Steu. 284 o llubllanl, v ponedelleK, dni 9. decembra 1901 Leto XXXV. Velja po pošti: sa celo leto napre] K 26'— za pol leta „ „ 13*— za tetrt leta „ „ 650 za en mesec „ „ 2'20 V upravništvu: za celo leto naprej K 20'— za pol leta „ „ IO1— za letrt leta „ „ 51— za en mesec „ „ 1*70 Za poSilj. na dom 20 h na mesec. Posamezne štev. 10 h. Inserati: Enostop, petltvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za veC ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta i 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust Izhaja vsak dan, izvzemšl nedelje in praznike, ob pol 6. url popoldne. Polito list za slovenski narod Uredništvo Je v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod ?ez --dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi s* ne vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74. Današnja številka obsega 4 strani. '•C Nemci o »Zvezi z Nemci". Sicer nimamo navade baviti se z notranjimi zadevami ljubljansk. Nemcev, a poročilo, ki ga je podal predsednik nemškega društva na občnem zboru, sega tudi v naše politično delovanje, in od strani razsvetljuje nekatera vprašanja, o katerih je treba imeti popolno jasnost. . Tu je najprej poglavje: »Zveza z Nemci.« Kakor znano, so liberalci tajili, da imajo z Nemci pisano pogodbo, zdaj pa čujetno drugega komposciscenta, Nemca, ki določno potrjuje. da so se liberalci s pisano pogodbo zavezali z Nemci proti »Slovenski Ljudski Stranki«. Predsednik nemškega društva je namreč izvajal sledeče: »Nemški deželni poslanci so imeli s slov,-liberalnimi deželnimi poslanci pismeno pogodbo, pod katero je bilo podpisano ravno Hribarjevo ime. Zato je pa vsaj jako malo opravičeno, če zdaj slovenski liberalci vsa-koga. ki bi v političnih stvareh hotel stopiti v kako dotiko z Nemci, razkriče kot navadnega izdajavca, ker njihovi lastni voditelji skozi leta niso bili le v dotiki z Nemci, ampak po pogodbi zvezani z Nemci. Iz te zveze je slovenska liberalna stranka imela največje dobičke, ker se je imela za svojo gospodu-jočo oblast v deželi in izven nje zahvaliti v prvi vrsti podpori Nemcev.« To so pač jasne besede. Nič novega ni v njih, ker to smo mi že večkrat pisali, a mi pribijemo to izjavo, ker je prišla od avtentične strani. Ali se bo Hribar drznil, tajiti, da morda ni res, kar objavlja tukaj nemško strankarsko vodstvo? Mogoče je vse, kajti nemško poročilo nadalje o liberalni značajnosti poroča kaj zanimive stvari: »Ono krilo liberalne stranke, kateremu načeljuje Hribar, je ob času, ko je pogodba bila v polni veljavi, proti njej delal in jo je prelomil.« Torej najprej podpisal, potem izkoristil, in nazadnje besedo in podpis snedel! Glede na to pravi nemško vodstvo dalje: »V političnem življenju je ravno tako, kakor v trgovskem prometu; s kontrahen-tom, ki pogodbo prelomi, neče nihče več imeti opravka, in to tem mani, ker če ti kon-trahent prelomi zasebno-pravno pogodbo, ga lahko sodnijsko prisiliš, da izpolni svoje dolžnosti, v političnem življenju pa se moramo ozirati samo na osebno lojalnost in dostojnost.« »Pomanjkanje osebne lojalnosti in dostojnosti« je torej Nemce prisililo, da so morali izpremeniti taktiko proti liberalcem, katerim so pripomogli do vse njihove veljave in moči. UK6K. tfeva slovensko drama. »V somraku.« Spisal Adolf Robida. Ce se oziramo na slovensko dramatično polje, vidimo pač tuintam kak plod, a malo takega, kar bi bilo naši dramatiki z ozirom na trajno literarno vrednost v poseben hasek. Ne trdimo ravno, da dela, ki so nam jih dali Gangl, Detela — morda tudi Vošnjak itd., nimajo vrednosti, — no, pot jim je odprta ik)g zna kam. Tem bolj nas veseli, da moramo danes čestitati na resničnem vspehu najnovejšemu dramatskemu pisatelju. V soboto, dne 7. t. m. vprizorila se jc na slovenskem odru izvirna rodbinska! drama v treh dejanjih, ki jo jc spisal gospod Adolf Robida. Zove se drama »V Somraku«. — Seveda ni merodajna neke vrste abstinenca, morda cclo animoznost ljubega občinstva ljubljanskega, če se hoče delo ocenjevati po vrednosti dela samega. Toda k stvari! Pisatelj je vzel snov in podlago stvaritvi svojega uma realistično življenje ožjega rodbinskega kroga brez sodelovanja raznih ne-bodijihtreba oseb, kakor to vidimo pri mnogih dramskih delili, kjer si delajo napotje osebe, nc da bi sc vedelo, čemu so sploh na svetu. Rodbinska drama Robidova »V Somraku« ima sledeči sujet: Ne narodnost, ne politična nasprotja ju niso razločila, ampak ene stvari je manjkalo liberalcem, katero mora imeti vsak judovski kiainar, če hoče, da sploh kdo ž njim občuje, namreč — osebne lojalnosti in dostojnosti.« To je hudo očitanje, in mi smo radovedni, kaj bodo na to odgovorili gospodje, katerih politične osebnosti so tako karakterizi-rane. Nemško poročilo se bavi potem tudi z vprašanjem rjemške gimnazije v Ljubljani. Ker so razni politični otroci o tem resnem vprašanju govorili z vso mogočo naivnostjo, in se osmešili z nezrelimi sklepi, poglejmo, kaj pravijo Nemci med seboj! Nemci tudi v tem slučaju čisto hladno računajo, in z računom niso prav zadovoljni. Poročilo pravi, da so razmere na nemški prvi gimnaziji v Ljubljani postale za Nemce neznosne, in da so Nemci hoteli doseči ugodno izpremembo. V ta namen so zahtevali, da se vrne prvi nemški državni gimnaziji svoj značaj s tem, da se imenuje nemški ravnatelj z nemškimi učitelji in da se hkrati od nje odločijo slovenske para-lelke in priklopijo drugi državni gimnaziji. To je torej isto, kar je bil »Narod« pisal, da se bo zgodilo. Pa se ni zgodilo, kajti nemško poročilo nadaljuje: »To bi bili mi dosegli vkljub slovensko-liberalnih hujskajočih člankov, ki ne morejo zadržati v pravni državi izpolnitve opravičenih zahtev, če ne bi bila posegla vmes Slovenska Ljudska Stranka pri ministrskem predsedniku in pri učnem ministru, in če ne bi bila S. L. S. učnega ministra, kateremu so Nemci v Ljubljani in na Kranjskem za njegovo dejansko pomoč v tem vprašanju dolžni največje zahvale, prisilila h koncesijam, ki obstoje v tem, da moramo mi zapustiti stari zavod in dobimo nov zavod, Slovencem se pa za kranjsko gimnazije zagotovi razširjenje slovenskega pouka s tem, da se ga uvede za klasične stroke v višjih razredih, in ustanovitev slovenske trgovske šole, pri čemer smo si mi izgovorili primerno podporo obstoječi nemški zasebni trgovski šoli. Mi živimo v političnem času, v katerem se vlada vedno, če sc gre za izpolnitev nemških želja, umakne do neke srednje črte, in tako nam je ostalo odprto samo vprašanje: Ali naj vzamemo to pod danimi pogoji, ali naj pripustimo še stare razmere, in na to vprašanje smo mislili, da je najbolje odgovoriti s tem, da sprejmemo novo gimnazijo.« Iz tega je jasno, da je vkljub temu, da je učni minister z vso silo podpiral nemško zahtevo, odločni nastop Slovenske Ljudske Stranke preprečil izpolnitev nemških zahtev, ki jo ie »Narod« že kot gotovo napovedoval. S. L. S. je nemške zahteve zmanjšala na najnižjo mogočo mero. Seveda uničiti jih ne more — kajti Nemci so tu in se ne dajo spra- Bogat veletržec Ivan Koruza vzel je v zakon najlepše dekle v celem mestu; vzel jo je iz strastne ljubezni, a ona se je možila po materinem prigovarjanju Ic zato, da bi se ji dobro godilo in bi lahko z ozirom na bogastvo soprogovo sijajno nastopala. Uvidev-ši pa, da vkljub sijaju ni in ne more biti srečna, jame mučiti svojega moža, kateremu postane pravi demon in pravcato peklo. — Mici — tako jc ime soprogi — ima pri sebi svojo mater in sestro Vando, katero ljubi dr. Josip Oster in s katero bi se moral kmalu poročiti. Soproga Koruze nele da ne ljubi svojega moža, — prelomila mu je zakonsko zvestobo. Ima dete, katero je dobila v četrtem letu zakona. Otrok ni soprogov, ampak nekdanjega Micinega ljubimca Kcbeta, sošolca dr. Ostra. Kebe jc vsled nesrečne ljubezni duševno in telesno uničen; bil je le hipen moment, ko se ie sešel s svojo bivšo ljubljenko Mici, da se je zgodil greh. A takoj na to ga je ona zopet odslovila iu mu to sporočila v pismu. Obup je gnal Kebcta v smrt, da sc je zastrupil. Ko jc ravno umiral, prišel je k njemu dr. Oster, kateremu je samomorilec popred poslal ono pismo in posebej pojasnil vse razmere z Mici. S tem je dobil dr. Oster vse dokaze proti svoji bodoči svakinji in to ga jc naredilo itak že resnicoljubnega fanatika — tem fanatičnejšega cinika. Motiv mu je dala telesna smrt prijateljeva, da mu jc stopila z isto grozo pred oči duševna smrt. Drugi motiv značaju dr. Ostra je pretirano rcsnicoljub-je. Vse to vpliva na njegovo razmerje nasproti Mici. kateri vedno očita njeno ravnanje. Ona pa v svesti si svoje lepote in vpli- viti s sveta, zlasti še, ker imajo starodavne in mogočne zaslombe. Da pa je bil uspeh S. L. S. velik in v danih razmerah nad vse časten, to je jasno tudi iz nemškega poročila. Zdaj smo pa radovedni, kako se bo izvijal Hribar zaradi zveze z Nemci! CEHI PROTI FINANČNEMU MINISTRU KORYTOWSKEMU. Koryto\vski mora pasti! je postalo hipoma geslo v mladočeških krogih. Finančni minister se jim je zameril. Najbolj se je zameril s tem, kar je sam smatral kot svojo največjo zaslugo, da jc namreč mnogo milijonov pri-štedil. Finančni minister, ki denar štedi in se še cclo s tem baha, tak seveda mora pasti. »Narodni listy« mu očitajo, da nima prav nič modernega duha. Posebno se je Cehom zameril, ker je on sprožil misel osrednje državne zadružne blagajne. Cehi imajo namreč svojo osrednjo banko čeških hranilnic, ki bi rada bila vseslovanska, čc nc splošna državna banka in se zato odločno upira centralni blagajni, ki bi sc osnovala na Dunaju. Cehi pravijo, da hoče Koryto\vski tako državno osrednjo blagajno zato, da bi dobil denar za podporo gališkega zadružništva, ki še sedaj ne rrore iz povojev. Ker so se Cehi uprli njegovi nameri, je postal baje nasprotnik vsega, kar je češko. En vzrok tega nasprotstva mlado-čehov bo tudi v tem, ker Koryto\vski ne mara slediti migljajem liberalnih politikov. Sladkorni davek, proti katerega znižanju jc seveda s svojega finančnega stališča, daje njegovim nasprotnikom povoda za napade. FRANC KOŠUT — ZAROTNIK? Budimpeštanski listx»A Hir« prinaša povodom znanega govora poslanca Lengyela v državnem zboru cclo vrsto podatkov, iz katerih se razvidi, da Košut ni samo prigovarjal, ampak da je celo sklenil s Srbijo skrivno zvezo za oboroženi odpor proti Avstriji, ter da so ti zvezi obljubili svojo pomoč Bolgarska in Črna gora. Košut, pravi isti list, je imel jamčiti za simpatije Italije in Kovacs je imel v isto svrho agitirati med poljsko mladino. Košut seveda vse to najodločneje zanika. ZOPET BURNA SEJA OGRSKEGA DRŽ. ZBORA. V soboto jc ogrska državna zbornica zopet imela burno sejo. Predsednik je hrvaškemu poslancu Pribičeviču odvzel besedo. — Hrvat Popovič je zaklical predsedniku nekoliko nerazumljivih besedi. (Velik hruo.) Zbornica jc na predlog predsednika sklenila izročiti Po-poviča radi njegovega, za predsednika žaljivega postopanja imunitetnemu odseku. Hrvaški poslanec Zagorac je govoril v hr- va na svojega moža, hoče ravnati z dr. Ost-rom tako, kakor z drugimi ter ga zbada z ironijo. kar Ostrov fanatizem le neti in krepi. To ga dovede do konflikta med ljubeznijo do Vande in resnico. Vanda hoče od njega, naj nastopa drugače proti sestri. V duševni borbi — med ljubeznijo in resnico — prevlada ljubezen in obljubi Vandi to storiti. V pogovoru z Mici obvlada samega sebe navzlic temu, da ga ona z vso mogočno ironijo zbadai do skrajnosti. Izroči jej tudi pismo umrlega Kebcta, v katerem dr. Ostru naznanja, da je otrok sad grešnega razmerja njegovega z Mici. Pogovoru pa jc prisluškoval Micin soprog Koruza, kar je bil seveda neizogiben, dasitudi brutalen njegov nastop po odhodu dr. Ostra. Izvil je Mici pismo iz rok in hotel*napraviti nagel konec — streljal nanjo ,a je nc zadel. Ločitev jc neizogibna. Koruza odpravi ženo s primerno svoto denarja in ona sc napoti v svet. Obenem izpodi Koruza iz hiše tudi njeno mater, ki jc vedela za hčerin greli. Koruza, duševno vničen, gre v smrt in se zastrupi. Vanda dolži dr. Ostra, da je kriv vse njihove nesreče in ga odpodi od sebe potem ko mu brezobzirno pove, da jc vsa ljubezen proč. Šele iz pisma, katero je pisal Koruza pred smrtjo, izve Vanda, da jc dr. Oster nedolžen; — takrat zahrepeni ona po ljubezni v bridkem kesanju, a prepozno! Dr. Oster pa tudi šele sedaj izve iz materinih ust, da jc ona vedela za Micin greh. Ob koncu — po smrti Koruze — nam je lahko umlji-va usoda njegove soproge Mici, ki odhaja v svet z namenom, ki ga pisatelj ni navedel. vatskem jeziku, radi česar ga je predsednik ponovno opomnil, naj se drži strogo predmeta. Konečno mu je predsednik odtegnil besedo. Ta ukrep je izzval velikanski hrup pri hrvatskih delegatih, ki so razburjeni vstali s svojih sedežev ter v hrupu vpili v dvorano nerazumljive besede. Predsednik je vsled hrupa suspendiral sejo. Med pavzo so se hrvatski in madjarski poslanci prepirali. Hrvati so se v svoji razburjenosti obrnili na hrvatskega ministra Josipoviča ter mu zaklicali, naj zastopa njihove pravice. Ko je bila seja zopet otvor-jena, jc dobil besedo delegat Novosel, ki je govoril hrvatski proti predlogi. Ob 3. uri ga je opozoril predsednik, naj svoj govor okrajša, ker jc že pretekel čas. določen za razpravo. Novosel je prosil zbornico za dovoljenje, da se sme oddaljiti od predmeta. (Veselost.) Zbornica mu tega ni dovolila. Ker je govornik nadaljeval, mu je predsednik odtegnil besedo. (Velika veselost in pohvala na levici.) Poslanec Zagorac je v hrvatskem jeziku protestiral proti postopanju, nakar mu je predsednik odvzel besedo. XXX Ogrski državni zbor zboruje v nedeljo. Veliko ogorčenost je vzbudilo, ker je sklenila ogrska vlada, da zboruje zbornica z ozirom na hrvaško obstrukcijo tudi ob nedeljah, kar se šc ni zgodilo od leta 1867. sem. Minister grof Zichy pride na Dunaj, da poroča cesarju o sklepih ogrskega ministrskega sveta glede na hrvaške zadeve. X X X Budi m p e š t a, 9. dec. V včerajšnji seji ogrskega državnega zbora jc levica živahno klicala: »Zivio kralj!« Hrvati so klicali: »Živio poslovnik!« Govorilo jc devet govornikov, sedmim jc vzel predsednik besedo. Imunitetni odsek .ic sklenil, da mora prositi Supilo zaradi svojega nastopa proti predsedniku za odpuščanje. Glede na. Popoviča predlaga odsek zbornici, da se izključi za 15 dni iz zbornice. POOSTRITEV NASPROTSTEV MED JAPONSKO IN ZJEDINJENIMI DRŽAVAMI. Iz Londona poročajo, da so pozvali japonskega poslanika Aokija v Tokio, da poroča o razmerah med Japonsko in Ameriko. Razmere so jako napete. Odpoklicali so Japonci Aokija na dom, ko je prišel ameriški vojni minister Taft demonstrativno v rusko dumo, kjer so ga osobito pozdravljale stranke, ki žele, da povrnejo Rusi Japoncem svoje poraze. Američani so obljubili Kitajcem, da jim povrnejo onih 42 milijonov, ki jih je morala Kitajska plačati Američanom leta 1902 ob boksarski vstaji. Američani podkupujejo kitajske državnike in jih hujskajo na Japonce, kar ima žc posledice. Ameriški državni tajnik Roots je sklenil z Mehiko tajno pogod- pač pa si ga lahko mislimo. Usoda vseh ostalih pa nam ostane zagrnjena. Pisatelj prepušča vsakega fantaziji svobodno pot. Zato nam ne odkriva, kaj se zgodi nadalje z ostalimi osebami. Karakterizacija oseb je ostra, kar se kaže zlasti v protislovjih, v psihični dispoziciji, ki vtemeljuje prehod iz enega duševnega boja v drugega. Zato je prav lahko umljivo, da dejanje vara gledalčevo iluzijo, ki ne more hipoma umeti n. pr. preobrata v značaju Vande. V enem hipu polna ljubezni — peha s krutostjo od sebe ljubimca J.c v drugem hipu, dokler ji ne obljubi, da sc hoče pomiriti s sestro. Simpatičen značaj nam jc vsekakor Koruza in tudi v vsakem oziru vtemeljen. Celo v besni jezi, ko nameri na svojo nezvesto ženo morji no cev samokresovo, jo šc vedno ljubi, kar sam prizna v zadnjem dejanju. Dosleden pa ostane sam sebi; izključeno je, da bi odpustil svoji ženi, sramote pa prenašati noče iu ne more, zato gre raje v smrt. Za otroka, ki ni njegov, pravi da je že preskrbljeno. Vprašanje pa jc vendarle: ali je treba, da gre Koruza v smrt? Na to bi ravno tako lahko odgovoril z da kakor z nc! Pisatelj je hotel brezdvoma s to pointo napraviti itak dovolj tragičen konec drame še tragičneji. Mati, vdova Marija Rožnikova jc pač značaj, kakoršni sc res nahajajo v mnogih polmeščanskih krogih. Ampak njen nastop v zadnjem dcianju proti Vandi, ko ji očita, da jc ona — Vanda — vzrok vsej nesreči, — ne, ta nastop ko ii dejanski seže v lase, ta pa nam bo, da prevzamejo Zjedinjene države obrambo zahodnih mehikanskih obrežij. Japoncem ni tudi všeč, ker pošlje Amerika v Tihi ocean svoje bojno brodovje. OGROMNO IZSELJEVANJE IZ AMERIKE. Izseljevanje iz Amerike vedno bolj narašča. Evropski delavci se vračajo v deset-tisočili v staro domovino; vsi parniki so prenapolnjeni in na stotine jih mora v Ne\v Yorku čakati na drugo priliko potovanja. Vsak teden iz zapadnih krajev odpotuje nad 25.000 evropskih delavcev, o katerih se računa, da vsak teden odueso 5 miljonov dolarjev. Vsako uro prihajajo v Ne\v York posebni vlaki polni inozemcev, prenočišča so polna. Velike parobrodne družbe so povišale cene za vožnjo iz Amerike v Evropo za 10 dolarjev in več, a to prav nič ne upliva na izseljevanje. Vsi ti ljudje so se napotili v domovino, ker so na zapadli zaprli mnogo tovarn radi finančne krize in ker je United States Steel Corporation sklenila odsloviti vse italijanske in slovenske delavce, katere bode nadomestila z angleškimi delavci. Mnogo delavcev prihaja tudi iz premogovih okrajev, kjer se bode delo tudi znižalo, ker se sedaj ne potrebuje toliko premoga, kakor v časih, ko se v vseh tovarnah noč in dan dela. Največ vračajočih se inozemcev je videti v Hobokenu, kamor prihajajo vlaki iz zapada vsako uro. Vsa prenočišča so prenapolnjena in na stotine ljudi prenočuje v parkih. Do 28. novembra je zapustilo Ameriko 447.000 oseb. Izseljevalni uradi sodijo, da zapusti Ameriko še 500.000 oseb. lialnovefie. Prekršenje azilne pravice v Galiciji. Lvov, 9. decembra. Včeraj, se je vršil tu shod vseh političnih strank, na katerem se je zavzelo stališče, ker so delegirali dunajsko deželno sodišče v zadevi Dobroczickove, ki je obdolžena sokrivde pri umoru varšavskega generalnega gubernatorja in pa, ker se neprestano krši azilna pravica v Galiciji. Na shodu so tudi burno protestirali zaradi pruske razlastivne postave. Govornika, urednika »Kurjer Lwowskega«, Zagorskega, je prekinil vladni zastopnik, nakar so zborovalci vstali in burno demonstrirali proti vladnemu zastopniku. Obč. svetnik dr. Dwernicki in socialistični voditelj Hankie\vicz sta ostro kritiko-vala postopanje galiških oblasti nasproti ruskim beguncem, ki jih v mnogih slučajih naravnost izročajo ruskim orožnikom. Shod jc sprejel resolucijo, ki izjavlja, da pomenja ta nezaupnica gališki deželni justici, ker se razprava Dobroczicska ni nakazala kakemu ga-liškemu sodišču. Shod je izjavil zaupnico poljskim poslancem glede na njihov dosedanji nastop v tej zadevi in jih pozval, naj še nadalje zastopajo avtonomijo galiških sodišč. Nadalje zahteva shod. da naj političnih zločincev ne izročajo Rusiji. Poslanci naj pazijo, da politične in administrativne oblasti ne kršijo azilne pravice. Razpustitev češkega deželnega zbora. — Ce-ško-nemška sprava. Praga. 9. decembra. Vlada namerava koncem tega meseca razpustiti češki deželni zbor. Nove volitve se razpišejo koncem februarja. Dr. Herold je izjavil na shodu volivcev v soboto: Glavna dolžnost novega deželnega zbora bo, da se posvetuje z Nemci o spravi med Cehi in Nemci. Herold izdeluje že več časa načrt o spravi. Proti draginji, O pava, 9. decembra. V Moravski Ostravi je demonstriralo na shodu 10.000 v resnici ni po godu. Bodisi med štirimi stenami, — a ne pred očmi publike! Dr. Ostrov značaj bi rabil interpreta umetnika, da bi prišel do veljave. Z dekla-macijo se vspričo nedoslednosti v doslednosti ne dd mnogo opraviti. Priznati se mora pisatelju, da je njegovo prvo delo v dramski umetnosti, globoko zamišljeno in proučeno; iz dela se v vseh značajih — vsak po svoje — zrcali odsev duševnega razpoloženja. Neizogibno je toraj, da nastopajoči kontrasti na prvi pogled frapi-rajo gledalca, ki ga v nekaterih prizorih res zapusti iluzija, tako da se zave in se nenadoma — celotnemu vtisu ne ravno v prid — najde na realnih tleh. Pa bodisi, da ima drama — kot vsako stvarstvo tudi senčne poleg več solnčnih strani — svoje hibe, vendar ima to delo trajno vrednost in pred mnogimi izvirnimi slovenskimi dramatskimi proizvodi — odlično mesto. Saj to, kar je pisatelj hotel tolmačiti, konflikt med ljubeznijo in resnico, se mu je v obilni meri posrečilo. Obsoja se pretirano resnicoljubje in iz njega izvirajoči fanatizem, zato mora imeti vsak značaj svoje vrline in temine. Vsi značaji rodbine, ki trčijo v drami drug ob drugega, so po svoje dobri in po svoje slabi. Snov je toraj za nas v tem oziru nova in simbol železnega oklepa, iz katerega ne more izlesti noben posameznik. Tehnika je moderna, a baš vsled tega marsikomu, ki se ne vglobi v dejanje popolnoma, tupatam manj razumljiva. Pantominična scena ob početku III. dejanja jc jako nevarno mesto, ob katerem bi se bilo prav lahko mogoče spodtakniti. No, ni se pripetila nobena nesreča. Zasluga pa je to gospoda Dragutinoviča, ki je prav dobro pogodil vlogo Koruze ravno v tej nemi sceni. Pa tudi sicer mu je ta vloga le v čast. Samo v drugem dejanju, takrat ko preti svoji ženi, bili bi želeli ne tako kričavega nastopa. Besna jeza in bol oseb proti draginji. Tudi moravsko ostrav-ski občinski svet je nastopil proti draginji. Proti deželno sodnemu svetniku VVokaleku. Marijini vari, 9. decembra. Z ozirom na neko interpelacijo v državnem zboru so uvedli lani proti deželno sodnemu svetniku, načelniku okrajnega sodišča NVokaleku v Kra-ljcvcu disciplinarno postopanje. Očitalo se jc VVokaleku, da je podkupljiv in da je indirektno sokriv umora občinskega načelnika Bauerja. Glede na podkupljivost je bil \Vokalek oproščen, višje sodišče v Hebu je pa Wokaleka kazensko premestilo, a najvišje sodišče je razveljavilo odlok. Prebivalstvo je 'zato razburjeno. Listi očitajo na novo. da je odvetnik dr. Gruss pod prisego trdil, da ga je podkupil Lo\vy in da mu je dal dr. Gruss sam 100 goldinarjev. Notar Fiirst je pa kot priča trdil, da je čul o Wokalckovi podkupljivosti in o zakoriolomstvih. Kraljevski občinski svet je protestiral na justično ministrstvo, da se Wo-kalek zopet nastavi. Prepodeni ruski gubernator. Peterburg, 9. decembra. Uradno se potrjuje, da so prepodili ob nemirih v Urmijit gubernatorja. Balkan. Carigrad, 9. decembra. Grki so izdali izkaz, |K) katerem se je pripetilo od Bolgarov v solunskem pašaliku od 1. 1897. nadalje 557; v monastirskern pa od 1. 1900 621 umorov, poizkušenih umorov, odpeljav in požarov nad Grki. Pasivni odpor poštnih uslužbencev. Praga, 9. decembra. Praški poštni uslužbenci groze s pasivnim odporom, ker je finančni minister Korytowski izjavil, da nc more ugoditi zahtevam poštnih uslužbencev. Smrtna obsodba v Tarnopolu. Tarnopol, 9. decembra. Na smrt je obsojen 24-letni kočijaž Ilko Kulma, ki je ustrelil 7-letno hčerko svojega gospodarja Dimitra Ksiažeka. Bojkot proti Nemcem na Ruskem Poljskem. Bero lin, 9. decembra. V Varšavi so sklepali v soboto zastopniki trgovskih društev in industrijskih zvez o bojkotu proti uvozu blaga iz Nemčije. Sklenili so, da bojkotirajo blago, ki se uvaža iz Nemčije in da prično agitirati za bojkot na Ruskem Poljskem. Za bojkot so ustanovili tudi industrijsko ligo. Varšavsko časopisje objavlja tvrdke, ki so odpovedale naročila pri nemških tvrdkah. Kmečka zveza je sklenila, da ne naroča kmečkega orodja v Nemčiji, marveč v Avstriji. Carica obolela. Peterburg, 9. decembra. Carica je obolela na influenci. Predsednik Roosevelt zopet kandidira. Berolin, 9. »Lokalanzeigerju« poročajo iz Ne\v Yorka, da nastopi pri prihodnjih volitvah za predsedniško mesto v Zedinjenih državah kot kandidat zopet Roosevelt. Švedski kralj Oskar umrl. S točk ho I m, 9. dec. Švedski kralj Oskar je umrl včeraj ob '/* 10. uro dopoldne. Kralj je od četrtka preteklega tedna večkrat omedlel, a to so zakrivali. Dne 1. t. m. se je pa zgrudil kralj med neko avdijcnco na tla, na kar so odpovedali avdi.ience. Kralju so svetovali zdravniki že dolgo časa popoln počitek, a kralj jih ni ubogal in je šele pretekli četrtek izročil posle prestolonasledniku. Švedi zelo žalujejo za svojim dobrini kraljem. Preložili so z ozirom na kraljevo smrt Nobelovo slav-i nost. obenem duši navadno človeka in pride vsekakor bolj do veljave, če se razdraženost ne ekstemporira. Ga. Borštnikova je bila med vsemi najboljša, to je brez dvoma. To vspričo njene rutine tudi ne more biti drugače. Njen nastop je bil tako neprisiljeno naraven, da boljši biti ne more. Je pa tudi pisatelj koncentriral v tem značaju toliko doslednih svojstev, da in-terpretinja vloge niti za hip ne more priti v zadrego. Ga. Kreisova je vstvarjena bolj za naivne vloge, kar pa seveda Vanda ni. Saj ravno njen značaj vsebuje največ tragike, zato pa je vloga težka. Rešila jo je po svoje povoljno, če pa je konec po intenciji pisatelja, — je vprašanje. Ga. Kreisova je končala vlogo s tem, da je nastopila kot zblaznela. V tem pa se še ne konča ona neizrekljiva bol, ki jo provzroča resnica neizpolnjenih upov nesrečne ljubezni. Da vidimo pri reprizi! O g. Nučiču moramo le reči, da je navada železna srajca* Trudi se in trudi, rad bi, pa ne more. Res je pač, da je vloga dr. Ostra pisana za igralca - umetnika, ki bi mnogo ustvaril iz nje. Dvoje nasprotujočih si smeri v eni vlogi, to je za dobrega igralca veliko, za druge pa preveč. Režija je bila dobra. Parkrat smo čuli suflcrko nekoliko preveč. Za okusne dekoracije ima zasluge tvrdka Naglas, ki je dala brezplačno na razpolago vse potrebne predmete, tako da se je drama tudi v tem oziru dostojno vprizorila. V obče smo bili z vspehom prav zadovoljni in moramo le čestitati gospodu pisatelju, čegar prvo dramatično delo sfe, kakor čujemo, vprizori tudi v Zagrebu. — G. Robida je bil vkljub nekim intrigam živahno aklamiran in dvakrat pozvan na oder. V garderobi pa se mu je podaril krasen lovorov venec, ki ga v svoji skromnosti ni hotel sprejeti na odru. Igra sc v kratkem ponovi. Boj med orožniki ln italijanskimi delavci. Pariš, 9. dec. V Montiersu so hoteli v soboto prijeti orožniki nekega Italijana, ki sc je obnašal nasilno in ki je bil oborožen z ostrim bodalcem. Italijani so priskočili svojemu tovarišu na pomoč. Ko so pritisnili ojačeni orožniki nanje, so pobegnili Italijani v neko gostilno, kjer so se utrdili in ustrelili nad štiri-desetkrat na orožnike. Nevarno je ranjen neki orožnik. Šele ko so došli novi orožniki, so vdrli v gostilno in prijeli 77 z bodalci in revolverji oboroženih italijanskih delavcev. Prusija. Berolin, 9. dec. Državno ministrstvo je odklonilo predloge konservativcev, ki so hoteli, da se napravi iz razlastivnega zakonskega načrta izjemna postava proti Poljakom. K o I i n, 9. dec. V tukajšnji nadškofijski palači sc prične 10. t. m. posvetovanje pruskih škofov. Razpravljati nameravajo o zvišanju dohodkov katoliškim župnikom in o sporih med vseučilišči in katoliškimi škofi. Dnevne novice. + Shod v Preski. — Za starostno zavarovanje! Včeraj je bil v Preski ljudski shod, na katerem se je sklenilo, poslati na državno zbornico prošnjo, da naj čim preje vrši starostno ljudsko zavarovanje. Otvoril je shod č. g. T. Brence, predsednikom je bil izvoljen tov. Jeriha. Dr. Lampe je poročal o starostnem zavarovanju in o državnem zboru. Posebno se je bavil s socialnodemokraškim dra-ginjskim predlogom. Socialni demokratje, ki so razširili po Nižjeavstrijskem med kmečkim ljudstvom letake, v katerih obrekujejo krščanske socialce in vabijo kmete v socialno demokracijo, so stdvili v državnem zboru predlog, ki meri naravnost na uničenje kmečkega stanu. Cene živini so vedno padle in padajo še bolj, ker manjka ljudem krme. Kmet prodaja živino iz obupa za vsako ceno. tako je zdaj cena padla na 25 do 26 K žive vage. Kaj še bo do spomladi? In v tem času očitajo kmetu, da je oderuh in da izkorišča druge stanove z neznosnimi cenami ter zahtevajo, da naj država z nasilnimi sredstvi in s konkurenco tujih dežela še^ bolj zniža živini cene! To je brezvestno. Ce je meso predrago, naj primejo socialni demokratje one, skozi katerih roke gre živina, preden od kmeta pride kot meso na mizo, ker v teh rokah ostane veliki dobiček. Pa teh socialni demokratje ne primejo, ker bi se zamerili svojim judovskim voditeljem. Bilo je častno za našo stranko, da je slovenski kmet Demšar povzdignil svoj glas in natančno s številkami dokazal, kako dandanes izkoriščajo našega kmeta. Govornik se je bavil tudi z vseučiliško debato, ki je odkrila, kako so katoličani zapostavljeni na vseučiliščih in si morajo priboriti večji ugled; debata v državni zbornici z dr. Krekovim govorom je mnogo koristila, da pride tudi katoliška misel do veljave. Tovariš Jeriha je priporočal članom strokovnega društva edinost. Društvo naj se nikar ne cepi po tovarnah, ampak naj ostane edino in združi vse delavce papirne stroke. Resolucija za starostno zavarovanje je bila soglasno sprejeta in odposlana na državni zbor. t Štefan Primožič umrl. Iz Dobrepolj, 8. decembra 1907. Danes je umrl v bolnišnici v Kandiji, dobrepoljski nadučitelj Štefan Primožič. Rojen je bil leta 1866. v Bistri pri Vrhniki, študiral .ie gimnazijo iu učiteljišče v Ljubljani in je služboval na vadnici v Ljubljani, na Dobravi, v Postojni, potem je študiral na gluhonemnici na Dunaju, postal ravnatelj nove gluhonemnice v Ljubljani, od koder je prišel na lastno prošnjo za nadučitelja v Dobrčpolje. Tukaj je spravil s previdnim in ljubeznivim nastopom tukaj zavržene šolske razmere v pravi tir in pospešil zgradbo nove šole. Bil je izvrsten in vesten učitelj, nadarjen, prijeten in ljubezniiv družabnik. Mladina, kakor tudi odraščeni so ga v Dobrepo-ljah zelo čislali in ljubili. Za našo šolo je njegova smrt velika izguba. N. p. v m.! Pogreb nadučitelja Primožiča je v sredo ob |X)1 desetih dopoldne. + Velik uspeh našega poslanca Pogačnika. Omenili smo že v soboto med brzojavkami uspeh, ki ga jc dosegel naš poslanec glede na vojaške begunce. Kakor smo poročali, ic cesar ukazal s svojim odlokom z dne 26. m. m., da premeste 2. t. m. v neaktivno službeno razmerje one osebe, ki so bile obsojene zaradi hudodelstva nepokorščine glede na poziv, da naj nastopijo vojaško službo, kakor tudi vojaki, ki morajo služiti čez čas. Veliko število vojakov, ki so bili obsojeni po § 45 vojne postave, da morajo služiti čez čas, so pa razni polki, predvsem 17. pešpolk, pridržali v vojaški službi, češ, da govori cesarjev odlok pač o vojaških beguncih, nc pa za one, ki so sc izognili naboru. Ker to tolmačenje nasprotuje duhu in besedilu cesarjevega ukaza, je po posredovanju »Slovenskega kluba« načelnik vojnega odseka, poslanec Pogačnik, vložil na vojnega ministra Schonaicha spomenico, ki jo je podpisalo veliko poslancev raznih strank. Vojni minister je z ozirom na to spomenico ukazal, da izide v današnjem glasilu za armado odlok, ki tolmači cesarjev ukaz, da bodo postopali polki enotno, kakor se je že objavilo pojasnilo v glasilu deželne brambe. Na dopust odpošljejo takoj ono moštvo, ki jc pri nekaterih polkih še prisiljeno, da nosi vojaško suknjo. Castitaino poslancu 'Pogačniku na pridobljenem uspehu. — Osebne vesti. Za profesorja moralke na osrednjem semenišču v Gorici je imenovan mnogoč. g. Jožef Anton Ujčič. — Ravnateljem slovenskega oddelka deželne kmetijske šole v Gorici je imenovan potovalni učitelj gospod Anton Štrckclj. — Profesor na državni realki v Gorici g. Ferdinand SeidI, profesor na državni realki v Trstu g. Adolf Thanabaur in profesor na državni gimnaziji v Kopru g. Josip Vattovaz so pomaknjeni v VII. činovni razred. — G. Valentin Kofal, cerkvenik kanalske župne cerkve, je dobil častno svetinjo za 40-letno zvesto službovanje. — Šolske vesti. Za provizorično učiteljico na šoli v Spodnjem Zemonu je imenovana gdč. Marija Zakrajšek. — Za provizcično učiteljico na šoli v Vinici je imenovana gdč. Aleksandri-na Kordiš, za suplentko na šoli v Dragatušu pa gdč. Frančiška Milavec. — Za suplenta na šoli v Smuku je imenovan g. Roman Christallnigg, ker je šolski vodja g. Jožef Samide radi bolezni šel na dopust. Konec šolskega leta na ljudskih šolah na Kranjskem je določen na 16. julija, začetek šolskega leta pa na 16. septembra, le na šolah v Kranjski gori, Belipeči, Rateče bodo šolske počitnice od 1. avgusta do 30. septembra in na šolali v Vojskem in Vrhu od 1. januarja do 28. februarja. — Sin zabodel očeta. V Ratečah pri Škof ji Loki je včeraj 18 let stari Jožef Kun-stcl svojega očeta v prepiru v levo stran prsi smrtnonevarno zabodel. Oče bo skoro gotovo umrl. — Nesreča. V Zagorju pri Postojni jc Jožef Zanobar streljal krta s staro pištolo, ki se jc razletela. Strelcu ie odtrgalo pri tem tri prste. — Nevarno je obolel vlč. g. Franc Brulec, župnik in kn. šk. duhovni svetnik na Veliki Dolini. Priporoča se vsem blagim duhovnim sobratom v pobožno molitev! — Povodenj v Idriji. Nepričakovano je prišla v noči od 6. na 7. december povodenj v Idriji. Popoldne 6. t. m. je potegnil jug in pričelo je deževati. Po hribih je bil preje visok sneg, ki ga je hitro posnelo, in ko je postal še naliv sila močan, je voda naglo narastla ter dvignila za plovljenje pripravljena drva. V sredi noči je že toliko listja in drv prinesla voda, da jc zagozdilo »grablje« v Idriji, ter se je razlila voda čez cesto »pod gorami« in pri zadrugi. Ker se radi »grabelj« ni mogla dosti naglo odtekati po svoji strugi, poiskala si je pot čez ccstO med zadrugo in gozdnim oskrbništvom v strugo Nikave, »pod gorami« je pa trgala. Iz hlevov, ki so blizu vode, so sredi temne noči morali odstraniti živino, ker je voda silila že v hleve. Bati se je že bilo, da zlomi naplovljeni les ograjo, kar bi utegnilo prizadeti nedogledno škodo. K sreči je dopoldne 7. t. m. popolnoma prenehalo deževati, da je polagoma upadala voda. Vendar jc še zvečer tekla čez cesto. Veliko škodo pa ima g. lesni trgovec Hmelak, kateremu je povodenj odnesla mnogo hlodov, pripravljenih na žagi v Spodnji Idriji. Poleg hiralnice sv. Antona, ki .ie ob cesti proti Spodnji Idriji, se je napravil usad, ki jc prevrnil znaten del obcestnega zidu. Ker vselej, ko plovijo drva, voda ob »grabljah« zastave, nc bi bilo morda napačno, ako bi bil ob pričetku grabelj »pod gorami« vedno pripravljen čoln, da bi se »grablje« sproti lesa in listja lahko očistile ter bi se tako moglo preprečiti zajezenje vode. — O strašnem prizoru v rudniku piše iz Eveleth (Minn.) v Ameriki Polhogradčan Hri-bernik: Naznanjam Vam žalostno vest o nesreči, ki je zadela našega rojaka Josipa Petrič v tukajšnjem rudniku štev. 4. Dnč 14. novembra smo šli ob U. ponoči na delo. Ob polovici dela smo dali znamenje, da se hočemo peljati iz jame, da povžijemo nekoliko jedij. Pozvonili smo petkrat, kar je znamenje, da so delavci v železni vzpenjači, ki vodi iz rudnika. Strojnik pa pravi, da je slišal samo trikratno zvo-nenje, kar je znamenje, da se ruda vleče iz jame. Ko smo prišli na površje, nas je strojnik v mislih, da je ruda, vlekel navzgor in pustil, da sc ie vzpenjača prevrnila, da se strese ruda ven. Med nami je nastala grozna panika, ker vedeli smo, da se gre za življenje. Bilo nas je osem mož. Krčevito so se nekateri prijeli za vrv vzpenjače. a jaz in moj tovariš se nisva imela kam prijeti. Po čudežu sem si rešil življenje s tem, da sem skočil na bližnji oder, moj tovariš je pa nezavesten priletel na zemljo. V bolnici se je zavedel, a kmalu nato za večno zaspal. Pokojnik je bil doma iz fare Seniča, vas Crešnjcvec. Mož je bil jako priden iu delaven. Tu zapušča žalujočo vdovo in 2 nedorastla otroka, v starem kraju pa očeta, mater, dve sestri in brata. Star je bil 32 let. — Urednik ameriškega »Jugoslovanskega Gospodarja« v ječi. Iz Cikage se javlja, da je tamkaj dne 8. nov. stal pred sodnikom Cle-landom urednik in založnik slovenskega lista »Jugoslovanski Gospodar«, Aleksander To-man, ki je znan po večini slovenskih kolonij kot razgrajač. Tožil ga je neki Grampovčan, alias Gram, kateremu je Toman očital, da je sleparil ljudi in da je v Missouriju samo sle-parstvo z zemljišči itd. Pri razpravi jc sodnik vprašal Tomana za dokaze njegovim trditvam, katerih pa ni mogel doprinesti. Radi tega mu je sodnik naložil, da mora vse ono, kar je trdil o imenovanem Gramu, preklicati in sicer do 20. novembra. Toman se pa na sodnikovo odredbo ni oziral in ni ničesar preklical. Vsled tega je bil potem obsojen, v plačilo denarne kazni v znesku 500 dolarjev in pokritje stroškov. Ker pa Toman ni imel denarja, moral je iti v prisilno delavnico, da na ta način odsluži imenovano svoto. S tem preneha izhajati list »Jugoslovanski Gospodar«, kateri v ostalem ni bil druzega, nego v strašni slovenščini pisano plakatno ali reklamno sredstvo neke družbe, ki prodaja zemljišča, katera b radi prodali Slovencem za drag denar. V kpej Koren, Brungasse št. 16, I. nadstropje v Celju. Me«!« priložnostne prodaja u Angleškem sklndlšču oblek Ljubljana, Mestni trg 5 radi izredno velike zaloge konfek-oije za dame,gospode,deklice in dečke. Vsi predmeti se prodajo za vsako cena 2638 12 - 10 o. BernatoviO. Spretnega stenosrafa veščega slovenske in nemške stenografije, sprejme dr. Josip Furlan, odvetnik v Ljubljani. 2762 3-1 Nove miiziknlije M M •• M l$n. Hlatinlko:: Božična Slavospe - *a op. 53 za solo, mešan zbor in orgije. Cena 1 K. Requiem v spomin f P. A. Hribarja, op. 52, za en glas z orgijami. Cena 1 K. Cisti dohodek za f P. A. H. spomenik. ===== Petero Božičnih pesmi, mešan zbor, solo in orgije op. 44., drugi natis. Cena 1 K 20 h. = Čvetero Božičnih pesmi op. 18. četrti natis. Cena 80 h. ===== V Katoliški Bukvami in pri Schwentnerju v Ljubljani ter pri skladatelju v Nov. mestu. Spreten organist z dobrimi spričevali, zmožen tudi nemščine ter vodstva tamburaških zborov, išče službe. Ponudbe pod ,Organist 29( na upravo lista. Starejšo, popolnoma zanesljivo 2757 2-1 knjigovodinjo sprejme Anton Koleno v Celju. Vstop lahko takoj. Prednost imajo iste, katere so izurjene tudi v deželnih pridelkih. Stanovanje s tremi sobami in z vsemi pritiklinami ter vporabo vrta se Ak takoj ali pa s 1. febru-arijem v najem. Izve se lfrhovčeve ulice 9/1. amimmitmmaaaumimiuiumižu Organist in = = eerkvenik dobi službo z novim letom 1908 V Javorju ppi Liitiii. 2725 3-3 mmmmmmmmmm RAZGLAS. 2755 3—1 Vsled sklepa c. kr. okraj, sodišča Ljubljana z dne 5. dec. oprav. št. A 1. 820/6 118 se bo na prošnjo ml. gospodičin Frančiške in Ivane Orešek iz Ljubljane vršila v pisarni podpisanega c. kr. notarja v Ljubljani, Sodnijske ulice št. 9 dne 18. t. m. ob 9. uri dopoludne prostovoljna javna dražba njihovega posestva pod hiš. št. 44 ob sv. Petra cesti vlož. št. 120 kat. obč. Petersko predmestje I. del. Vzklicna cena znaša.. 16000 K, dražbeni pogoji leže v navedeni notarski pisarni med navadnimi uradnimi urami na upogled; le način plačevanja najvišjega po-nudka se bo določil sporazumno s kupovalci še le na dan dražbe. Kot varščino mora vsak kupovalec pred začetkom dražbe v roke sodnega komisarja založiti znesek 1600 K v tuzemski gotovini, pupilarno varnih vrednostnih papirjih kojih vrednost se izračuna po dunajskem borznem kurzu predidočega dne ali v hranilnih knjižicah kake hranilnice pri kateri se lahko nalagajo denarji nedoletnikov. Dr. Karol Schmidinger c. kr. notar kot sodni komisar. 2760 »Slomškova Zveza« naznanja vsem svojim članom in članicam *alostno vest, da je po kratki bolezni umrl njen član in odbornik, gospod Štefan Primožič nadučite'] v Dobrepoljah. Truplo blagega pokojnika se bode iz Kandije prepeljalo v Do-brepolje in ondi položilo v sredo dopoldne ob pol 10. uri k večnemu počitku. Svetila mu večna luči V Dobrepoljah, dne 8. decembra 1907. Fr. Jakl;č t. č. predsednik 27o9 2-1 i Božična priložnostna prodaja Izredno znižane cene! Nad 1000 komadov na novo došlih ovratnikov za damo, gospode, deklice in dečke 76i 12-2 od 3 gld. višje. Najbogatejša zaloga najfinejših damskih pale-totov, zimskih ranglansov, stisnjenih in gladkih sielpeluche-jopic in kožuhov, koljerov. — Največja izbera najfinejših oblek za gospode, zimskih sukenj, double paletotov, kožuhov, sako od 10 gld. višje, kožuhov za mesto in potovanje. — Krasna božična darila! Angleško skladišče oblek, 0. Bernotouic Ljubljana, Mestni trg 5. J.GrobelniK u Ljubljani prodaja vse manufakturno blago od ponedeljka z. decembra do Božiča po iznenedno znižanih cenah. Kdor Še ni nakupil zimskih potrebščin, dobi posebno sukno za moška oblačila in damsko blago zadnje novosti, Rodi prevelike zaloge po brezkonkurenčnih cenah. Po resnično priložnostnih cenah priporočam tudi praktična božična darila, kakor preproge, zagrinjala, garniture, angleške plede, krasne šerpe in rute, odeje volnene in štepane, belo blago (platno, Schroliovi šifoni). Namizno perilo in robci. — Nihče naj ne zamudi res ugodne prilike! C Podružnica i v Spljetu- s Delniška glavni©«! i i K a.ooo.ooo. t i Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani, Stritarjeve ulice štev. 2 priporoča promese na kreditne srečke ... i K 18-—, žreb. 2. jan., glavni dobitek K 300 OOO „ srečke peg. Donave k K 10 —, „ 2. jan., „ „ K 140.000 „ zem. kred1 1» Podružnic 4» z v Celovcu, s ' R«z*p»ni fond t • 1 K ffOO.OOO ■ 1 «