PRIM DNEVNIK Poštnina plačana v gotovim Abb postale 1 gruppo Cena 35 lir Leto XIX. St. 88 (5463) TRST, sobota 13. aprila 1963 Protiatomski pohod iz Aldermastona v London Brošura «Vohuni za mir» o vojaških tajnostih Zahodnonemske oblasti pridržale skupino 34 britanskih demonstrantov, ki so prišli iz Londona, da sodelujejo pri demonstracijah v Porurju LONDON, 12. — Danes ob 13. uri se je začel iz .Aldermastona tradicionalen »protijedrski pohod*. Ta pohod se že več let začenja na veliki petek iz Fale on Fielda blizu centra za jedrska raziskovanja v Aldermastonu in se končuje na velikonočni ponedeljek v Hyde parku v Londonu. Današnji pohod je začelo pri- --------- bližno 6000 oseb iz vseh krajev Anglije in tudi iz drugih držav. Pohod je dolg 100 kilometrov, ki ločijo Aldermaston od Londona. Organizira ga vsako leto »Odbor stotih* v okviru kampanje proti jedrskemu oboroževanju. Odboru predseduje kanonik Collins. Udeleženci pohoda so v največ jem redu in miru korakali mimo jedrskega centra v Aldermastonu, ki je bil močno zastražen. Sprevod ki je dolg skoraj dva kilometra, se je zvečer ustavil v Readingu in ju tri zjutraj bo nadaljeval pot proti Londonu. Letos so sklenili, da bo sprevod žel skozi Windsor in se bo ustavil pod kraljevim gradom. Večje skupine pa bodo demonstrirale pred vhodom v grad. Zjutraj bo sprevod krenil proti Londonu po dolini reke Temze ter se bo ustavil v Runnymedu, kjer je bila leta 1215 podpisana «Magna Charta«. Udeleženci pohoda bodo podpisali "Magno Charto o pravicah v jedrski dobili. Sproti ko se sprevod približuje Londonu, se demonstrantom pridružujejo vedno nove skupine. Demonstranti nosijo zastave in table z napisi v različnih jezikih. Tudi 'etos se je pohoda udeležila manjka skupina italijanskih študentov. Kanonik Collins je izjavil pred začetkom pohoda, da upa, da bo 'otomji pohod zadnji. «Upam, 'je Poudaril Collins, da bodo udeleženci Pohoda do prihodnjega leta dosegli svoj smoter. Člani odbora stotih hočeio, naj Anglija odpravi svoje jedrske orožje, in hočejo svet brez bomb.ii Neka tajna organizacija z ime-hom «Vohuni za rnir» je razmnožila na tisoče izvodov dokumenta, 0 katerem se zatrjuje, da vsebuje Zplo tajne podatke o organiziranju '''»de v Veliki Britaniji v primeru 'pdrskega napada. ..bokument. ki ima 12 strani in je '•skat) na ciklostil, ima naslov «Vo-buni za mir» ter vsebuje podatke 0 tajnem zaklonišču vlade za primer jedrskega napada. Dokument omenia ime tega tajnega zaklonišča v kodeksu, ga podrobno opisuje, Sele kadar pride na dan tak dogodek, kakrSen je objava dokumenta, ki vsebuje najbolj tajne podrobnosti o vladni organizaciji v Veliki Britaniji za primer jedrske vojne, se ljudje pravzaprav zavedo, kako konkretna je nevarnost take katastrofalne vojne. Kro-uro, ki te dokumente vsebuje, je objavila organizacija «Vo-huni niiru». V njej je seznam krajev in telefonskih številk vseh Področnih sedežev vlade, ki bi koordinirali javno službo in civilno ter vojaško obrambo, vsebuje Pa tudi seznam imen vseh tistih, ki naj bi to službo opravljali. Poudariti je treba, da ne gre za kako izmi ljotino. Britanski o-brunibni strokovnjaki so namreč 'zjaviil, da, čeprav ne gre za vladni dokument, «vsebuje brošura, kot kaže, nekatere podrobne točne informacije tajnega značaja* 'n notranje ministrstvo je takoj začelo preiskavo. Seveda ni posebno dodati, da je brošura vzbudila v parlamentarnih krogih Ogromno razburjenje. Istočasno se je včeraj začel v Angliji tradicionalni «protijedrski Pohod«, katerega udeleženci bodo Podpisali «MAGNO CARTO O '‘KAVICAH V JEDRSKI DOBI.« Kanonik C ollins je izjavil, da Upa, da bo leto.-nji pohod zadnji, ker bodo udeleženci dosegli, da bo Anglija odpravila svoje jedrno orožje. Kljub icinu pa gre atomska oborožitev dalje in iz glavnega slaba atlantskih sil v Evropi so sporočili, da sta prvi dve ameriški podmornici, opremljeni z izstrelki «Polaris» že v Sredozemlju, ena izmed njih pa bo jutri Prispela v turško pristanišče Iz-mir. Vendar se medtem nadaljujejo ludl razgovori med Ruskom in hohrininom o Berlinu. Ameri ki demokratski senator Claibornc Peli pa je izjavil, da bi morala ameriška vlada priznati obe nemški državi, dokler ne pride do sporazupia o nevtralni in razorožili Nemčiji. Nekaj novega se je zgodilo tudi v Indoneziji, kamor je prišel na °bisk predsednik LR Kitajske, ki *hu je Sukamo izruzil hvaležnost za pomoč, ki jo je Indonezija dobila proti notranjemu uporu in v borbi za zahodno Novo Gvinejo. l*o drugi strani pa je indonezijska v'ada že lani privolila v prihod unieriških strokovnjakov na indo-nezijsko fakulteto, čemur se je uPrl del študentov, ki se naslajajo na KP Indonezije, medtem ko so nacionalistične organizacije študentov v Bandungu, Džakarti ‘n drugih mestih manifestirale v Prid pozivu ameriškim profesor-jem. nonemške oblasti, .zadržale delegacijo 54 predstavnikov britanskega gibanja za atomsko razorožitev, ki so se imeli udeležiti demonstracij, ki so bile določene za veliko noč na industrijskem področju v Porurju. Delegati so prišli v Seldorf z letalom, ki so ga nalašč najeli. Iz protesta, ker so jih pridržali, so posedli na tla v čakalnici' letališča. Agenti so jih nato prenesli v avtobus, ki jih je pripeljal do njihovega letala.' Zahodna Nemčija je prepovedala prihod protijedr-.skim demonstrantom v Zahodno Nemčijo, ker «v Zahodni Nemčiji niso dopustne politične demonstracije tujcev«. Ko so demonstrante spravili v letalo, si niso hoteli opasati varnostnih pasov in zaradi tega ni moglo letalo odpotovati. Agenti britenske Vojaške policije so v spremstvu policijskega načelnika iz Dtišseldorfa zaman skušali prepričati demonstrante, naj se vrne- sisissiis*sis®*ssiiiimmisininiiiliii«iiiiiiiiiTiiiiniiiliiiiiii«n mmi im,.. S TISKOVNE KONFERENCE D. KUNCA V kratkem sestanek med Naserjem in Titom Jugoslovanska vlada ostro obsoja ogabni atentat na alžirskega zunanjega ministra Hemistija BEOGRAD, 12. — Zastopnik državnega tajništva za zunanje zadeve Drago Kunc je na današnji tiskovni konferenci potrdil možnost, da bo predsednik ZAR Naser v kratkem obiskal Jugoslavijo. Po nekaterih vesteh omenja njegovo telefonsko številko ter objavlja tudi sliko. Razen tega pravi dokument, da je ža primer jedrskega napada «vlada tajno določila mreže regionalnih sedežev vlade v vsej deželi«. Prepise dokumenta so poslali poslancem, časopisom, raznim osebnostim in udeležencem pohoda. • Odbor stotih« in »Odbor za jedrsko razorožitev« sta takoj poudarila, da nimata nič opraviti z objavo te brošure. Vojaški strokovnjaki pravijo', da čeprav ne gre za prepis vladnega dokumenta, vsebuje brošura nekatere tajne informacije, ki so točne. Notranje ministrstvo je začelo strogo preiskavo. Iz Bonna poročajo, da so zahod- iz Kaira bo Naser konec tega meseca ali v začetku maja obiskal Jugoslavijo. »Na ta obisk,* je dejal Kunc, «se mora gledati kot na običajno prakso osebnih sestankov predsednika Tita in Naserja, ki izraža visoko stopnjo prijateljstva med narodi obeh držav in predsednikoma osebno.* V zvezi z atentatom na alžirskega zunanjega ministra Hemi-stija je Kunc izjavil, da sta jugoslovanska javnost in vlada z ogorčenjem sprejeli veest o tem ogabnem zločinu. »Izražamo iskreno upanje in najboljšo željo za o-zdravljenje uglednega zastopnika alžirskega ljudstva in našega prijatelja Mohameda Hemistija,« je dejal zastopnik državnega tajništva. Drago Kunc je nadalje obvestil novinarje, da bodo 18. aprila prispele v Jugoslavijo tri študijske skupine francoskega parlamenta pod vodstvom bivšega ministra in sedanjega člana parlamenta Per-noira, da bi se seznanile z jugoslovanskimi dosežki v gospodarstvu, tehniki in kulturi in z dr-žavno-politično ureditvijo Jugoslavije. »Z zadovoljstvom pozdravljamo njihov prihod,« je dejal Kunc. »Prepričani smo, da bo njihovo bivanje v Jugoslaviji priložnost za obojestransko koristno izmenjavo misli in prispevek k medsebojnemu spoznavanju in k nadaljnjemu napredku odnosov med Francijo in Jugoslavijo.« V odgovoru na vprašanje novinarjev, ki so se zanimali za rezultate nedavnih jugoslovansko-romunskih razgovorov o zgraditvi hidroenergetskega sistema na Donavi, je Drago Kunc 'Sejal, da so nedavni razgovori praktično rešili osnovna vprašanja tehničnega in gospodarskega značaja in da se sedaj pripravljajo besedilo sporazuma in dodatni dokumenti, ki jih bodo verjetno paragrafirali na prihodnjem sestanku obeh delegacij konec tega meseca v Bukarešti. Državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič je izrazil z brzojavko obžalovanje predsedniku alžirske vlade Ben Beli ob atentatu na alžirskega zunanjega ministra Mohameda Hemistija z željami za njegovo okrevanje. Tudi republiška skupščina Makedonije je sprejela danes novo republiško ustavo ter sklep o razpustitvi in razpisu volitev za občinske in republiške svete. S tem so vse jugoslovanske republike sprejele novo ustavo. B. B. jo v domovino. Prav tako je propadel poskus britanskega konzula v Dtisseldorfu. Načelnik policije v Dtisseldorfu je izjavil, da bodo skupino stražili vso noč v letalu. Dve podmornici s «PoIarisi» v Sredozemlju PARIZ, 12. — Iz glavnega štaba atlantskih sil v Evropi poročajo, da sta prvi dve ameriški podmor-niči, opremljeni z izstrelki «Pola-ris» že v Sredozemlju -in da bo ena od teh, in sicer «Sam Houston« obiskala v nedeljo turško pristanišče Izmir. V zvezi z jedrskim oboroževanjem držav atlantskega pakta poročajo iz Pariza, da so v krogih francoske vlade mnenja, da med-zavezniška jedrska sila, ki jo predlagajo ZDA, ne bi prinesla nobene praktične spremembe v sedanjem položaju. Francosko stališče je baje naslednje: «Ce bi tudi nekega dne sprejeli predlog o ustanovitvi medzavezniških sil in če bi tudi bilo potrebno, da se jim Francija priključi, potem bi bila ta francoska priključitev omejena samo .na letala, ki so v oporiščih v Zahodni Nemčiji in s O opremljena z atomskim orožjem pod vojnim nadzorstvom. Vendar pa sklep o tem še vedno ni sprejet, vsaj kar se tiče Francije.)) Razen tega poudarjajo v Parizu, da vsi ti načrti prav nič ne vplivajo na graditev francoskih atomskih sil, ki bodo pripravljene že to poletje. Pastor King aretiran BIRMINGHAM, 12. — Črnski pastor Metin Luther King, znani voditelj borbe proti rasni segregaciji je bil danes aretiran skupno s 30 dfugimi osebami med de-monstracijami v središču Birminghama v Alabami. Ze Več kot en teden se tu ponavljajo demonstracije proti rasni diskriminaciji. Do sedaj so aretirali približno 200 črncev. Današnje demonstracije se je udeležilo okoli tisoč ljudi. V pričakovanju de Gaullovega govora PARIZ, 12. — Predsednik de Gaulle bo govoril v četrtek ali petek prihodnjega ledna po francoskem radiu in televiziji o aktualnih vprašanjih francoske notranje in zunanje politike. V krogih blizu Eli- zejske palače zatrjujejo, da bodo ..'",ii,,",,,,"!,,ii"",i»»'iiiiii..........nun.mn....nuni..... Alžirski minister Hemisti se še vedno bori s smrtjo Nadaljuje se zasliševanje atentatorja - Izjave Ben Bele Odložena konferenca zunanjih ministrov Magreba ALZIR, 12. — Davi so objavili uradno sporočilo, ki pravi, da je stanje zunanjega ministra Hemistija zelo resno in da je malo upanja na izboljšanje. Alžirske oblasti so zelo rezervirane glede razlogov, zaradi katerih je bil izvršen atentat. Predsednik vlade Ben Bela je bil navzoč pri prvem zasliševanju atentatorja. Zatrjuje se, da je atentator bivši šolski tovariš zunanjega ministra in da je sodeloval z njim v Franciji v vrstah Splošne zveze alžirskih muslimanskih študentov. Baje se imenuje Mohamed Helifa. Stanje Hemistija je še vedno resno. Zadnji bilten, ki sta ga podpisala tudi pariška specialista, ki sta sinoči prišla v Alžir, pravi, da so možganski centri ranjenca še vedno paralizirani. Vzdržujejo ga pri življenju z umetnim dihanjem. Baje je srce za trenutek prenehalo utripati, vendar pa je uspelo ranjenca takoj poživiti. Glede atentatorja se zdi, da je analiza krvi ugotovila, da je pred atentatom zaužil količino mamil. Ben Bela je v narodni skupščini izjavil: »Preiskava se nadaljuje in vlada bo sprejela ukrepe, da prepreči vsak drugi podoben poskus. Moja izjava se nanaša na podli atentat, katerega žrtev je postal naš brat Hamisti«. Ben Bela je nadaljeval: »Hotel bi reči, da okoliščine tega atentata, kraj, kjer se je dogodil, in zlasti način, kako je bil izvršen, tj. trenutek, ko vlada in ves narod vodita veliko bitko državne obnove, pomenijo udarec proti revoluciji. To je smisel, ki ga ves narod pripisuje temu dejanju. Ali je atentat delo reakcije, ali pa posameznikov, kakor se nam dozdeva, bo povedala preiskava. Od- ločeni smo bolj kot kdaj koli razbiti poizkuse te vrste«. Iz Rabata pa so danes sporočili, da je bila konferenca zunanjih ministrov magrebskih (Alžirije, Maroka in Tunizije), ki je imela biti Alžirski zunanji minister Iiemisti 17. aprila v Tunisu, odložena na nedoločen čas. Vzrok odložitve je atentat na alžirskega zunanjega ministra. Trgovina Italija-Romunija BUKAREŠTA, 12. — V Bukarešti so podpisali italijansko-romun-ski trgovinski protokol, ici določa, da se izmenjava med obema dr. žavama zviša na 39 milijard lir v vsako smer. Okoli 30 odstotkov romunskega izvoza bo predstavljal les. Ostali proizvodi pa so: živila in živilska krma, žitarice, jeklarski proizvodi itd. Italija bo izvažala v Romunijo predvsem jeklene plošče, razne stroje, kemijsko-farmacevtske proizvode, plastične mase, kable, juž-no sadje in riž. VARŠAVA, 12. — Vladislav Go-mulka je sprejel danes delegacijo CK KP SZ, ki je prišla 2. aprila v Varšavo za izmenjavo pogledov o sodelovanju med partijama obeh držav. Delegacija je takoj odpotovala v Moskvo. OTTAWA, 12. — Neki vplivni član kanadske konservativne stranke je izjavil, da ima Dlefenbaker namen ostati na svojem položaju, do konference NATO, ki bo 22. in 23. maja v Ottawi. Na vprašanje, ali Je to res, ni hotel Diefenbaker odgovoriti. RIM, 12. — Italijanski minister za obrambo Andreotti je sprejel davi bonskega ministra za posebne zadeve Kroneja.' Minister Krone, ki je tudi podtajnik zahodno-nemške ■ demokristjanske--stranke, je v Rimu n« privatnem obisku. tri glavna vprašanja de Gaullovega govora naslednja: 1. Gospodarski in socialni problemi, glede katerih bo de Gaulle potegnil obračun nedavnih stavk in povedal svoje mnenje glede prihodnjih odnosov med državo in posameznimi kategorijami. 2. Zahodnoevropska skupnost: De Gaulle bo verjetno podal pregled zadnjih dogodkov in poudaril, da mora evropsko skupno tržišče napredovati, ne glede, kakšen bo nadaljnji razvoj pogajanj z Veliko Britanijo ter carinskih pogajanj z ZDA. 3. Obramba: Ni izključeno, da bo de Gaulle ponovil odločenost Francije, da sl ustvari lastno jedrsko silo, da bo pa hkrati sporočil namen vlade, da tesno sodeluje s svojimi zavezniki. De Gaulle bo od 22. do 28. aprila obiskal štiri francoske departmaje ln bo imel ob tej priložnosti več govorov. TOKIO, 12. — Francoski zunanji minister de Murville je prišel danes v Tokio na devetdnevni u-raden obisk Ameriška ustanova za znanost je podarila z cUdaktičnimi nameni učencem osnovne šole v Wegstabu na Floridi večje število jajc «s presenečenjem«. Otroci opazujejo z velikim zanimanjem in veseljem roj- stvo piščeta BREZ UDELEŽBE PREDSTAI(NIKOV OBLASTI Otvoritev pomladanskega zagrebškega velesejma ZAGREB, 12. — Član zveznega izvršnega sveta Kiro Gligorov ie odprl danes dopoldne pomladanski velesejem v Zagrebu, na ka-terem razstavlja nad 700 razstav, ljavcev iz 19 držav in Jugoslavi. je proizvode široke potrošnje, pre. hrambene in lesne industrije in obrtniške izdelke. V okviru vele. sejma bo več razstav, posvetovanj in seminarjev. Včeraj so odprli v Milanu 41. mednarodni velesejem Na velesejmu bo tudi 4. mednarodni festival pomorskega dokumentarnega filma - Tiskovna konferenta Realeja na sedežu tujega tiska v Rimu RIM, 12. — Danes dopoldne so odprli v Milanu 41. mednarodni vzorčni velesejem. Otvoritve se ni udeležil noben predstavnik vlade, kot je to običaj, ker je padla letos v čas velikonočnih praznikov; prisostvovali so ji predsednik velesejma prof. Coggi, glavni tajnik dr. i Franci, ravnatelj urada za tisk in propagando dr. Montanari in drugi Sodelavci velesejma. Velesejem bo odprt do 25. t.m. Med največjimi italijanskimi industrijami razstavljajo svoje proizvode Montecatini, Fiat, Pirelli in italijanska IBM. Pri CIS (mednarodni center za trgovsko izmenjavo) se je v zvezi z otvoritvijo velesejma začelo 7. zborovanje o kinematografiji MI FED (mednarodnega tržišča za filme, TV filme in dokumentarne filme), ki se bo zaključilo prav tako 25. t.m. Hkrati bodo številna vsedržavni in mednarodna zborovanja, na katerih bodo obravnavali naj večja vprašanja filmske proizvodnje. i 'i Žirija 4. mednarodnega festivala pomorskega dokumentarnega filma bo ocenila v ponedeljek kakih 51' dokumentarnih filmov, ki jih je predložilo devet držav in ki so razdeljeni v šest kategorij: vojaška mornarica, trgovska mornarica, izletniško pomorstvo, šport, turizem in tehnično-znanstveno raziskovanje — nato pa bo podelila prvo nagrado »Italija na morju«, dve »prue d’oro» (zlata kljuna ladje) in 12 pokalov, ki so jih poklonili: predsedstva vlade, ministrstvo za obrambo in mornarice ter druge ustanove. Na tem festivalu nastopa tudi »Jugoslavija— Film«, ki jo zastopa Milosavljevič. Na sedežu tujega tiska v Rimu je imel tiskovno konferenco tajnik PRI Reale, ki je dejal med drugim, da republikanska stranka ocenjuje pozitivno dosedanjo politiko centra in je mnenja, da je treba nadaljevati tako politiko, ker je treba rešiti še vrsto perečih vprašanj. Republikanci so mnenja* da rti nobene alternative tej politiki, »ker ustreza splošnemu gibanju, ki je našel svoj izraz v zadnji papeževi poslanici. Nihče noče biti tako nespoštljiv, da bi imel sedanjo encikliko za »manifest levega centra«: ta enciklika pa vendarle prispeva k tistemu vzdušju obnove, socialne širine in optimizma, v katerem živi levi center«. Na vprašanje, kako gleda na morebitno sodelovanje PSI v vladi, je Reale dejal, da bo treba najprej poznati program vlade in da bo treba na podlagi tega programa ugotoviti ali obstoja možnost za sodleovanje PSI, ali pa te možnosti ni. Težkoče bi mogle nastati po njegovem mnenju le glede zunanje politike. O tem bo moral odločiti prihodnji kongres socialistične stranke. Kar zadeva nevtra-lizem, je po mnenju PRI moč reči, da je nevtralizem umrl leta 1914, ko je — kljub pogodbam — prišlo do invazije Belgije. »Nimam vtisa, da bi PSI mogel potegniti zaključke iz svojega nevtralistične-ga Stališča v preteklosti, ki bi mu branili sodelovanje v vladi, ki bi zasledovala zunanjepolitično linijo, ki jo je sprejela sedanja vlada«. Na vprašanje, kaj misli o tako imenovanem »čistem« levem centru tj, brez socialistov, je Reale dejal, da gre pri tem le za program; če PSI ne more sprejeti zunanjepolitičnega programa, ne more biti govora o njegovem sodelovanju: če pa je ta program sprejemljiv tudi za socialiste, tak levi center nima smisla in bi pomenil korak nazaj. Po mnenju Realeja sta le dve možnosti: ali se sestavi vlada levega centra s programom, ki ga morejo sprejeti tudi socialisti, ali pa ne bo moč šdštaviti niti levega centra v sedanji obliki. Na Vprašanje, kakšna je razlika med-PRI in PSI glede-načrto- vanja, je Reale dejal, da načrtovanje ne izhaja iz socialističnih načel, ker da je »tudi PLI priznal potrebo po načrtovanju« zaradi pomanjkljivosti in škode, ki nastaja Zaradi pomanjkanja koordinacije med gospodarskimi pobudami; tega pa ni fnoč premostiti z liberistično miselnostjo, ki je veljala pred dvema stoletjema. Na vprašanje, ki so zadevala zunanjo politiko, je Reale dejal, da ja »nepojmljivo stališče Evrope kot tretje sile med ZDA in SZ« in je odklonil usmeritev de Gaulla, ki teži za zmanjšanje vpliva ZDA v Zahodni Evropi (»Francija prepogosto zamenjuje evropsko politiko s svojo lastno politiko«). Naser dosmrtni predsednik ZAR? BAGDAD, 12. — Predsednik iraške arabske socialistične stranke Abael Razak Sebib je poslal Naserju brzojavko, s katero javlja, da njegova stranka predlaga »naj Naser prevzame dosmrtno pred-sedništvo federativne arabske republike«. Predsednik kitajske republike v Indoneziji DŽAKARTA, 12. — Predsednik kitajske republike Liu Sao Ci je prišel davi na 8-dnevni uraden o-bisk v Džakarto. Spremlja ga delegacija 50 oseb, med katerimi je tudi zunanji, minister Cen Ji. Na letališču ga ski predsednik Sukamo z drugi-mi osebnostmi. V svojem govoru je Sukamo izjavil, da sta Kitajska in Indonezija «tovarišici v orožju« v skupni borbi proti tujemu gospostvu. «Se vedno vodimo to borbo proti tujemu izkoriščanju,« je dodal Sukamo irf nadaljeval: »Indonezija je hvaležna Kitajski za pomoč, ki JO je dobila proti notranjemu u-poru in v borbi, da odvzame Nizozemski nadzorstvo nad zahodno Novo Gvinejo.« V svojem odgovoru je Liu Sao Ci izjavil, da je namen obiska, o. krepiti prijateljske vezi med obe. ma deželama. Poudaril je, da je prijateljstvo in sodelovanje teh dveh držav velike važnosti za a-friško-azijsko solidarnost in za širjenje miru na svetu. Gizenga bo v kratkem izpuščen LEOPOLDVILLE, 12. — Predsednik kongoške vlade Adula je izjavil v parlamentu, da bo bivši predsednik vlade Gizenga izpuščen »v najkrajšem času«, potem ko ga bo pregledala zdravniška komisija ob navzočnosti parlamentarne delegacije. Gizenga je že več ko eno leto zaprt na nekem otoku ob izlivu reke Kongo. Včeraj razgovor o Berlinu med Dobrininom in Ruskom Senator Peli predlaga priznanje obeh Nemčij, dokler ne pride do sporazuma o nevtralni in razoroženi Nemčiji WASHINGTON, 12. — Kakor napovedano, sta imela ameriški državni tajnik Dean Rusk in sovjetski poslanik Dobrinin danes nov razgovor v zvezi z Berlinom. Razgovor je trajal poldrugo uro. Po Razgovoru je Dobrinin izjavil, da sta govorila predvsem o Berlinu, na kratko pa tudi o Laosu. Na vprašanje časnikarjev, ali je treba nujno rešiti berlinsko vprašanje, je Dobrinin odgovoril: »Seveda je treba rešiti to vprašanje«. Predstavnik ameriškega državnega departmaja je izjavil, da ni bil sporočen noben * nov predlog je sprejel indonezij- o Berlinu in Nemčiji. Govorili pa ................................ KENNEDY PREDLAGA PROSTOVOLJCE MIRU* PROTI REVŠČINI VIDA WASHINGTON, 12. — Predsed-1 ameriškega »korpusa miru«, ki je nik Kennedy je poslal včeraj ko.o- ponudil prihod v Indonezijo žara-gresu načrt zakona, ki pooblašča | di pomanjkanja osebja na tamkajš-ustanovitev korpusa »prostovoljcev jmjih • fakultetah. Ta predlog je indonezijska vlada lani sprejela. Toda velik del študentovskih organizacij, zlasti pa tistih, ki se naslanjajo na komunistično stranko Indonezije, je začel sedaj odločno akcijo proti tem načrtom. Trdijo, da člani »korpusa miru« težijo za tem, da »zastrupijo indonezijsne študente z imperialistično kulturo in civilizacijo s svojim rednim po-ukom na fakultetah«, študentovske organizacije so zahtevale, naj se menja prosvetni minister. Istočasno pa so nacionalistične organizacije študentov v Bandungu, Džakarti in drugih mestih, demonstrirale v podporo prosvetnemu ministru in izrekle soglasnost s pozivom ameriškim profesorjem. Kakor poroča tisk, je zaradi, vedno ostrejše diskusije med študenti oviran pouk na nekaterih fakultetah v Bandungu in Džakarti. „ miru«, ki bi deloval v notranjosti ZDA. Poslanica, ki spremlja načrt zakona, omenja uspeh »korpusa miru« na svetu in.pravi, da je čas, da se odpravi revščina, ki še vlada v raznih delih ZDA in na raznih področjih velikih mest ter v indijanskih rezervatih. Dalje ugotavlja poslanica, da hi prostovoljci miru' lahko v veliki meri prispevali k blaginji duševno zaostalih, starejših ljudi in tudi kubanskih beguncev, ter predlaga, naj se vključi v ta korpus 1000 prostovoljcev; v naslednjih treh letih bi njih število narastlo na pet tisoč. Kakor poročajo iz Džakarte, se vodijo v študentovskih organizacijah na indonezijskih univerzah v poslednjih dneh izredno ostre diskusije, med katerimi prihaja tudi do spopadov. Diskusije se tičejo so o sovjetskem predlogu o pred« stavništvu OZN v Berlinu. Razgovor je potekal prijatelj« sko; diplomata sta sklenila, da se bosta ponovno sestala* toda datum ni bil še določen. V zvezi s pogajanji o Berlinu je demokratski senator Claiborne Peli včeraj izjavil v senatu, da bi morala ameriška vlada priznati obe nemški državi, dokler ne pride do sporazuma med Vzhodom in Zahodom o nevtralni in razoroženi Nemčiji. S tem v zvezi je predstavnik ameriškega državnega departmaja danes izjavil, da je omenjeni senator izrekel svoje osebna mnenje in da ni v nobenem primeru govoril v imenu ameriška vlade. Kar se tiče neposredne povezava med Moskvo in Washingtonom po teleprinterju ali telefonu, ja ameriški predstavnik v OZN izjavil, da je »povsem razumljivo«, da se temu sporazumu o povezavi pridružijo tudi drugi. To je izjavil v zvezi z včerajšnjo izjavo tajni, ka OZN U Tanta, naj bi neposredno povezavo raztegnili tudi na njegov urad. Angleška trgovina s Srednjim vzhodom LONDON, 12. — Britanski minister za zunanjo trgovino Fride-rick Erroll odhaja danes na uraden obisk v Irak, Libanon, Sudan, ZAR in Libijo. V vsaki od prvih treh držav bo ostal tri dni, v drugih dveh pa štiri dni, ter se bo vrnil v London 27. aprila. Pred dnevi je posebna delegacija londonske trgovinske zbornice obiskala Kuvait in šejkate v Perzijskem zalivu. Ti obiski so posledica vedno večjega zanimanja angleške industrije in angleška vlade za tržišča Srednjega vzhoda. Rojalitete za petrolej Srednjega vzhoda stalno naraščajo. Kriza visokega šolstva v M Ameriška revija «US News and World Report* je objavila v eni izmed svojih zadnjih številk razgovor svojega sodelavca z rektorjem michiganske državne univerze dr. Hannahom. Dr. Hannah je mnenja, da je normalno, de »e povsod veča odstotek mladine, ki nadaljuje študije na visokih šolah. Stalni vzpon življenjskega standarda neke skupnosti se da doseči edino z večjo produktiv- nostjo, do tega pa nas najbolj zanesljivo pripelje izobraževanje. Ker zmogljivosti ameriških visokih šol niso zadovoljive, je dr. Hannah mnenja, da bo zajela v prihodnjih letih ameriško visoko šolstvo kriza, ki pa v končni konsekvenci ne bo toliko zadela ameriških visokih šol, ki bodo lahko omejile vpis študentov, kolikor bolj ameriško mladino, ki se bo znašla pred dejatvom, da se ji možnost vpisa na visoke šole stalno zmanjšuje. Rektorji ameriških visokih šol •o že 15 let opozarjali, da bo prišlo do tega, toda vse države so se c 'rile s finančnimi težavami, ki so bile neposredno aktualne, in se zaradi tega niso ukvarjale s problemi, ki bi se utegnili pojaviti v letih 1984 in 1965. Krizo ameriškega visokega šol-■frva bo treba reševati v glavnem s proračunskimi sredstvi. Davkoplačevalci bodo morali odšteti zelo visoke vsote. To pa bo resen problem. Samo michiganska državna univerza bo potrebovala za tjove stavbe in za opremo v prihodnjih desetih letih ¥lizu 100 milijonov dolarjev. Razgovor ameriškega novinarja f rektorjem dr. Hannahom povzemamo v nekoliko skrajšani obliki. Vprašanje: Katere glavne pomanjkljivosti bodo postale v našem visokošolskem sistemu očitne, ko bo začelo, kakor pričakujemo, naraščati vpisovanje na naše visoke šole? Odgovor; Pojavilo se bo troje pomanjkljivosti. Prvič: problem učilnic, laboratorijev in knjižnic. Da bi lahko imeli vsi študenti prostore za predavanja, za delo v laboratorijih in za študij, teh kapacitet ne sme primanjkovati. Drugič: problem nastanitve. Mnogo visokih šol imamo v razmeroma majhnih krajih, kjer mora šola skrbeti za nastanitev študentov. In končno nimamo dovolj predavateljev. Vprašanje: Katera izmed teh pomanjkljivosti bo najbolj resna? Odgovor: Najbolj resna po- manjkljivost in obenem tista, ki jo oo najteže odpraviti, je pomanjkanje predavateljev. Vemo, da ne bomo imeli dovolj univerzitetnih "čiteljev takih kvalitet, kakor smo jih vajeni. Ne bo jih dovolj, da bi krili potrebe, ki se nakazujejo spričo pričakovanega večjega števila študentov. Vprašanje: Ali je ta problem rešljiv v dveh letih? Odgovor; Ne. Vprašanje: Kaj boste potem- takem ukrenili? Odgovor: Nekaj drugega bo- mo morali poizkusiti. Zašel sem na področje, ki je zelo občutljivo. Nekateri med nami se popolnoma zavedamo tega, da je treba vedeti o celotnem učnem procesu mnogo več, kot vemo o njem sedaj. Ne verjamen, da bomo problem, ki je pred .nami, rešili tako, da bomo kratko malo povečali obseg tistega, kar že imamo, da bi na ta način lahko opravljali v večjem obsegu enako delo, kakor ga opravljamo sedaj. Naučili »mo se marsikaj o uporabi televizije, o naprsvah za poučevanje in seznanili smo se z drugo tehniko. Nekatere naših univerz se že lep čas poslužujejo teh dosežkov. V naši ustanovi smo povezali vsa tista poslopja, ki so namenjena za izobraževalno dejavnost, s koaksialnim kablom, tako da lahko snemamo televizijski program v kateremkoli izmed njih in-ga posredujemo študentom v kateremkoli drugem poslopju. Vprašanje: Ali naj torej televizija nadomesti učitelje, ki jih primanjkuje? Odgovor: Televizija ne more rešiti problema v celoti, nekatera predavanja pa je mogoče prav uspešno posredovati po njej, če razpolagamo z izkušenim učiteljem. Nekatere predmete je mogoče zelo uspešno predavati tudi velikemu avditoriju. Ker omogoča televizija prenos predavanj v več različnih prostorov, lahko razbijemo veliko število poslušalcev v majhne skupine, ki lahko aktivno sodelujejo pod nadzorstvom študentov na podiplomskem študiju ali drugih oseb, ki so manj kvalificirane, kot je izkušen predavatelj. Televizija se posebej obnese v medicinskih šolah in pri študiju nekaterih tehničnih ved, kjer je mnogo predavanj v laboratorijih. Vsakdo ima »sedež spredaj* in bolje vid: kot sicer. Kar poskušam povečati, je to, da je možno — če bomo dovolj iznajdljivi — najti načine za boljše izkoriščanja ne le naših stavb in opreme, 'emveč tudi naših učiteljev. Vprašanje: Ali je mogoče poučevati študente hitreje ob uprt-rabi načinov, ki so različni od teh, katere uporabljamo sedaj? Odgovor; Da, mnenja smo, da je tako. Precej si prizadevamo v tej smeri. Nekako mitična je domneva, da je razmerje ne več kot dvajset učenčev na enega učitelja v eni učilnici bistveno važno: Vendar pa ni mnogo dokazov o ne vem kakšni zvezi med velikostjo razreda in obsegom posredovanega znanja. Izjeme so nekateri predmeti, morda jeziki. Obseg pridoblienega znania je dokaj odvisen od sposobnosti učitelja, vendar resnično sposobnih učiteljev ni mnogo. Zares prvovrsten učitelj ima lahko večji uspeh pri 400 študentih kot navaden učitelj pri desetih. Vprašanje: Na michiganski državni univerzi študira 25.000 študentov. Ali je to število približno primerno glede na velikost neke visoke šole? Odgovor: To je zanimivo vprašanje. Pred desetimi leti bi vam bili odgovorili ,da je 25.000 študentov preveč. Pred petimi ali šestimi leti bi bili rekli, da bi morgli imeti take zmogljivosti, ki bi omogočale študij 30.000 do 35.000 študentom. Preprosto smo domnevali, da je neka optimalna velikost, preko • katere univerza ne bi smela zrasti. Sedaj pa smo skorajda prišli do zaključka, da velikost morda niti ni-tako zelo važna, če ne preraste naših sposobnosti, da jo obvladamo. Naj navedem kot primere skupino internatskih poslopij, ki smo jih ravnokar dogradili. To so tri zgradbe, ki sestavljajo zaključeno celoto in v vsaki lahko nastanimo po 1100 študentov. Moški so v enem krilu takega poslopja, ženske v drugem, v kompleksu pa so še prostori za oddih, restavracija, učilnice, laboratoriji, knjižnice in uradi fakultete. V tem kompleksu internatskih poslopij se odvija približno 40 odst. predavanj za študente prvega in drugega letnika, ki prebivajo v naselju. Iz naselja odhajajo v glavna univerzitetna poslopja samo na nekatera izmed svojih predavanj, na laboratorijske vaje, ali pa takrat ,ko morajo glavno knjižnico. S tem smo dosegli dvoje. Predvsem so zmogljivosti naše ustanove mnogo bolje uporabljene. Pa še nricaj drugega, kar je celo še bolj važno, študenta, ki je odhajal iz svojega stanovanja na predavanja in je na predavanja pozabil, čim se je vrnil v naselje, odvajamo od te navade. Ustvariti skušamo tako stanje, da je študent v atmosferi študija od trenutka, ko zjutraj vstane, do večera, ko leže k počitku. Ta metoda se je izkazala za mnogo bolj učinkovito in uspešno, kot smo pričakovali. Mnoge druge ustanove ustvarjajo isto zamisel na različne načine. Tako Imamo na univerzi več skupin — kakih 3000 študentov na enem mestu in kakih 2000 ali 3000 na drugem, in vsaka skupina teži za tem, da bi v določeni meri predstavljala neko celoto. Vprašanje: Omogočili ste nam, da smo dobili predstavo o obsegu novih zmogljivosti, ki bodo potrebne, da bi omogočili študij vsem novim študentom, ki bodo kmalu prišli na visoke šole. Kaj pa tena? Koliko bo stalo na primer poučevanje 1000 študentdv^ Odgovor: Stroškov se ne da ocenjevati na ta način. Izračun za i00 študentov ni mogoč. Mnogo je odvisno od tipa študenta. Poučevanje v tretjem in četrtem letniku bo stalo v povprečju dvakrat več kot poučevanje v prvem in drugem letniku. V višjih letnikih je več specialnih predavanj, skupine so manjše, zahteve po kvalitetnih predavateljih so na splošno večje, potrebno pa je tudi več laboratorijev. Stroški za podiplomski študij so lahko zelo različni. Ni nujno, da bi bili stroški za doktbranta iz angleškega jezjka mnogo večji* kot so stroški za diplomanta. Toda če pomislimo na nuklearno fi-ziko, kjer ootrebuje doktornnt včasih del laboratorija in opremo v vrednosti nekaj tisoč dolarjev — pri tem pa mu mora profesor, ki tona najviljo plačo, posvečati morda četrtino svojega časa — pridemo do stroškov, ki so skoraj astronomski. Vprašanje; Človekovo znanje narašča. Ali to na visokih šolah ne ustvarja novih problemov? Današnja mladina se mora učiti toliko več — o vsemirju, o nuklearni energiji in podobne stvari. Odgovor; To je res. Ko sem bil še mlad, je človekovo znanje naraščalo dokaj počasi, sedaj pa nekateri trdijo, da se vsakih osem let podvoji, drugi pa, da se podvoji vsakih deset let. Vprašanje, ali se podvoji v osmih ali dvajsetih letih, ni tako zelo bistveno, kot pa je bistveno to, da čedalje bolj narašča in narašča znanje tiste vrste, ki ga moramo na univerzi smatrati za resno. Univerza se je zaradi tega znašla pred naslednjim vprašanjem: če naj štu- denta izobrazimo v toliki meri, da bo lahko diplomiral, in če imamo v ta namen na razpolago samo štiri leta, kaj naj študenta učimo? S čim naj spopolnimo študijski program? In če ga dopolnimo, kaj naj črtamo iz njega? Stvari se spreminjajo — vsaj na področju tehnike — tako naglo, da se utegne izlizati, da ni najbolje, če porabi študent na strojni fakulteti preveč časa za študij motorjev z notranjim izgorevanjem, ker se mu utegne pripetiti, da motorji z notranjim izgorevanjem, ko bo dokončal fakulteto, ne bodo več v rabi. Bolje bo, da ga taučimo čimveč o fiziki, matematiki in elektroniki, da bo vedel, kako naj zasleduje razvoj novega znanja in da se bo laže prilagodil svetu, v katerem bo živel in ki bo drugačen od tistega, v katerem živimo mi. Vprašanje: Ali bo treba študirati na visoki šoli dalj časa, da bi osvojili vse to znanje? Odgovor: Na srednji šoli. Menim, da gremo v napačno smer, če podaljšujemo čas, ki je potreben za pridobitev diplome. Štiri leta povsem zadostujejo. 'S <# 1 Ml*!* * V. Si- : * v Posnetek jedrske podmornice «Thresher» med zadn]imi pomorskimi vajami na Atlantskem oceanu ..............................m...mimmmmmmi....m...............mn................................................m.imiiu Itn ji rje rjlerlrtli&če ijlahba ^ bliltn'i,'ttee DOKONČNO IZGUBLJENI VSI UPI Uradna potrditev o izgubi podmornice in o smrti vseh 129 mož njene posadke Žene utopljenih mornarjev so izjavile, da podmornica po njihovem mnenju ni bila več sposobna za potapljanje Nevarnost za oktiženje voda zaradi radioaktivnosti WASHINGTON, 12. — Tajnik ameriške mornarice Fred Korth je danes uradno izjavil, da je jedrska podmornica «Thresher» dokončno izgubljena ter da je vsa posadka 129 mož mrtva. Korth je to izjavil po povratku s področja, kjer se je podmornica potopila in nad katerim je letal z letalom. Vsi izvedenci šo mu izjavili, da ni v tako globokih vodah nobene možnosti, da bi kdo preživel. Zato izraža mornarica upanje, da ne bo nihče več širil takih vesti, ki bi vzbujale kake upe v prizadetih družinah, saj bi bilo to zelo kruto. Takšne vesti so se namreč razširile, ker so novinarji slišali, kako je ladja «Sea Wolf» poročala poveljstvu mornarice, da je ujela na svoje aparate neke zvoke, ki bi utegnili prihajati od -potopljene podmornice. Kasneje pa so to vest odločno zanikali; Kar se tiče vzrokov nesreče, meni večina izvedencev, da je najbrž v trup podmornice pronic-nila voda ter da se je spričo hudega pritiska odprla v trupu velika vrzel, zaradi česar se je podmornica hitro potopila. Tega'mnenja je tudi bivši poveljnik 'jedrske podmornice «Nautilus» Anderson, ki je dejal, da se je morda vsa tragedija odigrala v petih minutah. Ko je Anderson poveljeval «Nautilusu» na že slavni vožnji pod ledom Severnega tečaja, je imel v svojem poveljstvu tudi kapitana korvete Johna Wesleya Harveya, ki je sedaj poveljeval podmornici «Thresher». Neki drugi izvedenec pa je dejal, da ne izključuje možnosti, da so se pogonski stroji podmornice ustavili ter da je potegnila ladjo na dno njena teža, saj je tehtala 3.700 ton. Seveda gre samo za ugibanja. Ze včeraj pa je začela delovati preiskovalna komisija, ki jo sestavljajo višji mornariški oficirji. Na kraju samem je več ladij, ki pa ne morejo , nadaljevati z iskanjem, saj se morajo same borit; z ogromnimi valovi, ker razsaja huda nevihta. Zato se bodo ladje vrnile v svoja pristanišča ter pustile na kraju bojo, obteženo z zelo težkim sidrom. Rušilec «Hazelwood» je pripeljal na kraj razne elektronske naprave za raziskovanje morskega dna. Te naprave prenašajo na ladjo «Atlan-tis 2», ki je neke vrste Jadja-de-lavnlca in ki bo služila kot opo- V NEMŠKI VLADI SEDI ŠE EN BIVŠI NACISTIČNI FUNKCIONAR Bivši Eichmannov pomočnik se še vedno sprehaja po Bavarskem Čeprav je vlada izjavila, da si ne želi takšnih gostov, ga policija še ni mogla odkriti Eichmannovega sodelavca Ericha Rajakowitscha, ki je prišel predvčerajšnjim nemoteno s svojo ženo v Muenchen na Bavarskem in za katerega je bil izdan ukaz o izgonu, še vedno ni na spregled. Policija v bavarski prestolnici, ki ga išče od predslnočnjim, ga še ni mogla iztakniti. Doslej so ga zaman iskali v vseh hotelih in penzionih. Po drugi strani pa nič ne kaže, da bi odpotoval na Dunaj kot je izjavil njegov avstrijski pravni zastopnik; Johann Dostal. Odvetnik je namreč dejal, da je Eichmannov pomagač odletel iz Bavarske z letalom. Predstavniki obmejne policije so izjavili, da je po njihovem mnenju Rajakowitsch še vedno na Bavarskem. Medtem pa se jp zvedelo, da sedi v zahodnonemški vladi drug bivši nacist, ki je odgovoren za preganjanje in uničevanje Zidov. Gre za dr. prof. Frledericha Karla Via-lona, podtajnika pri ministrstvu za gospodarsko sodelovanje. Vialon je bil med leti 1942 in 1944 vladni tajnik pri rajhovskem komisariatu za vzhodna ozemlja v Rigi ter so ga pred kratkim poklicali pričat na proces v Koblencu proti skupini obtožencev, ki so se zagovarjali zaradi pokola Zidov v Beli Rusiji. Pričat so ga poklicali v zvezi z nekimi dokumenti iz tiste dobe, ki nosijo njegov podpis. Tednik nemških sindikatov «Welt der Arbeit* ga Je pred kratkim in-tervjuval in mož je nesramno izjavil, da sploh ni vedel za preganjanje Zidov in za njih pokole, češ da so SS-ovci držali vso stvar v strogi tajnosti ter da je bil on pač ..civilist*, in civilisti da niso nič vedeli. Pač tudi on nedolžna ovčica. Zato se tudi ne namerava odreči svojemu mestu v vladi, če ga drugi ne odstavijo. Predrznosti bivšim (če jih seveda sploh lahko smatramo za bivše) pa res ne manjka. ZARADI PLAZOV V PIEMONTU Več vasi ločenih od ostalih krajev iiiiiiiHiiiuiiiuiMiiiiiiiiiHiitiiHiMimiiiiiiiiiiiiiiiimiiHimiiiiHfiMiiiimiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiii PRIČEL ŠE JE VELIKONOČNI ODDIH Številni turisti s severa se šele v tople kraje Številni severnjaki na poti v Odisejevo deželo Za velikonočne praznike se ne obeta ravno lepo vreme, vendar vremenoslovci predvidevajo, da se bo obrnilo na bolje v ponedeljek. Slabo vreme pa ni prestrašilo turistov, ki izkoriščajo te praznike, da potujejo. Tako prihaja v Brindisi vsak dan po tri tisoč turistov, ki so namenjeni v Grčijo, da prebijejo tam velikonočne praznike. Iz Brindisija vozijo namreč trajekti v Patras v Korintskem zalivu. Za čas velikonočnih praznikov so štirje trajekti, ki prevažajo avtomobile, popolnoma zasedeni. Večina turistov prihaja iz Švice, Zahodne Nemčije m Danske. Tudi v toskanskih mestih je že mnogo turistov, zlasti v Florenci, kjer naravnost mrgoli Švicarjev, Nemcev, Francozov in Angležev. Mnogo italijanskih in tujih turi- stov pa se je že peljalo tudi na otočje Elba. Močno je oživela tudi Riviera v Liguriji, kjer je včeraj ves dan sijalo sonce. Računajo, da bo prišlo na Riviero okrog 70.000 turistov, od katerih 20.000 is tujine. Tudi med temi so v večini Nemci. Zaradi dotoka turistov, pa stoje cele vrste avtomobilov na obmejnem prehodu med Italijo in Francijo in tudi vse ceste kar gomazijo z avti. Tudi v videmski pokrajini prihaja na stotine vozil čez mejo na Rokovem. Večinoma so to avstrijski in nemški turisti, ki so namenjeni na Jadran, Natrpani so tudi vlaki, ker se vrača domov mnogo izseljencev,r da prebijejo praznike med domačimi ter da bodo hkrati volili, saj imajo ob tej priliki velike popuste. Po raznih krajih v državi je povzročilo slabo vreme zastoj prometa in škodo. V Dolini Aosto je ostala občina Vaisavaranche popol-.r.oma ločena od ostalih krajev zaradi številnih plazov. Potrgane so tudi električne žice in prekinjene telefonske in brzojavne zveze. Občina pa ima za sedaj dovolj zalog živil. Računajo, da bodo lahko vzpostavili zvezo z njo šele čez dva tedna, kajti nevarnost pred plazovi onemogoča oranje in kidanje snega. Kakor hitro bo vreme dopuščalo, bo letalo odvrglo s padali na vas zdravila1 in gorivo za razsvetljevanje z acetilenom. Tudi cesta v Cogne je zasuta s plazovi in je ne bodo mogli očistiti pred nedeljo. V Piemontu so zaradi obilnega snega in plazov že več kot deset dni popolnoma ločene od sveta tudi nekatere vasi v občini Valpra-to Soano. Zaradi tega začenjajo že primanjkovati živila. Zaradi plazov ni mogla priti v vasi niti smučarska patrulja dvanajstih karabinjerjev, ki so jim šli na pomoč ter morajo čakati v Valpratu. Na progi Firenze-Bologna med Verniom in Vaianom se je udrl zemeljski usad, ki je popolnoma zasul oba tira in prekinil železniški promet. Na kraj so takoj odšli delavci, ki so po dobri uri očistili zemljo z enega tira, tako da so lahko začeli kmalu voziti vlaki, ki pa so seveda imeli veli- ke zamude. Nekatere vlake, namenjene na Jug m na Sever, so preusmerili na jadransko ali na tirensko progo. Včeraj popoldne so končno očistili oba tira, tako da je bil zopet vzpostavljen reden promet. V Moskvi proslava «dneva , kozmonavtov» rišče za nadaljnje iskanje. Računajo, da bo lahko prišel v 10 dneh na kraj nesreče batiskaf «Trieste», ki so ga v Kaliforniji naložili na tovarni vlak ter se vozi proti vzhodu. Batiskaf se bo lahko spustil prav do dna, to je v globino 2.500 m, vendar bo težko iskal potopljeno podmornico, ker se v glavnem lahko premika le navpično, ne pa vodoravno, tako da je njegovo gibanje omejeno. Seveda ne bo mpgel spraviti na površje trupel mornarjev, pač pa bo podmornica ■ lahko slikal, če jo bo zapazil. Svojci potopljeneev so se že vdali v svojo žalostno usodo. Vendar pa so se začele širiti vesti, da podmornica ni bila več spo- .sobna za .potopjijapje v veliko globino. Ženi iffVeh mornarjev sta iz- javili, da sta njuna moža večkrat rekla, da -se bojita, da ni podmornica v dobrem stanju. Gospa Kie-seck^r, žena enega izmed strojnikov, je povedala, da ji je mož v nedeljo dejal, da podmornica ni sposobna za plovbo« Rekel ji je, da se zelo boji in da se mu zdi podmornica kot «krsta*. Poleg tega so morali podmornico tudi prepogosto pošiljati popravljat v arzenal. Kar se tiče globine, ki jo je podmornica dosegla, preden se je zgodila nesreča, menijo, da je znašala od 120 do 300 m. Vendar pa je skrajna meja za pogrezanje te vrste podmornic vojaška tajnost. Glede radioaktivnih učinkov potopljene podmornice so mnenja deljena. Predstavniki mornarice trdijo, da bo okuženje morja z radioaktivnostjo minimalno. Ravnatelj oceanografskega inštituta dr. Bostwick, ki j,e velik izvedenec za življenje v morju in za učinke radioaktivnosti, pa je izjavil, da bo potopitev podmornice s časom povzročila okužitev oceanskih voda, ker se bo skoraj gotovo močno povečala radioaktivnost. Revija jugoslovanskih pionirskih filmov Za drugo revijo filmov in dia-filmov, ki so jih posneli pionirji Jugoslavije, je prijavilo svoja dela 30 foto-kino Iflubov iz 12 mest. Na reviji, ki bo v okviru jugoslovanskih pionirskih iger od S. do 8. maja, bo predvajanih 54 filmov, od teh šest v barvah, razen tega pa še šestnajst diafilmov. Organizatorja revije — Komisija sFilm in otrok* in Foto-kino zveza Jugoslavije poudarjata, da je bil odziv pionirskih, klubov velik nad vsa pričakovanja, glede na to, da je na prvi reviji v maju 1961. leta bilo samo dvajset filmov. Veliko pobudo za pionirje predstavlja tudi možnost, da s svojimi filmi sodelujejo na festivalu filmov mladih avtorjev, ki bo pod pokroviteljstvom mednarodnega centra za mladinski film Unesca letos julija v Benetkah. Tema tega festivala je eMoji prijatelji — zakaj«. Prva Izvedba Kovačičeve «Jame» Ob 50-letnici rojstva in 20-let-nici smrti Ivana Gorana Kovačiča sta zbor in orkester beograjskega Doma JLA pod vodstvom dirigenta Mladena Jagušta izvedla prvikrat oratorij’ «Jama», ki ga je na besedilo Kovačičeve poeme komponiral Toma Prošev. Pri izvedbi v dvorani Doma sindikatov so sodelovali tudi dramski umetniki Marija Cmobori, Zoran Ristanovič in Branko Vujovič. Mladi makedonski skladatelj Toma Prošev je dokončal študije na glasbenih akademijah v Zagrebu in Ljubljani. 70-letnica splitskega gledališča Z več koncerti, opernimi in dramskimi predstavami bodo prihodnji mesec proslavili 70-letnico obstoja stalnega poslopja Narodnega kazališča v Splitu. V večdnevnem programu bodo sodelovali tudi ansambli iz Zagreba in Beograda. Prva predstav a — De-metrova «Teuta« — je bila v splitskem gledališču 6. maja 1893, izvajali pa so jo zagrebški igralci. Predstavljala je politično in kulturno manifestacijo prve vrste in označila zmago «narodnjakov'«. Poprej so bile vse predstave v tujih jezikih, predvsem v italijanščini. Gledališka tradicija v Splitu sega v 15. stoletje, prvo gledališko poslopje pa je bilo zgrajeno okoli 1750. leta. Drugo poslopje so zgradili leta 1825, tretje pa leta 1855. Vendar so bile te zgradbe namenjene predvsem plemičem in italijanskim priseljencem. Sele v sedanjem, četrtem splitskem gledališču se je prvič začula domača beseda. MOSKVA, 12. — Agencija Tass. poroča, da se kozmonavt Jurij Gagarin pripravlja za nove polete. Gagarin, 'Ki je pred dvema letoma opravil prvi vesoljski polet, se zopet vežba s padalom. Prav tako se zopet vadita kozmonavta Nikolajev in Popovič. Danes poteka obletnica prvega Gagarinovega poleta in omenjeni kozmonavti skupaj s Titovom, so napisali več člankov in se udeležili televizijskih oddaj ter orisali napredovanje na tem področju v zadnjem času. Na proslavi (idijeva kozmonavtov* v kongresni palači v Krem-iju je Gagarin izjavil, da se Sovjetska zveza pripravlja na nove vesoljske podvige ter dejal, da bo-do sovjetski astronavti začrtali nova pota v vesolju. SZ je v raziskovanju vesolja mnogo pred ZDA, za kar se mora zahvaliti svoji socialistični ureditvi. Niko-lajev pa je dejal, da bo sovjetsko ljudstvo prvo odkrilo nove svetove. Predsednik Sovjetske akademije znanosti prof. Keldiš je izjavil, da satelit «Kozmos 5», ki so ga ižstrelili 28. maja lani, še vedno oddaja važne znanstvene podatke. Takšnih satelitov so spustili v vesolje skupno 13, Izbira jugoslovanskih del za grafično bienalo V Moderni galeriji so se če sestali člani jugoslovanske žirije, ki bodo izbrali dela za prikaz na letošnji mednarodni grafični bienali. Gre za izbor tistih avtorjev iz Jugoslavije in tujine, ki niso bili imenoma povabljeni. Doslej je sekretariat bienale prejel že okrog 1000 grafičnih listov več kot tri sto avtorjev iz dvainštiridesetih držav, dela pa, še prihajajo. Najbolj priljubljeni pisatelj Nedavno so anketirali okoli 1000 pariških študentov, kateri pisatelji in pesniki so jim najbolj všeč. Izkazalo se je, da študentje najraje bero dela Jeana-Paula Sartra, Alberta Camusa, Andreja Malrauxa, Fedorja Dostojevskega in Andreja Gidu. Med pesniki pa je daleč pred vsemi Jacgues Prevert. Sledijo 28 potnikov ubitih pri železniški nesreči Indonezijska tiskovna agencija poroča Antara, da se Je pri železniški nesreči na progi med Dja-karto in Bandungom ubilo 28 potnikov, 32 pa Je bilo ranjenih. Do nesreče je prišlo, ker se je brzl vlak na tej progi iztiril In zgrmel v neko globel pri Bandungu. Število smrtnih žrtev pa utegne biti še večje, ker še niso našli vseh potnikov. Slika nam kaže 17-letno pevko Rito Pavone iz Turina, ki pa se zdi zaradi svoje majhne postave in lahke teže (tehta namreč komaj 39 kg in nosi čeveljčke St. 33) Se kot kak otrok. Rito je odkril lani na nekem pevskem natečaju Teddy Reno in od takrat se je njena pot hitro in strmo vzpenjala navzgor. Doslej so prodali skoraj že 1 milijon in pol ploSč z njenimi pesmimi, kar je doslej nedosežen rekord, saj pomeni to desetino vseh prodanih ploSč v enem letu v Italiji. Rita ima povsod med mladino na tisoče oboževalcev. Njen oče je delavec pri Fiatu, toda sedaj že tako obogateli, da so si kupili vilo v rimski okolici, kamor se bodo tudi preselili mu Arthur Rimbaud, Paul Ver- j laine m Charles Baudelaire. Pred ■ dnevi je 63-letni Prevert izdal ■ novo pesniško zbirko *Zgodbe‘in !ij druge zgodbe». Amnestija za pisatelja Mastronardija Znani pisatelj iz Vigevana Ma-stronardi, ki spada med tako imenovane «pobesnele» pisatelje zaradi svojega upora proti formalizmu in zaradi moderne smeri v književnosti, je imel že večkrat spore z oblastmi. Lani 2. oktobra se je skregal z nekim, železničarjem na postaji v Aleksandriji in 14. oktobra ga je dal sodnik iz Alessandrije aretirali zaradi «žalitve javnega funkcio-narja». Nato so ga poslali v psihiatrično bolnišnico, kjer je ostal dva meseca. Kasneje je sodnik razsodil, da ga ni mogoče obsoditi češ da je popolnoma slaboumen, vendar pa je dal ukaz, naj ga zaprejo za dve leti v kriminalno umobolnico. Toda nadzorovalni sodnik iz Vigevana je ukazal, naj ga izpustijo. Včeraj je bila pred sodiščem v Alessan-driji nova razprava in javni tožilec je zahteval, da se postopek proti pisatelju ukine zaradi amnestije. Vendar pa to še ne reši pisatelja možnosti, da ne bi sprejeli proti njemu ukrepov zaradi slaboumnosti. Pisatelj Ma-stronardi, ki je po poklicu učitelj, a zelo nemiren duh, je napisal dve knjigi «11 calzolaio di Vigevano» in «1! maestro di Vi-gevano», ki sta naleteli po vsej državi na veliko zanimanje, zlasti po zadnjem incidentu, ki ga je imel pisatelj z oblastmi. «Falstaff» v Scali V milanski »Scali» so predvajali Verdijevo opero «Falstaff» v isti izvedbi kot v pretekli sezoni. Dirigiral jo je Nino Sonzogno namesto Antonia Votta, ki je zbolel. V glavni vlogi je nastopil Miro Marzarolli, v drugih vlogah pa Mirella Freni, Raina Kabaiumnska, Fedora Barbieri, Gabriella Carturan, Luigi Alva, Piero De Palma, Franco Picciar-di, Polando Panerai in Ivo Vin-co. Predstava je dosegla velik uspeh. Italijanske knjižne novosti Pisatelj Giacomo Debenedettl je bil častni gost na običajnem knjižnem večeru, ki ga prirejajo vsako sredo v knjigarni založbe Einaudi v Ul. Venelo v Rimu. Na tem večeru so književ-niki Franco Antonicelli, Enzo Pači in Ednardo Sanguinetti predstavili njegovo zadnjo knji go (dntermezzon. Pisateljica Flora Volpini, znana po svojem nekoliko drznem romanu «La Fiorentina«, pa pripravlja 19. aprila svoje 39. ((srečanje z avtorjem«, med katerim bodo predstavili občinstvu dva romana: Carla Boncianija «Moški gleda nazaj« in Fortunatn Pa-squalina eMoj oče Adam«. Pri ekrstu« knjig bosta sodelovala pisatelja Edoardo Anton in Mi-chele Prisco. Jevtu«enko v škripcih Včerajšnji sovjetski tisk poroča, da so razni pisatelji na plenarnem zasedanju Zveze pisateljev Ruske socialistične republike 2. aprila zahtevali izključitev pesnika Jevtušenka iz te zveze. Na tem sestanku je pisatelj Vladimir Fedorov dejal, da za Jevtušenka prav gotovo ni mesta v zvezi, če bi ga sodili po moralnih zakonih, ki veljajo za slavni roman ((Mlada garda«, ki | opisuje borbe komsomolcev pro- ■ ti nacistom med zadnjo vojno. I Primerjal je Jevtušenka Ev- j geniju Stakoviču, osebnosti iz romana, ki izda svoje tovariše. Trije drugi pisatelji so podprli ■ predlog Fedorova, ki ga pa niso j zabeležili kot suradng resolucijo«. Kot je znano, je sedaj pes- j nik Jevtušenko predmet ostre kritike zaradi objave njegovega «prezgodnjega življenjepisa«, v pariškem tedniku «Exp ress«, v katerem je objavil neke misli ’ in sodbe, ki se zdijo nekaterim krogom v Sovjetski zvezi nekoliko ((izven tira«. Lizzani ljubi zgodovinske filme Režiser Carlo Lizzani nadaljuje s tradicijo svojih zgodovinskih filmov, kot sta «Rimsko zlato« in «Veronski proces«. Sedaj na- : merava snemati film iz nedavne italijanske zgodovine aPadec Sa-vojcev«. Zdi se, da bo začel delati film že meseca maja. Za vlogo pokojnega bivšega kralja Vittoria Emanuela lil. je izbral ■ gledališkega igralca Vittoria Con-gio. Sedaj išče še igralce za druge vloge. Gabin se poslavlja od filma Jean Gabin je izjavil, da bo tokrat dokončno vzel slovo od filma. Igralec, ki mu je že skoraj j 60 let in ki je nastopil prvič v j filmu leta 1931, se bo ukvarjal samo s poljedelstvom in konji, ' tokrat s svojim pravim imenom, hi je Jean- Alexis Moncorge, , Toda takšno slovo je že večkrat vzel, pa se je vsakikrat premislil. In res, takoj je dodal, da je pozabil, da mora letos kon-čati Se en film. Vsekakor pa ni imel doslej posebne sreče s svojim ((kmetovanjem«. Ker je postalo zadnje čase v Franciji kupovanje zemljišč in celih posestev nekaka moda Parižanov, , so se kmetje na deželi organizi- ' rali in se temu upirajo, češ da jih bo to uničilo, ker bodo polagoma ob vso zemljo. Tako so začeli lani Gabinovo kmetijo naravnost oblegati in Sele po doU gih pogajanjih so se pobotali. » f J A M OSVOBODILNO GIBANJE V JUŽNEM VIETNAMU Proti pritisku Diemove diktature in stanju korupcionizma In r' ■ "J \ v. • % ;i ■ ? t V 1 Sodelovanje širokih ljudskih mn ožic z uporniki - Čez dan kmetje, ponoči borci - Program osvobodilnega gibanja - Kdo so voditelji j SAIGON, aprila. — Funkcionarji v svojih uradnih poročilih | ih saigonski tisk zatrjujejo, da i* »vojna proti gverili v Vietnamu naperjena izključno proti komunistični infiltraciji«. V skladu s tem v vojnih poročilih, naj ta orihajajo iz vladnih ali ameriških virov, borce osvobodilne fronte dosledno označujejo ((komunistične teroriste«. Privatno pa tudi oni, ki so jav-n° v tem pogledu najbolj nepomirljivi zagovorniki takšnih tez, niso vsi najbolj prepričani, ‘ia »o vsi, ki se bore proti sai-ionskemu režimu, zaradi tega že tudi komunisti. Med temi je dokaj razširjeno namreč tudi mne-ni*. da gre v mnogih primerih tudi za »povsem iskrene naciona-t'ste, ki se ne morejo strinjati * Ehemovo diktaturo in nezaslišanim stanjem korupcionizma v deželi.« S podobnim «priznanjem» se uakako skuša opravičiti pojav, Pri katerem se dogaja, da viet-namski kmet čez dan mimo ob- do uničevanja žetve in ve-; Retacije z raznimi kemičnimi j Sredstvi, da bi s pomočjo teh ; ukrepi, kot rečeno, izoliral u-P“rnike od širokih ljudskih mno- Obstajajo o tem različna mne-)a: da so borci Vietkonga za-t°Vol)eni z malim, da trpe lako-. ‘td., večina vladi naklonjenih dj .****ov Pa P°leK tega meni, je treba v prvi vrsti upo-, evati podporo, ki jo Vietkongu . aJeta Severni Vietnam in Pa-et Lao. Ti bodo, seveda, raje i Pristali na karkoli, kot pa pri-' taiali, da gre v tem primeru za | Podporo, ki jo uporniškemu gibanju dajejo ljudske množice. Neki zahodni novinar je pred kratkim s tem v zvezi zapisal, da »propagandno samoprepriče-vanje in metanje odgovornosti !28 vojno samo na komuniste ne Pomeni nič drugega kot prikri-vanje stvarnih razlogov sedanjega stanja v deželi ter opraviče-Vanie ameriške prisotnosti pod obrabljeno parolo obrambe pred komunističnim napadom na pod-r°čju jugovzhodne Azije«, Proglas, ki ga je izdala narodno osvobodilna fronta decembra leta 1960, pojasnjuje v desetih temeljnih točkah cilje svoje akcije kot «široke koalicije patriotskih sil v Južnem Vietnamu za borbo proti ameriški intervenciji in Diemovi samovolji.« Odprava kolonialnega režima, sestava narodne demokratične vlade, zagotovitev osnovnih svoboščin, uničenje imperialističnih ekonomskih monopolov, izgraditev nacionalne kulture, odprava sistema ameriških vojaških svetovalcev vodenje politike miru in nevtralnosti, postavitev dobrih odnosov med Severom in Jugom - to so glavne točke programa narodnoosvobodilne fronte. v ((Neodvisnost, nevtralnost, demokracijo« — pa predstavlja glavno parolo, pod katero nastopa Vietkong. Pogosto postavjjajo tudi vprašanje, kdo vodi Vietkong, ozlro-1 ma kdo ga sestavlja. V nekem dokumentu, objavljenem pred ne- kaj meseci v zvezi s kongresom fronte, ki se je vršil na osvobojenem teritoriju, je poudarjeno, da so tu bile zastopane ljudska revolucionarna stranka, demokratska stranka, radikalno socialistična, nekaj delavskih ter intelektualnih združenj, kakor tudi avtonomistično gibanje z visoke ravni ter oborožene sile. Osebnosti, ki po tem dokumentu predstavljajo in vodijo fronto, niso neznane niti saigonskim političnim in diplomatskim krogom, niti široki javnosti Jugovzhodne A-zije. Predsednik je 50-letni pravnik Ngujen Hu To, ki so ga že Francozi zaradi njegove politične dejavnosti spravili v taborišče, zatem pa ga je še Diem, potem ko je prišel na oblast, znova vrgel v zapor. Poleg njega sodijo med vidnejše voditelje tudi doktor medicine Fung Van Cung, Vo Ci Kong, predstavnik centralnega komiteja ljudske revolucionarne stranke, Song Vong, visoki budistični' duhovnik kmer- ske narodnosti, in Jidut Rama. jo, predsednik avtonomističnega gibanja z visoke plati. Vsi ti so podpredsedniki, vtem ko je Ngi-jen Van Hieu generalni tajnik, ki zavzema to funkcijo tudi v juž-novietnamski radikalno sociali-stični stranki. V dokumentu je označeno takšno vodstvo fronte kot prototip bodoče vlade nacionalne enotnosti, Kakšen vpliv ima osvobodilna fronta v Južnem Vietnamu? Okoliščine, v katerih se dežela nahaja, niso primerne, da bi se v tem pogledu organizirala ustrezna anketa, vendar je glede na poročila o operacijah, ki jih vodijo proti »upornikom«, povsem očitno, da ima Vietkong svoje pristaše in simpatizerje v vseh krajih pod 17. vzporednikom. Nekje Vietkong nadzoruje obsežna področja, v drugih predelih dežele pa je politično vsepovsod prisoten, obenem od časa do časa pa tudi učinkovito vojaško dejaven. N. V. iiiiiiiiiilii: «Kulune» na Kontovelu (Foto M. Magajna) IZ UMETNOSTNIH GALERIJ r, lria. Preizkusi doma. V prime-I Pe °^‘tnih napak, ki jih je ku-J slučajno spregledal, pa je mogoče prisiliti prodajalca, da | pzlv*ao sprejel nazaj. 1 ob-ri Pr°daji živine prodajalec ja Pojno jamči pred pričami, da č* |V°^an 3Preieti živino nazai, ! “* kupec ugotovil na njej ka- i S( skrito napako. Ce tega jam-| tj ® ui, kupec ne more več vrni-*vme prejšnjemu lastniku sa-i p ., v primeru, če prodajalec s ! vai mi Potrdi, da je bila ži-[ Podana kar tako brez vsa-! ljjSa. jamstva. Taki prodaji Ita-I CQan' Pravijo «a fiamma e fuo-i sv • . vračanje živine zaradi porit;h hib, ki so bile odkrite do?n*^e’ pa obstaja rok, ki pa ni j kat0,'en P° zakonu, ampak je ne-: ^ko veljaven za vsako pok raj i-hi 10sebej ali pa celo za posa-kraj. Zakon samo pri-; iHaVa take pokrajinske ali kra-: Mrine določbe in sodišče jih v 1)aIrneru tožbe upošteva. Zakon ščiti kupca pred napaka-so bile v času nakupa H ki v!ririe Člen a«gi 1498 italijanskega civii- zakonika pravi: «Prodaja- da dolžan jamčiti, da je pro-n na žival brez hib ali skritih živ^’ bi onemogočale, da ,bi uporabljali za delo, za ka- tero je določena ali pa da bi zmanjšale njeno delovno storilnost, hib ali napak zaradi katerih bi žival sploh ne. kupili ali pa bi dali zanjo manj denarja, če bi jih poprej poznali, odnosno bili o njih obveščeni po prodajalcu« Zlasti pri konjih se dogodi, da so zelo lepi na zunaj, pa tudi zdravi, a vsako toliko nočejo vleči vdza ali pa brchjo. Večkrat konju ob težkem delu tudi otekajo noge takoj nad kopitom. Vse to niso vidne napake, zaradi katerih kupec lahko vrne konja prvotnemu lastniku, seveda v roku, ki je veljaven za kraj, kjer se je izvršila kupčija; Člen 1494 pa pravi: »Prodajalec ni dolžan dajati jamstva za vidne napake, katere bi lahko kupec sam opazil a pregledom živali.« Seznam napak, katere je prodajalec dolžan javiti kupcu, je pa različen od pokrajine do pokrajine in pa tudi od kraja do kraja. Zato mora previden kupec poznati, kakšne so navade v kraju, kjer kupuje. V nekaterih krajih žival ob priliki prodaje preizkušajo, da bi ugotovili, če je sposobna za delo, za katero je določena. Zato konje Z4 preizkušnjo vpregajo ob voz, vole pa za oralo. Ponekod dajejo jamstva za brejost, odnosno, da je bila krava ta in ta dan pri biku. V takih primerih naj previdni kupci zahtevajo potrdilo o skoku ali pa o izvršenem umetnem osemenjevanju ali pa naj pokličejo živino-zdravnika, ki bo še najbolje ugotovil, če je žival breja ali ne. Včasih nekateri kupujejo krave za pleme kar od prekupcev. Običajno prekupci preprodajo z velikim dobičkom kravo, določeno in kupljeno za zakol, kar kmetu za rejo kot dobro kravo mlekarico. Iz lastne izkušnje poznam več primerov ,ko so bili kmetje opeharjeni z nakupom krave za pleme pri prekupcih. Tal\e krave so dajale prav malo mleka, a gnane večkrat k biku, se 11*8,0 nikdar obrejile. V takih primerih sem vedno svetoval, naj živino prodajo v zakol, kar so tudi storili, seveda z občutno izgubo. Seveda „ je škoda, ki nastane zaradi nepremišljenega nakupa pri prekupcih, lahko še večja, ko s takim nakupom zanesemo v hlev brucelozo, tuberkulozo, gar- je ali pa celo slinavko. Danes italijanska vlada, z namenom, da oi znižala cene mesu na domačem trgu, uvaža veliko živine za zakol. Seveda se med takimi množinami živali vedno najde kakšna ne povsem zdrava žival, ki bi lahko okužila zdravo živino, če bi prišla z njo v do-tiko. Italijanski strokovni časopisi se pritožujejo, da brezvestni trgovci preprodajajo kmetom veliko takih uvoženih krav in tako ogražajo zdravje vseh živali v hlevu in v njegovem okolišu. Kakor mora biti previden kmet, ki kupuje živino, tako mora biti pameten tudi tisti, ki živino prodaja. Kdor hoče svojo živino dobro prodati, mora paziti, da se bo ta kupcu dobro predstavila. V ta namen naj ji že poprej dobro obreže parklje. Pa tudi koža živali naj bo lepo očiščena, Dlaka naj se na živali sveti in sploh na živali se ne sme videti ostankov blata. Pa tudi rogovi naj bodo lepo urejeni. Poleg tega naj se pazi tudi na rejenost živali. Lepo rejene živali skrijejo marsikatero manjšo zunanjo napako! Dr. D. R. IIIIIIIIIIUMIIIIMImllllMItlimilllllllllMIIIIUlMulllllllllulllUIIIIUIIIIUUIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIilUIIIIIIIIIUlUlUUIIIIIIIIUIIIUIIIUlUIIIIIUUIIUIIIUIIIIIUIIIIIIIIIIUIIIUlUU Jih energij. Razumevanje prijateljev vam bo pomagalo pozabiti čustveno OVEN (od 21.3. do 20.4.) V svojem poslu se najprej prepričajte, da so vsi Vaši ukrepi zares pravilni. Ne žrtvujte se po nepotrebnem v svojih čustvenih odnosih. Zdravje dobro. BIK (od 21.4. do 20.5.) Za dober poslovni uspeh Je potrebno, da ne odkrijete svojih načrtov. Postavite se po robu zlobnim Jezikom, Zdravje občutljivo. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) IJ-poštevajte vedno svoje finančne zmogljivosti. Ne dramatizirajte nekega prehodnega spora. Zdravite se. RAK (od 23.6. do 22.7.) Okoliščine so ugodne za vsakršno pobudo. Uspelo vam bo doseči neko pomiritev. Zdravje prav dobro. LEV (od 23.7. do 22.8.) Pogoji niso ugodni, da bi menjali neki načrt, ki ga že izvajate. Občutljivi odnosi v družini. Zdravje dobro. DEVICA (Od 23.8. do 22,9.) Ne boste imeli zadovoljstva, dokler ne boste razčistili nekega neprijetnega položaja. S primernim pojasnilom bodo odpravljena nekatera nasprot-stva, Zdravje umrrjeno. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Utrdite nekatere šibke elemente v svoji delovni organizaciji. V neki čustveni zadevi se oprite na tujo pomoč. Zdravite svoja Jetra. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Ne razpravljajte po nepotrebna svo- razočaranje. Prebavne motnje STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Računajte bolj na svojo sposobnost kot na srečo. Ogibajte se nepotrebnih razgovorov z najmlajšimi. Telesna utrujenost. KOZOROG (od 21.12, do 20.1.) Dobre zamisli, posebno pri onih, ki se ukvarjajo s finančnimi posli. Vaša moč Je v prilagodljivosti. Uravnovešeno zdravje. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Proučite dobro nekatere nove poslovne predloge. V čustvenih odnosih bodite bolj diskretni. Zdravite se. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Vaše zamisli bodo imele dobro oceno. Neko srečanje v teku dopoldnega vas bo dobro raapoložilo, Zdravje dobro. bil napravljen prvi poskus, da bi regulirali vodovje Volge. Ta ;prvi poskus, ki se je začel in zaključil z izgradnjo majhnega zemeljskega jezu na gornjem toku reke, ima vrednost le zgodovinskega dogodka. Od tedaj je minilo polnih devet desetletij, ko geografi niso imeli kaj včrta-vati v zemljevide. Med teta ni' bilo novih velikih del, kot n. pr. novega velikega umetnega jezera, ki je nastalo prvi Ri-binskem, ko so pregradili Volgo. i velikim jezom, na katerem so zgradili sistem hldro-central s skupno zmogljivostjo 390.000 kW. To pa je bil šele začetek ogromnega podviga. Z izgradnjo prekopa Moskva-Volga z dvema manjšima hidrocentra-lama iti s povezavo Volge z Donom se je zaključilo prvo obdobje splošne regulacije največje evropske reke. Čeprav so bila ta dela pomembna, je to, kar je bilo storjenega v zadnjih desetih letih in je to, na čemer se dela sedaj, veliko več od tega, kar se je kdaj koli in kjer koli na svetu storilo pri eksploataciji voda neke reke, ki bi bila tako velika kakor je Volga. To obdobje se je začelo z gradnjo Gorkovskega hidrotehničnega vozla s hidrocentralo od 400.000 kW, nato z gradnjo velikanskega Kujbiševskega jezera z u-strezno hidrocentralo, ki ima zmogljivost 2.300.000 kW. Uresničenje teh dveh načrtov je dalo gospodarstvu Sovjetske zveze ne le ogromne dopolnilne količine cenene električne energije, pač pa je preprečilo tudi katastrofalne pomladanske poplave, ki so se dogajale na srednjem povolškem področju. Hkrati je uresničitev teh načrtov o-tnogočila stalno plovbo, velikih ladij po Volgi. Tretjič je bila Volga pregrajena z jezom pred dvemi leti pri Volgogradu. Tedaj je morala kujbiševska hidrocentrala svoj položaj največje hidrocen-trale na svetu prepustiti volgo-grajski hidrocentrali, ki ima zmogljivost 2.560.000 kW in ki daje sovjetskemu gospodarstvu toliko električne energije, kolikor so jo dajale vse sovjetske hidrocentrale leta 1950. Jezero, ki je nastalo pri Volgogradu, bo v bodočnosti omogočilo neposredno namakanje dveh milijonov, posredno pa nadaljnjih sedem milijonov hektarov stepskih površin Zapovolžja in Pri-kaspijske oblasti. Toda vrsta hidrocentral na Volgi s tem še ni zaključena. Pri Saratovu grade sedaj hidrocentralo z zmogljivostjo poldrugega milijona kW. Nadalje pripravljajo načrte za podobno centralo pri Ceboksarevu ter trase dolnjega toka Volge pod Volgogradom, da bi tu postavili še eno veliko hidrocentralo. Z nizom treh manjših hidrocentral na gornjem toku Volge, za katere izdelujejo načrte, bo zaključen ves program o ne- posredni energetski eksploataciji njenih voda, toda s tem pa še ne tudi njenih pritokov. Predvsem bo prišla na vrsto regulacija in popolno energetsko izkoriščanje rek Oke in Ka-me. Na Kami sicer že delujejo tri velike hidrocentrale' s skupno zmogljivostjo poldrugega milijona kW. Hkrati je v gradnji še ena centrala, ki bo imela zmogljivost nad milijon kW. Toda tudi na pritokih Kame so v načrtu podobni objekti s skupno' zmogljivostjo od 1.250.000 kW. Regulacija nestalne, vendar zelo bogate Oke pa bo zahtevala posebno zapletena hidrotehnič-na dela. Načrt «velike Volge« pa je postavil hidrotehnike pred zelo zapleten problem. Ustvarjanje umetnih jezer s površinami od nekaj desetin kvadratnih km je znatno povečalo izhlapevanje voda in dosledno s tem zmanjšalo njihovo doteka-nje v Kaspijsko morje, katerega raven se naglo niža. Vsako leto izgublja Kaspijsko morje po 12 milijard kub. metrov vode, zato se njegove obale stalno nižajo in nižajo in umikajoča voda pušča za seboj široke peščene pasove. Da bi zadostili «lakoti» človeka po električ- ni energiji je začela Volga čutiti »lakoto« po vodi. Toda na to veliko vprašanje so vendarle našli rešitev. Gre sicer za zelo drzno, vendar pa' realno rešitev in sicer preusmeritev voda severnih rek Pečore in Vi-čegde, ki se sedaj izlivajo v Severno ledeno morje proti jugu in sicer preko Kame v Volgo in nato v Kaspijsko morje. Načrt za to ogromno delo je že podrobno izdelan in uresničevanje tega se bo začelo v bližnji bodočnosti. Na kraju, kjer se Pečora, Vičegda in Kama najbolj približujejo sistgmu velikih prekopov, bodo napravili 0-gromno umetno jezero, ki bo maj večje tovrstno, jezero na svetu in bo imelo površino 15.000 ■kv. km. Cez nekaj let, kolikor bo potrebnih, da se jezero napolni, bosta Pečora in Vičegda začeli teči na jug in daja Vol-' gi potrebne vode, gospodarstvu Sovjetske zveze pa dopolnili 11 milijard kWh zelo cenene električne energije. R. B. Ijemo poseg mefuljeo u glasbeno ustvarjanje, kot to navaja neko angleško besedilo, je pa drugo vprašanje. Nasprotno pa kažejo dognano resnost, vsaj po svoji grafični izdelavi, svojstveno izvedeni zapisi not Krziszto-fa Pendereckega in Sglvana Bus-sottija, ki je, skupno z G. Chia-rijem, zbral razstavljeno gradivo. Razstava v Trstu je le ponovitev razstave, ki je bila že o milanski galeriji Blu. S temi razstavami hočejo mladi skladatelji opozoriti nase in na potrebo po priznanju domovinske pravice v kraljestvu glasbe novim zvokom, ki jih povzroča vibracija modernega načina življenja. Zvočno sprejemljivost za naše uho t» razstavljenih glasbenih zapisov pa smo imeli priložnost preisku-siti včeraj zvečer v dvorani kut-turno umetniškega krožka. Luigi Palazzi v«Rossonijevi» Luigi Palazzi nam, po presledku slabih dveh let, zopet predstavlja svoja dela. Tokrat razstavlja v Rossonijevi galeriji e-naindvajset olj ter tri risbe is raznih dob svoje slikarske dejavnosti, ki gre od popolnoma oblikovnega podajanja narave preko rahlega impresionizma pa do skoro abstraktizirajočega poj-movanja pokrajine. Edino, kar se med tem ni spremenilo, je njegova barvna lestvica. Tu. na tej razstavi, jasneje kot kdajkoli prej vidimo, da je predvsem slikanje pokrajine Pa-lazzijeva močna stran, manj pa tihožitja in ostale podobe z li- varji. Očitno je, da Palazziju res zaživi v podobi le to, kar se koplje v sončni svetlobi, ki jo ponekod mojstrsko posnema z drobljenjem rumenkastih tonov u neštete odtenke, katere razsiplje na ostale močnejše barve kot droben zlat prah. Radi bi videli še ver takih pokrajin, kot so »Pokrajina ob zori«, v zvonki tišini obsijana cerkev vrh starih Milj, kmetija v dolini Rižane, mali izrez Krasa in slično. S tem pa ne menimo podcenjevati slikarjeva tihožitja, ki so morda malce preveč pestra in razigrana a tudi dobra, kot ono z rumeno dinjo poleg plavkastovijoličastih sadežev. Vendar pa je v njih manj pristne Palazzijeve osebnosti, ki se nam še ni popolnoma slikarsko razodela, v kolikor pač še dozoreva in se otresa tujih vplivov. Palazziju namreč u-spe predvsem osamiti bistvene dele neke pokrajine in jih pravilno postaviti v ospredje gledalčevega slikarskega zanimanja, s široko mirno zasnovo. V nekaterih podobah se mu to posreči bolje, v drugih manj, toda v tem kaže stalen napredek. MILKO BAMBIČ iimiiuiiuiniunmiiiuiimiiiiiiiiiimmiiiiiiiiii MtiiiiiiimiiiiiiiiniiiiuiiHuiitiiuiiiiitiiiniiiiiuiliMiiiiiHill FRANCOSKA PEVKA EDITH PIAF PONOVNO NA OPERACIJSKI MIZI PARIZ, 12. — Znana francoska pevka Edith Piaf je ponovno v bolnišnici. Pevko so po nepotrjenih vesteh včeraj ponovno ope-riralt. Po najnovejših vesteh se zdi, da je njeno stanje po operaciji zadovoljivo. Znano je, da je bila francoska pevka pred nedavnim v bolnišnici, kjer so na njej izvršili neko operacijo. Toda to je bil le en po.seg’. sa^ bila Edith piaf v zadnjih štirih letih že večkrat v bolnišnici in se je morala v istem času podvreči že petim operacijam. Tokrat so jo v sredo popoldne v vsej naglici odpeljali v bolnišnico in kmalu zatem operirali. Njen mož Theo Sarapo, ki jo je spremil v bolnišnico je ostal ves čas z njo, tako da mu je uprava bolnišnice dovolila, da v bolničini sobi tudi spi. Radio Trst A 7.00: Koledar; 7.30: Glasba za harfo, klavitembalo In klavir; 11.30: Slovenske nabožne pesmi; 11.40: Liszt: Dve legendi; 12.00: Veliki teden po svetu; 12.30: Za vsakogar nekaj; 13.30: Slovenska instrumentalna glasba; 14.40: Črnske duhovne pesmi’; 15.00: Mali koncert: 15.30: »Dlzmova mati«, legenda Franca Kvaserja Meška; 16.00: VVagner: Preludij in Car Velikega petka; 16.30: Beethoven: Kvartet, op. 135; 17.00: Postne pesmi; 17.30: Honegger: Simfonija St. 3; 18.00: Sodobna slovenščina; 18.15: Umetnost, književnost In prireditve; 18.30: Corelli: Cerkvene sonate; 19.00: Družinski obzornik; 19.15: Lulll: 50. psalm; 20.00: Športna tribuna; 20.45: Spevi ambrosian-skega obreda; 21.00: »Janez Evangelist«, drama v enem dejanju; 22.15: Pergolesl: Statoat Mater; 23.00: Impromptuji Schuberta. 12.20: Skladbe za orgle; 12.25: Tretja stran; 13.15: Eno uro v diskoteki; 14.10: Velika sobota v tržaških navadah; 14.20; Organist Fer-nando Germani. Koper 4.00: Prenos HL; 6.15: Jutranja glasba; 7.00: Prenos RL; 7.15: Glasba za dobro Jutro; 12.00 in 12.50: Glasba po željah; 13.40; Popevke in ritmi; 14.50: Zabavna glasba; 15.30: Valčki In potke; 16.00: Izbrali ste; 16.30: Dogodki In odmevi; 16.45: Pet Brahmsovih madžarskih plesov; 17.00: Srečanje med notami; 17.40: Jazzovski koktajl; 18.00: Prm os RL: 19.00: Poje Helen Shapiro; 19.30; Prenos RL; 22.15: Plesna glasba; 23-00: Prenos RL. SOBOTA, 13. APRILA 1963 Nacionalni program 6.30: Vreme na ital. morjih; 8.20: Skladbe za orgle; 9.00: Operna glasba; 10.00: Ital. skladbe setečenta; 11.30: Simfonični koncert; 13.25: Mendelssohn; 14.55: Vreme na ital. morjih; 15.15: Likovna umetnost; 15.30: Bachova Sonata za harfo; 15.45: Jutrašnji šport; 16.00: Oddaja Za bolnike; 16.45: Donatijeve skladbe; 17.25: Izžrebanje loterije; 17.30: Schumannove skladbe; 18.45; Nabožna oddaja; 19.30: R. Principe Koncert za Violino In orkester; 20.00: Papeževa velikonočna poslanica; 20.45: Pasion; 21.55: Faure In Poulenc. II. program 7.45: Jutranja glasba; 8.35: Bachov Koncert za dve violini, godala in čembalo; 8.55: Skladbe za godala; 10.35: Komorna glasba; 11.35: Simfonična glasba; 13.90: Borodlnov Kvartet St. 2; 13.45: Simfonična glasba; 14.45: Schubertov Kvartet op. 161; 15.35: Koncert v miniaturi; 16.00: Mozart; 16.35: Scarlatti; 17.35: Izžrebanje loterije; 18.35: Kvartet Amadeus: 19.50: Verdijev Kvartet, op. 68: 20.35: Operna glasba; 21.35: Čajkovski in Strauss. III. program 18.30: GospodarsKa rubrika; 18.40: Prejeli smo; 19.15: Nabožno slovstvo; 19,30: Vsakovečerni koncert; 20.30: Revija regij; 20.40: Beethovnov Trlo, opus; 21.20: Mala pesniška antologija; 21.30: Simfonični koncert. Slovenija 4:00: Dobro Jutro! 8.05: Poštarček v mladinski redakciji; 8.35: Turina: Kvartet za violino, violo, violončelo in klavir; 8.55: Radijska šola; 9.25: Ritmi Latinske Amerike; 9.45: Gorenjski kvintet; 10.15: Pri srbskih skladateljih; 10.40: Seznanite se s Parkerjevimi; 10.55: Nova popevka; 11.00: Pozor, nimaš prednosti) 12.05: Kmetijski nasveti; 12.15: Srbske narodne; 12.30: »Pavliha na popotovanju«; 13.15: Obvestila; 13.30: Zabavna glasba; 14.05; Valček, poloneza, bolero; 14.35: Naši poslušalci čestitajo; 15.15: Po strunah in tipkah; 15.40; Zborovske skladbe Marijana Lipovška; 16.00: Vsak dan za vas; 17.05: Gremo v kino; 17.50: Godala v ritmu; 18.00: Aktualnosti doma In v svetu; 18.10: Mozart: 1. in 2. slika opere Don Juan; 18.45: Okno v svet; 19.00: Obvestila; 19.05: Glasbene razglednice: 200: Veseli napevi; 20.30: Vozil inšpektorja Bralna; 21.00: Ples; 22.15: Oddaja za izseljence; 23.05: Sobotni pl ase. Ital. televizija 16.00: Nogometna tekma Italtja-Nemčija (amaterji); 17.45: Program za najmlajše; 19.00: Dnevnik; 19.20: Oddaja za delavce; 19.40; Tretja zakonodajna doba; 20 00: Papeževa velikonočna poslanica; 20.30: Šport: 20.30: Dnevnik; 20.50: Film »Mon-sleur Vincent«; 22 35: Slovstvo in umetnost; 23.20: Nabožna oddaja, 23.35: Dnevnik DHUGI KANAL 21.05: Dnevnik; 21.15: Trinajsti glasbeni sejem; 22.15; Helen Keller. Jug. televizija 15.55: Nogometna temka ltallja-Nemčija (amaterji); 18.00: Poročila; 18.05: »Družinska tožba« — TV igra: 19.15: Po muzejih In gaJerl-Jah; 19.30: TV obzornik; 19.45: TV biro; 20.00: TV dnevnik: 20.30: S kamero po svetu; 21.00: Film; 22.00: ((Starejša sestra«; 22.30: Poročila In šahovski komentar. Vreme včeraj: majviSJa temperatura 16.5, najnižja 11.3. ob 19 uri 14.2; zračni tlak 1011.6 raste, veter 2 -km zahodnik, vlage 70 odst., nebo 7/10 pooblačeno, morje skoro mirno, temperatura morja 9.8 stopinje. POROČILO TRŽAŠKE ZDRAVNIŠKE ZRORNICE Tržaški dnevnik ——;----,.........:11 Danes, SOBOTA, 13. aprila Ida a Sonce vzide ob 5.2* In zatone ob 18.47. Dolžina dneva 13.22. Luna vzide ob 23.09 in zatone ob 7.54 Jutri, NEDELJA, 14. aprila Velika noč Ukrepi za ublažitev posledic stavke zdravnikov Po 16. aprilu bodo zdravili vsi zdravniki upokojence brezplačno Tržaška zdravniška zbornica je včeraj izdala daljši proglas v zvezi z napovedano ukinitvijo konvencij med italijanskimi zdravniki in zavarovalnimi ustanovami. Ob zaključku pravijo, da bodo 16. aprila sklicali izredno skupščino, na kateri se bodo dogovorili, da bodo dajali brezplačno zdravniško pomoč vsem upokojencem. Poleg tega bodo redno nadalje delovale vse specialistične ambulante, ki jih vzdržujeta INAM in Cassa marittima Adriatica. Uvodoma proglas ugotavlja, da gre za odločno stališče vseh zdravnikov, ki ne temelji samo na gospodarskih zahtevah, temveč ima globlje osno- ve. Proglas pravi, da so zavarovalne" ustanove zdravnike dolgo vrsto let pritiskale in izkoriščale. Zato zahtevajo, da se zdravniškemu poklicu ponovno prizna moralni in gospodarski položaj. Zdravniki zahtevajo, da se zavarovalne ustanove združijo, da se ukinejo preštevilne ustanove, ki so nastale bodisi na osnovi zakona ali spontano in da se preneha z birokracijo, ki je do sedaj stalno naraščala. V proglasu pravi zbornica zdravnikov, da se zavedajo težav, ki jih ustvarjajo za delavce, vendar pa da gre za prehodno stavr in da bo njih akcija koristila tudi zavarovancem, ki bodo lahko v prihodnosti uživali boljšo zdravniško pomoč. Zato je tudi zbornica v skladu z navodili vsedržavne federacije zdravnikov skušala v lokalnem okviru omiliti težave, ki jih bodo povzročili zavarovancem in zlasti težave za revnejše sloje. Iz Rima pa poročajo, da je vsedržavni sindikat zdravnikov objavil daljše poročilo, v katerem pravi, da so iz vseh pokrajin Italije prejeli obvestila o ponovni popolni svobodi zdravniškega udejstvovanja in o prekinitvi pogodb z zavarovalnimi ustanovami, in to od 16. aprila dalje. Sindikat zdravnikov nato polemizira s poročilom, ki so ga izdale sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL. To poročilo namreč pravi, da bo akcija zdravnikov kompromitirala zagotovljene pravice vseh uslužbencev, da imajo neposredno zdravniško pomoč. Tiskovni urad ministrstva za delo je izdal daljše poročilo, na osnovi poziva treh sindikalnih organizacij delavcev, da se takoj preneha s sindikalno borbo zdravnikov in prične s pogajanji. To poročilo v bistvu ugotavlja, da sedaj v bistvu tudi iz tehničnih razlogov ni mogoče narediti nič bistvenega, ker parlament ne dela in bi moral parlament celotno vprašanje proučiti. Istočasno pa je v poročilu tudi rečeno, da so prispevki za socialno zavarovanje že sedaj zelo visoki in da jih ni mogoče povišati. 28. junija konec pouka na osnovnih šolah dar pa lahko šolski skrbniki določijo konec pouka za osnovne šole 22.' junija, in sicer v zvezi s krajevnimi pogoji. Končna ocenjevanja za prvi, tretji in četrti razred osnovnih šol bodo v zadnjem tednu pouka. Izpiti drugega razreda pa se bodo začeli naslednjega dne. Ponavljalni izpiti pa se bodo začeli 2. septembra. Zaključni izpiti osnovne šole se bodo začeli 20. junija ter se bodo morali; zaključiti do 26. istega meseca. Za 2. september pa so določeni ponavljalni izpiti. Prošnje za vpis v srednjo šolo je treba vložiti do 25. julija. Priložiti pa je treba spričevalo z ugodno oceno o opravljeni osnovni Ministrstvo za šolstvo je poslalo v teh dneh okrožnico vsem šol-skim skrbništvom glede ocenjeva- i šoli. Učenci pa, ki bi z uspehom nja in izpitov v osnovnih šolah, i opravili izpite v jeseni, morajo Kot je znano, se bo pouk na vseh vložiti prošnjo do 25. septembra, osnovnih šolah končal 28. VI. Ver* 1 bra. VOLILNO ZATIŠJE PRED PRAZNIKI Volilni odbor določil zadnja zborovanja V prihodnjih dneh ni napovedanih pomembnejših zbo- rovanj - Sinoči je govoril Dušan Hreščak v Bazo) Včeraj se je sestal odbor za volilno premirje, ki je razpravljal o volilnih zborovanjih v zadnjih dveh , dneh volilne kampanje: 25. in 26. aprila. Gre za dva najbolj zanimiva dneva, za katera vlada precejšnje zanimanje in se pač vse stranke trudijo, da bi si zagotovile najboljša »strateška* mesta. Odbor je nato tudi govoril o nekaterih pritožbah zaradi lepljenja lepakov. Danes bodo razobesili uradne lepake glede volitev in kandidatov v obeh tržaških volilnih okrožjih za senat. Občina ponovno opozarja, da so končali z razdeljevanjem volilnih potrdil na dom in da jih od danes 13. aprila dalje lahko oni, ki volilnega potrdila niso prejeli, dvignejo osebno na volilnem občinskem uradu. Volilni urad bo odprt nepretrgoma ob delavnikih in prazničnih dneh od 9. do 19. ure. Med iiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiii POROČILO OBČINSKE UPRAVE O GIBANJU CEN V MARCU Po dolgih mesecih so zabeležili znižanje cen zlasti na debelo volitvami bo urad Odprt v nedeljo do 6. do 22. ure, v ponedeljek pa od 6. do 14. ure. Volilna kampanja je zaradi prazničnih dneh potihnila, saj so včeraj le . redke stranke priredile volilna zborovanja, ki bodo danes postala še manj številna, v nedeljo pa jih sploh ne bo, ker so tudi republikanci odpovedali svoje zborovanje. Delno se bo kampanja obnovila v ponedeljek, ponovno pa bo postala bučna in živahna v torek in bo nato stalno naraščala do zaključka volitev in torej do petka 25. aprila, ko bodo nastopili zadnji govorniki. Sinoči je bilo predvolilno zborovanje socialistične stranke v Bazovici, na katerem je govoril Dušan Hreščak, ki je najprej poudaril izredno važnost bližnjih političnih volitev, na katerih gre za to, da se ustvarijo še ugodnejši pogoji za nadaljevanje politike levega centra. Ta politična usmeritev je namreč že prinesla prve konkretne uspehe, kakor n.pr. nacionalizacijo električne industrije — prvi korak na poti postopnega omejevanja moči italijanskih monopolov — in vrsto dTugih socialnih ukrepov v korist delovnega' ljudstva. Govornik je nato podčrtal, da se morajo tudi slovenski volivci opredeliti in oddati svoj glas le Se nadalje pa bo treba delovati na tem, da se znižajo stroški posredovalcev in da se preprečijo špekulacije monopolistov V zadnjem razdobju je mnogo govora o zvišanju cen osnovnih potrebščin in pri tem zlasti o zvišanju cen prehrane, ki hudo prizadeva vse prebivalce tudi našega področja. Vendar pa kaže, da so se razmere nekoliko spremenile in da so imeli. zadnji vladni ukrepi pozitivne posledice. O tem tudi priča občinsko poročilo o gibanju cen v marcu. Tako je znatno povečanje uvoza živine takoj zavrlo nadaljnjo zvišanje cen mesa in računajo, da se bodo cene ustalile, ali morda celo znižale tudi na tukajšnjem trgu in to na debelo in na drobno. Še vedno pa so žal odločilni faktorji, ki niso neposredno povezani s tržiščem odnosno s ceno, ki jo plača- jo uvozniki pri izvoru, saj so posredniški stroški previsoki in pre- več vplivajo na končno ceno, ki jo plačajo potrošniki. Cena za teleta se je na debelo znižala v primerjavi s februarjem za 10 do 40 lir za kg. Vendar pa se je pred prazniki okrepil pritisk' za »zvišanje cen, tar nine. Prišlo je pač do običajnega ko da so številni prodajalci povi- šali zlasti cene jagnjetine in perut-predprazničnega vzdušja, kar vse pa ponovno koristi predvsem velikim posrednikom. Pri maslu so se cene na debelo znižale približno za 50 lir pri kg, kar je neposredna posledica občutnega uvoza. Cene na drobno pa so se nekoliko manj znižale, odnosno so v glavnem vedno enake. To kljub temu, da že nekaj dni prodajajo v tržaških trgovinah uvoženo francosko maslo. Pri olivnem olju so se cene na debelo znižale že pred časom za 10 do 20 lir pri kg in to znižanje se je zaostrilo v zadnjem razdobju. Obratno pa so se cene na drobno celo povečale. Predvidevanja so dobra in se lahko pričakuje, da bo prišlo do znižanja cen tako olivnega kot semenskega olja. Glede kave je prišlo do določenega zvišanja cen pri izvoru, vendar gre samo za močnejše vrste, tako da v praksi trg ni zabeležil večjih izprememb. Cene vin rastejo, vendar tu ne gre toliko za splošne po- sledic,? .gibanja tržišča, kot za poseben položaj, ki ga beležimo pri vinu in kjer gostilničarji branijo .........Hlinili,■■■■m,,m,.......................... ŽALOSTNA ZGODBA BREZPOSELNEGA MLADENIČA Z zaporom je hotel rešiti mater vseh skrbi za svoje vzdrževanje Prijavil se je policiji in izjavil, da je okradel trgovino - Policija pa je ugotovila, da si je vse izmislil Giorgio B., star 26 let je že dolgo česg iskal zaposlitve, toda povsod so mu zapirali vrata pred nosom. ■To brezupno iskanje mu je počasi zagrenilo življenje, posebno še zato, ker je živel skupaj z bolno materjo, ki že itak ni razpolagala z večjimi dohodki. Nazadnje se je mladenič naveličal mučnega stanja v katerem je živel ter se je nenadoma odločil, da napravi tak korak, da ne bi bi) več v breme svoji materi. 2e v decembru lani je čital v časopisih, d a so neznanci vdrli v stanovanje 43-letnega Paola Cavinija iz Ul. Cologna 72. Do tatvine je prišlo nekaj, pred 10. decembrom letos. Malopridneži so odprli vhodna vrata v stanovanje s ponarejenimi ključi ter odnesli s sebo.i 143.030 »lir ter fotoaparat znamke »Kodak*. Niso pa se zmenili za razno srebrnino in druge dragocene predmete. Nekega dne je Giorgio B„ ki je prečital to vest v časopisih, začel razmišljati o možnosti, da bi na cenen način prišel v koronejske Stane Raztresen petdesetletnik Včeraj je slavil 50-letnico svojega Življenja igralec Stane Raztresen. Stane Raztresen deluje v Slovenskem gledališču vse od njegovega početlca, kjer je doživljal vse njegove lepe in tetke trenutke. V teh letih je odigral lepo število vlog in ustvaril nekaj izrednih igralskih stvaritev. Njegovi delovni tovariši mu ob njegovem življenjskem jubileju kličejo še na mnoga leta, Stane! Čestitkam se pridružujejo Slovenska prosvetna zveza, ki se mu zahvaljuje za dosedanje delo na pod-ročju ljudske prosvete, ter člani uredništva «Primorskega dnevnika». zapore. Zato se je nekega dne javil na letečem oddelku kvesture ter izjavil, da je tatvino v Cavini-jevem stanovanju zagrešil on, Ker pa policijski organi navadno ne verujejo vsakršni izjavi, so začeli temeljito preiskovati vso zadevo. Miadeniča so vztrajno zasliševali in nazadnje so ga pripeljali do priznanja, da si je sploh vse izmislil. Žal pa se je zgodilo, da je človekoljubnost ena stvar, zakon pa druga. Policisti so namreč morali prijaviti Giorgio B. sodišču, ker je obrekoval samega sebe. Mladeniča seveda niso priprli in tako je splavalo po vodi njegovo upanje, da bi po tej floti rešil svoje nje: rešiti svojo bolno mater vseh skrbi za svoje vzdrževanje. Požar v shrambi bara Predsinočnjim zvečer okoli 19. ure je v shrambi bara »Barriera vecchia* nenadoma izbruhnil požar. Nekdo je iz lokala telefoniral gasilcem, ki so takoj prihiteli na kraj nezgode z dvema motornima brizgalkama. Takoj za njim pa se je pripeljal z ažipom z radijsko oddajno postajo tudi namestnik poveljnika inž. De Lucia. K sreči so gasilci pogasili plamene z nekaj curki vode. Požar pa je kljub temu uničil večje število Škatelj iz lepenke, košaric za ste- svoj zaslužek na različne načine. Na tržišču s sadjem in zelenjavo dejansko v marcu ni bilo večjih domačih dobav. Cene na debelo so bile zato v začetku zelo visoke, nato pa so se postopoma zniževale in to za nekatere pridelke tudi za polovico. Na drobno so se bolj ali manj znižale cene solate, rdečega radiča, graha, špinače, cikorije, paradižnikov, čebule in artičokov. Cene nekaterih drugih vrst povrtnin in sadja pa so se zvišale. Glede rib, rakov in mehkužcev pa je bil položaj podoben februarju, saj je bil ribolov zelo slab in so ribiči dobavljali samo manjše količine rib slabše vrste. Določene vrste rib pa so pripeljali ribiči iz Ancone in Riminija, pomembne količine so pripeljaii tudi iz Jugoslavije. Iz Norveške in Danske so pripeljali večje količine rib v zmrznjenem stanju in manjše količine celo Iz Japonske. Cene na drobno so bile dokaj visoke. Ulov sezonskih rib, sardel in sardonov je bil zelo pozen, ker se je podaljšala slaba sezona zaradi hudega mraza in je bila tudi temperatura morja zelo nizka. .PiPfišlo do SQm?mbn#jSJ|t-sprto memb oblačil in Stanovanjske opre-' me. Cena kurjave se je nekoliko znižala, ker se je povpraševanje skoro ustavilo ob koncu marca. Iz poročila odgovornega občinskega urada se lahko zaključi, da je marec zabeležil bistveno izboljšanje in splošno znižanje cen in to zlasti v zvezi s pobudami, ki jih je sprejela vlada. Potrebno pa je še nadalje nadzorstvo, da se znižajo posredniški stroški in zlasti, da se ne dovoli različnim monopolistom svobodna špekulacija v škodo vsega prebivalstva. Stropni omet padel na žensko v postelji _ klenice ter razno drugo blago, trenutno najbolj kočljivo vpraša-' Škoda znaša okoli 100.000 lir. Margherita Babic vd. Petrocelli je zelo dobro spala skozi vso predvčerajšnjo noč. Zbudila pa se je nekaj minut čez 4. uro na zelo razburljiv način. Iz stropa se j? vsula nanjo ploha ometa, ki ji je povzročila precej globoko rano nad levim očesom. Nezgoda se je pripetila v Babičinem stanovanju v Ul. Commer-ciale 182. Žensko, ki je močno krvavela, so prepeljali takoj v splošno bolnišnico, kjer so ji nudili prvo pomoč. Takoj nato so jo sprejeli na prvi kirurški oddelek s prognozo 10 dni zdravljenja. iiHiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiii limiti iimiiiiiiiMiiiiiimiimiiiHiiiiiiimmiiiMiifiimiiimniiiiimiimmiiimiiiiii Zborovanje vrtnarjev s Kolonkovca 'i- i mmm m za tisto stranko, ki se najdosledneje bori za gospodarski in s cialni napredek v državi; » ki I hkrati bori tudi za priznanje pravic slovenske manjšine v Italiji in ki je v stanju soodločati pri na- ŽIVAHNA SINDIKALNA DEJAVNOST Stavka pomorščakov začasno preprečuje odhod ladij iz raznih pristanišč [in un Včeraj ni mogla odpluti iz Trsta motorna ladja «Stelvio» - Za danes se pričakuje, da bodo morale še nekatere druge ladje odložiti svoj odhod Glavne sindikalne organizacije italijanskih pomorščakov FILM— CGIL, FILM—CISL, SANCAL in druge nadaljujejo s stavkovno akcijo v raznih italijanskih in tujih pristaniščih. Ker pomorščaki ne morejo stavkati na odprtem morju, začnejo stavkati takoj ko pride ladja v kako domačo ali tuje pristanišče, ali pa nekaj ur pred odhodom iz pristanišča. Tako je včeraj stavka pomorščakov preprečila odhod iz Trsta motorne ladje «Stelvio», ki vozi na progi Trst-Benetke-Srednji vzhod-Genova. Ladja je zaradi stavke ostala na navezi v starem pristanišču in ni mogla odpluti. Potniki so počakali na ladji. Stavka osebja ladje »Stelvio* se je zaključila včeraj ob 24. uri. Zaradi stavke so morale rnnoge ladje v Genovi in v drugih pristaniščih odložiti svoj odhod. Tudi danes bodo vsi pomorščaki na ladjah v Trstu in drugih pristaniščih, ki se pripravljajo na odhod, začeli s 24-urno stavko, da začasno preprečijo od- hod ladij. I daj delodajalci še niso odgovorili Pokrajinska federacija državnih na zahteve za zvišanje prejemkov. uslužbencev CGIL sporoča, da so tudi včeraj stavkali vsi uslužbenci CAM. Gre za okoli 200 uslužbencev, ki zahtevajo, da se jim izplača trimesečna nagrada, ki jo dobivajo uslužbenci ministrstva za delo in socialno zavarovanje. Stavkajoči so včeraj manifestirali pred sedežem personalnega urada vladnega generalnega komisariata v Ul. del Teatro Romano in njih delegacijo je sprejel dr. Micelli. Tajništvo nove delavske zbornice CGIL in Federstatali pričakujeta, da jih bo sprejel vladni generalni komisar, katerega sta prosili za razgovor, da mu obrazlože vprašanja, zaradi katerih je prišlo do stavke in da mu pojasnita tudi nekatera druga vprašanja državnih uslužbencev. Včeraj se je zaključilo četrto zasedanje na pogajanjih za obnovitev delovne pogodbe za delavce industrije cementa. Govorili so izključno o kvalifikacijah in do se- iiiiiiiiiiiiiimniiiniiiiiimiiiiimmmiiiiiiiiiiiitiiiitiiiiiiiifiniiiiiiiiiiiiMiiimiiiiiiiiiimiiiitiiiimiiiiiimiiii V ZADNJIH PETIH LETIH Nagel dvig narodnega dohodka v Istri |W| r I I Od 1957. do 1962. lela se je bruto proizvod. daljnjem gospodarskem^socialnemJ in političnem razvoju države (In družbe. Po mnenju govornika ]c nja povečala od 43 na 100 milijard dinarjev to le socialistična stranka, ki je omogočila politiko in vlado levega centra in ki bo neposredno soodločala pri nadaljevanju te politike po volitvah; da je treh* Zaradi tega glasovati pre^vserp ha to stranko, da bi tako okrejjtli njeno moč v parlamentu, kar bo tudi v neposredno korist slovenske manjšine v Italiji. , Iz te politične analiz^ je govornik potegnil zaključek, da je povsem nesmiselno glasovati za izključno krajevne kandidatne liste, kot sta SSL in indipendentistična lista, ker ne moreta vplivati na politični razvoj v deželi: ne moreta doseči, da bi bila država bolj demokratična in pravična do vseh delovnih ljudi, kajti ie taka država bo morala poznati tudi nas Slovence. Pulj« potoeajo, da so na raz-( koncert »IX. nagrade mesta Trsta Inem plenumu okrajnega od- bora SZDL Pulja, na katerem so razpravljali o predvolilnem delovanju zveze in drugih političnih organizacij, bili med drugim pri- kazani tudi rezultati gospodarskega in družbenega razvoja Istre od leta 1957 do 1962. V tej dobi se je brutto-proizvodnja v puljskem o-kraju povečala od 43 na 100 milijard dinarjev, dohodek od 19 na 42 milijard oziroma na prebivalca od 130.000 na 235.000 dinarjev. Na plenumu je bil sprejet tudi program proslave 20. obletnice pomembnih dogodkov Istre. Med drugim bo 25. septembra proslava 20. obletnice ustanovitve pokrajinskega ljudskega odbora za Istro, na katerem je bil sprejet sklep o odcepitvi Istre od Italije in priključitvi Jugoslaviji. Zaključni koncert Nagrade mesta Trsta Danes 13 aprila ob 21. uri i a tt ji : I. mednarodni natečaj simfoničnih skladb 1962», na katerem bo orkester Tržaške filharmonije pod vodstvom dirigenta Franca Ferrarisa izvajal naslednja nagrajena dela: Premise jor orchestra — Joseph Ott (ZDA — 1. nagrada 2 milijona lir). Suita za orkester — Gabriele Bianchi (Italija — 2. nagrada 750 tisoč lir). Suite concertante »v spomin Guida Cantellija* — Giuseppe Ga-gliano (Italija — 3. nagrada — izvedba). Med koncertom bodo izročene nagrade zmagovalcem. Prisoten bo tudi ameriški skladatelj Joseph Ott, ki je nalašč za to prispel v Trst. Obisk koncerta je samo z vabili, ki so skupno z vstopnicami za sedeže na razpolago pri tajništvu Nagrade mesta Trsta na glasbenem konservatoriju «G. Tartini« v Ul. Ghega 12, tel. 304)87, med uradnimi urami. bo v gledališču Verdi zakijučn ......................................................................................''''»""'"hhihiiiihiiiiiiii IZ INDEKSOV O GOSPODARSKEM POLOŽAJU V LANSKEM LETU Porast zaposlenih in industrijske proizvodnje zastoj pomorstva in dvig draginje Število zaposlenih je doseglo 94.488 oseb, brezposelnih 9.157 Življenjski stroški so se lani povečali za 6 odstotkov Ze včeraj smo poročali, da je urad za statistiko in popise vladnega generalnega komisariata objavil v posebni publikaciji »Indeksi o gospodarskem položaju na tržaškem področju in primerjava s, preteklimi leti». Mgd najbolj„;za-niroivimi so štiri statistične tabele : o zaposlitvi, industrijski proizvodnji, prometu in dvigu življenjskih stroškov. Nedvomno sta prvi dve statistični tabeli zelo ugodni, saj pričata o. porastu zaposlenosti in izredeo naglem |e ie tort rastu industrijske proizvodnje, "in- skoro |?po deksi o prometu ne r, kažftjo i$aj* W'<|.Vo»>ne ugodnejše slike, medtem ko živ- *-■-ljenjski stroški naglo naraščajo, pčitno v, škodo .revnejših slojev prebivalstva. Skupno je bilo 31. decembra 1962. lpta zaposlenih 94.488 oseb in 91167 brezposelnih, kar predstavlja nedvomno poseben napredek od 1955. leta, ko je bilo zaposlenih 85.321 oseb in brezposelnih 18.950 oseb. Dejanska slika pa je še nekoliko ugodnejša, saj je bilo 1955. leta zaposlenih v gospodarskem sektorju 59.310 delavcev in uradnikov, medtem ko jih je bilo v javnih službah 26.001. 1962. leta pa se je število uslužbencev v javnih službah znižalo in doseglo 23.487, medtem ko se je močno povečalo število zaposlenih v gospodarskem sektorju in doseglo 71.001. Gre nedvomno za pozitivno težnjo, ko se znižuje število zaposlenih v javnih neproduktivnih službah in se istočasno zvišuje število zaposlenih v produktivnih panogah. Tako se je občutno povečalo število zaposlenih v industriji in to od 33.007 v letu 1955 na 41.223 v letu 1962, od 4.968 v obrtništvu na 6.199, od 14.334 v trgovini na 17.943, od 2462 v kreditnih in Zavarovalnih ustanovah na 2.752. Padec je bil zabeležen samo v pomorstvu in to od 4.415 zgposlenij) mornarjev leta 1955 na 21692 lanskega leta. Drpgi prav tako nedvomno pozitivni }ndeks se nanaša na industrijsko'proizvodnjo, saj je indeks znašal 1955. leta 123 in je lani do- gel 234. Industrijska proizvodnja 'e torej v zadnjih osmih letih av vojila, kar predstavlja ng> velik uspeh. Gibanje industrijske proizvodnje ni bilo v vseh zadnjih osmih letih enakomerno in je bil zlasti pomemben napredek dosežen prav v lanskem letu. O tem govori posebna statistična tabela, ki prinaša podatke o zvišanju ali znižanju indeksa v primerjavi s prejšnjim letom. Tako se je leta 1956 indeks industrijske proizvodnje povišal v promerjavi s stanjem 1955. leta za 10 točk, 1957. leta (v primerjavi s stanjem 1956. leta) znižal za 8 točk, 1958. leta je narastel za 9 tečk, 1959. leta za 22 točk, 1960. leta za 9 točk, 1961. leta za 26 točk in lani kar za 43 točk. Na osnovi primerjav s splošnim italijanskim indeksom industrijske proizvodnje lahko ugotovimo, da smo šele 1961. leta dosegli raven naraščanja industrijske proizvodnje v Italiji na splošno in lani to raven celo občutno presegli. Podatki o pomorskem prometu ne kažejo najugodnejše slike, pa čeprav ta promet postopoma nara- šča, saj je dosegel 1955. leta 4 milijone 877.000 ton, 1956. leta 4 mi- lijone 906.000 ton, 1957. leta 5 mi- iiiiiiiiiiiminiiiiiiiiniiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuii V ZADNJIH DNEH DVA SAMOMORA Kakor smo že poročali, je bil v ponedeljek zvečer v večji dvorani gostilne »Pri Sordi« sestanek vrtnarjev s Kolonkovca, zlasti s predela pri Spodnji Magdaleni, ki bi bili najbolj prizadeti, če bi se uresničil sklep- občinskega sveta o gradnji novega naselja na tem področju in razlastitvi najlepših in skoraj edinih vrtov na Tržaškem. Sestanek, katerega se je u-deležilo veliko število prizadetih vrtnarjev, sta organizirali Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov. Te dni sestavljajo prizadeti lastniki ugovore proti sklepu občinskega sveta, ki jih je treba predložiti občinski upravi do 14. t.m. Ker sta 14. in 15. praznična dneva, je nujno potrebno, da se ugo- vori predložijo še danes. Na to o-pozarjamo vse prizadete lastnike zemljišč na Kolonkovcu, zlasti pa pri Sp. Magdaleni pod Rovtami. Priporočamo jim, naj ■ se za nasvet in pomoč takoj obrnejo na tajništvi KZ in ZMP v Ul. Gep-pa 9. Kdor ni še vložil priziva, naj to napravi še danes dopoldne. Tako KZ kot ZMp sta te dni posredovali na trgovinski zbornici, pri kmetijskem nadzorništvu in na občini, posebna delegacija pa je v spremstvu tajnikov obeh teh organizacij bila na trgovinski zbornici pri ravnatelju urada za kmetijstvo in gozdarstvo in pri or. Capponu, ki jo je sprejel namesto vladnega generalnega komisarja. Zadeva je zelo nujna in se zanjo zanimajo, kljub predvolilni mrzlici, tudi razne stranke. Vse-kakor bo o tem vprašanju razpravljal še občinski svet, ki bo na vsak način moral upoštevati odločen in upravičen odpor prizadetih vrtnarjev, ki jih v tej važni zadevi podpirajo razne ustanove in organizacije. V naši jutrišnji številki bomo v celoti objavili pismo z ugovori, ki sta ga te dni poslali tržaškemu županstvu tajništvi KZ in ZMP in katerega prepis je delegacija vrtnarjev izročila trgovinski zbornici, ravnatelju Urada za kmetijstvo in gozdarstvo ter vladnemu generalnemu komisariatu. Na sliki delni pogled v nabito polno dvorano v gostilni «Pri Sor-di» med sestankom v ponedeljek zvečer. Smrtni skok ženske s četrtega nadstropja Pomorščak se je zastrupil z gorilnim plinom V zadnjih dneh je tržaška kro-|ž? mri nika zabeležila spet dva primera samomora. Gre za 62-letno Cate-ri.no Pertot vd. Jacobini, ki je živela pri svoji hčerki v 4. nadstrop-. ju v Ul. Sehiapparelli 15 ter za 54-letnega pomorščaka Vittoria Mora iz Ul. del Pratello 8. Predvčerajšnjim zjutraj okoli 3. ure je 30-letni šofer Emilio Cvit-ko iz Ul, Tommaso Luciani 6 šel na delo. Peljal se je s svojim avtom po Ul. Calvola in ko je prišel na vogal z Ul. Sehiapparelli je zagledal pred seboj negibno človeško telo. Skočil je iz avta ter takoj ugotovil, da je bila ženska (šlo je prav za Jacobinijevo) irtva. . Takoj se je odpeljal np bližnjo karabinjersko postajo ter obvestil agente o najdbi. Karabinjerji so ugotovili, da je Ja-cobinijeva skočila na cesto s 4. nadstropja. Pri padcu si je zlomila zatilnik. Nekoliko čez 5. uro so ja prepeljali v mrtvašnico splošne bolnišnice. Vittorio Mora pa se je zasrupil z gorilnim plinom. Njegovo truplo so našli predvčerajšnjim nekaj čez poldne, ko je nekdo opozoril policijo, da iz Morovega stanovanja uhaja plin. Policisti so vdrli v stanovanje ter našli nesrečniica že mrtvega. Baje je preminul že dva dneva prej. lijonov 381.000 ton, 1958. leta 4 milijone 443.000 ton, 1959. leta 4 milijone 140.000 ton, 1960. leta 5 milijonov 64.000 ton, 1961. leta 5 milijonov 175.000 ton, 1962. leta 5 milijonov 178.000 ton. Gre za zelo postopna povišanja, ki ne morejo biti značilna in ki odražajo dejansko poslabšanje prometa, saj se je lani v vseh italijanskih pristaniščih promet povprečno povišal za okoli 15 odst., medtem ko ie v Trstu ostal dejansko na isti ravni. Tabela o razdelitvi pomorskega prometa na »masovno* in na »razno* blago pa ni statistično povsem pravilno sestavljena. Zadnji obravnavani indeks se nanaša na življenjske stroške. U-radno pojasnilo v tej zvezi pravi naslednje: »Povišanje življenjskih stroškov ki je bilo med 1955. in 1958. letom normalno in postopno, se pa je 1961. leta naglo okrepilo in to še zlasti 1962, leta, ko je indeks narastel kar za 6 odst. Podobno ie tudi gibanje indeksa stroškov za prehrano, ki predstavlja odločilni del splošnega indeksa življenskih stroškov*. Objavljeni podatki te ugotovitve potrjujejo: splošni indeks življenjskih stroškov je 1955. leta dosegel 57. 1956. leta 59.8. 1957. leta 81 2. 1958. leta 63.8, 1959. leta 64, 1960. leta 65.6, 1961. leta 66.9 in 1962. leta 71.2. Prekop {robov Oddelek za javna dela tržaške občine sporoča, da bodo v kratkem preuredili za nove pokope kripto »L* z desetletnimi žarami na plačilo na pokopališču pri Sv. Ani. kjer počivajo posmrtni o-stanki umrlih in pokopanih od 22. marca do 25. ma.ia leta 1951. Osebe, ki bi hotele ohraniti posmrtne ostanke svojih pokojnikov in jih premestiti v druge žare, se lahko obrnejo na oddelek za pokopališča občinskega oddelka za javna dela v Ul. Teatro Romano št. 15, soba št. 536, ali pa na čuvaja pokopališča od 27. maja do 15. junija letos. Po poteku omenjenega roka bodo posmrtne ostanke položili v skupno kostnico in jih svojci ne bodo mogli več na^ti. Isti občinski oddelek sporoča, da bodo v kratkem pripravili za nove pokope del polja XIV (žare) pokopališča pri Sv. Ani, in sicer od žare št. 865 do žare št. 1008, kjer počivajo posrmtni ostanki umrlih in pokopanih od 3. do 23. januarja 1955. Prizadete osebe, ki bi hotele o-hraniti posmrtne ostanke svojih pokojnikov, naj se zglasijo na zgoraj omenjeni naslov. Zato bo mogoče šele na prihodnjem zasedanju, ki bo od 22. de 24. aprila, ugotoviti, kaj industrij-ci nameravajo in bo šele takrat; postalo jasno, če se lahko pogajanja uspešno nadaljujejo’. Pogajanj« zanimajo na našem področju uslufc bence Italcementi. Razstava «Delovni Trst» V torek bo Center za gospodarski razvoj priredil v dvorani tržaške trgovinske zbornice v Ul. Salt Nicolt) razstavo «Delovni Trsta, na kateri bodo prikazali zadnje gospodarske uspehe in to zlasti uspeh« industrije. Center za gospodarski razvoj je bil pred kratkim preurejen in v njem sedaj sodelujejo tudi predstavniki lokalnih uprav: občine in pokrajine, predsednik pa je ostal Padoa. Huda nesreča motociklista Sinoči ob 18,30 je prišlo na obalni cesti v bližini Križa do precej hude prometne nesreče. 19-letni E• milio Balbi, mesarski vajenec, H Lonjerske ceste 14, se je tedaj peljal po cesti proti Trstu z motor-1 i jem znamke BMW. Na motorju se i je peljal z njim tudi 21-letni Gual-| > tiero Afri iz Ul. Farnetello 7. M neznanih razlogov je motor trčil ob neki avto «1900», ki je vozil preč njim. Sunek je vrgel motorista n« desno stran ceste, kjer sta padle na tla. Oba so prepeljali v splošno bolnišnico z nekim zasebnim avtom-Balbija so sprejeli na ortopedski oddelek s pridržano prognozo zaradi hudih poškodb po obeh delli obraza, po prsih in po trebuhu Poleg tega se je Balbi poškodoval po nogah, kjer so možne kostne poškodbe. Afri pa je imel več sreče, saj bo ozdravel v 6 ali 8 dneh Gledališča GLEDALIŠČE VERDI Pri gledališki blagajni se nadaiJU- * je sprejemanje abonmajev za spomla- 6 dansko simfonično sezono, ki bo o-j tvorjena v petek 19. t.m. s koncer- v tom orkestra Tržaške filharmonije j , POd vodstvom dirigenta Maria Rossl-I * ja in s sodelovanjem violinista Siriji * Pibvesana. ! j AVDITORIJ : , Stalno dramsko gledališče priredi danes ob 18.30 »Sodobna cerkvena poezija*. Cene: 250 lir za vse rede! za naročnike vstop brezplačen. Jutri ob 21. uri iponovitev Brechtove drame «01ovek je človek«. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni V Pasaži Protti — tel. 36-372. Nazionale 15.30 «Avventure dl ca«-cia del prof. De Paperis«. Disneye-ve barvne slikanice. Arcobaleno 15.30 «lj tesoro del LagO d’Argento» Eastmancolor. Lex Bar- „ ker, Pierre Brice. Fenice 15.30 «Ij diavolov Alberto Soldi. Exce!sior 16.00 <(L’uncino» Panavision, Kirk Douglas. Nick Adams. Grattacielo 16.00 «La ragazza piu bel-la del mondoi) Metrocolor. Dori« Day. Supercinema 16.00 »Cento' ragazze -un marinaio« Elvis Presle.y. Technl-color. Alabarda 16.00 «11 grande ribelle« --Technicolor. Luis Jourdan, SererU Vergano. FMedrammztlco 16.00 «1 motorizzati« Tognazzi, Nino Manfredi, Franc« Valerj, VValter Ohiari^ Aurora 16.00 «11 granduca e mistU Pimni«. Cristallo 16.30 «11 dominatore« Tech- nicolor. Prepovedano mladini. Capitol 16.30 «20 kg, di guai e uh« tonnellata di gioia« TeohnicoloP Tony Curtis. Garibaldi 16.30 «Mond0 oaldo dl nek' te» Technicolor. Prepovedano mladini . Garibaldi Danes zaprto Jutri o# 16.30 »Mondo caldo di' nottes Tech' nicolor. Prepovedano mladini. Masslmo 16.00 «Ursus gladiatore r1' belle« Technicolor. Don Vadiš. Impero 16.30 «La grande ruota«. Moderno 16.00 «11 mio amore e scrlt' to sul vento» TecihnicolCr. Šarita Mo n tlel. Astcria 16.00 Dva izredna filma v technlcolorju: «Fior di loto«, «11 r« della prateria«. Astra 16.30 «La strada a spirale«. Vittorio Veneto 16.00 «1 due colonnel-li» Toti, VValter Pidgeon. Abbazla 16,00 «Ponte di comando« Technicolor. Alec Guinnes. Dirk Bogarde Marconi 16.00 «I/amm,utinamento» Colorscope Edmnnd Purdom, AH-namaria Pierangeli, Ideale 16.00 «11 visone suita pelle« Technicolor. Cary Grant, Dori* Day. Slovensko planinsko društvo sporoča, da je zaradi tehničnih ovir odpovedan izlet na Krvavec. EME93Q3a9M Namesto cvetja pok. Dragotinu Pet' to-tu daruje Friderik Žnidarčič 200® lir za Dijaško Matico. Včeraj-danes KOJtSIVA. .»»IVIK I I IN 1‘OKUKIv 12. aprila 1963 se Je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo pa je 7 oseb UMRLI SO: 86-letni Glov. Battist« Beorchia, 59-Ietni Giuseppe Tiepolo. 81-letna Elvira Castellana por. Fortunah 71-letna Anita Cheldini pot-C.ecchertni, 57-letni Attillo Cargnel 77-letna Etena Šneberger por. Stih Fabio Fratoni, star 7 mesecev. NOČNA SLUŽBA LEKARN Crevato, Ul. Koma 15; Croce Vet" de, Ul. Settefontane 39; dr Gmeif ner, Ul. Giulia 14; Al Lloyd, Ul-delTOrologio 6; dr. Signori, Trg deh TOspedale 8. — 5 13. aprila 1963 Glasilo SKSZ obsoja sklep goriške SDZ V zadnji številki «Novega ll- od 11. aprila, ki je znan Kot glasilo Slovenske krščan-sko socialne zveze — ene iz-™ed štirih skupin, ki sestav-ya/0 Skupno slovensko listo — le objavljen pod naslovom: “Bravcem na Goriškem v pre-Tnislek in pojasnilom članek, ki ~?lo ostro obsoja zloglasni '■Klep goriške Slovenske demo-Kjotske zveze, ki jo vodita dr. bjuigoj in dr. Kacin, naj nje-» pristaši oddajo glasove kandidatom Krščanske demokracije. članek hkrati kaže na zelo °ftre spore med omenjenimi skupinami. Predvsem pa je iz cJdnka razvidno, da goriški vo-' eitelji SDZ zahtevajo, naj Slq-nenci podpro Krščansko demokracijo brez kakršnega koli stvarnega zagotovila, ha bo Krščanska demokracija naredila Karkoli v korist slovenske skupnosti. Dodajamo, da je še vedno čas, da nekateri, ki so ta zloglasni sklep sprejeli, javno Prekličejo in se na ta način znebijo odgovornosti za vso škodo, ki jo povzroča goriška ‘ n’Z koristim slovenske skup-i v Italiji. vseh teh razlogov članek Olasila SKSZ objavljamo v ce-‘°ti. članek se glasi: Prejšnji teden smo v sloven-skem tedniku, ki izhaja v Go-rici> brali kratko vest «o važ-neltl sestanku slovenskih voliv-Cev», ki je bil 31. marca in ki je sklicalo vodstvo goriške . 0v- dem. zveze. Sestanka se j* udeležilo — kot piše omejeni list — 60 oseb, od kate-'u jih je 56 odobrilo predlog °6stva SDZ, naj dlani in somišljeniki te politične organi-^acije na Goriškem pri bliž-nJih državnozborskih volitvah Podprejo kandidate Kršč. demokracije. n*z kratke časnikarske vesti m razvidno, s kakšnimi argumenti je goriško vodstvo SDZ ,v°j predlog utemeljilo. List, 1 je o tem dogodku pisal, o-menja samo, da je bilo udele-^encem prebrano poročilo vod-^ Va’ he da bi omenil njegovo ®ebino, a tudi v drugih listih Ustno o tem poročilu doslej e ničesar brali. . Na prošnjo mnogih goriških nitVCev in že zarac*i sv°je čas* ikarske dolžnosti moramo j j um pomanjkanju podrobnej-, u Informacij o tej zadevi ven-ark povedati svoje mnenje. Najprej moramo ugotoviti, a je priporočilo vodstva goji-. Ske SDZ svojim somišljenikom v kričečem nasprotju s splošno politično smerjo, ki so jo Omislile in za katero se od občinskih volitev v tržaški občini v lanskem novembru, kakor tudi pri sedanjih volitvah zavzemajo štiri slovenske politične skupine, ki so na Tržaškem združene v Svetu Skupne slovenske liste. To politično smer pa zagovarja tudi naš list. Ko je bila v tržaškem poslanskem okrožju predložena Skupna slovenska lista, smo v našem listu obžalovali, da se ta lista ni predstavila tudi na Goriškem. Ugotovili smo, da se to ni zgodilo, ker je vodstvo goriške SDZ odklonilo tozadevni predlog Sveta Skupne slovenske liste, ki je bil Goričanom tudi pravočasno sporočen. Kot so nam te dni ponovno potrdili predstavniki štirih političnih skupin s Tržaškega, ki so vodili razgovore z voditelji goriške SDZ, so jim ti svečano zatrjevali, da bodo svojim volivcem svetovali, naj ob državnozborskih volitvah oddajo bele glasovnice. Priporočilo, naj se podpro kandidati Kršč. demokracije, bi pa prišlo v poštev samo v primeru, da bi o-srednje vodstvo KD pred temi volitvami pismeno zagotovilo goriški SDZ, da bo v prihodnji zakonodajni dobi Slovencem v Italiji poskrbela preko vlade in parlamenta zaščitni zakon, to je zakon, ki bo zaščitil narodne in ostale pravice slovenske manjšine v Italiji. Glede na izid goriškega sestanka z dne 31. marca bi torej smeli sklepati, da je osrednje vodstvo KD takšno zagotovilo dalo. Vse pa kaže, da temu ni tako, ker v tedniku, ki je o sestanku poročal, ni o takem zagotovilu ali taki obljubi demokristjanske stranke v zvezi s Slovenci niti besedice, če je torej vodstvo goriške SDZ kljub pomanjkanju zahtevanega zagotovila priporočilo svojim pristašem, naj glasujejo za kandidate KD, pomeni, ali da ni s Tržačani iskreno ali da se je v zadnjem času v odnosih med KD in Goričani zgodilo nekaj novega, o čemer goriška in tudi ostala slovenska javnost v Italiji ni treba, da je obveščena. Iz vsega, kar smo napisali, izhaja po našem mnenju’ predvsem tole: 1. glavna napaka vodstva goriške SDZ je bila, da ni sprejelo predloga, naj se tudi za Goriško predloži na teh volitvah slovenska kandidatna lista, kar bi med drugim omogočilo, da bi SSL poleg kandidatov za poslansko zbornico postavila tudi kandidate za senat tako v Trstu kot v Gorici; •2: priporočilo, naj se na Goriškem voli KD, je za slovenske volivce nesprejemljivo, saj se med drugim ni izpolnil niti tisti minimalni pogoj, ki ga je KD še pred kratkim postavljalo samo vodstvo goriške SDZ. Če smemo povedati svoje mnenje in Goričanom nekaj konkretnega svetovati, jim priporočamo, naj 28. t.m. glasujejo pošteno in možato: naj oddajo bele glasovnice. , KINO «1MS» PROSEK predvaja danes 13. t. m. z začetkom ob 19.30 veliko delo Dina De Laurentiisa — komični in dramatični film: UNA VITA DIFFKILF (Težko življenje) Glavni igralec: ALBERTO SORDI Tuno na Vnch Mk predvaja danes 13. t. m. z začetkom ob 18. uri Technicolor Totalscope film A. Lattuade LA STEPPA (Stepa) Igrajo: D. SPALLONE M. VLADY C. VANEL C. GAJONI P. VUIJSIČ in drugi I kino PROSEK-KONTOVEL Predvaja danes 13. t. m. z začetkom ob 19.30 Columbia barvni film: QUELL’ ESTATE MERAVIGLIOSA (Tisto čudovito poletje) Igrajo: K. MORE, D. DARRIEUX in S. YORK KINO NA OPČINAH Predvaja danes 13. t. m. ob 18. uri zabavni Technicolor film: LA ČASA DELLE TRE RAGAZZE (Pri treh mladenkah) ^ nedeljo, 14. t. m. ob 15. uri glasbeni Technicolor film: IL PRINCIPE ŠTUDENTE c- w ' Seja glavnega odbora Slovenske prosvetne zveze Včeraj zvečer Je bila v Trstu seja glavnega odbora Slovenske prosvetne zveze. Uvodoma so člani odbora razpravljali o tekočem delu, v drugem delu seje pa so se pogovorili o občnem zboru zveze. Predsednik Ubald Vrabec je poročal o seminarju za otroške vrtnarice, ki ga bodo v Trstu priredili dne 21. aprila strokovnjaki za predšolsko vzgojo iz Slovenije. Na sporedu bodo predavanja o dveh temah: glasbena vzgoja in jezikovni pouk. Predavanja bodo v Slovenskem klubu v Ul. Geppa. Vrhu tega je poročal o stikih prosvetnega društva iz Bazovice s prosvetnim društvom «Bazovica» na Reki. dlani obeh društev se bodo srečali v Lipici 2. junija in bodo ob tej priložnosti pripravili ljudsko - prosvetno prireditev. Sklenjeno je bilo, da bo v nedeljo 21. aprila v Križu revija pevskih zborov, na kateri bo 8 zborov najprej zapelo samostojne, vsi skupaj pa še nekatere obvezne pesmi. V zaključnem delu je bilo govora o pripravah za občni zbor SPZ, ki bo v nedeljo 19. maja v Prosvetni dvorani v Gorici. Gorlško-benešbi dnevnik UKRADLA STA DVE PREPROGI Amnestija ju je rešila hude obsodbe Pred kazenskim sodiščem (predsednik Boschini, tožilec Visalli, zapisnikar Chiarelli, obramba Car-• ini, Jacuzzi in Pacjovai)) so se morali zagovarjati Silvano Snider-stch, Mario Cerkvenic in Erman-no Papo. Prva dva so obtežili, da sta v juliju lanskega leta ukradla v no-telu Excelsior dve perzijski preprogi, ki sta bili vredni baje okoli 200.000 lir Zdi na se, da je šlo za imitaciji z znatno manjšo vrednostjo. Preprogi, ki sta bili ukradeni, sta bili spravljeni v nekem zakotnem hodniku. Kg so uslužbenci opazili, da sta izginili, so takoj o tem obvestili ravnateljstvo, ki je prijavilo tatvino policijskim oblastem, Zdi se, da so policisfi našli preprogi pri omenjenem Papu. Ta pa je izjavil^ da je preprogi Odkupil v dobri veri. Policisti pa so še naprej ore-iskovali zadevo ter so prišli na sled Snidersichu in Cerkvenicu. Medtem ko je Snidersich vedno zanikal kakršno koli krivdo ter je trdil, da je odkupil preprogi od neznanih pomorščakov, je Cerkvenic izpovedal, da jih je ukradel v hotelu Excelsior. Preprogi je baje vrgel skozi okno na dvorišče, kjer ju je pobral njegov pajdaš Snidersich ter jih odnesel v avto, ki ga je bil najel pri Parni. Na podlagi teh dejstev so sodnijo spoznali Snidersicha in Cerkve-nica za kriva obtožene tatvine ter so ju obsodili vsakega na 1 leto in 6 mesecev zapora - ter 80.00(1 lir globe. Obema pa so pomilostili eno leto zaporne kazni ter celotno globo na podlagi predsedniškega dekreta o amnestiji in pomilostitvi. Cerkvenicu pa so z druge strani preklicali pogojno kazen na katero ga je obsodilo tržaško kazensko sodišče 16.5.62. Končno so sodniki oprostili Papa zaradi pomanjkanja dokazov. IZZIVANJE, KI GA PRIPRAVLJA POSLANEC MSI ALMIRANTE Vse demokratične sile odločno nasprotujejo fašističnemu izzivanju Delegacija API je opozorila prefekta na poskus hude žulitve ideulov odporniškega gibanja, če bi lašistom zborovanje prav na ta dan dovolili Med gorijkim demokratičnim prebivalstvom je povzročila veliko razburjenje vest, da bo faši. stični poslanec Almirante govoril na zborovanju na Trgu Cesare Batiistj v četrtek 25. aprila, na dan osvoboditve Severne Italije, ki je postal italijanski državni praznik. 25. april je postal simbol italijanske republike, ta dan so protifašistične in demokratične sile obračunale s fašističnimi ostanki v državi in postavile temelje svobodnega in demokratičnega razvo. ja, na osnovi demokratične republiške ustave, s katero se daje priznanje in svoboda delovnemu ljudstvu in s tem tudi slovenski narodni manjšini, Mi Slovenci se zavedamo, da bi nam brez 25. a-prila ne bilo mogoče doseči tistega razmaha našega narodnega, kulturnega in gospodarskega živ. Ijenja, ki smo ga kljub vsem zaprekam in izigravanjem zakonov vendarle dosegli. Zaradi tega tudi slovensko prebivalstvo z ogorčenjem sprejema na znanje vest, ki sicer uradno še ni bila potrjena, da bo fašistični poslanec govoril v Gorici, ko bomo skupaj z drugimi demokratičnimi silami proslavljali ta praznik. Predstavništvo Združenja italijanskih partizanov (API), ki sta ga sestavljala predsednik geometer Merni in odbornik Ferruccio Fantini, je bilo prejšnji dan pri prefektu dr. Princivalleju, kate-lega je seznanilo z nameni MSI ter mu obenem sporočilo svoje stališče. Tudi ostale partizanske crgamzacije se nameravajo pri-družiti tej akciji in stranke nameravajo protestirati proti tej na. meri MSI, ki ima ves značaj iz-zivanja. Tudi slovensko prebivalstvo odločno nasprotuje volilnemu zboro, vanju MSI na dan osvoboditve I-talije in pričakuje, da bo prefekt zastavil vse svoje sile in preprečil žalitev, ki bi jo nastop Almiran-teja predstavljal za vse demokratično prebivalstvo slovenske in i-talijanske narodnosti. Natečaj za turistični spominek z Goriškega Pokrajinska turistična ustanova je razpisala natečaj za idejni osnutek spominka, ki naj bi spominjal turista na našo pokrajino. Natečaja se lahko udeležijo vsi tisti, ki se bavijo z umetnim ali navadnim obrtništvom. Vsak lahko predloži po več osnutkov v poljubni obliki, vendar pa mora biti predmet tak, da se lahko razmnoži poceni, v raznih oblikah in različnim materialom. Določene so tri nagrade po 50.000, 30.000 in 20.000 lir. Vsa podrobnejša pojasnila dobijo interesenti na sedežu PTU v Gorici, Ul. Diaz št. 6. Navzlic nalivom, ki si sledijo v razmeroma kratkih presledkih, se turisti iz severnih dežel niso u-strašili vremena. Odpravili so se na pot proti jugu z velikim upanjem, da bodo v Italiji, deželi son. ca, našli nekaj toplote in počitka pod vedrim nebom. Kolone avtomobilov se že pomikajo po nemških avtomobilskih cestah v smeri proti jugu, skozi Avstrijo in dalje proti italijanski meji. Na mednarodnem prehodu Kokovo v Kanalski dolini so včeraj prešle mejo prve stotine turistov z avtomobili in avtobusi. Po številu prednjačijo Nemci, sledijo pa jim Avstrijci in drugi državljani severnih dežel. Cilji njihovega potovanja so naj. različnejši. Kdor se je odpravil v svet samo za nekaj dni, za bližnje praznike, ta se bo po vsej verjetnosti ustavil v Gradežu in na drugih plažah in turističnih krajih ob Severnem Jadranu, kdor pa bo odšel na počitnice, tiste ....III«MHMI..MII Illlllll nillimill IIIIIIIIIIIIII Illllllllllll IIIIIIIIIIIIIIIIIIIII III Hilli llllllllllll II lllllll MII VOLILNO ZBOROVANJI M V DOBCRDOBU Marinčič in Fortuna sta govorila o politiki PSI do Slovencev SDZ agitira za demokristjane in odsvetuje oddajo glasov slovenskim kandidatom 12 milijonov za popravilo ceste v Barnas Pokrajinska ustanova za gorsko gospodarstvo v Vidmu je dosegla pri vladi najem posojila v znesku 12 milijonov lir, s katerim bodo obnovili cesto, ki povezuje Spodnji in Zgornji Barnas v Beneški Sloveniji. Z izgradnjo tega pomembnega objekta bo imela civilizacija krajšo pot tudi v ti dve zapuščeni beneški vasi. NAVZLIC DCUVNIUU VRCMCNU Stotine turistov čez prehod Koltovo Za veliko not se pričakuje prvi naval turistov V sredo zvečer, nekaj pred 21. uro, je bilo na glavnem trgu v Doberdobu volilno zborovanja I-tatljanske socialistične stranke, na katerem sta govorila novinar I-van Mu;:nčič, ki je na listi PSI kandidat za goriške in beneške Sloveure ter odvet nk Loris Fortuna iz Vidma, ki je pravtako kandidat PSI. Govornika je predstavil domačin Karlo Černič, Marinčič je v svojem govoru poudaril važnost volitev, pri katerih imajo volivci možnost, da s svojo izbiro strank in kandidatov soodločajo o političnih in gospodarskih smernicah za prihodnjih pet let. Govoril je o uspehih PSI v zadnjem letu, ko je s politiko levega centra prisilila demokristjane, da so zače- ■iiiimmmuiiiiiiimiHtitimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiniumiftiiNiMiitiuiiiHittiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHHiiiiiiiiiiiiii V PONEDELJEK V KANALSKI DOLINI Furlanski in koroški zadružniki se bodo srečali na meji Pobudo za taka prijateljska obmejna srečanja imajo še vedno v Vidmu Z avtom je podrl pešca ko je prečkal cesto Včeraj ob 19.45 so prepeljali na ortopedski oddelek splošne bolnišnice 46-letnega Antonia 11 Grande iz Ul. Arrigo Bolto 5, ki ga je podrl na tla neki avtomobilist v Ul. Piavia v bližini kina «Lumiere». Ko je 11 Grande prečkal cesto v bližini omenjenega kina, je privozil mimo z avtom 52-letni Pietro Calli-garis iz Ul. Margherita 19, ki ga je podrla na tla. Pri padcu je II Grande dobil razne poškodbe na desnem komolcu, na trebuhu in na levi nogi. V bolnišnici se bo moral zdraviti od 6 do 15 dni. druga odprla na prometnem kraju ..................... Uslužbenci zavarovalnih družb sklenili nadaljevati stavko Ustanovili so posebni solidarnostni sklad za pomoč stavkajočim - Izenačenje ženskih plač z moškimi se mora izvršiti do 1. julija 1964 Na velikonočni ponedeljek bo na pobudo Karnijske zadruge v Rokovem blizu Trbiža na meji s Koroško mednarodni sestanek zadružnikov. Ob tej priliki se bodo tu srečali zadružniki iz Furlanije z onimi ts .Koroške. Karnijska za-* druga bo prisotna s svojim pred* sednikom, upravnim odborom iri s poslovodji svojih prodajalnic. Prišli pa bodo tudi predstavniki drugih furlanskih' zadrug, da bi obnovili in še povečali prijateljske odnose z zadružniki Iz Korotana. Ob tej priliki bo Karnijska za- V Trstu in po vsej državi že dalj časa stavkajo uslužbenci velikih in manjših zavarovalnih družb. Stavka, ki traja že nekaj tednov, je povzročila že precejšnje težave zavarovalnim družbam in zlasti manjšim družbam, ki ne morejo redno opravljati svojega dela. To je povzročilo med člani Vsedržavnega združenja zavarovalnih družb precejšnje spore, ker so nekateri pripravljeni začeti s pogajanji. Tako je sedem manjših družb že predložilo sindikalnim organizacijam predloge za začetek pogajanj. Na zadnji skupščini, ki so jo imeli uslužbenci tržaških zavarovalnih družb, so podrobno razpravljali o nastalem položaju in podprli delovanje sindikalnih organizacij, ki zahtevajo 25-odstotno povišanje plač vsem uslužbencem. Na zborovanju je bilo rečeno, da je združenje zavarovalnih družb sporočilo sindikatom, da je pripravljeno začeti pogajanja na o-snovi diferenciranih poviškov, in sicer tako, da bi kategorijam, ki sedaj prejemajo nižje plače, priznali večje poviške, starejšim u-službencem pa, ki prejemajo višje plače, nižje poviške. Sindikalni predstavnik Poletti je poudaril, da bi sprejem takega kriterija omogočil zavarovalnim družbam, da bi dobile mlado delovno silo, ki sedaj primanjkuje na zavarovalnem sektorju, ki jim nudi prenizke plače, medtem ko starejši uslužbenci, ki že mnogo let delajo pri družbah, težko zapustijo delo. Nadalje je dejal, da bi sindikalne organizacije sprejele to ponudbo kot predmet razprave, če ne bi zavarovalne družbe zahtevale začetek pogajanj o tem njihovem predlogu še preden so sporočile, kakšne poviške nameravajo ponuditi. Zato je stavkovni odbor zavrni^ ta predlog. Med drugimi vprašanji, ki predstavljajo spor med uslužbenci in zavarovalnimi družbami, je tudi vprašanje izenačenja plač uslužbenk z uslužbenci. Združenje zavarovalnih družb je to vprašanje načelno sprejelo. Toda sindikalne organizacije so sporočile delodajalcem, da se more omenjeno izenačenje izvršiti najkasneje do 1. julija leta 1964, kot to določa zakon v zvezi z vzporeditvijo italijanskih delovnih pogodb z delovnimi pogodbami ostalih držav Evropske gospodarske skupnosti. Hkrati je bilo na zborovanju sporočeno uslužbencem, da so delodajalci negativno odgovorili na zahtevo povišanja plač uslužbencem mehanografskih centrov, kakor tudi funkcionarjem in posebnim prokuratorjem družb. Na pobudo sindikalnih odborov uslužbencev «Assicurazioni Generali* in »Riunione Adriatica di Si-curtš*, so na zborovanju odobrili ustanovitev posebnega solidarnostnega sklada, v katerega se bodo stekali vsi darovi in prispevki za pomoč uslužbencem, če bo v prihodnosti proglašena stavka za nedoločen čas. Poleg tega sklada proučujejo še druge oblike iskanja sredstev za pomoč uslužbencem, če bi se stavka še dolgo nadaljevala. Na zborovanju je bila tudi poudarjena nujnost, naj se pospešijo 24-urne in 48-urne stavke, tako da se prepreči izvrševanje tudi nujnih del in da se še bolj otežkoči poslovanje zavarovalnih družb. Nekateri so tudi predlagali, naj bi se stavke proglašale brez predhodnega obvestila: novo poslovalnico, ki bo nudila domačim in tujim turistom vse možne usluge. S tem bo dana osnova za še večji obmejni promet in sodelovanje prebivalstva z obeh strani meje. Ob tej vesti moramo ponovno ugotoviti, da so Furlani zopet enkrat prehiteli Gorico, ki kar se tiče povečanja obmejnega prometa In nadaljnje poglobitve odnosov med prebivalstvom z obeh strani meje, zelo počasi in previdno, preveč previdno, caplja za Vidmom. In vendar ima Gorica mnogo ugodnejše pogoje v tem smislu, s svojo lego tik na državni meji in s tradicijo gorskega in posoškega prebivalstva iz jugoslovanskega obmejnega pasu, ki že po tradiciji rado obiskuje Gorico, njene trgovske in gostinske lokale. V tem smislu bi se dalo pri nas marsikaj napraviti tako s turističnega kakor z gospodarskega vidika, kar bi bilo nedvomno mnogo bolj koristno, kot pa razpihovati nekatere politične špekulacije v zvezi z zamenjavo nekaterih dvolastniških parcel v obmejnem pasu, kar je bilo že itak zadovoljivo rešeno z direktnimi ‘ stiki s prizadetimi. •miHiiiiiiiimniiiiiiiiiiliiiiitiiimiiiniHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuitiiitiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiti MOTORIZACIJA IN BENCIN PROSTE CONE li izvajati del socialističnega programa. Prvi uspehi so tu, saj smo dosegli med drugimi podržavlje-nje velikih električnih monopolov v korist skupnosti, za nas pa je še bolj važno, da smo dosegli tudi deželno avtonomijo. Izvedba deželne avtonomije je važna za nas zamejske Slovence, ker nam bo olajšala ureditev našega položaja. V polemiki s SDZ je ožigosal nelogično stališče voditeljev te stranke, ki po eni strani skuša preprečiti slovenskim volivcem, da bi glasovali za slovenske kandidate na socialistični listi, po drugi strani pa jim svetuje, naj glasujejo za italijanske kandidate na listi Krščanske demokracije, ki nam še vedno odreka manjšinske zakone, katere nam jamči ustava. Govornik je omenil tudi delo v pokrajinskem svetu, kjer so se socialisti vedno zavzemali tudi za posebne probleme in potrebe našega kraškega področja. Ji.ak;ljučil je z ugotovitvijo, da bo nadaijni napredek politike levega centra odvisen od tega, če bodo volivci okrepili socialistične vrste in poslali v bodoči parlament čimveč socialističnih kandidatov. Odv. Fortuna se je v svojem govoru dotaknil sodelovanja in prijateljstva med Furlani in Slovenci ter omenil tudi svoj zapor leta 1944 v goriških zaporih, kjer je bil obsojen skupaj s slovenskimi borci. Poudaril je, da čaka še cela vrsta nerešenih problemov, predvsem pa je potrebno demokratizirati vse italijansko javno življenje. To bo mogoče le s politiko levega centra. Da pa bo ta uspešna, je treba oslabiti desno krilo KD in okrepiti socialistične sile, da bodo lahko od zunaj ali od znotraj sodelovale z vlado, ki bo pripravljena izvajati socialistični program. Govornik je omenil tudi dosedanjo borbo socialistov za pravice narodne manjšine, ki mora postati popolnoma enakovredna drugim državljanom. Omenil je s tem v zvezi intervencije poslanca Luzzata v parlamentu ter zagotovil, da se bo PSI tudi v bodoče zavzemala za koristi delovnega človeka ln za enakopravnost slovenske narodne manjšine na vseh področjih javnega življenja. Snežne razmere na goriških smučiščih Čeprav smo že v sredini aprila, pa je letos tudi na Goriškem še Premalo bencina za povečano število vozil Povečati bi bilo treba kontingent proste cone Po zaslugi nižje cene bencina proste cone in zaradi izboljšanja gospodarskega položaja prebivalstva se je v zadnjih letih precej dvignilo število motornih vozil na Goriškem. Tako so našteli leta 1958 v naši pokrajini 4610 avtomobilov in 1190 tovornikov Njihovo število je do konca leta 1962 naraslo na 9400 avtomobilov in 1500 tovornikov. Ker pa se temu primerno ni dvignil celotni kontingent bencina in nafte proste cone, so morali znatno znižati obrok za posamezno vozilo. To se zlasti pozna lastnikom skuterjev in ciklomo-torjev, to je povečini delavcem, ki rabijo tako vozilo, da se vozijo z njim na delo, pa jim obrok bencina in olja proste cone nikakor ne zadostuje in so prisiljeni dokupovati pogonsko gorivo po znatno višjih prostih cenah. Prosta cona ostane v veljavi še tri leta in bo treba potem zahtevati njeno ponovno podaljšanje, saj je osnov« za malo industrijo, ki se je razvila na področju goriške občine. Še prej in po možnosti čim-prej, pa bi morali doseči povišanje dosedanjega kontingenta bencina in nafte sorazmerno s povečanjem voznega parka. Dve nezgodi na delu Včeraj opoldne je prišel po pomoč , v goriško civilno bolnišnico Arrigo Barago iz Gorice, Borgo Castello 1. Pri delu v kleparski delavnici Visintin se je Barago porezal s pločevino na prstih. Nudili so mu prvo pomoč, ozdravel oo v treh dneh. . Ob 15.30 pa se je zatekel v bolnišnico 17-letni Claudio Persolja iz Podgore, Ul. IV Novembre 13, ki je zaposlen pri kovinarskem podjetju Vouk blizu pevmskega mostu. Na delu v tovarni se je namreč precej močno udaril na palec leve noge. V bolnišnici so mu nudili prvo pomoč in ga poslali domov s prognozo okrevanja v ,7 dneh. vedno dovolj snega za najbolj vnete smučarje, ki so tako izredno podaljšali smučarsko sezono. Po podatkih Goriške turistične zveze iz Nove Gorice je bilo stanje snega včeraj zjutraj naslednje: Vojsko nad Idrijo 50 cm južnega snega in 9 stopinj nad ničlo. Kanin 325 cm, sneži ob 0 stopinjah. Kuk 60 cm, +8 stopinj. Matajur 180 cm, +5 stopinj. Po drugih niže ležečih smučiščih pa so ostali brez snega. Urnik trgovin za velikonočne praznike Pokrajinska zveza trgovcev sporoča, da bo na osnovi obstoječih predpisov za velikonočne praznike v veljavi naslednji urnik: Danes , 13. aprila: vse trgovine bodo lahko zvečer ostale odprte dd 20. ure. Peki bodo spekli in razdelili kruh tudi za naslednji dan; prav tako bodo mlekarne razdelile ta dan mleko tudi za velikonočno nedeljo. Jutri, 14. aprila: vsi trgov- ski obrati ostanejo ves dan zaprti. V ponedeljek, 15. aprila: pekarne in mlekarne bodo odprte dopoldne, dokler ne zaključijo z razdeljevanjem kruha in l.rleka; mesnice bodo odprte od 6.30 do 11. ure, trgovine s sadjem in zelenjavo od 8. do 12 in cvetličarne od 8. do 13. ure. Vsi drugi trgovski obrati bodo ves dan zaprti. Gornji urnik je obvezen za vso pokrajino. uta praven, ki trajajo po nekaj tednov, se bo spustil bolj na jug, kjer se že pričenja kopalna sezona Vsako leto so velikonočni prazniki neke vrste generalka za tisto poletno preseljevanje narodov, ki doseže svoj višek čez kakšna dva ali tri mesece. Prav gotovo bo tudi letos tako, zakaj vreme, ki ni bilo kdo ve kako naklonjeno potovanju, se je včeraj tako popravilo, da se u-pruvičeno pričakuje dokončno zboljšanje v teh treh dneh. Imenovanje skrulinatorjev za Gorico Včeraj 'ob 17. uri se je v beli dvorani goriškega županstva sestala občinska volilna komisija, ki jo sestavljajo predsednik dr. GaV larotti ter člani dr. Scarano, odv. Culot, Madriz, dr. Bratina,- dr. Pater Sancin in Codarin. Ker je bila seja javna, so ji prisostvovali tudi zastopniki posameznih strank in pa funkcionarji občinskega volilnega urada. Sejo je otvoril dr. Gallarotti, ki je pojasnil, kakšno stališče zastopa večina članov volilne komisij* za izbiro skrutinatorjev za 56 volišč v goriški občini. Dejal je. da predlagajo izbiro skrutinatorjev na podlagi volilnih rezultatov doseženih na zadnjih volitvah leta 1958. Po tem ključu, ki upošteva razdelitev strank na tri skupine, sredina, levica in desnica, bi imela KD polovico glasov, ostale stranke razdeljene na dve skupini, levica in desnica, pa ostalo polovico. Predstavnik levice dr. Sancin je predlagal, naj bi bilo število' posameznih skrutinatorjev na sedežih čimbolj reprezentativno za vsako stranko posebej, tako da bi imela KD na vsakem sedežu po dva skrutinatorja, ostale stranke pa tri. O tem predlogu se je razvila živahna diskusija, v katero so posegli svetovalci dr. Scarano, odv. Culot in dr. Sancin, ki je odločno zahteval proporcionalno zastopstvo. Po skoraj enourni diskusiji je predsednik dr. Gallarotti dal svoj predlog na glasovanje. Zanj so glasovali štirje člani, in sicer trije od Krščanske demokracije in predstavnik SDZ dr. Bratina. Dr. Sancin se je vzdržal, proti pa je glasoval Codarin. Za Sancinov predlog je glasoval poleg predlagatelja še Codarin, medtem ko so ostali člani glasovali proti. V nadaljevanju seje so pregledali imena skrutinatorjev za posamezna volišča ter sprejeli nekatere dodatne spreminjevalne predloge. Za 56 goriških volišč so določili skupno 287 skrutinatorjev, ki so jih takole razdelili posameznim Strankam: za KD 133, MSI 36, KPI 24, PSI 30. PSDI 30, PLI 20, PRI 9 in monarhisti 5. Za zaključek naj omenimo, da so med demokristjanskimi skruti-naterji številni vidni predstavniki SDZ. iiiiiiiiitiHiitiiiiiMiimiiiHimiimtHiitiitHinimifiiiiiMiitiiuiiiiiiuiiiiiiiiiMMiiiiitmmimiimiiumitimiiii VESTI IZ NOVE GORICE Novi gostinski objekti v Bovcu, Kobaridu in Mostu Z dodatnimi krediti bodo omogočili zaključek del pred poletno sezono V Gornjem posočju se marljivo pripravljajo na novo turistično sezono, ki se bo začela, brž ko se bo vreme izboljšalo. Predvsem skušajo izpopolniti in povečati gostinske kapacitete. V ta namen so zgradili v Bovcu trinadstropen moderen hotel, prvi te vrste v Gornjem posočju, in prav te dni je Gospodarska banka odobrila še 43 milijonov din kredita za njegovo dokončno dograditev. Računajo, da bodo lahko s 1. majem ta hotel že odprli in izročili njegovemu namenu. Prav tako zagotavljajo, da bodo še pred sezono končali z obnovo in povečanjem hotela »Zvezda* v Kobaridu. £e lam so v njem uredili restavracijske prostore, kuhinjo in sanitarije ter dozidali še eno nadstropje. Sedaj dokončujejo še drugo nadstropje, v katerem bodo uredili 11 spalnic z 22 ležišči. Zgradili bodo tudi steklen paviljon na vrtu, kjer bo prostora za 180 sedežev. Po dokončani obnovi bo imel hotel prostora za 352 gostov, od katerih jih bo lahko 55 prenočilo. Poskrbeli so tudi za garažo za 16 avtomobilov. Za dovršitev teh del je nakazala Gospodarska banka Slovenije 34 milijonov din kredita. Po dogovoru z gradbenim podjetjem iz Nove Gorice mora biti vsa obnova dokončana do prvega junija. Tudi gostišče v Mostu na Soči je dobilo 43 milijonov din kredita za obnovo svojih gostinskih prostorov, ki jih bodo ne samo modernizirali, ampak tudi povečali njihovo zmogljivost. , Goriške turiste bo gotovo zanimala tudi vest, da je Turistično društvo iz Nove Gorice zopet odprlo svoje sezonsko gostišče na Prevalu, ki je zelo prikladno počivališče za tiste, ki gredo na Skalnico (Sv. goro). Gostišče osta-odprto do konca oktobra ob sobotah in nedeljah ter ob državnih praznikih. Imenovanje skrutinatorjev v Sovodnjah Občinska uprava v Sovodnjah je tudi že imenovala deset skru-tinatorjev, ki bodo prisotni za volitve na obeh volilnih sedežih. Kot druga leta, bodo namreč tudi letos uredili v tej občini dve volišči, in sicer eno v šoli v Sovodnjah in drugo v šoli v Gabr-jah. Za skrutinatorje so po možnosti izbrali ljudi, ki so že opravljali to delo in so v tem pogledu zastopane vse vasi. lUllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII Illllllllllll IIIIIŽUilllllIll VERDI. 17.00: «8 1/2», M. Mastroian-in in C. Cardinale. Italijanski čmobeli film režiserja Federica Fellinija. CORSO. 16.30: «1 due colonnelli«, Toth in Walter Pidgeon. Italijanski barvni film. Zadnja predstava ob 22. VITTORIA. 17.15: «Come inganna-re mio marito«, Dean Martin in Lana Turner. Ameriški barvni film v cinemascopu. Zadnja predstava ob 21 30. CENTRALE. 17.15: «Solo contro Roma«, R. Podesti in J. Lang. I-talijanski barvni film. Zadnja predstava ob 21.30. DE2UKNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna CRISTOFO-LETTI, Travnik St. 14, tel. 29-72. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 17,7 stopinje ob 15.30, najnižjo 10,2 stopinje ob 5.30. Povprečne dnevne vlage je bilo 84 odstotkov. Dežja je padlo 18,4 mm. A jlfiA Jutri 28. kolo Skoraj maturitetni izpit za Inrernazionale v Ferrari Medsebojni obračun kandidatov za izpad Kdor tednu za tednom sledi iz poklicnih razlogov ali za hobby zavrtljajem na nogometnih igriščih, je nujno, da si ustvari prepričanje, za katerega dobi in tudi ne dokaze. Nogometna igra je pač taka, da, prav zaradi okrogle žoge, ne daje vedno rezultatov, ki si jih po neki logiki pričakuješ. Prav zato 'so tu presenečenja ze- lo pogosta in ta pridejo, ko jih najmanj pričakuješ. Večkrat najdemo napisano in tudi pišemo, da bo to in to kolo odločilnega pomena. Sele po končanih spopadih na zelenih igriščih lahko ugotovimo, da se ni zgodilo ničesar, takega, kar smo pričakovali. Ko pa se nam niti ne sanja, da se lahko zgodi kaj nepričakovanega, pa ti pride vest o kakem presenetljivem rezultatu. To se je zgodilo tudi v prejšnjem 27. kolu nogometnega prvenstva A liga. Ze sam pogled na razpored tekem je pomiril vse, ki so bili prepričani, da na vrhu ne bo nič novega. Vsaj nič posebnega ne. In vendar je Catania zabeležila na igrišču Juventusa morda najbolj presenetljivo zmago letošnjega prvenstvenega turnirja. Si-ciljanci so tako pripomogli In-terju, da se je oddaljil od Tu-rinčanov še za dve točki in si tako povečal možnost osvojitve naslova. Kar se je pripetilo Juventusu prejšnjo nedeljo, se lahko že jutri pripeti Interju. Milančani bo- aiiimiiimiiMiiiiiniiiiMliimiiiil-iiiMiiiiiiiii.iniiilil 1. maja v Bergamu in Turinu Polfinale za italijanski pokal 1962-63 MILAN, 12. — Vodstvo nogometne zveze je potrdilo, da bosta polfinalni tekmi za italijanski pokal 1962-63 v sredo 1. maja po naslednjem razporedu: v Bergamu: ATALANTA—BARI v Turinu: TORINO—VERONA. * * * FLORENCA, 12. — Beka Fioren-tia Robottija so ponoči nujno sprejeli v kliniko, kjer so ga operirali na slepiču. Operacija je uspela in stanje igralca je dobro. Robotti bo lahko ponovno začel trenirati šele čez 25 ali 30 dni, zaradi česar je malo verjetno, da bo še nastopil v letošnjem prvenstvu. do gostovali na neradodarnem i-grišču Spala, kjer je popolnoma možno, da jih bodo domačini prisilili na delitev izkupička. Igralci v črnoplavih dresih se zavedajo, da je nedeljska tekma zelo važna in da jo ne smejo zgubiti: Ker bodo nastopili še vedno brez Sua-reza in Maschia so prepričani, da bodo kljub vsemu in v najslabšem primeru prisilili domačine na neodločen izid. Juventus pa bo gostil drugo sicilijansko moštvo. Sicer Palermo, že dokončno obsojen na izpad, ne predstavlja nevarnosti. Tudi Catania jo ni predstavljala, in vendar je na istem igrišču dosegla rezultat, katerega ni pričakoval niti najbolj optimistično razpoložen navijač siciljanskega kluba Prav zaradi tega bodo morali Tu-rinčani paziti, da jim tudi} Palermo ne zagode kakšno nerodno, s čimer bi se znašli v nevarnosti, da izgubijo drugi stolček lestvice. Za tega Se potegujeta Bologna in Milan. Bolonjčani bodo morali v jutrišnjem kolu v Catanio, kjer se bodo znašli pred zelo razpoloženo enajstorico. Ce se bodo vrnili domov s točko, bo to za Bolonjčane že lep uspeh. Večja možnost za zmago ima Milan, pa čeprav bo imel v gosteh, sicer nestalno, a vedno nevarno Romo. Brez dvoma bodo imeli branilci domačih barv precej dela z vi-granim napadom rimske enajsto-rice, ki je prejšnjo nedeljo spravila v mrežo Torina pet žog. Po katastrofalnem porazu v Rimu se bo Torino preselil v nedeljo v Florenco, kjer bo gost tamkajšnje enajstorice v violičastih dresih. Naravno je, da so prognoze na strani domačinov, pa čeprav ni mogoče izključiti, da bo prišlo do kakega presenetljivega zavrt-ljaja. Ostale tekme bodo več ali manj potekale med enajstoricami, ki se borijo za obstoj. To ne velja za Atalanto, ki bo igrala pa domačih tleli, velja pa do neke rrie/e za Modeno, ki bo njen gost. Precej ostra borba bo v Neaplju, kjer bo Sampdoria skušala obogateti •iiiiiiiiuimmfMiifiiuitiuiMifiiimuiiiinitiiiiiiiiiiiiiiiiiiivfimfiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiMiiimiiiiiiMiiiiiiifi MEDNARODNI NOGOMET Danes \ Alassiu (s prenosom v Evroviziji) Kalija-/. Nemčija NEMČIJA: Martinschledde, Mi- chel, Jurgen Fritsch, Zott, Winter, Zeller, Hellstern, Himmelmann, Eraner, Neuser. Leydecker. LONDON, 12. — Irska nogometna zveza je javila, da bo prva. tekma drugega kola za pokal evropskih narodov Irska - Španija 30. maja v Bilbau, medtem ko bo povratno srečanje oktobra v Belfastu. ALASSIO, 12. — Jutri popoldne z začetkom ob 16. uri se bosta spoprijeli v povratnem srečanju amaterski nogometni reprezentanci Italije in Zah. Nemčije.. Lanski dvoboj, ki je bil v Hannoverju, se je končal z 2:0 za Nemčijo, ki je oba gola dosegla iz enajstmetrovk. Nemci so danes prispeli z letalom v Nico, odkoder so nadaljevali z avtobusom pot v Alassio. Tekmo bodo oddajali tudi v Evroviziji. Verjetno bosta reprezentanci nastopili v naslednjih postavah: ITALIJA: Morana, Marino, Nar-doni, Gorla, Radi, Lancioni, Volto-lini, Pilato, Mascheroni, Zanelli, Di Giovanni. PARIZ, 12. — Francoska in bolgarska nogometna zveza sta se sporazumeli za datum tekem osmine finala za pokal evropskih naradov. Prva tekma bo 29. septembra v Sofiji, povratna pa 27. oktobra v Parizu. TENIS LIZBONA, 12. — Dvoboj prvega izločilnega kola evropske cone za Davisov pokal med Portugalsko in Luksemburgom so morali zaradi dežja prekiniti. Ob prekinitvi je Portugalec Cohen vodil nad Luksemburžanom Oppenheimom 6:0, 4:3. na škodo gostiteljev. Ker je Ge-noa v zelo kočljivem položaju, bo jutri dala vse iz sebe, da spravi na kolena uporno Mantovo. S celotnim izkupičkom bi se domačini pomaknili v lestvici vsaj za mesto višje, kar bi bilo, glede na potek ostalih tekem, lahko bi rekli tudi življenjske važnosti. Venezia, ki bo imela v gosteh Lanerossi iz Vicenze bo igrala bolj za prestiž kot za točke, ki ji več ne služijo. Tudi moštvo mesta ob Laguni je namreč že dokončno obsojeno in ga noben čudež ne bi rešil izpada v nižjo kategorijo. || PO DOLGIH LETIH ZASTOJA Pol. Friuli najresnejši tekmec šestorke Bora Tekma bo v ponedeljek ob 10. uri na stadionu «Prvi maj» V ponedeljek zope t turnir za pokal VRBA Na tekmovanju najboljši namiznoteniški igralci z Goriškega in Trsta !!:::! J Po petih letih zastoja se bodo v ponedeljek spet poprijele namiznoteniške ekipe z Goriške in iz Trsta, ter se pomerile v tekmah za pokal -Vrba-. Tekmovanje prireja tudi letos sovodenjsko prosvetno društvo, ki se je s svojo športno tradicijo le uveljavilo in je tudi v zadnjem času med pobudniki za športno prebuditev' na Goriškem. Na prvem tekmovanju si je po- Medtem ko bodo imela dekleta dan odmora, katerega so po napornih nastopih v prejšnjih nedeljah prav gotovo potrebna, bodo odbojkaiji Bora nadaljevali pot, ki jim jo je začrtalo prvenstvo C lige Tako ----------------* • NAPOLI Cuman; Schiavone, Mistone; Ronzon, Gatt.i, Girardo; Mariani (Corelli), Fraschini, Fanello, Cane’, Tacchi. SAMPDORIA Sattolo; Vincenzi, Tomasin; Bergamaschi, Bernasconi, Delfi-no; Brighenti, Tamborini, To-schi, Da Silva, Cucchiaroni. • CATANIA Vavassori; Giavara, Rambaldet-li; De Dominicis, Corti, Bena-glia; Caceffo, Szymaniak (Bia-gini), Petroni, Milan, Vigni. BOLOGNA Rado; Furlanis, Pavinato; Tum-burus, Lorenzini, Franzini; Ren-na, Bulgarelli, Nielsen, Haller, Perani. • JUVENTUS Anzolin; Castano, Salvadore; Emoli, Leoncini, Sarti; Sacco, Del Sol, Siciliano, Sivori, Crip-pa (Stacchini). PALERMO Bondoni; Giorgi, Ramusani; Maggioni, Benedetti, Sereni; De Robertis, Fernando, Borjesson, Malavasi, Calvani. • FIORENTINA Sarti; Malatrasi, Castelletti; Rimbaldo, Orzan (Gonfiantini), Marchesi; Hamrin, DelTAngelo, Milani (Cavicchia), Seminario, Canella. TORINO Vlerl1; Scešca (Poletti), Buz-zacchera; Bearzot, Mialich, Ro-sato; Danova, Ferrini, Hitchens, Locatelli (Placeri), Crippa. • MILAN Ghezzi; David, Trebbi; Benitez (Pivatelli ali Pelagalli), Maldi-ni, Trapattoni; Mora, Lodetti, Altafini, Rivera, Barison. ROMA Cudicini; Fontana, Carpanesi; Jonsson, Losi, Pestrin; Orlan-Sisti, Leonardi Menichelli). • ATALANTA Pizzaballa; Pesenti, Roncoli; Nielsen, Gardoni, Colombo; Domenghini, Da Costa, Cal-vanese, Mereghetti, Magistrelli (Nova). MODENA Gaspari; Barucco, Garzena; Balleri, Ottani, Goldoni; Conti, Cineshino, Bettini, Tinazzi. Pa-gliari. • SPAL Bruschini; Gori, Bozzao; Muc-cini, Cervato, Riva; Dell'Omo-darne, Massei, Bui, Micheli, De Souza. INTER Bugatti; Burgnich, Facchetti; Bolchi, Guameri, Picchi; Jair, Mazzola, Di Giacomo, Corso, Bicicli. • VENEZIA Bubacco; De Bellis, Ardizzon; Grossi, Carantini, Frascoli; Po-chissimo, Neri, Frazzetto, Bar-tu, Dori. lanerossi Luison; Zoppelletto, Savoini; De Marchi, Panzanato, Stenti-Humberto, Menti, Vinicio, Puia’ Campana. GENOA Da Pozzo; Fongaro, Bruno Car-lini, Colombo, Baveni; Bolzoni, Meroni, Firmani, Pantaleoni, Germano. MANTOVA Negri; Morganti, Corradi; Ta-rabbia, Pint, Cancian; Simoni (Allemann), Sormani, Geiger, Giagnoni, Mazzero (Allemann). i 1 1 | : — mmm ji Atalanta—Modena 1 Catania—Bologna 1 X Florentina—Torino 1 Genoa—Mantova I Juventus—Palermo 1 Milan—Roma 1 X 2 Napoli—Sampdoria 1 X Spal—Inter X 2 Venezia—LR Vicenza 1 Como—Brescia , 1 X 2 Padova—Messina 1 X Biellese—Varese I Trapani—1’otenza i i i mir 1 e 1 1. — prvi i drugi t 2. — prvi i drugi X 3. — prvi X 2 drugi 2 X ; 2- 4. — prvi 1 drugi i X 5. — prvi 2 2 drugi X 1 6. — prvi 1 2 X drugi 2 1 2 Do danes, in smo že pri 9. zavrtljaju ali pri drugem povratnem kolu, so borovci doživeli samo en poraz: da ne bo nobenega dvoma, je treba spodrsljaj pripisati bolj naključju in nerazpoloženosti kot nesposobnosti igralcev športnega združenja. O ten se lahk" reče, da znajo zaigrati ostro in vztrajno in da so do danes razpolagali tudi z najbolj nevarnimi tekmeci kot so sami hoteli. Deveto kolo bo za Bor važno iz dveh razlogov. prvič, ker se igralci hočejo 'n morajo oddolžiti za poraz v Čedadu in drugič, ker je tekma odločilne važnosti za vrh lestvice. V goste namreč prihaja Polisporti-va Friuli, iz Čedada, ki se lahko edina ponaša v letošnjem prvenstvu, da je zadala Boru pbraz. ‘ 'Lahko si torej pričakujemo od tekme, ki bo v ponedeljek ob 10, uri na stadionu «Prvi maj»r, izreden športni dogodek. Naravno je, da navijači ne bodo hoteli pustiti igralce same in se bodo polnoštevilno odzvali vabilu ter z glasnim navija-jem pripomogli fantom k brezkompromisnemu nastopu proti nioštvu iz Čedada, ki prihaja v Trst trdno odločeno, da drago proda svojo kožo. To še posebno, ker je nagrada prevelika, da bi se Ji gostje šestorke športnega združenja z lahkim srcem in brez odpora odpovedali. ^Pdleg. dvotjbja Bof-Poltsporti- v^ Prluil iz Čedada sta na' sporedu 9. kola prvenstva C lige šfe dve tekmi in sicer: v Gorici ob 10.30 AOI-PAV (Videm) v Gradiški ob 10, TORRIANA-GASILCI (Gorica) IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIHHMIIIIIIIIfllll^llHUMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItllllllllllllllllllllllllllllll GORIŠKI NOGOMET Podg ora-Juventina v ospredju zanimanja Slabi izgledi za uspeh Sovodenjeev v lagraju Jutri popoldne ob 15.30 se bosta pomerili na igrišču v Podgori ekipa domačinov in Juventina iz Standreža. Čeprav je splošno mnenje, da so igralci Juventine močnejši, saj so tudi nekaj više na lestvici od Podgorcev, pa je po drugi strani znano, da so ti zadnji, zlasti na domačem igrišču, zelo nevarni. Zato bodo morali gostje igrati odločno in borbeno vse čas igre, tako kot so pokazali pri nedeljski tekmi s Farro, če bodo hoteli prinesti domov vsaj eno točko. Za to tekmo naj se javijo ob 14.30 v baru pri Milanu ali najkasneje ob 15. uri na igrišču v Podgori naslednji igralci: Devetak, Zavadlav, Paškulin, Nanut L., Ermacora, Cjak, Ferfotja, Bizaj, Comelli, 2ežlin, Puia, Bati- stič in Montico. Sovodenjci igrajo v Zagraju proti ekipi Sagrado. Njihova naloga Je Še težja, zlasti če svoje sestave ne bodo temeljito Izboljšali. Ce ne bodo pokazali mnogo boljše igre kot preteklo nedeljo doma, jim je poraz neizogiben. Tudi Isontlno čaka trda borba v Krmlnu proti Cormonese in ima le malo upanja na kakšen uspeh. Slovenski klub Polisportiva Olimpija iz Gorice je javil, da se zaradi nerazpoložljivosti igralcev, odpoveduje nadaljevanju tekmovanja v moški odbojkarski C ligi. Ker Olimpija ni zaključila niti vseh nastopov v prvem delu prvenstvu, je deželni odbor FIPAV sklenil razveljaviti izide že odigranih tekem. Ekipe bodo v dnevu, ki jim je bil določen za tekmo z Olimpijo, imele odmor. kal zagotovila škedenjska četvori-ca, ki je premočno odpravila vsa ostala moštva. Resnejši odpor je nudila le ekipa iz Mirna, vendar je bilo tedaj težko priti do živega uigranim škedenjskim atletom. Danes se je razmerje sil zelo spremenilo. Skedenjci, ki bodo braniti trofejo nimajo več take prednosti in je sploh dvomljivo, če jim bo uspelo prodreti do finala. Med tržaškimi ekipami je brez dvoma najmočnejša barkov-Ijanska četvorica, ki je že enkrat pokazala svojo premoč nad ostalimi tržaškimi društvi. 'Vendar tudi ta ne bo imela poti posute z rožami. Goriški igralci so že va prvem letošnjem turnirju pokazali, da se je njihov nivo igre zelo dvignil. Po treh mesecih, odkar OOTUINTAM SVETOVNO PRVENSTVO V NAMIZNEM TENISU Od Jugoslovanov tekmuje le še Vojislav Markovič PRAGA, 12. — Za Jugoslovanske igralce Terana, Korpo in Vecka je svetovno prvenstvo v namiznem tenisu končano. Vsi so odlično nastopili, vendar niso mogli ničesar proti odličnemu Kitajcu Lin Fu Jungu oziroma Korejcu Yung Kirn Huanu. Vecko se Je dobro upiral svetovnemu prvaku čuang Ce Tungu. Jugoslovan Je celo prisilil Kitajca, da mu. je prepustil prvi set z 21:16. Ostale sete pa je Kitajec na prepričljiv način zaključil v svojo korist z 21:12, 21:18, 21:3. Od jugoslovanskih igralcev se je v nadaljnji del tekmovanja uvrstil samo Vojislav Markovič. On bo v četrtfinalu nastopil proti zmagovalcu dvoboja Zahnanowski — Cenk Yung Ci. Yung Klm Huan (Kor.) - Teran (Jug.) 3:0 (21:7, 21:16, 21:13) Lu Fu Yung (Kit.) • Kopra (Jug.) 3:0 (21:12, 21:17, 21:13) Vojislav Markovič (Jug.) - Ewans (Wales) 3:0 (21:13, 21:15, 21:12) PLAVANJE DAKAR, 12. — Med «Igrami prijateljstva« je francoski plavalec Robert Christophe izboljšal s časom 2’18”9 državni rekord na 200 m hrbtno, ki je z 2’20”1 pripadal Raf-fyju. HOKEJ NA KOTALKAH V Montreauxu Italija dvakrat poražena MONTREAUX, 12. — Po zaslugi Jurgena Frommana, ki je v 19’ prvega polčasa dosegel edini gol, je Nemčija premagala v tekmi za «Po-kal narodov« Italijo z 1:0. To je bilo prvo presenečenje mednarodnega turnirja, ki se Je danes začel v Montreauxu. Čeprav so Nemci zaključili srečanje s pičlo razliko, so sl zmago zaslužili. V drugi tekmi dneva pa je Portugalska odpravila Anglijo 11:0 (6:0). Ostali Izidi: Španija — Švica 3:1 Portugalska — Italija 4:1 (2:0) Španija — Anglija 5:2 (2:1) Švica — Nemčija 7:0 (2:0) ODBOJKA ZA EVROPSKI POKAL Italija klonila Maroku s 3:0 FLORENCA, 12. — Italija je morala v finalnem delu odbojkarskega turnirja za pokal Zahodne Evrope kloniti tudi presenetljivemu Maroku, ki je zmagal s 3:0 (15:7, 15:12, 17:15). Italijani so samo v tretjem setu nudili razpoloženim Marokancem odpor, medtem ko v prvih dveh niso mogli ničesar. V drugi tekmi pa je Holandska odpravila Francijo 3:1 (16:14, 10:15, 15:12, 16:14). so zadnjič nastopili, so imeli dovolj časa za trening in je samo po sebi umevno, da bodo iznena-dili in morda tudi spravili na kolena marsikaterega še tako čislanega igralca. Izenačenost moči zagotavlja tudi odsotnost trojice najboljših Borovih predstavnikov, ki drugače ne bi imeli resnejših tekmecev. Ce le bežno proučimo sile na Goriškem, moramo nuditi prednost Doberdobcem, ki so že januarja pokazali dobro kondicijo in zadovoljivo igro. Tik za njimi je ekipa prirediteljev ponedelj-skega turnirja. Sovodenjci so verjetno nabrusili svoje orožje, zaradi česar se bodo morali nasprotniki zelo paziti pred nji ho-hovimi udarci. Ker nam je dobro znana resnost, požrtvovalnost in odločnost bratov Kuzminov in vseh ostalih igralcev, nas njihov uspeh ne bi prav nič presenetil- Do besede bodo lahko prišli tudi Standrežci. Se pred časom je bil Standrež zelo bogat na igralcih: zato menimo, da bo njihova glavna skrb pravilna izbira predstavnikov. Največ pa bi nas radostilo, če bi tudi igralci iz Pevme pokazali enakovredno igro. Toda sodeč Po zadnjih rezultatih, so v primerjavi z drugimi še v zamudi. Razmerje moči med ekipami, ki bodo nastopile na ponedeljskem turnirju v Sovodnjah, bo torej precej izenačeno. Zato bodo tudi tekme zelo zanimive in ker praktično ni brezpogojnega favorita, bo pokal osvojilo moštvo, ki bo za zelenimi namiznoteniškimi mizami najbolje prestalo izpit. Pokal »Vrba«, ki ga je sovodenjsko prosvetno društvo namenilo najboljšemu namiznoteniškemu moštvu. V prvem turnirju so si ga osvojili Skedenjci. Ker je prehodnega značaja, bodo zanj v ponedeljek v Sovodnjah nove, morda še bolj ogorčene borbe kot pred leti P. LAVIGNI: To je smrt. Razprava o padcu delnice velikega podjetja se je končala s prekrasnim pregovorom: ♦Zatekli so ju v položaju, ki je sicer zelo važen za nadaljevanje človekove vrste, kot je to rekel...* Vsi smo umolknili in v glavah nam je šumelo, kot da bi imeli školjke v ušesih, čakali smo, da bo udarila strela. Gostilničar je stal odprtih ust kot som, a stara ura je edino imela pogum, da je dalje tiktakala. In potem se je zgodilo. Klošč se je približal mizi, kjer sta dva ameriška magnata kartala. — Morali bi vreči asa! — je rekel klošč suvereno. — Gospod, vi ste osel in če ne obmolknete. bo to poslednja, ki ste jo bleknili! Klošč se je nasmehnil: — Ni treba zmeraj povedati, kar se misli, a zmeraj je treba premisliti to, kar se reče. Tako pravi gospa de Lambert. — Jaz vam bom pokazal te vaše vlačuge, — je rekel Ame- KLOŠČ ričan in vstal s tako silo, da je prevrnil stol. — Vi stenica, vi revna luknja v gumi! (Bil je namreč tovarnar avtomobilskih gum.) In Američan je spremenil besede v dejanja. Zgrabil je I-talijana za ovratnik in ga stresel, da se je hiša zamajala do temeljev. Nastal je klopčič in Italijan se je znašel v kotu gostilnice kot stara zavržena guma. — Gospoda, — je rekel Italijan, ko je prišel k sapi, — gospoda, to je nasilje. A vsako nasilje... — videti je bilo, da mu noben citat ne pade več na pamet. — jaz odhajam... odhajam... In v resnici je odprl vrata ter odšel v viharni večer. Naš turistični vodič ga je hotel zaustaviti, a ga je Američan zgrabil za rokav: — če ga boste poskušali spraviti nazaj, lahko pospravite obenem z njim. Vsi smo olajšano vzdihnili in preživeli čudovit večer. Od Norvežana-ribe, ki je dvoril vsem povprek, pa do Američanov, ki so igrali partijo kart. Zjutraj smo potovali dalje. A ko je bilo treba plačati račun, je Američan ugotovil, da mu je zmanjkala listnica. ♦Vstajanje, prosim. Prihaja mož,* je dejal patetično, spustil aktovko v kot in se utrujeno vsedel na stol. «A, to sl ti, Nikolaša,* je radostno vzkliknila Natalija Vasdljevna in se dvignila. ♦Končno. Načakala sem se te že. No, ali si bil v SOVNAR-HOZU?» ♦Bil . sem... in to celo pri predsedniku.* ♦Zakaj pa nisi bil v kadrovskem oddelku?* ♦Saj sem bil najprej tam. toda načelnik oddelka...* ♦Je moški ali ženska?* : ♦Zenska. In ona je šla z menoj.,.* ♦Ali je mlada?* ♦Verjetno, tvojih let. Nato sva...* ♦Je lepa?* ♦Na to nisem posebej pazil. Dejala mi je...» Debeluškati prsti Natalije Vasiljevne so se nežno dotaknili moževih ust. ♦To me sploh ne zanima, dragi. Zanima me, kako je bilo pri predsedniku.* ♦Toda saj me nenehoma prekinjaš,* je odvrnil Nikolaj Petrovič in skomignil z rameni. ♦In ko smo tako prišli k predsedniku...* ♦Moški ali ženska?* ♦Moški.* ♦Ali je mlad?* ♦Mojih let. Zanimalo ga J«, kako upravljam gradnjo...* ♦Ali te je prosil, da bi sedel?* , »Razumljivo. Povedal sem mu...» «Ima lepo opremo v kabinetu?* Nikolaj Petrovič Je nekoliko sumljivo pogledal ženo: ♦(>-prema? Kakšno Zvezo ima o-prema?* Natalija Vasiljevna Je posmehljivo odvrnila: ♦To moraš ti povedati, kakšno zvezo ima oprema.* Grajajoče je kimala z glavo. ♦Lahko bi mislila, da so te poklicali v SOVNARHOZ zaradi Opreme. Namesto da bi povedal, zakaj so te klicali, govoriš ves čas o nevažnih malenkostih.,.* «Jaz da govorim o malenkostih ?! * je sarkastično zamrmral Nikolaj Petrovič. ♦No, dobro. Na kratko, predsednik SOVNARHOZA me le poklical, da bi me spoznal z direktorjem neke tovarne...* ♦Kaj pa ta, ali je moški ali ženska?* ♦Brkat! Direktor mi je opisal...* ♦Je mlad?* ♦Ima okoli 30 do 60 let! V njihovi tovarni ne morejo vskladiti...*. ♦Kaj p$ so delali drugi, medtem ko ste se vi pogovarjali?* Nikolaj Petrovič je že nervozno lomil roke. ♦Sedeli so, stali, hodili, poslušali, govorili in peli. Izberi sama, kar ti najbolj ugaja.* ♦Meni nima kaj ugajati, dragi,* je nežno govorila Natalija Vasiljevna, ♦čudi me pa, da ne moreš povezati dveh logičnih stavkov, na mene pa se jeziš.* ♦Jaz se ne jezim,* je jezno rekel Nikolaj Petrovič. ♦Jaz... Pokazal sem direktorju načrte naših predlogov za vsklajeva-nje dela v njegovi tovarni.* ♦Si imel načrte pri sebi?* ♦Ne, samo objasnil sem mu jih. Z eno besedo, na koncu razgovora je predsednik SOVNARHOZA...* ♦Kako dolgo pa si bil pri njem v kabinetu, Kolja?* Pobesneli Nikolaj Petrovič je skočil s stola. »Kakšen pomen Ima to? Zopet mi ne dovoliš, da dokončam stavek in povem vse do konca.* Natalija Vasiljevna je potegnila iz žepa robček. ♦Jaz da ti ne dam, da bi vse povedal do konca?* je žalostno spregovorila. ♦Jaz, ki se ves dan kot neumna razburiam, ker so te poklicali v SOVNARHOZ, a ti... ti...* Pritisnila Je robček na oči. Nikolaj Petrovič je nemočno širil roke in pomirjevalno dejal: ♦Toda jaz sern. Natusja...* ♦Mir tvoje žene ti ne pomeni nič,* ga je z žalostnim glasom prekinila žena. Nikolaj Petrovič je vzdihnil, stopil do okna in se molče zazrl na ulico. Natalija Vasiljevna sl je žalostno obrisala nos in z drhtečim glasom dejala: ♦Ni se še primerilo, da bi priznal kako napako. Kar koli ti rečem, vedno me kregaš. Nikoli mi ne daš, da bi spregovorila besedo.* žalostno je ihtela in, obračajoč se k moževemu hrbtu, nadaljevala: ♦Pripeljal si rne do solz, zdaj pa še vpiješ na/-me, Umolkni, ali čuješ?! Tebi govorim!* Nikolaj Petrovič se je obrnil in dejal z mirnim enoličnim glasom: «Na koncu razgovora mi je predsednik SOVNARHO ZA ponudil mesto glavnega inženirja v tej tovarni. Razmislil sem in sprejel.* «Nikolaša, ali je to res?* Je vzkliknila Natalija Vasii|evna, menjaje brez kakršnega koli prehoda žalost z veseljem ^O, kako je to lepo! Zakaj mi nisi takoj povedal?* «Takoj?» se je nasmehnil j Nikolaj Petrovič. ♦Poizkušal sem, kaže pa, da nisem ved-!, : kako je treba: Prosim te, o-prosti mi, Natušja!* «Ah, ti!» Natusja je objela svojega moža, ♦nikoli ne znaš povedati, kakor je treba. Kaj naj naredim s teboj? Opra-ščam ti...!» <— NATUSJA žena ima vedno prav. i srednjih let, je ležala na oto- Da ta znani rek v vsakem mani in brala Remarqueov ro-primeru drži, bo dokazala tudi man. Udarilo je krilo vhodnih naslednja zgodba. vrat in v sobo je vstopil Ni- Natalija Vasiljevna, žena 'kolaj Petrovič. - ■ ■ ----- ------- --------- - ■ ---- ■ ............. -.. .............. ■ ................... - ■ !.. ......- - ■ ■ ' UREDNIŠTVO: TRST — UL. MONTECCHI 8-II. TELEFON 93-808 IN 94-638 - Poštni predal 559 — PODRUŽNICA GORICA: Ulica - S. Pellico MI. Tel. 33-82 — UPRAVA: TRST — UL, SV. FRANČIŠKA St. 20 -- Tel. št. 37-338 - NAROČNINA: mesečna 650 lir - Vnaprej: četrtletna 1800 lir, polletna 3500 lir, celoletna 6400 Ur — FLRJ- v tednu 20 din, mesečno 420 din — Nedeljska: ■ posamezna 40 din. letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din - Poštni tekoči račun:' Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana* Stritarjeva ulica 3-1, telef. 21-928, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14 603-86 - OGLASI: Cene oglasov: Za vsak -mm v (širini enega stolpca: trgovski 100, finančno-upravni 150, osmrtnice 120 lir. — Maii oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglas, se naročajo pri upravi. Odgovorni urednik: STANISLAV "RENKO Izdaja .In tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst > , >