57. številkaj * V Trstu, v sredo 16. julija 1890. Tečaj XV. .ED I NOS K uhaja dvakrat na reden. v*ako srede in loboto ob 1. uri popoludn«. „Edinost" stane: /.a »so leto (fl, fi.—; izven Avst. 9,— za polu leta „ 8.—: „ . 4..V) „ r.n četrt lota , 1.50: . „ '2 25 „ Posamično številke »e dobivajo v pro-dajaltiiculi tobaka v Trste po » nov,, v Gorici in v Ajdovščini no « nov. Na aaročb« brez priložene naročnine se npravcištvo ne ozira. NOST Oglasi in oznanila so račnno po 8 nov.\ vrs.icu v pt'titu : za naslove t deholimi črkami h« plačuje prostor, kolikor bi g.t obneglo navadnih vrstic. Poslana, javne zahvale, osmrtnice itd ne ručune po pogodbi, Vhi dopisi s« pošiljajo uredništva v u liri Carintia nt. 'J5. Vsako pismo mora biti frankorano, ker nofrankovana se no sprejemajo. Rokopisi ho ne vračajo. Naročnino, reklamacijo in inserat« prejema upravniitvo v ulici Carintia 28. Odprte reklamacija so proste poštnine Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. •V rdii.tst ir m č Vabilo na naročbo. Materijelno je tornj slavna Italija mi najilabšern stališču in ljudstvo preobloženo „ . j° • vsakovrstnimi davki in pristojbinami, Prvo poluletje tekočega leta ie za- A% , _ : . „ .. Tf ¥ a 1 * ., • . ,«koraj tnn ni možne živeti. Vsemu vrženo, ot.are naročnike prosimo nujno, . , , . . ' . J 1 temu je pa vzrok slabo gospodarstvo iti da pravočasno ponove naročbo, da no nevednost v političkoj ekonomiji. nastanejo neredi pri odposilianiu lista., ... Tl .... . . v ' i. . ! Ali ne samo v Itn]in, ampak tudi Prijatelje naseda lista tudi prosimo, i ,„ . ,. . . , .. ' ... , J , ;. - ,, . . . ' 1 drugod, kjer bivajo in gospodarijo Italijani, da gledajo nam pridobiti novih na- im/v . . ' , ,. » . v -i ^ ! . , vi opazujemo iste posledice, /nano je, da so roenikov. (Jena ie razvidna na celu „^„„j___. v. , . , . , .. ' . ... U ^ starodavni Benečani dežele, ki so si jih * ' osvojili, zajedno opustošili in izsesali do _Upravništvo „Edinosti". krvi Nekdaj gozdnati, a sedaj skaloviii ^«—■»^lepo obdelana nekdanja Istra, a seda j Gospodarstvo na magistratu. Hjanskega gospodarska. NekcLje^Lne. Ni menda na vaetn svetu slabših go- ča ne posnemajo tudi avstrijski Lahi ter spodarjev — z občinskim denarjem — uprav paševski gospodarijo z občinskim nego so Lahi. Odnošaji v bližnjem kra- denarjem, katerega znmetajo v nepotrebne Ijeatvu nam jasno pričajo, da laški politiki smotre in naprave. ne umejo glavnega pogoja za obstoj in I mi Tržaški Slovenci po pravici procvitanje držav — umne državne eko- jadikujemo, kajti nahajamo so v pesteh nomije. Zategadelj je združena Italija, teh slabih gospodarjev, ki čestokrat ob-odkar se nahaja v rokah novejših libe- činski denar uporabljajo v ničvredne na-ralcev, zabredla v dolgove in finančni mi- mene, pri tem pa nas pridno obirajo in nister je že prisiljen v očigled „oborože- nam nakladajo novih davkov. Pri naših nemu mitu" pritrgovati pri izdatkih za ital. municipijih gode se stvar, ki so vojaške namene. Letos je državni prora- mogoče samo pri nas. Tu so goji najgrši čun skrčil za okolo 15 milijonov, odtrgavši prokticijonizem in riepotizem. Posamezni-jih večinoma pri vojstvu. j kom na ljubo in korist ustanovljajo se Namen italijanskega ministra sicer nova uradniška mesta, dovoljujejo so ne-tudi mi odobrujemo, dobro vedoč, da stalno | osnovane nagrade in penzije, dovoljujejo vojske dandanes požirajo največji del dr- so podpore v neznatne namene, rede so žavnih dohodkov ter tirajo polagoma dr- brezpotrebno osobnosti in vzdržujejo pojave v pogubo ; vendar pa to početje glede J vsem nepotrebna podjetja in zavodi ter s« na sedaj vladajoče politiike razloge in obo-j na nečuven način trati občinski denar, roževalno manijo kaže, da se finance do- j Naše mesto bi bilo pod utnnejiem go-tične drž ave nahajajo na jako slabej pod-' spodarstvom izvestno najboljše napredo-lagi. In Italija istinito stoče pod težino valo; imelo bi že vodovod, razne tovarne državnih dolgov, iz katerih Bi težko kedaj itd., ali za vodovod troši so že nad 20 let več pomore. | na tisočo goldinarjev, ali o istem ni 6e Ali ne samo italijanska država, ampak 1 duha ne sluha ; o tovarnah in druzih za-tudi občine in mesta »o do grla zadolžena. | vodih ni govoriti. Sedaj stojimo že pred Zadosti nam je navesti mesto Rim, Čigarjvratmi odprave proste luke, a občinski starešinstvo je nedavno odstopilo videč, denar zameta se Še daljo z isto brezskrb-da več ne moro izhajati z občinskimi do- nostjo in malomarnostjo, hodki. Ne ko kapitalistiško angležko druž* Minoli teden bil je na dnevnem redu tvo je celo ponudilo kupiti mesto Rim, j sejo mestnega zbora predlog za nakup pokoja ponudba se je pa odklonila. j trebnega prostora in zidanje vojašnice zn PODLISTEK. Ne pozabi me! List iz duovnikn ; spisal .T. M. Krivde v. (Dalje). Ivan me predstavi, kakor jo že običajno v omikanih krogih. Podala mi je prijazno malo svojo roko ter pristavila: „Čast mi je, da poznam prvega prijatelja bratu svojemu. Močno se veselim denašnjega izleta, kajti uverjena sem, da bodetno doživeli prav prijeten dan41. „Tudi jaz se veselim, tudi jaz--* zatrjeval sem, toda prave besede neBem mogel pogoditi in vem, da sem se vedel prav okorno. V očigled krasnej deklici izgubil sem vso svojo samozavest, Obmol-čal sem in tudi ona je molčala — bil sem v jako mučnoj situvaciji. Iz zadrego rešil me jo Ivan vskliknivši: „Idimo, idimo, vse jo že pripravljeno!" „Stoj! Ivan" zakliče Jelica „pojdi sem ali ne veš česa ti še manjka?" „Da, skoraj bi bil pozabil; daj mi sem moj šopek, da si ga pripnem na prsi — brez šopka pa danes no bi šel rad iz inestn." Hitro prinese šopek ter mu ga pripne na prsi. „Daj tudi mojemu prijatelju enega." „Ga hočete ?" ponudi mi hitro Jelica. „Prosim !M bil je moj odgovor, več mi ni bilo moči reči, In komaj sera se zavedel, že mi je pripenjala krasni belo-modrorudeči šopek na prsa. Ko me je videla v takej zadregi, vpraša me: „Poznate-li te barve, ki so v vašem šopeku P" „Saj še ni moj, sedaj je še vaš." „Vaš jo vaš, vam sem ga podarila za — — — —" „To so narodne barvo." „Dobro. In kako se imenujejo lepe cvetke v višnjevej barvi, ki so tudi v vašem šopeku?" „Potoonice so!" „Nemajo-li še nekega druzega imena" mi nagaja smeje Be, in pogleda uie naravnost. v obraz se svojima bistrima očesoma, kakor bi hotela reči: „Govori resnico!" Moji očesi srečali sta se z njenima. 1'ri-jatelj! zastonj bi bilo, ako bi hotel opisati, kar sem občutil pri tem. Ves iz sebe deželne bratnbovee. I)va gospoda ata mostu ponudila prostor, namreč nek Angeli v Rocolu in nek Vidio pri sv. Ivanu. Zadnjega prostor je oe i vid no cenejši, lepši in primernejši za vojašnico nego prvega. Ali kaj Btori mestni zbor? Navzlic oporekanju nekaterih svetovalcev, katerim sta oba prostora dobro poznata, sklone, da se nakupi Angelijev prostor za ceno 35.000 gld. čeprav isti prostor ni vred«-ii po izreku izvedencev več nego 12 tisoč ^Id. ! Torej z enim samiin sklepom je mestni zbor zavrgel 23.000 gld., podarivši jih tnkorekoč zasebniku, koji jo bržkone pri gospodi na magistratu kaka „personn grata". Pripomnil nam je, da se bodo na istem prostoru zidala vojašnica za 175.000 gld. Ne da bi občinski svofc skrbel za občinsko premoženje, istega tako po nepotrebnem trati. Videlo so je isti dan, da je mestnim očetom občinski denar zadnja misel. Enako vzdržuje magistrat tropo gardistov — municipalnih straž — koji so vsi dobro plačani, a druge nalogo nemajo nego, da so sprehajajo ves dan po mestu ter k večjem zapode kacega prosjaka ali pa, da o nekaterih slovesnih prilikah pa-j rad i raj o v svojih rudečih nošah mestnim očetom v čast in slavo. In ta brezpotrebni luksus stane občino tudi lepih tisočakov na leto, koji denar je uprav preč vržen. — Namesto te stražo bi pač lehko isto službo opravljali mestni ognjegasci, ki ves dan dolg čas prodajejo in za to vle« i čejo lepe občinske goldinarje. ' Koliko je treba občinskih črednikov, komisarjev in kapovil v okolici, to jo vsem j znano. Osobito zadnji so pravo peto kolo , pri občinskem vozu, kajti okoličani so od ' nekdaj volili lastne neplačane župane, koji ' pa gospodom v kolibi neso bili po volji, ! radi česar jih je nadomestila s sedanjimi svojimi „organi". Ves ta luksus občino stane ogromnega denarja, koji bi so lebko prihranil, ako bi se uvedlo boljše gospodarstvo. Mesto zategadelj vedno bolj leze v dolgove, ter bodo isti tembolj naraščaii po odpravi proste jecljal sem: „Da, čul sem, da jim tudi pravijo — »Ne pozabi me!" „Da, da, ne pozabi me !" — vsklikne ter zbeži, stisnivši mi dcsnico, v drugo sobo. In zopet bil sem sam. K sreči odpro se vrata in Ivan stopi v sobo. Sporoči, da je vse pripravljeno za odhod, toraj hajdi na noge. Kmalo potem sedeli smo v prostornem vozu. Sedel sem — njej nasproti! O ta čutstva, dosedaj nepoznana čutetva ! Duša plavala mi je v rajskej slasti. Da prijatelj, vnel se mi je tako nenadno oni sveti plamen prvo čiste ljubezni. Pogledovala me je tako neopisno ljubko — toda zardela je pri vsakem pogledu in povesila svilnati svoji obrvi doli čez očesi. Oh, to so bili dražeatni trenotki, ki sem jih doživel onega dno, ko so jo rodilo moje gorjo in nesreča moja. Bilo je že mračno, ko smo dospeli domov. Meni se je močno mudilo, ker stric me je že gotovo težko pričakoval. Hitro se zahvalim Ivanovim starišem na njihovej prijaznosti. Poslovil sem se kratko, ter odšel. Ivan me jo spremil do pred hiše. Ali čudno : niti nesem opazil, da luke, kader se odvzame mestu glavni njega dohodek — užitninski davek. Ali slepa rudeča gospoda tega le noče uvideti, temveč ob staj u trdovratno na svojej poti, koja vodi v neizogibni gmotni polom mesta. —s—, Okoličanskej mladini. Cvetočoga lira, cvot«i6ih i« lot, Zdaj prvo koraku namorjaš moj svot. — Ure|for6iČ, Itavnnkar minilo je zopet šolsko leto in jeden del učeče se mladino stopil bode po končanih stuJijah mej svet, v praktično živenje; drugi si pa od počivajo od letnega truda, ponavljajo prod mete, v kojih so zaostali za svojimi součonci z namero, prihodnjo leto teroeljitejše se učiti in Bkrb-nejŠo gledati na napredek. Končala je šola in eni si odpravljajo na dom z lepim spričevalom v rokah, veselega srca in polui upanja v zlato prihodnost, drugi pa stopajo s povešano glavo polagoma proti domovju, kjer jih pričakuje ostro svarjenje starišev radi njih nezadostnega napredka. Pri vsein tem se pa vsi precej junaški ponašajo. Pridnejši hvalijo učitelje in profesorje, ker so pravično kla-aifikovali njih pridnoat, drugi pa godrnjajo nad njih nepravičnostjo, strogostjo, pedant-nostjo itd. Oba ta tipa so nam pa dopadata. 1'rvi, ker jo s svojo pridnostjo in ljubeznijo do uka vedel si pridobiti pristojno potrdilo; pri družili nam pa ugaja bojazen pred sta riši; v srcu gotovo jim je žal, da se priduejše neso učili in sami Beboj sklepajo, da bodo prihodnje leto boljši, naprednejši. — Nikakor pa nam ni po godu trrtji učenec, kojega so roditelji tako rekoč šiloma poslali v šolo, nakopičivši si ogromnih stroškov. Učenec tak, neimajoo veselja do uka in niti pičice ponosa v srcu, zametal je to skrb, ter malomarno pohajal v šolo ter kratil tu dragi čas, Domov prihaja istotako nemaren in brezvoljen, ter hvali lelice ni bilo, ko sem odhajal. Se le korakajoč po vrtu, sem se tega domislil in bil som — žalosten. Hotel sem se vrniti, kar začujem rahel korak — bila je ona. Obgovorila me jo tresočim se glasom: „Gospod Filip, jaz sem vas razžalila — prosim vas, odpustite mi!" Osupel sem, kajti nesem si mogel raz-tolmačiti njenih besedi. „Vi da bi bili mene razžalili ? Go-spodičina, kako pridete vendar na to misel P" „Ko sem vam pripenjala šopek." „Ali gospo . . . .* hotel sem ugovarjati. Toda ona mi poseže naglo v besedo : „Prosim vas, ne ugovarjajte mi! Sama vem, da so bile besede uioje nedostojne. Kaj si bodete vender mislili o meni!" „Ali gospodičina, jaz vaa ne razumem!" „Vas nosein-li vprašala, kaj da zna-čijo cvetice, ki vam jih pripen jam na prsi P" „Da, gospodičina! „Ne pozabi me."" „Vidite, in to ni bilo lepo, da sem izgovorila one besedo do va«, ki ste mi bili tujec še do danes. Kaj si bodete vender mislili o meni P ! Se le pozneje vzbudil Boga, da je zopet enkrat pri kraju dolgo šolsko leto ! Zadnje baže učencev se menda uiej j Primorskimi, posebno pa mej Tržaškimi Slovani ne nahaja. Celo prvi h Štejemo prav pičlo število, kar smo že zadnjič omenili. Okolica Tržaška, čeprav broji nad 26.000 Slovencev, imela je letos v srednjih šolah jako majhno število dijakov ; zadnjič smo rekli, da težko 20. Izinej te neznatne množice dovršilo jih je nekaj letos svoje studije in sedaj odpravljajo se deloma v višjo iole, deloma pa v službo. „Slovan jo trpin!" Resničnost tega reka spoznavamo menda najbolj mi okoli-čanski Slovenci, ki še nemamo niti jed-nega odvetnika, niti notarja, niti pravnika iz svojo srede, ki bi poznaval razmere in težnje tukajšnjega slovenskega prebivalstva, ter mu bil svetovalec, voditelj. — Sicer težavno r.li vendar plodonosno polje imeli bi onaki izomikani domačinci v Tržaskej okolici in v Trstu! Seveda bi so morali boriti z neizmernimi težavami, predsodki, ugovarjanjem, napadanji, ali njih prepričevalna, odločna beseda, izustena svojim sorojakom in sodomovincem, našla bi odmeva v njih srcih, ter je pripeljala na pravo pot. Narod v okolici propada pod pritiskom in vplji-vanjem Italijanov ; ali, kdo je temu uzrok, ako ne pomanjkanje domačih izučetiih mož, koji bi tudi nevednežem razjasnili pravi položaj, ter je poučili o njih dolžnosti. Kaj je pač krivo šireČej se neznačajnosti in apatiji v narodnem obziru, ki učinja okoličane nedelalne in mrtve v narodnem obziru, napotujuč je čestokrat na sovražno pot? Nemamo še domače samostojne inteligence, koja bi vedela ljudstvo voditi na poti značajnosti in rodoljubja. Posamezni veljaki v okolici, ki se trudijo za prodiranje narodnih načel, ostanejo ,glas vpijočega v puščavi", ako se jim ne pridružijo drugi možje, čijih znanost širje sega, in ka eri se predsodkov ne boje! In uprav enacih mož nam v Trstu, de bolj pa v njega okolici, kruto pomanjkuje, radi česar ostaje delovanje posameznikov skoraj da brezuspešno in jalovo. Začasna navdušenost kmalu poleže in narod so vtoplja zopet v svoj letargijski stan, iz katerega ga sem ter tja bude Lahi, pridigujoč mu neznačajnoBt in nemoralnost: V tej živej potrebi, v tem žalostnem položaju, — do koga se pač moremo z večjo gotovostjo obrniti, nego do tebo, draga slovenska [mladina, koja si svoje studije dokončala ter se podajaš v širni svet iskat si ugodnega položaja P Kar počneš in kjer koli se nahajaš, oaj ti ne izgine izpred oči mili slovenski narod, se je v meni — resno motrečej pomen onega vprašanja — sum, da bi si vi mogli krivo tolmačiti besede moje, ali da ste morda celo žaljeni ! Vsakako vedla sem se jako netaktno in sem kompromitovana pred vami. In zato čutila sem se dolžno, prositi vas oproščenja." Po teh besedah vtrgala je vejico z grma, poleg katerega sva stala; povešenimi očmi vrtela je vejico v roki svojej, bleda luna pa je razsipala čarobni svoj svit po nočnej poletnej tihoti. Motilec nočnega miru, pevoljubni slavček žvrgolol je svojo divno pesem — o rajskej ljubezni. Prijatelj, zastonj bi iskal pravih besedi, hoteč opisovati eutatva, ki so plula po duši mojej v teh trenotkib. V meni se je s tem dnem pričelo novo, doslej nepoznano življenje — vse moje čutstvovanje zadobilo jo svojo novo mer. Ljubil sem, strastno ljubil ! Ne smej se mi prijatelj, prosim te! Neverjetno in resnično: jeden sam dan loči nas od včeraj iu kolika sprememba — postali smo drugi. Da, ljubezen je neizprosni zmagovalec, kateremu bi se zastonj ustavljali državnik in učenjak, kmet in gospod, berač iu bogatin, Podlegel sem tudi jaz — nenadno doletela me je usodna ura. (Dalje prihodnjič). zanemarjeni Tržaški okoličan, ki se nema zadosti svojih zastopnikov in razumnikov, ki bi ga z besedo in dejanjem branili napadov lahonskih prenapetih strastnežev. Poglejmo pač na bližnjo Istro, kjer je do par let kraljeval Lah z vso svojo oholostjo in šopirnostjo, bahajoč se, da je Istra italijanska zemlja. Malo število mladih a krepkih in odločnih rodoljubov, ki so se Btvari s prepričanjem poprijeli in v njej vstrajali, dosegli so, da imajo Slovani navzlic silovitemu lahonskemu terorizmu in pritisku lepo število svojih zastopnikov v deželnem zboru. Zadnje volitve v Pazinu nam so tudi jasna priča, kako polagoma, a sigurno napreduje slovanska misel v nekdaj tužnej Istri. Delo je odličnih mladih rodoljubov, koji so v lepem spora-zumljenju z druzimi prostejšimi rodoljubi, vedeli nurod navdušiti in prešiniti zavednostjo in znaćajnostjo. Isti pojav opazujemo tudi na Štajerskem (zadnjo volitve pričajo !) in na Koroškem, koji deželi so Nemci že smatrali za Bvoji, ali sedaj se slovenski živelj lepo prebuja in zaveda svojih pravic zbog no-ustrašljivega truda in napora odličnih, višje izšolanih mož, ki so se zadevo oprijeli ter jo sedaj vodijo. Naj Ji mi roko križem držimo v očigled tolikim ugodnim pojavom v druzih slovenskih pokrajinah ? Mladina ! Ne bodem ti navajal lepih besedi in rekov, s kojimi so razni pisatelji vzbujali rojake svoje k domoljubju; vendar to pa spominjam Virgilija, ki o domoljubju trdi : „Vincet amor patriae laudumque immensa cupido" in Ciceronov rek : „Čari sunt parentes, cari liberi, propinqui, familiares et omnes onanium caritates patria una complexa esttt. Napoleon I. pa je trdil o domoljubju, da je : »prva čednost". In res, kdo bi ne ljubil domovine „vdove, tužne, zapuščene Ptt — Ljubimo jo, a ne — „s solzami", ampak z delom. Trudimo se za njo in brali bodemo gotov sad. Mladeničem v okolici in mestu, ki so dovršili svoje studije na srednjih šolah, tor se odpravljajo na višje, živo priporočamo, da ostanejo značajni, da ne zapuste sedanjih načel, da ne zagrebejo navzetih si idejalov, ampak da ostanejo svojemu rodu zvesti sinovi. Nočemo jim nasvetovati, kake poti naj se poprimejo : v vsakem, bodisi svet-skem ali duhovskem stanu leliko so svojim sorojakom v veliko duševno in telesno podporo. Pri tem naj odločuje njih — poklic, izvirajoč iz srca. Vendar jih pa uljudno prosimo, da se pri izbiranju svojega stanu ozrejo tudi na dejanske potrebe naroda, ter da preudarijo, v katerem stanu bi svojemu narodu lehko največ pomogli. Povedali smo že spredaj, kakšnih mož slovenski živelj v Trstu in okolici najbolj' pogreša. Mladenič, ki živi mej okoličani, lehko to najlažje sam uvidi. Mlad ina, dovršivša svoje učenje, nahaja se na razpotju; v sedanjih kritičnih časih ni lehko jej svetovati, radi česar je najboljše, da pri tem posluša svoj notranji klic in nagib, ter se po njem ravna. „Le vhod v življenje je s cvetjem posut l" Krepko in vstrajno se tedaj loti, draga mladina, novega življenja! Življenje naj bodo ti delaven dan! N. N. Politični pregled. Notranje dežele. Volitve v veloposestvu Solnograš-k e m neso izpale ugodno za katoliško-konservativno stranko. Voljen je liberalec dr. Spiingler in trije pristaši Lienbacher-jevi. Kandidatje katoliško - konservativne stranke ostali so v manjšini s 107 glasovi ; dosedanji poslauec Neumaver dobil je celo samo 98 glasov. V novem deželnem zboru imajo tedaj liberalci v zvezi z lienbacher-jevci večino 16 proti 10 glasom. V nemških listih vlada huda razburjenost, ker je mestni zastop Praški volil dr. Heinricha zastopnikom Nemcev in dei. šolski svet. Kdo pa je dr. Ileinrich ? Dr. Ileinrich je pristen Nemec od nog do glave, nemštva njegovega torej ne more nikdo zanikati. Ali on ima neko drugo napako : pravičen Nemec je! To pa Nemec ne smo biti, ako hoče biti po godu neni-šk o-liberalnim zatiralcem. Praškemu mestnemu zastopu se že s tem godi huda krivica, da ga postava sili voliti jednega Nemca svojim zastopnikom v deželni šolski svet — kajti to ruši avtonomijo tako ugledne občine, kakor je občina Praska. — In sedaj zahtevajo nemški liberalni listi v lepem soglasji z vladnimi organi, da naj bi rečeni zastop volil le onega, ki je njim po godu. Prav je imel nek mladočešk mestni zastopnik trdeč, da ogerska vlada ne bi si upala niti z najmanjšim selom tako postopati. Nemški listi tudi žugajo, da bode šla vsa „sprava" rakom žvižgat, ako Čehi ostanejo pri svojem sklepu. Ako pa sprava sloni na tako šibkih nogeh, pač ni vredna, da živi — naj le gre rakom žvižgat. Vsi ti dohodki kažejo, da smo imeli prav, trdeči, da vsa nemško-češka dogovarjanja ne bodo imela praktične vrednosti, ker so bila — prisiljena in ker so hoteli to čudno spravo kar dekretovati narodu češkemu. Vsakako smo pa radovedni, kako se bode stvar zasukala. „Neue Fr. Presse" piše: „Češko-nemška sprava se bode skoro zrušila. Riegerjeva stranka je razpršena, zapustila jo sramotno svojo zastavo. Staro-čehi prenehali so živeti kot politični pojem ter prosjačijo milosti pri g. dr. Gregru. Staro- in Mladočehi so se spojili, po vsem Češkem ga ni človeka, ki bi na to spo-spominjal, da je narod Češki zastavil svojo čast za spravo. Nedavno smo čuli nekega gospoda v Praškem mestnem zastopu, tr-dečega, da ima kraljestvo Češko pravico do češkega državnega jezika. In to ni samo menenje posamičnika, ampak prešlo je v vse slojeve ljudstva in je naravna posledica načela : Češko Čehom! Politika oportun-nosti, katero so hoteli uvesti Staročehi, je propala, kajti narod jo obsoja in zatajuje". Slika ta, ki jo nam podajo neinško-libe-ralni list, je značilna za odnošaje na Češkem in — resnična. Seveda so konkluzije, katere izvajii nemški lisi, povsem krive in enostranske, kakor drugače ne moremo pričakovati od nasprotnega lista. Vlada — izdavajoč razne naredbe — ni hotela slušati opominov, ki so jej dohajali od raznih strani in je le ona odgovorna za posledice. Politično zdrel narod ni ovca, ki jo ženeš, kamor hočeš. Staročeški poslanec Hajek rekel je pri volilnem shodu v Pizeku: Glasoval sem takoj proti predlogi o šolskem svetu, ker sem prepričan, da Bprava se ni sklenila mej Čehi in Nemci, ampak mej Nemci in vlado. Spravne punktacije značijo grob državnopravnim naporom Čehov. V Predarlškem deželnem iboru sedelo bo 17 konservativcev in 4 liberalci. Vlada je razpustila „društvo avstrijskih dijakov" na Dunaju. Navaja se razlog, da se je družtvo vtikalo v političke zadeve. Vnanje države. Ruski poslanik Nelidov pogovarjal se je s Francoskim ministrom vnanjih zadev o zadnjej bolgarskej noti. Nelidov je zatrdil, da Rusija na podlagi Berolinske pogodbe ne bode nikdar pri-poznala Kobuižana. Ako bi le jedna država pripoznala Koburžana, zrušena bi bila veljava rečene pogodbe in car za-dobil bi popolno svobodo delovanja. Radikalni srbski list „Dnevni list" objavil je jako obširno izjavo proti razkralju Milanu. Izjava ta govori o hudih naporih dežele, da si ohrani gospodarsko samostojnost nasproti sosednoj državi. „Iu v tem trenutku — pravi rečeni list — ko vidimo občudovanja vredno vzajemnost mej vsemi slojevi ljudstva: naznanjajo nam sovražni inozemski listi, da je prišel oče našega kralja le s tem namenom v lieligrad, da bi izkoristil sedanje težkoče proti deželi sarnej iu da so pretnje, ki smo jih čuli iz delegacij v Budimpešti, kakor tudi represalije na ogerskej meji, v tesnej zvezi z navzočnostjo razkralja*. Izjava govori potem o vzajemnosti interesov dinastije in naroda, katere vzajemnosti je odobril raz-kralj sam, ko se je vklonil veličanstvu volje naroda, ter stopil raz prestol. Zato pa skoro ni verjeti, da so bile besede Milanove pri banketih in pogovorih z časnikarji res tako govorjene, kakor so pisali Časnikarji, kajti besede te so slične onim najzaklutejših sovražnikov naroda srbskega. „Izjava" zaključuje: „Celo vladajoči kralj je navezan na ustavno odgovornost vlade. Ako bi pa smel oče kralja v kraljevej palači umestiti kralju in vladi sovražno inO' zemsko agitacijo, stal bi potem nad kraljem in postal bi avtokratiški nadkralj. Narod ne more dopustiti, da bi se igralo z najsvetejšimi njega interesi, in ne bode dopustil, da se „fiasko" iz groba dvigne, ter ponaša se svojo modrostjo in svojimi vspehi*. Vodja zloglasnih srbskih napred-njakov izdal je manifest na osrednji odbor njegove stranke, v katerem trdi, da je avtoriteta države zrušena. „Poštenje, resnica in trudoljubivo delovanje umaknili so se slepariji, hinavščini| in korupciji. Pred koncem tega leta stopilo bode pred srbski narod vprašanje, to vprašanje je: domovina". Kdor se spominja groznega gospodarstva Garašanina in njegove stranke, se bode pač čudil skrajnej predrznosti tega človeka, ki se upa še govoriti o korupciji. Dne 13. t. ni. bilo je v Parizu predslavje „narodnega praznika", ki je bil 14. t. m. Elzasko-Lorenška družtva položila so vence na Straiburžko soho. Množica je pevaia marselezo in pesem i Ne bodete imeli Elzacije in Lorene. DOPISI. Iz okolice, dne 6. julija 1890. (Izvr dop.) Približala se nam je silna poletna vročina, da človeku, ki mora opravljati — služeč si potrebni kruh — svoja opravila-in dela na žgočem solncu, znoj kar cur~ koma obraz zaliva. Vsakdo bi si želel senčne dolinice ali hladne sobice, da bi se mogel ▼ teh po svoje zabavati, in gotovo marsikdo pisano pogleduje gospode uradnike in slično gospodo, ki vršijo posel svoj poleti v hladnej senčici, pozimi pa pri gorkej peči. Veliko jih je tudi, ki bi se radi številu teh gospodov pridružili, ker menijo, da tem pade vsaki dan sladka mana raz nebo. Ali temu ni tako ; istinito je in Čestokrat se zgodi, da priprosti človek srečnejše in zadovoljaejše živi, nego žive veliki „gospodje". Najbolje je torej, de vsak svoj poklic vestno in zadovoljno iz-polnuje, ker takemu človeku ni se bati propada, temveč njegovo delo mora slednjič pravi cilj in smoter doseči, Tako premišlujoč sedim v svojej sobici in sedaj mi na misel pride tudi delovanje in obnašanje našega vaškega načelnika. Premišljam, se-li njegovo, kakor tudi njega adjutanta — poljskega čuvaja — delo povsem strinja z njunim poklicem. Mnogo se je že pisalo in govorilo o teh takozvanih capovilah in zato naj mi čestiti čitatelji nikar v zlo ne štejejo, če si upam tudi jaz izpregovoriti par besedi o teh organih našega magistrata. Gotovo jih je mnogo, ki ne poznajo našega vaškega velmoža ; zato naj mi bode dovoljeno, da ga malo opišem. Mož je male postave, ali obleka mu je — odkar je postal capovila — izfinega sukna. Suglasnika „z" ne more izgovarjati in zato poslušamo kuj radi njegovo govorjenje; značilno je tudi to, da svoj mali trebušček — češ, vsaj v tem pogledu bo moramo „glihati" drugej gospodi — in da z rokama vedno pretresa po žepih „patakone" in „flike". Dokler ni nastopil svoje imenitne službe, kazal se je pravega narodnjaka; ob Času volitev je agitoval za našega vele-zaslužnega Ivana Nabergoja. Hej ca-povila, ali se ne spomnite več, kako ste v krčmi po mizi bili, napenjali se liki žaba in na vse grlo upili: „Živio Nabergoj, zmaga more biti naša in v peklenski jarek naj se pogrezne, kdor od naroda odpada !tt Kako pa sedaj vpijete P Koliko ste se pri zadnjih volitvah trudili, da bi bil izvoljen naš nasprotnik. Ali zastonj je bil ves vaš in vaših tovarišev trud ! Poparjeni ste zapustili volišče. Koliko pa vas je stalo, predno ste to službo nastopili P Menda sami najboljše veste, nekaj pa vemo tudi mi. Kako ste poplačali gospoda, ki Bta Vas predstavila g. Bazzoniju ? Kako ste prisegli, da se odpoveste domovini P da zatajite narod in jezik svoj P — mater, koja vas je rodila, izredila, govoriti in moliti učila v starodavnem lepodonečem jeziku P Kako ste mogli obljubiti, da boste vedno in pri vsakej priliki zatajevali mili narod vaših očetov in pradedov ? Pa pustimo to. ker se ne izplača, da bi bob ob steno metali, ampak preidemo k drugemu predmetu. V ponedeljek, dne 30. pr. m. bila jo neka komisija nekje v okolici in to radi trtne bolezni; ne vem pa, jo li bila tudi vaša glava tje povabljena ali se je sama tja vrinila, kakor tudi desna nje roka : poljski čuvaj. Okoli 5. ure pop. istega dne počil je glas, da se dva človeka valjata po blatu kakor neka znana domača žival. Slednjič sta se vendar na noge skobacala, ter se od tain privlekla na neki travnik, kjer 9ta potem ležala v nezavesti. Otroci in radovedneži pa so ju hodili gledat, brijoč okoli njiju vuukovrstne burke. Mimoidočim ženskam in dekletom, videčim ta dva junaka je pa same sramote kri posilila v lice, da so kar bežale. Ljudje ne poznajoči ju, povpraševali so se, od kje sti neki ti živin-Četi, ki tako nesramno ležite ob cesti. Po daljšem počitku spravila sta se po stran-skcj poti proti domu, a glej : žejna in potrebna kolovratila sta zopet v krčmo. Tuje začel šelo pravi koncert. Naša popotnika vsa omamljena, začela Bta mirne ljudi nadlegovati, upila in razsajala sta prav po novej metodi; toda tudi navzoči jima neso dolžni ostali. Zvesti adjutant in poljski čuvaj, hoteč pokazati svoje telovadno zmož-nosti, zabasa! je nekemu domačinu prav orjaški „onou v trebuh, da se je slednji takoj pod mizo zgrudil. Zdaj so je začelo fie-le pravo npitje in ravsanje, koje je do poluuoči trajalo. Potem sta se zvesta tovariša in načelnika na cesto privlekla, kder ju je mnogo ljudi pričakovalo, da so lepe igre brezplačno nagledajo. To ti je bil pravi prizor ; upitja, ploskanja in odobravanja njima na čast ni bilo konca ne kraja. Začela sta se tudi tu z navzočimi prepirati ia mirno speči ljudje so se prebudili in prišli na okna, da vidijo sramotni ta prizor. Slednjič sta so vendar vlekla naša junaka domov, da se odpočijeta, trudna po tolikih naporih. S tem je padlo zagrinjalo in igre je bilo konec. Zdaj pa vprašanje: Je-li to prav in pošteno, da nam slavni magistrat postavlja take može za načelnike vasi, ki širijo mej mladino pohujšanje z grdimi svojimi vzgledi. Kdo more zaupati takim možem ? Muremo-li zahajati k takim možem po dober svet? Izvzemši peščico njegovih privržencev, ne najdeš moža v našej vasi, ki bi se za njega potegnil in o njem častno govoril; saj ga skoraj ni dneva, da ne bi bil pijan, in se to gleda, da dobi na „škrok". Slavni magistrat imel bode pri nas še stroške, ker kupiti bode treba samokoinioo in najeti moža, ki bode našega gospoda „capo vilo" domov vozaril, kjer drugače bo revše lahko kje iapodtakne. Kolika škoda bi bila to za uašo vas. In tudi to vprašamo: „Imata li ta dva gospoda dovoljenje, da se po določenej uri po krčmah valjata in razgrajata in da poljski Čuvaj celo kaže svoje „telovadske" vrline ? Smo-li res tako daleč zabredli, da nam bodo take kukavice zapovedovale, katere nt majo niti pojiua o svojih dolžnostih P Ne, to ni mogoče to se mora pre-drugačiti. Pravica mora na dan ! Našim vaščanom pa svetujemo, da naj nikar ne slušajo tega človeka. Ako česa potrebujete, ni treba njemu časti nakladati, ampak pojte naravnost tja, kamor je iti. Gosp, capovila sicer navadno pravi, da je že davna pozabil, kar ini vemo, ali mi vemo, da on ni za drugo v vasi, nego da zdražbe in prepire dela, kakor je storil dne 4. maja ob IIVj uri po noči. Ali zapomni naj ai : Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade. Več vasčanov. Sokola" v Skedenj imel sem priliko govoriti z dijakom V. razreda italijanske gimnazije. Nagovarjal sem mu, da bi se učil slovenski. Toda odgovoril mi je : Ako bi se bavil se slovenščino, ušla bi mi morda kaka beseda tudi mej mojimi vrstniki in plačati bi moral za vsako tako besedo 2 kr. za „Pro patri o *. Povedal mi jo tudi, da so nedavno nabrali 25 gld. v prid „Pro patrie". Ne bi - li mogli na korist družbe sv. Cirila in Metoda slovenski dijaki posnemati italijanskih svojih kolegov P ! Slovensk delalec nam piše: Gospod urednik! Večkrat ste že poučevali in ožigosali stariše slovenske, kateri namesto učiti svoje otroke materinega jezika, učijo je raje tujih. Da postanejo iz takih „slovenskih" otrok najzagrizenejši renegati in Za družbo 8V. Cirila in Metoda vidosmrtni nasprotniki naroda svojega, — Trstu nabralo se je pri igri v Pazinu jto at) je žo velikokrat povdarjalo v Vašem ' ' i cenjenem listu. Trdo ste že prijeli vse Domače vesti. , 1 gld. 5 kr. i Otroški vrt SV. Cirila in Metoda v'Btanovo in jih nagovarjali, učili in svarili, Rojanu konča svoje šolsko leto jutri, dne'toda vse to prizadevanje ni imelo pravega 17. t. m., ker je vrtnarica, gospodičina j v»peha. In kaj je temu uzrokP Lehak ali Irma Fabijanijova radi bolehnosti dobila tužen odgovor. Gospodo je sram poBluže-odpust. j vati so materinega, to je slovenskega jezika, Iz Črnegakala se nam poroča, da vest zato ker je „pregmajn". Nižji stanovi pa o zaroki gospodičine Kristino M o diče ve z gospodom Šiškovičem ni istinita. Obžalujemo, da nam je naš dopisnik krivo poročal. V pojasnilo. Čuli smo od verodostojne kaj radi jemljejo za izgled gospodo, in zraven tega se izgovorjajo, da žene nočejo učiti dece slovenski, oni pa ncrnajo v to pravega Časa, ker morajo celi dan delati. Zagovarjajo se tudi, da se bodo strani, da se nekateri gospodje na Opčinali otroci že priučili slovenščini, ko dorastejo. nekako jeze na nas, češ, da smo jim ne-'Ali, žalibog varajo sebe in svoj mili na-prijazni in da jiui niti materijalnih koristi' rod. Da so žene krive, ako se otroci ne ne privoščimo, katere jim je priboril — g. Pahor. Temu v dokaz neki navajajo, da niti uesmo omenili soinnjev, ki se bodo obdržavali na Opčiuah in v Bazovici. One stroge gospode bi prosili, da še enkrat pazno prečitajo letošnje številke našega (lista in uverili se bodo, da smo prijavili dotični sklep mestnega sveta, kakor je bila nada dolžnost. Da v novejšem času | nesino omenjali, kedaj da bode prvi semenj, je res — ker smo se vedno nadejali in se še nadejamo, da dobimo potrebno objavo od kompetentne strani. Gospodje naj nam verujejo, da so jim vrata k našemu listu na stežaj odprta, kakor vsakemu drugemu. Glede navdušenja za g. Pahorja se jim pa ne moremo pridružiti, ker nam do svojega naroda dolžna zvestoba to prepoveduje. Mi se — sodeč o koristih naroda Blovenkega — sploh ne postavljamo ni na stališče Opensko, ni Bazoviško, ni Ške-denjsko, ni Proseško — tudi Proseško no! — ampak stojimo na onem vzvišenem stališču, raz katero moremo motriti koristi naroda v njega celokupnoBti. Sploh se nam dozdeva, da nekateri okoličani tprav sedaj love vrabce, ko bi trebalo misliti na golobe. Ne mislijo-li gospodje prav čisto nič na bližajočo se odpravo proste luke in tej 1 neizogibne posledice; ne mislijo-li, da j preide užitninski davek iz rok magistrata ^ v roko države ; ne mislijo-li, da znajo postati konsekvencije tej premembi uprav usodopolne za okolico, ako ne bodo naši veljaki pravočasno branili kože okoličanske. In ob tem vprašanju je razkošno naše mesto — kateremu je g. Pahor prezveBti sluga! — neizprosen protivnik okolice, — to nam pričajo razna moledovanja nafie gospode na Dunaju iz najnovejših dni. Vidite gospodje, da so še druge stvari, ki imajo vsaj isto važnost, kakor par semnjev. Gledć semnjev dovolite nam pa še vprašanje : na kateri živelj so pa mislite nasloniti, hoteči vašo semnje dovesti do pro-cvita ? Mislimo, da odgovor je vsakemu na jeziku. In toli slavljeni Vaš Pahor provokuje dan na dan uprav ta živelj. Facta loquuntur. Ne hitajte, prosim« Vas, samo za momentannimi vspehi problematične vrednosti, ampak poprimite se vprašanj, tičocih se vitalnih materijalnih koristi vse okolice. O teh koristih bil jo v nedeljo važen pegovor — a uprav iz Opein ni bilo nikogar blizu ! Dijakom v posnemanje! Nekdo nam piše : Pri nedeljskem izletu „Tržaškega nauče slovenščine, to je, žalibog, deloma resnica*, toda to so da popraviti. Kdor pa želi izvedeti kako, čita naj uvodni članek v nekej letošnjej številki „Edinosti* pod naslovom „Resna beseda našim možem". Ali vse to, kar se je in 8e bode še pisalo o tej žalostnej zadevi, no bo imelo pravega vspeha, dokler se naši Slovenci vseh stanov ne poprimejo resno za orožje in na vse kriplje širijo mili naš zatirani jezik. V to jo pa treba čitati in podpirati slovensko književnost, ne pa, kakor nekateri, ki se sramujejo v kavarni vzeti v roko slovensk list. Da sem napisal tc-le vrstice, napotilo me je sledeče: V Trstu imamo več narodnih društev, ali menite da vsi dotični udje učijo svoje otroke slovenski, to je, da govorijo na ulici žnjimi slovenski ? No samo udje, ampak celo odborniki govore se svojo deco le italijanski ali nemški. V društvu, ali pri veselici pa upijojo na vse grlo „živili" Ako pa kdo misli, da pretiravam, naj se oglasi in naj mi dokaže, da ni tako ! Prosil ga bodem odpuščonja. God SV. Mohora praznovali bo prete-čeno nedeljo v Bojanu kaj slovesno. Pri službi božjej bila je prostorna cerkev natlačeno polna pobožnega občinstva. Ob mnogih hišah vihrale so zastave. Po po-ludanskej službi božjej zbrala bo se na dvorišču Bolotove gostilne tri okoličanska pevska družtva: Skedenjska „V e I e s i la", Barkovljanska „A d r i j a" in Rojanska „Z a r j a". Tu se jo razvila prava narodna veselica. Pesem vrstila se je za pesmijo in vse se je divilo tolikem številu pevskih moči po našej okolici. Zbora „U boj!" in „Morje adrijansko" pela so vsa tri družtva pod vodstvom g. Bartcljna skupno. Efekt bil ie velikansk, kajti pelo je blizo 100 pevcev. Ouli smo tudi več rodoljubnih govorov. Posebno pa nas je razveselilo čuvše, kakim zanimanjom so se priprosti kmetje pogovarjali o naših narodnih in političnih odnošajih. Dolžnost vseh zavednih rodoljubov je, da to zanimanje pospešujejo, kjer le morejo. Ravnikarjeva slavnost na Vačah izvršila se je častno, da si vreme ni bilo ugodno. Iz Ljubljane jo bila navzoča deputacija „Pisateljskega društva", 16 „Sokolov", 20 članov del. pevskega družtva „Slavec" in več drugih rodoljubov, vsega vkupe okolu 80 oseb. Posebno mnogobrojno je bil zastopan „Zagorski SokoP, bilo jih jo nad 40 članov, skoro vsi v drnžtvenoj obleki. Mi se radujemo na tem lepem raz-cvitu sokolske ideje v Slovencih. I/, okolice došlo je obilo ljudij. Sveto mašo je daroval kanonik K I u n, prepovedoval pa je prnf. T. Z it p a n tako ganljivo, da jo segalo vsemu mnogobrojnemu občinstvu do srca. Za pogozdovanje kranjskega krasa porabilo se je minolo leto 1,154.000 sadik, stroški so znašali preko 5000 gld. Letina po Kranjskem obeta do sedaj še precej dobro; vendar pa dohajajo od več strani poročila o toči. Ta je pokle-stila okolu Novega mesta; predminoli ponedeljek je učinila velidanske škode okrog ( Ilirske Bistrice; tudi v bližini Reke, na I Volovskem je napravila mnogo škode. Pri nas dosedaj še nesmo imeli tega neugodnega gosta. Predminoli teden je susa po Krasu še precej pritisnila, a dobili smo blagodejnega dežja, ki je vso zelenjad oživil. Nove poštne znamke vpeljejo se s ; 1. septembrom. Trgovinsko ministerstvo je že izdalo dotično naredbo. Nove znamke bodo različne od sedanjih toliko v barvah, kolikor v podobi. Kolcki po 2, 3, 5 in 10 novcev ostanejo iste barve kakor do-Bedaj ; ostalim se barva spremeni. Na njih bode naslikana cesarjeva podoba, gledajoča na levo, z napisom (gotovo, da v nemščini) „Kais. konigl. osterr. Post". Izpred sodišča. 841etni Nikolaj Žbona, pridevkom Cavresan, iz Trsta stal je dne 8. t. m. pred sodnim stolom zatožen ubojstva. Dne 19. maja radi ničevih uzrokov je z nožem napal svojega pajdaša Pem-parjji v nekej žganjariji v ulici Cavana, ter mu prizadel hudo rano, na kojej je ranjenec pozneje v bolnici umrl. Zatoženec pravi, da je branil samega sebe. Sodišče ga je obsodilo na štiri in pol leta trde ječe. — Dne 9. t. m. stal je pred sodiščem Nazarij I)ivo, čevljar iz Kopra, tudi zatožen ubojstva. Dogodek je ta-le. Pred dvanajstimi leti se je Divo poročil z neko Marijo Zachelo; iz tega zakona se je porodil sinček Nazarij. Začetkom sta zakonska živela v miru, ali pozneje je Divo jel lenušariti in vzdrževati je morala vso družino njega soproga. Njen mož je pa od tedaj prav slabo z njo ravnal in začel je nad njo divjati, ko je izvedel, da mu je žena nezvesta. Zcna jo odločila ubežati izpod njegove oblasti ter jo šla k nekej svojoj znanki v ulici sv. Filipa v starem mestu. Divo je tedaj čeloma znorel. Šel jo je drugi dan iskat ter jo istinito našel v omenjenej hiši, seboj je pa prinesel dobro ošpičen nož. Na stopnicah jo jo napal in nečloveško razmesaril, potem je pa samemu sebi zadel dve rani. Žena prenošena v bolnico je čez pol ure umrla, on je pa kmalu ozdravel. Sodišče ga je obsodilo na smrt na vešalah. — Dne 10. t. m* je bila sodna obravnava proti 271etnemu težaku Justu Schein radi kradnje 526 gld. 31 kr. par druzih izneverjenj v znesku preko 100 gld. Schein je namreč delal pri tvrdki Cavallar & C. ter je na večer 7. marca pustil vrata v skladišča samo z žabico zaprta; po noči je žabico prežagal ter šel v skladišče, odnesivši omenjeno svoto. Razun tega je osleparil dvakrat gospodarja ali zneske povrnil. Sodišče ga je obsodilo »a pet in pol let težke ječe. „Iskrice". Zbirka pesmij in povestij. Spisal in slovenskoj mladini poklonil Janko Le ban, učitelj v Avberu pri Sežani. II. zvezuk. Cena 15 kr., po pošti 17 kr. V Ljubljani. Založil in tiskal Rudolf Milic. 1890. S tem naslovom je ravnokar izišla 48 strunij broječa knjižica, ki šteje vrhu 12 pesmij 7 povestij. Vse gradivo te knjižice je nežnej našej mladini kaj primerno. Jezik jo lep in pravilen, zunanja oblika delcu pa kaj lična. Priporočamo torej knjižico najtopleje. Vzlasti zdaj ob sklepu šolskega leta bi dobro služila za darilo nežnej našej mladini. Kupuje se pri založniku g. Rudolfu Milicu, tiskarju v Ljubljani. .Koroške bukvice" 16. in 17. snopić. Tudi ta dva snopića prinašata raznovrstnega zanimljivoga gradiva slovenskemu ljudstvu v poduk in kratek ča* ; povesti, pesnice, uganjke, narodno blago ird. V „Jezikoslovnih črticah" izraža g. izdajatelj in urednik svoje nazore o slovenskem pravopisu ter nasvetuje svoj genetičen pravopis, koji pa gotovo ne obvelja, kakor ne obveljajo v Slovencih niti druge potrebnoj še novotarije. Čas bi pa bil vendar enkrat, da se določi stanovitni pravopis, ter doseže edinost glede pismenega jezika. „Koroške bukvice" stanejo samo 10 kr. snopič, izdaja in zaklada je Filip Iladerlap Jurjev v Celovcu, pri katerem se tudi na-ročujejo. Našim čitateljem jih lepo priporočamo. Listnica upravništv a. Preč. gosp. Sp. v Poreču. Naročnino za prvo poluletje nismo Se prijeli, tor smo poslani denar uknijžili na račun I. poluletja. IZKAZ o dohodkih i troških „dijaške kuhinje" za leto 1889 — 1890. Poprečno je dobivalo je o ponedeljkih in četrtkih opoldansko hrano 16 dijakov tukajšne c. kr. gimnazije. Po zimi bilo jih več, po leti manj. Dva dijaka dobila sta podporo za šolnino in dva za obleko, — „Dijaški kuhinji" darovali so p. n. gospodje: Bersenda Ivan...........gld. 6,— ^crne Ivan............„ 5.— -j- Dragovina Knrol...........30,— Fabria Karol..............12' — Flego Peter..............5.— Dr. Glaser Karol............9.— Dr. Glavina Ivan . •.........10,— Jesenko Janez ... ........ „ 18.—j Kalister Fran.............50.— Koželj Anton...........„ 1.— Legat Ivan..............18.— M&cher Ivan..............5.— iđankoć Ivan..............10.— ' Dr. Pertot Simon..........„ 4.— j Pokom Ignacij.............1.— i Straus Josip..............3.— Starčević................„ ft.— Šabec Ivan . . . •........„ 20,— Dr. Šust Ivan..........• „ 10. ~ Truden Mihel...........„ 18.— Uzman Fran............„ 5.— Varto Julij............n 10. - Viličič Ilinko........ . ■ . „ 9,— Skupni darovi..... . gld. 274.- Živic in družb, v Trstu imajo v svojoj zalogi, ulica Zorita št. 5, vsakovrstne stroje za kmetijstvo iti vsako drugo rabi«, kakor tudi vse za stroje potrebno. Posebno priporočajo s e s a 1 k o (pumpe) za kalanje vode, pretakanje vinn, gašenje požarov, škropljenje trt in drevja; cevi za vodovode in vsako drugo rabo i zli tega in kovanega železa, svinca, kaučuka, lana; mlatilnice in čistilnice za žito, mrvtt-nice za koruzo, slamoreznice, stiskalnice in mastiloice za grozdje itd. Prodajajo le iskušeno izvrstno vnanje in domače, garantirano blago po niskih cenah, ter je razpošiljajo prosto carine po deželah. Z» zdaj posebno omenjamo mlatilnice in Čistilnice za žito, z opazko, da Htroje, pri nas kupljene tudi popravljamo, kadar je potreba. Scliivitz & Coni p. 100 do 150 1-3 C. kr. notar Dr. JOAHIM ZENKOVICH ^olilinai'jev in tudi v •<"• morejo si n» mesec prislužiti dostojne osobe, katere se nočejo [ s pridnostjo poprijeti prodajanja po oblastvih j dovoljenih sreček in državnih papirjev. Kapitala i i • ... ni treba. Kizika tudi ni. Onim OHebam katero l»i Odprl je SVOJO plSamiCO V SeŽiUli v kratkem doseglo pnvoljen vspeh, dovolila bi se, 1 poleg pristojne provizije, tudi stalna plača. Po-1 prašati je pri „S. I Bankhau9, Buda- pest, Hatvanergasse 17. 1 -25 Najboljia 31—40 Brnska sukna razpošilja po originalnih tovarniških cenah tovarna Hiiega sukna Sigel-lmhof ■v Brnu. Za elegantno pomladno in poletno moško obleko zadosti je 1 odrezok v dolgosti 3*10 metra, to je 4 Dunajski vatli 1 odrezek iz pristno ovčje volne velja: gld. I.NO iz navadne gld. V.Sft iz lino gld. lO.iiO iz jako ftne gld. If .lO iz najiinejše Nadalje so v največji izberi: a svilo pretkana grebenasta sukna, blago za ogrtače, bujen za lovco in turiste, peruvienne in tosking za salonsko obleke, prepisana sukna za gg. uradnike, blago iz sukanca za moško in dečke, ki se smo prati, pristna pique-gilet-blaga itd. — Za dofcro blago, natančno odgovarjajočo in točno dopoiiljatev se jamči. Uzorci zastonj 1 franko. Creolina Pearson Avguštin Briani «»!»■-( u ■ kemik Corso štv. 22. — Barkovlje 249. pripravlja te-le sirupe: malinovec ..........kilo po 80 kr. ribež ............. „ „ 80 „ iz malin in tumariuda..... „ „ 80 „ iz črnili murv......... „ „ HO „ iz granatnih jabolk ...... „ „ 90 „ iz tamarinde ......... „ „ 55 „ iz pomeranč ......... „ „ 80 „ Dalje pripravlja tudi koncentrovan sirup iz da-teljnov iz Aleksandrije, izvrsten lok proti kašlju prouzročenomu po prehlajenju, proti unetju pluč, bronchiti itd. HO kr. kilo. 2 —5 Opazka: Te cene veljajo za dom, naročnikom za trg zniža so za 10 odstotkov. Piunione Adriatica di Sicurta v Trstu. Zavaruje proti požarom, provozu po suhem, rekah in morju, proti toči, na živenje v vsih kombinacijah Glavnica in reserva društva dne 31. decembra 1883 Glavnica druitv.n gld. 3,300.000'— Reservni fon.! o«, dobičkov • n36 632*02 Posebna reserva dobičkov od zavarovanja na Življenje 150.(»00'— Kezervni fond za podjetje na premikanja vrednostiiih efektov 161.nOO' — Premima reserva v-seh oddelkov • 7.342.780*36^ Reserva za škode • 207 601 — 24-13 V portfelju: Premije, ki se imaio potirjati v prihodnjih letih . 16,951.118» Skupni znesek v: h škod plačanih od t. lh3H do 1883 gld. 114.SM9.847 Ofi Urad ravnateljstva: Via Valdirivo, fct. 2 (v lastiu j ) ^^idert „ Pari« Harmonium Fabrik 1| Ta fabrika izdeljnja po jnko nizkih conah orgije za cerkve in harmonije, krasno vglašeno in solidne konstrukcijo. Pogoji plačevanja so lahko prav ugodni. Kataloge in cenike dobiva so gratis. Ta zavod izdelal je v dobi 16. let blizu 300 orgelj, mej katerimi je bilo dosti prav volikih. 12—''0 To dokazuje najsijajnejSe zmožnost zavoda in __njoga reelnost. Obresti založenega kapitala . Ostanek leta 1889/90 Skupni dohodki . T r o g k i i Za obede meseca oktobra..... „ „ „ novembra . . . . „ „ „ decembra . . . . „ „ „ januvarljfi . . . . „ „ „ februvarija . , . . „ „ „ marca...... „ „ „ aprilu...... m n n,aja...... „ „ „ junija...... Podpora za šolnino........ Podpora za obleko...... . . Skupaj......... Če odbijemo od dohodkov priporočena po odličnih zdravnikih in higijenikih kot specifična nootrovftuo, nnjizdatnejšo in najcenejše sredstvo, ki uniči vsako okuženje že v kalu in odstranjuje neprijetni in škodljivi duh in vzblap in kateremu gre prednost pred ogljen-gbl. 373.65 Čevo kislino zaradi "lastne mu splosne vspesnoBti | proti parazitom in mrčesom. Treolina Pearson v svojoj najkoristnejšej porubi kot 6.— 93.05 gld. 44.44 35.8K . „ 32.34 . „ 27.28 . „ 29.48 . „ 35.20 . „ 98.82 . „ 20.46 . „ 16.72 • « 20.-■ , 10 ~ . gTT 295.10 Milo (žajfa) alla Creolina poilaja hišnemu gospodinjstvu nujltolj.še, najzdia-vejše in najcenejše milo za dišavo in toaleto : je pravo milo bodočnosti. Kdor poskusi te izdelke, kateri se dobe pri lekarničarjih in drogiNtih, in jih porablja, ta uvažuje gl ivna pravila zdravstva, previdnosti in varčnosti. 1 — 10 „Unlo catholica" 4i M Mil j|j vzajemni zavod za zavarovanje škod na Dunaji, I., Backerstrasse 14. rjjj koncesijovan vsled ministersko naredbe z tlnem 28. februvarija 1889. tn Zavod zavaruje: Lj-j Premakljivo in nepremakljivo premoženje proti škodi po požaru, streli in eksploziji — j^J, za taka zavarovanja jamčijo solidarno prvi vzajemni zavarovalni zavodi, kateri so člani |~ razdelilnega društva vzajemnih zavarovalnic. Vslod zveze z vzajemnimi zavarovalnimi =J1 zavodi zamore „UNIOu zavarovanja v največi vrednosti sklepati in daje na podlagi to zveze svojim zavarovancem največjo varnost. Vsakoletni prebitek razdelil »o bodo mod Mi1 zavarovance. Zavod vpeljal je tudi novo, doslej Šc ne poznato stroko zavarovanja, naiumc: | pjjj Zavarovanje cerkvenih zvonov proti prelomu ali razpoku. V to stroko spadajo ono | 373.05 , _ - ostane v blagajni koncem šolskega lata 1889/90 . . . gld. 78.95 in hranilnična knjižica s . . „ UX).— Vaem p. n. blagim dobrotnikom izreka blagajnik v imenu oskrbujoćoga odbora in v imenu podpiranili -lijakov najtoplejšo zahvalo ter ue priporoča v nadaljno podporo. — Istotako bodi tem potom izrečena zahvala slavnemu odboru „Slovanske Čitalnice", !