Političen list za slovenski narod.
Po posti prejeman velja.	.	Naročnino in oznanila (in s era te) vsprejema upravniStvo in ekspedlelja v
Za celo leto predplaCan 15 gld., za pol leta 8 grld., za četrt leta 4 gld.', za jeden	I	Katol TIskarni" Koultarleve ulice St. 2.
mesec 1 gld 40 kr.	^	" p '
V administraciji prejeman velja:	m	Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Za celo leto 12 prid., za pol le.a 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld.	f	Vredništvo je v Semenlšklh ulicah St. 2, I., 17.
V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.	I
Posamne številke po 7 kr.	I	Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Vredništva telefon-štev. 74.
Ntev. i>7.
V Ljubljani, v petek 11. marca 1898.
Letnili XXVI.
Emile Zola in njegovi pristaši.
Leto 1870—71 jo bilo nesrečno za Francijo; pod zmago, katero je izsleparila zvijačna Prusija nad francosko vojsko, je trepetal ves francoski narod srama, tuge in — srda. Da, največ srda! Kajti vsak Francoz je bil prepričan, da se je posrečilo priti lačnim pruskim volkovom in lisjakom le po brezsramni lopovski intrigi v Pariz in v kraljevi grad Versailles, kjer se je oholi slamnati mož vsenemške ideje, cesar Viljem II., dal poveličevati od svojega vojnega štaba in je poniževal francoske generale s cesarjem Napoleonom III. vred.
Zatorej zmago pruske vojske nad francosko pač ni smatrati za zmago junaštva in francoski narod, žaljen v dno srca po pruskih sleparjih, ne more preboleti tega poraza. Da potemtakem francoski narod misli še vedno na osveto, je popol noma in samo ob sebi umevno in nikdo mu tega zameriti ne sme.
Zameriti pa se mora klevetniku, ki po vrhu tega še sramoti francoski narod, kakor dela to literat Zola v svojem spisu »Le debacle«.
O Zolinem patrijotizmu jo sploh zmajeval z glavo že marsikateri Francoz in danes, po znanem procesu proti obrekovalcu Francoske zmajuje ves razsodni svet.
Naj si je Francoska zakrivila v svoji lahko-živosti marsikaj, obrekovati je radi tega ni treba in najmanje pristoji posel obrekovanja sinu francoskega naroda, kakor je baš Emile Zola, v nebo kovani pisatelj naturalistične struje.
Ako pa smeši Zola Francijo radi fijaska, kateri je doživela v vojni s Prusijo, zakaj pa ob jednem ne navede pravih vzrokov nemške »zmage« ?
Zakaj ne pove, kje tiče ali so tičali viri pruske zmage nad Francijo ? Ako bi bil Zola pra-
vičen in spoštovanja vreden Francoz, moral bi govoriti o francosko-pruski vojski nekako tako-le:
Že leta in leta so je pripravljala Nemčija za vojno proti Franciji, leta in leta si jo prizadevala, da bi izzvala to vojno od Francoske, drezala je z brezprimernimi intrigami v Francijo, katerih intrig konečni vspeh je moral biti ta, da je bila Francija častno primorana, napovedati Prusiji vojno, katera se je potem še hlinila, da je igrala pasivno vlogo, da je vztrajala v — »defenzivi« ! Predno pa so dozorele pruske intrige, pripravljala je Prusija v srcu Francije same to vojno.
Iz poročil generala Boulanger-ja posnamemo, da je v srcu Francijo, v Parizu samem, mrgolelo pruskih izdajic in ogleduhov, da so ti pruski ogle-duhi zavzemali najvažnejša mesta na prvih francoskih državnih uradih ter da so uživali neomejeno zaupanje francoskih merodajnih krogov. V isti dobi je lazilo ljudi a la Dreyl'us vso polno po koridorih francoskih ministerstev in zlasti vojnega ministerstva in prav pridno so izpodkopavali tla Franciji z dobro plačanimi izdajskimi čini. Dali bi se napisati folijanti o delovanju teh pruskih črvov v srcu Francosko in je-li potem čuda, da je nastopila katastrofa, kakoršna je bila po vojni leta 1870—71 ?
Toda komu je v sramoto ta katastrola? Prav gotovo ne Franciji, marveč sleparski Prusiji, ki so diči s ponarejenimi biseri vojne zmage, ki se hva-lisa z izgoljufanimi vojnimi pridobitvami! O ma-hinacijah, s kakoršnimi je deloval pruski vojni aparat pred Parizom, ni da bi se več govorilo, saj ves izomikan svet ve, po kaki poti so prišli Prusi — — — gledat svetovno mesto Pariz.
Ako smemo zameriti Franciji radi njenega poraza, zameriti bi smeli jedino radi lahkomiselnosti in naivnosti njenih voditeljev, ki so imeli odprta ušesa pogubljivim šepetanjem pruskih in-trigantov.
To vse bi moral navesti Zola, predno je smešil svoj narod pred svetom, in to vse naj bi pomislil o n i, ki se postavlja Zoli na stran radi »uspehov«, ki jih ima baš v teh dneh s svojimi spisi.
Zato še jedno o teh njegovih književnih uspehih, radi katerih ga morda zavida i marsikateri slovenski — »novostrujar«, ker donašajo ti uspehi Zoli zajedno velikanskih denarnih uspehov. Denarni uspeh je pa menda glavni smoter in najvišji idejal n a 111 r a 1 i s t u.
Ako se navaja dejstvo, da je Zola v treh dneh razprodal nad 100.000 izvodov svojega romana »Pariš« in kdo ve koliko stotisoč drugih spisov, se potrjuje oh jednem dejstvo, kako velik je kontingent Zolinih privržencev, kako velik jo kontingent pokvarjene človeške družbe. Baš to ogromno razpečavanje Zolinih del je glasna priča, kako globoko je zabredla družba v močvirje demoralizacije, in to dejstvo menda ni v čast ni Zoli, in najmanj človeški družbi!
Nedvomno je, da jo baš v toli dneh zbudil Zola največje zanimanje za svoje pero in za svojo osebo. Pravda in obsodba Zolo jo neizmerno povzdignila »slavo« francoskega pornografa v o č c h moralno razpadajočega človeštva in ako bi hotel Zola biti galanten špekulant s svojimi peresnimi fabrikati, smel bi plačati sodnikom, ki so ga obsodili — bogato provizijo da bi jo sprejeli.
Poglejmo pa malo v vrste Zolinih pristašev. Ali niso tu zastopani povprečno tihi in glasni zagovorniki izdajice Drejfusa ? Zagovorniki velikega sovražnika francoskega naroda ? In kdo so sovražniki francoskega naroda ? Ali ne Židje in Prusi, oni faktorji, ki so pripravljali poraz Franciji v letu 187 0—7 1 ?
Ako torej sodimo po analizi, ki jo daje sku-piček Zolinih del v teh dnevih, reči moramo, da Franciji treba moralne preosnove. Kajti domorali-
LISTEK.
Iz predalov suhoparnega številkarja.
(ŠtevilVaTjere sanje: misli, da govori v veliki dvorani pred zbranim občinstvom.)
(Dalje.)
Oglejmo si pa sedaj človeško hojo. Če gre človek počasi kakor na sprehod, da rabi četrtinko ure za 1 km, prehodi v sek. ITI m. Hribolazci gredo že nekaj hitreje, skoro kakor vojaki na daljnem maršu, namreč 14 m (tudi od zdaj naprej naj velja, kadar ni nič zraven povedano, kakor poprej : na sekundo, da ne bom vedno ponavljal). Kot hitra hoja pri vojakih navadno velja okrog 16 — T7 m (ali nekako v 10 minutah 1 km), kot tek (Laulschritt) pa 2-76 m ali na 6 minut 1 km in sicer pretečejo : naši in francoski vojaki 2'ft— 2-4 m, nemški 2"8—2'9, laški berzaljeri pa celo 3 m, ti menda spadajo h glasovitemu polku : »be-rittene Gebirgsmarine«. Ti imajo torej vso korajžo v petah in kako so izurjeni v tem poslu, se vidi
iz tega, ker so pri Adovi tekli baje 140 km daleč (dvakrat tako daleč, ko iz Ljubljane v Novomesto), uženo toraj najbolje brzoteke.
Sploh pa ni nobena coprnija, hoditi na sekundo P6 — 17 m ali dobrih 100 m v minuti. Poznam dva gospoda, ki sta tako 81/, km daleč prav lahko hodila; poznam tudi nekoga, ki je celih 12 ur tako hitro hodil, prešel je torej 72 km. Tudi 2 m ali še črez se lahko hodi nekaj ur, če je kdo dober pešec. Sicer je bolj pametno, če greš po 14 —1'5 m ali pa samo l-335 m, ker Švicarji računijo na uro hoda samo 4'8 km. Na tak način se boš tudi manj utrudil in drugi dan te bodo dosti manj stegna in pete bolele, če prehodiš 20 km v 4 aii 5 urah, kakor pa če to prehodiš v 3. Posebno boš to občutil, če si šel prav hitro po klancu navzdol.
Ko sem bil mlad, sem tudi imel navado hoditi po 2 m in še črez (večkrat sem prehodil v 5 urah 36 km), sedaj sem se pa naveličal in rajo opazujem dobre pešce, kakor da bi jih sam posnemal. In enkrat so me najbrž rešile urne pete (to jo menda zadnji pomoček v nevarnosti). Bilo je pred kakimi 10 leti, ko sem hodil po nedavno
še razupitem klancu »Stehanu« v večernem mraku. Šel sem, navadno zamišljen v kake številke, tako tudi takrat, gledal v tla in računil, koliko prej bi prišel domov, če prehodim vsako minuto po 10 m več. Zato tudi nisem prezgodaj zapazil, da mi prihajajo nasproti trije taki, kakoršnih človek niti enega rad ne sreča na samem. Zbudi me še-le hripav glas: »Fant, imaš kaj denarja ?« Mislili so si najbrž ti roparji, cigani ali kaj vem, kako bi jih imenoval: nam trem tak mladenič gotovo no odide, zato mu že smemo naravnost še 10 m oddaljeni povedati. Jaz se pa takoj odrežem : »Seveda ga imam, kajti dandanes ni noben tako neumen (morda razun vas), da bi šel brez denarja po svetu, ker »šenk« je umrl, kakor sem slišal«. »Ali bi hotel ga nam posoditi ?« S tem vprašanjem se ustavijo par korakov pred menoj in me odurno gledajo. Menda so pričakovali nepovoljen odgovor, zato so imeli vsi pripravljene roke in noge za napad. Torej jim brzo odgovorim : »Dobro, ne samo posodim, dam vam ga, dam, toda le pod tem pogojem: Izračunite v 5 minutah, koliko moram vsakemu dati, če namreč zanj spravljam cel mesec in sicer prvi dan 1 kr., potem pa
7
L /
zovani narod, demoralizovana država je ona, ki dozoreva* za razpad, ki je pripravljena za — novi poraz.
Kako malo toraj pristoja bas nam Slovencem ogrevati se za Zolo, tega — prijatelja sovražnikov Francije! In ako kdo izmej nas to stori in bodi si, da je sam »mož peresa«, moramo reči o njem, da je eksaltiran pristaš naturalizma, ali pa da požira sline ob ogromnih denarnih uspehih francoskega »velikana«. __
Železnica Divača-Loka.
Govor poslanca Zelena v dež. zboru kranjskem dne 25. febr.
(Po steuografičnem zapisniku.)
(Dalje.)
Oglejmo si nadalje progo Lesce-Bohinj-Go-rica. Že sama beseda »Bohinj« človeka s strahom navzame, da je tamo od divnega Bohinja naprej pod sivim Triglavom nekaki konec sveta. Bas tako odljudna je beseda »Medvedja dolina«, koder da bi i bohinjska proga proti Celovcu tekla.
Od Bohinja naprej proti Gorici, koder je bohinjska proga trasovana, je kakih 6 ur hoda ali daljave na vse strani prava »Zahara« brez vasi, tedaj i brez ljudij; tam so neizmerno visoke strmine in pečine, visoke gore in čeri, globoki prepadi, da ni človeku mogoče naprej priti. Inženirji, koji so bohinjsko progo trasovali, so se mo rali po vrveh doli v neizmerne prepade spuščati. V zimskem času se nahajajo tam vedno snežni plazi, da prepade veliko m globočine zasipljejo ; kar bi se i železničnim vlakom često dogodilo, da bi jih snežni plazovi zasuli.
Zelo nesrečni človek, ki je dal prvo spodbudo za to prenevarno in za državo avstrijsko nesmiselno železnico. A kaj marajo tisti gospodje za vse nesreče, da le železnica v obližju njihovih posestev teče in tla delničarji južne železnice na dividendah škode ne trpe.
Da je ves svet od Bohinja naprej do soške doline jako težaven in nevgoden za grajenje že leznice, spričuje tudi to, ker proračun proge Lesce-Gorica-Trst 37 milijonov, proge Loka-Di-vača pa le 16 milijonov stroškov kaže; pri tej progi je dobrih 5 milijonov stroškov pretiranih in to za to, da se njeni strošek kolikor mogoče drago pokaže proti bohinjski progi, tedaj ako vse stroške proge Loka - Divača -1Irpelje-Kozina-Trst skupaj vpoštevamo, znašajo komaj 16 milijonov, tedaj skupaj 21 milijonov manj, kakor za bohinjsko progo; to je znameniti znesek, kateri se z zgradbo proge Loka-Divača prihrani državni blagajni.
Kako pa stojimo v strategičnem oziru s to bohinjsko progo. Julijske planine, h kojim pripa dajo i bohinjske gore, so iz starodavnih časov zadržavale prehod bojnih čet od italijanske strani proti sedanjim avstrijskim deželam tako, da so se morale iste posluževati prehodov čez Gorico, vipavsko dolino na Hrušico in čez Kras na Seno žeče in Razdrto. Rimski cesar, Teodozij je 1. 394 sebi z nebrojnimi četami nasproti prišlega pun-tarja Evgenija mej Hrušico in Ajdovščino s četami vred uničil, kar še danes kamniti spomenik
ob cesti pri Hrušici s klasičnim napisom: »bono rei nato« svedoči ; tudi podrtino velikanskega zi-dovja, kjer seje bil Teodozij na Hrušici vtaboril, to spričujejo. Leta 1511 je avstrijski vojskovodja in posestnik grajščine v Senožečah Krištof Fran-kopan Benečane pod vodstvom nekega Antona Savorgnana v krvavi bojni bitki pri Senožečah potisnil nazaj proti Benetkam.
Tudi Napoleon I. je svoje glavne bojne čete po imenovanih prehodih rinil naprej v Avstrijo. Iz trdnjavice z zemeljskimi nasipi na homcu »Goli Vrh« mej Senožečami in Razdrtim so Avstrijci Francoze v 1. 1809 5 dnij v napredku zadržavali.
Bohinjske gore torej velele so in še velevajo vojnim od italijanske strani proti Avstriji prodi-rajočim četam svoj osodepolni: Stoj! S progo železnice Bohinj-Gorica bi se pa bojnim četam v pravem pomenu besede od iste strani vrata na stežaj v Avstrijo odprla, ker so itak že nekoliko s pontebsko železnico odprta. Da to strategiki avstrijski ne vidijo in ne upoštevajo, se je čudom čuditi.
Kaj ugoden položaj bi imele sovražne bojne ladije, da bi iz jadranskega morja železnične vlake mej Gorico in Trstom, kakih 40 km daljave po-voljno vničevale oziroma vsako vožnjo po tej progi onemogočile ?	_ (Dalje prih.)
Politični pregled.
vsak dan 1 kr. več ; če v tem času ne izračunite, se mirno razidemo«.
To jih osupne, ker se jim kaj tacega gotovo ni pripetilo živ dan, zato se udajo precej vsaj na videz. Prepričani so bili, da moram res nekaj imeti pri sebi in pa, da jim gotovo ne uidem, če bi tudi morda nc izračunih. Lahko bi bil zdaj s par skoki se skril v grmovje ob cesti ter tako ušel, posebno ker je postalo že precej mračno. Toda hotel sem raje počakati konca tega zanimivega računanja, če tudi naposled zgubim tistih 20 kr., ki sem jih imel.
Ta račun je strašansko lahek in uren, komur na misel pride, kako se mora pričeti. Vsota prve desetorice je 55. Vzame se namreč številka prva
(1) in predzadnja (9), potem druga (2) in pred-predzadnja (8) itd. in vsota je vedno ista =10; potem ostane še 5, imamo torej 5 krat 10 = 50 in 5 = 55. Od 11—20 je na ta način dobljena vsota 155, torej naravno ravno 100 več in tako gre vedno dalje po 100. Račun je torej za 1 mesec — 55 in 155 in 255 = 465 t. j. 4 gld. 65 kr. Navajeni torej še l minute zato ne rabi, ti cigani bi menda ne bili gotovi niti v 1 uri. (Dalja sledi.)
V Ljubljani, 11. marca.
Poslanska zbornica prične poslovati, kakor je določeno po najnovejšem odloku, 21. t. m. »Politik« piše o tem: Zagotavlja se, da bo zbornica do velikonočnih počitnic, ki se prično dne 3. aprila, imela le pet sej, v katerih se b6do re šile samo formalne zadeve in izvolili posebni odseki. Poku zalo se bo pa že v teh sejah, ali bo kazalo po praznikih zopet sklicati drž. zbor ali ne Ministerski predsednik grof Thun namreč ne bo hotel več sklicati državnega zbora, ako bo videl, da ni mogoče delati z njim. V otvoritveni seji bo ministerski predsednik grof Thun razvil svoj program, na katerega splošno čaka z največjo ne vstrpnostjo ne samo ves parlament, marveč ves politični svet. Velikonočne počitnice bodo neki trajale samo nekaj dni, ako se namreč vladi posreči doseči pravi namen. Do tega časa bo tudi že izvoljeno zbornično predsedstvo, v katero bodo morda volili štiri podpredsednike, ako se ne zje dinijo za že večkrat imenovane kandidate. Na ta način bodo potem lahko zadovoljili vse stranke v desnici in tudi naša »Slovansko krščanska narodna zveza« bo dobila v tem slučaju svoj delež.
Pražko namestitiško vprašanje se še vedno rešuje, a dosedaj brez vsakega vspeha na veliko žalost nemške manjšine na Češkem. Že davno je napovedovala nemška klika, da se mora umakniti grof Coudenhove z dosedanjega mesta, katero bo zasedel mož ki ne presoja vsakdanjih dogodkov tako »pristransko«, kakor to dela baje grof Coudenhove na veliko »škodo« avstrijskih Prusakov. Govorilo se je o raznih možeh, ki naj bi bili njegovi nasledniki na namestniškem sedežu v Pragi, in tudi grof Ivielmaiisegg se je pogosto že imenoval kot bodoči češki namestnik. Sedaj je v tem oziru vse tiho, vender pa se je včeraj zopet imenovalo ime grofa Coudenhove. Prišel je namreč na Dunaj in bil dopoludne pri cesarju v avdijenci, nato ga je pa vsprejel tudi novi ministerski predsednik grof Thun. Zelo verojetno je Bicer, da se je prišel na Dunaj samo poklonit svojemu predniku na namestniškem sedežu, kakor so to brezdvomno storili istodobno na Dunaju bivajoči tirolski namestnik Merveldt in bukovinski deželni predsednik baron Bourguignon. Toda nemogoče pa tudi ni, da bi se bilo pri ti priliki zopet reševalo staro namestniško vprašanje, ker grof Coudenhove najbrže sam želi, da se mu čim preje odvzame ne posebno lahko breme.
Sch&nerer varuh zakonov. Kakor smo že omenili, Schonerer in njegova klika ne moreta računati v zbornici na nikako posebno pomoč od strani ostalih nemških poslancev in torej ne bode mogel nekdanji vojni poveljnik tako vspešno voditi obstrukcije v parlamentu, kakor jo je do sedaj. Vsled tega pa tudi ve, da mu ne kaže, kakor je nameraval s početka, vložiti takoj pričetkom zasedanja predlogov, naj se pozove bivše ministerstvo in predsedstvo na zatožno klop, ker je postopalo tako »nasilno« proti nemški
manjšini. Baron Gautsch bi se moral zagovarjati tudi še radi novih jezikovnih naredeb, ki nič manj ne »žalijo« nemškega čuta, kakor so ga prvotne. Ker torej mož ve, da v zbornici ne opravi ničesar, jo nastopil drugo pot, kjer mu bo baje usoda mileja. Kakor namreč poroča »Salzburger Tagblatt«, je vložil eksvitez Schonerer pri dunajskem sodišču tožbo proti bivšemu ministerskemu predsedniku grofu Badeniju, vitezu Abrahamoviczu in dr. Kramaru, in sicer radi javnega nasilstva in zlorabe uradne oblasti. No, sodišče bo gotovo takoj ustreglo njegovi želji in pred vsemi drugimi pozvalo te tri »zločince« pred sodišče.
Dreyfusova afera je še sedaj na dnevnem redu pri židovski kliki in njenem časopisju, akoravno so že vse instance razsodile in potrdile prvotno sodbo. Pri vsaki priliki skušajo židje spraviti v javnost bodisi še tako neznatne malenkosti ter na podlagi teh dokazati, kolika krivica se godi Dreyfusu in njegovemu zagovorniku Zoli. Te dni se je pojavil v židovskem časopisju nov tak slučaj. Pozornost vseh Francozov in celega sveta se skuša obrniti na neko pismo bivšega državnega podtaj-nika v ministerstvu Casimir Perier, sedanjega poslanca Lebona, ki priporoča svojim volilcem, naj ga pri prihodnjih volitvah ne volijo, ker ne bode kandidoval. Dosedaj je pripadal vladni stranki, kateri se pa hoče sedaj za vselej odpovedati, ker je mnogo zagrešila z ministerstvom vred proti »nedolžnemu« Dreyfusu. Mož je postal toraj tako »vesten«, da ne mara več podpirati in zagovarjati »sleparij«, ki so se dogajale v vladnih krogih. — Na prvi pogled se mu vidi da je moral prejeti blizu toliko svoto od somišljenikov »nedolžnega« Dreyfusa, kakor se je brezdvomno naklonila za »pravico in resnico« se borečemu Zoli, da se je dal »po krivici« obsoditi in s tem potrdil, seveda na gotovi način, da je res, kar je govoril on in pred njim drugi iz rodu Abrahamovega.
Razmerje mej Španijo in Zveznimi državami ni najbolje, odkar se je v Washing-tonu v vseh instancah vsprejel vojni kredit v znesku 50 milijonov dolarjev. Da ne bo dolgo, ko napove Mac Kinleyova vlada vojsko španjski vladi, potrjuje tudi dejstvo, da Zvezne države umetno goje upor tudi na Filipinah, kakor se je to godilo in se še godi na Kubi. Vsak nepristran opazovalec bi moral priznati, da bi bila vstaja na Kubi že davno popolno zadušena, ko bi nezadovoljni elementi ne bili dobivali pomoči od Zveznih držav. In popolno taka je z vstajo na Filipinah. Tu je bila vstaja že popolno udušena in se je znova vnela še le po inicijativi Zveznih držav, ki so vedno znale obračati vodo na svoj mlin. Listi že sedaj pišejo o moči obeh mornaric in na-glašajo, da je tudi Španija že odločila se za naj-skrajneji korak. Vlada meni, da ji ne bo težko, premagati nasprotnika, vlada zveznih držav pa bobna v svet, da se ne boji na morju najmočne-jega sovražnika.
Derkveni Ihojibs,
Pravoslavni patrijarh Konstantin V. je izdal okrožnico, v kateri razkazuje važnost spovedi, katero zanemarja večina njegovih vernikov. Ostro se prepoveduje duhovnikom spovedati med sveto mag0. — Lahko se ugane, kakšen bo vpliv te okrožnice, ker se duhovniki ljudstvu v pohujšanje sami dispenzujcjo od te dolžnosti, ker pričakujejo od sv. maše, te velike spravne daritve, popolno odpuščanje svojih grehov. Ljudstvo zna sklepati in pričakuje i zase tak vspeh od sv. maše. Da bi pa pravoslavni duhovnik v resnici zamogel delovati v spovednici, za to mu manjka znanja morale in pastirstva ter zaupanja ljudi). Zlasti pa zbe-gavajo ubogi grešniki zaradi splošne junonije ta zakrament. Po številu in vrsti grehov ter po stanu se ravna plačilo. To je tako splošno v navadi, da dajo družine o treh velikih spovednih dneh : božiču, veliki noči in vnebohodu, otrokom in poslom nekaj pijastrov (pija*ter = 11 kr.) da gredo k spovedi. — Zato ni mnogo pričakovati od te okrožnice.
V Armeniji vlada huda lakota in pomanjkanje. Ako ne dojde pomoč, je na tisoče ljudij izročenih smrti. Od turške \lade ni pričakovati podpore, saj je celo davke iztirjala z ječo in palico, dokler ni prišel od sultana ukaz, naj opuste to ravnanje. Protestantski misijonarji dobili so veliko denarja, da pridobe Armence za čisti evangelij. Prej je veljalo temu ubogemu narodu : »Islam ali smrt
pod mečem«, sedaj pa : »Protestanstvo ali pa smrt od lakote«. Res, grozna alternativa, ki bo mnogo Armencem vzela vero.
S posebnim dovoljenjem kongregacije sv. obredov sme se pri veliki maši v katedrali sv. Di-onizija v Atenah peti list in evangelij tudi v grškem jeziku, da se tako razkolniki pridobe za rimsko cerkev, katera srčno hrepeni po zjedi-njenju.
Grškemu finančnemu ministru so se jele cediti slino po samostanih. V 170 moških samostanih je 1800 menihov, dohodkov imajo 2,368.503 drahem. Niti polovico tega denarja ne porabijo. 9 je ženskih samostanov s 152 nunami in 68 novinkami, ki vlečejo letnih 58.766 drahem (1 drah. = 1 frank = 48 kr.). Menihi se dobro razumejo na to, da številke v računih narede manjše ko so v resnici. Včasih so bili ti pravoslavni samostani ljudstvu blagostanje, duhovnikom učilišča v po-božnosti in učenosti, a dandanes so to zalege lenobe, hinavščine in nizkih strastij. Nikdo se torej ne bo zmenil, če grška vlada, te razmere uredi in nekoliko obogati. Seveda, velikega božjega blagoslova od takega dejanja tudi ni pričakovati, ker je le oropanje verskega premoženja, kar pa nikdar ne hasne dotičnemu, ki ga ugrabi.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 11. marca.
(Osebne vesti) Prestavljeni so notarji gg.: Viktor S c h o n w e 11 e r iz Radeč v Ljubljano, B r a t k o v i č iz Brežic v Gornji Grad; J. R a h n e iz Ilirske Bistrice na Brdo in O m a h e n iz Po-stojine v II. Bistrico.
(Imenovana) sta g. Matej Čeh gozdarjem v Idriji in g. Henrik Ribič za gozdarskega prakti-kanta pri gozdarskem vodstvu v Gmunden-u.
(Slovensko gledališče.) Jutri imata svojo bene-fico marljivi igralki gospa Danilova in gdč. Slavčeva, ki že deset let nastopata na odru slov. gledališča. Predstavlja se igrokaz: »Otok in struga«. Nadejati se je polnega gledališča.
(Izpred porotnega sodišča) 22 letni Ivan U č a k a r iz Pristave je dobil pet let ječe, ker je s polenom udaril po glavi Jak. Roglja, tako da je Rogelj vsled tega umrl. — Ivan J a p e 1 j in Ivan Cankar, delavca iz Ljubljane, obtožena hudodelstva posilstva, sta bila oproščena.
(Podpora za škrofulozne otroke.) Kakor v preteklih letih bode deželni odbor tudi letos nekaterim škrofuloznim otrokom podelil podpore po 50 gld. iz deželnega zaklada, da jim bo mogoče iti v morsko kopelj v Gradeži. Dotične prošnje naj se pošljejo do konca meseca aprila t. 1. deželnemu odboru, morajo pa biti podprte s krstnim listom, z zdravniškim ter ubožnim spričevalom.
(Iz Predoselj,) dne 10. marca. Včeraj smo imeli volitev občinskih odbornikov. Bila je prav živahna, ker je prišlo nenavadno veliko število volilcev. Izšlo se je za nas popolnoma ugodno. Postavil se je vendar jedenkrat občinski odbor, kakoršnega smo si želeli že dolgo. Gosp. Cesnik si je sicer prizadeval na vse kriplje s svojimi učenimi in neučenimi pomagači, da bi zopet prodrl, a padel je z vsemi svojimi ljubljenci s precejšnjo večino. Naši volilci so se držali kljub vsemu naporu hrabro ter tako pokazali vsem pa-tronom česnikove baže, da cenijo in imajo zaupanje le do onih mož, ki so ljudstvu v resnici naklonjeni in imajo odprto srce vselej in povsod, ne pa le takrat, ko se bližajo volitve, in še takrat — le na ustih. In tako je moral biti izid včerajšnjih volitev tak, da našim Časnikom gotovo nikakor ni po volji.	K—r.
(Tržaški namestnik grof Goess na obisku.) Kmalu po svojem nastopu je novi tržaški namestnik obiskal blagega voditelja tržaških Slovencev deželnega poslanca viteza Nabergoja na njega domu. Minuli torek pa je obiskal grof Goess v Vo-loskem ondi bivajočega narodnega prvaka Veko-slava S p i n č i č a , župnika Voloske monsignora Zamliča in Volosko Opatijskega načelnika dr. S t a n g e r j a. Nato se je podal v Krk na poset tamošnjega škofa prevzv. gosp. dr. Antona Mah-niča. — Novi namestnik je jako prijazen in ljudomil človek in Slovenci Primorja po pravici izrekajo nado, da hoče biti grof Goess tudi — pravičen.
(Italijanske propovedt v Istri ) Italijani čedalje bolj usiljujejo svoj jezik Slovanom v Istri. Celo iz cerkve so začeli izrivati materni jezik slov. prebivalstva. V Bujah v Istri, kjer je 425 duš, ni čuti več slovenske propovedi. Pred mašo propoveduje se italijanski, po maši pa, ko ljudstvo že odide do malega iz cerkve, pove se nekaj malega v hrvatskem jeziku. Ljudje so neizmerno žalostni, ker se jim na tak način usiljuje t u j jezik. Bog pomagaj res temu nesrečnemu ljudstvu !
(Nenavaduosti iz tužne Istre.) Iz Rovinjskega sela v Istri nam prihaja jako neprijetna vest. V tem kraj u so se do leta 1896 opravljali cerkveni obredi v slovenskem, odnosno hrvatskem jeziku. Na to jo prišel novi župnik Don C i o c c o, katerega jo uvedla ondi italijanaška stranka. Ta župnik pa se je na mah uprl starodavnim obredom in noče slišati o slovenskem obredovanju, ker pripada sam k italijanski stranki. To pa je razjarilo do skrajnega tamošnje prebivalstvo in zgodilo se je, da ljudje rajše niso pustili krstiti svojih otrok, ker župnik noče krstiti v slovenskem jeziku. Ljudje so se napotili najprej k dekanu v Kanfanar in ga prosili, naj jim izposluje pri škofu slovensko obredovanje. Gospod dekan jim je to obljubil in župnik Ciecco je zares dobil nalog, da obreduje slovenski po stari navadi. Toda tudi za višji ukaz se župnik ni zmenil, marveč je jel uprav osorno nastopati nasproti svojim žup-ljanom, češ, da se on ne briga za to, kar mu veleva škof ter da ne mara ničesar vedeti o slovenskem obredovanju. Ljudstvo je vsled tega strašno razjarjeno in pisalo je škofu, da prestopi vse k pravoslavju, ako jim ne pusti tega malega, kar so imeli že od davnih dob. Stvar je zelo kočljiva. Ako jo gospod župnik Ciecco miroljuben duhovnik in ako se zares ne more udati skromni želji župljanov, da bi krstil njihove otroke v njihovem jeziku, da bi molil ž njimi v njihovem jeziku, naj za Božjo voljo ostavi kraj in pusti prostor drugemu, čegar političnim nazorom se ne bode protivilo, govoriti in moliti s svojimi ver nimi v njihovem maternem jeziku. Nasilno postopanje pak ne bode rodilo dobrega. Ali ni bolje premagati svoje strankarsko mnenje in preprečiti huje zlo, ako je to celo volja in želja višjega cerkvenega vladarja? Takega ravnanja vendar ne moremo odobravati. Upamo pa, da se bode stvar še vendar poravnala, da ne bode brez potrebe jeze in sovraštva v že tako razburjeni pokrajini.
(Nasledki pnljskih škandalov.) Kakor čujemo, so začeli nekateri razgrajači puljske galerije obžalovati svoje grehe. Tako je neki brijač Batistella prosil dva gospoda za odpuščanje, ker ju je žalil na galeriji, ko je bil — pijan. Tudi za več druzih, celo »odličnih« razgrajačev utegne priti kako iznena-denje, kajti nekateri od slovanske stranke so bili že povabljeni na izpovedanje k sodišču. Morda se bodo tudi ti izgovarjali naposled, da so bili — pijani, in še ovadijo onega, ki je — dal za pijačo. Res, pomilovanja vredne kreature !
(V Pehlinu v Istri) je umrl dne 5. t. m. odličen rodoljub Matej širola Udovičič v 54 letu svoje starosti. Pokojnik je bil v vsakem oziru vzoren domoljub, kakoršnih treba tužna Istra.
(Ljudje morajo kašljati.) Dnevno notico, katero smo objavili pod tem naslovom v štev. 54 »Slovenca«, popravljamo glede govora posl. Jenko v isterskem deželnem zboru sledeče: Deželni glavar dejal je govorniku, da lahko govori tudi pri razgrajanju, ker ga tako nihče ne razume. — Pod izrazom »Rinaldinijeva vlada« moglo bi se razumeti: n a m e s t n i š t v o. A to je opravičeno, dopisovati ordinarijatu. Ne pa okrajno glavarstvo. Poslanec Jenko pa je govoril doslovno : »A c. kr. okrajno glavarstvo se je v svoji predrznosti spozabilo tako, da je kar n a -ravnost od škofijskega ordinarijata v Trstu zahtevalo, da premesti dva duhovnika!« Duhovščina ni svarila kme tov, naj ne privolijo v ra z-delitev zadružnih posestev, nego svarila jih je, i naj se ne konstituirajo po pravilih, katere je usi-ljevala vlada in po katerih — doslovno po besedah posl. Jenko — »bi jej bile zadruge popolnem podvržene in odvisne od vladine milosti, po katerih bi zadrugo popolnem izgubile svojo samostojnost.« Dalj« je popravili stavek: »Te zadrugi; ostale bodo vašej (ne našej) stranki, vladi in dež. odboru v želodcu.«
(Pomožnega uradnika) z lepo pisavo išče mestni magistrat. Pismene prošnje sprejema do
31. marca mag. predsedstveni tajnik Evgen Lah. Plača po dogovoru.
(Dar.) Ministerski predsednik grof Thun je podaril odboru za zgradbo cerkve sv. Vida v Pragi 10.000 gld.
(Zdravje v Ljubljani) od 27. februvarija do 5. marca: Število novorojencev 19, mrtvorojencev 1, umrlih 18. Med njimi za jetiko 5, za vnetjem sopilnih organov 3, vsled nezgode 1, za različnimi boleznimi 9. Med njimi so 3 iz zavodov.
I Razpisane službe.) Pri deželni vladi kranjski mesto okrajnega komisarja oziroma začasnega koncipista pri deželni vladi do 25. marca t. 1. — Pri finančnem ravnateljstvu v Ljubljani mesto evidenčnega geometra za Ribnico in Metliko do konca marca. — Pri mestnem magistratu ljubljanskem je začasno popolniti na novo ustanovljeno službo mestnega arhivarja do 22. marca t. 1.
(Razpisuje) se mesto notarja v Kranju, oziroma vsled premestitve kako drugo izpraznjeno notarsko mesto. Prošnje notar, zbornici za Kranjsko do 31. marca t. 1. — Mesto sodnega sluge pri okr. glavarstvu v Gornjem gradu. Prošnje do 9. aprila t. 1. predsedstvu okrožnega sodišča v Celju. — Na Vrhniki pri štirirazredni ljudski šoli na novo vstanovljeno tretje učiteljsko mesto na oddelku za deklice.
izgubljene kuj ge-vložnice.) Pri c. kr. poštno-hranilničnem uradu na Dunaju je meseca decembra 126 varčevalcev naznanilo, da so prišli ob svoje vložne knjižice. Po naših krajih sta razka-zani dve z besedilom nemško-slovenskim, jedna izdala se je bila na pošti v Ljubliani (mesto), vredna je 1 gld., druge izdala je posta Komen in velja SO gld. 36 kr., s samo-nemškim besedilom sta tudi dve, jedna spada k pošti Žalec s 56 gld. 3 kr., a druga na Gomilsko z 1 gld. 12 kr. Pra vico do nove knjižice so vložniki dobili po vrsti dne 14., 15., 28. in 12. januvarija. Odkod ima n. pr. »Gomilska« knjižice z besedilom samo-nemškim? To si razlagamo tako-le: Pošta onde še je nova. Gospodarstveni uradnik na Dunaji pri prvokratnem razpošiljanji premalo pazi na razmere jezikovne ter pošti odpošlje tiskovine samo-nemške. Poštni uradnik dobljenih tiskovin ne upa vrniti, vsled tega jih pridrži. Ko na pošto pride stranka, dobi na razpolaganje knjižico samo-nemško, ker nemško-slovensko »šo« ni pri uradu Poročevalec govori iz skušnje: Stranka je želela tiskovino z besedilom tudi slovenskim, uradnik si je pomagal tako, da je »svojo« tiskanico dal zamenjati pri sosednem poštnem uradu, s katerim je vsaki dan v zvezi. Samo nemške doposlatve uradnik ni upal vrniti iz (Prahu, ker je povodom naročitve bil pozabil pristaviti opombo glede jezika, namreč črko »D«, in če uradnik piše po nove tiskanice brez posebne opombo, dobil bode samo nemške. Potem pride na pošto stranka, ta se ob času potrebe ne more ali noče pravdati in čakati, zadovolji se s tiskovino samo-nemško, slovenska pa trohni na Dunaji, statistiki potem pravijo : »Glejte, saj Slovenec ne mara za tiskovine slovenske!« Drugi vzgled: Neki mladenič je poprosil za knjigo - renlovnico z besedilom slovenskim Gospod poštar mu je odgovoril, da slovenskih knjižic ni. Dotična prošnja se ju na Dunaj naznanila na golici z besedilom nemškim, in mladenič je knjižico rentovnico dobil nemško. Na podlagi t-ga poglej n. pr. letopis za leto 1896; tam se na strani 92. bere, da je koncem leta bilo v prometu knjig - rentovnic 10.855 z besedilom samo nemškim, 822 z nemško češkim. 82 /. nern-ško-poljskim, 15 z nemško-rusinskim, 15 z nemško-slovenskim, 28 z nemškohrvatskim, 408 z nemško - italijanskim, 1 knjižica z besedilom nemško-rumunskim. Od leta 1883, ko je hranilnica začela poslovati, pa do konca leta 1896 so izdali 52 in izplačali 37 rentovnic, leta 1894 izdali 1, izplačali 0, leta 1895 izdali 0, izplačali 1, 1896 izdali 1, izplačali 0. A tega si pač ne moremo misliti, da bi po poštah na ozemlji slovenskem ne bilo v< č oseb s knjižicami rentovnimi.
Društva.
(T r ž a š k a ženska podružnica s v. Cirila in Metoda) \abi na redni občni zbor, ki hode v nedeljo dne 13. marca v »Slovanski čitalnici« (Via S. Francesco št 2, I. n.) ob 4. uri popoludne. Razpoivd: Nagovor ptvdsedničin. Poročilo tajničino. Poročilo blagajničino. Posamezni predlogi in želje. Volitev novega odbora. — P. n. družabnice plačajo po občnem zboru takoj lahko
svojo udnino in so tudi takoj vsprejemajo novi glai\i. — Po občnem zboru veselica z igro. Razpored veselici: 1. Petje: »Valček«. 2. Deklama-cija: »Naš čolnič otmimo«. 3. Petje: »liibarska«. 4. Igra: »V spanju«. — Vstopnina 20 nvč., za otroke 10 nvč.
(Čitalnica na Gorjah) priredila je v nedeljo dne 6. t. m. svoj običajni vsakomesečni podučni govor. Predaval je domačin gosp. Jakob Kunstelj o sadjereji, v kateri stroki se je izvežbal na kmetijski šoli, in pri tem povdarjal zlasti umno stran sadjereje, ki obstoji v tem, da se pri malo zemlje in pri malo drevja pridobi mnogo sadežev. Res prav podučen je bil govor in prav primeren ne le z ozirom na čas, ampak tudi z ozirom na slušalce in njihove potrebe, in se zamore Gorjancem le čestitati, da jim jo že na domačih tleh zrastel učitelj, ki naj jim kaže pot na gospodarskem polju. Obžalovanja vredno je pri tem samo to, da se ljudstvo še mnogo premalo zanima za poduk, ki se mu nudi v gorjanski čitalnici in oso-bito, da se premalo zanima za take stvari, ki služijo'le njemu v srečo, korist in blagor. Upajmo pa, da se tudi v Gorjah te neprilike zboljšajo, da še pride čas, ko se konečno tudi naši visokovzrasth sinovi gorjanskih planin prebude iz spanja v narodnostnem in gospodarskem oziru, se začnejo zavedati svojega rodu in svojega stanu, ter korakati z drugimi rodovi in stanovi za lučjo pro-svete in omike.
Telefonična in brzojavna poročila.
Dunaj, 11. marca. Poslanec Fuchs je izjavil, da vsprejme kandidaturo zborničnega predsednika; mesto prvega podpredsednika je prepuščeno Mladočekom, mesto drugega podpredsednika se prepusti opoziciji. Vesti o četrtem členu predsedstva so dosedaj neosnovane.
Dunaj, 11. marca. V parlamentarnih krogih se govori, da se predsedstvo zbornice pomnoži na pet članov, da bodo vse petere večje stranke zastopane v predsedstvu. Kot zastopnik slovanske krščansko-na-rodne zveze v predsedstvo se imenuje posl. dr. Ferjančič.
Dunaj, 11. marca. 0 razgovoru posl. Javorskega z grofom Thunom se ne ve nič gotovega; toliko so poslanci naznanili, da je vtis o poročilu Javorskega glede razgovora s Thunom na poslance bil ugoden. Javorski je izjavil, da je večina pripravljena podpirati vlado pri'predlogih, potrebnih za državo, ako ji vlada omogoči redno parlamentarno delovanje, ter da vstraja pri svojih v adresi označenih načelih. Grof Thun je z zadovoljstvom vzel na znance to izjavo.
Dunaj, 11. marca. V petek je seja parlamentarne komisije desnice, kjer izvrševalm, odbor poroča o svojem dosedanjem delovanju.
Dunaj, 11. marca. Desnica ne stopi v nobeno zvezo z nemško-liberalnim velepose-stvom. Razmerje naj vravnata vlada in veleposestvo mej seboj.
Dunaj, 11. marca. Načelnik izvrševai-nega odbora desnice se je danes več ur posvetoval z grofom Thunom o razmerju desnice do vlade. Desnica izjavlja, da je v vseh vprašanjih solidarna.
Dunaj, 11. marca. Znamenja mej nemškimi naoijonaloi kažejo, da bo tudi v novem zasedanju divjala obstrukoija, vendar vplivni krogi upajo, da jo v prilog parlamentarizmu zatro. V četrtek ima izvrševalni odbor desnice zopet sejo, da zve, ali opozicija vsprejme mesto drugega podpredsednika
v zbornici.
Dunaj, 11. marca. Z ozirom na ugodno zdravstveno stanje prestolonaslednika-vdove Štefanije se nadalje ne bodo izdajala vsakdanja poročila o stanju njene bolezni.
Dunaj, 11. marca. Novi finančni minister dr. Kaizl je vsprejel včeraj čestitko vsega uradništva pri finančnem ministerstvu, za katero se je v daljšem govoru zahvaljeval, naglašujoč, da bo uradništvo našlo v njem vedno najboljšega zagovornika.
Dunaj, 11. marca. Soc. demokratični državni poslanci so se posvetovali o položaju ter sklenili zahtevati zadoščenja za žalitev ljudskih poslancev v zadnjem zasedanju drž. zbora, sklepanje o predlogu za obtožbo prejšnjega ministerstva se je odložilo za prihodnjo sejo, ko bodo vsi poslanci navzoči.
Dunaj, 11. marca. Dne 17. marca se prično na Dunaju škofovske konferencije, ki trajajo dalje časa.
Dunaj, 11. marca. Starejši brat pokojnega grofa Kalnokyja, bivšega zunanjega ministra, je včeraj izročil cesarju insignije zlatega runa.
Beljak, 11. marca. Danes zjutraj je na postaji Judenburg trčil osobni vlak ob nekaj voz tovornega vlaka. Ranjeni so sprevodnik in trije italijanski delavci; poslednji precej nevarno.
Rim, 11. marca. V seji poslanske zbornice sta se pod vtisom zadnjega dvoboja vložila včeraj dva predloga. Prvi meri na to, naj se ustanovi častno sodišče, ki bo razsojevalo v vseh razpornih zadevah, v drugem se pa zahteva, naj se stavi dvoboj v isto vrsto z največjimi hudodelstvi.
London, U. marca. Iz Hongkonga se poroča: Japonska vlada namerava kar najodločneje nastopiti proti Kitajcem, ako bi se drznili ustreči Rusiji v zadevi Port Arturja. Ruski poslanik zahteva konečnega odgovora v najkrajšem času.
Bombay, 11. marca. V minulem tednu je umrlo za kugo 1280 oseb.
Meteorologično poročilo.
Višina nad moljem 306'2 m.
tO
11
(jas op»-zovania
it&cje barometrs v mm
Ti-mpein-
tura I Vetrovi po Celziju
7 zjutraj 2. popol.
738;0
737 7 7383
01 pr Sever
Nok">
«-2 B F
B a B * . a
73
M
fitf
jasno
-3-5 I sr. svzti. j 4 5 |p. iii.svzh.]
jasno
00
Srednja včerajšnja temperatura 1'7°. za 10° pod nornialom.
Priletni vrtnar ali vrtnarica
dobi službo 160 2-2 v Vevčah pri Ivanu G»»tinžar-ju.
Kuharica
dobi lahko precej službo pri duhovniku.
Kje, pove upravništvo »Slovenca«. 188 3-1
^sega ozira vreden
ter domač izdelek je iz kranjskih planinskih rotila
napravljeni liker	272 2
Triglav"
v
J. Klauer-ja v Ijubljani.
Po svoji čistosti in veliki zdravilni moči za želodec je ta žganjlna vsega priporočevanja vredna. Kot krepfalno pi-jačo^naj bi imeli ta likčr v vsakem gospodinjstvu.
Na prodaj je v lekarnah gg. O. Ploooll in Ubald pl. Trnk6ozy, kakor tudi večinoma pri vseh prodajalolh dellkates in v specerljah
■»•v 1 ■/ ■ V.« .'.'■•>»■■'''." ■ ■ "'i
Stanarinske knjižice
za stran ke z uradno potrjenimi določbami hišnega reda v slovenskem in nemškem jeziku , z razpredelbo za vplačevanje stanarine, vodovodne in mestne doklade, dobiš se komad po 15 kr., 10 komadov vkup I gld. v
Katol. Tiskarni v Ljubljani. _t_
Koverte s firmo
vizitnice in trgovske račune
priporoča
Eatol. tiskarna
v Ljubljani.
i
Severonemški Lloyd v Bremi.
158 30-4
Od vis c. kr. ministerstva vsled ukaza dn<š 7. maja 1894, št. 6373 dovoljen.
Brodarstvo poštnih brzoparnikov do Novi-Jorka:
Iz Breme vsak torek in soboto zvečer. Iz Southamptonn dotakni\ši se
Brema - Sev. Amerika.
l)o Novi-Jorka.
Cherbourga vsako sredo in nedeljo lz Genove dotaknivši se NeapnU via Gibraltar
Brema -Južna Amerika, i Do
Do Montevideo.	Baltimore.
dva ali trikrat na mesec.
Brema-Vzhodna Azija.
Do Kitajskega.
»ožnja po morji čez ocean do Novi-Jorka traja 6 do 7 dnij. Najlepša ln najceneja priložnost za potovanje.
Glavni zastopnik v Ljubljani :
Dne U. maroa.
Skupni državni dolg v notah.....
Skupni državni dolg v srebru.....
Avstrijska zlata renta 4°/0......
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 Kron .
Ogerska zlata renta 4°/0.......
Ogerska kronska renta 4°/„, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .
Kreditne delnice, 160 gld.......
London vista........■,'.",•'
Nemški drž. bankovci za lOOm.nem.drž.velj.
20 mark...........
20 frankov (napoleondor).....
Italijanski bankovci C. kr. cekini
102 gld. 40 kr. 102 „ 35 „ 123 102 121 99 927 361 120 58 11 9 45 5
65 75 60
50 35 75 75 53 05
66
Dn6 10. maroa.
4°/„ državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5°/° državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......
Dunavske vravnatne srečke 5°/0 , . . • Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .
Posojilo goriškega mesta .......
4% kranjsko deželno posojilo . . . • • Zastavna pisma av. osr. zem.-kred. banke 4 /0 Prijoritetne obveznice državne železnice . .
» južne železnice 3°/0 . ,	» južne železnice 5°/0 .
dolenjskih železnic 4'/,
163 gld. 50 kr.
161 „ — n
195 100 142 131 109 112 99 99
20
50
no 10
Kreditne srečke, 100 gld.......
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.
Rudolfove srečke, 10 gld.......
Salmove srečke, 40 gld........
St. Genčis srečke, 40 gld.......
Waldsteinove srečke, 20 gld......
Ljubljanske srečke.........
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . Splošna avstrijska stavbinska družba . .
Montanska družba aTstr. plan.....
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . Papirnih rubljev 100........
202 gld. 80 kr.
168
20 28 83 79 59 2 i 160 3440 412 79 118 153 183 127
25
75
25 25
50
25
??
1. januvarijem 1898 «e je pričelo noro eelolet^o naročevanje !
J_ ---s,	;tlA oznanilo žrebanja K. in inozemskih loterijskih srečk,	| |
■ ■ AVtCntICIlO izkaz T3eh izžrebanih državnih m zasebnih obligacij.
Brezplačni privižek	ki " _
JP(T" S 1. januvarije:
MERCUR
2 gld. 60