)*o pošti prejeman:
za
meto leto naprej 26 K — h pol leta , 13, — „ četrt „ , 6 „ 50 „ mesec „ 2 „ 20 „
V upravništvu prejeman: za
celo leto naprej 20 K — h pol leta „ 10, — „ četrt „ , 6 „ - „ "ttesec , 1 „ 70 ,
Z« pošiljanje na dom 20 h na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Naročnino in inserate sprejema upravništvo v
Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice št. 2.
Rokopisi se ne vračajo,
nefrankovana pisma ne
vsprejemajo. »
Uredništvo je v Seme-niških ulicah št. 2,1., 17.
Izhaja vsakdan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 247.
V Ljubljani, v soboto 27. oktobra 1900.
Letnik XXVIII.
Volilno gibanje.
Kranjsko.
Na podlagi poročil, došlih iz cele Kranj ske dežele, sklenil je osrednji volilni odbor katol.-narodne stranke, predlagati zaupnikom, da se vsi dosedajni poslanci v kmetskih občinah zopet postavijo kot kandidatje. To so gg. Pfeiter, Pogačnik, Povše, Vencajz in Žitnik. Največ preglavic delala je volilnemu odboru kandidatura v V. kuriji. Dosedajni poslanec g. dr. Krek je zopetno kandidaturo z vso odločnostjo odklonil. Vse prizadevanje odbora, pripraviti ga tega, so bili zaman. Dr. Krek je v odborovi seji razkril vse svoje tehtne razloge, zbog katerih kandidaturo odklanja. Dokazoval je nujno potrebo, da ostane doma in se popolnoma posveti znanstvenemu ter organizato-ričnemu in agitatoričnemu delu doma. Odbor se je konečno vdal dr. Krekovim razlogom in pozval svojega predsednika dr. Ivana Šusteršiča, naj prevzame kandidaturo v V. kuriji.
Dne 24. t. m. vršila se je seja razširjenega volilnega odbora. Kot poročevalec ožjega odbora je g. dr. Krek predlagal vse zgoraj navedene kandidature, ki so bile brez izjeme sprejete. Glavni odbor je torej sklenil, shodu zaupnikov predlagati : za V. kurijo g. dr. Iv. Susteršiča, za kmetske občine pa dosedanje gg. poslance. Vsi predlagani gospodje so izjavili, da kandidaturo s p r e j m o.
Povabila na shod zaupnikov se začno razpošiljati te dni.
Zelje koroških nemčurjev.
Iz Celovca, dne 26. okt. Tukajšni luteranec Bertschinger, ki je svoj čas zaslovel med Slovenci kot izdajatelj in »odgovorni« urednik »Kmetskega Lista«, še vedno zalaga koroške nemčurske kmete in učitelje z duševno hrano. In kakšna je ta hrana!
Prvim jo podaja v zloglasni »Bauern-zeitung-i«, drugim v »Wochenblatt u«. Oba lista prinašata pa eno in isto gradivo, izre-
zano iz raznih liberalnih listov. Vse psovke na kat. cerkev in Slovence, ki jih stakne po vseh nemških liberalnih in nacijonalnih zakotnih listih, zbere Bertschinger, da ž njimi pita koroško kmetsko in učiteljsko »inteligenco«.
V zadnji številki se »BauernZeitung« bavi seve s prihodnjimi volitvami. Skrbi jo seve največ okraj Velikovec-Celovec in jezi jo, da je oseba »klerikalnega kandidata« še vedno »skrita v tmini«. »Mit of-fenen Waffen zu kiimpfen ist eben nicht die clericale Art«. Baš ta napad nad vse sovražnega lista kaže, da hodijo blovenci pravo pot. Trn v peti sta nasprotnikom pri volilnem gibanju zlasti gg. Grafenauer in Podgorc.
Dalje pravi list, da je predsednik c. kr. kmetijske družbo g. A. čare izjavil, da hoče nastopiti kot kandidat, »če se zanj izreče večja večina (»eine grossere Majoritat«) županov ali zaupnih mož«. No vidi se, da je ta kandidat vsaj — previden mož, ker noče prej nastopiti kot kandidat, predno se zanj ni izrekla „večja večina". Nasprotni list kar poskakuje veselja, da je g. Čare prevzel kandidaturo, in pravi, da bo sedaj „kleri-kalna volilna borba kmalu izbojevana". Ali pojde res tako hitro? Dvomimo! Zakaj hočejo nasprotniki postaviti kandidatom baš predsednika čare-ta, smo pojasnili že zadnjič. Sami dobro čutijo, da izgubljajo vedno več tal izpod nog, zato pa naj jim pride na pomoč — c. kr. kmetijska družba.
Vse delo nasprotnikov gre na to, da iztrgajo okraj Velikovec-Celovec iz rok Slovencev. Zato zastavljajo vse svoje moči, češ, kakor vsklika imenovani list: „In Kilrnten ist kein Platz fiir einen clericalen Abgeordneten!" — No, tako so vsklikali tudi pred zadnjo državnozborsko volitvijo. Kakor takrat, odgovorimo jim tudi sedaj — z volilnim listkom!
Volilno gibanje na Spodnjem Štajerskem.
Piše se nam: Kadar se mački na rep stopi, zacvili. Vaš članek, v katerem ste odkrito povedali, zakaj »Narod« tako srdito za-
govarja Hribarjevo kandidaturo proti Žičkarju, da bi namreč dr. Tavčar imel tudi med štajerskimi poslanci v državnem zboru svojega trabanta, jo našo liberalne duhove hudo razburil. Zdelo so jim je celo potrebno, da »Domovina« popolnoma stopi iz dosedanje rezerve in v posebnem članku, ki je izšel v št. 83., paralelizira vaše trditve. Toda kako temeljito je to opravilo izvršila! Vrže vam v obraz »natolcevanje« in »peklensko zlobo«, potem pa si umije »roke nedolžnosti« in dokazano je, da Dragotin Haibar ni dr. Tavčarjev kandidat, da ni kandidat ljubljanske liberalne stranko.
Počasi, draga »Domovina« ! Gosp. Dragotin Hribar se je od zadnje volilne dobe sem res trudil, da bi ne pokazal svojo pravo barve. A včasi se jo vendar le pokazal tak, kakoršen je v resnici. Gospodje okoli »Domovine« so menda že pozabili na čase, ko je liberalna stranka kranjska snovala ponesrečeno »Zvezo slovenskih županov«. Složni štajerski Slovenci so vedeli, da v taki zvezi ni za njih mesta tako dclgo, dokler ima pri njej roke le liberalna kranjska stranka. A gospod Dragotin Hribar je kljub temu prevzel od kranjske li be r a ln e st r a n ko ni and al, da dela na Štajerskem med slovenskimi župani za zvezo. In vendar je moral vedeti, da hočejo kranjski liberalci s to zvezo zabiti prvo zaglozdo v slogo izvenkranjskih, posebno štajerskih Slovencev. Gospod Hribar je delal torej le za raz por med štajerskimi Slovenci v ' liberalnem smislu.
»Domovina« se je z ognjem zavzemala za zvezo, Hribar je sam vodil nekatere štajerske župane v liberalno strankarsko zvezo in tam predlagal, kateri štajerski župani se naj vzamejo v odbor. Takrat je torej bil očiten agitator in priganjač za Hribar - Tavčarjevo stranko, zdaj pa seveda, ko se gre za mandat, si hoče umivati »roke nedolžnosti«. Toda sedaj je že prepozno!
Iz celjskega okraja.
Naša »Domov.« se vedno bolj kaže kot vredna »Slov. Naroda« pa ne vemo, ali bi rekli hči ali dekla. Majali smo že z glavami, ko iz sijajnega II. katol. shoda ni prinašala nič.
V št. 38. od 23. t. m. pa je začela nekako migati kakor njen oča in gospodar. V uvodnem članku proti koncu miga: »Kdo bo kriv, ako so bodo volilci omenjenih okrajev čutili razžaljene ?« Seveda se bodo zdaj gotovo čutili razžaljene! Še prej naša znanka miga : »Opozarjamo pa že danes vbo one, ki brez ruvanja ne morejo živeti: Kdor biva v stekleni hišici, naj ne maha s poleni okoli sebe. Cez sedem let pride vso prav«. Jasno, kako se naj maščujejo oni razžaljeni. Resnične in izmišljene napade političnih nasprotnikov tudi iz zasebnega življenja — to je pač bivanje v stekleni hišici — na sramotilni steber ž njimi! Oh, kako lepa čednost je, da je stvar vse, osebo pa so le — pritikline ! Pa kje razobesiti osebne slabosti nasprotnikov? Na to naša prijateljica nekoliko skrivnostno miga: »Dotičniki (dopisovalci za Hribarja) so se morali zatekati k ljub-bljanskemu dnevniku »Slov. Narodu«. Aha! Tja dopisujete tudi o drugih rečeh, katerih ne sprejmejo ne »Slovenec«, no »Slov. Gospodar«, no »Siidst. Post« in kakor jih do danes tudi ni sprejemala »Domovina«. Ali misli od danes pasti na nivo celjske vahtarice ali celo »Slov. Naroda ?« Potem ji mi naročniki kličemo : »Adijo!«
Imenujejo se tudi shodi za Hribarja zaupni, a v dotičnih brzojavkah, kolikor pomnimo, so se označili kot volilni shodi — Ti shodi nekaterih zasebnikov so nadalje ocenjujejo z enako vrednostjo kakor izjave za Žičkarja v Kozjem in Šmartnem, ki so vendar izraz političnih društev.
Opazke o ljudski volji prepustimo v korekturo volitvam. Resnično pa nas veseli, da je »Domovina« preklicala svoje zadnje poročilo iz Ptuja, da se jo namreč društvo »Pozor« z večino glasov izreklo, da ni vzroka odstraniti dosedanjega zaslužnega posl. to kurijo in da naj gosp. Josip Žičkar zopet kandidira za V. kurijo. Pa saj je »Domov.« žo enkrat prej sama želela, da ji naj poročajo vselej zanesljive reči, ko je namreč morala objaviti popravek nekega g. župnika zaradi nekega konsumnega društva. Ta opomin še naj enkrat ponovi!
listek.
Nekaj o katekizmih.
Naši liberalci pišejo katekizme. To je najnovejše dejstvo v naši domači zgodovini.
»Vidite, saj sem vedno trdil, da liberalci niso tako napačni, da so celo pobožni ljudje, le podvrzite se jim, pa bo najlepši mir, le ubogajte jih lepo, pa bo nehal bratomorni boj na Kranjskem !« Tako se sedaj oglaša marsikak spravoljub, kateremu samega gi-nenja stopajo kar solzice v oči, ko bere vest, da liberalci pišejo katekizme.
Toda počasi prijatelj! Edini katekizem, katerega so do sedaj spisali in obelodanili liberalci, je : »Volilni katekizem za slovenske kmetske volilce.« Zadnji »Rodoljub« objavil je ta umotvor.
Nekaj posebnega je tista duhovitost, katero sedaj, ko so bližajo volitve, kažejo liberalci. Sem ter tam moramo le opozoriti či-tatelje nanjo, to nam veleva kolegijalnost nasproti liberalnim listom, pa tudi nepristra-nost. Nikakor pa nečemo podati somišljenikom vseh tistih dobrih svetov za volitve, katere dajejo liberalni listi naprednim volil-cem. Uspeh teh nasvetov je sicer garantiran
in tudi vsak slepec mora uvideti, da ti nasveti morajo sigurno privesti do zmage, kakor n. pr. izvrstni nasvet, da naj agitator zase pridobi vso volilce. To vse je res, toda ne zdi se nam pošteno, da bi svoji stranki z izbornimi univerzalnimi sredstvi nasprotnikov tako olajšali delo pri volitvah, bred-stva so za nasprotnike sestavljena, zanje napenjal je dotični liberalni veleum svoje možgane, torej naj ostanejo liberalcem. Mi seznanjamo »Slovenčeve« čitateljo z glavnimi idejami dotičnih liberalnih umotvorov, to pa le zato, da brez zavisti kažemo zares velikanske nove izumitve liberalcev.
Taka čisto nova izumitev je stavek omenjenega volilnega katekizma : »Sveta dolžnost je, da volijo kmetje v državni zbor samo kmete.« Kaj tacega se do sedaj še nikoli nikjer trdilo ni. Ta sijajna ideja mora liberalcem prinesti zmago. Kolikor je nam znano, ravnala se je naša liberalna stranka tudi vedno po tem geslu. Uradnik dr. Ferjančič zastopal jo celo vrsto let kmetske občino na-tranjske v državnem zboru. Pa no samo državnozborske mandate delila je liberalna stranka strogo držeč so tega gesla, tudi v deželnem zboru zastopa liberalne kmete uradnik Višnikar. Principiis obsta, to jo rek, ki so ga vedno visoko spoštovali razni libe-
ralci. Doslednost je ena najlepših čednosti tudi v politiki.
Ako govorimo o doslednosti, pohvaliti moramo liberalni katekizem tudi še v drugem oziru. Na vprašanje namreč, katere stranke so kmetom najbolj sovražne, navaja v odgovoru seveda klerikalno stranko. To je dosledno ! Kedor je od liberalcev pričakoval druzega odgovora, ta naj izgine s površja političnega življenja. Liberalci so namreč našli, če še ne veste, kvadraturo kroga. To je namreč prav jednostavni stavek : Vse hudo zakrivili so klerikalci. Kugo, lakoto, vojsko, zakrivili so klerikalci, slabe letine tudi, celo liberalizem so zakrivili ti grozni ljudje.
Tako se na lahek način rešijo vse svetovne uganke.
Na kratko hočemo rešiti še mi uganko iz najnovejšo naše časnikarske zgodovine. Znani dolenjski politični modrijan nadel nam je priimek »obrakovalec«. To pa jo prišlo takole : Mož je v znani svoji duhovitosti pisal, da morajo »duhovni s hrbta kmetov«. Mi smo ta duhoviti izrek malo v listku osvetlili. Sedaj se mož sila togoti. In v slepi svoji jezi našel je maščevanje, kateremu bo na prvi pogled vidi, da je najdeno v slepoti. Mož namreč v zadnjem »Rodoljubu« piše: »Slovenec« pravi, da ne, larovški morajo
ostati, naj grejo advokati kmetu 's hrbta«. Potem pa patetiško kriči, da smo s tem žalili odvetniški stan, češ, da protizakonito računi. In konečno nas imenuje zaradi tega obrekovalce. Mrzla voda bo možu morda koristila in zato mu povemo, da sploh o od vetnikih v dotičnem sestavku pisali nismo. Vso kar torej mož izvaja iz omenjenega neresničnega dejstva, je zidano na pesok.
Čimbolj občudujemo časnikarske kozle tega liberalnega voditelja, tem čudneje se nam zdi, da ga imajo liberalci še vedno med prvimi voditelji. Morda je pa samo voditelj, če smemo tako reči, in partibus in-fidelium? Morda vzame to kedo dobesedno, potem ne moremo nič zato.
Od liberalcev pa pričakujemo, da nadaljujejo pričeto delo. To bo imolo tudi za polemiko dober sad. Večkrat se namreč bore očitanje, da liberalci premalo poznajo katekizem. To očitanje mora sedaj obmolkniti, ker liberalci sedaj celo pišejo katekizme. Kolik napredek ! Srečni liberalni agitatorji! „Agitacijske migljaje" dajal jim je v več številkah „Slov. Narod", sedaj pa jim jo podal „llodoljub" kar cel volilni katekizem. Agitatorsko serce, kaj hočeš še?!
Osemstoletna zveza.
Iz Zagreba.
(Konec.)
Hrvatska je imela visoko šolo že v XVII. veku. Pavlini so osnovali v Lepoglavi gimnazijo in filozofsko fakulteto. Leta 1683. je pogorel pavliuski samostan v Nitri na Ogerskem, pa je bila zato glasovita bogoslovska šola premeščena v Lepoglavo. Na tej šoli so se delile tudi akadervične časti. K takim sijajnim svečanostim je prihajal vselej tudi ban in škof zagrebški. Mažari so bili pa za-vidni lepoglavskim Pavlinom, da je njihova šola tako napredovala ter si stekla tako velik glas.
Nakanili so jo zatreti, a to so mogli, ker je samoBtan lepoglavski spadal pod ogersko samostansko provincijo. Mažari bi bili gotovo vspeli, da se ni zavzel za samostalnost lepoglavskega samostana in šole tedanji generalni vikar lepoglavski dr. Mal-čevič. Ta odlični Hrvat je uvitlel, daje edina rešitev za hrvatske Pavline, da si osnujejo svojo samostalno hrvatsko provincijo. Radi tega se je obrnil dr. Malčevič na tedanjega zagrebškega škofa Šeliševiča ter mu razložil vso zadevo v vrlo zanimivem pismu, ki se nahaja še dandanes v nadškofijskem arhivu. Pismo se glasi takole :
»Ce nam se ne bo posrečilo, da odcepimo našo provincijo od Ogerske, potem bo slaba za nas in za naše samostane. Mažari sploh ne bodo več dovolili, da še kateri Hrvat doseže kakšno višje mesto. Oni nam bodo vedno na vratu, naše samostane bodo polnili z Mažari, a v nje ne bodo sprejeli nobenega Hrvata. Za višje službe bodo le Mažari imenovani, in nas bi tako zadelo le veliko zlo. Mi smo prisiljeni, da se ločimo, in sicer radi davkov, ki nam jih nakladajo, radi večnih prepirov, vznemirjevanja, radi sovraštva in preganjanja, kateremu smo izročeni radi te naše zajednice. Mažari obre-kujejo hrvatski narod, njegovo domovino in narodno življenje na najvišjem mestu, oni prezirajo vse, kar je našega, oni pozvedu-jejo vse o nas in nas izdajajo, ter sklepajo, kaj se ima pri nas pokopati za vselej.
Razen tega moramo mi hraniti mnogo-brojne Mažare čisto zastonj, jih odgajati za duhovne in v znanostih podučevati ter jih potem popolnoma izučene na Ogersko pošiljati ; in vendar za vse to Mažari nič ne trosijo. Oni nas v vsem prezirajo. Ako oni izgovore naše ime, store to samo iz prezira in roganja. Ker moramo radi zajedništva na Ogersko potovati, imamo radi tega veliko stroške. Mi smo prisiljeni sinove tuje domovine hraniti, tako da ne moremo spre jemati sinov lastne domovine v onem številu, kolikor bi jih bilo potrebno«.
Posledice tega pisma so bile, da so se Mažari silno upirali Hrvatom ter jih okle-vetali pri cesarju in papežu. Toda dr. Malčevič je vendar zmagal. Ko je umrl ogerski general pavlinski, je bil postavljen on na njegovo mesto. L. 1701. je on v sve-čanej sednici proglasil samostalnost hrvatske
Stari stresaj.
Spisal H. S. — Prevel Fr. V.
(Konec.)
K nesreči za Mikolaja je imel doktor kljub temu najboljši uspeh. Čez pol leta je bila svatba in naša gospica, polkovnikova hči, nas je zapustila, spremljana od voščil in solz sorodnikov in domačinov, zlasti pa starega Mikolaja, da bi z doktorjem delil usodo. Mikolaj ni mislil na mržnjo, ni mogel, ljubil jo je preveč, toda njemu ni mogel odpustiti. Skoraj nikdar ni izgovoril njegovega imena in si sploh prizadeval ga nikdar omeniti. Mimo grede opomnim, da se je tetka Mary-nija pri doktorju Stanislavu neizrečeno dobro počutila. Cez eno leto jima je dal Bog krepkega fanta, potlej je prišla deklica in tako naprej. Mikolaj je ljubil otroke kakor svoje, jih nosil na rokah, božal, poljuboval. A kljub temu sem opazil, da je zastran mesalliance tete Marynije neko britkost neprestano gojil v svojem srcu. Enkrat smo sedeli skupaj o božiču na sveti večer, ko se je slišalo zunaj ropotanje voza. Pričakovali smo zmerom za praznike več sorodnikov, zato rekel oče :
provincijo Pavlinov. Loto dni kasneje jo umrl Malčevič v Varaždinu.
Isto, kar je pisal dr. Malčevič 1. 1684 o Mažarih, delajo tudi še dandanes. Takrat so napadali hrvatske Pavline, a zdaj napadajo hrvatske škofe, in sicer samo zato, ker branijo svojo hrvatsko domovino. Takšna je ta osemstoletna zveza.
Politični pregled.
V Ljubljani, 27. oktobra.
O prestolonasledniku Franu Ferdinandu objavlja »Ung. Informat«. nastopno senzačno in maloverojetno vest : Nadvojvoda Fran Ferdinand sej v kratkem odpove prestolonasledstvu na korist svojemu bratu nadvojvodi Otonu oziroma njegovemu sinu nadvojvodi Karolu. V teku meseca no vembra se glasom tega poročila vrši na Dunaju pod predsedstvom cesarjevim rodbinski svet, ki bo sklepal o tej zadevi. — To senzačno poročilo je bržkone le izrodek znane gonje gotovih mažarskih šovinistov, katerim načelujeta posl. Košut in Ugron in katera nekako podpira sam Szell z znanim meše-tarjenjem v krogu opozicijonalnih poslancev.
Kandidatura barona Dipaulija in kompromis. Baron Dipauli ni tako poražen, kakor so si želeli nemški židovski li beralci in njih prijatelji v gotovih vrstah Najprej treba konstatovati, da dotična kompromisna listina ne nosi imena barona Dipaulija, potem pa dostavlja dunajski »Vater-land«: Baron Dipauli se ni udeleževal kompromisnih Zallinger Schopferjevih pogajanj. On kandidature za peto skupino ni ne proglasil, niti se jej ni odpovedal. Vplivni možje izjavljajo, da konservativna stranka splch ni vezana na dogovore. Sploh pa nemški liberalci tudi v slučaju, da baron Dipauli ne kandiduje ne v peti, ne v četrti skupini, ne morejo biti mirni, ker je le še vedno mogoče, da kandiduje baron Dipauli v veleposestniški skupini. Dokler se torej baron Dipauli definitivno ne odpove vsaki kandidaturi, tako dolgo se židovski liberalci ne morejo veseliti.
Grabmagr zagovarja kompromis v tirolskem veleposestvu. Kompromis, proti kateremu so te dni toliko rohneli dunajski liberalci v zvezi z nemškimi nacijonalci, je po poročilu listov vendarle gotova stvar. Dr. Grabmayr zagovarja ta kompromis v nekem dopisu »N. W. Tagbl.« in izjavlja, da se je kompromis sklenil ravno radi strastnih napadov od nasprotne strani. Po njegovem mnenju ima kompromis to dobro, da bo pristrigel peroti visokoletečim lahonskim veleposestnikom, ki so vsi protinemškega, proti-tirolskega in protiavstrijskega mišljenja. Ti ljudje baje ne poznajo ne liberalcev ne »klerikalcev«, marveč jedno samo narodno stranko »Trentino«. Konečno opozarja na uspešno delo mej obema veleposestniškima strankama v deželnem zboru ter zaključuje svoja pojasnila s stavkom: »Pri tem neizogibnem občevanju smo izgubili nehote nekaj na eneržiji, s katero sicer patentirani liberalec
»Poglej no, Mikolaj, kdo se je pripeljal ?«
Mikolaj je šel ven in se kmalu vrnil od veselja žarečega obraza.
»Gospica je tu!« je vzkliknil že iz dalje.
»Kdo ?« je vprašal oče, čeravno je vedel,
0	kom se govori.
»Gospica !«
»Katera gospica?«
»Naša gospica«, je odvrnil starec.
Tedaj je vstopila gospica, pa s tremi otroci. Lepa gospica! Starec ji pa nalašč nikakor ni hotel drugače reči. Naposled je bilo pa vendar tudi njegove odpornosti proti doktorju Stankotu konec. Hanja, unučica starega Mikolaja, je hudo obolela za tifusom. Tudi zame so bili dnevi britkosti, kajti
1	lanija je bila moja vrstnica, moja edina to-varišica pri igranju in jaz sem jo ljubil skoraj kakor sestro. Doktor Stanko ni tri dni skoraj nič ostavil njene sobice. Starec, ki je Hanijo ljubil s celim srcem, je ves čas njene bolezni hodil kakor blazen okoli. Jedel ni nič, spal nič, le pri vratih njene sobice je stal, kajti razen moje matere ni bilo nobenemu dovoljeno stopiti v njeno stanovanje. Na tih je trpel strašne bo-
zaničuje vsakega klerikalca«. — No, kmalu se pokažo, koliko te eneržije je Grabmayr žrtvoval v prid složnemu delu.
Razprava o izjavi nadvojvode Frana Ferdinttndu v ogerskem par-mentu. Vsi pravi patriotje v monarhiji so želeli, da bi povodom razprave o tej izjavi ne prišlo do nikakih večjih debat, a Szellu se to vendarle ni posrečilo in je proti temu ravno on sam najbolj grešil in izzval celo strogo dinastiški čutečo ljudsko stranko v nepričakovani boj. V pravnem odseku je namreč neodvisna stranka zahtevala, naj ji Szell pokaže habsburški hišni zakon. Tej želji Szell sicer ni ustregel, pač pa ga je pokazal posl. Pulszky-jur ki je znan lrama-son. Kaj neki nameravajo s tem prostozi darji, čemu hočejo b ti poučeni o internih rodbinskih razmerah habsburške dinastije? Ljudska stranka bo o tej zadevi resno spregovorila s Szellom in vse je radovedno, kako se bo izrezal.
Trializem ali dualizem ? V ogerskem državnem zboru se je minulo sredo prvikrat oglasil jeden poslancev, ki se strinja s češkimi državnopravnimi zahtevami in jih zagovarja. Ta mož je član neodvisne stranke poslanec CsavoIsky. Povodom debate o odločitvi krone glede kvote je izjavil ta poslanec, da nagodba iz leta 1867 ne koristi ne Avstriji, ne Ogerski, najmanj pa interesom monarhije in njenemu vplivu kot velesili, in se torej mora premeniti. Stremljenja Čehov po državni samostojnosti ne nasprotujejo interesom Ogerske, marveč se ž njimi popolnoma ujemajo. Ogerska naj nikar ne ovira, da bi so izpolnila obljuba češkemu deželnemu zboru v septemberskem reskriptu. Češki narod jo zavzel jednako stališče napram habsburški vladarski hiši, kakor ogerski. Ako Ogrom sploh more kaj pomagati v boju proti prodirajočemu pan-germanizmu, je to le ustanovitev samostojne češke monarhije. Taka delitev mora in bo nastopila. — Kaj neki poreko k temu Čehi, posebno pa njih »prijatelji« Nerr.ci ?
Jezuitje pridejo zopet v Nemčijo? Pod tem naslovom, seveda brez vprašaja, poroča neki nemški, jezuitom vse prej nego prijazni list, mej drugim tole : Iz krogov bavarske vlade se zagotavlja, da so se pričeli nova pogajanja in zaupni dogovori mej nemškimi zveznimi državami, ki merijo na bližnjo odpravo zakona glede prepovedi dohoda jezuitov. Zdi se, da se je konečno posrečilo centrumu, ki je vladi na drugi strani obljubil potrebno pomoč, da se je konečno omehčala vladna volja. Kak eventuvalni de-menti, ki bi sledil tej vesti iz najzaneslji-vejega vira, bi ne imel v tej zadevi nika-kega pomena. Že v prihodnjem zasedanju državnega zbora se bo to pokazalo. — Počakaj mo ! vzklika »Pressb. Tagbl.« koncem tega poročila.
Italijani in trozveza. V italijanskih parlamentarnih krogih se pečajo sedaj, kakor poročajo iz Rima dunajski »Informaciji«, zelo intenzivno z vprašanjem glede obnovitve trozveze. Mladi kralj Viktor Emanuel
lesti, da so mu pokale prsi. Trd je bil kakor jeklo proti nezgodam življenja in proti udarcem usode, a vendar je skoraj podlegel ob-upanju ob bolniški postelji malega dekletca. Ko je naposled čez več dni smrtnih brit-kostij doktor Stanko na lahno odprl vrata bolniške sobe in z veselja žarečim obrazom v sosedni sobi odgovora čakujočim za-šepetal malo besedico »rešena«, in se vzdržal starec več, vpil je kakor bivol ni se vrgel pred doktorja na tla ter neprestano klical ihte: »Moj dobrotnik, moj dobrotnik!«
Ilanija je na to naglo ozdravela in doktor Stanko je bil staremu dražji kotpunčica v očesu.
»Strašen dečko,« je dejal pri vsaki priložnosti, gladeč si gosto brado, »strašen dečko! Izvrsten jezdec, in ko bi njega ne bilo, tedaj bi bila Hanija .... še ziniti nočem.«
Nekako leto po tem dogodku pa je začel starec sam hirati. Njegova ravna in močna postava se je krivila, hodil je sključeno, nehal je godrnjati in lagati. Nazadnje je bil, ko je skoro devetdeseto leto učakal, popolnoma otročji. Delal jc zanjke za ptiče in je imel vse polno ptičev v svoji sobi. Nekaj dni pred smrtjo ni več spoznal zna-
ni baje nič kaj naklonjen obnovitvi, vsaj ne v tej obliki, v kakeršni obstoji trozveza sedaj. Pritrdil bo podaljšanju dotične pogodbe le tedaj, »ako bo dotična pogodba varovala interese Italije v sredozemskem in jadranskem morju«. Ta pojm je zelo raztegljiv in umestno bi bilo zvedeti, kaj misli kralj s temi besedami. Pa ne, ko bi tudi avstrijsko Primorje spadalo mej omenjene interese?
Dopisi.
Iz Savinjske doline. Zakaj štajerski Slovenci Končnika ne marajo? Celjski listič »Deutsche Wacht« kar najtopleje priporoča KonČnikovo kandidaturo za mesto dež. šolskega nadzornika na Kranjskem. Mi bi se s tem lističem nikakor ne bavili, ko bi se nam ne dozdevalo, da ga inspirira Končnik sam, kar se njegove kanditure tiče. Saj. sumljivo se nam vidi, da vsake kvatre D. W. zatrjuje, da je Končnik Slovenec, seveda »objektiven« Slovenec, katerega Slovenci le radi tega ne marajo, ker ne trobi popolnoma v njihov rog. Zadnja vahtarica piše nekako: »Den vvindisehen Iletzern ist jeder slove-nisehe Beamte ein Greuel, der nur den Schein der Objectivitat be\vahrt hat«. Končnik je nam res »Greuel«, in zakaj je temu tako, hočemo tukaj povedati, da pridemo že oslabelemu spominu Končnikovemu na pomoč.
Njegovi bivši, sedaj že osiveli učenci iz prvih časov njegovega učiteljevanja pripovedujejo , kako jih je za narodno stvar, za slovenstvo, za materni jezik navduševal, ko je prišel prvič kot suplent v Celje. In kot suplent je mož navadno že dozorel, da ve, kaj govori, kaj priporoča in kaj odsvetuje. In kolikokrat je Končnik svoje učence opominjal, naj zvesti ostanejo mladostnim idealom, naj ljubijo svoj narod in svoj materni jezik.
Njegovi učenci, ki sedaj zavzemajo že odlična mesta, so zvesti ostali opominom svojega učitelja. Kaj pa učitelj sam. Ali more reči, da jo zvest ostal mladostnim idealom, ali more trditi, da je objektiven proti svojemu materinemu jeziku? Ko je prišel Končnik v Celje za ravnatelja in sicer po prošnji slovenskih poslancev (Godi), je bil še proti slovenščini toliko objektiven, da je dijakom na slovenska vprašanja slovensko odgovarjal.
Čez par let začel je na slovenska vprašanja Bvojih učencev nemški odgovarjati, in konečno ga je tukajšna nemško - nacionalna klika po vednih napadih v dež. zboru (dr. Neckermanu) in v vahtarici tako pod noge dobila, da je dijakom prepovedal slovenski ga nagovarjati. S tem pa še Končnikova klimaks ni dovršena. Prepovedal je slovenskim dijakom tudi med seboj javno slovenski govoriti! !
Govoril je v slovenskih urah, kedar je ta predmet nadzoroval, nemški! ! Zavračal je slovensko spisane ubožne liste.
Končnik je bil pa tudi šolsko-politično proti svojim rojakom delaven. Preprečil je uvedenje slovenskih paralelk na celjski gimnaziji, ki so se v Mariboru tako izvrstno
nih oseb, a pred smrtjo je zopet zaplapolal njegov duh v svetli luči. Stariši so bili takrat radi skrbi za materino zdravje v inozemstvu. Jaz sem bil nekega večera pri peči s Kazimirom, mojim mlajšim bratom, in s patrom Ludovikom, ki se je že tudi precej postaral. Od vetra gnane snežinke so udarjale na šipe, pater je molil, jaz sem ogledoval z bratom puško za jutrišnji lov. Tu so nam naenkrat povedali, da stari Mikolaj umira. Duhovnik je šel takoj v hišno kapelo, da bi vzel svete zakramente, in jaz sem tekel k starcu popolnoma brez sape. Ležal je na postelji bled, skoro rumen in na pol trd, toda mirno in pri zavesti. Ta skoro popolnoma gola glava, ovenčana z dvema progama, je bila zares lepa, bila je glava starega vojaka in poštenega moža. Luč blagoslovljene sveče jo temotno razsvetljevala sobine stene. Po kotih so čivkali njegovi ptiči. Starec je pritiskal z jedno roko križ na prsi, dočim je Ilanija, bleda kakor lilija, drugo močila s poljubi. Duhovnik je vstopil in pričela se jo izpoved; na to je želel umirajoči mene videti.
»Moj gospod in moja draga gospa so daleč od tukaj,« jo šepetal, »zato mi je težko umreti. Toda vi ste tukaj, moj zlati, dragi
obnesle ; poročal je na ministerstvo, da to ni za slovenske dijake nobena olajšava, če se nekaterih predmetov slovenski uče. (Vidi se, kam strast zapelje človeka, da bije naj-pnmitivnejšim pedagogičnim načelom v lice). Končnik je odpravil slovensko profesorje s svojega zavoda. Sploh je vodil zavod v zadnjih letih tako spretno, da v zadnjem šolskem lelu ni imel niti 100 slovenskih di jakov, pač pa je bilo nemških 200! (Na mariborski gimnaziji, ki je vendar bliže jezikovni meji, je bilo v zadnjem šolskem letu le okoli 120 Nemcev.
Od kod to nenaravno razmerje? Odkod toliko število nemških dijakov v Celji? Pod Končnikovo egido se je ustanovil nemški »studentenheim«, ki zbobna nemške dijake (seve ne najboljše) od dveh strani v Celje. Res je sicer, da jih je letos manj kot lani in da posebno dijaki \išjih razredov pridno temu zavodu hrbet obračajo, pa vendar je dobil na tak način Končnikov zavod popolnoma nemško lice i kar se profesorjev, i kar se dijakov tiče.	(Konec prih.)
Tedeunkl koledar.
Nedelja, 28. oktobra: 21. pobink., Simon in Juda, ap ; evang.: Prilika o kraljevem računu. Mat 18. — Ponedeljek, 29. oktobra: Narciz šk. — T o r e k, 30. oktobra: Klavdij m. — Sreda, 31 oktobra: Volbenk šk. — Č o t r t e k , 1. novembra: Vsi svetniki. — Petek, 2. novembra: Spomin vernih duš. — Sobota, 3. novembra: Just m. — Solnce izide 1. novembra ob 6. uri 47 minut, zaide pa ob 4. uri 41 minut. — Lunin spremin: Prvi krajec 31. oktobra ob 9. uri 16 minut dopoludne. — Dan se skrči v novembru za 1 uro 14 minut. — Musica saora v nedeljo 28. okt.: V stolni cerkvi vel. maša ob 10. uri: Mašo zložil K. Santner, graduale dr. J. Benz, ofertorij Ign. Hladnik. — V mestni cerkvi sv. Jakoba ob '/s 10. tri velika (nova) maša; Šesta maša v D mt llu zl. V. E. Ilorak, graduale »Constitues e( s« zl. Ant. Ferster, ofertorij »In omnem t< rra n« zložil M. Brosig, »Veni sancte Spiritus« zložil B. Tresch, »Te Deum laudamus« zl. A. Foerster.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 27. oktobra.
Peter Končnik — šolski nadzornik.
Dunajski uradni list javTja,'(?a je"Peter~konč-nik, gimnazijski direktor v Celju, imenovan za šolskega nadzornika srednjih šol na Kranjskem. — Mi smo že pred par dnevi označili novega šolskega nadzornika kot znanega političnega nasprotnika Slovencev, ki je že zato nesposoben vspešno izvrševati službo šolskega nadzornika v slovenski naši deželi. — To imenovanje kaže, kako malo se ozira vlada na najskromnejše in najbolj opravičene zahteve Slovencev. — »Narod« je nam očital, da smo premalo odločno nastopili proti temu imenovanju, dasi je tudi sam nastopil še le ko je po njegovih bese-
gospodič, moj grajščak . . . Skrbite za siroto . . . Bog vam bo povrnil Ne bodite hudi name ... če sem kaj zakrivil . . odpustite. Bil sem morda nadležen, toda zvest «
Molčal je in zamižal, pa kmalu zopet pogledal in dejal glasnejše, kakor v naglici in kakor da bi mu že sape zmanjkovalo:
»Gospodič! . . Moj grajščak! . . . Moja sirota . . v tvoje roke, o moj Bog .
»Izročim dušo tega hrabrega vojaka, zvestega služabnika in poštenega moža!« je svečano končal pater Ludovik.
Starca ni bilo več. Klečali smo ob njegovi postelji in pater je pričel glasno molitve za mrtve.
* *
*
Precej let je že preteklo od tega. Grob dobrega služabnika je bujno prerasla trava. Žalostni časi so prišli na nas. Vihar je razdejal sveto, tiho ognjišče moje vasice. Pater Ludovik že počiva v grobu, tudi teto Mary-nijo so že pokopali, jaz si moram s peresom trdo služiti vsakdanji kruh, in Ha-nija . . .
Če se spominjam nje, teko solze tem bolj vroče ...
dah bilo imenovanje ie dovršeno. Temu nasproti konstatujemo, da smo v tem pogledu določno označili svoje stališče tako prej kakor danes, kričati pa v veter se nam ne zdi umestno, ker smo prepričani, da bi se to imenovanje ne bilo nikdar izvršilo, ako bi »Narodova« liberalna gonja ne bila razdvojila Slovencev v naši deželi ter jih doved>a do onemoglosti nasproti vladi. Sploh pa je od »Naroda" jako nedt sledno, da se jezi nad tem imenovanjem, vsaj sta slovensko-liberalna deželna odbornika dr. Tavčar in Murnik sama volila v deželni šolski svet Nemca dr. Schafferja, ki ni nič bolj naklonjen Slovencem kakor Končnik. Kako lepo se poda v deželnem šolskem svetu poleg dr. Schafferja nadzornik Končnik ! Vlada je s tem imenovanjem le to storila, kar so poprej storili dr. Tavčar in tovariši. Zato pa naj nam liberalci ne zamerijo, da njih kričanje ne smatramo resnim.
Osebne vesti. Upokojen je, kakor poroča današnja »Wien. Zeitg.«, deželni šolski nadzornik za Kranjsko Josip Š u m a n. Cesar mu je tem povodom podelil naslov dvornega svetnika. — Njegovim namestnikom je imenovan ravnatelj celjske višje gimnazije šolski svetnik Peter Končnik.
Imenovanja. Gdč. Kornelija Pod k raj še k iz Ljubljane je imenovana za učiteljico francoskega jezika na državni višji dekliški šoli v Mostaru. — Duhovnik frančiškanskega reda v Aleksandriji č. g. o. Hubert R a n t je imenovan vojaškim kaplanom za graški okraj. — Za konceptna praktikanta sta imenovana absolvirana pravnika g. Vilko B a 11 i č pri okrajnem glavarstvu v Sežani in g. Fran Korošec pri namestništvu v Trstu.
Volivski shod priredi jutri popoldne ob 3. uri katol. politično društvo za Dolenjsko v Toplicah, na katerem bo poročal o državnem zboru dosedanji g. poslanec V. Pfeifer, in bo tudi razgovor o državno-zborskth volitvah.
Zavedni delavci »Slov. Narod« prinaša neki »dopis« iz Ljubljane, v katerem lamentuje proti Bocijalni demokraciji, da pri sedanjem njenem delovanju ne bode pospeševala potrebne narodno - gospodarske organizacije, — ker se vse delovanje nekako vtopi v politični agitaciji. Tudi mi krščanski socijalci smo tega mnenja. Toda poleg tega imamo pa tudi pred očmi, da liberalci ravno tako niso zmožni, na gospodarskem polju kaj resnega v prilog delavstva storiti. Oni »dopis« nosi podpis: »zavedni delavci«. Ako so to res delavci, v kojih imenu je natisnjen oni članek, potem jo zelo neumestno, da so ga pritisnili v »Narod«, ker je prvič ta list še vedno nasprotoval opravičenim zahtevam delavcev. Ko se je delavcem v tovarni za žvepljenke storila velika krivica s tem, da so jim zaprli tovarno, je »Narod« takoj prinesel inserat, v kojem je gospodar tovarne iskal v škodo starim nove delavce. »Narodova« ali če še smemo reči narodna stranka nima nobenega gospodarskega programa. Kako se more torej v tem oziru kdo naslanjati na to stran in še posebno, če hočo biti zaveden delavec. Ali je onim zavednim delavcem znano, kaj hočemo delavci? Ali vedo, za kaj se nam gre? Nam se zdi, da miloben nasmeh kakega liberalca ni dovolj, kar hočemo. Mi hočemo v gospodarskem oziru kruha, v političnem pa onih pravic, ki nam kot nujno potrebnim in koristnim državljanom gredo. Naši liberalni mestni očetje so dovolj jasno pokazali, koliko jim je do delavstva. Mej tem ko je dunajski mestni zastop dal nad 200.000 delavcem volilno pravico, valjajo so naše prošnje Bog vedi kje na rotovžu in čakajo, kdaj bodo strohnele. Take prijatelje ima delavstvo v liberalcih. Naša gospodarska organizacija ima najgorje klevetnike v liberalcih, dan na dan hujska »Narod« proti našim konsumnim društvom, med katerimi je vendar precej čisto delavskih. To se menda vendar ne godi iz ljubezni do delavskega stanu ? Ako socijalna demokracija ni zmožna za gospodarsko organizacijo, je »narodna« stranka gospodarski organizaciji našega naroda naravnost sovražna. Zato pa nobeden zaveden delavec, ako mujeres kaj do svojega stanu, gospodarskega napredka, ne more oddati pri
kakoršnikoli volitvi glasu liberalcem. Smešno se nam zdi in radi bi poznali one »zavedne« delavce, ki so so zatekli k »Narodu« in padli najgorjim nasprotnikom delavskih teženj pod noge. Take zavednosti Bog va ruj kedaj delavcev.
Zaveden kršč.-soc. delavec.
»Slomškova zveza". Pravila novoustanovljenega društva sloven. učiteljev in učiteljic ter vzgojiteljev je deželna vlada potrdila in se kmalu vrši ustanovni shod.
Zavod za slepce Za slepe otroke na Kranjskem je poskrbljeno. Znameniti naš rojak, Ljubljančan, na Dunaju zamrli dvorni svetnik gosp. dr. Josip pl. Zhischman je zapustil svoje na 190.000 K naraslo premoženje zavodu slepih na Dunaju in je v oporoki določil, da se ustanove ondi brezplačna mesta za ukaželjne slepce, in sicer v p r v i vrsti za Kranjce, ako bi teh ne bilo, za one iz Koroške, in če bi tudi teh ne bilo, za one iz Štajerske. Nižjeavstrijsko namestništvo je pa prezrlo to prednost, kojo je blagi ustanovnik Kranjcem namenil, in je razpisalo tekom 1. 1899. Zhischmanovo novo ustanovo za slepce iz vseh avstrijskih kro-novin. S tem razpisom so bili slepci na Kranjskem oškodovani. Naši drž. poslanci, in ti niso bili iz liberalnega tabora, so se pritožili pri ministerttvu zaradi te Kranjcem storjene krivice in so dosegli, da se je ustanovno pismo po oporoki popravilo, in da je kranjskim slepcem zajamčena prednost pri zavodu slepcev na Dunaju. To je pa prav zdaj velike važnosti; zavod za gluhoneme na Kranjskem sicer že imamo; toda za revne slepce na Kranjskem ni ustava, če tudi se je več let v dež. zboru govoričilo, da se z zavodom za gluhoneme spoji tudi zavod za slepce. O tej stvari bi bilo še več pripomniti, pa kar je zamujeno, je izgubljeno ! — Kranjske slepe otroke so tudi v Line pošiljali, pa tudi tam so jih začeli odrivati, a v dunajskem zavodu imajo zdaj zajamčeno pravico. To je lep uspeh naših poslancev, ki kaže, da se zanimajo za blagor ljudstva. Stariši pa, kateri imajo slepe otroke, naj bi se spominjali, kje je zavetišče za njih reveže.	p0 »Slov. L.«
Resolucije političnega shoda v Jarenini. 1. Geslo »Proč od Gradca!« ostani stalno v našem programu. Kar imajo že Nemci na Češkem, deloma tudi Lahi na južnem Tirolskem, moramo dobiti tudi južno-štajarski Slovenci, namreč : slovenske oddelke pri vseh deželnih uradih in deželnih napravah in naposled še narodne kurije, da bomo Slovenci v slovenskih zadevah sami odločevali. 2. Na novo izvoljeni slovenski državni poslanci naj zopet osnujejo b Hrvati in Rusini skupen klub na krščansko-narodni podlagi. 3. Shod opozarja vse južnoštajarske Slovence, naj vsepovsod odločno tirjajo, da bodi pri odboru za leta 1901 nameravane deželne razstave v Gradcu tretjina odbornikov slovenska , istotako pri razsodišču, razglasila razstavnega odbora pa nemško-slovenska za-jedno z vsemi napisi na razstavi, če se ti pogoji ne izpolne, naj se nikdo od Slovencev ne udeleži razstave, nego naj celi slovenski Južni Stajer na višjem mestu odločno pro-testuje proti nameravani enostranski nemško-nacijonalni deželni razstavi. 4. Vsa gospodarska in politična društva slovenska naj pošljejo na vlado prošnjo, da naj novemu državnemu zboru pred vsem predloži zadružni zakon, ki bode tudi narodnim manjšinam v posameznih deželah dopuščal in pospeševal eamostalno gospodarsko organizacijo. 5. Istotako naj se vsa gospodarska in politična društva po Slovenskem pravočasno pripravijo na odločen odpor proti morebitni obnovitvi vinske klavzule 1. 1903. 6. Novoizvoljeni poslanci naj vse moči posvetd našemu gospodarskemu vprašanju, da se prej ko slej izboljšajo žalostne gospodarske razmere slovenskega kmečkega ljudstva. 7. Shod prosi vse prave slov. južnoštajarske rodoljube, naj skrbd z delovanjem in uplivom svojim, da se ohrani edinost med štajarskimi Slovenci in da ostane Slomšekov program tudi nadalje program vseh južno-štajarskih Slovencev.	Po »Slov. Gosp.«
Iz Križev pri Tržiču. Dne 24. oktobra so je blagoslovilo novo šolsko poslopje ob navzočnosti visokorodnega c. kr. okrajnega glavarja kranjskega gospoda Gstet-
tenhofer ja, c. kr. okrajnega šolskega nadzornika g. Andreja Žumra in šolskega vodje v Tržiču g. nadučitelja A Krageljna. Ob 9. uri je bila sv. maša; na to smo se podali v procesiji k novemu poslopju, kjer je g. župnik najpoprej otrokom ob kratkem razložil pomen blagoslovljenja in potem okrašeno šolo blagoslovil. Stopivši v okinčano šolsko sobo, se g. okr. glavar zahvali krojnemu šolskemu svetu za požrtovalnost pri zgradbi nove šole, g. nadzornik povdarja edinost — viribus unitis — omenja, da štirje faktorji morajo delovati pri šoli, da se doseže dobri vspeh; namreč: krajni šolski svet, stariši, učiteljstvo in otroci; g. učitelj opominja otroke k hvaležnosti do starišev, katere naj ubogajo in veselje napravljajo s pridnostjo. Po majhnem zajuterku je bila slavnost končana Bog dal, da bi prihajali iz šole možje jeklenega značaja, uneti za vero, dom in cesarja!
Kozjanski »proletarci." Včerajšnja »Domovina« je torej vzdignila zaBtor ter nam pokazala kozjansko »proletarce«. Glasijo se: Ivan Elsbacher, župan, Jožef Dru-škovič, dr. Fran Piki odvetnik, Radojca Vi-vod, c. kr. davčni pristav, Eduard Boheim, nadučitelj, Anton Vertnošek, dr. Pejtler, c. kr. sodni pristav, Zvonimir Dobrauc, Josip Cilenšek, Milan Spitzer, Josip Gorišek. Ti so se podpisali pod izjavo do celjskega političnega društva »Naprej«, da hočejo »podpirati edino le kandidaturo g. Drag. Hribarja.« Zdaj torej vemo, kakšni so »delavci in obrtniki«, ki hočejo Hribarja.
Iz Zadrečke doline prinaša zadnja »Domovina« poročilo o nekem širji javnosti dosedaj tajnem volilnem shodu v Kokarjih, kjer se je baje sklenilo tudi naslednje: »Mi hočemo pravega poslanca za V. kurijo, ki pozna težnje obrtnega in delavskega stanu, in se ne pustimo od nikogar drugače prepričati ali pregovoriti.« Celjski aran-žerji opravljajo svoje delo jako dobro. Ker se je bati, da pri udeležencih »mnogobrojno« obi kanih volilnih shodov ne bi dolgo ostalo vsiljeno jim navdušenje za Hribarja, zato se morajo že tudi zanaprej zavezati »ne pustimo se drugače prepričati.« To je »svobodomiselno« ravnanje, da se spozna »ljudska volja «
Najoriginelnejši volilni imenik je
gotovo volilni imenik na celjskem magistratu. Sedaj so našli vpisane za volilce Mažare in Bavarce, ki so nekaj tednov služili v Celju, ki pa že zdavna niso več v Celju, temveč živi eden n. pr. v Parizu, drugi na Mažar-skem. Nekateri pravijo, da bi bilo dobro pogledati, ako niso v volilni imenik vpisani oni Culukafri, Ui so lansko leto par dni kon-certirali v Celju.
„Šao" naprej kopljejo. V Idriji so sinoči zopet izkopali na vrtu pri I. Kramar-jevi prodajalni nad 12.000 kron Mož si je hotel dobro postljati — zadnjič 8000, sedaj 12.000 kron.
Šolska nemščina na Koroškem. Iz gornjega kraja poročajo »Miru« : V zadnjem času ste prinesli več dokazov prelepe »uradne« slovenščine koroške. Dovolite, da Vam danes podam izgled prelepe naše »šolske« nemščine, ki kaže, kako »temeljito« se slovenska mladina uči nemško v hvalisa-nih naših nemških šolah. Evo ga: »Pite Endschuldigen er ist Krank N. N., Er hat Pauch wekap unt kopf schmerzen unt fer-chelz Gott tausentmal fir die schue unt pite auch fir die hoaen ich — wer mich schon selber Pedanken baiinen.« — Pisal je to človek, ki se je izšolal v neki naših nemških šol. Ali no mora rudečica obliti vsakega, kdor čita take »vspehe« dolgoletnega pouka na naših šolah, katere mora ljudstvo vzdržavati s težkim denarjem! Ali onim, katerim gre skrb zato, še vedno ne spregledajo, da je sedanja šolska uredba povsem pod nič, da jo nesmiselna, ljudstvu naravnost v škodo, no pa v dobiček! Tak sad, taki vspehi dolgoletnega šolanja pač nikakor niso vredni velikih stroškov, katere šole stanejo. Kdaj se bo obrnilo na bol je ?
Koroške novice. Na graškem vseučilišču je bil dne 15. t. m. g. J. Maurer iz Podljubelja proglašen za doktorja vsega zdravilstva. — Dne 16. t. m. je umrl g. L. \Valter, bivši posestnik beljaških toplic, star 80 let. — Razstavo sadja so imeli v Volš-
bergu. Bila je dobro obiskana. — Deželni šolski svet je razpustil krajni šolski svet v Zagorici, ker se ni hotel kar na slepo pokoriti okr. glavarstvu ter zidati novo šolo. — Pri Stozavi blizu Podkloštra je dne 14. t. m. vlak povozil 221etnega kmetskega sina V. Majerja. Šel je sam pod vlak.
Bogokletstvo. Pred kratkim se je peljal, kakor poroča „Mir" iz Pliberka, eden gospodov duhovnikov na spoved po cesti, ki vodi iz Pliberka proti Prevaljam. Kmalu se pripelje za vozom neki kolesar in zdrči mimo kakor mimo navadnega voza, ne da da bi se bil kaj zmenil za Najsvetejše. Toda to še ni najhujše. Hudobija mu ni dala miru, in čez nekaj časa stopi raz kolo v stran ceste in počaka voz, vendar ne z namenom, da bi pokleknil in dostojno počastil Najsvetejše, temveč uprt na kolo in s klobukom na glavi gleda zaničljivo mimo se vozečega duhovnika. Kakor hitro je voz zdr-čal mimo, tedaj še le je dobilo to ničvredno človeče pogum in zavpilo za vozom z boječe se tresočim glasom „heil". Da je bilo tu naravnost in očitno bogokletstvo, se ne da tajiti. Iz kakšnega drugega namena naj bi bil malopridnež nalašč počakal duhovnika z Najsvetejšim? Zlobnost potrjuje tudi to, da je pričakoval voz na mestu, kjer se je zdel najbolj varnega, da bi ga ne videl nikdo, kakor tudi to, da si pozneje ni upal za duhovnikom, ki je izstopil kakih sto korakov od tam. Ali ne zasluži taka hudobija najstrožje kazni? Sicer pa si dotičnik naj zapomni, da mu bo še kedaj Najsvetejše edina tolažba, katero bo rad iskal, ko ga bo zapustilo vse drugo; le gleda naj, da morebiti ne bo prepozno.
ljubljanske novice Umrl je tu kajšnji posestnik in gostilničar pri »Kolovratu" g. Al. J u r k o v i č. N. v m. p.! — Prodajalno zaprli so tukajšnjemu trgovcu z drogami in materijalijami v Šelen-burgovih ulicah F. Pettauerju. — Vlaka sta trčila nocoj na tukajšnjem južnem kolodvoru. V trenutku, ko je došel iz Litije tovorni vlak, je stal na istem tiru drugi tovorni vlak, ob katerega je novodošli trčil s toliko silo, da je poškodovanih nekaj voz. Osobju se ni pripetilo nič žalega. — Tat pri L i n i n g e r j u. Pri Liningerjevih so imeli te dni tatu, ki že dalje časa izvršuje po Ljubljani svojo umetnost. Liningerjeva dekla je položila na stol prstan, denarnico in ključ ter je pričela čediti svojo sobo. Ko je nesla iz sobe vodo ter se je vrnila, zapazila je, da so imenovane stvari zginile. Mimo nje ni šel nihče na cesto, zato se ji je zdelo, da mora biti tat še v sobi, in res je dobila kozavega človeka skritega pod žensko obleko, ki je visela v sobi. Tat je zbežal in skočil izpod strehe na cesto. Odnesel je zdrave pete. Dekla je šla na policijo ter si ogledala slike raznih domačih lumpov in res je mej slikami dobila sliko tatu, katerega sedaj išče policija. — Prijeli so predvčeranjim na Zalokarjevi cesti št. 7. stanujočega delavca Greg. Formacherja, ker je pretil svoji ženi in njeni materi, da ju ustreli. — Zavitek suknaje izgubil včeraj nekdo na potu od Sv. Petra ceste do Šmartina ob Savi. Denarnico s 30 kronami je izgubil uslužbenec južne želez, na potu iz mestnega loga do trnovske cerkve.
Koncert »Meščanske godbe". Poročali smo že, da bo novoustanovljena ljubljanska meščanska godba jutri zvečer o priliki prve letošnje predstave koncertovala v „Katoliškem Domu". Vspored koncerta je : 1. Jugoslovanski pohod, Hinkl. — 2. Slovanske cvetke, potpouri, Parma. — 3. Lju-bavna pesem, solo za flauto, Pikel. — 4. Ouvertura »Graničari«, Iv. pl. Zaje — 5. Lepa Valenčanka, Kral. — 6. Potpouri čeških pesmi, aramek. Ker bode tudi dramatični odsek „Zveze" pri igri „Mlini pod zemljo" storil svojo dolžnost, upati je, da bode jutri zvečer dvorana „Katoliškega Doma" napolnjena. Blagajna se otvori točno ob 6. uri zvečer, začetek koncerta ob '/47. uro zvečer, začetek predstave po 7. uri zvečer. Vstopnice se dobe danes v prodajalnici g. Fr. B r e s k v a r j a pred škofijo, jutri dopoludne in popoludne pri hišniku v „Katol. Domu" in zvečer pri blagajnici.
Zopet nesreča na južni železnici. Včeraj sta na postaji Mittersdorf na Štajerskem trčnila dva tovorna vlaka s toliko silo,
da se je pet voz prekopicnilo drug na druzega. Dva vozova sta na drobne kosce razbita. Vsega skupaj je razbitih okolu petnajst vozov. Ponesrečil so je samo jeden strojevodja, ostali sprevodniki so o pravem času skočili raz vlakov. K sreči je imel poslujoči uradnik v nesreči toliko duševne razsodnosti, da je pravočasno aviziral tržaški brzo-vlak, ki bi moral pri voziti na postajo jedno minuto pozneje, ko sta trčnila tovorna vlaka. Da se vsled duševne razsodnosti poslujo-čega uradnika brzovlak ni o pravem času ustavil, bi bila včerajšnja nesreča v Mitters-dorfu zahtevala ogromnih žrtev.
Stavka železničarjev v Trstu. Kakor se čuje, je uprava južne železnice na pogajanjih z odposlanci štrajkovcev privolila v nastopno zboljšanje: Delavci I. kategorije bodo dobivali po 1 gld. 40 novč., II. kategorije 1 gld. 30 novč. ter tantijem po 4 gld. vsakih 15 dnij. Ta plačila veljajo do 6. ure zvečer. Poznejše delo bo plačano posebej. Prejšnji akordati bodo dobivali stalno od 80 nč. do 1 gld. 10 nč. Premi-kači bodo dobivali po 10 novč. več. Ti po-datki^pa seve še niso avtentični.
Čudna zidarska pomota. Deželna hiralnica v Gorici je gotova. Te dni bi se imelo vršiti naseljevanje v novem zavodu, pri tem pa so zapazili, da so zidarji pozabili na — kuhinje.
Priglasitev črnovojnikov. Čraovoj niki, ki bivajo v Ljubljani, se morajo najkasneje do konca tega meseca zglasiti pri mestnem magistratu. Sicer jih zadene kazen od 4 do 200 K.
Učiteljske spremembe na Štajar-skem. Kot začasni učitelji oz. učiteljice so nameščeni v ptujskem okraju gg. ozir. gdč.: Karol K obale pri Novi cerkvi, Adela Fa-bijani pri sv. Andražu v Leskovcu, Zofija P r a p r o t n i k pri sv. Andražu v Slov. goricah in Matija B o 11 a r pri sv. Janžu na Dravskem polju.
Mlekarna v Št Jakobu v Rožu, ki se je šele letos ustanovila, lepo napreduje. Prvi mesec delovanja je dobila 6422 litrov mleka, za katero dobijo udje 642 K 20 h. Drugi mesec je bilo 7588 litrov, ki znašajo 758 K 80 h; in tretji mesec 11.385 litrov, 4ii so dali udom, katerih je sedaj 48, 1138 K 50 h. — V prvem mesecu smo skupili za blago 264 K, in sira je bilo za 400 kron. V drugem mesecu smo skupili 405 K 55 h, sira je bilo za 700 K. V tretjem mesecu smo skupili 321 K 19 h, sira pa je za 988 K. — To so pač zelo lepi uspehi našega delovanja. Številke same najbolj glasno pričajo, kako potrebna je bila mlekarna v našem kraju in koliko dobička prinaša svojim udom. Vsi dvomi, ki so se spočetka javljali, so pošli, vsi nasprotni ugovori so morali potihniti. — Naj bi tako res narodno delo našlo obilo posnemovalcev tudi drugod !
Vpeljava druge vsakdanje poštne vožnje na progi Rakek-Stari trg pri Rakeku. Dne 16. t. m. se je uvedla na progi mej Rake k omin Starim trgom pr i Rakeku (poleg na progi Rakek-Lož vže obstoječe poštne vožnje) še jedna vsakdanja, dvouprežna poštna vožnja. Vozni red te pošte, katera je začela omenjenega dne iz Starega trga pri Rakeku voziti, je naslednji: Odhod 315 popoludne z Rakeka, 3-55 iz Cirknice, 5-50 iz Loža, prihod 615 zvečer v Stari trg pri Rakeku. Prihod 12.5 opoludne v Rakek, odhod 1135 dopoludne iz Cirknice, 925 iz Loža, 9' iz Starega trga pri Rakeku. Istočasno se je opustila dosedanja poštna vožnja med Rakekom in Cerk nico.
Oddaja ključev in korenjakov iz državnih trtnic. Spomladi 1901 se bodo iz državnih trtnic oddajali reznice (ključi) in korenjaki (živice ali bilfe) in sicer praviloma proti plačilu tarifne cene, samo izjemoma v posebnega ozira vrednih primerih tudi brezplačno. Cene so nastopne : za vsakih 1000 reznic po 4 K, za vsakih 1000 korenjakov po 10 K. Tisti, ki žele dobiti takih trt, naj se do 1. d e c e m. letos zglase pri občinskem uradu ter povedo tudi, kakšne vrste in koliko bi jih radi prejeli. Pozneje dospele prošnje se ne bodo uvaževale. Trte se oddajajo samo za to, da se ž njimi zasade lastni vinogradi, zlasti ma-tičnjaki, in vsaka trgovina s trtami, prejetimi iz državnih zalog, je kar najstrože prepovedana. Končno se omenja, da je zaloga
koronjakov znatno manjša, nego ona reznic, da se bodo mogle zategadelj tudi trte odka-zati v primernem razmerju množin, ki so v državnih trtnicah na razpolaganje.
ljubljanski kavarnarji bodo s 1. novembrom podražili skodelico kave od 12 na 13 kr. in čaja od 12 na 14 kr.
Dozdevnega morilca 281etnega Otona M. Dittricha iz Draždan, ki je bil dosedaj v novomeškem zaporu in katerega so zdravniki spoznali za nenormalnega, so dan« s v spremstvu orožnikov odvedli v domovino. Umoril je bržkone Marijo Dušek iz Drage.
Tatu zasledili so predvčeranjim v Trstu v osebi 231etnega Janeza Skuka iz Logatca, ki je pred kratkim ukral 400 K. Našli so pri njem še 220 K in nekaj blaga.
Pobegnil je upravitelj mestne bolnice v Pulju Ottavio Desimon in odnesel seboj
več sto goldinarjev.
* * *
Sejmi po Slovenskem od 29. oktobra do 3. novembra Na Kranjskem: 29. v Vipavi, Ložu, Mokronogu, Poljanah, Radoljici, na Skaručini, v Žužemberku in Češnjicah; 30. v Črnomlju in Za logu ; 2. v Zagorju za Savo, na Jesenicah, Mirni in v cirknici; 3. na Mirni. — Na slovenskem Štajerskem: 29. v Št. Juriju ob južni železnici, Bistrici, Straši in Gornjem gradu. — Na Koroškem: 29. v Frižah, Kaplji, Št. Lenartu, Št. Mohorju in Saksenbergu. — Na Primorskem: 2. v Trstu, Drenčini, Glemoni. Sežani in Hr-peljah.
Darovi.
Za Jeranovo dijaško mizo: Gospod Jan. Pfajfar, župnik v Javorjah, 10 K. — G. Avg. Šinkovec, župnik na Jesenicah, 10 K. — G. J. Kregar, pasar v Ljubljani, 12 Iv — G. Jan. Kunaver, župnik na Go lem, 6 K. — Bog povrni!
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj, 27. okt. (G. B.) Danes opoludne se je vršila renuncijacija nadvoj-vodinje Marije Imakulate Rainerije povodom poroke z vojvodo Robertom vir-temberškim.
Gradec, 27. okt. Nemška katoliška stranka bode postavila pet novih kandidatov.
Trst, 27. okt. Oamber radi izsiljevanja obsojen v trimesečno ječo, vložil je priziv.
Budimpešta, 27. okt. V seji poslanske zbornice je bil včeraj vsprejet nasvet predsednika, da poročilo pravnega odseka o izjavi nadvojvode Frana Ferdinanda pride v razpravo v torkovi seji. Posl. Madurasz je zahteval, da se poslancem predloži tiskano poročilo, čemur se pa ni ugodilo.
Pizek, 27. oktobra. (Hilsner pred porotniki.) Pričetkom včerajšnje obravnave je bil na vrsti slučaj umorjene Klime, o kateri trdi Hilsner, da ni imel z njo nikakih zvez, akoravno je cela vrsta prič ravno nasprotno izpovedala. Na opomnjo predsednika, da je Hils-nerjeva znanka Beneš samo radi Klime pretrgala vsako zvezo s Hilsnerjem, odgovarja ta, da o tem ničesar ne ve, na izjavo predsednikovo pa, da so našli obleko obeh umorjenih na istem mestu, odgovarja Hilsner, da nikogar ni umoril. Potem prineso v dvorano corpora de-licti. — Popoludne so pričeli z zasli-šavanjem prič. Prva je na vrsti mati Neže Hruzove, ki izjavi, da je hči poznala Hilsnerja in da jo je ta zasledoval. Hči je rekla, da je mož čevljar. Priča izjavlja, da je to povedala tudi varuhu hčerinemu Novaku. Ta izjavlja, da Hruza ni hodila samo ob nedeljah v Polno in da je njena mati že popolno slaboumna. Več prič potrdi, da so Hruzo 29. marca večkrat videle na potu mej Polno in gozdom Brezina.
Belgrad, 27. oktobra. Bivši adju-tant razkralja Milana, polkovnik Lukič, je imenovan častnim adjutantom kralja Aleksandra, kar vzbuja senzacijo.
Him, 27. oktobra. V vatikanskih krogih zagotavljajo, da ni resnična vest o sklicanju ekumenskoga zbora v letu 1901.
Kapstadt, 27. oktobra. Buri so si osvojili Jakobsdal ter po vročem boju premagali posadko, obstoječo iz 52 (?) mož. Angleži imajo 34 ubitih. — Mesto Philippolis blizu Colesberga so si Angleži zopet osvojili in imajo baje Buri velike izgube.
Vojska na Kitajskem.
Pariz, 27. okt. „Agence Havas" poroča iz Pekina 24. t. m.: Princ Čing in Li-Hung Cang sta naznanila poslanikom, da bodo princi in ministri kaznovani. Cesar prizna, da je Tung fu-siang veliko zakrivil, in je naročil imenovanima, naj se Tung fusiangu in princem naznanijo (!) zaslužene kazni. Poslaniki so izjavili, da niso zadovoljili s temi naznanili.
Berolin, 27. oktobra. Nemško-an-gleški pogodbi je pristopila tudi Japonska.
Bruselj, 27. oktobra. Pri naskoku na Taku je bilo. kakor sedaj poročajo listi, ubitih 20.000 Kitajcev.
London, 27. oktobra. Reuterjev urad poroča iz Anšou-a 18. t. m: Eks-pedicija mejnarodnih čet, namenjena v Paoting-fu. je 17. t. m. dospela vAnšou ter mesto zasedla. Danes so kitajske cesarske čete napadle nemški oddelek 7 milj od tega mesta. Vnel se je boj, 'v katerem so podlegli Kitajci, ki so pobegnili. Nemci so ugrabili dva topa, več orožja in štiri zastave. Pričakuje se, da bo Paoting-fu središče nadaljnih operacij proti Kitajcem.
London, 27. okt, „Times" poročajo iz Shanghaja, da se kitajske čete v severnem delu pripravljajo na večjo akcijo in jih vežbajo v streljanju evropsko izvežbani podčastniki. Guvernerjem v Hope je imenovan tujcem sovražni Yu-Cang, kar je dokaz, da hočejo v Pekinu z mirovnimi pogajanji le pridobiti potrebnega časa.
Zaročenca.
(I promessi sposi.)
Milanska povest iz sedemnajstega veka. — Laški
spisal Alessandro Manzoni. prevel I. B—č.
(Dalje.)
Tudi kardinal hoče odriniti, ko pride in hoče s kardinalom govoriti župnik cerkve, pod katero je spadal grad neznancev. Prinesel je od onega gospoda mošnjico in pismo z naročilom, naj vzame mati Lucije sto zlatnikov, ki so v mošnjici, kot doto za hčerko ali pa naj denar porabi v kak drug dober namen; neznanec ga tudi prosi, naj pove ženskama, da se brez skrbi lahko obrneti nanj, ako bi potrebovali od njega kako uslugo, in da ga bode to vselej zelo veselilo.
Kardinal takoj pokliče Agnese in ji povč naročilo, katero ta zadovoljno in začudeno posluša. Potem ji stisne v roko mošnjico, katero Agnese brez okoliščin rada sprejme.
„Bog povrni onemu gospodu", pravi Agnese, „in vam, prevzvišenost, naj se on zahvali tisočkrat! Prosim, da ne poveste o tem nikomur, ker so tu čudni ljudje. . . Oprostite! . .. Saj vem, da se tak gospod kot Vaša prevzvišenost ne spušča v čenče, a . . . saj veste."
Potem gre tiho domov, zaprč se v izbo, razveže mošnjico in občuduje tolik kup zlatnikov, kakoršne je le redko posamezno videla. Potem jih šteje, skuša jih zopet nabrati v kupe, a vedno se ji zopet razsujejo in zdrknejo izmej nerodnih prstov. Naposled jih zopet zbere, dene jih v cunjo, zavije jih trdno, dobro preveže z vrvico in jih stisne v kot svoje slamnice. Čez dan potem sam<3 tuhta, kuje naklepe za bodočnost in koprni po jutru. Ko gre spat, budi nekoliko in misli na zlatnike pod sabo; ko pa zaspi, prikažejo se ji v sanjah. Za rana se vzdigne in se odpravi proti vili, kjer je bila Lucia.
Tej je bilo še vedno zoprno, govoriti o svoji obljubi, a vender sklene premagati se in vse razodeti svoji materi pri slovesu, katero bo za dolgo časa zadnje.
Ko ste sami, začne Agnese živahno, a tiho, kakor bi bil kdo prisoten, ki ne sme slišati: „Imam ti nekaj važnega povedati!" Potem ji razodene nepričakovano srečo.
„Bog povrne onemu gospodu!" pravi Lucia. „Lahko bodete lepo živeli in še drugim dobrote izkazovali."
„Kaj ?" odgovori Agnese, „ali ne veš, kaj moremo s tem denarjem narediti? Cuj! Jaz imam samo tebe, vaju dva. Odkar je Renzo začel za tabo gledati, imam ga za svojega sina. Da bi se mu le kaj ne primerilo, ker ne d& nobenega glasu od sebe. A, saj ne more vse tako slabo iti! Le upajvi! Jaz bi rada trohnela v domači zemlji. Ker pa ti ne moreš tu ostati radi onega malopridneža, ker v njegovi bližini niti ne smeš dihati, priskutila se mi je domačija. Z vama grem kamorkoli. Dosedaj bi šla z vama na konec sveta; sklenila sem že to. A brez denarja ? Saj me umeš ? Par beličev, katere si je Renzo s težavo prištedil, polastila se je pravica. Zato nam je Bog naklonil drugo srečo. Ko Renzo dd glas od sebe, kje je, in kaj namerava, grem po tebe v Milan. Preje bi se dobro premislila, a skušnja človeka uči. Do Monze sem šla in vem, kako se potuje. S sabo vzamem poštenega moža, sorodnika, na primer dober bi bil Alessio di Mag-gianico. Saj v vasi ni nobenega pripravnega! Ž njim pridem po tebe. Denar imamo, in... Razumeš ?"
A ko vidi, da se Lucia ne razveseli, ampak celč postane otožna in se žalostno drži, prekine Agnese govor in reče: „Kaj ti je? Ali ti ni to prav?"
„Uboga mati!" vsklikne Lucia in jo objame ter skrije obličje v njeno nedrije.
„Kaj je to?" plašno vpraša mati.
»Preje bi vam morala povedati", odgovori Lucia, pogleda kvišku in si briše solze: „a nisem se upala. Usmilite se me!"
„Brzo torej!"
„Jaz ne morem več biti žena Ren-zova!"
,, Zakaj ? Zakaj ?"
Lucia odkrije obljubo s povešeno glavo. Težko diha; solzi se, a ne ihti, kakor bi pripovedovala stvar, katera se ne da več izpremeniti. Potem sklene roke in zopet prosi mater odpuščanja, da ni do sedaj povedala. Prosi jo, ne črhniti o tem živi duši, temveč jo podpirati, da dovrši svojo obljubo.
Agnese potrta in osupela obstoji. Hoče se jeziti, ker je Lucia molčala. A njeno jezo uduši ta grozna novica. Reči hoče: ,Kaj si storila?' A zdi se ji, kakor bi to ne bilo Bogu všeč, tem bolj ker Lucia z živimi bo-jami naslika ono noč, temno samoto in nepričakovano rešitev, ko je tako določno in svečano storila obljubo. Agnese se spomni tudi tega ali onega vzgleda, katerega je časi slišala, ali svoji hčerki pripovedovala, kako grozno in čudno kaznuje Bog onega, ki prelomi obljubo. Nekoliko časa začarana stoji, potem pa reče: „Kaj storiš sedaj?"
»Sedaj", reče Lucia „naj Bog po svoje obrne, Bog in Mati božja. Jaz sem se jima izročila. Dosedaj me nista zapustila, tudi sedaj me ne zapustita .. . Sedaj ko sem rešena, prosim Boga samo, da se kmalu z vami vrnem. In to mi dovoli, to mi gotovo dovoli. Oni dan ... v onem vozu ... Ah sveta Devica! ... Oni ljudje! . . . Kdo bi si mislil, da me peljejo k onemu, ki me je drugi dan peljal k vam ?"
„Zakaj ne poveš takoj svoji materi?" zbadljivo reče Agnese, a prijazno in pomilovalno.
»Usmilite se me! Nisem se upala . . . kaj bi koristilo, če bi vas že preje žalo-stila ?"
„In Renzo?" pravi Agnese in strese z glavo.
„Ah!" reče Lucia in zadrgeta. „Saj ne smem več misliti na ubožca. Ni bilo usojeno. Ali vidite, kako je očitno, da ni bila božja volja, da bi se midva združila? Kdo ve? Toda ne! Bog ga je rešil nevarnostij, in on bode brez mene srečen."
„Toda", povzame mati, „če bi se ti za večno ne zavezala, in če bi Renzo srečno ušel vsem nevarnostim, lahko bi lepo porabili denar."
A Lucia jo zavrne: „Ali bi imeli oni denar, če bi jaz ne preživela one grozne noči ? Božja volja je bila, da se je tako izteklo. Zgodi se božja volja!" Besede ji uduši ihtenje.
Pri tem nepričakovanem dokazu Lucije se zamisli Agnese.
Čez nekoliko časa Lucia zaduši svoje vzdihovanje in reče: „Sednj se moramo voljno udati. Vi, mati, me lahko podpirate. Prvič
prosite Boga za svojo ubogo hčer, potem pa . .. saj to mora tudi Renzo izvedeti. Tudi to uslugo mi storite in mislite na to! Ko izveste, kje je, pišite mu, poiščite moža ... svojega stričnika Alessio, ki je pameten in previden, ki ni klepetulja! On naj mu piše, kaj se je zgodilo, kje sem, kaj sem trpela, da je Bog tako hotel, naj se pomiri, da jaz nikdar ne morem biti njegova žena. Razloži naj mu previdno, kaj sem obljubila. Ko izvč, da sem obljubila MJtdonni ... saj je bil vedno bogabeječ. Kadar kaj o njem izveste, sporočite mi, ali je zdrav in . . . druzega mi ni treba poročati.
Agnese ginjeno zatrjuje hčerki, da se zgodi po njenih željah.
„Se nekaj!" odgovori Lucia! „Če bi ubogi Renzo nikdar ne mislil na-me, ne pripetilo bi se mu, kar se mu je primerilo. Po svetu hodi, vzeli so mu zaslužek, odnesli prihranjene novce, katere je prištedil... ali veste zakaj? ... I mi imamo toliko denarja! O mati! Ker nam je Bog izkazal tako dobroto in ker res imate ubožca za svojega sina ... da za sina, oh, dajte mu polovico! Bog naju ne zapusti. Ob priliki mu pošljite, ker Bog ve, kako krvavo potrebuje!"
„Dobro! Kaj misliš?" odgovori Agnese. „Res mu pošljem. Ubožec! Zakaj bi se tako veselila denarja ? A . . .! Jaz sem tako zadovoljna sčm prišla. Dobro, jaz mu pošljem. In tudi on! Saj vem, da rad vzame denar kdor ga potrebuje, a ta denar ga ne stori srečnega!"
Lucia se zahvali materi za radovoljno darežljivost. Bralo se ji je z obraza, da njeno sioe še vedno bije za Renza, mogoče bolj, kot je sama mislila.
„Kaj naj storim brez tebe jaz ubožica?" reče Agnese in ihti.
„In jaz brez vas? Uboga mati! V tuji hiši! Doli v Milanu!... Gospod Bog bode z nama. On naju zopet združi. Čez osem ali devet mesecev se vidive. Se preje bo Bog vse popravil, da se moreve zopet videti. Njemu vse prepusti ve! Vedno bolj bom molila k Materi božji. Če bi ji mogla še kaj žrtvovati, storila bi to. Saj Ona je tak6 neskončno usmiljena!".
Tako se ločite mati in hči po teh in podobnih, vedno ponavljajočih se izrazih tarnanja in tolaženja, otožnosti in udanosti. Obljubite si vzajemno, o tem ne črhniti besedice; ihteč se vedno znova objemate, tolažite se, da se vidite prihodnjo jesen, kakor bi to bilo od njiju odvisno. Saj to je navadno ob tacih prilikah!
Dolgo časa je preteklo, a vender o Renzu ne duha, ne sluha, ne pisma, ne poročil. Povsod, kjer je Agnese vprašala, ni izvedela več, kar je sama vedela.
(Dalje prih.)
Čisto medicin, ribje olje.
Metecrologidno porodilo.
/iftina nad morjem :i06'2 m.srolnji zračni tlak 738-0min
Deželna lekarna
^DORSCHt

7 '
pri Pomagaj
Cubar, Primorsko, septembra 1900, Blag. g. MIlan Levstek, lekarnar v Ljubljani. I/, srca se Vam zahvaljujem za dobrotu Vašog neprecenjeno dobrog in prisinog medtoinskog ribjog olja, katerog že die časa samo iz Vaše dobro znane lekarne naročam in uporabljam za sebe in svojo rodbino sigurnim uč;nkom. Isto je prijetnega ukusa in lahko prebavljivo Prosim, pošljite mi zopet šest steklenic za '2 gld. 50 kr.
Pozdravljam in ostajam Vam udani 839 6 Anton Ožbolt, trgovec in posestnik. Steklenloa 50 kr., 6 steklenic 2 gld. 50 kr. Razpošilja vsak dan z obratno pošto
dež. lekarna pri Mariji Pomagaj Mr. Ph. M. Leusteka v Ljubljani.
Resljeva cesta št. 1., poleg mesarskega mosta.
Umrli so:
25. oktobra. Jakob Voljč, bogoslovec, 22 let, Zaloška cesta 11, jetika.
Cena žitn na dunajski borzi
dn<5 26. oktobra 1900.
Za 50 kilogramov.
Pšenica za jesen . K 7 60 do K	7 65
» » pomlad . » 8-06 »	»	8 07
Rž za jesen ...» 7 50 »	»	7 55
» » pomlad. » 7-70 »	»	7 72
Turšica za jesen . » 6 40 »	<>	6 45
» » pomlad. » 5-37 »	»	5 38
Oves za jesen . . » 5 73 »	»	5 75
» „ pomlad ... 5114 »	»	5 U5
Ir 1 j 1 Cas opit. a j »Tanja	btaniB barometra t mm.	Tempo- j ratura j po i v«r,"l Obljn ;	Nebo	as ► 0 e •g, f
»b| 9. r.v<)<;	729 3 | 10 2 1 sr. jzah. | oblačno			25
2^1 T. »juti. |2. popol.	7 6'0 i 10 0 ! sl. sever. 1 oblačno 725 8? 18 5 | sl. jug pol oblač.			
972 1-1
Uršula Jurkovic javlji v svojem, v imenu svakinj in vseh sorodnikov imenu prijateljem in znancem pretužno, pretresljivo vest, da je umrl blagi njen iskreno ljubljeni in nepjzabni soprog, gospod
Alojzij Jurkovic
c. kr. poštni ekspedlent v pok., hišui posestnik in gostilničar
včeraj v petek, dne 26. t. m., zvečer ob polu devetih po dolgotrajni, zelo mučDi bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 53. letu starosti.
Pogreb pojde v nedeljo, dne 28. t.m., ob polu 5. uri popoldne iz hiše žalosti, Pred škofijo št. 15, na pokopališč- k sv. Krištofu, kjer bode položeuo truplo dragega pokojnika v lastuo rakev k večnemu počitku.
Svete maše zadušnice se bodo darovale v raznih cerkvah.
Preblagi rajnik bodi priporočen v pobožno molitev in prijazen spomin.
V Ljubljani, dne 27. oktobra 1900.
O.-v^V-j/h-j In7"i vsakovrstni: lak za Ulll IlUt l, usnje, ličllni lak,lak za etikete, lak za [tla, naraVnobarven in v vseh bojah, dobiva se pri tvrdki BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice.
Vnanja naročila proti povzetju. 228 25 11—5
Graščina v Brežicah
ima še večjo množino prav dobrega
vina.
iz Sromeljskih goric po ugodni ceni
SJSjjf na prodaj. I^Jt
Za pristnost vina se jamči. Odda se v večji in manjši množini.	970 3—1
organista in cerbvenika
v Ihanu pri Domžalah je izpraznjena
z II. novembrom t. I.	949 3-3
Več se poiz\e pri žjpnem uradu v Ihanu.
Razpis službe
pomočnika podk^vskemu učitelju na pod-kovski šoli c. kr. kmetjske družbe v Ljubljani.
Na poakovski šoli c. kr. kmet. družbe kranjske v Ljubljani je izpraznjeno mesto pomočnika podkovskemu učitelju, katero se odda začasno. Prošnje za to službo je izročiti do
1. novembra t. 1.
podpisanemu odboru.
Plača znaša rednih 800 kron na leto ter primeren prispevek za zvršena dela, katera po dogovoru plačuje učitelj podkov.-tva.
Prosilci morajo biti vešči slovenskega jezika v govoru in pisavi ter morajo svoji prošnji priložiti spričevala o dovršeni pod kovski šoli in o dosedanjem službovanju. Prosilci, ki so dovršiii nižji tečaj na c. in kr. vojaški živinozdravniški šoli na Dunaju, imajo prednost.
Glavni odbor c. kr. kmet. družbe kranjske v Ljubljani.	967 2-2
Davnej potrjeno dijetet. kosmet. sred-tvo (uma-zanje) za krepčanje in utrjevanje kit in mišic človeškega telesa
Kwizdov fluid.
Znamka : Kača (tekočina za turiste)-
Turisti, kolesarji in jezdeci uspešno rabijo ta fluid za krepčanje jfc in poživljanie po daljnih turah. Cenr Ca!d steklenica 2 K. pol steklenice I K 20 h.
Pristno je dobiti v vseh lekarnah. G. 632 20-5
Glavna zaloga: Okrožna lekarna v Korneuburgu pri Dunaju.
Ovinjene (weingriine) sode
različne, majhne in velike, stare in nove prodaja	927 3—3
J. Buggenig,
sodarski mojster Cesta na Rudo;fov kolodvor v Ljubljani.
naravna
alkalična kislina
ki se po izreku medicinskih avtoritet s posebnim vspehom rabi pri boleznih:
motenem prebavljenju,
želodčnem kataru. slabem želodcu, pomanjkanju slasti do jedi, zgagi itd., ter
katarih v sapilih,
zas'izenju, kašlju iu hrlpavosti.	(III.) 10 43
Izvirek: Giesshiibl Sauerbrunn,
želez postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varih.
Prospekti zastonj in franko,
V Ljubljani se dobiva v vseli lekarnah, večjih špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jeBtvinami in vinom.
Z iloga pri Mihael Kastner-ju in Peter Lassnik-u v Ljubljani.
Sloveči profesorji zdravilstva in zdravniki priporočajo
Želodčno * tinkturo
lekarnarja Piccoli
v Ljubljani
dvornega založnika Nj. Svetosti papeža
^ofcAfc*
kot želodec
krepkujoče in tek vzbujajo-
če, dalje kot prs-bavljenje in telesno odprtje pospešujoče sredslvo, posebno onim, ki tipe na navad lem telesnem žanr tj u.

Razpošilja se proti povzetju v škatljicah po 12 in III.	več stekleničic. 591 50—17
Dovoljujem si slavnemu občinstvu naznaniti, da sem v svojo
opek iirno
uvel delovanje
>■» parno sšilo
in da izdelujem vsakovrstno
*	* opeko za stavbe, * * ft zarezno opeko (Strangfalzziegel), stisnjeno strešno opeko (Dach-
*	* * pressziegel) itd. itd. *
Zu trdnost opeke zoper vremenske vplive prevzemam posebno jamstvo.
Priporočuje svoje izdelke vsem gg. stavbenikom in drugemu občinstvu, zagotavljam najhitrejšo postrežbo in jako nizke oene.	676 15
Ludovik Herzmann,
opekarna s parno silo, v Ljubljani, Tržaška cesta.
ANT. PRESKER
krojač v Ljubljani, H v. Petrn costa^t.6
se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne
duhovniške obleke
lz trpežnega in solidnega blaga po nizkih cenah.
Opozaria na veliko srejo zalogo
izgotovljene obleke
posebno na have^ke v največji izberi po najnižjih cenah. ____170 70
Jan. Dogan-a
mizarski pohištveni obrt S
536 20 v I^jiibljHlli
na Dunajski cesti št. 10 (v Medjatovi hiši)
priporoča svojo dobro vrcjcno
zalog o
vsakovrstnega likanega fff in politiranoga
pohištva. |
Naročila ae točno Izvršujejo. 0,
Cenllnlk s podobami zastonj in franko. $|J'
v
v Daljnem Kroiiovem štev. 5,
v belooerkovški fari,
ležečo tik ceste, h kareri spadajo: gospodarsko poslopje, lepe nj ve in travniki z gozdom vred, proda iz proste roke posestnik Jožef Vrečar, bi\ ajoč v severni Ameriki.
Prudaja se bode vršila dne 7. novembra t. 1 na licu mesta predpoldne.
Več pove pooblaščenec Anton Žgur župnik v Hrenovicah pri Postojni. 969 2—i

DR JANKO BREJC
zagovornik v kazenskih zadevah
v Ljubljani, na Dunajski cesti
]>^edjatova hiša.
889 7

Št. 11.652.
Razpis
829 3-3
Zaloga Kail Giani-jevih vozil in tkanin
službe hišnega duhovnika v deželni prisilni delavnici v Ljubljani.
Provizorno se oddaje služba hišnega duhovnika v deželni prisilni delavnici v Ljubljani s plačo 1600 K poleg prostega stanovanja, kurjave in osvetliave proti obojestranski poluletni odpovedi.
Prositelji za to mesto naj vlože svoje prošnje
do dne 1,7. novembra 1000
pri deželnem odboru kranjskem.
Razun stanovske sposobnosti je dokazati tudi znanje slovenskega, nemškega in italijanskega jezika ter je glede zdravstvenega stanja predložiti zdravniško spričevalo.
13eželni odbor kranjski.
V Ljubljani, dne 12. oktobra 1900.
FELLINGER in HASSINGER
c. in kr. dvorni založniki. )14 26_13
Cerkvena oblačilu, društvene zastave itd.
L, Seilergasse 10. „Gottweigerhof".
Krasni cenik z r arf 300 podobami brezplačno.
Št. 33.987.
Razglas.
942 3-3
Služba organista^-^ in cerkvenika
v Grebinjskem Kloštru (poŠta Grebinj, Koroško) se takoj odda.
Dohodki v denarja približno 560 kron (280 gld ), prosto stanovanje, najlepšega polja več ko 2U birnov posetve, ki se pa lahko v najem da.
Prosilec mora biti spreten orgiavec-cecilijanec, oženjen, oba mora'* biti dobra pevca.
Prošnje na cerkveno predstojništvo. 947 3-3
J. SOKLIČ
v lijubljani, I»od T ram o 1
priporoča osobito preč. duhovščini in si. občinstvu v mestih in ua dcžeii izborno svojo zalogo
po raznovrstnosti bldga primerno nizkih cenah.
Domača umetnost!
Podobarski in pozlatarski atelje
ANDREJ ROVŠEK v Ljubljani
Kolodvorske ulice štev. 22
60 52-42 v hiži gospe W8ssne*.-jeve
se priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojnigtvom v naročila za izvrševanje vsakovrstnih strogo umetniško izvršenih
lesenih oltarjev
v raznih slogih
* kipov * in svetniških soli
od kamena, gipaa ali lesa itd.
Oltarne skupine
iz različnega ma-terijala.
Priznano umetniško dovršena dela !
JPrisnalna pisma so na razpolago.
= Domača tvrdka!
^ 1 fmis,u ?Z obciDske?a reda ™ deželno stolno mesto se javno naznanja, da so proračuni o dohodkih ln trošklh za leto 190 l
1.	mestnega zaklada;
2.	mestnega nbožnega zaklada;
3.	zaklada meščanske Imovine;
4.	ustanovnega zaklada;
5.	mestne elektrarne;
6.	mestnega loterijskega posojila;
7.	amortlzačnega zaklada mestnega loterijskega posojila;
8.	mestnega vodovoda in
9.	mestne klavnice
že sestavljeni in bodo razgrnjeni v mestnem knjigovodstva štirinajst dn j ia sicer od 16. do 30. oktobra t I na vpogled, da vsakdo lahko navede svoje opazke o njih.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 15. oktobra 1900.
Dne 31. oktobra letos bo
JCii»Ji Jjt
TT
g Nikaka skrivnost si m
napraviti si vsakdo doma sam brez vsake priprave in težave najfineje likerje po francoskem zistemu s pomočjo ekstraktov,ki stanejo za napravo po 5 litrov likerjev: tropinovec, absinc, vermut, ruski pelinovec, češki liker kimel po 80 kr.; slivovec, rum, češ-njevec. alaš, alpski liker po 85 kr. in konjak, benediktinec, chartreuse, plznsM liker po 95 kr Razpošiljam proti predplačilu v znamkah ali poštni _ _ nakaznici, po poštnem povzetju IG kr. A veČ. Vsaki pošiljatvi pridenem navodilo, kako se napravi liker. Preprodajalcem, če naročijo več blaga, mnogo ceneje.
Anton Kiikavina,
fm**,
612 B0—47 Via Belvedere št. 23.
:XKKK*XKKXKHK3

Hi iiaitaj® patom prodanih
in sicer:
Hiša št 52, gostilna pri »Fortun «, na najlepšem kraju, sredi trga, z lepim vrtom pokritim kegljiščem, velikim, na ledenico, kolnico in hleve meječim sadnim vrtom in gozdnim delom.
Hiša št 51, lepa stanarinska hiSa z balkonom in kleti.
Hiša št 75, stanarinska hiša, v kateri je nastanjen merosodni urad, z lepim vrtom za zelenjavo.
Iliša št. 41, gostilna pred živinskim trgom, na kraju z velikim prometom, v I. nadstropju stanovanja.
Hiša št. 32, gospodarska hiša, z velikim ograjenim vrtom in ob njega meječim poljem, z lepim hlevom, kozolcem in lop^, ki je pripravna za gostilno ob tržnih dneh.
Dobro urejena opekarna z lastnim zemljiščem, blizu železnice; dalje več njiv, travnikov in sadnih vrtov.	939 3—3
955 3-3
Na prodaj je takozvano
"V
Elegantne
klobuke
za dame in otroke,
čepice
za dečke in deklice
priporoča po selo nizki ceni 889 4
Karol Recknagel,
Mestni trg št. 24.
„Stravsovo posestvo"
v Stepanji vasi poleg Ljubljane, skupno ali pa po parcelah — Posestvo ima okoli 40v oralov najlepših njiv, travnikov in zaraščenih gozdov. Travniki in njive leže večinoma v Stepanji vasi, nekaj travnikov pa blizo Rudnika. Ravno tako leže gozdi blizo Štepanje vasi.
Hiša in gospodarska poslopja so v najboljšem stanju, kleti, skladišča in hlev so obokani.
Domačija je posebno pripravna za vinsko trgovino v malem in velikem. Natančne pogoje je poizvedeti pri podpisanem.
Dr. Mat. Ilndnik,
odvetnik v Ljubljani, Kongresni trg št. 14.
I VINCENC Č AMERNIK kamnoseški mojster |
v Ljubljani, Slomšekove ulice 17 (nasproti elektrarne).	^
Izborna zaloga grobnih spomenikov $
iz vsakovrstnih marmorjev, granitov in sijenitov.
Delavnica umetnih cerkvenih kamnoseških del.
Stavbena dela. 465 25-24 Priznana solidna dela, točna postrežba. =
DOBRA VARČNA KUHINJA.^
pooocxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx;
1 Podpisani usoja si slav. občinstvu uljudno naznaniti, da je	i.JI
vrtnarski obrt
)	s Poljanskega nasipa na
[ Erjavčevo cesto, tik vladne palače
f	vhod tudi iz Hilšerjeve ulice in Zagate.
f _ Zahvaljujem se za dosedaj mi izkazano zaupanje ter priporočam vence. £ šopke, palme za sobe in lepe dekoracije za Vsesvete po najnižjih cenah.
C	Z velespostovanjem
Luka Tomšič,
vrtnar.
:xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx:
Podpisana ima v zalogi najraznovrstnejše trpežno, krasno
blago za bandera, baldahine, raznobarvne plašče, kazule, pluviale, dalmatike, ve-lume, albe, koretelje, prte itd
sploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi vezenje, prenovljenje stare obleke ln vsa popravilu. — Izdeluje ročno in poSteno po najnižji ceni banderu in vso drugo obleko.
Prečastite gospode prosim, da se blagovoli pri naročilih o/.irati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, društev in potujočih agentov.
Zagotavljajo hitro in najpoštenejšo postrežbo in najnižjo cc.no, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodličnejšim spoštovanjam se priporoča 502 53 21
Ana Hofbauer,
imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja in posoda
v Ljubljani, Wolfove ulioe 4.

m®
m m ^Ms&s^^K. ; -
K/?.	I * t,. , *» ,■ A.urc»' ii i:
I krepcevalna pijača, Neprekošena zdravilna

■ B S«
SE S*
Kranjsko:
Mihael Kastner
v Ljubljani. 259 52 50
Št. 34.064.
Ustanove za realce.
960 3-2
Pri mestnem magistratu ljubljanskem izpraznjena so s pričetkom tekočega leta
tri mesta cesar Franc Jozefove ustanove za realce
po 100 K na leto.
snl, ™L\?VSlaTi!nT P,r0yicO.v Ljubljano pristojni ali, ko bi lakih prosilcev ne bilo, na Kranjskem sploh rojeni, revni dijaki, ki obiskujejo c. kr. višjo realko v Ljubljani	n-iniijsneiu
žolskemPrraŠviateU8tv0udelileV ^ ^^ ^^ JC * Potrehnimi dcikazili vred d° 20. novembra letos pri
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 17. oktobra 1900.
SpitaIske ulice št. 7, I. nadstr.
Zobozdravniški in zobotehnični atelje.
Ordinacija od 9 —6., ob nedeljah in praznikih od 9 —12. ure.
Zobozdravnik 751 10
med. univ. w 1110 UMI
špeeijalist za zlate plombe,
naznanja p. n. občinstvu, da si je nabavil električno pripravo za vlivanje
porcelanastih plomb, katere se delajo popolnoma jednake zobu tako, da jih
ni možno spoznati.
V njegovem ateljeju se izdelujejo: posamični zobje vsake vrste, zlate krono in spone, zobovja iz zlata, kavčuka, aluminija, celuloida in cina.
Opomba. Zlato in porcelanaste plombe, kakor tudi vse operacije v ustih izdeluje zobozdravnik dr. R. Frlan s a m , ne pa znabiti kak tehnik.


registrovana zadruga z neomejeno zavezo,
v Ljubljani, Marije Terezije cesta hiš. št, 1,
v Knezovi hiši,
obrestue hranilne vloge po	61 12_10
4% odstotka
brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnike plačuje.
Uradne ure, razun nedelj in praznikov, vsaki dan od 8. do 12. ure dopoldne.
Poštnega liraiillnicnega urada št. 828.406, Telefon štev.
Št. 31.780.
914 3-3
S
stavodoišnim mladeničem.
Mestni magistrat ljubljanski glede rednega nabora leta 1901 nastopno razglaša •
1.	Vsi v Ljubljani stanujoči leta 1878, 1879 in 1880 rojeni mladeniči imajo se, neglede na niih rojstni
!n pristojni kraj,	J J
tekom meseca novembra 1900
pri podpisanem uradu k zabeležbi oglasiti
2.	Mladeniči, ki nimajo domovinstva v Ljubljani, naj prineso s seboj dokazila starosti in pristojnosti d. Začasno odsotne ali bolne mladeniče smejo zglasiti stariSi, varuhi ali drugi pooblaščenci
4.	Oni, ki si hočejo izprositi kako v §§ 31, 32. 33 in 34 vojnega zakona navedenih olajšav moraio po predpisu opremljene prošnje vložiti meseca januvarja ali februvarja 1901 pri podpisanem mestnem magistratu, najkasneje pa na dan glavnega nabora pri naborni komisiji.
5.	Onim ki želo, da se jim dovoli stava zunaj domačega nabornega okraja, je o priliki zglasitve vložiti opremljene prošnje, (er se ob enem lahko oglase in izkažejo pravico do kake v SS 31, 32 33 in 34 voi-nega zakona omenjene olajšave.	'	'
6.	Sinovi aktivnih vojaških oseb in oni mladeniči, ki so nameščeni pri vojni upravi (vojni mornarici) in so še stavodolžni, se morajo ravnotako zglasiti.
7.	Kdor zanemari dolžnost zglasitve, in v obče iz vojnega zakona izvirajoče dolžnosti katere mu nalaga vojni zakon, ne se more opravičevati.
Stavljenci, ki opuste zglasitev, ne da bi jih ovirala kaka nepremagljiva ovira, so krivi prestopka in se kaznujejo z globo 10-200 K ali s temu primernim zaporom.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane.
dne 27. septembra 1900.
»rt
rt o
(D
81
priporočam svojo bogato zalogo pušk najnovejših sistemov in najnovejše vrste revolverjev itd.
vseh pripadajočih rekvizitov in munlcije, posebno pa opozarjam na	730 20 — 11
•ocevne puške ^m
katere izdelujem samo jaz in katere se radi svoje lahkote in priročnosti vsakemu najbolje priporočajo. — Ker se pečam samo z izdelovanjem orožja, so priporočam p. n. občinstvu za mnogobrojna naročila ler izvršujem tudi v svojo stroko spadajoče naročbe in poprave točno, solidno in najceneje. — Z velespoštovanjem
Ffš&n Sew"čik5 puškar v Ljubljani, Židovske ulice.
Ilustrovan cenik se pošlje na željo zastonj.
IMAMMMMAMMAikiMMAAlUi'

Delavnica kleparskih, ključarskih, kovino - tiskarskih, stavbenih 444444444444 in galanterijskih del
s?;™

-■m
••v®
v
St. Vid nad Ljubljano
izdeluje in ima v zalogi cerkvene svetilnice ali stalnice, dve po:
iz kositarja 12, 15, 18, 20 gld., iz medenine 22, 24, iz tompaka	......
40, 50 gld.,; obhajilne svetilnice
iz kositarja po 2 gld., iz medenine po 5,8,10 gl.,
pušice z zvončki za pobiranje
28, 32 gld, miloščine, iz kositarj a po gld. 1 50, iz medenine po 5 gld.;
štedilna železna ognjišča, vsa železna in tudi razna za vzidanjo.
688 (8-8)
•m

^S^Pokrivanje in barvanje zvonikov ter napeljevanje strešnih žlebov in strelovodov.
Razne železne Ofjraje, vrata, omrežja za pokopališča itd. — S kritevjo ******** zvonikov prevzema ob jednem tesarska dela.
? f ?1Tf f -t.f f 11 lit II llf lil t f lili


trna



H H
iS

^ Najboljša in najsignrnejša prilika za štedenje?
Stanje hranilnih vlog 30. sept. 1900 f čez 5 milijonov kron. ^
Denarni promet v devetih mesecih čez 17 milijonov kron.
Ljudsha.
preje: Gradišče štev. 1, sedaj: Kongresni trg štev. 2, I. nadstropje
s p r e j e m a
I m min e o^e
vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan in jih obrestuje po
brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsacili vloženih 100 gld. čistili 4 gld. 50 kr. na leto.
Stanje hranilnih vlog 30. septembra 1900: 5,853.620 K 97 h.
Promet v mesecih od 1. jan. do 30. sept. 1900: 17,740.643 K 16 h.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštnohranilnične položnice na razpolago. V Ljubljani, dne 1. oktobra 1900.
966 2
Anton Belec,
Josip Šiška, knesoškofijski kcincelar, podpredsednik
Dr. Ivan Šusteršič, predsednik.
Odborniki:
Josip Jarc,	Matija Kolar, Dr. Viljem Schweitzer,
posestnik podjetnik in trgovec v veleposestnik v Medvodah.	šupnik pri D M v Po]ji odvetniški koncipijent v Ljubljani.
St. Vidu nad Ljubljano. Dr. Andrej Karlin,	Gregor Šlibir
Frančišek Leskovic, stolni kanoHik v Ljubljani.	Jran Kregar, * ^ Rud^
blagajnik , .Ljudske posojilnice«. ^arol Kausehegg,	^ Dr. Aleš Ušeničnik,
veleposestnik v Ljubljani.	^juoijam. ^^ ^^ y LjnUj('mL


Josip Kastelic,
krojaški mojster, v Ljubljani, Vodnikov trg St. 4,
priporoča se prečastiti duhovščini v
izdelovanje vsakovrstne
ofelek e,
posebno
talarjev, površnikov itd.
Izdelujem birete, cingulum in vsakovrstne šemlsete, kakor tudi vsa druga v to stroko spadajoča dela
natančno po meri. Prosim prečastito duhovščino, da me blagovoli počastiti s cenjenimi naročili, zagotavljajoč, da bodem vedno skrbel, da zvršim vsako naročilo v največjo zadovoljnost preč. naročnikov.
Slav. p. n. občinstvu priporočam svojo dobro urejeno krojaško delavnico, v kateri izdelujem
obleke za gospode in dečke
po najnovejšem kroju, natančno po meri.	86 39
Zunanja naročila točna. — Cene primarno nizke.
priporoča za dobo lova ter pošilja
iwr pitiil^e -fn
V\,B vse druge lovske potrebščine A v
katerih ima veliko zalogo.
753 9
y &
Dunajska filialka Hranilne vloge na knjižice s 4%.
Menjalnica, borzno posredovanje, posojila ni vrednostne papirje, menični eskompt, vinkuliranje in 984 130 razvinkuliranje obligacij.
Živnostenska banka
na Dunaju, I., Iferrengasse 12.
Glavnice v akcijah 20,000 000 K.
Reservni zaklad nad 7,500 OOO K.
Centrala v Pragi.
Podružnice v Brnu, Plznju, Budejevicah, Pardublcah, Taboru, Benešavi, Iglavi. Moravski Ostravi.
I> a ii a j s k a borz a.
D nč 26. oktobra.
Skupni nržavni dolg v notah.....
Skupni državni dolg v »rebru ......
Avstrijska zlata renta 4°/0.......
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . 1
Ogerska zlata renta 4°/0........
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 .....
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . .
Kreditne delnice, 160 gld........
London vista ..........
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj.
96-05
96-60 114'25
97-75 114-20
90 05 1696 — 652 25 240-67 117-75
20 mark............
20 frankov (napoleondor)......
Italijanski bankovci........
C. kr. cekini...........
Dno 26. oktobra.
3-2% državne srečke 1. 1864, 250 gld.. . 5% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . . 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4°/0, 100 gld......
Dunavske vravnavne srečke 6°/. . . .
23-55 19 20 90-50 11-37
170-160-— 197-— 93-15
251-25
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4°/0 Prijoritelne obveznice državne železnice »	» južne železnice 3°/0
>	» južne železnice 6°/0
>	» dolenjskih železnic 4°/0
Kreditne srečke, 100 gld......
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. Ogerskega » „ » 5 > Budimpešt. bazilika-srečke, 5 gld. . . , Rudolfove srečke, 10 gld.....
105-93-
321 119
99 390 350' 42-20-12 60-
60 76
20 25 50
Salraove srečke, 40 gld. St. Genois srečke, 40 gld. . Waldsteinove sreCike, 20 gld. Ljubljanske srečke .... Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandovo sev. želez., 1000 gl. »t. Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . Splošna avstrijska stavbinska družba . Montanska družba avstr. plan. . . . Trboveljska premogarska družba, 70 gld. Papirnih rubljev 100
170— 198'—
50— 296 — 6090-— 782 -104 50 167.— 406 50 450. -254 25
Nakup ln prodaja rsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
„M E B C U H"
I., UVollzeile 10 in 13, Dunaj, f., Strobstgasso 2.
»JT Pojasnila v vseh gospodarskih in flntnfinih stvar«*,
potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoljskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocoga obrestovanja pri popolni varnosti 4fjT naloženih glavnio.