Dopisi. Iz Dobrne. (Tato^je.) VnaSih krajih se že več let ni6 ni slišalo 0 kakih neporednostih; imeli emo blaženi mir. Ali letoa, ni še temu dolgo, je nepoklican goat okoli 4. ure po poldne zmuznil se skozi okno pri nekej hiši na Gorici. Ljadje, bivši pri 87ojih opra^kih na polji, videli bo sicer nekega nepoznanega ptujca s košem na brbta; 87oje stopinje meril je po pota mimo pridnih de1&7C67: ne, da bi bil kak capin, to še jim na misel ni prišlo, dokler niso zvedeli 0 tatvini. Krad- ljivec 7zel jo srebrnega denarja 15 fl. in obleke, kar je naiel 7 izbi; 7 87oj koš spravil je 7rednoati do 50 fl. Za nekoliko dnij ae prigodi jedaak alu6aj na Zavrhn. Tudi tam je bila hiša prazna; domači skrbeli so na polji za potrebni krub. Eo ob poldne pridejo domo7, najdejo 786 razmetano. Tatinske tace pobrale bo 7 fl. in nekaj oblačila. Toto meštrijo razami menda tisti kajon, ki je po Klancu ljadi loril na limanice 8 prodajanjem številk za loterijo! — V no6i od 14—15. sept. je prišel neznan nadzornik ogledovat topliške kase. (Da li je imel tovariše ne vemo.) Oošel je 7 poalopje Bkoz stranska vrata, ki bo navadno odprta tadi ob nočnem 6asu. NepoStenjak je potem pri bodniku pretrgal železno omrežje (križe) od okna ter zlezel 7 direktorjevo pisarnico. Sirota pa ni imel druge luči, kakor le žveplenke; to se sklepa od tod, ker je blizo 40 obgoretih klin6ekov bilo razmetanih po sobi. Dobička zdatnega ni vjel za 87oj trad. Pograbil je namreč le orodje, kakoršno potrebujejo zdravniki, pak 2 pe6atnika z deželskim grbom. S tem napravil je vendar žkode za 30 fl. Malo boljše godilo se mu je v shrambi gostilni6arjevej. Da mu ne bode želodec menda s paj6evino preprežen lakote krolil, kupil si je brez denarja na skrivnem 2 veliki gnjati (šnnki), oskrbel si je ae aalame, krub, cnker in nektere druge sladkarije. — Edo pa je bil ta črni postopa6? Odgovoriti je težko, ker ni puatil svoje karte vizitnice, kakor je to aega pri gospodi, kedar koga obiš6e ob belem dnevi, pa doti6ne osebe ne najde doma. Sum leti na znanega Gnzaja, ki bo kmalu obbajal obletnico S7oje sre6ne rešitve. Ušel je namreč iz ječe 7 no6i 17—18. oktobra 1878. Vse prizadevanje, da bi ga zopet obskrbeli s stanovanjem, obleko in živežem jetniškim, vse je do zdaj brez uspeha. Nekteri ide krast in ropat 8 tem namenom, da ga žandarji spra^ijo 7 nluknjo", kjer mu ni treba delati 7 potn svojega obraza, zraven pa ie prav stradati. Nas Guzaj je drugih mislij; ima pa6 8voje mube. On ljnbi avobodo, kakor ptica 7 zrakn. Eer pa mn tega ni mogo6e vživati doma, zato se klati ve6inoma po zelenih šumab. V oedeljo 7. sept., je nek kmet opazil dim 7 gozda blizo svoje hiše. Radoveden, kaj to pomenja, poda se 7 bosto. Tam je naiel 2 61oveka poleg ognjiiča. Na vprašanje, kaj tukaj delata, dobi odgo^or: nKubava si". Mož, prepoznavši razvpitega Guzaja, se prestraši ter odkoraka bržej bolje od neprijetnega prostora. Ni mu stalo do tistib 50 fl., ktere je okr. sodnija obljubila onemn, ki jej najde in izroči imenovanega razbojnika. Dokler so pa to seznali drngi ljudje, sta divja kaha6a že pobrala svoje pete. Eakor smo zvedeli, odmabala sta proti Velenju. čajemo, da je nekdo 87ojo tato^sko grečo poskusil 7 Velenjskem gradn ter popihal brez sleda. Go7orica je, da se Gazaj že 7e6 6a8a (tudi 7 ženskej obleki) potepa po naših krajih; posamezniki bo ga baje ve6krat zaslcdili. Ni toraj nemogo$o io ne^erjetno, da je ista d^ojica obUkala. peneznico 7 Dobrnskih toplicah. Tat odprl jo je sicer, toda joj! kako neki mu je bilo pri srcu, ko je naael — prazno! Crez 2000 fl. bilo je ua drugem toriš6u. Prekanjenec moral se j« toraj zadovoljiti z ostalimi malenkostmi. Nista li morda ta dva potepuha umorila v črešnjavskem loga najdenega nesre6nika, 0 kojem je nGo8p." že poro6al? — Prista^ek. Razbojniaki Gazaj je pred 12 leti služil na Dobrni. Takrat je obropal neko židovko; pri tem poslu pomagala mu je njegova divjezakonaka polovica. IzŠentjurja na južnej železnici. (Najditelj studencev). Hladna, cista voda 7 zadostnej obilici je za posameznega posestaika, kakor za cele ^asi in kraje velike 7rednoati. Eako teža^no je onim, ki nimajo ne potokov ne 7odnjakov in dobivajo vodo za kubo, pijačo, pranje, za živino in drage potrebe le iz kake luže ali mlake, ali pa jo morajo od daleč nositi; in 6e naatane v vaai kak požar — pa niti kaplje 7ode ni, to je obupljivo ! Iz takega stališča potrebnosti bi si maraikteri skrbni gospodar ali tudi cela soaeaka vkup skopali studeuec ali vodnjak, če bi se vedelo, da je tu ali tam voda v tleh blizu, ali da je sploh kaki studenec na lnestu, kjer se raisli kopati, da bi ne bil trud in delo zastonj. Zdaj se ponuja lepa priložnost, kdor boce pozvedeti, 6e je na njegovem posestvu kak studenec, kako je mo6en in odkod teče. G. Jožef Beraz, najditelj atudencev iz Monakovega, 0 katerem se je že pred letom po slovenskih liatih govorilo, pride za6etka meseca oktobra tudi na Štajerako. V potrdilo njegove temeljite vednoati iraam tu pred aeboj ve6 spriceval in potrdil, oineniti bočem prav na kratko le eno, koje potrjujeta kapucinski vikar 0. Timotheus in o. Franc Pavl Lacbenmaier, superior na goii sv. Nikolaja v Wtirzburgu 7. marca 1879. Najditelj studencev g. Beraz je 20. avgusta 1877 zaznamoval studenec v globočini 95 črevljev in 7 preineru % palc. močnega. Še le 6ez dalje 6asa 80 8e odiočili na onem prostoru kopati in studenec iskati; ko pa so sc dela lotili in prikopali do 93 6re7lj. globoko, bo prišli do tako močnega 8tudenca, da dalje niti kopati niso mogli. Zdaj ioiajo do 14 črevlj. na visoko vode v vodnjaku. Ako bi kje želeli, da pride g. Beraz, najditelj studencev, da jim poišče podzemeljakih studencev, ali 6c kdo iz tega namena kaj ve6 in natančueje zvedeti hoče, naj se obrne prej ko mogo6e do g. Dr. Ipavica zdiavnika in župana 7 Šentjurji na juž. železnici. (Poata: St. Georgen a. d. Šttdbahn.) Iz Šmarijske okolice. (Bratev). Morda nikjer drugod, kder vinske trte rastejo, tako rano ne berejo, kakor pri nas tako, da sc skoro nezreli aad trga. In vendar si s tem gospodarji jako škodijo že glede na dobroto vina, ki 61oveške ustnice zvija, pa tudi zastran cene, ki najmanjša izpada. Vemo za uzroke, ki Ijudstvo do tega spravljajo; na prvem mestu je siromaščina, nekaj tudi zlobstvo; siromaški ljudje namre6 boječi se oderubov, da bi jih prekanili, berejo 7 takem trenntkn, 7 katerem ae tega nihče ne nadja; samo da oderuhom odbeže 8 trgatvijo, nekateri celo po noči berejo; in ker je takih mnogo, tedaj drngim ne ostaue druzega, kakor potegnoti z ranimi bralci, ako nečejo gledati, kako po začeti trgatvi vse ljaatvo na vinograde riae, kakor zver na svoj plen. Vendar mislim bi se dalo takej zadregi 7 okom priti, ako bi se postavili sploh vinograški 6uvaji, kakor se najdejo 7 Slov. goricah in si sami skrbijo za plačo, — oderuhom bi pa naj kmalu nova postava odklenkala in oatale krivičnike naj pograbi sodnijska roka. Pustite toraj, gospodarji, trto više zoreti, da ae 0 šmarijskem n6vi6kerja" ne bo 7e6 govorilo, 6e najdete šmarij6ana pi-70 polovico septembra 7 vinogradu pri trgatvi — ne posaemajte ga. Nagla trgatva stori kiale zobe pa liatnico prazno! Iz Celja. (Katoliakemu podpornemu drustvu)^ za solske aestre so priatopili slede6i udje: 1) Čaat. gospod Miha Plešnik, kapl. 7 Žalcu daroval 5 fl. 2) Čast. goap. Jožef Jurčič, kaplan na Paki, daroval 5 fl. 3) Gospa Alojzija Cypl 7 Celji, 4) Goapa Ana Zorzini 7 Celji, 5) Gospod Michael Urek v Celji, 6) Gospa Ana Mathes 7 Celji, 7) Gospa Terezija Scbtnidt 7 Celji, 8) Gosp. Matevž Glinšek, ob6inski odbornik 7 celjski okolici, vsi po 2 fl. Po čast. gosp. Avguštinu Eukoviču 80 poslali iz Vojniške fare: 9) Neimeuovani iz Trnovlj 10 fl., 10) Neimenovani iz Šmarjete 5 fi., 11) Neimenovani iz Škoflje 7esi 5 fl., 12) Neimenovan dobrotnik iz Vojnika 2 fl., 13) Gospa Vrečer iz Vojnika 2 fl. 14) GoBpa Cotl iz Vojnika 2 fi., 15) Neža Ledl iz Vojnika 2 fl., 16) Pre6. gosp. Matevž Lah, župn. 7 pokoji 2 fl., 17) Pre6. gosp. Blaž Rotnik, župnik 7 pokoji 2 fl. Raznoteri neimenovani Vojničani 4 fi. Vojni6ani skupaj 36 fl. 18) Neimenovani dobrotniki iz Celja 31 fl. 88 kr., 19) Gospa Franciska Tisch 7 Celji 2 11., 20) Gospa Vilhelmina Schurbi, odvetn. soproga 2 fl., 21) Neimenovana gospa 7 Celji 3 fl., 22) Gosp. Eduard Školavt, mestjan 2 fl., 23) Gospod France Eamerer, mestjan 2 fl., 24) Gospa Elizabeta di Genta 7 Celji 2fl., 25) Goapa Marija Kandušer 7 Celji, 2 fl. 26) Gospa žl. Scbrey, dež. 87eto7alca soproga 2 fl. Skupaj 96 fl. 88 kr. Vsem blagim dobrotnikom, kakor tudi onim, ki naše društvo priporočajo ter dobro stvar pospešajejo, izreka narprisrčniso zabvalo odbor kat. podpornega društva 7 Celji. Iz Celja. (Dvojni samoumor.) Žalostna prikazen dnešnjega brezvernega 6asa so prepogosti samoumori. Pa to je tudi celo uaravno ; 60 se ti slabo godi, pa nimaš vere 7 Boga in ne veruješ, da je tvoja duša neutnrjo6a, si moraš misliti: zakaj bi prenašal ie na dalje žaloatni 87oj stan ? Rajše si kon6am 87oje življenje. Verni kristijan si 7 takem slučaji najde nagloma tolažbe in pomo6i pri Bogu. Redko kedaj se je pa do sedaj po naiih pokrajinah slišalo 0 tako groznem dvojnem samoumoru, kakoršen se je dogodil prete6eni petek 19. t. m. na celjskeiu pokopališči pri 87. Maksimilijanu. Mestni uradnik mariborski in tamoanji poaestnik Eduard Rauscber, oče 5 nepreskrbljenih otrok, je zapuatil 87ojo pridno ženo ter živel z neko Henrijeto Zakuaek ter zapravljal ž njo S7oje premoženje. Nekaj dni sem sta bila v Celji in ko njima zmanjka cvenka, skleneta, 87ojemu pohujšljivemu življenju s aamoumorom storiti konec. Ustrupila sta se s cijankalijem; najšli 80 nju, že stegnjcna, skupaj ležati na imenovanem pokopalia6i. Zločinec Edaard je zapustil več pisem, med drugimi list farnemu uradu celjskemu, v kterem naznanja, da je pred nekterimi leti izstopil iz katoliške ceikve, pa v srcu je vendar ostal, zvest (!) katoliski veri in kot katoličan hoče tudi vnireti. (Edo bi se ne cudil!) Prosi toraj katoliško celj8ko duhovačino, naj ga vendar aprejme zopet v naročje katoliške cerkve ter ga zraven svoje tovaraice pokoplje na katoliakem pokopaIia6i. Za to ponudbo ae je pa celjska duhovaeina lepo zabvalila; kot proteatant ae je pokopal na evangeljskem, njegova tovaršica pa, 8e ve brez duhovnika in brez zvoneuja, na katoliskem pokopališči, ker se po sedanjih državnib postavah nikomur ne sme braniti pogreb na doma6em mirod^oru. Bog njima bodi usmiljen! Iz Zagrada. (Letina — ,,Slov. Goep.") Tudi pri nas imamo slabu letino, sadja ni čiato ni6. Vendar srao Bogu radi hvaležni, da nam je letos vsaj toča prizanesla. Po vinogradih ne bo tako, kakor smo se nadjali. Preveč je trdega in drobičkega grozdja, krompir je meatoma jako lep, meatoma pa gnjije, ajda lepo kaže. Uže 6 let berem nSlov. Gosp." in sem ga zmiraj vesel, kedar zopet pride, čeravno nam kmetom časib o prav žalostnih rečeh poroča. Da bi pa list komu (Irugemu, kakor nemškutarjem in liberalcem, bil 7 pohujaanje, tega jaz ne razumim. Vsak aolar6ek ga sme brati. Posebno sedaj je pa še vsega priporo6ila vreden, ker nam prinaša d7e vrli prilogi: BCerkveno" in nGospodarstveno", to pa vse le za 3 fl. Gospodom, ki so nam štajerskim Slovencem do tega pomagali, smo dolžni res 7se 87oje priznanje in zahvalo, zlasti pa 6. g. ureduiku! Živio, Slovenaki Gospodar! V imenu drugib in mnogih. Jož. Zalokar, kmet. Od sv. Mohora pri Slatini. (nSlo7. Gospodar"). Prebravši v zadnji štev. nSlo7. Goapodarja" tudi listič uredniatva najšel sem, da so neki ne zadovoljni z našim prilubljenim listom. Res žalostno od ene strani, ako se med vernimi Slovenci najde 61ove6e, ki ugo^arja bodi si iz nevednosti ali zaslepljenosti zopei ta liat, ki nam kmetom kakor iz srca govori, in naše nengodne okoliščine dobro pozna, ter kmetskemu, zdaj tako zapuščenemu, stanu pomagati bo6e. Od druge strani je pa tudi jasen dokaz, da je ,,Slov. Goap." katoliški uredovan list. ker nže po napovedbi Kristusovi vemo, da kršČanska katoliska rec je in bode iiuela sovražnike pa tudi je in bode zmagala, Vas pa 6. g. urednik nam priljubljenega lista flSlo7. Gospodarja", ki ste že marsikterega sovražnika slavno potiačili, liatu do tolikega napredka pomagali in ga razairili, in to zmirom po stari nizki ceni, Vaa priar6no prosimo, ne odlagajte še svojega bremena! Delajte še zanaprej v prid katoliškej Cerk^i, 7 7 blagor slo7. narodu in našej Ijubej slo^enskej domovini. Če Vam je nekaj sovražnikov proti^nih, je Vam pa tiso6ero src h^aležnib. Po želji 7eliko dragih bralce^ ,,Slo7. Gospodarja". M. Debeljak, kmet. —