PRIMORSKI DNEVNIK
- Cena 40 lir	Leto XXI. Št. 23 (6001)	TRST, četrtek 28. januarja 1965
NA POGREBU CHURCHILLA BO ITALIJANSKO VLADO ZASTOPAL ANDREOTTI		RAZPRAVA 0 ZVEZNEM PRORAČUNU SFRJ
Ministrski svet odobril najvažnejše dele petletnega načrta za razvoj gospodarstva
V kratkem bo pripravljen tudi osnutek o strukturi ministrstva za proračun in načrtovanje 3 milijarde na leto za podporo majhnih in srednjih industrijskih podjetij - Sporočilo levice KD «Forze nuove» - Seja vodstva PSDI in vprašanje združitve socialistov
RIM, 27. — Ministrski svet je nadaljeval danes proučevanje načrta za razvoj gospodarstva v petletju 1965-69 in izčrpal tiste dele načrta, ki se nanašajo na kmetijstvo, industrijo in zunanjo trgovino. Jutri bo proučil še davčni sistem, javna dela 'n plačilno bilanco. Po mnenju ministra Pieraccinija bodo zatrdno izčrpali jutri dopoldne ves splošen del petletnega načrta; preostala bo le še finančna koordinacija med posameznimi deli programa, kar bodo proučili verjetno šele v petek dopoldne. že danes pa je moč reči, da so ministri odobrili najvažnejše dele petletnega gospodarskega načrta.
Na vprašanje novinarjev, ali so proučili postopek za razpravo o petletnem načrtu v parla-nientu, je Pieraccini dejal: ((Soglašamo s tem, da se načrt Predloži parlamentu, brž ko !!am ga bo CNEL vrnil s svo-Jim mnenjem. Medtem pripravljamo zakonski osnutek, ki zadeva strukturo ministrstva za Proračun in načrtovanje; to delo je pred zaključkom.
Na predlog ministra za industri-h° , Mfdicija je ministrski svet o-?i -1! zakonski osnutek, ki po-Dlasča vlado,, da izda na leto tri “'uijarde lir v korist majhnih in industrijskih podjetij, kanali0 . predvideva zakon št. 623 d 30. julija 1959. Tako bodo mo-8h ugoditi prošnjam, ki jih niso ™ogh sprejeti, pa tudi onim, ki Jih bodo še predložili. S tem bo-0 0,mogočili nove investicije v Panju, da se zaposlitev obdrži ha sedanji ravni.
Na pogrebu Winstona Churchil-
žava nadzorovati izdajanje posojil, da bi zagotovili, da bodo vsi ti skladi šli v korist majhnih in srednjih industrijskih podjetij.
V senatu pa se je nadaljevala :n zaključila splošna razprava o zakonskem osnutku, s katerim se odobri prispevek v višini 9 milijard Mr blagajni za izenačenje cene u-voženega sladkorja.
Leva struja KD «Forze nuove» (vsi člani glavnega sveta, ki pripadajo tej struji) je imela danes sestanek v zvezi z bližnjim zasedanjem glavnega sveta stranke, ki bo prihodnji ponedeljek. Pastore je poudaril v svojem poročilu, da sl morajo prizadevati, da bi dosegli enotno vodstvo stranke; pozitivno je ocenil predlog tajnika stranke Rumorja. ki je poudaril, da mora enotno vodstvo pomeniti hkrati odobritev in okrepitev politične usmeritve levega centra in vlade. Po obširni razpravi so izdali sporočilo, v katerem je rečeno med drugim, da «Forze nuove» ocenjujejo pozitivno zaključke nedavnega sestanka pristašev Fanfanija: poudarjajo svojo voljo po enotni politični akciji stranke; odobravajo in potrjujejo sklep, ki so ga sprejeli na sestanku 21. t.m., kot podlago za ((bistven sporazum in enotnost in za to, da se zavaruje nadaljevanje in razvoj politične linije levega centra, v okviru katere
vlBrtn* b°.v soboto- bo italijansko'je treba odločno načeti vprašanja Andi°eottfl0|:>a obrambni minister | strukture in nujne poživitve pro-
Poslanska zbornica je nadaije-vaia razpravo o zakonskem osnut-fu- s katerim se ustanavllajo ro-hjcijski skladi pri ISVEIMER,
1RFIS in CIS za izdajanje posojil •Majhnim in srednjim industrijskim Podjetjem. Ta ukrep je senat že odobril. Gre za podporo podjetjem "a Italijanskem jugu. na Siciliji in f^Toinijj . Mattare.se (KPI) je po-, nezadostnost teh skladov in ®yb°, da se točno določi način razdeljevanja teh skladov, kajti po njegovem zatrjevanju so majhna J/ . srednja industrijska podjetja a v preteklosti le 40 odst. teh kiadov, kljub temu, da so namenjeni izključno le njim. Tudi Pas-nui1 'PSIUP) je zatrjeval, da ta r®P ne reši političnega vprašanja i, . industrijskega razvoja na n»ti C0, se ne vključuje *v program reuetnega razvoja; v ukrepu ni “Kazan način, kako namerava dr-
DANES
Minil jo komaj en mesec, od-Kar so južnovietnamski mladi ge-herali izvršili državni udar ter nato sklenili kompromis s civil-n° vlado In predstavniki ZDA. !n *e so isti generali včeraj dr-■avni udar ponovili. Postavili so ha oblast vrhovnega poveljnika Oboroženih sil generala Kana in “Poročili, da je civilna vlada državnega poglavarja in ministrske-"a predsednika «nesposobna o-Pravljati važne naloge v sedanjem ■“rednem položaju« ter da bodo ‘aao.i ustanovili vojaški in civil-h' svet, v katerem bodo verski Predstavniki, krajevni dostojan-
nujne poživitve proizvodnje in zaposlitve«.
Vedno v zvezi z zasedanjem glavnega sveta KD so se sestali danes demokristjanski senatorji, da bi proučili politični položaj; z istim namenom se jutri dopoldne sestanejo demokristjanski poslanci.
Vodstvo PSDI Je imelo danes sejo, na kateri je tajnik Tanassi poročal o stikih, ki jih. je imel te dni s predstavniki strank vladne koalicije, zlasti v zvezi s polemike med KD in PSI po predsedniških volitvah. Tanassi je dejal, da je ta polemika, kar zadeva KD, posledica okoliščine, da zadnji kongres te stranke ni imel jasnega političnega zaključka; kar zadeva PSI pa, da so se še bolj precizirala stališča notranjih skupin v zvezi z morebitnim izrednim kongresom te stranke. Tanassi je poudaril, da PSDI zanima le okrepitev politike levega centra in da njihova stranka ocenjuje politične dogodke le s tega zornega kota. Tajnik PSDI je nato poudaril potrebo po enotnem, skladnem in odločilnem nastopu strank levega centra zlasti sedaj, ko bo v parlamentu ostra bitka okrog gospodarskega načrta in urbanističnega zakona, pa tudi spričo gospodarskih težkoč, ki zahtevajo nagle in učinkovite ukrepe.
V diskusiji o poročilu Tanassija so se dotaknili tudi vprašanja združitve socialistov. Tajnik mladinske organizacije PSDI Palmiot,-tl je dejal med drugim, da mora to vprašanle zajeti vso stranko, kajti vsi člani morajo dati svoj prispevek, da bi dosegli čimprej enotnost med obema socialistični-
—....... krajevni
fveniki in oficirji, ki bodo da-"b nasvete vladi, katera bo skli-F?’“ narodni kongres po volitvah, "J bodo 21. marca. Sajgonski ra-je poudaril, da so se vojaki ,,Močili za novi udar, ker je «po-“Meni položaj demoraliziral čete, sc bojujejo.« Udar je potekel ?rez incidentov in aretacij, teko-'e posle pa opravljajo ministri dosedanje vlade do ustanovitve "“povedanega sveta, ki bo naj-Prc.i imenoval novega predsednici1 republike. Zdi se, da so bu-Justi sedaj zadovoljni, ker je pet hhdističniii voditeljev gladovno “*“vko prekinilo. V ameriškem ■'cieposlaništvu pa najnovejšega Udara še niso komentirali. Vseka-JJ°r pa vlada med ljudstvo nezadovoljstvo, ker si globoko želi da , vojna prenehala. Značilno je :ud', da je vojaški poveljnik ene [?hted pokrajin Južnega Vietna-zapovedal, da se morajo bor-t' Vietkonga odslej dostojno pokopati. Američani cenijo, da šte-J* vojska Vietkonga morda celo r 15.00» moderno opravljenih in oboroženih vojakov.
Sirije so sporočili, da se je lovka trgovcev končala ter da Vladu prejema brzojavke, ki odo-fuvajo njene ukrepe za zatrtje r'banja, ki hujska na stavke in "čred.
Pogreb pokojnega \Vinstona Vbiirohilla bo pojutrišnjem. Via-a je odredila izredne varnost-, ukrepe, ker .je napovedan pri-.'°d številnih držav n ib poglavar-J®V in drugih osebnosti. Gene-,a| de Ganile bo odpotoval v jOhdon jutri, vlado SZ bo zasto-JJM . podpredsednik Rudnjev * "uršalom Konjevem, predsednik »hnson pa se še ni odločil ali ./ *)(' pogreba udeležil, čeprav se * dobro počuti. Včeraj se je “čel v VVestminstru ob krsti pogojnega v mirchilla inimoluiil Judstva. Prva sta bila voditejj konservativne opozicije Home in Predsednik vlade Wilson. .Jzpbinočl se je začela v Fran-(li. — v poldrugem mesecu — že ."ga Uvodnevna stavka treli Jhdi,ionov delavcev podjetij javlja sektorja in nacionalizirane
industrije.
ma strankama. Razlogi, ki so leta čijo vsebino reforme pokojninske.
1947 narekovali razcep so zastareli in danes je potrebno izdelati platformo, na podlagi katere naj se ostvari enotnost socialistov. Preti je dejal, da je enotnost vseh delavcev danes še mit in da je treba ostvariti enotnost s tistimi silami, ki so danes razpoložljive. Ariosto !n Lami Starnuti pa sta pripomnila, da je socialistična enotnost možna že danes glede drobnih stvari; ostvariti je treba že sedaj operativno enotnost med PSI in| PSDI.
ga sistema in dobijo potrebna jamstva, da bo v čim krajšem času predložen zadevni zakonski predlog v parlamentu.
Izvršilni odbor CGIL, ki je zaključil danes svoje delo, pa je o-dobril dokument o nadaljnji sindikalni akciji.
CGIL za reformo pokojninskega sistema
RIM, 27, — Tajništvo CGIL javlja, da je zahtevalo od vladnih organov nujen sestanek, da prou-
Potrjena stavka poštnih uslužbencev
RIM, 27. — Tajništvi sindikata poštnih uslužbencev CGIL in CISL sporočata, da se potrjuje že napovedana stavka 60.000 poštnih uslužbencev v krajevnih uradih in podružnicah, ki se bo začela opolnoči 30. januarja. To pa zaradi tega, ker so bila prekinjena
pogajanja in poštna uprava pokazala nobene volje, da bi rešil spor.
WASHINGTON, 27. — Predsednikovo poročilo kongresu o vesoljski dejavnosti ZDA v preteklem letu pravi, da je bila pospešitev sovjetskega vesoljskega programa «eden najpomemebnejših elementov kozmičnega leta 1964.»
V predsednikovem poročilu je rečeno, da so ZDA lani izstrelile 69 satelitov na tir okoli Zemlje, tako da so skupno izstrelile 248 umetnih satelitov. Štirje ameriški sateliti so ubežali privlačnosti Zemlje.
Sovjetska zveza pa je «bolj kakor podvojila« v primerjavi s prejšnjim letom število koristne teže, ki jo je postavila na tir okoli Zemlje
K. POPOVIČ 0 ZUNANJI POLITIKI SFRJ
Za prilagoditev OZN novemu stanju in potrebam ■ Za izvajanje priporočil konference o razvoju - Oboroževalna tekma se zaskrbljujoče nadaljuje
Visoka stopnja dobrih odnosov z Italijo bo omogočila rešitev še nekaterih nerešenih vprašanj
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 27. — Državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič je danes v razpravi o zveznem proračunu na skupni seji zveznega in organizacijsko-političnega sveta m skupščine obširno poročal o zunanji politiki Jugoslavije. V poročilu je podal kratek pregled mednarodnega položaja, prikazal stališče Jugoslavije do najvažnejših mednarodnih vprašanj in ocenil odnose z drugimi državami.
Koča Popovič je ugotovil, da so sile miru in napredka v preteklem letu v borbi za stabilizacijo svetovnega miru dosegle velike rezultate in da je Jugoslavija skupno z drugimi državami aktivno sodelovala v vseh akcijah, ki s6 šle za tem, da se uveljavi konstruktivno in enakopravno mednarodno sodelovanje.
Posebno mesto v teh akcijah zavzemata kairska konferenca in ženevska konferenca OZN za trgovino in razvoj, ki sta odprli konkretne perspektive za rešitev najvažnejših vprašanj sedanje dobe.
Istočasno je Koča Popovič opozo-
imoiitminoiiunomiinonimimmHtnmiimoiiiMimuotmMMltinnimimoionimMmiliimminnMinifiMliiiiioiooHnnniiiiionHnniinilltoilMnliiimniitnnniniilinimiimMooniioinmioMiiMliMiimiiniuni
Nov državni udar v Južnem Vietnamu General Kan je znova prevzel vso oblast
Rezerviranost v Washingtonu - Budistični voditelji prekinili gladovno stavko - Pričakuje se nov izbruh nezadovoljstva med ljudstvom
SAJGON, 27. — Skupina južnovietnamskih «mladih generalov« je izvršila nov državni udar in znova postavila na oblast generala Kana, ki je vrhovni poveljnik oboroženih sil. Udar je izvršila ista skupina, ki je 20. decembra lani razpustila visoki narodni svet.
Uradno sporočilo pravi, da je vojska znova prevzela oblast,
ker «civilna vlada državnega poglavarja Fan Kača in ministrskega predsednika Van Huonga ni sposobna izvrševati- skrajno
važnih nalog v sedanjem izrednem položaju«.
((General Kan. nadaljuje sporočilo, bo takoj ustanovil vojaški in civilni svet dvajsetih članov, v katerem bodo verski predstavniki, krajevni dostojanstveniki in predstavniki oboroženih sli. Ta svet ho dajal nasvete vladi glede najvažnejših odločitev. Prihodnja vlada bo sklicala narodni kongres v skladu z dekretom od 22. januarja najpozneje marca. Kongres, ki bc vseboval izvoljene predstavnike v glavnih mestih in osebe, ki bodo imenovane po podeželskih okrajih, kjer vladno nadzorstvo ni dovolj trdno, da bi zajamčili volitve, bo imel nalogo pripraviti ustavo in bo vršil posle začasne zakonodajne skupščine.
Skupno s sporočilom so objavili tudi razglas. Oba dokumenta nosita podpis «sveta oboroženih sil«, ki ga sestavljajo številni generali, katerim poveljuje general Kan. Zvedelo se je, da so se za nov državni udar odločili na sestanku, ki se- je začel včeraj popoldne in je trajal tri ure. Uradno sporočilo so prebrali po radiu davi ob 11. url po krajevnem času. Kakor je po-
ročal radio, Je general Kan Izjavil, da so se vojaki odločili za nastop, ker je politični položaj ((demoraliziral čete, ki se bojujejo«. Dodal je, da so morali koncentrirati več oddelkov v južnovietnamski prestolnici, da zatrejo in preprečijo nerede.
Po današnji seji «sveta oboroženih sil« je general Kan zapustil prestolnico ir. odpotoval v kraj My To, jugozahodno od Sajgona, kjer je bila včeraj huda bitka med vladnimi četami In četami Vietkonga. V vladnih krogih trdijo, da je vojska Vietkonga zgubila 150 mož.
Novi državni udar je potekel brez incidentov. Nihče ni bil aretiran. Začasno izvršujejo tekoče posle ministri dosedanje vlade Van Huonga. dokler ne bo ustanovljen napovedan civilni in vojaški svet. Prva naloga tega sveta bo Imenovati novega predsednika republike. Svet oboroženih sil je sklenil razveljaviti dva člena svojega sklepa od 20. decembra, ko je vojska razpustila visoki narodni svet. Tedaj je vojska poudarila zaupanje v predsednika republike in je obdržala'na oblasti vlado generala Van Huonga.
General Kan je danes izjavil, da ne bo stopil v novo vlado. Pripomnil je, da bo njegova naloga Izvesti reformo raznih ustanov, ni pa hotel podrobneje govoriti o tem. Pri-
iiiiiiiiinfiiimiiiiiiiMiiiHiMMiiiimiiiiMiimiiiimiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiMiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiii
V WESTMINSTRSKI PALAČI
Včeraj se je začel mimohod ob krsti Winstona Churchilla
Prvi se je pred krsto poklonil predsednik vlade Wilson Izredni varnostni ukrepi v zvezi s pogrebom
pomnil je. da se oborožene sile obvezujejo. da bodo 21. marca volitve, ki naj omogočijo sklicanje narodnega kongresa. V Sajgonu se govori, da bo general Kan eventualno imenoval generala Fan Quang Dana za novega predsednika vlade.
Kar se tiče budistov, se zdi, da so ugodno sprejeli povratek generala Kana na oblast. Pet glavnih budističnih voditeljev je prekinilo gladovno stavko, ki so jo bili začeli 20. januarja. Vojska, ki Je stražila budistični zavod, se je umaknila, število policajev pa je manjše kakor pretekle dni. Zvedelo se je tudi, da bodo menihi in nune, ki so jih aretirali med demonstracijami v zadnjih dneh. izpuščeni v kratkem.
Ameriški poslanik general Tay-lor je bil odsoten, ko je bil izvršen državni udar. Včeraj je odpotoval v Bangkok v Tajlandiji. V ameriškem poslaništvu odklanjajo vsak komentar v zvezi z novimi dogodki. Tayior se je vrnil danes popoldne v Sajgon in ni podal nobene Izjave. Predstavnik ameriškega poslaništva je izjavil: «Dokler ne bomo bolje obveščeni o današnjih do godkih, bi bilo prezgodaj komentirati jih, še manj pa jih kakorkoli ocenjevati«.
Opazovalci so mnenja, da bo po vietnamskem novem letu («tet») prišlo do izraza znova nezadovoljstvo med ljudstvom, ker generali ne bodo upoštevali globoke želje ljudstva, da vojna preneha. Medtem poročajo, da je vojaški poveljnik v obmorski pokrajini Huang N gaj odredil, naj odslej padle borce Vietkonga dostojno pokopljejo na prostoru, ki bo določen v ta namen v vsaki vasi te pokrajine. Nekateri opazovalci se sprašujejo, kakšen je pravi pomen in namen te odločitve. To je namreč prvič, da se izvaja tak ukrep, odkar so se začele vojaške operacije proti Vietkongu.
V ameriških uradnih krogih cenijo, da šteje vojska Vietkonga v Južnem Vietnamu od 89.000 do 115 tisoč mož, ki imajo na razpolago moderno mrežo komunikacij ter prvovrstno orožje, med katerim protiletalske topove, možnarje in topove. V Istih krogih trdijo, da jo od leta 1959 do danes prišlo Iz Severnega Vietnama v Južni Vietnam 34.000 mož.
Novi predsednik iranske vlade
TEHERAN, 27. — Sah je imeno-val za novega predsednika vlade Amira Abasa Hoveido. Hoveida je bil finančni minister od marca 1964 in je po atentatu na Mansura vršil .posle predsednika vlade. Hoveida je takoj sklical sejo vlade, v kateri so v glavnem ostali dosedanji ministri.
V pdislamci prebivalstvu ob drugi obletnici začetka «socialne revolucije« v Iranu poudarja šah, da so za atentat odgovorni anarhisti in «črna reakcija« (verska opozicija). Šah pripominja, da se bo nadaljevala politika, ki jo je vodil umrli predsednik vlade.
ril na nevarnost vztrajnih poskusov reakcionarnih sil. da še nadalje držijo pri življenju kompromitirano politiko sile in intervencije. ter v zvezi s tem omenil in obsodil poskuse intervencije v Kongu in v jugovzhodni Aziji.
Koca Popovič je poudaril velik pomen delovanja OZN za ohranitev miru in demokratizacijo mednarodnega sodelovanja in potrebo prilagoditve svetovne organizacije novemu stanju in potrebam. Istočasno je izrazil obžalovanje zaradi sklepa Indonezije o izstopu iz svetovne organizacije in izrekel upanje, da bo izstop Indonezije samo začasnega značaja.
Popovič se Je posebno zadržal pri dveh vprašanjih: na potrebi uresničenja in nadaljnje razširitve priporočil, sprejetih na ženevski konferenci o trgovini in razvoju in na vprašanju razorožitve. Glede prvega vprašanja je poudaril nujnost nadaljnjih naporov za uresničenje priporočil konference in v zvezi s tem nadaljnja posvetovanja in izmenjave misli med državami v razvoju.
Ko je poudaril velik pomen moskovskega sporazuma o delni prepovedi jedrskih poskusov, je Popovič poudaril, da so potrebni novi nadaljnji koraki in ukrepi v smeri razorožitve, sicer 'oo tudi moskovski sporazum izgubil svoj pomen. Trenutno je položaj tak, da se oboroževalna tekma intenzivno nadaljuje, in — kar je še posebno zaskrbljujoče — da se krog lastnikov jedrskega orožja širi. V zvezi s tem vprašanjem je omenil predlog ukrepov, ki ga je na generalni skupščini OZN pred dnevi obrazrožil v imenu jugoslovanske vlade Danilo Lekič in ki bi lahko služil kot osnova za nove akcije na področjih jedrske razorožitve. Popovič je označil za napačno mnenje nekaterih držav pristašev politike koeksistence, češ da v današnji dobi vprašanje razorožitve v primerjavi z drugimi vprašanji ni prvenstvenega pomena.
Ko je govoril o odnosih Jugoslavije z drugimi državami, je Popovič najprej ugotovil ugoden razvoj odnosov z vsemi socialističnimi državami — razen seveda s Kitajsko in Albanijo — s katerimi je Jugoslavija v preteklem letu sklenila vrsto raznih sporazumov in še nadalje izboljšala gospodarske odnose. V zvezi z odnosi z zahodnimi državami je jugoslovanski državni tajnik posebno omenil nadaljnji napredek v
odnosih z Italijo, Grčijo in Avstrijo, s katerimi je bila z obojestranskimi napori in dobro voljo rešena vrsta vprašanj in ustvarjena osnova za nadaljnjo razširitev sodelovanja. «Zelim posebno poudariti doseženo visoko stopnjo naših odnosov z Italijo kakor tudi o-bojestransko izraženo željo po njihovi nadaljnji utrditvi, kar bo brez dvoma olajšalo tudi rešitev še nekaterih nerešenih vprašanj,« je poudaril Popovič.
Tudi v odnosih z ostalimi zahodnimi državami, posebno z ZDA Veliko Britanijo in s Francijo je Jugoslavija dosegla v preteklem letu nadaljnji napredek v sodelovanju na raznih področjih, medtem ko je s številnimi državami Afrike, Azije in Latinske Amerike razvila zelo plodno in intenzivno sodelovanje. Danes ima Jugoslavija diplomatske odnose s 86 državami in 91 diplomatsko-kon-zularnih zastopstev v inozemstvu.
Na koncu svojega poročila je Popovič ugotovil, da je bila zunanja politika Jugoslavije vedno odraz njenega splošnega družbenega razvoja in povezave jugoslovanskih interesov s stremljenjem človeštva po nadaljnjem mednarodnem družbenem napredku. Zato je ta politika vedno uživala in uživa aktivno in popolno podporo jugoslovanskega ljudstva.
Koča Popovič je danes s soprogo, na vabilo bolgarskega zunanjega ministra Baševa, odpotoval na štiridneven uraden obisk v Bolgarijo. To je prvi obisk jugoslovanskega državnega tajnika v sosedni Bolgariji. Jugoslovanski uradni krogi pripisujejo temu obisku velik pomen, posebno ker je do tega prišlo v dobi, ko politika zbli-žanja med obema državama beleži pomembne rezultate.
B. BOŽIC
Argentinske stranke
BUENOS AIRES, 27. — Po poteku roka za registracijo raznih kandidatov, je sedaj znan točen seznam strank, ki bodo lahko predložile svoje kandidate na prihodnjih volitvah v Argentini za izvolitev poslancev in občinskih svetovalcev v prestolnici. Volitve bodo 14. marca.
Kandidatne liste za poslansko zbornico in za občinske svete bo predložilo 22 strank. Oblasti niso dovolile predložitve kandidatov treh strank! komunistične ter dveh neoperonističnih strank (»O-brero« in »Blanco«).
............................................iiiimmin.......mm........................................................................................iiimimiliiiiili
PO NEDAVNEM SKLEPU ANKARSKE VLADE
Ameriška ne sme v
ladja
turška
«Savannah»
pristanišča
Še vedno v slepi ulici razgovori med ZDA m SZ glede prepovedi širjenja jedrskega orožja
LONDON, 27. — Danes zjutraj se je začel v VVestminstru mimohod ob krsti pokojnega Churchilla. Prvi se je ob krsti ustavil predsednik vlade Haroid Wilson s svojo ženo. Sledili so mu člani vlade, poslanci in člani lordske zbornice, še prej pa sta prišla voditelj opozicije Douglas Home in voditelj liberalne stranke Jo Grimond. Sledili so člani diplomatskega zbora in visoki komisarji držav Commonvvealtha. Okoli 11. ure se je začel mimohod velike množice. Ko so se odprla vrata VVestminstra, je bila vrsta pred vrati dolga poldrug kilometer, čeprav gre ob krsti na tisoče ljudi, je vse naokoli mirno in tiho. Ob krsti stojijo na straži častniki.
Za pogreb, ki bo v soboto, so odredili izredne varnostne ukrepe, ker je napovedan prihod številnih državnih in vladnih poglavarjev in drugih visokih osebnosti. Policijski agenti in funkcionarji posebne var nostne službe nadzorujejo letališča pristanišča in železniške postaje Obmejna policija je dobila poseb ne sezname nezaželenih in nezanes. ljivih oseb, ki že živijo v Veliki Britaniji in ki so jih postavili pod strogo nadzorstvo. Policija je poslala vsem uradom nad cestami, po katerih bo šel pogrebni sprevod, pismo z zahtevo, naj pošljejo seznam oseb, ki bodo pooblaščene, da ostanejo v uradih v soboto zjutraj.
Po ulicah, po katerih bo šel pogrebni sprevod, bodo vojaki napravili špalir, policija pa bo razmesti-
la številne agente, oborožene s samokresi, da nadzorujejo množico, številne agente bodo razmestili po strehah, balkonih, mostovih in postajah podzemeljske železnice.
General de Gaulle bo odpotoval v London jutri popoldne. Spremljala ga bosta francoski .poslanik v Londonu in načelnik glavnega štaba francoske mornarice. Iz Moskve javljajo, da bo glavni sovjetski predstavnik na Churchillovem pogrebu podpredsednik vlade Konstantin Rudfey skupno z maršalom Konjevom. Navzoč bo tudi sovjetski poslanik v Londonu Soldatov. Maršal Konjev je bil prvi sovjetski vojaški poveljnik, ki je izvedel srečanje z ameriškimi četami v Nemčiji leta 1945.
Johnson
ne pojde v London
WASHINGTON, 27. — Predsednik Johnson se počuti dobro, toda se ni še odločil, ali bo odšel na Churchillov pogreb v London. To je sporočil danes predstavnik Bele hiše, ki je dejal, da ne more še točno odgovoriti na vprašanje, ali pojde v London. Predsednik ima še rahel kašelj ter počiva v svoji
predsednik Humphrey sporazumela, da izvajata sporazum, ki sta ga bila sklenila Kennedy in Johnson glede nadomeščanja predsednika republike v primeru njegove začasne zadržanosti. Sporazum določa, da predsednik sporoči podpredsedniku, da ne more izvrševati svojih funkcij in tedaj prevzame začasno predsedniške funkcije podpredsednik. Ce pa predsednik ne more tega sporočiti, prevzame podpredsednik funkcijo, potem ko glede tega izrečejo mnenje pravosodni minister in drugi člani vlade. Predsednik pa sam odloča, kdaj lahko spet normalno nadaljuje svojo dejavnost.
Nocoj je Johnson izjavil skupini časnikarjev, da ne bo šel na Churchillov pogreb in da je pooblastil Deana Ruska, da ga zastopa skupno s predsednikom vrhovnega sodišča Warrenom in z ameriškim poslanikom v Londonu. Johnson je dodal, da so mu zdravniki odsvetovali potovanje zaradi pravkar prestane bolezni.
DAMASK, 27. — Vse trgovine v Damasku so danes odprte. Stavka trgovcev se je končala. Ker je vlada zaplenila 69 glavnih trgovin v mestu, in so jih po nalogu oblasti odprli, so se ostali trgovci prepričali ter odprli svoje trgovine iz strahu, da jim ne zaplenejo trgovin.
Radio Damask oddaja nepresta-
rezidenci. Predstavnik je sporočil’no brzotavke, ki odobravajo ukre-tudi, da sta se Johnson in pod pe vlade.
WASHINGTON, 27. — V Washingtonu javljajo, da Turčija ne dovoljuje, da bi se ameriška ladja na atomski pogon «Savan-nah« usidrala v turških pristaniščih. Ladja pluje sedaj proti Pireju, kjer se bo ustavila od 2. do 8. februarja. Od 9. do 14. februarja bi se morala ustaviti v Carigradu. Iz Pireja pa se bo vrnila v ZDA. Zatrjuje se, da je Turčija utemeljila svoj sklep z dejstvom, da ZDA niso podpisale sporazuma v Montreuxu za plovbo po Dardanelah.
Kakor je znano, je Turčija pred časom sporočila, da je načrt o večstranski jedrski sili NATO ne zanima več in da umika turški kontingent, ki je bil vkrcan na ameriški križarki ((Claude Ricketts«, na
Eden glavnih voditeljev kongoškega revolucionarnega gibanja in minister za obrambo v kongoški revolucionarni vladi Gaston Sumialot se je po obisku v Kairu in Alžiru vrnil v Kongo in nadaljuje akcijo proti Combeju in njegovim belini najemnikom. Slika ga kaže, ko govori na tiskovni konferenci v Kairu
katerih, je posadka različnih narodnosti.
V	ameriških uradnih krogih potrjujejo, da je Johnsonova uprava nedavno znova predlagala Moskvi mednarodni sporazum proti širjenju jedrskega orožja. Pripominjajo, da je sovjetska vlada pokazala zanimanje za tak sporazum, toda načrt o večstranski jedrski sili NATO onemogoča pogajanja.
Razgovore o možnosti sporazuma sta načela decembra v Washingto-nu ameriški državni tajnik Dean Rusk in sovjetski zunanji minister Gromiko.
Ameriški načrt za sporazum, ki je bil predložen pred dvema letoma, določa med drugim, da se vsaka država, ki ima atomsko orožje, obveže, da ne bo dovolila državi, ki tega orožja nima, da bi ga kupila. Poleg tega določa sporazum, da države, ki nimajo jedrskega o-rožja, ga ne bodo skušale preskrbeti.
V	Washingtonu vztrajajo pri trditvi, da bo Sovjetska zveza spoznala, da večstranska jedrska sila ne pomeni širjenja jedrskega orožja, takoj ko se bo podrobno seznanila z določbami zadevnega načrta.
Walter Ulbricht obišče Kairo
BERLIN, 27. — Agencija ADN javlja, da bo predsednik državnega sveta in tajnik enotne socialistične stranke Vzhodne Nemčije Walter Ulbricht uradno obiskal ZAR februarja na vabilo Naserja. Sedaj so v teku trgovinska pogajanja med ZAR in Vzhodno Nemčijo. V ta namen je v Kairu pomočnik ministra za zunanjo trgovino Gerhard Weiss.
Podtajnik za informacije v za-hodnonemški vladi von Hase je sporočil, da je bonska vlada dala ukaz svojemu poslaniku v Kairu, naj bo v tesnem stiku z vlado ZAR, da bo obveščen o političnem in gospodarskem razvoju v zvezi z napovedanim obiskom Ulbrichta v Kairu. Von Hase je dodal, da so o tem obisku govorili na seji vlade, ter je pripomnil, da »vsaka suverena država lahko svobodno povabi katero koli osebo, če se
ji to zdi umestno«. Dodal pa je, da je bonska vlada mnenja, da prijateljske vlade Zahodne Nemčije «ne smejo podcenjevati reakcije, ki jo taki obiski lahko povzročijo med nemškim javnim mnenjem«.
Na vprašanje, ali bo zahodnonem-ška vlada upoštevala ta obisk pri nadaljnjih načrtih za finančno pomoč ZAR, je odgovoril da je tudi leta 1958 minister Grotewohl obiskal ZAR, vendar pa so ostali odnosi med Zahodno Nemčijo in ZAR nespremenjeni. Zahodnonem-ška vlada je nakazala ZAR nad milijardo mark kreditov. Prav tako bi morali ostati nespremenjeni odnosi po Ulbrichtovem obisku; to tem bolj, ker je Naser sprejel vabilo za obisk v Bonnu in bonska vlada upa, da bo do tega obiska prišlo v čim krajšem času.
Stavke v Franciji
PARIZ, 27. — Opolnoči se je začela v Franciji dvodnevna stavka delavcev in uslužbencev, zaposlenih v podjetjih javnega sektorja in v nacionalizirani industriji. Stavka okoli tri milijone delavcev. Zaradi pomanjkanja električne energije Je zastala tudi proizvodnja v številnih podjetjih privatne industrije. Danes so začeli stavkati železničarji nameščenci v pariškem prevozništvu ter nameščenci pošte in telefona. Čeprav je stavka določena za 48 ur, je tako razčlenjena, da ne bo v posameznih podjetjih trajala več kakor 24 ur. V Parizu deluje podzemeljska železnica za 50 odstotkov manj kakor običajno.
To je že druga stavka v zadnjem poldrugem mesecu v državnem sektorju. Glavni stavkovni odbor je sklenil ukreniti vse, da bodo prebivalci čim manj občutili stavke. Gospodinjstvom v glavnem dobavljajo električno energijo normalno, enako tudi plin, toda elektriko so odklopili industriji in prometu.
LEOPOLDVILLE, 27. — V Kongu je bila ustanovljena nova politična stranka »Narodna stranka obnove« (Panare). Okrog stranke se zbirajo številni kongoški univerzitetni študentje, predseduje pa ji Pierre Loleka, ki je doktoriral v pravnih vedah na ženevski univerzi. Stranka bo predložila dvajset kandidatov na prihodnjih volitvah.
Kako je prišlo do spopada med zmagovalci in premaganci
ni prišel na podlagi volitev, le-tej ne misli odpovedati zaradi volitev, Med opozicijo pa prevladujejo stališča, da se je bolje udeležiti volitev kot pa jih prepustiti brez boja. Zato obe strani prav zdaj pretresata svojo strategijo za bližnje parlamentarne volitve. Vse kaže, da bo imela opozicija veliko težav, kar zadeva Izbiro kandidatov, kajti sleherna izmed petih strank ima seveda o sebi in o svojem članstvu najboljše mnenje. Nacionalni «avami» stranki s svojim naprednim programom se bo na primer zelo težko sporazumeti z «zvezo vernikov« Molane Madudija in z njegovim verskim fanatizmom. Nesporno je, kot kaže, samo vodstvo nacionalne matere, ki se v nasprotju s pričakovanji ni umaknila v svojo palačo, temveč obljublja, da bo še nadalje vodila opozicijo.
Tudi vladajoča muslimanska liga navzlic zmagi ni brez skrbi. Izmed vseh gesel, s katerimi je opozicija šla na predsedniške volitve, je to stranko najbolj razgibala trditev, da postajajo «boga-ti bogatejši, revni revnejši«. Rezultati volitev so nekako pokazali resničnost tega gesla.
Mestni reveži so bili poglavitna opora Fatime Jinnah, medtem 'ko so kmetje večinoma glasovali za feldmaršala, ki je izvedel agrarno reformo — resda blago in obzirno — toda vendarle reformo. Tudi tako imenovani «srednji stan«, poglavitna opora islamskega socializma, je bil na strani opozicijskega kandidata, medtem ko je nova industrijska in finančna elita podpirala sedanjo vlado. Opozicija celo trdi, da so lastniki tekstilnih tovarn za vsako vreteno plačali določeno vsoto v volilni sklad vodilne stranke. Zato je te dni na ta najpremožnejši sloj pakistanske družbe morala napraviti kaj neugoden vtis izjava finančnega ministra, da vlada proučuje projekte antikartelskega zakona, s katerimi bi prepovedali koncentracijo finančnega in industrijskega kapitala v rokah posameznih družin. Dejstvo je, da so velike zavarovalne družbe, banke in največja industrijska podjetja last posameznih družin, ki se združujejo z močnimi tujimi firmami.
Nihče ne dvomi, da bo muslimanska liga na bližnjih volitvah v tri parlamente zmagala. Toda samo čas bo lahko pokazal, ali je bila izjava finančnega ministra le poteza pred volitvami, da bi opoziciji izbil iz rok najpomembnejši adut, ali pa je bila kaj resnejšega. Predsednik Ajub te dni ne govori o naštetih problemih. Tudi novica o tragediji v Karačiju ga Je dohitela na lovu, kamor se Je odšel odpočit po utrujajočih volilnih bojih. Njegove ponudbe opoziciji, da bi skupno reševali probleme države, aaen-krat ni nihče sprejel in vlada ter vodilna in opozicijske stranke sodelujejo samo pri pomoči prizadetim karačijskim četrtim. Toda mnogi, ki so naklonjeni predsedniku Ajubu, predvidevajo osvežitve v vodstvu in v politiki muslimanske lige, in sicer kot posledico odločne opozicijske kampanje. Pravijo, da je bil to hud boj in da mora ta zmaga poboljšati tudi najboljše in celo samega *ma-govalca.
Šestdeset vsak zase
in za
KARAČI, januarja. — Trimlli-jonska metropola ob Arabskem morju še ni prišla k sebi po 4. januarju letos, ko so se v revnih četrtih tega mesta spopadli med seboj pristaši zmagovitega feldmaršala Ajuba Kana in poražene nacionalne matere Fatime Jinnah. Od tega dne vsak hip izbruhne kak požar v obroču revnih četrti okrog nekdanje prestolnice.
časopisi dnevno pišejo o enem ali dveh ubojih, policijska ura in prepoved zborovanj pa veljata tudi še dva tedna po tragičnih dogodkih, med katerimi je po povprečni oceni izgubilo življenje 20 do več kot 100 ljudi. Tudi poskus, da bi vnovič odprli univerze, ki so zdaj že več kot mesec dni prazne po študentskih nemirih decembra, je ponovno spremljalo obračunavanje med študenti in policijo.
Državna komisija, ki mora odkriti krivce za tragedijo, se je prisiljena znajti v zelo protislovnih pričevanjih in izjavah o dogodkih 4. januarja. Celo vladi naklonjeni časopisi ne vidijo v tem navadnega spopada med dvema stranema, opozicija na odkrito obtožuje vladajočo muslimansko ligo, da si je privoščila «orgije zmagovalca«. Demantirali so vlogo, ki jo govorice prisojajo sinu zmagovitega predsednika, češ da je na čelu 3000 taksijev usmeril kolono proti revnim predmestjem, kjer je Fatima Jinnah dobila največ glasov. Zdaj ni mogoče dognati, koliko resnice je v posameznih podrobnostih, toda dejstvo je, da se je splošni gnev usmeril proti lokalnim voditeljem muslimanske lige, mestni upravi in policiji. Iz dolgega seznama obtožb — seznam je te dni priobčil provladni dnevnik «Don» iz Karačija — je razvidno, da so vso stvar organizirali, če že ne s podporo, pa vsaj ob dobrohotni nevtralnosti oblasti. Kako je mogoče, se vprašuje ta časopis, ki je vneto podpira! Ajuba med volilno kampanjo, (ja se je navzlic prepovedi zborovanj sredi belega dne in pred nosom policijske postaje organizirala procesija ljudi, s kantami bencina, z orožjem in s sredstvi za požiganje?
Karači je večinoma glasoval za Fatimo Jinnah, in to je po trditvi opozicije .vzrok za tragedijo. Toda dejstvo je, da je vlada skrajnje užaljena In razdražena sprl-č > vedenja lokalnega vodstva muslimanske lige. Trdijo, da so voditelje zaprli. To je bila hkrati tudi nova spodbuda za debate o tem, kaj in koga pravzaprav vladajoča stranka predstavlja. Nekateri njeni voditelji, pa tudi provladno časopisje, so še med volilno kampanjo izražali nezadovoljstvo zaradi načina, kako so kampanjo izvajali, in zaradi neprikritega pritiska na voljeno telo Zdaj previdno, zdaj odkrito prišepetavajo predsedniku Ajubu, naj bi se otresel nekaterih svojih sodelavcev iz stranke, zlasti pa naj bi se muslimanska liga reorganizirala in usposobila za svoje naloge. Zdi se, da je to posebna skrb vladajoče stranke v vzhodnem krilu države, kjer je bila nacionalno - demokratska fronta, zveza petih opozicijskih strank, zelo blizu zmagi. Videti je, da se je vodstvo muslimanske lige odločilo razpustiti lokalna vodstva stranke v vzhodnem Pakistanu, nekateri Ajubovi sodelavci pa ne skrivajo nezadovoljstva zaradi rezultatov predsedniških volitev v tem številčnejšem delu države.
Teoretično te dolgotrajne volitve še niso končane, kajti maja bodo morali izvoliti poslance v dva pokrajinska in v nacionalni parlament. Ajubova zmaga je zrahljala vrste združene opozicije, ki zda.i razpravlja o tem, ali se naj udeieži teh volitev ali pa naj jih bojkotira. Nasprotniki sodelovanja na volitvah trdijo, da bi bilo to brez smisla, ker so dozdevno Že predsedniške volitve pokazale, da se ((predsednik, ki na oblast
Churchill v najrazličnejših dobah in različnih položajih in funkcijah
iiiiiiiitiioiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiMmoHHUlMiiiiinmiiiiioiioiiiiiiiiiMiimitmiiiiiiiMftuiiiiiiiMiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiitiiiiiiiimiiiiniiiiiiiiiiiiii
DANES SE BO PRIČEL XV. FESTIVAL V SANREMU
mladih pevcev v tekmi najboljšo popevko
Ali se bo festival močno razločeval od prejšnjih? Ricky Gianco se je z avtomobilom ponesrečil, na srečo pa je odnesel skoraj zdravo kožo
SANREMO, 27. — Tudi danes so se neutrudno nadaljevale vaje za festival popevk. 2e dopoldne so se preskusili skoraj vsi Italijani. Ni bilo Ornelle Vanoni, ki ji je organizator dovolil, da še izostane, ker je vezana na prejšnje pogodbe. Priti bi morala v Sanremo torej popoldne. V prvih popoldanskih urah pa se je raznesla vest, da te pevke, ki Je zaposlena z vajami za «Rugantino», sploh ne bo v Sanremo. Uradno pa ta vest še ni potrjena.
S 24-urno zamudo bo prišla tudi
Connie Francis, med tem ko Je bila Milva v Sanremu še predčasno. S potrpežljivostjo se je pevka iz Po di Goro nastavljala desetinam fotografov ter pri tem ponavljala: «Saj že vem, da letos ne bom zmagala.« Njena popevka, ki jo je kma. lu nato zapela, je nekak valček na katerega motiv se razvija dialog med pevcem in zborom. Milva je sedaj tretjič na festivalu in dvakrat je bila blizu zmage, ki ji je pa potem ušla. «Zares nepravično,« se razvnema. «Se spominjate? Popevka pred dvema letoma je bila
't/V'
'.y.i
zelo lepa. .Občinstvo je ni razume-1 jim.« To je ponovila tudi po milo. Imela pa je velik uspeh na Ja- krofonu nied eno vajo in drogo ptmskem.v.aAli ste jo jjčli v japonščini,« smo vprašali. «Seveda. Peti v* i japonščini '*fee mi je zdelo zelo labko, ’ ‘jnrt ogo ■ laže 'kot-v- francošč j-
Za MjlVo, se . je preskusil Pino zapel /lepo popev-tla je v forrtii in obeta
/sta- poskusila -Betty Cur-tia, preinrnžena- v svoji- obleki brez rokavov, in Bruno ' Filippini. Curtis ponavlja vsem: «I,etos se tako bo-'
«V,	.j
„Michelangelo“ in „Uaffaello“ bosta odplula prvič čez ocean 12. maja in 10. junija
GENOVA, 27. — Plovna družba «Italia» je objavila datume za o-tvoritvene vožnje ladij ((Michelangelo« in ((Raffaello«. Tako je določeno, da bosta prva odhoda obeh ladij 12. maja in 10. junija; naj-
prej bo odplul ((Michelangelo« nato pa ((Raffaello«.
Znano je, da sta bila prvotno postavljena dva druga datuma, toda kot se pri vsaki novi gradnji — na suhem in na morju — do-
gaja, se datumi za otvoritev radi zakasnijo. Vsekakor pa je z omenjeno objavo določena zaključna faza del za dve najbolj moderni enoti svetovne trgovske mornarice. že od tedaj, ko so bili po-
«Michelangelo» skoraj končan
Predsednik Tito ln britanski premier Churchill sta se srečala trikrat. Prvič leta 1944. ko Je v Evropi še divjala protlnacistična vojna in je narodnoosvobodilna vojska zavzemala del za delom zasedenega jugoslovanskega zemlja.
Samo nekaj mesecev poprej, 22. februarja, je takratni predsednik britanske vlade v spodnjem domu izjavil, da so «partizani v maršalu Tita našli izrednega voditelja, ovenčanega s slavo boja za svobodo«. Premier Churchill Je tedaj tudi izjavil: «Nov in mnogo večji borec stopa na prizorišče. Jeseni 1941 so partizani maršala Tita pričeli ogorčen boj na življenje in gmrt proti Nemcem. Odvzemali so orožje Nemcem, njihovo število je naglo raslo, nikakršne represalije proti talcem in celim vasem, četudi So bile še tako krvave, jih niso zaustavile. Zanje je pomenil ta boj smrt ali svobodo... Komunistom pripada čast, da so položili temelje nacionalne združitve, toda kakor se Je gibanje krepilo in številčno raslo, tako se Je nadaljeval tudi proces preobrazbe in združevanja, prevladali so splošni nacionalni nazori... Zagotoviti morem temu domu, da bomo storili vse, kar je v naši moči. da bi pomagali m podprli maršala Tita in njegove viteške borce«.
8. januarja 1944 Je predsednik britanske vlade poslal maršalu Titu prvo pismo. To Je oll pričetek njunih medsebojnih stikov. «Moja najiskrenejša želja je nuditi vam vso možno pomoč, kolikor je v človeški moči, in vas oskrbovati no
Churchill in Tito sta se trikrat srečala
morski in zračni poti ter podpreti z operacijami komandosov v boju na otokih... Bodite prepričani, da Britanci ne žele diktirati bodoče državne ureditve v Jugoslaviji«.
Pismo, v katerem je Churchill obvestil maršala Tita tudi o nekaterih drugih tekočih zadevah, )e Izročil vrhovnemu poveljniku bri lanski general MacLean, načelnik anglo-ameršike vojaške nllsije pri vrhovnem štabu NOVJ
Predsednik Tito je poslal odgo vor 3. februarja iz Bosanskega Fe trovca, od koder Je vrhovni sta d na pričetku meseca prešel v Dr var. V njem se zahvaljuje Churchillu 1n med drugim piše: «Naši želja je. da do konca -zpjlnin.o svojo dolžnost kot zavezniki v skup-nlh prizadevanjih proti skupnemu sovražniku«.
Vrhovni poveljnik narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije maršal Tito se Je s Churchillom orvič srečal v Neaplju 12. avgusta 1944. Tiste dni Je obiskal zavezniško poveljstvo v Sredozemlju v italijanskem kraju Caserti na jugu Apeninskega polotoka. Churchill je izkoristil priložnost in priletel z letalom, da se sreča z maršalom Titom.
Razgovarjala sta se o marsičem. Medtem ko je Churchill na zemljevidu kazal Titu razvoj položaja na zavezniških frontah, sta skozi okno mogla lepo videti zasidrano ladjevje, ki naj bi v kratkem sodelovalo pri invaziji v južno Francijo. Prav med omenjenimi razgovori Je prispela iz vrhovnega štaba novica, da so 2., 5. ln 17. divizija prodrle v Srbijo, razbile Nemce in druge okupatorske hlapce ter nadaljevale prodor proti Savi ln Donavi. Vrhovni poveljnik je takoj izdal ukaz. naj premeste v Srbijo šc nekatere enote
Churchill je tudi tokrat izrekel priznanje osvobodilnemu ooju jugoslovanskih narodov. Med drugim j? smeje še tudi rekel: «2a! mi je, da so name pritisnila leta, pa se nc morem spustiti s padalom. Sicer bi bi) pri vas!«
• * *
16. marca leta 1953 natančno ob 17.19 po srednjeevropskem času je predsednik Federativne ljudske republiko Jugoslavije maršal Tito prispel v London, kjer sta ga pozdravila edlmburškl vojvoda in on lanski premier sir Winston Churchill. Nekdanji partizanski poveljnik Je prispel v London kot pred-
sednik svobodne ln suverene dežele. O njunih uradnih razgovorih je premier pozneje v spodnjem domu med drugim Izjavil: ((Mislim, da ne borno pretiravali, če pravimo, da Je bil ta obisk neprecenljiv uspeh In da je njegov delež veli kega pomena za mednarodno sodelovanje in razumevanje, prav tako p e. tudi za splošno stvar miru«.
Na ugovarjanje nekega poslanca je Churchill odgovoril: «Bilo bi strašno, če bi Ideološke razlike ovirale narode, da bi živeli drug po leg drugega na tem svetu«. Svetovni tisk je tiste dni pisal, da sla so v Londonu srečala «voj n a tovariša«.	* * *
Tretjič ln poslednjič sta se državnika srečala 14. julija 1960, ko je Churchill v 87. letu, toda še vedr.3 svež in poln življenja, prispel z jahto Chrlstine pred solit-sko pristanišče. Ob petih pojo dno se je Churchill z ženo izkrcal na pomolu pred vilo Dalmacija, kjer ■sta ga sprejela predsednik T to ‘n njegova soproga. Zvečer je 1:4 tovariš Tito gost na jahti. Ko je Churchill zapustil naše vode, se je zahvalil predsedniku Titu ?, naslednjimi besedami: «Bilo ml je v veliko zadovoljstvo obnoviti najino vojno tovarištvo in videti vas ln gospo Broz v vaši deželi. ’Sal ml je, da nuino mogli biti skupaj dalj časa, ln upam, da bom vaše ljubeznivo vabilo izkoristil ob diugi priložnosti«.
Toda čas tega ni dopustit Julijski razgovori v Splitu je bil tudi poslednje srečanje obeh državni kov.
stavljeni gredlji in ko sta bila «su-perliners« splovljena, so ne samo brodolastniški in pomorski krogi temveč tudi široko občinstvo sledili napredku velikih enot, ki bosta pomenili etapo v tehniki gradnje, okrasitve in opreme ladij.
Podtaki in karakteristike ((Michelangela« in ((Raffaella« se lahko povzamejo: 43.000 ton, dolžina m 275, H mostov, največja hitrost 29 milj na uro in okrog 27 milj v normalni plovbi, kapaciteta v treh razredih' okrog 1800 potnikov, posadke 720 oseb.
Naprave za klimatski zrak bodo imele v kabinah regulacijsko napravo «po želji«, medtem ko bodo stabilizatorji jamčili za kar največjo stabilnost tudi v kakršnem koli neugodnem stanju morja.
Najnovejše oblike so dimniki, posebej preštudirani in zgrajeni tako, da na ladjo ne bodo padali ostanki pri izgorevanju, obenem pa V perfektni harmoniji z aerodinamično linijo trupa.
Kot pravi plavajoči mesti bosta ladji razpolagali s 30 saloni in družabnimi prostori poleg prostornih odprtih in pokritih sprehajališč, razglednih verand, šestih bazenov, z veliko kino-gledališko dvorano z zmogljivostjo več kot 500 mest, z dvoranami za telovadbo in fizioterapijo, tremi dvoranami za otroke, s klubom za mladino, z avtomobilskimi garažami z direktnim dovozom iz pristanišča, z 18 dvigali, z omrežjem avtomatskih telefonov, ki bodo po centrali z 850 številkami direktno povezani s čezoceanskim radiote-lefonom, nadalje z oddajnimi radijskimi postajami, z napravami za telefoto in teleprinterji.
V kabinah in v salonih bo delovala naprava za glasbene oddaje s tremi različnimi programi po izbiri, medtem ko bo televizijska naprava speljana ne samo v salone vseh treh razredov temveč tudi v večino kabin prvega razreda. Tako bosta ladji opremljeni sr vsem komfortom, s katerim bo mogoče ustreči tudi najbolj zahtevnim klientom. Prostori bodo o-krašeni z dragocenimi slikami in skulpturami . uglednih italijanskih . umetnikov.
Dostaviti je treba, da sta ladji popolnoma nezgorljivi in predstavljata cejo višjo stopnjo varnosti, kot ,je predpisana po londonski ! kppvpnciji iz 1. 1960.
((Michelangelo« in ((Raffaello« bo-
li n litje ^ gleda IH če
ijlahbu
isisSii
blihtVtlilve
ZENIT - nova zbirka Mladinske knjige
Sicer pa se Zdi, da je njena pesem ena najlepših.
Ricky Gianco, eden izmed največ obetajočih mladih pevcev na festivalu, je prišel v dvorano nekoliko povezan. Povedal je, da se je z nekim časnikarjem vozil proti Niči, ko sta na nekem ovinku zavozila na mlako olja. Avto še je trikrat zasukal ter se nato ustavil na • hodniku proti morju. Še malo, pa bi lahko zavozil v morje. Na avtu ni posebne škode. Pevec je bil sicer pretresen, toda zdelo se mu je, da je nepoškodovan. šele po petlpj urah je začel čutiti^ bolečine'i48*rami, čelo pa je otžltlo. Vendar pa je'zdravnik povedal, da hudega ne bo.
Ugoden vtis je danes napravila tudi pesem Johna Fosterja — gre za pevca-časnikarja vsem znanega po «Amore scusami« — ki bo pel eCominciamo ad amarci« Pallavi-cinija in Mescoiija. Tudi rdečelasi in pegasti Franco Tozzi je pritegnil zanimanje, ko je zapel «No e caso il destino ci ha fatto in-contrare«. Potem ko je bil drugi na festivalu v Castrocaru, ni več povsem neznan, vendar bo po tem festivalu verjetno imel še več u-speha.
Vaj se ni udeležil Gene Pitney, ker ga je portretirala neka slikarka z Malte, ki je nalašč zaradi tega prišla v Sanremo.
Fred Bongusto je časnikarjem razlagal svojo teorijo o lahki glasbi. «Popevka,» je dejal, «je resnična ali neresnična zgodba, ki Jo mora kdo pripovedovati. Ni mogoče začeti s kričanjem in hrupom. Ne bom navajal imen,« je dodal polemično, «toda ali ne slišite, da si je treba včasih zatiskati ušesa?«
Bobby Solo pravi, da bo njegova pesem imela velik uspeh, kakor «Una lacrima sul viso«.
Čeprav je nekdo dejal, da so pesmi letošnjega festivala «vse enake«, so se vendar nekatere že dvignile nad drugimi med samimi vajami. Kaj izrazito originalnega pa med njimi menda res ni.
Za zvezo v evroviziji je prosilo 17 držav, med temi tri vzhodnoevropske: CSSR, Poljska in Madžarska. V Italiji bo televizija prenašala vse tri večere. Napovedovalca bosta Mike Bongiorno, ki je že veteran v tem poslu, in Maria Gra zla Spina.
Kvaliteta in aktualnost: za tem bo stremela izdajateljica Mladinska knjiga v tej svoji novi zbir-bi sodobne knjige. Na tiskovni konferenci, ki jo je sklicalo vodstvo Mladinske knjige s sodelovanjem Društva slovenskih književnikov, so sklicatelji:	Zorka
Peršičeva in Ivan Potrč za Mladinsko knjigo, Mira Miheličeva pa za Društvo slovenskih književnikov pojasnili namen in obseg te svoje zamisli, ki se je z izidom prve knjige že začela uresničevati. Knjige bodo žepnega formata, na leto jih bo izšlo v rednem turnusu dvanajst, nekaj pa tudi, zlasti iz svetovne publicistike, še posebej, Za naročnike bo cena ugodnejša. Knjige bodo lepo opremljene. Vsako leto bo opremil knjige po eden od naših priznanih, zlasti mlajših umetnikov. Založnica bo izdajala poleg del svetovnih avtorjev tudi dela domačih avtorjev. V izbor svetovnih avtorjev bo pritegnila s posebno pozornostjo tudi dela iz vzhodnih držav. —- Prva knjiga, ki je že pred nami, je roman Ericha Marie Remargua: Noč v Lizboni.
Preganjanje coprnic
LODI, 27. — Republiški prokurator iz Lodija dr. Novello je v svoji čudni vnemi za moralizaci-jo ukazal, da je treba potegniti iz prodaje na vsem državnem ozemlju revijo «Nuova alta ten-sione« št. 28 z datumom 26. januarja ter januarski almanah i-stega imena. Prokurator vidi v obeh publikacijah «slike in besede, navdahnjene po nizkotnem erotizmu, ki lahko žalijo sramežljivost, družinsko moralo ali pa vsaj javno dostojnost)). Da pro-kuratorjeva gorečnost ni posebno v časti, kaže razsodba dr. Sansoneja s sodišča v Lodiju, ki je oprostil dva trgovca s ploščami, češ da nista zagrešila kaznivega dejanja. Ta dva trgovca je namreč isti dr. Novello novembra meseca prijavil sodišču, ker sta v svojih izložbah imela ploščo popevke «Buone vacanze»; na ovitku plošče pa je dekle v kopalni obleki. Tudi to pot je po mnenju prokuratorja šlo za «slike proti javni dostojnosti)). Po mnenju sodnika pa na ovitku plošče ni bilo ničesar žaljivega za moralo. Človek se začne pri tem spraševati, kaj je resnost in kaj neresnost.
SASSUOLO (Modena), 27.	—
Preteklo noč je požaf poškodoval sedež PSI v Sassuolu. Domnevajo, da gre za požig. Nekateri prebivalci so okoli dveh ponoči opazili dim, ki je , prihajal skozi okno iz sedeža, in so opozorili na nevarnost. Takoj so prišli na kraj karabinjerji in številni prebivalci, ki so po poldrugi uri pogasili požar. Požar je uničil pohištvo in druge pisarniške predmete.
Smrtne obsodbe v SZ zaradi sodelovanja z okupatorji
MOSKVA, 27. — štirje sovjetski državljani so bili obsojeni na sta plula na progi Genova-Cannes- j Errirt z ustrelitvijo zaradi dejanj Neapelj-Gibraltar-New York. Vožnja | proti ljudstvu med drugo svetov-iz Genove bo trajala osem, iz no vojno, ko so sodelovali z okupa-N caplja pa sedem dni.	I	cijskimi četami. Dva druga pa sta
V raznih pristaniščih, kjer se bo-, bila obsojena na 15 let ječe. Proces
r,ta ladji ustavili. Je že sedaj napeto pričakovanje za prvo pot obeh ladij, ki bo predstavljala zares izreden dogodek: prvič v zgodovini pomorske plovbe bosta namreč dva transatlantika-dvojčka takšne velikosti zaplula v progo skoraj istočasno Ameriško občinstvo in italijanska skupnost v New Yorku pripravljajo ladjama navdušen sprejem.
je bil v Smolensku in Je trajal šest tednov. Zaslišanih je bilo okrog 200 prič.
NEW DELHI. 27. — Neki poštni uradnik, star 30 let, Je v Madrasu napravil samomor s tem. da si je obleko polil z bencinom in se zažgal. Ta samomor, že drugi v dveh dneh, predstavlja izraz protesta proti jeziku «hindl», ki je od včeraj postal pradni jezik Indije.
Dve deli iz grške klasike
(Pismo iz Ljubljane)
Kakor je Euripides med tremi velikimi grškimi tragedi s svojim poglobljenim slikanjem človeških. strasti najbližjl modernemu občutju, tako je vprav Me-deia nekakšna izhodiščna točka za sodobni «teater krutosti». O Medei sami bi dejal, da je prototip Freudove «strašne materen. Ona ne pogubi samo novo nevesto svojega nezvestega moža Jazona in njenega očeta, marveč tudi lastna otroka, ki ju ljubi, da se do kraja maščuje nezvestemu ljubimcu, ki je njun oče.
Ce je bil Odisej predvsem vi-liki pustolovec, ki so mu služile ženske samo zato, da bi se čim-prej približal svoji edini ljubljeni ženi Penelopi, pa je Jazon po naturi snezvesti ljubimec», ki se poslužuje ženske samo dotlej, dokler mu je še za kaj koristna. Jazon ni Don Juan, čeprav utegne biti v njem prvi zametek tega poznejšega famoznega erotičnega pustolovca. Don Juana si ne moremo zamisliti brez boga
iMiiiiiimiiiiiMiiiiiMiimiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiMiiinuiiui
Veliko nekaznovanih nacističnih zločincev
Javni tožilec DR Nemčije Streit je Javil na tiskovni konferenci v vzhodnem Berlinu, da še zmerom niso kaznovali na tisoče nacističnih zločincev, ki živijo zdaj v Zvez. ni republiki. Pri tem Je poudaril, da Je namestnik glavnega ameriškega tožilca dr. Kempner po koncu niirnberfkega procesa povedal, da je v Zvezni republiki še okrog 10.000 nekaznovanih nacističnih zločincev. Po podatkih javnega tožilca DR Nemčije so v tej državi od leta 1945 do konca 1946 obtožil! 16.807 nacističnih zločincev in krivcev. Od tega so jih obsodili 12.807, druge pa so oprostili.
Po istih podatkih so v Zvezni republiki do začetka leta 1964 obtožili okrog 12.500 zločincev, vendar so jih obsodili le 5230. Vsakega tretjega nacističnega zločinca so oprostili. Javni tožilec DR Nemčije je poudaril, da je bonsko pravosodje nenehno rehabilitiralo na cistične zločince, čeprav ima na voljo izvirne dokumente o njihovi neposredni udeležbi pri množičnih ubojih in iztrebljanju Zidov ter drugih narodnosti. Več kot tisoč nekdanjih nacističnih sodnikov, ki so neposredno odgovorni za zločine, dela zdaj v za-hodnonemškem sodnem aparatu.
in hudiča, brez cerkve in greha. Don Juan je upornik zoper strogost cerkvenih dogem, ki uživa, če jih krši. Jazonu (in verjetno tudi Euripidu) pa so bogovi samo še leporečna imena, ki se jih poslužuje, kadar mu pridejo prav. Tako, glejte, izpodbija Jazon Me-deine zasluge za svojo rešitev:
«Ker le preveč slaviš uslužnost svojo,
se motiš; jaz vsaj mislim, da gre hvala
za mojo srečno pot le Afroditi,
nikomur drugemu, ne bogu, ne ljudem».
(Afrodita, grška Venera, boginja ljubezni, je bila kdaj tudi sinonim za ljubezen.)
Velika Euripidova umetnost je tudi v tem, da nam naredi Me-deio, čeprav morilko lastnih o-trok, psihološko v tolikšni meri razumljivo, da smo prisiljeni sočustvovati z njo, zlasti če jo gledamo in poslušamo v interpretaciji, kakršno nam je podala Štefka Drolčeva.
Režiser in lektor Andrej Hieng je s sodelovanjem scenografa arh. Svete Jovanoviča, kostumografinje Mije Jarčeve in skladatelja Marijana Vodopivca ustvaril izredno homogeno, jasno in o pravih trenutkih tudi dinamično predstavo.
Štefka Drolčeva kot Medeia ni bila demonična, pač pa do kraja človeško pretresljiva. Razumeli smo Medeino neskončno ponižanje, razumeli pretres, ki ji ga je povzročilo izdajstvo ljubljenega moža, za katerega je bila žrtvovala vse, kar je imela in kar je mogla. V momentu, ko posluša uspeh svojega maščevanja, je bila do grozotnosti veličastna.
Polde Bibič je psihološko pre-prečljivo upodobil nič kaj simpatičnega Jazona, ki tudi po tekstu samem spričo Medeine silovitosti zbledi. Kreon Janeza Albrehta in Aigeus Jožeta Zupana sta bila dva posrečeno prikazana karakterja. Sel Danila Benedičiča se je uveljavil s prikupnim nastopom.
Izrazit lik dojilje je skrbno izdelala Angelca Hlebcetova. Prav tako je Rudi Kosmač čustveno toplo upodobil vzgojitelja. Izredno harmonično je nastopil tudi zbor žend.
Kontrast med Euripidom in Aristofanom je zares velikanski. Vendar, ali ne pravi že Platon v <:Gostiji» skozi Sokratova usta, da bi mofal biti najboljši traged tudi največji komediograf? Na-poved, ki se je pozneje uresničila v Shakespearu. Cernu naj bi takšnega kontrasta ne moglo prebaviti tudi občinstvo?
Aristofana sem šel gledat z dvakratno zabavnim pričakovanjem. Prvič, ker ljubim humor, drugič pa — ali ne pripoveduje neka znamenita osebnost iz naše slovstvene zgodovine, s kakšnim užitkom je v mladosti prebiral grškega komediografa in se pri tem na ves glas smejal? Ali ie bil to «razujzdani» Franct? Morda pa drastikoljubni Fran? Ali pa cinični Ivan? Kje neki! Bil ie to sam rigorozni in za krepost vneti cenzor Kopitar, ki je zaropotal že ob najmanjši erotični aluziji nesrečnega Prešerna.
In pri Aristofanu se je resnično čemu smejati. Ta dva tisoč tristo let stari Grk ie še danes živ in ves poln muh, pa čeprav ni več kaj posebno aktualen. Nit zato. In če smo za njegovo satiro že malce oglušeli, pa nas njegov humor še zmerom zabava, razen če se po sili ne ovijemo v puritanski plašč. In o ženicah, vseh ukan polnih, in o možič-kih, sitnih, pogoltnih in ne posebno duhaprisotnih ve kaj povedati ta stari satir. Bister opazovalec je, zlasti vseh moških slabosti. Ne bomo ravno trdili, da je pronicljiv psiholog, saj mu za to tudi ne gre. Vsekakor je boljši kot fiziolog in zahteva včasih zdrav želodec.
Režiser mg. arh. Viktor Molka je ustvaril razgiban špektakel, v katerem so imeli protagonisti polne roke dela. Krepka opora sta mu bila umni scenograf arh. Steva Jovanovič in kostumografinja Mija Jarčeva.
V Praksagori, Blepirovi ženi, je Ančka Levarjeva pokazala, da je po daljši odsotnosti na našem odru spet kakor doma V razgibani soigri z družicami ie ustvarila polnokrven in s humorjem prepojen ženski lik, ki nikakor ni bil brez šarma Meščana Blepirosa je podal Aleksander Valič s krepko drastiko. Nastopila je galerija igralk, ki s0 prikazale Izrazito izdelane ženske like, med katerimi naj omenim le še prav pošastno komično ko-koto Mile Kačičeve in njen nasprotni pol, nežno komično mladenko Majde Potokarjeve. Predstava je bila krepko zabeljena s soljo in poprom, se pravi > prav drastičnim humorjem.
Izbor obeh del iz grške klasike je obogatil in poživil letošnji dramski repertoar, ki se doslej nikakor ni mogel prav razživeti.
VLADIMIR BARTOL
ČETRTKOVA ČRTICA
Resnično
dob
o r oče...
Bil je topel poletni večer, ko je taksist Abe Baer parkiral svoje vozilo pred veliko večnadstropno hišo, v kateri je stanoval. Upal je, da je George že pripravil večerjo. Pretegnil se je, stopil v dvigalo in pritisnil na gumb za osmo nadstropje. Odprl je vrata dvosobnega stanovanja, ki ga ju delil z očetom in bratom Geor-eeom.
— Sssst... — mu je s prstom na ustih stopil nasproti brat Geor-Oe. — Abe, očka je bolan, hudo bolan!
—	Kaj mu je?
—	Se en srčni napad, mislim. Hujši od prejšnjega. Pred nekaj minutami.
—	Kje je? V bolnišnici?
—	Ne, na postelji, poglej. Komaj sem ga prenesel tja. Stal je v kuhinji in se nenadoma skrčil ter padel... — George je skrčil prste, da bi pokazal, kako se je to zgodilo.
Abe je bil razburjen in v obraz zaripel. — Zdravnik bo menda kmalu prišel?
—	Ne.,.
—	Zakaj ne? Kako to?
—, Nisem ga poklical.
— Norec! Veš, da je v takšnih
trenutkih vsaka sekunda dragocena! -— Ko je to rekel, se je napotil k vratom druge sobe.
— Počakaj... — George je stopil predenj. — Samo trenutek. Nekaj bi ti hotel povedati. — Blesk v njegovih očeh je Abeu preprečil, da bi stopil v sobo.
— Ne vznemirjaj se preveč, Abe.
Oče počiva. — Mu je začel šepetati: — Ni čutil nikakršnih bolečin. Sploh ne ve. kaj se dogaja. Oče je na poti za oni svet.
Za trenutek je Abe gledal za-prepaščeno in kot omotičen. Geor-Oe je bil vedno očetov miljenček.
S tem se je moral že zdavnaj sprijazniti. Gledal ga je naravnost v oči — Pojdi mi s poti, opica! Hočem ga videti. Zakaj nisi poklical zdravnika?
‘Stari Isak je oblečen ležal na postelji. George mu ni sezul niti čevljev. Zazdelo se mu je. da sploh ne diha. Prijel ga je za roko. Bitje srca je bilo komaj opazno.
—	'Oče! — je kriknil starcu v uho. Ni bilo odgovora. Starec se ni oglasil, niti dal kak drug znak. Ab*>.se je .Obrn# k bratu, jjj ,my, zakričal: — Zdravnika, zdravnika, norec debeli! Ali pa se mi spravi * poti, da ga pokličem jaz!
George je začel mahati z rokami. — Ne, Abe, ne! Pridi z menoj v kuhinjo. Takoj! Nekaj bi ti hotel pokazati.
Zgrabil ga je za roko in tako omotičnega potegnil za seboj v kuhinjo. Na mizi je bila kovinska skrinjica, v kateri je stari Isak hranil osebne dokumente.
— Poglej to. Očkova zavarovalna polica.
Dvignil jo je in videl, da sta on in brat navedena kot koristnika očetove zavarovalnine.
— Poglej zavarovalno vsoto! —-je vztrajal George. — Petdeset tisoč dolarjev Razdeli to vsoto na dva dela. Po petindvajset tisoč na
vsakega.
Abeja je kar vrglo. — In kaj Potem?! — je kriknil. — Prav je. da je polica tu. Kljub temu bom Poklical zdravnika. Spravi se mi s Poti, če nočeš, da ti razbijem 0 lavo.
~ Počakaj, Abe! - je kričal George. — Poglej malo bolje, kaj še piše! — In pri tem je s prstom Pokazal na pripis na polici. — Be-ri' Tu piše. da bo v primeru nesreče zavarovalna vsota podvojena' — Glas ga je izdajal in zato je nadaljeval bolj potiho: — To Pomeni, da bi namesto petindvaj-s°t vsakdo od naju dobil petdeset tisoč.
~:In kaj potem?
— Kako «kaj potem«, norec! In še vprašaš?! Menda res nisi tako neumen, da za tebe petindvajset tisoč dolarjev nič ne pomenijo?
- Ti si zares idiot Ge bi si stari hotel vzeti življenje tako. da bi midva dobila tolikšno vsoto, bi bH to storil Toda on želi živeti Opazil je. da George joče. — Ti si tepec, Abe Izgubiti hočeš pri-topnost, kakršna se ti ne bo ni-' koli več ponudila Prav gotovo Vem. da ni oče hotel nikoli umreti V postelji. Meniš morda, da bi *elel živeti še kako minuto več in da bi s tem midva izgubila petdeset tiso!? Ti ga še ne poznaš. Predlagam ti, da storiva tako, da bi se zdelo, kot da je njegove smrti krivo nesrečno naključje.
— Kaj« Kako?
— Misliš, da Vi mu ne mogla nekoliko pomagati..■ Oba in skupno, dokler je še v nezavesti.
~ Nikoli, dokler sem jaz živ! — Ponovno je Abe stopil proti telefonu. Obstal je, ker se mu je zaideta, da je iz sobe, v kateri je tekal bolnik, zaslišal šibko kašljanje. Pohitel je tja. Opazil je, da se starcu premika spodnja ustnica Kot bi hotel nekaj reči.
— Sedaj je vse prepozno, norec! — mu je za hrbtom zašepetal George. — Sedaj je prepozno, da bi ga vrgli skozi okno.
•— Zakaj nisi tega storil sam,
morilec!?
— Preveč je težak. Nisem ga mogel sam vreči čez okensko po-‘ lico.
— Moral bi te ubiti, lopov! — je iztisnil skozi zobe Abe in pokleknil k postelji.
— Česa si želiš, očka?
Glas je bil tih, kot bi prihajal
od zelo daleč. — Vode... — je komaj izgovoril. — Moje grlo...
— Vode, takoj! — je Abe zaklical bratu, ki se je motal sredi sobe.
Toda starec ni mogel piti in Abe mu je moral najprej s prsti razkleniti usta in nato mu je kanil nekaj kapljic. —- Ali te boli, očka?
— Hudo. Pomagaj mi, da vstanem... — je mrmral Isak. Abe mu je pomagal, da je sedel in mu nato postavil nekaj zglavnilcov za hrbet. Starec je s pogledom obšel sobo. — Kje je George? — je na koncu zahropel.
— Glej ga, očka. Za mojim hrbtom je.
— Bil sem bolan, kaj ne?
— Da, hudo bolan, — se je slišal Georgeov odgovor. — Ali si česa želiš?
Nekaj trenutkov ni starec rekel nič. Niti poskušal ni tega. — Pridita bliže. Oba. Zdi se mi, da sem slišal, kako je nekdo omenil petdeset tisoč dolarjev... — je nato hropel.
Nihče od sinov ni odgovoril. — Potemtakem, kot se mi zdi, sem o tem sanjal.
— Očka, lezi spet... — je rekel Abe. — Telefoniral bom zdravniku. V nekaj minutah bo že tu.
— Ne, nočem ležati. Zdi se mi, da umiram. Pomagajta mi do stolice pri oknu. Se enkrat bi rad pogledal na cesto. Ne bojta se. ne. Ne želim umreti, toda smrti se tudi ne bojim. Hočem le več zraka.
Previdno sta ga prijela in odnesla na stolico pri oknu.
— Zraka, več zraka... — Abe je odprl okno. — Se več, Abe, popolnoma odpri okno, sinko. Do kraja. — Abe ga je ubogal.
— George, pridi sem. Pomagaj mi, da se dvignem. Želim videti ulico in ljudi na njej. Se več, George... — je prosil stari Isak.
— Grem po zdravnika! — je rekel Abe.
— Ne, nikamor! Prinesi mi raje kozarec vode. Ti George pa mi pomagaj, da bolje pogledam na mesto. Podstavi mi stolico. Tako. Sedaj pa mi prinesi copate iz moje sobe, George...
Vtem ko je Abe zapiral vodovodno pipo, je slišal, kako je George zadeval ob stvari, ko je nekaj iskal v očetovi sobi. Nato se je. zaslišal čuden šum z ulice, nekak top Udarec, toda hkrati podoben zvoku, ko reakcijsko letalo prebija zvočni zid. V istem 'trenutku se je zaslišal tudi Georgeov glas: '
— Abe, Abe, hiti! Iztrgal je skoraj ves okenski okvir in ga odnesel s seboj. Poglej!
CLOYCE W. LITTLEFIELD

modni kotiček
Znaš Jakec, de Angleži so res tiči. Si slišau od tistga Združenja velike!i glav, ke se kličejo tudi mensa? Uuni so se denilj u glavo, de boju organizirali vse la narbol pametne led i na sveti. Ma
skon res vervau, fle nas je samo sedem taužent.
— Pej ke j se šteješ ti zraven? ?a bet uradijo priznan za telegentnega, ■ be mogu odgovori . na aneh štirdeset koštetirat, kad u testov, ke so jeh prprauli tisti Angleži. Jn ne Ver-
je zadosti pameten za bet član, so nardili anih jem, da be znou odgovori. Sej sm ti vre povedau, štirdeset vprašaju, ke more nanje vsak kandidat de še velike glave ne be mogle prit zraven, ne
odgovort. Jn če odgovori prou, pole postane član Ma do zdej so jeh najdli na celem speti samo sedem taužent.
— Ma na sveti nas.je tri miljarde!
—	Ja, ja, ma zadosti pametneh za bet u ti- pr^'	u Berlin.
stem Združei\ji je pej samo sedem taužent.
—	Jn ta drugi?
pej ti.
— Ben tisto od velikeh glav je res. Laže je postat velika glava, koker bet telegemen. Vidi, denmo reč, Hitlerja. Jn kej je naredu? De so
Ma tašne naumnosti se dela na vseh leve-leh. Vidi, denmo reč, tisti sporazum zastran Na-
—	Ta drugi smo pej vsi zabiti, dragi Jakec, brežine. Zdej so rekli, de so vsi konlenti jn de
je vse narjeno. Ma prouzaprou ne znamo neč, ne
_______ .. _______ kej ne kaku so sc zglihali. Samo. listo se spou-
—	Ni miga res! So vre pogruntali, de ame- nem, de je rečeno, de se bo ko\onizacja ustaula
— Se zna, de pr teh pametneh so vsi pre-cedniki, ministri jn tako!
rikanski . precednik Johnson ne be mogu bet član. Jn 'nanka tisti Goldtvater, ke je pogoni pr volitvah. Jn tudi ne angleška kralica.
eupoštevajoč naravno gibanje prebivalstva«.
A videš, tle je hakelc. Kej je «naravno gibanje prebivalstva«? Kej je naravno ali umet-
Ben, tu se nanka ne čudem. Ma samo se- no tisto, ke je tolko ledi šlo u Australijo? Al pej dem taužent, tu je forte malo. Sej pride po mo- listo, ke hodejo naši ledje jeskat delo u Milan
jeh računeh na vsakeh štirstu taužent kumej aden!
Tak u odpade za celo Italijo kumej s tu-
ni pej u Nemčijo? Kej je tu naravno ali protinaravno?
Ja, jest mislem, de be se mogli vre prej
O modelih in vzorcih na modni reviji v Ljubljani
Veliko novega tudi v perilu - Izredno bogastvo pletenin
petjndvajsti. Ne pridejo nutre nanka vsi poslanci, zmeni, kej je naravno jn kej ni. Zatu ke ju tre se
Ma pej druge velike glave? Zepani, pre-cedniki, svetovauci;...
— E, neč, neč, dragi moj.
— Ma jest be skori reku, de jeh je res samo -sedem taužent. Zatu ke če be jeh blo več, be se tu poznalo. Ma koker ke gre svet naprej, be
lahko zgodi, de bo uden reku, de je naravno tisto, ke je umetno. Jn pole, znaš kej ti rečem jest? De dandanes, če jemaš u rokah škarje jn platno, lahko delaš, de se prebivalstvo enaravno giblje» koker češ ti. Se ti ne zdi?
— Se zna, de se me zdi.
V našem zadnjem članku smo omenile, cla se bomo še povrnile na modno revijo, ki smo si jo pred dnevi ogledale v Ljubljani, ter da bomo še spregovorile o modni razstavi, ki se je prav te dni zaključila na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Z današnjim člankom to obljubo tudi izpolnjujemo.
Ker zadnjič nismo omenile modne razstave, naj se tokrat ustavimo najprej pri tej. Kot smo že omenile, je razstavljalo svoje izj delke kar 65 jugoslovanskih tovarn in podjetij, kar že samo na sebi pove, da je bila izbira razstavljenih izdelkov zelo velika. Odlika na letošnji razstavi prikazanih izdelkov pa ni bila le v količini, temveč predvsem v veliki izbiri vzorcev, barv in modelov, kar je naletelo na zelo ugoden odmev med potrošniki, ki so se zadnja leta pritoževali, da je v izbiri blaga, kot tudi konfekcije, še vedno premalo fantazije in originalnosti, predvsem pa še vedno pomanjkanje različnih vzorcev, ki so vedno osnova za to, da ne po-
varne konfekcije so bile tokrat tako pri izbiri krojev kot tudi vzorcev in barv res zelo bogate. Pokazale so tako veliko izbiro novih idej in zamisli, da smo bile presenečene. Ce bodo ženske lahko tudi vse te vzorce in modele lahko dobile v prodaji v raznih trgovinah, bodo res lahko zadovoljne.
Tudi glede ženskega, kot tudi moškega perila se nam je zdela izbira tokrat zelo pestra in bogata. Tu so se izkazale predvsem nekatere zagrebške in slovenske tovarne, ki so pokazale zelo lepo žensko perilo iz nylona, pa tucli iz bombaža in drugih vlaken.
Povedale smo že, da so nas zelo navdušile predvsem pletenine, ki so zavzemale zelo velik del na modni razstavi. Tem so tovarne pletenin posvetile toliko skrbi in pozornosti, da je bilo mogoče že na prvi pogled ugotoviti velik napredek tudi na tem področju. Vi dele smo prekrasne kostume, pla šče, obleke, pulloverje in še dru ga oblačila, izdelana v lepi volni in v zelo lepih barvah. Nekaj ob-
stane konfekcija preveč enolična. I lek in plaščev je celo presegalo Tekstilne tovarne, kot tudi to-1 okvir navadnih pletenin ter im

..................
ZANIMIVA PREDVIDEVANJA V ZVEZI Z RAZVOJEM JEDRSKE ZNANOSTI
Ameriški znanstvenik nam daje sliko
kakšen bo svet L1980
Razsoljevanje mor§ke vode - Vedno večje ladje na jedrski pogon - Podmorski generatorji za oceanografska raziskovanja - Jedrska sila in vesolje - Dosežki pri gradnji luk, predorov in prekopov
V Veliki Britaniji so zgradili »vzorno« kaznilnico, ki je tudi veliko stala: skoraj dve milijardi lir v naši valuti. Tenkočutni notra-nji minister lord Blundeston pa se je hotel osebno prepričati, kako se v njej počutijo kaznjenci. Za en dan se je pomešal med nje in živel njihovo življenje. Ne vemo, kakšni so bili njegovi vtisi. Tudi če so bili najboljši, je en dan le en dan, leta pa so tudi v udobnem zapori! dolga
uiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiimiiiiiiiuiiiiiiiiiinuiiiiiiiiiM.................................
Evropa še v bodoče vedno bolj stara
Tudi U Tant omenja demografsko eksplozijo
NEW YORK, 27. — Prebivalstvo Evrope je «najstarejše» na svetu in odstotek starih ljudi se bo v prihodnjih desetletjih še povečal. Tako napoveduje poročilo, ki ga je pripravilo generalno tajništvo Združenih narodov. Po poročilu, ki ga bo generalni tajnik Združenih narodov U Tant v prihodnjem marcu predložil posebni komisiji OZN, ki se ukvarja s problemom populacije, znaša odstotek prebivalcev v Evropi, ki so stari nad 65 let, 9,8 in Se bo ta odstotek do leta 2000 dvignil na 13,1, kar je treba pripisati prvenstveno vedno daljši povprečni življenjski dobi, hkrati pa tudi znižanju rojstev in deloma izseljevanju, kajti na druge celine, predvsem v obe Ameriki, se selijo mlajši povečini delazmožni ljudje.
V Severni Ameriki, vštevši Kanado pa znaša odstotek nad 65 let starih ljudi 9.0 in po računih tistih, ki so to poročilo sestavili, se bo ta odstotek do konca tega stoletja znižal na 8.9, kar si razlagajo z doseljevanjem mlajših ljudi z drugih celin in pa s pojavom novejše dobe, ko postajajo ameriške družine zelo številne zaradi številnih rojstev.
Iz poročila nadalje razberemo, da šteje prebivalstvo sveta seda, nekaj nad tri milijarde, da pa se bo do leta 2000 podvojilo, tako da bo tedaj na Zemlji okoli šest milijard ljudi. Največji pri-rodni prirastek v tem že tako kritičnem naraščanju prebivalstva pa bo do leta 2000 v deželah v razvoju, to se pravi v tistih deželah, ki so sedaj slabo razvi,e in v katerih živi sedaj okoli dve milijardi in jih bo čez malo manj kot 40 let že štiri milijarde in pol.
V poročilu se seveda postavlja tudi problem tako imenovane de-mogralske eksplozije, to se pravi problem, k«ko oskrbeti vse te milijarde ljudi z zadostno količino hrane- Generalni tajnik Združenih narodov U Tant v svojem poročilu zatrjuje, da- je
Film «Italiani brava gente» ne žali vojske
FIRENCE, 27. — Tukajšnje sodišče je po ogledu filma «Ita-liani brava gente« sklenilo, da odbije zahtevo tožiteljev, naj bi se predvajanje filma prepovedalo, ker da žali italijanske oborožene sile. Sam javni tožilec je smatral, da je zahteva neumestna, ker žalitev oboroženih sil v tem primeru ne pride v poštev, kajti o žalitvi oboroženih sil bi mogli govoriti šele tedaj, če bi film žalil vojsko kot ustanovo. Film altaliani brava gente« pa ne žali italijanske vojske, pač pa ta film po mnenju sodišča le skrči ((lažno in retorično sliko junaka« na »bolj humane in bolj resnične zato pa tudj prav nič manj veljavne in pozitivne dimenzije«. Poleg tega film «Italiani brava gente« ne ((grobo potvarja dejstev do meje, da sprevrže zgodovinsko resnico«, kot je rečno v tožbi, pač pa skuša prikazati ((tragičen in žal resničen dogodek, ki ga vsi poznamo, namreč umik italijan-
Dunajska univerza bo slavila 600-letnico
DUNAJ, 27. - Največji kulturni dokodek letošnjega leta v Avstriji je 600-letnica dunajskega vseučilišča, ki jo bodo proslavili s številnimi slavnostnimi prireditvami. Te proslave se bodo začele 9. maja zvečer z baklado dunajskih visokošolcev. Proslave se bodo nato nadaljevale v katedrali sv. Stefana ter s povorko rektorjev in vseučiliščnih profesorjev, ki bodo v svojih togah šli v sprevodu s Trga sv. Stefana do Burgtheatra. Višek proslav pa bo 12. maja na veliki slavnosti, ki bo v mestnj dvorani na Dunaju.
Tej proslavi bodo prisostvovali tudi predstavniki vseh nemških vseučilišč iz Vzhodne in Zahodne Nemčije ter predstavniki mnogih vseučilišč iz Danske, Holandske, Švedske, Švice in mnogih drugih cjržav.
NAT «KING» COLE SE DOBRO POČUTI
SANTA MONICA. 27. — Črnski pevec Nat «King» Cole, za katerega smo poročali včeraj, da je bil operiran zaradi raka na pljučih, «se dobro počuti«. Tako je izjavil kirurg, ki je pristavil celo, da bo pevec mogel spet peti, kar je v popolnem nasprotju z včerajšnjimi izjavami drugih zdravnikov.
Doslej je prišlo na njegov naslov kar 250 tisoč pisem, med katerimi je tudi pismo Johna Wayneja, ki je bil tudi operiran in ki danes spet poje in trenut-
Nobelov nagrajenec, Glenn T. Seeborg, predsednik Atomske komisije ZDA, je nedolgo tega podal nekaj izjav o tem, kakšne uspehe, oziroma, kakšne dosežke lahko pričakuje od nadaljnjega razvoja jedrske energije, se pravi njene uporabe v 1. 1980.
Poleg povečane važnosti in pomena atoma v pogledu proizvodnje električne energije — pravi Seeborg — se bo povečala, razen električne proizvodnje, tudi uporaba jedrskih central za druge namene. Izredno važen primer takšnega napredka ho v 1. 1980 predstavljala desalinacija mf>r-ske vode, se pravi spremenitev morske vode v pitno, če se bo jedrski program desalinacije razvijal kot Je predvideno, bodo I. 1980 že imeli na razpolago ustrezne Jedrske naprave za ta namen, kar bo v veliki meri prispevalo k povečanju zalog vode aa mestno gospodinjsko ter industrijsko rabo. Spričo zelo nizke cene takšne vode, bomo potemtakem pri ča ogromnega Industrijskega in socialnega napredka na vseh tistih področjih, kjer Je ta napredek bil nemogoč prav zaradi pomanjkanja vode.
Nadaljnji pomemben uspeh, ki ga bo zagotovila uporaba jedrske energije, bo nedvomno ta, da bo mpč z električnim tokom ln toploto oskrbovati naprave in stroje na velike razdalje. Tako n. pr. znanstvena oporišča na Antarktiki ali meteorološke postaje brez posadke na majhni ladji nekje sredi morja.
Dotlej, se pravi do 1. 1980, se bo na široko razvila tudi uporaba radloizotopskih, termoelektrlč-nih in termionsklh generatorskih sistemov. Zahvaljujoč njihovi relativno veliki učinkovitosti In majhni teži, se bodo npr. za oceanografska raziskovanja, za raziskovanja morskega dna in za izkoriščanje bogatih podmorskih rudninskih nahajališč z uspehom uporabljali podmorski generatorji, ki bodo po drugi strani zelo koristili tudi v podmorski navigaciji, pri postavljanju podmorskih kablov ter izgradnji podmorskih obrambnih sistemov.
Podmorska uporaba reaktorjev bo odprla pot najširšim možnostim raziskovanja ter Izkoriščanja oceanskih globin, kakršne sl niti predstavljati ne moremo. Batiskafi na jedrski pogon za vsestranska raziskovanja, a kasneje stalne raziskovalne postaje na isti pogon, bodo zagotovo v odločilni meri prispevali k našemu osvajanju rudninskih surovin ln potencialnih virov hrane iz morja.
Sistem atomskih central bo 1. 1980 štirikrat učinkovitejši kot danes, bo relativno poceni in bo sposoben za pogon v obdobju najmanj 10 let. Vse te prednosti
bodo pospešile njihovo uporabo tudi v sistemu komunikacij, približale radio in televizijo deželam v razvoju, kot bodo odigrale odločilno vlogo tudi v upravljanju zračnega transporta, varnostnih ter kontrolnih naprav v letalskem in pomorskem prometu.
Današnji inženirji bi zagotovo ne bili sposobni prepoznati zapletene-reaktorje, ki bodo v rabi L 1980. Takrat bomo močno napredovali tudi v pogledu razvoja prototipov magnetohidrodina-mičnih reaktorjev, ki nimajo nobenih preglbljlvih delov in ki na principu učinka obrnjene elektromagnetne pumpe ustvarjajo električno energijo, s katero bi lahko zadostili tudi največjim potrebam. Leta 1980 se bo uveljavil nadalje- turbinski generatorski sistem z zaprtim plinskim ciklusom. Uporaba jedrske energije za pomorski pogon, pa bo v tem l.etu že povsem navadna stvar. Vse nove ladje, začenši od rušilca. bo poganjala atomska energija. Jedrska energija pa bo v osebnem in tovornem pomorskem prometu kombinirana z avtomatizacijo. Veliki napredek, ki je bil zabeležen v jedrskem pomorstvu, zahvaljujoč izkušnjam z ladjo na atomski pogon ((Savana«, dokazuje, da bodo tovornjaki ln tankerji na jedrski pogon v bodoče sposobni prevažati tovora na velike razdalje primerno hitreje kot danes, in to ob najmanjših stroških.
Leta 1961 je Jedrska energija stopila tudi v vesolje. In prav v tem brezmejnem prostoru bo prišla najbolj do izraza njena prednost. Saj ne obstaja kak drug vir energije, ki bi se mogel meriti z njo in bi bil v stanju, da bi mesece in mesece opravljal svojo nalogo, ne glede na mrak, položaj v odnosu do Sonca, skraj-
ske vojske iz Sovjetske zveze.« j no snema film v Mehiki.
svoje nestrpnosti. Boljše obvladovanje samega sebe vam ne bo škodilo.
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Postavite se po robu nekaterim preveč osebnim tolmačenjem nekega važnega vprašanja. Pretirano sanjarjenje vas odteguje od realnih problemov.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Izkoristite neko svojo dobro zamisel, kljub na videz neprimernim pogojem Ne poslabšajte še bolj neko situacijo s svojo sebičnostjo.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Obljuba, ki ste jo prejeli že pred časom, vam bo danes zelo dobrodošla. Odločilen trenutek za one, ki se ukvarjajo z intelektualnim delom.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Sklenili
HOROSKOP
boste zelo dobičkanosen poslovni sporazum. Neko srečanje bo obo-bodočnost sveta v veliki meri i gatilo vašo notranjost, odvisna prav od rešitve vpraša- , LEV (od 23.7. do 22.8.) Jutro ne nja te demografske eksplozije. I bo najbolj primerno za posle, ki
jim je treba posvetiti mnogo pozornosti. Trenutno bo neko prijateljstvo za vas najpomembnejše.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Izne-naden predlog vam bo omogočil znatno napredovanje. S svojo širo-kosrčnostjo boste uspešno prispevali k rešitvi nekega osebnega vprašanja.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Bodite danes zmerni v pogledu vseh finančnih zahtev. V trenutku važne odločitve, uporabite predvsem svoj razum.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Ce. se hočete ogniti nepotrebnih poslovnih zapletljajev, ne kažite
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Danes se boste na delu zelo izkazali, kljub vprašanjem, ki vas za-skrbljajo. Dokončno boste uredili neko čustveno zadevo.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ce vam je kaj do ustrezne rešitve nekega vprašanja, bodite bolj strogi do samega sebe. Uspešno boste uresničili svoj čustveni načrt.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Neko pobudo boste lahko uveljavili samo v primeru, če boste premagali svojo trmoglavost. Manjši spopad v družini.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ne ustavite se že pred prvimi težkočami. Sijajna zamisel vam bo omogočila
naglo rešitev nekega bistvenega vprašanja.
ne spremembe temperature ali visoko stopnjo kozmičnega žar-čenja, kot je to primer z atomsko energijo.
Najsenzacionalnejšo uporabo jedrske energije 1. 1980, pa vsekakor zagotavlja stremljenje, da bi se dosegel ln raziskal Mesec, kot tudi nasploh ves program izstreljevanja satelitov s človeško posadko. Brž ko se bo začelo z izkoriščanjem Luninih virov, se , bo pojavila tudi potreba po oskrbovanju vesoljskih, oporišč z električno energijo, kar bo najlažje doseči prav s pomočjo je-A drskei-energije.
Leta 1980 bo raziskovanje Marsa, Venere ln Merkurja s pomočjo vesoljskih ladij brez posadke postalo povsem navadna stvar.
A tudi v poljedelstvu, medicini ter Industriji bo prišlo do presenetljivih novosti. Radioizotopi so na teh področjih že v marsičem spremenili pogoje našega življenja, a njihova uporaba naslednjih dveh desetletjih se bo gotovo še razširila. Pričakovati je, da se bodo industrijske panoge, kakršna je konserviranje hrane s pomočjo žarčenja in pa uporaba žarčenja v kemični in dustriji ter izdelovanju plastičnih mas. da se bodo torej te in dustrljske panoge na podlagi izo topov ter industrijskih virov žar-čenja še naprej razvila.
Program za določanje možnosti, da se na osnovi kontroline termonuklearne reakcije pridobiva električna energija, bi utegnilo do I. 1980 doseči bistven napredek. Razen tega je moč pričakovati vrsto bistvenih uspehov tudi v pogledu uporabe jedrskega eksploziva za pridobivanje rudnin in nafte, kot tudi v izgradnji velikanskih prekopov, luk in predorov skozi ogromne gorske masive.
lahko že štejemo med prav izbrane modele, ki bi delali čast vsaki
modni reviji.
Navdušila nas je tudi usnjena galanterija, čeprav smo pri torbicah pogrešale večjo izbiro modelov, predvsem takšnih, ki bi se približali našemu okusu. Videle pa smo zelo lepe potovalne torbe, usnjene pase, rokavice in tudi športne torbice.
Vse, kar smo do sedaj omenile v zvezi z modno revijo in razstavo v Ljubljani, je bilo zelo pozitivno. Naj sedaj, ob zaključku, povemo tudi nekaj kritičnih pripomb na tisto, kar nam ni bilo všeč. Kot smo že omenile, so bili skoraj vsi predstavljeni modeli tako lepi, enostavni in praktični, da so nas v tej celoti zato tem-

Zgoraj: V peščeno-barvni in rja-vo-črnem drobno-karirastem vzorcu kombiniran kostumček konfekcijskega podjetja «Beko». Spodaj: Model v belem cioqueu z živahno zeleno bluzico in pasom na krilu v isti barvi. Model »Almira«
bolj motili sicer maloštevilni, a vendarle zelo zapaženi modeli nekaterih popoldanskih in večernih oblek, ki so hoteli posnemati evt-soko modo«, a so se izkazali le kot bolj slaba imitacija. Razen tega naj povemo še to, da šo takšni modeli za naš okus in za naše potrebe skoraj nepotrebni, saj si jih nobena ne more niti ne bi hotela privoščiti. Na neka) tajcih ekstravagantnosti smo naletele tudi pri nekaterih modelih ženskega perila, a ti so bili manj očitni ter so nas vsaj nekoliko manj motili.
V glavnem pa smo. kot smo f« tekle, zasledile na letošnji ljubljanski modni reviji in razstavi zelo velik napredek, kar je brez dvoma zasluga mladih risark, ki obiskujejo posebno šolo in ki so pokazale res lepo število izvirnih modnih domislic in dobršno mero okusa.
N. L.
Radio Trst A
7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glas-
ČETRTEK. 28. JANUARJA 1965
Operna antologija; 10.30 šola; nostil; 12.05 Kmetijski nasveti;
11.00	Sprehod skozi čas; 11.15	12.15 Ansambel Mihe Dovžana;
___	Ital. narodni plesi; 11.45 Glasba 12.30 L. M. Škerjanc: Nocturno
ba- 1130 šopek slov. pesmi; Il.45 za godala; 13.25 Filmska glasba; št. 3, Elegij? itd.; 13.30 Pripo-Florentinski motivi; 12.15 Za smeh 14.55 Vreme na morjih;. 15.15	ročaju vam.„; 14.05 Slovenski
---- “	Glasbena beležnica; 15.45 Gospo-	pevci; 14.35 Naši poslušalci če-
darska rubrika; 16.00 Program	stitajo; 15.30 Orkester Doma JNA;
za najmlajše; 16.30 V diskoteki;	15.40 B. Belan; Osebe odpotovale;
17.25 Portugalske pesmi; 18.10	16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Tu-
Bachove skladbe; 18.55 Orkestral-	ristična oddaja; 18.00 Aktualno-
na glasba; 20.25 Lahka glasba;	sti; 18,15 Harfistka Ruda Ravnik;
21.00	V. Buonassisi: «Nekdo bo	18.45 Jezikovni pogovori; 19.05
prišel«; 22.15 «1 mušici«.	Glasbene razglednice; 20.00 Dozi ______________________ mače pesmi; 21.00 Franz Kafka;
II. program	21.40 Glasbeni nokturno; 22.10
7.30 Jutranja glasba; 10.40 Nove pesmi; 1 J..05 Vesela glasba;
12.00	Romantično potovanje; 14.00 Pevci; 14.45 Nove plošče; 15.15
Kolesa in motorji; 15.35 Kon- nuat, ii.ou opuicu ca, imjuimjse, cert v miniaturi; 16.00 Rapsodija; 18.30 Nikoli ni prepozno; 19.00 16.35 Poje Louis Armstrong; 17.35 Dnevnik; 19.15 Kmetijska odda-
in dobro voljo; 12.45 Za vsako- Glasbena gar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 G. Safred igra na marimbo; 17.25 Italijanščina; 17.40 Lahka glasba; 18.15 Umetnost;
18.30 Glasbena oddaja; 19.00 Pozavnist J. J. Johnson; 19.15 ((Prešernov sonetni venec«; 19.30 Or-, kestra V. Simič in F. Pomykalo;
20.00 Šport; 20.35 ((Nepomembna ženska«; 22.00 Plesna dvorana;
22.55 Sodobna ital. glasba.
Trst
12.00 Plošče; 12.25 Tretja stran;
13.15 Orkester p.v. Casamassi-me; 13.30 Med zgodovino in legendo; 13.40 Simf. koncert.
Koper
Popevke: 23 05 Stara glasba.
Ital. televizijo
8.30 Sola; 17.00 Tvoja prihodnost; 17.30 Spored za najmlajše;
Enciklopedija; 17.45 A. Dumas: «Grof Montecristo«; 18.35 Bolezni, naše dobe; 18.50 Vaši izbranci;
7.15 Jutranja glasba; 11.00 Otro- 20.00 Iz Puccinijeve «Suor Ange
ja; 20.00 športne vesti; 20.15 V rimskem parlamentu; 20.30 Dnevnik; 21.00 Lev Tolstoj: «Moč teme«; 22.05 Tedenski pregled prireditev; 23.00 Dnevnik.
II. KANAL
21.00	Dnevnik:	21.15 Festival
popevk v Sanremu; 22.30 športni četrtek.
Jug. televizija
11.00	Francoščina; 16.40 Rušči-"a; 17.10 Govorimo angleško; 17.40
cčvai™	glasbenin xe Na irko na frko; 1825 obzor.
stivalov.	m	njij; jg 45 Po Jugoslaviji; 19.15
iloveni/a	Glasbena porota; 20.00 Dnevnik;
8.05 Zabavni zvoki; 8.55 Za	20.30 Tri narodne	— enkrat	dru-
šolarje; 9.25 Milčinski-Cipci: Bu-	gače; 20.40 I. Ivanam Mož m	nje-
Jutranji	pozdrav;	9.10	Scarlatti	talci; 9.45 Domače viže; 10.15	gova žena — TV	igra; 21.40	Do-
in	Paganini;	9.45	Popevk«;	10.00	Glasbeni sejem; 11.00 Nimaš pred-	kumentarni film;	22.10 Obzornik.
ški kotiček; 11.30 Pevci in orkestri; 11.50 Iz turistove beležnice; 12.10 in 12.55 Glasba po željah; 13.40 Oto Vince: «V vetru«; 14.00 Glasba po željah: 15.00 Operni almanah; 15.40 Vprašanja tedna; 16.00 Tretja stran; 16.15 Popevke; 16.35 Ivan štajcer; 17.40 Plesna glasba; 18.00 Prenos RL; 19.00 Ritmi; 19.30 Prenos RL; 22.15 Igra Kai Winding; 22.40 Nočni motivi.
Nacionalni program
6.30 Vreme na ital. morlth: 8.30
lice«; 21.00 Skladbe za godalni orkester; 21.10 Festival v Sanremu.
III. program
18.45 Blochove skladbe; 19.00 Teorija o evoluciji; 1930 Sibe-lius in Bartok; 20.40 Bachova sonata; 21.20 Bentzonov koncert,
Vreme včeraj: najviSja temperatura 8.5. najnižja 4.2, ob 19 uri 7.2; zračni tlak 1011.7 raste, vlaga 87 odst., nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 9 stopinj.
Tržaški
Danes, ČETRTEK, 28. Januarja
Peter
Sonce vzide ob 7.32 in zatone ob 17.05. Dolžina dneva 9.33. Luna vzide ob 4.29 in zatone ob 13.19 Jutri, PETEK, 29. januarja Franc
Z VČERAJŠNJE SEJE DEŽELNEGA SVETA
Razprava o zakonskem osnutku za razvoj gorskih področij
Socialisti in komunisti zahtevajo, da se ustanovi posebno odborništvo za vprašanja gorskih področij
Včeraj je deželni svet razpravljal o zakonskem osnutku deželnega odbora o ustanovitvi odbora deželnih odbornikov za razvoj gorskih področij in posvetovalne komisije za gorsko gospodarstvo. O zakonskem osnutku Je že razpravljala pristojna druga komisija deželnega sveta in včeraj Je poročal o njem svetovalec KD Vir-golini. Med drugim določa osnutek, da se ustanovi odbor deželnih odbornikov za razvoj gorskih področij pri odbomištvu za kmetijstvo, gozdarstvo in gorsko gospodarstvo ter da ga sestavljajo odborniki za kmetijstvo, industrijo in trgovino, javna dela, delo in socialno skrbstvo ter prevoze in turizem.
Naloge odbora so določiti v okviru načrta deželnega razvoja smernice za gosDodarski in socialni razvoj gorskih področij; pripravljati programe in načrte; zagovarjati usklajevanje raznih pobud.
Pri deželnem odbomištvu se ustanovi tudi posvetovalna komisija za gorsko gospodarstvo. Zakonski o-snutek določa, kdo vse je v njej zastopan in kakšne so njene naloge. Osnutek tudi določa, da se v glavnem smatrajo za gorska področja tista, ki jih predvideva državni zakon o teh področjih št. 991 od 25 julija 1952.
V	razpravi o tem zakonskem osnutku je spregovorilo večje število odbornikov in kot po navadi so ga svetovalci večine zagovarjali, svetovalci opozicije pa bolj ali manj ostro kritizirali. Pri obrazložitvi zakonskega osnutka je svetovalec Virgolini dejal, da mora imeti vprašanje razvoja zaostalih gorskih področij v okviru dežele absolutno prednost, da se izboljšajo splošne življenjske razmere, uresniči socialna pravičnost in odstranijo velika neravnovesja. Gorsko področje se tiče skoraj polovice vse deželne površine, medtem ko biva na njem samo še 200 000 prebivalcev zaradi stalnega izseljevanja. Ce no bodo sprejeti primerni ukrepi, se bo izseljevalni vil še povečal. Ti prebivalci so imeli doslej ie malo od gospodarskega napredka in je zato nujno, da se poveča možnost zaslužka na kraju samem. Ravno zato, da bi se opomoglo vsem pomanjkljivostih, je deželni odbor predložil zakonski osnutek.
Virgolini Je nato orisal potek razprave na treh sejah druge komisije in rekel, da so hoteli nekateri člani komisije, da bi se ustanovili tudi tako imenovani sveti dolin, ki bi bili zastopani v posvetovalni komisiji. Večina pa je bila mnenja, da to ni potrebno*
V	razpravi je prvi spregovoril svetovalec PSI Moro, ki je doma iz Karnije In je z zelo občutenimi besedami orisal resni položaj Kar-nijcev, ki jih je samo 60.000, a od teh je kar 12.000 izseljencev, kar kaže na dramatični položaj v tem okrožju. Karnija je bila vedno v
velikem zastoju, ker so jo stalno , sta malce kritizirala zakonski osnu-zanemarjali in šele socialisti so se | tek, a sta nakazala možnost, da bi začeli pred 60 leti truditi, da bi , glasovala zanj. Močno sta ga kri-izboljšali obupni položaj prebival- . tizirala tudi socialist Angeli in ko-stva ter so v ta namen ustanovili I munist Moschioni. Demokristjani zadružno gibanje, ki pa ga je fa- 1 Uril, Varisco in Chieu pa so vsi šizem uničil. Karnija je plačevala ; zagovarjali načrt. Misovec Boschi
v vseh vojnah velik krvni davek, dala je mnogo žrtev v odporniškem gibanju, a upošteval Je ni nihče. Zaradi tega je zahteval Moro, da se napravi tej brezbrižnosti konec. Socialisti zahtevajo, naj se ustanovi posebno odborništvo za gorska področja, kajti odbor nekaterih deželnih odbornikov je le slab dvojnik deželnega odbora samega.
Ustanovitev posebnega odporništva Je zahteval tudi komunist De Caneva, ki je tudi orisal hudo revščino, zaostalost in zapostavljenost Karnije in gorskih področij sploh
pa je dejal, da bo zakonski osnutek podprl.
Razprava o njem se bo nadaljevala danes zjutraj.
Nalog za dovoljenje za gradnjo pomola VII
Minister za javna dela Mancini je naročil Civilnemu tehničnemu uradu za pomorska dela v Benetkah, naj izda družbi Angelo Farsu-Omenil Je tudi nujnost, da se okre- i ra dovoljenje za gradnjo pomola pl proizvodnja električne sile in s VII v Trstu. Za to delo ki so ga tem ustvarijo pogoji za razvoj in- napovedali pred 10 leti in ki se je dustrije.	nenavadno dolgo zavleklo, bodo iz-
Liberalca Morpurgo in Trauner I dali 9 milijard 560 milijonov lir.
IZ RAZPRAVE PROF. FORTEJA ZA GOSPODARSKO KONFERENCO
' " ’ ' ■ , '	*" ’ ! : 1 '	1 "1 r	' ‘
Trst potrebuje nove redne proge in povezavo z Balkanom in Vzhodom
Zgrešena in škodljiva je trditev o «ekscentričnem mestu», kjer naj bi investicije ne bile primerne
»♦♦♦<>(>C^XXXXXX> ♦♦♦♦^♦♦♦♦♦ooo<xxxx^o »♦♦♦♦♦♦ ♦
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦OCOOOOOOOO♦•
| Slovensko gledališče v Trstu
BO NA SPLOŠNO ŽELJO OBČINSTVA ponovilo
v nedeljo, 31. januarja ob 16. uri v Kulturnem domu
VEČER SLOVENSKE SODOBNE DRAMATIKE
Oba osnovna stebra, na katerih I oživela. Celokupen promet v vseh spodarski pomen mesta pa nikakor « PRIMOŽ KOZAK
Trst pa so v zadnjih letih imeli in še danes imajo nekateri zasebniki in tudi javne ustanove iz notranjosti državte za preveč ((ekscentrično« mesto, to je za obrobno pokrajino, ki ne nudi dovolj jamstva za nove investicije. V resnici pa je položaj Trsta le začasno ekscentričen, in to samo z zgodovinskega vidika. Geografski in go-
lllllllllllllllllHIIIIHIHIItllllllllltlllllMIIIIIIIIIIIIinilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllliilliilllllillllilllllllilliiiiiiiiiiiiilllllMIlMIIIIMItlllMiillllllllUIIJUllIlIllIllllllUllllIlIllIllllllllllllllllllllllllllllllllKIIIIIIIIII
sloni tržaško gospodarstvo, nam reč ladjedelniška industrija in pristaniški promet, se nahajata danes v resnih težavah. Pomembnost teh dveh gospodarskih vej je takšna, da bi v primeru, ko bi njun razvoj ne kazal prej nazadovanja kakor pa napredovanje, bila napovedana konferenca o gospodarstvu Trsta popolnoma odveč.
Za nazadovanje odnosno za sta-cionarriost prometa v tržaškem pristanišču nosi velik del krivde fašistična miselnost preteklih let, po kateri si je Italija povsod v tujini zapirala vrata ter se v raznih vojnah zamerila Grčiji. Severni Afriki, Albaniji, Srednjemu vzhodu, skratka vsem tistim deželam, s katerimi bi Trst lahko vzpostavil odlične gospodarske in prometne zveze ter s tem našel naravno pot za razvoj svojega pristanišča. Sele potem, ko je bil fašizem dokončno poražen, ter je Italija opustila kratkovidno gospodarsko politiko avtarhije, so italijanska prlstanifčp-
lukah, ki je 46,000.000 ton,
dvignil na 90,000.000 ton, kar pomeni, da se je v razdobju petih let podvojil. Cez nadaljnjih pet let pa naj bi se promet v vseh italijanskih lukah še enkrat podvojil, tako da bi dosegel leta 1970 okoli 180 milijonov ton. V perspektivi Italija mora računali , na takšen razvoj, kajti s tem, da je pristopila k novim gospodarsko-političnim meddržavnim tvorbam v Evropi, so se zanjo dejansko odprle nove možnosti za razvoj gospodarskega sodelovanja s številnimi tujimi državami.
Edvard Kardelj skozi Trst v London
Včeraj zjutraj je potoval skozi Trst predsednik zvezne skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije Edvard Kardelj s soprogo. Na obmejnem bloku v Sežani sta visokega jugoslovanskega gosta sprejela jugoslovanski generalni konzul Rudi Janhuba in konzul Oluič, na tržaški postaji pa so sprejeli predsednika Zv&Žnč ‘ ‘ Skupščine konzul Jože Gačnik, konzul žarko Milutinovič in drugi člani konzularnega zbora.
Predsednik zvezne skupščine Edvard Kardelj potuje v London, kjer bo zastopal Jugoslavijo na pogrebu Winstona Churchilla.
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiimiii
IZ SINDIKALNEGA ŽIVLJENJA
Pričetek dvodnevne stavke delavcev podjetja Vetrobel
Sklenitev sporazuma v podjetju Aldo Zerial Razgovori o akordih v Tovarni strojev
Danes se bo zopet začela stavka delavcev podjetja Vetrobel v ža-veljskem industrijskem pristanišču, ki bo trajala dva dni. Stavka je vsedržavna in zahtevajo delavci z njo obnovitev delovne pogodbe steklarske stroke. Poleg tega pa imajo delavci v tržaški tovarni še posebne zahteve, ker uživajo slabše delovne in plačilne pogoje, kot jih predvideva vsedržavna pogodba. Zadnjič je stavkalo 98 vseh delavcev in uradnikov, ki so šli tudi v protestni povorki po mestu in še posebno glasno protestirali pred sedežem Združenja industrij-cev v Ul. S. Spiridione.
Včeraj so sklenili v mizarskem podjetju Aldo Zerial začasen sporazum v obliki predujma na bodočo delovno pogodbo, kot so storili že v mnogih podjetjih, ker nočejo delodajalci skleniti kolektivne delovne pogodbe. Med drugim so delavcem zvišali mezde za 11. odstotkov ter jim skrajšali delovni čas za eno uro na teden.
V Tovarni strojev pa so se začeli razgovori glede novega načina obračunavanja akordov.
Komunistični svetovalci zahtevajo sklicanje pokrajinskega sveta
Komunistični pokrajinski svetovalci so poslali predsedniku pokrajinske uprave dr. Deliseju pis-smo, v katerem ga opozarjajo na vedno večjo škodo, ki jo povzroča Javni stvari zavlačevanje sklicanja prve seje novega pokrajinskega sveta po več kot dveh mesecih po volitvah. Komunistični svetovalci pravijo, da sedanje gospodarske težave v pokrajini, zapora ladjedelnice Sv. Roka ter odpusti z dela v mnogih podjetjih, razprava v deželnem svetu o gospodarskem načrtovanju, napovedana gradnja naftovoda in še druga vprašanja zahtevajo prisotnost in nujen poseg pokrajinske uprave v vse te zadeve.
V soboto in nedeljo bo gospodarska konferenca o Trstu, ki jo Je sklicala tržaška občina. Pokrajinska uprava se bo udeležila te konference ne da bi prej pokrajinski svet o tem razpravljal. Doslej pa še ni nihče povabil izvoljenih pokrajinskih svetovalcev, naj se udeležijo konference. Pri tem pa svetovalci poudarjajo,da je pokrajinska u-prava neposredno zainteresirana za to konferenco in bi morala zato
na njej sodelovati s predlogi in nasveti, ne pa samo kot opazovalec.
Komunistični svetovalci ugotavljajo, da odsotnost pokrajinske uprave pri vseh teh pobudah zmanjšuje njen pomen kot predstavnice in zagovornice koristi prebivalstva. Do tega stanja je prišlo, ugotavljajo komunistični svetovalci, zaradi stališča nekaterih političnih sil, ki nočejo razpravljati o teh vprašanjih v pokrajinskem svetu. Potem ko obsojajo takšno ravnanje, komunistični pokrajinski svetovalci pozivajo predsednika, naj čimprej skliče prvo sejo novega pokrajinskega sveta.
NA VČERAJŠNJI DRUGI SEJI OBČINSKEGA SVETA
Millo (KPI) ponovno izvoljen za župana miljske občine
Novi občinski odbor sestavljajo samo komunisti, PSI pa ga podpira samo od zunaj ■ Za župana Millaje glasoval tudi en član opozicije - Zagotovila o narodnih pravicah Slovencev
DANES OB 12. URI
Otvoritev nove ceste pred pokopališčem
Danes ob 12. uri bodo v prisotnosti oblasti izročili prometu nov del cestišča na Istrski cesti, ki povezuje trg pred pokopališčem s Trgom Valmaura. Istočasno bodo izročili prometu tudi podcestni prehod za pešce, ki bo omogočal dostop od filobusnega postajališča do pokopališča, ne da bi bilo pešcem treba prekoračiti cesto. Celotno delo je stalo okrog 50 milijonov lir.
V tej zvezi bo vodstvo avtofilo-tramvajske službe Acegat tudi preusmerilo javna prevozna sredstva po tem novem cestnem odseku. Zaradi tega bo od jutri dalje postajališče prog 10. 19, 20 in 21, ki je sedaj v višini pokopališča, prestavljeno v bližino vhoda v prehod pod cesto, ki je prvi te vrste v Trstu.------------
Preuredili je treba slovenski otroški vrtec pri Sv. Jakobu
Občinska svetovalka KPI Jole Burlo je poslala občinskemu odborniku za javno vzgojo prof. Romanu pismeno vprašanje glede slovenskega otroškega vrtca pri Sv. Jakobu. Svetovalka Burlo sprašuje odbornika, kaj namerava ukreniti za ta vrtec, ki ima samo eno u-čilnico, v kateri otroci jedo, se igrajo in imajo omare za svoje oblekce. Pri tem pripominja, da bi bilo primerno urediti sosedno sobo za jedilnico, popraviti in urediti pa bi treba tudi sanitarije, ki zdaj niso primerne za male otroke.
V Miljah je bila včeraj druga seja občinskega sveta, na kateri so izvolili župana In občinski odbor. Za župana je bil Izvoljen dosedanji župan Gastone Millo, nosilec Liste Frausin, ki je prejel 17 glasov. Za odbornike so bili izvoljeni svetovalci Liste Frausin (KPI) Giordano Pacco (17 glasov), Bono-mo Tominez (16), Nereo Martinel-11,(17) in Kiljan Ferluga (16). Za namestnike sta bila izvoljena Luciane Cicogna ter Romilda Chin-chio (KPI). Pri izvolitvi župana je Fulvio Gernigoi (KD) dobil 10 glasov, dve glasovnici pa sta bili beli. Občinski svet v Miljah šteje 30 svetovalcev (Lista Frausin ima 15 svetovalcev, KD 10, PSDI 2, PRI 1. PSI 1, in PLI I). Na včerajšnji seji pa je bilo prisotnih le 29 ’ svetovalcev, ker je takoj ob začetku demokristjanski svetovalec Giuseppe Rizzl poda) ostavko in je nato eapustil" sejo.
Po dogovoru med KPI in PSI bo PSI od zunaj podpirala občinsko upravo. Pri glasovanju za izvolitev župana je predstavnik PSI glasoval za Milla, Iz števila glasov, ki jih je Millo prejel, pa se da sklepati, da je zanj glasoval tudi en svetovalec opozicije.
Tudi včerajšnja seja je bila precej razgibana in ji je prisostvovalo veliko število občanov. Najprej se je oglasil Rizzi, ki je dejal, da’čuti za svojo dolžnost, da poda ostavko, češ da ne more biti izvoljen za občinskega svetovalca kot član upravnega odbora občinskega podjetja ACNA (čeprav je že podal ostavko). Nato je podal glasovalno izjavo predstavnik Liste Frausin Gi-no Fontanot, ki je med drugim izrazil zadovoljstvo, da Je prišlo do dogovora s PSI za sodelovanje v demokratični upravi občine. Navedel je razne probleme, ki tarejo miljsko občino, in je pripomnil, da se bo občinska uprava zavzemala tudi za priznanje narodnih pravic Slovencev. Za njim je govoril Pie-tro Robba (PSI), ki je poudaril, da je bila pozitivna ocena prejšnje občinske uprave, ki so jo vodili predstavniki Liste Frausin glavni vzrok, ki je dovedel PSI do sedanjega sporazuma za sodelovanje s KPI, tembolj, ker ni druge možne rešitve za demokratično občinsko upravo v Miljah. Oglasil se je nato Giorglo Menguzžato (PSDI), ki je ostro kritiziral PSI zaradi dogovora s KPI v Miljah. Arrigo Viezzoli (PRI) Je ubral nacionalistično struno in je obžaloval, da italijanska trikolora ne more še svobodno plapolati na miljskem županstvu, očiščena vse nečistoče. Napadel je PSI in dejal, da Je Izdala svoje zaveznike. V imenu KD je precej polemično govoril Viniclo Felluga, ki je spet načel zadevo o izvoljenosti dveh svetovalcev Liste Frausin in svetovalca liste ’ PLI. Nato je očital svetovalcu Paccu, da Je prisostvoval seji vodij skupin, na kar pa mu je Pacco odgovoril, in to je potrdil tudi Viezzoli, da je prisostvoval omenjeni seji po pristanku vodij skupin. Na kratko je spregovoril Italico Ste-ner (PLI), ki je predvsem pripomnil, da je njegova stranka prvič zastopana v občinskem svetu, kritiziral je PSI in KD ter napravil pikro opazko demokristjanu Fel-lugi.
Po izjavah predstavnikov vseh skupin so sledile volitve ln občinstvo je z burnim ploskanjem pozdravilo Izvolitev župana, župan Gastone Millo se je zahvalil za
Iskreno zaupanje, navedel ja. raz-1 skupribst in socialisti ne morejo in ne pereče probleme m! 1 j sk ff ribe i- ne hnrln mnpll riiknlt nnrn vi iMt( ne, zagotovil je, da bodo v vseh občinskih komisijah tudi predstav-
niki opozicije, obljubil je, da se bo občinska uprava zavzemala za rešitev vseh problemov in da bo delovala v korist občine ter ob 20-letnlci odporniškega gibanja podprla vse pobude, da bo piiljska občina dostojno proslavila to obletnico.	—
Obsodba sporazuma za nabrežinsko občino
Z Opčin smo prejeli naslednji dtmis: «Podp£ani, obsojamo barantanje, po katerem sta Slovenska skupnost in socialisti izročili občinsko upravo Devin-Nabrežina Krščanski demokraciji. Obstajali so vsi pogoji, da bi se obnovila demokratična uprava kot je bila doslej. Slovenskollstarji in socialisti so z zvezo s KD pritrdili njenemu po-italjančevanju Nabrežine in se pripravljajo na to, da mu odslej . pomagajo. Politični sklep v Nabrežini je dejanje, ki ga Slovenska
pred slovenskim javnim mnenjem Odgovornost za to ponižanje naj pade ,na tisto skupinico voditeljev,
ki so’ga pripravili.))
Sledi 32 podpisov.
V Trstu so odprli poseben urad ameriškega jeklarskega koncerna
Ameriški jeklarski koncern «Titan Industrial Corporation)), ki je obenem’ naj večji izvoznik jeklarskih izdelkov v Združenih, ameriških dr. žavah, je te dni odprl v Trstu poseben urad, ki bo imel nalogo, da skrbi za povečanje izvoza ameriškega jekla na tržišča Vzhodne Evrope. «Titan Industrial Corporation« ima podoben urad v mnogih rpestih na svetu, njegov večji urad v Italiji pa je v Milanu. Predsednik Jerome Šiegel je izjavil, da se jeklarski koncern zavzema za večji izvoz jekla v Sovjetsko zvezo in njene zaveznice
iiummimiiviHiMimiiitiiiiimiitiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiniimiiiiiiiimiiiiiitiiimiiiimiiiuiiiiiiiiMimiiiinmiim
IZ POROČILA TRGOVINSKE ZBORNICE ZA DECEMBER
Trinajsta plača ni prinesla trgovcem pričakovanih poslov
SAMO še ŠTIRI DNI je ČAS,
da poravnate celoletno naročnino na PRIMORSKI DNEVNIK in boste tako deležni žrebanja za brezplačni izlet v PRAGO in na DUNAJ.
Jasno je, da prejme vsak naročnik, ki poravna celoletno naročnino, tudi lepo slovensko knjigo.
milijonov lir manj kot decembra prejšnjega leta. Tudi to dokazuje, da je bilo na Tržaškem proti kon-•cu leta pomanjkanje likvidnega
Zaradi nakopičenih zalog so že pričeli z velikimi razprodajami Več smrti kot rojstev - Povečan dotok domačih in tujih turistov
31. decembra lani je bilo v trža- | cembrom 1963, saj so dosegli koški pokrajini 307.177 prebivalcev, maj 628 milijonov lir, ali okrog 370
V decembru se je rodilo 326 otrok,	----J ---------------
umrlo pa je 382 oseb, kar pomeni, da je bil tudi v zadnjem mesecu lanskega leta naravni prirastek prebivalstva negativen. V tržaški ;denarja, občini pa je bilo konec preteklega leta 280.348 prebivalcev.
Vremenske razmere v decembru so bile za zimski čas zelo ugodne za kmetijstvo in zlasti za vrtnarstvo. Vrtnarji, pridelovalci povrtnine in cvetličarji, kakor tudi vinogradniki, so v zadnjem .mesecu lanskega leta opravili mnogo dela, ki jim bo prihodnjo pomlad olajšalo naoore za pomladansko setev in saditev. Zlasti je bilo napravljenega precej dela v vinogradih, saj so nekateri kmetje že obrezali, povezali in celo okopali trte.
Lepo vreme je decembra privabilo v mesto tudi mnogo več turistov kot v decembru leta 1963. Tako je bilo preteklega decembra na našem področju 24.737 nočitev italijanskih turistov in 17.821 nočitev tujih turistov, ali 10,9 odstotka več italijanskih ter 46,6 odstotka več tujih turistov, kot decembra leta 1963. Lansko leto je bilo v pogledu turizma boljše od leta 1963.
Lani so med letom zabeležili 360.777 nočitev italijanskih turistov in 297 tisoč 428 nočitev tujih turistov.
(Leta 1963 pa 349.082 odnosno 237 tisoč 981).
Prodaja blaga v nadrobni trgovini se je decembra nekoliko poživela zaradi božičnih in novoletnih praznikov. Toda trgovci pravijo, da prodaja ni dosegla pričakovane ravni in da je bila v primerjavi z decembrom leta 1963 znatno manjša. Najbolj je občutila posledice slabe gospodarske konjunkture trgovina motornih vozil in gospodinjskih električnih strojev predvsem zaradi omejitev v prodaji na obroke. Poleg tega je tudi prodaja obleke in obutve, bila precej omejena, kar pomeni, da trinajsta plača ni prinesla trgovcem tistih poslov, ki so jih pričakovali.
Zaradi tega so ostale ob koncu decembra velike zaloge blaga v skladiščih. kar je prisililo trgovce, da so v tem mesecu začeli z velikimi razprodajami. Potrošniki so se ob koncu leta usmerili predvsem na ceneno blago in na živila.
Kupoprodaja nepremičnin je bila v preteklem letu za eho milijardo višja od leta 1963. V lanskein letu je bilo sklenjenih skupno 3232 kupoprodajnih pogodb za 11 milijard 967 milijonov lir vrednosti.
Toda v decembru so se tl posli znatno znižali v primerjavi z de-
znašal še leta 19581 nista okrnjena in Trst predstavlja se je v letu 19631 še vedno najprimernejšo točko za navezanje tesnejših stikov z Balkanskim polotokom in z Vzhodom. To je cilj, ki ga moramo imeti vedno pred očmi, nikakor pa se ne smemo vdajati praznemu ugotavljanju, kako se na primer razvijajo jugoslovanska pristanišča, ter pri tem ostati prekrižanih rok. Rajši skrbimo za to, da bomo tudi na tem področju navezali primerne stike in možnosti za sodelovanje.
Ce si pobliže pogledamo podatke o razvoju pomorskega premeta v zadnjih 60 letih., ugotovimo, da je tržaško pristanišče napredovalo le za malenkost, medtem ko so druga velika pristanišča v državi močno izboljšala svoj položaj. Tako se je v Genovi promet dvignil od 5,000.000 ton v letu 1S01 na 31,000.000 ton v letu 1961. V Trstu smo leta 1900 zabeležili 2,500.000 ton, leta 1961 pa komaj 4,000.000 ton prometa. Kar zadeva blagovno strukturo tega prometa, je bilo še ! slabše. Dovoz kave v Trst je na i primer v letu 1910 dosegel 75.0001 ton, .leta 1960 pa je znašal le še • 35.00D ton. Tudi v iesni trgovini je!j Trst nazadoval; leta 1900 je šlo čez njega’ 240.000 ton tega blaga, leta*
1960	pa so jih našteli le še 166.000. Tudi kar zadeva zemljepisno razdelitev prometa je Trst v zadnjih šestdesetih letih doživel občutne spremembe. Tako na primer je šlo nekoč čez Trst mnogo blaga v tranzitu za Egipt, danes pa je delež Egipta zaradi močne konkurence drugih pristanišč padel na prav ipajhno količino. V dovozu je Trst zgubil drugega močnega partnerja, to je Veliko Britanijo, tako da je’ dovoz premoga iz te države močno zmanjšan. Toda vse te izgube bo mogoče nadoknaditi z ustrezno gospodarsko politiko in primerni-1 mi ukrepi. Na nekem drugem odseku pa je menda prepozno, da bi lahko še kaj rešili. Gre namreč za potniški promet v tržaškem pristanišču. Ce postavimo tržaški potniški promet iz leta 1938 enako 100, potem ,’e znašal ta promet leta
1961	le šč 11,3. Leta 1938 je šlo namreč čez Trst okoli 2,000.000 pot. nikov, leta 1961 pa so jih našteli komaj 230.000. Pri tem pa ni mogoče iti mimo dejstva, da je ta promet v Trstu padel tako nizko v prvi vrsti zaradi preusmeritve potniškega .prometa na relacijah, ki jih država finansira, ker so moč. no pasivne, v glavnem v Genovo. Ce pogledamo, kaj je.1 dovedlo pomorske družbe Upimare, da so prenesle izhodišče za- vse važnejše čezoceanske proge v Genovo, bomo ugotovili, da so to storile v tistih časih, ko se je zdelo, da bo Italija zgubila Trst. Danes,,, pa te bojazni ni več in Finmare bi morala po-, novno vrniti Trstu vsaj nekaj tistih. prog, ki jih finansira država.’ Skratka, zdaj mora Finmare priskočiti Trstu na pomoč, pri tem pa bo .pomagala tudi Genovi, da se .vsaj deloma reši iz stiske, ki jo predstavljajo njeni preveč angažirani pomoli.
Dokler ne bo Trst primerno povezan s čezmorjem s pogostimi in rednimi linijami, tudi novega prometa na njegovih pomolih ne bo. V nekaterih krogih pravijo, da tržaškega pristanišča s čezmorjem j ne kaže povezati z novimi linijami, češ da je zato v Trstu prema-i lo blagovnega prometa na razpolago. To mišljenje je popolnoma napačno. V Trstu se blagovni promet ne more razviti, dokler ne bodo operaterji iz Podonavja in Srednje Evrope lahko računali na hiter odvzem in nadaljnjo odpošiljatev blaga nanrej proti čezmorskim deželam. Najprej je treba izpeljati nove pomorske zveze, nato šele se bo promet v pristanišču lahko povečal. Nesmiselno bi bilo priklicati v Trst velike količine novega blaga, ki naj bi potem v skladiščih čakalo na to, da bi iz Trsta sne-ljali ustrezne pomorske linije proti čezmorskim deželam.
DIALOGI
IGOR TORKAR
ŠTUDENTSKA SOBA
BERNARDEK
SASA VUGA
Priredba in odrska postavitev; J O 2 E BABIČ
Prodaja vstopnic vsak dan od 11. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma.
Cene: L 600.—, 300,—
Prosv. društvo «Slavko Škamperle« priredi v prvi polovici maju leto njega leta
PRVO REVIJO (SLOVENSKIH VOKALNIH OKTETOV
1.	Revije se lahko udeleži vsak slovenski oktet iz dežele Furlanije-Julijske krajine.
2.	Oktet je lahko ženski ali moški.
3.	Vsak oktet nastopi z obvezno pesmijo «Nocoj pa oh nocoj* ter še z dvema pesmima po lastni izbiri.
4.	Prijavo za nastop je treba poslati na naslov: Prosvetno društvo »Slavko Škamperle*, Vrdelska cesta 7, Trst, najkasneje do 28. februarja 1965.
Prijava mora vsebovati:
a)	Ime okteta in njegov sedež
b)	Ime, priimek in bivališče vodje ali njegovega zastopnika
c)	Avtorje in naslove pesmi, ki jih je izbral za nastop.
5.	Partitura obvezne pesmi je na razpolago v Tržaški knjigarni v Ul. sv. Frančiška št.. 20.
6. Nastope vokalnih oktetov bo., ocenjevala posebna žirija. Proti sklepom žirije ni priziva. Oktet, ki bo prejel najvišjo 6ceno, bo dobil v varstvo 'pnehndni pokal FRANA VENTURINIJA. Pokal bo po-stal last okteta, če bo pri naslednji reviji, tudi dosegel najvišjo oceno.
Udeleženci revije bodo prejeli spominske diplome.
Prijava in vpisnina okteta stane 800 lir.
Prijave se sprejemajo na sedežu društva- vsako nedeljo od 10. do 12. ure.
Odbor
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
obvešča, da bo v ponedeljek, 1. februarja t. 1. ob 20.30 nastopil v
KULTURNEM DOMU
KOROŠKI
OKTET
Vstopnice bodo v prodaji pri blagajni Kulturnega doma v ponedeljek od 11. do 14. ure ter uro pred začetkom.
Parter: 400 lir . Balkon; 300 lir
Gledališča
Lansko leto so tržaški potrošniki nakupili precej več rib, povrtnine in sadja kot leta 1963. Tudi potrošnja mesa in tobaka je bila nekoliko višja, medtem ko se je potrošnja soli zmanjšala.
Obisk na deželi
Včeraj zjutraj sta predsednik de-želnegh odbora Berzanti in deželne, ga sveta de Rinaldini sprejela najprej na vljudnostnem obisku generala Lazzara Dessyja, novega poveljnika severnovzhodnega vojaškega področja, ter generala Giovan-nija Celija, poveljnika karabinjerske divizije «Pastrengo’<> v Milanu,
Z motornim kolesom je trčil v avto
V Ul. Belpoggio se je včeraj popoldne dogodila prometna nesreča, katere žrtev je postal 15-letni mesar Mario Buzzan iz Ul. Taraboc-jhia 5. Buzzan se je malo prej vozil’ po Ul. Belpoggio proti Ul. Franca, na svojem motornem kolesu. Pred njim je 48-ietni Marcel-lo Ciuffarin iz Ul. Belpoggio 15 vozil avto fiat H00 TS 52411. Ker je Ciuffarin vozil počasi, ga je Buzzan prehitel, toda ko se je znašel vštric z avtom, je Ciuffarin penadoma začel zavijati na levo in Buzzan je trčil v levo stran fiata 1100.
Zni’Ad: sunka |se,rje Buzzan prevrnil s k|lesB ter j je pri tem pobil in:! rani! “po levem kolenu in desni roki. Zlomil si je tudi desno nadlaket. Ponesrečenca so z zasebpim avtom prepeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek. Zdraviti se bo moral 20 rini.1
Ukradli so ji denarnico
Med hojo iz Ul. Slataper v Ul. Ginnastica, se Angela Versich iz Ul. Vivaldi 3, ni zavedla, da ima odprto torbico. To je izkoristil neznanec, ki je iz torbice izvlekel denarnico, v kateri je hranila 22 tisoč lir, zlato zapestno uro in prstan. Versicheva je mati Elde Versicheve, ki je tragično umrla oktobra 1963 pri katastrofi v Va-Jontu,
Danes poteka 20 let od smrti ZEFFIRINA PISONIJA v končen-tracijskem taborišču v Dachauu. Cb 11. uri bo delegacija tržaške federacije KPI položila venec k spominskemu kamnu v spominskem parku, ob 20. uri pa bo v kulturnem krožku CCP «Pisoni» komemoracija v priredbi komunistične sekcije Pratolongo, na kateri bo o umrlem komunistu govoril Giovan-ni Padovan (Vanni). Meščani so vabljeni k udeležbi.
VERDI
Danes, dne 28. t.m., zapade rok za pridobitev novih abonmajev za drugi del operne sezone v gledališču Verdi, kii se bo začel 4. februarja z gala predstavo Verdijeve opere «Ples v maskah)). Sledile bodo opere: Ros-sellini — «Pogled z mosta« (nova za Trst), Musorgsky — »Boris Godunov« Puccini — ((Deklica z divjega zapa-da», Verdi — «La Traviata« In VVag-ner — «Lohengrin», s katero se bo zaključila sezona 28. marca.
Na prizadevanje ((Šolskega turizma« je ravnateljstvo gledališča Verdi pripravljeno dati skupinam študentov, ki bi se želeli abonirati na (rioggio-ne» pri večernih predstavah, posebne olajšave. Informacije daje krajevni sedež »Šolskega turizma« v Ulici Teatro Romano do 28. t.m.
TEATRI) STABILE
V pripravi je ((Romagnola« Luigi-ja Squarzine.
KS1DI9M
ROJSTVA. SMRTI IN POROKE
Dne 27 januarja 1965 se Je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo pa je 10 oseb.
UMRLI SO: 66-leini Mario Davan-zo, 69-letni Francesco Cattaruzza, 85-letna Maria Bratulie por. Del Trep-po, 2-letni Lorenzo Macuz, 61-letna Valerla Mazzorena por. Poleni, 70-letna Lulgia Tognan vd. Vigna, 18-letni Giorglo Cionlni, 84-letna Antonia Berger vd. Doerfier, 88-letna Maria Biakovich vd. Tam, 81-letna Maria Spazzapan.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN <25. 1. — 31. 1.)
AlFAngelo d'oro, Trg Goldoni 8 Cipolla, Ul. Belpoggio 4: Marchio Ul Ginnastica 44; Nicoli, Ul. dl Ser vola 80 (Skedenj); AUa Basillca, Ul S. Glusto 1; Busolinl, Ul. P. Revol tella 41; INAM Al Cedro, Trg Ober-dan 2; Manzoni, Ul. Settefontane 2j Služba lekarn od 13. do 16. ure AlFAngelo d’oro, Trg Goldoni 8; Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Marchio, Ul Ginnastica 44; Nicoli, Ul. di Ser-vola 80 (Skedenj).
NOČNA SLUŽBA LEKARN (25. 1. — 31. 1.)
Alla Basilica, Ul. S. Giusto 1; Bu-solirii, Ul P. Revoltella 41; INAM Al Cedro, Trg Oberdan 2; Manzont, Ul. Settefontane 2.
Nazlonate 14.30 «11 grande sentiero« Technicolor. Richard VVIdmark, Car. roli Baker, Karl Malden.
Arcobaleno 15,30 «Le lunghe navl« Technicolor. Richard VVidmark.
Excelsior 16.00 «Uri glorno di terro-re» Prepovedano mladini pod 18 letom.
Fenice 16.00 «5 per la glorta« Tech-nitolor. Raf Vallone, Stevvart Gran-ger.
Grattacielo 16.00 «Le bambole« Gina Lollobrigida, Nino Manfredi, Bike Sommer Prepovedano mladini pod 18. letom.
Alaharda 61.00 «La sfida vlene da Bangkog« Colorscope. M. Hold. Zadnji dan.
Filodrammatlco 16.00 «Mondo balor-do» Colorscope Prepovedano mladini pod 18. letom.
Aurora 16.30 »Sedottl e bldonatbi F. Francht, C. Ingrassia.
Cristallo 16.30 »Mondo nudo» Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Capitol 16.30 «Scandalo ln societa« J. Franciscos.
Garibaldi 16.30 «La frusta e il corpo« Technicolor. Cristopher Lee. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Impero 16.30 «Ciao, ciao Birdie«.
Vittorio Veneto 15,30 «La settima alba« Technicolor. IVRliam Holden, Capucine.
Moderno 16.00 «11 prezzo del succes-so» Dean Martin, Shirley Mac Lajne.
Astra 16.30 21. 45 «L’anno crudele«.
Astoria 16,30 «11 sorpasso« Prepovedano mladini pod 14. letom.
Abbazia 16.00 «La leggenda delFAr-ciere di Fuoco« Technicolor. Burt Lancaster, Virginia Mayo
Ideale 16.00 «La belva scatenata« Lino Ventura.
Skedenj 16.00 «1 comancheros)) Technicolor. John 'Wayne.
PROSVETNO DRUŠTVO «IVAN CANKAR«
priredi 30. januarja 1965 na stadionu «Prvi maj«
6. LILA PLES
na katerem boste doživeli
♦NOČ V BENETKAH*
Otvoritev plesa ob 21. uri. Vstop samo z numeriranimi vabili. Rezerviranje miz in vabila so na razpolago v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20 od ponedeljka dalje od 18. do 19. ure. V četrtek in petek bodo vabila na razpolago tudi v društvenih prostorih. Ul. Mon-tecchi 6/IV, od 19. do 21. ure.
Mali oglasi
<UNIVERSALTECNICA>
RADIO - TELEVIZORJI — AVTOMATIČNI IN SUPERAV-TOMATICNI PRALNI STROJI — HLADILNIKI — ELEK-TROGOSPODINJSKI PREDMETI CANDY — REX — CGE
Izredne cene za izvoz — Dostavljamo na dom brez posebnih stroškov v vse predele v Jugoslaviji
UNIVERSALTECNICA TrUate — Trst Corso Garibaldi H. 4, tel. 41243 in Trg Goldoni št. 1
PHl IMACAZZINU FELICE — Trst Ulica C»'ducci 41, DOBITE: ženske, moške m otroške dežne plašče, bun de, hlače. Jopiče ln srajce najboljših vrst in znamk po Bainižjih cenah. VESPE LAMBRETE, vse potrebščine in nadomestne dele za vse vrst« motornih koles po zmernih cenah dobite pri A.M.A R, — Trst, via del Bosco N. 6 — Tel. 41-946 PHl «AUTO STILE« Trst, Via U. Foscolo, 8 — blizu Trga Garibaldi — dobite vse potrebno za avtomobile, obloge, teplhe, električne baterije, verige «antigelo« Ud. po zelo ugodnih cenah.
AKADEMIK (vsi izpiti dokončani: srednja ocena 29) poučuje dijake srednjih šol. Telefon 71693.
IŠČEMO PRODAJALKO staro do 25 let. Plača dobra. Pismene ponudbe na upravo «Prim. dnevnika«, vi® S. Francesco 20.
FRIZERKO-ESTEZISTKO (tudi dve prijateljici) resni in frizerja, priprav, ljenii se seliti v Reggio C. Hrana, stanovanje plačano, Plača visoka, mesto stalno. Javiti se pri Nlcotlai, Via Matteotti 3«. Telefonirati od 13. do 15. ure na št. 744-11.
Sintetične preproge
in pi-eprogc za hodnike iz plastike «Balatum» in «Meraklon». Moderno pokrivanje podov s plastiko, gumo, «Moquette» in ploščice «Kikett». Hitra naprava s specializiranim osebjem. A.R.P. ITALPLAST, Trst. Trg Ospedaie št. 6, Tel. 95-919.
Iščemo raznašalko(—ca) za središče mesta. Uprava
PRIMORSKEGA DNEVNIKA
OBRAZLOŽITEV RAZSODBE PROTI PAOLINIJU IN SOOBTOŽENCEM
Sodišče izpodbija trditve Vurdeljc o političnem ozadju poskusa ugrabitve
Ugrabitev naj bi - po mnenju sodišča - organizirali bolj ali manj znani kriminalci, da bi prišli do odkupnine
Predvčerajšnjim smo poročali, oa se bo v marcu začela pred prizivnim sodiščem obravnava proti osebam, ki so jih lani obtožili, “a so hotele ugrabiti predsednika srbske pravoslavne občine Drago-tjuba Vurdeljo. Proces pred trza-sKim kazenskim sodiščem se je vlekel več dni v preteklem decembru in na kraju so sodniki spoznali vse obtožence za krive ter so jih obsodili na občutne za-P°Jn® kazni. Na zatožni klopi so sedeli, kot se naši čitatelji gotovo dobro spomipjajo Paolini, Antoni, J-revatin, Lestoni in Sandri. Manj-kal pa je znani tihotapec Negrini, ki živi baje na Reki.
V	teh dneh je sodišče izročilo Pisarni kazenskega sodišča uteme-ijitev razsodbe v zvezi s to afero, fvot je znano, sodniki izrečejo v Prvem trenutku, se pravi na kon-eu procesa, samo izvleček razsod-be. Pozneje pa, ko jim to dopu-
3 £?s’ naP'šejo celotno razsod-b°. ki v svojem prvem delu iz-cipno navaja vse okoliščine, bo-ais' materialne kakor tudi prav-zie ki so jih napotile da so sprejeli določene sklepe.
V	konkretnem primeru utemeljene razsodbe proti obtožencem,
5°. Jih obtočili, da so skušali grabiti Vurdeljo, gre 'za doku-strani ^ ^eje okoli 30 tipkanih
Iz tega dokumenta povzemamo "ekaj odstavkov, ki objektivno prikazujejo ves dogodek. Kot smo e Poročali, je Dragoljub Vurde-Jja hotel prikazati, ko je pričal a obravnavi, da so poskus ugra-itve organizirale jugoslovanske oblasti. V tej zvezi pravi obrazlo-‘leY .razsodbe dobesedno: •Neizpodbitno izhaja iz ugotov-jenih dejstev, da je bila zarota organizirana in finansirana na jugoslovanskem ozemlju od nekoga, je bil zainteresiran, da se Vur-°elJ° ugrabi ter da se ga odpelje ■a omenjeno ozemlje. Vzroki za ta poskus se čisto lahko povežejo ■ interesi posameznih zasebnikov,
, “i prišli do odkupnine ali pa ' aplačila za predajo, oziroma do urugih ugodnosti v zvezi z izročitvijo ugrabljenca; ali pa z in-toresi neke nasprotne skupine, ki Je hotela — ali pa je mislila, da ” *° dosegja — da se .vrnejo bgo-g ajs ,i cerkvi in sljbsko’ pravoslavni skupnosti tiste' duhovne in , gmotne vrednote tržaške skupno-Skl> katere se je Vurdelju, bivše-mu jugoslovanskemu državljanu,
1 osrečilo — po pravici ali krivi-C1 — iztrgati iz nadoblasti beograjskega patriarhata in torej vplivu bližnje Federativne republike Jugoslavije.
Težko si je misliti — meni sodišče — da bi zaroto, če že ne organizirali in finansirali, vsaj Podpirali odgovorni (podčrtano v besedilu) vladni organi sosedne Jugoslovanske republike, ker bi se v takem primeru poslužili svo-^sebja, ki je gotovo vdano njihovi stvari in ki bi uživalo več-J® zaupanje glede hitrosti, gotovo-?“> varnosti in konspirativnosti, Kot Pa znani eksponenti (podčrtano v besedilu) italijanskih strank, ki jim idejno nasprotujejo, kot je “j® Primer Paolini, ki je pristaš M6I, aii r,a znani kriminalci Ratanske narodnosti in eden izmed njih, Antoni, ki ga je italijanska Policija že zasledovala, t-e se more verjeti in zaupati v medsebojne mednarodne odnose, l verjetno — je rečeno v razsod-} da bi v sedanjem zgodovin-*ern političnem trenutku odgo-nprni (podčrtano v besedilu) orga-' Jugoslovanske vlade dovolili, °^anizirali in finansirali tako za-°to, ki bi imela za posledico res-in 9dmeve mednarodnega znača-d?. bi ugrabili na italijanskem in prepeljali v Jugoslavi-Jp tako osebnost, kot je Vurdelja, ■ Je na čelu obširne desidentne kupme, v škodo diplomatskih od-stos°v in odnosov dobrega sosed va, k; obstajajo med obema so sednima državama.
Na vsak način — je rečeno še razsodbi — ni naloga, ki bi se ^Posredno tikala sodičča, da raz-J*uJ.e če in komu je treba pri-r. sati zametek in prvobitne odgo-. “rnosti za zaroto, ker se mora o sodišče omejiti na razsojanje ,z.akaj in kakšne odgovornosti j? bile neizpodbitno dokazane caodo sedanjih glavnih obtožen-
So^, razsodbi je nadalje rečeno, da i,« ... med obravnavo podani ne-. pdbitni dokazi o težki krivdi p?h glavnih obtožencev, in sicer 'lusePPa Negrinija, Livia Pao-li-
nija in Marcella Antonija. Postransko vlogo pa so odigrali Ri-parato Sandri, Mario Crevatin in Bruno Lestoni. Razsodba trdi med drugim «da je kriminalni načrt zamislil Negrini«, medtem ko ga je izvajal in koordiniral Paolini, ki se je izkazal tudi kot »neutruden aktivist«. Vsi drugi pa so izvajali direktive. Med temi je posebno izrazita osebnost Antonija, ki je drzen in nevaren krimina lec«.
V nadaljevanju razsodbe je opisana Antonijeva tihotapska dejavnost ter se namiguje, da se je obsojenec mogoče ukvarjal tudi s tihotapstvom mamil. Zelo podroben je tudi opis dolgih stikov med Antonijem in Paolinijem. Sodniki ne priznajo temu, da je bil odkritosrčen, ko ie izjavil, da so ga z zvijačo prisilili, da se je udeležil zarote. Ce je do tega prišlo, je temu kriv sam Paolini, ki je gotovo dobro vedel, kaj je vseboval zavojček, ki mu ga je izročil Antoni (mamila).
Na koncu sodniki izčrpno analizirajo pojem poskusa ugrabitve ter zaključujejo, da ni potrebno v zvezi s kazensko odgovornostjo, da bi prizadeti »začeli izvajanje
namernega napada«.
m * m
Pred prizivnim sodiščem sta sc morala zagovarjati dva mladem ča, ki ju ie goriško kazensko so dišče obsodilo lani na določene za pome kazni zaradi raznih tatvin Tatinskih dejavnosti se je udeležil tudi neki drug mladenič, ka terega pa so sodniki oprostili vsa ke kazni zaradi mladoletnosti.
Na zatožni klopi sta sedela: 19-letni Paolo Hudlicka iz Gorice, Ul. Cordaroli 29 in 25-letni Erida-no Zonch, tudi iz Gorice, na Gradu 16.
Hudlicka je ukradel en radijski sprejemnik in skupaj, z Zonchom zavoj kock za juho iz nekega avta. Hudlicka in oproščeni mladenič pa sta bila obtožena, da sta ukradla trem osebam v hotelu »Villa Carla« v Gradežu razne dragofcene predmete.
Goriško kazensko sodišče je prisodilo Hudlicku 2 leti zapora in 100.000 lir globe, Zonchu pa 8 mesecev zapora in 30.000 Ur globe.
Prizivni sodniki so znižali kazen Hudlicku na 1 leto in 8 mesecev zapora ter 80.000 lir globe. V ostalem so potrdili prejšnjo razsodbo.
....................
MED SOBOTO IN NEDELJO V LJUDSKEM VRTU
Vandalsko početje tatov v prostorih društva ARAC
Uničili so rasne račune, se pošteno najedli in napili, nalo pa razmetani papir zažgali s svečo
s Furlanske ceste 83-1. Uggenti je bil nezavesten in zdravniki si niso na jasnem, kakšni so vzroki dijakovega zdravstvenega stanja.
Uggentija je v bolnišnico spremljal njegov 56-letni oče Pasquale. Povedal je, da je sin prišel okrog 13. ure iz šole domov in pri kosilu popil le nekaj juhe. Hitro potem je odiel v spalnico, kjer se je počutil slabo in je začel bruhati. Pasquale Uggenti je kategorično izključil, da bi sin zaužil kakšne tablete v samomorilne namene. Zdravstveno stanje mladega Uggentija se je proti večeru izboljšalo.
Neznanci, ki so v noči med soboto in nedeljo vdrli v prostore društva ARAC v javnem parku v Ul. Giulia. so bili tudi neke vrste vandali in netilci požarov. Tisto noč so tatovi s silo odprli vhodna vrata društva in se tako znašli v prostoru, kjer je nameščen bar. Najprej so se pošteno napili in najedli. Pobrali so namreč več steklenic likerjev in pojedli vse slaščice, ki so ostale v majhni izložbi. Potem so se neznanci podali v sosednji prostor, kjer so razmetali vse predale pisalne mize in omare. Na pod so raztrosili vsemogoče papirje in fakture, da so bila tla polna papirjev. Tedaj so si tatovi izmislili, da bi se pogreli, zato so prižgali svečo in potem zanetili papir na tleh.
Toda ni še konec. Tatovi so potem odšli v igralnico društva, kjer so razbili in polomili tri flipperje z namenom, da bi se polastili denarja v kovinastih škatlicah. Pokvarili so tudi biljard za kalinanje. Ko so se naveličali vandalskega početja,-šo neznanci pogasili ogenj sredi uradnih prostorov in nato zapustili sedež društva.
Vandalskega početja in tatvine se je v nedeljo zjutraj zavedel upravitelj društvenih prostorov 40-letni Vittorio Garofalo iz Ul. Kan-dler 4. Ob pogledu na razdejanje v društvenih prostorih, se je Garofalo kar čudil. Poklical je agente letečega oddelka policije, ki so prihiteli v javni park in uvedli preiskavo. Doslej še ni bila ugotovljena škoda, ki so jo povzročili tatovi. Vsekakor je precejšnja.
Nesreča delavca
Na nevrokirurški oddelek bolnišnice so včeraj popoldne sprejeli 24-letnega delavca Erminija 'Kozino iz Doline št. 203, ki se bo moral zdraviti od 8 do 10 dni zaradi rane in udarca po desnem sencu.
Kozina je povedal, da se je ponesrečil malo prej v oddelku jeklarne AFA v Ul. Caboto 5 v industrijskem pristanišču, kjer je zaposlen. Ko je Kozina hotel dvigniti neke kovinske dele, ga je v glavo udaril kavelj premičnega žerjava, ki je bil tedaj v pogonu. Ponesrečencu so priskočili na pomoč delovni tovariši, ki so tudi poklicali rešilni avto RK, s katerim so Kozino prepeljali v bolnišnico.
Neznani vzroki nezavestnega stanja
Z avtom RK so včeraj popoldne prepeljali v bolnišnico ter ga nujno sprejeli na drugi medicinski oddelek s pridržano prognozo, 15-letnega dijaka Giuseppa Uggentija
oi*iško-beneški dnevnik
SESTANEK CDBCRA GORIŠKEGA ODPORNIŠKEGA GIBANJA
V Gorici postaviti spomenik padlim v odporniškem gibanju
Na sestanku so odločno obsodili gonjo in špekulacije nasprotnikov odporniškega gibanja v zvezi z odločitvijo občinske uprave, da zgradi kostnico padlim na glavnem pokopališču
NA POZiV DELAVSKE ZBORNICE
Uspela stavka v SAF0C proti skrajšanju delovnega časa
Delegacijo stavkajočih delavcev je sindikalist Zulliani popeljal k prefektu in županu
Pred kratkim je bila v Gorici jhodnjl seji odbora, ki bo v nede-
lil MO .<1KI»>. P KOS Eli
Predvaja danes, 28. t. m. ob 19.30 uri Warner Bros film:
Uccidero alle sette
(Ubil bom ob sedmih)
Mladini pSHIRLEY KNIGHT
Igrajo: GRANT WILLIAMS in od 14. letom vstop prepovedan.
-mmMMmu-
Predvaja danes, 28. t. m. ob 18. uri Cinemascope avanturistični dramatični film:
La ragazza dal bikini rosa
(Deklica z roza bikini)
Igrajo: JOANNE DRU, MARK STEVENS, ROBERT STRAUSS
Pokvarili so avto ker ga niso mogli ukrasti
Neznani tatovi avtomobilov so v soboto zvečer hoteli odpeljati fiat 2300 TS 55313, ki ga je v bližini doma pustil 45-letni industrijec Glovanni Glorgi lz Miramarskega drevoreda 229. Toda avto ima avtomatične predstave, zato se tatovi niso znašli in se niso mogli odpeljati, pač pa so ga v Jezi poškodovali.
Giorgi je avto parkiral okrog 20.30 in odšel na večerjo. Nekaj minut pozneje so se tatovi, ki se niso prav nič ozirali na to, da so vozili mimo avtomobilisti ter da bi jih lahko kdo zasačil, približali avtu in razbili desni deflektor. Uspelo jim je odpreti vrata, toda ko so bili v notranjosti, so potegnili električne kable, da bi napravili stik. Toda niso mogli spraviti avtomobila v pogon. Jezni so potem razbili brzinomer, kilome-trični števec ter desna vrata.
Dve uri kasneje se je Giorgi mislil odpeljati v kino, toda ko je stopil v avto; je zapazil vandalsko početje tatov. Zglasil se je na komisariatu v Barkovljah, kjer je povedal, kaj se mu je zgodilo. Giorgi je mnenja, da tatovi niso mogli avta odpeljati, ker verjetno niso bili praktični v ravnanju z avtomatičnimi prestavami. Neznanci so na avtomobilu povročili 50.000 lir škode
aiiiiiiMiiiiiiiiiiiiititiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiitmiMiiiM
Prometna vzgoja osnovnošolskih otrok
Na zadnji seji občinskega odbora v Gorici so nakupili nekaj zemlje, da spremenijo traso Uh 4. Novembra v Podgori. Odobrili so nadalje natečaj za prometno vzgojo, h kateremu bodo pripustili osnovnošolske otroke 3. in 4 razreda. Izpraševali jih bodo o praktičnem in teoretičnem uravnavanju prometa. Praktični del bodo pre-iskusili v novem šolskem parku, ki ga je občinska uprava kupila s pomočjo denarnih prispevkov nekaterih ustanov in podjetij. Maja meseca ga bodo odprli na Trgu Cesare Battlsti, pozneje pa ga bodo za stalno namestili na otroškem igrišču v dolini Koma. Zmagovalcem bodo za nagrade podelili otroška kolesa, avtomobilčke na nožni pogon in druge podobne Igrače.
seja tajništva odbora odporništva, na kateri so proučili položaj v Gorici s posebnim ozirom na proslavo 20. obletnice osvoboditve. Na sestanku so sodelovali naslednji zastopniki organizacij bivših partizanov:	Pietro Giordani (FIAP),
Silvino Poletto (ANPI), Ladi Dornik (partizani, ki so se borili v inozemstvu), Bruno Manfredinl (skupine odporništva v tovarnah) in Glgi Kodermas (ANPPIA).
Pri tem so ugotovili, da so nekateri krogi v zadnjem času sprožili ostro gonjo z namenom, da bi v krajevnem merilu zmanjšali vrednote odporniškega gibanja, ki je v težavnem času toliko doprineslo za našo državo in vso Evropo. Ta gonja se je oslanjala na pogajanja za postavitev spomenika jugoslovanskim partizanom, ki sta jih vodili obe državi. Odbor zavrača tako gonjo in njene špekulacije ter želi obvestiti javnost o svojem stališču v zadevi.
Najprej Je treba ugotoviti, da obstaja na desetine pokopališč in spomenikov, ki so v mestih, ki niso nič manj italijanska kot Gorica, namenjeni vojakom protinacifašl-stične koalicije. Dejstvo pa Je, da gre v našem primeru samo za postavitev spomenika odporniškemu gibanju v Gorici, o čemer so se že vršila pogajanja med delegacijo partizanske organizacije API in zastopniki goriškega občinskega odbora.
Spričo take krajevne gonje proti odporništvu, smatra odbor za potrebno, da se ponovno pozovejo javni organizmi, oblasti, občinski svet v Gorici ln do drugih občinah, naj bi čimprej zavzeli jasno in odločno stališče pri realni presoji zgodovinske važnosti odporniškega gibanja, ki ima izrazito protifašistični in protinaclstični značaj.
Tajništvo odbora odporniškega gibanja smatra zato za umestno, da se zopet začne z obveščanjem javnosti o teh problemih s primernimi konferencami in predavanji, kot smo jo v Gorici že imeli, ko Je govoril predsednik odporniškega gibanja iz Vidma Giobatta Angeli.
Obenem tajništvo odporništva predlaga v spomin na tiste, ki so dali vse za Ideale osvobodilnega gibanja, zapopadene v republiški ustavi, da se postavi v Gorici spomenik odporništvu v trajen opomin tistim, ki so na to pozabili ali bi hoteli pozabiti.
Da bi debatirali o teh in drugih problemih, namerava tajništvo v kratkem sklicati pokrajinsko zbo rovanje odporništva v Gorici.
ljo 14, februarja v Gorici.
S seje pokrajinskega odbora
Štipendije in nagrade za goriške visokošolce
Na zadnji seji pokrajinskega odbora pretekli torek je uvodoma predsednik dr, Chientaroll sporočil povabilo ministrstva za javna dela za udeležbo pokrajinske uprave na konferenci o urbanističnem načrtu za gorlško občino. Pokrajino bo zastopal odbornik Grlgolon. Nato je predsednik poročal tudi o
v SAFOG in o posredovanjih, ki jih še namerava opraviti, da bi se preprečilo nadaljnje poslabšanje.
Univerzitetnemu študentu Renzu Bottlnu lz Gradeža so prisodili pokrajinsko štipendijo za leto 1964-1966 pri univerzi v Padovi; dalje so priznali nagrado 50.000 Ur dr. Marlapii Mlnca lz Tržiča za njeno tezo na univerzi v Trstu «0 sejmih ln trgih v Furlaniji v XII. in XIV. stoletju«.
Odborniki so tudi sklenili, da bodo predložili pokrajinskemu svetu v odobritev natečaj za študente na kmetijskih fakultetah ln tehničnih šolah z razpisom štirih štipendij. Ta pobuda spada v okvir pokrajinske pomoči marljivejšim ln potrebnejšim študentom.
Popolnoma je uspela stavka v livarni SAFOG, ki jo je proglasila FIOM—CGIL med delavci ln uradniki tega kovinarskega obrata. Sin dikat se je odločil za stavko zato, ker Je hotel javnost ln oblast opozoriti na hudo odločitev ravnateljstva, da skrajša tedenski delovni čas na 24 ur v montažnem in vzdrževalnem oddelku ter v delavnici, v katerih Je zaposlenih 200 delav-C6V.
Tajnik Delavske zbornice Elio Zullanl je spremljal delegacijo stavkajočih delavcev k prefektu in županu. Zahtevala je posredovanje ministrstva za državne udeležbe, da prouči proizvodne načrte v SAFOG ter poskrbi naročila; podpre naj nadalje zahtevo notranje komisije in sindikalnih organizacij, da podjetje dopolni prispevek dopolnilne blagajne do 40 teden-
svoji akciji v zvezi s sedanjo krizo
n.................................................
Dejavnost raznih oddelkov kvesture lani na področju goriške pokrajine
Okrepitev varnostnih ukrepov, da se preprečijo kazniva dejanja • Zaradi 28;> kazim ih dejanj prijavljenih sodišču 182 osebi - Pomembno delo oddelka za izdajanje dovo-ljen za prehajanje meje - V Gradežu lani 857.000 nočitev
-skth ur kot je predvideno v tovarniškem sporazumu, podpisanem med ravnateljstvom in notranjo komisijo leta 1958.
Delegacija je prefekta ln župana seznanila s skrbmi tehničnega značaja, ker načrtovanje ter izdelava nove avtomatske statve, ki traja že štiri leta. še vedno nt dala zaželenih rezultatov.
Sestanek kmetovalcev na Kmečki zvezi zaradi zakona 167
P.id predsedstvom pokrajinskega tajnika Kmečke zveze Bruna Ma-rizze so se včeraj sestali na njenem sedežu predstavniki neposrednih obdelovalcev zemlje iz štan-dreža ln Podturna; sestanku so prisostvovali tudi predstavniki manjšinskih strank v goriškem občinskem svetu. Sklicali sc ga na podlagi odločitve, sprejete na po-j nedeljski skupščini kmetovalcev v I prosvetni dvorani v štandrežu.
Občinski svetovalci dr. Sancin, i profesor Zucalli ln Chiaron so prikazali predsednikom stališča, ki so jih zavzeli v diskusiji o prizivih v občinskem svetu, ter obljubili svojo podporo zakonitim pravicam ogroženih kmetovalcev.
Oddelki goriške kvesture so v preteklem letu opravili zelo pomembno delo kar zadeva preprečevanje kaznivih dejanj, kakor tudi na področju administrativnega značaja. Da bi bila kar najbolj kos svojim nalogam, je opremila patrulje s prenosnimi radijskimi oddajniki in sprejemniki. Okrepili so nadalje število patrulj pred bankami in drugimi zavodi, ker se hoče s tem odvrniti zlikovce od nedovoljenih dejanj na škodo tuje lastnine. Nadalje skrbijo za Javno moralo ln stike z materami, ki ne kažejo zadostnega čuta do svojih otrok. Ta posel opravljata dve ženski, ki spadata v korpus PS.
Posebno področje predstavlja skrb za javno varnost v Gradežu, kjer je bilo v lanskem letu (v glav-
ke, prijavili eno kaznivo dejanje pa okoli 55 000.
ter odkrili tatvino v znesku enega milijona Ur.
Upravna policija Je dala 720 dovoljenj za nošnjo orožja, 71 dovoljenj za uporabo eksplozivnega materiala, 687 dovoljenj za javne prireditve, 1092 dovoljenj za Intervencije v Javnih lokalih, v 102 primerih so ugotovili prodajo vin, pridelanih na lastnih zemljiščih itd.
Moreta izmed vseh oddelkov je administrativna policija Imela najbolj polne roke dela ravno z dokumenti za prehajanje meje. Izdali so 8816 potnih listov, odobrili 6820 osebnih Izkaznic za potovanje v Inozemstvo, Izdali 61 skupnih potnih listov za 2980 oseb, Izdali nadalje za Italijanske državljane 31 tisoč 841, za jugoslovanske pa 27
nem med štirimi poletnimi meseci), i tisoč 584 navadnih propustnlc, za
CITA TEU!
NAROČITE SE NA
TELEFONIRAJTE Na štev. 37-338
PRIMORSKI DNEVNIK
ZA LETO 1965. TAKO BOSTE PREJEMALI LIST CENEJE IN POLEG TEGA PREJMETE KOT NA GRADO SE LEPO SLOVENSKO KNJIGO
Uprava PRIMORSKEGA DNEVNIKA
Socialdemokrati o upravnih volitvah
Na svoji zadnji seji v Tržiču Je pokrajinski odbor PSDI razpravljal o pripravah za upravne volitve, ki naj bi bile v naši pokrajini prihodnjega maja, ko bo šlo za obnovo pokrajinskega sveta in vseh občinskih svetov razen v Ronkan, Romansu ln Villessah. Tokrat bodo volih po proporčnem sistemu tudi v občinah Gradiška. Gradež In Krmin.
Odbor je, v skladu z državnim programom stranke, poudaril svoj namen in pripravljenost postaviti odbore levega centra v vseh večjih občinah. Zato bodo v takih krajih postavili svojo ločeno listo, na katero pa se lahko vključijo neodvisni, republikanci ln radikali.
Kar se tiče občin z manj kot 5000 prebivalci, kjer ne bo v veljavi proporčni sistem, se bodo skušali pogovoriti z drugimi strankami za predložitev list levega centra, v občinah, kjer bi taka lista imela izglede za večino; v občinah, kjer ni takih izgledov, pa naj bi predložili listo «socialistične enotnosti«, da bi dobili vsaj manjšinske sedeže tam, kjer ima krščanska demokracija absolutno večino.
Po teh ugotovitvah in določilih so proučili organizacijske probleme v zvezi z upravnimi volitvami. S tem bodo nadaljevali tudi na pri-
857.000 nočitev inozemskih In domačih turistov. Okrepili so patrulje, ki so skrbele za nočni mir, nedotakljivost turistov in njihovega Imetja. Zaradi okrepljenega nadzorstva se je odstotek kriminala v primerjavi s prejšnjim letom zmanjšal za 80 odstotkov.
Kvestura se je zanimala tudi za Izdajanje obrtnlc, še prav posebno dovoljenj proizvajalcem vina, da so odprli svoje osmice. Ker je med kategorijama proizvajalcev vina ln gostilničarji nastal spor, se skuša doseči pametna rešitev glede Izdajanja dovoljenj za osmice v okviru paritetne komisije v okviru trgovinske zbornice, ki naj bi Imela posvetovalni značaj.
V nadaljevanju našega članka naj navedemo nekaj podatkov o lanskoletnem opravljenem delu v uradih goriške kvesture.
Sodna policija je imela lansko leto opravka z 285 primeri kaznivih dejanj, zaradi katerih so prijavili sodišču 182 osebi. V 22 primerih Je šlo za nenamerne telesne poškodbe, nadalje je bilo Izvršenih 136 hujših tatvin, v katerih Je sodelovalo 59 oseb, 18 oseb Je 20. osebam povzročilo namerne telesne poškodbe; navadnih tatvin Je bilo 33, izvršilo pa Jih Je 14 ugotovljenih oseb. Sodna policija Je prisodila 60 glob, ugotovila 4 samomore. dva poskusa samomorov ter prijavila sodišču 173 osebe.
Organi kvesture so predlagali sedem odvzemov šoferskih knjižic, ki so bili vsi uresničeni, sodišču je predlagala 5 oseb (štiri sprejete) za posebno nadzorstvo, organi civilni bolnišnici pa so Izvršili 1595 ugotovitev nesreč
Oddelki ženske policije so -Izvršili 466 nadzorstev v kinematografskih dvoranah, podvzeli 312 zaščitnih ukrepov, izvršili 56 nadzorstev nad javnimi lokali ln 82 nad trafikami.
Pomembno je bilo nadalje delo policije na pošti. Njeni oddelki so 2859-krat spremljali poštne poštlj
italijanske državljane 158, jugoslovanske pa 32 posebnih propustnlc, 680 tranzitnih dovoljenj za jugoslovanske državljane, 901 dvolastnlško dovoljenje, za Italijanske ter 706 za Jug. državljane.
Pooblaščenim organom so organi kvesture posredovali okoli 7000 Informacij; sporočil, ugotovitev Itd.

PARC0 SCUDLA

Sulski park, ki so ga pred dnevi poskusno namestili na igrišču na Rojcah, bo služil otrokom, da se bodo na neprisiljen ter hitro dojemljivi način naučili najosnovnejših predpisov
Kakor smo že poprej omenili, Je kvestura opravila zelo pomembno delo v Gradežu, kjer so bili stalno zaposleni njeni, najvišji funkcionarji. Med turisti so na prvem mestu Italijani (390.000 nočitev), sledijo Nemci (274.000 nočitev', Avstrijci (110.000), Švicarji (17 ti soč), Angleži (16.000), Holandci (13 tisoč), Francozi (7000), itd.; skupno je bilo 857.594 nočitev.
Nezgoda delavke v Podgori
Prejšnji večer okrog 23. ure so z avtom Zelenega križa pripeljali v civilno bolnišnico v Gorici 38-letno Ave Macoratti iz Gorice, Ul. Ascoli 8, ki se je okrog 21. ure ponesrečila na delu v tekstilni tovarni v Podgori. Zdravniki so Ji ugotovili rano in udarec na ustnicah ter so ji nudili prvo pomoč. Okrevala bo v 8 dneh.
Obnova obrtnic
Pokrajinska zveza trgovcev sporoča, da zapade v soboto 30. t.m. zadnji rok za obnovo obrtnlc in dovoljenj, kt so podvržena plačilu posebne državne takse od strani tistih, ki imajo v svojih lokalih radijske ln televizijske sprejemnike, hladilnike ln obrtnlce za peko krit' ha. Tudi dovoljenja, ki Jih Izdaja kvestura ln so zapadla dne 31, decembra lani pa jih še niso prizade-tt obnovili, lahko to store do sobote 80. t.m., če plačajo vso državno takso s pribitkom v znesku 10 odst. omenjene takse.
V nedeljo, 31. januarja go stuje v Prosvetni dvorani v Gorici, Verdijev korzo 13
0	<Koroški
akademski oktet»
lz Ljubljane, ki bo nastopil z bogatim programom, priprav ljenim za turnejo ansambla po zahodni Evropi.
Koncert bo ob 17 url Re zervacija vstopnic v uradu SPZ, Ascoltjeva ul. 1 v Gorici
Sedeži po 400 in 300 lir, stojišča 200, dijaški sedeži 200 lir, dijaška stojišča 100.
ŠE ENA TOVAKNA V ŠTANDKEŽU
Livarna Prinzi se preselila v
bo februarja nove prostore
Ob tej priliki bodo namestili nove stroje . Štandrež pa je ob nekaj ha plodne zemlje
Pred nekaj meseci smo pisali, da so na Piloščah v Štandrežu odmerili več hektarov plodne ravninske zemlje, malo dalje od železniške čuvajnice, za nove industrijske obrate. Sedaj Je glavna zgradba že pod streho. Gre za dva 80 m dolga paviljona, ki sta združena v veliko halo, v katero se bo v kratkem preselilo livarsko podjetje Prinzi St Figlio, ki Ima sedaj svoje prostore sredi mestnega naselja v pravokotniku med ulicami Anglollna, Casale in Pascoli v Gorici.
Ob priliki preselitve v nove prostore, računajo da bodo v njih lahko začeli delati v sredi prihodnjega februarja, bo livarna prenovila in modernizirala svojo opremo. Potrebne stroje in druge naprave so naročili v tovarni Pra Magglore lz Torina ln deloma pri istem podjetju v Franciji. Tako bodo lahko povečali ln izboljšali svojo proizvodnjo, čeprav ne nameravajo zvišati števila zaposlenih delavcev, ki Jih Imajo sedaj v podjetju okrog 30.
V vodstvu podjetja so nam povedali, da bodo lahko v bodoče, če bo kazalo, podjetje razširili še z novimi objekti, saj si Je vodstvo zagotovilo dovolj prostora, namreč 20 tisoč kvadratnih metrov, ki jih je že odkupilo ter lahko z njimi razpolaga. Omenimo naj še, da v livarni topijo in predelujejo aluminij, bron in druge kovine.
Tako bo Štandrež obkrožen z novo tovarno tudi z južne strani, kar je v skladu z mestnim urbanističnim načrtom, ki predvideva postopno izselitev tovarniških obratov lz središča mesta na področje med Standrežem in Sovod* njami ter ob Tržaški cesti. Stan-drežci pa bodo Istočasno prikrajšani za nekaj hektarov dobre zemlje.
Na prostoru, kjer ima podjetje sedaj svoje obrate, pa nameravajo zgraditi še en nebotičnik, za stanovanja in lokale.
svoje otroke vsako Jutro k otroški vrtnarici, ki jih prijazno sprejme ter skrbi zanje, dokler jih ne pridejo iskat. Spočetka so otroci v vrtcu samo po nekaj dopoldanskih ur. V teh dneh so bili samo do 11. ure, ker se ne morejo vsi otroci nahitroma privaditi novemu okolju. Polagoma pa bodo čas trajanja v vrtcu podaljšali čez poldne in tja do 16. ure, ko se v normalnih pogojih zaključi šolski čas. Učilnica je lepo urejena, otroci pa imajo tudi nekaj igrač, da se kratkočasijo z njimi. V prihodnjih dneh jim bodo poskrbeli lične predpasnike, da ne bodo kvarili svojih oblekic.
Otroški vrtec v Podgori normalno deluje
Otroški vrtec v Podgori, ki sp ga odprli v ponedeljek, ima danes četrti dan življenja. Starši pripeljejo
Najstarejšo Sovodenjko bodo danes pokopali
Predslnočnjlm Je umrla na svojem domu v Sovodnjah Jožefa Zavadlav vd. Devetak, ki je vstopila že v 89. leto ln Je bila najstarejša žena v Sovodnjah. Ležala je samo kakih 14 dni. Pogreb bo danes, v četrtek ob 14. url lz domače hiše na sovodenjsko pokopališče, kjer se bo pridružila možu, ki je umrl že pred 18. leti.
Pokojnica je bila zavedna žena ln skrbna mati, ter so jo na splošno cenili vsi sosedje in znanci. Bila Je tudi zvesta čltateljlca našega lista. Z možem sta Imela 8 otrok, od katerih Jih Je pet še živih.
Vaščani, znanci in prijatelji izrekajo ob tej izgubi družini in sorodnikom Iskreno sožalje, ki se mu pridružuje tudi naše uredništvo.
Avto se je prevrnil v bližini Rdeče hiše
Prejšnji večer okrog 22. ure se je peljal z avtom Fiat 600 po Ul. Giustinianl v smeri proti Rdeči hiši 20-letni Giuseppe Speranza iz Gorice, Ul. Pasubio 7. Z njim je bil v vozilu tudi 42-letnt Luigi Mellis iz Gorice. Ul. Don Bosco 4. Blizu hiše št. 91 Je stal regularno parkiran tovornik, ki ga je po vsej verjetnosti Speranza šele v zadnjem trenutku opazil. Naglo je o-krentl krmilo, da bi šel mimo tovornika. Pri tem pa je zavozil s ceste ter se Je njegov avto prevrnil.
Pri nezgodi je bil ranjen Mellis, ki ga Je profesor Martin Kranner,
ki je šel takrat s svojim' avtom mimo, odpeljal v civilno bolnišnico. Tam so Mellisu ugotovili udarec na lobanjo s pretresom možganov ter so ga pridržali na zdravljenju s prognozo okrevanja v 15 dneh.
Šofer je ostal pri nezgodi nepoškodovan, pač pa je precej razbit njegov avto. Zapisnik o nezgodi je napravila cestna policija iz Gorice.
Pri padcu pri stopnicah si je spahnil roko
Prejšnji večer okrog 18. ure je hotel 22-letni delavec Luclano Cal-ligaris, iz Gradiške, Ul. Trieste 68 po stopnicah iz prvega nadstropja svojega stanovanja v pritličje. Pri tem pa je padel in ker ga je včeraj roka močno bolela, se Je odločil včeraj ob 14. uri za pregled v goriški bolnišnici. Tu so mu ugotovili zlom leve roke v zapestju ter so ga pridržali na zdravljenju s prognozo 15 dni.
VERDI. 17.15: «Topkapi», Mattimi-lian Schell in M. Mercoury, barv. ni film, zadnja predstava ob 22. CORSO. 16.30: «La strana voglia dl una vedova«, D. Darrieux in D. Carrol. Cmobeli francoski film; mladini pod 14. letom prepovedan.
MODERNISSIMO. 16.00: «La calda pelle«, Elsa Martinelli in G. So-rel. Cmobeli film, mladini pod 18. letom prepovedan.
V1TTORIA. 17.00:	«Parigi nuda«.
Dokumentarni francoski film, mladini pod 18. letom vstop prepovedan.
CENTRALE. 17.00: «11 sentiero del Sioux», W. Elliot ln E. Flynn. Ameriški cinemascope.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči Je od. prta v Gorici lekarna S. GIUSTO, Korzo Italia St. 242, tel. 31-51.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo dnevno temperaturo 4,6 stopinje nad ničlo ob 15.30 in najnižjo 1,8 stopinje nad ničlo ob 8.30. Dežja je padlo 8,8 mm; povprečna dnevna vlaga je znašala 90 odst.
						
		=1 LiC I* litflBaB™' cil I	lllb	»M*« UAL	IPOPiH	m J
SVETOVNO PRVENSTVO V ŠTIRISEDEŽNEM BOBU
Avstrija in Kanada naj hitrejša v poskusnih vožnjah
ST. MORITZ, 27. — Avstrijska in kanadska posadka sta bili danes najhitrejši v poskusnih vožnjah za svetovno prvenstvo v štirise-dežnem bobu, ki bo v soboto in nedeljo v St. Moritzu. Avstrijsko posadko je vodil Manfred Hofer, kanadsko pa svetovni prvak Vic E-mery, ki je kljub včerajšnji poškodbi nadaljeval s treningom v upanju, da bo ponovno osvojil naslov.
Obe posadki sta 1620 m dolgo pro-
go prevozili v 1'19”92. Ce pa Seštejemo časa obeh poskusnih voženj, so bili Avstrijci hitrejši, ker so rabili 2’40”40, medtem ko so bili Kanadčani v drugem spustu bolj počasni in so zabeležili le 2’42”4G.
Tretji najboljši čas je v današnjem predzadnjem dnevu treningov dosegel nemški bob Tonija Pens-bergerja. Prva italijanska posadka, ki ji načeluje De Zordo, je zabeležila sedmi čas, Ruat.tijev bob, ki nosi številko 2, pa trinajsti.
Borba za letošnji naslov bo izredno ostra, saj je bila danes razlika v doseženem času med prvim in zadnjim manj kot sekunda.
Izid današnjih poskusnih voženj ■ štirisedežnimi bobi je naslednji: Avstrija in Kanada	1T9"92
Nemčija 2	1’20”
V. Britanija I (Nash) 1’20"22 Nemčija 1 (Woermann) 1'2Q”28 Švica 2 (Zollerl	1’20”33
Švica 3 (Cordonnier) 1’20"40 Italija 1 (De Zordo) 1’20"43 Švica 1 (Wicki)	1’20”43
V. Britanija 3 <Evelyn> 1’20”44 V. Britanija 2 <Blockey) 1’20746
ZDA 1 (Hichey) ZDA 2 (Fortune) Italija 2 (Ruatti) Kanada 3 (Gordon) Švedska Franclja
r20’*62
1’20”64
1’20”76
1’21”33
1’22”55
1’27”24
S PISMOM ŽUPANA
Uradna kandidatura Sappora za organizacijo zimske olimpiade 1972
LAUSANNE, 27. — župan japonskega mesta Sapporo Yosaku Ma-j-ada je pismeno obvestil mednarodni olimpijski odbor, da uradno postavlja kandidaturo za organizacijo zimskih olimpijskih iger 1972. leta.
Iz Helstnkija se je zvedelo, da se
tudi Lahti poteguje za organizacijo zimskih iger 1972. leta. Finsko mesto se je kot Sapporo potegovalo za prihodnjo zimsko olimpiado,
vendar jo je olimpijski odbor poveril Grenoblu.
Kandidatura Lahti je imela šibko točko: Finci so hoteli v tem mestu organizirati samo tekmovanja v nordijskih disciplinah, medtem ko bi bila v alpskih v švedskem mestu Are.
TENIS
PRIJATELJSKA KOŠARKA SINOČI V GORICI
Z lepo igro Jugoslovani premagali Goriziano 102-50
Sinoči je bila pred približno 2000 gledalci v dvorani telovadnega društva na Trgu Cesare; Battisti v Gorici prijateljska košarkarska tekma med domačo Goriziano in državno reprezentanco Jugoslavije. Tekma se je zaključila z rezultatom 102:50 (50:31) v korist gostov. Med gosti se je najbolj odlikoval Korač, ki je realiziral 25
RIM, 27. — Nicola Pietrangeli je danes z letalom odpotoval v Madrid, kjer bp imel prijateljski dvo-1 skok. Pet minut pred koncem dru-boj s španskim igralcem Santano. I gega polčasa so prav tako zame-
točk. Sledijo Cvetkovič (21), Raz-njatovič (14), Skansi (9), Djerdja (8) itd. Med domačimi igralci se je najbolj izkazal Vescovo, ki je dosegel 18 točk, Ponton 8, Pozzec-co 7 itd. Čeprav so bili Jugoslovani utrujeni od naporne tekme z Italijo v Milanu, so vendarle pokazali izredno visoko tehnično igro ter so istočasno s svojimi akcijami v napadu in v obrambi navdušili gledalce
V začetnem delu tekme sta bili moštvi dokaj izenačeni. Ko je vsto. pil Korač, je svojo ekipo takoj povedel v vodstvo. V 15’ prvega polčasa so Jugoslovani zamenjali vso ekipo ter postavili ob koncu prvega polčasa rezultat 50:31. Tudi v drugem polčasu so povečavah na-
njali skoraj vso ekipo: štirje igralci so zapustili igrišče, namesto katerih so prišli štirje novi. Z novo petorko so zaključili tekmo z rezultatom 102:50. Gledalci so bili izredno zadovoljni s tehnično kakor tudi z agonistično platjo dvoboja.
Zelo dobro sta sodila Plocher in Ulusig, oba iz Tržiča.
KOŠARKA
MILAN, 27. — Italijanska košarkarska reprezentanca je danes odpotovala v Madrid, od koder bo nadaljevala pot v Sao Sebastlano. Tu bo igrala proti Španiji, Holandski in Švici na kvalifikacijskem turnirju za nastop na evropskem prvenstvu, ki bo ob koncu maja v Moskvi. V petek bodo Italijani igrali s Švico, v soboto s Holandsko, v nedeljo pa s Španijo.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiifiitiiiiiiiiiiiiniiiiiiii iiii iiii ii|iiiiiiiiiiiiiiiini||iiiiiiiiiminiriiliiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii»
ODBOJKARSKO PRVENSTVO MOŠKE B LIGE
Nedeljsko kolo v znamenju premoči gostujočih ekip
CSI iz Milana premočno na čelu lestvice
Nedeljski zavrtljaj italijanskega prvenstva druge moške lige v odbojki je potekal v znamenju premoči gostujočih ekip. Le v Milanu so zmagali gostitelji Leader lestvice, ki ima že štiri točke prednosti je tokrat z največjo lahkoto odpravil florentinski FLOG. Ta ekipa preživlja sedaj, po začetnem bliskovitem vzponu, očitno krizo. Prihodnjo nedeljo pa ji pride v goste kot «zdravilno sredstvo« Olimpla.
ki do sedaj ni dobila niti ene tekme. Tudi v tem kolu je izgubila na domačih tleh. Tokrat proti gasilcem iz 'Padove.
Drugo mesto na lestvici si trenutno delita Čelana in Zavattaro. Prva ekipa je gostovala v Trstu, kjer ji Je uspelo zmagati proti Boru in ohraniti isto mesto na lestvici, ki ji že pripada iz prvih kol. Srečanje z Borom je bilo nezanimivo in obe ekipi sta razočarali s prikazano igro. Zavattaro je gostoval v Mestrah proti tamkajšnjim gasilcem. Bolonjčanl so tokrat zaigrali kot znajo in oslabljenim gasilcem ni preostalo drugega kot da so se predali. Upirali so se le v drugem setu, ki so ga s 16:14 osvojili.
Med torkovimi poskusnimi vožnjami za svetovno prvenstvo v štiri-sedežnem bobu so zabeležili več nezgod. Na sliki švicarski bob v trenutku, ko ga je zaradi velike hitrosti vrglo s proge
Po šestem kolu torej vidimo, da se začenja položaj v lestvici jasniti. Premočno vodi milanski CSI, ki bo po našem mnenju napredoval v prvo ligo. življenje mu bosta grenili Čelana in Zavattaro, medtem ko se bodo druge ekipe razvrstile v sredino lestvice. Le Olimpia bi morala po dosedanjih rezultatih zasesti zadnje mesto in s tem nazadovati v tretjo ligo. Za sedaj je še prezgodaj za ta predvidevanja: prvenstvo je še dolgo in navajeni smo že na številna presenečenja. Izidi 5. kola:
•CSI — FLOG 3:0 (15:4. 15:4, 15:2) Zavattaro — ‘Gasilci Me 3:1 (15:11, 14:16, 15:3, 15:10)
Čelana — ‘Bor 3:0 (15:4, 15:13, 15:5)
Gasilci PD — ‘Olimpia 3:0 (15:11, 15:9, 12:12)
LESTVICA
6 6	0	18	6	334	218	12
6' 4	2	16	8	317	243	8
64 2 15 10 320 300 8
5	3	2	12	ji	286	257	6
6	3	3	14	12	286	316	6
6 3	3	13	14	341	336	6
6 3	3	12	14	397	329	6
CSI Čelana Zavattaro Gasilci RA Gasilci PD Gasilci ME FLOG BOR Fiamina
4
2 0
t.m.)
6 2 4 9 14 266 283
514 7 14 230 291 Olimpia 6 0 6 5 18 206 320 Prihodnje kolo (nedelja 31. tj
V	Padovi Gasilci — BOR
V	Bologni Zavattaro — Gasilci RA
V	Benetkah Fiamma — CSI Milan
V	Florenci FLOG — Olimpia.
V	Bergamu Čelana — Gasilci ME
* * *
Danes ob 20.. uri bo v okviru deželnega prvenstva juniorjev povratni dvoboj med Borom in CRDA. Tekma bo v telovadnici stadiona «Prvi ma,j» pri Sv. Ivanu.
V	prejšnji tekmi je Bor gladko odpravil nasprotnike (15:5,. 15:5) in tako še enkrat dokazal, da sploh nima nasprotnika v deželi.
• • •
V	nedeljo 21. marca bo v Ales-sandrii mednarodno srečanje v ženski odbojki med šestorkama Italije in Francije. Italijanska zveza je sklicala na skupne priprave naslednje igralke:
Bendanti in De Lorenzi (Virtus Ravenna), Bertaccini in Pelesson (AGI iz Gorice), Consoli in Julli (Minelli Modena), Lugli, Salsi in
Zanetti (Muratori Modena), Pagli, Ruffo in Scarlini (UISP Sestese), Riva (Max Mara Reggio Emilla), „ Santunione (Cabassi Modena), Seal- j, triti in Tullo (La Torre Reggio Emilia) in Stabile', (Fari Palerma).'
Prva liga je zastopana z 12 igralkami, medtem ko jih je iz druga štiri. Ta tekma bo drugi poizkus italijanske zveze, da si ustvari žensko reprezentanco. V prvi tekmi v Lyonu so «azzurre» prav tako proti Franciji gladko izgubile s 3:0«
Preteklo nedeljo je gostovala v Leipzigu ekipa italijanskih prvakov Ruini v okviru turnirja za pokal prvakov. Nemci so dobesedno pregazili Italijane, ki niso prišli niti do sape. že sam rezultat dovolj jasno prikazuje stanje na igrišču. Končni izid tekme je bil v korist Leipziga s 3:0 (15:2; 15:2; 15:1).	:•.)
Ta izid pade kot črn madež na italijansko odbojko. V moštvu RUlNI iz Florence nastopa osem državnih reprezentantov.
RITTER
NAMIZNOTENIŠKO PRVENSTVO C LIGE
Prepričljiva zmaga Bora nad moštvom UNI s 7:2
Boljša igra predstavnikov športnega združenja
lige. Zato je prezgodaj, da bi se vdali prevelikemu optimizmu glede končnega izida tega tekmovanja, vendar smemo zdaj gledati na bodoče nastope in tudi na končni uspeh z boljšimi perspektivami kot smo to lahko storili pred samim dvoboiem.
Borova namiznoteniška ekipa je v prvem dnevu tekmovanja za C ligo žela nepričakovano visoko zmago nad moštvom UNI.
Tomšič in brata Košuta, ki so branili Borove barve, so zaigrali zelo pozitivno in premagali svoje nasprotnike v sedmih od devetih tekem, ki so bile na sporedu.
V uvodnem srečanju Tomšič ni bil zanesljiv in je moral kloniti pred Dambrosljem v samih dveh setih. Stanje je takoj izenačil Boris Košuta z zmago nad Floramom.
že po uvodnih žogah tretje tekme je bilo jasno spoznati, da nekdanji najboljši atlet UNI Bruni ni v formi. To je spretno izkoristil Edi Košuta in Bor je povedel 3:1.
Tudi Dambrosi je prepustil prosto pot Borisu Košuti in istrskemu moštvu je grozil težak poraz.
Stanje je delno omilila Floramo-va zmaga nad starejšim Košuto.
Stopila sta nato na mizo Bruni in Boris. Borovec je začel dokaj nezanesljivo in proti vsakemu pričakovanju je Bruni povedel. V zadnjih trenutkih prvega seta je bilo stanje zelo izenačeno in končno je Košuta zastreljal dve žogi ter s tem prepustil nasprotniku prvi set.
V drugem nizu je Boris zaigral bolj pazljivo in z lahkoto zmagal.
Ni pa mu šlo več izpod rok v tretjem nizu. Bruni je stalno vodil za tri štiri točke ter vse je kazalo, da bo uspešno zaključil to tekmo.
Pri stanju 19:16 za Brunija je Borovec prišel do servisa. To je bilo za nasprotnika usodno, čeprav je;
Košuta osvojil zadnjo odločilno točko s pomočjo mrežice.
.Usoda UNI je bila tako zapečatena: atleti Bora so lahko zaigrali bolj sproščeno. Edi Košuta je brez
težav osvojil v tekmi z Dambrosi-jein še sesto točko, medtem ko je Imel Tomšič težje delo ,s Floramom. Potem, ko je osvojil prvi ni? se je Tomšič moral predati pjmplarski igri, nasprotnika. V odločilnem nizu pa je Floramo prevzel vodstvo In krepko vodil z nekaj točk prednosti. Borovec Je tedaj zaigral zelo oprezno in tik pred koncem regularnih petnajst minut je tudi izenačil. Imel pa je še vedno servis, kar ga Je sililo, da v dvanajstih udarcih osvoji točko. Nadaljeval je s pimplarsko igro in nato poskusil top.spin. Nasprotnik mu je vrnil visoko žogo in Tomšičev udarec Je bil brez milosti. Ker si je Floramo moral izsiliti točko je po vrsti menjav tvegal udarec, tei je šel mimo mize in omogočil Boru visoko zmago.
To je bilo šele prvo srečanje C
ZA VELIKO MEDNARODNO SMUČARSKO NAGRADO
Tudi slalom St. Gervaisa za nepremagljivo Goitschel
Aimie Famose na drugem, Nemka Biebl na tretjem mestu
SAINT GERVAIS, 27. — Francozinja Marielle Goitschel nadaljuje z zbiranjem lovorik na letošnjih smučarskih tekmovanjih. Danes je osvojila prvo mesto tudi v slalomu 7. velike mednarodne nagrade v St. Gervaisu. Francozinja je v prvi manche zabeležila čes 40”60, v drugi pa celo 37”27. Ce bo v prihodnjih dneh ponovila današnji uspeh, ji tudi kombinacija ne more uiti. Zanimivo je, da je Mariel-
le Goitschel dosegla z današnjo pe to zmago v letošnji sezoni in petindvajseto v 14 mesecih tekmovanja.
Vrstni red tekmovanja v slalomu je naslednji:
1.	MARIELLE GOITSCHEL (Fr.) 78”03/100
2.	Annie Famose (Fr.) 78”78
3.	Heidi Schmid Biebl (Nemčija) 80”68
4.	Traudl Hecher (Av.) 80”83
5.	Patricia Du Roy De Blicquy
(Belg.) 81”14
6.	Christine Goitschel (Fr.) 81”26
7.	Florence Steurer (Fr.) 81”41
8.	Isabelle Mir (Fr.) 82”37
9.	Madeleine Felli (Sv.) 82”78
10.	Astrid Sandvik (Norv.) 83”43
11.	Edith Zimmermann (Av.) 83”97
12.	Heidi Obrecht (Sv.) 84’’41
13.	Sylvia Zimmermann (Sv.) 84”54
14.	Lidia Barbieri - Sacconaghi (It.) 85”14
20. Glorianda Cipolla (It.) 87”13 24. Majda Ankele (Jug.)
33. Krista Fanedl (Jug.)
BOR	IZIDI — UNI 7:2	
Tomšič	— Dambrosi 0:2	(11:21.
14:21)		
Košuta	B. — Floramo 2:0	(21:18,
21:16)		
Košuta	E. — Bruni 2:0	(21:18
21:17)		
Košuta	B. — Dambrosi 2:0	(21:12,
21:16)		
Tomšič	— Bruni 2:0 (21:13.	21:14)
Košuta	E. — Floramo 1:2	(16:21,
21:12,	10:21)	
Košuta	B. — Bruni 2:1	(20:22,
21:10,	21:19)	
Košuta	E. — Dambrosi 2:0	(21:10,
21:19)		
Tomšič	— Floramo 2:1	(21:19,
13:21, 21:19)
NOGOMET
FIRENZE, 27. — Vodstvo polprofesionalne lige FIGC je zaradi kršitve nekaterih členov pravilnika izbrisalo bivšega trenerja Piše in Lecceja iz seznama trenerjev.
LIZBONA, 27. — Lizbonski Ben-fica in madridski Real sta se sporazumela o datumih tekem četrtfinala turnirja za pokal evropskih prvakov. Prva tekma bo 24. februarja v Lizboni, povratna pa 17. marca v Madridu.
PO VESTEH Z DUNAJA
Papp ne bo smel več nastopati?
DUNAJ, 27. — Trikratni olimpijski prvak in najboljši v Evropi v srednji kategoriji Madžar Laszlo Papp ne bo smel več nastopati. Tako so sklenili, baje proti Pappovi volji, madžarski športni organi. Vzroki niso znani.
Papp je skušal v razgovoru s športnimi funkcionarji, kateremu je prisostvoval tudi predsednik vlade Kadar, preprečiti ta sklep, vendar zaman.
Vse to je madžarski boksar telegrafsko sporočil dunajskemu časopisu «Express».
TELOVADBA
RIM, 27. — Italijanska telovadna zveza je izbrala vrsto najbolj, ših italijanskih telovadk, ki se bo-do od 1. do 10. februarja pripravljale na skupnem treningu v Rimu na evropsko prventvo. To bo maja meseca v Sofiji. Na evropskem prvenstvu bosta lahko nastopili samo dve telovadki za vsako državo. Predvidena je tudi prisotnost rezerve.
iiHiiiiiiiiiiniiimimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiinmiiiunuiiiiiiliiia
.OD RINGA DO
HOUSTON, 27. — Svetovni prvak srednjelahke kategorije temnopolti Američan Emil Griffith se je moral sinoči predati po točkah rojaku Manueiu Gonzalesu, ki je na tretjem mestu svetovne lestvice najboljših boksarjev.
Dvoboj ni veljal za svetovni naslov, zaradi česar se boksarja nista držala predpisane teže: Griffith je imel 67,500, njegov tekmec pa 69,200 kg.
Glavni sodnik in eden od stranskih sta prisodila zmago Gonzalesu z razmerjem točk 97:94, drugi stranski sodnik pa je s 96:95 priso.
llllllllll■llllllllllllllllllllllllIlllllnlllllllllllllMlll1llllllllllllllllllllllllM1llllllllllllllll■lllllllllln•Mllllllllllllfl
ZASLUŽENO PLAČILO ZA DOLGOLETNI TRUD
Košarkarji Lesonita
(Ilirska Bistrica)
v prvi zvezni ligi
ILIRSKA BISTRICA, 27. — V Ilirski Bistrici so začeli s košarko pred približno 10 leti. Prva tekmovanja so bila prijateljskega značaja. Po nekaj zaporednih zmagah na prvenstvu Primorske (prvič primorski prvak), so bili vključeni v II. republiško ligo. Po triletnem tekmovanju v II. ligi so se kot drugoplasiranl uvrstili v višje tekmovanje, to je I. republiško ligo. V prvem letu tekmovanja so
domači košarkarji pristali na četrtem mestu, v drugem letu, lani, pa so s prvim mestom osvojili prvenstvo Slovenije.
S tem nedvomno velikim uspe* hom so si košarkarji Ilirske Bistrice priborili pravico nastopa na kvalifikacijah. Tekmovali so v A skupini s Splitom, Mlado Bosno ln Ivangradom (prvak SR Hrvatske, prvak Bosne in Hercegovine in prvak črne gore). Tu so se z osvojitvijo drugega mesta vključili v najvišje tekmovanje, to je v državno prvenstvo I. zvezne lige
Ta dosežek je ogromen uspeh za moštvo, za mali kraj s približno 4000 prebivalcev. Tekmovanje v ligi najboljših moštev Jugoslavije kot je Olimpija, Beograd, Crvena zvezda, Zadar itd., je bogato plačilo za dolgoletno naporno delo.
Poudariti je treba, da so v moštvu štiri igralci — Grlj, štember-gar, Lenarčič in Prosen — ki so plonirjl-začetniki bistriške košarke in so nedvomno s svojim dolgoletnim požrtvovalnim delom najzaslužnejši za ta velik uspeh.
Poudarjati je treba tudi, da celotno moštvo tekmuje od samega začetka na čisto amaterski bazi in ima namen ostati še nadalje amaterska ekipa. Moštvo tekmuje od leta 1963 pod pokroviteljstvom tovarne «Lesonit». Košarka v Ilir-
ski Bistrici je v velikem razvoju, saj ima klub poleg članske ekipe še mladinsko, pionirsko in žensko člansko ekipo.
Moštvo se sedaj pripravlja na turnejo po Italiji, kjer ima namen nastopiti predvsem v Gorici in v Trstu.
dil zmago svetovnemu prvaku.
Gonzales je napadal od samega začetka z udarci, ki so vedno prišli do cilja, medtem ko si Griffith nikakor ni mogel odpreti poti skozi obrambe previdnega in pazljivega tekmeca, šele v četrti - rundi se je prvak razživel, vendar mu o-bramba Gonzalesa ni dovolila, da bi nadoknadil razliko.
Ni izključeno, da bo Gonzales, prav zaradi sinočnje zmage prisilil Griffitha, ki mu je Ring Magazin priznal naslov najboljšega boksarja 1964. leta, da bo pristal na dvoboj za svetovni naslov.
BOSTON, 27, — Bivši svetovni prvak težje kategorije Rocky Mar-ciano je napisal članek v nekem bostonskem časopisu, v katerem napoveduje, da bo Kanadčan George Chuvalo bodoči svetovni prvak v najtežji boksarski skupini. Mar-ciano je mnenja, da bo Chuvalo premagal Pattersona v dvoboju, ki bo 1. februarja v Madison Square Gardenu.
FILADELFIA, 27.	— Svetovni
prvak srednje kategorije Američan Joey Giardello je prejel dve ponudbi po 75.000 dolarjev (nad 46 milijonov lir) za dvoboj za svetovni naslov z Ravem »Sugarjem« Robinsonom. Njegov svetnik' Arnold Giovanetti je izjavil, da bo Giardello podpisal pogodbo s tistim organizatorjem, ki mu bo prvi izplačal garancijo.
V ponudbah je rečeno, da bi moral biti dvoboj v Pittsburghu ali Hollywoodu. Giovanettti je tudi izjavil, da so Giardellu ponudili 100.000 dolarjev za dvoboj za svetovni naslov, ki naj bi bil v New Yorku, proti Dicku Tigerju. Giardello je ponudbo zavrnil, ker noče nastopiti v New Yorku.
Košarkarska ekipa Lesonita. Stoje — Kandare, Grlj, Antonič, Stem-bergar, Žnidaršič, Barone in trener Mitko Grlj. čepe — Kirn, Prosen, Lenarčič, Šuštar in Ujčič
FRANCE BEVK
MLINI ŽIVLJENJA

«Dalje!» so jih priganjali vojaki. «Kaj zijate!«
Ni bilo še nevarnosti. Izstrelki so otipavali pobočje in iskali cilj. Kamenje se je drobilo in frčalo po zraku... Nenadoma je nekdo zavpil in padel na grušč, ki ga je pordečila kri. Nosači so za trenutek obstali, okameneli od groze. «Pobili nas bodo!« je nekdo zakričal. Tedaj se je kolona v hipu razbežala med skale. Nihče je ni zadrževal. Tudi vojaki so iskali kritja.
Gmajnar in Plečar sta se zatekla v votlino pod skalnati previs, ki ju je skrival očem. Z njima je bil belolasi fant, mladoletnik, ki so mu ustnice trepetale od smrtne groze. Gmaj-nar se je vrgel na trebuh in tiščal obraz v zemljo. Plečar je počenil na grušč, z rokami objel kolena in naslonil brado. Ni se hudo bal, vendar mu je drobno gomazelo po telesu. Belogla-vec je bil bel kot kreda, bile so ga same oči.
Vseokrog je pokalo, treskalo in se lomilo, kakor da se je razdivjal pekel. Gmajnar, po naravi trd človek, ki je imel na jeziku pogosto hudiča, a nikoli boga, je verjel, da ga smrt že tišči za vrat.
«Molimo!» je zastokal. «Lambert, moli! Jaz ne morem.«
«Tu molitev nič ne pomaga,« je rekel Plečar. «To ni ne-
vihta, ki jo pošlje bog. To so naredili ljudje.«
Gmajnarja ta ugovor ni prepričal. Zmedeno, z obrazom v zemlji, je mrmral očenaš za očenašem. Odgovarjal mu je belo-glavec s sinjimi ustnicami. Tudi Plečarja je groza za hip potegnila za seboj...
Nenadoma je vse potihnilo. Streli in molitev. Streli le polagoma, zdaj pa zdaj se je zopet oglasil kak top. Nato so čisto potišali. Iz daljave so kot prej odmevali le streli iz pušk, za-regljala je kaka strojnica.
«Tu je kot na fronti,« je rekel Plečar.
«Za nas, ki nismo vojaki, je hujše kot na fronti,« je menil Gmajnar, ki se je nekoliko sramoval svojega malodušja.
Beloglavec je napel ušesa. Slišati je bilo neke glasove.
«Kličejo nas,« je rekel.
«Naj kličejo tudi vraga, če hočejo,« je rekel Plečar. «Me-ne ne bodo priklicali. Ti pa poglej, kaj je, če te mika!«
Beloglavec je stopil izpod previsa. Okovani čevlji so mu zapeli po skalah. V hipu se je vrnil ves prebleščen; opotekal se je, kakor da ga premaguje slabost.
«Mrlič!» je izblebetal, kakor da ga ne uboga jezik. «Strašno„. ga je... razneslo...«
Spustil se je na roke in med stokanjem spovračal. Moža sta ga s sočutjem gledala. Fant se je sesedel mrtvaško bled, potegnil iz mršavega nahrbtnika pletenko in jo nastavil na usta. Zadišalo je po žganju.
«To bi se tudi meni prileglo,« je rekel Gmajnar, ki je čutil strašno suhoto v grlu.
«Nata, pijta!« je fant ponudil steklenico.
Legel je na hrbet in trdo zamižal, kakor da mu za nič ni več mar in čaka samo še smrti.
Moža sta pila. Zazrla sta se v večerno sonce, ki je zahajalo za Matajurjem.	;
«Za danes smo končali;« je rekel Gmajnar.
«K- • mene zadeva za vedno,« je pribil Plečar. ((Pove-
čerjajmo!«
Gmajnar je otepal ječmenjak, ki ga je nosil v culici za pasom. Plečar je s kruhom jedel slanino, ki jo je rezal v tanke kose. Ponudil je tudi sosedu. Ta se je pobranil, vendar si ni dal dvakrat reči. Fant, ki je ležal, kakor da je na pol v nezavesti, Je odklonil.
«Imam,» je rekel in se ozrl po steklenici. «Le pijta!«
Moža sta jedla in si žejo gasila z žganjem.
«Zdaj zaspimo!« je rekel Plečar, legel na hrbet in si roke podvil pod glavo. «Toplo ni in ne mehko, a smo vsaj živi. V takem človek ni izbirčen.«
Sonce je zašlo, ugasnili so zadnji žarki. Tudi na pobočje Krna je lezel mrak. Streli so bili vedno redkejši, komaj da so se kdaj pa kdaj oglasili. Od časa do časa se je dvignila bela raketa, zagorela v višini in med padanjem ugašala. Kljub poletju je vel hlad, ki jih je prebujal iz dremavice.
«česa vsega človek ne doživi,« se je oglasil Gmajnar, ki ga je še vedno težila misel na strah pred smrtjo. ((Mislil sem, da 'je, že konec.«
«Tudi to bi se lahko primerilo,« je menil Plečar. ((Razmišljam, kako je neumno, da se gledava kot pes in mačka.«
((Hudič, ko pa človek le ne more vsega kar tako požreti,« je vrgel Gmajnar osorno
«Ce si bova le očitala, se nikdli ne bova sporazumela,« je rekel Plečar z mirno preudarnostjo. «Tvojo senožet sem dobil na dražbi. Ti bi je tako ne mogel rešiti.«
((Pustiva senožet!« je zarenčal Gmajnar. «Bila je in je šla. Le tega ne pozabim, da sem bil zaradi tvojega očeta v kehi. po krivici. Slutim, kdo ga je, a nimam dokazov, da bi lahko iztegnil jezik. Le po nesreči sem bil prvi, ki sem ga našel mrtvega.«
Molk. Plečar je preudarjal.
((Nikoli te nisem naravnost dolžil,« je rekel počasi. ((Verjel sem, kar so govorili ljudje. To sem tudi ponavljal. Ce je
tako kot praviš, si lahko seževa v roko.«
Nista si segla. Molčala sta.
Vzšel je mesec in obsvetil pokrajino. Med belimi skalami so trepetale sence. Na vojno je spominjal le še kak posamezen strel.
Beloglavca, ki je zaspal, je nenadoma predramil hlad. Sedel je in preplašen uprl pogled v mesečino.
«Ali je že dan?« je vprašal.
Če bi bil že dan, bi naju ne našel več tu,» je rekel Plečar. «Mene že ne. če bi poznal te kraje, bi jo takoj mahnil na pot.«
«Kam?»
«Domov. Nisem norec, da bi nosil glavo na prodaj.«
((Poznam poti,« je fant nenadoma oživel. ((Vzemite me s seboj.«
Bili so vsi istih misli. Popili so še vsak požirek žganja in se izgubili med skalovjem. Požrle so jih sence mesečne noči.
33
Dva dni pred tem so bili Ferjana zaprli. Popival je v družbi vojakov od prateža, ki so bili radodarni s pijačo. V vinjenosti so se sporekli, beseda sem, beseda tja, nazadnje so se stepli. Vojni orožniki so izpraznili gostilno; Ferjana, ki je bil zaradi udarca po nosu ves krvav po obrazu, so odpeljali na Polog.
Fant je bil besn na ves svet, z rokavom si je brisal kri in klel skozi zobe. V nočnem hladu ga je popuščala vinjenost, na jezik so mu prihajale jedke besede.
«Ali te ni sram, ko pelješ invalida v zapor?« je vprašal orožnika, ki ga je spremljal.
Orožnik je bil dobrodušen možak, že nekoliko v letih, in mu očitanja ni zameril. Tudi mu ni odgovarjal. Ponudil mu je cigareto in mu jo prižgal.
(Nadaljevanje sledi)
UREDNIŠTVO- TRSI - UL MONTECCHI 6- II TELEFON 93-808 in 94-638 -	Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA:	Ulica S)lvlo Pellico 1 - H-	Telefon 33-82 - UPRAVA:	TRST - UL. SV. FRANČIŠKA št. 20	- Telefon 37-338 - NAROČNINA: mesečna 800 Ur - Vnaprej: četrtletna 2 250 lir’ polletna 4 400 lir celoletna 7 700 lir - SFRJ: v tednu 20 din,	mesečno 420 din - Nedeljsk*: posamezna 50	din, 2.400 din za leto	1965. - Poštni tekoči	račun:	Založništvo tržaškega tiska	Trst 11-5374 - Za SFRJ: ADIT. DZS, Ljubljana, Stari trg 3/1..
telefon 22-207’ tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14-603 86	- OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm	v širini . enega stolpca:	trgovski 150, finančno	upravni 250, osmrtnice 150 lir - Mali	oglasi 40 lir beseda - Oglasi tržaške in goriške pokrajine se
naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Societk Pubblicitš Itallana«. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst