo Marije iz Fatime. Jaz nisem teološki izvedenec
z Otoka
in o sebi lahko pojem s, j šernom: “Le čevlje mer8 kopitar.” Vendar pa ^ le nekaj pomeni, kot zgoraj trdil, in Bog očitU pominja svet na mOr težkoče prihodnosti. Sal ltp ni. Naš Slomšek pravi- > kršni so ljudje, takšni Uj časi.” Pa upajmo, da še ni zapustil. Saj je še go dobrih, poštenih IK' svetu.
Zaradi napovedane^!3 i
ska Janeza Pavla II. v G) jo, ki naj bi bil prihod11^ to koncem maja in v za^ junija, je že vse v 0^° J pripravah. V LondN1 sprejet v ogromne111 f Richmond. Prvotno^ s°_ mnenja, da bo papež v znanem Hyde park11-.^ tovili pa so, da zaradi ^ dreves ne bi bil vide11 ljudem.
’ Richmond park 0 ^ Thames je ogromna P j z malimi drevesi in 1 ..

den na več kilometrov^ Že sedaj računajo na p nost 4 milijonov ljuC1 'u da, veliko jih bo prh?1 radovednost.	t
Ker so razmere d311 i šne, kakršne so, priPr y tudi obsežne varnosti1^ pe, da bi varovali n Pavla II. Več tisoč 1 Poljakov, živečih ^^\j je prostovoljno pP?1 ž da ga spremlja in d vseh krajih Anglije« A papež potoval. Sicer .ji ga ne zahteva in želi ^ ^ toda atentat v RinW 1 ^ dil pozornost vseh s ° ii
roda. Na našem Oto^,.
™ — —-	i ll'
vsi, da bi Janez PaV no in brez strahu ^ svojo pot za mir vsem narodom sveta- ^ V prihodnjem sestale kaj besed o pok. dr- p nu Meršolu, o Amer^ ^ movini ter o nekater zvestih dopisnikih!
(Konec prihodnji

I S K R I C ^
Nič ni lažjega, l^t_ / slabo knjigo — ti slabo kritiko.

*	•„ s/
kdanjQ ^
Najbolj vsa stane pravi užitek,
nam
jo skrijejo.

Kanadska Domovina
ODMEV! S PRERIJE...
LETHBRIDGE, Alta. (sredi julija) — Ne vem, kdaj bo ta dopis zapustil naše mestece, ker že 3 tedne štrajkajo naši pridni poštarji, ki povzročajo upravičeno in ne, velike težave sebi in drugim. Upamo, da bo štrajk kmalu končan in se ne bo vlekel 43 dni kot zadnji pred 4 leti. Pa pravijo, da so upanja edino bogastvo revežev...
*
Alberta je med kanadskimi provincami gotovo najbogatejša prirodnih bogastev. Olje, plin, 4 les, rodovitna zemlja in prirodne lepote so najvažnejša bogastva. Ponaša se Alberta z naj nižjo brezposelnostjo in to so povodi in vabe, da se albertsko prebivalstvo stalno veča z novo-naseljenci iz obširne Kanade.
V	Calgary — oljno središče Kanade — se menda mesečno doseli nad 2000 novopri-šlekov. Zato se seve Calgary v vseh ozirih veča in razširja in je postal najštevilnejše mesto Alberte. Šteje sredi tega leta nekaj manj kot 600.000 prebivalcev in je številčno prehitel prestolnico Edmonton.
Gradnje so v prvi polovici leta že prekoračile vrednost bilijona dolarjev. Središče podirajo, da najdejo prostor ža nove nebotičnike, ki segajo pod nebo, spreminjajo lice starega mesta v džunglo betona in stekla. Napredek, pač! Tudi v predmestja se mesto širi na vse strani, žal, da stanovanjski predeli naseljujejo marsikje najplodnejšo zemljo, saj ti predeli rasto kot gobe po nalivu.
Vsakega julija se vrši v Calgaryju svetovne? znani Calgary Stampede, ki poleg stoterih zanimivih razstav z vseh mogočih polj zbere na tekmovanja tudi n a j b o Ijše cowboje sveta. Ta tekmovanja in razstave je obiskalo letos nad milijon obiskovalcev, spet in tudi iz celega sveta, Calgaryju so pa pustili nad 8 milijonov dolarjev. Parado je letos gledalo nad 300,000 ljudi. Za deset dni so to mednarodno trgovsko . s r e d iš č e spremeni v deset- dnevni
cowbojski direndaj.
*
V	prvih julijskih dneh se je v krasni Kananaskis dolini (ki jo že nekaj let razvijajo v naj večji in najmodernejši kanadski prirodni park) vršil mednarodni s k a v t s ki Jamboree, ki se ga je udeležilo nad 20,000 skavtov, ki so zgradili za dober teden prostrano platneno mesto. Vsak dan se je po 4000 skavtov u-cfeležilo Stampede, in res sem tam srečeval vesele obraze skavtov in skavtinj, vseh starosti in ras. Izredno koristna so takale mednarodna srečanja posebno mladine, ki še ne dojema in ne pozna do globin zapletenih problemov, ki pretresajo naš svet in v takih srečanjih propagirajo tovarištvo, nekako bratsko ljubezen in ne»nazadnje mir.
Tule v Lethbridgu so se one dni zbrali pri Novakovih vsi sorodniki in proslavili 25-letnico poroke Lovrota Novaka in dobre žene Olge. Obema tudi naše čestitke in iskrene želje za še dolga, zdrava prihodnja skupna leta!
Junija so se spet zaprla šolska vrata, večini za dvomesečne počitnice, nekaterim za vedno. Preko šolskih pragov vso vstopili v resničnost trdega. življenja, končali študije in zdaj skušajo usmeriti korake v samostojnost. Tudi tu je več naših študentov uspeš-
no končalo šolanje in to: Miha Dimnik, Rajko Dodič, Peter Hribar, Tomaž Kveder, Frank Novak in Andrej Šifrer. Vsem naše čestitke in najboljše želje do življenjskih uspehov!
*
Iz Toronta sta obiskali zahod dve slovenski družini: Jože Meden z ženko, sinom in hčerko in znani “kulturni garač” Franci Cerar z ženo Marico. Franciju sicer Leth-? bridge ni bil neznan, z nami je namreč 1. 1949 prišla sem cela Cerarjeva družina, ki pa je po nekaj letih vsa odpoto-
IV.
V tretjem delu ‘Heritage I’, kjer naj bi predstavil slovenski jezik in slovstvo, je svoje poglavje namenjeno angleškim prevodom iz “sodobnih s 1 o vensko-avstrijskih pesnikov”. Se pravi, koroških, ki jih je zastopanih sedem. Podobnega izbora iz dela slovenskih slovstvenih ustvarjalcev v Italiji ni, čeprav jih je v liriki, pripovedništvu in publicistiki znatho več in tudi za celotno slovensko književnost neprimerno več pomenijo. Z imenom in sliko, a brez naslova kake svoje knjige, sta našteta le Boris Pahor in Alojz Rebula (ki je med drugim obilnim tudi avtor prvega literarnega življenjepisa škofa Barage). Med precej drugimi manjkata vodilni današnji tržaški pesnik in odlični lirični prozaist Vinko Beličič, pa naj starejši, tudi veljavni tamkajšnji poet Štefan Tonkli — Venceslav Se-javec. Oba sta pač “klerikali-sta”, Tonkli celo duhovnik, preganjan pod laškim fašizmom in pod jugoslovanskim komunizmom.
N
A bolj neodpustljivo je, da so izpuščeni primorski pesniki kakor Alojz Gradnik, nič manjši od Otona Župančiča, Igor Gruden, Joža Lovrenčič in Srečko Kosovel (čigar “Rdeča raketa” je sicer nekje pozneje priobčena v angleškem prevodu, a brez kake pripombe, kdo in kaj je Kosovel ter odkod.) In kje so pisatelji kakor France Bevk, Andrej Budal, Narte Velikonja, Alojzij Remec, Vladimir Bartol ter naj večji med njimi in eden prvih v moderni slovenski književnosti sploh — Ivan Pregelj?
Slovenska manjšina v Italiji je po številu in po narodni odpornosti dosti močnejša od one v Avstriji. Prav tako po politični in kulturni dejavnosti ter organiziranosti, kar ji omogoča, da se po svojih izvoljenih zastopnikih vidno in koristno uveljavlja v deželni in obe pokrajinskih upravah ter v mestnih in podeželskih občinskih odborih. Zaradi tega je za ohranitev in napredek celotnega slovenstva ter za nadaljevanje njegovega izročila neprimerno pomembnejša od prve. Kričeče nesorazmerje v odmerjanju besedila, slik in poudarka eni in drugi v “Slovenian Pleritage I” je še en dokaz za površnost in samovoljo njenega avtorja.
Četrto poglavje prvega dela v knjigi dr. Gobetza so “Slovenski Amerikanci”, z odstavki:	“Slovensko - ameriški
utiravci - poti (trailblazers),” “Vseljenci in njihova prilagoditev” in “Kaj so Slovenci
vala v Toronto v objem večje slovenske skupnosti.
Obe družini sta obiskali sorodnike v zahodni Kanadi, Calgary Stampede in albert-ske prirodne lepotne kraje: Banff, Jasper, Waterton, Cerarjeva pa tudi Vancouver in Victorio ... Veseli smo bili njihovih srečanj in klepetanj z njimi. Menda so bili vsi veseli in uživali lepote našega zahoda ... Upamo, da srečanje ni bilo zadnje, saj zahod res vedno vabi z neštetimi prirodnimi lepotami, in ne nazadnje s poznanim gostoljubjem.
Za slovo smo se zbrali pri Bohovih, se skupno poveselili in želeli gostoma srečno pot domov.
Pak
dali Ameriki”. Pisec v začetku spet podčrta, da je tudi to kratek in nepopoln pregled “slovenske epopeje (saga)” v ZDA. Navzlic temu pridržku je ta del knjige najboljši, najbolj zaokrožen ter z dodatkom slik na koncu naj obilneje ilustriran.
Poglavitna pomanjkljivost je tudi tukaj enačenje izrednega z navadnim ter trajnega s trenutnim, brez razlike v podčrtavanju pomembnosti, Generalov, politikov, izumiteljev, misijonarskih škofov, pisateljev, umetnikov, glasbenikov, arhitektov, gospodarstvenikov in narodnih delavcev, ki jih je neverjetno dosti, ne gre postavljati v isto vrsto z enodnevnimi športnimi ter lepotnimi zvezdami in zvezdicami, ki jih je preveč. Hlastanje po takih drugotnih senzacijah je spet ena hudih hib pričujočega Gobetzovega dela.
V opravičilo za vrzeli v tem prikazu profesor napoveduje, da bo še naprej po najboljši moči pripravljal več popolnejših, bolj povzetnih in povsem dokumentiranih knjig. Sodeč po dolgem porajanju “Heritage I” bo na kak naslednji zvezek po vsej priliki treba čakati leta.
A neglede na opravičila in napovedi bi že tukaj morala biti omenjena vrsta rojakov, ki so se uspešno izkazali v svojih poklicih in ki so poleg tega zaslužni za vzdrževanje in oživljanje slovenske narodne dediščine v Združenih državah. To bi bilo ne le potrebno, temveč tudi pravično zlasti zaradi znatnega števila neznanih in manj pomembnih, imenovanih že v prvi knjigi. Med takimi bi morali biti:
Jakob Debevec, gospodarstvenik, javni delavec, dolgoletni urednik in lastnik “A-meriške Domovine”, najdlje izhajajočega slovenskega čas- s nika v naši zgodovini. List je v 83 letih življenja posebno po Debevčevem prizadevanju za ohranitev pravega slovenstva v Združenih državah in drugod storil več ko najbrž ves ostali naš tisk_ v svetu. -Poleg tega je bil, in je prav tako pod njegovim sinom Jamesom, zmeraj pogumen glasnik zahtev vsega slovenskega naroda po pravici, svobodi, združitvi in demokraciji-
Kolikšne moralke in druge podpore'so od tega dnevnika in po nj em bile deležne povojna politična emigracija in njene težnje, verni vsi razen, kakor kaže, dr. Gobetza. čeprav je “Domovina” leta dolgo priobčevala s a m o h vale njegovemu delu, ni Jakob Debevec vsaj za zdaj našel milosti v njegovih očeh. Ime
njegovega lista pa bralec najde v “Heritage 1” samo na fotografskem posnetku naslovov n e k a t erih slovenskih, največ “naprednih”, dnevnikov in drugega v ZDA.
Dr. Gobetz v knjigi rad povzdigne manj znane rojake s tem, da jih spravlja v tako ali drugačno zvezo s pomembnejšimi. Če ne bi bil Jakoba Debevca iz svojega seznama izpustil, bi bil lahko poudaril, da je bil brat dr. Jožeta, bogoslovnega profesorja, uglednega romanopisca (“Vzori in boji”, “Do zmage”), urednika vodilne slovenske (“klerikalistične”) literarne revije “Dom in svet”, ki je prvi prevedel v slovenščino vso Dantejevo “Divino comedio” in ji dodal temeljit komentar.
Avgust Hollander, ustanov-nik in lastnik slovenske potovalne agencije v Ameriki, ki je posebno med prvo in drugo vojno preskrbela spodoben prevoz čez morje tisočem in tisočem naših priseljencev s pomočjo podružnice v Ljubljani. Po vojni je za Ligo katoliških slovenskih A-merikancev, Socialni odbor in druge podporne ustanove v Clevelandu in drugod organiziral obsežno paketno akcijo za pomoč sestradani domovini. Sam je nosil pozdrave in denarne podpore rojakov svojcem tja ter pregnancem v begunskih taboriščih.
Njegov sin Avgust ml. je podjetje razširil v vseameri-ško Hollander World Travel, Inc., ki med drugim vsako leto organizira številne obisko-valne polete v republiko Slovenijo. Poleg tega sta bila odprtih rok za razne slovenske potrebe oče in sin, ki je na primer samo letošnje gostovanje clevelandskega zbora Korotan podprl z nad 3,000 dolarji.
Albina Novak, pol življenja tajnica in duša Slovenske ženske zveze, še danes ene najmočnejših naših organizacij z mnogimi podružnicami križem Amerike. Novakova je stalno vez med njimi u-stvarila z “Zarjo”, osrednjim glasilom te častitljive ustanove, ki izhaja že 52 let. Začela je vrsto zaslužnih akcij, med drugim sklad za študijske podpore slovenskemu mlademu rodu. Brez Zvezine-ga (in KSKJ) nabiralnega zavzemanja za zamisel o slovenski kapeli v washington-skem National Shrine bi bilo ta načrt težko uresničiti. Naša skupnost v Ameriki bi bila brez tega prikrajšana za svetovno pomemben dokaz o slovenski navzočnosti tukaj ter o Sloveniji, njeni veri in zgodovini y Evropi.
Irena O d o rizzi-Planinšek, profesorica gledališke umetnosti v Alexandriji, Va., hčerka ene ustanovnic S2Z, pisateljica. Že leta neutrudljivo zbira ter za “Zarjo” literarno piše resnične, zanimive, pogosto pretresljive zgodbe slovenskih mož in žena, ki so prišli iz domovine sem iskat kruha in srečo ter si ju skušali pribojevati s trdim delom, trpljenjem in dostikrat z razočaranjem.
Planinškove knjiga “Footsteps in Time” (“Stopinje skozi čas”), v katero je zbrala vrsto prvih del teh pripovedi, je svojevrstna zgodovina slovenskega vseljevanja in vživljanja v novi svet ter vsakdanjega uveljavljanja v njem — prepričljiv mozaik raznolikih naših posaiheznih človeških usod. Se pravi, Slovenian Heritage brez slavnih imen, a v množični resnici. Dr. Gobetzu se ne to delo ne pisateljica nista zdela vredna omembe v njegovi knjigi.
In tudi ne Mary Molek ter njena “Immigrant Woman” (“Vseljenka”), spet resnični roman o njeni materi — trpinki, poln svetlob in senc iz
trdih časov slovenskega prihajanja v ZDA pred prvo svetovno vojno, kakor jih je doživljala pisateljičina družina na Srednjem zahodu. Mati ji je bila krušna in duhovna rednica, opora in kažipot v vseh stiskah, nesrečah in ločitvah. Do konca dni je ostala Slovenka čudovite zdrave pameti, vere in vztrajnosti, s katerimi je reševala sebe in svoje skozi viharje življenja.
Liga Slovenskih Amerikan-cev v New Yorku je Mary Molkovi posvetila svoj študijski dan leta 1978 v prizna- * nje temu njenemu pričevanju o slovenski dediščini trplje-
30. — Slovenski narodni dom,
5050 Stanley Ave., Maple Hts., priredi drugo vsakoletno pečenje školjk. Serviranje od 2. do 5. popoldne. Eddie Buehner orkester in Maple Hts. Button Box Club bosta skrbela za glasbo in ples in sicer od 4. do 8. zvečer.
SEPTEMBER
12. — Pevski zbor Fantje na
vasi priredi vsakoletni koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Gostovali bodo Fantje na vasi iz Toronta. Začetek ob 7.30 zvečer.
Ig, — Podruž. št. 14 SŽZ
priredi kartno zabavo ob 1. popoldne v Euclid Park Club House na E. 222 St. in Lake Shore Blvd.
20. — Oltarno društvo fare sv. Vida priredi obed v farni dvorani pri Sv. Vidu.
20. — Podr. št. 47 Slovenske
ženske zveze praznuje 50-letnico svojega obstoja s sv. mašo ob 11.30 dopoldne pri Sv. Lovrencu. Po maši bo kosilo v Slovenskem domu na Stanley Ave. na Maple Hts.
20. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi.
27. — Društvo SPB Cleveland
priredi romanje v Frank, Ohio.
27. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi Vinsko trgatev v Triglavskem parku.
OKTOBER
3.	— Slovenska folklorna
skupina KRES priredi program slovenskih plesov v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
3.	— Klub slovenskih upoko-
- jencev v Newburgu-Maple Hts. priredi banket in ples.
4.	— Društvo Najsv. Imena
in Materinski klub pri Sv. Vidu priredita predjubilej-no kosilo v farnem avditoriju. Cena $5 na osebo. Serviranje od 11.30 do 2, pop.
10.	Društvo SPB Cleveland
priredi družabni večer v avditoriju Sv. Vida. Začetek ob 7. zvečer. Igra ansambel Jasmin.
11.	— Podružnica št. 50 Slovenske ženske zveze priredi večerjo in ples ob 50. obletnici svojega obstoja. Prireditev bo v SDD na Recher Ave. in se bo začela ob 4. pop.
17. — Tabor DSPB Cleveland
‘ priredi svoj jesenski Dru-
nja in upanja v Ameriki ter
njenemu drugemu znanstvenemu in publicističnemu delu n a r o d no-ohranjevalnega značaja.
Naslednji izpuščenih v “Slovenian Heritage I” je rajni dr. Hinko Lobe, pravnik, publicist, organizator, oče Slovenske pristave v Clevelandu z njenim Orlovim vrhom in spominsko kapelo žrtvam vojne in revolucije v Sloveniji. Kaj Pristava kot osrednje mesto najrazličnejših narodno-vzpodbu j evalnih prireditev za slovensko izročilo pomeni, ni treba poudarjati.
(Dalje prihodnjič)
MAIJ OGLASI
HIŠA NAPRODAJ
864 E. 73 St. 8-sobna r lepi, mirni ulici. 2- garaš veranda spredaj in zada pralni in sušilni stroj, štedi nik, hladilnik, hladilna n; prava ter drugo pohištvo. 2 veliko družino ali za dohode]
(89-92
FOR RENT
3 unfurnished rms. (1 bdrm and bath. Adults. No pets. O E. 71 St. near St. Clair. Ca 361-0989 after 4 pm.
(89-96
Apartment for Rent
5 room suite, 2 bdrm. Adult only. Security required. Ca between 6-7 p.m. — 431-521 , (88-91
STANOVANJE SE ODDA Čisto, 6-sobno stanovanj« duplex, se odda odraslim bre živali na 980 E. 77 St.
(89-96
HOUSE FOR SALE
2 family, side by side. 3 bed rooms each. St. Vitus area Call 431-4152
(90-93
Inside - Outside Work
Redecorating, painting, re pairs of all kinds including plumbing and roofing.
Call 431-7240 or 431-7343
(86-93)
Woman Wanted
Offering home to middle-aged woman willing to share light housekeeping in bungalow; northeast Cleveland oft Lake Shore Blvd. Details during interview; between 11:00 a.m. %nd 6:00 call 531-2641.
(90,92,94)
Stanovanje v najem 4 sobe in kopalnica, na E. 47 St. Vse prenovljeno. Kličite 391-1941 po 4. uri pop.
_________________________(X)
3 rooms and bath. St. Clair Ave., St. Vitus area.
Call 881-1393 or 888-2765 (89-92)
HOUSES FOR SALE 6224 - 6226 Carl Ave.
2 houses on one lot.
Call 391-2091 after 4 p.m.
(88-91)
For Sale Wooded Lots
South Mentor Sewer, water & gas. $17,500. 357-1697, 357-1377 Owner will finance..
(88-95)
FOR SALE
Concord Large Duplex
Or in-law suite on 12 acre lake, 5 bdrm., 3 firepl., sewer, water, gas heat, 3 Vs car §ar’ age. Big, big 3 yr. old house. $168,900; owner will help finance.
Clinger Realty 942-1185	357-1697
(88-95)
For Sale Industrial Lots
Mentor — Heisley Rd. Sewer, water & gas.
$29,900. 357-1377, 357-1697
Owner will finance.
(88-95)
Help Wanted—Cafeteria National food service co. opening new cafeteria in E. 49 and Lakeside area. Looking for cooks, cashiers, salad prep., line servers, porters, dishroom. Openings available 1st and 2nd shift, full or part time. Excellent pay, company benefits. If you have experience in above positions call 425-8182 for appt. after 8:30 a.m. weekdays.
(83-91)
J ►	« ’
KOLEDAR
društvenih prireditev
|	! (
AVGUST
žabni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Igrajo Veseli Slovenci.
18. — Občni zbor Slovenske pristave.
24. — Pevski zbor Glasbena Matica priredi koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
NOVEMBER
1. — Slomškov krožek priredi “Slomškovo kosilo” v avditoriju pri Sv. Vidu.
7. — Štajerski klub priredi
vsakoletno veselo martinovanje v avditoriju pri Sv. Vidu. Začetek ob 7. zvečer. Igrajo Veseli Slovenci. --------o-----
Prijalel’s Pharmacy
St. Clair Ave. & E. 68 St. 361-4212 IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO. — AID FOR AGED PRE-
Lastnik prodaja hišo
Ranč s 3 spalnicami. Zelo lepa okolica v Willowicku. Kličite 944-7997.
(91-94)
FOR SALE—BY OWNER
Euclid Bungalow - 3 bdrms, aluminum siding. Fin. Rec-rm. Kit. with built-ins 1)4 bath, 2 car garage. Holy Cross parish. Principals only. By
appt. 481-3975.
^ i	(91-92) ,
WOMAN NEEDED
Lady recovering from hip injury needs assistance 3 days a week of your choice.
Call 431-3383
(X)
HOUSE FOR SALE BY OWNER
Marcella. 3 bedroom single. Central air. Finished basement. New driveway. Will consider land contract.
Call 692-0127
(91-92)
_'	MACHINE SHOP
SUPERVISOR
1st shift. Minimum 7-10 yrs. supervisory experience required. Production oriented person knowledgeable with lathes, grinding, milling, and other machines. Assembly experience preferrable. Will supervise a small crew of 10 machinists. Salary range 25K. 30K. Non-union shop. Full benefits. Send resume to:
Box 500
c/o 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103-1692 * 5
Apartment for Rent
On Addison near St. Clair.
5 rooms. No pets. Garage available. 361-6858 after 6 pm
(88-91)
------o----—
Slovenian Heritage l
Površen, pristranski priročnik o Slovencih v svetu
\
ANDREJ KOBAL;
! SVETOVNI POPOTNIK PRIPOVEDUJE
P Po nasvetu zemljiškega a-r genta, ki je še prodajal svet v okoliški preriji in mi je prišel voščit srečo, sem se po-služil farmarskega načina za iskanje vode. Agent je šel k Zavertnikovim vrbam in prinesel za prst debelo svežo vejo, ki je rastla v obliki črke Y; tanjša konca sva odrezala. Vrhnja konca mi je dal v roko in pokazal, kako moram držati:	čvrsto, z debelejšim
koncem navzgor.
Ko sem rekel, kje bi najraje imel vodnjak, mi je določil, od kod naj začnem korakati z vejo v roki od severa proti jugu ali obratno, nato od vzhoda na zahod. Zaznamoval je točko, kjer je debeli konec palice najmočneje vlekel proti zemlji. Sledil je isti poskus z vzhodne strani proti zaznamovani točki. Poskusila sva na več mestih in končno dobila točko bližje hiše, kot sem nameraval, ker je bil tam najmočnejši pritisk palice proti zemlji. •
Agent je prepričevalno zatrdi, da sem pogodil močan tok podzemskega studenca. Težko sem verjel, da vse skupaj ni nič drugega kot far-marska vraža, kakršnih ni malo. Ciril je začel kopati vodnjak, a težko globlje delo je prevzel korenjaški Toni Štulin. Pri petindvajset čevljih globine je naletel na pesek in na ta močan vir, da je bilo treba hiteti z opeko za oporo okrog vodnjaka. Vodnjak se je kmalu najol-nil. Potem je služil za pitno vodo tudi Zavertnikovim in poznejšim naseljencem po preriji.
Razen mojega in Zavertni-kovega domovanja sta se prvo leto videli v daljavi samo dve zgradbi. Razgled proti severu in železniški postaji je zakrivala vrsta prav nizkih holmcev, za valovito ravnino na jugu se je na eni strani dvigala v nebo petnadstropna zgradba novega litvinskega semenišča, na drugi pa med sadnim drevjem farmarski dom Mr. Wilsona, katerega obsežne ledine so segale do vzhodnega konca mojega kosa.
Začetek poznanstva moram opisati ne samo zaradi nenavadnega prvega razgovora z njim, temveč tudi zaradi grde / navade, katere sem se od Mr. Wilsona naučil in se nikdar v življenju odvadil. Z namenom, da bi del prerije obdeloval in z oranjem pregnal kače, sem si od nekega poljskega farmarja izposodil za eno soboto plug in konja.
Nikdar poprej nisem oral, pa mlad človek se hitro nauči in Poljak mi je vse pokazal, ko je pripeljal plug in pripel žival. Brž je šlo gladko; povsod je bila mehka črna prst za čevelj na debelo in brez vsakega kamna, povsod trava s plitvimi koreninami.
Ugledal sem, da tudi farmar na drugi strani mojega orje ledino, najbrž z namenom kakor jaz, da izrablja za sajenje prihodnje pomladi. Na< robu svojega je po nekaj
brazdah postal in čakal, da priorjem do njega. Samo besede v pozdrav sem razumel. Skušal sem po nemško, ni odgovoril. Potegnil je iz žepa zavojček tobaka, vzel iz njega čik, ga del v usta in mi ponudil. To me ni presenetilo, saj je tudi moj oče cikal tobak, a kar verjeti nisem mogel, ko je pustil konje, stopil k mojemu plugu in me nagovoril v gladki ciceron-scmi (latinščini).
Latinščine nisem docela pozabil, brez težave sem mu odgovarjal, le da je bila moja izgovarjava precej drugačna kot njegova. Vse je hotel vedeti, odkod sem in kakšne narodnosti, kakšno delo o-pravljam, zakaj sem kupil svet in kaj bom sadil. Vesel bi bil, je rekel, če bi ga o priložnosti obiskal, da predstavi novega soseda svoji družini.
Hiša je stala in s Cirilom sva jo skromno opremila. Prijatelji iz urada in od društva so še vseeno prihajali. Ker se pijača ni mogla zlahka dobiti in jo je bilo sploh nevarno kupovati tista leta zveznega zakona, ki se je imenoval prohibicija, sva se s Cirilom odločila, da narediva domačo pijačo. Kupila sva dva soda, pol tone belega in črnega grozdja in si izposodila mlin in prešo, spet od Poljaka. Sama nisva pila žganja. Odločila sva se za to, ko sem mu po prvem obisku pri Mr. Wilso-nu tudi povedal, da okoli sosedove hiše leži mnogo zrelega in nepobranega sadja.
Žganje sva potrebovala zlasti za obiskujoče prijatelje. Ciril je kupil star k|otliček in drugo, jaz pa sem šel k sosedu in nabral vrečo za vrečo prezrelih jabolk. Mr. Wilson mi jih je pripeljal poln voz. S čepom sva sadje pretolkla, napolnila in zalila čeber, da prevre.
Vreme je bilo ves mesec toplo a vlažno, ravno prav, da gošča čimprej prevre. Že naslednjo soboto sva prešala tako, da bova destilirala čist mošt namesto gošče. Zvečer sem pustil pod prešo do polovice poln škaf, da zjutraj še enkrat privijem prešo, pred-no nastavim drugo goščo.
Ko sem drugo jutro stopil iz hiše k preši, sem se ustrašil. Povsod od hiše do klonice so ležale kače, največ okoli preše in škafa, v katerem ni bilo nobene tekočine, samo lene in opijanjene kače. Močan vonj jabolčnika, ki ' ga je topla nočna vlaga še povečala, jih je privabil od povsod po preriji; popile so vse in se opijanile.
Hitel sem budit Cirila, da vidi prizor. Obula sva si gumijaste škornje, prinesla sna, ga zažgala in z grabljami razprostrla po dvorišču. Kače so se leno odplazile. Preša! sem jabolčnik druge tedne in leto pozneje, nikdar pa pustil kapljice v posodah, iz katerih bi se kače napile.
Jabkovec, kot smo rekli jabolčnemu žganju v domovini, je tudi še neuležan zelo uga-
jal Mr. Wilsonu. Dal sem mu ga prvič dve steklenici in še isti dan mi je spet pripeljal voz jabolk, katera je sam nabral.
Še drugo žganje, a ne žgano ali destilirano, sem imel, a to se je po nesreči samo naredilo. Eden izmed dveh sodov je bil napolnjen z malce rdečkastim tokaj cem. Ker kleti prvo leto nisem imel, sem moral soda hraniti v Monici, ker je bilo nevarno, da bi soda v prehudem mrazu počila; Načeti sem hotel sod za posebno priliko na Silvestrov večer, da počastim Franka Pavliča in njegove prijatelje z večerjo in zabavo.
Pavlič je bil voditelj tam-buraškega zbora ‘Čmrlji’, katerega sem ustanovil in v njem sodeloval za dečke in deklice društev jednote v Chicagu. Pavlič je pripeljal dva druga prijatelja — vsi trije iz Trbovelj — in ko se je začela zabava, sem stopil v klonico po tokaj ca. Vino iz čepa ni teklo. Ko sem skušal popolnoma odbiti vrh, da sodu dam več zraka, sem opazil razpoklino. Od p r e s i 1 nega mraza je vino zmrznilo. S cevko sem skušal natočiti zvrha. Udaril mi je v usta alkohol, silno močan, pa okusu sličen konjaku. Le tega sem mogel dati gostom.
Ko so ob eni po polnoči odšli, da dobe zadnji vlak za Chicago, so zašli in v megli tavali celo uro po preriji, dokler niso našli pot nazaj v hišo. Mladi in veseli se niso prav nič razburili. Peli in igrali so na svoje inštrumente do ranega jutra, ko jih je premagal spanec.
Ko je nastopila pomlad, sva s Cirilom spet preorala in posejala koruzo. Wilson mi je rekel da gnojiti sploh ni treba po dvakrat preorani in popolnoma spočiti črni zemlji in da bo samo enkrat treba opleti. Vprašal je, čemu bp služil pridelek, ker je zelo težko prodati majhne količine. Ciril je dejal, da bo nakupil piščancev in bo koruza potrebna. Po Wilsonovem nasvetu sva posejala samo del preoranega; drugo sva pustila. Za neposejano je poskrbela narava sama. Veter je od nekod prinesel topolovo seme. Pustila sva, naj raste, in v nekaj letih se je tam raz-rastla cela šuma.
Cirilova zamisel za kokoš-jerejo se je izplačala šele čez dve leti. Sam je postavil kur-nik in ga dograjal, ko je perutnina naraščala. Kakor hitro so piščanci odrasli, je nastala skrb. Ciril jih je kupil prav majhne v gojilnici; štirje zabojčki vsak z ducatom piščancev ni bilo veliko, a odrasli perutnini je bilo treba več prostora. Ciril je prinesel tudi električno pečko, ki je kot velika koklja grela jajca in jih zvalila v piščance.
Petelinčki so bili sicer za ponev, a ženski spol je vseeno preveč napredoval. Skrb je postala večja, ko so prišla jajca. Kam z njimi? Vseh nisva mogla pojesti in tudi piščancev in kurjega mesa je človek kmalu presit.
Poljak, ki se je bolj na veliko ukvarjal s kurjerejo, je priskočil na pomoč, da se iznebiva jajc, ki so ležala vsepovsod. Pripeljal je kupca iz velikega hotela Morrison v Chicagu, s katerim sva se pogodila, da ga bova dnevno zalagala vse leto; jajca bodo sveža, pri prodaji ne več kot dan stara.
Plačeval je 35 centov za ducat, zelo dobra cena spomladi, a ne predobra pozneje v letu in sredi zime, ko so vse perutarice bolj lenive. Predno sva s Cirilom zapustila ‘farmo’, je bilo v kurniMh skoraj 300 kokosi.
(Dalje)
i TONY KRISTAVNIK
J PAINTING AND DECORATING
Telephone 831-6430
Pomlad je tu! Najboljši čas za barvanje vaših hiš! Preglejte vaše domove in pokličite nas za brezplačen proračun. Smo strokovnjaki! Sanitas in papiranje. Nameščamo nove žlebove in aluminum siding.
“AMANSKi SLOVENEC" SEDANJE GLASILO KSKJ OČAK SLOVENSKEGA IZSELJENSKEGA ČASOPISJA
Cleveland, Ohio — V Ljubljani je letos izšla zanimiva knjiga “Slovensko izseljensko časopisje — 1891—1945”, ki jo je sestavil Jože Bajec. V uvodu je povedano, da je ta bibliografija slovenskega izseljenskega časopisja nastajala s presledki dobrih 18 let. Doslej še nismo imeli tako obsežnega in natančnega pregleda slovenskega izseljenskega časopisja. Ta knjiga je torej važen vir podatkov za zgodovino ameriških Slovencev in tudi slovenskega izseljenstva po vsem svetu. Pisec knjige sicer priznava, da so podatki pomanjkljivi, toda sedaj bo lažje podatke izpopolnjevati, ker je pri vsakem časopisu tudi navedena zbirka ohranjenih izvodov in kaj še manjka ter čas izhajanja. Tako bo odslej možno pomanjkljive podatke dopolnjevati. Ohranjeno slovensko izseljen-ško časopisje nudi najboljšo in najbolj resnično sliko življenja in udejstvovanja slovenskih izseljencev v posameznih obdobjih.
Ne morem strokovno oceniti knjige, kar pač nisem strokovnjak na tem področju, priznati pa je treba, da so vsi sodelavci pri sestavljanju tega pregleda slovenskega izseljenskega časopisja izvršili ogromno delo sistematičnega zbiranja gradiva, ker je od mnogih starih slovenskih časopisov ali revij v Ameriki komaj ostalo še kaj sledi. Nekateri časopisi so bili le muhe enodnevnice, izhajali so zelo kratek čas, a so imeli svoj določen namen.
Najbrž noben drug narod ne prekaša / Slovencev glede izdajanja izseljenskega časopisja, prednjačimo pa posebno ameriški Slovenci. Po podatkih v tej knjigi pregleda slovenskega izseljenskega časopisja je odleta 1891 do 1945 izhajalo v Združenih državah Amerike 95 slovenskih časopisov in revij - političnih, verskih in kulturnih, nekaj tudi strokovnih. Dva slovenska izseljenska časopisa sta izhajala tudi v Kanadi, trije v Ljubljani, eden v Kranju, 26 pa v raznih drugih državah. Ameriški Slovenci smo torej glede slovenskega tiska v emigraciji daleč pred slovenskimi izseljenci v drugih državah.
Ameriški Slovenci pa se moremo tudi ponašati, da še izhaja tukaj najstarejši slovenski časopis, ne samo v ZDA, marveč na vsem svetu, to je “Amerikan^ski Slovenec”, sedanje glasilo Ameriške Slovenske Katoliške Jednote — K.S.K.J. - očak slovenskega izseljenskega časopisja. Prihodnji september bo obhajal svojo častitljivo 90. obletnico nenehnega izhajanja. V tej dolgi dobi je menjal gospodarje, tiskarne, večkrat je komaj preživel gospodarski propad, a bo kmalu že 90 let redno obiskoval slovenske družine v Ameriki.
Ustanovitelji prve in najstarejše slovenske bratske organizacije v Ameriki, K.S.K. Jednote, v svojih spominih priznavajo, da bi brez Ameri-kanskega Slovenca bilo nemogoče že v prejšnjem stoletju združiti raztresene slovenske izseljence v eno skupno slovensko bratsko podporno organizacije.
Pregled slovenskega izseljenskega časopisja od leta 1891 do 1945. je v tej knjigi razdeljen po letih, namreč kateri časopisi so v navedenem letu izhajali. Pri vsaki letnici je od leta 1891 naprej vedno imenovan Amerikan-ski Slovenec na prvem mestu kot najstarejši časopis. Slovenci v Franciji so začeli izdajati svoj prvi časopis šele leta 1925 in še ta je bil'za vse Jugoslovane tiskan v več jezikih. V Buenos Airesu, Argentina, so Slovenci začeli izdajati svoj prvi časopis šele leta 1926, ki je tudi bil za vse Jugoslovane tiskan v več jezikih.
V blag spomin
OB 1. OBLETNICI, OD KAR JE V GOSPODU PREMINUL NAŠ LJUBLJENI MOŽ, STARI OČE IN BRAT
Joseph Kasfelie
ki je zatisnil svoje blage oči 18. avgusta 1980.
V božjem miru zdaj počivaj, dragi, nepozabni nam, v nebesih večno srečo uživaj, do svidenja na vekomaj.
Žalujoči:
Louise roj. Vidigoj - žena; Joseph, Rudolph - sinova; Frančiška Žele - sestra;
Ann — snaha; vnuki in vnukinje ter ostalo sorodstvo v Clevelandu in Sloveniji.
Euclid, O., 18. avgusta 1981.
V BLAG SPOMIN
ENAJSTE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE SESTRE IN SVAKINJE
Anna Smrke,
roj. KLANČAR, je umrla 24. avgusta 1970
Enajst let je že minilo, odkar Te več med nami ni. Žalostna so naša srca, solze zalivajo nam oči.
Hladna zemlja Tebe krije, srce ljubeče več ne bije. Spomin na tebe še živi in bo do konca naših dni.
Žalujoči:
sestra ROSE FAJDIGA brata FRANK in, LOUIS KLANČAR JAKOB FAJDIGA zet svakinji CECILIA in EVELYN KLANČAR, vnuki in nečakinje Cleveland, O., 25. avg. 1981.
Kot člani K.S.K.Jednote bodimo torej ponosni na naše glasilo “Amerikanski Slovenec” in mu ob njegovi 90-let-nici dajmo vso priznanje za njegove zasluge za našo Ameriško 'Slovensko Katoliško
Jednoto — K.S.K.J.,/ kakor tudi za ameriške Slovence, da je med nami devet desetletij ohranjal slovensko besedo in ljubezen ter ponos na svoje narodno poreklo.
Jože Melaher
Gizella Hozicm poroča
NOVA “HUTr V LEM0NTU
Prva je bila postavljena1 pred leti. Na žalost je to po-| končal tornado že leta 1976 Ljudje so se na njo navadilij in jo pogrešali. Služila je v dobro marsikomu. Potrebo za| to je spoznala tudi Ameriško' Slovenska Katoliška Jednota KSKJ. Zato je ta darovala material za njo. Nikakor pa ta ni bila zgotovljena brez pomoči še mnogih drugih.
Tako so se č. pater Thomas Hoge obrnili na Karola Horvat ter ga naprosili, naj on organizira in prosi može, ki se na tako delo razumejo, da bi to “Huto” postavili. Karol Horvat ima mnogo dobrih in pridnih prijateljev. Prosil je tudi naj objavimo na tem mestu, da se tako nihče ne bo počutil zapostavljenega. Kajti vsi vemo, da so še mnogi, ki jim je vsak napredek v Lemontu pri srcu.
Delali so štiri sobote in “buta” je postavljena. To glavno in najtežje delo so opravili Ignac Glavač, ki je mojster pri zidarstvu. Pri tem so pomagali tudi Anton Glavač starejši in mlajši, Frank Marku-šek, starejši in mlajši, Metod Žerdin, Ludvig Andrejek, Frank Bence, August Petek, Tony Jakupovic in seveda Frank Horvat. Ti možje so skopali jame, postavili stebre in tudi lepo pokrili. Prebarvali so tudi križ. Mnogi so delali samo en dan, drugi pa dva in celo štiri sobote. Delali so z veseljem in žrtvovali so svoj čas. Karol Horvat jih je pa tu in tam potrital z domačim vinčkom in z zajtrkom.
Zdaj “Huta” stoji, močna in ponosna. Pravijo, da jo ne bo več zružil noben vihar. Pod njo lahko sedi nad sto ljudi, ki bodo zavarovani pred soncem in pred dežjem.
Cement in pesek, ki so ga, delavci pri tem rabili, je stal $60.00. Za to so darovali Frank
iz Chicaga...
Tivador $30.00, Joseph Virant 10, Victor Lavrisa 10, in Slavko Vukšinič 10.
Frank Horvat in tudi Father Thomas se prisrčno zahvaljujejo vsem, ki so pri tem sodelovali. Bog plačaj.
Vsem dragim prijateljem in bralcem tega kotička pošiljamo tople pozdrave iz Block Island, Rhode Island. Tukaj imamo družinsko snidenje od ene obale do druge. Zbrane smo 4 generacije. Obhajamo visoke rojstne dneve in dve srebrni poroki. Imamo hišo sami zase. Ribimo, se kopamo in se vozimo po Atlantskem morju. Bog Vas vse živi!
Gizella Hozian —----o------
Ločitve zakonov se v 20 letih potrojile
Leta 1979 je bilo v vseh ZDA 1,181,000 uradnih ločitev ri1' kona, trikrat več kot leta 1959-
žrtvujmo se za svoj tisk. ohranimo naš slorenskj list Ameriško Domovine!
V PRISRČNO BLAG SPOMIN
ob trinajsti obletnici, od kar je naš ljubljeni sin, brat, vnuk in svak
5P-4 JOŽEF PAVEL INTIHAR
padel kot vojak ZDA v bojih za svobodo na bojišču Tan San Nhu v Južnem Vietnamu 24. avgusta 1968.
Pot Tvoja je držala iz Evrope v Amerike svobodno zemljo. Pa se odločilo je tako, odšel v azijske si čudne kraje, svobodo njih in našo branit.
Žalujoči:
Žrtev Tvoja in naša bila je velika:
Vrnil si se v krsti,
ko duh odplaval je v višave,
prosit: Svet naj sreča pamet
STANISLAVA — mati, PAVEL — oče; HELENCA, por. LALLO in SLAVICA, por. TICCONI - sestri;
PETER - brat, MAGDALENA - stara mati v Sloveniji; ERNEST LALLO in ANTONY TICCONI — svaka ter ostali sorodniki v Ameriki in Sloveniji.
Cleveland, O., 25. avgusta 1981.
Prebivalstvo se seli na Jug in Zahod
Vseh 25 velikih mestnih področij, katerih prebivalstvo tekom zadnjih 10 let porasti0, je na Jugu in Zahodu. Na prvem mestu po rasti ie področje Fort Meyers-Cape Coral v Florida.
Število prebivalstva tam "O je tekom zadniera deset Mia ^ povečalo za 94.2% Sledilo Las Vegas v Nevadi z 69.1% porasta, Sarasota. Fla., s 67. porasta. Fort Collins, Colo.. s 66% porasta in druga velemestna področja.
Od 32 velemestnih področil katerih prebivalstvo je v zad-niih 10 letih padlo, jih je 39 na Severovzhodu in Osrednjem severu dežele. Naivečji padec prebivalstva je bil v Velikem New Yorku. 9%. nato pa v Jersey Cityju, Clevelandu in v Buffalu.