Leio IIfc9 štev. 12. V Celšu, četflek due 27. sanitaria 1921. Pavdalni franko. ^^^^^^^^Blv ^^^^^^^^^^^^^^BB ^^BB»^^^^B^^r ^^BB^ j9^^Bm ¦B^^^L Jflfl^^l ^H^I^^^^^^^^Eb Stane celoletno 120 K, mesečno 10 K. — Oglasi za vsak mm viSine stolpca 1 K 20 v\ Reklama mcd tekstom, osinrtnicc in zahvale 1 K 50 v. — Posamezna fctevUKa staue 1 K. Izhafa vsak torek, četriek In soboio. UrednlštVO Strossmajerjeva'al. §t. 1,1. nadstr. Telefon St. 53. Upravnišlvo Strossmajerjeva ul. St. 1. pritHcje. Telefon St. 65. RaCun Itr. poStnega čekovnega urada St. 10.066. J : n: V pravoslavje! I ako vem, da se v nasli narodnli krog h česlo sovor; in razin'SIja o potrc- bii. ako'je za razŠTjenJe pravoslavja met! Slovene:, ventlar se doslej n sem niogel odlooti, da spregovorOn o tern vaznern vprašanju. Čakal sem, da pr'.dc miscl z vrst mlad'ne, kjcr je za to vprasanje naj- več zan/manja. No, »Nova Doba < je pred nedavii m casein pisala o poeetiu mis'jo- narjcv, k'i odrekajo spovedno odvczo ec- lo radi sodelovanja v c'steni telovadnem druStvii »Sokolu« ter je zapret la s pra- vo.slavjern. To in,' daje povoda, da nap'- seni sledeee vrst'ee. Ncsrccn: Mahne n Suštcršč sta utrdila sloveaska duhovščino v prcpr:- canjti, da j: xre indi v pol'Ccneni !n vob- ee v sleheniJin izvencerkvenem narod- nem dclovanju absolmtua komanda nad slovcnsk'm ljudslvom. Mahnlc ie to storil i'z napauio pojmovancga verslva in ka- tol čanstva, SuštcrSiC Pa samo ¦'.?. $eb'"č- nih razlogov, kajti njcnui jc bla kato- liška polt'ka kšcft n'nic druzega. Car- boy se je slovcnska diihovsc'ua dala za- peljati. Posle.diee eut'mo že desi'tleUa. Oj/. duliovniki go &: ustvar-'li svojo polv t'eno straiiko, svoje Kospodarskc zavode, woja izobrazevahu drušiva in svojega orla. Vse "zkljuuno z nanicnorn, da s" ob- drže nadvlado nad narodom. üorje vsa- keimi, k; se j'm je uprl" Proglašen je hi za brezverca "n brezbožn ka "n da so vladale,še siednjeveške man.re, tedaj !>i b'.li naš; j?K. duhovn ki jjotovo vsakega takega slovenske^a brezvsrea zaz^al; na grmadi. Vprasajmo se: Kako je z liašim brez- vcrstvom? Istina, mnogo j;h jc med nr,- mi:f ki: Jikakor n so vcrn" v sm'slu kato- l.škii naukov. Toda ravno tako jc ist na, da se najdejo tak* ljudje tud-i v kler kaln'Ii vrstali. In vendar j h duhovnIki ne prc- ^anjajo, kajti poslusnost klcr'kalnlh brez- vercev v pol t'enh zadevah duhovnikoln nopo-luoma zadostuje. Niiče me ne more l^epr cat'., da je n. pr. nekdanji hrezve- reo Verstovšuk postal vern k v duhu Ci- st h kutoi'sk h naukov. Na drug,! stran! je (s-tna, da jc ogromna večina ljudi, k.: sio- je dares v našem ljndstvn v prot;kleri- kalnh tabor h, verna, deloma celo globo- ko verna. In vendar LR. duhovn ki tudi.te vern ke prejs'anjajo! Wazun tega skoro vse naprednc stranke v svojih program \\ izjavljajo, da S3 z versk'mi vprašanii v poLt:čnem ž vljenju vobče nc pečajo. Ne- katere smatrajo vero za pr'vatno zadevo vsalvega i)oedi'nca, druge pa celo izrečno povdarjajo priznavan.se katol'canstva, n. Sladkor. Čeravno sladkorja ne moremo l< iJlviJom prištevati, se je vendar v n\z~ nib oblikah človeku tako priljubü, da nam je danes neobhodna potrebščina. K"o ye Napoleon za uvoz sladkorja me- je skomi cole Evrope zapr!, se je mar- sikatera obiielj mesu odpcvedala, sa- mo da si je mogia takrat 2e!o drag! sladkiT kupiti. Z besedo »sladkcr« zaznarnujemo množino snovi v rast- Hnstvu, ki imajo sladek okus. Mati na- rr.va jim je dala pod raznimi podnebji enirn več, drugim mnnj sladkib snovi. Med vserni prvl je v viočem podnebiu rastoči sladkorni Irs, podoben nuSi trstiki, kater^gJi dcbla so tamošnji stanovalcl žveksli in iz njih sladki sok izsesiili. Že Arabci so poznali sladkor: ker Mariguy porofa v ?voji ^godovini o kalifih: Ko je v letu 807 "p. K. kalis j Maskady svojo pornčenko v Bagdad j priptljal, je stal ob svatovski mizi > steber, za katerega napravo se je j 40.000 kg sladkorja porabilo. ?& §tc- ; pr. Samostojna kinetijska stranka. In vendar niti to tftf. dnhovrrkom ne zado- stnje! Vzrok je enostaven: Gjf. dnhovn'ki hočejo komandiraf: tudi v pol.tiki! — In. tüffa s; naše ljudstvo nc da več dopastr. Moreb ti bi b:H Kospodjc obdržal! tndi v polibOneni ozi'rn absoludio nadvlado, da so vediio delovali na korist uaroda. No, to se iD* zj?od Io in poslusnost Ijudstva Jc začela ua^Io pojeinat:. C'm vet narodnli xrchov so si kä. dvAm\n'hi s svojo polls:- ko naprtV, tern fsolj j'li .je narod začcl za- puščat'. üo.spoJc je to razjar lo in zaeeli so se bor.:t: na načn, k; b" bil v srainolo celo kakvMHn :ifr:kanskcniu ljudstvu. -- Psovanja po !> všcm »Vcccrnein l'stu«, po »Straži« in ostalh kler"kalmh 1st h, nadalje dnhovnško poeetje po pr žnicah in spovedncali, vse to nam je vzpr i?6 knltnrnc stopjije, ki smo jo io dosegli, največja sramota. Zato odobravam, da sc začne razmisljati o rad kalnli srcdstv'h za boj proti tej srainotj. A edino pravo rad. kalno sredstvo je pravoslavje! l-?azin sljujnio osto trezno! Pravo- slavje more sprejet;; naš najvernejši člo- vck. Pravoslavna vera je točno ista, ka- kor je naša katol ska. Kazl-ika obstoj; sa- mo v zunanjosth. Prva je v tern, da pr»- voslavni ne pr'znaio papeža. Po katol:- škem naukn morajo vern ki bti poslnsii'i ji pokorni papežu "n njegov'm zastop- stvom, t. j. dnliovnkom; po pravoslav- nem naiiku pa nica'a Uuliovn'k bit! poslu- šen iiarodu in iielati to, kar zahteva na- rodna korst. Katol ška cerkev je nied- narodna, pravoslavna pa narodna. Dru- ga razlka je v tern, da katol k bere maSo v nerazumljvi lafnsoii^ pravoslavni clii- hovn k pa v narodnem jezikii. Tretja ra-«- Ika: Pravoslavni duhovnlk se zen', ima famil'jo in zY, kakor vsak drugi ter vsled tega tudi točno pozna težave zlv- ljenjia; katol ski duhovn k se nc žcn", a vendar liočc dajati naukc ožcnjen in za zakonsko življenjo. Sponiinjam sanio na Sorostasno Je.u:l'.čevo rudeco kni ^o! To- rej K) so tri ulavne razl'kc. Vse drngo, bo^, vera td: je v obeli cerkvah enako. Kdor prestopi v pravoslavje, si oliranr vero, kakor jo je imel v katol canstv«, spremeni se samo duliovirk. In s'cer dob] v pravoslavju bot.isejsa dubovnlka, «ef?o ga ie imel v katof&tnstvu. 0 stvar- treba razpravijati. V prv-i vrst: ]e naša mlad'na pozvana, da se od- loč'. Naj sled: zgledn Cehcv. Tekcm !c- tošnjega leta je na Ceškcm prestoplo v pravoslavje že več stot:so5 ljuxT. Narod- na misel :ma od tega največjo kor'.st, kajt. pravoslavna cerkev je narodna :n ne pozna klcr.kalizma v katolSkern sm'- sln. Vsled tega znači tndi v kiiltnriuni pogledu napredek, kajti pri pravoslavnli je'izkljuceiio, da b. se mogia vo<:l:t. borba n. pr. prof tako važiv.m narodnokultnr- n m napravam, kakor je sokolstvo all razna knlturno;zobraževalna društva. To je niogočc iamo pr-i katolškh duhovn;- k li. Zato proč od teh sovrazn'kov naro- da! Oni sain,: nas v to silijo. Ne bor'mo se proti verJ, nego bor'mo se proti poj-i- t'c'ni hnjskarji duhovsc'ne. A najboJj nas gospodje klerikalci s!- I:oj v to smer x svojo prot jugoslovansko poj;t'ko. Izrabljajoe katol'canstvo, ver- sko razpoloženjc nasega Ijudstva, huj- skajo ljudstvo proti Srbom, proti p_ra\r»- slavu m. Zuamo, da postanemo zopet to- bovü Nemcev .n ltal janov, ako uspe kle- ri'kalna poit'ka. 7ato inoramo rcsno raz- ntšljati o najracl kalnejš borb, proti kle- rikal zmu in pos!už:ti se v tern bojti naj- uspešnejšcga sredstva. A to je pravo- slavje, vera ogromne vecine vsega slo- vanstva. Na našh duhovn'kih sanrih je, kako dalee se bo razv, lo nas'j pravoslav- no razpoloženje. C'm boli boste hujskali proti Jugoslavij', prot; Srbom n proti na- š |n narodiim inst tue jam, tern bolj bo naša akcja uspevala. Ona je le posled'ca vašega nasllja proti nam n vase opasne polt'kc protL Srbom, ker so le-ti pravo- slaviil: :n se torcj ne dajo koniaii(1'rat! ocl k:«.kega Korošca ali Napotn.ka. vilka bo bržkone pretirana, vendar kaže, da so Arabci že v tej dobi slad- kor poznali. K nam je prišel sladkor ob času { križarskih vojsk, a ša v 17. stolet:n j bil je tako visoko v ceni, da so ga le premožneiše obitelji rnogle kupiti. Stari Riniljcni niso po/na'i slad- korja. Posluievali so se strdi (medu). Njih pisatelji sicer cmenjajo neko »sladko drevo« in Gollus omenii!, da se jc- isto v zdravilstvu r?bilo. Tudi med bi k sladkorju piištevali, ker k^- kor se siadkorna snov na unieten n^- C\n podela, tako podola tudi Cebela nabrauj sladkor v med. Tudi sttri Slovani so čislali incd in 5e sedaj ni na Ruskem pojodine — po.sebno v boljših krogih — kj>.;r bi manjkai med. bodisi čist aii pa kot primes k drug'ni jedilom. Da pa si» je tudi pri Siovcrcih čebeioreja negovala, so dok^z nnogo- brojni pre^ovori, n. pr.: Skibni gospodirji vele: »ie skrb?ia kot Cebela«; zar-avljivi: »pika kot če- be!a«; godrnjavi: »brni kot čebtla, karii,: rned nosi«; je»nit čmerikavi: »je I Dogodki v Beogradu. FJrančni min^ster dnločen. -- Radi- cevwi ne gredo v Beogr?d. ~ KSeri- kalci prisežejo. — Pašič obolul. — MusUmanl proti kv;.üficlrani večlnl. 13 e o g r a d .?5. jan. I.juba .Davidov'C je obvestil vlado, da jc tlemokratska stranka doloc'la za financncR'a in,n;srra dr. Komanud'ja. F'Jeograd J5. jan. Po poročlu, ki ga jc prnesel Radičcv odposlanec Basn- reck v Zagreb, je sklenl Rad'.cev kh;*b, da stranka ostane pri svojem prvotnem sklepu ter ne gre v Bcogra-J. B e o g r a d i5. ian. Kler kale; n Na- rodni klub so sklen T1. da pr sežejo ter sprejmcjo poslovnik. Posebne važnosti sklep n.ma, ker je jasno, da kler kale: ul: morajo popolnoma kap'-tulrati. ali pa škodujeio sanv sebi. Beograd 25. jan AVn'strski prcdsedn.k Paš.č jc nevarno obolel nn gn"p" ter je moral ostat: danes v postelji. Beograd 25. jan. Musl'man; so sklen li, da bodo glasoval: proti določbi člena 65 poslovn ki, ki govor; o kvai't - ciran vec'ni. huda kot čebela«, delavni: »hiti kot čebela«. Lenega znači rek; »je len kot trot*; jeznep.a: »je hud kot žalec«; pri- lizovalcu vele: »je sladek kot med«; če ai siabe volje, ti vele: »ustnice ti vise, kot panju brada«; ^!e te v družbi napadejo, praviS: »padli so na me kot čebele na mc-d^; če snubi mladenič de- klico izven domače vast, dvomijo ne- voščijivi vaä^ani o nieni pridnosti re- koč: »Če je tarn med, so tudi čebele. ki jja popijejo«. Če se omoži dckle na dobro in leno poscstvo, pravijo: vse'a se je kot rnatica v kož«; hrr.m ženina ;;.o pred svalbo !epo očioti, kor »v mazan kož n.atica (neve.^ta) ns gre«; bo^aia nevesta in.a mnogo če- sr.lcev, Uer — «kjer po medu di5r, tja čebela tišll«, aii — >-kjer je med, je i muhs če ima 2enin voliti mcd ctvema deklicama, voli navadno pre- ltiužiieišo re!ro<*: »meai^a je debra, pa nieci je b'jljSi«. Če sc novopcroe'enca hltro po poroki prepirata, pravijo so- sedje: »Med sta poüzala, zdaj pa v koš ritata.« L^po dekle ima mr.cgo i'estilcev, ker: »dokler !ipa evete, ne P^lifične vesti, Pogajanja z Avstrljo glede j^osp«. darsk'h sfkov so se dnc J3. tm. razb.Ia, ker se je "zkuzalo, da so prisl Avstrijcj na i sta brez dovoljirli pooblast 1 ter s« se hotel: po.^ajat. i^iiuo iuJi (!*, .Ka sckve- strov, ne pa tud: rad; oprot tve vici'ojev ,*n neopravičctiega zadrževanja i:st:h. Pc- gajanja. se bodo nadaljevala sred felju- arja, ako do fega Casa dobe A\ strjej po- ircbna ])ooblastla. Takrat so bo raz- pravljstlo tud: o prenosu deoojev In obra- tov, kii imajo sede^e v Avstr ji, delajo Pft v Jugoslavij'. Pogajanja z ItiMijo. \' IVcogradii sc je vršla due ?4. tm. prva scja komis-ije za pr, pravo trgovsk'e pogodbc z Italjo. Kot predsednk je bil imenovan b'vsi srbs-k' Pnančii: muster Mko l"Jopov;č. Naš© južne ineje. Mcscca apr.la so sestane mednarodna kom*s:ja, k." bo iigo- tovrla meje na nasem jugu med nanr, AI» banjo »In Italjo. Boljševiki se pnpravljajo na ut'enzi- vo, k; jo hočejo izvršti spomladi. Za na- stop je zanršljena črta Petrograd—Ps- kovv— Polodsk — Witebsk- -Smolensk-- Kjevn—Moli lov—Odesa, tako, da bi ru- deca armada ogrožala obenem t'stland- sko, Letško, L'tvinskOi Poljsko 'n Ru- munijo. V prv:j erti hoče.io razvrst ti pol mil jona mož z mocno konjenco. Obup v Avstrijl. I/. K-unaja porocajo, da se je vsled neznosnih ccn n vseobče- ga pomanjkanja najenostavnejših ž:v- Ijensk h potrebščji. polot 1 obup vseh slo- jev, delavstva, uradrištva ,n tudi sred- njih slojev. Valuta je popolnoma padla. Po mestih, ndiistrii-sk h središč h i na prometnejs h kraj h nastopajo boljševi- ške bandc n teriroz'rajo prcbivalstvo. Ljudstvo stav," ves svoj up na ed;no kat- to, ki se gra v Par'.zu, kier se naj odlo^i, ali se bo Avstrij dovoli! .zdaten kredit, da sil opomore n nabavd žvljenskc PO- trebščine, at pa, da se pr'.klop; Nemcif, v katerem slucaju sc pa položaj tudi ne bo naenkrat zboljšal. Oč:to se govori tu- di o možnost, da bi v slueaju prklopitve znalc zasesti sosedne države, Ccškos!o- vaška n Jiigoslav"ja, nckatere dele Av- str je, predvsem morda Dunaj, Koroslko ,'n nekaj Štajerske. A'ed Korošci se po- sebno odkr to govori o povratku jugosi. čet. Francosko casop'sje meir, da je raz- pad Avstr'ie i?a obstoj sosednh držav (Ceškoslovaške in Jugoslav je!) zelo nc- varen (?). Ounaj ma velk pomen za brs tansko trgovno, vsled Cesar bo AngKJa predlagala, da sc Avstr'j: dovol: takoj kred't 25 m Ijonov dolarjev, dočim se bo- o izplačilu velkega kred'ta po 250 m'l!- manjka jej čebel.« Če ima fant veČ nevest na izbiro in se z-a nobeno od^ ločiti ne more, reko mil: »zbiraS si, kakor čebela cvet*. Plesalcem veif»: »vrSsnijo se kak 2ebele krog panja«. Peciva o praznikih se otroci vescle, ker »se čebele vanj vsedejo.« Prvotno se je dovažal sladkor \z prekmorskih de2el k nam, njega po- raba cc je širila boij in bolj, kar je sililo podjetnike k misli, ustanoviti v tu7.emstvu tcvarne za pridelovanje slad- korja. Ko je leta 1745 mejni grof Sigismund dokazal, da se more iz slad- korne pese, ki raste v naših krajih, enako dober sladkor nnpraviti, se je mislilo, cia je sedaj pot t<*\ inJust'riji odprta. Pa, kakor v.co nove iznajclbe, tako je tudi ta shižila javnosti v po- smell, še le konccm 18. stoletja je Achard, ravnatelj akademije v Sleziji, usbnovii prvo tovarno, ki je iz pese proizvnjala sladkor. V 19. stoletju so se ijstanovljfila tovarne po Či.-Skem in ctrugod, tako da se je .z pese v le'th 1867 prideliUo 15 mil. stotov sladkorja. wr. i«w«4rr-o«»M.-«MttA'«roKKii »NOVA DOHA« 5iev. 12. goov dolarjev obravnavalo do konca apr/la. Italia o, položaju v Avstrlji. Kakor se poroča iz' K!ma, so ital-jansk: poltÄ krag/ mnehja, da j.e za Avstrijo najbolje,, da sc- priklopii Nemfrj:,' Hal ja, da n ma hiteresa sc tetnu protv'ti, ker ne more zelet'vda se iistalijo pod masko pomocl: Avstrüj; tuje sVle. : Na Finskeni se'pripravlja bo!jšev\ški •jirevrat. Teror in poz'gi se' vršjo dan na dan. Vodje g;banja so v zvezi z rudečo armado. Položai vläde je s'lnd težaven. Italijan« odnasajio ves material 1 ške železnco v! Itaüjo, kar ie povzroč:io o- gromno škodo. Ccškoslovaški minister /a zunanje zadeve dr. Beneš odpotuje zadnjega ja- nuarja v Rim. Petljura prosj Mad/'arsko pomoči v akciji prof sovjetsk.: Ukraj!ni, prot! kate- ri hoče podvzefc' ofenzivo. Atehtat na" Ljenlna. Prot revoluc jo- »ärj! so naperli prot! Ljen'nu, k: se jc >f eljal z avtomoblom v sovjetsko li šo Ii ! kongresu, atentat z bornbam", fa so pred aviom cksplodYale ter razmesaric mno- go voiakov n občinstva. Ljcin? je ostal Mepoškodovan. N'kita še vednd rovarl. Nklfn »nV- tiister« iPlamenac se je pr Lloyd Geor- ge u prtožl, češ da so b:le voltve v Crn-1 'gor; izvedene tako, da se inozemski Cr- "nogord' ist'h n so ino.tcl; ndclczitl, vsled desar se skl'cuje na pravo Samoodiocbe tcr na neke vcčne prav ce in npa, cb bo toa podlaffi noke antfešlve obijubo Crna- gora postala zopet samostojna držara. Iz Korotäna. Vrhunec avstriiske ncsramnosti. Iz Borovclj doznavamo, da je dob.l tamošri]: profesor dr. Fr. M.šč od celovškcRa gla- varja pi. Rairerja odlok, da je za vedno prejynan z Avslrje; torej tudi iz svojega rojstnega kraja. Med Slovene' vlada ve- iko ogorcenjo. tembolj, ker zopet vid'jo, kake nuhle fra/.e so b'le šzrečene ob časn preclaje uprave naše Koroške Avstrijr, ko ie povdarjal vodja antantne mšje, da ne f bo preganjanja posamozn.'kov rndi nnei- •jonalncKa rnšljcnja in postopanja ob ča- su pkb'scita in ko je Avstr jja uradno tej zahtcv.i pritrdla; tembolj -se razburja Ijudstvo. ker vld*\ kako je Avstr ja požr- la svojo dano besedo in ker se vkljub f- - locer'm klicem uaša osrednja vlada nika- kor ne more povspcf do tega. da bi vr- n'.la ln'lo za draffo te- doslcdno vsak tak nasilen slučaj nad nasim'i koroškrm; Slo- venc' kv.lTala z brezobz'.nun izgonom eneKa Nomca iz Jn?oslavije. —-' Vlada, zKaiii se vendar ^nkrat! Železaa Kaplja. Tu s. dovoljujejo 'AvStn'ic' liajpodlejSe Sale s tern, da ypri- zarjajo pustnc pogrebö JuKOslav'je. Na- : šemljeni kot duhovn ki, s kr žem in krsto ob ccrkveiicin zvoiienju spremljajo sprc- vod n'izzi'vajo s tetn naše zasužHjenc brate. Kako dohca bomo šc moral to-tr- pet? At nima itasa ujcd^nlena-JuRoslavi- ' \h nobene moÄ? Mariborske novice. Korožkl večer v-Marlboru. Mi- nulo soboto priredili so koroški ro- doljubi, med njimi osobito iz svojih domov p regn an a župnika Gabron in f ArnuS, »koroški večer« v prid trpeči kproški deci. Vspored je vseboval otvoritveni govor župnika- Oabrcna, predavanje petoSoka Popka o zgodo- vini koroških Slovencev, deklamacije dijakov in govori. V dvorani je sviral del vojaške godbe ter se je ob zvo- kih razvilo veselo rajanje. Uspeh pri- reditve je bil prav dober, vkljub temu, da se je sluČajno isti večer vršil y Götzovi dvorani nemškonacijonalni pics mariborskes:a »Männergesangverein-a«, ki je dal povod, da so se mnogi tako- zvanl »juROslovanski oficirii« mari- borske garnlzije ter veliko število ma- riborsko mteligence udele2ili istega, ne meneč se za učinek, ki so ga izzvali s tem v vrstah narodno zavednih so- meščanov, kateri so z generalom Mai- strom in nekolikimi neomahljivimi res jugoslovanskimi častniki na čelu iz- vršili svojo narodno dolžnost v polni meri. Ker se je ob tej priliki raznesla vest, da je veliko število »r.lovenske« inteligence, med njimi posebno slovenski častniki posetilo vsenemSko prireditt-v pri Götzu, so se nekateri rodoijubi o tem prepričali ter vest potrdili. To je posetnike »koroSkega večera« do skraj- nosti razburilo in množica je zahtevala iti v Götzovo dvorano ter razgnati rajalce s poturicami vrcd. M'rnomu in odločnemu govoru navzočega bivšega narodnega predstavnika Guire Dža- manja iz Mostara. ki nam je znan kot neomahljiv pr'jatelj, posebno zatiranih koroških Slovencev, se ie posrečiio razburksno občinstvo porn'riti, dn ni prišlo do incidonti. — KaWor po dru- gih bivših nemškutarskih gnezciih, raz- saja tudi po Mariboru m«d i;ütovimi sloji, ki sicer kai rad> razkričavaio svojo nnrodncst, nesrečna mlsčnost. da, c: !o cstor/ativna brczbsžnosl, amo- pašnost. Žai daje temu početiii $¦* večjo potuho naše »narorJno« častn:§tvo, ka- tertiTiU bi kot takemu oač böI ie pri stojalo, da se vdeležujo editio narod- nih pns^iiitev, :->\\ pa ^rt* sijyt, *f že ne more prenesti svoje matčrinske be- sedp. V«o vrr?t]f vr>jdno po^opno}^ dite poInoStev'lno! Nov sluca) črnUi koz se je do^od 1 na Okoph kjer je na posledcah istega umrl otrok. Sostanovalcso bil: razkužcn' ,.n Jc tarn nevarnost nalezlji:vo.stl odstranjena. Brez pardöna. K tei note1, pr'obfeni v našem l.stn nam p'Se g. mehair'k Anton Neger: Z oz-irom na Vaso notico v števil- ki 10 (Brcz pardona) «zvoltc prlobcit'i resirci na ljubo. da nsem n'ti jaz, n't' so član: moje rodbne na kolodvoru v Pe- trovčah peli izz'.valne licm^kc pesm", da si)loh li'kdo ni izmed nas pel al 0 naSi dr- žavi al; 0 jugoslovanskem narodii slabo govor'.l, da tj'smo bT v družbi mladega Janžekoviča n drug'h, k; so zares pelt, marveč. da sem §el mrno s svojo dru2!- no na kolodvor, za nam' pa mlad": Janse- kovič s'svojo družbo. — Op. uredr/štva. Priobčujcrno radevolj^, ker noeemc de- lati iVkomur kr'v'ce. OepIJenjc koz. Opozarjamo obci'n- stvo, da se vr§i danes v magstratni dvo- rani cepljenje koz za /enske n deco. Ker so se pojavl, novi siuča»; te bolezni, naj n'kdo ne zamudi pr like, da se obrani tc nevarne bolezni. Hotel Union v Celju V »Sloven- skom Nnrodn« se zcrrnža dopisnik iz Celja nad «?tan/e skupine za kaznjivo ni/.ko ceno 260.U00 K. Nemški kupci, ki so tako moralno po ceni prišli v posest rega obiekta, bodo pač to žrtev v prid splošnosti Ie. utrpeli, saj večno ne bo obstojal Gospodarski urad. V tej zvezi mora mo omeniti, da je škoda in kiivica, ki jo trpi posestnik hotHa pri Zaniorcu g. Skoberne, ki ima eel hoteiski tiakt že mnogo let zase- den, mnogö veCja in občutnejša, ker tangira pošteno nr'vatno last possm- nika. V tern pogledu bi bila pač že skrajna dolžnost oblasti, da bremena, k' j^h v izr^dnih razmerah terja splo- šen interes, pravično porazdeli na ra- m na vseh, ki so zmožni, da jih nosijo. »Srečui dediči« hoiela Deutsches Haus so zadiii, ki j»h treba iz tega vidika branit;. G. Muninovic kot najemnik ne pride v tej zvezi po nn5i sodbi v škodo, saj onih 5 sob ni rekviriranih njemu, ampak !a"tni'-com Uniona, on sam pa ima od deželne vlade v najemu itak tudi vel'ko hoteisko podjetje v Rogaški Slatini. Torej Ie vse po pravici in re- snici in objeWtivno za vse in vSeml Tiskarski piesnl venček, kater! se vrš'. v soboto 29. tm. v prostorih ccljskc- ga Narodnega doma ob 8. nri zvečcr, obeta bti zelo zabavna priredtev. Svira polnosteylni orkester celjske železnčai- skc godbe; K priredtvi so vsi prijateTjä vsele zabavc najnljudneje vabljeni. Celjska inestna l.raniin.ca jc podar Ta Dramatičnenui društvu v Cclju 50Q K. II. Obrtniški pies. Vabln za obrtniSki pies so razposlana. Prosimo i^c enkrat, da se prjatelji obrtnštva, ki morcbt' po- motoma n:so clobil! vabila, pr.jav'jo drn- štvu, da se j"m vabilo pošijc. Vab lo velja kot leg'smacja pri vstopu. Priredtev bo prvovrstna, kakor je b;la tudi lansko lefo, m bo nud'la plesalcem :n nepleSalce.m ob'lo zabave. Vstopn'na je vkljub v'soki vesetčn, taksi (30%) določeua Ie na 4 d- narje, tako da jc. vstop tud' manj prc- mo^nin slojcm onio^'oCon. Tud; estate cene bodo zelo zinerns; odiranja sc n* bat'. Vesel'cn; prostor": se bodo za ta dan sprcmewlr v pravcati raj, ter so prdnc rokc marljivo na dolti. Na plesii sv-ira pr- znano marlj'va, pojaeena celjska mestna godba. Za D'jnsko kuh'njo v CelJ« je nabra- lo veselo om'zje v gosfhr ::?. Surgoja »pr; Orozdu« znesek 130 K. Rftziiii»trivanja o aktu- alsiili državnih in ustav- idh rpraSanjilu (Dalje.) AH te svarilne besede so bile zastonj izpregovorjfjne pred poslanci. ki so s prezirom zavrnili poslovnik iz- kuSenega angleškega parlamenta, ki so vsakih 14 dni n"?enjali svojega pred- sednika, in 0 katerih je ameriški po- slanik v Parizu poro^al Washingtonu : »Večina poslancev ima sicer 2ivo fan- tazijo, ali malo znanja, opreznosti in preudarnosti«. In tako se ni treba čuditi, če je ustava, ki jo je izdelala konstituanta leta 1791, veljal.i samo za naslednjo, zakonodajno skupSčino (assernbe6 le- gislative) od 1. oktobra 1791 do 26. oktobra 1792. ker tretja skupSčina, konvent (convention nationale) od 21. septembra 1792 do 26. oktobra 1795 je centralizirala vso državno vlast: izvršilno, zakonodajno in sodnijsko ter vladala brez ustave; jakobinci (Robes- pierre, Danton in Marat) niso niti do- pustili, da bi njihova lastna ustava iz ieta 1793 stopila v veljavo. Ko se je konvent moral leta 1795 uniakniti di- rektorialni vladi, bila je zakonodajna vlast predana dvema svetoma, ali z ra zl ičn i m delokrogom: »svetu od 500« (Conseil de Cinq Cents), ki je imel zakone predlagati, in »svetu starih« (Conseil des Anciens), ki jih je imel p retresovat i in odobravati. Po konziilarni ali Napoleonovi ustavi iz leta 1799 se delijo v zakonodajno vlast poleg konzulov 5e tri oblasti : »Državni svet« (Conseil d' Etat), ki ima po nalogu konzulov zakonske osnove pripravljati, »tribunat« od 100 čla- nov, ki ima 0 njih raz.p ra vl j a ti. in zakonodajno telo« (Corps legislatif), ki jih je imelo odobriti ali zavreči. Nad vsemi temi tremi oblastmi pa je 5e bil sen at kot fuvar ustave. Ta razdelitev zakonodaine vlasti je 0- stala z nekimi spremembami v monar- hi^ni smcri tudi v peti usravi iz lota ¦1802 in v Sesti iz leta 1804, po katcri jt? bila Francoska preusr.rojena v carstv© (1804 —1814). AH Napoleon kot car je ukinii najprej tribunat, a pozneje se je tudi maio oziral na druge ustavne u- redbe. Samo senat je dalje životaril. Ta ga je 1. aprila 1814 od<;tavil in nazaj po!c!ica! staro kraljevsko obitelj burbonsko. Kralj I.uj XV1I1 (1814—1824) Nanoleonov nasl«?(iriik, je po konsti- tucijonelni karti (charteconstitutionellt), ki so mu jo nktroi^ali zavezniki proti Napoleonu, deli 1 zakonodajno vlast. s parlamentom, sestoječim iz dveh zbor- nic: iz poslanskf zbornice, izvoljent: od narodč^, in velikaSke z deduimi peri (chambre des pairs), ki jo je kralj imeno ni. Obedve sta ime(j pravico dovoliti pobiranje davkov in razpra- v 1 j a.ti o pjcJiožerii)i zi.konih (la di- scussion des lots). Potemtakem ne smsmo to skupščine podrei&ti med par- lamerte 7. dvodornn^m sistemom, ker vladar bržkone ni b;l vezan na složne sklepe parl«-jimenta. V ta sistem smemo šteti rnenda še Ie pailament po novi ustavni kartx iz leta 1830, ki jg ie pod- pisal kralj Fiiip Orleanski (1830 do 1840) kot ugovor (pogodbo) med na- rodorr; in kraliem. Po tej sprerrienjeni »karti« ie dobli parlanient tudi pravo initiative. So ie s to ustavo je bila na Francoskem uvčddia parlamentarr.a vladavina kot pisano državno pravo (na A'iglcSkem kot ncpisano), pa ne s »karto^< iz leta'1814, kakor to trdi nemSki zgedovinar Oneken v sv.oji zgodovini. Filip Orleanski je prvi in edini francoski kralj, ki se je zval »po milosti bo2ji in n a r 0 d n i v 0 1 j i kralj Francozov. {Dalje sledi.) PLACUJTE DAVKE PRAVOCAS- NO! Davkop)aievalce vsel» vrst uujno opozarjamo, da v lastnem intc-resu pla- Cujcjo davke pravocasüo. Po razgtasu 1 delegac;.ie nrirstrstva finaiic / due 9. ma- ! ja 1920 se pobirajo kot ekseknc'jske pil- j stojb'ne za zaöstale davšč ne v Slovenlii in Dalniacui sledeče pr!stojb!ne: Za opo- m;n od vsake polne krone -i vinarje, za rubežen 4 vfnar'e od vsake pohio krone, za prodajo dva v'nar.ia o*\ vsake poiiic krone. Opominjevalnc in mbežne-pr- stojb,"nc zadcncjo torej vsako zakasn'tev v'obcutnem znesku.'V prlmeru zakasne- lej?a plačila zadonc stranko trdo nove breme. Uradiii Kst 5t. 7 z due 2!. tm. pr'naSa vladno uredbn o orjcaivzaoij' f nančnc kontrole kraljev 113 SMS in raztflas de- želnc vlade za Sloven'jo 0 začasiv tarit; za prstojbine konjederccv. Start po!!t:k Pero C ngr'.ja in arhe- OJOK don Fran Bulč, ki sta dosej^la sta- rost nad 70 let, sta odlkovana za syojc zashige z redom sv. Save II. razreda. Pop's vseh prot*drAavn!h elenientov so odred Ie pol'tcnc oblast*. Seznam bo gotovo zelo zan'miv. Reformno «:ban]e na Hrvatskei«. Hrvatsko katol'Sko svecen'.^tvo, ki se tc prdruzilo reformncmu Rlbrinlu, je presta- v"lo sedež tesa ff'hanja iz Koprlvn'ce v Zagreb. Odsiej bo zhajalo tain tudi plas'- lo tepca sr'banja »Preparod^ redno vsaWh 14 dn;. 20 dinsrski bankovd. V zadnjem Č3SU so se pojavili na 4 načine pona- rejeni 20 dinarski bankovci. Falsifikate opisuje Uradni list za Slovenijo v št. 8. Posebno mnogo teh falsifikatov krožJ na Dunaju. Razveljavljenje mandatov vseh onih poslancev, izvoljenih dne 28. nov., ki pa doslej Se niso prišli v konsti- tuanto, zahteva zemljoradniSka stranka. D © p ¦ s I« Lovskl pies v Žalcu ne bo z ozi- rom na obilne prijave in neprisiljene zabave prav nič zaostal za onim, ki so ga priredili takozvani žalski »Jungkseli« pred vojno. Posebeu damski komite ima na skrbi, da bo plesna dvoraua pri Robleku najokusnej5e dekorirana. V stranskih prostorih bo pripravljen bufet in kavarna. Kapelnik vojaške Stev. 12 »NOVA DOB Ä Mian ;\ godbe g. Herzog nam obljublja svoje näjboljsegodbenike. Toaletno vpraSanje je zavoženo le na vabilih, v resnici pa je toaleta poljubna. Plesni red vsebuje tudi moderne in narodne plese. Ka event, povratek v Celje itd. ponoči so . vozozi na razpola&o. Kdor pomotoma niprejel vabila, naj se nemudoma obrne na »Lovski odbor, Žalec«. Pričakovati je najbujnej§erazpoloženje,da bo piesna noč v svoji bajno-pestri slikovitosti žal prehitro minula. Vabljeni lovci in lovke, »fantje in dekleta«, dame in go- spodje v soboto vse v Žalec. Spustimo vas še-le po zadnjem »tribu« nedeljske »brakade«. Do tedaj pa vsem skupaj: Lovski blagor! lz Sromelj. V četrtek, dne 20. tm. se je prigodila pri nas velika nesreča. Na5 nadučitelj Dragotin Rumpret se je poda! z nekim tukajSnjim posestnikom, svojim dobrim prijateljem, na lssičji lov, s katerega se ni več vrnil živ. Njegov spremljevalec ga je po nesreči usttelil. Ko je zrl že v zadnjih vzdi- liljaiih svojega prijatelja blazno-Žalost- nega, potolaži ga z; besedami : ,Le ne žaluj, saj nisi Ti kriv!' Ganljivo je bilo slovo, ki so ga piiredili Sromljani svojemu rajnemu nadučitelju. Truplo so prepeljali na dorn v KrŠko, kjer se je dne 22. tm. vr?il veličasten pogreb ob ogromni udeležbi naroda, učiteljstva, šolske mladine in Snkolstva, čegar zvesti in neumorni delavec je bil po- kojnik. Šiirje govorniki so mu govorili ob odprtem grobu v slovo in ko se je nagnii sokolski prspor med pevanjem žalostinke »V'igred se povrne« nad krslo, pač ni ostalo n;ti eno oko suho. Značajnemu možu blag spomin! Turistika in sport. Športnemu klubu v Celju so v procvit športa naklomii tovarnsr K Per- tlnnČ 5200 K, veletržec Ivo Čater 1000 K, lesotržec F. Pajman nad 1 m3 lesa, po- dnižnica Ljublj. kred. banke v Celju : 1000 K, Jadranska banka v Celju 1200K, Posojiinica v Celj« 400 K, Mostna hra- nilnica 200 K, ravnatelj M. Gruden in lekarnnr V. Arko po 100 K. Vsem, ki so se na tako blagohoten način izka- zali pfijatelje našega športnega življa izrek« ocibor rajprlsrčnejšo zahvalo. Level in lovke, pozor! Sloven- sko iovsko društvo priredi na švcčnico dne 2. februarja v vseh prostonh Na- rodnega doma v Ljubljani velik lovski pies, ki bo izmed vseh lovskih plesov, ki so se vršili do danes, najsijajnejša prireditev. Vstopnina znaša 40 K, za zaprisežene lovske Čuvaje z izkaznico pa 20 K. Dolžnost vseh zavednih lov- cev po deželi je, da kar najbolj mo- go?e ngitirajo med svojitni znanci za to kr?sno prireditev in pridofo v ve- Mkem Stevllu na pies. Obleka ni pred- pisana. Narodne noše in lovske obleke naj krase dvorane. Sokolstvo. Jugoslovenski sokotoki koledar za leto 1921 ima sledečo vscbšnr: 1. Jügüilovai'.stvo; 2. VII. vsesokolski zlet v. Pragi; 3. M. Ambrožič: Pokiic Sokola v danaSnjih dneh; 4. Dr. Ma- tiia Ambrožič: Sokolstvo kot velika nanxlna institucija za telesno in nrav- ¦itveno v/go]o. V Gddclku »Sokolstvo« se nahaja pregled na§e organizacije z imenikom vseh sokolskih društev v državi, ki so ujedinjena v Jugoslov. Savezu. Cena koledarjn 12 K, ako jih kdo vzame voč kakor deset, pa 10 K 7.n komad. Koledar je bi! razposlan vsem društvom in mnojfim brptom in restram. DruStva, ki so koledar prejela^ ga naj ne vračajo, temveč razpečajo med Clünstvom ter naj skibe, da si ga preskrbi vsak clan. * Nova knjiga. Izšla ie v zalo^bi Stovenske Soiske matice knjiga »Te- (ovadba« od dr. L. Pivka in Schaupa. Razlaga telovadne teorije in navodilo k vodstvu .telesnih vaj po TyrSevem sestavu. Knjiga je namenjena prcdvsem uCitelistv» in naSim vaditeljem, ki so že zelo pogreSali takih prepotrebnih navodil. Knjiga stane 20 K, ter se na- roča pri Jugoslovenskem Sokolskem Savezu v Ljubljani, Narodni dom. Pri- poročamo vsem našim druStvom, da si jo takoj naroče po več izvodov, d& "e tako razširi med na§e vaditeljstvo. Dr. Ljudevit Plvko: Ple/anje. Pred kratkini je izšla v založbi Saveza ta knjiga, ki je zelo potrebna za va- ditelje druStev. Knjiga stane 16 K, na- roča se pri Jngoslovenskem Sokolskem Savezu. S S. feb, u^tavictto list vsem, &i še tiisa posl ill na^očninc. llpravnišivo „Nove Dobe11. Obrtni vestnik. VaSno za mojstre in pomočnlke kovlnskih obrtov. Na prošnjo d^žclne zveze obitnih zadrug v Ljubljani pri- redi poverjeništvo za uk in bogočastje na dež. obrtni Soli v Ljubljani v času od 1 aprila do 30. jun'ja leta 1921 strokQvni tečaj za železni^arje, ki bo piisto;;en mojstrom in poniučnikom kovinskih obrtov. Pouk bo trajal vsak dan 6 ur in bo obsegal poles stro- kovnih predmetov tudi računstvo, kal- knlar.ijo, spisje in kniigovodstvo. Naj- rrianjSe štcvilo udeležencev naj bo 25, največje 40 StroŠke tečaja, to je iz- datke za učne honorarje in za naj-! potrebnejSa učila, bo prevzela naučna uprava. Za vse druge izd;itke, kakor na primer za hrano in stnnovanje bodo morfili obisl: našni man] naobrnzcn'm ta- variSem b\ kot dobri svetovalc;. Veliko iizmed tovar-iSev intel'gentov vživa stal- no .shr/bo ;n dohodke. Prav velko naSih linvaTdov, vdov :n s:rot je šc ncprcskrb- ljen'h. 45.000 nas trpe&h je v eel" Slove- n,'ji .Treba je močne orgaifzacije. da pro- uöi naš zakon, k: $ra imamo v najkrajšcm čctsu sprcjeti. Naše podružnce in pover- jen'stva potrebujeb o?.;vlienje odbora. VrSli se bodo občni zbori. Pristopajte, pomagajtc. Vs; invaPd^intcl'genti, ki bi hotel sodclovat; v na5 prld, naj sporoce potoin dop.snxc svojc naslove na na- slov: »Splošna organizac'ja voj. inv. v Ljubljani«, Gosposka ul ca šv. 3., naj ja- vijo, kje so že kot clan; in če še n'so, naj[ se \ny.scjo pri bližnj," podružnici oziromä po.vericitlltvii. Narodno gospodarstvo. Pi'vovrstnf«?;a vinicwrja x u&jmanj štirimi delovnimi mofmi sprejme rav- natcJjstvo državne' vinarsko Jn sadjarske Sole v Mnriborn ?.& tik Maribora ležeče državno posestvo »(jrajski log«, ob- stojee'e i/. neköliko oralov vinogvada in matičnjaka, obseZnega sadunosnika s travniki, nekaj njiv, vrta, precej go- zda, lepih stanovanjskih in gospOdar- skili poslopij, skupno okroglo 50 ora- lov. Pismene ponudbe je pošiljati na- vedenemu ravnateljstvu do 20. febru- arja 1921. VoMtve v ljubljansko trgoveko- obrtno zbornfco iz Štajerske, Mežiške do!ine In Prekmurja se bodo izv,-5iie po odloku ministra dr. Kukovca v naj- krajäe'T! Česu. Prekmurie dobi 3-man- date. Kontrota rudnlkov» Mlnistrstvo za šume in rude je izdalo naredbo, po kateri dobi vsak večji rudnik v naši državi,'zlasti pa premegevniki svoje^a viadneKa komisarja, ki bo ministrstvo obveSčal o položaju v rudniku in o sporih, ki bi eventualno nastali med delavstvom in lastniki rudnikov. Potreba in produkdja soli v našl državj, Celottia produkcija soli v naši državi znaSa 4000 vagonov, in sicer 3000 vagonov v Kreki (Bosna) in 1000 vagonov v Primorju. Produkcijski stro- §ki bosanske soli ^naSajo 10 dinarjev za 100 kg. Potreba soli znaša 10.000 vagonov, kar znači primanikljaj 6000 vagonov, katerega moramo uvoziti iz Rumunije in Nem^iie. Po »Jugoslovan- sl i 'orzi« so profiu^cijski ^troSki v Nemčiji znatno viSji, t^iko da stane 100 kg nemške soli v Beogradu 50 dinarjev. NaŠa produkcija je petkrat cenejSa. Paketnl promet z Orlent-ekspres- som. Med družbo za spalne vozove in našo železniško upravo je prišlo do sporazuma glede odpremanja malih zavojev z vlaki te družbe. Za prevoz se bo plačalo 50% več kakor za ročno prtljago, družba pa jamči za blago in placa odškodnino. Blago se bo poSiljalo s Simplon-ekspressom ter bo vso ma- nipulacijo vrSilo osobje družbe. Take zavoje bo odpo$iljala družba tudi iz Bt-ograda v Pariz in bo v to svrho na razpolago vsak teden en vagon. Ta služba se začne opravljati po 1. febr. »Südslavischer Lloyd«. Pod tern naslovom je pričel v Zagrebu izhajati izvenstrankarski trgovski dnevnik. Nov državnt kurz. S 1. januarjem je stopil v veljavo nov državni kurz za dijake, ki študirajo v inozemstvu, in za one osebe, ki imajo pravico na zamenjavo denarja iz državnih blagajn. Novi državni kurz je ta-le: 100 fran- coskih frankov 180 dinariev, 100 bel- gijsk'h frankov 180 dinarjev, 100 švi- carskih frankov 460 dinarjtv, 100 ita- lijanskih lir 105 dinarjev, 1 angleški funt 105 dinarjev, 1 ameriški dolar 30 dinarjev, 100 češkoslovaških kron 45 dinarjev. BO^ZR 25. j»,rnxjJEar»j;». Zagreb: Promet jc bil dancs precej živahen in se je napravilo mnogo zaključ- kov. Valute; dolar 140 -142, avstrijske kro- ne 24—25. levi 160, rublji 6^, češke krone 170-175, napoleondori 470- 480, marke 2:5 -226, leji 19h- 198, itU. lire 510-512. De- vize: Berlin '240-242, Milan 524- 526, Lon- don 530- 540, Päriz 1000, Newyork 143— 145, Dunaj 24—25, Praga 188.50-192. Že- neva Ü35O. Bt'Ograd: valute: funti 131-135, fr. fianki 247-250, dolarji 35.50—36.50, lire 130 - -132, leji 49—50, čeSke krone 44—45, mar- ke 56.75-57. levi 43.25—44, napoleondori 120—120.50, avstrijske krone 6—6.20. Devi- ze: London 136-137.50, Solun 270-280, Rim 131-132, Praga 47.50-48, Berlin 59- 59.60, Dunaj 6-6.10. Razne vesti. Ukradeni aktl v Gradcu. Svoj čas so v Grsdeu arettrali več oseb, ki «o jitr. priSli na sled, da so ponarejali kolke xbl jugoslovanske bankovce. — Razun enega so jih pozneje proii po- Iožitvi kavcije 2 miiijonov kron izpu- Etili. Dne 19. tm. je hotel preiskovalnl sodnik zopet vpogledati v akte, pa jih ni veČ bilo. Vsi so izginili bre.r sledu. Sumijo, da so v zvezi s tatvino ob- i'olzenci. 2 osebi so že aretirali. Obravnava proti madžarskim kolovodjem na S!ov&škein. V Koši- cah ss je 18. tm. pričel pred sodiščem proses proti nekdanjim oficirjem av- stro-ogrske arm ade polkovniku L!nd^ rierju, kapetanu Polizerju in majorju Raddi; dalje proti dr. Kelemenu, od- vetniku v Eperjeszu in dr. Puszu iz Košic, ki so obtoieni, da so izdajali s^ovasTce obrambne utrdbe ter dajali poročiia o moči čefike nrrnade za časa, ko Je jbffa ČeakoslovaSka z Ogrsko 5e v vojnem stanju. Lindner je bi! pred nekaj Časa irnenovan od madžarskega propaganduega odseka za komandanta v KoSicah v slučaju, da se posreči nameravana madžarska revolucija. Posebne vrste grob. V Thau- montu pri Verdunu (na Fr.oncoskem) so nedavno tega posvetili v navzočnosa predsednika Milleranda, marSala Fochit, Joffreja in Petauia grob, ki je edini svoje vrste na svetu. Rečeni grob ima naslednjo zgodovino: Nn 12. dan me- seca jun. 1916. je zasula nemSka gra- nata 60—100 mož 137. francoskega polka, ki so stali v ckopih z nasajc- nimi bajoneti na puškah. Zdaj v grobu v smrti stoje prav tako, kakor so stali živi, vsi oboroženi s puškami na ra- menih. Bajoneti so polagoma pogledali iz tal in tvorijo danes prečuden grobni okrasek, ki pretrese gledalca do mozga. Seja ustavotvome skupščine. Beograd 25. Jan. Predsednk dr. f^ bar je otvoril danes ob 17. uri 6. redno sejo ustavotvome skupšoine. Prebral se jc zap'sn'k zadnje sejc ter b:i odobren brez uffovora. Na to so se pre5:tale ra2- nc prošnjc in pritožbe ter b;ie odkazane odsckom. Med prošnjami se nahaja ena iz S.ben-ka, ki uujno prosi, da se pospe5i izprazntev ozemlja od ,;tal:jansk".h zased- ben h čet, ker je postal polož:ij neznosen. Dr. Arnarj poroča o strahotah, ki vladajo na otoku Korčuli ter pros! nujne odp»- moči. Ljubijansko sod šče zahteva izroč- tev poslanca Antona Hrandnerja radi pregrc^ka zopor ? 711 kaz. zak,; zahteVa e odstopi i.rnuntetiicinu oJboru. Poslanec Laz':c nterpeL'.ra predsednika, zakaj šc sejc ue začenjajo točno, na kar odgovon predscdirk, da rnci" tega ne, ker poslanci ne pr hajaio točno; pri pnhodnj'; seji b« dal prebrati imena ter razposlal zarnu<3- nikoni opomiine. Posl. Der&č iiiterpcllra racK premesftve železnčnli iiradn'kov v Beogradu, kar sc mu pojasir \* smer«, da so dotičniki bli prestavljen'i iiz službeirili ozTov. drnffi so pa podal'i ostavko. P» razn'h drug h nterpdac jali vn odgovorih zakljuo: predsednk sejo ob 18K; ur:. Prl- hodnja seja se vrS: 28. tm. Prcdsednik poz va poslance, da sc 26. tm. udelcz'jo parastosa po unirleni vcl'kem prijatelju Juffoslovanov Dcrrs-u. Demokratsk; dom v Zagrebn. li e o g r a d 25. jan. Demokratsfcä klub n deinokratski djak; so kuprlidom, v katerem sc bodo nahajal: odslej klr.be- v: lokal'. Nov z'dovski l!st. ßeogra d 25. jan. V Novem Saclu jc '!zšla prva štev/lka novega z'dovskega Hsta, k; je pisan v zidovskcm jcz'(ku. Vspostavitcv brzovlaka. Beograd 25. jan. Od I. februarja naprej bo zopet redno vozl brzovlak St. 5 :n 6 na prog" Peograd—Zagreb. Lastnica in izdajateliira: Zvezna tlskarna v Celju. Uredr.ik: Vekoslav Spindler. Tiska: Z-ezna tlskarna v Celju. Protfa se že?ezr>3 peč xa kuhsnie» Naslov: Brcg St. 1 >, Ccljc. 105 1 l>roda se posestvo, na katerem se lahko redi 6 glav goveje 'iivint, z mladim, pre- novljenim vinogradom in sadnim drev- jem. VeC pove upravnigtvo. 109 2-1 se dobijo vsski dan v slaščičarni v Vodnikovi ulici. 104 1 prevzamem ^ta- koj, all do 1. marca. Naslov v upravn. Iista. 9* 3-1 lYlfiSSlj. ntcetn&čurkl ^ ter ves mrLe« sriora poginitl, če se vporabljajo moja prefx- kuSeno najbolJ3a In povsod hvaljena sredstva, kakor: Za poljske mlšl 12 K, za podgane In ml«! 12 K, ščurkc posebno močna vrsta 20 K, posebno močna ttnktura s^astenice 12 K, unifevalcc moIjeviOK, pra&ek proti mrLesom 10 in 20 K, tlnktura prot! uSfen» pri Jjudeh 5 In 12 K, marilo xa ušf pri žl- vlnl 5 In 12 K, prašek za ušl v obleld in peri!« 10 in 20 K, Unktiira protf rorčesn na sad.iu In zelenjadi (uniüevalec rastün) 10 K prašek proti mravljam 10 K, mazilo proti garjam UK. Pošilja po povzetju Zavod x» eKeport M.lü«Her0 Sagreb 37, Vetrfinlska MltCB 3. 465 46 103 Dalmatinska po zelo konkurenčnih cenah se dobijo samo pri dalmatinaki twrdki Ivan Matkovič, Giavni trg 8, Celjß Glavnl trg 8. Samo na debelo. Stran 4. »NOVA Ü O B A « Stev. 12. Rezervr.l zakad 80.000 K. 401 156—107 Denarni pro met 60,000.4190 K. Zanuala. Tern potom izr kam svojo naj- srčnejšo zahvalo policijskemu oddelku v Celju za njegovo nesebično požrtvo- valnost prigodom nagle smrti moje matere Ane Prelog, da je vzdrža! vse v najboljšem redu med tern, ko sem jaz bil odsoten v Ljubljani in sam ni- sem mogel primernega ukreniti. franc Prelog, Za kresijo. Gospodi na tipkarica zanesljiva, z dobrimi odvetniškimi spričevali, popolriorna vešča s pisalnim strojcm, želi vstopiti takoj v službo pri kakem odvetniku, tvrdki, ali pa kot pomožna moč v kaki pisarni. Ponudbe na upravništvo lista pod »Priperočljiva« štev. 1921. 94 1 r —'—¦—————----.— Kct gospodarski adjnnkt (EKONOM) želi vstopiti na veleposestvo oziroma gra- ščino, absolvent gospodarske sole, z dobri- mi spričevaii. Plača je postranska stvar/ Cenjene ponudbe naj se blagovolijo poslati d» 1. feb'uarj* pod „EKONOM" na upravni- ništvo »MOVE DOBE«. "STtokS mizarski pomočniki hh Baumgartnei'ju! Tcharje. 95 1 lep nov mesarsk] voz v gostilni pri Pavli^cu, Gledališka u!ca — zadaj okrajnega glavarstva v Celju. 106 1 St. 288/21. Razglas. Pri prostovoljni javni dražbi dne 1. svečana 1921 ob 9. uri dopoldne v nekdan'i kantini shemalne vojašnice se bode prodajalo različno pohištvo kot stelaže, mize, stoli, nadalje stekle- nice, kupice itd. Mestnl magJstrat cerjs^J, 24.1.1921. Vladni komisar: dr. Fohn I. r. Vabilo k domači plesni weselici katera se vr5i v soboto dne 29. Jan. v gostilni Fr. Pav9Snc-a v Gledali&ki uSici. Dobra godba znanih ^odbenlkov. Vstopnina za osebo CO K. Začetek ob 7. uri Tveö&Tm Za dobra jedila in pijačo jepreskrbljeno. K obilni udeležbi uljudno vabi Frame P^vfincr 1C7 1 gostilničar. Some Suftntr-] U3 ura! Nikclnasta, po vsaki ceni in presene-f čeni bodete! Tudi veri?.ice, prstane.J uhane, zapestnice, stenske ure, za-j pestnice z urarni in vsakovratne po-l trebne reči kakor: Škarje, nože, doze] za cigarete, riažigulnike, britve, del narnice, jedüno orodje, razna darilej za krste, imendane itd., kakor tudij velika zaloga vsakovrstnih zlatih inl srebrnih predmetov. Vie dobro in cenoll 146! Zahtevijte cenil«; od 11 —1[ H. Sllttner, Ljubljana St. 983.| 10 močnih in pridnih delavcev B. SODIN. proti dobremu plačilu išče tvrdka iesna trgovina na Spodnji Hudinji Slavnemu občin, tvu uljudno naznanjamo, da otvorimo v soboto dne 29. tm. ob 12. uri opoldne na novo opremljeno kavarno na Krekovem trgu v liotelu 9Bvropa4 v Cell it* Pri otvoritvi svira mestna godba na lok od 8. do 12. ure zvečer. Kavarna ostane do 2. ure v nedeljo zjutraj odprta. Za obilni obisk se priporoča - ioo i Hoteiska družba v Celju, 1921 AlwriStMali „Kraljevina SHS 1921" Srb, Hrsat, Slovenec! Javljnmo Vanij da izide pri- üetkom 1921 alm^nah „Kra~ Ijeviitiü SHs 6i*2i", lGIobus-trg. dr, Z o. Ä. Brežice. 1582 Rudolf Pevec, 26 13 Ml«, ra wn s I ¦ L , ^ U Üelje, iar.dom —„„—j tpgoveo xi Moasiivju. je otvonl svojo podrj2nico v Rsski (Srem) v bližin? Beograda in M^Y«rti Sad«» ter bode v položaju nt^ceneje in najkulantneje postreči ecu Sioveniji s pgenico, koruzo, jeimenoin, ovsem, mcko, vsa- kovt'stno sianino, mastip, svlnjymi, vinom (karlovSko in banatsko) vse najc-jneje po dnevni ceni. NaročiJa se naj poSiliajo direktno na tvrdko: Rudolf Pfcvcc, v Beäki (Srem). Naslov: Pci?eo, Beika (Srem). Nakupoval bodrm rfirektno od kmetov, ter bodem mogel z vsako drur^o tvrdko ko;;kuiirati. Obenem boden tamkaj procajal deske, Ics in divg?. S!ovenc<-m so bodo dajale brezpla-lno cvenluelne itiforrnacije. Za mnoKobiojrsa naročila se priporoča #2?*sSu pivi slovcnski trgovec v Sr^mu. >«^<.j tCcJs«fe^____________________--------------™^3LÜ-