Leto LXVIH
Naročnin« mesečno 25 Din, za inozenn ■tro 40 Din —■ no« deljska izdaja ce* loletno 96 Din, za inozemstvo 120 Dia
Uredništvo je ▼ Kopitarjevi 11I.6/IH
PoStnfna plaSana
V Ljubljani, v neSefio, Hne 8. septembra 1940.
Stev. 206 Jt
Gena 2 din
i) VENEC
!a apravei mm, 4MI, mM, «Mt
Cek. ntm* i Ljml>-tja na M. 10U6M is 10.349 aa Inaerata; Sarajevo Rt.T*J. Zagreb »tr. JfcMl, Praga-Onna! 24.797
Uprava i Kopitar* Jeva alica Un.l
laka)« vaak dan zjatra) razen poaedoljka te dneva po prasaika
Vpliv
komunizma
Neštetokrat je v zadnjih dveh" mesecih' bilo zastavljeno vprašanje, kako se je moglo zgoditi, da je Francija stopila v vojno z Nemčijo tako zelo nepripravljena, in kako je zlasti bilo mogoče, da je čas osmih mesecev, ki so potekli od napovedi vojne do velikega nemškega napada, mogla tako brezskrbno porabiti in tako malo storiti za svojo obrambo. Na ta vprašanja smo iz francoskih in drugih ust slišali že mnogo odgovorov, ki se večinoma izražajo v mišljenju, da so Nemci premagali Francoze z novim načinom vojskovanja, kateremu se Francozi pravočasno niso utegnili prilagoditi in se učinkovito upreti. Višja in boljša nemška tehnika, posebno njihova letala in tanki bi naj bili odločilni za francoski poraz.
Proti temu precej splošnemu mišljenju pa se v zadnjem času prav od francoske strani poudarja, da so podobne sodbe postavljene bolj iz zunanjega videza, kakor pa ustrezajoče dejanskemu stanju. Sami Francozi pišejo, da so jih leta 1914 Nemci še bolj presenetili s svojim vdorom čez Belgijo, s svojimi mnogoštevilnimi ter odlično opremljenimi armadami in zlasti s svojim topništvom, kateremu Francozi nad dve leti niso mogli nič enakovrednega postaviti nasproti, posebno, ker so takoj prve mesece izgubili vse severne industrijske pokrajine. V sedanji vojni so Francozi razen tega imeli pred očmi zgled Poljske, kjer so Nemci razvili že vse svoje tehnične vrline, tako da bi zavezniki na zapadu ne smeli biti presenečeni, posebno, ker so že od vsega početka pričakovali nemškega napada čez Belgijo in z njim tudi računali. Francoska meja je bila utrjena od Švice do Rokava z najmodernejšimi trdnjavami in obramba še okrepljena z vsemi izkustvi moderne vojne tehnike. Mobilizacija je bila izvršena gladko in brez motenj, četam ni primanjkovalo ne dobrega orožja, ne streliva. Letalstvo res ni bilo nemškemu doraslo, toda Angleži so se v zraku dobro držali in v veliki meri ščitili francosko kopno vojsko. Toda, če 1940 Francija ni tako zdržala kakor je zdržala leta 1914—1918, ni toliko kriva morda slaba francoska vojaška oprema — tako zaključujejo izvestni francoski kritiki — kakor duševno razpoloženje francoskih čet. Francoski vojak iz leta 1940 ni maral tako umirati za Francijo, kakor je še umiral 1914. leta. Francoska ljudska duša se je v 25 letih spremenila pod vplivom socializma in komunizma.
Večkrat so Francozi in njih prijatelji v inozemstvu trdili, da vpliv komunizma v Franciji vendarle ni tako globok, češ, saj je komunistična stranka po številčni moči šele tretja v »ljudski fronti«. Takšno govorjenje je le dokazovalo veliko nepoznanje komunizma in njegove delavnosti. Komunisti bi še davno ne bili Franciji nevarni zaradi števila svojih organiziranih članovi Njihova moč in nevarnost je bila v tem, da se jim je posrečilo velikemu delu prebivalstva vcepiti svojega »duha«, svojo komunistično miselnost — in to ljudem, ki bi za nobeno ceno ne marali veljati kot komunisti! Zaradi tega tudi razni policijski ukrepi proti komunistični stranki v zadnjem času niso mogli veliko koristiti, ker zla, ki je Francijo razkrajal, niso mogli za-treti pri korenini.
Odločilno zmago nad Francijo so komunisti izvojevali že leta 1936. Tedaj se jim je posrečilo, da so spravili postopoma skoraj vse francosko delavstvo v štrajk, čigar značilnost je bila zasedba tovarn in obratnih prostorov od strani delavstva. Ob teh štrajkih, ki so trajali pod patronanco »ljudske fronte« skozi vse leto, so komunisti preskrbeli, da je stavkujoče delavstvo, ki se je cele tedne za-državalo brez dela po tovarnah, uživalo pravo visoko šolo v komunističnem pouku. Po nekaj tednih je vse delavstvo pelo komunistično in-ternacionalo, čeprav večina bistva komunizma niti poznala ni. Toda komunisti so znali delavstvo in javnost tako spretno preparirati, da je sleherni francoski mali in srednji človek bil prepričan, da je zmaga nad sebičnim in nesocialnim kapitalom edini cilj in naloga francoskih komunistov in komunizem edina uspešna pot do te zmage. Francoski malo-meščan se je slej ko prej še naprej skliceval na »nesmrtna načela Velike revolucije 1789. leta«, na »človečanske pravice« itd., toda razlago tem načelom in smer tem pravicam so že dali komunisti, ki so se oklicali za poklicne zagovornike vseh zatiranih in ponižanih. Boljševizem je našel izvrstno pripravljena tla, na katerih je mogel kaj hitro uspevati. Po salonih, po kavarnah, po uredništvih listov, po uradih in ministrstvih je mrgolelo ljudi, ki so zviška gledali in suvereno odklanjali sleherno pobudo, ki je stremela za tem, da bi se ljudstvo v delu in mišljenju bolj discipliniralo in organiziralo. Vsi ti poizkusi so propadli, ker jih je »javno mnenje«, ki ga je po veliki večini krojilo levičarsko časopisje, takoj označilo za »fašizem« ali »klerofašizem«. Kar naprej smo v tem tisku mogli citati slavo-speve na francoski genij, ki vzgaja osebnostno izdelane ljudi samostojnega mišljenja, ki so kritični dovolj, da ne bodo zapadli v tiste napake, kakor so zapadle druge države, ki so
Bolgari vkorakajo v Dobrudio dne 20. septembra
V Sofiji in po vsej Bolgariji so velike manifestacije v znak veselja, da se četrt milijona Bolgarov vrne v meje bolgarske domovine
Sofija, 7. septembra. AA. Danes dopoldne je bil podpisan v Crajovi sporazum med Romunijo in Bolgarijo o vrnitvi južne Dobrudže Bolgariji. Po določilih sporazuma bo dobila Bolgarija južno Dobrudio vm e j a h 1912. Bolgarija bo plačala Romuniji milijardo lejev kot odškodnino za državne vloge in državne dolgove. Romunija pa bo plačala bolgarskemu prebivalstvu v Dobrudži vse rekvizicije, ki so jih tam izvedle romunske oblasti. Ta vsota bo znašala okrog 100 milijonov levov, tako da bo razlika med romunskimi in bolgarskimi zahtevami precej majhna. Romunija se obvezuje, da bo bolgarskim oblastem izročila v dobrem stanju vse državne zgradbe, želrznice in druge naprave. Bolgarske upravne oblasti bodo prišle v južno Dobrudžo 17. t. m., bolgarska vojska pa 21. septembra.
Južna Dobrudža ne bo takoj upravno pripojena bolgarski upravi, temveč bo začasno posebna upravna oblast, ki jo bo vodil guverner, ki bo verjetno vojak. Upravna mesta v Južni Dobrudži bodo v prvem času zavzele osebe iz Bolgarije, da bi izvedle nepristransko upravo nad celotnim tamkajšnjim prebivalstvom, da bi se izognili spopadom med tamkajšnjimi Bolgari in Romunu
Ministrski predsednik Bogdan Filov je sprejel časnikarje ter jim sporočil, da je končno le prišlo do sporazuma. Pojasnil jim je, da predstavlja pridobljena Dobrudža 7.50% vsega bolgarskega ozemlja. Bolgarija meri odslej 110.872 kv. km površine. Po romunskem štetju 1. 1930 je na tej zemlji prebivalo 378.000 prebivalcev. Okrog 100.000 Romunov se bo odselilo, ostali pa so Bolgari Filov je nato nadaljeval, da se morajo Bolgari zahvaliti Hitlerju in Mussoliniju, ki sta zagovarjala bolgarsko pravico. Sporazum v Crajovi bo okrepil mir na jugovzhodu Evrope. Odslej se bodo med Bolgarijo in Romunijo razvijale prijateljske zveze dobrega sožitja in iskrenega sodelovanja.
Filov se je nato moral pokazati na balkonu predsedniške palače in spregovoriti velikanski množici, ki je manifestirala po ulici in vzklikala kralju in vladi. Velike maniiestacije so bile tudi pred kraljevskim dvorom kakor tudi pred nemškim in italijanskim poslaništvom. Pred italijanskim posla-niitvom je spregovoril podpredsednik sobranja in se zahvalil Italiji za njeno veliko pomoč.
Jutri bo v stolnici zahvalna služba božja, po vsej Bolgariji bodo zvonili zvonovi in bo ta dan velik narodni praznik. Grobovi v zadnji vojni pa-
dlih vojakov so bili tekom današnjega dneva ob-
suti s cvetjem.
Sofija, 7. septembra t. Transcontii Med Romunijo in Bolgarije je bil dosežen sporazum o odstopu južne Dobrudže. Pogodb* predvideva, da bodo bolgarske čete vkorakale v Romunijo dne 20. septembra in jo bodo zasedale postopno, tako da bo končno zasedena dne 30. septembra. Bolgarija je pristala nato, da plača denarno odškodnino v višini ene milijarde lejev. Pogodba nadalje ureja vprašanje preselitve narodnih manjšin, lako se iz južne Romunije preseli v Romunijo okroglo 100.000 Romunov iz severne Dobrudže v Bolgarijo pa od 4 do 5000 Bolgarov.
Turčija vojaško zaprla Trakifo
Ankara, 7. septembra AA. Štefani: Uradni list objavlja ukaz o prepovedi prehoda skozi nekatere pokrajine v Trakiji. Te pokrajine je prepovedano tudi preleteti. Tujci, ki potujeio v Evropo, ne bodo smeli ostati v Odrinu več kot eno noč.
Romunija na novih poteh
Voditelj Antonescu pošilja Hitlerju in Mussoliniju izraze hvaležnosti In vdanosti
Princ Nikola se vrne
Bukarešta, 7. septembra. AA". DNB: Današnji romunski listi objavljajo tekst brzojavke, ki io je general Antonescu poslal vodji Nemčije Hitlerju in Mussoliniju.
Brzojavka vodji Nemčije Hitlerju se glasi: Ekscelenca! Prva misel romunskega naroda v tej zgodovinski uri, ko je ponovno dosegel svojo zdravo moč, je čut globoke hvaležnosti in vdanosti velikemu nemškemu narodu in njegovemu velikemu voditelju. Istočasno romunski narod izraža svoje zaupanje v sedanjost in upanje v bodočnost.
Brzojavka Mussoliniju se glasi: Ekscelenca! V času ko se latinstvo romunskega naroda ponovno močno in svobodno manifestira, pošilja romunski narod italijanskemu narodu in njegovemu duceju izraze hvaležnosti in vdanosti.
Dramatična noč pred Karlovim odstopom
Berlin, 7. sept. t. Nemški listi objavljajo naslednje poročilo DNB o neposrednih vzrokih, ki so dovedli do odstopa romunskega kralja:
General Antonescu je dne 5. septembra zahteval od vojaških poveljnikov in tudi od drugih osebnosti točna obvestila o zadržanju oborožene sile in merodajnih političnih činiteljev do kralja Katrola. Tako od vojske, kakor od političnih činiteljev je dobil enoglasen odgovor, da mora kralj odstopiti. Dne 6. septembra je general Antonescu obiskal kralja ob pol petih zjutraj in mu sporočil izid svojega izpraševanja. Pri tej priliki je dal kralju rok, do katere ure se mota odločiti tako ali tako. Rok jc bil kratek. Glasil se je do 6 zju: traj. Toda takoj so poskušali nekateri generali vplivati na kralja in so mu prišepetavali. da položaj ni takšen, kot ga je naslikal general Antonescu. General Antonescu je bil o teh poskusih
obveSfen fn je kralju poslal pismo, v katerem mu pravi, da pomeni pt-ikaz, kakršnega dajejo kralju • nekateri svetovalci, potvorbo dejanskega stanja, tor da vsa država in vojska zahtevata odstop kralja Karola. General Antonescu je nadalje sporočil, da bi v nasprotnem primeru v Romuniji tekla kri. Razen tega je sporočil poveljnik kraljeve gatfde, da ni dovolil, da hi bili gardisti streljali na romunske nacionalne ljudi, ki so manifestirali po Bukarešti. Kralj Karol se je nato odločil, da odstopi in je svoj sklep javil 10 minut pred 6. Takoj nato je general Antonescu odredil, da zaprejo odličnike, ki so skušali premamiti kralja. Med aretiranci se nahajajo šef glavnega štaba general Mihail. bivši ministrski predsednik Argetoianu, bivši predsednik vlade Tatarescu, bivši minister za letalstvo Teodorescu. bivši minister dvora Urdurcanu ni bil zaprt in se pripravlja, da odpotuje v inozemstvo.
Karol odhaja v Švico
Bukarešta, 7. sept. DNB: Bivši kralj Karol je zapustil Romunijo v soboto popoldne ob 4 s posebnim vlakom. Njegov odhod so držali v popolni tajnosti. Bivšega kralja Karola spremljajo bivši dvorni minister Urdureanu, bivši pribočnik polkovnik Filoti in polko-vnik Klaus. Po vseh znakih sodeč potuje z vlakom tudi ga. Lupescu. Bivši kralj Karol bo odpotoval čez Italijo v Švico. Švicarska vlada mu je dala dvoljenje za enomesečno bivanje.
Lupescu
Zagreb, 7. sept. b. Danes je potovala skozi Zagreb ga. Lupescu na poti za Italijo^ in Švico. Njen potni list je imel vizum obeh držav.
Bukarešta, 7. septembra. AA. DNB: Listi poročajo, da se bo brat bivšega romunskega kralja knez Nikolaj vrnil v Romunijo. Živel je v zadnjem času v Italiji pod imenom Nikolaj Brana. Romunijo je zapustil leta 1937. ko se ie odrekel vsem pravicam, ki jih je imel kot član kraljevskega doma.
»Straja Tarel« razpuičena
Bukarešta, 7. septembra. AA. DNB: Mladinska organizacija »Straja Tareic. ki jo je vodil bivši kralj Karol. je razpuščena.
Železna roka na delu
Bukarešta, 7. septembra, i Transconti. Voditelj Romunije Antonescu je začel čistiti med uradništvom. Spremembe so tako rekoč splošne na vseh višjih uradniških mestih. Tudi v diplomaciji bodo spremembe obsežne. Odpoklicanih bo veliko število poslanikov. Odpoklicana sta že poslanik v Moskvi Grigorije Gafencu in poslanik pri francoski vladi Frasanovici. Drugi bodo sledili. Upravo države prevzame v roke tako rekoč popolnoma novo uradništvo.
General Antonescu je tudi odredil, da takoj prekinejo s podiranjem hiš v okolici kraljevske palače. Bivši kralj Karol je namreč hotel podreti okrog svoje palače vse hiše. tako da bi nastal velikanski trg. sredi katerega bi bil kraljevski dvorec. Antonescu je zaukazal. da se morajo hiše, ki še niso docela podrte, takoj spet dograditi.
Bukarešta. 7. sept. AA. DNB: Bivši šef Železne garde Doria Sima je z državnim šefom generalom Antonescom prepovedal do nadaljnjega vse manifestacije legionarskega gibanja. Medtem bodo legionnrski oddelki čuvali red in disciplino.
Bukarešta, 7. septembra. AA. DNB: »Buna ve-stire«, ki je bil do leta 1938. organ Železne gardo in ki je bil nato prepovedan, ie začel ponovno izhajati.
Sodba v Italiji
enako kakor Francozi tolerirali komunizem. Tako so pisali levičarji sami, to pa zato, ker so imeli pred očmi usodo Španije in so se bali, da bi se pravi francoski genij pravočasno prebudil in pomedel z njimi, kakor se jim je zgodilo v Španiji. Zato je Francijo bilo potreba uspavati. Treba je priznati, da se je levičarjem to v veliki meri posrečilo in da so dobili celo med zavednimi katoličani poma-gače,. ki so nasedli njihovim frazam. Padale so širokosrčne izjave, da ima tudi komunizem pravico do svojega mesta med drugimi strankami, demokratičen in svobodoljuben narod si to lahko privošči. Levičarski intelektualci in tisti, ki so jih zapeljali, so praktično uveljavljali zmotno načelo, da imata resnica in zmota, zdravilo in strup pravico do enakega mesta pod soncem.
Dobili smo poplavo razprav od nekomunistične strani, ki so iskale v komunizmu »tudi resnice«, tudi nekaj »dobrega«, ki so ga umevali »kot reakcijo, ker Cerkev ni storilo svoje dolžnosti.« Ta miselnost je boljševizmu popolnoma zadostovala, da se je pod raznimi krinkami in imeni vgnezdil med vsemi družabnimi sloji. Nadaljnje delo je za komuniste bilo mnogo lažje: zastrupiti z materialistično miselnostjo ljudsko dušo. Mate-rializem pa ne pozna domovine, ne pozna požrtvovalnosti, nesebičnih žrtev, prostovoljne, heroične odpovedi. Materializem razen svojega udobja in lastnih užitkov ne pozna idealov, za katere bi bilo vredno umirati! Za delavca, ki je prežet z marksističnim socializ-
mom, delo nima nobene etične vrednosti, zanj je prosti čas mnogo važnejši kot pa delovni čas. Ni dvoma, da niso vsi Francozi zapadli tej pogubni miselnosti, saj so mnogi že leta opozarjali, da se bo politika večnih štrajkov in politika krajšanja delovnega časa nesrečno končala za Francijo. Toda javnost ni bila na njih strani, ker je živela pod vtisom dema-goških gesel; javnost je spregledala, ko je bilo že prepozno. Voditelji komunistov pa so bili v tuji službi. To se je pokazalo ob začetku vojne, ko so mnogi pobegnili v inozemstvo in pozivali francoske sinove, da polože orožje. Defetizem je našel povsod svoje ljudi in v tem sovražnik svoje zaveznike. Tu je glavni vzrok, da se je Francija za zunanji svet tako nepričakovano zrušila. Sicer pa je na isto rano poiožil prst tudi Petain v svojem prvem govoru po zlomu francoske vojske.
Tretja republika se je zrušila, ker jo je izvotlila komunistična propaganda, ki je uživanje razglasila za najvišjo življenjsko vrednoto. Tretjo republiko so zastrupile boljše-viške ideje, ki jim je oblast v svoji slepoti pustila prosto pot. V manj ko 25 letih se je komunizmu posrečilo, da je s svojo spretnostjo in sposobnostjo, da se povsod vgnezdi in vse pomanjkljivosti družbe izrabi v svoj prid, upropastiti eno največjih, najlepših in najbogatejših držav na svetu in onesrečiti visoko nadarjen in sposoben narod, ki bi zaslužil boljšo usodo. Naj bi se ob tem tragičnem zgledu okoristili drugi, veliki in mali narodi.
drin
Rim, 7. sept. b. Zaradi odstopitve kralja Karola opozarja italijanski tisk, da se iz novo nastalega režima polagoma izoblikuje politično življenje v Romuniji, ki je zahtevalo sedanjo dramo, za katero so se dolgo vršile priprave v Romuniji in so končno prišle nepredvidene posledice. »Rcgime Fascista« Bmatra, da je kralj S svojo neodločno politiko, v kateri je večkrat hotel igrati vlogo odločnega državnega šefa mnogo doprinesel k hitremu razvoju dogodkov, ker se je pozneje zopet izkazal z raznimi omahovanji in popustil vodstvo državne politike strankarskim voditeljem, ki so se udeležili raznih intrig. Tako je na primer kralj najprej podpiral pokret »Železne garde«, potem pa ga je hotel s silo zadušiti. Isto tako je spravil v vlado prof. Gogo, toda v trenutku, ko bi morala Gogina vlada na volitve, da bi dobila narodno zaupanje, jo je kralj sam vrgel. »Gazzetta del Popolo« poudarja, da je od-stopitev kralja Karola dokončno izločila zapadni velesili iz vpliva na Romunijo, ker je kralj Karol do zadnjega podpiral in zagovarjal to politiko,
Nadaljevanje na 2. strani
Danes popoldne ob 3. uri je v K R A N J U
Tombola
Zagrebika vremenska napovedi Krajevno
oblačno.
Zemun. Topleje bo in pretežno vedro. Nekoliko se bo pooblačilo čez dan v severnih krajih. Jutranja megla bo v dolinah in kotlinah.
Boji med Nemčijo in Anglijo
Napadi na Anglijo
Nemško vojno poročilo pravi, da so v avgustu potopili za 596.000 ton angleških ladij —
Berlin, 7. septembra. AA. (DNB.) Vrhovno poveljstvo nemške vojaške sile sporoča:
Včeraj so nemška letala izvedla napade na
važne vojaške naprave v jugovzhodni Angliji. Uspešno so bile bombardirane letalske tovarne v ltochestru in Weybridgeu, skladišče olja in bencina ob izlivu Temze in letališče pri Cunleju. Zbitih je bilo več lovskih letal, ki so skušala ovirati delovanje nemških letal.
Ponoči je bilo delovanje nemških letal namenjeno pristaniščem, tovarnam za vojno industrijo in drugim vojaškim objektom. V Liverpoolu, Man-chestru in v nekaterih drugih pristaniščih v južni Angliji je bila povzročena večja škoda. Na severovzhodni obali je bila nedaleč od Aberdeena potopljena neka 0000 tonska trgovska ladja.
Pred razna angleška pristanišča so bile vržene mine iz letal.
Nasprotnik je ponoči izvedel nov napad na nemško prestolnico ter je z napadom na nevojaške naprave povzročil precejšnjo škodo in ranil več oseb.
Zaradi takega ravnanja angleških letal so tudi nemške letalske sile začele z večjimi napadi na sam London. Preteklo noč so bili zažgani doki vzhodno od Londona. Prav tako bo bili povzročeni jjožari v skladiščih olja blizu izliva Temzo.
Včeraj je sovražnik skupno izgubil 06 letal, in sicer 52 v letalskih spopudih, 13 pa na letališčih. Eno sovražno letalo je bilo zbito severno od Hanncnra. neko drugo letalo pa je padlo nedaleč od Kanala Dortinund-Ems. '24 nemških letal se ni vrnilo.
Od 1. do 31. avgusta je bilo potopljenega sovražnega brodovja ali pa brodovja, ki je v službi sovražnika od naših podmornic za 503.000 ton, z delovanjem ostalih naših pomorskih sil pa 93.000 ton, kar da skupaj 596.500 ton. Te številke pa ne vsebujejo izgubljenih sovražnih ladij, ki so se jio-topile zaradi min. Te izguba bodo objavljene pozneje. Gornje izgube so dejanske, ker so jih potrdili podatki nemške oborožene sile.
Od začetka vojne je sovražnik izgubil v svoji trgovski mornarici zaradi delovanja naših podmornic 2.168.000 ton, zaradi delovanja drugih pomorskih sil pa 1,555.000 ton. Skupno znašajo izgube v teku enega leta vojne 4,323.000 angleškega trgovskega brodovja.
taška poročila
Berlin. 7. septembra. AA. (DNB.) Kakor se
izve, so bili napadi nemških letal na Anglijo v minuli noči zelo uspešni. Izvršeni so bili na industrijske in pristaniške naprave. Glavni cilji napadov so bili Liverpool, Manchester in Derhy. Na mnogih krajih so nastali požari bencinskih skladišč, žitnih skladišč, hladilnic in drugih vojaško važnih naprav. Številne pristaniške naprave so bile porušene. Napadi na Liverpool so bili izvedeni zelo uspešno ter. so nemške bombe zadele velike mline. V'Maafritestru so bile pristaniške naprave Znatno poškodovane. Zadnji napadi nemških jetal n'ad Anglijo so zadeli predvsem preskrbo Anglije z živili, ker je znano, da je Liverpool glavna luka za uvoz življenjskih potrebščin. Nemška letala so letela tudi nad predeli Škotske ter so pri vrnitvi srečala severovzhodno od Aberdeena nek konvoj, ki so ga z uspehom napadla. Potopljena je bila trgovska ladja, ki je imela 6000 ton. Tri ladje so bile poškodovane. Napadene so bile tudi pristaniške naprave v Londonu. Opaziti je bilo številne požare. Na nemška letala so streljali protiletalski topovi, toda posebnega učinka ni biio. Vzhodno od Croydona so bile v zraku borbe med nekim nemškim vojnim letalom in angleškim lovcem. Angleški lovec je bil zbit.
Angleška poročila
London, 7. septembra, t. (Reuter.) Letalsko ministrstvo poroča, da so nemška letala ponoči napadla razne dele države. Glavni napad je bil na London in na nekatera mesta na severozahodu Anglije. Na London so bile vržene eksplozivne in zažigalne bombe in je bilo zadetih več industrijskih zgradb. Bombe so povzročile tudi nekaj požarov. Ponekod so bili poškodovani vodovodi in plinske napeljave. Nekaj oseb je bilo mrtvili, nekaj ranjenih. V severni Angliji so napadi po-
vzročili nekaj škode in je bila zadeta neka otroška bolnišnica. Več ljudi je bilo ranjenih, nekaj pa jih je izgubilo življenje.
London. 7. septembra. A A. (Reuter.) Sesti znak za alarm v londonski pokrajini in Londonu je bil dan ob 1 ponoči. Tekom napadov v minuli noči so se poslužila sovražna letala nove taktike. Spuščala so najprej rakete, ki so razsvetlile velik prostor ter se nato odstranila, da bi se izognila učinku protiletalskega topništva. Vendar so se potem, ko so rakete letele že nizko in razsvetljevale objekte, ki naj bi jih napadla, ponovno vrnila. Toda protiletalsko topništvo jih je tudi ob tej priliki sprejelo s potiletalskim ognjem.
London, 7. sept. A A. Reuter: Sovražni na-padi_ na Veliko Britanijo so bili popoldne že manj obsežni. Izveden je bil napad na neko letališče v kentski grofiji. Prav tako je bilo napadeno neko mesto na zahodu, kjer je sedež škofa, in kjer so bile poškodovane šola in druge zgradbe okrog katedrale. Žrtev ni bilo. Po dobljenih poročilih, ki so prispela dopoldne, so britanska lovska letala zbila dve sovražni letali, in sicer en bombnik in eno lovsko letalo. Britanska letala niso imela izgub. Naknadno se izve, da so britanski lovci včeraj zbili še eno sovražno letalo, kar pomeni, da je bilo včeraj v celem zbitih 4< sovražnih letal. Prav tako se izve, da se je od devet britanskih pilotov, za katere je bilo rečeno, da so se ubili, dva pilota rešila.
Ameriški listi o
»strahotah letalskega vojskovanja med Anglijo in Nemčijo«
New York, 7. sept. b. Londonski poročevalci ameriških listov opisujejo strahote letalskega vojskovanja med Anglijo in Nemčijo. Dopisniki trdijo, da so London in okolico v zadnjih 24 urah nemška letala napadla sedemkrat. Od napadov so nekateri trajali po več ur. Trdijo, da nemška letala napadajo v valovih po več sto letal in obsipajo vojne naprave in okoliške zgradbe s številnimi bombami. Neprestano se iujejo eksplozije in bobnenje letalskih motorjev v londonski okolici in nad drugimi angleškimi pokrajinami. Ponoči razsvetljuje nebo na stotine žarometov, protiletalske baterije pa neprestano bruhajo ogenj proti napadalcem. Nemški bombniki spuščajo najprej svetlobne granate, nato posebne bombe za teroriziranje prebivalstva, katerim sledijo težke eksplozivne bombe.
Napadi na Nemčijo
Nemška poročila
Berlin, 7. septembra. AA. DNB: V toku noči se je samo malemu številu sovražnih letal posrečilo
preleteti nemiko mejo. Del teh letal ja letelo v smeri proti jugovzhodni Nemčiji, druga letala pa so letela proti vzhodu Takoj so vzleteli nemški lovci angležkim letalom nasproti ter jih napadli pri Spandan in Potsdamu. Angleika letal', ki so metala razsvetljevalne bombe so bila prisiljena v prvi vrsti zaradi ognja protiletalskih baterij vrniti se. Pri Oranlenburgu je bil neki angleški bombnik hudo poškodovan ter se je posadka rešila » tem, da je s padali skočila iz letak. Poskusi angleških letal v minuli noči so prinesli nemškemu letalstvu in protiletalskim baterijam nove uspehe. V Porurju, Magdeburgu, Hanovru in okolici Berlina so protiletalske baterije uspešno streljale ter so skupno z lovskimi letali presenetile angleška letala »ako, da so bila prisiljena umakniti ie proti severu, Samo posameznim letalom se je posrečilo približati se. Okoli polnoči je 12 angleških bombnikov poskušalo predreti čez Nizozemsko, toda tudi ta napad je bil odbit. Ob priliki posameznih napadov angleških letal na Berlin je bilo ugotovljeno, da so bombe padale "izključno na nevojaške naprave in to v delavskem predmestju Weding, kjer so nastali požari zasebnih poslopij in kjer je bilo ubitih več civilnih oseb. Žaradi uspešnosti protiletalskih baterij, hitre pomoCi gasilcev ter organizacije za hitro pomoč kakor tudi zaradi discipliniranega zadržanja prebivalstva ni bilo večje škode.
Angleška poročila
London, 7. sept. t. Reuter: Letalsko ministrstvo poroča: Naša letala so sinoči napadla petro-lejsko skladišče v Regensburgu Napau je trajal 40. minut. Protiletalska obramba prihoda ni opazila in so se naši bombniki spustili do 150 m višine. Vrženi sta bili dve skupini bomb, ki so povzročle eksplozije in požare. Med potjo v Regensburg so bombniki napadli tudi vojaške naprave pri Niirn-bergu, kjer je bilo zadeto letališče s pomočjo svetlobnih raket.
Ameriška poročila o angleških napadih na Berlin
New York, 7. septembra b. Ameriški tisk objavlja daljša poročila svojih dopisnikov iz Berlina o požarih, ki so jih zanetili angleški piloti z za-žigalnimi bombami. Po nočnem angleškem napadu so izbruhnili številni požari, ki jih je težko omejiti. Napad angleških bombnikov v pretekli noči je bil doslej najhujši. Prebivalstvo velikega Berlina je v vzornem redu zapustilo zabavišča, kinomatograle in gledališča ter odšlo v zavetišča proti bombam. Angleški napad je trajal 2 uri 45 minut. Protiletalsko topništvo je z vseh strani bruhalo ogenj. Okolica Berlina je bila razsvetljena s številnimi žarometi in ognjenim zidom protiletalskih topov. Večina angleških letal je bila pregnana in se posameznim skupinam ni posrečilo nad berlinsko področje v vojnih' formacijah, pač pa so le manjše skupine in posamezna letala metala zažigalne bombe, ki so povzročile številne požare. Angleški bombniki pa so ponoči napadli tudi Porurje.
Kje pa so se potikali drugI.
i *
V »Slovenskem Narodu« beremo med poročili o slovesnostih odkritja kraljevega 6pomenika v Ljubljani že kar v naslovu, da 6e je »na telovadišču ljubljanskega Sokola včeraj zjutraj zbralo nad 3090 sokolov «i sokolic«. Ker smo jih pri slavnosti sami na Kongresnem trgu ter pri prihodu na trg in pri odhodu našteli samo 720, nastaja vprašanje, kje so ostali drugi . .. Sokolski predstojniki naj napravijo strogo preiskavo, da spoznajo vzroke tako velike nediscipliniranosti in da doženejo, kod ee je med slovesnostmi odkrivanja spomenika, kjer je vrhovni predstojnik slovenskih sokolov govoril slavnostni govor, potikalo nad 2300 sokolov in 6okolic, ki bi imeli biti na slavnsti. Je pa re6 čudpo, da gre vse narobel
Razstava slovenskih umetnikov v Zagrebu
Zagreb, 7. sept. b. Jutri bo v Zagrebu odprta razstava 11 slovenskih umetnikov v domu likovne umetnosti kralja Petra Osvoboditelja. Na razstavi bo okrog 150 del, od katerih 45 plastičnih. Razstavili so: Stane Kregar, 7/orap Mušič, Maksim Sedej, France Pavlovec, Zorah Didek, Marij Pregelj, Franc Mihelič, Nikb Omerza, Evgen Sajovic in kiparji: Niko Pir-nat, Zdenko Kalin ter Karel Putrih. Vsi umetniki so danes prišli v Zagreb, ki bodo jutri prisostvovali otvoritvi razstave. Dr. Bratko Kreft bo imel pr; tej priliki predavanje v hrvaščini o sodobni slov. likovni umetnosti
(Nadaljevanje s 1. strani)
čeprav v zadnjem času nič več tako jasno. Poslednje tedne so ga namreč prisilili dogodki, da ja spremenil smer državne politike, to pa ni storil iz prepričanja. Kralj ni mogel razumeti neizogibnega razvoja evropske politike in je zato menjajoč zunanjo politiko ki jo je pričel svoje-časno Titulescu, nicral odstopiti.
Sodba nemškega tiska o romunski krizi
Berlin, 7. sept. b. Najnovejši politični položaj jugovzhodu Evrope je predmet številnih komentarjev berlinskih političnih krogov. Gotovo vse časopisje je objavilo sliko novega romunskega kralja Mihaela z njegovim življenjepisom. V Berlinu se opaža velika zadovoljnost zaradi takšnega razvoja dogodkov na evropskem jugovzhodu. Berlinski tisk komentira tudi poročanje romunskih listov, ki ostro napadajo predstavnike prejšnjih režimov. Posebno zadovoljni so v Berlinu zaradi tega, ker je bilo nekaj uglednih političnih osebnosti romunskega javnega življenja aretiranih. Dalje listi ugotavljajo, da je bil včeraj podpisan tudi sporazum med Romunijo in Bolgarijo glede razmejitve in odslopitve Dobrudže Bolgariji.
In Sovjeti?
V tujih časnikarskih krogih pa vlada veliko zanimanje, kakšno stališče bo zavzela Sovjetska Rusija do najnovejšega razvoja dogodkov v jugovzhodni Evropi, zlasti pa do ozemeljskih sprememb na Balkanu. Ker Sovjetska Rusija ni dala nobenih uradnih izjav in tudi ni storila nobene politične in diplomatske akcije, sovjetski tisk pa prinaša le poročila iz Berlina, Rima. Bukarešte in Budimpešte o dogodkih ter se omejuje le na prikaz dogodkov, stališče sovjetske vlade še ni
Angleži o Antonescu
London, 7. sept. Londonski radio je prenašal govor znanega poznavalca srednje in vzhodnoevropskih razmer, političnega pisatelja Wickhama Steeda, ki je omenil tudi spremembe v Romuniji. O generalu Antonescu je izrekel največjo pohvalo, češ da je dober vojak in mož čistih rok. Nekaj let je bil vojaški ataše v Londonu. On je izdelal načrt za pohod romunske armade na Madžarsko leta 1919. Pozneje se je pri vladajoči skupini korupcionistov zasovražil je zaradi tega mnogo trpel. Steed pravi, da je to razumljivo, kdor pozna značaj tega generala. Steed pa ne pozna njegovih današnjih odnošajev do romunskih nacionalnih mladinskih gibanj, med njimi do Železne garde. Član Železne garde pa da gotovo ni. Tudi niso znane kakšne posebne zveze med njim in Nemčijo ter Italijo. Steed meni. da se bo Antonescu zaenkrat prilagodil okoliščinam, toda v vsem bo služil svoji domovini.
Bivši kralj Karol na potu čez Jugoslavijo
Belgrad, 7. septembra, m. Iz Subotice poročajo, da je bivši romunski kralj Karol danes popoldne okrog pol 6 s posebnim vlakom, v katerem je 11 vagonov, prekoračil našo mejo pri Kikindi. Z bivšim romunskim kraljem potuje ga. Lupescu, polkovnik Lupescu in najbližji člani dvorske hiše. Iz Subotice je posebni vlak odpeljal ob 8.40 zvečer dalje proti Vinkovcem, Zagrebu in Ljubljani.
Bukarešta. 7. septembra, m. (Evropa Press.) V Bukarešti ne potrjujejo vsti o prihodu kraljice matere Helene, ki bo po zatrjevanju dobro j>o-učnih političnih krogov šele v soboto ali nedeljo zapustila Dresden, odkoder bo odpotovala v Romunijo.
Sokelska župa šibenik-Zader razpuščena
Zagreb, 7. septembra b. S sklepom bana banovine Hrvatske je bila 5. septembra razpuščena sokolska župa Šibenik-Zader z v«em: svojimi enotami in četami, ker so posamezni člani v zadnjem času prekoračili delokrog svojega delovanja. Svoj delokrog so skušali prenesti na področje, ki ga zakonski predpisi ne dopuščajo. Pred nekaj dnevi so izvršili dejanje, ki ogroža javni mir ir red v današnjih težkih razmerah. Razen tega je bilo ugotovljeno, da so člani sokolske župe Šibenik-Zader v Bukovcu izvršili dejanje, ki je v nasprotju s so-kolsko ideologijo, skušali izzvati nemire ter povzročiti, da ljudstvo priredi demonstracije. V zvezi z razpustom sokolske župe je bil aretiran eden izmed prvakov te župe, ki bo po svojem položaju moral biti pozvan na odgovornost za takšno delo
Naredba bana dr. Šubašiča je postala takoj veljavna in jo uvodno komentirajo vsi krogi, ki so podrobno poučeni o tej aferi, ki pa jo je banska oblast banovine Hrvatske v kali zadušila.
Zakaj je bil podaljšan vojaški kadrski rok na dve leti
Belgrajska »Politika« objavlja daljše pojasnilo zadnjih izprememb v zakonu o ustroju vojske in mornarice, s katerimi je bil polni rok obvezne vojaške službe v kadru od IS mesecev podaljšan na dve leti, skrajšani rok pa od 9 mesecev na 18 mesecev, dijaški rok pa od 9, odnosno 6 mesecev na 12 mesecev. V tem pojasnilu, ki ga je gotovo napisal vojaški strokovnjak, pravi med drugim:
»Neobhodna potreba za podaljšanje vojaške službe v kadru kakor tudi v vseh drugih redovih vojske se je že zdavnaj pokazala. Vojaška vzgoja zaradi vsak dan bolj kompliciranega in raznovrstnega orožja, kakor tudi zaradi čedalje večje mehanizacije in motorizacije vojske zahteva najmanj dveletni službeni rok, da more vojak s polno si-.gurnostjo obvladati vse potrebno znanje, da se usposobi za dobrega sodobnega vojaka. V vseh evropskih državah, predvsem pa pri naših sosedih, je že vpeljana dveletna služba in to še poleg pred-vojaške vzgoje, katero vojaški obveznik mora dobiti predno nastopi kadrsko službo. Predvojaška vzgoja pri nas še niti uvedena ni. Naša vojaška uprava pa do sedaj v glavnem iz denarno-gospo-darskih in socialnih obzirov te zahteve še ni postavljala, ampak je storila nekaj najnujnejših ukrepov, da bi se škoda, ki zaradi prekratke kadrske službe nastaja, popravila. Toda zaradi mednarodnega položaja je morala naša vojna uprava, čeprav naše državno ozemlje ni bilo neposredno ogroženo, vpoklicati večje število častnikov in rezervnih obveznikov, kakor je to delala v normalnih časih, tako, da bi se čim večje število rezervnih častnikov in čim večje število rezervnih vojaških obveznikov moglo vpoznati z novimi načini vojaške taktike, ki jo nalaga nov način oborožitve. Ta ukrep je bil neizbežen, čeprav za ceno hudih gmotnih žrtev, ker je to bil edin način, da se vojaška sila usposobi v vsakem pogledu, da bi mogla v vsakem morebitnem primeru dostojno izpolniti svojo dolžnost do kralja in do domovine. Ker je hotela vrhovna vojaška uprava doseči, da bi se čim dalje časa ohranila neobhodna številčna moč vojnih efektivov v mirni dobi ne da bi bilo potrebno vpoklicevati rezervnih obveznikov, ter da se mladi iantje usposobijo za dobre sodobne borce, jc po dolgem temeljitem premišljevanju končno prišla do zaključka,, da je najbolj pametno, ako se začasno kadrski rok podaljša. S tem ukrepom dosežemo, da se bo število vpokticov rezervnih častnikov in drugih rezervistov na vojaške vaje znatno omejilo, posebno tistih, ki so bili 1. 1939 in 1940 poklicani večkrat na vojaške vaje. Drugič pa je tudi pravično, da služijo vojaški rok obvezniki, naj pripadajo tej ali oni vojaški edinici, vsi enako dolge kadrovske roke, v suhozemski vojski enako kakor v letalstvu
in pri mornarici. Nadalje je tudi res, da kadrovci sami, ker so še mladi, nimajo družinskih bremen in večina izmed njih družin tudi ne vzdržujejo. Za to je pravično, da doprinesejo hekoliko večje žrtve, kakor pa rezervisti, ki so svoj rok že odslužili in imajo družine, za katere morajo skrbeti. Končno je treba poudariti, da je pri današnjem načinu vojskovanja izobrazba vojaka več vredna kakor njegova številčna moč, kar je za nas tem bolj važno, ker mi nismo v stanju, da bi mogli pomanjkanje izobrazbe (kvalitete) nadomestiti z množico vojaštva ali s premočjo v oborožitvi.«
Belgrajske novice
Belgrad, 7. sept. AA. V imenu Nj. Vel. kralja
in z ukazom kr. namestnikov ter na predlog predsednika vlade in zastopnika notranjega ministra sta bila odlikovana z redom Belega orla 3. stop. finančni minister dr. Juraj Šutej in minister brez listnice dr. Mihajlo Konstantinovič. Z »redom sv. Save 1. stop. pa je bil odlikovan minister za ljudsko telesno vzgojo Dušan Pantič.
Belgrad, 7. sept. AA. Zunanji minister Cincar-Markovič je sprejel danes opoldne v poslovilen obisk japonskega poslanika Koire Inoje, ki je bil akreditiran na našem dvoru od novembra lani in je imel svoj sedež v Budimpešti. Prav tako je minister Cincar-Markovič sprejel danes novega francoskega poslanika Francoisa Emila Mograssa, ki mu ie izročil kopije svojih poverilnic.
Belgrad, 7. sept. m. Minister za pošto, brzo-jav in telelon dr. Torbar je podpisal odlok, s katerim je ijnenovan za šefa socialno-zdravstvenega odseka v ministrstvu za pošto, brzojav in telefon Mile Trošt, višji uradnik tega ministrstva.
Belgrad, 7. sept. AA. Danes ob 13.30 je minister dr. Andres priredil v hotelu »Srpski kralj« kosilo v čast predsednika posredovalnega odbora nemškega gospodarstva dr. Funkeja iz Berlina in nemške gospodarske delegacije, ki se mudi v Belgradu. Navzoč je bil tudi nemški generalni konzul Neuhausen.
Belgrad, 7. sept. m. V Belgradu je bil danes dopoldne pogreb znanega belgrajskega trgovca in industrijalca Svetozara Oodjevca, ki se je predvčerajšnjim ponesrečil pri težki avtobusni nezgodi na cesti Kragujevac—Belgrad. Pogreba so se udeležili belgrajski gospodarstveniki in industrijalci ter predstavniki srbskega zadružništva, v katerem se je Oodjevac zelo udejstvoval.
Niš, 7. sept. m. Na današnjem žrebanju državne loterije v Nišu sta bila glavna dva dobitka v znesku 2 milij. in 1. milij. din izžrebana s številko 44.848 in 34.391. Oba dobitka sta zadela Belgraj-čana.
Banja Koviljača, 7. sept. m. V Banji Koviljači je umrl včeraj dolgoletni ravnatelj Rečne polovidbe Miloje Trebinjac, predsednik upravnega odbora Rečne plovidbe.
Belgrad, 7. sept. AA. Kmetijski minister dr. Čubrilovič je odpotoval v Banja Luko, minister za gozdove in rudnike dr. Kulenovič pa v Sarajevo.
Poskusen sontomor v Ljubljanici
Ljubljana, 6. septembra.
Nocoj okrog pol 7 je skočila z brega pri karmeličanskem lesenem mostu v Ljubljanico okrog 35 let stara ženska in se začela potapljati. Takoj se je zbralo precej ljudi na obeh bregovih Ljubljanice, vendar se ni nihče upal skočiti v vodo, ker je na. tem kraju Ljubljanica skoraj popolnoma stoječa in polna gnusobe in odpadkov, ker se tu zbirajo vsi ljubljanski kanali. Kmalu je nekdo prinesel lesen droe ter skušal samomorilko rešiti. Drog pa'Je bil prekratek. Prinesli so še drug drog, ki je bil tudi prekratek. Zato so hitro oba droga zvezali z vrvjo ter končno vrgli rešilno napravo samomorilki in jo potegnili h kraju. Ker je bila Ljubljanica zaradi umazanije izredno gosta, se ženska ni mogla potopiti na dno. Ko so jo po dolgem reševanju potegnili na suho je še hropla ter so ji rešili življenje z umetnim dihanjem. Obenem so obvestili policijo in reševalni avlo, ki je ponesrečenko prepeljal v bolnišnico. Zakaj je hotelo dekle v smrt, še ni znano, domnevajo pa, da je v vodo skočila v du-ševiii zmedenosti.
Teniški dvoboj med Jugoslavija
Madžarsko 3:1
Budimpešta, 7. septembra.
Včeraj in danes se je vršil v Budimpešti meddržavni teniški dvoboj v okviru tekmovanja za italijansko trofejo E 42. Včeraj sta v igri posameznikov nastopila Palada, ki je nepričakovano premagal odličnega Madžara Szigetija s 6:1, 6:2, 4:6 in 6:2. Madžar Gabory je pa zmagal nad Jugoslovanom Mitičem 6:4, 6:2 in 6:4
Tekmovanje se je danes nadaljevalo 7. igri parov. Najprej sta sta nastopila MHič-Majer (Jug) : Stolpa-Szigety, po ogorčeni borbi jt. Jugoslavija odločila tekmo 6 5:7, 6:3 6:8, 6:4 in 6:3.
Nato sta nastopila Punčec in Palada proti Azbot-Gabory, Ta tekma je morala biti pri stanju 5:7, 6:3, 5:4 za Jugoslavijo zaradi teme prekinjena.
Jutri se tekmovanje nadaljuje z dvema igrama posameznikov, za kateri vlada veliko zanimanje. Predvsem za igro med Punčecem in madžarskim prvakom Asbotom.
Atletski dvoboj Hrvatska : Srbija 55:49
Zagreb, 7. septembra.
Danes se je 'tukaj na igrišču Concordie pričel atletski dvoboj med reprezentancama Hrvatske in Srbije. Za to prireditev je vladalo veliko zanimanje, ker ie tudi razumljivo, ker je to prvo srečanje atletov obeh reprezentanc. Posamezni rezultati so naslednji: 110 m zapreke: 1 Banjščak (B) 16,.2. Erlih (Z)' 16.4, 3 JoviČ (B) 17.6, 4. Kovačevič Milan (Z) 18. Met krogle: 1. Kovačevič Aleksander (Z) 15.26 (to je bil novi jugoslovanski rekord, a se je pri točnejšem tehtanju izkazalo, da je krogla nekoliko lažja), 2. Vučevič (B) 14.32, 3. Glibo (Z) 14.54, 4. Novakovič (B) 14.43. 800 m: 1. Fraker (Z) 2.00.2, 2. Blas (Z) 2.00.9, 3. Ivandekič (B) 2.08, 4. DokoviČ (B).
Po narodnosti sodnikov, ki so dopustili cilj kakor za 110 m zapreke, so morali tudi tukaj preteči 810 m.
200 m: 1. Despot (Z) 24.7, 2. Kling (B) 25.4, 3. Tavber (Z) 25.6. 4 Dimitrijevič (B). Tudi v tej točki so morali tekači teči lo m več, zato tako slabi rezultati.
5COO m: i. Kotnik (Z) 16.43, 2. Galovič (B) 17, 3. Kantor (B), 4. Krajcer (Z).
Skok s palico: 1. Lenard (B) 370 cm 2 Bakov (B) 340, 3. Nedič (Z) 330, 4. Majer (Z) 320, Le, nard je poskušal skok v višino 380 cm, toda zaradi utrujenosti mu zruSenje rekorda ni uspelo.
Disk: 1. Curčič (Z) 43.44, 2. Kleut (B) 43.15, 3. Vučevič (B) 42.16, 4. Kovačevič Aleks (Z) 14.43.
Skok v daljavo- 1. Lazarevič (B) 673 cm; 2. Urbič (Z) 661, 3. Lenard (B) 669. 4. Gal (Z) 6-19.
Štafeta 4x400 m: 1. Hrvatska 3.34, 2. Srbija 3.41.
Jutri se tekmovanje nadaliuie.
Od nedelje do nedelje
Seisariji pregled
V preteklem tednu so bili tako na bojiščih, kakor na političnem polju zelo pomembni dogodki. Vojskovanje je spet vzplamtelo do velikih obsegov tako v zraku, kakor na morjih, na političnem področju pa pade v pretekli teden hud pretres, ki ga je morala pretrpeti Romunija.
Pregled po bojiščih
Na angleško-nemškem bojišču se ves teden vodijo srdite borbe nad južno Anglijo, kamor odslej ponoči in podnevu stalno prihajajo val za valom nemška letala, ki poskušajo uničiti angleška letališča, angleška pristanišča in druge industrijske naprave. Napadi so se ves teden stopnjevali. Angleška prestolnica London ima po 3 do 4 letalske alarme dnevno. Angleško letalstvo in protiletalska obramba skušajo napade odbijati že nad obalo in se razvijajo izredno hude bitke v zraku, ki zahtevajo na obeh straneh hude žrtve. Angleška letala so tudi pretekli teden nadaljevala s svojimi nočnimi poleti nad Nemčijo in so tokrat začela zažigati gozdove, češ, da so tamkaj skrita vojaška skladišča. Na morju so nemške podmornice nadaljevale s preganjanjem angleške trgovske plovbe in je pri tej priložnosti prišlo enkrat do bitke, v kateri so Angleži izgubili dva rušilca, eden pa je bil poškodovan.
Na a n g lešk o - i t a 1 i j a n s k e m bojišču so bili številni napadi italijanskega letalstva na angleška oporišča v Egiptu. Italijanska armada prodira na suhem iz južne Abe-sinije dalje in globlje v angleško Kenijo, kjer je prišla že 100 km globoko. Na morju pa je prišlo do nekaj ostrih prask med italijanskim letalstvom in angleškim vojnim brodovjem. Obe vojni poročili, angleško in italijansko o tem poročata. Angleško vojno brodovje je napadlo italijanska oporišča na Dodekaneških otokih, letala pa oporišča v Siciliji in na Sardiniji. Toda italijansko poročilo javlja, da so italijanska letala vojne ladje pregnala in jih nekaj med njimi poškodovala.
O položaju na bojiščih sta v preteklem tednu govorila tudi voditelj Nemčije Hitler in predsednik angleške vlade Churchill. Hitler je napovedal najostrejše napade nemških letal na Anglijo, ki da se bodo podnevu in ponoči stopnjevali tako dolgo, dokler da angleški imperij ne bo podlegel nemški sili, kakor so zaporedno podlegli vsi nasprotniki Nemčije. Churchill pa je povdaril, da si Anglija upa vzdržati tudi še hujše napade in da bo kmalu postala tako močna, da si bo lahko zagotovila zmago nad nasprotnikom. Oba govora napovedujeta torej neusmiljeno nadaljevanje vojne med Nemčijo in Anglijo.
Politični pregled
Na diplomatično-političnem polju stojita, v ospredju dva dogodka. Eden tiče Romunije in južnovzhodne Evrope, drugi pa Amerike in Tihega morja. V Transilvanijo so v preteklem tednu začele korakati madžarske čete, kakor je to določila dunajska razsodba. V Romuniji se je pojavila velika gnjev in se je bilo bati notranjega upora. Kralj je moral poklicati generala Antonesca, ki je prevzel takorekoč popolno oblast v državi, toda tudi to še ni moglo pomiriti ljudstva. Železna garda, ki je Antonescu naklonjena, je namreč zahtevala, naj kralj Karol odstopi. To se je končno moralo tudi zgoditi in v petek zjutraj je kralj Karol odstopil ter se takoj odpeljal v inozemstvo. Na prestol je stopil njegov 19-letni sin Mihael. Toda vsa oblast v državi je v rokah generala Antonesca, ki je dobil tudi uradni naziv »voditelja Romunije«. Sedaj šele se je Železna garda pomirila. Ustava v Romuniji je ukinjena, parlament razpuščen in uveden je režim po nemškem in italijanskem zgledu. Medtem so poklicali nazaj mater mladega kralja Mihaela kraljico Heleno, ki je morala bivati v tujini, odkar se je od nje ločil bivši kralj Karol leta 1930. Madžari so v tem času zasedli svoj del Transilvanije. Z Bolgari je bil glede Dobrudže končno dosežen sporazum. Toda nekaj znakov govori, da mir na romunskem prostoru še ni končnoveljavno ustaljen.
Drugi pomembni politični dogodek je pogodba, sklenjena med Ameriko in Anglijo. Na osnovi te pogodbe daje Angiija Ameriki 8 oporišč na svojib otokih, ki ležijo ob ameriški vzhodni ali atlantski obali in ki jih bo sedaj Amerika utrdila i.a obrambo svoje lastne varnosti, Amerika pa za to daje Angležem 50 rušilcev. To pogodbo je inozemski tisk opisal kot pomemben korak v razvoju Amerike. Ameriški listi trdijo, da je s tem Amerika stvarno že stopila v vojno, japonski listi pišejo o bližajočem se vstopu Amerike v vojno, sovjetski tisk podčrtava, da bo Amerika prihodnje leto že v vojni. Angleški ministrski predsednik je opozoril, da ni treba važnosti pogodbe pretiravati mimo pomena, ki ga ima. namreč, da je izraz dobre volje in medsebojnega zaupanja med dvema prijateljskima državama.
Na obronkih teh političnih dogodkov je treba, v kolikor tiče južnovzhodne Evrope, omeniti še, da napetost med Italijo in Grčijo še traja dalje, v kolikor pa tiče ameriškega in tihomorskega prostora, pa se prikazujejo v ostrejši obliki napetosti med Ameriko in japonskov zvezi z japonskimi težnjami, da se polasti nizozemskih kolonij, ki ležijo med kitajsko celino in Av-
stralijo, ter francoske Indokine, ki leži na jugu Kitajske za hrbtom angleške Indije, časopisi so pisali, da so to prvi vidni znaki nasprotij, ki na se bodo končala z vojno med Ameriko m Japonsko, ki da bo sedaj, ko se je Amerika povezala z Anglijo, morala v vojaški zvezi z Nemčijo iskati protiutež.
^tranji pregled
Najvažnejši dogodek preteklega tedna v naši državi je bil rojstni dan kralja
Petra II., ki so ga po vsej državi proslavljali s posebno slovesnimi prireditvami. Ves tisk po vsej državi, slovenski, hrvatski in srbski enako, so podčrtali pomen dneva, ko stopa mladi kralj v 18. leto svoje starosti, ob zaključku katerega bo zasedel prestol svojega očeta. Toda Slovenci se temu dnevu dali še poseben sijaj, ker so ga povezali z odkritjem spomenika kralju Aleksandru na Kongresnem trgu v Ljubljani.
Aleksandrov sin, kralj Peter II. sam se je osebno udeležil proslave. Prišel je v spremstvu kneza-namestnika, kneginje Olge in dveh njunih sinov. Obhajali so kraljev rojstni dan v pravoslavni cerkvi ter se udeležili vsi odkritja spomenika in je kralj Peter sam osebno opravil slovesni obred odkritja spomenika svojemu očetu.
Kraljevski dnevi v Ljubljani so dali slovenskemu narodu priložnost, da je izpovedal svojo vdanost do skupne vladarske hiše in do skupne jugoslovanske domovine. Dali so priložnost predvsem slovenski katoliški mladini,
da je nastopila v ogromnem številu in javno izpričala, da je mladinu Slovenije v njenem taboru in da je ta tabor prisegel zvestobo Bogu. kralju in domovini.
Slavnostim v Ljubljani je po zastopnikih prisostvoval ves slovenski narod, na čelu pa vsi odlični možje ga vodijo in usmerjajo njegovo življenje. Prisoten je bil tudi voditelj Slovencev in kot prosvetni minister še posebej voditelj slovenske mladine dr. Anton Korošec. Spomenik, ki bo stal sredi slovenske pre-stolice kot znamenje slovenske življenjske povezanosti z jugoslovansko državo in njeno dinastijo, je v imenu Ljubljane in vseh Slovencev prevzel v svoje varstvo ljubljanski župan dr. Adlešič.
V notranjepolitičnem pogledu je treba v preteklem tednu podčrtati tudi nekatera posvetovanja, ki so bila pri predsedniku vlade tako na Bledu, kakor v Belgradu. Posvetovanjem so sledili sprejemi pri knezu-namestniku na Brdu. Časopisi niso sporočali, katerih predmetov so se posvetovanja tikula. Toda na dlani leži, da so morala imeti za vsebino najnujnejše vprašanje, ki zanima državo in njeno prebivalstvo, namreč vprašanje prehrane ljudstva s pomočjo učinkovitih ukrepov, ki bodo zavrli špekuliranja s žive/em ter omogočili pravilno in pravično porazdelitev živeža med vse ljudske sloje. Sodeč po pisanju hrvatskih listov stoji v ospredju tudi vprašanje najetja velikega notranjega posojila, ki naj bi služilo za kritje stroškov velikih javnil del, ki naj omogočijo čim večjo zaposlitev ljudstva. Podrobnosti o višini posojila in o značaju ter o obsegu javnih del pa niso znana.
Pri veliki kolesarski dirki »okrog Srbije«, ki je posebno navduševala tudi vso našo mladino, sta odnesla prvi dve mesti dva slovenska fanta in sicer Janez Peternelj od »llerinesac v Ljubljani, ter Franc Gartner od
»Ljubljanice« v Ljubljani, medtem ko je France Podmilščak od »Edinstvac v I jubljant dobil peto mesto. Prvi je vozil 53 ur, 19 minut in Y> sekund, drugi 53 ur, 30 minut in 42 sekund. Podmilščak pa 54 ur. 4 minute tn 17 «ekund. Slovenski fantje so bili v ponos ožji slovenski domovini.
Ljubljanski velesejem, ki je letos omejen na ra/.stuvljalce, ki so naši državljani, ker so bile za mednarodno udeležbo nekatere ovire, ki so bile odstranjene prepozno, da bi se bilo inozemstvo moglo udeležiti, je kakor vsakokrat tudi letos privabil v Ljubljano številne goste iz vse države in tudi iz inozemstva Uprava velesejma je z udeležbo zadovoljna in tudi trgovski promet dokazuje, da so naši velcsejini gospodarsko potrebna ustanova.
________'crV
dincrAaGab
SI LAHKO BREZ08VEZN0 OGLEDATE PRI
IGH.VOK
L J U B LJANA. TAVČARJEVA 7
Nova francoska vlada
Vlchy, 7. septembra. AA Havas: Nova vlada je sestavljena sledeče: podpredsednik vlade Laval, ki bo vodil tudi ministrstvi zj informacije in koordinacijo, pravosodni minister Alibert, minister za notranje zadeve Peyrouton, zunanji minister Bau-doin, finančni minister Butilier, vojni minister general Hutzinger, mornariški minister admiral Dar-lan, letalski minister general Bergeret, prosvetni minister Roset, poljedelski minister in minister za preskrbo Casiot, prometni minister Bertnelot, minister za javna dela Trlelle. General \X'eygand je imenovan za glavnega delegata za francoske ko-lonijalne posesti v Afriki ter ima nalogo skrbeti za obrambo in varnost francoskega imperija.
Odkritje spomenika kralju Aleksandri v Ljubljani: Nj. Vel. kralj Peter II.. Nj. kr. Visočanstvi knez namestnik Pavle, kneginja Olga in princ Aleksander, za njimi predsednik senata dr. Anton Korošec in ban dr. Natlačen s soprogo.
Vladarji čestitajo kralju Petru II.
Sofija, 7. septembra. AA. Nj. Vel. kralj Boris je poslal čestitke o priliki rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II.
Vichy, 7. septembra. AA. Havas: Vodja francoske države maršal Petain je poslal svoje čestitke ob priliki 17 rojstnega dneva jugoslovanskega suverena Nj. Vel. kralja Petra II.
Berlin, 7. septembra AA. DNB: Vodja Nemčije in državni kancler Hitler ie poslal Nj. Vis. knezu-namestniku brzojavne čestitke ob priliki rojstnega dneva Nj. Vel. kralja Petra II.
London, 7. septembra. AA. Reuter: Angleški kralj Jurij VI. je poslal svoje čestitke ob priliki rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II.
Carigrad, 7. septembra. AA. Predsednik turške republike Ismed Ineni je poslal svoje čestitke ob priliki Nj. Vel. kralja Petra II.
Atene, 7. septembra. AA. Grški kralj Jurij II. je čestital k sedemnajstemu rojstnemu dnevu jugoslovanskega suverena Nj. Vel. kralja Petra II.
Budimpešta, 7. septembra. AA. Ob priliki rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II. je regent Madžarske admiral Horthy poslal brzojavne čestitke.
Washington, 7. septembra. AA. Predsednik Združenih držav Roosevelt je čestital k rojstnemu dnevu Nj. Vel. kralju Petru II.
Rim, 7. septembra. AA. Kralj in cesar Viktor Emanuel III ter kraljica in cesarica Helena sta poslala ob priliki rojstnega dneva Nj. Vel. kralja Petra svoje čestitke.
Moskva, 7. septembra. AA. Danes je bila v Moskvi prvič proslava rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II. Jugoslovanski poslanik dr. Milan Gavri-lovič je priredil ob tej priliki kobilo, v toku katerega je nazdravil Nj. Vel. kralju Petru II. ter blagostanju kraljevine Jugoslavije.
Italijansko-angleški boji
Italijani so bombardirali egiptsko železnico in Hajfo
Italijanska poročila
Nekje v Italiji, 7. septembra AA. Štefani: Službeno poročilo št 92 glavnega štaba italiianske oborožene sile se glasi:
Italijanska letala so ponovno bombardirala naprave za shranjevanje petroleja v Halil. Bombe so povzročile velike požare. V Severni Alriki so naši letalci bombardirali železniško progo Marsa—Matruh— Aleksandrija. Prišlo i« do spopadov med našimi in angleškimi letali in pr tei priliki sla btli zbiti dve angleški letali vrsti »Gloucester«, verjetno pa so bila zbita še tri letals
Naša letala so bombardiaU konvoj, katerega so spremljale tri križarke. Resno so bile poškodovane križarka in dve ladji. V»a letala »o «e vr-
nila domov.
Aden, 7. septembra
AA. Reuter: V
petek
zjutraj so sovražna lelala vrgla več bomb na Aden. Ubitih je bilo 5 domačinov, 13 pa težko ranjenih. Materialne škode ni bilo.
Angleška poročila
Kairo, 7. sept. t. Reuter. Angleško vojno poveljstvo poroča: Italijansko letalstvo je včeraj trikrat napadlo Marsa Matruh na egiptski obali. Povzročeno je bilo nekaj škode in so tudi človeške žrtve. Dvoje letal je bilo sestreljenih. Včeraj po-popoldne so italijanska letala bombardirala Haifo v Palestini, toda odletela so prej, predno so dosegla mesto. Ni škode in ni človeških žrtev.
Kraljeva zahvala
Belgrad, 7. septembra. AA. Nj. Vel. kralj je dobil na svoj rojstni dan številne čestitke iz države in iz tujine, v katerih so bile izražene želje za dolgo življenje in srečo Nj. Veličanstva. Iz najviijega mesta ima pisarna Nj. Vel. kralja čast izjaviti zahvalo vsem, ki so izrazili čestitke, in tistim, ki so se pri tej priliki vpisal v dvorne knjige, (b kabineta Nj. Vel. kralja, 7. septembra 1940.)
Besarabskl Nemci bodo potovali v Nemčijo čez Jugoslaviio
Zagreb, 7. sept. b. Zagrebška »Deutsche Nach-richten« objavlja članek pod naslovom: »Zagreb se pripravlja za sprejem Nemcev, ki potu|«jo iz Besarabije«, v katerem med drugim pravi: Na poti v Nemčijo bodo šli nemški emigranti iz Besarabije in Bukovine z vlaki skozi Zagreb Vsak dan bo prispelo šest vlakov, ki bodo po krajšem odmoru naf daljevali pot proti nemški meji. Po trije od teh vlakov se bodo zadržali dalje časa v Zagrebu. Potniki bodo tu dobili nekaj časa bivanje. Nemški emigranti bodo prispeli z vlaki ob 11.30, 13.17 in ob 22 uri v Zagreb. Dan prihoda pa še ni določen. Za organizacijo preseljevanja je sestavljen odbor predstavnikov vseh društev in ustanov zagrebških Nemcev s senatorjem dr. Popom na čelu Oskrba potnikov 6e bo izvršila v Zagrebu in vsi Nemci iz Zagreba se pozivajo, da se priključijo temu delu.
Moskva, 7. sept. AA. Tass: Vrhovni sovjet je ustanovil nov komisariat za kontrolo. Ta komisa-riat vodi Mehlis, • ki je obenem podpredsednik sveta komisarjev. Novi komisariat bo vodil nadzorstvo nad vsemi državnimi izdatki, razen tega pa bo nadzoroval izvršitev vseh sklepov sovjetske vlade.
Moskva, 7. septembra. AA. Danes je prispel v Moskvo vojaški odposlanec polkovnik Žarko Popovič v spremstvu kapitana Boška Stanojeviča.
Razgovori med Sovjeti in Ameriko
Ameriški list pravi, da gre za posvete »na glavi Japonske« — Amerika se boji, da ne bi Japonska zasedla nizozemske otoke
Newyork, 7. septembra, t. Associated Press: Ameriški časopisi posvečajo veliko pozornost številnim obiskom, ki jih je sovjetski veleposlanik Uman-ski napravil pri državnemu podtajniku Sumner We-Ilesu, in razgovorom, ki so se med njima razvijali.
»New York Post« objavlja dopis iz Wa-shingtona, kjer pravi, da ima iz popolnoma zanesljivega vira obvestilo, da je bil predmet razgovorov med sovjetskim veleposlanikom in ameriškim pomočnikom zunanjega ministra položaj na Tihem morju, predvsem pa grožnja Japonske, da zasedejo nizozemske otoke v Vzhodni Indiji. Newyorški list pravi, da je celo mogoče, da bodo razgovori med ameriškimi in sovjetskimi zastopniki šli dalje in da je sproženo vprašanje neke vrste ameriško-sovjetske zveze za primer japonskega nastopa na Tihem morju. List dodaja, da igra ameriško zunanje ministrstvo svoje karte skrajno previdno, toda igra jih že na glavi Japonske. Stvarne ponudbe še niso bile stavljene ne od ameriške in ne od sovjetske strani, vendar pa leži v zraku, da se nekaj pripravlja.
Prav tako poročajo ameriški listi, da pogodba med Ameriko in Anglijo z zadnjim sporazumom še ni izčrpana. Prišli bodo še drugi sporazumi, tako pravijo, ki se bodo v prvi vrsti tikali tihomorskega območja. Ameriška država bo skušala od Anglije dobiti še druga oporišča v Tihem morju. Tudi vprašanje vporabe Singapurja od strani ameri-riškega vojnega brodovja je bilo že sproženo tn »o se raznesle govorice o že obstoječem tajnem sporazumu med Anglijo in Ameriko glede Singapurja. Ameriška vlada se bo pogajala z Avstralijo in z Novo Zelandijo Toda za enkrat ne misli hiteti Pro-tevniki ameriškega vstopa v vojno so morali ob priliki pogodbe med Ameriko in Anglijo požreti precejšen kos in vlada jim hoče dati časa, da stvar prebavijo. Potem namerava iti dalje.
»Washington Post« piše o nadaljnem razvoju položaia na Tihem morju, da bi imela Sovjetska Rusija interes na tem, da pride do spopada med Ameriko in Japonsko, toda le pod pogojem, da bi sama o6tala izven spora, kajti na ta način upa dobiti od obeh visoke cene za svojo nevtralnost. Vendar pa prihaja sedaj čas, pravi list, ko bo Sovjetska Rusija neposredno prizadeta in je malo verjetno, da bi v kaknera morebitnem tihomorskem sporu mogla ostati ob strani kot gledalec.
Ameriško pismo Japonski
Washington, 7 septembra t. Domei. Ameriški državni tajnik Hull je japonski vladi poslal noto, v kateri poudarja, da ameriška vlada polaga veliko važnost nato. da naj ostane dosedanji položaj v vzhodnem Indskem morju nespremenjen tako glede francoske Indokine kakor glede nizozemskih otokov. Državni tajnik Hull je časnikarjem razodel, da je to res in da v tem nič čudnega ni. če miroljubna država prosi drugo državo, naj spoštuje obveznosti, ki jih je svoje dni sama prostovoljno sprejela.
Sovjeti zanikajo poročila o zavezniški pogodbi z ItaRfo, Nemčijo in Japonsko
Moskva, 7. septembra. AA. Tass. Japonski list »Hoči Simbun «je objavil sporočilo, da se je baje konccm avgusta sestal Stalin z nemškim veleposlanikom v. Schulenburgom in da jc bilo ob tej priliki govora o sklenitvi zveze med Sovjetsko Rusijo, Nemčijo, Italijo in Japonsko in ukinitvi pakta proti kominterni.
Tass je pooblaščen sporočiti, da je to poročilo japonskega lista popolnoma izmišljeno in da Stalin v zadnjih šestih mesecih *ploh ni imel sestanka z nemškim veleposlanikom v. Schulenburgom.
(JjOAp&dcJtitVJO
Preskrba Slovenije in cene
Na drugem mestu poročamo o velikopotezni I 100 kjr. Cene so narasle pri surovini torej za 106%. akciji naše banovine, ki je najela večje posojilo za 1 Zaradi tega je treba pričakovati, da bo višja tudi
aprovizacijo Slovenije. S tem se je izpolnila zahteva poznavalcev razmer, ki so opozarjali na vedno večje težkoče pri preskrbi Slovenije z ozirom na sedanje stanje na žitnem trgu. Tudi drugače posveča naša banovina veliko skrb problemom prehrane.
Pred dnevi je bila pri banski upravi anketa, katero je sklical trgovinski oddelek in ki je razpravljala o ureditvi našega žitnega trga v zvezi z najnovejšo uredbo za ureditev razmer na žitnem trgu. Predvsem je šlo za to, da se ugotove tipi mletja, katere bo predpisati potem mlinom v Sloveniji. Vprašanje je tudi, kako bodo delali v bodoče kmečki mlini. Govorilo se je tudi o ceni nove bele moke in enotne moke v Sloveniji, ki naj bi znašala 9 din za belo moko in 5 din za enotno moko. To bi bila enotna cena, ki pa bi se morala še diferencirati. So pa nastali zopet novi problemi v pekovski obrti.
Tudi je postalo aktuelno zvišanje cen mesa. Ker so cene živine v zadnjih tednih narasle, je bilo dovoljeno najprej zvišanje cen slanine in masti, pričakovati pa je, da bodo odobrene tudi na splošno višje cene za meso približno 2 din za kg več kot doslej.
*
Kakšne bodo nove cene jedilnega olja. Pretekli teden je Priv. izvozna družba določila odkupno ceno za seme sončnic na 300 din za 100 kilogramov, lanska cena pa je znašala 145 din za
cena olja. Lanska cena, oz. cena za olje iz lanskega pridelka je znašala 13.50 din za liter, letošnja cena pa bo za 4.50 din višja, tako da bo znašala cena na debelo okoli 18 din za liter. To ceno pa bo šele določil urad za nadzorstvo cen. — Kar se tiče količine sončničnega semena, pravi kmetijsko ministrstvo, da bo znašal pridelek okoli SOOO vagonov, kar bi dalo okoli 2.500 vagonov olja. Tvornice olja pa trdijo, da bodo lahko dotiile samo 5000 vagonov in da bodo lahko proizvedle samo 1250 vag. olja, kar pa je premalo za domačo potrebo( za okoli 44%). Letos pa bo potrošnja olja še znatno večja, ker bo industrija mila namesto kokosovega olja porabila mnogo drugega olja. Letna poraba jedilnega olja znaša 1.800 vag., za industrijo pa je treba še okoli 600 vagonov. Da bi se zadovoljile domače potrebe, smatra industrija olja, da naj se dovoli uvoz surovin takoj, da bi se lahko pravočasno dobile potrebne količine v inozemstvu.
Povišanje cen premoga iz državnih premogovnikov. Ponovno so zvišane cene premoga iz državnih premogovnikov, kar je že tretje povišanje cen od 1. januarja dalje. Nove cene slovenskih državnih premogovnikov so naslednje (v oklepajih cene pred 1. januarjem 1940): Velenje: lignit kosovec 145 (120), kockovec 125 (100), orehovec 110 (90), prah 40 (15). Zabukovca: kosovec 340 (280), kosovec 325 (250), orehovec 270 (206), drobni premog la. 170 (126), Ila. 140 (100), prah 75 (55) din za 100 kg na debelo.
IMm slovenskega delavstva
V težkih časih, ki jih danes delavstvo doživlja zaradi rastoče draginje in zaradi izigravanja socialne zakonodaje ai vseh uredb kr. vlade, ki imajo namen zavarovati siromašne sloje pred izkoriščanjem verižnikov z življenjskimi potrebščinami, je /veza združenih delavcev dne 0. septembra 1940 sklicala plenarno sejo funkcionarjev ZZD. Te seje so se udeležili tudi zastopniki tova-riške organizacije Zveze združenih nameščencev. Prisostvovali so tudi: zastopnika Kmetske zveze Janez Brodar, senator, in 1. Fino, tajnik Zveze; bivši poslanci Rudolf femersu, Ivan Tcuerschuh in dr. Albin Šmajd. Bivši poslanec prof. Mirko Biteuc je zbor pismeno pozdravil in poslal zanj nekaj predlogov. Od Glavnega odbora Jugorasa iz Belgrada je zboru prisostvoval centralni tajnik Jugorasa Kaka Milutovac.
Plenarno sejo je vodil prvi podpredsednik organizacije Zveze združenih delavcev Jože Lau-gus. Referate o organizacijskem delu, o nevzdržnem položaju delavskega stanu in o smernicah in potrebnih nujnih ukrepih za varstvo delavstva, za ohranitev socialnega miru, za spoštovanje zakonov sta podala Andrej Križman in liudoll Smcr-su. Centralni zastopnik davnega odbora Jugorasa Kaka Milutovac je v lepem in prepričevalnem nagovoru na prisotne nakazal prizadevanje Jugorasa in ZZD za normalizacijo razmer in za enakopravnost delavskega sloja z ostalimi sloji v državi. Podčrtal ie dejstva, da je s skupnimi močmi Jugorasa in ZZD uspelo, da jo podpisana nova uredba o minimalnih mezdah, ki določa najnižjo plačo 4 din na uro. Povedal je, kako si Jugoras in ZZD prizadevata, da ob 12. uri na medorajnih mestih dosežeta takojšnje ukrepe za varstvo delovnih slojev in kako ne nosita prav nobene odgovornosti ter to odgovornost za bodoči razvoj stvari izrecno odklanjata, če njunim upravičenim zahtevam ne bo zadosti hitro ugodeno.
Posebno z radostjo so pozdravili delegati ZZD zagotovilo načelnika Kmetske zveze senatorja Ivana Brodarja, da bo Kmetska zveza po svojih najboljših močeh povsod podpirala zdrava stremljenja Zveze združenih delavcev in da si bo prizadevala, da med kmetskim in' delavskim stanom po skupnem sporazumu ustvarimo pravo soglasje in skupnost interesov. Kmetski stan ima velik interes, da delavstvo doseže svoje upravičeno zahteve. Čim boljše bo delavcu, tem boljše bo tudi kmetu, ker je delavec njegov glavni odjemalec. Prav zaradi prenizkih dohodkov delavstva zato tudi slovenski kmetski stan ni za svoje delo prejemal primerne odškodnine.
Po končani debati so zborovalci soglasno sprejeli celo vrsto sklepov, ki naj zabranijo sedanje nevzdržno stanje. Sklenili so, da bodo te sklepe kot posebno resolucijo predložili kr. vladi, predsedniku vlade, slovenskima ministroma in slovenskemu banu.
Resolucije
Delavstvu so doslej mnogi tako radi očitali, da jo revolucionarno, da je leglo protizakonitih akcij in stremljenj. Sedanji časi pa dokazujejo ravno obratno, da je delavstvo po svojem prizadevanju. zlasti delavstvo v Zvezi združenih dolav-cev, odločen branitelj reda in zakonitosti v državi. Vse zahtevo plenarne seje ZZD to ugotovitev nw ino poudarjajo.
Ugotavljamo, da so zahteve te naše slovenske delavske organizacije, kakor jih navajamo, v danih razmerah zadosti utemeljene in da je treba vse storiti, da se brez obotavljanja uveljavijo.
Soglasno ugotavljamo vedno večji nered in zmedo na trgu življenjskih potrebščin in z njo združen nevzdržen položaj delavskega stanu, llo-
M +A.+
MAKHINSNFAOHIK AU05BUHC-NUHNBBBO.-J.-0*
DIESEL MOTORJI
stabilni in ladijski
PLINSKI MOTORJI
(SAUGGAS) na sesalni plin
Zahtevali« ponudbe od zastopnika
MAG
ZAGREB Varšavska ul. 11
čemo zato, da se nemudoma z vso doslednostjo in brezobzirnostjo odpravijo vzroki, ki tak položaj ustvarjajo.
Zato zahtevamo:
1.	znižanje cen življenjskih potrebščin in prilagoditev istih kupni moči delavskega stanu;
2.	dvig delavčeve kupne moči z novo uredbo o minimalnih mezdah za Vsa dela, javna in privatna za vso državo na 4 din na uro s pooblastilom posameznim banovinam, da to osnovno minimalno mezdo morejo povišati še za 50%;
3.	zagotovitev dela vsaj po minimalnih mezdah vsem delazmožnim z javnimi deli, ki naj jih izvajajo z zadostnimi najetimi krediti, država, banovina, občina;
4.	preskrbo industrije z zadostno količino surovin; zahteva naj se surovine v zameno za naš izvoz;
5.	preprečitev selitve naše domače industrije na jug;
6.	postavitev komisarjev v podjetjih, ki zaradi vpoklica lastnikov ali vodilnih osebnosti prisiljeno ali pa zlonamerno ustavljajo obratovanje; komisarji morajo skrbeti v interesu zaposlenega delastva v teh obratih za nemoteno za-poslitev;	.*.
7.	vsem brezposelnim podporo v višini '/» minimalne mezde; sredstva za to naj se zbirajo s progresivnim davkom iu prisilno enkratno oddajo premoženja bogatejših;
8.	točno izplačevanje podpor družinam vpo-klicancev v izvenkadrovsko vojaško službo, dvig teh podpor nu višino minimalne mezde ter stanarino, če vpoklicanec nima svojega stanovanja;
0. po vseh občinah vzpostavitev posebnih prehranjevalnih odborov, ki istočasno tvorijo akcijske odbore za pobijanje draginje, občinam pa zadostne kredite za uspešno poslovanje teh odborov;
10.	v prehranjevalne odbore proporcionalno po odstotkih delavskega prebivalstva zastopstvo delavskega stanu, zastopnike delavcev določijo delavski sindikati;
11.	dokler ni izvedena točka 10. teh sklepov, proglašamo odbore strokovnih društev ZZD za kontrolne odbore nad ljudsko prehrano. Centrala ZZD jim daje za njihovo poslovanje točna navodila;
12.	vabimo ostale delavske sindikate, da so pridružijo našim zahtevam v točkah 9. in 10.; kjer se temu povabilu odzovejo, smo pripravljeni z njimi sodelovati in za skupno akcijo stvoriti meddruštveue kontrolne odbore nad ljudsko prehrano;
13.	Ugotovitev zaloge, njihovo rekvizicijo in uveljavljenje za vse, brez razlike, preskrbe na karte;
14.	vsakršno izigravanje zakonodaje in predpisov o prehrani in te mora oblast zatreti z dra-koničnimi sredstvi;
15.	proti kršiteljem je uvesti nagli poravnalni postopek; upravni odbori, ki za točno izpolnjevanje tozadevnih predpisov ne skrbijo z vso vestnostjo, te takoj suspendirati; suspenzu sledi višini krivde odgovarjajoča stroga kazen.
16.	v okviru države ureja preskrbo življenjskih potrebščin država, v okviru banovine pa jo ureja in dovoljuje banska oblast; ponavljamo zato našo staro zahtevo po avtonomni slovenski banovini ;
17.	zaloge živil pri nas so zadostne; pomanjkanja in zmede je kriva naša plutokracija, ki izigrava in izmozgava široke narodne sloje do popolnega obubožanja pod vodstvom tajne organizacije — framasonarije; ta tudi v posesti svoje nekontrolirane moči vzdržuje v državi protinarodni in protiljudski kapitalistični gospodarski sistem; zahtevamo zato odstranitev framasonskih bratov iz vseh javnih služb, prav posebno pa še iz vodilnih mest naše države;
18.	kapitalistični gospodarski sistem kot temelj izkoriščanja in kotišče nastajajoče anarhije mora izginiti;
19.	zahtevamo novo, na temelju samouprave stanov in narodov naše države organsko zgrajeno, našim prilikam odgovarjajočo stanovsko družbo. Le v njej pričakujemo socialne pravičnosti tudi za svoj delavski titan.
Glavna kolektura Drž, razr. loterije
Samo še 2 dni velesejma
Samo danes in jutri je Ljubljanski velesejem še odprt. Danes bodo na volesgimu takmovuli naši harmonikarji. Najavljenih je'IfeTio Stevtlo tekmovalcev. Jutri popoldne ob petih pa bo na sejmišču žrebanje kuj>onov, ki ,89., jih obiskovalci velesejma oddajali v veliko zapfeWtteno žaro. Med izžrebance bodo razdeljena sledeča darila: motorno kolo, radijski aparat, šivalni stroji, mnogo koles, preproge, pohištvo, brzoparilnik, otroški voziček, večje število ur,.vino, likerji, pivo, rogaška slatina, kravate itd. Občinstvo naj izrabi še ta dva dneva velesejma, ki v polni meri zasluži največje zanimanje. Izredne razmere, v kater,ih živimo, vedno nove težkoče, ki od vseh strani udarjajo na nas, zahtevajo izredno dobro voljo, da je mogoče izvesti tako prireditev. Toda pogumne podpira sreča in tako navzlic vsem nadlogam doživljam oživahne velesejemsko dneve v vsej lepoti zgodnje jeseni. Ni Čuda, da je na velesejmu vedno veselo vrvenje, da je polno razvedrila in da se nepričakovano dobro razvijajo tudi kupčije. Ker ni letos tujih razstavljalcev, pometii letošnji jesenski velesejem močno okrepitev domačega trga.
Razstava cvetlic
Še na nekaj moramo opozoriti — na noVo urejeno cvetlično razstavo. Nepozabno ley>o cvetje so zbrali na tej razstavi. Iz katerega koli paviljona na velesejmu vstopiš v paviljon »N«, vedno ti bo enako pri duši; misel se ti Umiri, spomniš se svojega vrtička, svojih lepih rož na oknu, in miru si prav zelo želiš, brez katerega nam vrt prav nič ne pomeni. Letošnjo razstavo na velesejmu je pripravil in uredil letos osnovani Vrtnarski odsek Sadjarskega in vrtnarskega društva za Slovenijo. Po naslovu prireditelja je sicer marsikdo v zmoti, češ, to je razstava poklicnih vrtnarjev. Vendar so v prvi vrsti ljubitelji tisti, ki so letos v izredno zadovoljstvo občinstva prikazali cvetje in povrtnino. Prevladujeta predvsem
dalija in gladijola, dasi je prav obširna tudi zbir ka begonij, aster,- ci,nij, ostrožnikov ia-Ae -JVUiogo je tam izredno lepega ostalega jesenskega 'fevetja. Takih gladijol, kot jih letos vidite ij.a razstavi, Ljubljana še nikdar ni - videla. Premofa^ra jih 'ŠloVeiiija, "kjer so 'zlasti jkidiiebne razniCTe za to cvetlico prav posebno ugodne. Gladijole. raastavlja več ljubiteljev te elegantne, vrh tega še modne cvetlice," vsekakor pa je izbira, ki jo prikazuje g. dr. Brodar iz Ormoža, edinstveno lepa prav očarljiva. Te. gladijole so po svojsm stasu neoporečne, po barvi skoraj da nedosegljive, v pogledu zdravja zelo zanesljive in razmeroma lahke glede vzgoje. Pišite Vrtnarskemu odseku Sadjarskega in vrtnarskega društva v Ljubljani, sporočite imena odbranih cvetlic vsaj do novembra, pa boste tudi na vašem vrlu prihodnje leto imeli te lepe gladijole. Tudi ostrožniki v svojih modrih barvah so na velesejmu zbrani v odličnem izboru, dasi je to cvet maja in junija. Dalije ostanejo stalna cvetlica jesenskega vrta. Razvoj dalij gre svojo pot naprej. Letos so nam pridni ljubitelji zopet pokazali toliko lepega, da se zanimanje-za dalije znova obnavlja. Tudi te vam v odlični ; izbiri oskrbi Vrtnarski odsek. Vrtnice, kraljice cvetja, so letos samo v malem prikazane. Letošnje leto je močno zatiralo njih veselo rast in pridnost njih cvetenja. Pa še mnogo je na razstavi cvetic ki jih v Ljubljani prvikrat vidimo. A Ko se pri tem tudi krožek ljubiteljev cvetlic, zbranih v Vrtnarskem- odseku SVD poveča za nov kader članov, bo to plačilo javnosti prirediteljem razstave in zagotovilo, da bo . še večja družba požrtvovalnih prijateljev lepega vrta v bodoče priredila še bolj mogočne in še bolj privlačne razstave cvetju in povrtnine, kot letošnja razstava, katere priredbo je motilo toliko nepredvidenih činiteljev sedanje težke dobe.
Predstave »Totoga teatra« na velesejmu so danes ob pol 4, pol 6 in pol 9. Rezervirajte si vstopnica
Vlaganje prošenj	*
za dovolitev zvišanja cen
Kr. banska uprava — referent za kontrolo cen — objavlja:
Vsem trgovskim obratom, ki bi ne vlagali prijav za odobritev cen po čl. 2. uredbe o kontroli cen na tiskovinah, ki se dobe pri kr. banski upravi, referentu za kontrolo cen, in bi teh tiskovin ne izpolnili prepisno, bodo prijave vrnjene v izpolnitev. Prijavi je priložiti prav tako na tiskovini izpolnjen prepis. Originalno prijavo je kolkovati po tarifni postavki 1 in 5 taksnega zakona s kolkom za 30 din, prepis ostane nekolkovan.
Industrijski obrati vlagajo prijave na s strojem pisanih, kolkovamh vlogah. Priložiti morajo tem vlogam podatke o ceni pred septembrom 1939, o ceni pred odobritvijo ter povišani ceni, ki se naj odobri.
Prijavi je priložiti kalkulacijo, s katero se utemeljuje povišanje. Tudi to prilogo je priložiti v originalu in prepisu.
Ako se želi dostavitev obvestila o rešitvi pospešiti, naj se priloži prijavi Irankirana in z naslovom tvrdke opremljena kuverta.
Olje iz grozdnih peščic
V dnevnem časopisju se v zadnjem času mnogo obravnava vprašanje pomanjkanja jedilnega olja in olja za tehnične svrhe, ki je nastopilo zaradi prekinitve uvoza oljnih semen v današnjih razmerah v naši državi.
Pristojne in zainteresirane oblasti ter zastopniki industrije so se pred kratkim sestali na konferenci v Belgradu, na kateri je bilo odločeno, da
VRELEC SREČE
ALOJZIJ PLANINŠEK,
Ljubljana. Beethovnova nllca U
javlja izid žrebanja z dne 7. septembra V. razreda, 40. kola.
Premijo 2,012.000 din je zadela št. 44.848. f Premijo 1,004.000 din je zadela št. 34.391.
Premijo 310.000 diri je zadela št. 53.120.
100.000 din sta zadeli štev.: 62.192, 04.645.
80.000 din je zadela štev.: 42.379.
30.000 din sta zadeli štev.: 26.819, 49.561.
24.000 din sta zadeli štev,: 19.559, 62.773.
12.000 din sta zadeli štev.: 56 808, 72.014.
10.000 din so zadele štev.: 22.901, 28.507, 60.446, 84.948, 85.948, 91.235, 93.400.
8000 din so zadele št.: 3526, 12.463, 27.667, 54.526, 54.579, 67.431, 90 357.
6000 din so zadele št.: 2419, 26.476, 40.677, 51.368, 89.361, 94.219.
5000 din so zadele št.: 2366, 6463, 17.932, 25.918, 35.581, 40.980, 42.014, 48.144, 50.420, 67.098. 72.900, 74.994, 78.807. 83 820, 87.369, 87.726.
4000 din so zadele št.: 4083, 9784, 10.935, 17.971, 18.558, 21.143. 21.275, 24.214, 37.256, 37.798, 40.842, 50.525, 60.640, 63.702, 70.405, 74.838, 90.389, 93.599, 97.056, 98.478,
Nadalje je bilo izžrebanih Se veliko Število dobitkov po 1000 din.
Ker so bili dobitki javljeni telefonično, ev. pomota ni izključena.
Žrebanje V. razreda 40. kola je bilo z dnem 7. sept. zaključeno. - Vsi oni, ki še niso dvignili denarja, naj srečke predložijo v izplačilo.
Skupna uradna lista izide šele 10 dni po žrebanju. Vsi oni, ki imajo zabeleženo, »da se jim pošlje skupna žrebna lista: jo bodo dobili, čim dospe, ne da bi kaj pismeno urgirali.
Nove srečke za 41. kolo se bodo začele prodajati 12. septembra.
Priporoča se vam glavna Planinškova kolektura »VRELEC SREČE«.
Dobitki vojne škode
Pri naknadnem žrebanju 5 septembra so bili izžrebani še naslednji dobitki:
ser.	štev.	dobitek	ser.	štev. dobitek	
5415	859	3.000	5923	538	5.000
6152	436	5.000 v . 5	6854	869	5.000
7548	224	3.000	7774	345	3.000
7863	450	3.000	7990	627	3.000
8207	90L;	,'3.000	- 8278	688	20.000
4818	500	' 3.000	8563	163	3.000
8614	134	5.000	8638	610	50.000
8672	87	100.000	8973	606	3.000
9068	935	3.000	9095	364	3.000
9198	391	5.000	9198	913	5.000
se energično pospeši sejanje oljnatih semen, predvsem repice in sončnice za jedilno olje in laneno seme za tehnične svrhe, predvsem • za firnež.
Slična prizadevanja so rodila že pred leti za sejanje ricinovega semena zelo dober uspeh, tako da danes naša industrija, ki se bavi s predelavo ricinovega olja zlasti za vojaške namene, ni več odvisna od uvoza ricinovega semena. Žal pa enaka prizadevanja za sejanje lanu niso imela uspeha in krijemo le neznaten ael potrebe z domačim lane-nim semenom ter je naša industrija firneža, lakov in barv slej ko prej navezana na uvoz.
V danih razmerah skušajo oblasti in prizadete industrije mobilizirati tudi vse vire in izčrpati možnosti za pridobivanje olj in drugih raznih semen, ki vsebujejo znatne količine olj.
Naš namen je, opozoriti na trtino seme ali pečke grozdja. V pečkah od grozdja imamo 12 do 20% olja, ki precej sliči lanenemu olju in se da dobro predelati, bodisi v jedilno olje ali pa porabiti za industrijo. 100 kg grozdja da 3—4 kg pečk; upoštevajoč, da znaša srednja letina v Jugoslaviji okoli 50.0CC vagonov grozdja, lahko rečemo, da vržemo s temi pečkami letno najmanj 250 vagonov olja v gnoj. Separiranje pečk iz tropin po preša-nju vina m več problem, ker obstojajo dokaj enostavni stroji za separacfjo tropin v pečke in lu-ščine od grozdja. Pečke se potem posuši, luščine pa se uporabi za žganjekuho ali gnoj. Izkoriščanje pečka od grozdja za pridobivanje olja se izvaja na veliko celo v deželah, ki v normalnih prilikah ravno niso trpele na pomanjkanju olj, kakor na pr. v Franciji in Ialiji. Torej mora tako vinogradnik, kakor tudi industrija pri tem izkoriščanju najti vzpodbuden račun! S propagando pri vinogradniku, da more pečke od grozdja vnovčiti, ki
Dovršifev gradbenih del pri stalni zatvornici na Ljubljanici. Kr, banska uprava razpisuje za 5. oktober prvo licitacijo za dovršitev gradbenih del pri stalni zatvornici na Ljubljanici v km 26.380. Proračunska vsota 1,112.875.15 din.
Nabava 1386 komadov prečnikov za gradnjo prostovodnih t. t. linij. Ravnateljstvo pošte, telegrafa in telefona v Ljubljani razpisuje dobavo 1386 komadov železnih prečnikov za gradnje t. t. linij. Ponudbe do 18. septembra.
Cinkarna, d. d. v Celju. Glavnica 3.0, bilančna vsota 15.75 (11.45), brutto donos 15.6 (8.54) milijonov din, čisti dobiček 1.155 (iz prejšnjih let 1936, 1937 in 1938: 1.25 (samo za 1938 0.133) milijonov din.
Zugmaycr i Gruber, d. d. za promet s kovinami, Zagreb, tvornica v Slovenski Bistrici: glavnica 5.625 (5.0), bilančna vsota 12.8 (8.76), čisti dobiček 1.77 (1.11) milij. din. — Družba bo ponovno sklepala o zvišanju glavnice.
Zobozdravnik-špecijalist
dr. Ivan Oblak
ne ordinira do 10. oktobra
Dne 7. septembra 1940.
Denar
Ta teden je znašal devizni promet na ljubljanski borzi 1.734 milij. din v primeri s 5.535 milij. din v prejšnjih tednih.
Curih. Pariz 9.90 (bankovci 6.75), London 17-61 (bankovci 8.90), Nawyork 440 (bankovci 438), Milan 22.20, Madrid 40, Berlin 175.62 (reg. marka 51.50, trg. marke 24),Buenos-Aires 102.
Gene živine in kmetijskim pridelkom
Cene živine in kmetijskih pridelkov v okraju Lendava, dne 1. septembra 1940: Biki I. vrste 6.50 do 7.50, II. 5.50—6; telice 1. vrste 6—7, telice II. vrste 5—6; krave I. vrste 4—5. II. 3.50—4; teleta I. vrste 6, II. 5—5.50; prašiči špeharji 13—14, pršutarji 11 — 12 za kilogram žive teže. — Goveje mesto I. vrste prednji del 13, zadnji 15, svinjina 16—18, slanina 20-22, svinjska mast 22—24, čisti med 22—24, goveje surove kože 10—12 za kg. — Pšenica 300, ječnem 260, rž 280, koruza 260, fižol 240,lucerna 150. jabolka I. vrste 250, 11. 225; pšenična moka 400—600, koruzna moka 350— 400, ajdova moka 400 za 100 kg. — Trda drva 140— 150 za kub. meter, jajca 0.60—0.70 za komad, mleko 2—2.50 za 1, surovo maslo 30—35 za kg. — Navadno mešano vino pri vinogradnikih 6—7 din, za finejše sortirano vino pri vinogradnikih 8—10 din za liter.
mu sicer niti za žganjekuho niti za gnoj ne has-nejo, bi se tudi pri nas dalo organizirati izkoriščanje tega manj znanega, vendar dokaj znatnega vira olja.
j

Kruha v Sloveniji ne bo zmanjkalo
Banovina najame 30 milijonov dinarjev in za ta denar nakupi pšenice, da prepreči navijanje cen
Ljubljana, 7. sept.
Ni dolgo tega, ko je ban dravske banovine
f. dr. Marko Natlačen odločil, da se naj v naši anovini izvede prisilni odkup pšenice in pšenične moke samo po Gospodarski zvezi v Ljubljani. Ta sklep ie bil nujno potreben zato, da se prepreči prekupčevanje s jjšenico, ki se pridela pri nas in da se še posebej prepreči veriženje, ki je v naših žitorodnih krajih sedaj na jesen po zaslugi tujih prekupčevalcev začelo cveteti. Nekateri so spočetka ta odlok napačno razlagali, ko so mislili, da je s tem Gosf>odarska zveza dobila kak poseben monopol. V resnici je Gosjx>darska zveza bila pooblaščena, da sme v Sloveniji pridelano pšenico nakupovati. Ce ne bi tega pooblastila dobila Gospodarska zveza, bi banovina sama morala ustanoviti velik uradniški aparat, ki bi prevzel te posle. Ker pa pri nas za v prodajo v poštev prihajajoče pšenice letos ne bo več kakor okrog 300 vagonov, bo to opravila Gospodarska zveza namesto uradnega aparata. Seveda bo banovina strogo pazila, kako se bo to izpeljalo in bo tudi banovina kasneje odločala, kaj naj se s to pšenico zgodi. Banovina bo tudi odločala, kaj bo s pšenico, ki bo prišla z juga.
Ban sam je namreč odločil, naj se z banovin-
skimi sredstvi v višini 10 milijonov dinarjev nakupi pšenica v žitorodnih krajih naše države za to, da bo pri nas ustavljeno deloma dviganje cen, deloma pa veriženje. Prav tako naj bi zaloge,
kupljene za ta denar, omogočile, da se vedno pri- 1 skoči na pomoč v krajih, kjer bi slučajno zaradi kakršnih koli težkoč zmanjkalo moke ali j>šenice. G. ban pa je hotel za Slovenijo oskrbeti še večje količine pšenice. Ker pa brez denarja tudi ni mogoče kupiti pšenice, je bilo treba najprej poiskati denarnih sredstev. G. ban je zato najprej naprosil ministrski svet, naj dovoli dravski banovini, da najame kratkoročno posojilo 30 milijonov din pri domačih denarnih zavodih, in sicer le za nakup pšenice. Finančni minister dr. šutej je stavil v istem smislu predlog ministrskemu svetu, ki je ta predlog tudi sprejel. Zato bo banovina v najkrajšem času najela posojilo pri domačih denarnih zavodih, in sicer za eno leto. Zavoda, pri katerih bo posojilo najeto, sta Hranilnica dravske banovine in Pokojninski zavod.
Dogovori s tema zavodoma potekajo jx»poIno-ma v redu in bo ves denar v najkrajšem času na razpolago. S tem denarjem je banovina že začela kupovati pšenico v Vojvodini. Kupuje jo seveda od PRIZAD-a, ki je edini pooblaščen za kupčijo s pšenico. Prvih 300 vagonov pšenice je bilo po naročilu PRIZAD-a že natovorjenih in pridejo v 14 dnevih v Slovenijo. PRIZAD je zagotovil dravski banovini še nadaljne velike pošiljke tako, da se nam v prav nobenem primeru ni treba bati pomanjkanja moke.
S temi zalogami bomo z največjo lahkoto in brez težav dočakali žetev koruze, ki bo letos prav
obilna. Prav to pa bo vplivalo tudi na cene pšenici ln na pšenični trg. Pšenica v ceni najbrž ne bo več rastla. Prav tako pa bo zaradi tega na razfiolago tudi več pšenice, tako da se ni bati, da bi je zmanjkalo. Ne glede na to pa ie PRIZAD tudi že dal mnogo dovolilnic za natovorjenje večjih količin pšenice in pšenične moke privatnim trgovcem iz Slovenije. Zaloga, ki j>a jo bo banovina z najetim posojilom ustvarila, bo v SloVeniji vjilivala kot odličen regulator cen in bo prei>re-čevala nadaljnje dviganje cen in veriženje. Hkrati bo onemogočila da bi špekulanti po nepotrebnem kopičili ogromne zaloge žita in moke, računajoč s tem, da jih bodo kasneje lahko še dražje prodali. Vse to bo vplivalo, da glede prehrane v Sloveniji ne bomo doživeli nobenih neprijetnih presenečenj.
' Zanimivo je, da je tudi banovina Hrvatska "dala posojilo Hrvatski gosj>odarski slogi za nakup pšenice, potrebne za preskrbo pasivnih krajev na Hrvatskem. Kljub temu, da je banovina Hrvatska štirikrat večja od Slovenije, je posojilo, ki ga je dala banovina Hrvatska Gospodarski slogi, le 40 milijonov dinarjev. To je prav toliko, kolikor je namenila naša banovina za nakup pšenice, kar je hkrati najlepši dokaz da je g. ban. dr. Natlačen v zadostni meri poskrbel, da nam pozimi in na spomlad najpotrebnejših življenjskih potrebščin ne bo manjkalo.
Zdravstveni dom
nižjih poštnih uslužbencev v Laškem
f
Eno najbolj agilnih ljubljanskih združenj je prav 'gotovo Združenje poštnih, telegrafskih in telefonskih nižjih uslužbencev v Ljubljani, v katerem so združeni nižji uslužbenci iz vse Slovenije. V Ljubljani, kot središču, kjer je tudi največ nižjih poštnih uslužbencev, deluje to društvo nadvse živahno. Saj je poznana vrla poštarska godba, ki se vedno, kadar nastopi, dobro postavi. Poleg tega imajo nižji poštni uslužbenci tudi močan pevski zbor, ki včasih za zabavo svojih članov nepevcev zapoje v veselje in pono6 vseh. Združenje samo ima z ljubljanskimi člani in člani iz drugih mest iz podeželja okrog 800 članov in 6e zato ne zadovolji le s splošnimi nalogami. V zadnjem času si je na pobudo odbora pod vodstvom požrtvovalnega predsednika Josipa Penka zastavilo vprav veličastno in vse pohvale vredno nalogo. Združenje si je zastavilo nalogo, zgraditi svojim članom zdravstveni dom, v katerem bi imeli združeno zdravilišče in okrevališče, pa če hočete, tudi navse prijazen in ljubek počitniki dom.
. Predsedniku g. Penku se je posrečilo, da je ku-,il za združenje razsežno zemljišče v Laškem. Zem-.jišče samo leži na vzpetini, kjer je bila stara pivovarna in meri 7718 kvadratnih metrov. Na tem zemljišču je že sedaj velik in donosni sadni vrt, v katerem stoji okrog 100 dreves. Večji del zemljišča pa zavzema gozd, tako da bo prav lahko na zemljišču urediti potrebna sprehajališča 9 klopicami v senci. Načrt je izdelalo gradbeno podjetje Karel Kavka iz Ljubljane in eo poštni uslužbenci z njim nadvse zadovoljni, Glavna stran doma bo gledala proti jugu, nasprotna pa bo malo vkopana v hrib, da bodo nekateri kletni prostori tudi čez poletje hladni. Druga polovica kletnih prostorov, ki bo proti jugu, bo pa seveda prav zaradi tega, ker bo stal dom na pobočju, popolnoma pritlična in bo prav zaradi tega uporabljena tudi za bolj donosne prostore. Pred domom samim bo terasa, na katero bodo vodile stopnice. Dom sam bo dolg okrog 24 metrov in bo tako dolga tudi fasada, ki bo gledala proti jugu. Širok pa bo dom okrog 12 metrov, tako da bo že prav lepa in mogočna stavba.	,,,,,,
Nekako sredi stavbe bo s terase dohod v kletne prostore. V južni polovici pritličnih prostorov bo stanovanje za upravitelja, kuhinja s pripravljal-nico in velika lična obednica. V severni polovici stavbe bo v kletnih prostorih pralnica, shramba za kuhinjo in centralna kurjava s skladiščem za pre-
mog, Podolgem bo vodil skozi vso stavbo hodnik, na katerega se bo na severni strani nekako nasproti glavnemu vhodu priključilo stopnišče, ki bo vodilo naprej v vi6oko pritličje in prvo nadstropje. V visokem pritličju bo nad veliko jedilnico velika terasa, dolga 7 in pol metrov in široka 5 metrov. V vzdolžni smeri bo šel po sredi stavbe zopet hodnik, na katerega se bo v sred stavbe proti jugu naslanjala veža, ki bo dostopna prav tako s terase po posebnem stopnišču. Na vsaki strani veže bosta
po dve lični sobi V severni polovici stavbe bo imel svoje prostore zdravnik, na drugi strani bo še ena 6oba z dvema posteljama. Ob stopnišču bo tudi umivalnica in kopalnica in potrebne pritikline. V prvem nadstropju, katerega zopet deli podolžni hodnik v dve polovici, bo gledalo na jug 8 sob. Na severni 6trani pa bosta še dve sobi in dve eobi za postrež-nici, kakor tudi umivalnica, kopalnica in druge pritikline.
-Zdravilišče in okrevališče za poštne uslužbence bo torej imelo 22 postelj v 15 sobah. To je razmeroma veliko število, če vpoštevamo, da dom ne bo niti drag. Zgraditev v surovem bo veljala okrog 250 tisoč dinarjev in ima združenje še skoraj vso to vsoto nabrano. Manjka mu pa seveda še sredstev za dograditev in opremo. Če upoštevamo, da ima društvo 800 članof, smo prejjričani, da jim bo prav lahko mogoče nabrati še manjkajoča sredstva, saj gre za stvar, ki bo v korist skupnosti. Ograjen bo tudi gozd in predsednik Penko se že sedaj bavi z načrtom, kako bi v gozd postavil najmanj tri srne, ki bi se kaj hitro udomačile in postale tako prijateljice slehernega poštarja, ki bi prišel iskat okrep-čila in oddiha v dom. Če vpoštevamo poleg tega še, da bo dom stal v Laškem, ki je znano zdravilišče, vidimo, da bodo poštni uslužbenci, ki bodo prihajali na oddih v svoj dom, imeli tudi vse ugodnosti, ki jih nudi Laško.
Naj bi se lepi načrt čimprej uresničil in bi poštarji kmalu dobili dovolj sredstev za tol
ZMIno dBlovaniBs Rogaške mineralne vode:
Pri kostobolju in sladkorni bolezni se dose-' , gajo zelo dobri rezultati z vrelcem Donat,
Pri Danilovih obhajajo zlato poroko
Lep življenjski praznik obeh slovenskih umetnikov
KUPITE
zvezke, svinčnike, barvice, peresa navadna /a nalivna, risalna orodja po res ugodnih cenah le v trgo-
Nicman,
LJUBLJANA
Kopitarjeva ulica 2
Najstarejši slovenski igralec »ata Danilo« — Anion Cerar, in njegova soproga igralka, gospa Avgusla, praznujeta jutri, 9. t. m., svojo zlato poroko. Ni to samo redek primer med našimi igralci, temveč doslej edini in jjomeni nov jubilej v življenju našega starega znanca Danila in njegove gospe soproge — dveh stebrov našega Narodnega gledališča, ki v njunih potomcih tudi za bodočnost dobiva svoje najboljše moči. Tako je v Danilu poosebljena stara patriarhalnost slovenskega gledališča, njegova intimnost in družinska prisrčnost. Da, družinska prisrčnost, saj je Bog blagoslovil njegov zakon s sedmimi otroki, skoraj toliko — kot je neki hudomušnež pripomnil — kolikor jih vsi aktivni člani igralskega zbora skup ne premorejo I To pa je naš ata Danilo — ata slovenskega gledališča, ata slovenskih igralcev in dobri ata svoje družine, ki se bo jutri hvaležno spominjala zlate poroke svojih staršev. In ta hvaležnost ne bo igralsko maskirana, za -»oder življenja«, temveč iskrena, družinska, najbolj prisrčna, in prepričani smo. da sta tudi oba zakonca zlatoporočenca teh svojih življenjskih vlog v igri »Lastna družina« najbolj vesela. In k tej ljubezenski igri jima danes tudi mi najbolj iskreno čestitamo in želimo še mnogo let življenja že skoraj legendarnemu igralskemu paru Danilo.
Sanatorij za živine bolezni
Zagreb, Zelen*«! br. J7. Tel. »3-8», H-44
šef-zdravnik: Ur. OJuro VRANESIC._
Slovenec. Konec sezone 1877-78 so slovenske pred stave prenehale ter je Danilo svoje predstave nadaljeval v Katoliškem rokodelskem odru, ki ga šteje med svoje velike ljudi. Od tedaj je Rokodelsko društvo slovenskemu gledališču dalo še marsi-kakšno vrednoto. Od leta 1880 pa je zopet nastopal v Deželnem gledališču, ki pa je leta 1887 pogorelo. Zato se je preselil v čitalnico. V tem času se je tudi poročil (9. septembra 1890 v frančiškanski kapelici) z igralko Gustiko Gostičevo, ki je odslej tudi nastopala pod imenom Avgusta Danilova. Priči sta bili pisatelj dr. Ivan Tavčar ter veletrgovec Dru-škovič. Kmalu nato pa se je preselil v novo slovensko Narodno gledališče leta 1892, kjer je nastopil pri novi otvoritveni igri Jurčičeve Veronike Deseniške kot Friderik Celjski. Pa tudi odtod Je moral iti med svetovno vojno, ko se je gledališče umaknilo filmu ter je deloval v Mestnem domu in se prvi oglasil za nov preporod gledališča že 19. februarja 1918 s člankom »Za preporod našega gledališča«. Po osvobojenju pa je igral v prerojenem gledališču vse do upokojitve, ko je dopolnil 53 let gledališkega delovanja. Igral je vse vloge — od mladih ljubimcev do zrelih bonvivanov, dokler se ni uvrstil v simpatični krog ustaljenih značajev. Ko ga je zadnjič nekdo vprašal, za kakšne vloge da ni imel daru, je smeje odgovoril: »Za intrigante, ne na odru ne v življenju.« S svojo družbo je potoval po vsej domovini in tudi dlje, bil je na Primorskem, v Trstu, pa tudi žo leta 1905 v Belgradu, Kragujevcu, Nišu itd. Tedaj je torej slovenska drama imela med Srbi več tal, kakor sedaj . niti ne v prevodu ...
Njegova gospa Avgusta je prav tako igralske krvi (roj. 1809). Nastopila je že s 14 leti kot mlada deklic-a in je odrske deske zapustila po 40 letih delovanja doma, na Tržaškem in v Ameriki med slovenskimi izseljenci. Tudi ona je igrala vse, kar je naneslo: naivke, ljubimke, junakinje, starke itd., nastopala v operetah in veseloigrah kakor v tragedijah. Pred vojno je bila voditeljica slovenskega gledališča v Trstu, med vojno pa v Ameriki. Po vojni pa sta zopet oba Danilova nastopala v Ljubljani do upokojitve, ko sta se umaknila iz javnega življenja v zatišje družinske sreče.
In v teal pristanku obhajata danes svojo zlato poroko v krogu otrok, ki jima jih je Bog dal sedmero. In z njimi jima je Bog dal tudi blagoslov, saj so danes že vsi lepo preskrbljeni in nadaljujejo tradicijo svojih dobrih in neumornih staršev: vsaj tri hčerke so se posvetile gledališki umetnosti: najstarejša Vera je delovala 20 let na slovenskem odru in je sedaj ? Brnu kot žena dirigenta Balatke, hčerka Mira je danes primadona slovenske Drame ter žena našega dirigenta gosp. Neffata, najmlajša Silva pa je tudi že nastopala v Narodnem gledališču šest let, med drugim tudi kot baletka, pozneje pa še večkrat na šentjakobskem odru, da ne pozabi, da je iz igralske družine. Najstarejši sin pa živi v Ameriki, v Newyorku, kjftffe dobil novo domovino, dočim se je mati Avgusta vedno rada povrnila domov. Drugi sin je bančni uradnik v Zagrebu, tretji pa je umrl v zorni ritftl-dosti. Ko se bodo jutri zbrali okrog staršev — zlato-poročencev njuni otroci, da jima čestitajo, se jim bo pridružila tudi vsa slovenska javnost, predvsem pa slovenska gledališka umetnost, ki v slavnostnem paru gleda svojo tradicijo in svojo rast in tudi bodočnost v otrocih. Njim pa se pridružujemo tudi mi, želeč atu Danilu tn njegovi gospe Avgusti šfe mnogo let družinske sreče in mirnega uživanja zasluženega pokoja, ki jima ga je življenje v najlepših letih tako malo dalo.
Ob tem jubileju pa se spominjamo njunega življenjskega dela in drugih življenjskih uspehov, ki sta jih izven družine in kljub njej dosegla v javnem delovanju za rast slovenskega gledališča. Saj je to že skoraj težko ponavljati, kajti ni ga dozorelega človeka, ki ne bi poznal obeh Danilovih z desk slovenskega gledališča. Toda najmlajši poznajo ata Danila samo še s ceste, ko stopa pri svojih 82 letih kot mladenič po promenadi s svojo neobhodno cigaro v ustih ali pa se ustavlja ob frančiškanski cerkvi, ki jo obišče redno vsak dan, gotovo pa v nedeljah na koru nad glavnim oltarjem. Za ta najmlajši rod naj ob tem važnem in simpatičnem življenjskem jubileju, o katerem pa ne želimo, da bi bil zadnji, ponovimo samo nekaj postaj njunih življenjskih poti in njunih uspehov za razvoj slovenske gledališke umetnosti.
Ata Danilo se je rodil 15. julija 1858. leta ter se je že kot obrtniški vajenec udeleževal predstav v tedanjem ljubljanskem deželnem gledališču še v nemškem jeziku. Potem ga je opazil znani organizator katoliškega življenja V. Eržen, ki mu je pomagal, da je že 10. decembra 1877. leta nastopil v deželnem gledališču v Lovvodski siroti. Uspeh je bil tako velik, da se je lahko posvetil popolnoma gledališki umetnosti ter si po knezu nadel igralsko ime »Danilo«, pod katerim ga danes pozna vsak
Rešite našo mladino I
Ljubljana, 7. septembra.
Malo je mest, ki bi se mogla ponašati s tako lepimi sprehodi kakor Ljubljana. Zlasti Tivoli je j>onos našega mesta.
Neko pojjoldne srečam v tivolskem gozdu tovariša iz davnih šolskih let. Če bi zapisal, da je pobožen kristjan, bi me šel tožit za raz-žaljenje časti. Nič ne moli in v cerkvi že davno ni bil. Pa mi reče: »Človek ne ve, kaj bi naredil. Če se obrnem nazaj, bodo rekli, da je to priderija. Ne kaže drugače, kot zamižati pa niteti naprej. Vse klopice so zasedene od »parčkov,« pa se ti kar vpričo ljudi objemajo, jx>ljubljajo in počenjajo še hujše, še hujše reči.«
Pa mora res bitt človeka sram v dno duše, ko gleda te prostaške prizore. Že to človeka vsega potre, ko gleda na teh lepih sprehodih mlade starše z enim, k večemu dvema otrokoma. Oče in gosposka mati s tremi in več otroki, to je že velika redkost Zraven pa še to javno pohujšanje!
In po teh potih hodi napol dorasla mladina, ki je tako pozorna na take ljubezenske pojave, pa ni nikogar, da bi jo varoval pohujšanja. Greh ima vse pravice, tudi že pravico javnosti, nedolžnost nobene.
Krščanski starši, aH ne čutite, kakšna krivica se godi vašim otrokom, ko so javna šeta-lišča postala kar nekaki javni bordeli? Pa molčite, namesto da bi kričali na ves glas!
Kje je javna oblast, katere dolžnost je za-branjevati javno nemoralo?
Ko smo pred šestdesetimi leti po ljubljanskem Gradu hrošče in metulje lovili, smo večkrat videli stražnike, ki so take »parčke« preganjali. Kako so se časi spremenili!
Meseca avgusta tega leta je upravnik mesta Belgrada izdal naredbo, s katero pod kaznijo prepoveduje nedostojno vedenje na javnih prostorih, in je naročil policijskim organom, naj primejo tiste, ki hodijo po ulicah nedostojno oblečeni, ali se po ulicah in javnih lokalih poljubljajo. Če je to mogoče v Belgradu, ali bi ne biio mogoče tudi v beli Ljubljani? Samo da bi tisti organi, ki bi preganjali pohujšanje, ne smeli nastopati v kroju in s pendre-
kom- . .
»Gorje svetu zaradi pohujšanja.« je rekel On, ki se mu je tudi mladina smilila; gorje pa tudi mestu, ki ne stori vsega, kar more, da reši mladino pohujšanja.	_L
NAJBOLJŠI DIJAŠKI LIST JE
„NAŠA ZVEZDA«
UPRAVA: LJUBLJANA, STRELISKA 12
ffijutJlne novica
i'
Koledar
Nedelja, 8. septembra: Rojstvo Marije Device; Adrijan, mučenec. Prvi krajec ob 20.32. Herschel napoveduje lepo ob severu, _ dež ob jugu.
Ponedeljek, 9. septembra: Peter Klaver, spoznavalec; Serufina.
Torek, 10. septembra: Nikolaj Tol. spozn.; Pulnerija, kraljica.
Osebne novica
— Poroka. Danes ob 10 dopoldne sta se poročila v škofijski kupeli v Ljubljani gospod Stjepan Katilinič, veletrgovec iz kaštela Novega pri Splitu, in gdč. Milica Lovec, stud. iur. iz Ljubljane. Poročil ju je prevzvišeni g. kne-zoškof dr. Gregorij Rožman. Priči sta bili g. Vilko Mazi, strokovni učitelj, ter g. Ciril Mi-knž, sodnik iz Mnriliora. Mlademu paru želimo tudi od naše strani obilo sreče, saj izvira ženin iz znane ugledne družine v Kaštelu Novem, ki je bila vedno v najtesnejšem stiku s Slovenci ter prihaja naš list že petdeset let v njihovo hišo, kar je gotovo za »Slovenca« zelo častno in izven Slovenije redko dejstvo. Tudi :e današnji ženin tisti, ki je pokojnemu dr. Janezu Kreku stregel pri njegovi zadnji sveti maši v življenju, kajti prvi dan po prihodu iz Dalmacije, kjer je bil gost družine Katilinič, ga je zadela kap v St. Janžu. On je tudi slovenski banovini poceni odstopil svojo zemljo, da je mogla postaviti v Kaštelu tako lep Mladinski dom. Odkar je njegov stric, sedaj upokojeni ravnatelj bogoslovja v .Splitu, študiral skupaj z dr. Krekom v Avguštineju,, je bila družina g. Katiliniča v tesnem stiku s Slovenci, našimi vodilnimi osebnim in našim Časopisjem, ln sedaj stopa g. Stepan, eden izmed lastnikov veletrgovine Katilinič & Brača, tudi v zakon s Slovenko. Novoporočencema želimo v življenju veliko sreče in božjega blagoslova!
= Poroka. V soboto 7. t. m. se je v Radečah pri Zidanem mostu poročila gdč. Inka Der-novšek, absolventka zagrebške glasb. Akademije in znana ljubljanska vijolinistka z gospodom dr. Vladislavom Wildpretom, asistentom prof. Šerceria na zagrebški kliniki. Čestitamo!
= Poroka. Danes dopoldne se poročita v škofijski kapeli v Ljubljani gdč. Marija šou-kal, učiteljica v Železnikih in g. Tone Kopča-ver, učitelj v Selcah nad Škofjo I.oko. Priči sta bili ženinov brat g. Janez Kopč&ver trgovec in nevestin brat šoukal llijoronim artilje-rijski poročnik. Poročal je nevestin brat šou-kai France, kaplan z Bledo. Mlademu paru želimo mnogo sreče in božjega blagoslova.
Poromaimo k Žalostni Materi božji v Stično
tas, ki v njem živimo, je za premnoge narode doba težkih preizkušenj. Naš slovenski narod trenutno sicer še ni neposredno prizadet, a je zato njegova preteklost toliko boljf polna žalostnih spominov. Iz vseh bridkosti pa je slovenski narod vsikdar izhajal potolažen, ker se je v svoji močni v t* H oklepal Krizanega iji njegove Žalostne Matere božje. Stiska bazilika, posvečena Materi božji Žalostni, bi vedela povedati, kolikero slovenskih src, teptanih v hudih časih tlake, krvavečih ob dolgoletnih lurških navalih, je ob vznožju Marijinem našlo uteho, dušni mir in nado na svetlejše dni...
15. septembra hočemo poromati v starodavno stiško baziliko in se zahvaliti Žalostni Materi božji za njeno pomoč našemu narodu in jo poprositi, naj kot Kraljica intičencev in Mati usmiljenji tudi v teli težkih negotovih dneh nad našim narodom dobrotno rozprostre svojo dlan ter vsem trpečim in prosečim srcem pri svojem Sinu izprosi obilje milosti.
Prava kava Je vedno draifa. Dobra gospodinja kupuje iikino kavino mešanico.
Laščah dva konja srednje velikosti, rjavordečkaste barve. Konj ima na čelu podolgovato belo liso. Istotako tudi kobila, ki je nekoliko manjša. Oba konja sta dobro rejena. Kdor kaj ve o ukradenih konjih, naj naznani orožniški postaji v Velikih Laščah.
—	Nova uprava univerze v Ljubljani: Rektor:
Selat dr Matija Slavtč; prorektor: dr. Rado Kušej. ekanii filozofske fakultete: dr. Anton Melik; ju-riaične: dr. Leonid Pitamic; tehnike: dr. Alojzij Horvat; medicinske: dr. Franc Hribar; teološke: dr. Josip Turk, Prodekani: filozofske fakultete: dr. Jo-van Hadži; juridične dr. Viktor Korošec; tehniške: dr. Andrej Gosar; medicinske: dr, Evgen Kaneky; teološke: dr. Janez Fabijan.
—	Tombola v Škocjanu pri Mokronogu. Bližnjo in daljno okolico vabimo, da se v velikem številu udeleži tombole, ki bo v Škocjanu pri Mokronogu, dne 15. septembra ob 2 popoldne. Priredi jo domače Prosvetno društvo. Pripravljenih imamo mnogo krasnih dobitkov. Glavni je novo motorno kolo. Poleg tega še več koles, fotoaparat, bala blaga, vreča bele moke, osipalnik itd. ter nad 300 drugih dobitkov. Tombolske karte so samo po 2 din. Sodelovala bo tudi salezijanska godba z Radne. Prijatelji, prihitite tedaj v Skocjanl
Ali ste že naročili letošnje Mohorjeve knjige?
_ V Službenem lista kralj, banske uprave dravske banovine od 7. t. m. je objavljena »Ured-ba o kontroli proizvodnje, uvoza in prodaje za-ščitnih sredstev proti bojnim strupom in posebnih sredstev zn preprečevanje ln gašenje požara«:, dalje *Naredba o zaznamovanju mark za uporabo v industrijske in sanitetne namene«, *Pravilnik o i/.rtlfrufevanju otroških vrlnaric« in »Pravila o spravljali ju Izpila za otroško vrtnarico«.
• — Dva konja ukradena. Ukradena sla bila v »oči od 6. na 7. t. m. v Gornjih Retjah pri Velikih
Trgovski učni zavod
v Ljubljani, Kongresni trg 2
Telefon 29-86
Vpisovanje v
Enoletni trgovski tetaj
se vrši dnevno do pričetka rednega pouka dne 16. septembra. Tečaj si je zavoljo svoje solidnosti in odličnih uspehov pridčbil izvrsten sloves. Pravica javnosti. Učnimi zmerna, ravni dijaki prejmejo popust. Vsa podrobna pojasnila in prospekte daje vodstvo ustno ali pismeno.
—	Pojdimo! Mikaven petdnevni avtoizlet po sončni Dalmaciji — v najlepši jeseni 1 Zahtevajte spored! — Uprava >Po božjem svetu«, Ljubljana.
—	Starinske predmete, pohištvo, porcelan kipe, steklenino, lustre, nakit itd. stalno kupuje trgovina Dorotheum ing. Rovek, Ljubljana, Miklošičeva cesta 12. vis-a-vis hotela Union.
—	Za duhovnike bodo v Domu sv. Ignacija, Zrinjskega cesta 9, Ljubljana, duhovne vaje od 16. do 20. septembra in od 23. do 27. septembra. Pri obeh tečajih je še dosti prostora. Prijavite se! — Vodstvo Doma.
/{AMUM/ vtjfc, vvfut
/vUL-
—	Zadnji pregled motornih vozil v letu
1940 za območje okr. načelstva Ljubljana bo v petek dne 13. septembra 1940 od II do 12 pred poslopjem oddelka za kontrolo mer v Ljubljani, Gru barjevo nabrežje št. 17. Okr. načel-stvo poziva vse lastnike motornih vozil, da pripeljejo svoja vozila pravočasno na kraj pregledu.
—	Chrisiofov učnj zavod, Ljubljana, Domobranska c. 15 (telefon 48-82). Ravnateljstvo razglaša: Vpisovanje v Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti se vrši vsak dan dopoldne in popoldne (tudi v nedeljo). Sprejemajo se učenci in učenke, ki so dovršili štiri razrede meščanske šole ali gimnazije. Ugodnosti: rodbinska doklada, dijaške vozne karte, veljavnost izpričeval. — Podrobne informacije in nove prospekte daje ravnateljstvo osebno ali pismeno. Šolnina je zmerna, manj premožni imajo popust. Lastno moderno šolsko poslopje. Največje trgovsko učilišče te vrste!
—	Občina Studenci pri Mariboru razpisuje službeni mesti občinskega redarja-sluge in bo-letnega uslužbenca. Z 10 din kolkovano prošnjo je do 15. septembra 1940 poslati na občino, kjer se dobe tudi nadaljnje informacije.
—	Dijaški Koledarček za leto 1940-1941 je izšel. Cena 9 din. — Naroča se v upravi »Naše Zvezde«, Ljubljana, Streliška ulica 12. Dobi se tudi po knjigarnah.
—	Dr. Sušnikovi »Akademski poklici« kažejo vse poti v praktično realno življenje in omogočijo res smotrno izbiro poklica. So v tem pogledu najboljši svetovalec dijakom, staršem in vzgojiteljem. V platno vezana knjiga (390 strani) stane le 40 (po pošti 45) din in se dobi pri Slov. kat. akad. starešinstvu v Ljubljani, Miklošičeva cesta 5, ali v knjigarnah.
—	Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim led vic, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in podobno. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno. svežost.
—	Vso pozornost široke javnosti zasluži di-našnja priloga našemu listu, ki pojasnjuje namen, ustroj in delovanje Dopisne to-govske šole v Ljubljani, Kongresni trg 16-11. Ta šola se je iz ekr»fti-nih začetkov razvila v ugleden izobraževalni zavod, ki je namenjen najširšim slojem našega naroda.
—	Društvo »Naša skrinja« vabi člane, prijatelje, interesente, da si ogledajo domačo poletno propagandno hišico na velesejmu.
— Pri zlati žili, bolečinah v križu, zastoju krvotoka jeter in nezadostnem izločevanju želodca, nastalih vsled zapeke, se dosežejo vedno odlični uspehi z naravno »Franz-Joselovo« grenko vodo. Bolniki radi jemljejo preizkušeno »Franz-Josefovo« grenko vodo in jo dobro prenesejo tudi pri večkratni uporabi.
Ojrl. rev. s. br. S0471/AS.
—	Ant. Rud. Lcgatov Enoletni trgovski tc?at s pravico javnosti .Maribor, Vrazov« ulica št. 4"
Vpisovanje dnevno dopoldne in popoldne, ob nedeljah in praznikih samo dopoldne. Šolski program zastonj, lastni dijaški internat. Začetek pouka 9. septembra.
—	Internistka dr. Božena Merljak do preklica ne ordinira.
—	Za praktične poklice se vsposobite v Ro-hidoveni-enoletnem trgovskem tečaju s 9pravico javnosti, Ljubljana, Trnovska nI. 13. Tu dobite že v enem šolskem letu strokovno in splošno gospodarsko izobrazbo, ki jo potrebna za kvalificirano delo v pisarnah ali za vodstvo lastnih podjetij in trgovin. Ugodnosti: rodbinske doklade, dijaške vozne karte itd. (za dijake, ki imajo malo maturo). Pojasnila in pros|iekte daje vodstvo: Trnovska ul. 15. — Telefon 40-48.
—	Trgovski učni zavod v Ljubljani, Kongresni trg 2. Redno vpisovanje v Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti se vrši dnevno med običajnimi uradnimi urami do pričetka pouka dne 15. septembra. V tečaj se sprejemajo dijaki z dovršeno nižjo srednjo ali meščansko šolo z završnim oz. nižjetečajnim izpitom. Isti imajo pravico do rodbinskih doklad in dijaških voznih ugodnosti na železnici. — Tečaj se nahaja v centru mesta. Uč-nina zmerna, revni dijaki prejmejo popust. Vsa podrobno pojasnila in prospekte daje vodstvo.
— Novi zakon o ustrojstvu vojske in mornarice izide proti koncu tega meseca v redakciji peš. majorja Slavka Farkaša. Cenj. čitatelje opozarjamo na tozadevni inserat, uvrščen med malimi oglasi.
—	Trgovski učni zavod v Ljubljani, Kongresni trg 2. Vpisovanje v Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti se vrši dnevno od 8do 12 in od 15 do 18. Podrobne informacije in prospekte daje vodstvo tečaja med običajnimi uradnimi urami.
—	Našo čitatelje opozarjamo na današnji oglas tovarne čevljev »PEKO«.
—	Ves gradbeni material ter pribor za vodovodno instalacijo dobite najceneje pri P. Majdič »Merkur«, trgovina z železnino in sanit. potrebščinami, Kranj. Oglejte si razstavo na velesejmu p»-cd paviljonom »E«.
Šolski razglas
CHRI5TOFOV UČNI Z9V0D
Ljubljana, Domobranska c. 15
(telefon 43-82)
mm ie« m
s pravico javnosti
Vpisovanje se vrši vsak dan dopoldne in popoldne med običajnimi uradnimi urami (tudi v nedeljo!
Podrobne informacije daje ravnateljstvo osebno ali pismeno. Na razpolago novi ilustrirani prospekti.
Šolnina je zmerna, manj premožni uživajo popust
Zaradi svoje solidnosti in odličnih uspehov ima zavod odličen sloves in je vsako leto najbolje obiskan.
Največje in najmodernejše trgovsko učilišče te vrste v naši državi.
Zahtevajte prospekti
Družina dobi nove člane
Treba si je vsekakor marsikaj omisliti. Izdatki postajajo vse večji in večji. Pametno nabavljati, znači koristiti sebi in svoji družini. Kadar kupujete novo perilo, namizne prte in drugo perilo, ali kadar želite imeti obleko v stalnih in pestrih barvah, tedaj samo — Indanthrenl Blago, barvano z Indantbren-barvami, čisla se posebno zaradi njegove trpežnosti in stalnosti ter je znano po vsem svetu. Z Indantbren-barvami pobarvano blcgo je neprekosljivo stalno v pranju, na svetlobi in po vsakem vremenu.

Odlikovan narodni borec
Z redom sv. Save V. stop. je bil odlikovan 1. sept. g. Miha Planine, posestnik na L	iǤ J Libni pri Vidmu ob
ISSl	IfL I Savi. Mož je vnet na-
ip 1 rodni in zadružni delavec, bil je od lela 1912. do 1921. župan, od 1. 1903. deluje v posojilnici na Vidmu, 20 let je načelnik kmetijske podružnice, sadjarskega društva, vinarske zadruge. Član
_________________ cestnega odbora, je
tudi predsednik JRZ na Vidmu. Čestitamo mu in želimo, naj ga Bog' še dolgo ohrani.
60 letni jubilej
Dane6 praznuje v krogu svoje družine Koščarjeva mama g, Marija Jenko 60 letnico. Rodila se je leta 1880. pri Sv. Marjeti pri Kodru, fara Pres-ka-Medvode. Jubilant-ka je bila vseskozi krščanska žena in mati. Poročila se je leta 1903. e že pokojnim Jožetom Jenko. Takoj po poroki 6ta odpotovala v Nemčijo kjer sta tam živela de-eet let v skromni varčnosti, saj sta v 10 letih prihranila toliko, da sta st kupila v domovini posestvo na Seničici pri Medvodah. Ko je leta 1925 jubilantki umrl mož, je pre-. vzela v»"? skrbi nase in je bila poslej otrokom oče in mati. Leta 1933. je izročila posestvo sinu Jožetu, za sebe je sezidala nov dom na Brodu pod Šmarno goro, kamor 6e je preselila, kjer živi še sedaj v krogu svojih otrok, 6rečna in zadovoljna. Bog jo živi še mnogo leti
škofja Loka
Danes popoldne ob 4 bodo igrali naši študenti v Društvenem domu izredno lepo Igro iz dijaškega življenja »Luč z gora«. Pridite, ne bo vam žal.
Drevi ob pol 9 in jutri ob isti uri bo igral Kino društveni dom film »Beg na Jadran«.
KINO KODELJEVO — Telefon 41-64
Otvoritev sezone Slngerjev 1
Greta Garbo — Charles Boyer
v monumentalnem zgodovinskem filmu:
Grofica Walewska
Danes ob 1430, 17"30 in 2030 uri, jutri ter v nedeljo
Prvi film v katerem bomo poslušali pesmi v domačem jeziku
Hotel Sacher
S i b i 11 a Smili — \V i 11 y B i r g c l
Film brezskrbnega predvojnega Dunaja
Ljubljana, 8 septembra
Radio Ljubljana
Nedelja, 8. sept.: 8 Jutranji pozdrav — 8 15 Nedeljski pozdrav Radijskega orkestra — 9 Napovedi, poročila — 9 15 Nadaljevanje koncerta Radijskega orkestra — 9.45 Verski govor (g dr. Vilko Fajdiga)
—	10 Prenos cerkvene glasbe iz stolnice — 11 Pisana šara (plošče) — 1145 Pevski zbor »Tabor« — 12.30 Objave — 13 Napovedi — 13.02 Opoldanski koncert Radijskega orkestra — 16.30 Dijaška oddaja — 15 Kmet ura: Gospodarska navodila in tržna poročila — 17.30 Prenos tekme '..armonikar-jev in šramlov z velesejma — 19 Napovedi, poročila — 19.20 Nac, ura — 19.40 Objave — 20 Naši novi pevci od vseh strani — 22 Napovedi, poročila — 22 15 Za ples (ploščel.
Ponedeljek, 9. sept.: 7 Jutranij pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7 15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 12 Pesmi o cveticah (plošče) — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Opoldanski koncert Radijskega orkestra — 14 Poročila — 19 Napovedi, poročila — 19.20 Nac. ura
—	19.40 Objave — 20 10 Mesečni slovstveni pregled (g. prof Fr, Vodnik) — 20.30 Veseli oneretni zvoki. Sodelujejo: ga. Jelka Igličeva, g. Ado Da-rian in Radijski orkester. Dirigent: D. M. Šijanec
—	22 Napovedi, poročila — 22.15 Prenos lahke glasbe z velesejma.
Drugi programi
Nedelja, 8. septembra. Belgrad: 19.25 Narodne pesmi — Zagreb: 20, Lahka glasba — Bratislava: ' 21 Koncert zabavne glasbe — Praga: 20.10 Zabavna glasba — Sofija: 20 Pevski koncert - Budimpešta: 20.15 Veseloigra Hoerby, 19.30 Klavirski koncert — Turin-Milan: 2105 Koncert orkestra — Rim-Bari: 20.30 Mascagni: »Izaboc, lirična drama
—	Kodanj; 20 15 Radijski orkester — Sottens: 21 Mozartov koncert.
Ponedeljek, 9. septembra. Belgrad: 21 Zabavni koncert — Zagreli: 20 Operetni koncert — Bratislava: 21.30 Beethovnove in Mozartove pesmi — Brno: 21.10 Simfonija v Es-duru — Praga: 20.20 Zabavni koncert — Sofija: 20 Simfonični koncert
—	Budimpešta: 2010 Orkestrani koncert — Hoer-bjr: 2045 Radijski koncert — Rim-Bari: 21.30 Orkestralni koncert — Trst-Milan; 21.50 Ljudska glasba — Kodanj: 19.50 Koncert Radijskega orkestra — Sottens: 20 Koncert lahke glpsbe — Tou-louse: 17.15 Valčki.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: v nedeljo:
mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gospo-svetskn cesla 10 in mr. Bohinec ded., Rimska cesta 31: v ponedeljek: mr. Leustek, Resljeva cesta 1; mr. Baliovec, Kongresni trg 12 in mr. Koinotar, Vič, Tržaška cesta.
Cisto volneno — kvalitetno blago
za obleke, površnike, zimske -suknje itd. dobite še vedno pri tvrdki
DRAGO SCHVVAB
Ijublfana, Aleksandrova 7.
Zaloga konfekcije za gospode in dečke.
.....HIŠNE GOBE
in najrazllinejSih ikodljivtev v hiši. skladiKIh, na njivah, na vseh rastlinah Itd. daje pojasnila ln navodila poobL agronom. In2. Prezelj. Wollova ul. 3. tel. 34-73, Ljubljana.
Št. Jernej na Dolenjskem
Za doktorja vsega zdravilstva je bil včeraj promoviran na zagrebški univerzi g, Joško Podobnik, sin bivšega uradnika pri deželni vladi, dr. Josipa Podobnika, ki je tragično padel v svetovni vojni. Mlademu doktorju, ki se je v študijskih letih pridno udejstvoval v katoliških organizacijah, kakor tudi njegovi skrbni mamici k doseženi časti in sreči iskreno čestitamol
Ojjpnj je uničil minuli torek opoldue gospodarsko poslopje posestniku Bevcu iz Šmalčje vasi. Poleg živinske krme so zgoreli tudi vozovi in par gospodarskih strojev. Škoda je le deloma krita z zavarovalnino.
Tatvine na polju se zadnji čas zelo množe in zlasti krompir tatinski rokovnja^i radi odnašajo. Potrebne bodo eksemplarične kazni, da "e zatre tatinsko zalego pa nekaterih vaseh.
Gospodinjska šola, ki jo oskrbujejo čestite sestre iž Smihela, prične s poukom sredi oktobra.
% LJUBLJANA
Mladinska procesija za mir
Danes ob pol štirih popoldne na Rakovniku
Spored : Kot uvod v procesijo bo kratek nagovor v cerkvi; takoj po govoru se prične pomikati od cerkve nizdol po rakovniški ulici mladinska procesija, katero vodi sam prevzvišeni gosp. škof dr. Gregorij Rožman. Procesija pojde po isti poti kot procesija na praznik Marije Pomočnice. Ob po-vratku se bodo delile otrokom spominske podobice. Vsi otroci pojdejo po procesiji na srednje dvorišče, kjer bo najprej blagoslov z Najsvetejšim in zatem nagovor prevzv. g. škofa. Po govoru bo istotam kratka verska prireditev predvsem za otroke, ki ji bodo mogli prisostvovati ludi odrasli.
Navodila za zbiranje mladine:
1,	Zaželjeno je, da pošljejo starši svoje otroke na Rakovnik pod vodstvom gg. kalehetov, oziroma učiteljev in učiteljic; pri tem naj se držijo navodil, ki so jih otroci dobili od gg. katehetov v šoli, ozir. pri nedeljski maši. Prav tako pride mladina iz zavodov pod vodstvom svojih vzgojiteljev in vzgojiteljic, mladina v kongregacijah in društvih pa pod vodstvom svojih vodij in po njihovih navodilih.
2.	S tem pa ni rečeno, da ne smejo priti dečki in deklice na Rakovnik sami, ozir. v družbi svojih staršev. Nasprotno! Tudi to je zaželjeno, samo da bo udeležba pri procesiji čim večja. Te otroke bodo reditelji na Rakovniku razporedili v skupine in jih uvrstili v procesijo.
Zbirališča.
Dečki se zbirajo na srednjem dvorišču, belo-oblečene deklice na gornjem dvorišču, deklice v navadni obleki pa pri lurški votlini.
Da bo mogoče procesijo pravočasno urediti, prosimo otroke in njihove voditelje, da pridejo na Rakovnik najpozneje do letrt na itiri.
Po končani slovesnosti bodo starši lahko dobili svoje otroke na srednjem dvorišču. Želeti je, naj jih po možnosti ne odvedejo prej, preden bo končana tudi akademija.
Tramvaj. Tramvajsko ravnateljstvo je za vso nedeljo dovolilo mladini od 6. do 15. leta povratno karto za 2 din od katere koli postaje do Rakovnika in nazaj, če vstopi v skupini najmanj po 10; za povratek skupine niso potrebne.
Prosimo ponovno vse gg. kalehete kakor voditelje zavodov, vrtcev, kongregacij itd., naj pripeljejo ali vsaj pošljejo na Rakovnik v nedeljo popoldne čim več otrok. Gre za mir, ki ga željmo izprositi, gre za čast božjo in vzpodbudo udeležencev ter številnih romarjev.
Da bo procesija čim bolj slikovita, vabimo uniformirane ali vsaj enotno oblečene skupine, deklice v belih oblekah, skupine s praporji, zastavicami, simboli in podobno. Mladinska prireditev na evh. kongresu v Budimpešti je bila prav radi te slikovitosti tako silno učinkovita; skušajino vsaj del tega doseči tudi ob priliki naše mladinske procesije za mir.	_
Danes ob 3 popoldne
bo v Trnovem telovadni nastop F. 0. in D. K.
Sodeluje godba dravske divizije
Tob obletnici smrti rajnega trnovskega župnika fi. g. Janka Cegnarja bo sv. maša zadušnica v trnovski cerkvi v ponedeljek, dne 9. septembra ob 7 zjutraj. Trnovski farani ter prijatelji in znanci pokojnikovi iskreno vabljeni I
1 Gospodu ravnatelju Totncu v slovo. Ravnatelj Mladinskega doma na Kodeljcvem g. dr. Alojzij Tome se poslavlja. »Vse v večjo čast božjo«, temu geslu je bilo posvečeno vse njegovo delovanje v zavodu, v cerkvi in okolici. Njegova velika skr1 za gojence in velika gorečnost za izročene mu duše dragih fantov je bila splošno znana. Njegova ognjevita beseda, združena z izredno govorniško sposobnostjo, nas je vsak teden tolažila, dramila, vzpodbujala in navduševala za plemenito dobro, za dosledno krščansko življenje. Posebno vzgledna je bila -legava ljubezen do bolnikov. Takrat ko je prišel k nam, 6mo 6e stiskali v ozki kapelici pri službi božji, sedaj pa imamo krasno božje svetišče. Zunanjost re6 še ni dovršena (tudi to je imel v načrtu, da izvrši čimprej), toda notranjost .. To je le nekaj ogromnega dela, ki je vidno človeškim očem. Le Bog more oceniti vse njegovo skrito delo za blagor duš. Težko nam je, ko nas mora zaoustiti. Pogrešali ga bodo vsi, prav vsi prebivalci Kodeljevega, Šte-panje vasi ter bližnje in daljnje okolice. Upamo, da nam gospod ravnatelj ne bo zameril, da se tu poslavljamo od njega, toda hvaležnost nam je narekovala, da mu še enkrat porečemo: Bog vam plačaj za vse dobro kar 6te storili za nas in za blagor in zveličanje naših duš. Na novem mestu, v Celju, želimo gospodu ravnatelju mnogo uspehov in božjega blagoslova, še bolj pa, da bi se kmalu vrnil in ostal med nami.
1 Pri zaprtju, motnji v prebavi — vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »FRANZJOSEFc grenčice.
1 Razstava cerkvenih paramentov, mašnih pla-ščev, drugih bogoslužnih oblačil in raznih cerkvenih potrebščin je v drugem nadstropju škofijske palače. Veliko število obiskovalcev priča, da se občinstvo zelo zanima za cerkveno umetnost in lepoto bogo služja. Prav toplo priporočamo, da pride vsakdo po gledat, koliko darov za ubožne cerkve ljubljanske škofije je mogoče prirediti iz milodarov članov bratovščine sv. Rešnjega Telesa. Razstava bo odprta danes, potem v ponedeljek, torek in sredo, vsak dan od osmih do dvanajstih dopoldne in od dveh do šestih popoldne	.....	,
1 Cerkvena glasba v stolnici na Mali Šmaren dan. Maša: Missa pastoralis brevissima. Po gradualu: fu-geta Aleluja Po ofertoriju: Devici Bogorodici, zl. Kimovec. Po zadnjem evangeliju: Mali Šmaren, zl.
^^ Trnovčani imajo dane« svojo vsakoletno prireditev Popoldne ob treh bo telovadni nastop Fantovskega odseka in Dekliškega krožna s pestrim
sporedom Po nastopu bo prosta zabava, ki jo priredi Prosvetno društvo z godbo in raznimi igrami. Ker je čisti dohodek te prireditve namenjen za novi trnovski prosvetni dom, vabimo prijatelje iz Ljubljane in okolice, da v obilnem številu pohite danes popoldne v Trnovo. Sodeluje godba dravske divizije.
1 Angleško društvo v Ljubljani sporoča svojim članom in onim, ki se zanimajo za učne tečaje angleščine, da bo 6 16. septembrom zopet pričelo z rednimi učnimi tečaji angleškega jezika v svojih prostorih Tavčarjeva ulica 12, pritličje desno. Tečaje bodo vodili: lektorica angleškega jezika na Univerzi gospa F. S. Copeland, gospa Olga Grahor, gospa Božena Skerlj in g. Avgust Petrišič. Vršili se bodo tečaji za začetnike, nadaljevalni tečaji ter tečaji za literaturo in konverzacijo. Vpisovanje v tečaje se vrši ves teden od 9 do 14. septembra ol 13 do 19 v društveni knjižnici Tavčarjeva ulica 12.
Očesni zdravnik
Dr. R. BASSIN
Ljubljana, Gledališka ulica 4, *opet redno ordinira
Dr. Peršič, kirurg
zopet redno ordinira
Lingarjeva ul. 2 Telefon 44-23
Dr. Hubad
zopet redno ordinira od 8. IX. dalje
1 Izlet »Šentjakobskega prosvetnega društva« v
Stično in na Muljavo se vrši ob vsakem vremenu v nedeljo, dne 15. septembra Izletniki morajo biti zbrani najkasneje do tri četrt na 8 pred dolenjskim kolodvorom, da moremo pravočasno preskrbeti vozne listke. Sv. maša 6 pridigo bo ob 10 v Stični pri Belih menihih. Prihod v Ljubljano ob 8.30 zvečer. Prijave se sprejemajo najkasneje do vštevši 12. t. m. v pekariji g Petriča, Florijanska ulica št. 29, kjer se dobe tudi vsa pojasnila. Vse člane in članice ter prijatelje našega društva najlepše vabimo, da se tega izleta polnoštevilno udeleže. Šentjakobčani, zganimo se in pojdimo!
1 Križanska moška in mladeniška Marijina družba ima danes na praznik Marijinega rojstva zjutraj ob šestih sv. mašo s skupnim obhajilom, zvečer ob šestih pa slovesen shod. Pri tem shodu se oznani čas za drugi poldnevni izlet kongregacije
1 Koncert malih harmonikarjev Pomladka Jadranske Straže na vrtu restavracije »Zvezda« se bo vršil danes ob pol 4. Nastopi okoli 50 malih harmonikarjev z zelo zanimivim sporedom. Koncert bo brez vstopnine.
1 Danes ob 3 popoldne bo v Trnovem telovadni nastop F. O. in D. K. Sodeluje godba dravske divizije.
1 Najdena je bila denarnica v kateri je ključ za Wertheim ključavnico. Dobi se pri upravniku glavne pošte, Ljubljana 1.
1 Razstava protiletalske zaščite v paviljonu »J« se bliža koncu, zato nanjo tem bolj opozarjamo vse, ki je še niso videli, in jim toplo priporočamo, da si jo zanesljivo ogledajo. Prav tako naj nikakor ne opuste filma o pasivni obrambi pred letalskimi napadi, ki ga vrte vsak večer od 20 dalje pred paviljo-, nom »K<. Tako vstop na razstavo pasivne ob-' rambe v paviljonu »J«, kakor ogled filma o letalskih napadih je brezplačen.
1 Zaradi snaženje prostorov mestnega obrtnega oddelka v Gosposki ulici ta urad v torek in sredo 10. in 11. t. m. ne bo posloval za stranke.
1 Mali gospodarji gredo v nedeljo, dne 8. septembra ob 16 po znižani vstopnini (5 din) na velesejem. Člani društev »Mali gospodar« se zbero ob tri čert na 16 pred kopališčem SK Ilirija, kjer dobe vstopnice in odidejo skupno na razstavo. — Tečajniki, ki bodo na tečaju ra kapunjenje in skop-ljenje, odidejo s tečaja skupno na velesejem.
1 Tečaj za skopljenje kuncev in kapunjenje petelinčkov, ki ga prireja Zveza društev »Mali gospodar« v Ljubljani, bo v nedeljo, dne 8. septembra ob 14 v gostilni »Novi svet« na Gosposvet-ski cesti. Za člane brezplačno, za nečlane 3 din.
1 Državno učiteljišče v Ljubljani. Ravnateljstvo sporoča abiturientom in abiturienti-njam, ki so se priglasili za sprejem v novi V. letnik in kandidatin jam, ki so se priglasile za sprejem v tečaj za izobraževanje otroških vrtnaric, sledeče: 1. Abiturientje in abiturien-tinje z viš. teč. izpitom naj se zglasijo v ponedeljek dne 9. t. m. ob pol 8 pri ravnateljstvu. Po prečitanju imen gredo vsi v Higienski zavod (Šolska poliklinika), kjer bo dopoldne od 8 dalje zdravniški pregled, popoldne od 15 dalje na učiteljišču izpit iz petja (posluh). Druga potrebna navodila bo dal g. ravnatelj ustno v ponedeljek zjutraj. 2. Kandidatinje za otroške vrtnarice naj se zglasijo v dneh 12.,
13.	in 14. septembra, vsaki dan ob pol 8 pri ravnateljstvu v sledečem redu: dne 12. septembra kandidatinje črk A do K; dne 13. sept. črk L do S in dne 14. sept. črk Š do Ž. Po prečitanju imen gredo kandidatinje v zgornjem redu v Higienski zavod (Šolska poliklinika), kjer bo od 8 dalje zdravniški pregled, popoldne na omenjene tri dni od 14 dalje na učiteljišču izpit iz petja. Po končanih izpitih bo razglašeno. katere kandidatinje bodo sprejete. Tem bo dal ravnatelj potrebna navodila za plača-nje šolnine in drugih šolskih taks. Ravnatelj.
I Strelsko okrožje v Ljubljani obvešča vse strelske družine, lovce, strelce in prijate je strelskega športa, da so v soboto 14. in nedeljo 15. septembra t. I velike strelske tekme za nagrade, na vojaškem strelišču ob Dolenjski cesti v Ljubljani. Tekme se pričnejo v soboto
14.	septembra t. 1. ob 15 popoldne in trajajo do 19: v nedeljo 15 septembra t. 1. pa se pričnejo dopoldne ob 8 in trajajo cel dan do 19. Rezultati tekme, odnosno njih razglasitev in
razdelitev nagrad pa bo ob 20, v steklenem salonu restavracije glavni kolodvor v Ljubljani. Da se zamore ustreči vsem željam posameznih tekmovalcev zlasti ekip, katere imajo sestojati iz 3 članov, posameznih strelskih družin, priporoča se, čim večje udeležbe že. v soboto 14. septembra t. 1. popoldne, da se omogoči razvrstitev in čim večja možnost tekinovunja udele/nikom. — Uprava.
1 Razpis gledališkega abonmana za bodočo sezono. Prijave sprejema uprava vsak dan od 10. do 12 in od 15 do 17 v veži dramskega gledališča. Razpisani so: Premijerski abonma, stalna abonmaja sreda in četrtek ter reda A ui B Cene kot lani. Predstav dobi abonent 38, 20 dramskih in 18 opernih, odnosno operetnih. Lanskim abonentom so njihovi sedeži rezervirani do srede 11 t. m. popoldne do 17. Od četrtka, 12 t. m dalje pa so vsi razpoložljivi sedeži na razpolago drugim interesentom. Uprava vabi vse prijatelje gledališča, da stopijo v krog stalnih posetnikov naših predstav.
1 Glasbena akademija v Ljubljani. Sprejemni izpiti na srednji glasbeni šoli iz solopetja, klavirja, violine m čela bodo v ponedeljek 9. septembra dopoldne od 9 dalje. Iz teorije in intonacije: za pevce v ponedeljek popoldne od 15 dalje, za pianiste v torek (10 sept ) dopoldne od 9 dalje, 11 vse ostale prijavljene (čeliste, orglarje, pihala itd.) pa v torek (M) sept.) popoldne od 15 dalje.
1 Tramvaj ga je podrl. Dne 6. septembra je bilo izredno živahno v Ljubljani in se je tudi na ulicah poznali, da je v Ljubljani vse polno ljudi, ki so prišli z dežele. Gostje z dežele še niso vajeni na z žeblji zaznamovane steze na križiščih cest in so zato hodili čez ulice, kjer se jim je zdelo potrebno. Kliub temu je nesreča doletela Ljubljančana, 701etnega slu-žitlja Svetlina Lovra, ki je ob tri četrt na 5 v Prešernovi ulici pri pošti šel čez cesto. Kljub temu, da je tramvaj štev. 45, ki je vozil proti Svetlinu, ves čas zvonil Svetlin opozoril ni slišal. Zato je tramvaj udaril v Svetlina, da je z vso silo odletcl na tla. Svetlin je pri tem dobil hude notranje poškodbe in je krvavel iz ušesa. Nezavestnega so prepeljali v ljubljansko bolnišnico.
1 Žalosten rekord naše bolnišnice. Včeraj pred 12 so na sprejemnem uradu v liubljanski splošni bolnišnici sprejeli na zdravljenje 19 letno Povše Fran-čiško iz Poljan v občini Skocijan pri Mokronogu na Dolenjskem Ko so jo vpisali v sprejemno knjigo, je dobila namreč številko 25.000, kar pomeni, da je bolnišnica v letošnjem letu že toliko bolnikov sprejela. Če vpoštevamo, da sta šele dobri dve tretjini leta v kraju in da bo bolnišnica še štiri mesece morala sprejemati bolnike, lahko izračunamo, koliko bolnikov b omorala bolnišnica sprejeti do konca leta, če bo naval ostal takšen, kakor je sedaj. Po tem računu bi ob koncu leta morala bolnišnica sprejeti okrog 37.000 bolnikov, kar bi bil seveda zopet nov rekord.
1 Enoletni trgovski teža) mestne občine ljubljanske. Vpisovanje v ponedeljek, 9. septembra od 9,—11. ure na liceju, Bleiweisova c. 23.
1 Solopevski studio Pavle Lovšetove, Murniko-va ulica 20. Vežbanje v bclcantu, študij koncertnega, oratorijskega in opernega sloga Skupinski tečaji za začetnike s 1 oktobrom. Prijave od 15. do 17. ure.
1 Reven študent je izgubil 6. t. m. aktovko na Celovški cesti. Poštenega najditelja prosimo, da nam jo vrne proti primerni nagradi. Naslov: Verovškova
ulica št. 19.	. . , , • m t.
1 V kinu Slogi prikaznijo te dni film »«> peljivi pevec«. Je to zgodba o mladem pevcu, ki se zaljubi v vsako ljubko dekle, ki jo sreča. Ko se njegova žena temu upre in se hoče ločiti od njega, spozna mo/, kako jo ljubi in koliko mu ona pomeni. Povrne se k njej. da ob njej zaživi prav- življenje. Za vedno:1 — v filmu sodeluje orkester in zbor slavnega gledališča »Reale deirOpera« iz Rima. Posnetki so napravljeni v okolici I.ago Maggiore m Rima. Pri filmu, »Zapeljivi peveec pa bodo prisil na račun ixisebno oni obiskovalci, ki si zele smeha vedrine in dobre volje. V filmu sodelujejo: Panl Kemp, Thee Lingen, Richard Romanow-sky in Gusti Volf. Kdor hoče smeha, naj pride v kino Sloga ogledat si film »Zapeljivi pevec.«
Zlati jubilej dela
FHnes nremiera najnovejšega in najbolj uspelega muzi- V glavnih vlogah: Johanes Hersters,
ZAPELJIVI PEVEC kino sloga tei.27-30
Gospodično Marijo Kvasovo gotovo prav dobro poznajo V6e stareiše ljubljanske služki-j nje in so ji tudi ! globoko hvaležne, j Saj se je z vsemi ' svojimi močmi bo-i rila, da bi jim izboljšala njihov položaj. Imela je vedno velik socialen čut za služkinje in globok pogled v nevarnosti, v katerih se služkinje nahajajo. S sedanjim kranjskim dekanom g. Škerb-cem je ustanovila Poselsko zvezo, ki se je kmalu razvila v mogočno organizacijo za služkinje, saj je število njenih članic na-rastlo na par tisoč. Posebno med svetovno vojno se je gdč. Kvaso-va odločno borila za razne dajatve služkiniam Nekoč je vodila deputa-cijo služkinj k takratnemu deželnemu predsedniku baronu Schvvarzu, da bi se dobilo potrebno blago za obleke, ker služkinje že niso imele kaj obleči V vladni palači na Blei-vveisovi cesti so zagrozili, da jo bodo vrgli ven, ona
V filmu sodeluje zbor in orkester kraljevega opernega gledališča v Rimu. To je film za smeha in zabave željno publiko, v katerem igrajo najboljši nemški komiki. Film je poln presrčnih šal, vedrega humorja in globoke srčne vedrine.
S k 1 film
Senzacionalni boji med špijoni za novo konstruirani torpedo, ki ga čehoslovaško vojno ministrstvo drži v strogi tajnosti. Vijo-
- —	linska virtuozinja — špijonka.
Skrajno napeti bliskovito vršeči se prizori! V filmu se podajajo koncertni odlomki iz češike• P1«^«™ literature: Sukov ciklus .Pomlad", Fib.chov ,Poem" m Dvofakov godalni kvartet .Adagio .
TORPEDO 48
Predstave ob 15., 17., 19. in 21. uri. Blacajna odprta od l/il0. ure in od 14. ure dalje
Kino Union
pa je odločno zavrnila: »Z menoj boste vrgli ven nad dva tisoč služkinji« Te besede so zalegle, de-putacija je bila sprejeta pri dež. predsedniku in služkinje so dobile najpotrebnejše blago za obleko. Dolgo časa se je gdč. Kvasova borila za poselfki red in ga tudi izvojevala takoj po svetovni vojni, ko je bil poverjenik za socialno politiko g. dr. Gosar. Borila se ie tudi za starostno zavarovanje služkinj, in če vtem boju ni dosegla zaželjenih uspehov, gotovo ni njena krivda.
Pred petdesetimi leti je gdč Kvasova zapustila svoj dom in odšla s celim takratnim goldinarjem v žepu v graščino Kolovec, kjer je pri graščaku Sta-retu nastopila svojo prvo službo Petdeset let je že preteklo od takrat, petdeset let trdega in napornega dela, pa se naša gdč. Marija šc vedno čila in zdrava vrti po kuhinji, po sobah in kjerkoli je treba. Samo štiri službe je imela v teh petdesetih letih. Sedaj že dolgo vrsto let gospodinji stolnemu kanoniku g dr. Zupanu v Ljubljani Izborna gospodinja. sijajna kuharica, vestna, pridna kakor mravlja celo pokstoletje zvesta in udana svoiim gospodarjem, to so odlike, ki dičijo našo slavljenko. Veliko jih je, ki se še spominjajo tistih časov v Rokodelskem demu, ko je ona vodila gostilno s kuhinjo na podlagi privatne kuhinje. S svojo odločnostjo, pridnostjo, strokovno sposobnostjo in spretnostjo jc dvignila ugled gostilne in kuhinje v Rokodelskem domu. Vse življenje se je učila in izpopolnjevala v svoji stroki in dela to še danes Silno je ljubila svojo pokojno mater in zanjo vedno zelo skrbela, posebno v vojnih letih.
Gdč. Mariji, ki obhaja danes tudi svoj god in rojstni dan (roj. 8. sept. 1878 v Mekinjah), k izrednemu jubileju iskreno častitamo z želio, da bi jo Bog ohranil še dolgo vrsto let v sreči, zdravju in zadovoljnosti ter da bi ji naklonil brezskrbno starost do skrajnih mej človeškega življenja.
Litija
Kdo ne pozna »Malarjevega« Fran-celjna. Kako čilo in mladeniško hodil — Ali veste, koliko pomladi je že videl? Nič manj in nič kakor 70. Kdo bi mu jih prisodil? Posebno, ko nosi na vsta-jensko procesijo »Ale-lujo«. Saj si ne moremo misliti procesije brez njega, in ko se »Alelujit postara obleka, tedaj jo njegova slikarska roka pre-obleče v novo, da se kar sveti. — Rozina Francelj je še fantt Fant od fare, član Marijine družbe, zaveden član Prosvetnega društva, v vseh organizacijah menda prav od začetka — od ustanovitve. Zvest Mohorjan in naročnik številnih verskih, nabožnih in drugih resnih katoliških listov. (Bogoljuba ima prav od začetka.) Ker je samec — po poklicu je priznan soboslikar — si prepaše kuhinjski predpasnik ln njegova mirna roka, vajena slikarskega čopiča, meša, mesi, kuha, peče in če je v »družini« (vajence in pomočnike ima sam na hrani in stanovanju) kako slavje, tedaj pečejo pri Franceljnu tudi potico, pogačo in torto, ki je toliko bolj slikovita, ker je »kuharičina< domišljija polna slikarskih domislekov. — Res je Francelj malo gluh, pa to ga nič ne kazi, ker je že dolgo, nasprotno, ker vsega ne sliši, je njegov obraz vedno nasmejan in dobre volje. Radodarno je podpiral vse dobro in idealno, bodi to z denarjem ali za-stonjskim delom, ako je bilo treba kaj naslikati, napisati in podobno. Bil je nekaj časa tudi gerent litijske občine. Kot dolgoletnemu naročniku »Slovenca« mu vsi njegovi prijatelji in znanci čestitamo k njegovi čilosti pri teh letih ter želimo, naj ga Bog ohrani še dolga leta tako svežega in čilega v naši sredi.
Kakor smo se letos spomnili že v našem listu dveh 90 letnikov, ne smemo prezreti lepe starosti in častitljivosti treh osemdesetletnikov. To so: Jug Franc, posestnik z Brega, Lebinger Hinko st. iz Litije in Prašnikar Matevi iz Velikega vrha. Skupno z našim slavljencem pa omenimo še druge 70 letnike v letošnjem letu iz naše doline, našega Zasavja: Litije. Ti so: Praprotnik Alojzij, posestnik in gostilničar iz Gor. Loga, ugleden in spoštovan mož, vedno na svojem mestu; zidarski mojster Krhlikar Nikolaj iz Gradca, Bregur Nela iz Gradca. Vladika Helena iz Gradca in Doliit Marija iz Gradca. Naj jim da ljubi Bog še dolgo uživati vesele dni jeseni svojega življenja v zadovoljnosti in sreči.
Lep življenjski jubilej krščanske matere
V lepem, vabljivem in gostoljubnem Sv. Križu pri Trstu proslavlja te dni gospa Ivana Svab svoj 80. rojstni dan. Pred letom dni je pokopala svojega življenjskega druga, znanega ribiča, s katerim je preživela dolgo dobo složnega življenja v skrbeh in delu, kakor zahteva to trd kraški kamen ki daje zelo malo krlilia. Jubilantka je vzorno ,. „.	_ vzgojila štiri hčere,
katere vse so poročene z narodno zavednimi ljudmi. Sedaj živi na svojem domu, ki ga vodi najmlajša hčerka, in uživa plodove svojeaa življenja, toda kljub visoki starosti je še vedno telesno krepka in vedrega značaja ter prav pridno pomaga pri gospodinjstvu. Njena najznačilnejša poteza, nekaka skupna lastnost vseh njenih sovaščanov. je njena globoka ljubezen do kraja, katerega ni zapustila celo v času zadnje svetovne vojne, čeprav je bil* vsak trenutek zapisana smrti. Ob lepi in večn pesmi Jadranskega morja želimo zavedni ženi še mnogo lepih jesenskih dni življenja.	J. P.
gjfe-- MAR IBOR
m Veletrgovec g. Miloš Oset — petdcsetletnlk.
Jutri bo v krogu svojih sorodnikov obhajal svoj SOletni življenjski jubilej ugledni mariborski veletrgovec g. Miloš Oset. Jubilant je domp iz Št. Jurija ob juž. žel., kjer se je rodil v narodno zavedni slovenski hiši. Tako trdno narodno zavest je g. Oset nosil s seboj skozi vse življenje, kot mlad fant, kot samostojen trgovec na Muti v Dravski dolini in 6edaj kot mariborski veletrgovec. Želimo uglednemu jubilantu, da bi mogel v življenju obhajati še mnogo lepih jubilejev!
m Nabava bencinske rezerve za 100 km. Pred-stojništvo mestne policije obvešča vse lastnike motornih vozil, da si morajo po naredbi ministra vojske in mornarice takoj preskrbeti rezervo pogonskih sredstev, ki je potrebna za prevoz 100 km proge, da zamorejo v slučaju poziva njihovega vozila na vežbo dospeti na določeno mesto, odnosno mobilizacijsko mesto Oni lastniki, ki imajo vozilo s pogonskimi sredstvi, čijih nabava ni omejena, morajo imeti vedno na razpolago to rezervo, oni pa, ki si jih nabavljajo na podlagi bencinskih kart, si pa morajo takoj prihraniti to rezervo od njim po karti nakazane količine. V slučaju poziva na mesto nad 100 km pa bodo dobili lastniki za oni del nad 100 km posebne nakaznice in si morajo takrat takoj nabaviti dotično količino in jo hraniti obenem z zgoraj predpisano rezervo. Če lastnik proda motorno vozilo, mora kupcu odstopiti prihranjeno rezervo po dnevni ceni. Izgovorov lastnikov motornih vozil, češ da niso imeli potrebnih pogonskih sredstev in se vsled tega niso mogli pravočasno odzvati pozivu, vojaške oblasti ne bodo upoštevale, marveč bodo prestopki najstrožje kaznovani po odredbi čl. 243 zakona c ustrojstvu vojske in mornarice.
Zobozdravaik-specialist za ustne in zobne bolezni
dr. Kartin
Maribor, Jurčičeva 4 (telefon 29 59 zopet redno ordinira
m Vse jermenje mu je razrczal. Usnjar Ivan Mušič iz Malcol je poljčanskim orožnikom prijavil, da mu je neznan hudobnež razrezal vse jermenje, konjsko opremo in nekaj kož ter mu 6 tem prizadejal nad 8COO dinarjev škode. Orožniki sedaj poizvedujejo, kdo bi bil storilec.
m Pevski zbor Glasbene Matice v Mariboru javlia, da ima ob torkih vaje moškega zbora, ob sredah ženskega zbora, ob petkih mešanega zbora. Vaje pričnejo v torek, 10. sept. ob osm'h zvečer v risalnici I. dekl. meščanske šole v Miklošičevi ulici. Sprejemajo se še vedno novi pevci in nove pevke.
m Ljudski oder uprizori danes popoldne ob petih v dvorani na Aleksandrov: cesti 6, narodno igro v treh dejanjih »Adelajda, Koroška roža«. Krasne pevske vložke je skomponiral salezijanec dr. Gerzinčič.
m Prosvetna društva Pobreije, Tezno, Rad-vanje in Sv. Magdalena opozarjajo na svoio prireditev v nedeljo, dne 8. oktobra, v Narodnem gledališču v Mariboru
m Enoten kruh v Mariboru. Združenje pekovskih mojstrov v Mariboru naznanja, da ie od ponedeljka naprej prepovedana izdelava belega kruha. Prodajati se sme le en dan stat enoten kruh. Drobno pecivo se bo še nadalje izdelovalo iz bele moke, stalo bo pa 1 din komad Enotni kruh se bo prodajal v komadih (hlebih ali štrucah) v teži po 54.5 dkg po 3 din in v teži 109 dkg po 6 din. Razlika v teži sme biti pri svežem kruhu največ 3% pri starem 5%. Od ponedeljka dalje je v vseh pekovskih obratih prepovedano nočno delo.
Specialist za ženske bolezni in porodništvo
med. univ. dr. Franc Toplak
zopet redno ordinira. Glavni trg 18, od 9—11 in _od 13.30—16.30. — Telefon 27-32.
m Nov pravilnik o delovnem času na pošti.
Mariborska pošta sporoča, da je po novem pravilniku na novo urejeno poslovanje pošte ob nedeljah in praznikih. Ob teh dnevih se bo vršilo le sprejemanje pisemskih pošiljk, izročanje časopisov in izročanje posemskih pošiljk naročnikom poštnih predalov. V bodoče odpade torej blagajniška in pa-ketska služba. Telegrafska in telefonska služba ostane neizpremenjena. Ob delavnikih bodo poslovali blagajniški in paketni oddelki v prometu s strankami do 17. ure 30 min., razen ob sobotah in dnevih pred prazniki, ko se podaljša delovni čas za eno uro, to je do 18.30, kar bo posebno trgovcem ugajalo. Pošta Maribor 3 na Kralja Petra trgu po novem pravilniku ob nedeljah in praznikih sploh ne bo poslovala.
m Krst novih jadralnih letal. Danes popoldne ob treh se bo na tezenskem dirkališču izvršil krst novih jadralnih letal. Od teh sta bili dve letali skonstruirani od članov mariborske prve letalske skupine. Bntrstvo so sprejeli: gospe llutterjeva, Lenardova in Pinter-jeva ter gospod Mnstek.
rn Mariborski jadralci prosijo občinstvo, naj jih s primernimi prispevki pri današnji nabiralni akciji podpre. Nabiralna akcija se
c Na ikžavni dvorazredni trgovski goli odklonjeni dijaki, ki so želeli vstopiti vanjo, se lahko vpišejo na privatno dvorazredno trgovsko šolo v Murski Soboti ki ima pravico javnosti in daje absolventom iste pravice kakor državne trgovske šole. Ker je prostih le še malo mest, se javite takoj osebno ravnateljstvu te šole, da ne bo prepozno, ker je začetek rednega pouka že dne 10. septembra.
c Lepo plašče, pletenine kupite v trgovini Vračko (»usti, Pelje.
c Legija ko/ogkih borccv, krajevna organizacija v Celju, vljudno sporoča lastnikom srečk in vsem, ki si še hočejo srečke nabaviti, da se mora žrebanje proti volji odbora preložiti. Žrebanje bo nepreklicno 6. oktobra 1940.
c Legitimacije za obiralce dobite v pisarni Hmeljarske zadruge v Celju, Vodnikova ulica 2, posamezni hmeljarji pa jih dobe tudi v zadružnem skladišču v Žalcu in pri zadružnih jx>druž-nicah.
c Po vreče naj pridejo vsi, ki so dobavili svoj hmelj Hmeljarski zadrugi v laslnih vrečah, čimprej, najpozneje pa do 23. sept., ker so pozneje ne bodo več izdajale.
c Drevi ob 6 bo v zavodu šolskih sester shod Kongregacije celjskih gospa in sprejem novih članic. Vse članice vabljene!
c Konrort vojaško godbe bo danes od 11 do 12 na balkonu mestnega jx>glavarstva.
c Važen sestanek za kmetovalco in predavanje o gojenju bilk in oljaric 1)0 danes ob 9 do-
bo vršila dojioldne jh> mestnih ulicah, popoldne j)u pri krstu na tezenskem letališču.
m Grd surovež mora biti moški, ki je v Ko.šukih z nogo udaril v trebuh 33 letno ller-mino Zeniljičevo s Pobrežju. Njen mož se je s kolesom jMičasi vozil s kolesom. Nesreča je hotela, da je padel, čemer se je nek moški, ki je zraven stul, smejal. Na vprašanje kolesarja, zakaj se neki smeje, je ta navulil nanj in ga udaril. Žena je moža hotela braniti. T.) je napadalca ujezilo in jo je z nogo udaril v trebuh. Zemljičevo so z notranjimi j>oško"l-bami prepeljali v mariborsko bolnišnico. Surovež zasluži, da ga pošteno kuzntijejo.
PozorI Specialno temno laško pivo. Pozor! Po isti ceni kakor svetlo. — Glavno zastopstvo Gostilničarske pivovarne d. d., Laško, hotel »Orel«, Maribor.
m Umrla sta v splošni bolnišnici 50 letni Žagar Jurij Kvas in 55 letni Martin Letina. Naj v miru počivata, sorodnikom naše sožalje!
X Enoletni trgovski tečaj »Hermesc, Maribor, Zrinjskega trg 1 sprejema ustne in pismene prijave dnevno. Prospekti zastonj I Soliden strokovni pouk! Pravica javnosti!
m Blagoslovitev nove šole na meji. Dne 22. t. vednost blagoslovitve nove Ciril-Metodove šole vesnost blagoslovitve nove Ciril-Metodove šole. Nato bo zabava na prostem. Železniške zveze so ugodne. Torej pridite, iskreno ste vabljeni. Železniška postaja je Vuhred-Marenberg.
m Vse za šolo v Cirilovi!
m Reflcktantom na sprejem v trgovsko akademijo se lahko želja izpolni, če se vpišejo na privatno dvorazredno trgovsko šolo v Murski Soboti, ki ima pravico javnosti. Po završnem Izpitu morejo napraviti diferencialni izpit ter nato prestopili avtomatično v III. letnik akademije. Prijavite se takoj osebno ravnateljstvu te šole, ker je prostih le še nekoliko mest, da ne bo prejx>zno. Reden pouk se začne na šoli že 10. septembra.
Ježica
Ko te sleherno nedeljo in praznik privabi glas zvona k službi božji v našo povečano župno cerkev, tvoje oko in uho takoj opSzita, da je sedanja ureditev hiše božje le začasna, da bo treba še mnogo dobrih src, ki bodo s svojo dobrotljivostjo pripomogla do končnega cilja. Zato ojirosti in ne zameri, ako si v tem smislu vljudno vabljen na koncert »Slovenske narodnp pesmic, katerega priredi domači cerkveni pevski zbor v nedeljo, dne 15. t. m., ob 8. zvečer v Cerkvenem domu na Ježici. Podpri vzvišeni namen, da bo hram božji čim prej dostojno urejen, saj ti stanovalec njega ne ostahe ničesar dolžan.
Križevci pri Ljutomeru
Lepa patriotična gesta v proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II. Uprava Gornjerad-gonskih občinskih podjetij Gornja Radgona je vsem svojim delavcem in nameščencem, okrog 200 po številu (opekarne Boreči in Črešnjevci), dovolila dne 6. t. m. plačan praznik, kar je zbudilo med delavstvom, kakor tudi med ljudstvom dokaj pozornosti.
Fram
m
Naša župnijska __sv posvečena sv. Ajai
se ob svojem petinSestdesffUjeta&n jubileja temeljito obnavlja zunnj in znotraj. Zadnjikrat je bila slikana leta 1891. pod takratnim župnikom Simonom Gaberceru pozneje dekanom pri sv. Magdaleni v Mariboru. Tedanja slikarska dela je prevzel znameniti slikar I. Kolb, ki pa jih ni popolnoma dovršil, ker se je med delom jionesrečil in nato v bolnišnici umrl. T ako že takrat ni dosegla cerkev namena, ki ji je bil zamišljen. Po 50 letih je bila cerkev zelo potrebna obnovitve. Na pobudo g. župnika Fr. Rakuna se je 7. julija t. 1. pričelo z delom. Notranja slikarska dela je pred par dnevi zelo okusno dovršil znani akademski slikar Simon Fras iz Slivnice pri Mariboru. Zunanja dela pa so poverjena domačinu špureju. Pred meseci smo začeli tudi zbirati sredstva za nove orgle, ki nam jih bo izdelal F. Jenko iz St.
Vida pri Ljubljani. Stale, bodo 120.000 din in IhhIo, ako Bog da prihodnji majijik prvič zapele v naši lepi cerkvi. V ta namen priredi naš
cerkveni pevski zl>or danes popoldne ob 15 v Zohrerjevi dvorani romantično spevoigro »DARINKA« in kitico narodnih spevov v prizorih »SNUBAČI«. Zvečer ob 20 p t uprizori Mlado Bredo, opereto v dveh dejanjih in ponovi spevoigro »DARINKA«. Vstopnina za eno predstavo običajna, za obe predstavi znižan«. Preplačila se hvaležno sprejemjo. Za obilen obisk se prij>oročajo prireditelji.
Službo organista in cerhvenilia
razpisuje župni urad v Preddvoru. Prošnje s spričevali do 20, t. m.
IM66
poldne v gostilni Fazarinc na Ostrožnem, popoldne ob 5 pa v Košnici pri posestniku Šlandru. Kmetovalci, udeležite se sestanka jx>lnoštevilnol c Zopet so zaplenili 15 kg saharina. Celjski mestni avtobus, ki vozi iz Celja v Logarsko dolino, so pred kratkim ustavili pri Rečici ob Savinji orožniki in legitimirali potnike. Med potniki je bil tudi neki R. F„ ki je imel pri sebi 15 kg saharina. Izjavil je, da ga je dobil pri nek eni mostu v Solčavi od nekega neznanega moškega.
c V nedeljo. 15. septembra bo glavni romarski shod na gori Oljki. Spovedovanje bo že v soboto zvečer. Slovesni sv. maši bosta v nedeljo ob 7 in ob 10 dopoldne.
c Ligaški dvoboj med celjskim Olimpom in jeseniškim Bratstvom bo danes ob 4 popoldne na igrišču Bratstva na Jesenicah. Za tekmo vlada veliko zanimanje, ker se ta dva tekmeca sj>opri-meta prvič.
c Zastopniki ameriških tvrdk, ki so, kakor vsako leto, tudi letos v Žalcu in v Celju ter zastopniki producentov in drugih osebnosti, v katerih interesno sfero spada vprašanje prevoza jugoslovanskega hmelja v Nevvvork, se bodo zbrali danes ob pol 10 pri g. Otto 1'arinu v Novem Kloštru pri Sv. Petru v Savinjski dolini. Razpravljali bodo o možnostih zavarovania prevoza hmelja in sličnih aktualnih vprašanjih.
c V reljski bolnišnici je umrl 65 letni kočar in vojni invalid Martin Križanec iz Dobovca pri Rogatcu. Naj počiva v mirul
Otroški kotiček
Mihieve čudovite dogodivščine
(29) Tako je napravil odprtino, dovolj veliko, da se je lahko splazil skoz njo. Ko se je priplazil na drugo stran, se je zopet znašel v neprijetnem položaju, ker ni vedel, kam naj se obrne: na obe strani je namreč držal dolg hodnik. Mihec jo je kar na slepo srečo mahnil na levo.
(30) Hodnik pa je bil neverjetno dolg. Kar ni in m ga hotelo biti konec. Pa še to: cel roj netopirjev se je nenadoma pojavil od kdo ve kod in začel obletavati Mihca kot nadležne mušice, tako da je temačen hodnik delal še pošastnejši vtis na našega ubogega ubežnika.
Kostanjevica
Strelsko tekmo priredi Strelska družina v Kostanjevici na Krki v nedeljo, dne 8. septembra t. 1. Začetek tekme ob 10, zaključek ob 16. Kdor bi se rad udeležil tekme, naj «e zglasi navedeni dan vodstvu na društvenem strelišču. Najboljši strelci bodo deležni lepih nagrad. Po tekmi bo prijateljski sestanek vseh tekmovalcev. Pokroviteljstvo tekme ie prevzel g. okr. načelnik dr. Tomšič Josip.
Št. Ilj v Slov. goricah
Dane« popoldne ob pol 3 bo naša dvorana v Slovenskem domu zopet pozorišče veselja in navdušenja. Fantovski odsek in Dekliški krožek priredita namreč v proslavo kraljevega rojstnega dne slavnostno akademijo Kakor vedno, tako bomo tudi danes pekazali hvaležnemu občinstvu, ki stafcio do zadnjega kotička napolni dvorano, pester spored skupinskih in simboličnih vaj in pevskih točk. Kljub temu, da je na deželi 6edaj največ dela pri sprav-
ljanju pridelkov in kljub temu, da je vse naše članstvo kmečkega in delavskega stanu, se nismo zbali tiuda in žrtev, ampak se na proslavo tega dne vestno pripravljali. Pod častjo bi nam namreč bilo, da v teh resnih in težkih dneh in na tako odgovornem in izpostavljenem koščku naše lepe domovine ne bi samostojno, javno in z lastnimi močmi izrazili neomajne zvestobe in ljubezni krahu in domovini. Zato danes vsi zavedni Šentiljčani v Slovenski dom, da javno izpričamo, da bomo mlademu kralju zves'.i borci, Bogu otroci, domovini sinovi in nikomur hlapci.
Jesenice
Vse šolske potrebščine v trgovini Krekovega doma.
zdrovniH dr. PiarClC Vihfor
od ponedeljka 9. septembra naprej
zopet redno ordinira
S I® O M T
mm
m
Po veliki zmagi slovenskih kolesarjev
Otvoritev igrišča v Mostah
Težka in naporna devetdnevna dirka okrog Srbije, ki je bila v dneh od 29. avgusta do 6. septembra, je prinesla slovenskemu kolesarskemu športu velike uspehe. Naši fantje so zasedli nad vse častno prvo in drugo mesto, dalje peto, deseto, enajsto in petnajsto. Le izredno veliki smoli se imajo drugi zahvaliti, da naši niso zasedli še tretje in četrto mesto. No, pa končno zato ni uspeh slovenskih kolesarjev prav nič manjši, če so prepustili ti dve mesti drugim, saj imamo vendar dve najčastnejši mesti, to je prvo in drugo, češar se veselimo vsi Slovcnci in ne samo slovenski športniki.
Naš kolesarski šport je zopet proslavil slovensko ime v naši prestolnici, v Belgradu, s svojimi velikimi uspehi, katerih se niti največji optimisti niso nadejali. Najmanj so pa seveda mislili srbski in hrvatski kolesarji, da jim bodo Slovenci tako zagodli. Delovanje slovenskega športa je tiho, toda zato teen bolj izdatno. Rezultati se pokažejo šele po večih letih, ker se gradijo športni uspehi na široki in trdni podlagi. In prav tako je tudi v kolesarskem športu, četudi so naši kolesarji že večkrat z uspehom nastopali v tu- in inozemstvu.
Naš kolesarski šport je bil že pred svetovno vojno na visoki stopnji. Po vojni se je še bolj razvil, toda napredovat ni Uc one stopn|e, katero bi Slovenci po svojih sposobnostih lahko dosegli. Kajti razna trenja in nasprotja, katerih so pa Slovenci najmanj krivi, tudi našemu kolesarskemu športu niso dopustila onega razmaha, katerega bi sicer dosegei, če bi Slovenci sami gospodarili v športu. Tudi onih ugodnosti, katere vidimo pri naših sosednih športniki! ali še nižje doli, ni in zato se moramo ,'ocasi prebrati naprej, dokler se enemu ali drugemu ne posreči kak večji podvig. Vse, kar imamo Slovenci. |e idealizem, ki pa je tudi glavni činitelj naših uspehov, katere dosegajo naši športniki doma in drugod, ln prav tako je tudi v kolesarskem športu.
Za izredno velikim usticlicm v plavalnem športu, kjer si je Ilirija osvo|ila državno prvenstvo, so nam sedaj še kolesarji postregli z drugim nič manjšim uspehom pri devetdnevni dirki okrog Srbije, pri čemur so dokazali, da tudi v tem športu vodimo Slovenci ;>rad vsemi športniki v Jugoslaviji. Če upoštevamo, da smo Slovenci tudi v smučanju, telovadbi in lahki atletiki pred ostalimi v državi, potem smo lahko ponosni na svoje športnike, kajti v glavnih špurtnih panogah smo Slovenci v ospredju. Če morda zagrebškim športnikom to še ne zadostuje, potem jim do prihodnje zmage, ko bomo dokazali svoio premoč še s kakimi večjimi uspehi, ne moremo pomagati.
Mars : Železničar
Mars ; Železničar. Kot druga ligaška tekma v Ljubljani, bo danes zelo zanimivo srečanje dveh klubov, ki sta do sedaj še ostala brez dragocenih točk.
Moštvi nastopita danes na igrišču Ljubljane ob 16. un Za to tekmo vlada zelo veliko zanimanja.
Vstopnina' Tribun? 12 din, stojišče 8 din in mladinske 3 din Ker bo tekma ogorčena prvenstvena borba, priporočamo ogled iste vsem, I« žele videti po dolge»r času lepo igro.
V predtekrni in sicer ob 15. uri nastopijo juniorji Marsa in Slavije.
Najmlajšemu ljubljanskemu prvorazrednemu klubu je končno uspelo dobiti 6v»je igrišče, kjer se bo odigrala prva tekma. Za nasprotnika si je izbral svojega lokalnega protivnika Š. K. Mladiko po temle sporedu. Ob 9.15 Mladika : Moste jun., ob 10.30 Mladika : Moste.
ZFO
Tekme za telovadni in športni znak
V soboto, 21. in v nedeljo, 22, septembra t. 1. se vrše na ljubljanskem stadionu tekme za telovadni in športni znak Zveze fantovskih odsekov. Odalje-nejši tekmovalci, ki si hočejo priboriti to odlikovanje, lahko pridejo na tekme šele v nedeljo, 22. t. m., dočim moran priti oni iz bližnjih krajev brezpogojno v soboto, 21 t. m.
Obenem opozarjamo vse kandidate, da pošljejo tozadevno prijavo Zvezi fantovskih odsekov (obenem s knjižico telovadni in športni znak) najkasneje do 15. septembra. V knjižici naj vsak kandidat navede, v katerih panogah hoče tekmovati, obenem pa naj tudi navede, katere panoge letošnjih tekem naj se upoštevajo, da mu ne bo treba dvakrat v isti stvari tekmovati, če je že dosegel prvo predpisano minimalno mero. Opozarjamo vse kandidate, da se upoštevajo pri tekmovanju za znak letošnje smučarske tekme, dalje telovadne tekme, tekme v lahki in težki atletiki ter tekme v odbojki. Ker je verjetno, da bo 21. septembra voda premrzla za plavanje, naj kandidat prinese seboi potrdilo odseka, da zna plavati. Bog živi!
Naznanilo!
Ker razni prekupčevalci prodajajo moje Patent valjčne mline zelo po visokih cenah, prisiljen sem dati na znanje cenj. kupcem valjčnih mlinov, da dobijo pri meni iste mline 30°/„ ceneje. Mline izdelujem v 3 velikostih kapacitete od 50—150 kg moke.
Patent pri.lnvl.icn pri Uprnvi r.n Znftltu industrijske Svojino v lieotrrnilii.
J. Kramer, stroj, travni«, Ljubljana
Belenburgova 4 - Telefon 43-81
Nedelja v Prlekiji
Poletni dnevi so polni garanja od zore do mraka in še pozno v noč. Le ob sobotah in pred prazniki ponehava proti večeru delo na polju in začne se tiha priprava na dan počitka. Že se oglaša zvon od farne cerkve in naznanja delopust z njegovim skrvinostnim razpoloženjem. Družina se zbira okoli hiše, snaži in opravlja poslednja hlapčevska dela. Oča se spravljajo k britju, kajti sere baruse vsega tedna jim že daleč štrlijo iz koščenih
lic. Na hlačnem jermenu si nabrusijo staro britev, s stene vzamejo ogledalo, popikano od muh, parkrat hušknejo vanj in ga obrišejo z zamazanim zelenim predpasnikom V omuri poiščejo stare podolgovate naočnike, jih nataknejo, potem pa se namilijo in vlečejo, da trde kocine kar hreščijo. Otroci le od daleč gledajo razložene stvari po mizi, blizu pa ne smejo, da ne bi tresli mize. Oča slal>o vidijo in iinajo težko roko, pa bi jim pri tem lahko spodletelo. Z jezikom napenjajo spodnjo ustnico in upadla lica, da je koža bolj napeta in britev reže kot kosa ob rosi. Ko si pristrižejo še bele baruse pod nosom in se umijejo, je veliko delo opravljeno in počutijo se svežega.
Deca že čisti bočkore za jutri za vse pri hiši, pljuva v boko in drgne s krtačo, da se vse sveti. Starejši otroci zmetajo po dvorišču in okoli pragov, pospravljajo kolarnico, spravljajo kokoši in pure spat in zalivajo rože po oknih. Pastirji pasejo na travnikih že spuščeno živino, odkar je otava pokošena, pečejo koruzo in veselo vriskajo. Delavci gredo z dela, noseč na ramah kose, rasohe in čepe. Hlapci spravljajo vozove pod streho, da bi jih dež ne zmočil. Med drevjem se na vrveh suši perilo in prelepo plapola v večernem soncu in lahnem vetru.
Pred mraikom ko je že opravljeno pri živini, ko je nakošenn trava za jutri in je v koči in okoli nje posnaženo, je še treba zaklali nekaj perutnine za nedeljo: oča sekajo piščancem glave, mati nalivajo krop in že jih deca skubi. Krajši poletni večer že zapira oko in kmalu se sliši enakomerno dihanje avgustovske noči kot dih utrujenih kmetskih ljudi.
V nedeljo zjutraj že zgoden dan sije skozi drevje v kuhinjo. Mati in gospodinja podojijo krave, jim vržejo polaganje, nakrmijo svinje, tudi mački vlijejo penastega mleka iz žehtara, potem pa se grejo oblačit za mašo. Preden odidejo k cerkvi uro daleč v hrib, še naročajo najstarejšemu otroku ali pa hlapcu in dekli, kaj je treba vse narediti, dokler jih ne bo domov. Nato pohitijo med polji in travniki, po lesovih in goricah po mesnici k rani maši. To je veselje, ko so otroci sami doma in oni enkrat gospodarijo, to se pravi, da vse preobrnejo po koči, v omarah, v kamuri in na dilah, kjer so skrite čudovite rečL Pri nas doma nas je bilo pet bratov, nobene sestre, z razlikami po nekaj let, in ob nedeljskih jutrih smo se vedno lepo imeli in razumeli — trenutki, ki spadajo med najlepše otroške spomine.
Ko mlajši še spijo, mora najstarejši Fran-ček, ki že hodi na tabrh, na delo: najprej zakuri v peči in pristavi mleko, nato spusti kure iz zapora in jim vrže zrnje in že teče k sosedovim po vodo za kuhanje, ker je domači studenec bolj slatina kot voda in lonci rjave. Treba je še natrgati zeljinega listja za zajce in jim premenjati vodo, napojiti živino in paziti na mleko. Mladi gospodar ves zmešan, obenem pa sproščen, radosten teka po domačiji, poje in spet mašuje po kuhinji s svojim »No-minos vobiskum« in »Et kon spirito tuo« ter budi mlajše bratce in sestrice, ki bi še radi ležali. Pepeka, ki že hodi v šolo, potegne kratko malo iz postelje in ga nažene na pašo. Pomaga mu spustiti krave iz hleva in pastirček se že prestopa na paši okoli lirama in na me-jicah. Miciki, ki se zaman cmeri, ker mora vstati, da Franček hlače, da mu jih nese v vas, kjer jih bo Ančiko zlikala.
Franček začne postiljati, a med tem zasliši iz kuhinje šumenje — mleko je šlo prek, v svinjskih škafih pod komenom pa se je nabrala kopica kur, ki so iskale pomije. Z vreščečim kokodajsanjem se zdaj razbeže po drvotom in hite na njivo v koruzo, ki jo že dobro češejo in lupi jejo. Polovico mleka je šlo, treba je doliti novega iz stopice, kar pa materi ne bo ostalo skrito.
Pepek si poje na paši in maha z bičem po koruzinju, ki ga tudi krava včasih mimogrede zagrabi. Prepozno jo pastir pretepa po glavi, kajti če je koruza enkrat napol lzru-vana, je boljše, da snč celo, da ne bo prič... In kravica se otepajoč z repom in veselo mežikajoč posladka s koruzinjem in še s kilavim latom. Najbrž nič dosti ne razmišlja o čudnem dvojnem pastirčkovem ravnanju.
Mali Tunček, ki je komaj shodil, raca med drevjem s pleterko in pobira odpadlo sadje, da ga živina ne bi dobila in se s kakšnim debelim. mokrim in sklizkim jabolkom zadavila. Tako pa jih bodo razrezati in iih dobijo svinje za južino, kar je gnilih, lepše, posebno sladkice, se odberejo za klujee, kolikor jih deca ne poje, kislice m drobnjad pa se nabira v kadi za jabolčnico in jesih. Slive zmečejo v kadičko za žganico.
Jutro je vse lepše, rosa pod toplim soncem zginja s trate in kmečki dom se z otroki vred veseli zelenja in življenja. Od cerkve sem se sliši zvon, ki naznanja posamezne dele rane maše. Franček je postlal: prašne blazine je lepo zravnal, napel rjuhe iz domačega platna, odeje pa pregrnil s pregrinjalom, ki ima na konceh evuncle. Pod je poškropil z vodo in pomel, zdaj pa zmetavlje še v hlevu in na-stilja. Ko nanosi v jasli polno trave, bilja in deteljice, izvleče s krampom tudi prašičkom gnoj in jim nustelje s slamo, narezano na rez-nem stoju. Nato pa zgine in nikjer ga ni najti. Zaman ga kličejo. Seveda, ko pa je za plotom skrivaj skočil k deklini po hlače in po pušeljc za k maši. Ančika je tudi sama doma in mora vse sama opraviti, a ker je ženska in mora v gospodinjstvu vedno pomagati, se že l>olj za-razmi in ji danes gre vse hitro od rok. Franček jo včasih že zamudi, posebno če mu gre kuhat še kakšno klobaso. A danes se kmalu
poslovi in zbeži domov, kjer krave že pijejo pri studencu. Rdečka je kur ušla s paše, kor so jo muhe zdelavale. Pepek z vedro vlači vodo in naliva v šknfe, ker je Franček pozabil. Nato krave kar sume niirno zavijejo v hlev k polnim jaslim. Ker je bilo zjutraj malo paše, so le napol site.
Otroci pozujtrkujejo vroče mleko, v katerega si je vsak nadrobil lep dromelj kruhu. Nato si hitijo v kopanjo umivat noge, polne blata in kravjekov. Že se obuvajo (Pepek je v čevlju našel kebra in ostali se mu strašno smejejo) in svetenje oblačijo Ta obleče novo roba«), drugi natakne nov klobuk, vsi pa se okrase s pušeljci na prsih ali za klobukom.
»Mati so že doma.« se oglasi Micika Res so že na pragu in pozdravljajo otroke z »Bog daj tal meš!« »Bos; sliši,« odzdravijo deca. »Kak je duma?« sprašujejo potem po vrsti za vsako stvar, če je v redu opravljena. V rokah držijo
njina iz znseke s solato, nazadnje ?e sirove bogače.' Vsuk se danes lahko_ do sitega naje. Vina sicer v tem času ni pri" hiši, zato p<i se napijejo sladke jabolčnice uli se nažiopajo slatine iz lončene ročke. Po obenu gredo oča spat za parme, nekateri otroci k veČernicum, kamor lih ob enih pokliče počasni zvon, drugi pa kopat v Muro, ki pa je že mrzla, kar je Lovrenc vrgel kamen vanjo. Franček jo je potegnil z beciklom v Lntmsrk na tombolo, a niati sedijo za hišo v senci in čumajo nad molitveno knjigo in litinijami. Tn čus je ra/rlit fudovit mir po zemlji: človek in žival počivata. Poslednja poletna vročina sili v senco, rastline so porjene, pes sope z iztegnjenim jezikom in lovi muhe, kokoši zevajo z odprtimi kljuni uli se kopljejo v prahu, maček spi na pocjah in prede. Za kakšno uro. dve, je okoli koče popolnu tišina. Vse dremlje. Tu in tam se zasliši šelest golobjih peruti, ki se sprelietavajo po njivah in sedajo na sleme... Potem pa kmalu kilo pride na obisk, klepetat, pri sosedovih se začnejo kartnti na trati pod jablanami. Ljudje hodijo po slatino, mati pa se odpravijo k botri uli tetici. Starši hite ogle-

11
molitvene knjižice, iz katerih gleda dišeča inažiljka, pod pazduho pa so prinesli kilo govedine za juho.
»Zaj pa le ite, štiik že zvoni, pa ka te se lepo štelali! Roženkranc pa knjige mate?« Otroci se poškropijo in že odhitijo po bližnjici. Micika pa Tunček gresta kar bosa.
Mati si oblečejo domanji gvant in pozaj-trkujejo kavo. Včasih pa si z očetom privoščita kakšno klobaso iz tiinke, če nista že po maši zavila k Horvatu na golaš ali teletino. Zdaj se začne za mater dosti dela. Vse morajo
T udi tukaj sonce gre okrog...'
sami opraviti pri živini in še skuhati nedeljski obed. Najprej zakurijo v veliki peči z vejevjem, ker bodo spekli par kvasenic iz nove moke.
Pristavijo govejo juho, dajo v peč malo svinjskega in trebijo jentivo. Ta čas se priziblie gospodar s pipo v ustih. Zamudil se je na občini, kjer se je pogovoril z možmi o tem in onem. Zdaj bo ves dopoldne hodil okoli hiše, pregledoval dom in polja, gozd in gorice. Včasih skleplje koso ali nabrusi nože, drugače jx>-čiva. Mati pa imajo polne roke dela in grejo »kak viira«. Svinjam je znova treba južine. Le krave mirno preževljejo in puhajo v roje muh, ki jim'sedajo na hrbte in gobce.
Gospodinja znmesi pogače, nariblje hren, opere lentivo in že hiti po vodo k sosedi, kjer se malo jjogovorita. Ko pa sliši, da že gre enajsti vlak iz Radinec, se spet zasuče kot dvajsetletna nevesta. In ko je pol dvanajstih, se vrnejo mesarji od pozne meše, vsak prinašajoč »tal meše«. Hitro še jjomagajo nakrmiti in napojiti krave, znositi težke škafe s pomijami do štalc in ob dvanajstih, ko se oglasi zvonček pri vaški kapeli in nato še na hribu pri Kapeli, že seda družina za mizo. Otroci morajo pred obedom še ponoviti pridigo, ki so jo slišali danes v cerkvi Med obedom potem veselo pripovedujejo, |^:ko so bili nekateri otroci iz vasi v cerkvi nemirni in so se pikali z gumbašnicami. Mežnar pa jim je ušesa nategnil. Franček je sedel v klopi pod ko-rom, večkrat pa sedi ined r.ovci na koru, včasih ostane tudi pred cerkvijo med Čehi, dokler jih župnik ne nažene v cerkev.
Družina s slastjo uživa nedeljski obed. Ves teden jedo zelenjavo in kruh, same prikuhe, danes pa je na mizi goveja juha z lepimi zvezdicami, govedina s hrenom, prepečena svi-
Višinski vodnjak v Prlekiji:
dovat polja in gorice in se vesele sadov. Na vasi se shajajo pajbari in dekline, pojejo in se šalijo. Čehi, ki so že rekruti, smejo nositi l>orovco za klobukom in si lahko izbirajo dekleta. Ponekod se začne ono nedeljsko branje časopisov in Mohorjevih knjig, drugje pa se zbirajo v vrhih s torbami in pospravljajo še zadnjo staro kapljico.
Proti večeru se že shladi in življenje na vasi se še bolj poživi. Spet se začne opravljanje pri živini. Otroci hite na pašo. Ce so prejiozno prišli s kopanja in so se potepali in krali .jabolka, jih gor dobijo... Za večerjo dobi družina, kar je ostalo od opoldne: hrdu-jo kakšne ostanke, čunte, hrustajo hrcmeslavec in vlečejo iz kosti mozeg, nato se napijejo su-ruvega mleka iz stopice. pa gre jo že pred mrakom spat. V nedeljo se itak ne sme šivati niti kaj drugega nejiotrebnega delati. Gospodarji še postopajo okoli hramov in zaklepajo shrambe. Ko vidijo na zahodu jez oblakov, pravijo: »Jutri lx> dež!« Sicer so slepi za prelivanje barv v večerni zarji. Že mislijo in modrujejo o jutrišnjem delavnem dnevu. Človek je tod ves predan zemlji in živini in preko tega ne pozna želja. V polspnnju zaslišiš včasih pesem ali vrisk fantov. Po nebu padajo utrnjene avgustovske zvezde.
Tako lejx> je bilo nekoč ob nedeljah na deželi, a je tudi še dandanes tu in tam...
(L. Stanek.)
Babra
Veliko ljudi — in to mnogo več, ko bi si človek mislil — je bolj neumnih, kakor to dovoli policija. In če gre za tujke, ki so kot znano le zgolj slučajno posrečene besede, 6e celo najkrepkejši možakar sesede Saj ni treba, da bi se zgodilo kaj posebnega; nikakor! Kar pojdi, napravi pameten obraz in izgovori dvajsetkrat na dan besedo giša (namesto hiša), pa te ne bo nihče grajal, niti te popravil, marveč se bo čim bolj izogibal, da bi v pogovoru s teboj izgovarjal to besedo; 6aj, kaj pa ve, če nemara le ni bolj pravilna kot hiša??
Z ženo sva napravila tozadevni poskus.
»Ivanka.« sem ji dejal, »dajva iznajti novo besedo, besedo brez smisla in pameti! Kaj deš k besedi babra?«
»Babra? Kaj pa je to?«
»Nič. Beseda babra z glagolom babrati ni nič. To je prazna posoda, ki bova z njo šla med ljudi in videla, kaj bodo dali noter.«
In sva šla.
Najprej sva stopila v trgovino.
Ivanka je vprašala: »Ali imate babro?«
Spretni prodajalec je koi odgovoril: »Babra ie naša špecijaliteta. Pri nas dobite babro po vseh ce-
Grobnice in snomenifce
kamnoseško stavbna, cerkvena dela izvršuje po nizkih cenab
kamnoseško kiparsko podjetje
FRANJO KUNOVAR
pokopališče Sv. Križ-Ljubljana telefon 49-09
nah — žal, smo pa babro vprav pred petimi minutami povsem razprodali. Ali vam moremo s čim drugim postreči?«
Kako sem se muzal!
Spotoma sva kupila časopis. Razprodajalca sem zapletel v kratek pogovor. Slednjič sem hinavsko vprašal: »In kako je pri vas z babrami?«
Previdno se je ozrl na vse strani in zašepetal: »Kaj naj bi vam odgovoril na to, gospod, saj sami veste .. .«
Potem sva šla v kavarno na kavo.
Pomignil sem natakarju, rekoč: »Kje pa morem pri vas babrati?«
Odgovoril je: »Na desni poleg bifeja.«
In pri tem ni niti obraza spremenil!
Zvečer sva šla v gledališče. Pri blagajni sem vprašal po igri, po igralcih. Blagajničarka mi je prijazno pojasnjevala.
»Kaj pa babre?« sem nato vprašal.
Povedala mi ie: »Jako velike!« jc rekla, »posebno ob nedeljah!« Pa je nisem hote! vprašati, kaj si je pri tem mislila.
Uspeh je bil torej dober? Kaj še! Naravnost sijajen, boljši, kot 6va pričakovalal Poskus z babro sva drug dan ponovila in kar verjeti nisva mogla, ko je čez štirinajst dni nato zapel neki pevec v moderni popevki o ljubezni in babrah. Pri tvoritvi te besede 9Va pozabila na odličnega stihotvorca in šele zdaj sva zvedela, da je babra edina in že zdavnaj iskana rtma za besedo kobra . . .
(Jo Hans Rosler.)
Prlekija: Nižinski vodnjak.
ZAGBEB. NIKOLICEVA IO
ZAHTEVAJTEBMSPtAČttKiNIK
lis,
mm
Ml
»No. ti trap ti. aH 'daj vidiš, da jc Jeruzalem pri Belgradu?«
Kurenčkuva Nešha ma tud beseda
»Oh, despa, al na bote nč hedi, de sem vas pršla nadlegvat? Sej člouk nekol na ve, kam b se mogu ubrnt, de b tist dusegu, kar nuca. Verjamete, de sem že skori cela Iblnna ubredla in po 11 sod sprašvala. na kerga nej se ubr-nem, de m bo pu-magu iz zadrege. Pa je blu use za-stojn. Eden ket drug se je izgu-
________varju, de nima nu-
beneh takeh zvez tle u Iblan, de b m lohka ustregu. Učeri, že tkula preke večere, m je .šele eden nasvetvu, de nej se ubrnem knr na vas gespa. Reku m je, de vi prou usakmu rad pumagate, če le morte. llsmiienga srca ste pa tud, m je reku. Noja, zdej m pa re« ni nč druzga kazal, koker de sem pršla vas prost za pumuč.« Tkula m je začela vorglat že ena bi prletna ženica prec na use zgudi. Jest tekat še pufruštkala nisem, pa freziruna tud še nisem bla. Veste, d m je mogel bit naroden ub tak-mu čas ubiske sprejemat.
»Veste, mamica, če ste me pršli za kašen gnar pumpat, se niste ubrnil na ta prava firma. lest sem sama taka reuca de se me Buh usmil. Puglejte, mamica I Dons bova mela z mojmu možam sam mal u ublicah krumpirja za kusiu, ke ga mam še ud lanske jesen pr-šparanga. Ke nama bo še krompirja zmankal, bova mogla pa kar u lft gledat in čakat, de nama bo kašen pečen gulob u usta prletu. Zdej sa pršli res hedi časi nad nas še tist, ke maja meljone na razpulaeajne, sa dubil že sive lase ud saineh skrbi, ke na veja, kuku s boja pol pumagal, keder jim bo meljonu zmankal. Sej jest sama videm. de ste reuca, pumagat vam pa usedih na morem, če prou se m u srce smilte.« Tkula sem ji pujasnila soj pulužaj.
»Oh, gespa, sej jest vas nisem pršla za kašna pudpora u gnarjeh pumpat. Glin za pu-treba, mam že še, de m ni treba hodet fehtat pu hišah. Veste, moj mož je že star uptikti-jenc. Litrok k sreč tud nimava, zatu že glih za sila shajava. Pred ene par letem sa pa tku ublebil, de boja tud ta starem upukujencem penzjone puvišal. Jest sem vas prouzaprou pršla sam prost, de b bli tku dober in m šli mal na roka, ke mate take zveze, koker sem slišala, de use lohka dusežete, kar čte,« se je začela ženica upravičvat.
»No. če je tku. se pa kar mal kela usedte, pa m bote puvedal, ki vas čevel žule. Če bo le u moj moč, pa vam bom skusla pumagat. Sej jest u potrebah ldem prou rada pumagam, kulker morem. Sevede čudežu pa tud jest na znam delat, ee prou se že na use šraufe za-stopem.«
»Veste, gnadleva gespa, jest sem letašna pnmlad mojmu može kepila ena nova ubleka. Sej ni buhve kašna, ke zdej sa take reči pre-
cej drage, gnaria pa tud nimam. Za pugledat je pa le čist čedna in tud stuji mu tku, koker de b ja žnidar najnga uliti. Mal bi temna je
ubest, Ona mende ni vedla, de sem jest že umužena in de mam že s sojmu dedcam kfret in tud nisem tku nautnna, de b s še enga na glava nakupovala, ke m že ta tulk eueh pr-glauc dela. Zatu seu> ja kar naraunast upra-šala: »Ja, mama, kua m pu tn prpoudujeter Al b mel rad, de b mu še jest ena ubleka kepila? Al b ga zdej rad kar men prepusti, ke ma nova ul>lekn?«
»Oh, Buh na przaden! Bom že jest sama še z nim putrpela. Sej nt glih tku napačen, če prou je že precej u letih Ampak neki druzga sera vas pršla prost. Veste, ta ubleka, ke sem
holt, ke mu temne ubleke velik bi paše.ja, koker pa kašne svetle. Pa tud, če ja bo glih ker-kat Kej-pnflekotlv sef fleki na boja dost poznal. Ampak tu jim pa tud kar pu pravic puvem, de sem mogla prou use, kar sem mela še pr hiš, u zastaulaunca znosi, de sem za ta ubleka gnar skp spraula. Ta srumak je biu že tak, de se ni več upu jit na cesta, ke se je bnvu, de b Ide za nim s prstam na kazal. Sej veste, de b blu ta zajnga in tud zame hedu naroden. Pa tud druge penzjuniste je blu že sram, z nim u Zvejzd na klop sedet. Sevede, knr duma pa tud na more zmeri sedet in douhčes predajat al pa mula past. Tu b blu tud zame mal naroden. En čas b že člouk z nim putrpu, zmeri pa tud na more. Sej veste, gespa, kašen sa dedci, keder prideja že bi u leta. še ta nar-bulši nisa dost prida No, ke sem prnesla ta nova ubleka dam, je biu tku veseu, de me je prec ubjeu in m reku, de sem negava zlata uredna ženica. Tu se pa čluvek tud dober zdi.«
Kar debel sem začela ženica gledat, ke se m je čuden zdel, zakua m ud sojga dedca in pa nd negave ta nove ubleke tulk prpouduje. Jest sem se že prou res bala, de m nazadne še soj ga dedca na bo ponndla. Mislela sem, de se ga je naveličala, zdej ga če pa men na urat
m ii ja jest spunrlad kepila, se je začela zdej zadeti čus tku svetet udzad, de že špegla vec na nucam, keder se ub netlelah Freziram. Scer m tu glih prou pride, ke naš špegu je že tku na pu slep. Ampak ubleke je pa le škoda, de b ja mela sam za frezirajne,« m je babenca še kar naprej prpoudvala.
»Luba moja! Kua čem pa jest naredet, de b se vašmu može hlače uzad več na svetile? Jest ja nn morem pumagat Tu morte stopt dol k Rajhe. Ta jih bo že spet zrihtu. Noveli hlač mu pa tud na bora kVpvala.«
»Ne. no. Kej tacga se na upam jest ud vas pugervat. Neki druzga sera vas pršla pa res prost Veste, moj mož hod ud tistga časa, ud-Knr ma nova unleka, spet ke u Zvejzda med druge penzjuniste na klop sedet. Ud tisteh klu-pi s je pa hlače zadi tku zdrgnu, de se mu svetja, koker kašen špegu,« m je babenca ta reč pujasnila.	,,
»Pa mu prepuvejte, de na bo hodu več na tiste klupi sedet. Jest mu nimam pravice kej tacga prepuvedat. Prouzaprou je pa rotuž glih za penzjuniste tiste klupi ke pustu piistalit. Če se mu na upate prepuvedat, pa pučakte, de se mu bo kašna lukna zadi naredila, pol pa na bo mogu več hodet ke sedet.«
»Vite. gespa I Sej glih tega se jest bujim, de b se mu zadi kašna lukna na naredila. Nove ubleke mu na bom mogla več kupet. Za zastaut tud niiftara nubene reči več pr hiš. Na' p ii f m ja pa tud nubeden na bo tou dat. Zatu sem vas pa pršla nadlegvat s prošna, de b m pumagal, dokler še možuve hlače nimaja luk-ne. Usi penzjunisti vam boja prou gvišen du smrt hvaležen, ke se že tud drugem penzjuni-stem zadi hlače svetja.«
»Jest na vem, kua b blu tle za naredit. Druzga penzjunistem na morem svetvat, koker rle s nej pesteja kar prec zadi na hlače kašen leder pršit, koker ga maja tist, ke kojne jaha.ja.«
»Ki maja pa penzjunisti gnar, de b s kej tacga špogal. Tu ja kušta, ke dondons je leder drag. Vidja gespa. Na našmu rotuže ras usi gespudi puznaja. Nej skočaja enkat, keder lioja mel glin čas, gor na rotuž in prosja gespuda župana, de d pustil use tiste klupi u Zvejzd s kašnem plišam al pa z žametam tapecirat. Če boja hudil pol penzjunisti na take klupi sedet, se jim na boja nekol hlače svetile, puseben, če bo tist pliš al pa žamet še s kašnem gusjem puham pudlužen. Nej uslišja moja prošna Če boja tu dusegel, vam boja penzjunisti prou gvišen s tistmu gnarjem, kar ga boja pr hlačeh pršparal, še kašen monu-ment pustaul.c
»Noja. jest bom use poskusla. Če n* bom dusegla. de b klupi tapeciral, bom pa puslr-bela, de boja na rotuže usem penzjunistem, ker s boja hlače na tisteh klupeh strgal, nove hlače kepil. No, al s tem' bote zaduvoten?«
»Buh vam taužentkrat vaša dubrota pu-loni. Pa nekar nej m na zamerja, de sem jih pršla nadlegvat. Keder bo spet kej tacga naprej pršiti, bom pa spet tku prosta, de se bom na vas ubrnila. Zdej sem tud jest prepričana, de maja res dober srce. Klanjam se, pa dober apetit jim vošem Sej bo mende kmal poudfte. Jest morem po tud kar hiter jit dam, de bom može kusiu naštimala. Če nimam useli, keder pride dam, kusila že prštiinanga, me' tku na-hrul, de je groza. Z Bugam!«	K. N.
RADI VELIKE IZBIRE NIZKE CENE
Dvokolesa, otrogki vozički, Šivalni stroji, prevozni trt-ciklji, pneumatika
Tribuna r.B.L. Ljubljana, Karlovška e.4
Jesen se bliža.
Poletje v slovenski Sibiriji
Poletje ob povirju in porečju Save Dolinke je v te&nem objemu zime v visokih gorah, pomladi in jeseni v dolini V jasnih poletnih dneh je njegov pokrajinski čar akrit v tem, da le malokje drugod prihajajo tako učinkovito in blagodejno za dušo in telo poletnega gosta do veljave presenetljivi kontrasti zelene barve življenja, pepelnatosive barve smrti, kontrasti veličastnega velegorja, sanjave idile in herojske romantike, V divje razpokanem skalovju Martuljkove skupine prirejajo za Akom še tekme v slalomu, apodai v dolinskem dnu razsvetljujejo kresnice nastajajočo nočno temo, ruševec je ob vi-sokoležečih snežiščih blizu zelenega ruševja baš odprl ivojo pomladansko pesem in že se skušajo visokogorski plezalni in smeli lovci z risanico in s cepinom v roki v bleščečem se poletnosončnem siju zledenelih stezic Jalovca (2463 m), ki ga je že leta 1880. Anton pl. Garibaldi oznanil za aristokrata med orjaki Julijskih Alp. Ko se ljubka, na rožnatem in gozdnatem dolinskem dnu ležeča letovišča Dovje — Mojstrana, Gozd — Martuljek, Podkoren, Rateče — Planina in najslavnejši med njimi Kranjska gora prično polniti z letoviščarji, nastopi začetkom meseca julija za domačine najlepši letni čas, čas košnje. V lepi zeleni dolini Save Dolinke, ob njenih peščenih pobočjih ob južnem vznožju Karavank, pod Vitrancem in Črnim vrhom, tja do Triglavskega Snežnika, do Zelenega snega, oeirajočih se rotih Srednjega vrha (1.000 m) poje tedaj kosa se razlega razposajena pesem neumornih koscev. Vroče znojne srage padajo preko razgretega čela in prijetno se je potem kopati v hladnih vodah Save Dolinke, ki hjbi skozi dolinske livade in se kot glavna reka dežele-ti?ttfžAte^tri z malahitno zelenimi vodami in vodopadi z obrobnih gorA.
Saj je neznatna Sava Dolinka kakor 'Sava Bohinjska, pravir in mati veličastne reke Save, ob
kateri se pokrajine, dežele, doline ln dolinske kotline Jugoslavije nizajo in vrstijo podobno biserom ob dogli vrvici. Najlepši, najdragocenejši izmed teh biserov je in 06tane dolina Save Dolinke, ki, kot Na-diža spočeta v sivi živi skalnati steni v zatrepu zelene Planice, najprej v dolinskem dnu ponikne prav tako kakor mlada Savinja pod vodopadom, pa se potem znova porodi v ljubkem smaragdnem jezeru sredi travnikov in gajev med Ratečami (880 m) in Podkorenom (860 m), na Savi. Tam, kjer se njena Dolina, najlepši dar ledene dobe in ledenika, razširi v zaokroženo kotlinico in kjer leži najodličnejše letovišče ob severnem vnožju Julijcev, se ji bliža Pišnica, tudi poleti na šumnih vodah bogatejša ko ona. Kar prinaša svetlozelena Pišnica, hči Špika, ponosnega Razorja in mogočnega Prisojnika, osvežujočih voda in gorskega zraka poleti v velezani-mivo vas Kranjsko goro in njeno gozdnatozeleno okolico, to je poleg lege ob železnici in cesti, poleg lege ob vhodu v dolino Pišnice in v kraljestvo gorskih velikanov odlika Kranjske gore. Kakor vabita v Gozd — Martuljek dva Co-op-hotela. v Rateče in Podkoren pa čedne vile, ima Kranjska gora vse, hotele, vile, restavracije, kavarne, privatna stanovanja vse v senci zelenih sadovnjakov, v hladu in šumenju mlade Pišnice, razen tega pa prosto bazensko kopališče »Jasno«, ki preseneča po svojem visokogorskem okviru Imena hotelov Slavec, Erika, Kresnica, Spominšica, Trobentica. Bares, Planika, Prisank, ali Pristovec vsebujejo že s svojimi imeni prijetne občutke in predstave. V družbi teh modernih stavb pa stoje originalne staroverske kmetske hiše, jazz in radio družita svoje zvoke z mukanfem krav in blejaftjem ovc aH koz v blagodejni skladnosti, ki se ie letoviščar tudi pozimi doma rad SDOminja.	•v"
Dr. Fr. Mišič,
Logarska dolina
Slikovita Logarska dolina je prekrasen, neprecenljiv dar ledene dobe, je dvojna zibelka bistre Savinje, mlajše sestre mogočne Save, ki se z njo združi pri Zidanem mostu. Zaradi svojega idilično ljubkega, mehkega in zelenega dna, zaradi svojih gigantsko orjaških golih in sivih obrobnih gora, njihovih sten, grebenov in prepadov, je zaslovela, odkar sta Rousseau in Goethe začela človeštvu odpirati pot nazaj v naravo. Še vsakega umetnika, pesnika, enako kakor slikarja, ki jo je videl in gledal, je navdušila. A resnično popularna je postala Šele z razvojem slovenskega planinstva, ki je imelo, ko v tem krasnem planinskem svetu še ni bilo nobene gostilne, svoje oporišče pri Logarju, v gostoljubni kmetiji, ki je po »Logu« prvem delu doline, dobil svoje ime in ga potem prenesel na celo dolino. Šele po svetovni vojni, ko je tudi ta biser Slovenije-
Številko 40, prosim!
Sklenil sem, da si kupim par čevljev. Prvič zato, ker 6em jih bil potreben, in drugič je zmeraj prav, če imaš kak par doma. To se Človek odloči doma, na primer, pri zajtrku, ko nimaš še nobenih slabih misli. Slabih stvari se spomniš šele takrat, ko se bližaš trgovini s čevlji.
Stvar je ta, da bo treba skoraj sezuti desni čevelj — in kako je z luknjo v nogavici? Precej dobro sem se spominjal, da sem bil včeraj iztak-nil luknjo v eni svojih nogavic. Rdečica sramu me obliva, ko moram priznati, da sem se pozabil preobuti in vzeti sveže nogavice. Potemtakem sem danes bržkone z včerajšnjimi nogavicami obul tudi luknjo.
Zgodilo se ni ni?. Pot do trgovine s čevlji še nI bila zato brezpredmetna. Treba bi bilo le še dognati, ali je tista omenjena luknja na desni ali levi nogi? Prsti na nogah skrbno tipajo sem in tja in opozarjajo možgane, da niso našli nobene luknje. Ali sem se včeraj nemara zmotil? Ali pa je bilo odkritje te luknje že staro dva dni? Oboje bi bilo lahko mogoče. Moja vest je bila s tem dognanjem precej olajšana in postavil sem se nared pred eno od obeh Izložb, kjer so bili moški čevlji razstavljeni. Ondi so bili na vpogled prav lepi pari, toda niti enega Od njih si nisem mogel predstavljati na svojih nogah. Mogoče bodo imeli notri v trgovini kaj bolj pametnega, sem si dejal, in sem vstopil.
Gospodična, ki se Je koj pobrigala zame, Je naredila jako dobrohoten, da celo tak vtis, ki človeku lzlahka odpusti luknjo v nogavicah. Moje srce Je bilo že olajšano ln veselo, dasi sem se, tako rekoč podzavestno, koj zavedel, da imam brez dvoma luknjo v desni nogavici.
»Izvolite sesti,« me je pozvala gospodična in se je ponižno usedla k mojim nogam. Midva sva tvorila lično skupino za kakega fotografa, dasi se nekaj sekund prej niti poznala nisva. Položil sem levo nogo na pručico — zaradi varnosti. »AH ne bi dali desne noge?« me je opomnila gospodična in me pogledala z dvema temnomodrima očesoma. »Ker je desna noga večidel .večja.« — »Ali to
mora biti»« — »Ni da bi moralo,« se je gospodična zasmejala, »a navadno je že tako.« Pri tem je leva noga že napravila prostor desni nogi, ne da bi bil to prav za prav hotel storiti. Besen sem bil na svoje neposlušne noge. Kar divji!
S spretnimi prsti mi je gospodična odvezala čevelj, ko da bi bila vredna ,razvezati mi jermena mojih sandalov'!	■■<•:•'■
»Kakšno številko imata?« — »Štirideset, prosim,« sem dejal. Nekoč, tega se še dobro spominjam, mi je bilo v čevljih št. 41 jako prijetno. Prodajalka me je bila takrat potolažila, češ »to je mahna števjlka 41.« Če pa imajo v tej trgovini tudi majhne in velike številke 41, mi pa ni bilo znano. Nekakšna gizdavost in nečimurnost me je napotila, da sem si izvolil številko 40.
Skrbno mi je gospodična snela čevelj z noge. Bolj skrbno bi ne bilo moči niti breskve olupiti. Medtem ko je gospodična v notranjosti čevljev preiskavala skrivne znake, so se moji pogledi sprehajali po rjavi nogavici. Na palcu je bila zakrpana — odlično zakrpana — in nobene luknjice nisem Izvohal. Prsti so se prešerno poigravali in so od veselja brcali drug drugega. Zdajci pa — v zadnjem hipu — sem odkril luknjo, ki mi je bila že zdavnaj znana: bila je na peti. Le praV spretno ravnanje bi me utegnilo rešiti spričo še hujše sramote. Nogo sem lenobno potegnil k sebi in sem sklenil, da bom prikrival s pomočjo konice čevlja z leve noge poškodbo kolikor bo le šlo.
Videti Je bilo, da Je gospodična medtem odkrila tiste skrivne znake. Vrtala je ln se sladko nasmehnila, rekoč »Ali sme biti kaj podobnega
v Številki 41?» — »Pa saj Je to vendar Številka 40?« sem odvrnil nebogljeno. — »Tu Je sicer napisano, da je to velikost St. 41,« je rekla In po-kazala nekam v temino čevlja, »toda to je manjia številka 41.«
Dobro sem občutil, kako je bilo gospodični sitno, da mi Je morala ugovarjati. »Za svojo postavo Imate nenavadno majhno nogo,« je ona pohvalno priznala. Pri sebi sem sklenil, da ji bom brezimno poslal Šopek rož. Če ne bom pozabil, pa sem ie naprej vedel, da bom na to Že zdavnaj pozabil. šp preden bom odšel Iz trgovine.
Zdaj je potekal« vse kakor na fnorci. Prvi
par, čigar desni zastopnik je bil zdrknil čez mojo naluknjano peto, je bil muhasto storjen iz dvojna-tega usnja. Našobil sem zgornjo ustnico, kakor sem bil nekoč videl v kinu, nakar je gospodična koj pripomnila: »To je le zaradi te Številke.«
Velikost je bila popolnoma pravšna, iz česar sem spoznal, da je bila to Številka 41 večje vrste. Vendar sem bil toliko brihten, da nisem povpraševal
po tem.
Drugi par je povsem ustrezal mojemu okusu. Bil je preprost toda trpežen, in čim sem imel te čevlje na nogah, mi je bilo dobro pri srcu, zakaj moški v nogavicah so nekaj jako bedastega. »Ali bi napravili nekaj korakov?« me je gospodična vprašala. Sicer sem jako udobno sedel, vendar sem vstal in dva koraka stopil naprej, se obrnil, sunil v drugo prodajalko in stekel dva koraka nazaj. Gospodična je še zmeraj ždela na pručici ln je upirala svoj pogled v nove Čevlje starega očeta. »Ali niso preširoki, ko imate takšno ozko nogo I«
Prsa so se ml od ponosa vzbočile zaradi tega priznanja. Saj nisem niti vedel, kakšna dragocena tvorba da so bile mo,|e noge! Čeprav sem čutil, da bi bil lzlahka vtaknil v vsak čevelj po šest prstov, ne da bi me bilo kaj tiščalo, sem zatrjeval, da niso čevlji nikdar preveč široki, da so mi popolnoma prav; Izvrstno.
»Zdaj pa Se brž k aparatu, da presvetlimo čevelj z nogo,« je rekla gospodična in me odvedla k rentgenovemu aparatu v kotu. Se tega je bilo treba I »Hvala, mislim, da to zares ni potrebno.« Tista luknja, ki sem jo bil tako skrbno skrival, bi bila zdaj brezobzirno razodetal
»Ali jih obdržite kar na nogah? Alf pa ...« Prekinil sem Jo: »Seveda jih kar obdržim. Prosim, da mi stare čevlje zavijete.« S tem sem pre-
R
rečil poslednjo priliko, da bi se bila pokazala ila v desni nogavici.
Bele čez kaka dva kilometra Čiste hoje po cesti sem začutil, kako so me novi čevlji okrog pete bridko žulfll In drgnili. Le zakaj prodajalke čevlj ev tako malokdaj vedo, kje človeka čevelj žulil Vendar sem moško prenašal bolečine in nisem na glas stokal. »Bo Že bolje.« sem se potolažil i bodočnostjo	(Peter Pee.i
pripadel k Jugoslaviji, je Logarska dolina, prej samo izhodišče za razne ture v Savinjske Alpe ali cilj enodnevnega izleta, postala tudi priljubljeno in slavljpno visokogorsko klimatsko letovišče in zdravilišče. Gostinski obrati gostilna Logar, hotel »Logarjeve sestre«, Aleksandrov dom, Piskernikova koča s Tillerjevo kočo. hotel Plesnik in domača gostilna Podbrežnik, vsak po svoje nudijo sedaj gostu vse, kar potrebuje.
Za tistega, ki Logarsko prvič vidi, pomeni največji užitek, največje presenečenje, nenadna nepričakovanost, s katero se po dolgi vožnji skozi temne jarke, tesni in jaruge pojavi pred njim
na mah jasna ln Impozantna slika te čarobne, visokogorske dolinske tvorbe. Ce tvorijo obrobje prednjega predela cele dolino pogozdene gore, ki te tu pa tam kažejo gola rebra, kipe nad zelenim dolinskim dnom v ozadju goli sivi gorski orjaki proti ažurnemu nebu, Ojstrica (2349 m), somerno zgrajena kakor velikanski gotski oltar, Škarje z grebenom, ki je narezljan. knkor zobje pri žagi, dolgohrbtna Planjava (2899 ni) z visokimi prepadnln:! stenami in večnimi snnžišči, grozijo na ukrivljeno Kamniško sedlo, kopasta Brana in divje m zora mi zloglasna Mrzla gora (2202 m), klasično Izonlikovana krnino Okrešelj s Frl-schaufovim domom (187£ m) Je mirna, mehkn Idila srditih gro/eČIh in divjih gorskih velikanov; glasno šumenje mlade Savinje, ki porojena v skalovju Mrzle gore, pada takoj v strahovit prepad, je vekovita pesem narave in lepote; druga zihel-ka tega gorskega potoka blizu Logarja v Logu je mehko plesišče razposajene mladosti, v katero gledata dve cerkvici, Cerkev Kristusa Kralja in cerkvica Sv. Duh pod Potočko zljalko, Živo priča iz paleolitske dobe Savinjskih Alp. (Dr. MJ
Križanka
a	a		n	a	al	a		B	B	B	B	B		B	B	B	B		B	B
i	2	a	3	4	5	6	B	B	7	8	9	B	B	10	u	12	13	B	14	15
16			a	17			B	B	18			B	B	19			B	20		
21		D	22				B	23				24	B	25			26	B	27	
	D	28				O	29		30	B	31			B	32				B	
33	34	a	35			36	B	37		38			B	39		•		B	40	
a	41	42					43	B	44			B	45					46		B
47			D	a	D	48		B	49			B	50		B	B	B	51		52
53			a	54	55			56	B		B	57			58	59	B	60		
61		D	62				B	63	64		65		B	66			67	B	68	
	O	69				B	70			B	71			B	72			73	B	
74	75		a	76		77	B	B	78	79		B	B	80			B	81	82	
83		D	84	|			B	B	85			B	B	86				B	87	
a	n		a	B	n	B		B	B	B	B	B		B	B	B	B		B	B
																				
Vo do ravno: 1. Utežna enota (kratica); 3. Dragocen slonov zob; 7. Manjša lesena »tavba; 10. Druga beseda za žalost; 14. Dva enaka soglasnika — sečnika; tudi kratica neike čmo uniformirane pol-vojaške organizacije; 16. Pleme; 17. Zna, ve; 18. Žival s kleščami; 19. Kratko žensko ime v 4. ekl.j 20. ** '"	""	'	atica plemiškega naslo-
23. Eden od dveh slo-
Majhen, zasilen most; 21. Kratica plemiškega našlo' va; 22 Vrsta giba, odtegljaj; 23. Eden od dveh slo vanskih apostolov; 25. Cista teža blaga — trgovski
zraz; 27. Reče. pravi; 28. Velik, plitev krožnik; 29. Uradno ali društveno znamenje, pečat; 31. Prva boljša polovica; 32. Previdno prijema, obtipava; 33. Tuja kratica za številko, besedica, s katero pokaramo; 35. Površen opis; 37. Truma, skupina, oddelek; 39. Mohamedansko sveto mesto; 40. Pogojna členica; 41. Svetovnoznano madžarsko vino, ki ga bo letos vsled slabe letine bolj malo; 44. Koroški pozdrav; 45 Član državnega zakonodajnega telesa, doma starejših; 47. Pijača, katere podražitev se bo zlasti pozimi zelo občutila; 48. Nikalnica; 49. Kratica akademske študijske stopnje; 50 Osebni zaimek; 51. Po-prevratna sovjetska gospodarska organizacija (Nova ekonomoeka politika); 53. Rimski pozdrav; 54. Vrsta pripovesti, lep ljubek prizor; 57. Krstno ime Grego-riča, voditelja kmetov v kmečkih uporih; 60. Gre, odhaja (6rbohrv.); 61. Kemična označka za prvino; 62. Sorodnik; 63. Srbska narodna močnata jed; 66. Francoski pisatelj (Nesrečniki, Cerkev Naše Ljube Gospe v Parizu); 68. Prva in petnajsta črka v abecedi; 69 Rastlina ovijalka z lepimi zvončastimi cveti, 70. Konica; 71. Primitivna vrsta prehrane; med premožnimi priljubljen šport; 72. Žensko ime — up; 74. Blizu, poleg; 76. Želelnik; 78. Stevnik žensk, spola; 80. Domač ptič z lepim perjem; 81. Domač izraz za mehko, priliznjeno žival; 83 Veznik; 84. Najrazno-vrstnejše in pomešano blago; 85 Gora na Goriškem, grad na Gosposvetskem polju; 86. Lesena posoda; 87. Pritrdilnica.
Navpično: 1. Slovenski narodni junak, sil-Ao močan človek; 2. Zadetek v igrah z nogometno žogo; 4. Vodena, buči podobna rastlina; je dobra v omaki in v solati; 5. Moško krstno ime; 6. Zdravilo; 7. Časovne enote; 8 Mali zločinec; 9. Veznik; 10. Tuja beseda za polt, barvo obraza; 11. Tisti, ki ni naraven, 12. Umetnost, nastala v dobi renesanse; 14 Jeza, zlobnoet; 15. Pridevek v občestvo svetnikov sprejetih Zemljanov; 22. Vrsta glasu; 23. Lahna kretnja, znamenje, krajša beseda za migljaj; 24. Dvojica, par; 26. Višja cerkvena oseba, predstojnik samostana; 30. Neprijetne zunanjosti; 31. Slovstvena oblika; 34 Druga, poznopoletna košnja; 36. Poslopje za shranjevanje sena; 38. Stara graščinska knjiga o kmečkih davščinah in tlaki, v njej je kmet imel zapisano svojo »staro pravdo«; 39. Redovna oseba, član samostanskega reda; 40. Lepo staro slovensko žensko krstno ime; 42. Del voza; 43. Popoln, nepoškodovan; 45 Kuhinjska začimba; 46. Osebni zaimek (množ.); 47. Včasih neprijeten glagol; ničesar se lo-tiit, misliti na boljše čase; 52. Ljubka drobna pU-čica; 54 Žensko ime, francoska narodna junakinja; 55. Utrjeno pristaniško mesto v francoski koloniji Senegal; 56. Kratica akademskega naslova kot prt 49. vodravoo; 57. Znamka žepnih ur; 58. Drzen, ple-
menit in močan človek; 59. Južna rastlina; 62. »Slovenec« (kratica: 64. Beg, nagel odhod; 65. Tuja beseda za zagon, navdušenje; 76. Predlog; 69. Kratica za športni klub; 73. Začetni črki imena in priimka slovenskega p<6atelja in dramatika (Kacijanar, Za piavdo in srce); 75. Veznik; 77. Pritrdilnica; 79. Na razpoloženju (kratica); 80. Sedemnajsta in dvajseta črka v abecedi; 82 Del človeškega telesa, kocičina.
Rešitev nedeljske križanke
Vodoravno: 1. Brezje, 6. Kipar, 10. Ovoj, 14. Opaž, 16. Vevnica, 18. Gasilec, 20. Tre, 22. Sla, 23. Ostrina, 24. Ljuba, 27. Letak, 28. Telovadba, 31. Miklavž, 33. Čargo, 36. Anika, 38. Sraka, 40. Čajna, 41. Rjav, 42. Ha, 43. Krat, 45. Ana, 46. Leska, 49. SI., 50. Spati, 53. Idrija; 57. Imovit; 60. Sne; 61. Šmarje, 63 Ab, 64. Ana, 65. Cepiti, 67. Tik, 69. Per-janica; 73. Ravana; 76. Mrva, 77. in 78. Enojka; 80. Bisaga, 84 Šota, 86. Ak, 87. Sin, 88. Oder, 89. Rano, 90. Smrad, 92. Kvar, 95. Carina, 98. Jadro, 100. Kdo 101. Ara, 102. Abota, 105. Okisati, 108. BI. 109; Volk, 111. Prnija, 112. Vejati, 113. Gos
Navpično: 1. Baraga, 2. Rž, 3. Evstahlj, 4. Zelena, 5. Enook, 6. Kis, 7. I. C. (Ivan Cankar), 8. Par, 9. Rana, 10 Oea, 11. Vilice, 12. Oljka, 13. Je, 14. Oče, 15 P. t. t., 17. Val, 18. Gibanica, 19. Kava, 21. Skovir, 23. b. Tast, 25. Ulj, 26. Ban, 29. Vas, 30. Draga, 31. Malo, 32. Zale, 33 Časopis, 34. Ar, 45. Rja, 37. Ikra, 39. Kamen, 44 Riba, 47. Sito, 48. Astra, 49. Sniva. 51. Pšenica, 52. Tajno, 54. De, 55. Jarina, 56 Ana, 58. Vino, 59. Tiroava, 62. Mrena, 66. Paša, 68. Kako, 70 Njen, 71. Ikra, 72. Car, 74. Vas, 79. Oditi, 80. Bajka, 81. Sod, 82. Gmota, 83. Ar, 85. Tkivo, 91. Dolg, 93. Ar, 94. Rak, 96. Rop, 97. Loj, 99. Raj, 100 Kit, 103. En, 104. Ni, 106. Iv, 107, Se, 108. Bi, 110. Os.
Zlogovnica
Sestavi lz »logovi
a, aa, daj ha, i, ka, ke ko, lek, lo, men, no, ne, ra, tal, ti. ti, že — besede sledečega pomena; davčna znamka — zgodaj zjutraj -—
prebivalec južnoevropekega polotoka — orožje nekaterih žuželk — konec očenaša — končati miniti — vpraša'nica po času — umetnostna doba. Prve črke dobljenih besed U povedo lepo, iz-obrazujoče sredstvo zabave, zadnje črke pa evropsko prekomorsko posestvo.
Rešitev nedelfske zlogov niče
Veles — Emil — Ljubno — Ezav — Seme — Edinstven — Jokati — Egidij — Malica.
Prve črke dado:Velesejem, zadnje črke: Slove-
pa imajo aluminijasti izdelki ie to lastnost, da trajno obdržijo svoj svetlosivi lesk.
Kako važna kovina je alumiuij, vidimo že iz tega, da se je n pr. v Nemčiji uporaba aluminija od leta 1933 do 1937 več kot štirikrat povečala, in to od 34.300 ton v letu 1933 na 146.800 ton v letu 1937. Seveda morann pri tem upoštevati, du so Nemci veliko bolj pospeševali uporabo aluminija kakor pa drugod po svetu, ker ga lahko večidel izdelajo doma, ne da bi bili navezani na uvoz.
V razmerju z uporabo se je spreminjalo tudi cena aluminija. V Nemčiji je I 1S90 stal kilogram aluminija 25.10 mark, medtem ko je stal kilogram aluminija v letu 1958 sumo 1.33 marke. V Ameriki pa je bila njegova cena v 1. 1938 še za 17% nižja kot v Nemčiji.
Za pridobivanje aluminija se največ uporabljajo tako imenovani boksiti (bauxit). Boksiti. ki se uporabljajo za predelavo v aluminij, vsebujejo kakih 55 do 65% uline (AI»Os — aluminijev oksid, iz katerega prav za prav dobimo aluminij), do 28% železovega oksida (FeaOj), 12—20% vode in do 4% kremenčeve kisline.
Med najbogatejša najdišča boksita prištevamo našo državo (Dalmacijo). Drugače se

dobiva boksit v južni Franciji, Dalmaciji, Istri, Rusiji, angleški Indiji, Arkansasu in Guayant. Ime boksit za aluminijevo rudo izhaja od mesta Les Beaux (B6) v Franciji, kjer so ga začeli prvič kopali.
Razen boksitu vsebujejo aluminij tudi dru« ;e rude, ki bi jih lahko predelali v glino, kn-,tor kaolin. Irnzit (kalijev-oluminijev silikat) in labrndorit, vendar za izdelavo aluminija zdaj še nimajo pravega pomena.
Kakor vidimo, ie zn izdelavo aluminija' merodajna glina (aluminijev oksid) Ker pa se popolnoma čista glina nikjer ne nahaja, porabimo ponavadi za čiščenje same gline več dela kakor za pridobivanje aluminija. Zato delimo pridobivanje aluminija ra:
1. pridobivanje gline; 2. reduciranje glino (alumini jevega oksida) z elektnlizo v aluminij.
Za reduciranje gline uporabljajo velike električne peči, ki delajo pri napetosti 5 do 6 V z 10.000 do 30.000 amperov, Za tono aluminija je treba dve toni čiste gline, odnosno štiri tone Vtksita Poraba toka znaša pri tem 20.000 kw ur in 24 delavnih ur. pri čemer je všteto celokupno delo za pridobivanje gline in za redukcijo gline v aluminij.
nija.
I
Aluminij
Aluminij je kovina, ki jo poznamo komaj malo več kot' 100 let, čeprav ga vsebuje zemeljska skorja sorazmerno več kot vseh drugih' kovin, to je kakih 7.5% aluminija Vzrok temu je dejstvo, da se aluminij zelo rad spaja s kisikom in da je razkroj aluminijevih oksidov zvezan z velikimi težavami.
Glede na kratko dobo, kolikor poznamo aluminij, ne moremo o tozadevni zgodovini veliko povedati.	.	.
Prvi, ki je ugotovil, da se v glini nahaja neka kovina, ki je kemično zvezana s kisikom, je bil sir H u m p r e y D a v y. To kovino, ki je tedaj še niso mogli ločiti od kisika, je imenoval alumium. pozneje aluminum in nazadnje aluminium. Sir Humprey Davy je pa vendar s pomočjo elektrolize, ki je še danes ostala bistveni del pri pridobivanju aluminija, _ s svojimi 1000 elementi, dobil na katodi iz ze-lezne žice nekako zlitino iz aluminija in železa. To je bilo 1. 1807.
Prvi aluminij, ki je bil kolikor toliko čist, je dobil Friedrich VViihler 1. 1827 v Berlinu. Toda sam aluminij je tako mehka kovina, da ni imela sama zase prav za prav nobene praktične vrednosti. Pa tudi na njeno pridobivanje za praktično uporabo je bilo mogoče misliti šele tedaj, ko so začeli graditi prve električne generatorje, kajti šele tedaj je bila na razpolago električna energija po taki ceni, da se je dalo misliti na pridobivanje aluminija bolj na debelo.	, ,
Minilo je stoletje poskusov m dela v laboratorijih, preden so 1. 1906 iznašli tako imenovani dnrnlumim zlitino iz aluminija, bakra in macnezija, ki je po primerni termični obdelavi dala bolj ujiorabno trdnost in odpornost kakor čisti aluminij.
V novem času je poraba aluminija vedno večja. Ne samo v letalstvu, kjer se je uveljavil aluminij zaradi lahkosti, tudi drugod, predvsem pa v gradnji vozil. «r aluminij in njegove zlitine vedno bolj uveljavljajo. Zdaj ni-
mamo motornega kolesa, ki ne bi imelo koh-terja in ohišja za menjalo, izdelano iz aluminija. Iz profiliranega aluminija se izdelujejo karoserije za avtomobile, ravno tako pa se uporabljajo aluminijeve zlitine za izdelavo kljuk, ščitov za vrata, lestencev, okvirjev, električne žice itd., namesto da bi se izdelovali iz sorazmerno veliko dražje medi, pri tem

V
Letošnji turnir za prvenstvo Rusije bo imel izredno močno zasedbo, ker ga bodo po-jačali novi ruski državljani, estonski velemojster Keres, litvanski prvak Mikenas in le-tonski prvak Petrov. Tekma teh mednarodnih mojstrov z najboljšimi ruskimi mojstri z Do-trinikom na čelu bo šahovski dogodek prve vrste in se bo ta turnir mogel primerjati z največjimi mednarodnimi turnirji Posebna privlačnost turnirja bo konkurenca med Bo-tvinikom in Keresom, ki oba veljata za nova
kandidata za svetovno prvenstvo.
*
Na letošnjem amaterskem turnirju v Celju je od slovenskih šahistov dosegel najl)oljše mesto Jože šiška. Kljub slabemu startu se je hitro znašel in z lepim številom zaporednih zmag že ostro konkuriral Bernerju. Urez dvoma bo šiška hitro še toliko napredoval da l>o dosegel mojsterski naslov. V zadnjem kolu je krepko zmagal. S to zmago si je priboril drugo mesto, kar je j>o slabem začetku sijajen uspeh. Njegovo partijo iz zadnjega kola danes prinašamo.
Mlinar Marjan — šiška Jože
1. d2—d 4, Sg8—fb; 2. c2—c4, e?—e6; 3. Sgl —f3, d7—d3; 4. Sbt—c3 (na to ima črni možnost s c7—c5 priti v igro, ki obetn črnemu izenačeno pozicijo šiška se odloči za ostrejše nadaljevanje, ki pa daje pri pravilni igri belega črnemu težko obramlio), Lf8—1>4 (to je ameriška poteza in sta jo posebno Marshnll in Spielmnnn mnogo uporabljala. V glavni vari-jnnti pride črni do napada na damskem krilu, beli pa do napada v središču); 5. Let— g5. Sb8 —d?; 6. e2—c3, c7—c5; 7. c4Xd5, c6Xd5; 8.
pl<| r« ,
Lft—e2 (to je medla poteza, ker beli z njo nič ne stori za izvedl>o udara e3—e4. Črni sedaj mirno preide k napadu na damskem krilu. Pravilno je na tem mestu Lfl—d3), Dd8 —a5; 9 0—0, c5—c4! 10. Ddl—c2, Lb4Xc3; U. 1>5Xc4, I.f6—c4 (črni ima inicijativo in boljše izglede, ker je prodor belega v središču zdaj zelo težko izvedljiv); 12. Tul—cl, Sd7—b6; 13. Lg5—f4, 1x9—g4; 14. Tfl—el, l.g4— h5 (črni pravilno preprečuje belemu e3—c4, ker bi bila njegova prednost na damskem krilu po izvedbi te poteze problematične vrednosti); 15. Sf3—g5, Ln5—gb; 16. Sg5Xe4, Lg6Xe-t; 17. Dc3 —d2. 0—0; 18. Le2—ft, Tf8—e8; 19. f2-f3, Le4 —gfe; 20. e2—g4 (beli čuti, da je e3—e4 potrebno, toda mora zdaj to potezo pripravljati že nasilno). Da5—b51 (črni spet preprečuje e5 —e4); 21. I.fl—g2, Db5—c6; 22. Dd2— f2, Sb6 —a4; 23. If4—e5, f7—f6l (napaka bi bila sa4 —c5. ker beli vzame in potem po TXo5 igra f3—f4); 24. Le5—f4, 1)7—1)5; 25. h2—h4. h7— h6; 26. Kgl—h2. o7—a5; 27. e3—e4 (zdaj je že pozno, ker ima črni preveč grozečo pozicijo no damskem krilu). b5—bi: 28 e4Xd5, Dc6Xd5; 29. C3XI>4, a5Xb4; 30 Lf4— d2, c4— c4; 31. f3—f4, I.g6—e4: 32. TetXe4, Te8Xe4; 33. Tel—el, Dd5Xd4 (šlo je tudi c3Xd2 in črni ostane s figuro več); 34 Df2Xd4. Te4X d4; 35. Ld2Xc3, b4Xc3; 36. Lg2Xa8 (beli je srečno prestal časovno stisko, toda stoji pred težkim problemom, kako zadržati črnega »c« kmeta), Td4—d2+; 37. Kh2—g5, c3— e.2; 38. Tet —cl (tudi Te8+ in Tc8 ne zadrži črnega kmeta). Sa4—c3; 39. Kg3—f3. Sc5Xa2; 40. Kf3—e3, Td2—d8; 41. TelXc2, Td8Xa8 in beli je še igral do 55. poteze, toda s figuro manj seveda brez uspeha.
nm t M .
				
si		'"■i -		
				
\ f i			4J ;	. <n
\ jf ........ j		•' "i '		-v •> .rs
■ f •
" * * »i

P
r/
.......-v- •»>•«*• *

t	Drugi kraji — druge navade.
Ribolov v Nizozemski Indiji.
. . i .
»Strašno sem prehlajena, gospod doktor!« »No, zato pa vzemite vročo kopelj » le Dazite, da ne boste imeli mokrih nogi«
»Marija, iz katere je bil rojen Jezus, ki je Kristus«.
V teh besedah je razlog izrednega lešče-nja, ki ga izkazujemo preblaženi Devici. Jezus Kristus je njena radost in njena ialost, pa oboje z ozirom na nas. Kako se ne bi mi s posebnim zaupanjem ozirali na Marijo! Storili bomo to v dveh premislekih. Danes za praznik Marijinega rojstva in danes teden za god Žalostne Matere božje.
Kogar Bog najbolj poveličuje in dviguje, tega pač smemo in moramo lastiti tudi mi. Brezbrižnost do Marije bi bila brezbrižnost do Boga; le namrel živo verjemo, da je bila od Boga izbrana za mater učlovečenemu božjemu Sinu. Zemeljske razlike in odlike pred Bogom izginejo, pred njim je dragocena le: čistost in svetost. Ako si Bog katero srce izbere za svoje izvoljeno bivališče, mora biti njega vredno. Mogel je biti Zveličar rojen v temi hladne polnoli, v uboštvu živinske slaje, v obližju preprostih pastirjev; toda hotel je biti takoj ob svojem rojstvu obdan od najlepših čednosti, ki so: vera in ponižnost, ljubezen in požrtvovalnost, čistost in velikodušnost.
Vsako češlenje, ki izvira is Boga, se zopet izteka v Boga. Tako zlasti Marijino. Bog jo je storil v izvoljeno Posodo vse svetosti. Ko je Elizabeta poveličevala Marijo, ji je Marija veselo odgovorila: »Moja duša poveličuje Gospoda ..Pristno lešlenje Marijino je torej neločljivo združeno z resnično in zvesto ljubeznijo do Kristusa. Kjer je vera v učlovelenega Sina božjega res živa, tam bo z iskreno pobožnostjo lešlena tudi preblaže-na Devica. Kdor pa ne misli dovolj visoko o Jezusu Kristusu, pojde s hladnim lutom tudi mimo svete Device in Matere.
Drobne
Mogoče bi bilo tako
Kako bi mi zijali, če bi sebe videli takšne, kakršne nas vidijo drugi!
In kako bi šele drugi zijali, če bi nas
videli takšne, kakršne sami sebe vidimo! *
Prav je povedal
»Pravijo, da si jnko pameten dečko. No, pa mi povej- Če ti dam pet zajčkov in nato še enega, koliko zajčkov bi imel?«
»Sedem «
»Sedem! Kako pa to računaš?
»Enega zajčka že imam, gospod nadzornik.« *
Majhna nesporazumljenje
Nadebudni pesnik izroči uredniku daljšo pesem. I a odloži svinčnik in bežno pogleda pesem. »Hm. ali vam je dve sto dinarjev prav?« — »Oh,« zajeclja mladenič, »to je pa več, kot sem...«
»Mi je žal, ampak za manj denarja je ne morem natisniti,« pravi urednik iu vzame svičnik spet v roko.
•
I	Edina pomoč
»Premalo greste ven, gospa; morate 10 večkrat na sprehod!«
»Oh. gospod doktor, saj ne morem svoje mačke pustiti same doma, a da bi šla z menoj, je ne morem prisiliti.«
»Kaj pa, če bi se šli po strehah sprehajat?«
Marijino lešlenje je znamenje in hramba naše žive vere v ullovelenje Sina božjega. Kdor le vpraša, zakaj Marijo tako ljubiš tn lastiš, mu moreš mirno odgovorili, ker ti Jezusa premalo ljubiš in lastiš. To jc misel sv. Bernarda, enega izmed najveljih Jezusovih prijateljev in Marijinih častilcev.
Kdor časti svojo mater, pravi sv. pismo, je kakor ta, ki si nabira zaklade. V pravem Marijinem leščenju so neizmerni zakladi modrosti in milosti.
MEJini SLOVENEC
Lenoba fe vseh grdob grd oba
Živel ie oče, ki je imel dva otroka: hčerko Betko in sina Jožka. Žena mu je umrla, ko je bila Belka še čisto majhna, Jožek pa je delal komaj prve korake. Bi' je drugače dober človek, le eno hudo napako ie imel: bil je na vso moč len. Nobenega dela se ni mogel prav lotiti. Poz<mi mu je bilo povsod premrzlo, poleti pa prevroče. Zaradi te njegove lenobe se je v kočo naselila revščina. Joj, kako je pozim« zeblo Betko in Jožkal Leni oče se je zavijal v star plašč in se tresel pri mrzli peči.
»Jej, kakšna z«ma, kakšen mrazl Še zmrznili bomo, če nam Bog kmalu ne pošlje pomladil Kaj bomo počeli, kaj bomo počeli?«
Tako je oče vsak dan stokal in tarnal, otroka pa sta se molče stiskala drug k drugemu. V izbo je pihala ledena sapa. Streha bajte ni bila dobro zavarovana; mnogo snega je padlo na podstrešje. Okna so bila pok varjena in nekatera tudi brez šip.
Pa je prišla v bajto teta. sestra rajnke matere in očitajoče rekla lenemu možu:
»Pojdi vendar v gozd in naberi nekaj drv, da otroka ne bosta prezebala!«
Leni mož pa jo je stokajoč zavmil:
»Za božjo voljo, kaj pa misliš?! V gozdu je ie hujši mraz. zmrznd bom!«
Ko je Jožek začel hoditi v šolo, se je spomnil zime in svetoval očetu:
»Oče, pojdimo v gozd in naberimo suhljadi za zimo, da nam ne bo treba zmrzovati! Jaz in Betka bova suhljad nosila na kup, vi boste pa delali butare in jih nosili domov.«
Oče pa je imel vse polno pomislekov. Odlašal je delo dan za dnem. Podjetni Jožko je sprevidel, da se očetu ne ljubi delati in sklenil je, da bosta butare napravila z Betko sama. Povedal je to očetu
_ in očeta je bilo sram. Jezno je odšel za njima
v gozd. Jožko in Betka sta tako hitro vlačila suhljad na kup, da jih je komaj utegnil sproti spravljati domov.
Ljudje v vasi so se na vso moč čudili, ko so videli, koliko drv je bilo to leto nakopičenih okoli revne bajte. Vedeli so, da je to Jožkova zasluga in vsi so gi hvalili, kako je pr'den in podjeten.
Tudi boter ie Jožka pohvalil, ko ga je o božiču obiskal. Jožko mu je moško razkril svoje načrte:
»Ah. to še vse skupaj ni niči Spomladi mislim bajto popraviti Bojim se, da bo zlezla na kup, tako je že vsa črviva. Oče bo sicer godrnjal, a nazadnje, ko bo bajta popravljena, bo gotovo zadovoljen tudi on.«
Boter mu je obljubil svojo pomoč. Podaril mu je nekaj hlodov in desk in prosil še sosede, naj mu pomagajo Sosedje niso bili trdega 6rca in so obljubili dat<. kolikor je kdo mogel.
Koliko drobnih in velikih skrbi je tisto zimo imela Jožkova glavica! Tekal je sem in tja, ves slečen ob mislih kako prijetno bo pozimi v po-pravlieni n zakurjeni bajti.
Ko je oče videl, kaj se 6 pridnostjo in podjetnostjo lahko doseže, je še sam dobil veselje do dela. Žagal je, sekal in zabijal, da mu je znoj kar teke! z obraza.
Ko ie bila bajta lepo popravljena, je dobri boter pogostil vso družinico in še posebej nagradil pridnega Jožka.
Oče je ponosno rekel:
»Moi Jožko je res tič! Čisto drugačen kot faz. Mene mati ni učila delati, Jožko pa naj bo za vzgled, kaj more človek s pridnostjo doseči!«
A Jožko še ni miroval. Hišica je bila popravljena — začel je sanjariti o lepem vrtičku. Povprašal je očeta, koliko zemlje okoli bajte je njihove, potem pa ie krepko zasadil lopato in trdo zemljo dobro prerahljal. Vrt je ogradil z deskami, ki so ostale od bajte, in spomladi je v vrtu rasla najrazličnejša zelenjava. Pozimi pa je bilo v bajti prijetno gorko. Oče je sedel ob zakurjeni peči in pletel koše in košare. Betka je šivala, Jožko pa je imel drugega dela čez glavo.
Ko je JožcU dorasel, se je izučil za vrtnarja. Razširil in olepšal je vrt okoli hiše, da ga je bilo veselje poghdati. Vse mu je šlo po sreič, česar se je lotil. Tako se je tudi na njem izpolnil znani pregovor:
»Tam, kjer glad mori lenuha, najde pridni dosti kruha!«
Prebrisani kmet
Živel je kmet z ženo. Imela sta sto otrok. Bili so srečni. Toda dolgo to ni trajalo. V hiši so se naselile skrbi. Otroci so hoteli jesti, a ni bilo nikjer vzeti. Vse shrambe so bile prazne. Tedaj je rekel kmet svoji ženi: »Nočem dati otrok od hiše. Domd naj ostanejo, saj jih ni preveč!« 2ena pa je menila:
»Hrane je dovolj na svetu, samo poiskati jo
moraš!«
In kmet je odšel po svetu iskat živeža za svojih sto otrok. Na koncu sveta je zagledal velik travnik. Na njem so se pasle ovce, ki so jih stra-žili pastirji.
Pastirji so mu žalostno pripovedovali: »Vsak dan pride k nam v goste zmaj in nam uropa ovco!«
Sprva je bil tudi kmet žalosten, jx>tem pa se je domislil svojih sto otrok in je vprašal pastirje: »Kaj mi daste, če prepodim zmaja?« Pastirji so odgovorili: »Tretjino črede ti damo.« Kmet je bil zadovoljen. Čakal je do polnoči. Tedaj je prihrumel zmaj. Bil je grozanski na fK>-gled. Kmet bi bil gotovo zbežal, če ne bi bilo njegovih sto otrok, ki so željno čakali nanj domd. Tako je vztrajal. Ko se je zmaj približal čredi, je kmet grozeče zavpil: »Stoj!«
Zmaj je presenečeno obstal in vprašal: »Kaj hočeš?« Kmet se je opogumil in odgovoril zmaju s trdim glasom:
»Sem Stan Bolevan. Pravijo mi tudi Močni. Ponoči grizem skale. Ne dotakni se čred, drugače ti bo slaba predla!«
Tako še nihče ni govoril zmaju. Zato mu je postalo nekoliko tesno pri srcu in plašno je predlagal kmetu:
»Najprej se poizkusiva, kdo je močnejši!« Kmet je zarenčal: »Le pazi se! Bova videla, kdo bo kratko vlekel.«
Iz žepa je potegnil kos sira in ga pokazal zmaju:	. , .
»Vidiš kamen! Ali znaš iz kamna ožeti pinje-no mleko?«
Zmaj je dvignil kamen s tal m ga na vso moč stiskal: kamen se je zdrobil v prah. Niti
Dogodivščina na Divjem zapadu
i.
Kar zdajle boste slišali, v Ameriki se je zgodilo. Ta dan je sonce iz višin pripekalo z vso svojo silo.
Na hlodu sredi prerije molče sta dva moža sedela in pasjo žejo, volčji glad si tešila na moč vesela.
2.
Nenadoma sta za seboj zaslišala sumljive klice; ozrla sta se — videla nekakšne čudne pcrotnice.
»Beživa, Indijanci so!« dolgin prestrašeno je viknil. »Skalp* hočejo od naju, joj!« tovariš še bolj bled je kriknil.
In že sta, kot bi mignil — hopl pobrala šila in kopita. Poglejte jn, kako čez plan podjetno kakor blisk drvita!
kapljice mleka ni mogel iztisniti iz njega. Jezno je zamomljal:
»Ne gre pa ne gre!«
»Kaj? Ne moreš?« se je zvito začudil kmet. »Poglej!«
Kmet je ožel sir in pricurljalo je mleko. »Vidiš, tako se to napravi!« je zmagoslavno vzkliknil.
Zmaj se je pošteno ustrašil kmetove moči in bi najraje zbežal.
Kmet je videl, da se misli zmaj spustiti v beg. Zakričal je nad njim:
»Tu ostaneš! Nisva še končala svoj pomenek!« Zmaj se je tresel od strahu. Začel je prositi: »Poslušaj! Močan si. Moja mati išče človeka, ki bi ji pomagal v gospodinjstvu. Kaj, ko bi prišel k nama? Pri nas šteje leto tri dni in za vsak dan dobiš sedem vreč zlatnikov. Ali pojdeš z menoj?«
Kmet je računal: trikrat sedem vreč je enaindvajset vreč zlatnikov. Kako prav bi prišli njegovim otrokom! Zato je privolil: »Dobro, služil ti bom!« Odšel je z zmajem k zmajevi materi. Zmaj je svoji materi kmeta takole predstavil: »Pripeljal sem ti močnega človeka, ki ponoči hrusta skale.«
Zmajeva mati se je odrezala:
»Oa bom že preizkusila.«
Tako je kmet postal hlapec pri zmajevih.
Prvega dne je ukazala mati sinu in kmetu:
»Mečita kije!«
In sta šla. Zmaj je vrgel ogromen in težak kij tri kilometre daleč. Stekla sta, da bi ga pobrala. Kij je bil tako težak, da ga Stan Bolevan in njegovih sto otrok ne bi moglo dvigniti.
Kmet si je pa znal hitro pomagati. Široko se je razkoračil in začel opazovati luno.
»Čemu buljiš neprestano v luno?« ga je vprašal zmaj.
»Čakam, kdaj bo luna zašla, sicer utegne moj kij pasti na luno,« se je odrezal kmet.
Zmaju je postalo kar vroče od strahu. Predlagal je kmetu:
»Nikar ne meči! Bom jaz namesto tebe.« »To ne gre,« ga je zavrnil kmet. »Svoje delo moram opraviti sam.«
»Pusti me!« ga ie prestrašeno prosil zmaj. »Tako rad mečem kij! Metanje kija je nv\ia nai-Ijubša zabava.«
»Ne!« je vztrajal kmet pri svojem.
A rdečekožca urnih nog kaj kmalu sta ju dohitela. Ubežnika prav do peta sta v smrtni grozi prebledela.
A kaj je to? Li sanjata? Nič nista krvoločna brata te strašne, divje prerije; prijazno se jima smehljata:
»Le kam tako jo režeta? Junaka pa, ho, ho, res nista I Midva sva vendar prav tako kot vidva — filmska statista!«**
* Skalp = s človeške glave potegnjena
koža.
** Statist = pomožni igralec v gledališču ali pri filmu.
MLADA NJIVA
Ptičke otožne žgolifo
Ptičke otožno žgolijo: bliža se hladna jesen; kmalu nas same pustijo, vrt bo ves tih, zapuščen.
Pesmice mile poslušam, v duhu pa gledam nazaj: oh, kak prijetno je bilo zgodaj spomladi — a zdaj?
Žalostne zdaj so postale ptičke nad našo vasjo; zime so mrzle se zbale, kmalu nam dajo slovo.
Radmirski.
Zato!
Nekoč so me ljudje vprašali: »Zakaj so tožne pesmi tvoje?« Molčala sem, saj razumeti nihče ne more duše moje.
Srce, ki bi me razumelo, sem vse do zdaj zaman iskala. Zato pa v teh vrsticah drobnih je duša mnogokrat jokala.
Olga Kuretova, Belgrad.
Če mi dovoliš, boš dobil od mene še sedem vreč zlatnikov,« je barantal zmaj.
Kmet je bil prebrisan in se je delal, kakor da bi zmaju hotel napraviti veselje. Zato mu je pustil, da je vrgel kij.
Drugega dne jima je naložila stara zmajevka še hujše delo:
»Prinesita vode!«
Vsakemu je dala dvanajst volovskih mehov, v katerih naj bi prinesla vodo. Zmaj je kmalu napolnil svoje mehove z vodo in jih nesel s tako lahkoto, kakor da so peresca.
Stan Bolevan pa je že prazne mehove z veliko težavo vlačil za seboj. Niti enega napolnjenega meha ne bi mogel nesti stari zmajevki. Skrbelo ga je, da ne bi zmaj česa opazil. Odprl je svoj žepni nožič in začel z njim praskati po kamenitem robu vodnjaka.
Radovedni zmaj je seveda takoj povprašal, kaj počne.
»Mar misliš, da sem tako neumen, da bom polnil mehove in jih nato še domov nosil!« se je zadri kmet. »Raje odnesem ves vodnjak s seboj. Potlej mi vsaj ne bo treba hoditi vsako jutro po vodo.«
Zmaj se je čudil čudovitemu kmetovemu do-misleku. Vendar se mu je zdelo žal vodnjaka, ki je stal tam, odkar je pomnil. Zato se je ponudil kmetu:
»Veš kaj? Jaz bom odnesel tvoje mehove do-mbv, ti pa pusti vodnjak pri miru.«
Dolgo sta se prepirala, dokler se ni nazadnje zmaj domislil in predlagal kmetu:
»Ce pustiš vodnjak pri miru, ti bom dal še sedem vreč zlatnikov.«
»No, pa naj bo po tvojem,« se je vdal kmet.
In zmaj je odnesel še kmetove mehove domov.
Tretjega dne sta morala prinesti iz bližnjega gozda drva za velikansko peč. Zmaj je vlačil cela drevesa s seboj domov. Kmet pa je — ne bodi len — splezal na drevo in zvezal dva vršička skupaj.
Zmaju radovednost ni dala miru in je moral pobarati kmeta:
»Kaj počneš?«
Kmet je bil uren z odgovorom:
»Cemu bi vlačil posamezna drevesa domov, ko pa lahko naenkrat ves gozd odnesem!«
Zmaj se ie tako prestrašil, da je zbežal daleč od svojega hlapca proč. šele iz velike daljave je
Ko ie bil mai...
Ko kraljeval je majnik zlati, po sončnem logu sem hodila, poslušala sem petje slavčka in srečna, srečna z njim sem bila.
Zdaj ni več daleč do jeseni. Za ujetim slavčkom tiho jočem..i Po zapuščenem, mrtvem logu hoditi sama — nočem, nočem.
Olga Kuretova, Belgrad.
Moja lučka
Eno še dušo na svetu imam, za vse zaklade zemlje je ne dam. Njej vse potožim, kar dušo teži, njej še zaupam vse svoje poti.
V sončnih poldnevih in v nočni tišini misli pri njej so in topli spomini. Mati, za tebe še molim gorko, naj ti da sreče dobrotno nebo!
Olga Kuretova, Belgrad.
ZA KRATEK ČAS
Z dežja pod kap
Oče se je vrnil z daljšega potovanja. Francek mu je pohitel naproti in mu potožil:
»Očka, mama me je pa vsak dan • palico na-tepla!«
»Nič ne maraj, od jutri naprej te bom tepel spet jaz!« ga je potolažil oče.
Čudna tekočina
Učitelj: »Kdo mi ve povedati tekočino, ki tudi v najhujšem mrazu ne zmrzne?«
Janezek: »Krop!«
Obzirni Janko
Janko prosi teto: »Lepo te prosim, kupi mi boben!«
»Kaj ti pride na misel?! Potlej mi boš ves dan razbijal po hiši,« ga zavrne teta.
»Ne boj se, teta, saj bom bobnal samo takrat, kadar boš ti spala,« jo pomiri Janko.
Zgodovinska letnica
Učitelj: »Francek, povej mi najvažnejšo letnico v zgodovini.«
Francek: »To je leto 1930.«
Učitelj: »Kaj pa se je v tem letu tako važnega zgodilo?«
Francek: »Jaz sem »e rodili«
Tončkovi nohti
Stric: »Tonček, eakaj pa ne prosiš mame, dft bi ti nohte postrigla?«
Tonček: »Kako se bom pa potlej praskal po glavi, kjer imam uši?«
Zobozdravnikov pomočnik je povedal svojemu šefu, da neki mož že štiri tedne prihaja v čakalnico, ko pa ga pokliče, se brani vstopiti in odide.
»Mogoče je pa kak bojazljivec,« pravi zobozdravnik ter sam stopi v čakalnico in ga prijazno povabi naj vstopi.
»O ne, hvala lepa,« je dejal oni, »jaz hodim k vam le, da prebiram neki roman, ki izhaja v tedniku ki ga imate v čakalnici.«
Rekar: »Ko bo vaš sin dovršil študije, kaj bo potem?«
Smrekar: »Star mož, če bo tako počasi študiral.«
začel kmeta lepo prositi, naj tega ne stori, ker mu je gozd najljubši kraj za počitek ob vročih poletnih, dneh. Tresoč se od strahu, mu je spet ponudil še sedem vreč zlatnikov.
Kmet se je smejal zmajevi neumnosti in je bil vesel, ker je bilo njegovega službovanja pri zmajevih konec.
Toda zmajevka je bila skopa. Nagovarjala je svojega sina:
»Pojdi ponoči v sobo in ubij človeka s kijem, da ne bo nikoli več vstal.«
To je slišal Stan Bolevan in položil v posteljo namesto sebe svinjsko korito. Sam je legel pod posteljo. Ponoči se je hitro priplazil zmaj in tako udrihal ss vojim težkim kijem, da je odmevalo kot grom.
Drugega dne je stopil kmet v zmajevo kuhinjo in vljudno pozdravil:
»Dobro jutro!«
Zmaj se je zavzel in ga vprašal:
»Kako si kaj spal, Stan Bolevan?«
Kmet se je nasmehnil:
»Kar dobro! Samo enkrat se mi je v sanjah zazdelo, kakor da bi me bila pičila bolha v čelo.«
Oba zmaja, mati in sin, sta se na vso moč prestrašila. Premišljevala sta, kako bi se groznega človeka čim prej odkrižala. Hitro sta napolnila vreče z zlatniki tn jih silila kmetu. Ta pa se je obotavljal:
»Vesta kaj? še eno leto ostanem pri vaju. Ce pridem domov s tako majhno vrečo, bodo ljudje mislili, da je postal Stan Bolevan taiko šibek kot zmaj.«
Zmaj in njegova mati sta bila tako prestrašena, da sta bila pripravljena dati še sedemkrat sedem vreč zlatnikov, samo da čim prej izgine odtod.
»Vidim, da me ne marata več,« je vzdihnil kmet; »toda zmaj mi mora nesti vreče domov, da se mi ne bo treba sramovati pred ljudmi.«
Zmaj je bil takoj pripravljen. S kremplji je dvignil vreče. Stan Bolevan je sedel na njegov hrbet in odletela sta v kmetovo domačo vas.
Ko sta priletela v vas in odložila vreče, je pridrvelo vseh sto kmetovih otrok z noži in vilicami ter vpilo:
»Očka, očka! Zmajevo meso! Zmajevo meso! Juhu!
Tedaj je zmaj spustil vse skupaj, vreče fn kmeta, in odlrčal kar so mu dale moči, nazaj — daleč proč od teh groznih ljudi. Nikoli več ga niso videli.
Otroci, rože in duše
Misli ob ro.stvu Marijinem
Učiteljica pripoveduje:
Pred nekaj dnevi sem brala knjigo »Otroci na potih božjih«. Pri tem skromnem čtivu se mi je tako razodel čudežni svet otroške duše kot še nikoli prej. Bilo mi je, ko da stojim v kotu izgubljenega paradiža, ko da stopam skozi rožaste poljane nadzemskih lepot. Vsi ti otroci, ki so se v svojem hotenju, da bi bili dobri, rnzcvitali ko nebeške rože, so mi nekako vzklikali: »Kar smo mi storili, morejo storiti tudi drugi otroci. Kako da ne bi mogli storiti istega kot mi?« i Vsa vzhičena od teh misli sem stopila k Svojim otrokom v razredu, k svojim deset letnim šolaricam. In polna misli sem pregledovala »svoje« cvetlično poljano, vse te brste-če človečke v četrtem šolskem letu. Koliko dobrega je vendar v vseh teh otroških dušah, sem si mislila, koliko lepih nasadov čaka nege! A kdo naj bi jim v prvi vrsti pripomogel do
premagovati v svojih napakah in muhah, in ki usmerja sedem- in osemletne otroke v to, da se naj že zavedajo svojih majhnih dolžnosti. A vse to ne s silo in z ukazi, marveč tako, da vedo, da je pridnost nebeško lepu in da vodi k Bogu. Takšna zgodniu vzgoja značaja in hotenju je za poznejše življenje neskončnega pomena, mnogo večjega ko gola knjižna modrost.
V omenjeni knjigi berem o mali Američanki prelepe besede: Osemletna Joan Mae Clary se je jako nevljudno vedla v družbi domačih gostov. Mati je bila jako nejevoljna in očitala ji je: »Otrok, povej vendar, za kaj sem te pa vzgojila?«
Mala je koj odgovorila: »Mama, saj vendar sama vešl Vzgojila si me za nebesa.«
Mater je globoko ganil ta odgovor, vsa srečna je objela hčerko. Ta mala Joan je umrla leto nato, ko ji še ni bilo deset let, in v Združenih ameriških državah jo zdaj častijo
Muritlo: Marijino rojstvo
talzevita: ali dom aH šola? Znanja bi že utegnNa dati tem šolaricam, toda — trdnega hotenja po vzvišenem smotru življenja — ali jim morem pripomoči do tega?... Le kako! Če mati kot angel varuh doma ne bdi nad otrokom, kaj bi potem zmogla uboga učiteljica? Z najboljšo voljo le malo, prav malo.
Tako sem vsa zatopljena v težke lriish Zrla na svoje brezskrbne šolarice, katerim bi tako rada dala na pot v življenje kaj več kot golo šolsko znanje!
Tisti srečni otroci, ki sem o njih brala v knjigi, so v domači hiši že zarana prejeli tisti posebni življenjski napotek, ki navaja že štiri- in petletne otroke, da se morajo
kot posebno božjo izvoljenko.
Ce bi slično vprašali današnje ^ otroke, rekoč: Za kaj so te starši vzgojili? Kaj pravite, koliko bi jih odgovorilo tako, kot mala Joan iz države Tllinois: »Za nebesa!?«
Večidel odgovorov bi se glasilo povsem drugače. Nemara tako, kot je nedavno predaval znani profesor: »Največ Maršev hoče, da bodo njih otroci nekoč veliki in lepi v svetu. A kakšni bodo v življenju spričo Boga in kako bodo nekoč v večnosti stali pred Bogom, tega jim ni mar!« ln vendar je to poglavitno! Misel na večnost in na Boga je edino zadosti močna in krepka, da napravi iz mladih človeških otrok prave značaje, ki zmorejo boj življenja
Težave v gospodinjstvu
Ženska, ki vodi in deluje v kuhinji in hiši, ni nobena zasebna oseba več. Njeno delovanje ni več zgolj osebno, ki bi se tikalo samo nje. Vse ženske, ki se udejstvujejo v gospodinjstvu, so varovalke ljudskega premoženja in ljudskega zdravja. Sleherna izguba živil ni več zasebna izguba, marveč je hkrati izguba ljudskega premoženja. To, kar gre v izgubo, je kakor požrešna pošast, ki se redi ob dinarjih, ki so zdaj tako redki. Ta pošast je zares jama za denar. Nikoli ni sita, potika se okoli po vseh kotih hiše in je v škodo gospodinji. Pomislimo: če gre v gospodinjstvu vsak dan le en sam kos kruha v nič, pomeni to na leto več kot milijon stotov žita za krušno moko. Na sto tisoče dinarjev je postalo žrtev požrešne pošasti, ki ji pravimo jama za dinarje. Pošast bo iztrebljena in uspešno pobita le tedaj, če se bo gospodinja s pravilnim in previdnim gospodinjstvom borila z njo,
Predvsem je važno pravilno nakupovanje. Gospodinji se je treba prilagoditi živilskem trgu, to se pravi, <da mora po mestih kupovati na trgu tista živila, ki jih je največ. Velikega pomena je preskrba živil za čez zimo — to je v prvi vrsti krompir. V shrambi (kleti), kjer je krompir shranjen, ne sme biti manj ko 4 stopinje Celzija in ne več ko 8 stopinj Celzija nad ničlo. Naložen pa mora krompir tako. da more. priti zrak tudi od spodaj. Najboljši je pač zaboj
Veliki skoki v maihnth krilih
V teh dneh šele je pt-išla res prava jesenska moda na površje. Doslej je bila tako rekoč samo na papirju, zdaj pa je spremenjena v resničnost. Zimski plašči se še niso pojavili in še se sprehajajo po cestah zvon-časta krila in lahki plašči z novo modno linijo.
K modni liniji spada zažet pas in kratko, ozko krilo. Ta linija spada k svežosti in mladosti. Kdor ima mlado in vitko postavo, je videti na ta način še mlajši in še vitkejši, kdor pa to ni — no, ta se pa mora okoristiti s to lepo modo, kolikor se zna. Gospa moda je jako vsestranska in vsebuje za vsakogar primerno oblačilo.	.
Lanske obleke so bile Se ozke in tesne. V tistem krilu ni bilo moči »nikamor skočiti«. Zdaj se pa to lahko zgodi. V krilo je všitih nekaj pisanih prog pesnega biaga. Iz marš. kakega starega, pohabljenega poletnega plašča, ki je zaradi nemodernosti visel v omari, je nastala lična jopica po najnovejših modnih predpisih..	.. ». , ,,
Sicer pa — za kako noVo bluzo ali lahko obleko je še zmeraj kak drobiž na razpolago. Kroji so tako preprosti v teh dneh, da izdatki za novo, lepo obleko niso veliki,
iz lat, ki stoji na nizkem podstavku. Sadje je treba spraviti na police v hladno, suho klet, tako da se sadeži ne dotikajo drug drugega, in večkrat ga je treba prebrati in pregledati.
Gospodinja mora paziti tudi na to, da ne pridejo živalski škodljivci, kot podgane in miši, do njenih živilskih zalog in da poskusi vsa sredstva, da škodljivce prežene in iztrebi.
Posebno pažnjo pa zahteva moka, ki jo je treba večkrat prezračiti, presejati in pregledati, ali niso črviči v njej. Zato je treba stresti malo moke na mizo in jo pokriti s steklom. V moki so nato vidne majhne stezice, če so črviči v njej.
Predvsem je treba gospodinji paziti v kuhinji na to, da se vsa živila popolnoma izkoristijo. Zelenjavo je treba skrbno otrebiti, da ni odpadkov. Od solate, ohrovta, cvetače in zelja je treba uporabiti tudi zunanje liste, ki imajo mnogo hranilne vrednosti. Krompir je treba lupiti v tankih lupinah. Najboljše je, da ga kuhamo ali dušimo v oblicah, saj je pod lupino največ hranilnih snovi, ki naj pridejo v naš želodec, ne pa v pomije.
Tako se gospodinja z vsakim korakom dotakne nalog, ki so narodnogosjjodarske važne in so torej v teh časih najvišjega pomena in tako prežene pošast, ki je grobokop denarja.
Moderno pokrivalo.
Omarica za	In škatla za
snaienje čevl;ev
Da čevlji obdržijo svojo obliko, je prav, če jih damo koj nu kopita. Za snoženje imejmo mebke krpe. Umazanija žre usnje, znto je treba ' umazane čevlje takoj osnažiti in jih ne smemo pustiti umazane čez noč. Za snaženje uporab-I Ijajmo le taka sredstva, ki so primerna tisti vrsti usnja in tisti barvi čevljev.
Čevlje moramo prav na tenko namazati, ker mazilo, če je preveč na debelo na usnju, čevlje prežre.
Irhovinaste čevlje obribamo z gumijasto krtačo, umazanijo pa obdrgnemo s sinirkovim papirjem. — Lakastc čevlje namažemo 7. oljem za lak. Stari lnkasti čevlji pa se bodo svetili, če jih obdrgnemo s prerezano čebulo.
Platnene čevlje ojieremo, jih namažemo z belim mazilom in osušimo na zraku ali na
soncu.
Sest zapovedi za nego nogavic
1.	Puzi pri nakupu, da so nogavice primerno velike, saj vprav velikost največ vpliva na trpežuost nogavic.	,
2.	Obuj si nogavice takole: do pete imej zvite, z nogo smukni vanje in šele potem jih obuj po mečah.
3.	Nogavice morajo biti pritrjene le tam, kjer je dvojni rob; 4 zaponke držijo bolje kakor dve.
4.	Pazi na to, da so čevlji znotraj brez napake, in ko se obuvaš, si pomagaj s tako zvano žlico za čevlje.
5.	Peri si svoje nogavice redno in puzi, da s prstani ali z nohti in z razcefrano kožo ne raztrgaš nogavic.
6.	Ko nogavice sušiš, jih obesi za konico stopala in nikoli ne smejo viseti nu soncu ali blizu peči.

»Hm, da sem raztresen, mi pravi zdravnik ...«
Prepečena krompirjeva fed
Poldrug kilogram krompirja in 750 gramov jabolk so poglavitne sestavine tega okusnega kosila. Kromjiir skuhaš v oblicah, ga ol 11 piš. nastrgaš in posuješ s tremi žlicami moke. To kašo premešaš iu jo ohladiš. Jabolka prav na tenko olupiš, iztrebiš peške in liarežeš na drobne rezinice. II krom|>irjevi kaši primešal osmin-ko litra mleka, eno žvrkliano jajce in osoliš. Nato devaš v posodo za peko izmenoma po eno plast te krompirjeve kaše in eno plast jabolčnih rezinic, posladkaš in potreseš s cimetom. Vrhnja plast je krompirjeva kaša. ki jo potreseš z drobtinami, obložiš s kosmiči presnega masla in pečeš tri četrt ure v pečici, da za-rumeni.
Kostum najlfubša jesenska obleka
Kostum je že zato jako uporabljiv, ker se je moči z bluzami in jopicami primerno obleči, kakor je prikladno spremenljivi jesenski temperaturi, ko jo zdaj vroče in soparno, zdaj pa hladno in kar mrzlo. Letos so tudi jako v modi sestavljeni ali kombinirani kostumi, ki sestojijo iz drugačne jopice in drugačnega krilu. S spretno sestavo je moči doseči zmeraj drugačen vtis.
Jopice letošnjih jesenskih kostumov so daljše kot lanske in padajo od boka navzdol nekoliko zvoaiasto,. .Veliki žepi so že zmeraj moderni.
Na naši sliki je na desni zelo ličen, šjiort-no prikrojen kostum z majhnimi kožicami na ramah in z žejioma. Pas je vdelan in zgornji del je malce bluzast. Tudi krilo ima iste ko-zičaste okraske kakor jopica.
Vzorec, ki je poleg omenjenega, je tudi brez reverjev. Velika, stran štrleča žepa 5e poudarjata jopico okrog bokov. Na tretjem kostumu sta jiomembna všita žejia z Ioputama, ki se zapenjata.
Ohlapne jopice imajo še zmeraj dosti prijateljic in so tndi letos zelo moderne. Na naši risbi je tozadevni vzorec za mladostne postave. Ohlapna, rjava jopica pristoji rumen-kusto-rjavemu, počez črtastemu krilu in k rumeni jopici. Debela pahovka je belo-rume-no-rjave barve
Kot poslednji kostum je kostum z ozkima žepnima Ioputama na sprednjem delu in v pasu. Krilo je malce zvonča«to.
Levo v vogalu je moderna, okrogla torbica z vtisnjenim robom. Dvobarvne rokavice so prav tako nekakšna igračka teh jesenskih dni.
Dva( ki jima ie ni treba v šolo

Jesenska pokrivala
Prvi pogled na novo jesensko modo velja predvsem klobukom, saj se z njimi pričenja jesen mode. Jesenska jx>krivala so lična, mladostna in pristojijo vsakršnemu obrazu.
Da koj povemo: klobuki s privihanimi krajevci so najmodernejši in so mnogo bolj v ospredju kot pa dosedanji v zvončasti obliki. Najpriljubljenejši so tako zvani klobuki Brc-t o n , ki imajo majhno, rnvno oglavje in večje, privihane krajevce. Prav lepo so jjomaknjcni na čelo, da je vidna zadnja plut glave, zato morajo biti lasje lejio urejeni.
Predvsem so jesenska pokrivala izdelana iz klobučevine, vendar so priljubljene razne sestavine iz drugačnih snovi, celo iz usnja. Vprav za jesen je prikladna sestavina iz klobučevine in usnja.
Videvali pa bomo to jesen tudi male, lične b a r e t e , z visoko privihanimi krajevci in s pajčolanom in z okrasom iz peres.
Poleg teh oblik se javljajo športni klobuki moške oblike, ki so spredaj privi-hani navzdol, zadaj pa navzgor. Oglavje je nizko in okroglo in se prilegajo obliki lobanje. Ti klobuki so preprosti in so iz mehke snovi,
ki jim ni treba nobenih okraskov. Primerni so ozkim obrazom.
Slednjič pa še beseda o najnovejši obliki jesenskih pokrival: o tur banih. Ti so nastali iz poletnih turbanov. Mehki klobu-čevinasti turban je na glavi tako, da je čelo še čez lase prosto, se tesno oprime glave in ima spredaj mali, turbansko zviti roli, ki se proti ozadju precej razširi in pada na zatilnik kot širok zvončast krajevec.
Novi jesenski klobuki so tu. Klobuki niso le novi po obliki, marveč tudi glede na barve. Najmodernejše so rjava, zelena, vinskordeča do vijoličaste in ciklamnordeče.
Neredna stožLca
upliva na ves organizem« Dobro sredstvo za odvajali, ki zanesljive deluj« ln ima prijeten okus, j«
tKVUbMHOMktt
tjjgjjji
F. K. S.: Že od rojstva opažate na sebi nesorazmernosti. Desna stran je normalna, leva pa je veliko manjša. V njej občutite kakor črevesje. Leva stran je tudi daljša.
Po vašem opisu sklepam, da je vam nevšečnost prirojena. To pa, kar občutite kot črevo, je najbrž kila. Če je napaka prirojena, se temu ne da več odpomoči. Vendar pa se vam zaradi tega ni bati, da ne bi imeli potomstva, če je druga stran v redu. Kilo si pa dajte operirati. Svetujem vam, da se zaradi točne ugotovitve in dognanja obrnete na kirurga.
F. H. D.: 61 let sta stari. Ne pomnite, da bi bili kdaj bolni. Vse življenje se vam je razmeroma dobro godilo. Zadnje leto opažate, da pešate. Muči vas zapeka, ki jo od časa do časa zamenjajo driske. Hujšate vedno bolj. V blatu ste opazili parkrat kri. Poskušali ste z vsemi mogočimi rožami, katere koli je kdo svetoval. Zboljšanja pa ni. Premišljujete, če bi se obrnili na zdravnika. Zdravnikom nič kaj ne zaupate.
Kar nič ne premišljujte, nič se ne obotavljajte. Poiščite si zdravnika, kateremu se s polnim zaupanjem lahko zaupate. Po znakih, ki jih navajate, sklepam, da imate bulo v črevesju. Ne boste je pa pregnali ne s kamilicami, ne s tavžentrožami. Vsak dan, ki ga zgubite, je dragocen za vas. Zato pohitite!
K. J. N. p. G.: 22 let ste 3tara, učiteljica. Že od nekdaj ste šibkega zdravja. Oče vam je umrl za tuberkulozo. Pol leta sem vidno pešate. Vedno bolj bledi in upadli postajate. Trebuh se vam veča, v njem imate bolečine, ki jih ne morete prav opredeliti. Vročino imate večkrat do 3T.8. Zapečeni ste. Teka nimate.
Menim, da imate vnetje trebušne mrene. Potrebno pa je točno dognanje. Zato se obrnite na internista. Nič ne obupujte, če sem vam tako odkrito povedal. S tem hočem le vam dobro, da se ne bi zanemarili. Vse bo še dobro. Nekaj mesecev počitka, dobra in tečna hrana ter sonce vas bo spravilo na noge.
L. M. O.: CM zadnjega poroda pred 3 leti vas mučijo vedno bolj pogosto napadi žolčnih kamnov. Ves čas se zdravite, zauživate le predpisano hrano, trajnega izboljšanja pa ne dosežete. Zadnji čas so napadi zelo številni, ob napadih dobite vročino do 39° C in zlatenico. Vprašujete me, če res ni druge pomoči, kakor operacija. Kaj se vam lahko zgodi, če se ne daste operirati?
Že to samo, da kljub trajnemu zdravljenju ne morete bolezni pregnati, niti jo izboljšati, govori za operacijo. Vročina in zlatenica pa prav silita na operacijo, če se hočete izogniti komplikacijam, ki se lahko pojavijo. Nastopi lahko vnetje trebušne mrene, vnetje jeter z abscesi, vnetje trebušne slinavke. Večkrat opažamo tudi raka v žolčniku, za katerega sicer ne moremo s 100% gotovostjo trditi, da je posledica žolčnih kamnov. Dejstvo pa, da po-
gosto najdemo raka in žolčne kamne obenem, govori za vzročno zvezo med obema pojavoma.
L. P. š. n. Lj.: Pred pol leta ste nenadoma zboleli. Začelo vas je zbadati na desni strani spodaj v trebuhu. Poklicani zdravnik je dognal vnetje slepiča in vam svetoval operacijo. Vaša teta pa, ki zdravnikov prav nič ne ceni, je rekla, da l>o tudi brez operacije šlo. Njena napoved se je uresničila. Po petih dneh so bolečine popolnoma prenehale. Bili ste popolnoma zdravi. Pred dvema mesecema pa so se bolečine na istem kraju pojavile. Ne sicer tako močne, pa vendar. Trajale so dva dni. Pozneje so se bolečine še trikrat v krajših
firesledkih ponovile. Vprašujete, če se le ne >i dali operirati.
Vidim, da je vaša teta zelo modra žena, ena izmed tistih devic, ki ne hodijo brez olja po svetu. Povedati pa moram to, da je pri vnetju slepiča v prvih 24 urah težko povedati kaj določnega, kakšen bo izvid. Značilno za napade, ki jih povzroča slepo črevo je to, da se ponavljajo. Po skušnjah pa, ki jih imamo, so uspehi pri takojšnjih operacijah. ■ najboljši. Iz vsega tega zaključujemo, da ie najboljše, če operiramo slepiča takoj, ko se pojavi vnetje. Ker so možna različna presenečenja. mislim, da je najbolje, če se odločite za operacijo.
V. M. Lj.: O zajedaleih, sončnih pegah itd. sem tolikokrat ponavljal, da ne morem več. Poiščite nazaj.
N. V. S. p. B. B.: 26 let staro ženo imate, ki je bolna na očeh. Strokovnjaki so ugotovili, da ji hromi očesni živec. Zdravila se je tudi na kliniki. Stanje se ji je zboljšalo na desnem očesu, začelo pa je pešati levo oko.
Uspeh zdravljenja ni izostal. Zato mislim, da je zanjo najbolje, če se obrne ponovno na zdravnika, ki jo je zdravil in jo pozna.
J. D. B: 36 let ste stari. Odločili ste se za korak, do katerega do zdaj niste imeli pravega veselja Nekako prav vam je bilo, ker ste se lažje otresli različnih vsiljivosti. ,Zdaj pa vam hodi napak. Radi bi, da bi si poživili veselje in zanimanje.
Kar tako nekaj svetovati in priporočati, ko si nisem na jasnem, za kaj gre, ne morem. Zdi se mi, da ste prekoračili tisto dobo in se boste vedno težje odločili. V vašem kraju imate dobrega, izkušenega zdravnika. Na njega se obrnite.
P. R. P.: Če je temu res tako, kakor pišete, ne smatrajte nevšečnost za brezpomembno. Ne zadovoljite se s tem, kar ste do zdaj dosegli. Če se ne boste korenito pozdravili, ne mislite na zakon. V breme boste sebi in družini.
R. C. D. p. Lj.: Nujno morate k zdravniku. Treba je popolnoma točno dognati. Nadloga je na videz malenkostna. Sumim pa, da se zanjo skriva resna bolezen. V pismu ste še dokaj točno opisali in navedli znake. Vendar pa to v tem primeru ne zadostuje. Če me boste ubogali, boste kmalu zopet na nogah.
Naš zivinozdravnih
Ali je dozdevno gonjenie junice v šestem mesecu brejosti siguren znak, da je junica jalova. I. C. M. - Imate tri leta staro junieo, za katero ste do nedavna mislili, da je že šesti mesec breja. Pred dnevi pa ste opazili, da junica kaže neke znake, slične gonjenju, to je, da skače na drugo živino. Ker je junica razvita, bi jo radi obdržali za pleme. Slišali ste nekje, da taka junica kakor je vaša, ne bo nikdar imela telička. Ali jo bo res treba dati mesarju? — Kaj sigurnega vam tako na daleč brez preiskave ni mogoče reči, niti v pozitivnem niti v negativnem smislu. Obupati ni treba prehitro. Ni se le enkrat pripetilo, da so našli v zaklani junici lepo razvitega telička, čeprav je bila junica proglašena za jalovo, ker je kazala znake gonjenja. Če hočete biti na čistem, jeli žival breja ali ne, je najboljše žival dati preiskati na brejost. Ce se pri tej preiskavi sigurno ugotovi, da žival ni breja, kar nevadno ni tako težko ugotoviti, če žival preiskuje strokovnjak, šele tedaj lahko odločate o nadaljnji usodi junice. \sako ravnanje tako po čez pa se navadno maščuje z občutno škodo za lastnika. Svetujem vam, da daste vašo junico čimprej regledati po strokovnjaku-veterinarju. ki vas s pregledom preko debelega črevesa naj-sigurnejše rešil dvoma ter vara svetoval to, kar bo za vas najboljše.
Bolezen oči psa. A. B. S. - Vašemu osem let staremu psu se je najprej gnojilo v ušesu, potem mu je pa udarilo v oči. Želite zvedeti,
je-li bolezen ozdravljiva, in kako bi jo idra-
vili? — Ker so oči važen in občutljiv organ,
vam svetujem, da v tej zadevi iščete strokovno pomoč. Sami lahko stavljate na oči tople obkladke kamiličnega čaja čim pogo-
K'
stejše, toliko boljše.
Kašelj svinje. A. G. D. - Vaši prašiči že dalj časa kašljajo. Vprašate, ali je vzrok temu prehlad ali pa mogoče kurje pero, ki se je zaletelo? Ali bi mogoče pomagali domači čaji ali kaj podobnega? Ali bi ga mogoče masirali s toplim oljem? — Kaj malo je verjetno, da bi samo prehlad ali pa kurje pero bilo vzrok kašljanja svinj. Tudi dvomim, da bi z domačimi čaji in z masiranjem kaj več dosegli. Kašelj svinje ni samostojna bolezen, ampak samo spremljajoči znak neke druge bolezni. Kašelj se pojavlja n. pr. pri svinjski kugi, gripi prašičkov in pri pljučni črvivosti. Če svinja slabo žre ali pa mogoče nič, potem ie zelo verjetno, da je kužna bolezen po sredi. Dobro bi bilo svinjam zmeriti telesno vročino, ki se meri v danki. Če je telesna vročina okrog 40" C, je tu še en znak več, ki potrjuje stim kužne bolezni. V tem primeru je najbolje. poiskati živinozdravniško pomoč. Najpogostejši vzrok kašljanja svinj pa so pljučni črvički. Kot sredstvo proti njim bi od domačih zdravil prišla v poštev mešanica enakih delov sode bikarbone in žveplenega cveta. Od te mešanice dajajte prašičem dnevno 3 krat po eno žlico med hrano in skrbite, da ne bodo bodo prašiči rili po gnoju, temveč jih imejte nekje na prostem v ograjenem prostoru.
Ptemii&r
Obupana mati. K. F, Z. - Zaradi posebnih razmer ste bili prisiljeni, da ste dali otroka v rejo do 10 leta na kmete. Potem se je šolal v mestu pri vas, dovršil je nižjo gimnazijo, vendar ne mara za vas in ie že dvakrat pobegnil z doma h krušni materi. Vprašate, kako bi fanta prav vzgojili. — Razumemo, da vam je hudo, da fanta vleče h krušni materi, vas pa ne mara. Ne bo pa temu vzrok le krušna mati, ampak verjetno vpliva na fanta tudi prosta priroda in svoboda, v kateri je zrasel na deželi v mlinu in se ne more navaditi na pusto mestno življenje. Glede vašega nadaljnega postopanja s fantom pa bi vam mogli prav svetovati le, če bi dobro poznali vas, fanta in razmere pri krušni materi. Posvetujte se zato z osebami, ki so jim te razmere znane.
Nadležna pot. J. B., K. — Postavili ste stanovanjsko hišo na parceli, ki je bila pred dobrim letom prepisana iz gozda v vrt in stavbno parcelo. Čez to parcelo gre pešpot, ki vam je v nadlego in jo hočete zapreti, ker imajo ljudje v blžini boljšo pot. — Svetujemo vam, da po-
nmmiimmiimramnHraimniHiMi OD R E2ITE itimHromimHii............
„!S!T8iOTT tmmmr
i odgovarja samo na vprašanja, ka- | terim je priložen tale odrezek. |
,Slovenec* 8. septembra 1940 (
IIIUUMMIUnniHnilHNmiHIIIIIIMIIIlItllllllllHMIlHIllItlHHIIIIIIINHIllUUIIIIIimjc
jasnite vsem, ki hodijo čez vašo parcelo, da sploh niso mogli služnostne pravice pešpoti pri-posestvovati, čeprav so hodili tam preko 60 let, ker je bila vaša parcela do nedavnega gozdna parcela, priposestvovanje služnostnih pravic po gozdnih parcelah pa je od leta 1853 dalje izključeno. V ta namen lahko daste vse dozdevne upravičence poklicati na pečat k sodišču, kjer jim bo to pojasnil sodnik. Če pa kljub temu ne bi hoteli opustiti hoje čez vašo parcelo, boste morali pač vsakega posebej tožiti na priznanje, da nima služnostne pravice pota čez vašo parcelo. — Ne smete pa pešpoti zagraditi, ker bi sicer dosedanji koristmki vas mogli tožiti zaradi motenja posesti in bi v tem postopku pravdo izgubili.
Neplačana najemnina. F. S. L. — V stanovanju ste imeli podnajemnico, kateri ste odstopili opremljeno sobo z dvema posteljema in s souporabo kuhinje. Ker po 6 mesecih ni plačala nič stanarine in je medtem umrla, vprašate, če ste upravičen isto zahtevati pri zapuščinski razpravi. — Pri zapuščinski razpravi boste imeli priliko, da prijavite dolg na neplačani najemnini. Če dediči tega dolga ne bi hoteli priznati, potem boste morali tožiti zapuščino, odnosno dediče. V pravdi boste morali dokazati, da je bila med vami in pokojnico dogovorjena podnajemna pogodba. V pomanjkanju drugih dokazov vas bo moralo sodišče za-slišati kot stranko.
Star dolu. F. V. D. — Spominjate se še, da ste leta 1931 ostali nekaj dolžni trgovcu, ne veste pa natančno koliko. Sedaj v letu 1940 ste dobili opomin po odvetniku. Vprašate, če ni ta dolg že zastaran. — Če v teku zadnjih 3 let
tega dolga niste več priznali, potem je dolg zastaran in ga trgovec ne bo mogel iztožiti. Ker pa sami pravite, da ste res ostali nekaj dolžni, bi bilo pošteno, da dolg plačate.
Preveč plačana najemninaf S. L, L. Hišni lastnik in najemnik sta sklenila ustno najemno pogodbo. Da bi bil mir v hiši, je naslednji mesec najemnik na pritisk žene hišnega lastnika plačeval po 10 din več na najemnini. Po enem letu je prišlo do nesporazuma v hiši in je verjetno, da bo najemniku stanovanje odpovedano. Vprašate, če bi najemnik imel pravico zahtevati povračilo 10 din mesečnega neplačila za povračilo selitvenih stroškov in če drži odpoved brez razloga. — Stanovanjska odpoved, dana v dogovorjenem odpovednem reku, bodisi od strani hišnega lastnika ali pa najemnika, jc veljavna, tudi če niso v odpovedi navedeni no-boeni razlogi, ali pa če navedeni razlogi ne bi bili resnični. Če je najemnik od drugega meseca dalje plačeval 10 din več najemnine in je gospodar ta denar sprejemal, je bila pač prvotna pogodba glede višine najemnine spremenjena in se ta razlika ne more zahtevati nazaj za kritje selitvenih stroškov. Le če je bila najemnina povišana po 1. IX. 1939, lahko zahteva po našem mnenju, več plačano najemnino najemnik nazaj, ker je bila protizakonito plačana.
Previdnost ob možitvi M. L. N. - Če sta mož in žena vsak do polovice lastnika posestva, potem se morejo vknjižiti dolgovi, ki jih napravi mož, le na moževo polovico posestva Ženina polovica bo ostala čista, čeprav bi izkupiček moževe polovice ne kril vseh njegovih dolgov. — Gleae prepovedi odtujitve, ki je baje bila dogovorjena med zakonci, vam svetujemo, da vpogledate v zemljiški knjigi, če in kako je lastninska pravica zakoncev omejena. Učinek teh omejitev vam lahko pojasni sodnik ob priliki uradnega dneva.
Vožnja preko tuje parcele. M. M. T. — Dva posetnika vozita preko Vaše parcele. Eden bi imel bliže, če bi vozil s svoje parcele naravnost na banovinsko cesto in bi mu zato pot 6ea Vašo parcelo radi prepovedali. Drugemu bi pa pot radi preložili na ožji konec Vaše parcele, ki je bliže banovinski cest. Sedaj Vam z vožnjo soseda delata veliko škodo, ker je pot zelo dolga. Radi bi nasveta o teh vprašanjih. — Vsaka zemljiška služnost mora služiti koristnejšemu in udobnejšemu uživanju gospoduj o-čega zemljišča. Če se s preložitvijo poti na Vaši parceli koristnost in udobnost vožnje s sosedove parcele, odnosno na parcelo, ne bo prav nič zmanjšal, tedaj ne bo ovira, da pot preložite. V pravdah so sodišča že dopustila tako preložitev poti. Bolj kočljivo bi bilo, pot zapreti. V tem primeru, in če bi se sosed zaprtju poti proti vil in Vas tožil, bi pač sodišče po ogledu na licu mesta in po eventuelni izvedb še drugih dokazov moglo presoditi, ali je pot preko Vašega zemlišča za sosedovo zemljišče, poleg katerega pelje banovinska cesta, res koristna m ali sosedu res služi v udobnejše uživanje njegovega

ioLčN\ *amenčki
Znani 8 AL VAT CAJ proti Col«-nlm kamenčkom ln bolečinam iolSnega mehurju ga dobiva pri crlavnem »nntopnlkn: Apoteka 8Ivana, Zagreb, Kaptol IT. — Prospekta o w)ravUanJ» pobijamo zastonj. O. r. & br. 27870-MM. Bil
zemljišča. Č« je sosed trmast, se boste vsekakor zapletli v pravdo, ako mu proti njegovi volji pot preko Vašega zemljišča zaprete.
Izbira poklica. R. L O izbiri poklica je naš list objavil dva članka dne 24 avgusta t. 1. Preberite jih in se ravnajte po njih aH pa «e obrnite na banovinsko poklicno presvetovalnico v Ljubljani. Glede poštne brzojavne šole vprašajte pri poštnem ravnateljstvu.
Potni ctroikl okrajnega glavarja V. Z. Komisijski stroški državnega uradnika ke odmerijo po uredbi o potnih stroških. Vsak državni uradnik, ki posluje izven službenega sedeža, sms zaračunati stroške za vožnjo pripadajočega mu razreda, ki se ravna po položajni skupini. Dalje »troške za prenašanje prt-tjage in dnevnico, katere višina je zavisna tudi od položajne skupine in trajanja potovanja. Popolnoma upravičeno je oblastvo zahtevalo predujem za stroške in opravo komisije, ki jo je povzročila privatna stranka. Prosite pri okrajnem glavarstvu naj vam pokažejo uredbo o potnih stroških.
»Nepreskrbljena.« E. Z. Hčerka državnega uslužbenca ima po sedanjem uradniškem zakonu pravico do rodbinske pokojnine, dokler se ne omoži, dokler ne izgubi državljanstva ali ni obsojena za kakšno kaznjivo dejanje, katerega posledica je iz-< guba pokojnine ali dokler ne vstopi v državno službo. Ker živite pn materi, ima vaša mati pravico do rodbinske pokojnine za dve vživalki. Če jo prejema samo za sebe, naj takoj prosi, da se ji prizna še za vas — hčerko. Seveda boste tudi po materini smrti prejemali pokojnino in to toliko kolikor jo odpade po § 139 uradniškega zakona na eno vživalko.
Prošnja za posmrtnino in rodbinsko pokojnino po možu. S. P. Po smrti državnega uslužbenca se izplača njegovim svojcem (vdovi ali otrokom) za pogrebne stroške enomesečna plača. Ta znesek izplača finančno ravnateljstvo, ko se mu prijavi, da je državni uslužbenec umrl. Poleg pogrebnine se izplača ženi ali otrokom podpora v višini dvomesečne plače pokojnka ako nimajo niti nobene imovine niti kakšnih dohodkov. Prošnjo ie treba vložiti pri oblastvu, kjer je bil pokojnik v službi. Prošnji se mora priložiti poročni in mrliški list, potrdilo, da je prosilka živela s pokojnikom v skupnem gospodinjstvu do smrti, potrdilo pristojne blagajne o višini pokojnikovih službenih mesečnih prejemkov in potrdilo občine o tem, da pokojnik nt zapustil nobene imovine v kraju bivanja niti kje drugje in da niti vdova niti otroci nimajo nobene imovine ali dohodkov. Na isto oblastvo je treba vložiti prošnjo za rodbinsko pokojnino. Prošnji je priložiti iste listine kakor k prej navedeni prošnji,,poleg pa še rojstne in krstne liste otrok, za hčere samski list, za sinove potrdilo šole, da se šolajo, potrdilo občine, da otroci žive z materjo v skupnem gospodinjstvu, potrdilo državnega tožilstva, da prosilci niso obsojeni na izgubo častnih pravic. Potrdilo državne hipotekame banke, da ie pokojnik vplačeval v uradniški pokojninski sklad, odlok o priznanju osebne pokojnine pokojnemu in potrdilo pristojne oblasti Prošnja in priloge so proste taks.
Zavrnjene prošnje za draginjsko doklado. D. Č.
Več prošenj ste vložili na finančno ministrstvo, da se vam izplača dolg na draginjski dokladi iz 1. 1926, a je ministrstvo vse prošnje zavrnilo. Leta 1932 6te zahtevali pismeno rešitev, ki pa jo niste dobili. Vprašate, ali bi še lahko dosegli izplačilo. — Pred vsem niste pojasnili kakšno »draginjsko doklado« iz leta 1926 bi radi dobili. Tedaj veljavni uradniški zakon iz leta 1923 prejemkov pod imenom »draginjske doklade« sploh ne pozna Po tedanjem zakonu so državni uslužbenci prejemali osnovno in položajno pla« čo, stanarino in doklado za otroke. Zato bi bilo treba najprej razčistiti vprašanje, kaj prav za prav hot čete dobiti Toda razpravljanje o tem vprašanju je tudi sicer že prekasno ker take terjatve proti državi zastarajo v petih letih. Če v treh mesecih niste do-bili zahtevane rešitve od finančnega ministrstva, bi bili morali vložiti tožbo na državni svet, ki bi bil končno odločil v vašem zahtevku.

Gnojenje krompirju in pesi. E. P. S. — Imate malo zemlje, na kateri pridelujete krompir, peso in deteljo. Slabo vam obrodita krompir in pesa, dobro pa detelja. Gnojite vsako leto s hlevskim gnojem iz žaganja in z lesnim pepelom. Kakšno gnojilo bi bilo potrebno, da bi krompir in pesa uspevala nekaj let zaporedoma na istem mestu? — Malokatera rastlina uspeva na istem mestu več let zaporedoma, ne da bi zemlja zaradi nje opešala. Vendar je krompir tisti, ki še nabolje prenese samega sebe. Vsekakor vam svetujemo, da kolobarite oziroma menjate krompir in peso z deteljo. Ta raste na istem mestu po dve leti; če ji primešate trave, še tretje leto. Na drugi polovici boste pa lahko menjavali krompir s peso tri leta, ne da bi pridelek slabo uspel, če le zemljo dobro obdelujete. Predvsem morate tla za okopavine kolikor možno globoko preorati ali prekopati, zlasti to po detelji. Pri tem jo pa zagnojiti s hlevskim gnojem. Zagovina v gnoju ni slaba, zlasti ne za težke zemlje le bolj počasi se razkraja. Pepel, zlasti bukov ali hrastov, je prav dobro kalijevo gnojilo, primerno za peso in krompir. Ne sme ga pa izpirati dež, kajti tedaj postane malo-vreden. Hranite pepel na suhem, tedaj bo dobro gnojilo. Moker malo zaleže. Izmed umetnih gnojil je kalijeva sol za peso in krompir najboljše gnojilo. Na travniku pa trosite jeseni kostno moko namesto Tomasove žlindre.
Četrta košnja detelje. C. I. K. — Stari ljudje trdijo, da se detelja, četrtič pozno košena, uniči in ni drugo leto več tako gosta. Je-li to res? — Res je, da jeseni pozno košena detelja slabo pre-zimi in se deloma uniči. To pa je veliko odvisno od jesenskega vremena. Če ima detelja dovolj časa, da ee do zime še zadostno obraste in ta obrast obvaruje rastlino pred pozebo tedaj bo dobro prezimila. Če pa kmalu po košnji nastopi mraz, ki prekine vsako rast, tedaj bo detelja tudi trpela. Letos je bilo vse poletje deževno in hladno vreme, zato smemo »upati« (nismo pa gotovi), da bo jesen lepa ter bolj dolgo rajala. Zato se lahko okorajžimo in deteljo še četrtič kosimo, četudi že nekoliko pozneje.
Priprava eepilne smole. C. J. K. — Več let ste že cepili s smolo, ki 6te si jo sami kuhali. Toda ta je razpokala in v razpoke je prišla voda, cepljenje se ni obneslo. Želite recept za kuhanje smole. — Receptov za kuhanje smole je mnogo. Tukaj navajamo enega iz sadjarskih knjig: Vzemite 1 kg smrekove smole, denite jo v staro ponev ali kozo, segrejte jo na mirnem ognju. Pripravite navaden visok lonec, v katerega vlijete malo mrzle vode, čez pa trdno privežite žaklje-vino tako. da ni preveč napeta. Ko se smola raz-greje, jo previdno vlivajte na žakljevino, da se precedi. Ko je precejena, jo zopet segrejte ter ji, dokler je še vroča, prilivajte do 150 gramov čistega špirita — alkohola. Pri prilivanju stalno mešajte. Da ostane to mazilo bolj volno, dodenite na 1 kg še po dve žlici lanenega ali repičnega olja. ali pa tudi loja. Dokler ne izhlapi špirit, je smola tekoča, tako da jo lahko namažemo s pri-resanim klincem. To mažo hranimo v dobre «a-prtih posodah, da špirit ne izhlapi
Krompir je slabo obtfodil. I. S. K. — Navajate razne znake bolezni in škodljivcev na krompirju od saditve do izkopavanja in želite pojasnila, kako to v bodoče preprečiti. Spomladi ste sadili krompir, ki pa ni ves vzklil, ampak ste ga morali pod-saditi. Kriva je bila temu moča in mraz, da je gomolje v zemlji zgnilo. Listje — krompirjevka — je bilo bolno zaradi deževnega in mrzlega vremena. Pri izkopavanju je bil pridelek pičel in nekateri gomolji gnili. — Če listje ni bilo zeleno in bujno, tudi zarod v zemlji ni mogel biti bogat. Gnilobi je bilo krivo deževje in mokrota. Mnogo gomolja je bilo obgrizenega. — Krivi so bili ali črvi-ogrci hrošča, ali miši ali bramorji. Sredstvo proti njim. — Sadite krompir na drugo njivo, sicer bo prihodnje leto pridelek še slabši.
Hroščec grahar v grahu. I. Š. V. — Posadili ste zdrav grah, od katerega ste pustili nekaj za seme. Od tega je več kot polovica črvivega. Nekatera zrna imajo črva v sredini, pri drugih pa je že zlezel ven skozi vidno luknjo. Kaj povzroča to črvivost, — Iz zrna graha ni izlezel črv, ampak že hrošček grahar (bruchus pisi). Ta hrošček leta okrog graha, ko ta cvete, se pari in potem izleže samičica jajčeca na njegove pestiče ali mlade stroke. Izležena ličinka (ki jo vi imenujete črv), se zarije v strok in od tam v zrno, kjer raste tako počasi, da se zrno normalno razvija. Luknjica, skozi katero je ličinka prodrla v zrno se kmalu popolnoma zarase. Ličinka izdolbe vsebino zrna prav do kožice tako da se na mestu, kjer bo pozneje izlezel hrošč, pozna majhen črn obroček: tu je glava. Ko doraste. se zabubi. Že jeseni je hrošč popolnoma razvit, in ako je tedaj toplo milo vreme, prileze na dan. Ob mrzlem vremenu pa pre-zimi v njem. Spomladi ob toplem vremenu izleže na dan in začne svoje delo. Od grahorja razjedena zrna navadno ne vzkale, ali dajo le šibke rastline, ki se kmalu posuše. — Tega škodljivca zatiramo na različne načine. Grah segrevamo v vodi pri 60 stopinjah Celzija eno uro, nato ga ohladimo in posušimo; ali ea sušimo 24 ur pri 50 stopinjah toplote, pri čemer grahar v zrnju pogine. Pozimi ob mrazu postavimo grah v topel prostor, da prisilimo hrošča, da izleze iz zrna. Ko so hrošči večinoma zunaj, jih presejemo skozi eosto rešeto, da padejo skozi, grah pa ostane na njem. Hrošče potem uničimo. Sadite samo tak grah, ki je popolnoma zdrav.
Posebno pazite, kaj bolnik pije!
Pitje nt I« ia idravega človeka telo vaino, temveč tndi ta bolnika mno-~	gokrat rainejšo od hrane i
Zato pijte Vi ln Va9 bolnik čim češče našo najboljšo mineralno vodo, ki Je »>IIW Mi zdravita«
ono z rdečimi srcil
Prospekte in vsa potrebna navodila pošlje zastonj in a veaetjem: Uprava zdravilnega kopališča
SLATINA RADENCI
Mali oa lasi
V malih oglasih velja vsaka besedo 1 din; tenltovonjskl oglasi 2 din. Debelo tiskan® naslovne besede t« računalo dvojno Najmanjši znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi se plačujejo tako) pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja so računa enokolonska. 5 mm visoko petltno vrstico po 3 din. — Za pismene odgovore glede molih oglosov treba
priložiti znamko.
| Službe iicejo
1 Dve
ISčeta službo - za vsako delo. - Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 1066.
(a
Trgovska pomočnica
mešane stroke, vsestransko zanesljiva, prosi na-meščenja. Ponudbe upr. »Slovenca« pod »Poštena« št. 13406.	(a
Pekovski mojster
samski, Išče nameščenja. Ponudbe na podr. »Slov.« v Celju pod »Mojster« št. 634.	(a
Izučena prodajalka
z malo maturo In završ-nlm Izpitom gremljalne šole, Išče zaposlitev. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Vestna«.
Sluibodobe
Krojaškega pomočnika
sprejmem za veliko delo. Avšlč, Ljubljana, Komen-eskega ulica 36.	(b)
Vež čevljar, pomočnikov
za mešana dela sprejmem takoj. Kolnlčar Franc -Duplje 72, Gorenjsko, (b
Več čevljar, pomočnikov
sprejmem takoj, ftter Mihael, Kranj, Jenkova ulica 2.	(b
Krojaškega pomočnika
za konfekcijsko delo takoj sprejme Franc Pelko st. Novo mesto.	(b
Brusača in polirerja
kovin sprejmem v stalno službo. Josip Otorepec -Za Gradom 9, Ljubljana.
'100 dobrih delavcev
takoj sprejmem v Pod-vlncl pri Ptuju. Mavrlč Anton, mestni stavbenik, Ljubljana.
Vrtnarja
Izkušenega, ki zna gojiti zgodnjo povrtnlno - Išče Oružarna Pastuovlč, Za-reb, Jurlšlčeva ulica 1.
Mesarskega pomočnika
z dežele, sprejmem takoj. Jakob Jeslh, ltudnlk pri Ljubljani.
Fant z dežele
Išče kakršnokoli zaposlitev v trgovini ali gostilni. Naslov v upravi »SI.« pod št. 13455.
Slikarske pomočnike
ln pleskarske, zanesljive ln dobro Izvežbane, takoj sprejme Mihael Dobrave, Celje, Glavni trg 15. (b
Slikarske in pleskarske
pomočnike sprejme Bokal France, Ljubljana, Celovška cesta 264.
Mehanik
ki so razume na pletilne, šivalne in pisalne stroje, vešč popravil električnih likalnlkov — Išče službo. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 13.509.	(a
Kuharica ali kuhar.
Večja graščina sprejme prvovrstnega kuharja ali kuharico z znanjem nemškega jezika. Ponudbe navedbo dosedanjih službovanj poslati na upravo Slovenca« pod »Zmožna kuharica« št. 13389. (b
Kovaški pomočnik
lzvežban v podkovstvu, zmožen samostojnega dela, Išče primerno službo, najrajši kot domači kovač. — Naslov: F. Soko Aleksandrova cesta 33 Studenci pri Mariboru, c
Gospodinjsko pomočnico
starejšo, z znanjem kuhe in vrtnih del, sprejme tr govec na Štajerskem. — Ponudbe z zahtevo plače na upravo »Slovenca« pod Samostojna« št. 1339G. (b
Organist
ljubitelj ccrkve, glasbe in prosvete, zmožen gospodarstva in obč. tajni štva, Išče službo. Ponud be upravi »Slovenca« pod »Skromen ln vesten« št 13.307.	(a
Trgovska pomočnica
Izučena v trgovini manu fakture, špecerlje, trafike in gostilne, z maturo mešč. šole s prav dobrim uspehom, želi premenlti službo v trgovino, trafiko, buffet, točilnico ali podobno. Mlaker Alojzija Sp. Brežnica 1, Poljčane,
Službo gospodinje
V župnišču ali drugod -iščem. Sem 33 let stara, vešča kuhe in vseh notranjih in zunanjih del Pismene ponudbe upravi »Slovenca« pod »Poštena in skromna« 13.324. (a
Zdrav kmečki fant
pošten, star 28 let, želi službe. Dovršil sem kme tijsko šolo in sem zmo žen prevzeti tudi mesto oskrbnika. Naslov v upr. ^Slovenca« pod »Vesten
Glasba
(rfiptaien pouk r Igrart/ufi
MARIBOR s. 102
Nove citre
boljše, ugodno prodam. Naslov v upravi »Slov. pod št. 13428.
Klavir
ge rabljen, vendar dobro ohranjen in močan, ku plmo. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Klavir št. 13419.
II
Živali
[i
Dva lepa konja
močna, tovorna, 8	let stara, prodam. Kupec jih
lahko vsak dan vidi.	N
slov: Klncl Angela,	po
sestnlca, Rečica prt	Sa
»ItU. '	U
Pomočnika
soboslikarskega in pleskarskega. sprejme Urbar Viktor, Jesenice, Go-posvetska 32, Gorenjsko.
Postrežnico
ki zna kuhati, potrebujem za dopoldne k dvočlanski družini. Predstaviti se od pol 12 do pol 1 : Petriček, Tyrševa 11.	(b)
Žensko
staro od 45 let dalje, ki je voljna vršiti skromno in pošteno gospodinjstvo tričlanske uradniške družine, zaradi začasne odsotnosti žene, sprejmem takoj. Takojšnje ponudbe upravo »Slovenca« pod šifro »Ako poštena, ostanem za vedno« št. 13394.
Modistinjo
samostojno ln zanesljivo moč, sprejmemo za slovenski salon v Zagrebu Predstaviti se: Hotel Soča, Ljubljana, v nedeljo, t. m. od 11—12 ali pa tam pustiti naslov.
Mizarske pomočnike
dobro izvežbane in samo stojne v stavbnem delu, kakor tudi spretnega kro jilca lesa sprejme takoj Franjo Vehovar, stavbno ln umetno mizarstvo, Ce lje.	(b)
Steklarskega pomočnika
ali vseh del že dobro lz vežbanega vajenca takoj sprejmem za večmesečno delo. Za dobrega ln za nesljivega delavca ostane služba stalna. Plača po dogovoru. Vprašati pri Ferd. Hlebš, steklarstvo, Kranj.	(b
Trgovska pomočnica
ki je popolnoma vešča manufakture in špeceri je, se sprejme v večjo trgovino na deželi. Na stop takoj. Ponudbe na podr. »Slovenca« v Celju pod »Nastop takoj« 13.358
Gospodinjska pomočnica
ki je vajena tudi gostil ne in nekaj kmetije, takoj sprejme. Plača po dogovoru. — Gostilna in mesarija Mlinarič, Brezje Gorenjsko.	(b
Uradnik
sposoben, samostojen, od ločen in hiter pri delu, se sprejme kot vodja or ganlzaclje v tovarno Ponudbe z navedbo šol Eke Izobrazbe In doseda njega službovanja poBla ti upravi »Slovenca« Mariboru pod »Višja spo sobnost« 1056.	(b
Knjigoveškega mojstra
ki se deloma razume tudi na kartonažo in na pri pravo strojev — Iščemo V poštev pride le dober strokovnjak, ki je ener gičen tn je sposoben vo dltl večje podjetje. Mesto je dobro plačano ln stal no. Ponudbe z navedbo dosedanjega udejstvova nja v upravo »Slovenca pod »Sposoben delovodja 11.111.
2 mehaniška pomočnika
prvi k avtom ln motorjem, drugI h kolesom -dobita takoj službo. Janez Zupančič, mehanik, Črnomelj.
Pleskarja
za pohištvo, ln mizarje sprejmemo v stalno službo. Naslov v upravi »SI.« pod št. 13437.
Pošteno deklico
sprejmem k otrokom. — Goršič, Križevniška 9. (b
Več čevljar, pomočnikov
za moška dela, sprejme takoj A. Cernllec, Kranj.
Poštena sobarica
ki zna tudi prati ln delati na vrtu, dobi službo. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Poštena« št. 13337.
Krojaškega pomočnika
sprejme takoj Eržen Josip, Stražišče pri Kranju.
Mizarskega pomočnika
sprejme mizarstvo Stlgl, St. Vid nad Ljubljano, (v
Čevljarskega pomočnika
takoj sprejme Valentin Jenko Slov. Jnvornlk 69.
Knjigovodja
perfekten bilancist, z dobro prakso, se sprejme. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Začasno« 13.110. b
Zavod sv. Terezike
Fonikve-Dobrepolje, takoj sprejme zdravo deklo za kuhinjska dela_ ki zna tudi kruh peči.	(b
Pekovskega vajenca
poštenih Btaršev, z vso oskrbo v hiši, sprejmo Teodrag Podobnik. Skof-ja Loka, Mestni trg.
Dobre tesarje
sprejme takoj Martlnec, Ljubljana, Trnovski pristan 22.	(b)
Štiri mizarske pomočnike
takoj sprejme: Ludvik Pungert, Trata 5, St. Vid nad Ljubljano.	(b)
Na velesejmu ne razstavljamo, vendar Vam dobavimo automobil po Vaši želji in okusu takoj iz skladišča v Ljubljani
®ŠH0D R
E. Rosa
Ljubljana, Poljanska 69 - Tel. 25-41
Žensko
veščo za sortiranje cunj ln krp sprejmem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 13514.	(b)
Dekle
ki zna samostojno kuhati, ln snažno sobarico — sprejme boljša družina. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 13424.
Polirja
zmožnega samostojno voditi večje stavbe, sprejmem. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Polir« 13411.
Knjigovodja
perfekten bilancist, z dobro prakso, se sprejme. Ponudbe v upravo »SI.« pod šifro »Začasno« št. 11400.
Prekajevalskega pomoč.
prvovrstnega, sprejmem takoj. — Jeršln Jernej, Kranj.	(b
Prodajalko in šivilje
vešče krznarskega dela, sprejme takoj v službo -Semko, krznar, Maribor.
Pridno dekle
vajeno vseh gospodinjskih del in kuhe — iščem k majhni družini. Cebular, Ljubljana, Beethovnova 16-IV.	(b)
Učenko
sprejme takoj salon domskih klobukov Mlml Sark v Ljubljani, Tyrševa 1. palača Kreditne banko, (v
17 letni fant
se želi izučiti ključavničarske ali mehaniške obrti. Naslov v upravi »SI. pod št. 13470.
Vajenko
pridno ln pošteni, sprej me damski modni salon.
Za 10 din
Vam pošljem seznam 25 praktičnih predmetov, ki jih boste lahko Izdelovali doma. Stalen zaslužek tudi v teh kritičnih časih 1 Llndič, Ljubljana, prodni 245-c.	U)
smcijaina UDHovAiNKa.
Kuharico
do 26 let staro, zmožno večjega gospodinjstva — takoj sprejmem. Plača dobra. Ponudbe po možnosti s sliko poslati upravi »Slovenca« v Mariboru pod »Poštena 1072«. (b)
mm\
Mesarskega vajenca
sprejme Matevž Zavrl -Javornik, Jesenice. (v
Krojni Iečaj
Jožice Kume!j-Rus
se prične
17. septembra 1.1.
Jadranska ulica 22 Ljubljana Po naročilu Izdelujem vse kroje (šnlte) po meri ln žurnalu.
Vajenca
sprejme trgovina Naslov v upravi
usnja. »Slov.«
Vajenca
sprejme trgovina z meš. blagom. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 13461.
2 čevljarska vajenca
ln več pomočnikov sprejme Jeraj, Zapoge, pošta Smlednik.
Vajenka
za prešivanje zgornjih delov čevljev se sprejme. Triumf, Miklošičeva 12.
Mesarskega vajenca
z vso oskrbo v hiši sprej me mesarija žumer in drug, Celje.	(v)
Hlapca
za razvažanje slatine sprejmem. LJubljana VIT, Jernejeva 14.	(b)
Paznika
za vinograd pri Slov. Bistrici, sprejmem za čas do 20. oktobra proti dobri nagradi. - Ponudbe v upravo »SI.« pod »Orožni Ust« št. 13471.
Služkinjo
pridno ln pošteno za vsa kmečka dela, sprejmem takoj. Helena Ivolman -Bled I.	(b
Moškega
poštenega, zgovornega, samskega, sprejmem. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Dober nastop« št. 13468.
Vzgojiteljico
z znanjem nemškega jezika sprejme k mali deklici krščanska družina. -Ponudbe s prepisi spričeval In sliko na: Zunder, Zagreb, Mihanovičeva št. «0. (b
Kmečko dekle
srednjih let, vajeno kuhe in vseh domačih zunanjih del — Fprejme v stalno službo Franc Bol-ka, mesar in gost.. Zalog Komanda, Gorenjsko, (b
Vajenca
sprejmem za pleskarsko obrt. — Štefan Borštnar, Podmllščakova 4, Bežigrad.	(v)
Učenec
se sprejme v večjo trgo vino z mešanim blagom ln deželnimi pridelki na deželi. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Pošten« 13.376.	(v
Krojaškega vajenca
takoj sprejmem z vso oskrbo v hiši. Bukovnlk Trubarjeva 2.	(v)
Za mizarskega pomočnika
bi se rad Izučil fant z dežele z oskrbo v hiši. Po nudbe upravi »Slovenca« Maribor ood »Z dežele 1071«.	(v)
Naslov v upravi ca« pod št. 1.1175.
>Sloven-(v
Višješolec-inštruktor
vešč modernih jezikov -lnštrulra proti oskrbi po dogovoru. Naslov v upr. Slov.« pod št. 13402. (u
Ga. Roza Gallatia
Poljanska cesta St. 18, prične s klavirskim poukom 16. septembra.
Klavirski pouk
začetniški in nadaljevalni. Resljeva cesta. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 13542.	(u)
Nemščino
od osnovnih začetkov do popolnega obvladanja — poučuje profesor dr. H. Svoboda, Emonska 2.
Foto-amaterjem
razvija, kopira ln povečava
Foto atelje Slanrini Ljubljana- Vit,
V,ažno za vsakega!
Sedanji težki časi zahtevajo zdrave živce, zato pridite k nam in pijte mleko, jogurt, smetanco. Zajtrk, večerja, mlečna hrana. Se priporoča mlekarna »Drama«, Erjavčeva cesta 2.
Gumbnice, gumoe. pilse,
uionufjraine, entel. ažur fino in hitro izvrši
Metek & Mikeš
LJubljana. Frantiikanska ulica
nasproti hotela Union Velenje perila, krasna predtiskana žen roč. dela
Italijanščino in nemščino
poučujem temeljito in vestno. Grem tudi na dom. Pisati v upravo »Slov.« pod »Sedanjost« št. 13459.
msm\
Motor
skoraj nov, 350 ccm — In kupim majhen in dobro ohranjen avto. Naslov v upravi »Slov.« pod 13466.
Avto
dobro ohranjen, Stlrlse-dežen, kupimo. Naslov v upravi »Slov.« pod 13469.
Tovorni avto
poldrugotonskl, Sevrolet, nova guma, poceni prodam, zamenjam, odnosno kupim avto tli ln pol do pettonskl. F. Bevc, postaja Mokronog.	it)
3 legitimacijske slike
10 din. - Foto 1'avlovčič, Poljanska 12.	(r
Za svojo odda
nezakonska mati 1 moteč staro, zdravo deklico. — Polzve se: Dečjl dom kraljico Marije, Ljubljana, I.lpičeva ulica.
Na dobro oskrbo
sprejmem učenko aH gospodično s službo. - Pli učenju pomoč sostanovul-ke-učlteljlce, obenem in-štrukcija v nemščini. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor pod št. 1068. (0
OKAMA MAZILO
17. 7.'lravilnih zelišč. - Cn-,lovil uspeh pri rnnali, opeklinah, o/.iilioiijih - volku — turih in vnet i i h itd. m h»ko • lolenčkov pri kngnem»netjn, I7.pn9fnjih In hrnHtnh nate menil. 7,n tnzpnknnn prsne bradavice. Dobi »e » lekarnah in drogerijab.
NOVlI NOVI I Novi I NovU
Zakon o ustrojstvu vojske in mornarice
iz:de proti koncil tega meseca. Zakon je na novo urejen z vsemi vnešenimi spremembami in dopolnili.
Cena v predplačilu 50 dinarjev.
Naročila naj se pošljejo na naslov:
Slavko A.FarkaS. Ljubljana 10
pešadijski major
IE3JS3SI
Srednje kmetsko posestvo
takoj prodam. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 13429.
Hiša
v centru LJubljane radi družinskih razmer naprodaj (brez posredovalcev). - Naslov v upravi »Slovenca« pod 13.265. p
Hišico z vrtom
v bližini mesta,	kupim.
Ponudbe upravi	»Slov.«
pod »I. draginj,	razred«
13.238.	(P
Hišo v Mariboru
ali na Teznu takoj kupim. Dopise upravi »Slovenca« Maribor pod zn. »Hiša« 13.217.	(P
Hiša z vrtom
pripravna za upokojenca, ki želi preživeti v lept kmetski vasi. zraven ba-novinske ceste, blizu postaje Ponikve, se dobi za 38.000 din. Na željo je zraven velika njiva. — Osebna in pismena pojasnila daje prodajalka Jerič Frančiška, Rodne 9 Trebnje.	(P
Ugoden nakup
Krasno posestvo v Savinjski dolini tik ban. ceste, 10 oralov - prvorazredni nmeljski nasadi, sadono-snlkt, travniki, doraščeni !n mladi gozdovi, vse spo-leno s hišo in gospodar poslopji, takoj naprodaj ood ugodnimi plačilnimi logojl. Pojasnila. dlJe -nton Vidovič, Sv. Peter Sav. dolini.	(p
Stavbne parcele
ugodno prodam. Vižmarje št. 48. pod klancem.
Stavbne parcele
in hiše naprodaj. — Vižmarje 46.
Stavbno parcelo
1000 m', prodam. Krošclj, Verje, Medvode.
Novo hišo
enostanovanjsko, z vrtom, prodam v bližini kolodvora Korovnica. Poizve se: Rotar, Vrhnika.
Stavbno parcelo
ali drugo (njivo, travnik, vrt, gozd). - Ponudbe v upravo »SI.« pod »Ljubljanska okolica« št. 13439.
Enostanovanjsko hišo
z zemljiščem, pri cesti in ob železnici, ugodno prodam. Krcgar, Rodica 42, p. Domžale.
Prodam hišo
travnik in zaraščen gozd v prometnem kraju. — Klampfer, Podkoren 8, Kranjska gora.	(p
Hiša
5 sob, 2 kuhinji, v najlepši legi mesta Olja -ugodno naprodaj. Pojasnila pri Gradbeni zadrugi Celjo, Glavni trg 6. p
Zemljišče
pripravno za manjšo industrijo, ob glavni cesti .^t. V)il—Ljubljana, ozir. v bližini dolenjskega kolodvora, takoj kupim. Ponudbe nasloviti na upr. »Slovenca« pod »Odgovarjajoče« št. 13397, (p
»REALITETA« posredovalnica nepremičnin (za hiše, vilo, parcele, posestva, gozdove Itd.) je samo v LJubljani, Prešernova 54-1., nasproti glavne pošte. Telof. 44-20. Posluje hitro ln solidno. Vso Informacije so bross-plačne. Prepričajte se!	Parcele naprodaj v St. Vidu In v Vlžmarjlh. Poizvedbe: Vižmarje 78 (nasproti Mizarske zadruge). (p
	Naprodaj imam trgovsko stanovanjske hiše, vile, parcele, gostilne, v centru ln na periferiji. Kdor želi dobro kupiti aH prodati, naj se obrno na posredovanje JANČAR, Sv. Petra 27, telet. 47-88.
Dvostanovanjsko hišo v Vlžmarjlh 46, prodam.	
Posestvo kupim v lepem kraju v ravnini. Ponudbe z navedbo cene na upravo »Slovenca« pod »Dobro plačam« št. 13386.	
	Zemljišče okoli 5600 m«, v bližini Rakovnika — prodam za 80.000 din. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 13544. (p)
Kupujemo srednje ln večje gozdove vsake vrste. -— Ponudbe sprojemamo samo od lastnikov gozdov. Dubravka, Zagreb, Ilica 11.	
	Hiša v dobrem stanju naprodaj v Ljubljani z 20 eno-sobnimi stanovanji. Obrestuje se netto 6 odst. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »630.000 din« 18500.
Kupim hišo v Ljubljani do 700.000 dinarjev z nekaj hipoteke. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Hiša« it. 13 493.	
	ICBSB33!
Parcele med Podmilščakovo ln Kamniško ulico ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod 13489.	IŠČEJO: Lokal za pisarno, v sredini mesta, iščem za takoj. Jager, Ljubljana, poštni predal 260. (m) ODDAJO: Galanterijsko trgovino v zvezi s trafiko in stanovanjem dam takoj v najem. Naslov v upravi pod št. 1.3.141. (n
Valjčni ali kmečki mlin kupim. Ponudbe poslati upravi »Slovenca« pod »Mlin« št. 13488. (p)	
Visokopritlična hiša dvostanovanjska, z vodovodom naprodaj. Gunclje 38, St. Vid nad Ljubljano.	
	Trgovski lokal v bližini magistrata, pripraven za vsako trgovino ali obrt, se odda. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 13438.
Hišo v okolici Kranja, do 100 tisoč din, kupim. Ponudbo upravi »Slovenca« pod št. 13551. (p)	
Hiša v lepi sončni legi, z velikim vrtom, primerna za upokojenca, pol ure od kolodvora Celje, ugodno naprodaj. Poizvedbe pri Cilki Kager, Celje, Gosposka ulica. (p)	
	itanoianja
	IŠČEJO: Enosobno stanovanje s pritlklinami, išče za takoj ali kasneje nitma stranka dveh odraslih oseb. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 13433. ODDAJO: Dvosobno stanovanje s kuhinjo Oddam z i^b-vembrom. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 13403. (A
Posestvo v Prevorskem Dobju z vsemi potrebnimi poslopji, veliko okoli 10 do' 15 oralov, naprodaj za 100 do 150.000 din. Poizvedbe pri: Dr. Ogrizek, Celje. (p)	
Enosobno stanovanje
oddam. Koiezljska št. 16.
Dvosobno stanovanje
oddam takoj ali 1. oktobra. Vrhovčeva ulica 12.
Sobo in kuhinjo
oddam s 1. oktobrom.
Rudnik 82.
Dvosobno stanovanje
oddam za 1. oktober v Rožni dolini, Cesta IX, št. 25.	(č
Dvosobno stanovanje
sončno, h souporabo kopalnice, pritlklinami ter vrtom oddam za 460 din. Hladnlk, Stožlce 161. (č)
Trisobno stanovanje
s kopalnico in pritlklinami oddam s 1. oktobrom. Ptujska cesta 33, postajališče Tezno.	(č)
Enosobno stanovanje
oddam mirni, starejši stranki (2 osebi, upokojencu ali gospej). Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 13.320.	(č
Stanovanje
majhno, mirno, prikladno za upokojenca, oddam. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 13423.
Trisobno stanovanje
moderno, lepo urejeno, parketi, kopalnica, vodovod, balkon, tik ob gozdu, sončno, oddam boljši stranki 1. oktobra ali novembra. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 13410.
ODDAJO:
Dve gospodični
sprejmem na stanovanje. A. Kravcar, LJubljana, Gosposvetska cesta 14.
Prazno sobo
oddam. Dolenjska cssta št. 48 a I. nadstr. desno.
Prazna soba
ali s štedilnikom se odda takoj. Triglavska št. 3, Tyršev», blizu Stadiona.
VODNE TURBINE
V E NE C13 A N K E • MLINI . DVIGALA . STROJI
STROJNO PODJETJE ING. BORŠTNAR, JiSŠc.
IŠČEJO:
Opremljeno sobo
po možnosti z zajtrkom, blizu Krištofovega zavoda, iščem za takoj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 13534.	(s)
Opremljeno sobo
prostorno, s souporabo kopalnice, lščom pri boljši družini z dletlčno (neslano) hrano. - Ponudbo v upravo »Slovenca« pod »Soba z dietično hrano« 18.256.	(s
uma
Najboljši dijaški list
je »Naša Zvezda«! Uprava, Ljubljana, Strellška ulica 12/11.	(D
Nižješolko
sprejmem na stanovanje in pomoč pri učenju. Resljeva 3 pritličje. (D)
Dijaka nižješolca
sprejme krščanska družina v dobro oskrbo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 13543.	(D)
2 dijaka
sprejmem poceni na stanovanje. — Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 13624.	(D)
Dijakinjo
7. vso oskrbo sprejmem. Ferme, Gosposvetska cesta št. 10.	(D)
Dijakinjo-nižješolko
sprejmem na hrano in stanovanje v sredini mesta. Pomoč pri učenju. -Strogo nadzorstvo. Naslov v upravi »Slovepca« pod št. 13366.	(D
\ Separirano sobo
oddam solidnemu gospodu. .Težllteva t-X:,* l&Jub-ljana.	(s
Absolvent
gradbene delovodske šole s 5-letno prakso, želi primerne zaposlitve, Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Polir«.	(a
Dijake
sprejmem na stanovanje.
Sv. Petra c. 46.	(D
Dva dijaka (-inji)
sprejmem na stanovanje. Mala čolnarska 10. (D)
Dva dijaka
klasične gimn., nižješolca, lz dobre kršč. družino - sprejmem na hrano ln stanovanje. Poleg gimnazije. Pomoč za pouk pri roki. Naslov v upr. »81.« pod št. 13417.
l^Mitil
Mizarske stroje
vseh vrst, priznano prvovrstnih znamk »Tetchert«, »Festo« Itd., kakor tudi kakovostno »trojno orodje, skobeljne nože. Krožne ln gaterske liste — naročite najbolj ugodno na velesejmu. Specialna trgovina Do v ž a n Ivan, Ljubljana, Frančlšltanska ulica 4. Telefon 46-42.
. Pletilni stroj Poppov
št. 8/60 prodam. Dravlje,
Rokova 18.
/eititbe
1
Mlatilnico
valje za žito, saugas ln diesel motor 4—6 KS — ugodno proda Skrbinšek, Hajdina.	(1
Turbino in dinamo
uporabna za majhno vodo z 8 metrskim padcem. 5 PS, prodam. Potočnik Urban, mizar, Gorenja vas 34 nad Skofjo Loko.
Špecijalna delavnico
za previ janje in popravljanje elektromotorjev in dinam. Kvalitetni elektro-materijal in elektromotorji svelovnoznane lirme »Siemens« vedno na zalogi.
Franšo Perlinli(
končaš. a(efctroporl|etlp. LlubUann, Goipomtska c. 16, tslelon 23-71.
Gospodična
pridna In poštena, vajena vsega dela, 26 let stara, s 30.000 din gotovino — poroči držav, uslužbenca ali manjšega posestnika. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 13.323.	(ž
29 letni obrtnik
z lastno hišo Itd., iz periferijo Ljubljane - želt poročiti primerno situira-no gospodično. Lo resne ponudbe v upravo »Slov.« pod »Sava« št. 13458.
Kuharica
stara 44 let, brez premoženja, čiste preteklosti -se želi poročiti. — Samo resno ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Miren zakon« 13.034	(ž
Starejša gospodična
z gotovino 80.000 din, želi poročiti do 55-letncga -boljšega gospoda z drž. službo ali upokojenca z lastno hišo. Slika zaže-ljena. Ponudbo na upr. »Slov.« pod »Resni časi« št. 13369.	(ž
Gospodična
27 letna kuharica, čiste preteklosti, mirne narave, velike in lepe postave, želi znanja z namenom poznejše ženitve z gospodom, tudi vdovccm s stalno službo. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Trezen mož« št. 13525. (ž)
Trgovec
z živino ln mesar, lastnik nekaj zemljišča, srednjih let, želi poročiti gospodično ali vdgvo z nekaj gotovine ali s posestvom zaradi povečanja obrta. Resne ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Srečen zakon« 13.316. (ž
NAJMODERNEJE UREJEN GRAFIČNI ZAVOD

IKN JISOTUKI
Tiskovine za urade, trgovino in obrt, časopisi, revije, prospekti, katalogi, brošure, ceniki, letaki. Eno- in večbarvni ilustracijski tisk
KNJIGOTISK OFSETN1 TISK LITOGRAFIJA KAMENOTISK
BAKROTISK KLIŠARNA FOTOGRAFIJA KNJIGOVEZNICA
LITOGRAFIJA
Plakati, vrednostni papirji, diplome, katalogi, prospekti, etikete v eno- in večbarvnem tisku. Kameno- in offsettisk, fotolitografija
IK b I S A R N Al
Klišeji v vsaki obliki, za reprodukcijo slik, fotografij in drugo, za enobarvni in večbarvni tisk v največji velikosti 70 X 100 cm
BAKROTISK
Umetniške ilustracije, prospekti, albumi, koledarji, razglednice, diplome, propagandne tiskovine v eno- in večbarvnem bakrotisku
JUGOSLOVANSKA TISKARNA
LJUBLJANA
Telefon interurban 4001—4005
Brzoj.: Ju£otiskarna Ljubljana
Prodamo
Najugodnejši nakup
na o e k t b obte* nudi Presker. Sv. Petra a. 1«,
Ljubljana.
»Irus« št. 3
meljo vso vrste moke, za ročnt, motorni ali vodni pogon, lino ohranjen — ugodno proda Godnjavec Viljem, Trebnje.	(1
Dobro uvedeno trgovino
v podeželskem mestu zaradi prezaposlenosti prodam. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod značko »Kurivo« št. 13149. (1
Orožje in municijo
lovsko-športne potrebščine ln razne novosti. — Alarm ln zračno orožje brez dovoljenja priporoča : Oružarna Pastuovič Zagreb, Jurišlčeva ul. 1. Katalog 6 din, priporočeno 10 din.
Otroški vozlikl
novih oblik, vsa otroški oprava in oprema
I g r a i e
S. REBOLJ
na vogalu
Miklošičeve in Tavčarjeve
Otroški športni voziček
poceni naprodaj. A. Hra-star, Tavčarjeva 1, LJubljana.	<1
»Kreko« perilo
moSke tn fantovske sraj ce, spodnje hlače Itd. dobite Se vedno po Izredno nizkih cenah. »Kreko«, Tavčarjeva t, TyrSeva >1
Gostilničarji l |
Pristna rdeča ln bela vina — dobite pri Ivanu Vehovar, Koprivnica pri Rajhenbursu.
Kolesa, motorji!
Za fiasa velesejma veliko znltan« cene. Remec, Dolenjska oesta t.	(I)
Kislo zelje!
Prvovrstno kislo aelje Imam vsako množino v zalogi po najnižji dnevni ceni. J. Oražem, Moste. Telefon it. 34-01.
Alfa posnemalnik
100 litrov, malo rabljen, prodam. Tavčar Anton, Podgora 24, Gorenja vas nad škofjo Loko.	(1
Kopalne kadi
umivalnike, stranišča, vodovodno cevi itd. dobite najceneje pri P. Majdič »Merkur, Kranj. Razstavlja na velesejmu prod paviljonom »B«.
Večje industrijsko podjetje išče
kemika-poslovodjo
s petletno prakso v izdelovanju celuloze in papirja ter poznanjem odgovarjajočih tovarnišk h naprav.
Prošnje je treba do 25. septembra 1940 poslati na »Publicitas« d. d Beograd, poštni predal 60 pod St. 18305.
Mestno poglavarstvo Mariboi X. štev. 1-2215—1940.
Razpis licitacije
Mestno poglavarstvo v Mariboru razpisuje za oddajo del za gradbo dovoznih cest s kanalizacijo za izgradnjo dovoznih cest k carinarnici v Mariboru
II. javno pismeno ponudbeno licitacijo
na dan 30. septembra 1940 ob 11 dopoldne v sobi št. 5 mestnega gradbenega urada v Mariboru, Frančiškanska ulica št. 8-1.
Ponudba naj se glasi v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na skupni znesek odobrenih preračunov, ki znaša din 1,410.458.25. —
Predpisana kavcija znaša din 121.000.— ter se mora položiti pri blagajni mestne občine mariborske najkasneje do 10 na dan licitacije.
Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobivajo proti povračilu na-pravnih stroškov med uradnimi urami v pisarni mestnega gradbenega urada v Mariboru.
Ponudba mora biti taksirana z državnim kolkom za 400 din in predložena s predpisanimi dokumenti na dan licitacije od 10 do 11 dop.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski mestnega poglavarstva mariborskega.
V Mariboru, dne 4. septembra 1940.
Mestno poglavarstvo mariborsko: predsednik dr. Juvan 1. r.
Zahvala
Podpisani se najiskreneje zahvaljujem gospodu dr. St. Lukmann, internega oddelka splošne bolnišnice v Mariboru, in gospodu dr. Stanku Žvokelju, primariju splošne bolnišnice v Ljubljani,
1, .. i^an	vnSil n 'flrl inn in m nn 'rnm
v»« • kJ l « II » i«	' " -- ^ - J — 7	f '	- - J -
katera sta rešila življenje moji ženi.
Zahvaljujem se tudi gospodom zdravnikom in častitim sestram v splošni bolnišnici v Mariboru in v »Šlajmerjevem domu« v Ljubljani za neizmerno požrtvovalnost in skrbno postrežbo.
Jurič Ivan. Maribor, Koroška cesta 19
ZAHVALA
VSEM, KI SO SPREMILI NAŠEGA NEPOZABNEGA SOPROGA IN OČETA, GOSPODA
JAKOBA VREČKO
POŠTNEGA INŠPEKTORJA V POKOJU
NA NJEGOVI ZADNJI POTI, IN VSEM, KI SO MU POKLONILI VENCE IN CVETJE TER NAM IZRAZILI TOLA-ŽILNE BESEDE, IZREKAMO TEM POTOM ISKRENO IN GLOBOKO ZAHVATO.
LJUBLJANA, 7. .. 1940.
RODBINA VREčKOVA.
t Žalostnega srca naznanjamo vsem prijateljem in znancem, da je danes, dne 7. septembra, umrla naša draga mama, stara mati, tašča in teta, gospa
Marija Gaberšeh roj. llrečer
v 84. letu svojega trudapolnega življenja. — K večnemu počitku je bomo spremili v ponedeljek, 9. septembra, ob 4 popoldne iz hiše žalosti na Lavi v rodbinski grob na okoliškem pokopališču.
Sv. mnša zadušnica se bo brala v torek ob pol sedmih zjutraj v farni cerkvi. — Priporočamo jo v molitev.
Celje-Lava, dne 7. septembra 1940.
Žalujoči ostali.
Radio aparati
ajnovejši modeli prispeli. Velika izbira! Prodaja tudi na obroke.
Tehnik" J. Banjal
LJUBLJANA
Miklošičeva cesta 20.
Kovaško orodje
dobro ohranjeno, prodam Naslov v upravi »Slov.« pod St. 13404.	<1
Kolesa
vsakovrstna, najnovejše Izdelave, v krasnih barvah, po nizkih cenah pri »Triglav«, Resljeva 16.
šolske torbice
kovCege ln nahrbtnike ter stalno zalogo vseh vrst usnja — nudi po nizkih cenah
Franc Erjavec
Ljubljana, Stari trg 18
Koroške brusnice
dnevno sveže, razpošilja od 6 kg naprej Henrik Cebner, Llbeilče, želea. postaja Dravograd-Meža.
Kislo zelje
novo, prvovrstno r »od fikih, dobavlja po naročilu ln najnižji ceni Q u-stav Erklaveo, LJubljana, Kodeljevo, PovSe-tova 47. Tel. 25-91. (I
Nov voz
na gumi kolesa, prodam
za 4000 din. Poizve se v gostilni pri »Levu«.
Spalnico in kuhinjo
dobro ohranjego, prodam za 2100 din. šmartlnska 24, pritličje, desno. (S
Konjsko opremo
angleško. In prsno, prodam. žabjak 6, gostilna »Pri sodčku«.
Žimo
novo, poceni prodam. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Zima« št. 13497. (1)
Prodam
Mohorjeve koledarje 1869 naprej, Dom n svet ln nabožne starinske knjige. Naslov v upravi »Slov pod št. 13453.
Poceni prodam
otroško posteljo, alfa kotel In orodje za kopanje studencev. Studenci, Rad-vaanjska cesta 6, pri Mariboru.	(1)
Šivalne stroje
dobite pri nas Se po stari ceni, dokler traja zaloga. Stare stroje vzamemo v račun. — Nova trgovina, Tyrševa 86, nasproti Gospodarske zveza. (1)
»Anker« šivalni stroji
za gospodinje, šivilje, krojače, tudi za entlanje, z dvema iglama. Malo rabljene krojaške, čevljarske In z dolgim čolnlčkom od 300 din naprej. »Triglav«, Resljeva 16.	(1)
Torbarsko delavnico
že preko 10 let dobro vpeljano podjetje v sredi mesta Ljubljane, prodam z vsemi stroji, orodjem In inventarjem za 40.000 din. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod Dobro ldoče podjetje« St. 13387. (p
Sil
Okovje za pohištvo in vse vrste orodje
izberete pri »Jeklo« - Stari trg
Pozor gasilske žetel Na zalogi najboljše in najcenejše motorne brizgalne
»Knaust spojke«, prehodne komade, ročnlke z ust nlkom, razdeltlce. Franc Ogrlnc, Izdelovalec motor nih brizgaln, LJubljana, Jernejeva ulica 47. (1
Dražba lesa
Začasna državna uprava razlaščenih gozdov, Ljubljana, Cesta 29. oktobra št. 24-1., proda na Javni dražbi dne 80. IX. 1940 2860 plm buk. tehničnega
lesa na panju iz svojih gozdov v Straži pri Novem mestu. — Pojasnila, pogoji In tiskovine so na razpolago pri gornji upravi in pri Sum-skl upravi v Straži.
Kislo zelje, repo
sarmo, novo, prvovrstno, po brezkonkurenčnl ceni, dobavljam vsako množino. Homan, LJubljana -Sv. Petra cesta 81, tel. St. 85-38.	O
Hontsch peli
za toplovodno kurjavo proda Vrtnarija Bajec -Tržaška cesta 34, tram vajska postaja Stan ln dom.	(1
„VELEBIT"
otroški vozički ZAGREB, Ilica št. 55
Najnovejši modeli, najnižje eenctiispecnaliii in lialvsAJi trgovini otroških vozičkov, Prodaja za gotovino. Prevoz in omot se nc račun«. — Cenik R sliknmi brezplačno. — Izrežite oglas zaradi naslova.
Porožne prstane
ure, verižice, uhane, kakor tudi očala — kupite zelo ugodno pri Josipu Janku, urarju v Kamniku, Sutna, nasproti farne cerkve. Podružnica v Mariboru, Jurčičeva 8. (1
Kolesa
vseh vrst znamk, v najboljši Izdelavi, še vedno najceneje pri nas. »Nova trgovina«, Tyrševa 36 nasproti Gospodarske zveze.	(D
VINA
Vam nudi
Centralna vinarna v Ljubljani
» svoji posodi najugodneje TELEFON ŠTEV. 25-73
Oglašujte v edino uspešnem dnevni ku »Slovencu«
Ta stroj za brzo pisanje
je osnoval svetovni glas pisarniških strojev Mercedes. Do danes je bilo prodanih nad 500.000 teh 6trojev. — Osobita prednost stroja Mercedes Ekspres je „regulator ia brzino" ki se prilagodi vsakemu tempu pisanja, kakor tudi lahka razstavljivost pri čiščenju i popravljanju. K temu pride še lahki udarec in bogata oprema.
Izvolite poslati dolnji odrezek.
J. Glad-Mercedes
Zagreb, Nikoličeval4 / PoSt.predal 49
2elim spoznati brez stroškov in nc da bi bil primoran za nakup, Mercedes pisarniški stroj — Mercedes mali stroj.— Pošljite mi ponudbo — Predvedite mi enkrat stroj —-Pošljite mi prospekt.
(Naialjmno trtatill
Imej
Nsslo
l
2 J I'b-7
Zastopnik za Slovenijo: Jože Oražem Ljubljana-Moste, PetriŽeva
~ m »	jr ^ j>	~ * ~ ~ ^^
ražem, ml. f 12. j
r cr* *
Obiščite velesejem!
Zahvala
vsem, ki so sočustvovali in tolažili ob smrti naše drage soproge, mame, tašče in tete
Lazar Antonije
izrekamo prisrčno zahvalo
Žalujoči
Vsem, ki ste nas, ob selitvi naše
v večnost, tolažili in blažili silno bol in tugo, srčna hvala.
Maribor, dne 7. septembra 1940.
Dr. Skapin Kari in Malči, starši; Sonja, Boris in Vaško, sestra in brata, Mia, roj. Sovdat, svakinja.
Mamice!
Veselje za Vas in družino prinesejo naši vozički najnovejših modelov
Prodaja ludi na obroke I
Velika izbera koles MIKLOŠIČEVA CESTA 20
.SLOVENEC", podružnica i Miklošičeva cesta št. 5
Največja izbira spalnic, kuhinjske oprave, žične vložke in modrace po nizkih cenah
Se priporoča
MIZARSTVO »SAVA«
Prediamska 32 • Miklošičeva cesta
DARUVAR
mineralno-blotno kopališče.
(Jugoslovanski Franzensbad)
Radioaktivni termalni vrelci 38"—52" C. Zdravijo izredno uspešno KLVMA riZEM. ISHIASin 2ENSKE BOLEZNI. Glavna sec.ona od 15. junija do konca avgusta. Izven glavne sezone znatni popusti.
Vsa pojasnila uslužno daje Uprava kopalIMa Daruvar.
»KUBO« brzoparilniki z bakrenim ali jeklenim v ogniu
pocinkanim kotlom. Kotli za žcanjekuho vseb sistemov in velikosti. Pralni kotli. Asbest liltri za vino. Tovarniške naprave. Kotli za sirarne in mlekarne. Vsa popravila izvršujemo hitro in najceneje. Priporoča se
»IfflTI £i Dir A// B0Ž|Č IVAN- kotlarstvo in kleparstvo »MIliftiCBm« KUK IVAN, kljuiavnilarstvo
LJUBLJANA, Tyrieva 35 (Dunajska c. bivše Strojne tovarne)
Telefon štev. 37-92
UUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI
zad. z ueom. jam. Ljubljana. MiklOiiieva cesta 6 v lastni palači obrestuje hranilne vloge
najugodneje.
Nove in stare vloge ki so
v celoti vsak čas izplačljive
obrestuje po 4%, proti odpovedi pa po 5%

ZAHTEVAJTE^If^SAMg Z^AŠClTNO PLOMBO jSTE RILIZI RANO ^
V s > S J IS jJ^ttt.

milimfm-.--
•11 m«
ZADRUŽNA TOVARNA ZIME D.D
Nflšfl l\m JE
HIGIJENSKO OČIŠČENA IN STERIllZIRRNfl Nfl PARI 115°C,NEDIŠI, JE BREZ MflSČOBElN FERMENTOV, PO CENI.
IHOI
Trgovsko opremo
lepo, popolnoma novo, za trgovino, prodam po zelo ugodni ceni. Naslov poslati na Čuden Ana, SI. Javornlk 93.	(6
Vsakovrstno
pohištvo
dobavlja te vedno po starih cenab « moderni tn solidni Izdelavi tvrdka
»OPRAVA«
Celovška cesta 60 Sprejemajo se naroČila.
Smrekove storže
kupim. Prosim ponudbe. Saša Stare. Mengei. (k
Mreže za postelje
Izdeluje tn sprejema rabljene v popravilo najceneje A loja Andlovlo, Gregorčičeva ulica tt. t (pri Gradišču).
Modroce
patentne posteljne mreže, otomane, moderne kauče in fotelje nudi solidno in po nizki Ceni
Rudolf Radovan
tapetnik Ljubljana, Mestni trg 13
BffBfffTO
Ponudite rabljene vreče!
Velike vreče od moke -majhne od moke, otrobov, solne, od kave, riža, sladkorja. Ftrma Adler Josip, Sombor.	(h
Hrastov in bukov žir
(želod) kupujem franko vsaka nakladalna postaja. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Žir« št. 1S539.
Vsakovrstno
zlato kupuje
po najvigjib cenah CERNE. Juvellr, Ljubljana Wolfova ulica it. 8
Wertheim blagajno
stoječo, večjo, dobro ohranjeno, kupimo. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Blagajna« 13.189. k
Bukovih drv/w
več vagonov, za Ljubljano ponudite na upravo »Slovenca« pod »Takojšnja dobava« 13.510.
Srnine kože
in kože vseh divjačln, suhe, kupuje stalno in vsako količino Zdravlč, trgovec, LJubljana, Stari trg.	(k
Srebro, drage kamne
In vsakovrstno
zlato kupujo
po oaJvMjlh cenah
Jos. Ebcrla, LJubljana Tyr4eva 2
(palača hatala .Slon")
PodallšalsiZlvllenle!
aivllenjo moremo poaalisaci, ooiecme preprečiti, ooieinl oidravltl, slabotne otaftlti, nestalne moremo učvrstiti tn nesrečne napraviti srečnei
Hal le fzrok vsake bolezni?
Oslabljen)« živcev, potrtost, izguba dobrih prllateljev ali svollh olilnlih, raaocaranje, strah pred boleznijo, slab način ilvlle&ja ln mnogo drugih razlogov.
Zadovoljstvo
Cunje
krojaške odrezke, star papir, tekstilne odpadke ter ovčjo volno, govejo dlako (arovco) — kupi vsako množino Arbelter, Maribor — Dravska 16.
Denar
Kratkoročna posojila
zopet daje Splošno kreditno društvo, Ljubljana, Aleksandrova 6.
Dolžno pismo
na 175.000 din po 6'/i V. prodam. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Upnik« 13.127.	(d
Kupuje: Prodaja:
HRANILNE KNJIŽICE bank ln hranilnic ter VREDNOSTNE PAPIRJE po najugodnejših cenah
BANČNO KOM. ZAVOD
MARIBOR
Vodovodni instalaterji
kupijo ves vodno-instala-cijski material najceneje pri P. Majdlč »Merkur«, Kranj. - Razstavlja pred paviljonom »E« na velesejmu.
Hranilne knjižice
vrednostne papirja
kupujemo
stalno po najvišjih cenah ln proti takojšnjemu plačilu
Rudolf Zore
Ljubljana, Gledališka 13
te najoollti zdravniki Bo pota, ki Te morejo dovesti do dobrega razpoloženja, oživiti Trol inača), napolniti T* i novim upanjem; ta poi Je pa opisana v razpravi ki lo 4e more vsakdo, ki zahteva, dobiti takol ln
povsem brezplačno)
V ts) man priročni knjisioi je razioimacjno kako morete v kratkem času in brez ovire med delom olačlti živce ln mišice, trudnost, odpraviti slabo razpoloženje, raztresenoBt, oslabljenje spomina, nerazpoloftenle za delo ln nebro) drugih bolezenskih pojavov. Zahtevajte to razpravo, ki Vam bo nudila mnogo priletnih ur.
Ce ne morete takoj pisati, tedaj ta oglas spravite.
PANNONIA apoteka, Budapest 72,
Postloch SV AM. 123.
Nemščino, italijanščino in esperanto
poučuje pismenim potom Jezikovna dopisna šola St. Vid 72 nad Ljubljano
Učnina nizka. — Uspeh zagotovljen. — Zahtevajte prospekti Priložite znamko za odgovor.
Gostilničarje in slavno občinstvo se obvešča, da se dobiva
specialno temno laško pivo za isto ceno
kakor svetlo. Glavno zast. Gostilničarske pivovarne d. d., Laško
„HOTEI OREL", Maribor.
Ratno Meto
Opremo za kopalnice
In stranišča kupite najugodneje pri P. Majdič »Merkur«, Kranj. Oglejte si razstavo na velesejmu pred paviljonom »E«.
kot tudi vse druge vrednostne papirje, tudi po-edine komade kupite ali prodaste najugodneje v j Menjalnici Fr. Ramovš, Ljubljana — Miklošičeva I št. 17, tel. 41-20. Istotam prodaste oziroma kupite najbolje vseh vrst valute.
Divji kostanj in želod
kupuje po najvišjih cenah
V. H. Rohrmann
Ljubljana.
staro zlato,' zlato zobovje In srebrne Krone
kupujem po najvišjih eenab
A. KAJFEZ
trgovina z arami ln zlatnina
precizna delavnica za popravila vsakovrstnih ur
Ljubljana. Miklošičeva 14
flrediteu premoženja
Poravnave, konkurzne zadeve, odkup in inkaso terjatev, (tudi kmetskihI) nabavo posojil in družbenikov, dobičkanosno in varno naložitev kapitala, ureditev uprave in knjigovodstva, bilance, kalkulacije, upravo nepremičnin, nadzorovanje soudeležb, — sploh vse trgorsko-obrtniške zadeve poverite zaupno strokovni pisarni
ZAJC LOJZE
Ljubljana, Gledališka uL7
Franc Lončar
strojno podjetje
Ljubljana VII
Celovška c. 43 - Tel. 20-84
Razstavlja na velesejmu paviljon „E" zunal
Izdelovatelj avtomatičnih brusilnih strojev za brušenje ga-trskib in krožnih žag. — Po naročilu tudi za tračne žage.
Prevzemam montaže lokomo-bil in polnojarmenikov
Kupujte pri naših inserentih!
JU.PEK0"- PLOŠČE
•t
TERRAZZ0*
.KERAMir
.MOZAIK' ..MAJ0LIKA'
izdelane pod visokim pritiskom v razi..i. barvah, skrajno btgi-enične, moderne kombinacije, primerne za tlakovanja ter notranjo in zunanjo oblogo cerkev, bolnic, mlekarn, mesnic, stopnišč, vež, kuhinj itd. kot nadomestilo za keramične in kiinker plošče ter vse druge proizvode iz umetnega kamna in marmorja izdeluje!
JIIPEK0" Ljubljana, Tyrševa c.48
*• "" ""■ ...... ■ ■'' '■ 1 1 ■ —
PAZITE NA NASO TVORNISKO ZNAMKO: A. P.
Alphonse Daudet:
35
Jakec
Prevedel Fišer Franc
Četudi je bila ura osem, je bila ta dolga cesia, ki se je tam doli v ozadju izgubljala v črnino, tiha in skoraj zapuščena. Redki pešci so hodili neslišno ji-o razmočeni zemlji, pokriti z lužami. Ne da bi jih videli, sta trčili na neme sence, ki so drsele ob plotovih hiteč na svoje skrivnostne opravke. In da bi bila puščoba ie večja, tišina še groznejša, se je od časa do časa jx> dvoriščih zapuščenih tovarn oglasilo dolgo zavijanje psov.
Jakcu je bilo tesno. Vsak korak, ki ga je napravil, ga je oddaljil od pariškega hrupa in luči ler ga jiogroznil še sloblje v noč in tihoto. Zdaj je prišel do zadnje barake, do nekega vinotoča, kjer je še gorela luč in metala preko ceste dolg svetel trak, ki se je zdel otroku, da tvori mejo človeških bivališč.
Za tem je bila nepoznanost, tema.
Dolgo se je obotavljal, preden se je odločil.
Kaj, če bi vstopil in vprašal za pot, si je dejal in gledal v vinotoč. Na nesrečo ni imel niti pare v žepu.'.. Gospodar je smrčal sede za svojim pultom. Okrog šepave mize so sedeli dva moška in enn ženska ter pili in se polglasno pogovarjali. K.o so zaškripala priprta vrata, ki jih jo deček odrinil, so dvignili glave in pogledali. Imeli so grde, upale in grozne obraze, kakršne je Jakec vidp) tistega jutra na stražnici, ko so iskali Madouja. Zlasti že.i-ska v rdečem jo|)iču in z mrežo na glavi je bila strašna.
»Kaj bi pa rad, tale tu?« je dejal hripav
glas
Eden od moških se je dvignil, toda Jakec je prestrašen zbežal, preskočil z enim skokom svetlobo, ki je lila iz beznice in zaslišal za' sabo reko kletvin in tresk zaloputnjenih vrat. Kar na slepo se je zdaj zagnal v tisto črno temo, ki mu je prinesla zavetje in tekel na vse pretege ter se ustavil šele daleč zunaj na polju.
Daleč na levo in desno so se raztezAla polja in bila videti, kot da segajo do same obzorove črte.
Enoličnost razgleda je kazilo samo nekaj nizkih, novih vrtnarskih hišic, ki so kot majhne bele kocke bile raztresene v tej kot črnilo črni noči.Tu, v tej daljavi je Pariz tvoril še zadnji, vidni ostanek velikega mesta in del neba je bil ves rdeč, kot bi se videl odsev ognja iz kovačnice. Od vsej>ovsod je Pariz mogočo sjioznati po tem odsevu luči, zavit je v bleščeče ozračje kot nekatere zvezde pre-mičnice.
Deček je obstal nepremičen, kot prikovan. Prvikrat je bil tako pozno zunai in sam.
Poleg tega ni od zjutraj ničesar jedel niti pil; mučila ga je velika, žgoča žeja. Zdaj je pričenjal razumevati, v kakšno strašno pustolov-
ščino se je spustil Mogoče se je zmotil in hodi v nasprotno smer tiste lepe. daljnje in tako zaželene dežele Etiolles? A tudi. če bi recimo vedel, da gre v pravi smeri, koliko moči bi še potreboval, da bi prišel na cilj!
Nato mu je prišlo na misel, da bi se vlegel v enega izmed jarkov, izkopanih na obeh straneh ceste in tam zaspal ter dočakal jutra — toda. ko se je približal, je prrd seboj, tik pred sabo zaslišal globoko, težko dihanje. Neki človek je tam ležal Glavo je imel naslonjeno na kupu kamenja; sredi belega kamenja je bil videti kot kup zmetanih cunj.
Jakec je obstal kot okamenel. Noge so se
mu šibile in tresle; niti koraka ni bil zmožen napraviti ne naprej ne nazaj.
No, in da je bil še bolj prestrašen, se je ta brezimenska in smrčeča stvar pričela v
spanju pretegovati, premikati in stokati.
Jakec se je spomnil krvavegu ske v rdečem jopiču in tistih obešenjaških
postav, ki so blodile tam doli za zidom; menil je, da je »ta speča reče eden izmed tistih potepuških obrazov in vztrepetal je ob misli, da bi se utegnile te zaprte oči odpreti in to dolgo, zanemarjeno telo z naprej štrlečimi čevlji dvigniti in se postaviti v cestno blato.
V vsaki senci je videl polno strašnih nočnih strahov. Plazili so se na dnu jarkov, pre-sekavali so mu pot. Če bi le iztegnil roko na levo ali na desno, se mu je že zdelo, da bi koga zadel. Ah, če bi se bil zbudil tisti nesrečnež, ki je ležal nn tistem kupu kamenja, da bi prespal svojo pijanost ali zločin, če bi planil nanj, Jakec bi ne imel niti toliko moči, da bi zakričal.. .1
Luč in glasovi, prihajajoči po cesti, so ga nenadno j^otegnili iz odrevenelosti. Neki častnik se je naglo vračal v svojo utrdbo, v eno izmed tistih malih utrdb, ki se raztezajo pred Parizom. Pred njim je korakal njegov sluga, noseč v roki veliko svetilko, kajti noč je bila zelo temna.
»Dober večer, gospoda!« je dejal deček z ljubeznivim, od razburjenja tresočim se glasom Vojak, ki je nosil svetilko, jo je dvignil v smeri tega glasu.
»Nič kaj primerna ura ni zdajle za potovanje, dragi deček,« je dejal častnik. »Ali si namenjen daleč?«
»Oh. nr daleč, gospod, prav blizu sem že« je odgovoril Jakec, ki si ni upal povedati o svojem velikem begu.
»No. dobro, nekaj časa pojdemo lahko skupaj... Jaz grem v Charentop
Kako srečen je bil deček, ko je hodil eno uro v družbi teh dveh prijaznih vojakov, ko
je usmerjal svoj korak z njunim in stopal v luči bla/ene svetilke, ki je na vseh straneh odbijala od njega temo, da je bila videti še gostejša in groznejša. Tudi to mu je dobro delo, da je zvedel, da je na pravi poti, kajti imena krajev, ki jih je slišal, so bila prav tista, o katerih je govoril Avguštin.
»Tako, midva sva doma,« je nenadoma dejal častnik in obstal... »Torej, dragi dečko, lahko noč! . . In diugič se ne predrzni več ob tej uri na cesto. Zapomni si! Pariška okolica ni varna!«
Vojaka s svojo svetilko sta se izgubila v neki majhni uličici in pustila Jakca, ki je spet ostal sam, v začetaku dolge Charetonske ulice.
Spet je tu našel svetilke kot v Bercyju, umazane beznice, iz katerih se je razlegalo pijano petje in surovo zaspano prerekanje. Gori v cerkvi, za katero so se na bregu dvigale hiše in vrtovi, je ura odbila devet. Nalo se je znašel na robu nekega brega in šel čez most, ki se mu je zdel, kot da vodi čez prepad, tako črna je bila noč. Hotel se je ustaviti m se za trenutek nasloniti na ograjo, toda glasovi, ki jih je pravkar slišal, so se zdaj razjx>dili po ulicah in se prebliževali; spet »a je pregnala grozo, ubogi deček je pričel teči, dokler ni bil spet na širokem polju, kjer je bil strah vsaj bolj namišljen, dozdeven.
Tukaj se jc nehala pariška okolica, pokrita s polji, ki so jih ločile tovarne. Hodil je mimo kmetij, hlevov, odkoder se je sliša!o šuštenje slame in se je dvigal topel vonj po ovčji volni in gnoju Nato se je cesta razširila, dobila spet svoje neskončne jarke, ena-pomerno razvrščene ktipe kamenja in svoje nizke mejnike, ki merijo daljino utrujen m korakom pešcev.
11 nagrad
med temi vež zavojev
>Ilirija< terpentin mila. >Ilirija< kreme za čevlje in toaletnega mila
je naklonila tovarna kemičnih izdelkov
»Golob & Comp.«
Ljubljana - Vi«
reševalcem včerajšnje »Slovenčevec reklamna /	križanke.
TOMBOLA
gasilske čete Kožarje-Podsmreka
se vrši 15. septembra 1940 v gostilni Tomif, Dolgi most
lfA|i|a9 »L:., domačih pletenin, vse Vrste
VcllRd l&UIld toplega perila, šolskih klo-taStih plaščkov, nahrbtnikov, nogavic in tako dalje po starih cenah pri
„VIDA", Marihnr, Koroška cesta 10.
Ali ste že naročili letošnje Mohorjeve knjige?
KRETNICO
desno, tipa Xa ali C Vi normalni kolosek, dobro ohranjeno, kupi Zagorska industrija glinenih proizvoda d. d., Zagreb, Martičeva b.
Da7AV I Vsakovrstne odpadke železja. kovi-rOZOr J ne' cuni- litine, papirja, kupuje in plačuje po najvišjih dnevnih cenah tvrdka Justin Gustinčii. Marihor. Kneza Koclja 14 in podružnica na vogalu Ptujske In Tržaške ceste. Telefon 21-80.— Kupujem tudi aumo in steklol
Tu fnlni šolsko torbice, na-U 5010. hrbtniko, aktovko.
poresnice v veliki Izbiri priporoča
IVAN KRAVOS Maribor. Aleksandrova 13
Posteljno perje
Po Din 12*—, kemično čiščeno . , ,' ,	Din
Čehano in kemično čiščeno . . . ,	n
Ka roko Čehano in kemično čiščeno .	„
Mešano gosje, čehano	„
Pol puh, beli........................„
Sivi gosji puh ......................*
Beli gosji puh . Din 175"—, 200—, 220—,
Perje od puranov, čehano po ....	Din
Vzorce brezplačno dobite pri	J^j
samo Glavni trg 24, Maribor
ZA SOLO
Prešite odeje od vate in puha
dajte obnoviti čez poletje, f pilotnim fiiso iiprivlm take) li po zni2anili cenah. — Sever, Marijin trg a
Razpis licitacije
Generalno ravnateljstvo drž. želcznic v Belgradu
je razpisalo za 7. oktober 1940
I. javno ponudbeno licitacijo za prodajo 400.000 kg starega železa
Interesenti lahko dobijo pogoje za to prodajo v Belgradu pri depozitni blagajni generalnega ravnateljstva in pri oblastvenih ravnateljstvih državnih železnic v Zagrebu, Ljubljani in Sarajevu; v teh mestih bo istega dne 7. oktobra t. 1. ob 11 dopoldne I. javna ponudbena licitacija.
Kako so bo kontala sedanja vojna III
Originalna NOSTRA DAMUSOVA prerokovanja dobite takoj, ako pošljete din 8'— v znamkah na naslov: Taj-novitosti života — Zagreb, poštanski pretinac 140
* ■ •'	- ■ v >,■■' -\r ~
Tovarniško poslopje
žago s polnojarmenikom in venecijanko v
Zbelovem pri Poljčanah. prodamo. Poleg tovarne se nahaja enonadstropna stanovanjska hiša in 3 orali zemlje. Poslopja ležijo tik ob železnici Poljčane—Konjice. Vprašati na podružnico »Slovenca« v Celju pod 5t. 12.386.
Vsem, ki ste ga poznali, sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš ljubljeni, nepozabni, dobri in skrbni soprog in očka, gospod
Dimitriie Mitič
narednik-vodnik
Umrl je v četrtek, dne 5. septembra ob 8 zvečer v ljubljanski voj. bolnišhici.
Pogreb nepozabnega bo v nedeljo, dne 8. septembra ob 3 popoldne iz voj. bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 6. septembra 1940.
Žalujoči: Anica, soproga; Milan in
Slavko, sinova — in ostalo sorodstvo.
nadaljuje nemoteno svoj program Dobavlja:
Celotne električne centrale in njih dele — Celotne industrijske naprave — Posamezne dele in pomožne na-
- Is ' V *V '	*
pfave — Železne konstrukcije in transportne naprave vseh vrst — Gradbene stroje — Vozila — Obdelovalne stroje — Precizno orodje. Lite in kovane dele v vseh velikostih itd.
Serijski izdelki so v Jugoslaviji vedno v zalogi
Obi&ite nas na liubljaitfkem velesejmu v paviljonu,G' ali pa na zagrebikem velesejmu v češkem paviljonu
Generalno zastopstvo Š k o d o v i h zavodpv:
JUGOŠKODA a. d.
ZAGREB
Centrala: BEOGRAD
Prodaja elektromotorjev v Ljubljani: L. PAUL!Č Prodaja avtomobilov v Ljubljani: E. ROSA
ZARNE
razstavljajo na
Beograjskem jesenskem sejmu od 7. do 16. IX.1940
v paviljonu 3, mesto 320
naslednje specialne izdelke:
Statve za hladno valjanje. Hladno valiano tra-kasto železo. Profile valjanja. Železniški material. Vijake in zakovice. Pnevmatsko orodje. Kompresorje. Avtomobilska kolesa. Jeklene steklenice. Nazobčene in premične mehanizme. Izdelke tovarne samotnega materiala
I
Gener
MAHR. OSTRAU 10
Pojasnila daje za Jugoslavijo: Forokontlnent d. d. za trgovino z železjem, BEOGRAD, Karadjordjeva 73; ZAGREB, Mažuraničev trg 5; NOVI SAD, Dunavska 1
vir sreče
M vrelcc
sreče
ŽREBANJE DRŽ. RAZRED. LOTERIJE
V. RAZREDA 40. KOLA JE KONČANO
n


<81 PSI
Ogromno število velikih dobitkov je bilo zadetih na srečke, ki so bile kupljene v glavni Planinškovi kolekturi „Vrelec sreče". Nove srečke za I. razred 41. kola se bodo pričele prodajati in razpošiljati po pošti dne 12. septembra, prvo žrebanje pa bo 12. oktobra.
.
Največja glavna Planinškova kolektiira „Vrelec sreče" drž. razredne loterije v Sloveniji ima na zalogi veliko število srečk različnih serij in Vas postreže v vsakem oziru kulantno in strogo solidno. Vsakega igralca točno obvešča in dobitke izplačuje takoj brez odbitka. Srečna Planinškova kolek-tura je poznana igralcem širom Slovenije radi številnih velikih dobitkov in točnega poslovanja.
Nihče naj v novem 41, kolij ne ostane brez srečke. Poslužujte se tudi Vi „ Vrelca sreče.
'tf
I i
t
4
Priporoča se Vam vsem
domača glavna kolektura drž. razredne
i
loterije

2
MUC SREČE
»j 7
Alolzil Ploninsck. IfuMtana
Beethovnova ulica št. 14

15* IH
m
. ... , t
Lsa

R&8S
ms
BiSI
bJI
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarii
izdajatelj: inž. Jožo Sodja
Urednik: Viktor Centit
P LJUBLJANA
Mladinska procesija za mir
Danes ob pol štirih popoldne na Rakovniku
Spored : Kot uvod v procesijo bo kratek nagovor v cerkvi; takoj po govoru se prične pomikati od cerkve nizdol po rakovniški ulici mladinska procesija, katero vodi sam prevzvišeni gosp. škof dr. Gregorij Rozman. Procesija pojde po isti poti kot procesija na praznik Marije Pomočnice. Ob po-vratku se bodo delile otrokom spominske podobice. Vsi otroci pojdejo po procesiji na srednje dvorišče, kjer bo najprej blagoslov z Najsvetejšim in zatem nagovor prevzv. g. škofa. Po govoru bo istotam kratka verska prireditev predvsem za otroke, ki ji bodo mogli prisostvovati tudi odrasli.
»
Navodila za zbiranje mladine:
1.	Zaželjeno je, da pošljejo starši svoje otroke na Rakovnik pod vodstvom gg. katehetov, oziroma učiteljev in učiteljic; pri tem naj se držijo navodil, ki so jih otroci dobili od gg. katehetov v šoli, ozir. pri nedeljski maši. Prav tako pride mladina iz zavodov pod vodstvom svojih vzgojiteljev in vzgojiteljic, mladina v kongregacijah in društvih pa pod vodstvom svojih vodij in po njihovih navodilih.
2.	S tem pa ni rečeno, da ne smejo priti dečki in deklice na Rakovnik sami, ozir. v družbi svojih staršev. Nasprotno I Tudi to je zaželieno, samo da bo udeležba pri procesiji čim večja. Te otroke bodo reditelji na Rakovniku razporedili v skupine in jih uvrstili v procesijo.
Zbirališča.
Dečki se zbirajo na srednjem dvorišču, belo-oblečene deklice na gornjem dvorišču, deklice v navadni obleki pa pri lurški votlini.
Da bo mogoče procesijo pravočasno urediti, prosimo otroke in njihove voditelje, da pridejo na Rakovnik najpozneje do tetrl na štiri.
Po končani slovesnosti bodo starši lahko dobili svoje otroke na srednjem dvorišču. Želeti je, naj jih po možnosti ne odvedejo prej, preden bo končana tudi akademija.
Tramvaj. Tramvajsko ravnateljstvo je za vso nedeljo dovolilo mladini od 6. do 15. leta povratno karto za 2 din od katere koli postaje do Rakovnika in nazaj, če vstopi v skupini najmanj po 10; za povratek skupine niso potrebne.
Prosimo ponovno vse gg. kalehete kakor voditelje zavodov, vrtcev, kongregacij itd., naj pripeljejo ali vsaj pošljejo na Rakovnik v nedeljo popoldne iim vet otrok. Gre za mir, ki ga želimo izprositi, gre za čast božjo in vzpodbudo udeležencev ter številnih romarjev.
Da bo procesija čim bolj slikovita, vabimo uniformirane ali vsaj enotno oblečene skupine, deklice v belih oblekah,. skupine s praporji, zastavicami, simboli in podobno. Mladinska prireditev na evh. kongresu v Budimpešti je bila prav radi te slikovitosti tako silno učinkovita; skušajmo vsaj del tega doseči tudi ob priliki naše mladinske procesije za mir.
Danes ob 3 popoldne
bo v Trnovem telovadni nastop F. 0. in D. K.
Sodeluje godba dravske divizije
1 Ob obletnici smrti rajnega trnovskega župnika č, g. Janka Cegnarja bo sv. maša zadušnica v trnovski cerkvi v ponedeljek, dne 9. septembra ob 7 zjutraj. Trnovski farani ter prijatelji in znanci pokojnikovi iskreno vabljenil
1 Gospodu ravnatelju Tomcu v slovo. Ravnatelj Mladinskega doma na Kodeljevem g. dr. Alojzij Tome se poslavlja. »V6e v večjo čast božjo«, temu geslu je bilo posvečeno vse njegovo delovanje v zavodu, v cerkvi in okolici. Njegova velika skr' za gojence in velika gorečnost za izročene mu duše dragih fantov je bila splošno znana. Njegova ognjevita beseda, združena z izredno govorniško sposobnostjo, nas je V6ak teden tolažila, dramila, vzpodbujala in navduševala za plemenito dobro, za dosledno krščansko življenje. Posebno vzgledna je bila je-gova ljubezen do bolnikov. Takrat ko je prišel k. nam, smo se stiskali v ozki kapelici pri službi božji, sedaj pa imamo krasno božje svetišče. Zunanjost res še ni dovršena (tudi to je imel v načrtu, da izvrši čimprej), toda notranjost .. To je le nekaj ogromnega dela, ki je vidno človeškim očem. Le Bog more oceniti vse njegovo skrito delo za blagor duš. Težko nam je, ko nas mora zapustiti. Pogrešali ga bodo vsi, prav vsi prebivalci Kodeljevcga, Šte-panje vasi ter bližnje in daljnje okolice. Upamo, da nam gospod ravnatelj ne bo zameril, da se tu poslavljamo od njega, toda hvaležnost nam je narekovala, da mu še enkrat porečemo: Bog vam plačaj za vse dobro, kar 6te storili za nas in za blagor in zveličanje naših duš. Na novem mestu, v Celju, želimo gospodu ravnatelju mnogo uspehov in božjega blagoslova, še bolj pa, da bi se kmalu vrnil in ostal med nami.
1 Pri zaprtju: motnji v prebavi — vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »FRANZ JOSEF« grenčice.
1 Razstava cerkvenih paramentov, mašnih pla-ščev, drugih bogoslužnih oblačil in raznih cerkvenih potrebščin je v drugem nadstropju škofijske palače. Veliko število obiskovalcev priča, da se občinstvo zelo zanima za cerkveno umetnost in lepoto bogoslužja. Prav toplo priporočamo, da pride vsakdo pogledat, koliko darov za ubožne cerkve ljubljanske škofije je mogoče prirediti iz milocjarov članov bratovščine sv. Rešnjega Telesa. Razstava bo odprta danes, potem v ponedeljek, torek in sredo, vsak dan od osmih do dvanajstih dopoldne in od dveh do šestih popoldne.	„ „ ,	,
1 Cerkvena glasba v stolnici na Mali Šmaren dan. Maša: Missa pastoralis brevissima. Po gradualu: fu-geta Aleluja. Po ofertoriju: Devici Bogorodici, zl. Kimovec. Po zadnjem evangeliju: Mali Šmaren, zl.
R'hY Trnovčani imajo dane« svojo vsakoletno prireditev Popoldne ob treh bo telovadni nastop Fantovskega odseka in Dekliškega krožka s pestrim
sporedom Po nastopu bo prosta zabava, ki jo priredi Prosvetno društvo z godbo in raznimi igrami. Ker je čisti dohodek te prireditve namenjen za novi trnovski prosvetni dom, vabimo prijatelje iz Ljubljane in okolice, da v obilnem številu pohite danes popoldne v Trnovo. Sodeluje godba dravske divizije.
1 Angleško društvo v Ljubljani sporoča svojim članom in onim, ki se zanimajo za učne tečaje angleščine, da bo s 16. septembrom zopet pričelo z rednimi učnimi tečaji angleškega jezika v svojih prostorih Tavčarjeva ulica 12, pritličje desno. Tečaje bodo vodili: lektorica angleškega jezika na Univerzi gospa F. S. Copeland, gospa Olga Grahor, gospa Božena Škerlj in g. Avgust Petrišič. Vršili se bodo tečaji za začetnike, nadaljevalni tečaji ter tečaji za literaturo in konverzacijo. Vpisovanje v tečaje se vrši ves teden od 9 do 14. septembra ol 18 do 19 v društveni knjižnici Tavčarjeva ulica 12.
Očesni zdravnik
Dr. R. BASSIN
Ljubljana, Gledališka ulica 4, »opet redno ordinira
Dr. Peršič, kirurg
zopet redno ordinira
Lingarjeva ul. 2 Telelon 44-23
Dr. Hubad
zopet redno ordinira od 8. IX. dalje
1 Izlet »Šentjakobskega prosvetnega društva« v
Stično in na Muljavo se vrši ob vsakem vremenu v nedeljo, dne 15. septembra Izletniki morajo biti zbrani najkasneje do tri četrt na 8 pred dolenjskim kolodvorom, da moremo pravočasno preskrbeti vozne listke. Sv. maša e pridigo bo ob 10 v Stični pri Belih menihih. Prihod v Ljubljano ob 8.30 zvečer. Prijave se sprejemajo najkasneje do vštevši 12. t. m. v pekariji g Petriča, Florijanska ulica št. 29, kjer se dobe tudi vsa pojasnila. Vse člane in članice ter prijatelje našega društva najlepše vabimo, da se tega izleta polnoštevilno udeleže. Sentjakobčani, zganimo se in pojdimo 1
1 Križanska moška in mladeniška Marijina družba ima danes na praznik Marijinega rojstva zjutraj ob šestih sv. mašo s skupnim obhajilom, zvečer ob šestih pa slovesen shod. Pri tem shodu se oznani čas za drugi poldnevni izlet kongregacije
1 Koncert malih harmonikarjev Pomladka Jadranske Straže na vrtu restavracije »Zvezda« se bo vršil danes ob pol 4. Nastopi okoli 50 malih harmonikarjev z zelo zanimivim sporedom. Koncert bo brez vstopnine.
1 Danes ob 3 popoldne bo v Trnovem telovadni nastop F. O. in D. K. Sodeluje godba dravske divizije.
1 Najdena je bila denarnica v kateri je ključ za \Vertheim ključavnico. Dobi se pri upravniku glavne pošte, Ljubljana 1.
1 Razstava protiletalske zaščite v paviljonu »J< se bliža koncu, zato nanjo tem bolj opozarjamo vse, ki je še niso videli, in jim
toplo priporočamo, da si jo zanesljivo ogle/ dajo. Prav tako naj nikakor ne opuste filma; 6 pasivni obrambi pred letalskimi napadi, ki
ga vrte vsak večer od 20 dalje pred paviljonom »K<. Tako vstop na ražštavo pasivne ob» rambe v paviljonu »]<, kakor ogled filma o letalskih napadih je brezplačen.
1 Zaradi snaženje prostorov mestnega obrtnega oddelka v Cosfioski ulici ta urad v torek in sredo 10. in 11. t. m, ne bo posloval za stranke.
1 Mali gospodarji gredo v nedeljo, dne 8. septembra ob 16 po znižani vstopnini (5 din) na velesejem. Člani društev »Mali gospodar« se zbero ob tri čert na 16 pred kopališčem SK Ilirija, kjer dobe vstopnice in odidejo skupno na razstavo. — Tečajniki, ki bodo na tečaju za kapunjenje in skop ljenje, odidejo s tečaja skupno na velesejem.
1 Tečaj za skopljenje kuncev in kapunjenje petelinčkov, ki ga prireja Zveza društev »Mali gospodar« v Ljubljani, bo v nedeljo, dne 8. septembra ob 14 v gostilni »Novi svet« na Gosposvet-ski cesti. Za člane brezplačno, za nečlane 3 din.
1 Državno učiteljišče v Ljubljani. Ravnateljstvo sporoča abiturientom in abiturienti-njatn, ki so se' priglasili za sprejem v novi V. letnik in kandidatin jam, ki so se priglasile za sprejem v tečaj za izobraževanje otroških vrtnaric, sledeče: I. Abiturientje in abiturien-tinje z viš. teč. izpitom naj se zglasijo v ponedeljek dne 9. t. m. ob pol 8 pri ravnateljstvu. Po prečitanju imen gredo vsi v Higienski zavod (Šolska poliklinika), kjer bo dopoldne od 8 dalje zdravniški pregled, popoldne od 15 dalje na učiteljišču izpit iz petja (jioshih). Druga potrebna navodila bo dal g. ravnatelj ustno v ponedeljek zjutraj. 2. Kandidatin je za otroške vrtnarice naj se zglasijo v dneh 12.; 15. in 14. septembra, vsaki dan ob pol 8 pri ravnateljstvu v sledečem redu: dne 12. septembra kandidatinje črk A do K; dne 15. sept. črk L do S in dne 14. sept. črk Š do Ž. Po prečitanju imen gredo kandidatinje v zgornjem redu v Higienski zavod (Šolska poliklinika), kjer bo od 8 dalje zdravniški pregled, popoldne na omenjene tri dni od 14 dalje na učiteljišču izpit iz petja. Po končanih izpitih bo razglašeno, katere kandidatinje bodo sprejete. Tem bo dal ravnatelj potrebna navodila za plača-nje šolnine in drugih šolskih taks. Ravnatelj.
I Strelsko okrožje v Ljubljani obvešča vse strelske družine, lovce, strelce in prijatelje strelskega športa, da so v soboto 14. in nedeljo 15. septembra t. I velike strelske tekme_ za nagrade, na vojaškem strelišču ob Dolenjski cesti v Ljubljani. Tekme se pričnejo v soboto 14. septembra t. 1. ob 15 popoldne in trajajo do 19; v nedeljo 15 septembra t. 1. pa se pričnejo dojioldne ob 8 in trajajo cel dan do 19. Rezultati tekme, odnosno njih razglasitev in
razdelitev nagrad pa bo ob 20, v steklenem salonu restavracije glavni kolodvor v Ljubljani. Da se zamore ustreči vsem željam posameznih tekmovalcev zlasti ekip, katere imajo sestojati iz 5 članov, posameznih strelskih družin, priporoča se, čim večje udeležbe že v soboto 14. septembra t. 1. popoldne, da se omogoči razvrstitev in čim večja možnost tekmovanja udeležnikom. — Uprava.
1 Razpis gledališkega sbonmana za bodočo sezono. Prijave sprejema uprava vsak dan od 10. do 12 in od 15 do 17 v veži dramskega gledališča. Razpisani so: Premijerski abonma, stalna abonmaja sreda in četrtek ter reda A in B. Cene kot lani. Predstav dobi abonent 38, 20 dramskih in 18 opernih, odnosno operetnih. Lanskim abonentom so njihovi sedeži rezervirani do srede 11 t. m. popoldne do 17. Od četrtka, 12 t. m dalje pa so V6i razpoložljivi sedeži na razpolago drugim interesentom. Uprava "ahi vse prijatelje gledališča, da stopijo v krog stalnih posetnikov naših predstav.
1 Glasbena akademija v Ljubljani. Sprejemni izpiti na srednji glasbeni šoli iz solopetja, klavirja, violine in čela bodo v ponedeljek 9. septembra dopoldne od 9 dalje. Iz teorije in intonacije: za pevce v ponedeljek popoldne od 15 dalje, za pianiste v torek (10 sept) dopoldne od 9 dalje, »i vse ostale prijavljene (čeliste, orglarje, pihala itd.) pa v torek (10 6ept.) popoldne od 15 dalje.
1 Tramvaj ga je podrL Dne 6. septembra je bilo izredno živahno v Ljubljani in se je tudi na ulicah (Jbznali, da je v Ljubljani vse polno ljudi, ki so prišli z dežele. Gostje z dežele še niso vajeni na z žeblji zaznamovane steze na križiščih cest in 6o zato hodili čez ulice, kjer se jim je zdelo potrebno. Kliub temu je nesreča doletela Ljubljančana, 701etnega slu-žitlja Svetlina Lovra, ki je ob tri četrt na 5 v Prešernovi ulici pri pošti šel čez cesto. Kljub temu, da je tramvaj štev. 45, ki je vozil proti Svetlinu, ves ž^s rvonil. Svetlin opozoril ni slišal. Zato je tramvaj udaril v Svetlina, da je z vso silo odletel na tla. Svetlin je pri tem dobil hude notranje poškodbe in je krvavel iz ušesa. Nezavestnega 60 prepeljali v ljubljansko bolnišnico.
1 Žalosten rekord naše bolnišnice. Včeraj pred t2 so na sprejemnem uradu v liuhljanski splošni bolnišnici sprejeli na zdravljenje 19 letno Povše Fran-čiško iz Poljan v občini Škocijan pri Mokronogu na Dolenjskem Ko so jo vpisali v sprejemno knjigo, je dobila namreč številko 25.000, kar pomeni, da je bolnišnica v letošnjem letu že toliko bolnikov sprejela. Če vpoštevamo, da sla šele dobri dve tretjini leta v kraju in da bo bolnišnica še štiri mesece morala sprejemati bolnike, lahko izračunamo, koliko bolnikov b omorala bolnišnica sprejeti do konca leta, če bo naval ostal takšen, kakor je sedaj. Po tem računu bi ob koncu leta morala bolnišnica sprejeti okrog 37.000 bolnikov, kar bi bil seveda zopet nov rekord.
1 Enoletni trgovski tečaj mestne občine llub-ljanske. Vpisovanje v ponedeljek, 9. septembra od 9,—11. ure na liceju, Bleiweisova c. 23.
1 Solopevski studio Pavle Lovšetove, Murniko-va ulica 20. Vežbanje v bclcantu, študij koncertnega, oratorijskega in opernega sloga. Skupinski tečaji za začetnike s 1 oktobrom. Prijave od 15. do 17. ure.
1 Reven študent je izgubil 6. t. m. aktovko na Celovški cesti. Poštenega najditelja prosimo, da nam jo vrne proti primerni nagradi. Naslov: Verovškova ulica št. 19.	.	_
1 V kinu Slogi prikazujejo te dni film »zapeljivi pevec«. Je to zgodba o mladem pevcu, ki se zaljubi v vsako ljubko dekle, ki jo sreča. Ko se njegova žena temu upre in se hoče ločiti od njega, spozna mož, kako jo ljubi in koliko mu ona pomeni. Povrne se k njej, da ob ti jej zaživi pravr življenje. Za ,-vedno' — * filmu sodeluje orkester in zbor slavnega gledališča »Reale dell'Opera< iz Rima. Posnetki so napravljeni v okolici Lago Maggiore in Rima. Pri filmu, »Zapeljivi pevec< pa bodo prisil na račun posebno oni obiskovalci, ki si žele smeha vedrine in dobre volje. V filmu sodelujejo: Paul Kemp, Thee Lingen, Richnrd Romanow-skv in Glisti Volf. Kdor hoče smeha, naj pride v kino Sloga ogledat si film »Zapeljivi pevec.«
Zlati jubilej dela
Gospodično Marijo Kvasovo gotovo prav dobro poznajo V6e stareiše ljubljanske služkinje in so ji tudi globoko hvaležne. Saj se je z vsemi svojimi močmi borila, da bi jim iz boljšala njihov po ložaj. Imela je ved no velik socialen čut za služkinje in globok pogled v nevarnosti, v katerih se služkinje nahajajo. S sedanjim kranjskim de-
i lliiSKHHf^il^H	kanom g. Škerb-
: '^^^^^Sffmfe^pž	cem je ustanovila
riHM^^Hi	Poselsko zvezo, ki
j: ^^mHBBb^^	se je kmalu raz-
v''a v mogočno or' ' ^SlltfVČ'	ganizacijo za služ-
;	kinje, 6aj je število
/	njenih članic na-
i » lig Ig?*"®^!	rastlo na par ti-
; X 1|	S*	soč. Posebno med
i * Jll |t-	svetovno vojno
t ifife t ' .Jllfe « se ie	Kvaso-
lil Jjjfc >	Ji va odločno borila
ItliŠIsSi '	za razne dajatve
llIlllaBl	služkinjam. Nekoč
ijPjBB^^ff^	I B ie vodila deputa-
^^SL^^Mflj^H cijo služkinj k ta--	7 Vj^imHKH kratnemu deželne-
fiHflH mu predsedniku ba-ronu Schwarzu, da bi se dobilo potrebno blago za obleke, ker služkinje že niso imele kaj obleči V vladni palači na Blei-vveisovi cesti so zagrozili, da jo bodo vrgli ven, ona
Danes premiera najnovejšega in "f^oli uspelepa muzi-kalnega filma slavnega režiserja CARMINE GALLONE-ja
V glavnih vlogah: Johanes Hersters, Marija Tasnady, Paul Kemp, Theo Lin-
V filmu sodeluje zbor in orkester kraljevega
....... ^____opernega gledališča v Rimu. To je film za smeha
.......<"........... """	______- gen," Gusti WolY in~Richard"Romanow8ky in zabave željno publiko, v katerem igrajo naj-
■VlinEI lllfl n C U El a	.	boljši nemšlfi komiki. Film je poln presremh šal,
ZAPCLJIV I rCVCV kino sloga tel. 27-30 vedrega humorja in globoke srčne vedrine.
TORPEDO 4S
Skrajno napeti bliskovito vršeči se prizori! V filmu-se podajajo koncertni odlomki iz češke glasbene l.terature: Sukov ciklus .Pomlad", Fibicbov „Poeni" in Dvofakov godalni kvartet »Adagio .
= Senzacionalni boil med špijoni za novo konstruirani torpedo, ki ga fehoslovaško vojno ministrstvo drži v strogi tajnosti. Viio-linska virtuozinja — špijonka.
Predstave ob 15., 17., 19. in 21. uri. Blagajna odprta od '/«10. ure in od 14. ure dalje
Kino Union Kon
pa je odločno zavrnila: »Z menoj boste vrgli ven nad dva tisoč služkinj!« Te besede so zalegle, de-putacija je bila sprejeta pri dež. predsedniku in služkinje so dobile najpotrebnejše blago za obleko. Dolgo časa se je gdč. Kvasova borila za poselski red in ga tudi izvojevala takoj po svetovni voinl, ko jc bil poverjenik za socialno politiko g. dr. Gosar. Borila se ie tudi za starostno zavarovanje služkinj, in če vtem boju ni dosegla zaželjenih usjjehov, gotovo ni njena krivda.
Pred petdesetimi leti je gdč Kvasova zapustila svoj dom in odšla s celim takratnim goldinarjem v žepu v graščino Kolovec, kjer ie pri graščaku Sta-retu nastopila svojo prvo službo Petdeset let jc že preteklo od takrat, petdeset let trdega in napornega dela, pa se naša gdč. Marija še vedno čila in zdrava vrli po kuhinji, po sobah in kjerkoli je treba. Samo štiri službe je imela v teh petdesetih letih. Sedaj že dolgo vrsto let gospodinji stolnemu kanoniku g dr. Zupanu v Ljubljani. Izborna gospodinja, sijajna kuharica, vestna, pridna kakor mrav-a celo polsloletje zvesta in udana svojim gosoo-darjem, to «o odlike, ki dičijo našo slavljenko. Veko jih je, ki se še spominjajo tistih časov v Rokodelskem domu, ko je ona vodila gostilno s kuhinjo na podlagi privatne kuhinje. S svojo odločnostjo, pridnostjo, strokovno sposobnostjo in spretnostjo je dvignila ugled gostilne in kuhinje v Rokodelskem domu. Vse življenje se je učila in izpopolnjevala v svoji stroki in dela to še danes Silno je ljubila svojo pokojno mater in zanjo vedno zelo skrbela, posebno v vojnih letih.
Gdč. Mariji, ki obhaja dane« tudi svoj god in rojstni dan (roj. 8. sept. 1878 v Mekinjah), k izrednemu jubileju iskreno častilamo z željo, da bi jo Bog ohranil še dolgo vrsto let v sreči, zdravju in zadovoljnosti ter da bi ji naklonil brezs' rbno starost do skrajnih mej človeškega življenja.
Litija
Kdo ne pozna »Malarjevegac Fran-celjna. Kako čilo in mladeniško hodil — Ali veste, koliko pomladi je že videl? Nič manj in nič kakor 70. Kdo bi mu jih prisodil? Posebno, ko nosi na vsta-jensko procesijo >Ale-lujo<. Saj si ne moremo misliti procesije brez njega, in ko se »Aleluji« postara obleka, tedaj jo njegova slikarska roka pre-obleče v novo, da se kar sveti. — Rozina Francelj je še fanti Fant od fare, član Marijine družbe, zaveden član Prosvetnega društva, v vseh organizacijah menda prav od začetka — od ustanovitve. Zvest Mohorjan in naročnik številnih verskih, nabožnih in drugih resnih katoliških listov. (Bogoljuba ima prav od začetka.) Ker je samec — po poklicu je priznan soboslikar — si prepaše kuhinjski predpasnik in njegova mirna roka, vajena slikarskega čopiča, meša. mesi, kuha, peče in Če je v »družini< (vajence in pomočnike ima sam na hrani in stanovanju) kako slavje, tedaj pečejo pri Franceljnu tudi potico, pogačo in torto, ki je toliko bolj slikovita, ker je »kuharičina< domišljija polna slikarskih domislekov. — Res je Francelj malo gluh, pa to ga nič ne kazi, ker je že dolgo, nasprotno, ker vsega ne sliši, je njegov obraz vedno nasmejan in dobre volje. Radodarno je podpiral vse dobro in idealno, bodi to z denarjem ali za-stonjskim delom, ako je bilo treba kaj naslikati, napisati in podobno. Bil je nekaj časa tudi gerent litijske občine. Kot dolgoletnemu naročniku »Slovenca« mu vsi njegovi prijatelji in znanci čestitamo k njegovi čilosti pri teh letih ter želimo, naj ga Rog ohrani še dolga leta tako svežega in čilega v naši sredi.
Kakor smo se letos spomnili že v našem listu dveh 90 letnikov, ne smemo prezreti lepe starosti in častitljivosti treh osemdesetlelnikov. To so: Jug Franc, posestnik z Brega, Lebinger Hinko st. iz Litije in Vrašnikar Matevi iz Velikega vrha. Skupno z našim slavljencem pa omenimo še druge 70 letnike v letošnjem letu iz naše doline, našega Zasavja: Litije. Ti so: Praprotnik Alojzij, posestnik in gostilničar iz Gor. Loga, ugleden in spoštovan mož. vedno na svojem mestu; zidarski mojster Krhlikar Nikolaj iz Gradca, Bregar Neia iz Gradca. Vladika Helena iz Gradca in Dolčič Marija iz Gradca. Naj jim da ljubi Bog še d'olgo uživati vesele dni jeseni svojega življenja v zadovoljnosti in sreči.
Lep življenjski jubilej krščanske matere
V lepem, vabljivem in gostoljubnem Sv. Križu pri Trstu proslavlja te dni gospa Ivana Švab svoj 80. rojstni dan. Pred letom dni je pokopala svojega življenjskega druga, znanega ribiča, s katerim je preživela dolgo dobo složnega življenja v skrbeh in delu, kakor zahteva to trd krašH kamen kt Hfl^g"	JHT"* .< daje zelo malo krilita.
& Jubilantka je vzorno K	$ - A vzgojila štiri hčere,
katere vse so poročene z narodno zavednimi ljudmi Sedaj živi na svojem domu, ki ga vodi najmlajša hčerka, in uživa plodove svojega življenja, toda kljub visoki starosti je še vedno telesno krepka in vedrega značaja ter prav pridno pomaga pri gospodinjstvu. Njena najznačilnejša poteza, nekaka skupna lastnost vseh njenih sovaščanov, je njena globoka ljubezen do kraja, katerpga ni zapustila celo v času zadnje svetovne vojne, če|>rav je bila vsak trenutek zapisana smrti. Ob lepi in vefn pesmi .ladrnn»keea morja želimo zavedni ženi še ntnogo lepih jesenskih dni življenja.	i. P.
Nainoveiša poročila
Zakaj je romunski kralj odstopil
Bukarešta, 7. sept. m, Romunski radio je danes objavil besedilo pismo s katerim je predsednik romunske vlade general Antonescu zahteval odstop romunskega kralja. Pismo je bilo poslano včeraj zjutraj ter je imelo naslednjo vsebino: »Veličanstvo! Z življenjem in častjo sem se zavezal, braniti državo in prestol. Toda moji poizkusi, du pokličem ljudi, ki bi bili pripravljeni prevzeti odgovornost in se zavzeti za obnovo države, kur bj moralo dovesti do pomirjenja države, so propadli. Vsi zahtevajo, da Vaše Veličanstvo odstopi. Z ozirom na ta položaj in z ozirom na razburjenje, ki vlada in ki ga ne morem potlačiti v rekah krvi in da vso državo vržem v mete/, državljanske vojne in izpostavim okupuciji sovražnika, smatram za dolžnost, du Vaše Veličanstvo točno obvestim o razburjenju naroda.
Resno opozarjam Vaše Veličanstvo na veliko odgovornost, ki 1k> zn vedno padla na Vas, če takoj in brez oklevanja ne ugodite tej moji želji, ki jc splošna želja vojske in ljudstva vse države.«
Zahteva generala Antonesca je bila ultimati vjiegu značaja, kajti kralj je moral v dveh urah odgovoriti nunjo. Odgovor pa je prišel še prej, namreč že v 10 minutuh.
Bukarešta, 7. sept. in. Vodja liberulne opozicije lirntiunu in vodju ljudske kmečke stranke iz Transilvanije Maniu sta sporočila romunski vludi, da jo bosta podpirala, če bo sestavljena nu svobodoljubni podlagi in če bo država dobila novo ustavo v sogla.sju s splošnimi potrebami Romunije.
Bivši kral Karol odpotuje v Južno Ameriko na farmo
Bukarešta, 7. sept. m. Kralj Karol se je
sklenil dokončno naseliti v Južni Ameriki, kjer ima veliko farmo. Že pred nekaj dnevi se je kralj pogajal s švicarsko zvezno vlado, da bi mu dala švicarski vizum. Iz Guriha uradno poročajo sedaj, da je švicarska zvezna vlada izdala bivšemu romunskemu kralju začasno dovoljenje za bivanje v Švici.
Otroški kotiček
Mihteve Čudovite dogodivščine
(29) Tako je napravil odprtino, dovolj veliko, da se je lahko splazil skoz njo. Ko se je priplazil na drugo stran, se je zopet znašel v neprijetnem položaju, ker ni vedel, kam naj se obrne: na obe strani je namreč držal dolg hodnik. Mihec jo je kar na slepo srečo mahnil na levo.
Nemško poročilo o letalskih napad h na London in okolico
Berlin, 7. sept. AA. DNB: Nemška letala so napadla letališča in letalske tovarne v jugovzhodni Angliji, luko Liverpool in luke okrog angleške prestolnice, kakor tudi tovarno motorjev in strojnih delov v srednji Angliji. Nemška letala so napad izvršila včeraj in ponoči ter so prizadejala občutno škodo industrijskim središčem angleškega letalstva. Pojačena delavnost angleških letalskih sil v prejšnji noči jo bila naperjena izključno na nemško prestolnico. V Berlinu angleški lctalci niso zadeli nobenih vojnih ciljev. Morda tega tudi niso poskušali. Kakor navadno, so tudi sedaj metali bombe na notranjost mesta. Gmotna škoda je majhna in ranjenih je bilo samo nekoliko oseb. Ti napadi dokazujejo, da si Angleži ne belijo glav zaradi napadov nu civilno prebivalstvo nemške prestolnice. V Berlinu je bil včeraj triurni alarm, dočim je londonsko prebivalstvo doživelo šest alarmov, od katerih je nocojšnji trajal 7 in pol ure. Kar se tiče delavnosti nemške vojne mornarice v mesecu avgustu in v teku prvega leta vojne, poka-zuje poročilo vrhovne komande važne številke. Te kažejo, da je nemška vojna mornarica potopila vsak dan okoli 20.000 ton nasprotnega trgov, brodovja. Pri teh niso vračunane angl. izgube zaradi min, niti ladje, ki so jih potopila nemška letala. V teku prvega leta vojne je po poročilu vrhovne komunde sovražnik izgubil dobre štiri in pol milijona ton, kar pomeni, tla je sovražnik v vsakem trimesečju izgubil povprečno pol milijona ton ladij. Treba je pomisliti, da ' je vojna proti angleški trpi/, mornarici začela šele pred nekaj meseci Kon: rno se je treba ozirnji. na to, da nemško letalstvo neprestano napada angleške trgovske ladje in da ima pri tem velike uspehe. O teh uspehih v poročilu vrhovne nemške komande se ne govori.
Berlin, 7. sept. A A. DNB: Nemško letalstvo je danes popoldne prvič izvršilo na London in njegovo luko napade, katerih so se udeležili številni letalski oddelki. To bombardiranje je bilo izvršeno kot povračilo za nočne napade angleškega letalstva, ki iili je izvršilo v zadnjem času na nevojne cilje v Nemčiji.
Berlin. 7. sept. AA. DNB: Močni nemški letalski oddelki so v tem trenutku (20. ura po berlinskem času) nad Londonom, ki napadajo vojne cilje v mesti, in luki v velikem obsegu. Eskadrile nemških lovskih letal in bombnikov so razbile obrambno črto angleških lovskih letal. Nemški bombniki napadajo v neenakih valovih in letijo v raznih višinah koncentrično proti svojim ciljem Bombe padajo povsod in se vzdiguje plamer, Oblaki dima se vi je jo preko streh največjega mesta na svetu. Eksplozije so tako močne, rla jih občuti jo tudi nemški
letalci. Vsi napori angleške protiletalske arti-
lerije so ostali brez uspeha. Val za valom nemških letal drvi čez mesto, dočim druge nemške eskadrile letijo proti francoski obali potem, ko so odvrgle bombe. Srce britanskega svetovncgA cesarstvu jc izpostavljeno napadu«
Belgrajske novice
Beigrad, 7. sept. m. V Belgradu tekom današnjega dne ni bilo važnejših političnih dogodkov. V teku dneva so imeli več konferenc samo člani SDS. Popoldne so se v hotelu »Majestic«, v katerem stanjuje predsednik te politične stranke mini-nister za socialno politiko in ljudsko zdravje dr. Budisavljevič, sestali člani izvršilnega odbora SDS. Na sestanek tega odbora so prišli vsi ugledni funkcionarji SDS iz Belgrada, pa tudi iz notranjosti države. Na seji izvršilnega odbora, ki ob času, ko lo poročamo, še traja in se bo nadaljevala tudi jutri, člani tega odbora razpravljajo o notranjem in zunanjem političnem položaju ter o raznih internih vprašanjih.
Beigrad, 7. sept. m. Belgrajsko narodno gledališče je z včerajšnjim dnem pričelo z redno sezono. Na čast kraljevega rojstnega dne so uprizorili Golovčevo opero »Ero z onega sveta*, v dramskem gledališču pa Dimitrijevičevega >Kanl-jošo Macedonoviča«. Obp predstavi sta bili brezplačni in namenjeni ljudstvu.
Belgrajski velesejem
Beigrad, 7. septembra. AA. Minister za trgovino in industrijo dr. Ivan Andres je imel pri otvoritvi belgrajskega velesejma govor, v katerem je med drugim rekel: Izraziti moramo priznanje tistim gospodarskim ustanovam, ki so vel esejem organizirale. Kakor na prejšnjih velesejmih je treba tudi tokrat poudariti udeležbo gospodarstvenikov k tujine, zlasti pa iz Nemčije, Italije, TiirHfei, MaŽdarske, Romunije, Grčije, Čekomoravskega protektorata, Slovaške in Albanije. V tem vidimo znak prijateljskega sodelovanj za ojačitev naših gospodarskih odnosov za čim beljšo izmenjavo blaga, ki lahko koriti zainteresiranim gospodarstvom.
Drobne novice
Madrid, 7. sept. AA. DNB: Angleško ladjevje, ki je bilo zasidrano v Gibraltarju, je odplulo danes iz lu.ke proti Sredozemskemu morju. Istočasno je krenil konvoj 6 trgovskiji ladij, ki so jih spremljale vojne ladje in letala proti Atlantiku.
Helsinki, 7. sept. A A. Predsednik finske republike Kalijo je umrl po daljši in težki bolezni.
Ženeva, 7. sept. A A. DNB: Po vesteh \t Vichvja sta prijeta bivši francoski minister Daladicr in Revnaud. Zaprli so jih na neki dvorec v bližini Rioina. Po še nepotrjenih vesteh je general Gamelin obsojen na hišni zapor.
(30) Hodnik pa je bil neverjetno dolg. Kar ni in ni ga hotelo biti konec. Pa še to: cel roj netopirjev se je nenadoma pojavil od kdo ve kod in začel obletavati Mihca kot nadležne mušice, tako da je temačen hodnik delal še pošastnejši vtis na našega ubogega ubežnika.
Kostanjevica
Strelsko tekmo priredi Strelska družina v Ko-| stanjevici na Krki v nedeljo, dne 8. septembra t. I. Začetek tekme ob 10, zaključek ob 16. Kdor bi se rad udeležil tekme, naj se zglasi navedeni dan vodstvu na društvenem strelišču. Najboljši strelci bodo deležni lepih nagrad. Po tekmi bo prijateljski sestanek vseh tekmovalcev. Pokroviteljstvo tekme ie prevzel g. okr. načelnik dr. Tomšič Josip.
St. ti j v Slov. goricah
Danes popoldne ob pol 3 bo naša dvorana v Slovenskem domu zopet pozorišče veselja in navdušenja. Fantovski odsek in Dekliški krožek priredita namreč v proslavo kraljevega rojstnega dne slavnostno akademijo Kakor vedno, tako bomo tudi danes pokazali hvaležnemu občinstvu, ki stalno do zadnjega kotička napolni dvorano, pester spored skupinskih in simboličnih vaj in pevskih točk. Kljub temu, da je na deželi sedaj največ dela pri sprav-
ljanju pridelkov in kljub temu, da je vse naše članstvo kmečkega in delavskega stanu, se nismo zbali tiuda in žrtev, ampak se na proslavo tega dne vestno pripravljali. Pod častjo bi nam namreč bilo, da v teh resnih in težkih dneh in na tako odgovornem in izpostavljenem koščku naše lepe domovine ne bi samostojno, javno in z lastnimi močmi izrazili neomajne zvestobe in ljubezni krabu in domovini. Zato danes vsi zavedni Sentiljčani v Slovenski dom, da javno izpričamo, da bomo mlademu kralju zvesti borci, Bogu otroci, domovini sinovi in nikomur hlapci.
Jesenice .
Vse šolske potrebščine v trgovini Krekovega doma.
zdravnik dr. nartlt Vihtor
od ponedeljka 9. septembra naprej
zopet redno ordinira
S H O M T
Maribor
m Veletrgovec g. MiloS Oset — petdesetletnik.
Jutri bo v krogu svojih sorodniko>- obhajal svoj 501etni življenjski jubilej ugledni mariborski veletrgovec g. Miloš Oset. Jubilant je dem? iz Št. Jurija ob juž. žel., kjer se je rodil v narodno zavedni slovenski hiši Tako trdno narodno zavest je g. Oset nosil s seboj skozi vse življenje, kot mlad lant, kot samostojen trgovec na Muti v Dravski dolini in 6edaj kot mariborski veletrgovec. Želimo uglednemu jubilantu, da bi mogel v življenju obhajati še mnogo lepih jubilejevl
m Prosvetna društva Pobrežje, Tezno, Rad-vanje in Sv. Magdalena opozarjajo na svo;o prireditev v nedeljo, dne 8. oktobra, v Narcdnem gledališču v Mariboru
Zobozdravnik-specialist za ustne in zobne bolezni
dr. K ar ti n
Maribor, Jurčičeva 4 (telefon 29-59 zopet redno ordinira
m Pevski zbor Glasbene Metice v Mariboru javlja, da ima ob torkih vaje moškega zbora, ob sredah ženskega zbora, ob petkih mešanega zbora. Vaje pričnejo v torek, 10. sept. ob osm-h zvečer v risalnici I. dekl. meščanske šole v Miklošičevi ulici. Sprejemajo se še vedno novi pevci in nove pevke.
m Vse jermenje mu (e razrezal. Usnjar Ivan Mušič iz Makol je poljčanskim orožnikom prijavil, da mu je neznan hudobnež razrezal vse jermenje, konjsko opremo in neka) kož ter mu s tem prizadejal nad 8000 dinarjev škode. Orožniki sedaj poizvedujejo, kdo bi bil storilec.
Specialist za ženske bolezni in porodništvo
med. univ. dr. Franc Toplak
zopet redno ordinira. Glavni trg 18, od 9—11 in od 15.30-16 30. — Telefon 27-82. _
m Ljudski oder uprizori danes popoldne ob petih v dvorani na Aleksandrovi cesti 6, narodno igro v treh uejaiijili »Aučlajda, Koroška roža-.
Krasne pevske vložke je skomponlral salezijanec dr. Gerzinčič.
m Enoten kruh v Mariboru. Združenje pekovskih mojstrov v Mariboru naznanja, da te od ponedeljka naprej prepovedana izdelava belega kruha. Prodajati se sme le en dan stal eneten kruh. Drobno pecivo se bo še nadalje izdelovalo iz bele moke, stalo bo pa 1 din komad Enotni kruh se bo prodajal v komadih (hlebih ali štrucah) v teži po 54.5 dkg po 3 din in v teži 109 dkg po 6 dih'/ Razlika v teži sme biti pri svežem kruhu največ 3% pri starem 5%. Od ponedeljka dalje je v vseh pekovskih obratih prepovedano nočno delo.
Pozor! Specialno temno laško pivo. Pozor! Po isti ceni kakor svetlo. — Glavno zastopstvo Gostilničarske pivovarne d. d., Laško, hotel »Orel«, Maribor.
m Vse za šolo v Cirilovil
m Umrla sta v splošni bolnišnici 50 letni Žagar Jurij Kvas in 55 letni Martin Letina. Naj v miru počivata, sorodnikom naše sožalje!
X Enoletni trgovski tečaj »Hermes«. Maribor. Zrinjskega trg 1 sprejema ustne in pismene prijave dnevno. Prospekti zastonj I Soliden strokovni pouk! Pravica javnosti!
Službo organista in cerhveniha
razpisuje župni urad v Preddvoru. Prošnje s spričevali do 20. t. m.
Jezica
Ko te sleherno nedeljo in praznik privabi glas zvona k službi božji v našo povečano župno cerkev, tvoje oko In uho takoj opazita, da Je sedanja ureditev hiše božje le začasna, da bo treba še mnogo dobrih src, ki bodo s svojo dobrotljivostjo pripomogla do končnega cilja. Zato oprosti in ne zameri, ako si v tem smislu vljudno vabljen na koncerl »Slovenske narodne pesmi«, katerega priredi domači cerkveni pevski zbor v nedeljo, dne 15. t. in.. ob 8. zvečer v Cerkvenem domu na Ježici. Podpri vzvišeni namen, da bo hram božji čim prej dostojno urejen, saj ti stanovalec njega ne ostane ničesar dolžan.
|A;>'	-js^dr.i. .-'■■i.«',/. •	v.i?--
Po veliki zmagi slovenskih kolesarjev
Težka in naporna devetdnevna dirka okrog Srbije, ki je bila v dneh od 29. avgusta do 6. septembra, je prinesla slovenskemu kolesarskemu športu velike uspehe. Naši fantje so zasedli nad vse častno prvo in drugo mesto, dalje peto, deseto, enajsto in petnajsto. Le izredno veliki smoli se imajo drugi zahvaliti, da naši niso zasedli še tretje in četrto mesto. No, pa končno zato ni uspeh slovenskih kolesarjev prav nič manjši, če so prepustili ti dve mesti drugim, saj imamo vendar dve najčastnejši mesti, to je prvo in drugo, česar se veselimo vsi Slovenci in ne samo slovenski športniki.
Naš kolesarski šport je zopet proslavil slovensko ime v naši prestolnici, v Belgradu, s svojimi velikimi uspehi, katerih se niti največji optimisti niso nadejali. Najmanj so pa seveda mislili srbski in hrvatski kolesarji, da jim bodo Slovenci tako zagodli. Delovanje slovenskega športa je tiho, toda zato tem bolj izdatno. Rezultati se pokažejo šele po večih letih, ker se gradijo športni uspehi na široki in trdni podlagi. In prav tako je tudi v kolesarskem športu, četudi so naši kolesarji že večkrat z uspehom nastopali v tu- in inozemstvu.
Naš kolesarski šport je bil že pred svetovno vojno na visoki stopnji. Po vojni se je še bolj razvil, toda napredoval ni dc one stopnje, katero bi Slovenci po svojih sposobnostih lahko dosegli. Kajti razna trenja in nasprotja, katerih so pa Slovenci najmanj krivi, tudi našemu kolesarskemu športu niso dopustila onega razmaha, katerega bi sicer dosegel, če bi Slovenci sami gospodarili v športu. Tudi onih ugodnosti, katere vidimo pri naših sosednih športniki' ali še nižje doli, ni in zato te moramo >ocasi prebijati naprej, dokler se enemu ali drugemu ne posreči kak večji podvig. Vse, kar imamo Slovenri |e idealizem, ki pa je tudi glavni činitelj naših uspehov, katere dosegajo naši športniki doma in drugod. In prav tako je tudi v kolesarskem športu.
Za izredno velikim usoehem v plavalnem športu, kjer si je Ilirija osvojila državno prvenstvo, so nam sedaj še kolesarji postregli z drugim nič manjšim uspehom pti devetdnevni dirki okrog Srbije, pri čemur so dokazali, da tudi v tem športu vodimo Slovenci nred vsemi šj ortniki v Jugoslaviji. Če upoštevamo, da smn Slovenci tudi v smučanju, telovadbi in lahki atletiki pred ostalimi v državi, potem smo lahko ponosni na svoje športnike, kajti v glavnih športnih panogah smo Slovenci v ospredju. Če morda zagrebškim športnikom to še ne zadostuje, potem jim do prihodnje zmage, ko bomo dokazali svojo premoč še s kakimi večjimi uspehi, ne moremo pomagati
Mars : Železničar
Mar« i Železničar. Kot druga ligaška tekma v Ljubljani, bo danes zelo zanimivo srečanje dveh klubov, ki sta do sedaj še ostala brez dragocenih točk.
Moštvi nastopita danes na igrišču Ljubljane ob 16. uri Za to tekmo vlada zelo veliko zanimanje
Vstoonina- Tribuna 12 din, stojišče 8 din in mladinske 3 din Ker bo tekma ogorčena prvenstvena borba, priporočamo ogled iste vsem, ki žel« videti po dolgem času lepo igro.
V predtekmi in sicer ob 15. uri nastopijo juniorji Marsa in Slavije.	—
Otvoritev igrišča v Mostah
Najmlajšemu ljubljanskemu prvorazrednemu klubu je končno uspelo dobiti svoje igrišče, kjer se bo odigrala prva tekma. Za nasprotnika si ie izbral svojega lokalnega protivniha Š. K. Mladiko po temle sporedu. Ob 9.15 Mladika s Moste jun., ob 10.30 Mladika : Moste.
ZFO
Tekme za telovadni in športni znak
V soboto, 21. in v nedeljo, 22. septembra t. 1. se vrše na ljubljanskem stadionu tekme za telovadni in športni znak Zveze fantovskih odsekov. Odalje-nejši tekmovalci, ki si hočejo priboriti to odlikovanje, lahko pridejo na tekme šele v nedeljo, 22. t. m., dočim moran priti oni iz bližnjih krajev brezpogojno v soboto, 21 t. m.
Obenem opozarjamo vse kandidate, da pošljejo tozadevno prijavo Zvezi fantovskih odsekov (obenem s knjižico telovadni in športni znak) najkasneje do 15. septembra. V knjižici naj vsak kandidat navede, v katerih panogah hoče tekmovati, obenem pa naj tudi navede, kalere panoge letošnjih tekem naj se upoštevajo, da mu ne bo treba dvakrat v isti stvari tekmovati, če je že dosegel prvo predpisano minimalno mero. Opozarjamo vse kandidate, da se upoštevajo pri tekmovanju za znak letošnje smučarske tekme, dalje telovadne tekme, tekme v lahki in težki atletiki ter tekme v odbojki. Ker je verjetno, da bo 21. septembra voda premrzla za plavanje, naj kandidat prinese seboj potrddo odseka, da zna plavati. Bog živil
Naznanilo!
Ker razni prekupčevalci prodajajo moje Patent valjčne mline zelo po visokih cenah, prisiljen sem dati na znanje cenj. kupcem valjčnih mlinov, da dobijo pri meni iste mline SO"/„ ceneje. Mline izdelujem v 3 velikostih kapacitete od 50—150 kg moke.
Patent prijavljen pri Tprnvi zn ZnStltu industrijske Bvojine v Beogradu.
J. Kramer, stroj, etcavni«, Ljubljana
Šelenburgova 4 • Telefon 48-31