*tr PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Urtdnlikl Id «pr»rnHkl pro«tort: M»7 8. UwndaU A?«. Offlc« of Pubneatian: »667 South U»ndaU An. Tolopkooo. Roekwol! 4904 Trnu Mete MM chicago, ill.. Četrtek, s. septembra (sep. 5). 1935. SubtcrlpUoa »6.00 Yoartf. STE V.—NUMBER 173 for matllag at ap—lal r«U of postaga pmrtdod for ln etsttea 1108, Act of Oot 8, 191T, aatbortied ob Jom 14, 181S. kmeriška korporacija preklicala koncesijsko pogodbo z Abesinijo fo je storila na pritisk državnega departmenta T VVashingtonu, kl noče imeti nikakršnih za-plctljajev v Evropi in Afriki. Anglija in Fran-cijs se nista sporazumeli glede stališča napram Italiji do časa, ko se je sešel svet Lige narodov v Ženevi. Abesinski diplomat pravi, dt so Italijani večji sužnji pod Mussolinijem kakor 80 abesinski tlačani fahington, D. C., 4. sept. — iki Standard Vacuum Oil to ge včeraj oglasili v uradu vne?a departmenta, kjer so Jj lastništvo ogromnih iij v Abesiniji, katere so od cesarja Selaasieja, obe-pa so naznanili, da se jim odpovedali. tega zaključka so prišli i, ko jih je državni tajnik posvaril, da je sklenjena spravila v zadrego ne aax> njegov department, tem-! tudi vlade drugih držav, ki resno trudijo v poskusih za nitev miru. ivni tajnik je sklical po-konferenco včeraj popol-; na kateri je pojasnil rezul-swtanka, ki ga je imel malo j z uradniki Standard Va-Oil Co. V razgovoru s ipisnimi poročevalci je deda se ameriška vlada ne bo vala v italijansko-abesin-!i spor ne glede na značaj kcije med ameriško druž-Abesinijo. foorge S. Walden, načelnik torija omenjene kompani-ii H. Dundas, podpredsednik (priznanjem lastništva kon-»j v Abesiniji odkrila miste-okolnosti, v katerih je bi-huvita vsa stvar, odkar je is M. Rickett, angleški moter, presenetil svet z na-■anilom o sklenjeni pogodbi. •»Men in Dundas sta informi-»1* Hulla, da je Standard Va-twm »kupna last Socony-Va-Oil Co. in Standard Oil kof New Jersey. Afričan Ex-Moration & Development Corp., * iiposlovala koncesije za skaploalacijo naravnega bogati v Abesiniji, je podružnica ■udard Vacuum Co. klavni tajnik HuU je dejal, •j« informiral reprezentanta ^ Španije, "da njegov de-W"*nt teli. da družba takoj Jw*ame potrebne korake in Jgfc pogodbo z Abesinijo in je zagotovilo, da- se bo to Pdilo." 4. sept. _ Med fran-llm Premierjem Lavalom in Edenom, britakim r^nUntom v narodov, 1™° do nesporazuma glede I-itfe na- Zl ; fvei1 »talijansko-abe-^ konfliktom. To ae je "a predvečer ženevske w kl lK) rHZPr*vljala o 7^'ktu, ^ ograža evrop-, Jr in °^toj Lige narodov. Je informiral Edena, da ',r< Podpisati skupnega k in je nugeatiral, naj . m Francija predložita 'na kar je Eden končno kLpreokreta je priilo * V' 11 ,,ariiUI' ao čla- komisije, ki so tc v " 01alinija kakor " ja zagotovilo, M Trije ruski vohuni obsojeni na smrt v Sibiriji Moskva, 4. sept. — Trije bivši častniki v ruski beli armadi, ki so se utihotapili v Sibirijo iz Mandžurije v vohunske svrhe, so bili včeraj obsojeni na smrt v Irkutaku. — Japonska posnema Združene države s protestom proti vmešavanju v njene notranje zadeve na zadnjem kongresu kominterne v Moskvi. Japonska protestna nota je bila dostavljena včeraj in sovjetska vlada jo je takoj odklonila z bistveno enakim odgovorom, kakršnega je prejela ameriška vlada zadnji teden. Domače vesti Oblak Chicago. — Anton Zbašnik, gl. tajnik J&KJ, je obiskal gl. urad SNPJ zadnjo sredo. Nov grob v Penni Kittanning, Pa. — Tu je umrl John Hodak, star 58 let in doma iz Mučatrinja občine Drež-nik. V Ameriki zapušča ženo in eno hčer. Pokojnik je bil 19 let član društva 244 SNPJ. Nov grob v starem kraju Chicago. — Mary Abram, Članica društva 86 SNPJ, je te dni prejela žalostno vest, da je v Begunjah pri Cerknici 14. avgusta umrla njena mati Terezija Sta-ler v starosti 71 let. Pokojnica zapušča v Ameriki sina in tri hčere, v stari domovini pa moža in najmlajšo hčer. Poroka Springfield, 111. — Tu se je o-ženil Lepo Štrukelj s Heleno Močnik. Oba sta člana SNPJ in svoj bodoči dom si ustanovita v Detroitu, Mich. Obilo sreče 1 Clevelandske ve«tt_ Cleveland. — Te dni je umrla v bolnišnici po kratki bolezni Mary Osredkar, roj. Zeleznik, stara &9 let in doma iz Dolenje vas i pri Polhovem gradcu. V A-meriki je bila 30 let in tu zapušča moža, sina in hčer. Bila je Članica društva 137 SNPJ.—Dalje je umrl v mestni bolnišnici Jos. Hribar, star 69 let in doma iz Višnjevrha pri Krškem. V A-meriki je bil 27 let in tu zapušča ženo.—Z obiska v stari domovini se je vrnila Mary Kožar. Naval starcev na , pokojninski urad v Kansas Cityju Kansas City, Mo. — Starostno zavarovanje države Mia«*ouri je stopilo v veljavo 3. septembra in čez tisoč starcev in stark je oblegalo pokojninski urad, kjer so se registrirali. Mnogo starcev, Čez 70 let starih, je prilezlo ob falici in na bergljah; nekaj jih je omedlelo v gneči. Država Missouri bo plačevala svoj delež starostne pokojnine iz dohodkov kupčijskega davka. Podpora znaša $30 mesečno. Učiteljska unija se uprla Greenu Zavrnila je njegovo zahtevo glede izključitve komunistov Cleveland, a — (FP) — Ameriška učiteljska tederacija je s 100 proti 79 fiaaovi odklonila zahtevo predsednika A. D. F. Greena, naj olvzame čarter newyorški učitaljaki uniji, ker trpi v svoji sredi komuniste. Ta akcija je sledila ostri debati, ki je trajala dvanajst ur. Sentiment konvencije je na-glasil delegat Clyde C. Kiker, organizator federacije v Ohiju. "Fundamentalni zakon te dežele je, da lahko vsak spada h katerikoli stranki hoče," je dejal Kiker. "Ustava Ameriške delavske federacije nima nobene provizije, ki bi določevala politično pripadništvo. Green sploh ne bi smel predložiti do-tične zahteve učiteljski federaciji, ker je to vmešavanje v notranje zadeve mednarodno unije." Po tej debati so sledile volitve uradnikov. Raymond l»wry je bil ponovno izvoljen za predsednika. Abraham Lefkovvitz, eden od ustanoviteljev federacije, ki je ponovno kandidiral za podpredsednika, je bil poražen. On je vodfl boj, da ae odvzame čarter newyorŠki uniji in da ae jo reorganizira taao, da ne bo mogla sprejemati komunistov za svoja Člane. Barbusse ni hotel groba v Moskvi Moskva, 4. sept. — Henri Barbusse, znameniti francoski proletarski pisatelj, ki je zadnji teden umrl v Moskvi za pljučnico, je pred svojo smrtjo odredil, da njegovo truplo pošljejo domov v Francijo. Čeprav je bil komunist, ni hotel, da bi njegov pepel počival v Rusiji. BarbuMSovo truplo je že na potu v Francijo. Rudarji zmagali Potosi, Mo. — Rudarji v o-kraju VVashington so se vrnili na delo, ko so o|>eratorji pristali na zvišanje mezde. Stavka, v kateri je bilo zavojevanih nad dva tisoč rudarjev, je trajala več tednov in obrat v rudnikih je bil popolnoma ustavljen. JURISDIKCUA AVTNE UNIJE ZELOOMEJENA Green kontroliral zborovanje avtnih delavcev GREENOVA AKCIJA IZZVALA OPOZICIJO Detroit, Mlch.— (FF)-4Cljub protestom s strani delegatov na konvenciji Mednarodne unije združenih avtnih delavcev, je VVilliam Green, predsednik A-meriške delavske federacije, prevzel kontrolo nad konvencijo in imenoval svoje privržence sa u-radnike mednarodne unije. Za predsednika je izbral Francisa J. Dillona, organizatorja ADF, kl je bil nekoliko prej poražen kot kandidat za to pozicijo s 164 proti 112 glasovom. Greenova taktika je povzročila viharne proteste in konvencija je sklenila apelirati na ekseku-tivo Ameriške delavske federacije, naj razveljavi Grtunovo i-menovanje uradnikov. On je vzel progresivnemu bloku tudi besedo, ko je bilo na razprav! vprašanje jurisdikcljskih pravic nove mednarodne unije. Ta blok je zahteval, da organizacija funkcionira kot industrijska u nija in kot tuka mora uključe vati vse avtne delavce. Argumenti mnogih delegatov, da bodo krajevne unije izgubile mnogo članov, če bo jurisdikcija mednarodne organizacije omejena, niso nič zalegli. Green je vztrajal na stališču, da čarter, ki ga Je dobila unija, vsebuje provizije, da mora biti slednja strokovna organizacija, ne industrijska. De lega t je iz Toleda in Cleve landa so nagalšali, da bo mnogo strojnikov in drugih izurjenih delavcev izstopilo iz unije ln ta* pridružilo neodvisni uniji avtnih delavcev Mechanics Kducational Society of America. Pred zaključkom konvencije je bila sprejeta resolucija, ki na-glaša cilje avtne unije — dostojne mezde in delovne pogoje ter kolektivne dogovore. Ako slednji ne l>odo zaščitili pravic delavcev, naj unija propagira in podpira stavkovne akcije. Deset naci jskih špio-nov prijetih v Pragi Cehoslovakija poplavljena s Hitlerjevimi detektivi Praga, 4. sept. — Češka javnost je zolo razburjena, odkar Je češka policija prijela deset tajnih Hitlerjevih detektivov zadnje dni v Pragi in odkar je prišlo na dan, da v vseh čeških mestih kar mrgoli naoljskih špionov. Iz te afere se vsekakor razvije prava senzacija in prizadete bodo tudi druge države, predvsem Avstrija in Jugoslavija, kjer je tudi veliko število nacijskih vohunov na delu. Naloga teh nacijskih detekti-vov-špionov je, da lazijo za po-litičnimi beguni it Nemčije in jih z zvijačo ali s silo potil ja jo nazaj v Nemčijo, kjer jih čakajo nacijske mučilnice. Pričakuje se aretacije na debelo po vsej Cehoslovakiji, kajti prvi aretirane! so že priznali svojo vlogo in zapletli so druge. Neki praški list pile: "Režim, ki se ne zadovoljuje s policijskim nadzorstvom na last> nih tleh, temveč pošilja svoje tajne policiste v sosednje države, da tamkaj z intrigami in nasilji zasledujejo osovražene begune, nima več smisla za dostojnost," Mod aretiranimi nacijskimi vohuni v Pragi je tudi Gerhard Berohtold, ki je priznal, da je vodja "Gestapa" (tajna nacijska policija) v Cehoslovakiji. Policija ustavila masnopiketiranje Veliko število stavkarjev aretiranih Omaha, Neb. — (FP) — Dvesto policajev iu kompanijskih poboj ni kov Je zučasno preprečilo poskus cestnih železničarjev, ko so hoteli obnoviti masno pi-kotiranje. Pri tem Je bilo aretiranih 38 stavkarjev, med temi dve ženski. Aretacija so sledile grožnji policijskega načelnika Samar-dieka, da bo policija otvorila ogenj na vsakega, ki bo skušal piketirati lastnino kompanije. Policaji so dobili posebne puške, ampak na Mtavkarje niso Htreljali. Vsi arotiranri so bili naslednji dan izpuščeni iz zapora in proti nobenemu nI bila vložeua formalna obtožba. To Je bil ponoven dokaz, da j* zakon proti piketiranju neustaven, kar ga nočejo preizkusiti na sodišču. Doslej je bilo izvrleftih nad sto aretacij zaradi kršenja tega zakona, toda vložena ni bila še nobena formalna obtožba. ;4edaj so bili podvzeti koraki glede reorganiziranja masnega piketiranja. Voditelji Mtavkc so pripravljeni na odločilni la»j, da izvojujejo pravico organiziranja v Omahi. Vrhomo M»diMČe tvori glavno vviro a m talni /.a«,onod.iji. iarl«al j«»fgfi.) Parnih, ki ga je kupila Italija, zgorel KopenhaRen, Darinka, i. sept. - Parnik United States, kl je bil doftlej lattuifia Skandinavsko-smerišk«- parobrodn« druži*« in katerima je pred kratkim kupila Italija, je včeraj zgorel v tukajšnji luki. Policija Humi, da je brl oganj podtaknjen. MijmioMni je kupil to ladjo za prevažanje vojaških čet V Afriko. Za 'čizlerje* sije solnce VVunhifiKton Predsednik Kooft**vHt p- nedavno dobil dolgo I into "člzlerjev" od I 4,'HK) do )A,0<>0 ki no po rarvrljav« Ijenju NRA utrgali plače in podaljški delovnik. V največjih slu/ajih to podaljšali delovnik. Med "čizlerjl" ■<» ukora) nami manjši ptnljetriiki. VLADA SOCIALNEGA KREDITA VALBERTI Finančna panika in naval na poštne hranilnice PRAZNA BLAGAJNA Edmonton, Alta, Kanada. 4. sept. — Liga socialnega kredita, ki je pred nekaj dnevi pri volitvah porazila vse stare politične stranke v provinci Alberti ln o-svojlla provinčno zbornico, je včeraj prevzela provinčno vlado. VVilliam Aberhart, v«»dja lige In učitelj ter verski pridigar, Je bil zaprisežen kot premier, Nato j« nova vlada imela prvo sejo, na kateri je razpravljala o finančnem vprašanju. Aberhart odpotuje še te dni v Ottavvo, kjer bo vprašal federalno vlado za posojilo v vsotj 10 do lfl milijonov dolarjev. Nova vlada "socialnega kredita" je našla ne samo prazno blagajno, temveč tudi finančno paniko po vsej provinci. Nasprotno Časopisje je takoj )h> volitvah začelo histerično vpiti, da zdaj pride finančni polom. Posledica Je bila, da so ne ljudje ustrašili in začel se je naval na poltn« hranilnice ln privatne banke. Poštna hranilnica je kmalu usta^ vila Izplačila In to je še povečalo paniko. Aberhart, kl je zmagal s svojo "Ligo socialnega kredita", je pred nekaj dnevi izjavil, da najmanj 18 mesecev ne bo nobene denarne reforme ln nobenih di-vidend. Obenem Je naznanil, da ae pogaja za enotno fronto s Htevensonovo rekoiistrukcljako stranko, katera poskuša do nek« meje uvesti v Kanado Roosevel-tov "Nevv Deal." 309 oseb mrtvih na cestah v dveh dneh 11 ' Nedelja in Labor day Chicago. — Rezultat avtomobilih in IctaUkih nesreč, ki so se pripetile zadnjo nedeljo in na delavski praznik po vseh Združenih državah, Je 309 mrtvih na temelju kompletnega poročila glavne <*axnikarske agenture As-siaiated 1'rens. Največ žrtev je bilo v Callfor-nijl, 41, vštevšl tri mrtve pri padcu letala. Na prvem mestu Je Ipo* AriKelen, kjer Je bilo 21 oseb ubitih na cestah v nedeljo in pondeljek. Za Cal i for nI Jo Ja New Vork, 24 ubitih; Illinois 21. Peniisylvania 20, Missouri in O-hio po 16, Michigan IA in W<«t Virginui. Oklahoma in lovva po 10. Porast it e vi l a brezposelnih Nevv- Vork. —• V juliju *e je število brezposelnih povečalo za 2.7'. v primeri z Junijem, poroda National Induntrial Con-fereo« e Board, raziiikovalna organizacija delodajalcev, Ob koncu julija je imela Amerika 10,-015,000 brezposelnih delavcev, 266,«n»o več n«'go v juniju <>d julija preteklega leta do julija t. I. se Je število breZ|>oHe)nih povc< alo /H 1811,000 na podlagi porf^llti, ki ga Je pravkar objavila omenjena organizacija«^ \ A nu leske unij« zaprle vrata komuni• ttom in faiistom London, 4. «wpt. Eksekutiva Kongresa delavskih *t'okov-unij v Angliji Je da»'ea raz-|x»«lala » kro/nico v »e'm krajev nlm un jarn n ntrogo <*dred'*>, da ne imcjo voliti v <»dbore in na odgovorna menta članov, ki pripadajo "Miih\«'rzlvnim organiia-eijam". 'I o velja v glavnem za komumate in fašiste. pioirifi PROSVETA THK KNI.KiMTENMKKfT U.ASILO IN I.AHTKIKA »LOVSNSS« NABOUNE PODPOKM. JEUNOTE Onu ml mmd ,mMmt»4 h thm Htmt«M N*UmmI BaaaOl bMtl Naročnina: aa Z4n*i. m 4rUH m»» Cblaa«a> I« K*u4a NMubto.llMuHl^ HM — **n • Cfcic^o In rirafo rM »a emU ku »1 "» ta pol lata. aa IWMmt«o •t M. l^rliilMa »ala« I for <*>» U tad lUlai (aa »p« Cblc**m> aaaairtaa 9* U» |wr patr. , J Ca»a u*ta«o> »o IU*«W Auplaov in nanarodantk < tanku« a* na «ra*«j» B"k"P<*> l iarsr* »arfclna (ZrOea. po-vaali. dniw |M»I H4 f aa paAlJiatal*u la » aJ»la*j. ta m- prtiutot patinu*. Arw.. puama. aU.. wUJ ka rrtarnad U, aacdar anl« vfcan a*o»i>pa«.»ad »alf Udrmmi »«4 «UMP*J Na«:«« aa »«a, kai Im* allk ■ PKOSVKTA MST-I« «a l.aariUaU A »t.. CMrafa. IHlnate MKMnril »I TSfc M.I'KMAT«I> PMBMS - - ■ ". ^fc-^i-frii arti nu f—'' 1' « . . .".a -»saBBBk. Hearst postavlja kandidate Časnikarski baron, multimilijonar, veleposestnik v Californiji in graščak v Angliji Hearst se je zadnji teden sjiomnil, da bi bilo dobro postaviti predsedniške kandidate za prihodnje leto. V prihodnjem letu bodo volitve predsednika Združenih držav in Hearst hiti, da ne bo prekasen. Hearst je zadnja leta ekstra goreč zagovornik demokracije, svobode tiska in svobode kapitala in dela. Doslej smo mislili, da demokracija je samoodločevanje veČine volilcev v republiki, torej vlada večine ljudstva, ampak to — ni Hearstova demokracija. Po Hearsto-vem je demokracija le tedaj demokracija, če ljudstvo izpove, da ne ve, kaj hoče in prepusti vso politiko Hearstu, da on misli, piše in kriči za ljudstvo in mu postavlja kandidate. Kdor mhili drugače ko Hearst, ta ni demokrat, temveč je sovražnik Združenih držav! Tako je tudi a Hearstovo svobodo tiska in vso ostalo svobodo. Svoboda tiska je pri Hearstu svoboda Hearstovega tiska. Vsi drugi, ki tiskajo nekaj drugega in njemu protivnega, ne bi smeli imeti nobene svobode tiska — sploh vsi ti bi morali izginiti s površja ameritke zemlje. To je Hearstova demokracija in svoboda. Hearst je objavil članek v svojih dnevnikih in v tem članku postavlja kandidate demokratom in republikancem. Zadnje opozarja, naj pozabijo na Hoovra, demokrate pa poziva, da najboljši kandidat zanje je Al Smith. I*ta 1928, ko je Smith prvič kandidiral proti Hoovru, je bil Hearst z vsemi štirimi proti Smithu in v svojem časopisju je agitlral za Hoovra. Uta 1932, ko je Smith ponovno iskal nominacijo predsedniškega kandidata na konvenciji demokratske stranke, je Hearst agitlral proti njemu in pomagal Rooseveltu. Takrat je bil Hearst Roosevelta — danes je pa izvršil salU* mortale, postavil se je na glavo in priporoča demokratom istega Smitha. To je Hearstova doslednost. Stari Hearst je podučil demokrate še o nečem drugem. Razodel jim Je, da oficielna demokratska stranka, kateri načelu je predsednik Koosevelt, je prevzela in danes izvaja program "avtokratlčne, importirane> in azijatske socialistične stranke, katero je ustanovil Kari Marz in katero danes vodi Franklin Delano Koosevelt" , . . Stari demokrat je, ki še ne vedo tega, se ne smejo čuditi, llearst ve! Ce stari Hearst reče, da je bila "avtokratična" socialistična stranka importirana iz Azije, morajo kar verjeti, če nočejo še oni biti sovražniki Združenih držav. Verjeti morajo, da Je bil Mar* rojen v Turkestanu, študiral je v Tibetu In socialistična filozofija je vstala v Palestini. Hearst ni povedal, odkod je bil importiran "socialist" Koosevelt, ki je osvojil Marksov "azijatski" soeislizem; morda pove to prihodnjič. Da so Heamtove manere, zlasti pa njegova despotska socialna vera, pristno azijatskega izvora, Je vsekakor postransko j in njegov kapital, kolikor ga v le V iz svoje graščine na Angleškem, tudi ni importiran. Ilear*t, ki je Mar že 75 let, *e vrača v svojo otroSko dobo, zato ne smemo resno Jemati njegovih histeričnih izbruhov. Ce tu pa tam omenim. » njegove izbri he, je to predvsem v zabavo čitatelja Kaj je Hearst že vse poč«l in izkri-cal v dolgi dobi nvoje časnikarske karijere, o tem bi m lahko napisala debela knjiga, toda nihče, celo burbonci ne, ga ni nikdar jemal renno, V ameriškem časnikarstvu h« od nekdaj velja /.i največjega klovna / žolto kapico na glav t in metlico pod hrbtom Klovn Ibarst s«. j,» rodil kapitalist. Od svojega očeta je podedoval deset milijonov dolarjev in na tem kapitalčku je |*>tem zrasla njegov a časnikarska baronija Svoje časopise je razkril z liberalnim in cel., radikalnim bltif-f"ni. kl ga je prodajal v mlajših letih. Danes mii»li, da tega bluffa več ne potrebuje in lahko zaVne krinko proč Danes »ta mu demokracija in svoboda le ono, kar sluti njegovemu bogastvu, v s«- drugo, kar količkaj ngra/a njegovo mofuno baron i jo, je pa "i/ Azije importirani socializem in MfAevizem". Kandidat je, ki jih poet kratorn in republikancem, E ne fjišemo zaradi tega Ako je d' mokratorv J« tudi nam. Hea avlja llearst demona« ne zanimajo in To ni naša n republikancem t nas zanima le Muffar, kralj ameriških burboncev nik šf | ameriškega zavednega delav-ot največji aovratnik prave demokracij«* iti rt»*nii ne sviita*!«* Kot tj delavstvo Arn« riki »poznati d « obračunati. teh v zadev to pr kot v in soi stva Glasovi iz naselbin Zanimive beldikc Shod mladine YP8L Bridgeport, O. — f>ne 27. in 28. avg. se je v Bridgeportu mudil Ben Shangold, dijak na ohij ski univerzi in organizator socialistične mladinske lige. družbi par nriadeničev j« obiskal več tukajšnjih fantov in dsklet z namenom, da se organfefra mladinski klub VPSL. Kakor se je po obisku izrazil, a« je več miadeničev in mladenk priglasilo za pristop. Prvi sestanek oziroma orga nizacijska seja, na kateri se bo osnoval mladinski klub, se bo vršila v torek 10. sept. ob 8. zvečer v društveni dvorani na Boydsvil-lu. Ker bo ta sestanek važnega pomena za vso napredno mladi no tega okrožja, se vabijo in pozivajo vsi fantje in dekleta, da se gotovo udeležijo. - • Posebno se apelira na starše da opomnijo svoje odrasle otroke na ta shod. Povejte jim, da bo na shodu govoril Ben Shangold, ki bo prišel iz Clevelanda. Ben je mlad fant, navdušen za socialistično stvar med mladino, je dober govornik in zna imenitno debatirati, ker je dobro podkovan v delavskih vprašanjih. Mislim, da ni profesorja ne pravnika v naši okolici, s katerim se ne bi Ben šel kosat o zadevnih vprašanjih. Ne bo vam žal, Če bodo vaši otroci — pa tudi vi sami — slišali mladeniča, ki se bori za našo bodočnost, za bodočnost naše mladine. Pripomnim naj, da Ben ne prejema nobene plače. Potuje večinoma peš; pelje se le takrat, če ga kdo "po->ere" na cesti in mu ponudi vožnjo v avtu. Tako se nekateri trudijo za preobrat v človeški družbi! To bo seveda velike koristi za vaše otroke. Zato pa poskrbite, da bodo na shodu gotovo navzoči. Vsi od blizu in daleč — na shod 10. sept.! Joaeph 8noy. Zastopnikovo poročilo Sharon. Pa. — Pred par dnevi mi je pisala mrs. A. F., da je slišala, da sem sredi avgusta pose- til njihovo naselbino, njih pa nisem obiskal, kaj se mi so zamerili in kaj je vzrok mojemu preziru. Vzrok je ta, da me uredništvo n upravništvo Prosvete kličeta na delo za naročniki. In baš ta-irat, ko sem se mudil v vaši naselbini, mrs. A. F., je bil plačilni dan, zato je bilo treba prekiniti osebne obiske ter urno stopiti od Mše do hiše, da se dobi kak nov naročnik in da stari obnove naročnino. Take prilike je treba naglo izrabiti, kajti plačilni dan pride le enkrat vsake tri tedne, jaz pa le redkokdaj "trefim" tak dan v ti*j ali oni naselbini. V teh slabih časih mora človek paziti, če hoče imeti vsaj delni uspeh. Poleg tega pa baš takrat nisem bil posebno dobre volje in nihče se ne bi mogel kratkočasiti z mojimi anekdotami. V dneh 14.-15.-16. avg. sem se nahajal v Johnstovvnu. Ze celih '10 let mi je znana ta naselbina z vsemi njenimi predmestji, pa še nikdar prej nisem bil na mojih posetih v njej tako slabe vse namafe odpustil, če se naroči na Prosveto, p« tudi vseh smrtnih grehov se bo otresla. Dalje mi je povedala, da je rodila 14 o-trok, pa nobeden ji sedaj nič ne pomaga. Zdela se mi je precej razumna, le da je preveč versko prežeta. V tem ji je treba dati ma'o poduka; morda bova prihodnjič kaj več govorila. Ko sem se ustavil pri neki naročnici, ki že mnogo let čita Prosveto, sva se vsak po svoje ^povedala — ona o vsakdanjih težavah, jaz pa o naših podpornih organizacijah in delavskih listih kot sta Proeveta in Prole-tarec. Kdor se na delavske liste naroči, so mu vsi grehi odpuščeni. Resnica je, kar je pisal br. GraČnar proč lega avgusta. Cr-nosuknježi se poslužujejo vseh najgrših neresnic. Vsaka gara ža ali beznica jim prav pride, da jo spremenijo v hišo božjo in v njej ljudi poneumnjujejo in odirajo. Neko žensko na Moxhamu io "ozdraveli" za trinajststo gotovine, pa tudi hišo je prepisala na cerkev. Dotična žena je zblaznela in se sedaj nahaja v zavodu. Kaj bodo z njo počeli, mi nf znano, vem, da je bila blazna že V naselbinah Ubrary in Mea-dovvlands sem obiskal moje dolgoletne prijatelje. Nekateri s« ponovili naročnino, drugI so obljubili, da jo bodo prihodnjič, nekaterih pa doma nf bf!o. Seveda sem obiskal tudi slovenske trgovce in zveste naročnike. Anton Tomaži n tn soproga sta me prijazno sprejela in mi postregla. Naročila sta, naj pozdravim na mojem potovanju Toneta in Margareto Dolmovič. To bom storil z veseljem. Anton Zidanšek. Prijatelju Pirnatu Im Salle, III. — Se v svojih otročjfti letih, ko si re brezskrbno igral po livadah demačega kraja, je tvoj skrbni oče zapustil svojo rodno grudo in svojo ljubljeno družino ter se podal v širni sret v "obljubljeno deželo," da bi s svojim trdim delom pre-skrbe^aebi in svoji družini malo boljše življenjske razmere. Medtem ko se je tvoj oče trudil v tej dežeii za obstanek vas vseh, si ti doma rastel in dosegel mladeni-ško dobo, ko si mora človek za četi sam služiti svoj kruh. Zato je bilo naravno, da so tvoje mla-deniške misli in želje zasanjale o daljnji tujini, k tvojemu očetu, da tudi ti primeš za trdo delo ob njegovi strani in tako pomagaš nositi njegovo breme. (Prišel je dan odhoda, ko je o- če izposloval vse potrebno za prej, nsmreč versko blazna, pred-' daljno pot. Takrat ti je tvoja Iju-no je frakarjem izročila svoje beča mati povezala potno torbi- premoženje. Spričo vsega tega, kar sem videl, bo gotovo mrs. F. spoznala in sprevidela, da mi. ni bilo mogoče pri njih se ustaviti. Priznati pa moram, da se naši napredni rojaki kljub poplavi ku-tarjev še vedno dobro držijo. Zato tudi upam, da bodo napeli vse svoje sile, da preženejo to povodenj. Obiskal sem vse slovenske trgovce in gostilničarje, ker so vsi naročniki na Prosveto in Prole-tarca. Povsod so me prijazno sprejeli in me dobro pogostHi, posebno pa gostilničarja J. Mele n F. Pavlešič. Rojakom svetu co, nakar si se odpravil v daljni svet. Tvoja mlada duša je bila polna upov in nad, kajti tvoja mladost je bila še neskaljena; takrat še nisi poznal valovov svetovnega življenja, usode delavcev. V hribovitih krajih Pennsylvanije, kjer je rudaril tvoj oče, si okusil trpkosti ameriškega rudarja. Ne vem, koliko časa si tam ostal, vem pa, da se je tvoj oče potem napotil v staro domovino, kjer je pred nekaj leti umrl. Pozneje si priromal v državo Illinois v našo naselbino, k sorodnikom in prijateljeriV med katerimi si ostal do svoje smrti. Tudi tukaj si se podal v premo- em, da se držijo gesla "svoji k gokope, čim si se oženil pa si se svojim" in da podpirajo slov. tr-j odločil za gostilničarsko obrt, pri govce in gostilničarje. Obenem kateri si z malim presledkom o-se iskreno zahvaljujem vsem stal do svoje smrti. si ga ga mora ela in t njim rojakom, ki sem jih obiskal, posebno Langerholčevim za preho čišče, postrežbo in za brezplačno vožnjo na hrib. Na skorajšl.te svidenje! Pot me je vodila v okraj West-moreland, kjer sem pa naletel na zelo slabe delavske razmere. Naši napredni rojaki v tem okraju radi čitajo Prosveto, zato je potrebno, da se jim list ne ustavi; naročnino bodo poravnali kakor iltro jim bo mogoče. Kljub slabim razmeram se mi je posrečilo, da sem tu in tam dobil kakega novega naročnika. Na Claridgu *»m obiskal br. Oklešena in oskrbnika Slovenskega doma; oba sta ponovile celoletno naročnino. Dobil sem tudi enega novega naročnika. Jakob Jamšek in Joseph Hren sta ponovila polletno naročnino. Pri Irenorih so mi lepo postregli. Nameraval sem obiskati tudi društvenega tajnika M. Baloha, pa sem se pri pogovorih tako zamudil, da je bilo prepozno. Hrenovi imajo zelo lep vrt. lepo obdelan ln s krasnimi rožami ob- miwjiii |'"m 1111 a • i j % | mnu nitim • -v volje kakor letos. Pa ne smetei °,)M7iI *e,m> da imaJ° nokc misliti, da so me spravili v slabo' fOMebn<> ^terih moja žena voljo Prosvetini čitatelji ali da bi *p ",ma' ™ >« Hrenova go-me oni razžsHIl. Ne! Kszžalili so' KlM,d,n»» "hljubila, da nam na je-me "flečkarnarji" in črn« frakar- P"Hie njihovo seme, ji, ki se Jih v Johnstovvnu ne manjka. Na sleherni uMci sem srečal frani-cJkarnarja I r čudno se mi je zdelo, kako neki morejo ti kutarjl v taki veliki vročini, ki je takrat zelo pritiskala, prenašati prcobilo obleko Ko sem se podal na llon Air, sem komaj prisopihal na vrh hriba. Na visoki hrib sem prišel že ob. 5. zjutraj! Ko sem se bližal vrhu, je prišla za menoj neka >«• priletna žena, ki se mi je prijazno pridružila ln me spremila do vrha. Med potjo mi je pripovedovala razne stvari, pri tem pa je «i veda hotela izvedeti, kake vere sem Svojo versko pripadnost mi je sama razodcla. pravila, da je danes V ren in da je treba k s Omenjena žena mi ji da imajo na Bon Airu je prej bila garaža, la slovenskega trgovca garali ali cerkvi sedaj opravljajo mIuIImi (h») ma)o nikdar dovolj di radrvoljr grelnikom gr Ačajo Dejal sem. če im hov na svoji vesti, da Bolezen, ki te je zasledovala več let, je grenila življenje tebi in tvoji družini. Težka operacija, kateri si se podvrgel pred tremi leti, je pustila za seboj tudi težke posledice; zdravje se ni hotelo vrniti, kljub vsej zdravniški pomoči. Zdravniki so ti govorili o še težji in nevarnejši oj>eradji, kateri se bi moral podvreči. Ali je čudno, da si pod tem bremenom omagal, ali je čudno, da se te je polastil obup nad zdravjem in bodočnostjo? Nič ni čudno, da te je ta obup pritiral do sklepa, da storiš vsemu trpljenju konec. Obup pač pritira človeka v hipno zmedeno stanje, ( da stori čin, ki bi ga kot normalen človek nikdar ne storil. Vsi mi, ki smo te poznali in nam je bilo znano tvoje zdravstveno stanje, se nič ne čudimo tvojemu Činu, temveč sočustvujemo s teboj, kajti tvoja usoda je bila usoda že nešteto drugih pred teboj in bo usoda še neštetih, dokler bo stal človeški rod. Tvoja nagla smrt nas je sicer trenutno iznenadila, a ker smo poznali tvoje zdravstveno stanje, smo bili pomirjeni; bre me, ki si ga nosil, je postalo pretežko in podlegel si mu. Da si imel mnogo prijateljev, Padaratad Plcturaa Ruah Holt, zvezni senator iz We»t Virginije. je pričal tvoj veličastni pogreb. Naša naselbina stičnega menda še ni videla. Tvoja krsta in hiša • vse je bilo obdano z brezštevilnimi venci in svežim cvetjem. Nad 60 krasnih vencev in nad 126 avtov te je spremilo na zadnji poti. Pokopan si bil kot si sam želel. Društvo Sokol št. 98 SNPJ se je poslovilo od tebe kot 30 letnega člana po jednotinih obredih. Br. Godina se je od tebe poslovil z ganljivimi besedami pri odprti krsti in na pokopališču. V stari domovini zapuščaš ostarelo mater, tukaj pa žalujočo soprogo, hčerko, dve sestr in veliko število prijateljev in društvenih sobratov. Odšel si od nas in se ne vrneš, spomin na tvoje prijateljstvo pa bo osta trajno med nami! Leo Zevnik. mmk 91 f o mi je ki ^ma-vedi. ftv idala, rkev, ki nekega tičal rnik i i tii-ri, da dpu-gre V d i ■a ' 1 -i U>m Prizor U demonstracij brezposelnih delavcev vT™ VoiTL. Poročilo o delu in nesreči Stockett, Mont. — Ker se vsak dopisnik najprej zateče k poročilu o delavskih razmerah, naj bo tudi meni dovoljeno, da malo opišem naše 4okalne delavske razmere. Pri nas se dela pet dni na teden. Kdor ima delo, se šteje srečnega in pohlevno hodi na de lo, dokler mu mišice dopuščajo oziroma dokler mu delovodja ne reče, naj ostane doma. Saj se večkrat pripeti, da jih nekaj pošljejo na "počitnice" za nedoločen čas. Da ne bo kateri Čitatelj mislil, da tukaj delo lahko dobi, naj bo povedano, da temu ni tako. Dne 19. avgusta je nesreča za dela člana društva št. 454 SNPJ Johna BasiČa in njegovo družino ter sorodnike. Omenjenega dne so se napotili po opravkih v bližnje mesta Great Falls. Ko so se vračali proti domu, jih je doletela težka nesreča. Na Central ave. in 16. cesti se je drugi avto zaletel v Basičevega s tako silo, da ga je vrgel na obcestni pločnik. Posledica te nesreče je bila, da je bila mrs. Annie Basič na mestu ubita, medtem ko je miss Bargaret Basich dobila težke poškodbe in njen soprog John Ba sič pa bolj lahke. Mrs. Helen Su tich je poškodbam podlegla, mr. George Sutich se nahaja v bolnišnici v kritičnem stanju, Mike Sutich je pa ostal popolnoma nepoškodovan. < Pokojna Annie Basič je bila članica društva št. 4&1 SNPJ v Sand Couleeju, Mont. Pogreb se je vršil pod nadzorstvom njenih sorodnikov s sodelovanjem označenega društva dne 22. avg. na pokopališče Mount Olivet v Great Fallsu. Pokojna Helen Sutich je bila članica hrvatskega društva Velebit št. 8 v Great FaJIsu in društva št. 223 HBZ v Sand ro^jee. Pogreb sta vodili označeni društvi. Bratje in sestre, ki imate sorodnike. prijatelje in znance, poskrbite, da jih pripeljete v na-*a društva, posebno pa pod okrilje Slovenske narodne jvodporne jednote! Kajti nihče m« ve. kdaj in kje ga čaka nesreča, bolezen ali smrt. Prizadetima družinama izrekamo naše glotmko «<*alje, člani! >ir .>tva št |64 SNPJ pa še piv1 sebno družini Johna Basiča. Paul Suh* tajnik. Najmočnejši reflektorji sve Hollywood zažari ponoči, mavrica 8e ^ na nebu in sicer na samo povelje Jr« ^J narave. Pet bilijonov sveč zažari t r H se zasveti nebo v severnem siju da Cil tli, da ga je nevidna roka nenadol k v južno Kalifornijo. In ^ v^ktrn ! H dešu tehnike dežujejo od^s^fH nja, kako je nastala ta umetna sever JP ' o«ar jreslo je: 'Razsvetlimo svet'" a, ! n^a^r n,0dr,m, -t! V hoflywoodskem skladišču stoie ™ reflektorji, vsak po 325 mili^^ S tega pa še majhni ročni reflektorji, od™ jajoči vsem zahtevam umetne razsvetljav* zen trgovskega izkoriščanja teh reflektoi ob raznni svečanostih in športnih priredij računajo s svetlobnim arzenalom tudi pri tastrofah na suhem in na vodi, v prjmeriJ vodnji potresa, silnih viharjev na morju Ob potresu v Long Beachu v marcu 1933 bila panika prebivalstva tem Večja *er m hiše podirale v temi. Električni vodi 10 pretrgani in nastala je tema, ki je imela 1 hujše posledice v bolnicah, čeprav jih kataj fa sicer ni zadela; zaradi teme težko ranjJ ljudi niso mogli spraviti v bolnišnice. Policija je takoj telefonirala v HollvvJ po pomoč. Na kraj nesreče je brž prijel ii nir Olesen in njegovi pomočniki so takoj ložili v bolnicah kable, pritrdili majhne rej torje, razsvetlili z njimi hodnike in operaci dvorane ter omogočili zdravnikom rešilno cijo. Leto pozneje je bil zopet inženir Ole ki je pomagal mnogim nesrečnežem ob na ni katastrofi. Strašen naliv je poplavil Lo« geles in baš opolnoči se je odtrgala blizu p mestja Montrose skalnata stena ter z^m na hiše pod seboj, kjer je pokopala mnogo di. Olesen je baš ta čas poslušal v Hollywd radio. Kar so oddajanje prekinili in začul n glas: "Ce posluša Olesen, naj takoj prisp Montrose. Potrebujemo luč!" Inženir 0U je takoj pohitel s svojimi pomočniki na nesreče in s pomočjo njegovih reflektorje rešili izpod razvalin mnogo ljudi. Koncentracija svetlobe, kakor jo ima 01« je zelo važna tudi za vojsko. Ce bi letala vražna letala preko južne Kalifornije, bi takoj pripravljeni Olesenovi reflektorji, d jih razsvetlili. Zadnja leta igra razsvetl važno vlogo tudi pri večjih športnih prii tvah. V Ameriki prirejajo, večje tekme v noma ponoči in pri tem rabijo močne ref torje. Praksa je namreč pokazala, da so n( športne prireditve donosnejše, pa tudi popu nejše od dnevnih, ker jim lahko prisostt več ljudi, ki sicer čez dan niso prosti. Tudi silci so opremljeni s svetlobnimi reflektorj so preprečili že marsikatero katastrofo, sebno Če gore velike stavbe in če niso do razsvetljene, so gasilci v neprestani smrtni varnosti. Ob dobri razsvetljavi pa tudi rt go lažje gase. Zmernost podaljšuje življen. trk Pred kratkim smo poročali o smrti na rejšega zdravnika na svetu, člana franc akademije profesorja dr. Gueniota. Mož ji čakal Metuzalemovo starost 103 let in kai najzanimivejše pri tem, je to, da si nikako odrekal vseh užitkov tega sveta, kar naj bi po splošnem mnenju najboljši pripomoček, se ohraniš zdravega sto let in več. Sicer 1 živel dr. Gueniot v vsem zmerno in v tem sliči dunajski zdravnik za očesne bolezni p dr. Klein, ki pravkar praznuje svojo deu> setletnico. Prof. Klein je edini še živeči učeni* *lo ga prof. Jaegerja in je v svojem življenj vršil kakšnih 5000 uspelih operacij na očeh je prvi, ki je ugotovil, da se da progresivna raliza spoznati po nekih spremembah na m niči. Časnikarji, ki so ga te dni obiskali. |»ri| dujejo, da je stari učenjak duševno m tel popolnoma ohranjen, dela vtis kvečjemu letnega, krepkega starca. "Živel sem vedno zmerno," jim je 1**' "že 65 let ne kadim več, od kar sem da mi smotke, ki sem jih ljubil kot mlad K1 nik, škodujejo. Tudi alkohola sem si pr'r le redkokdaj in v jedi in v spanju ren. To smatram za najboljši prip si ohraniš zdravje. Kolikor mi je puk 'f • ščal, sem živel vedno točno po uri lelu r buje točnosti, ker je precizijski stroj. Ko mi je bilo 47 let. mi je umrla /.ena 11 nisem več v drugič poročil. I*»ma< <> " sem našel pri svojih otrocih. je gospodinjila starejša hči. ki je pr^ , umrla. Sodaj pa odhajam k drugi v Budimpešti." Porod brez bolečin Prof. Platonov s psih«nev ro v Ukrajini se še dali ča*a ha vi« f kako bi dosegel porode brez ^»1« hipnose. Njegova metoda je rrr tem. da bodočim materam i» • porodnimi bolečinami it v odločilnem trenutku laij* Metoda mu je odpovedal« o vseh primerov, a še tu je bol« žila. septembra. eSti s Primorskega Jmla posojilnic in hra-i tri ki je imela nalogo J^rvaUe kmečke po- ir hranilnice, Zvezo o- :JLg in koordinirati de- jeznih lokalnih za-r, novo gospodarsko politi-ralna hranilnica je po-^t^r gospodarskega delo-števila kreditnih -rmh ustanov v deželi, ni dosegla v celoti svr-Jjih je zastavila, pa je Bto v likvidacijo. Z de-z dne 5. julija 1934 je •nu likvidacija poverjena nu zavodu beneških hra-fc; se je moral obvezati, Zvrnil v celoti vse depozite, lil pri Istr^ft^entralni hra-%1ložili posamezni kmečki L nadalje pa tudi njihove ki so jih prispevali k nje-kapitalu. Ta kapital je 18.000,000 lir in so ga pri-50', istrske kmečke po-25rf pulska mestna 25', pa Zvezni zavod hranilnic. zavod je v svrho li-istrske centralne hra-kakor ugotavlja "Corrie-, izplačal 5 in pol mi* na račun posameznih in deležev. S prodajo aktiv centralne posojilni nameraval nadoknaditi iesedanje izgube. Glede na izkupiček je bil celo i se svoje-ki pa je prispeval k kapitalu. računih o izkupič-pulske centralne hra-pa so se menda uračuna-kažejo novi proračuni, da likvidacija istrskega zavo-kljutila z večjo izgubo, ka-iša onih 750,000 lir, ki delež beneškega in kateremu se je ta ve-odpovedal. Zato se je odločiti za nove likvidacij-, ki naj bi obenem k asanaciji istrake-gospodarstva v imislu. Asanacija naj bi ila po naslednjem pro-1.) ureditev lokalnih in njihova kon-v skupni pokrajinski centrali pod upravo po-fašističnih faktorjev Podporo vlade; 2.) ureditev adrug in njihove zveze; a zadružnih fi-bremen; 4.) eliminacija državnega erarja na-i zadružni zvezi in "mi hranilnici, ki ji je oskr-kredite zavod "Ban-~ del Lavoro" v svr-■vidacije- hrvatskih zadrug [»reorganizacija in koncen-P otočkih hranilnic in po- K. 'Prizadevanje pulskega pre-M-imoronija .s,- j0 jnteresi-»»načrt tudi korporacij-ki je zagotovilo likvidacijo nekda-v Istri vso potrebno » rdni ^ »JP L In z«htevano črta- terjatev. numere na eh šol državi v dar. Zemljišče v Jakovičih meri 1270. v razen njenih severozapadnih kra- Punti Križu pa 1356 m. Collinsville, III. — Progresivna strokovna in delavska unija, v kateri je včlanjenih 28 krajevnih organizacij, je sprejela resolucijo, vsebujočo prepoved, da ne sme noben unionist delati pri relifnih projektih za mezdo, ki jo je določila federalna relifna administracija. Pristanišč ni delavci obnovili pogodbo Houaton, Tex. — Pogodba med unijami pristaniščnih delavcev v pristaniščih te države in zvezo delodajalcev je bila te dni obnovljena. Poleg izboljšanja delovnih pogojev vsebuje (udi provizijo glede zvišanje mezde pet odstotkov. Veljavnost pogodbe poteče 30. junija prihodnjega leta. ' l-«i«ralwl etoturM Sest otrok Michaela OSulIivana pomaga svojemu očetu pri piketlranju elektrarne Edison Co. v Brooklvnu, N. Y. 0'Sullivan je nedavno izgubil službo pri tej kompanlji zaradi svojih unljskih aktivnosti. Pod abesinskim solncem Abesinska zemlja je rodovitna. — Razvojne mošnosti poljedelstva in živinoreje ao velike že pred moderne države. ' '»h letih se ka-1 v omenjenih •'"avljajo zlasti dispanzerji. ■' ji je Koapo-•ki h vrt v Tr-'/raditvi treh Trstu okolici, da je umrlo I" krajinah leta 2100. 1T 10. 1902. •1 J»a Ae ne- irugimi i>ol«»z-7760 o-polovi-Mrob-'V na no. i U»lez-"polnilo* o na Vai rjavi in oigani so širni konjaki pašniki v deželi Arusi v dobi suše, tla so trda kakor kamen in komaj jutranja rosa daje travi nekaj vlage in okusa. Vsepovsod se pasejo konjske črede. živali so privezane na čuden način. Od vratu jim gre vrv med sprednjima nogama do zadnjih nog in je tu zavezano tako, toda da bi pobegnil z dvignjeno glavo, je nemogoče. Ce vprašaš, zakaj tako, ti bodo odgovorili, da je vepovsod dovolj zveri, zato ni dobro, da bi se živali oddaljile od vasi. Zvečer si Amharcc svojega konja lahko ujame in povede v svoj tokol, okroglo, iz blata zgrajeno kočo — kajti hlevov tu večinoma nimajo. Kakor so tla suha in trda, tako so trdi in žilavi aruski konji, konji zelo plemenite, gorske pasme. Zobje jim ne ostarajo tako kmalu kakor evropskim in kopita ao jim trda kakor kamen. Brzina in žilavost je tisto, kar zahteva Etiopec od svojega konja. Nekaj časa prej, preden ga povede na trg, da ga proda, mu daje močne krme. Ne ovsa, kakor pri nas, temveč ječmena in neke divje stročnice, ki vsebuje prusko kislino in jo morajo prej še z vodo izplaviti. Ce bi dajal konju ovsa, pravi Abesinec, tedaj bi svojega konja sploh ne mogel več ukrotiti. Že tako Je dovolj ognjevit. ____ Zanimivo je obiskati konjski sejem v Abesiniji. Na aenčni strani velikega trga stoje konji, ki so na prodaj, na sončni stra ni pa množica radovednežev in kupcev v belih oblačilih In z ve-čioma Črno kožo. Ožjo stran trga ao zavzeli neki Jezdeci. Hipoma ae njih konji spuste v dir, v oblaku prahu drevljo preko trgs Na koncu trga je globok in širok Jarek. Nekateri ga preskočijo in drevljo dalje, nekateri štrbunk-nejo v globino, neki Jezdeci pa morda poskusijo zelo drzen ln tudi nevaren manever. Kratko pred jarkom nategnejo uzdo z Vjfo silo, da brizgne konju kri iz gobca. Temu ln onemu se ponre-či, da se konj vzpne na zadnje Iioge in He ustavi v največjem diru na nekoliko metrov tik ob robu jarka. Kupci se drenjajo pred takšnimi konji. Koliko hočeš UUlj ? — r»0 tolarjev. — Petdeset? Dam ti dvajset! — In po dolgem, razburjenem prereka nju se /.edinit a za 30 tolarjev. Prodajalec je zadovoljen, ku|H*< tudi, kajli ob prvi priliki bo konja v Addis Abebi obesil kakšnemu Kvropcu prav gotovo za 50 tolarjev. Tako je s konji. Abesmuko govedo pa je majhna, zelo živa in česio strašno rogsta pasma Gojijo jo po vnej deželi, v sle pj, v osrednji visokogorski pla noti v visokem gorovju tn celo v plitkem *relu 3200 m Visoke svete gore Hukvala. Past rji nimajo n tem govedom nobercg" lahkrno |iovedali, maj-h no, a zelo gibčno In pri dobri pa«i po»tarie l/redno del**lo. Mleka dajejo ais ■iimke krav« malo, zato pa Je tem bolj tolsto. Molfa jami, kajti brez njih bi po ljudski veri krava avoje mleko zadržala. Beli prekupčevalci se /.a abe-sinsko govedo zelo zanimajo, to je klavna žival kakor nulokate-ra. Običajno prihajajo * lastnikom črede sami v divjino iu na licu mesta se vrši dolgotrajno mešetarjenje. Končno sj ledini-ta. lastnik si natančno ogleda in preizkusi vaak srebrni tolar, ki mu ga belokožec odšteje — drugega denarja v Abesiniji ne marajo, razen slovitih tolarjev Marije Terezije, — nato odjaha proti domu. za njim pa vlači zvesti sluga ali pa dva kovance v vreči iz platna. Včasi se zgodi, da roparji napadejo takšni) majhno družbo, toda Abesinoc jim denarja ne prepusti kar tako. V Etiopiji nosi vsakdo, ki nekaj nase drži, meč ob boku in na takšnih potih tudi puško — seveda si žnjo običajno ne more nič pomagati, ker nal>oji ne gredo vanjo. Prekupčevaleč pa ima težko delo, da združi vse črede, ki jih povede po prastarih karavanskih poteh do najbližje železniške postaje. Tu mu živali tacari-nijo. To je v ostalem edina obremenitev, ki čaka ku|>ca, kajti carina je edini državni dohodek — davkov v tej blagoslovljeni deželi ni. živino spravijo v odprte vozove, kar ni lahka stvar. Neredko se zgodi, da jo popihajo že zaprte živali Čez steno vago na na prosto. Prav tako Jih gre potem na ladji mnogo preko o graje v morje," Omarica strupov rodbine Borgiev Londonu pride v kratkem dražbo na ČUDNA OBLIKA VERSKE BLAZNOttTl | Trije zvezni senatorji. Od le*e proti de*m: Homer T. Boar. (»erald N>e in Arthur II. V aadeaberg.l j« združeno z raznimi ceremoui- Varšava, 31. julija. — V vas Kaciasek je postala 17 letna hčer ka posestnika Matcana versko blazna. Vsaka Is^eda, ki je ka korkoli v zvezi /. vero, kakor na primer duhovnik, cerkev, molitev itd. povzroča pri dekletu kr čevite napade, pri čemer začne kričati in zmerjati z najbolj pro-staškimi izrazi, dokler ne padi v nezavest. Zdravniki stoje pred uganko, ker take vrste verske blaznosti doslej še ne poznajo. Prvič H4> Je jM»Javila verska blaz nost pri dekletu po zavlltju ja god, ki jih Je prinesla neka ose Im. Dekle Je takrat začelo stra hovito tuliti, nato pa je strgalo /. zidu vse svete podobe. Ko J« prihltel vaški Župnik, da bi dekle pomiril, ga je napadla In ga med strašnim preklinjanjem In ko zdelala, da so ga morali pre peljati v bolnico. V napadu blaz nosti govori dekle v različnih tu jih Jezikih, ki Jih doslej Ae ni kdar ni slišala, tako francosko, romunsko, starogrško in druge za okolico docela neznane in nerazumljive jezike l>ekle so se daj prepeljali v Varšavo, kjer J' IhsIo skušali zdraviti -najiKiljši specialisti. NAJVEČJI MOftKI Največji moški na svetil Je trenutno menda 23 letni Finec Vaino Myllyrino, ki meri v vi širto 24H cm in tehta 175 kg. Ve likan je sin popolnoma normalno rašč« nih staršev in je tako proporeioniran, da j<* bil v sve» j« m 20 letu starosti |*»trjeit k vojakom, kjer je služil leto dni, Mnogi zdravniki in medicinske kapacitete »o M>llyrina pre iskali, ker jih zanimala zgradba njegov u' lahko po-laiti tajne teh receptov tudi brez jstrgamenov in tajnih listin, kdor bi mogel i a/bral i te znak«* Gotovo »e bo na-el zbiralec ali čudak, ki bo kupil omarico, čeprav ls» drug« Ali pa bo znanstveni svet, zg-ljubila. Nato jo je spet" izpi/stlta In zardela nad svojo razposajenostjo. "Nagledati se te ne morem," je vzkliknila kakor v opravičbo. "Da sem jaz moiki, te ne bi mogla pustiti pri miru. Pojedla bi te, prav gotovo da." Roko v roki sta stopili iz paviljona in se iz-prehajali po solnčni bleščavi, veselo mahaje z rokami, in se tako obilno oddihavali po tednu ubijajočih naporov. Obesili sta se preko ograje medvedjaka, vztrepetali ob pogledu na njegovega ogromnega, samotnega prebivalca in nato odhiteli h kletki za opice, kjer sta si privoščili deset minut smeha. Krenili sta preko tratine in spotoma gledali dol v malo areno, ki je ležala na dnu naravnega amfiteatra, določenega za popoldanske bojne igre. Nato sta iztikali po gajih, prepreženih z neštetimi stezami, ki so ju spet in spet vodile k novim presenečenjem v obliki senčnih kotičkov s kmečkimi, zeleno pobarvanimi mizami in klopmi; mnoge izmed njih so bile že zasedene po rodbinskih družbah. Na travnatem, z drevesi obdanem pologu sta si pogrnili časopis in sedli v kratko travo, ki jo je bilo kalifornijsko solnce že {»osušilo in porjavilo. Po šestdnevnem neprestanem gibanju jima je to hvaležno lenarjenje dobro delo, ne glede na bližajoče se ure plesa, za katere sta si morali prihraniti moči. "Bert VVanhope gotovo pride," je čeMjala Mary. "In rekel je, da pripelje s seboj Billyja Robertsa — 'velikega Billa' ga vsi imenujejo. To ti je res velik dečko, a tudi strašno žilav. Boksač je, javno nastopa in vsa dekleta tekajo za njim. Jaz se ga kar bojim. V pogovoru ni ravno spreten, |>odohen je bet in s|>et vračala k Bertu VVanhopeu. se "Videti je, da sta kaj dobra prijatelja, je ohrabrila Saxon. *. * "Se jutri bi ga vzela," je burno planilo iz Mary. A nato je postal njen obraz mahoma kakor izgubljen, skoraj trd v svoji onemogli strasti. "Le to je, da me nikoli ne vpraia. On je . . ." Po molčala je, nato jo je zdajci vnovič zagrabila strast. "Kar varuj se ga, 8axon, če se bo smukal okoli tebe. Nič prida ga ni. A vendar, še jutri bi ga vzela. Drugače me ne bo nikrjfli dobil." Njena usta so se odprla, a na-mestu da bi kaj rekla, je le globoko vzdihnila. "Ali ni smešen ta svet, kaj?" je dodala. "Kar grohotal bi se mu človek. In vse zvezde so takisto svetovi. Rada bi vedela, kje se skriva Bog. Bert VVanhope pravi, da Boga ni. Pa on je res grozen človek — same take etraine reči govori. Jaz verujem v Boga, ali ti ne veruješ? Kaj misliš o Bogu, Saxon?" Saxon je skomizgnlla z rameni in se zasme-jala. "A če delamo zlo, tedaj dobimo, kar nam gre, aii ne?" je vztrajala Mary. "Vei pravijo tako, razen Berta. On pravi, da mu ni nič mar, kaj dela in da ne bo nikoli dobil, kar mu gre, zakaj kadar bo umrl, bo mrtev, in če bo mrtev, tedaj bi rad videl tistega, ki bi ga mogel zbuditi. Ali ni strašen, kaj? A vendar, vse to je tako čudno. Časih me ja kar groza, če pomislim, da Bog neprestano pazi name. Kako meniš, ali ve, kaj zdajle govorim? In kaj misli«, kakšen neki je?" "Ne vem," je odgovorila Saxon. 'Taka čudna podmena bo pač." 1 "Oh!" je ostrmela tovarišica. "Je pa vendarle, po vsem, kar ljudje govorijo o njem," je trdno nadaljevala 8axon. "Moj brat misli, da je podoben Abrahamu Lincolnu. Sara pa meni, da ima zalizce." "Jaz si ga pa nikoli ne morem predstaviti z razčesanimi lasmi," je priznala Mary in se stresla od strahu nad to drzno midlijo. "Zdi ae mi, da ne more in ne more imeti razčesanih las. To, to bi bilo čudno!" "Ali poznaš tistega malega, zgrbančenega Mehikanca, ki prodaja trapila iz žice?" je vprašala Saxon. "Vidiš, Bog me nekako spominja nanj." Mary je prasnila v smeh. '"Ce to ni smešno! Jaz si ga nisem nikoli predstavljala takega. Kako pa ti ve6?" "Nu, kakor mali Mehikanec, tako je videti, da tudi on prodaja trapila. Vsak dobi svoje in vse življenje ubijajo s tem, da bi mu prišli na konec. A vsi obtičijo. Jaz svojega trapila že ne morem razplesti. Ne vem, kje naj začnem. In poglej, kakšno trapilo je dodelil Sari. In ona sama je Tomovega trapila, ki je zaradi nje le še tem hujše. In vsi, kar jih je in kar jih poznam, so s teboj vred — deli mojega trapila." "To zastran trapil utegne biti res," je pomislila Mary. "A Bog ni nikomur podoben. Ali ne veš, kako je pri 'Armadi zveličanja' napisano na zidu: 'Bog je duh'?" "Mislim, da je to spet eno izmed njegovih trapil, zakaj nihče ne ve, kakšen je duh." "Tudi to je resnica." Mary se je zgrozila ob spominu, ki ji je vstali pred očmi. "Kadarkoli si izkušam misliti Boga kot duha, vselej vidim llena Millerja, zavitega v rjuho, kako teče za nami dekleti. Me nismo ničesar vedele in smo se ga na smrt prestrašile. Mala Maggie Mur-phyjeva je obležala v nezavesti, Beatrice Pe-raltova pa je padla in si strahovito odrla obraz. Kadarkoli pomislim na duha, ne vidim ničesar drugega kakor belo rjuho, kako dirja po temi. Vsekako pa Bog ni podoben Mehikancu in ne nosi razčesanih las." (Dalj« prihodnji«.) Frank lleller: SIBIRSKI BRZOVLAK (Nadaljevanje.) — Tipična paranoia, — je pritrdil Gerdt Lyman. — Toda poaebna zaradi popolnega pomanjkanja disimulacije, — je nadaljeval profesor. — Dvoličnosti ni poznal. — Ali si je zgradil globuN predno — predno ste odredili, go-b|kkI profesor, naj ga straži jo? —- Ze davno prej. Bil je tipično prismuknjen že dolgo prej, predno sem posegel vmes. Njegova manija je bila potovati, po-vsem nesmiselna manija, ker se je vračal z vsakega potovanja e-nako prismuknjen, kakor je odpotoval. Potikal se je samo o-krog glnhu»a, nepretrgoma, nepretrgoma. In kakor bi to ne zadostovalo, je dal predelati hišo. da bi Imel dovolj prostora e« ta globus. Hotel Je prirejati imaginarna potovanja, kakor j* nam zatrjeval. Ali ste ie slišali kaj takega T Gerdt L> man se je ozrl ns globus. — V tem globusu je prav ra prav nekaj fascinirajočegs. — je dejal. — Večkrat sem ptr»enHll »amega aeba, kako sedim !n sanjarim- nad temljevidom. V plo. bua. kakor je tale--človek vidi Zemljo — — 7di ae mu, da sliši morj« ... — Kaj vas mika vožnja s sibirskim brzovlakom? — je vprašal profesor Freudenthal ironično. — Prosim, Goldschmidt Je gotovo namazal kolesa. — Bolje bi bilo, če bi mi dal Goldschmidt kaj jesti, — je dejal Gerdt Lyman. — Kje neki tiči? Ni ga. Tiho! Kaj je bilo to? Je to on? Prisluhnila sta. Od zunaj se je začul zamokel ropot .Toda orjaškega čuvaja, ki ju je bil zaprl, ni bilo <»d nikoder. — Povejte ml, gos|>od profesor, — je dejal Gerdt Lyman, — ali je bil zaprt zaradi bolestnega potepuštva? Profesor si je nestrpno vihal črne brke. — Poklical me je sorodnik, bratranec, Kazimir Struewer-mann, ki se je ustrašil načina, kako je njegov bratranec Pavel Struewermann ravnal s svojim denarjem. Najbrž to nI bilo nesebično. On sam ni bil tako bogat, kakor Pavel. Pavlova rad-bina je bila silno bogata, poko-len je ta pokole njem trgovci, dokler ni prišel ničvredne! Pavel kot iaključek. Podedoval Je dobra dva milijona mark Tods zlato se mu je razlezlo med prsti. Poklicali so me. Res ni bile težko ugotoviti tako paranoie. kakor neobhodnoati varuha. Ko Je spoznal, kam merijo ti ukrepi — kakor vsi blazneži te vrste, ni bil neumen — je bil ves iz sebe in hotel me je umoriti, kar se mu pa ni posrečilo. Tedaj nisem več okleval, odredil sem, naj ga strogo zastražijo. Kazimir je predlagal, naj bi ga stražili tu v njegovi čudni hiši. Nič nisem l-mel proti temu, tu je imel vse, kar je želel, svojo igračo — ta globus in železnico. Nehote sem se spomnil na starega psihopata Haynerja, ki je poskušal Icčlti u-mobolnoet a podobnim strojem. — Kazimir je najel Goldsch-midta. Sami ste spoznali Gold-schmidtovo moč. Nekaj poskusov je zadostovalo, da Pavel Stru. vvermann nI hotel spregovoriti nobene besedice z Gold-schmidtom, niti poslušati, kaj pravi. Ko sem ga obiskal, Je splezal kakor opica po železni le-stvl ter me obmetaval s knjigami m stoli. Ce bi ne bilo Gold-schmidta, bi me bil ubil. — Ce bi se srebala zdaj. bi van t u
  • omlad. Cez 8 dni jo je na kolenih prosil, naj mu da šop las. Nekega dne pa ni prišla; do večera je ostal alabe volje in ves v skrbeh pri mreži v parku. Naslednjega dne pa je bila že Um, ko je prišel; bila je še vsa upehana, tako je hitela, da bi čimprej prišla na sestanek. — Včeraj nisem bila jaz kriva, — se je začela opravičevati. Ni bila moja krivda. Zelo mi je bilo žal. Toda držala me je pri sebi ves dan. Bridko sem plaka-la. Tiranizira me, ker sem sirota; pa nima pravice do tega. A gospodična je enako stroga kakor ona. O kako sem nesrečna! Tako nesrečna sem! jszssMti&M Da, tako je ta čudna stvar, je pomislil. Stara babica jo tiranizira in vzgojiteljica je Judi stroga. Prav tajko mi je povedala . . . Mislim, da je moj trenutek nšpočll^j.1 Privtt jo Je tesno k sebi, kd* likor je dopuščala mreža in odu-ševljeno govoril svoje veliko priznanje. Dekle je prebledelo od razburjenja, zadrhtelo je in zašepetalo: Da. Se istega večera je imel Hektor važen razgovor s svojim bratom, čigar podpora je bila nujno potrebna. Julius Blandois je bil prvi hip presenečen in sarkastičen; potem je nekaj časa dvomil, slednjič se je pa dal prepričati. — Torej bomo to stvar premislili, je dejal kakor da govori o trgovskih zadevah. Torej: videl si to dekle skozi mrežo, govoril si z njo, komedijo si ji zaigral, glavo zmešal. Zvedel si od nje vse potrebno; veš, da je njena babica stara, prismuknjena milijonarka, ki nikamor ne hodi, nikogar ne sprejema, a doma drži vse pod komando. No in ker se mala dolgočasi, se začneš sukati okoli nje in ji peti o svoji ljubezni. Slednjič se pomenita, da io boš ugrabil. Ko , godilo, praviš ^ dati ti jo 2a premoženje . .. Ali^J di vl° mal° ** faTot j k.TI •J".0 me ho*«*P Kakšno falotstvo je to o vzeti za ženo dekle, ki'j«, in ki jo bom osrečil? J varjal plemenito Hekto bil pa malo zardel. ~N<>--je nadaljeval i '* T denar Potrebuj«, koče zdatke, 2a ^ dom, ki ga hočeš v napr« ▼ sosednjem mestu, kamj Iješ svojo malo, kaj ne' rej, fant moj: prav. dam Prej kar potrebuješ. T< slušaj dobro me dobro a pehariš, če je to samo M tveza, kako iztisniti iz nt nar in če bi se to ne posr« se lahko pobereš kamor h meni se ne boš vrnil, t< pomni enkrat za vselej f Hektor je skomignil.\ ni. Za koga me imaš? ty je zrl v rožnato bodočnfl Po pospešenih pripra čakal Hektor nekaj vede zneje pri starem zidu v burjen v senci noči in v l ( dežju. Ključ je zaškripal ža je zaječala. Razprosti je planil k nji. Mlado dekle se je privilo k njei V avtu je molčala; d sedela pri Hektor ju, ki ji blažen držal za roko. Ko pa sama v vagonu, v deže drvečega vlaka, se je nei nila k njemu. — Me ljubite? ... M vedno ljubili? je zaSepefc — Dušica moja! 2ivlje je! Moja žena! — je v Hektor ves v ognju. — jem vas. Poštenjak sem, častivredna babica . . . — Kakšna babica? — šalo dekle začudeno. — nimam. Sirota sem. Babi gospodične mi je vedno vedovala hoditi z doma. ranizira ves dom. Z naša dično sva sodojenki in je Klara, kakor nji. Pov me naj ji bom tovariiic menu ... To ni bilo res. sem pomivati posodo, rat z menoj slabše kot s sli vsi so me sovražili, bila i ko nesrečna . .. Toda zdi vem, da bom zelo srečni zaključila in podala li plaho in nežno roko. Sesedel se je na tla. TISKARNA S.N.1 SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajoči delt Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovažk češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.N.P TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vsa pojasnila daj« vodstvo tiskarn«.—Cene smerne, unijtko delo pr PilJU po informacij« na naslov: S. N. P. J. PRINTER /' 2657-59 SO. LAWNDALE AVENUE Telefon Rockwell 4904 CHICAGO, ILL. _Tam aa dob« na Uljo tudi m nttmena pojasnila^ NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO Po «kl«pa IS. redno konvencije m lahko aaroli as list Pro"'t ŠtoJ« eden, dva. tri, štiri ali pet članov li ene drnllae k eai asro« Prosveta atano sa rao enake, sa flaas aH aoflaae 9i*M i* '"<> nlno. Kor pa tlanl i« platajo pri aaosmeat« SI.20 ta tednik. m J*" šteje k naročnini. Torej Miaj al vtroka, roti. da Je list predrti 8. N. P. J. Llat Proorota Ja nit lastnina in gotovo J« f »"ki ^f*"1 kl bi rad čl tal list vsak dan. C«aa listu Prosveta i«: Za Zdraš. drtev. la Kanado |Mt 1 tadalk la................ 4. M 1 tednika la...............S J« S tednike la........... ... 1.40 4 tednike In............... l.SS 5 tadnlkav ia............. mli Zrn Evropo |a................... IspolaiU spodnji kapo«. priloŠite potrebno vsot« drstrje Ordor v piani« la «1 aarotito Prooveto. Itat. ki i« vaša laetslst Pojasnilo:—Vselej kakor hitro kateri Uh flsnov prenehs bit ali «o so preseli pro« od drulin« in bo sahteval sam »™J moral Usti lian it dottfno drulin«. ki Je Uko ekupne aarortni Proavoto. to UkoJ natnaniti npravniltvu Hita. In obenem drp^s *«oto listo Proerota. Aso toga n« štor«. Udaj ■«•»• uprs*"« datnm ta to vsoto naročnika. ____ PKO«VI!TA. BNPJ. Mi7 Bo. UwadaU A^e. Cbks*e f" Pri Meno pnAltJam naročnino ta list ProereU 1 I) Ime............................ Za Cirero ia Cblrsr* k I tednik la............ S tednika i«........... S tednik* ia........... 4 tednike ia........... 5 todaikoT ia.......... .SMS tli & dm#»« * Naslov ............................... V sta vito tednik in r* pripišlt« k ■«» drntlne: D .......................................... S) .......................................... 4) .......................................... •) ..................................... Meoto ................................Dri«*« *........,............-O ...... Ci 4ro*" * .......čl * .......Cl dm*r' * ...a * Nav