| 2021 | št. 4-5 | VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 67 GLAS RAVNATELJA RAZVOJ PODJETNOSTNE KOMPETENCE Z VIDIKA VODENJA IN VLOGE RAVNATELJA Mag. Marijana Kolenko, ravnateljica OŠ Lava Celje Development of Entrepreneurship Competence from the Aspect of Leadership and the Head Teacher’s Role V članku, v katerem bom delila svoje izkušnje z uvajanjem sprememb na podro čju vzgojno-izobraževalnega procesa na šoli, s poudarkom na implementaciji in preizkušanju razvoj- nega projekta POGUM, bom izpostavila predvsem vlogo rav- natelja kot enakovrednega člana šolskega razvojnega tima in hkrati ravnatelja kot vodje šole, ki mora imeti in ohraniti »pogled od zgoraj« na celotno razvojno dogajanje v šoli. Namen članka: • izpostaviti povezano delovanje šolskega razvojnega tima in ravnatelja, • predstaviti korake uvajanja razvojnega projekta POGUM v šolo ter implementacijo v pouk, • poudariti odgovornost ravnatelja za celovito povezova- nje različnih projektov oziroma ciljev v skupno celoto – razvoj šole na didakti čnem podro čju. POMEN VODENJA Vodenje vzgojno-izobraževalne ustanove pridobiva na veljavi, saj se v vsakdanji praksi vedno bolj potrjuje zave- danje, da zavod ali ustanova ne moreta napredovati brez jasne vizije, odlo čne usmerjenosti v razvoj, nenehnega spreminjanja pedagoške prakse, nenehnega strokovnega izobraževanja zaposlenih, nenehne »promocije« znanja itd. V strokovnih člankih to izpostavljajo tudi razli čni razi- skovalci prakse, ki potrjujejo to nujnost. Pomen vodenja za uspešnost šol in šolskih sistemov je v ospredju številnih raziskav, priporo čil in smernic. V zadnjih dveh desetletjih mu veliko pozornosti namenjamo tako v mednarodnem kot slovenskem politi čnem in šolskem pro- storu (OECD, 2013a, 2013b; Schleicher, 2018; Brejc idr., 2011; Koren in Brejc, 2019; European Comission, 2010, 2012, 2013). Vodenje samo po sebi seveda ni niti enozna čno niti ni ved- no dobro ali odli čno. Ob tem naj poudarimo, da je vpliv vodenja najmo čnejši prav tam, kjer je to najbolj potrebno – ve čji kot je izziv, ve čji oziroma pomembnejši je vpliv vodenja (Leithwood idr., 2014; Murphy in Meyers, 2008, v Vodenje vrtcev in šol, zbirka Kakovost v vrtcih in šolah, ŠR, Ljubljana, 2019). Vodenje pedagoške dejavnosti je polje najve čjega oziroma najpomembnejšega posrednega vpliva ravnatelja na u čenje in uspešnost u čencev. Ravnatelj pedagoško dejavnost vodi tako, da v središ če postavlja u čenje na vseh ravneh, torej pri u čencih in u čiteljih, pa tudi svoje u čenje. Skupaj z u čitelji ustvarja spodbudno in varno u čno in delovno okolje, ki je ra- znoliko, vklju čujoče, upošteva najnovejša spoznanja o u če- nju ipd. Zaradi kakovostnega u čenja ravnatelj spodbuja in usmerja sodelovalni profesionalizem in krepi odgovornost vseh vklju čenih. Temelj kakovostne pedagoške dejavnosti pa sta profesionalno delovanje ter učenje učiteljev in ravna- telja, ki morata biti usmerjena, na črtovana in vseživljenjska (Kakovost v vrtcih in šolah, ŠR, 2019: 13). Že dolga leta tudi sama postavljam v središ če u čno-vzgojnega procesa u čence in u čenje ter prizadevanje, da bi bili u čenci bolj aktivni pri pouku. Iz tega razloga tudi zagotavljam po- goje za nenehni profesionalni razvoj u čiteljev, ki potrebujejo nova znanja, ob tem pa se vsa leta intenzivno u čim tudi sama. Izjemnega pomena so štiri podro čja ravnateljevega vode- nja, ki izhajajo iz formalnih okvirov, hkrati pa se navezujejo tudi na širši okvir delovanja, in sicer: upravljanje, pedago- ško vodenje, skrb za kakovost in sodelovanje z okoljem. K naštetim področjem vodenja iz izkušenj dodajam izjemen pomen osebnosti vodje, vodenje z vrednotami, pozi- tivnimi osebnostnimi lastnostmi, kompetencami, ki se pogosto prekrivajo s kompetencami podjetnosti. V članku želim predstaviti nekajletne izkušnje na podro čju uvajanja sprememb na nivoju šole s poudarkom uvajanja predvsem sodobnih spoznanj o učenju, o strategijah pouče- vanja in učenja, o spoznanju, kako se spreminjajo generacije otrok, ki vstopajo v šolo in so iz leta v leto druga čne (z njimi ni nič narobe, kot se radi izrazijo številni u čitelji, ki mladim generacijam z zastarelimi in preživetimi na čini poučevanja že nekaj let ne sledijo ve č in pogosto iščejo razloge zunaj sebe) ter zahtevajo nujne spremembe v na činih pou čevanja. To ne pomeni, da jim dajemo »instant« informacije in zna- nja, da jim zaradi kratkotrajne koncentracije prilagajamo Spominski odtis pri u čencih bo mo čnejši in trajnejši, če se bodo u čenci u čili aktivno, če jim bomo dovolili, da se bodo u čili z izkušnjami. VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 68 GLAS RAVNATELJA u čno snov, kažemo bližnjice ipd., saj strokovnjaki vemo, da je u čenje proces, garanje, delo, nenehen napor možganov, da trajna znanja ne pridejo čez no č itd., kar vedno bolj uspešno dokazujejo najnovejša spoznanja nevroznanosti. Pred vklju čitvijo v razvojni projekt POGUM smo na OŠ Lava že nekaj let uvajali številne razvojne projekte, kot so: Zdrava šola, Eko šola, Simbioza šola, Kulturna šola, Kakovost za pri- hodnost, Bralno opismenjevanje, Formativno spremljanje napredka u čencev, UPI-krožki, Model državljanskih kompe- tenc, 8 krogov odli čnosti, s katerimi spreminjamo zavedanje osebnostnih lastnosti slehernega posameznika, Rasto ča knjiga – vodenje na temelju vrednot odli čnosti itd. Vse projekte sem kot ravnateljica vklju čevala v šolo izje- mno premišljeno in sistemati čno, da bi u čencem omogo- čali razvoj v celovite osebnosti, da bi v procesu u čenja in sodelovanja v razli čnih projektih, dejavnostih, aktivnostih, imeli priložnost razviti potenciale v sebi, da bi postavili širok temelj za svojo osebnost itd., na drugi strani pa u čite- ljem omogočala napredovanje, izobraževanje na razli čnih področjih ter odpirala možnosti dokazovanja svojih poten- cialov tako pred kolegi kot zunaj šole. Vodenje v času izvajanja aktivnosti razvojnih projektov šole pred ravnatelja postavlja nove obveznosti in odgovor- nosti, tako tudi pri uvajanju projekta POGUM. PROCES UVAJANJA PROJEKTA POGUM Z VIDIKA VODENJA V procesu odločanja za vklju čitev v projekt POGUM sem naletela na slab oziroma celo negativen odziv pri nekaterih sodelavcih, in to kljub bogatim izkušnjam, ki sem jih kot ravnateljica pridobila, oziroma spodbujala pri u čiteljih, ko smo pred trinajstimi leti ustanavljali prve UPI-krožke na šoli skupaj z Območno obrtno zbornico Celje in orali ledino na področju druga čnega pou čevanja (žal le dela u čencev šole, ki jih je to področje zanimalo), ter kljub izkušnjam s številnimi projekti, ki so pri u čencih razvijali nekatere kompetence, ki jih danes prepoznamo tudi med kompetencami POGUM-a, in kljub sodelovanju v odli čnem projektu Youth Start. Tako odločitev, da se prijavimo za sodelovanje v razvojnem projektu POGUM, ni bila ne hipna, ne le moja, me je pa kot ravnateljico spodbudila, da sem na eni izmed pedagoških konferenc postavila vprašanje: »Katere lastnosti in katere kompetence opažajo pri meni – po ve č kot desetih letih vodenja šole?« Učitelje sem prosila, da jih naštejejo brez velikega analiziranja in poglabljanja. Hitro, brez razmišlja- nja, so za čeli naštevati: odgovornost, vizija, kriti čno razmi- šljanje, presojanje, vizionarstvo, neustrašnost, vztrajnost, pravi čnost, sistemati čnost, motiviranost, sodelovalnost, poslušljivost, odprtost za ideje, nenehno u čenje in iskanje novih priložnosti, humanost, komunikativnost in komu- nikacijske spretnosti, povezovanje, reševanje konfliktov in težav itd. V nadaljevanju smo ugotovili, da mnogo od našte- tega sestavlja podjetnostno kompetenco oziroma 15 kom- petenc podjetnosti, ki jih bomo razvijali pri u čencih in tudi vsak učitelj pri sebi v okviru razvojnega projekta POGUM. Tako sem jih usmerila na podro čje razvoja le-teh in vsi smo se strinjali, da človek ne more razviti vsega tega kot odrasla oseba, temve č mora za četi dovolj zgodaj v otroštvu, v šoli, nekaj doma, nekaj sam … tako so kolegi za čeli razmišljati druga če, omeh čal se je pogled na podjetnost (to, da so pojem zamenjali za podjetništvo, se je odkrilo nekoliko kasneje). Prvemu koraku – zanetiti razmišljanje pedagoških de- lavcev – je sledil drugi korak. Ponudba kolegom, kdo se prepozna v timu, ki ga bomo sestavili v primeru, da se jih bo nekaj odlo čilo za vklju čitev v razvojni tim POGUM, je bila pozitivno sprejeta in proces se je za čel. Po oblikovanju šolskega razvojnega tima so si kolegi oddahnili, ko so ugotovili, da bom kot ravnateljica članica tima, na neki na čin »duhovni in strokovni vodja«, saj je bilo pomembno, da smo POGUM umestili med vse preostale projekte na šoli v zavedanju, kje nam bo najboljše dopol- nilo v podpori razvoju kompetenc pri u čencih, pri u čiteljih, kje se nam cilji prekrivajo z drugimi projekti. Vzporedno z delom šolskega projektnega tima sem redno predstavljala pomen projekta tudi otrokom in staršem, v nadaljevanju tudi v medijskem prostoru. Ocenjujem, da starši morajo vedeti, kaj se v šoli dogaja, kaj se spreminja, še posebej kadar gre za nove pristope, nove strategije u če- nja itd., da lahko tudi sami podprejo usmeritev šole. Ves čas razvoja projekta dokazujemo, da razvoj kompetenc podjetnosti ni dodatna obremenitev u čiteljev, kar bi delali ob svojih rednih urah pouka, temve č ves čas iščemo mož- nosti umeščanja ciljev in na čel projekta v pouk – razli čne ure pouka, razli čne dejavnosti. ŠOLSKI RAZVOJNI TIM IN VLOGA RAVNATELJA Šolski razvojni tim POGUM ima pri implementaciji ciljev, načel, aktivnosti, iskanju možnosti itd. izjemno pomembno vlogo. A samo delovanje razvojnega tima ni dovolj, če se mu ne pridruži ravnatelj kot enakovredni član in sprejme svoj del odgovornosti. Pri nas na šoli se je pokazalo zelo uspešno prav to, da bila sem kot članica tima ves čas in- tenzivno prisotna pri na črtovanju razvoja projekta, iskanju rešitev, vnašanju pristopov v pouk in preostale dejavnosti. Zelo pomemben delež odgovornosti sem prevzela pri is- kanju strokovnih izobraževanj za u čitelje, ki so podpirala širše razumevanje podjetnosti, podjetnostnih kompetenc, izobraževanj, ki podpirajo sodobne strategije pou čevanja, osredinjajo u čenca v učno-vzgojnem procesu … Nekaj pri- merov izobraževanj: 6 klobukov razmišljanja (Nastja Mulej), Formativno spremljanje napredka u čencev (ZRSŠ), Kriti čno mišljenje (ZRSŠ), FIT-pedagogika (FIT4KID), Kakovost v gospodarstvu (Štore Stil), Kakovost za prihodnost (SIQ) itd. Šolski razvojni tim je postal prostor, kjer smo člani iskali možnosti, kresali mnenja, se kdaj zelo »na trdo« pogovarjali, saj je vsak videl podjetnost druga če, razumel kompetence podjetnosti druga če, eni bi hiteli, drugi šli prepo časi itd. Izrazito smo iskali kompromise in delali kakovostne korake uvajanja sprememb v pouk po vsej vertikali. Moja vloga – vloga ravnateljice – je bila zelo pomembna, saj sem kolegom ves čas predstavljala »veliko sliko«, ki jo kot šola moramo vi- deti, da POGUM dopolnjuje naše preostale projekte, s kate- rimi tudi spreminjamo didaktiko pouka. Šolski razvojni tim je v tem času strokovno zrasel, okrepil znanje, strokovnost, razmišljanje, poglobil znanja, razširil poznavanje pojmov. Šolski razvojni tim je dvakrat do trikrat na leto sodeloval pri vsebinskem snovanju strokovnih pedagoških konferenc v zbornici, saj sem želela, da so pogovori o razvojnem projektu, kompetencah podjetnosti, kariernem razvoju mladih in tudi u čiteljev redno prisotni v pogovorih med sodelavci. Naslednji pomemben korak, ki smo ga naredili na strokovni pedagoški konferenci skupaj z u čitelji, je bil pregled stro- | 2021 | št. 4-5 | VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 69 GLAS RAVNATELJA kovne terminologije, da smo preverili, ali vsi razumemo strokovne pojme približno enako, ter tako ugotovili, da imamo na tem podro čju še veliko dela v prihodnjih letih. To spoznanje je služilo predvsem na črtovanju in iskanju primernih izobraževanj za strokovne delavce. SISTEMATIČNO ISKANJE PRILOŽNOSTI IN UMEŠČANJE RAZVOJA KOMPETENC PODJETNOSTI V POUK V letih razvoja projekta POGUM sem spoznala, da je za us- pešno umeš čanje novosti izjemno pomembno poznavanje pouka na šoli, kako u čitelji pou čujejo, kaj se dogaja s predno- stnimi nalogami šole, koliko so u čenci aktivni pri pouku itd. Na temelju poznavanja sta nja v razredu sem lahko samo- zavestno podprla ideje, kako razvijati podjetnostno kom- petenco oziroma kako razvijati 15 kompetenc podjetnosti. Naredila sem »prerez« ciljev vseh projektov na šoli in ugotovila, kaj nam manjka, kako nam bodo kompetence podjetnosti dopolnile našo usmeritev – razvoj otrok v ce- lovite osebnosti. Šolski razvojni tim je razmišljal z vidika u čiteljev, kaj je možno in kaj ne, jaz kot ravnateljica sem vedno usmerjala razmišljanje z vidika vodenja, celovitega razvoja dejavnosti na šoli, po vertikali in po horizontali. Postopoma smo znanja širili na tiste u čitelje, ki so želeli ve č vedeti o kom- petencah podjetnosti, preizkušati pri samih urah pouka, pri različnih dejavnostih itd. Vzporedno sem vedno skrbela za sprotno evalvacijo dosežkov, za evalvacijo zadovoljstva, ocenjevanja novih spoznanj, ki smo jih in jih še vedno redno predstavljamo sodelavcem ter jih tako motiviramo za iskanje možnosti razvoja kompetenc pri njihovem pouku. Velik strokovni korak smo naredili pri sodelavcih z dvema strokovnima konferencama, ki sta bili namenjeni timske- mu u čenju: pregledali smo vseh 15 kompetenc podjetnosti, teoretično predstavili vsako posebej ter v skladu z okvirom EntreComp tudi nivoje razvoja vsake kompetence. Po tem koraku sem opazila velik premik v razumevanju, kaj želimo doseči z razvojem kompetenc podjetnosti pri u čen- cih. V naslednjem koraku na črtujemo prakti čne delavnice, v katerih bodo u čitelji prakti čno umestili nekaj najbolj te- meljnih kompetenc v konkretne ure pouka, iskali možnosti spremljave u činkov. Želimo, da u čitelji na prakti čno doži- vet način spoznajo posamezno kompetenco podjetnosti. UMEŠČANJE KOMPETENC PODJETNOSTI V POUK, DNEVE DEJAVNOSTI, RAZŠIRJENI PROGRAM Glede na dolgoletne izkušnje, kaj se po navadi zgodi s pro- jekti, ko se le-ti zaključijo, sem se odločila, da bomo siste- matično in postopoma umeščali kompetence podjetnosti ter njihov razvoj pri u čencih v letne priprave po vsej vertikali. Tako so u čitelji na strokovnem sre čanju v času priprav na novo šolsko leto skupaj z vodjo OE ZRSŠ Celje ob pregledu letnih priprav po predmetnih podro čjih iskali možnosti, kdaj, kako, koliko … umestiti kompetence v pouk in raz- širjeni program. To je bila odli čna odlo čitev, saj so u čitelji spoznali vzvratno na črtovanje ter za čeli razmišljati širše od samih vsebin, ki so predpisane v učnem načrtu. Prav tako sem ves čas izobraževanja na daljavo skupaj s šolskim razvojnim timom učitelje spodbujala k iskanju možnosti razvoja kompetenc podjetnosti, ki jih lahko z izzivi razvijamo tudi na daljavo. V prvem koraku smo s timom zelo pomagali usmerjati u čitelje pri iskanju izzi- vov, v drugem koraku smo jim ponudili prosto možnost in pravkar smo v fazi zbiranja dokazov, kako jim uspeva. Največja vrednost praktičnega dela je v tem, da so u čitelji začeli povezovati znanja formativnega spremljanja, aktiv- ne metode u čenja, raziskovanje ter kompetence podjetno- sti, učenci pa se zelo dobro odzivajo in delajo. Na tem nivoju imamo še veliko priložnosti za strokovno delo, a naredili smo že nekaj pomembnih korakov tudi na tem področj u. SKLEP Vloga vodenja je pri uvajanju novih razvojnih projektov izjemno pomembno in odgovorno delo. Kot ravnateljici se mi je izkazalo izjemno pomembno naslednje: • ravnatelj mora biti duhovni in vizionarski vodja razvoja projekta (v ozadju tima), čeprav ima vodja tima prvo in najpomembnejšo nalogo, kar pomeni, da se vlogi ne prekrivata, se pa lahko odli čno dopolnjujeta; • u čitelji so mnogo bolj pomirjeni in samozavestni, če ima- jo ob čutek, da jih ravnatelj spremlja, sodeluje, podpira, dopolnjuje, dodaja svoje poglede z vidika velike slike; • prav tako ima zelo pomembno vlogo pri širjenju obzorja sodelavcev v timu, da jim nevsiljivo kaže veliko sliko, jih krepi v razmišljanju, v kritičnih presojah itd.; • izjemno pomembno vlogo ima pri »reklamiranju« pro- jekta in aktivnosti med sodelavci v zbornici, med u čenci, med starši ter v širšem okolju itd.; • deluje usmerjevalno, a hkrati spodbuja in dopušča krea- tivne ideje, poskuse in zmote; • prizadevati si mora pomagati ustvarjati dobre pogoje za delovanje tima (tudi neformalna sre čanja), da skupaj »sanjarijo«, kaj je možno in kaj morda ne; • zelo mora skrbeti za sistemati čno načrtovanje izobra- ževanja u čiteljev, kar podpira prizadevanja tima, pred- vsem pa nova znanja podpirajo lažje delo v razredu in zagotavljajo boljše rezultate u čencev. Razvoj kompetenc podjetnosti mora postati redna praksa u čiteljev in u čencev tudi po formalnem zaklju čku projekta in prav na tej točki mora ravnatelj odigrati klju čno vlogo, da se dobre prakse obdržijo in razvijajo ter nadgrajujejo. Od tega bodo najve č pridobili prav u čenci, ki jim je šola namenjena. VIRI IN LITERATURA Polšak, A. (ur.) (2019).EntreComp, okvir podjetno- stne kompetence. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Priročnik Vodenje vrtcev in šol. Kakovost v vrtcih in šolah (2019). Ljubljana: Šola za ravnatelje.