BORBA
Smo Slovenci in zahtevamo priključitev naše zemlje k Jugoslaviji, ker to predstavlja osnovno pravico našega naroda, Iz spomenice vaščanov iz Bate, 'ih so jo
poslali Mednarodni zavezniški komisiji.
heto II. — Štev. 9
Ajdovščina, sobota 9. 'inarca 194:0
Cena 4.— lire
Zavihali so rokave in šli na delo
Prva delovna nedelja je Pokazala, kako je treba Pojmovati pomoč kmetu Pri izpolnjevamu setvenega načrta
Preteklo nedeljo je odšlo nekaj delovnih čet iz Ajdovščine na prostovoljno delo v bližnje vasi, da z delom pripomorejo našemu kmetu pri izpolnjevanju pomladanskega setve-neQa načrta. Zbrali so se na ajdovskem trgu in kmalu po 7. uri zjutraj formirali v čete, ter odšli veselo po-i°č na delo v vasi Manče, Lože, Slap,
Ustje, Sv. Križ in Dobravlje. Na delo jih je vodila zavest, da gredo poma-dot našemu kmetu, tistim, ki so mno-9o žrtvovali v osvobodilni borbi.
Na posestvu Natlačenovih v Mančah, pri Jamškovih in Furlanovih v Pozah so napravili sledeče: okopali s° 950 kvadratnih metrov vinograda, kjer je posejanih 1200 trt, in razpelja-U na polje 30 voz gnoja. Nadalje so nažagali in razsekali 1800 kg drv, obvezali in pripravili večjo količino be-k® za povezavo 700 trt, napravili še 30 centov drv, obrezali 45 dreves, ačistili vaški kanal in razpeljali 15 ha zemlje na polja najrevnejših vašča-nov. T0 ()eiQ je opravila skupina 70 hudi, ki je pričela z delom ob 10 dopoldne in ki je zaradi dežja morala TFekiniti delo že ob 4 popoldne. Pri tem požrfoovalnem delu, ki pomeni naHzdatnejšo pomoč našemu kmetu, | in spomenic. Primorska hoče in ima 80 se predvsem izkazali tovariši: pravico, da se priključi k Jugosla-Ninet Herman, Mižigoj Joško in Carli viji, vendar pa je pri tem nedeljiva.
Prisrčno vas pozdravljamo,
ker smo v polnem zaupanju v vas prepričani, da boste pravilno prikazali predstavnikom vsega svobodoljubnega sveta to, kar boste videli v Julijski Krajini, to je, da hočemo mi Slovenci, da se potrdijo naše narodne pravice in
da se priključi Pirmorska s Trstom in Gorico k Jugoslaviji
Pred dnevi je prišla v Julijsko Krajino Mednarodna zavezniška komisija z nalogo, da v sami naši Krajini ugotovi etnografskke in ekonomske meje med Jugoslavijo in Italijo. Primorsko ljudstvo se pripravlja na sprejem te komisije, od katere pričakuje pravično rešitev naših pravičnih meja. Ni je vasi, ni ga kraja na Primorskem, ki v teh dneh ne bi skušal izraziti dveh osnovnih dejstev, ki predstavljata bitno vprašanje Julijske Krajine, in to sta: Tu smo Slovenci, tukaj je Jugoslavija. In primorsko ljudstvo v teh dneh pričakuje končne potrditve teh svojih pravic od strani Velikih zaveznikov. Prav vsaka vas hoče zavezniški komisiji povedati, da je slovenska in da je jugoslovanska; zato si je ljudstvo okrasilo vasi in napisalo na slavoloke to osnovno zahtevo, zato je ljudstvo napisalo na tisoče resolucij in spomenic mednarodni zavezniški komisiji.
Smo Slovenci in zahtevamo priključitev naše zemlje k Jugoslaviji, ker to predstavlja osnovno pravico našega naroda. Tako so napisali prebivalci iz Bate v Grgarskem okraju. Tako preprosto in po domače so povedali ti ljudje vse to, kar v glavnem diha iz vseh neštetih resolucij

Uojze.
Druga skupina kakih 30 ljudi je °dšla z dvema paroma konj in dve-^o, vozovoma v vas Slap in tam ^Pravila sledeča dela. Pri Ambrožiču “°žefu, starejšemu kmetovalcu, ki pa J® sam dela nesposoben, vse svoje *r* sinove pa ima v Jugoslovanski arkadi, tako, da je doma brez vsake delovne moči, so preorali 1500 kvadratnih metrov ledine. Tovarišici Md-
Ivanki, vdovi, kateri je padel edi-ni gin v narodno osvobodilni borbi, s° nasekali dva voza kolov za trte *®r pripeljali en voz dračja. Furlan Gabrijeli, kateri je mož umrl v inter-naciji v Nemčiji in sedaj sama pre-yvlja pet otrok, so nasekali pet sto-0® drv. Stoparju Jožetu, ki je dal tudi edinega sina v naši osvobodilni bor-
so nasekali tudi pet stotov drv, ^nabrožič Mariji, kateri je padel Wl°ž v narodno osvobodilni borbi, pa So počistili vinograd, ki ima 2000 trt ter ji nasekali en voz kolov za trte. v istem času pa so tri šivilje lz okrajne zadruge napravile nekaj °blek za otroke.
Tretja skupina, ki je štela nad 70 članov, je z 11 pari konj odšla na delo na Ustje in k Sv. Križu. Na Ust in so pri družini Kante Jožefi, kateri So moža in sina fašisti ubili in pozvali hišo že v avgustu mesecu 1942, Estranili ruševine požgane hiše, napravili en kubični meter drv in zvozili šest voz gnoja na precej oddaljene njive. Pri vdovi Bratina Emirji, kateri je bil mož ubit pri zračeni napadu, dva sina pa ima v Ju-9°slovanski armadi, so počistili rilavine, zvozili devet voz materiala na resto in isto poravnali. Gomozelju Trancu, ki je invalid iz prejšnje svetovne vojne, sin pa se mu ni vrnil iz Afrike, so počistili ruševine tz po-Oorišča, zvozili na njivo osem voz Snoja, prav tako pa so peljali štiri v°ze gnoja Ferjančiču Francu, ki bo-toha že iz časa, ko je bil dve leti v internaciji in je sedaj brez delovne Pomoči.
Istega dne so odšli na delo tudi. dojenci šole Narodne zaščite v Svetom Križu, in sicer 51. Prva skupina 26 gojencev je odšla v vas Cesto in tarn nakladala material, gnoj in zem-tfo za prevoz. Druga skupina pa je čla delat na cesto, ki vodi v Križ— Cesto, in tam nasipavala napeljan niaterial in čistila jarke. Prva skupina 3® Rozaliji Bevk iz vasi Cesta, ki je onemogla žena, peljala en voz gnoja na njivo. Stur Alojziji pa dva voza, Štor Frideriku in le nekemu druge-
Tudi o tem piše samo primorsko ljudstvo, saj so prebivalci iz Sv. Križa dobesedno takole napisali v svoji spomenici: »Zahtevamo priključitev celotne Julijske Krajine k Jugoslaviji. Mesta Trst, Gorica, Pulj so zemljepisno in gospodarsko povezana s slovenskim zaledjem, ker je v njih ve-iko prebivalcev slovenske narodnosti. Prav tako ne more živeti Trst brez zaledja, kakor ne zaledje brez Trsta. Nemogoče je torej postaviti meje v tržaškem, povsem slovenskem pred-
mestju Skednju, v Barkovljah, na Opčinah ali pa celo v mestu samem, tam kjer je v večini slovenski živelj, to je v Rojanu, pri Sv. Jakobu, pri Sv. Ivanu itd.
Poleg tega nujno zahteva priključitev Julijske Krajine k Jugoslaviji dejstvo, da ta dežela v celoti gravitira ne samo nacionalno, ampak tudi ekonomsko k Jugoslaviji. Že po nenaravni odcepitvi Julijske Krajine od Jugoslavije, ki je bila izvršena z Rapalsko pogodbo, je bila ta dežela obsojena na gospodarsko pi-opadanje, obmorska mesta, kakor so to Trst, Tržič, Koper, Piran pa so bila v tem trenutku izročena na milost in nemilost italijanskih gospodarskih špekulacij in bila kljub svoji pomembni zemljepisni legi že gospodarsko omrtvela provincialna mesta. Trst, ki dejansko pomeni Jugoslaviji oko v svet, je postal zamrežena lina ne samo italijanskemu gospodarstvu, ki se ni moglo posluževati Trsta, ampak tudi vsej srednji in vzhodni Evropi. Tudi danes, ko je Trst še ločen od Jugoslavije, v gospodarstvu ne pomeni nič in je prav razumljivo, da je tudi za to mesto samo življenjsko vprašanje priključitev k Jugoslaviji.
Naše ljudstvo v tej zavesti svojih pravic sprejema zavezniško komisijo. Med neštetimi so tudi prebivalci iz pasi Podgraje napisali v spomenici zavezniški komisiji: Prisrčno Vas pozdravljamo, ker smo v polnem zaupanju v Vas prepričani, da boste pravilno prikazali preustavnikom celega svobodoljubnega sveta to, kar boste videli v Julijski Krajini, to je, da hočemo mi Slovenci, da se potrdijo naše narodne pravice in da se priključi Primorska s Trstom in Gorico k Jugoslaviji. Tudi mladina danes stopa v strnjenih narodovih vrstah in pozdravlja zavezniško komisijo: Pozdravljeni delegati, ki prihajate k mm, da spoznate našo deželo! Po-
glejte kdo smo, oglejte si nas, oglejte si naše požgane vasi in naše porušene šole. Prepričajte se na licu mesta, kaj je z nami delal fašizem in italijanski imperializem, zato, ker smo branili svoj narod pogina, svoj jezik in šole uničenja. Tako je napisala mladina, ki z ostalim prebivalstvom Julijske Krajine čuti in dobro ve, da pomeni samo narodnostno združenje vsega slovenskega življa v eno celoto popolno jamstvo, da nas ne bodo nikdar več izkoriščali in zar tirali razni oblastniki, in suino Jugoslavija je tista država, ki nam je v stanju dati narodnostne pravice.
Iz vsega tega je jasno razvidno, da že sama nacionalna ohranitev prebivalstva Julijske Krajine in gospodarska navezanost na Jugoslavijo, na drugi strani pa težka osvobodilna borba in ogromne žrtve, ki jih je Julijska Krajina doprinesla v njej, nujno zahtevajo priključitev Julijske Krdjine k Jugoslaviji. In kdor danes skuša gaziti to, ta skuša ovirati, da bi mednarodna komisija ne uspela videti in izvedeti vsega, kar daje pravo sliko dejanskega stanja v deželi, in kar podpira složno ljudsko zahtevo po priključitvi k Jugoslaviji. V kolikor reakcija do sedaj ni uspela raz-
biti močnih vezi med Julijsko Kraji--no in Jugoslavijo z blatenjem Jugoslavije, se je začela posluževati fašističnih provokacij in fašističnega terorja v coni A.
Julijska Krajina sprejema zavezniško komisijo, saj je ljudstvo na mnoge slavoloke napisalo: Pozdravljena mednarodna komisija, ki prihajaš na preizkušeno primorsko zemljo, da se pogovoriš z našim kmetom, da spregovoriš z našim ljudstvom in da spoznaš našo pravico. Do zadnjega koščka primorske zemlje, kjer je tekla v času domovinske borbe kri naših junakov, kjer so goreli naši domovi in kjer hočemo naše pravične meje, do tam boste čuti slovensko govorico, slovensko besedo in ugotovili boste, da so tam ljudje v vsakem pogledu Jugoslovani.
V tej zavesti pričakuje Primorska odločilne besede o svoji usodi, poštene besede velikih zaveznikov, ki naj da zasluženo pravico preizkušenemu slovenskemu narodu in ki naj ponovno razbije zločinsko početje mednarodne reakcije, ki se je zlasti v Trstu zasidrala, da bi ustvarila na tem koščku jugoslovanske zemlje pozicijo za svoje nadaljnje zločinsko delo.
Zberimo podatke o ropanju nemških fašistov
Ker je Jugoslovanska delegacija v Berlinu pri postavljanju zahtev in realiziranju povračila za vse predmete, katere so odnesli iz naših krajev Hitlerjevi zločinci, naletela na veliko oviranje, zato je nujno potrebno, da se takoj na vsem našem področju zberejo točni podatki o materialu, ki so ga Nemci pri nas naropali. Treba je navesti imena podjetij, ustanov in oseb, katerim so bile gotove stvari od-nešene, treba je navesti okolnosti, pod katerimi so bili omenjeni predmeti vzeti, tceba je navesti kraj in čas dejanja. Poleg tega je treba označiti po-edine predmete ali navesti število produktov, ki so bili odnešeni. V kolikor se to tiče industrijskih predmetov je
treba točno navesti model, številko motorja, stanje v kakršnem se je nahajal predmet. Po možnosti je treba tudi navesti kraj, kje se danes ta stvar nahaja. V kolikor so bili s posameznimi industrijskimi predmeti odnešeni tudi načrti,' projekti, osnutki, spiski itd., je treba tudi to navesti. Treba je v najkrajšem času poslati najizčrpnej-ša poročila o teh stvareh Poverjeništvu PNOO-ja za Slov. Primorje, ker je prav od tega odvisno, v koliko bo možu« čimprej realizirati vrnitev prej omenjenih stvari. Pri vsem tem se je treba zavedati velike važnosti in tozadevno naj poda vsak res najpopolnejša poročila, kolikor se jih sploh more zbrati.
mu posestniku v isti vasi pa so peljali po tri voze gnoja na njivo. Ves čas so vozili tudi material za posipanje ceste. Druga skupina, ki je delala na cesti, je utrdila 300 m ceste in očistila na vsaki strani po 280 m ! obcestnega jarka in odpeljala devet voz blata iz očiščenih jarkov.
V Dobravljah pa so trije vozniki speljali 28 voz gnoja na njive, ki so last dveh invalidov iz narodno osvobodilnega boja.
Tako je Ajdovščina pokazala kot prva, kako je treba pojmovati delovne nedelje in pomoč našemu kmetu. Samo na ta način je namreč možno, da bomo spomladansko setev opravili res stoodstotno in v veliki meri razbremenili kmeta. Ta prva delovna nedelja pomeni uvod v vsesplošno delo, ki naj v obliki- požrtvovalnega dela vseh tistih, ki niso neposredno zaposleni v produkciji ob nedeljah, priskočijo na pomoč našemu kmetu in tako zagotovijo zadosten pridelek za vse delovne množice. Seveda se tudi tem požrtvovalnem delu ne manifestira samo delavoljnost in najvišja požrtvovalnost primorskega ljudstva, niti se ne manifestira samo skrajna pripravljenost medsebojne pomoči v samih ljudskih vrstah, ampak se v veliki meri kaže v tem vsesplošna ljudska državna manifestacija za priključitev Primorske k Jugoslaviji. Prav to požrtvovalno delo kaže, da so množice v veliki večini pripravljene v vsakem trenutku na požrtvovalno delo za to, da se presniči končno težnja primorskega ljudstva, da bo priključena Primorska k Jugoslaviji.
Prav ta primer Ajdovščine, ki je kot prva pokazala, kako je treba pojmovati delavne nedelje, naj bo vzor vsej Primorski, ki se pripravlja prav za to nedeljo na splošno delavno nedeljo. Zavedati se moramo, da je danes delo osnovna potreba naših ljudskih množic in da prav delo predstavlja pravo vsebino naših mànife-stacij in naših zahtev.
Kooer spada z litro vred k Jugoslaviji
Tisoči in tisoči so spregovorili v Kopru: Hočemo k Jugoslaviji!
Pred nekaj dnevi so na velikem množičnem zborovanju spregovorili tudi Koprčani. Tako je spregovorilo tudi prebivalstvo enega izmed največjih obmorskih mest v coni B; spregovorilo je ljudstvo Kopra, katerega je prav mednarodna reakcija skušala izrabiti kot udarno pest za napad na vseljudsko zahtevo po priključitvi Julijske Krajine k Jugoslaviji. Tokrat je prebivalstvo mesta Kopra spregovorilo, da hoče, kot vsa ostala Istra, priključitev Julijske Krajine k Jugoslaviji. Vendar to nikakor ni bil prvi nastop Koprčanov z zahtevo po priključitvi Julijske Krajine k Jugoslaviji. Že v času same narodno osvobodilne borbe, lo je v času samega oboroženega boja s fašističnimi osvajači, so Koprčani izrazili svojo zahtevo po priključitvi k Jugoslaviji s tem, da so se pridružili množično
partizanskim edinicam in se borili za uresničitev njihove zahteve. Prav tako so množice iz Kopra najodločneje nastopile proti reakcijonarnim provokacijam, ki jih je skušala klika italijanskih plačancev, bivših fašistov, uprizoriti v obliki stavke,. Takrat so tisoči nastopili proti temu in ponovno manifestirali svojo zahtevo po priključitvi. In sedaj je končno v sklopu narodnih taborov tudi v Kopru spregovorila množica, spregovorilo je prebivalstvo Kopra shmega, da je in da mora biti ta zemlja jugoslovanska.
Koper je prav tako kot Trst eno izmed oken našega gospodarstva v svet. Brez zaledja je Koper mrtvo mesto, ki je obsojeno na absoluten propad. Tudi Koper je torej gospodarsko v. toliko pomemben, v kolikor ima za zaledje vso Julijsko Krajino in Jugoslavijo. Torej je
povsem naravno, da se tudi iMijahske množice, v kolikor predstavljajo v pogledu mesta samega večino prebivalstva, danes vključujejo v splošno zahtevo, da se celotna Julijska Krajina priključi Jugoslaviji, ker si je pač nemogoče predstavljali zaledja brez mesta in mesta brez zaledja. In potrdilo za to, da so množice Kopra ta dejstva v celoti razumele in prevzele iniciativo za uresničitev tega s tem, da so danes one tisti faktor, ki postavljajo priključitev Julijske Krajine z mesti vred k Jugoslaviji, kot edino pravilno možnost, tako rešitve narodnega vprašanja večine prebivalstva Julijske Krajine, "Slovencev, kot gospodarskega vprašanja Julijske Krajine In potrdilo za to pomeni spel tabor r Kopru, kjer so zbrane množice manifeslationo pribile zgornja dejstva.

Krvava Italija, dejstva obtožujejo, dejstva vaših zločinov, ki jih ljudstvo ni pozabilo
Če hodiš danes po naši lepi Primorski, po Brdih, Goriškem, po Krasu in Vipavski dolini, le se pomudiš malo v Brkinih in nižje doli v Istri, če te pot zanese na Cerkljansko in
dejstvih italijanskih civilnih in vojaških oblasti, ki so jih počenjali nad ^slovenskim življem.
Ze dva meseca beremo v Primorskem dnevniku dan za dnem o poži-
Trnovo, povsod, prav povsod so po- } gih vasi, aretacijah ljudi, o internaci-
žgani domovi,»povsod ti stopajo pred oči beli grobovi pobitih talcev, tihe gomile padlih junakov. Kako strašno je bilo trpljenje primorskega ljudstva, k;o so ostali še tako strašni sledovi. Konec je tega.
Primorsko ljudstvo, ki so ga hoteli uničiti, dela danes zmagoslavno, ponosno. Pričakuje pa še končne odločitve mirovne konference, da se priključi svojim bratom v Jugoslaviji.
Toda premagana Italija, ki je 27 let teptala pravice primorskih Slovencev, nam pa prepovedala govoriti v materinem jeziku, ki nam je požigala narodne domove, mučila in pobijala zavedne Slovence, ta premagana.De Gasperijeva Italija dviga svoj glas in zanikuje svojo veliko krivdo za vse 27 letno trpljenje in zatiranje, odvrača od sebe odgovornost za požgane vasi in cele pokrajine, za mučene in pobite talce, za trpljenje in smrt tisočerih v koncentracijskih taboriščih v Italiji. Vsega so krivi fašisti, njih primite! Tako pravijo.
Primorsko ljudstva pa dobro ve in hrani žive trdne dokaze za to, da je Italija, ko še ni bilo fašizma prav tako zatirala Slovence, jih zapirala in streljala, da je prav tako požigala narodne domove. Ves slovenski narod dobro ve, da so bili oficirji in komandanti kraljeve vojske Usti, ki so izdali povelja za streljanje talcev, da je bila ravno kraljeva vojska tista, ki je vršila masovno požiganje vasi po Ljubljanski pokrajini v času zadnje vojne.
OgromnO' imamo dokazov, s katerimi lahko postrežemo De Gaspariju^ če mu ni znano o nasiljih in grozo-
jah in konfinacijah, kamor so v masah vodili naše ljudi umirat. Vsi podatki so točni, podprti s točnimi datumi in imeni žrtev in kratkim popisom, kako in kdo je ta nasilja in zločine izvršil. Dva meseca že beremo, a zakladnica vaših zločinov še ne bo kmalu izčrpana. Koliko pa je zločinov, ki niso nikjer zapisani. Ljudje pa, ki so preživeli ta grozodejstva, hranijo v svojih srcih živ spomin na grozne trenutke, ko je barbarska italijanska vojska pridrla v vas, pobjla nekaj ljudi in nato vso vas zažgala. Tak žalosten primer je požgana vas Ustje v Vipavski c{olini. 0 tem nam pripoveduje kmet Leopold Čebron in njegova žena Marija.
Osmega avgusta leta 1942. je bilo. V vas so pridrveli italijanski alpinci in karabinerji iz Ajdovščine. Iz vseh strani so prišli, ena skupina pa je privlekla s seboj mrtvega karabiner-skega marešala, ki so ga našli pod vasjo. Dejali so, da smo mi vaščani iz Ustja ubili marešala. Zapodili so se po vseh hišah, pretepali' uboge vaščane in jih metali na cesto. Ljudje so v' naglici jemali najpotrebnejše stvari, nosili iz hiš živež in dragocenosti. Medtem je že zagorela prva hiša na spodnji strani vasi. Ljudje so v blaznem strahu vlačili iz hiš živež, obleko, podivjani vojaki pa so nam vse sproti pobrali in nam grozili, da bodo vse postrelili. Otroci, starci, žene so z obupom zrli na goreče hiše, na vse njihovo imetje, ki so ga požirali ognjeni zublji in podivjani vojaki. Osem vaščanov so na licu mesta postrelili. Streljali bi še dalje, pa je prišlo drugačno povelje.
Požgali pa so prav vse hiše, razen župnišča in še ene hiše, v kateri je stanoval neki Nemec. 84 številk je v vasi, pa so samo tri hiše ostale nepoškodovane, drugo pa je vse pogorelo. Obleko in ostalo v kolikor nam ni zgorelo, so nam pokradli alpinci in tako smo ostali popolnoma brez vsega.
Tako nam pripovedujeta zakonca Čebron.
Osem pobitih ljudi, 81 požganih hiš z vsem imetjem vaščanov, to je samo eden od zločinov italijanske vojske, ki pa je toliko hujši, če mu pogledamo malo v ozadje. Tedaj šele spoznamo vso podlost in podivjanost tistih, ki bi bili radi danes v očeh sveta čisti — brez krivde.
Ljudje v Ajdovščini se še dobro spominjajo tistih dni in ti vedo povedati, da sta dva italijanska oficirja alpinca prejšnji dan v družbi dveh »deklet« popivala v znani gostilni Bratina v Ajdovščini. Ker sta si v svoji pijanosti in objestnosti privoščila prevelike nesramnosti, jih je pustil karabinierski marshalo aretirati in zapreti. Ta dva pa sta, ko sta prišla na svobodo iz maščevalnosti naščuvala svoje vojake alpine, naj mu to nesramnost temeljito poplačajo. In r^s.
S pretvezo, da so v Ustju partizani, so ga zvečer zvabili s seboj in ga v bližini Ustja ubili, nato pa obdolžili vaščane tega dejanja. Kaj je temu sledilo, pa smo že opisali.
To so torej živi dokazi, ki jih lahko izpriča vse ljudstvo, ker jih je samo pretrpelo. In takih dokazov imamo še nešteto, s katerimi lahko gospodu De Gasperiju in njegovim kričačem dokažemo vso krivdo »uradne« fašistične Italije, za požige, umore in vse zločine, ki jih je izvršilo nad slovenskim ljudstvom.
Fašisti skušalo s temne ustrahovati IjjtaMvo m eistroEsiti
slovensko oiieiei e Miške Kraiine
Vsa pošteno svetovna javnost in tudi reakcija dobro ve, da je Jugoslovanska armada v maju 1945. leta po hudih borbah osvobodila vso Julijsko Krajino s Trstom in Gorico, da so čete IX. korpusa JA vkorakale v Tržič in osvobodile Videm. Tedaj je Primorska v objemu z brati iz Jugoslavije, Srbi, Hrvati in svojimi rojaki Slovenci zavriskala od veselja in' pozabila na tisočero ran, iz katerih je krvavela vsa leta iašističnega nasilja, izpolnila se je njena davna težnja po svobodi, po združitvi s svojimi brati, plačan je bil napor krvavega upora v domovinski vojni.
Toda že tedaj so se pojavile neke (Spletke proti novi, zmagoviti Jugoslaviji, proti tej dejanski združitvi Julijske Krajine z Jugoslavijo.
Maršal Tito, ki ni hotel ustvariti spora z zavezniki, je umaknil jugoslovanske sile, ne da bi se kakor koli odrekel jugoslovanskim pravicam do teh pokrajin. Ustvarjena je bila tako imenovana »modra črta«, ki je razdelila Julijsko Krajino na dva dela — cono A in B.
Od takrat naprej pa zaznamujemo izzivanja in napade na demokratično Jugoslavijo od strani iašistov in belogardi-stvo, ki so se natrpali v coni A.
Italijanska reakcija, podprta od nazadnjaških elementov vsega sveta, ne izbira sredstva za izzivanje incidentov in varanja poštene svetovne javnosti. Ne mine dan, da ne bi italijanski reakcionarni tisk, med katerim prednjači »Voce libera« objavil izzivalni članek ali vesti, kakor n. i>r. :da je Tito koncentriral 500 tankov pred Morganovo linijo«, itd.
Take in podobne vesti prinašajo v zvezi z vprašanjem Trsta in Julijske Krajine.
Tudi svetovna reakcija je napela vse sile, mobilizirala vse zločinske fašistična elemente, da bi s provokacijami, nasiljem, lažno propagando ustvarila ne-razpoloženje proti mladi napredni Jugoslaviji, da bi preprečila prebivalstvu Trsta in Julijske Krajine svobodno izražati voljo za priključitev k Jugoslaviji.
Julijsko Krajino bi hoteli kljub 46 tisoč žrtvam, ki jih je darovala za svojo osvoboditev, ponovno zasužnjiti, ponov-'no spraviti pod oblast sicer premagane, a vendar imperialistične Italije, ter tauo oslabiti napredno Jugoslavijo. in z njo ves pošteni svet.
Ti manevri reakcije pa dobivajo ved-ao ostrejši ton, čim bolj se približuje čas, ko bo na sporna tla prispela med-zavezniška komisija, da ugotovi voljo ljudstva Julijske Krajine, ter zemljepisne in narodnostne meje med Italijo in Jugoslavijo.	,
In če se pozanimamo, kdo so ti ljudje, ki odrekajo Julijski Krajini pravico do priključitve, ki se tako zagrizeno in tako podlo borijo proti Jugoslaviji, tedaj nam stopijo pred oči vsi tisti izvržki, ki so jih svobodoljubni narodi izpljunili iz sebe, ko so se borili za svojo svobodo. Izdajalci lastnih narodov, četniki Draže Mihaljoviča, ustaši in koljaši, Nedičeva morilska in izdajalska banda, ti, ki so si umazali roke s krvjo stotisočev lastnih bratov in iščejo zadnje zaščite v Italiji.
Ti fašistični izrodki izvajajo vedno nova teroristična dejanja z zločinskim namenom, da bi odstranili slovensko obeležje teh krajev, da bi zavedli zavezniško komisijo in preplašili ljudstvo.
Te zločinske, podivjane bande se podijo po coni A, trgajo slovenske napisne table obrtnikom in trgovcem, podirajo in požigajo slavoloke, ki jih ljudstvo postavlja za sprejem zavezniške komisije. Tako so v Solkanu pri Gorici hodili dne 25. februarja člani civilne policije od hiše do hiše ter zahtevali od prebivalcev, naj zbrišejo vse napise Z zidov, ker bodo sicer kaznovani z denarnimi globami. Zapisovali so imena hišnih lastnikov ter iskali nato predsednika krajevnega NOO. Ker ga niso našli, so naročili predsedniku Prosvetne zveze, da mora poskrbeH za to, da bodo ob prihodu medzavezni-ške komisije vsi zidovi čisti, po odhodu komisije, pa si bodo ljudje na svoje hiše lahko napisali vse, kar si bodo hoteli.
V vasi Hum v Brdih so črni policisti razbili vaški Sten-čas, pobrali vse dopise in raztrgali Titovo sliko. Od družine Humar so hoteli zvedeti, kdo je napravil sten-čas in grozili zlasti Humarju Fabijanu. Isti policisti so se 11. ie'vu-arja zvečer okoli 10. ure vozili z jeepom po Brdih in raztresali letake za priključitev tega ozemlja k Italiji, in letake, ki hujskajo proti Jugoslaviji in blatijo njene voditelje. Vedno pogostejši so primeri aretacij. V Neblem so držali štiri dni v zaporu 12 oseb, ker so prisostvovale množičnemu sestanku, ki je bil pravilno prijavljen in od oblasti dovoljen.
Bližajoči se prihod mednarodne komisije je pognal strah v kosti reakcionarjem, saj nimajo nikakih argumentov, s katerimi bi dokazali, da mora — kot oni pravijo — Julijska Krajina k »madre patria«, Italiji. Ker se tega dobro zavedajo, zato se poslužujejo edinega načina, ki jim je še preostal, t. j. terorja. >
Svetoivančani so postavili v nedeljo 17. februarja slavolok s Titovo sliko in jugoslovansko zastavo v sredini. V torek zjutraj pa se je že pripeljalo z jeepom pet civilnih policistov, ki so vrgli vrv okoli slavoloka in ga po daljšem prizadevanju podrli. Sliko in zastavo pa so raztrgali že prejšnji večer. Toda domačini so namesto enega postavili dva slavoloka. To se je zgodilo dvakrat. In če bi se še te slavoloke drznil kdo podreti, bomo postavili štiri.
To nam zlasti potrjuje dejstvo, da tržiška reakcija že nemoteno uporablja eksploziv za razstreljevanje slavolokov. V noči od 1. na 2. marca so eksplodirale mine pod tremi slavoloki. Slavolok pri mostu »Anconette« je popolnoma porušen, dva druga pa sta le nagnjena, To je do sedaj najtežji zločin reakcije v Tržiču in Julijski Krajini sploh, zločin, ki je dokazal, kako zelo se maloštevilne propalice bojijo, da bi svet zvedel za resnično voljo ogromne večine tržiškega in vsega primorskega ljudstva. Še en primer uničevanja slavolokov:
Dne 19. februarja okoli polnoči so prispeli civilni policisti z motornim vo-
zilom v vas Šmarje ter se ustavili tik pred slavolokom. Dva policista sta izstopila in zažgala slavolok. Ko so vaščani prihiteli na mesto, je motorno vozilo že odpeljalo junaške policiste. Slavolok je pogorel, ostala je samo rdeča zvezda in črki OF.
Tako nadaljujejo bivši fašisti z umazano politiko fašizma. Fred leti so nam požigali narodne domove, danes z dinamitom in ognjem uničujejo slavoloke,
Ti fašistični teroristi so postali tako drzni, da so se v svoji podivjanosti spravili celo na angleške oficirje, ki simpatizirajo z ljudstvom. Dne 25. februarja popoldne so se pripeljali z jeepom štirje civilni policisti z Bilj v Renče pod vodstvom znanega Armanda Komela. Vsi so bili do zob oboroženi ter se zglasili v gostilni Hilariji v Renčah in pričeli tam razsajati. Hoteli so legitimirati angleškega kapitana Sterna, ki prebiva trenutno tam na dopustu. Ker se kot zavezniški častnik ni dal legitimirati, je zahteval, naj ga odpeljejo na zavezniško poveljstvo, ker ga ima pravico legitimirati le višji zavezniški častnik. Policisti so ga nato odpeljal z največjo brzino po vaški cesti, tako da so se prevrnili, pri čemer je dobil tudi kapetan Štern hud udarec. Zlikovci v policijskih oblekah so se zaradi nesreče in častnikovih protestov tako preplašili, da so se z njim vrnili v Renče in ga odložili na trgu. Goriškemu novinarju, ki je naslednjega dne obiskal kapetana Sterna, je slednji izjavil, da so hoteli policisti od njega zvedeti, kdo je napisal besedo Tito čez vse gričevje na Krasu, kdo je okrasil hiše v Renčah in zakaj visi v gostilni slika maršala Tita. Ker njihov brutalni nastop napram zavezniškemu častniku ni rodil zaželjene-ga uspeha, so zahtevali od njega še dokumente. Kapetan Štern je izjavil novinarju, da je nameraval zaradi terorističnega nastopa civilne policije napram njemu in vaščanom poklicati pomoč iz Gorice.
Prisiljeni smo opozoriti zavezniške oblasti, kam nas vodi prizanesljivost napram tem ostankom fašizma in v coni A Julijske Krajine bolj kot kjer koli razbohotenim neoiašistom.
S. marec je praznik žena - je praznik našega ljudstva
Vse od takrat, ko so žene carske Rusije šle 8. marca 1917. leta na ulice, ko so priredile demonstracije proti vojni, za svobodo, za kruh in za zemljo, vse od takrat ne pomeni 8. marec več navadnega malomeščanskega praznika žena, temveč pomeni dan mobilizacije^vseh naprednih ženskih množic, pomeni mobilizacijo delavk in kmetic, bajtark in delavnih inteligentk v borbi za dosego boljšega življenja.
Prav 8. marec 1917. leta pa , je istočasno izpričal, da ni samo praznik žena, temveč, da je istočasno praznik vsega naprednega človeštva. V borbi za svetle cilje sta si po Leninovem pozivu podala roko žena borka in mož borec, dal jima pa je vsestransko pomoč sovjetsly vojak.
Tako je bilo takrat, v tistem burnem revolucionarnem času, ko sta se ruska delavka in kmetica in ruski delavec in kmet borila za zrušitev carizma; za zrušitev nacionalnega zatiranja, ko sta se borila za kruh, za zemljo, za mir.
V letih naše narodno osvobodilne borbe je pomenil za nas 8. marec prav tako mobilizacijo vseh osnovnih ženskih množic za borbo proti okupatorju, za dokončno svobodo. Na Primorskem je pomenjal še posebej mobilizacijo žena z namenom, da dosežena dokončna osvoboditev Julijske Krajine s Trstom in končno priključitev k Jugoslaviji. 8, marec je prav v letih najtrših borb prerasel iz praznika naših žena v praznik našega ljudstva, v praznik naše vojske, v praznik osnovnih ljudskih množic.
Medtem, ko je jugoslovanska žena stopila že odločno na pot obnove, medtem, ko praznuje žena Slovenije, Macedonije, Črne gore, Hrvatske, Srbije, Slavonije itd, 8. marec v znamenju mobilizacije vseh sil za čim uspešnejšo izvedbo nalog gospodarske in prosvetne obnove, stojimo me žene Julijske Krajine, kakor je dokazal prvi kongres Slovansko-italijan-ske ženske zveze na Reki, še vedno pred glavno nalogo: izvojevati ljudstvu Julijske Krajine, izvojevati slovenskim, hrvatskim in italijanskim delavnim množicam dokončno svobodo, priboriti dokončno priključitev Julijske Krajine s Trstom in Gorico k materi Jugoslaviji. Zato je danes, ko prihaja mednarodna zavezniška komisija, da preišče etnografske meje, na naša tla, ženski dan tudi obenem dan mobilizacije vseh ljudskih sil in s tem dan mobilizacije prav tako tovarišev.
Me žene iz B cone, vršimo v okviru 8. marca poleg borbe za priključitev že drugo nalogo. Istočasno vršimo tudi mobilizacijo vseh sil za dvig obnove naše porušene domovine. Medtem, ko stoji naša žena v A coni danes pred najvažnejšo nalogo, to je v obrambi pravic, ki si jih je ljudstvo priborilo za časa narodno osvo-
bodilne borbe, ko stoji v odločni in nepopustljivi borbi proti Wilsonovi črti, proti internacionalizaciji Trsta in Julijske Krajine, proti plebiscitu, ki nas misli še enkrat vreči na tehtnico, se danes žene iz cone B že lahko poleg te glavne naloge posvečajo nalogam obnove, Stoprav to delo na znotraj podpira borbo žene in ljudskih množic. S tem, da izgrajuje narodno oblast, da pomaga v obnovi, da pomaga v reševanju gospodarskih nalog in v reševanju nalog naše ljudske kulture in prosvete, pomaga ▼ največji meri ljudskim množicam A cone, kakor vse Primorske v zahtevi po priključitvi k Jugoslaviji.
Zato se pridružujemo jugoslovanskim ženam v izvedbi prvomajskega tekmovanja. Če pomeni prvomajsko tekmovanje za žene Jugoslavije velik vzpon sil pri izvrševanju konkretnega dela, tedaj mora pomeniti za nas žene Slovenskega Primorja poziv na prvomajsko tekmovanje še veliko več, zakaj 1. maja se pričnejo mirovna pogajanja, ki bodo dokončno odločila o naši usodi, zakaj 1. maja bomo praznovali obletnico najveličastnejšega dnevr v zgodovini narodno osvobodilne borbe, praznovali bomo obletnico, ko je naša zmagovita partizanska vojska osvobodila Trst, srce Primorske.
Zato je naše 8. marčevsko tekmovanje vključeno v prvomajsko in tako se s tem vključujemo v tekmovanje, ki so ga pokrenili enotni sindikati, da bomo na tak način z utrditvijo in z izboljšanjem ljudske oblasti, z reševanjem gospodarskih in kulturnih nalog pripomogle k dokončni rešitvi našega bistvenega narodnostnega vprašanja, da bomo tako tudi s svoje strani pripomogle k dokončni priključitvi Julijske Krajine k Jugoslaviji.
V prvi vrsti moramo poglobiti zanimanje in pričeti aktivneje soodločati pri zborih voiilcev, kjer se rešujejo na vasi važne odločitve. "Kot najvažnejšo nalogo moramo smatrati dvig soodločanja delavskih in kmečkih žena v obnovitvenih in drugih zadrugah. Pričeti moramo sistematično razvijati kulturno-prosvetno delo po naših vaseh. Poglobiti moramo delo za mladinsko zaščito, za dijaške domove, za ranjence, za našo vojsko.
S tem, da se naša žena, da se Vipavka in Tolminka, žena Pivke in Grgarskega vključuje v prvomajsko tekmovanje, bo občutno pripomogla k edino možni rešitvi našega vprašanja, k dokončni priključitvi Julijske Krajine k Jugoslaviji. 8. marec, ki ga primorska žena praznuje v znamenja zadnje mobilizacije sil za dokončno uresničjtev dolgotrajne borbe vseh Primorcev, za priključitev Trsta in Julijske Krajine k materi Jugoslaviji, je postal tako ne samo praznik žena, temveč vsega antifašističnega ljudstva Julijske Krajine.








tatfesficiia za pnkiaitav k Jugoslaviji
V noči od 2i. na 22. februarja so odnesli napisne deske v ulici San Lazaro in San Francesco, v ulici Comerciale št. 115 so odnesli dvojezični napis trgovine jestvin Princ. V isti ulici št. 126 so napis »Gostilna z vrtom« vrgli na tla in ga razbili. Fašistični zlikovci so vrgli v napisno desko »Primorskega dnevnika« na trgu Goldoni št. 1, kakor tudi na deske »11 Lavoratore« steklenico s črnilom.
Ves ta bes italijanskih šovinistov nas živo spominja na fašistični teror in na dobo pred nastopom Mussolinija. Ta zla dejanja so samo navodilo našemu ljudstvu in v opomin, kaj ga čaka, ako bi še enkrat bilo prisiljeno živeti v okviru Italije pod fašističnimi tirani ali v internacionaliziranem Trstu.
Zato je želja vsega ljudstva Julijske Krajine: »Čim prej k pravi domovini Jugoslaviji«.
Nad 5000 Slovencev in Italijanov je dne 3. marca v Piranu manifestiralo za priključitev vse pokrajine s Trstom k Jugoslaviji. Zaman so vse grožnje italijanske reakcije, ki zahteva, naj italijansko ljudstvo ne sodeluje s Slovenci. Ljudstvo iz Pirana je s svojih oken razobesilo jugoslovanske in italijanske zastave z rdečo zvezdo, da s tem potrdi zahtevo po pripadnosti. Tudi ladje v pristanišču so bile okrašene z našimi zastavami, tak je odgovor poštenih Italijanov vsem pretnjam italijanske reakcije.
Plraneži so manifestirali po glavnih ulicah ter sprejeli manifestante iz sosednih vasi in skupno prikorakali na Glavni trg. Na čelu so bile slike maršala Tita, tov. Kardelja, sledile so jugoslovanske, slovenske in italijanske zastave, transparenti z z različnimi napisi v slovenskem in
italijanskem jeziku, »Mi smo za Tita«, zahteve za priključitev Trsta in Julijske Krajine k Jugoslaviji, za bratstvo narodov, za skupno borbo proti ostankom fašizma in reakciji. Množice so navdušeno vzklikale maršalu Titu, za pripadnost k Jugoslaviji.
Rojak Piranež tov, Petronio je nagovoril manifestante, poudari je, da je ni sile, ki bi mogla zaustaviti ljudstvo, ki je na poti napredka, in to so bratski narodi, Slovani in Italijani Julijske Krajine, ki se borijo za priključitev k LR Jugoslaviji. Italijani, ki živijo na tem ozemlju se morajo zavedati, da so manjšina, ne smejo povzročati krivice jugoslovanskim narodom že toliko prizadetim od italijanskega fašizma, ne smejo več biti
slepo orodje v rokah italijanske reak- italijanske reakcije.
cije, marveč si morajo pridobiti pravice nacionalne manjšine, katere jim bodo zagotovljene samo v današnji napredm Jugoslaviji. Ves italijanski narod naj se zaveda krivice, ki jo je povzročil fašizem vsemu jugoslovanskemu ljudstvu in kar je naravno, da italijanski naron mora poravnati storjene krivice. Zaključil je: Italijani Jul. Krajine so skupno s Slovani s prelito krvjo označili skupni cilj za pripadnost k Jugoslaviji.
Tov, Perovšek je poudaril, kako ljudstvo Julijske Krajine s slavoloki in napisi pripravlja sprejem mednarodni komisiji, kako po tolikih žrtvah, ki so jih Slovenci, Hrvati in Italija.d tega ozemlja dali za priključitev k Jugoslaviji, še danes vztrajamo in bomo vztrajali za naše pravične zahteve, za priključitev k Jugoslaviji-
Zbrane množice so pozdravili tov. Fonda, tov. Avgusta oba iz Pirana, vdova Ema Grbec in stari očka iz okolice. Zaključil je tov. Franc Štoka, katerega so množice burno pozdravljale, Pozivali so vsi v skupno fronto Slovencev, Hrvatov in Italijanov Julijske Krajine za priključitev k Jugoslaviji.
Italijanska reakcija je šc upala in računala, da sc ljudstvo ne bo odzvalo, ker je bilo slabo vreme. Kljub plahemu vremenu, vetru in dežju je med manifestanti vladalo največje navdušenje. Kot za časa osvobodilne borbe, tako tudi danes ni sile, ki bi oslabila borbeni duh naših množic za pravične zahteve. Manifestanti se niso ustrašili slabega vremena ne groženj

ftvosnaitko tekmovanje ni samo tekmovanje posameznikov,
ampak zajema vse ljudstvo
Leto 1946 je za vso Jugoslavijo leto obnove. To obnovo porušene domovine vodi ista silna, nepremagljiva volja narodov, ki je vodila borbo in kot so zmage v borbi presenečale ves svet, tako preseneča danes obnova. Iz ruševin vstajajo novi domovi, nova industrija, nova gospodarstva. Tekmovalni duh je zajel vso Jugoslavijo: čim prej hočemo odstranili vse sledove okupatorja, čim prej hočemo vzpostaviti blagostanje! Zato prvomajsko tekmovanje ni samo tekmovanje posameznikov, ampak se je v njega vključil sleherni državljan po svojih zmožnostih. Kot so se borili mož, žena in mladina skupno z orožjem v roki, tako gradijo danes skupno v obnovi.
Tudi mi hočemo biti priključeni k FLRJ, ker smo tudi mi Slovenci, in ker smo za osvoboditev in priključi-tev Primorske napojili sleherno gru-do primorske zemlje z našo krvjo. Fvi nas je na tisoče požganih domov, je uničena industrija, je do kraja nničeno vse naše gospodarstvo. Zato bomo tudi mi tekmovali prav tako, kol naši bratje in sestre, ki so že popolnoma svobodni. Isti duh bratske Povezanosti, ki je vodil našo skupno borbo, bo vodil tudi naše skupno Prvomajsko tekmovanje!
Cona B bo tekmovala pod geslom:
S prvomajskim tekmovanjem ho-temo dokazati našo zahtevo po priključitvi k FLRJ!
Tekmovalne komisije iz vseh okra-
jev so na skupnem sestanku izdelale za cono B tekmovalni načrt s sledečimi točkami:
1.	Dvig proizvodnje! V industrijskih obratih, rudnikih in premogovnikih hočemd doseči predvojno proizvodnjo in to:
a)	s pojačeno delovno disciplino,
b)	z izboljšavami v načinu dela,
c)	s prostovoljnimi delovn. urami.
2.	Dvig storitve v lesni industriji!
3.	Dviganje strokovnih kadrov z ustanavljanjem strokovnih tečajev.
4.	Poglobitev dela sindikalnih organizacij.
5.	Pomladna setev se mora izvršiti stoodstotno:
Zimska setev se je izvršila povprečno 92 odstotno, medtem, ko je ostalo lansko spomlad neobdelane orne zemlje ponekod do 22 odstotkov.
6.	Preskrba z gnojili in semeni. Zaradi tega bomo stopili v stik z našo vojsko in z vsemi kmetijskimi odseki, predvsem pa bomo organizirali medsebojno pomoč.
7.	Dvig donosnosti v poljedelstvu in živinoreji. Pospeševanje čebelarstva in sadjarstva (bolj intenzivno snažen je sadnih dreves), traktorske postaje, povečanje površine industrijskih rastlin, predvsem paradižnika, ki ga nujno potrebujemo za industrijo konzerv.
8.	Politična izgradnja najširših množic! Vse, ki še niso povezani, bomo pridobili za SIAU ali masovne organizacije^
Obvestilo invalidom osvobodilne volne
Da bi čim hitreje in pravilneje potekalo delo na področju skrbstva 'ovalidov iz Osvobodilne vojne, ni za-sam0 prizadevanje ljudskih oblasti in funkcionarjev naše Armije, temveč je nujno, da invalidi tudi sa-jpi sodelujejo pri tem delu, da bi čim
mtreje potekalo in dalo kar najboljše	, v. •
Multate. Zato opozarjamo invalide na4 bi bili invalidi kar najbolje obveščeni sledeče:	I o poteku in rezultatih dela na podroo-
tovariše invalide na dejstvo, da naše ortopetske ustanove niso v stanju, da bi v kratkem času preskrbele vsem invalidom proteze, zaradi česar se bodo za sedaj, vzele mere vsem invalidom, ko pa bodo prišli na vrsto, jim jih bodo naredili.
6, Zadržanje vojnih invalidov: Da
. 1. Vsi oni invalidi, ki se doslej še j»So javili na pregled pri nižjih inva-hdskih komisijah, naj to nemudoma dorè, ker je to v interesu invalidov sadili, kakor tudi organov, ki jim je polnjena ta naloga. Formularje za pri-iave na te komisije lahko dobe pri in-VaHdskih odsekih, tam kjer je bil po-l)rej sedež Komande področja in pri vseh Narodnih odborih.
2.	Dokazi: Invalidi, ki si doslej ni-d» nabavili dokazov pri svojih edini-nh ali vojno-političnih funkcijonarjih, 'm so postali invalidi v Osvobodilni I°jni, naj to store in te dokaze pošlje-10 ali osebno izroče v invalidskem od-?eku, na čigar teritoriju se invalid na-baja. Vsakemu invalidu — v kolikor I® njegova edinica, v kateri je bil ra-njen, razformirana — lahko da potr-blo ‘odnosno dokaze njegov funkcijo-n?t, ki ga pozna in v čigar edinici je bd takrat, ko je bil ranjen.
V zvezi s tem so dobjle vse edinice botrebna navodila kako morajo posto-bati, kakor tudi obrazec za izdajanje !eh dokazov. Glede omenjenega naj se mvalidi javijo pri pristojnih uradih.
3.	Denarna pomoč:	Vsak invalid
sPrejme svoji fizični nesposobnosti PHmerno pomoč. Odlok o dodelitvi po-[noči se mu izda, kakor hitro dostavi invalidskemu odseku dokaze, da je podal nesposoben za časa opravljanja svoje vojaške dolžnosti v NOV in POJ, odnosno JA, ali po njihovem nalogu (kod vodič, nosilec ranjencev, prevoz bik, obveščevalec itd.),
Ako se invalid preseli na teritorij kakšnega invalidskega odseka, se mora takoj javiti na tem novem odseku, kamor se je preselil, obenem pa mora zahtevati svoje dokumente od invalidskega odseka, pod katerega je prej spadal, da bi mu ta novi odsek na Podlagi teh dokumentov dalje izplačeval denarno pomoč.
4.	Zaposlitev: Invalid, ki želi dobiti državno ali privatno službo, mora vlomiti prošnjo pri invalidskem odseku one vojaške edinice na teritoriju ka-fore so nahaja ter v prošnji navesti: mto in kraj rojstva; število družinskih članov, ki jih > zdržuje, v kakš-bem gmotnem stanju se nahaja, — kakšne šole ali obrti je prej dokončal, — kdaj in kje, — kateri del telesa je onesposobljen in kolikšen je procent njegove onesposobljenosti. — kdaj in bu kakšen način je vstopil v JA (prostovoljno, ujet, mobiliziran), v katerih edinica h je doslej bil in kakšne posle ie vršil, kakor kje se je nahajal za časa vojne in pred vstopom v JA, — kakšno službo želi in kje, ter svoj točen naslov. Te p.rošnje so proste taks!
Isto velja tudi za invalide, ki žele obiskovati tečaje ali šole, samo s^to razliko, da v prošnji navede, kakšen tečaj ali šolo bo rad obiskoval. To se nanaša tudi na one, ki se žele izučtii kakšne obrti ali se usposobiti za delo v industrijskih podjetjih. Pripominjamo, da sta naša obrt in industrija zavzeli drugačno smer v nòvi državi kot pa sta jo imeli v stari Jugoslaviji in da so invalidi zavoljo tega predvsem poklicani da v njih sodelujejo.
5. Proteze: Oni invalidi, ki rabijo ortopedska pomagala (proteze za roke in noge, ortopedske aparate, ortopedske čevlje, očesne proteze itd.), naj se obračajo direktno na državne ortoped ske zavode in delavnice. Opozarjamo
ju invalidskega skrbstva, morajo biti povezani s svojim okrajnim in okrožnim odborom Združenja vojnih invalidov, kakor tudi s pristojnim invalidskim odsekom.
7.	O domovih: Glede dela in bivanja v domovih dajemo invalidom na znanje, da so naši invalidski^ domovi, ki jih je po vsej državi dovolj, prvenstveno šole, in delavnice, v katerih se vrši prevzgajanje in usposobljenje invalidov za nove naloge in dolžnosti. Glede sprejema v invalidske^ domove se je treba javiti invalidskemu odseku. Pogoji za sprejem v dom so sledeči: da je invalid iz narodno-osvobo-dilne borbe jn da mu je potrebna strokovna ali šolska izobrazba. V invalidske- domove se sprejemajo tudi oni invalidi, ki nimajo možnosti, da bi živeli doma. Vzdrževanje v invalidskih domovih je brezplačno.
8.	Obleka, obutev in preskrba z živežem: Ker je invalidom omogočeno, da se z ozirom na svojo stroko in spo sobnosti lahko takoj zaposlijo in ker se jim po procentu nesposobnosti nakazuje denarna pomoč, kupujejo obleko, obutev in živež za svoj denar preko narodnih odborov. Invalidi do 50% nesposobnosti se računajo glede preskrbe z živežem kot lahki a preko 50% kot težki delavci.
9.	Invalidska kolonija: Vsi težji invalidi z nedoraslimi otroki ali starejšimi starši, skratka vsi oni, ki nimajo delavnih moči v družini, lahko vstopijo v invalidsko kolonijo v Kraljevičevi! v Banatu. Oni bodo tam dobili hiše z inventarjem, dočim bodo zemljo v koloniji obdelovali kolektivno s pomočjo države. V koloniji se že vršijo kmetijski tečaji, kjer se invalidi spoznavajo z novimi načini dela, novimi pridobitvami in izkustvi v kmetijstvu.
Oni invalidi, ki žele vstopiti v kolonijo v Kraljevičevu, naj se javijo v pristojnih Armijskih invalidskih oddelkih. kjer bodo dobili vsa potrebna navodila.
10.	Pristojnost:	Opažamo, da sc
mnogi invalidi iz narodno-osvobodilne borbe obračajo z dokumenti in zahtevami na posamezna Okrožna ljudska sodišča kot prvostopna invalidska sodišča, s tem da bi jim ona regulirala invalidske prejemke in ostale pravice, ki jim kot invalidom pripadajo. To je popolnoma zgrešeno in brez cilja, kajti s tem ničesar ne dosežejo, temveč samo ovirajo normalno delo teh sodišč, na katera se obračajo, kljub temu, da niso pristojna.	_	*.
Da bi dosegli pravice, ki jim pripadajo kot invalidom JA, se morajo za sedaj obračati edinole na Armijske invalidske oddelke, Invalidske odseke (v dosedanjih sedežih Komand vojnih področij) in na Invalidski odsek mesta Beograd (invalidi ki žive na teritoriju mesta Beograda).
Invalidski odsek štaba IV. Armije.
Za obnovo naših gozdov
Gozdovi na Primorskem so bili v času fašističnega vladanja in gospodarstva popolnoma uničeni in zanemarjeni. Da se obnovi naše lesno bogastvo, je kmetijski odsek priPNOO za Slovensko Primorje sklenil, da bo pričel sedaj načrtno nasajati nova
9.	Utrjevanje ljudske oblasti. Najširšim množicam bomo prikazali, kakšne pravice in dolžnosti jim daj et naša demokratična ljudska oblast* Konkretno jim bomo prikazali sodelovanje z odbori oblasti, predvsem sodelovanje Pa zborih volivcev.
10.	Ustanavljanje dramskih in pevskih tečajev.
12.	Kvalitetni dvig naših kulturnih - prosvetnih prireditev.
12.	Posebno pažnjo bomo posvečali stenčasom, dopisništvu, kronikam in knjižnicam ter kolportiranju naše literature.
13.	Dvig gospodarskih ustanov v okviru zadružnega sektorja.
14.	Zasilna gradbena obnova in obnovitvene zadruge.
15.	Razkrinkavanje špekulantov in črnoborzijancev. Koncentriranje denarnih rezerv v denarnem zavodu.
16.	Dvig higiene z beljenjem, postavljanjem stranišč, čiščenjem greznic in kanalov, cepljenjem otrok in rednimi zdravniškimi pregledi vseh otrok itd.
Tudi vsak okraj in okraj bo napravil svoj načrt, ki bo odgovarjal potrebam in pogojem raznih okrajev in krajev.
Tekmujmo vsi, tekmujno tudi v tem, da bomo prekoračili naše načrte!
S tekmovanjem bomo dvignili gospodarski položaj naše dežele!
S tekmovanjem si bomo priborili dokončno priključitev k FLRJ!
drevesca, ki bodo postala bogastvo naše dežele. Novih sadik je dovolj razpolago, ni pa bilo potrebnih delovnih moči. Zato je kmetijski odsek sprožil to vprašanje pri naših mladinskih organizacijah, ki so v celoti razumele novo potrebo in se obvezale, da bodo v najkrajšem času prostovoljnim udarniškim delom, pod vodstvom strokovnjakov, ki jih bo dala na razpolago naša ljudska oblast, začele z nasadi mladih drevesc v naših gozdovih.
S steeiiasa v Lozicah
Bodite trdni in vztrajni,
je deja^ naš heroj Vojko
Lepa vipavska dolina nam je dala junaka, čigar ime je zapisano v vseh naših srcih. To je naš Vojko, naš narodni heroj Janko Premrl, ki je že v zgodnji mladosti pokazal, da je pravi sin slovenske matere in očeta, saj je njegov rojstni dom bil znan kot pravi slovenski dom. Že v mladem Janku se je vzbudil odpor in mržnja do takratnih fašističnih gospodarjev, Italijanov. Obenem pa je gojil veliko ljubezen do ljudstva, ki je bilo nasilno ločeno od krvnih bratov in kateremu so nasilniki pisali le krivico in zatiranje. V svojem mladem srcu je Janko zato -koval naklepe, kako bi razbili okove in za vedno osvobodil trpečo Primorsko protiljudskih oblastnikov.
V začetku 1942. leta, ko je osvobodilni polpet Fronte zajel tudi primorsko ljudstvo, je prijel Janko med prvimi za puško in odšel v gozdove. S tem je pokazal pot naši mladini in sledili so mu premnogi primorski sinovi in hčere; za Vojkom je stopalo vse primorsko ljudstvo v trdni zavesti in spoznanju, da je samo na ta način možno priboriti Primorski pravo svobodo.
Vojko je bil zelo priljubljen pri nas vseh. Ko sem ga nekoč videla kot partizana, sem si predvsem za-
pomnila naslednje besede, katerih ne bom nikdar pozabila: »Bodite trdni in vztrajni, kajti brez žrtev in trpljenja ne bomo dosegli naših ciljev.«
Vojka ni več. Svoje mlado življenje je daroval tam nekje v črno-vrških gozdovih. Vojko je umrl. Dočakal ni dneva, za katerega se je boril in po katerem je tako hrepenel. Toda mi živimo. Desettisoči novih Vojkov živi in v vseh nas utripa Vojkova sila, njegova ljubezen, njegov polet in mi s'-ro neomajni v zahtevi: »Naši grobovi so mejniki naše domovine! S krvjo oškropljena Primorska je jugoslovanska.«
Svetal vzgled si nam Vojko! Ponosni 'smo nate Vipavci, ponosna je nate Julijska Krajina. Ti si simbol naše borbene in delavne domovine. In na dan, ko smo položili tvoje zem-ske ostanke v domačo zemljico, smo prihiteli od blizu in daleč, da ob tem trenutku vsi skupno kriknemo: »Vojko, ti naš heroj, varovali bomo našo Primorsko v teh odločilnih dneh, da ostane naša, da bo takšna, za kakršno si ti dal svoje mlado življenje.«
Slava heroju Vojku!
Lozice, 24. februarja 1946.
Spisala tov. Frelih Antonija, članica ASIŽZ.
V ponedeljek so v Tržiču slovesno otvorili sedež prosvetnega društva »Triglav« Na otvoritvi so bili prisotni člani društva in predstavniki okrajnega odbora ter okrajne Delavske enotnosti. Poslednji so največ pripomogli k temu, da je društvo dobilo svoj sedež. Otvoritveno besedo je ^nel predsednik tov. Zvonko. Med arugim je članstvo pozval, naj pridno in ledno zahaja v skromni prosvetni dom in naj aktivno sodeluje pri kulturno prosvetnem delu. Tajnik tov. Daneu Danilo pa je podal smernice za bodoče delo in pozval članstvo, zlasti mladino, na delo za dober
Zopet nav prosvetni dom
procvit in napredek slovenskega društva. Tajnik OK NOO tov. Ferletig je obljubil vso pomoč in pozval članstvo naj še tesneje sodeluje z italijanskimi tovariši na kulturno prosvetnem polju. Tov. Scarpa, tajnik Delavske enotnosti je dejal:	»Slovenci, danes
otvarjate vaš dom, kjer boste lahko v vašem materinem jeziku gradili na polju kulture in prosvete.« Nato je člane pozval, naj nadaljujejo po poti, ki so jim jo začrtali slovenski in italijanski borci v času borbe proti naci-fašizmu. Proslavo so zaključili z zabavnim večerom.

Na seji namestnikov ministrov za zunanje zadeve 28. februarja v Lancaster Housu v Londonu je bilo izdfcno naslednje poročilo:
»Soglasno s sklepi seje Sveta ministrov za zunanja zadeve, ki je bila septembra, so namestniki ministrov za zunanje zadeve pri Svetu poverili'komisije strokovnjakov z nalogo, da pripravi referat in osvetli vprašanje o razmejitvi Italije in Jugoslavije.«
Namestniki so komisijo postavili pred nalogo, da se takoj napoti na lice mesta in da prouči etnično sestavo prebivalstva, kakor tudi gospodarske in zemljepisne posebnosti teh krajev.
To komisijo sestavljajo: dr. Mosley (ZDA), Woldock (Vel. Britanija), Gero-ščenko (ZSSR) in M. Olram (Francija!
Primorsko ljudstvo je trdno prepričano, da bo ta medzavezniška komisija upoštevala voljo prebivalcev Julijske Krajine, tako Italijanov kot Slpvanov. črta, ki jo predlaga Jugoslavija, se zaustavlja tam, kjer Jugoslovani nehajo biti v večini. Ta črta ne prehaja na italijansko ozemlje. Teza italijanske reakcije pa se naslanja na popise, ki so bili v teh področjih izvršeni pod fašistično okupacijo in ki predstavljajo rezultat široke raznarodovalne politike. Popis pravi, da je bilo preko 100.009 Jugoslovanov deportiranih iz Julijske Krajine in da je naseljenih preko 209.000 Italijanov. Kljub temu razpolagajo Italijani z zelo slabo večino.
Trst predstavlja osrednjo točko, saj predstavlja prav to mesto vrata v svet za vso srednjo Evropo. Zato se za vprašanje Trsta in Julijske Krajine zanima ves svet. Vse svetovno časopisje posveča obširne članke rešitvi tega vprašanja. Med drugim piše »Front National«: »V trenutku, ko se prične anketa štirih strokovnjakov v Julijski Krajini, je treba pokazati na vse Titove predloge, ki so polni umerjenosti in skrbi za utrjevanje miru z razvojem mednarodnega sodelovanja. Jugoslovanski predlog nudi vso garancijo za popolno avtonomijo Italijanov v Trstu. To rešitev zahtevajo interesi demokracije.«
Tudi poljski listi obširno razpravljajo o spopadih rodoljubov z italijanskimi reakcionarji, kakor tudi o manifestacijah ljudske Julijske Krajine. Pisec članka tudi naglaša, da sta Julijska Krajina in okolica Trsta v narodnostnem oziru nesporno slovenska. Ob koncu članka pa poudarja, da je Trst pod 29 letno italijansko upravo izgubil svoj pomen in je postal drugorazredno pristanišče. Trst je bil obsojen na propast in se ne bi mogel razvijati, ako bi bil ločen od svo-jega prirodnega jugoslovanskega zaledja.
Mednarodna reakcija, branilec ostankov fašizma, vojnih zločincev ter sovražnica svobode in demokracije, poskuša danes ovirati voljo ljudstva Julijske Krajine in Trsta. Upamo, da bo medzavezniška komisija ugotovila dejansko stanje v Julijski Krajini in se ne bo pustila vplivati od fašističnih provokatorjev in zločincev, ki bi radi imeli v Julijski Krajini oporišče za svoje razdiralno delo proti svobodoljubnim narodom in proti miru v svetu.
Nevarno žarišče novih provokacij proti miru in svobodi predstavlja
španski fašizem
s svojim diktatorjem Frankom, ki še vedno poostruje teror nad demokratičnim ljudstvom. Zločinska usmrtitev španskih borcev za svobodo Christina Garcia, Fer-nandeza in tovarišev, je izzvala ogromno ogorčenje v vsej svetovni javnosti. Demokratični krogi v svetu se upravičeno sprašujejo, zakaj nekatere države še vedno tolerirajo fašistični režim v Španiji — danes ko smo uničili glavno žarišče svetovnega fašizma. Kako se Franko in njegovi drže na oblasti, nam povedo barcelonske ječe, v katerih je preko 39.009 političnih jetnikov, dalje španska koncentracijska taborišča, ki se prav v ničemer ne ločijo od taborišč V Nemčiji. Po podatkih, ki jih je objavil list »0’Globo«, ki izhaja v Rio, je v Španiji najmanj 300.000 ljudi pod policijskim nadzorstvom.
General Franco se poleg tega, da krije v svoji deželi desettisoče nacističnih zločincev zelo trudi, da ybi ohranil kolikor toliko znosne odnose z romanskimi deželani. Iz Francove Španije vodijo niti zlasti v Južno Ameriko. Ta infiltracija fašističnih agentov v razne dežele Južne Amerike je samo del načrta mednarodne reakcije, da si ustvari nove rezervne temelje na manj nevarnih mestih.
Kljub protestom svetovne javnosti proti fašističnim metodam v Španiji, pa Franco še poostruje teror. Zločinski umor španskih borcev pa je razburil ves svobodoljubni svet. Svetovna sindikalna zveza je v imenu 70 milijonov članov iz 52 dežel sprejela resolucijo, _ ki vsebuje ogorčen protest proti ustrelitvi desetih španskih republikancev v Madridu. Svetovna sindikalna zveza bo mobilizirala svetovno sindikalno gibanje, da okrepi borbo proti španskemu fašizmu in poziva sindikalne centrale vseh dežel, naj intervenirajo pri svojih vladah, da prekinejo diplomatske zveze s Francovo Španijo.
Dogodki, ki se v zadnjem času odigravajo
V Grčiji kažejo,
da Sofulos sam pomaga monarhistični vojaški zvezi in Ksitosom. Izjavil je, da bodo volitve brezpogojno določenega dne, četudi levičarske stranke ne bi hotele sodelovati. Predstavniki EAM-a in ELD-a, so obiskali ministrskega predsednika in ga uradno obvestili o bojkotu volitev. Delegacija je posebej poudarila, da je položaj v državi sedaj slabši kot kdaj koli. Monarhistični teror se nadaljuje v do sedaj še nepoznanem obsegu in postaja vedno hujši, čim bolj se bližajo volitve. V teh okoliščinah je popolnoma jasno, da volitve ne morejo biti 31. marca in jih je treba odložiti za dva meseca, seveda pod pogojem, da se bo ta čas uporabil za vzpostavitev reda in kontrolo volivnih imenikov. »Daily Worker« komentira v uvodniku vprašanje bližnjih volitev v Grčiji in piše med drugim, da je potrebno, da se volitve odložijo. Da bi se zagotovile svobodne volitve, je potrebno, da se postavi močna in reprezentativna vlada, da se izpustijo n« svobodo vsi politični jetniki in ds se britanske čete vrnejo v domovino. Tuje čete v Grčiji izpodkopavajo politično stabilnost in dajejo reakcionarjem upanje, da lahko računajo na britansko pomoč. Pustite naše vojake domov in naj Grki sami odločijo o svoji bodočnosti. Druge poti ni.«
V Egšptu niso prestali nemiri vse od konca vojne,
ko je egiptsko ljudstvo upalo, da bo konec vojne pomenil uresničenje njegovih nacionalnih teženj, a predvsem, da mu bo prineslo neodvisnost. Zadnja poročila pa govorijo baš nasprotno o burnih demonstracijah v Kairu, Aleksandriji in ostalih delih Egipta, kjer demonstranti zahtevajo umik britanskih čet iz Egipta.
Do nedavne krize v egiptski vladi je prišlo zaradi odločno postavljenih zahtev po umiku britanskih čet in po reviziji anglo-egiptske pogodbe. Položaj je postal posebno pereč, ko je bila objavljena britanska nota v odgovor na egiptsko zahtevo po reviziji pogodbe.
V nemirih v Egiptu se odraža krepitev nacionalnega gibanja, ki je značilno za vse arabske narode in je nastali položaj posledica nacionalnih teženj Egipčanov, ki jim trenutno postavljajo nasproti poskuse, da bi se ohranil status quo, ki hna namen odvzeti Egiptu neodvisnost.
1. maj 1946 -1. telovadni zlet Jur ske Krajne
Okrajna konferenca Enotnih sindikatov za Tolminsko
Dne 26. II. 1946 so se zbrali v Tolminu zastopniki podružnic Enotnih sindikatov Tolminskega okraja in sicer zastopniki podružnice železničarjev, zastopniki čevljarske zadruge in podružnic mešanih strok. Po uvodni besedi tovariša Rudija, predsednika krajevnega medstrokovnega sveta je podal politični referat tov. Ljubo, tajnik okrajnega odbora SIAU, v katerem je prikazal borbo primorskih delavcev v coni A in B ter njihova ekonomsko stanje in naglasil, da je za izboljšanje istega potrebna enotna borba, enotno načrtno delo vseh organiziranih delavcev.
Nadalje pa smo si postavili načrt i za prvomajsko tekmovanje, da se tudi mi pridružimo delavskemu poletu, ki je zajel vso Primorsko in vso Jugoslavijo, da čim preje obnovimo porušeno domovino, da dvignemo proizvodnjo
'>• • Z '	"	•"	.	-p- ••	^	'

in s tem povišamo svoj življenjski standard, da s pospešenim delom manifestiramo svojo pripadnost k Titovi j Jugoslaviji.
Tekmovali bomo v tem, kje bomo prej in bolje utrdili delovno disciplino, v številu in kvaliteti strokovnih in političnih sestankov, na katerih bomo podajali predloge za izboljšanje dela, katera podružnica bo imela prej in lepše urejene pisarniške prostore, dalje bomo tekmovali v rednem plačevanju članarine, v kultumo-prosvet-nem delu, kdo in kako bo vršil boljšo kontrolo nad špekulanti in črnoborzijanci, v pripravah za proslavo 1. maja in končno v tem, kdo bo najbolje organiziral tekmovanje.
Ta načrt je bil sprejet soglasno. Delavci so se razšli, vsak pa si je na tihem zatfjeval: mi moramo biti prvi v tem plemenitem tekmovanju.
Z delom v boljše življenje
Rudarji premogovnika Snežnik 'lirski Bistrici so v teku enega same-ia tedna februarja meseca dvignili produkcijo premoga za 40%. Dvig produkcije je omogočilo odkritje norih žil premoga. Delavci prejšnje Wmdischgràtzove žage, ki je v za-:asni upravi KUNI-ja so v teku ene-Ja meseca dvignili produkcijo okrog-ega lesa z ozirom na predvojno produkcijo od 18 na 24 metrov dnevno. Poleg dela pa se okrog 50 delavcev redno udeležuje študijskega krožka
v v okviru Enotnih sindikatov. O vprašanjih, ki jih razglabljajo na teh sestankih, delavci nato govore svojim tovarišem v tovarni Fallersa, Tomšičevi žagi, Škarpovi in Samsovi žagi in delavcem rudnika Snežnik. Na ta način so bili doseženi že lepi uspehi. Tudi žene ne zaostajajo za delavci. Sodelujejo na vseh poljih javnega udejstvovanja, zlasti pa se odlikujejoi pri nabiralnih akcijah. Za pomoč petim partizanskim vdovam so pred nedavnim zbrale 9000 lir.
Izven Jugoslavije za Julijsko Krajino in iiiena mesta ni življenja
______--------vv^'rv-p
Slavoloki v Vipavski dolini med Vipavo in St. Vidom
I (slike zgoraj). — Spodaj: Slavolok v Renčah in hiša

v Bazovici, vse je ena sama zahteva: Hočemo k Ju* goslaviji!
Za gradnjo naših novih domov
V ' Grgarskem okraju je bilo v februarju ustanovljenih 6 obnovitvenih zadrug, in sicer po vaseh, ki so bile v času narodno osvobodilne borbe najbolj prizadete, to so:	Čepovan,
Trnovo, Lokve, Lokovec, Banjščice in Ravne. Na skupnem sestanku so sklenili, da bodo ustanovili potovalne žage, ki bodo v vaseh pripravljale gradbeni les. Na Lokvah, kjer nimajo vode, bodo naredili vodnjak. Vsaka od teh vasi bo naredila za svojo uporabo apnenico, tako da bodo lahko
pristopili k obnovi porušenih domov.
Ker je v Grgarju dosti zidarjev, v Čepovanu dosti mizarjev, v Lokvah dosti tesarjev in v Lokovcu kovačev, so bili , edini v tem, da si bodo med' sebojno pomagali vsi obrtniki, ki so pri gradnji domov potrebni.	.
Potrebne načrte bo preskrbela tehnična baza brezplačno, obenem pa bodo tehnične baze preskrbele tudi ves potrebni material, tako da bomo lahko kar kmalu začeli z delom pri gradnji naših novih svobodnih domov.
Združili se bomo
Zveza društev za telesno vzgojo za Primorje in Trst priredi 1. maja 1946 v Trstu I. telovadni zlet Julijske Krajine. in Trsta. Vabi vse telovadne organizacije, vse, Iti se zanimajo za telesno vzgojo in vso našo javnost, da sodeluje in pripomore, da bo ta telesno-vzgojna manifestacija čim veličastnejša.
Zveza si je postavila za nalogo, vzgajati in krepiti telesne in moralne moči ljudstva Primorja iu Trsta in krepiti bratstvo med narodi Julijske Krajine. V tem znaku naj poteka I. telovadni zlet. Naj bo praznik telesnovzgojnega dela in ne vojaška parada, kakor jih je fašizem uprizarjal, da bi netil v mladini vojaški duh,. oholost in da bi jo vzgajal v proti-Ijudske namene. Na našem zletu naj mladina pokaže napredek v telesni vzgoji, zdravje in tovarištvo.
Ljudsko zdravje, posebno mladine, je
Obdelana bo
Na sestanku okrajnih kmetijskih referentov na Poverjeništvu PNOO v Ajdovščini, se je razpravljalo v glavnem o setvi. Glede obdelave polj je zagotovljeno, da bo obdelana vsa zemlja in da je s tem v zvezi že organizirana po vaseh samopomoč vaščanov in to glede vprežne živine, orodja, kakor tudi glede delovne sile. Popis odviškov krompirja po vaseh ni prinesel zadovoljivih rezultatov. Zato se bo izvedla zamenjava pšenice in vina za krompir. To zamenjav«)
silno trpelo po taboriščih, ječah, v naporih partizanske borbe in zaradi bede, ki jo je prinesla vojna. To stanje je treba popraviti s skupnimi napori. Pri tem pripada telesni vzgoji prvenstvena vloga. Zato naj bo I. telovadni zlet manifestacija naporov vsega prebivalstva Julijske Krajine za 'obnovo ljudskega zdravja,
I. telovadni zlet naj bo tudi manifestacija bratstva med Slovenci, Italijani in Hrvati Julijske Krajine, bratstva, ki je temelj srečne bodočnosti naše dežele. To bratstvo temelji na skupni povezanosti in na skupnem delu.. Naj pride do izraza tudi v naših naporih za dvig telesne in moralne moči našega ljudstva.
Telovadci, na delo za I. telovadni zlet Julijske Krajine in Trsta!
Zveza društev za telesno vzgojo za Primorje in Trst.
vsa zemlja
bodo vršile vinarske in nabavne in prodajne zadruge in sicer v razmerju 1:3, pšenica pa se bo zamenjala s krompirjem v razmerju 1:2. S temi ukrepi in pa pošiljko semenskega krompirja iz Slovenije bomo zadostili potrebi semenskega krompirja po nekaterih naših vaseh.
Na sestanku se je razpravljalo tudi o nabavi ostalih semen, kakor n. pr. semena detelje in travne mešanice.
Zdravstveni razmere v coni B
Iz poročila odseka za zdravstvo pri Poverjeništvu PNOO za Slovensko primorje je razvidno, da je ljudska oblast ravno v pogledu zdravstva naredila ogromno v tem kratkem času od osvoboditve Primorske.
Upoštevati moramo dejstvo, da je bila po kapitulaciji nemške vojske večina zdravstvenih ustanov uničenih, vse ostale pa več ali manj opustoše-ne, da je sovražnik izropal in odpeljal iz teh ustanov vse instrumente in aparate.
Prav tako je bilo z zdravniškim osebjem. Zdravniki, lekarnarji, bolničarji in pomožno osobje, večina teh je bilo odpeljanih v koncentracijska taborišča, tako je bilo treba tudi pri vprašanju osobja premostiti in premagati velike težave. Toda dobra volja ljudstva in požrtvovalnost zdravniškega in bolniškega osobja so premagale tudi te težave in ne samo to — vpeljali so zdravstveno službo že na čisto normalno pot in skoro na isto stanje kot pred vojno.
Ob osvoboditvi je bilo v zoni B 7 skoraj popolnoma opustošenih bolnišnic. Sedaj jih deluje 9 in vse so opremljene s potrebnimi instrumenti, posteljami in vsem najnujnejšim.
Za bolne na pljučih je obstojal samo en sanatorij v Idriji. Sedaj se preureja bivše sodnijsko poslopje v Senožečah v nov sanatorij, ki bo v prav kratkem času urejen. V njem bo prostora za 100 bolnikov. Ta sanatorij dobi svoj Rontgen aparat in vse druge aparate in priprave, ki so potrebni za zdravljenje pljučnih bolezni.
Na vsem področju Vzhodno primorskega okrožja je bilo vsega devet lekarn in še te so bile skoraj popolnoma opustošene in izropane. Sedaj deluje tu 15 lekarn, ki so dobro založene z zdravili.
Obnovili smo 8 protij etičnih dispanzerjev in 8 materinskih posvetovalnic, ki poslujejo brezplačno. Nadalje je bil dosežen ogromen uspeh pri vzpostavitvi novih ambulant, katerih je po kapitulaciji Nemčije obstojalo v vsej coni B samo 12. Danes posluje v coni B 52 popolnoma opremljenih ambulant, Poleg tega pa deluje v Vipavi tudi razkuževalna postaja, opremljena z različnimi modernimi aparati za razkuževanje stanovanj in podobnega.
To je uspeh mlade delovne ljudske oblasti, to je uspeh požrtvovalnega dela naših zdravnikov in drugih strokovnjakov, to je končno uspeh vsega primorskega ljudstva, ki z vsemi možnimi sredstvi podpira in vzdržuje te potrebne ustanove.
Kdor še ni poravnal naročnine, naj to stori čimprej !
Na zboru volivcev so sklenili, da bodo vasi Magozde, Jezerca, Drežni-ške ravni in Kosec združili v eno vo-livno enoto. Za to odločitev vaščanov imenovanih vasic so imeli velik vpliv gospodarski razlogi, ki bodo v večji upravni enoti dokaj bolj zaščiteni. Ker so te vasice ravno na demarkacijski črti, so sklenili, da bodo še nadalje prodajali sir in mleko tudi v cono A in obenem oddajali 25% vseh pridelkov na okraj. Domenili so se tudi, da bodo del dobička, ki ga bodo
imeli v trgovanju s cono A, oddali okraju. Okrajna prodajna in nabavna zadruga pa bo vaščane oskrbovala predvsem z manufaktumim blagom.
Tolminska okrajna zadruga ima 20 poslovalnic. Vsaka poslovalnica proučuje za svoj kraj vprašanja zadruge. V teku tega meseca pa bodo imele občni zbor okrajne zadruge.
»Primorska borba« izhaja tedensko v, Ajdovščini.
Urejuje Albreht Roman.
Skupaj v boljše življenje
Dne 21. pr. m. so se v Ajdovščini zbrali na svojo prvo skupščino člani Enotnih s ndikatov delavcev in nameščencev pri Poverjeništvu PNOO za Slovensko Primorje. Pregledali so delo, ki sta si ga zastavila upravni in nadzorni odbor odružnice, ki sta bila izvoljena na občnem zboru dne 25. oktobra 1945.
Skupščino je otvoril tovariš Ski-fek Milan, član upravnega odbora. V svojem referatu je izčrpno pojasnil razliko med bivšimi sindikati v fašistični Italiji in gnili Jugoslaviji ter današnjimi sindikati, ki temeljijo na demokratični podlagi. Med drugim je dejal, da je *ned najpomembnejšimi pridobitvami osvobodilnega gibanja v Jugoslaviji kakor tudi v Slovenskem Primorju tudi ta, da so si delavci, kmetje in ljudski razumniki podali roke ter se združili v borbi za svoje delovne in življenjske pravice. Nadalje je govoril o množičnem sodelovanju kmetov in delavcev v osvobodilni borbi, v kateri so si izvojevali pravico do sodelovanja pri upravljanju države. Tov. Skitek je zaključil svoj govor s pozivom, naj gre delovno
ljudstvo po poti, po kateri ga je v času boja vodil maršal Tito.
Nato je tov. Dušan Keber, predsednik podružnice, podal izčrpno poročilo o dosedanjem delu. Odbor je v teku treh mesecev ugodno rešil 33 prošenj članov podružnice, ki so se pritožili glede plač in kategorizacije, je razdelil med člane podružnice 38 kilogramov usnja, uvedel kontrolo nad menzo in poskrbel, da dobivajo bolni ' člani podružnice boljšo hrano. Predložil je tajništvu Poverjeništva tudi predlog o uvedbi enotnega delavnega urnika od 8 ure zjutraj do 14 ure. Člani podružnice pa so se obvezali, da bodo delali tudi izven urnika, kolikor bo to potrebno. Na predlog odbora sedaj zbirajo med člani podružnice prostovoljne prispevke za pomoč tovarišem, ki jih je zavezniška oblast zaprla v Trstu in Gorici.
Ob koncu seje so odposlali Mednarodni komisiji resolucijo, v kateri zahtevajo, naj se upošteva želja vseh članov podružnice Enotnih sindikatov, gospodarsko upravne stroke pri PPNOO za Slovensko Primorje po priključitvi k Jugoslaviji