PoStmna piacana v gotovim Leto LIV. V Ljubljani, v petek dne 8. januarja 1926 St. 5. Posamezna številka 2 Dir Naročnina Dnevna Izdajo za državo SHS neaečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za Inozemstvo netefino 33 Din pede.';»kn Izdala celole no v Jugo-.1 a vili SO Din. za Inozemstvo 100 D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« sass Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici St. S 111 SoKopMJ se ne vračalo, nelranlclrana pisma se ne sprejemalo - Uredništva teleto n Ste v. SO, upravnlitva Štev. 329 'Političen lisi sza slovenski narodi Ceneoglasov I siolp pelll-v/bia moli oolnsl po 1 50 ln2I>,ve£|! orjl iftl nad -15 mm viSlne po Dln2-SO, veliki po 3 ln 4 Din, v uredn Skpni rlelu vrslico po 10 Lin n Pri vcCigm O naročilu ccpuai Izide ol> t ziui oj razen pondeliKa in dneva po pr-szniku Uprava le vKopltarjcvl ul.nl. G * Cejcovnl račun: Cfubliuna Štev. 70.G50 ln 10..149 za Insarale, Sorc;eioiV.75fil, Zatjreh St. 39.011. Prarta ln Dunal St. 24.797 Največja pesnitev Dante: Dlvlna Commedia se bo nocoj videla v skiopticnih slikah ob 8. uri zvečer v Ljudskem domu I Licemerci. >Jutro< je list, ki gradi vse svoje delo na nerazsodnost, omejenost in nepoučenost svojih bravcev, kajti le tako je mogoče razlagati njegov predrzni odgovor na naš torkov uvodnik »Smrtni udarec«. Mi srno z nepobitnimi dejstvi ožigosali herostratsko delo centralističnih režimov v naših socialno političnih zavodih in sedaj pride »Jutro«, se postavi v pozo največjega poštenjakoviča, hinavsko zavije oči in kleveta SLS, češ ta je instalirala »seljač-ki< RR režim, ona je soodgovorna, dokler je vladal PPŽ režim, ki da so bile vse njegove skrbi, zmožnosti in ljubezen posvečeni v prvi vrsti socialni politiki! Tako je mogoče govoriti samo popolnim nevednežem, ki demokratskemu papirju vse verjamejo. Pametni ljudje pa vedo, da kar imamo v Sloveniji pozitivnega socialnega skrbstva. je izključno le delo onih avtonomnih slovenskih deželnih vlad, v katerih je imela odločilno besedo SLS in edinolo SLS je tudi bila, ki se je v Belgradu z vsemi svojimi močmi zavzemala za resnične interese naših socialno političnih zarodov in za delavske pravice. Vso krivdo za propad in un fenje našo socialne politike pa nosi SDS, ker je dobivala naša socialna politika najusodnejše udarce tedaj, ko so imeli njeni eksponenti v rokah ministrstvo za socialno politiko, ali so bili pa » vsaj soodločujoč činitelj v vladi. Težka so-fcHvda pa leži tudi na voditeljih naše socialne demokracije ki so pri vseh teh uničujočih ukrepih SDS ostali poplnoma pasivni, samo da so za kulisami iztržili od SDS kaka udobna mesta za svoje priganjače. To dokazati nI prav nobena težava. Vsi najglavnejši štirje socialno politični takoni so bili ustvarjeni in uzakonjeni v dobi, ko sta vodila ministrstvo za socialno politiko dr. K u k o v e c in dr. 2 e r j a v. In da so ti zakoni neizmerno poslabšali dotedanje stanje v naših socialno političnih zavodih ter na vseh koncih prikrajšali dotedanje pravice slovenskega delavstva, ve vsak otrok. Slovenska bolniška blagajna je izgubila vso samostojnost, z njenimi milijoni, ki so se naložili v bankah, katere so blizu SDS, je začela neomejeno razpolagati od SDS ministrov imenovana družba njenih in socialističnih eksponentov, v zavodu je bil instaliran birokratizem, ki kriči o upravni nesposobnosti SDS ter požira ogromen del vseh tako težko plačilih prispevkov. Delavstvo pa je izgubilo odločilen vpliv na upravo svoje lastne imovine, česar mu ni tipala oporekali niti Avstrija. V posredovanju dela je bila uničena tako vzorno poslujoča organizacija slovenskih posredovalnic za delo, zaradi centraliziranja onemogočena vsaka izpopolnitev, ubila vsaka iniciativa in ukinjena najpotrebnejša sredstva tako, da ji je nesposobni eeniralizein onemogočil sploh vsako ustvarjajoče delo, ker odločilni činiieljii sploh pojma niso imeli, kaj je posredovalnir-a za delo iu kak smisel ter smoter ima. Ljubezen SDS dn socialno političnih zavodov je šla tako daleč, da ministrstvo za socialno politiko tedaj, ko ga je vodil »demokrat«, n. pr niti naravnost smešno fiizke najemnine za uradne lokale ljubljansko posredovalnice ni hotelo plnčati, raradi česar je bila tudi deložirana. Iz delavske zbornice, ki bi morala biti, kar je menda več kot samo po sebi umevno, avtonomna delavska korporacija. so naredili čisto enostaven organ ministrstva za socialno politiko, ki la-hi.o z njo pometa kakor mu drago. Na pozitivne socialno politične zakone se »državotvorna« SDS sploh ozirala ni in iz njenega naročja so izhajale naravnost protizakonite odredbe in naredbe. večino izvršilnih naredb k najvažnejšim delom zakonov še do danes nimamo, čeprav je bila v zadnjih petih letih SDS skoro ves čas v vladi. In kaj nnj rečemo o gorostnsnem dr. žerjavovem pravilniku o bra-tovskih skladnicah? Skratka: pod protisocinlno in upravno popolnoma nesposobno roko SDS je morala od avtonomnih slovenskih deželnih vlad ustvarjena ln zasnovana socialna politika propasti popolnoma, »seljafcklc RR koaliciji je pa ostala prihranjena žalostna slava, da ji Je zadala so »milostni sunek«, dočlm so gorbldrmokra-Ski voditelji brezbrižno nsietirali takemu »skrbstvu« dosedanjih režimov za naSe delavstvo ter se pehali in tepli za udobna me- ik fiasko radicevcev v Dalmaciji. Split, 7. januarja. (Izv.) Radičevci so hoteli organizirati dve veliki manifestaciji svoje stranke v Dalmaciji. V Splitu so sklicali javno skupščino svoje stranke za včerajšnji praznik. Vsled nerazpoloženja ljudskih mas proti ra-dičevcem se je vodstvo stranke ustrašilo in v zadnjem trenutku zbor odpovedalo. Sestali so se samo maloštevilni zaupniki in zborovali za zaprtimi vrati. — V Sinju so radičevci hoteli izrabiti proslavo lOOOletnice hrvatskega kraljestva v svoje strankarsko-agitacijske svr-he. Ko je za to zaznal narod in opozicionalne stranke, so proslavo bojkotirali. Zato tudi ta namera radičevcev ni uspela. * odpotoval v Cavfat in Monte Carlo Bclgrad, 7. januarja. (Izv.) Včeraj popoldne je bil ministrski predsednik Nikola Pašič pri kralju v avdijenci. Po avdijenci se je vršila seja ministrskega sveta, na kateri se je Pašič poslovil od ministrov in jim priporočal zvesto in pošteno delo. Zvečer je odpotoval v Cavtat. Od tam bo najbrž odpotoval v Monte Carlo, da se pozdravi. Pašičevo zdravstveno stanje se je namreč v zadnjem času precej poslabšalo in je treba, da sc opomore. Iz Pa- šičeve okolice se je izvedelo, da se Pašič pred sestankom narodne skupščine ne bo vrnil. Do tega časa so odložene vse kombinacije o nameravani rekonstrukciji. Ravnotako se ne da pričakovati, da bi prišlo preje do spremembe v političnem položaju. — V Belgradu vlada popoln mir vsled praznikov. O političnem položaju so razpravljali ob priliki čestitanja v zasebnih hišah. adfarski škandal. MADJARSKI FAŠISTI SO PRIPRAVLJALI DRŽAVNI UDAR, — POLICIJA IZKUŠA ZAKRIVATI ZVEZE PONAREJEVALCEV Z DRŽAVNIMI FUNKCIONARJI. - FRANCIJA ENERGIČNO NASTOPA. — PREISKAVE NA WINDISCHGRAETZOVEM POSESTVU IN GEOGRAFSKEM INSTITUTU. Budimpešta, 7. jan. (Izv.) Državno pravd-ništvo bo jutri predlagalo sodišču, naj se nad premoženjem vseh osumljencev radi afere s ponarejenimi franki, zlasti pa nad imetjem princa Wind.i8chgraeiza, postavi sekvester. — Osumljenci so politično zelo različno orientirani. Jankovics je legitimist VVlnkler sploh ni politik, 01chvary je pripadal »Prebujajoči«, se Mažarom«, Paba je judovskega pokolenja itd. Vsi osumljenci so zasledovali sebične namene, poleg tega pa se da pri zasliševanju ugotoviti, da so zasledovali tudi politične momente. Butiapešta 1. jnn. (Izv.) Mažarska policija se na vse kriplje trudi, da odvrne sum, da bi bili v zvezi s ponarejevalci 1000 frank, bankovcev merodajni državni uradniki in funkcionarji. Ravno v tem pogledu obstojajo velika nasprotja med izjavami zaprtega policijskega šefa N«dossya in Ludvika VVindischgraetza. Ludovik Windischgraetz je pri ponovnem zaslišanju korigiral svojo prvotno izjavo in namigni!, da se niso tiskali franki v državni tiskarni, ampak na njegovem posestvu Saros-patak. Kljub temu krožijo v javnosti vesti, da ima vsa afera veliko politično ozadje in da jo knez Windischgraetz dal svojo drugo izjavo le pod pritiskom. V opozicionalnih iti vladnih krogih smatrajo, dn se bo z vso afero bavil parlament, ki je odgoden do 19. januarja. Policija je poslala na Windi.sehgraetv.ovo posestvo detektive, ki naj izvedejo hišno preiskavo in ugofove, da je bila v kleteh Windischgrae-tzovega gradu delavnica za falzificiranje frankov. Diplomatski krogi tega koraka mažarske policija ne smatrajo resnim. BndimpsSla, 7. januarja. (Izv.) O Gora* b6scu so se širile v inozemskih listih vesti, da je odpotoval na deželo, od koder koraka s svojimi četami proti Budimpešti. Te vesti sc uradno demontirajo. Gombosc namreč leži bolan v Budimpešti. Budimpešta, 7. januarja. (Izv.) Narodni poslanec Ullan izjavlja, da je bil deset dni v Opatiji, kjer sc je zdravil, in da ni v nobeni zvezi s ponarejevalci frankev in da bo vse tiste časopise, ki ga dolže kakršnih koli zvez s ponarejevalci, tožil. Budimpešta, 7. januarja. (Izv.) Princ Win-dischgractz jc pri zasliševanju izjavil, da je po obstoječih zakonih res kriv, nikaVor pa ni kriv pred zgodovino, ker ga nacionalni interesi in vzpostavitev velike Madjarske opravičujejo k takemu dejanju. Kakor sc zatrjuje, jc Nadossy vedel, kje sc bankovci t skajo, Jankovics pa ni vedel za ponarejanje. Ravno tako tudi ni vedel, da se nahajajo v kovčku, katerega se je uradno zapečatilo za odpoši-Ijatcv v inozemstvo, ponarejeni franki. Budimpešta, 7. januarja. (Izv.) Policija sc zelo trudi, da bi ugotovila, kje so se tiskali ponarejeni franki. Vso institute, ki bi prišli v poštev, jc zasedla policija in jih preiskuje Med drugimi jc policija zasedla kartografski institut. Od uslužbencev, ki sn tam nnstav- sta v socialnopoliličnih zavodih. Tako jc ln nič drugače. Če pn »Jutro« mika nadaljevali lo debato, smo od srca radi pripravljeni. Ijeni, se uradno nikogar ne zasleduje. Politične stranke izjavljajo, da gledajo na razvoj preiskave zelo mirno in da se dosedaj še ne da sklepati, da bi imela afera kake zunanje politične namene. BndimpeSta, 7. januarja. (Izv.) Policijski svetnik Bauer se je včeraj podal v Sarospa-lak z 12 detektivi, da bi odkril, kje so se tiskali bankovci. Preiskava pa ni prinesla niti najmanjšega uspeha. Budimpešta, 7. januarja. (Izv.) Uradnik kartografskega instituta Gero je pri aretaciji priznal, da so sc tiskali bankovci v kartografskem institutu s stroji, ki se nahajajo v suterenu. V svoj zagovor je navajal, da ga je princ Windischgraetz poklical k sebi na stanovanje in mu tamkaj Izjavil, da ima stvar strogo patriotični značaj. Po zaslišavanju so Geroja zaprli. Nadalje je bil aretiran Andor, ki je bil obdolžen, da je razširjal ponarejene novčmice. Budimpešta, 7. januarja (Izv.) Iz Milana je javil predsednik tamošnje Zveze Madjarov Fakarias, da je pred par dnevi dobil od dveh Madjarov dva ponarejena bankovca za 1000 frankov. Po ugotovitvah milanske policije sta dobila ta dva Madjara pred dvema dnevoma iz Madjarske brzojav, na kar sta takoj iz Milana odpotovala. Bttdimpešta, 7. januarja. (Izv.) Na dvorcu grofa VVindischgraetza se vrše velikanske preiskave. Preiskavo vodi 25 tajnih policistov, med njimi je tudi odposlanec francoske policije. Praga, 7. jan. (Izv.) Po vesteh iz podkar-patske Rusije vodijo sledi afere s ponarejenimi franki tudi tia. V kraju Ungvar je policijski ravnatelj izvedel preiskavo v tajništvu krščansko socialne stranke in zaprl strankinega predsednika. Preiskava se bo nadaljevala. Milan, 7. januarja. (Izv.) Sem je prispel uradnik francoske policije radi preiskave in iskanja krivcev, ki so razpečavali ponarejene francoske novčanice. V času od 12. do 18 decembra 1925 so se mudili v Milanu štirje Ma-djari, ki so pripadali k tej ponarcjevalski družbi. Mitan so pa zapustili radi tega, ker jim je posel šel slabo od rek. Kakšne uspehe so dosegli, se dozdaj šc nc ve. Sodijo, da so razpečali 200.000 frankov. Budimpešta, 7. januarja. (Izv.) Pri trgovcu z železnino Ncmesu so našli polomljen liskar-niški stroj za tiskanje bankovcev, katerega je dobavila Leipziger Schncllprcsse-Fabrik. * * * čedalje jasneje postaja, da je ponareje-po drugi strani pa jc imelo to ponarejanje na-Madjarskem državni puč. Kakor je dognala dosedanja preiskava, so ponarejevalci francoskih frankov hoteli pomagati madjankim fašistom do potrebnih denarnih sredstev, da izvedejo nameravani monarbistični prevrat: po druig strani pa je imelo to ponarejanje namen, izpodkopati valuto tujih držav. Tudi n; nobenega dvoma več, da je bil glavni zaščitnik cele akcije državni upravnik Horthy. A koga so nameravali madjarski fašisti posad.: na prestol. Očividno ne Habsburžana, ampak kakega drugega pripravnega človeka, seveda slabiča, ki bi bil le slepo orodje v njihovih rokah. Oni so pač nameravali na Madjarskcm uvesti fašistovsko strahovlado in diktaturo in v zvezi z enakimi organizacijami v drugih državah zanesti krvavi teror tudi v sosedne države. Vsekakor so bili madjarski f;;Sisti že v zelo živahnem stiku z Rimom. DEMANTI. Madrid, 7. jan. (Izv.) Oficielno se denian-tirajo vse vesti o kakršnihkoli poskusih, da bi se najstarejši sin bivšega cesarja, Oto, vpostavil za ogrskega monarha. ;ciraE Zagreb, 7. januarja. (Izv.) Policija neumorno nadaljuje preiskavo proti falzifikator-jem lOOOdinarskih novčanic. Vsa preiskava jc še tajna in policija ne daje javnosti nobenih poročil. Pač pa je vsa afera že toliko pojasnjena, da moremo s sigurnostjo soditi, da so se falzifikati izdelovali v inozemstvu, in sicer v eni izmed sosednjih držav. Družba je imela spretno organizirano tihotapstvo in razpeča-vanje v naši državi. Uradnik zagrebške policije dr. Bogdanovič je odpotoval v Italijo, kjer so bili izdelani po vsej verjetnosti klišeji za falzifikate. Zaprti Mate Mp.donič je priznal in izjavil, da so se falzifikati izdelovali deloma v naši, deloma pa v eni izmed sosednjih držav. Zaprti osumljcnci v Brinju so povedali, da so bili falzifikati izdelani v Nemčiji. NAŠ FINANČNI MINISTER GRE V AMERIKO. Pariz 7. jan. (Izv.) Finančni minister države SHS dr. Slojadinovič ie danes's svojim spremstvom zapustil Pariz in odpotoval v Ameriko. NAŠ DOLG V FRANCIJI 1 MILIJARDA 738 MILIJONOV FRANKOV. Pariz, 7. jan. Jugoslovanski finančni minister dr. Stojadinovič je zakljuičl razgovore za ureditev dolgov kraljevine SHS v Erranciji. Celokupni dolg znaša eno milijardo 738 milijonov frankov. V la znesek so vračunani tudi dolgovi bivše kraljevine Črne gore. Dr. Stojadinovič je priredil na čast francoskemu fin. ministru Doumeru svečan obed. POTRES V ZAGREBU. Zagreb, 7. anuarja. (Izv.) Danes ob tri četrt na tri smo čutili tukaj slab potresni sunek. Geodinamični zavod je dal sledeče obvestilo: Danes ob 2. uri 40 min. 48 sek. so seizmografski aparati zaznamovali potresni sunek. Epicenter jc oddaljen 40 km Smer zapad-severozapad Potresn i sunek je bil podoben enemu 1. januarja, le da jc bil veliko slabši. Epicenter potresa 1 januarja je bil oddaljen 150 km in je valovil v smeri zapad-jugozapad. Smer potresa se je torej premaknila proti severu. Danes ob 5. uri 90 sekund je sledil še en prav lahek potresni sunek. Izpolnila se je torej napoved dr. Belerja, da bodo novoletnemu potresu sledili še nadaljni sunki. V GRUŽU SE JE POTOPILA ITALIJANSKA LADJA. Bclgrad, 7. januarja. (Izv.) Po vesteh iz Dubrovnika je prišlo v luki Gruž do velike katastrofe. V pristanišču ic bil italijanski pa-robrod r>Audaccčigar kapelan se imenuje Francesco Pappa. Trčenje se je zgodilo tako. da je dubrovniška ladja »Petka« z veliko brzino privozila v pristanišče in zadela iadjo »Audace« v sredino v trebuh in jo preklala na dvoje. Ladja >-Audace - sc je potopita, moštvo pa se jc rešilo. Skoda je ogromna Dubrovniška ladja »Petka« je ostala nepoškodovana. VEZUV JE MfREN. Rim, 7. jan. (Izv.) Ravnatelj vezuvske opazovalnice prof. Malngra ,ie izjavil, da ne pomeni zadnji izbruh Vezuva nobene nevarnosti za okoliško prebivalsivo. ŽELEZNIŠKA NESREČA. Pariz, 7. jan. (Izv.) V podzemeljski že-le.mici sla trčila dva vlaka. Mrtvih je bilo š.d oseb. i — Pariz, 7. januarja. (Izv.) Senatska zbor-'.a je »prejela zaupnico za Briandov kabinet Bcriia, 7. januarja (Izv.) Zbornica je tla* nes izvoliia sorialnega demokrata Haasa za predsednika. Papež Pij Xl.v fašizem in slovenski .»svobodomiselni" tisk. Naša inteligenca, v kolikor s« zbira okolu >Jutra< in z njim vred izpoveduj® fašistovska načela o nacionalizmu in državi, je imela te dni obilo prilike, da se zgraža. Zgraža nad katoliško cerkvijo — ki jej jo tako neizrečeno na srcu I — Ln nad njenim poglavarjem papežem Pijem XI. Ta papež se je izpozabil tako daleč, da je odobril in pohvalil — fašizem! To je storil v svojem nagovoru v tajnem kon-zistoriju dne 15. decembra 1925. Tako je za-vpilo »Jutro« tiste dni in se ni nehalo zgražati nad tem do današnjega dne. Z ujim pa se je, kakor rečeno, zgražalo vse, kar pri nas fašistično misli, leze ino gre. Vsega tega sicer ni prav veliko, a toliko vendar, da napravi nekaj vrišča in prahu. Zato je že potrebno, da na podlagi tostvarnih papeževih izjav samih — avtentičnih namreč in ne po fašistov-skih virih pobranih — pokažemo, kako si v resmici stojita nasproti Pij XI. in fašizem. Saj pameten človek niti za hip ni mogel pomisliti, da bi papež zastopal o čemerkoli isto stališče, kakor ga zastopa jugoslovanska edinstveno-nacionalna elita, ki ji je glasilo »Jutro«. Da — »Jutro« samo se je temu ne samo čudilo, ampak se je zgražalo nad tem in papeža žigosalo, češ, da je kršil svojo vzvišeno nalogo, ki jej je cilj bratstvo in ljubezen med narodi in stanovi. S tem je »Jutro« nehote temeljito obsodilo svoje lastno stališče, obenem pa se je obsodilo s tem. da se je v svojem boju proti katolištvu zopet enkrat po-alužilo sramotnega orožja — laži. Pred seboj namreč imamo avtentično besedilo papeževega nagovora v gori navedenem konzistoriju. Ta nagovor fašizma nele ne priznava in ne hvali, marveč ga v podrobnostih graja, načelno pa brezpogojno obsoja in odklanja. Pij XI. je v svojem nagovoru uvodoma naglasil blagoslovljeni potek sv. leta in njegove sadove. Nato pa je zavrnil vesti (ki jih je širil italijanski tisk, posebno fašistovski, češ da je papeževo stališče pod fašistovskim režimom popolnoma normalno in zadovoljivo in da je »Rimsko vprašanje« toliko kot rešeno) o sedanjem položaju sv. stolice kot neresnične. Priznal je sicer, da je »javni obrat redno im točno funkcioniral«, da so se romarji »o tem obratu in funkcionarjih pohvalno izrazili«, da ta red v obratu »tudi ni odrekel v dneh zločinske nakane«, katera napolnjuje papeža »z žalostjo«. (Brzojavke naših državnikov Mussoliniju ob tej priliki so zvenele vse gorečnejše!) Dalje je papež jasno izrazil, da je fašistovska vlada, ko je skrbela za vzoren obrat tekom sv. leta, to storila iz čisto praktičnih nacionalno- državnih razlogov: zato. ker so se merodnini krogi »zavedali odgovornosti, ki so jo nosi pred celim svetom.. .< Ti krogi so pokazali, da se jasno zavedajo, »kaj zahtevajo interesi in čast dežele in večnega mesta«. Papež hvaležno pri-zmava, kar se je v zadnjem času tudi drugače storilo za vero (da se je v šole vrnil križ in verouk in da se je veri tudi v javnem življenju vrnila čast). Potem pa nadaljuje: »Toda ko vse to priznavamo. moramo tudi dostavili, da še nikoli ni moglo toliko vernikov iz vseh dežela na sveta po laslnem opazovanju ugotoviti, kakor so to storili sedaj, da položaj poglavarja katoliško cerkve niti iz daleka ni tisti, ki najvišji avtoriteti, s katero jc noverjen poelavar svet »bsogajočo, na svoj način popolne družbo, pripada in je zanjo potreben«. Verniki so se mogli Kristusovemu namestniku približati le na ta način, da so »prestopili prage, ki jih sam, dokler trajajo sedanje razmere, ne more in ne sme prestopiti«. Primerjajmo s tem, kar je napisalo »Jutro« na papežev naslov! »Jutro« je vpilo, da se je papež »pobotal s fašizmom«, da je sedaj padla bajka o »vatikanskem jetniku«, da sedaj ljudje lahko spoznajo, koliko je držati na papeževe besede, kako Rim hujska množice, nato po sklepa prijateljstvo s tistimi, proti katerim je vernike hujskal itd. itd., kakor pač le »Jutro« zna. To pa še ni vse. Pij XI. je v tem svojem nagovoru, v katerem je pravično in modro priznal, kaj je fašistovska vlada storila dobrega. z njim tudi v drugem oziru obračunal. Na nedvoumen način je obsodil fašistovske zakone in odredbe, s katerimi se kršijo državljanske svoboščine in preprečuje verski pouk, ker so v šolah zabranjuje materni jezik drugorodnih državljanov. Še več: papež je obsodil in odklonil tudi temeljna načela fašizma! P;vpež je namreč v svojem nadaljnem govoru rekel: »Dasi po zasluženju priznavamo vse, kar more preprečiti ali vsaj oslabiti razredne bojo in podrediti delavnost različnih razredov obči blaginji, nas vendar globoko žali, da se v teh zadnjih dneh ko so so sklepali še novi gospodarski in narodni zakoni, ni vpo-štoval niti so vdejstvil, kakor bi bila dolžnost, katoliški nauk in katoliška akc ja, in to v stvareh, v katerih bi bilo vpoštevanje tega nauka in te akcije potrebno. Kajti so svobo-šč .no. ki jih mora katoliška cerkev braniti in zahtevati, ker je po svojem nauku in svojem u troju pravtako nasprotna tisti anarhiji, v katero vodita in potezata liberal zem in socializem, ki ju jo oba brezobzirno obsodila — knkt,r je nasprotnica tistega političnega nazora, ki smatra družbo in državo kot da sta sami sobi namen in moro, da no rečemo s fatalno goterostjo mora voditi do tega da individuelne in posebno pravice z nič manj nesrečnim izidom žrtvujo in posesa.« To je stališče Pija XI. nasproti fašizmu. Papež torej ni samo javno obsodil nacionalnih krivic, ki jih fašizem dela — tu sla mišljena brez vsakega dvoma slovansko Priniorje • in nemški del Južnih Tirol — marveč tudi njegova politična in socialna načela, ki pravtako kakor socializem uničujejo svobodo. In pa-pož je prvi in edini suveren, ki jo tako javno obsodil principe fašizma! Ali se jih je kdaj upala obsoditi kakšna jugoslovanska vlada, v kateri je opetovano sedel g. dr. Žerjav? Sicer pa sploh drugače biti ne more, kakor da po-gla var katoliške cerkve obsodi, kar ni prav. Saj je tudi že Piiev predhodnik v javnem pismu škofu Bartolomasiju na najodločnejši način obsodil krivice, ki jih dela fašizem slovenskim in hrvatskim vernikom, obžalujoč, da sv. stolica žal nima tiste svobode, da bi mogla te krivice preprečiti z vso svojo močjo. Nasprotno pa g. Nineič še nikoli ni javno protestiral proti krivicam, ki se našemu življu gode v Italiji in g. dr. Žerjav, ko je bil minister, tudi ne. Klevetati papeža, to pa svobodomiselni tisk zna. Če bi bilo »Jutro« drugačen list, nego je v resnici, najsi tudi še tako liberalen, bi svoje trditve popravil. Tako pa se moramo zadovoljiti pač s tem da ga z njegovo lažjo postavimo na sramotni oder. Avstrijski škofje o sodalizm m » ji h mm Avstrijski škofje so izdali zelo pomenljivo okrožnico socialne vsebine. Sklicujejo se na okrožnico papeža Pija XI., ki opozarja na notranji razdor, kateri ogreža varnost držav. »Razredni prepir se je zajedel kakor poguben tvor v srca narodov. Na eni strani strastne želje po blagostanju, na drugi strani ljudje, ki krčevito drže svojo last. Ustavlja se delo, ljudstvo se upira, uvajajo se prisilne naredbe v splošno kvar. Nevarnost je tem večja, ko se ljudstvo udeležuje v širni meri državnega življenja. Nemir se je polotil vseh, vse je nezadovoljno. nikjer ni medsebojnega umevanja. Nihče se ne mara pokoriti, dela se izogiba vse, na mesto podjetnosti in dela sta stopili nemarnost in lenoba na mesto redu, ki je pogoj miru, beganje in onemoglost. Podjetja, meščanska delavnost propadajo, trgovina se ustavlja. znanost in umetnost pešate, človeška družba vidno nazaduje v barbarstvo.« Naslanjaje se na papeževo okrožnico na-glašajo avstrijski škofje: Socialnega zla naše dobo je kriv kapitalizem. »Ni res, da katoliška cerkev pridiguje samo delavcem pokorščino in potrpežljivost ter da podpira podjetnike in denarno oblast. Od Klementa iz Aleksandrije do Benedikta XIV. Je cerkev prepovedovala jemati obresti od posojil, nikjer in nikdar cerkev ni negovala kapitalizma. Še I.eon XII. obsoja »požrešno ode-ruštvo«. Benedikt XV. obsoja v cerkvenem zakoniku vsnkatero oderuško pogodbo in izkori-Rčevanje pri plačah. A ljudje hočejo bili prosti, hočejo obogateli, ne oziraje se na božje zapovedi. Moderna doba je vzraslla, pravijo, iz neoviranega razvoja vseh sil. Kapitalizem se je razpasel tudi po katoliških državah. Jasno je, da veleindustrija ni kaka nesreča. tudi kreditna organizacija ne, in da delavec služi plačo, ni nič hudega; pogubno je pa nr.čelo: Iščimo najprej bogastva in vse dobro se nam bo dalo! Poguba je, da kapitalizem ni zadovoljen s tem, da zadovolji obstoječe potrebe. Industrija hoče obogateli, zalo se izmišljajo vedno nove potrebe in ponujajo naprej nove udobnosti. Na potrebe delavca se pri lein nič ne misli. V tovarne so se pritegnile ženske in otroci run življenske potrebe delavca, na njegove verske dolžnosti, na njegovo družinsko življenje se ni nič mislilo. Prepičla je postala plača delavca, njegova duša je za-! padla hujšemu siromaštvu. Leon XIII. je že svaril, da bodo delavci postali nemirni ako se jim jeniljeta vera in časno blagostanje. Kapitalizem je zatrl v ljudeh zavest, da smo vsi otroci božji. Ce ljudje nc poznajo več samo-zatajevanja, če ne znajo krotili svojih nagonov. če ne poznajo ne Boga ne bljižnika nobeno družabno življenje ni mogoče. Družina, narod in država morajo propasti. Monopoli in trusti delajo cene brez ozira na pravico. Vojsk-«. mir in prevrat — vse služi velekapitalu, in ljudska beda njegovo oblast le utrjuje. Ran-ke so povsod zavladale in dokler traja ta oblast. ne pomaga delavcem noben« postava. O Babilonu se pravi: »Tvoji trgovci so bili tvoji velikaši in ob tvoji čarovniji so zablod ili vsi narodi « Lastniki denarja vladajo svet ir uživanje je čar, s katerim zavajajo narode. Borba dolarstra sa enakopravnost ▼ družbi jo opravičena. Podjetnik naj z delavcem postopa kakor e kristjanom, naj se zaveda, da mu je dolžan pravično plačo. Naj so zaveda, da je dolžan delavca ljubiti kakor brata ter ga spoštovati in mu pripoznavati enakopravnost. Kdor ima kaj premoženja, naj se ga poslužuje v občo korist in naj drugim vstvarja priložnost dela. Vsi smo dolžni delati in imamo pravico do dela. Na mesto divje špekulacije naj stopi skrb za varno delo. Bogatin naj se ne uda-ja razkošju, da bo kaj imel za dobre namene. Krščansko ljudstvo naj bi bilo eno srce in ena duša. Mamonistični kapitalizem je izzval boljševizem in prosto gospodarstvo prisilni red. Delavci so postali nemimi, zaželeli so po dostojnem človeškem življenju, po družini, po svetnem blagostanju, po varni eksistenci. Delavec ne mara več biti izročen kapitalizmu, zato se združuje: prava ljubezen do bližnjega naj to razume. Delavec hoče biti v družbi enakopraven z drugimi stanovi, vedoč, da le delo dela naravo plodovito. Delavec hoče upliva v javnem življenju, da pride do svoje pravice: tudi to je treba umeti. V delavcih se je vzbudilo vroče peželjenje po družinski sreči. »Kdor se ne zavzema za zatirano ljudstvo, lahkomiselno greši zoper sebe in zoper državo« I.e-on XIII.), to tembolj, ker se revolucionarni agitatorji polaščajo delavske politike, ki jo pretvarjajo v boj zoper katoliško cerkev. Leon XIII. je pozival škofe: »Skrbite, da sinovi katoliške cerkve ostudni zvezi socializma ne bodo pristopili in da se ne bodo upali kakorkoli podpirali ga « Za občevanje s socialnimi demokrati veljajo besede svetega Pavla do Korinčanov: »Ne vlecite v enem igu z brezverci! Kaj imnste pravica in brezbožnost skupnosti? Kaj ima luč s temo? Kako se družita Kristus in Belial? Kakšno skupnost ima-sta vernik in brezverec? Kako se naj postavljajo maliki v tempelj? Idite proč od njihove družbe in ločite se od njih, ne dotikajte se gnilobe« (II, Kor. G, 15). Socialdomokraška država bi pomenila največje trinoštvo. Škofje se posebno spominjajo socialnega vprašanja med kmečkim ljudstvom. Kmečke posle svarijo, naj nc pričakujejo boljših časov od socialne demokracije. Gospodarji pa naj v duhu pravice in krščanske ljubezni ure-de delavske razmere. Brez državne oblasti, ki se zaveda, da je Bogu odgovorna, ni varnega reda. Socializem pa hoče vpostaviti oblast, ki ni odgovorna nikomur in bi se morala, ako se hoče vzdržati, posluževati sile. Socialistična država bi bila država brez Boga. brez cerkve, a zatrla bi se v nji vsa prostost. Blodna je misel, da se more v državi s silo vse urediti in da bi se dalo s silo uravnano gospodarstvo držati. Državni socializem, ki s silo urejuje ne samo gospo arsko, marveč tudi duševno življenje, zlasti šole. bi bi! neznosno trinoštvo. Zato je Leon XIII. rekel, da je socializem »smrtonosna kuga«. Grozovita prevara je delavcu jemati vero in mu obetati odrešitev od prevrata. Mnogi državniki so imeli vero za zgolj zasebno stvar, a brez vesti se ne more gospodariti, vest pa izvira Iz verskega življenja. Cerkev goji v ljudeh mir, socializem pa vnema sovraštvo. K miru vodita samo pravica in ljubezeu. Z »otroškimi prijatelji« deluje socializem v pogubo otrok. Kapitalistični vrag se ne more izganjati s socialističnim belcebuborn. Socializem nas ne bo oprostil, vpostavil bi tri noš Ivo in grozno strahovlado. Varujte svoje otro' e pred »prijatelji otrok«! Socialna demokracij« ljudi sili otroke odtegovati veri. Rešitev duše pa je več nego ves dozdevni dobiček soeialnodemokraških organizacij. Delavci, varujte se socialne demokracijo! Varujte delavci svoj zakon in svojo družino, ki jo socialna demokracija hoče razdreti. Ne linajte lj udstva v pogubo s prosto ljubeznijo in prokleiim omejevanjem števila otrok. Varujte se pogubnega upliva socialističnih časnikov, ki vnemajo v vaših srcih sovraštvo zoper Boga. Ti seiejo nevero po delavnicah in družinah. Varujte se socialističnih društev in organizacij. S strehovanjem vas silijo v svoja društva, pomagajte sami, da se to slrahovanje zavrne. Kdor se vpiše v ta društva, podpira sovražnika katoliške vere. S svojim denarjem delavci podpirajo socialistično časopisje in ve^no težje bo priti iz te sužnosti. Veliko delavcev je v socialističnih organizacijah le prisiljenih in o nnsprotstvii zoper vero ne marajo nič vedeti! Ali kateri časni dobiček bi odtehtal zlo. ki se širi po socialističnih društvih? Krščanski delavec, tvoj prostor ni med socialnimi demokrati, ne v socialističnih stro-kovrih zvezah, ne med komunisti, najmanj med boljševiki. Socialna demokracija je po-gi.'-n tebi in družbi. Odločiti se je trebn. dvigniti se in uvrstiti se v krščansko organizacijo. Drugi stanovi pa naj priznajo vaše pravice in naj vam pomagajo.': Pogubnost brezbožnega socializma. Socializem obeta delavcem raj na svetu, v resnici pa je ta le materialistično umevanje židovskega mesijanstva. V socializmu ni rešitve. Rusija nam kaže. kaj pomenita socializem in boljševizem. Vsemu svetu preti od tam veliko zlo in morebiti se pogreza vsa evropska kultura. Plutokrarija si je nagromndila krivične lasti, last se je med ljudmi krivično razdelila, toda zmota je trditi, du človek nima pravice do lasti, da je last, ki se je pravično pridobila, le tatvina. Lastninska pravica je utemeljena v naravi, brez nje ne bi bilo ue miru v človeški družbi ne sreče v družini. Socializem je zavrgel zakon: lahko, ker se Ia v javnosti ne pripoznava kot zakrament, ker je delavcem skoroda zabranjen. Blodnja ln zmota je, zanikovali stanovsko ureditev družbe ter prisvajati vso oblast delavcem. Zmota je, pričakovati napredka brez dela, s silo. Vsaka doba si mora sama ustvariti obliko svojega gospodarstva, veleindustrija svoje oblike še ni našla. Tu ne pomaga nič ščuvanje in zahle-vanje; vse je treba »kupno preudariti. Leon XIII. zahteva: »Različna mnenja so človeška usoda. Vešča Id naj se posvetujejo o spornih vprašanjih mirno in stvarno, ponižno in t medsebojnem spoštovanju.« Delavska zahteva, uplivati na gospodarstvo po delavskih zbornicah in delavskih svetih je upravičena, ako ostane v pravih mejah in ne krši pravice podjetnikove. Medsebojno razmerje naj bi bilo prešinjeno od ljubezni do bližnjega, ki vsakomur rada daje, kar je njegovega. Škofje priporočajo složno delovanje delodajalcev in delavcev v pravični skupnosti. Podjetnik naj se zaveda, da je on odgovorni voditelj, dn je dolžan služiti delavcem po Kristusovih besedah: »Kdor je med vami gospodar, naj bo služabnik vseh.« Delavci pa naj bi z dobro voljo, z vestnostjo, s zvestobo in zmernostjo po—gali, da se premagajo današnje težave. S&ozli S£S Maribor, desni breg. Dne 1. t. m. se je vršil shod v Framu in 3. t. m. shod v Spodnji Polskavi. Oba shoda sta bila zelo dobro obiskana. Z velikim zanimanjem je ljudstvo sledilo poročilu poslanca g. Stelana Faieia in je izreklo njemu in Jugosl. klubu popolno zaupanje. V Framu je bila sprejeta soglasno resolucija: »Izrekamo slovesno, da smo brez izjeme s svojimi škofi v boju za svetinje svete ccrkve in vere.« Hvalevredno je delo naših zaupnikov v Framu in Sp. Polskavi; omenim med drugim uglednega in neumornega našega pristaša, gospoda Ferd. Lesnika v Framu. — Prihodnjo nedeljo na 10. t. m. bo shod SLS ▼ prijaznem Limbušu pri Mariboru. Obširno poročilo o političnih in gospodarskih razmerah nam da narodni poslanec g. Falež. Prosimo zaupnike, da pripravijo pravočasno vse potrebno za shod. Krka pri Stični. 3. jan. t. 1. je imel posla-ncc B r o d a r dobro obiskan shod, na katerem je opisal žalostno stanje našega kmeta v novi državi in popisal borbo naših postefitfiv za zboljšanje. Na shod so prišli tudi samostbj-neži s svojim voditeljem gostilničarjem Borštnikom z namenom, da bi shod motili. Povedali so sami, da njihov poslancc Pucclj do sedaj ni prav delal; odobravajo pa njegov pristop k Radiču. Poslancc Brodar jim je dokazal, da jc Pucljevo delo tudi sedaj poguba za našega kmeta, ker z vladnimi poslanci glasuje za večje davke in vsa druga bremena. »Ne verjamem, eč glasuje, ker nisem bil v parlamentu« je dejal Borštnik, drugi samostojneži so mu za to krilatico ploskali. Žalostno! — Naš« možje so šli zadovoljni domov s sklepom: še bolj trdno bomo skupaj držali! Dobropoljo. V nedeljo, dne 27. dec. 1925 se je vršil pri nas občni zbor Km. Zveze. Ude ležba je bila izredna. Govoril je na občnem zboru tudi poslanec Škulj, ki nam je pojasnil sedanji politični položaj. Sprejele so se nekatere resolucije, med njimi se je izrazilo popolno zaupanje Jug. klubu za pošteno, častivredno dosedanje delo Udeležili so se zbora tudi nasprotniki, ki so molče pritrjevali govornikov!m izvajanjem in se razhajali precej poparjeni ker so uvideli, da le SI,S koraka po pravi poti. z prosvetnega ministrstva. Te dni se je vršila v prosvetnem mlnistr-stv u konferenca vseh nadzornikov, referentov in načelnikov. Razpravljali so o novem načrtu za osnovne šole in o reorganizaciji dela v ministrstvu v zmislu politike štedenja. Med drugim se dosedanji umetnostni oddelek pre-osnuje v navaden odsek, ki mu bo načetoval najstarejši nadzornik. — O novem načrtu za srednje šole se skliče konferenca še tekom januarja; med drugim se povabijo nn konferenco zastopniki obeh profesorskih organizacij v Jugoslaviji. Morika Erzberserja so prijeli. Gradcc, 7. januarja. (Izv.) Policija je zaprla nekega Heinricha Schulza, ki je baje morilec Erzbergerja. Po opisih, ki jih ima policija, bi bil aretiranec pravi. Pri ponovaem zaslišanju je izjavil, da se piše Heirich Vogt in da nima nič opraviti z umorjenim Erzber-gerjem. Preiskava se bo nadaljevala. PANGALOS PROTI KOMUNISTOM. London, 7. jan. (Izv.) General 1'nngelos je danes v Atenah izjavil, da bo nadaljeval borbo proti komunistom, ki so zadnje mesece v Grčiji vodili zelo živahno propagando. Glede zunanje politike je izjavil, da bo ostala smer ista. neme novice \ ir Nori potresni sunki. Danes zjutraj, 7. januarja t. 1., ob 5. uri je bil v Logatcu »pet močan potresni sunek. Od novega leta do danes se večkrat ponavljajo lahni potresni »uniči. * »Ilustriranega Slovenca« posamezne številke lanskega letnika ee še dobe v nekaj Izvodih. Na to opozarjamo posebno one cenj. naročnike, ki bi radi imeli celoten letnik. •k Napredovanja pri poštni upravi v Ljubljani. Kakor smo svoječasno poročali, se je napredovanje v višje skupine pri ljubljanski poštni upravi nekoliko zavleklo. Ukazi in dekreti za II. skupino II. kategorije so pri-•peli ravno za Božič: Iz III. skupine v II. skupino II. kategorije so napredovali sledeči poštni in brzojavni uradniki: Stamcar Milan, Kampjut Lavcslav, Masle Budivoj in Jereb Franc vsi pri poštnem in brzojavnem ravnateljstvu v Ljubljani. Križaj Evgen, Mayer Valerijan, Hofman Edvard. Dular Josip in Lumar Mihael vsi pri pošti Ljubljana 1. Bano Karel pri vzdrževalnem cdseku v Ljubljani. Kraker Alojzij, Šajina Ivo, Weber Gabrijel in Puppie, Viljem, vsi pri pošti Ljubljana 2, Verdir Josip pri pešti Ljubljana 7. Pri poŠti Maribor 1 Kiinar VladLrir, Endlicher Evgenija pri pošti Ribnica na Dolenjskem, Eiletz Franc pri pošli Slovenjgra-dec, Krolnik Viktor pri pešti Poljuane, Wag-ner Viktor v Konjicah, Drakulše Franja v Žalcu, Straus Mihael v Rajhenburgu, Stupar Regina v Dol. Lcgatcu, Ortliaber Ivan v Slovenski Bistrici, Pavšič Franc na Krškem, Kambič Ivan v Metliki, Eržen Vincencij v Moravčah, Avser Iisrel v Jesenicah na Gorenjskem, Ulčakar Franc v Semiču, Slavec Ivan na Laškem, Klasinc Franc v Račjem in Braz Adclf pri pešti Prevalje. Istotako so napredovali sledeči poštni upravniki: Cuš Jakob pri pošli v Murski Soboti, Javor Franc pri pošti v Tržiču. Rabič Ivan pni poŠti Škof-ja Loka, Učakar Anion pri pošli Ljutomer in Treven Viktor pri pešti Med 1 in Zgur Vinko pri pošti Dolnja Lendava. -k Dr. Milan Vidmar je na mednarodnem lahovskem turnirju v Haslingu dosegel 1. in 2. mesto ex aequo s svetovnim mojstrom Aljehinom. Dr. Vidmar se bo udeležil tudi mednarodnega turnirja na Se mera ngu. i* O petresn na Brezjsh smo prejeli z ezirom na našo tozndevno notico sledeče pojasnilo: Ni res, da so padali na tla svečniki in da so moški zbežali iz hiše, ko so čuvali ftotekovo u»ter ob priliki potresa. Ros je, da tim. Cultli polres ob 7.5, sli da bi pa kdo bežat iz hiše, pa nam Brezjancm ni air.no. >r Velika r.srrešs. Na Silvestrov večer jc vozil Janez Kacin, oženjeni hlapec pri trgovcu Francetu Telban v Sovodnju, sod vina 750 1 iz Škofje Loke. Okoli 10 zvečer jc prišel na slabo vgrajeno ozko cesto in padel v Soro. Jan<'?U Kacinu jc zlomilo hrbet in je bil takoj mrtev Oba konja sta sc ubila in tudi sod se jc razbil Hr je vse vino izteklo. Ponesrečenec je b:I pi<§:ta in priden mož, ki je služil 20 let pu tr^jvini leiban. Zapušča vdovo in dva nepreskrbljena otroka. — Te velike nesreče |<-kriva slaba cesta. Ob povodnji v Poljanski dolini jc ta del ceste voda odnesla. Naredili to potem zasilno cesto, ki je na mestu, kjer •e je zgodila nesreča, tako ozka, da se s težavo prerine voz. Na eni strani je breg, na drugi voda. Skarpa sc podira. Ob vodi ni no-tenih držajev. Ker so vasi, ki rabijo to cesto, 30 km oddaljene od Škofje Loke, vozijo vozniki večinoma ponoči. Nujno zahtevamo, da se ta cesla takoj razširi po predpisih in se opremi z varnostnimi držaji, drugače so podobne nesreče neizogibne. Ako se ne naredi takoj zanesljiva škarpa ob Sori, bo prva večja po-vodenj ta del ceste gotovo odplavila. * Ogenj v Ambrusu. Dne 30. decembra ob pol 10 zvečer je nastal v Primčlvasi pri Kovačevih ogenj. Začel je goreti hlev in preden je mogla priti pomoč, se je vžgala tudi hiša. Sumimo, da je zažgala zlobna roka. Pihal j« močen veter in je bila velika nevarnost za 25 številk broječo vas, ltjer je večina poslopij lesenih in s slarno krilih. Požarna bramba iz Ambrusa jc bila hitro na licu mesta. Posrečilo 8c jc gasilcem ogenj pogasiti in preprečiti, da so izvrstno delali, le ccvi so bile prekratke, da bi segle od vode do ogr.ja, poleg tejjs so pa 3e puščale vodo, tako da mora društvo misliti na nakup novih cevi, če hoče s pridom nartopitl pri drugem požaru. Sicer pa društvu vsa čast in priznanje za požrtvovalen trud! ■jar Zagrebško mestno posojLo. Kakor poročajo zagrebški listi, sc odpravlja župan Heind ponovno v Bclgrad zaradi večjega posojila. V tem pogledu so sc baje sedaj šanse V Belgradu izboljšale in zagrebška mestna občina dobi od Državne hipotekarne banke ie ne '20, pa vsaj 15 milijonov dinarjev. S tem denarjem bi začela občina nemudoma zidati niala stanovanja. * Bolniški strežniki sadavili bolnika. Te dni je med vožnjo v Stenjevcc na vlaku umrl 40-lctni umobolni kmet L. Tomaševič. Ko so njegovo truplo na prosekturi v Zagrebu presedali, so dognali, da je bil Tomaševič zadavljen. Tomašcviča sta bila spremljala v Stenjevcc dva bolniška strežnika, ki sta sedaj neznano kam pobegnila. * Iz uredništva »Slev. Nareda«. Dosedanji glavni urednik »Slov. Naroda« g. Rast« Pustoslcmšek izjavlja v današnji številki, da je sprejel ponudbo konsorcija »Jutro«, da prevzame vodstvo direkcije listov tega konsor-cija in da z ozirom na to odlaga glavno uredništvo »Slov. Naroda«. ■Ar Pobegnil je iz Trbovelj dclavcc Franc Stcfančič iz Koroške Bele. Odnesel je sodelavcu Anžurju dobro ohranjeno obleko, vredno 700 Din in pa Ivanu Juncu okrog 100 Din za hrano. •Ar Lovro Krmelj, ki leži v celjski bolnici hudo bolan, nas naproša, da z ozirom na tozadevne svoječasne notice v listih pojasnimo, da on ni izvršil cerkvene tatvine, kakor se je poročalo. Kakor smo se na podlagi uradnega spričevala deželne sodnije v Ljubljani, oddelek VIII., od 16. deccmbra 1925 prepričali, je bil Lovro Krmelj tega od državnega pravdništva res osumljen in tožen, preiskava proti njemu pa se je ustavila, ker ni bilo vzroka za nadaljnje sodno preganjanje. •k Protestni shod proti davčni preobremenitvi Slovenije bo na Jesenicah v nedeljo 10. t. m, ob 3 ponoldnc v restavracijskih prostorih gospoda T a n c a r j a. Na shodu bo poročal predsednik Zveze hišnih posestnikov g. Ivan F r e 1 i h o novi davčni reformi in davčnih razmerah v naši državi, zlasti v Sloveniji. Na shed so vabljeni vsi hišni in zemljiški posestniki iz Jcsenic, Koroške Bele in okolice, kakor tudi drugi davkoplačevalci. Obenem bomo protestirali proti previsokim davkom Slovenije. Po protestnem shodu se vrši redni občni zbor društva hipnih posestnikov za Jesenice, Koroško Belo in okolico. K obilni udeležbi vabi odbor. -A- Vozne olaihave za dijake. Uradni list z dne 19. septembra 1925 št. 88 objavlja iz-premombe in dopolnitve v pravilniku o voznih olajšavah na železnicah v državni eksploa-taciji. Te izpremembe so se izkazale sedaj kot pomanjkljive, da ne rečem naravnost — Za obstoj in razvoj SSovsnife. V sedmem letu združenja jc ostala Slovenija še vedno brez železniške zveze z morjem, katero nujno rabimo, ako hočemo, da bo uspevalo naše gospodarstvo, ki se mora brez te prometne ceste zadušiti. O nujni potrebi te železniške zveze so si bili vsi činitelji v Sloveniji edini, v poletku celo v tem, da more temu namenu zadostiti edinole takozvana Klodič-Hrovat-Kavčičcva proga. To je uvidela celo naša državna železniška uprava, ki je to progo sprejela med ono železniško omrežje, ki se mora v najkrajšem času v interesu javnega blagostanja m v pro-speh narodnega gospodarstva zgraditi. Kot nujna posledica tega povsem pravilnega na-ziranja in vpoštevanja državnih interesov je sledila celo uzakonitev te proge. '' Zahteva po zgradbi te proge, ki je obenem javna zahteva cele Slovenije (— če se peha kočevski odbor za Musilovo progo, je to le krajevna želja, ki vpošteva samo koristi posameznikov in zanemarja pri tem splošni interes ne glede na tehnične in terenske nc-dostatke tega projekta —), stopa znova pred javnost, ker naš promet ne more v bodočo več pogrešati tega naravnega in za razvoj tako potrebnega izhoda na morje. Zato sklicujem v imenu novomeške mestne občine na dan 13. januarja ob 10. nri dopoldne v dvorani Narodaega doma v Novem mestu JAVNO ZEOROVANJE in vabim vse prizadete faktorje, zlasti še gg. poslance vseh političnih strank in vse občinske zastope, da se udeleže javne razprave, na kateri bodo poročali v prvi vrsti strokovnjaki. Smatral sem za dolžnost novomeške mestne občine, ki je v prvi vrsti na izvedbi tega železniškega programa prizadeta, da nadaljuje krivične. Tam namreč pravi: »Člen 96. se I započeto delo; takisto ynatram za državljan- črta in nadomešča s tem besedilom: Dijaki vseh državnih in drugih javnih šol, priznani po državi, uživajo dvakrat na leto popust 50 odstotne rodne tarife. Pripomnim naj, da so uživali prejo dijaki ugodnost 75 odstotnega popusta redne taiife trikrat na leto, ako so so izkazali z ubožnim listom, brez njega pa trikrat na leto ugodnost 50 odstotnega popusta. Če rova naredba (M. S. štev. 25.451 z dne 7. 9. 1925) ne kri več siromašnih in premožnih, je to končno stvar gospoda prometnega ministra, ki s lem kaže, da Eocia nega položaja našega dijašlva ne pozna. Vendar — bodi! Je pa šo neke.j drugega, kar se tiče posebej naših visokošolcev. Za dijaka je smatrati vsakega, ki je na državni ali javni, po državi priznani šoli vpisan. Imamo pa tudi dijake, ki riso vpisani nikjer, pa so vendar — tlijfiki! To bo absolventi visokih šol, ki imajo zadostno število semestrov, a ne izpitov. Ti so v gmotnem o:dru pomoči bolj potrebni nego kdorkoli. Saj vemo, da so redki tisti, ki j bi v roku osmih semestrov >odslušalte pre-j rfavnnin in napravili izpite. Trpka pot našega | študenta je dovolj znana i;? je ni treba tu še i posebej opisovati. Čim pa slušatelj na univerzi I po preteku ormih semestrov prejme a b s o -| Iti torij, ni več dijak, ako se ponovno ne I imatrikulira in inskribira. Slednje je zanj na j eni strani brez pomena, na diugi pa je zdru-i ženo s stroški (iniatrlkulacija, vpis, tiskovine, | eiike, kolki itd.), ki jih naš študent neprijetno j občuti. Pomisliti jc namreč treba, da \sahncjo vsi viri dohodkov: Kdor ima kaj pomoči z i doma, se gn v štirih leiib temeljito naveličajo, kdor se pa preživlja z ir.širukcijami in »ličnim, mora pa tudi v času intenzivnega študija s tem prenehati. Tako sloji dijak, ki ni dijak, ko je tik pred ciljem — brez pomoči. Poleg tega mu je, tedaj vzeta še tista bore olajšava: — popust pri vožnji k svojcem. Ali rti to krivica? Kaj je res treba -začeti z varčevanjem tukaj iu na ta način? Mislimo, da ne! Zato bi tudi želeli, da se zgoraj označena naredba čim prejo popravi. Čemu mučili mladico, ki itak dovolj lipi? Telovadni gsvlji najbolj?« vrste so naj cenejši pri »Voika^, Ljubljana, n nemu domu. >Y »Gotpodlsjj&In koledar« »a let« 193». je žc izšel ter je naprodaj po vseh knjigarnah, pri vseh podružnicah Jugoslovanske Matice v Sloveniji in v pisarni Jugoslovanske Matice v Ljubljani. Koledar obsega dva dela; prvi del vsebuje poleg koledarja in koledarskih sko in posebno slovensko dolžnost, da pomagajo pri tem vsi naši merodajni činitelji, ker je zgradba te proge javna zadeva cele Slovenije in tudi državne obrambe. Občine in kulturne gospodarske korpora-cije naj blagovolijo prinesti s seboj štampiljke. Novomesto, dne 30. decembra 1925. Dr. Josip Režck, župan novomeški. £fu&lfana 0 VIII. Prosvetni večer se vrši danes zvečer ob 8. uri v Ljudskem domu. Na sporedu sta dve orkestralni točki, deklamarija: molitev sv. Bernarda iz Dantejeve Div.no Commedie spev XXIII. v. 1—40, predavanje dr. Debevca o Div.ni Commedii, glavnem pesniškem delu Danteja. Predavanje bo pojasnjevalo 57 skicptionih slik iz pekla, vte in nebes. Vabimo zlasti naše dijaštvo, da se tega večera v ob.lnem številu udeleži. Vstopnina: ?;cdeži B Din, stojišča 2 D.n. O Porečil se je včeraj 7. t. m. zjutraj v feenlpeterski cerkvi g. Joško Znbret, tovarnar v Britofu pri Kranju z bivšo učiteljico gdč, Milko Vider iz Ljubljane. Obilo sreče! O Pogreb Iv*»a Einesa se bo vršil danes ob treh popoldne i pred glavnega kolodvora. © Umrli so v Ljui ljmi: S. Franu ška Rogelj, bolniška sestra, 43 let — Ivan Klajn-§ek, novorojen sin gospodinjo, pol ure. — Josip Drinovec, mornariški uradnik v pok., hi-talec, 45 let. — Anion Frelih, posestnikov , sin, 1 dan. — Jcsip Dolčič, delavec, 62 let. -Vinko Kokalj, mesar, 32 let. — Ivana Makše, rudarjeva hči, 3 ure. — Angela Škerbec, po-strežnica, 3.5 let. — Ignacij Gabrič, sodrai nad-oficijrl v pok., 73 let. — Ljubica Planinšek, hči enr nekega uradnica, poldrugo leto. © Oesgrsisko društvo v Ljubljani otvar-ja v petek, dae 8. t. m. ob 6. uri zvečer v balkonski dvorani univerze novi ciklus svojih prireditev v predavanjem dunajskega geo-i loga dr. F r i t z a Kautskega. Predir.et: Die Beziehungen zvvischen Erdliebcn und asproti Mest- j Sclmereanomalien je za nsše kraje silno zanimiv, ker nam bo nudil nove poglede na vzroke seizmičnih gibanj, ki so — kakor smo čutili ob Novem letu — pri nas posebno živahna. G. predavatelj se bo opiral zlasti na svoja opazovanja v vzhodnem delu Nemške Avstrije in mejnih delov Slovenije. Vabimo vse, ki so zanimajo, zlasti pa svoje člane, na © Lepi sv. Trije kralji. Na praznik sv. Treh kraljev je I ilo tako toplo in prijetno vrome, da so družine z mal mi otroci sedele pod Hožnikom in se Eolnčile. Včeraj je pa bilo že zopet pusto. © Brez vstopnine je malo!;niera prireditev. Med temi redkimi je tudi brezalkoholna prireditev *Svete vojske« to nedeljo v Rokodelskem domu. Začelek ob IG. uri. Pridite pogledat! 0 Kdor je radoveden, bo šel v nedeljo na brezalkoholno prireditev v Rokodelski dom. Kdor pa ni radoveden, bo šel tudi Ija pogledat, kaj bodo radovedneži videli! O Stanovanje 5 mesecev prazno. Glede stanovanja v Tavčarjevi ulici št. 4 nam sj>o-ročajo, da jo še danes prazno. 7. decembra 1925 je bilo sicer že drugič oddr.no, a odloka šo ni prejel ne hišni gospodar ne prosilec. © Popis živine, perutnine in čcbelr.i-i panjev. V smislu razpisa velikega župana ljubljanske oblasti z dne 11. decembra 1925, K br. 2291, se bo vršilo v času od 11. do 16. januarja 1925 v ljubljanskem mestnem okrožju popisovanje živir.c, perutnine in čebelnih panjev pc organih ljubljanskega rn gi snugt tr, Zbrani podatki bodo služili izključno v statistične svrho ter se v kak drugačen n:'.rr.en'- c bodo vporabili. Oblast opozarja občinstvo, da nc dela pri popisu ovir, ker bi siccr mc-r-.la proti vsem onim, ki bi navedli neprave podatke, v snrmlu obstoječih predpisov kar najstrožje postopati. © Prijava psov. Vsi psi na ozemlju mestne občine ljubljanske, ne izvzemši Barja, se morajo prijaviti mestnemu magistratu radi vpisa v pasji kataster. Vsak posestnik (rejnik) psa mora prijavo, ki se nanaša na datum po oženja, spol, pasmo, barvo in uporabo psa (za lov, luksus itd.), izvršili ustuo tekom meseca januarja 1925. Kdor si nabavi psa kasneje tekom leta, ga je dolžan prijaviti takoj po nabavi. Ravno iako se mora n a -znani ti in sicer najkasneje tekom 3 dni tudi vsaka sprememba, ki se tiče psa, zlasti vsako sumljivo obolenje, pogin, pobeg, zopetna povrnitev, preselitev iu oddaja psa drugemu posestniku (rejniku). — Za vsakega psa se mora ob priliki prijave nabaviti pasja znamka in plačati občinska taksa Din 100. Mladiči morajo dobiti pasle znamke takoj, kakor hitro so sposobni za samostojno življenje ne glede na lo, koliko časa so pri psici. Vsak z a m u d n i k plača takso v dvojnem znesku v smislu § 4. zak. z dne 12. avgusta 1922 Ur. 1. št. 420-181. Pasje znamke se dobivajo v mestnem p o p i s o v a 1 n e rn uradu (Mestni trg št. 2-11 nadstr., soba št. 4(3), kjer so izvršujejo tudi vse prijave in naznanila. Takse oproščeni so le psi varuhi, ki so na verigi. Ali je psa smatrati za čuvaja, t. j. za psa, ki je za varstvo samotnega posestva neobhodno potreben, o lem odloča mestni magisirat na strankino prošnjo, ki mora biti opremljena s kolkoma po 5 L)in in 20 Din po t. p. 1 in 5 zak. o taksah. Stranke, katerih psi so že o; to j :r.i takse, naj pred lože ob priliki prijavo oprostilne odloke. Kdor ne bo pravočasno izvršil predpisanih prijav, bo kaznovan po § C.». zakona z dne 6. avgusta 1909, drž. zak. 1.77 z zaporom do 2 mesecev ali z globo do ;:90■» Din. © Nevarna r;.očsva!:a. Na stanevarje Ivane Mekina na Selu sta prižla neki moški in neka ženska in sta prosila za. prenočišče. Mekinova jih je odslovila, ker ni im:;la prostora. Ko sta odšla, je opazila žena, da sta ji 1'kradla srebrno moško uro, vredno 300 Din. © Policijske ovr.dbe. Včeraj jc bilo vio-ženih 10 ovadb in siccr radi tatvine, kaljenja nočnega miru, vmešavanja v službeno poslovanje, radi ielesne poškodbe, prekoračenja policijske ure, prepovedane igre in pa šLiri tadi prestopka cestno-policijskega reda. © Ponesrečen sakasnjenec. Prod gostilno Franceta Bučarja je prišel pozno po noči neki delavec iz Štepanie vasi. Trkal je in zahteval pijačo, katere mu pa niso dali, ker je bilo že prepozno. Mož je nejevoljen odšel. Drugi dan pa so ga našli ne daleč od hiše v nezavesti na tleh. Imel je težko rano na glavi, katero je dobil bržkone pri padcu. podatkov mnogo praktičnih narodih in član- i čim štev.lnejšo udeležbo. Vstop prost. kov, kakor: Kratka navodila o temeljnih pojmih kuhe, Nakupovanje živil, Nekaj opominov k vsakdanji r.c-gi telesa, Enakopravnost želodca itd., drugi del koledarja tvori pa troSkov-nik za vse dni v letu in recepti ra nedeljske jedilne liste. Cena koledarju je 13 Din. Člani ga dobe pri podružnicah in v pisarni Jugoslovanske Matice v Ljubljani, Selcnburgova ulica 7, II. nadstr., za 14 Din. Da ne pozabile pri nakupu cbklt in čcv!'ev na najcenejši vir: D taf.ro tigovfao v C-r-4!"ia 51. 4 in »a Frfavčevl ec»:i S?. 3 — rr"p-oti D-jrukega gledaliSfa - KONFEKCIJ; KE TOVATTNE F ran Renrnda & Cfo., LJ Pijana. OGLEJTE « Možbe in videli bost«, d s pn-naa* aajctaejfti po'.«g dokr«#* bl»ja I © Zvcsa jugoslovanskih inženirjev tn ar-litektov, Sekcija Ljubljana, vabi na 3. strokovno predavanje, ki so bo vršilo v petek, dne 8. januarja 1926 ob 20 v družabnem lokatu sekcije v 2. nadstropju »Kazine« (vhod s Kongresnega trga). Predavala bosta gg. inž. Alojz Hrovat in inž. Ivan Mullcr-Petrič o predmetu: Zveza Slovenije z morjem. Vabljeni so vsi člani in po njih vpeljani gostje. — Upravni odbor. © Gromij trgovcev v Ljubljani poživlja članstvo, da se v film večjem številu udeleži pogreba pok. predsednika Ivana Kneza, ki Ivi d.-nes v petek dne 8. t. m. točno ob 3 popoldne iz glavnega kolodvora na pokopališče. Predsedn k. © Krekova prosveta priredi v nedeljo, 10. t. m., popoldne ob 5.45 uri skioptično pre-''nvanie: Sv. Tarcizij, junak iz katakomb. Tc^arSi frgora! Zopet je minu lo leto polno težav in bojev, ki so se vršili na gospodarskem polju. Za napredek in korist trgovstva se je storilo lotos mnogo, vendar jc bil dostikrat trud tudi brez zaželjenih uspehov. Zapreke za dober prospeh naše trgovine so Vam vsaj po večini dobro 1 znane. Konkurenčna tekma zahteva cd dne cio ■ dne velikih žrtev, davčne obremenitve so ne- 1 običajno velike, denarne, prometne ni druge ; prilike so neugodne, ioda to nas ne srne ! omalodušiti. Trgovstvo jc prestalo hudo vi; ar-' je in bog Merkur nam ni bil vedno milostliiv. Zaupanje v lastno moč, trezno in pre-! udarno razmišljanje o položaju naj vsakega navda s pogumom, da složno z vsemi silami j ustvarjamo pogoje za ugoden napredek našo | trgovine in s tem za blacostanje celotnega j našega narodnega gospodarstva. Uspeh nam je siguren, če se bo vsak zavedel svojih dolžnosti. htoMti pa moramo iz ljuberni do stvari vse osebne spore in nuditi vsakemu, ki je 7 nami in nn'-i!> sfremli.'nj , možnost, do se udejstvuje in dela. Prosim Vas, da me tudi v bodo"o pod-; pirato v mojem delovanju ler mi vsak čas ' poročate o svojih morebitnih željah in pred- logih, ki jih bom po svojih skromnih močeh skušal ugodno rešiti. V tem znamenju Vam želim prav uspešno in srečno novo leto 1020. Fran Slupiea 1. r. načelnik Gremija trgovcev, Ljubljana. Marihor □ Simfonični koncert v Mariboru. Orkester mariborske Glasbene Matice priredi v četrtek dne 14. t. m. simfonični koncert, pri katerem bo prvič nastopil novi dirigent g. Josip Hladek Bohinjski. Proizvajal bo Schubertovo uverturo C-dur in tretjo Beethovenovo simfonijo (Eroico), oboje skladbe svetovnega slovesa. Novost za Maribor bo operni pevec iz Ljubljane g. Julij Betetto, ki bo pel Mozartovo koncertno arijo »Za to lepo roko« in Vil-liaijevega »Mornarja«, vse s spremljevanjem orkestra. □ Sprememba programa prosvetnih večerov. Dne 15. t. m. napovedano predavanje g. dr. Grivca o pomoči Rusiji po papežu se za en teden preloži, ker predava ta dan, 15. t. m., g. dr. K o r o š e c o temi: Prihod Jugoslavije. Danes pa se vrši ob 8. uri v dvorani Zadružne gospodarske banke predavanje g. bog. prof. dr. K o v a č i č a o C i -r i 1-m e t o d i j s k i ideji, spremljano z skioptionimi slikami. Ker je to prvo tovrstno predavanje, naj ga nihče ne zamudi. □ Nadaljna predavanja o ruski kulturi v Ljudski univerzi. V pondeljek 11. t. m. bo predsednik Ljudske univerze g. inž. Janko Kukovec nadaljeval svoje predavanje o Tolstem. V drugem delu bo očrtal najzanimivejšo in najbogatejšo dobo njegovega življenja in delovanja, ko je veliki ruski genij ustvaril najmarkantnejša pripovedna in filozof ična dela. V prvi vrsti bo v tem predavanju podal duševno krizo Tolstega in njegovo intenzivno iskanje življenske resnice. Predavatelj bo v plastični sliki Tolstega, človeka in misleca, pokazal rezultate te duševne krize. — V petek 15. t. m. pa bo predaval znani umetnostni predavatelj Ljudske univerze g. dr. S t e 1 e iz Ljubljane o ruskem slikarstvu. Predavanje bodo spremljale številne skioptič-ne slike, predstavljajoče razvoj ruskega slikarstva od bizantinske dobe cerkvene umetnosti do novejšega svobodnega slikarstva. V ciklu o ruskem kulturnem življenju še sledi nekaj predavanj, med njimi predavanje o novih gledaliških pokretih v Rusiji. □ Fingiran napad. Pred nekaj časom so poročali vsi časopisi o napadu na gospo Scheidbach v Gosposki ulici in o aretaciji nekaterih agentov neke tvrdke v Dres-denu, ki da so s tem napadom v zvezi in ki so bili cddani v preiskovalne zrpore. Po mestu pa krožijo sedaj vesti, da je ta napad bil popolnoma fingiran, da dotičnn nemška tvrdka sedaj krivce toži, da je Belijrad že potrebno ukrenil in da gre v celi veliki aferi za mistifikacijo. Ne vemo, koliko je resnice na teh vesteh, dobro pa bi bilo, da se zadeva od pristojne strani pojasni in če gre res za mistifikacijo, krivci pozovejo m odgovornost. □ Podrobnosti k umoru Lampla Adolfa. Pokojni se je vračal iz božičnega dcpusta. Pred grajšeino so ga napadli domači hlapci. Prvi ga je udaril s sekiro na vrat, drugi pa s kolom. Napad se je izvršil ob 7 zvečer, da voznik ne bi mogel spo-nati napadalcev. Takoj po zločinu so se orožniki poslužili policijskega psa, ki je v kratkem času izvohal storilca. Dejanje sta oba prbjiala. Prvi pravi, da je izvršil umor radi tega, ker mu je pokojni odtegnil ne' aj od plače, kor mu je bil pokvaril škarje, drugi pa, ker je pokojni odpovedal njegovemu očetu službo. — Pokojni je bil komaj leto dni v državni službi. Zapušča ženo in dva otročiča. To In črto o skesn gledališču. Prenovljeno gledališče imamo — na zunaj namreč — in prenovljen kino. Kino je poln, gledališče pa je bolj skromno obiskano. Menda se ljudje bojijo, da ne bi prehitro ogulili žameta na sedežih — zato pa ne gredo v gledališče. Mnogo so nam obetali let03 v gledališču, vsak , leden smo se divili novim repertoarjem, nestrpno ] smo čakali otvoritve sezone in sedaj, ko imamo j teater, lep in okusen, zlat in žametast, tope; in do- j bro ventiliran — posebno praktična >ventilac:ja< Je pri strnnsk h vratih v parter, ki je že marsikomu pripomogla do prehlajenja in šrganja v nogah — sedaj pa vidimo, da je lupira sicer nova, jedro, kolikor ga je sploh bilo, je pa staro in že precej smetljivo. Je pa tudi gledal :šče v Mariboru posebne vrste problem. Je gledališče in ni. So biij možje — umetniki in je eden ali drug že vztrajal do sedaj, ki so poznali bistvo gledališča, kj so skušali ohraniti gledališče kot hram umetnosti neo krunj no. Porif ' no v drami in do letos tudi v operi. So pa drugi, ki jim je gledališče le ciikus, le kabaret in sicer slabše vrste, ki igrajo komedianta le radi ploskanja in se skušajo povsod prikupili človeškim strastem In kritika, ki bi morala okus ljudstva iz-čiiiili, ljudi vzgajati in brezobzirno poveda i resnico. kadar je to gledališču v korist, pa pod egido »rdeče Interne« brani »zvodrnelo mesenost« ter daje p \u!:o nerazsodnim ljudem, ki s svojim »demon-str v:- ;; ploskanjem razbijcjo Se tiso malo lir, ' e iluzije, ki je zaplavala tu in tam nad gu-.-j: liščcm. Ali ne uvidijo ti »branilci« gledališča, ko': i r.i m svojo preveliko gorečnostjo profanirajo, k' ' > i.;u je.iiiejo ugled, kako mu trgajo umetniški nh i' -:. nad ničlo. V Mariboru bi že iz narional-n tališča moralo stati gledališče na višku, da bi ca llulrll Slovenci in spoštovali Nemci. Da se bo povzpelo gledališč« y Mariboru na to stopnjo, se mora zavedali, da je umetniška institucija, ki mora čuvati lepoto lo lepolo gojiti, ljudi voditi v kraljestvo lepote in v njih gojiti kulturo srca. Za poslušalca mora biti gledališče svetišče, kjer se mu vzbujajo silna, plemenita čustva, ki ga dvigajo iz dušeče vsakdanjosti proti neskončni lepoti. Na vsaki gledališki prireditvi mora ležati prazniški čar, in čim bolj odkriva Igra temno stran človeško duše, tem silneje mora zveneti iz te teme in zablod klic po svetlobi in lepoti Forma no sme udušiti ideje, lepota ne sme utoniti v umazanosti. Da to zabranijo, v to so poklicani v prvi vrsti igralci. Zato pa moramo od igrnlcev zahtevati več resnega umetniškega pojmovanja, več požrtovalne ljubezni do lepe umetnosti, do katere se človek, ki je sicer dobro talentiran, pribori po mnogih naporih in razočaranjih. Večini naših igralcev bi v novoletni album zapisal besede rajnega HOmplerja, slovitega profesorja na dunajski umetniški akademiji: »Sveta umetnost in poezija nesmrtnih pesnikov vam ne bodi igrača! Talent ni dovoli za umetnika. Treba je truda In dela, treba je trpljenja in požrt-vn .ii,!. Dodal bi i m 'c ilamletove besede: »Pazite posebno na to, da ne presežete naravne zmernosti. Zakaj vse, k-u- je preti ranega, nasprotuje namenu igre, katere smoter je bil že od nekdaj, je in ostane, da kaže takorekoč naravi ogledalo, čednosti njene prave znake, grehu resnično podobo, stoletju in času njunega bitja obliko.« Tega in onega igralca bi bilo najbolje poslati v dramatično šolo za dve ali tri leta, potem naj bi šele zopet nastopil. Čim man.i je temeljite izobrazbe. tem več je domišljavosti in zato trm manj napredka In tudi to je znak našega gledališča, da skušajo ljudje s slabo razvitim umetniškim čutom, z nezadostnim znanjem, z napačnim pojmovanjem o namenu gledališča vtisniti gledališču svoj pečat, ki ga ne moreta mnogo spremeniti dva aH tri ostala umetn;ka Dotakniti se moramo pa še posebej vprašania naše opere. Obljub smo slišali že mnogo, dobrih oper pa šo — nič. Napovedovali so gostovanja priljubljenih umetnikov ge. in g. Milrovič, nas'opila pa še nista po svojem odhodu nobenkrat. Ako sodimo po dosedanji operi in opereti, se novih oper in operet naravnost bojimo Orkester in pevci ne tvorijo enote, prednnšanie je šolarsko, mrtvo, dirigent dirigira parlituro, zbor In orkester s" pa lovita slepe miši. Kjer ni dovolj močne umetniške osebnosti, ki bi popolnoma obvladala "es operni aparat, tam mora propasti vsaka, še tako dobra opera, škoda za umetnino, kjer s° mora čkvrk mesto izbrušenega kristala zadovoljiti s posameznimi rnzbPimi drobci. Ako se v vodstvu opere ne bodo izvršile še pravočasno bistvene spremembe, bo opera popolnoma propadla. Naša mariborska publika je pa že velikome~t-no vzgojena v razvadah. Dame prihajajo prepozno, da bi lažje pokazale novo toaleto, ki jo pa sramežljiv mrak ogrne s svojim diskreln:m plaščem, gospodične škrtajo med predstavo sladkor, se pogovarjajo nemško in glasno kritizirajo nerodno in neokusno toaleto igralk ali v pretresliivih vzdihih hrepenijo za srčkanimi čeveljčki rlesa'k nli pa preglasno občudujejo eleganco gromovitih gosTx>'ov. Dijaki ploskajo, samo da je hec, glasbeniki škilijo iz parlitnre na oder. V mariborskem gVnlišču je torej vedno luštno, če ne na odru pa v parterju, in če bo šlo tako narrei, ne bomo poleg kina imeli v Mariboru več gledališča, ampak stalen -- cirkus. -e. -I. Celje & Mesečni živinski sejmi se bodo vendarle v našem mestu morda upeljali Zadnji pondeljek je bilo prignane nekaj živine, katero so nakupili izvozničarji. Cena živini je bila 8 do 9 Din za boljše kvalitete. 0 Mc3to ravnatci a na državni realni gimnaziji v Celju je razpisano. Rok za vlaganje prošenj je do 15. januarja. 0 Tržne cone v mesecu decembru so bile nr..;lednje: meso prve vrste po Din 16 do 18, druge 12 do 14, teletina 17 do 19, svinjina 22.50 do 55, slanina na drobno 23 na debelo 24, mast 28, p rek a; eno meso 25 do 27.50, klo-basni izdelki različni po kvaliteti 15 do 35, kranjske kloba e 40 vse to za kg. Komad perutnine po velikosti in kvaliteti 15 do 45. reca 8b, gos 80, puran 100 c'o 150, divji zajec 40 do 60, liter mleka 2.50 do 3.25 čajno maslo kg 72, surovo maslo 50, kg belega kruha 6. črnega 4.50, kg nepražene kave 52 do 72, sladkor kristal 14. v kockah 16, riž 6 50 do 12, liter namiznega olja 24, petrolej 7, 1 kg testenin 1. vrste 13, II. vrste 10, 1 kg me' e »00«« 5.30, >0« 5 30, »2« 4.70, »4« 4 do 4.30. »6« 3.40 do 3.70, »7K« 2.50, ržene moke 4, kaše 5, jL^renja 4.50, koruzne moke 2 50 koruznega zdroba 3.20, pšeničnega z d roba 5.80. T rib a vil q Na naslov glavnega odbora za volitve •» Delavsko zbornico. Po Trbovljah kroži med dclavci vest, da bodo zaupniki II. skupine glasovnice za volitev delegatov v Delavsko zbornico nosili po hišah. Ker se v tem sluča;u lahko zgodi, da zaupnik lahko izrabi svoje zaupništvo v agitacijske svrhe, prosimo, da se glasovnice razdelijo v čakalnici vsakega revirnega obrata po zaupnikih na način, kakor se volijo zaupniki v bratovsko skadnico, da ne bo pritožb. Delavska zbornica. Poročali smo, da jc vseh volivcev v Delavsko zbornico 4201. Zraven se morajo priključiti še Dukičevi delavci in nameščenci, tako da je vseh 5270, kakor je bilo utemeljeno na seji krajevnega volivnega odbora. V torek je zahteval kraj. odbor od glavnega volivnega odbora glasovnice. Pridejo v kratkem sem. Delavci, pozor! Hra&inilz O cepitvi občine. Kar sc tiče »Jutrove« trditve, da je tudi hrastniška industrija podpirala demokratsko politično akcijo za cepitev občine, priznavamo, da so znali mojstrsko potegniti zastopnike industrije. Zdaj so tudi ti krogi poučeni o demokratskih ciljih. Mi pa pričakujemo, da se bodo izjavili gg Drolc, Briner in drugi, ali oni še nadalje podpirajo cepitev občine, čeravno je danes splošno zna- no, da delajo to demokrati zgolj iz svoj« strankarsko politične potrebe, »Jutro« oznanja, da bodo pri prihodnjih volitvah na Dolu tudi brez hrastniike pomoči zmagali Zelo dvomimo. Volilno gibanje ta delavsko zbornico v Hrastniku je v teku na celi črti. Korunovi socialisti so postavili na kandidatno listo sodru-ga Tanška, kar je povzročilo veliko nejevoljo posebno med komunisti, ki izjavljajo, da oni ne bodo za Tanška glasovali. V smislu dr. Žerjavovego recepta smo začeli veliko akcijo proti garjevl kugi. Dozdaj smo kolportirali nedeljskega »Slovenca« 40 izvodov, od zdaj ga pa kolportiramo !00 izvodov. »Pravica« je prihajala skupno 20 Izvodov, zdaj pa 130. Na Dolu so na isti način dr. 2erjavu priskočili na pomoč. Kaj poreko Trbovlje in Zagorje, še ne vemo. Prosveta. V nedeljo, 3. t. m., je gostovala v Logerjevi dvorani dekliška zveza iz Dola z igro »Nežka z Bleda«. Igralke so se zelo potrudile. V nedeljo priredi dramatični odsek slov. kat. izobraževalnega društva v Logerjevi dvorani veliko viteško igro »Očetova kletev. Igra predstavlja verske boje med kristjani in mohamedanci. Začetek ob Štirih popoldne. £ašJco Umrli so decembra 1925: Ana Tezbovc roj. Močivnik, vdova od Sv. Krištofa, stara | 73 let, Martin Knez, posestnik v Labomnem, | star 66 let, Ivan Šergan, vdovec iz Tremenja, star 80 let, Tomaž Lajevc, posestnik v Ver-tečah, star 57 let, rojen v Moravčah na Kranjskem, Andrej Vrabič iz Slivnega, vdovec, star 74 let. Najmlajši med temi, Tomaž Lajevc, je videl dosti sveta, bil je nekaj časa tudi v Ameriki. Tukaj je bival komaj par let. Kupil si je malo posestvo in se poročil. Bil je delaven in veren človek. Ljudsko gibanje v letu 1925: rojencev je bilo 132, šest manj kakor leta 1924, mrličev 71, 18 manj kakor 1924, porok 22, 13 manj kakor 1924. V pokoj je stopil s 1. januarjem 192G rudniški ravnatelj inž. Widra. S svojim večletnim delovanjem 'in s svojim dobrohotnim značajem si je vedel pridobiti vsestranske simpatije. Vsi sloji mu želijo, da uživa zasluženi pokoj še prav dolgo. Ostane na Laškem. Nov ravnatelj. Za novega ravnatelja rudnika Brezno-Iludajatna je imenovan gospod j ing. Josip Kloc. Svojo službo je nastopil s prvim januarjem 1923. Tukaj že službuje par let in deluje z vso močjo za procvit rudnika. Rudniška ravnateljska pisarna. Slišimo, da se premesti rudniška ravnateljstva pisarna, ki je bila do sedaj v trgu, v Rečico v I nekdanjo Felaj-enovo vilo, ki pa je zdaj last rudnika. Rudnik je -zadnji čas tudi nakupil v bliž ni ležečo Muršečevo gostilno. Potem preneha v Rečici ena gostilna, in pričakujemo, da se ne dvori mesto te nova, ker je Re-čiška dolina še predobro preskrbljena z gostilnami. Požer. V Sv. Miklavžu nad Laškem je v sredo, na dan sv. Treh kraljev zjutraj ob drugi uri začelo goreti gospodarsko poslopje Jerneja Kneza, posestnika in gostilničarja. Živino so rešili, a poslopje in razno orodje je zgorelo. Posestnik je bil zavarovan. Kako je ogenj nastal, ne vemo. »Novine«, politično glasilo Slovenske krajine, katerega izdaja že 13. leto g. narodni pcs'anec Klekl, so se z novim letom preselile v Mursko Soboto. Ob tej priliki so si nadele tudi ličnejšo glavo. »Novine« so doslej izhajale v Crensovcih; nove razmere pa so jih prisilile, v srcd.šče Slovenske krajine, v Mursko Scboto. Ob tej priložnosti pa se jc izpre-menil tudi urednik. Po novem tiskovnem zakonu narodni poslanec ne more biti urednik, zato je g. Klekl izročil uredništvo dosedanjemu ljutomerskemu kaplanu g. Jeriču Ivanu, ki se bo v kratkem za stalno preselil v Mursko Scboto. »Novine« so se doslej tiskale v 4500 izvodih, in siccr v Dolnji Lendavi pri A. Balkanyju, po novem letu pa se tiskajo v Murski Scboti v Prekmurski tiskarni. Izhajajo vsako soboto ter stanejo 30 Din na leto. Vsakomur, ki se hoče informirati o prekmurskih razmerah, toplo priporočamo, da se naroči na ta edini domači prekmurski politični list. Da je Prckmurje ostalo slovensko, gre »No-vinam« in njihovemu neustrašenemu borcu za prekmurske pravice, g. Klcklu, častna zasluga. Uprava lista je ostala za enkrat v Črcn-sovcih. Tjakaj naj se torej naslavljajo vsa naročila. Nov politični list, V Dolnji Lendavi je začel z novim letom izhajati madjarski pisani tednik »Nepujsag« (Ljudske Novine). Odgovorni urednik je g. Holsedel. Zafivale Društvo državnih policijskih nameščenrer t Ljubljani se najiskreneje zahvaljuje vsem dobrotnikom prostovoljno darovanih darov, posetnikom veselice in sploh vsem onim, ki so na katerikoli način pri|»mogli k tako lejto uspeli naši dobrodelni prireditvi. — VeseliČnJ odsek. Zreja vojnih invalidov, vdov in sirot, podružnica ▼ Ljubljani, izreka vsem, ki so na katerikoli j način pripomogli do zaželjenega uspeha ob priliki : Božičnice. prisrčno zahvalo. Iskrena hvala tudi ! pevskemu društvu Krnkovo-Trnovo, ki je s petjem povečalo naše slavij«. Hvala tudi vsem, ki so po-selili nafio prireditev. Prosimo še nadaljnja naklonjenosti ubogim voinim žrtvam. — Od bo-. Hajduški nastop. V nedeljo, dne 3. decembra med popoldansko službo božjo je prikorakala v St. Peter truma fantalinov iz Družinske vasi, 19 po ite-vilu, z namenom, da ustrahujejo St. Pcterčane. S seboj so imeli dolge nože, neki vojak na do* pustu jim je celo posodil bajonet. Vpili so po vasi, da hočejo »napraviti nekoga danes mrzlega«. Ko jih je župan France Bevc pozval, naj mirujejo in odidejo domov, so se z noži zapodili proti njemu in proti njegovima sinovoma, tako da jim je trojica komaj pobegnila v hišo ter isto zaklenila za seboj. Hajduki so nalo razgrajali okrog hiše in hoteli udreli vanjo ter z noži suvali v vežna vrata. Nato so odšli nad Šegulovo gostilno, ker je bila zaprta in so hoteli tudi tam s silo udreti. Od tam so se napotili v gostilno Antona Vidica, ki je bila ludi zaprta ter so ludi tam delali nasilje. Spravili so se tudi na mežnarijo. Noben vaščan si ni upal na spregled. V»i vas je bila v grozovitem strahu. Polagoma »o se vaščani otresli strahu in začeli zbirali, da se postavijo v brambo proti nasilnežem. Po« skusili so jih odpodili iz vasi, kar se jim pa ni posrečilo, ker so grozili neprestano z noži. Culi so sc tudi streli in fantalini so kričali: »2ivijo Orjunal« , Kakor smo doznali, so tudi podili neko šentpetersko učiteljico, ki se je vračala od Oločec proti domu, tako da je morala bežati čez njive pred njimi. Za njo so vpili s surovimi, neokusnimi in kvantarskimi klici. Tudi Seljakovega fanta iz Griča, ki se je peljal i> Novega mesta, so potegnili z voza in ga spustili šele po dolgem času, ko je hajduke milo prosil, naj ga pustijo. Sele ko so prišli 4 orožniki iz Kronovega, se je posrečilo fantaline razgnati. Orožniki so imeli zelo težak posel, ker so fantalini navalili nanje z noži. Le skrajni previdnosti, hladnokrvnosti in spretnosti orožnikov se je bilo zahvaliti, da so napraviti končno red. Nekemu mlademu orožniku j« celo pretila smrtna nevarnost, ker ga je neki fantalin hotel z nožem zabosti v vrat in !• spretnemu izogibu se je imel zahvaliti, da ga ni zadela smrtna nesreča. Smrtnega slučaja in prelitja krvi kljub toliki nevarnosti ni bilo. Zaznali smo, da sc je tudi na Novega leta dan vršil prelep v novootvorjeni Vidičcvi gostilni (bivša Jarčeva gostilna), in je bil neki fant ležko ranjen. Vprašanje Narodnega Sveta. »Goriška Slraša« prinaša odgovor pojitič-nega društva »EdiuosK v Gorici Ih polifiM#-gani in odborniki širnega mariborskega okoliš^ so fa dan orisegli: Občina z žunanom in odb^r^m bo držf^a zvestebo do slovenskega naroda in jezika. Obč:ne se bodo borile za svojo neodvisnost, za svobodno izvrševanje svri:h nalog in pravic, za svojo r«mostninost. Med va-ščpni pa bo vladala velika krščanska m',d-<*-boma ljubezen, ki dnnaša občini nalle^še in najootrebneiše sadove: socialno pravdo in pravo kulturo! A ČMtasl člani SLS. Kaj pa naj rečemo o g. ministru prosvete? se vprašuje »Jutro« in piše: Začel je »ofenzivo« proti SLS. Vodi jo pa tako, da bi ga ta stranka morala imenovati svojim častnim članom. — »Jutro« ima prav. G. Radič je s svojo ofenzivo Slovenski ljudski stranki res že dozdaj toliko koristil, da bi zaslužil, da ga SLS imenuje svejim častnim članom. Isto bi zaslužil tudi g. Pribičcvič, ki je kot prosvetni minister s svojimi metodami tako uspešno agitiral za stvar SLS.. In kaj šele g. dr. Žerjav, čegar ofenzivi ima SLS največ zahvaliti, da so se njene vrste tako pomnožile. Tudi »Jutro« ima tu velike zasluge. Vse to hvaležno priznavamo. A Samomorilna žslja. »Tisti, ki sedaj v čreva lezejo Rodiču, bi prav tako lezli tudi klerika'cem. Premembe režimov so škod jive, a to dobro straji im~jo, da razkrivajo zn:čaje. Tega balasta oprosti nas, o gospod!« — piše »Jutro« spričo dejstva, da se je njegov tabor izza padca vlade PP tako strašno razredčil. Tisti »balast«, ki ga je teror nagnal tja, je že odpadel, ostal jc samo še balast, ki upa, da se režim PP v eni ali drugi obliki zopet povrne. A če ga ne bo več nazaj, bo kmalu prazen tudi »Jutrov« tabor. A Na všini. O sedanjem prosvetnem šefu pravi jJutroc »Gospcd Lončar ni znal upravljati niti »Slovensko Matice« in tudi sicer ni ravno bil na glasu profesorske višine; naravno, da s sedanjega mesta tudi ne moro IV. za leto A. Leposlovje: 1. Ivan Pregelj: Uniji mejniki. Povest i* Istre, (Mohorjeva knjižnica, št. 10. Zakaj ni na platnicah številk 1—9'?; 2. F r. J a k 1 i č: V graščinskem jarmu. Povest. (Slov. vcčerrice, zv. 78.) 3. Pavel Perko: Lovriček. 4. Fr. Milčnski: Mokra deteljica. (Pijana povesi, le kener je drugoten.) 5. Ant. Komar: Nc cvili več. št. 3—5 so v Koledarju D. sv. M. za 1. 192G. Letos nam je Mohorjeva družba podala mno-go dragocenega leposlovnega ftiva. Najlepša je pač Pregljeva povest. To, kako mlad, nekoliko bolehen Istrski duhovnik ki mu je pred dvajse.imi leli ne-enan zločinec očela ubil, na podlagi molitvenika »Oče. bodi tvoja volja«, spisanoga za istrsko ljudstvo od slavnega škofa Jurija Dobi ilo. ler s pomočjo nesrečnegj gluhonomca, nezakonskega sina bed-ae, zapuščene »lepe Marec, izsledi očetovega mo-rivca, obenem narodnega odpadnika, ter tako po-itane orodje božjo pravičnosti, četudi mora to svoje božje poslanstvo s smrtjo plačati, to. ta ideja je r povesli dobila čudovito lepo obliko Najprej z num.ini zanimanjem spremljamo mladega Križma-olča na njegovi poti od Pazina naprej proti zapadu, po tisti Dragi (izsušeni strugi) mimo Bermn do Ježnja (rojstne vasice Jurija Dobrile!) ter do župnije Tinjana in šc dalje v Žminj, pri čemer toliko poučnega izvemo o Isiri, o krojih in prebivnvcih; ico pa se prične siloviti boj med slabotnim duhovnikom in brezobzirnim hrustom Milohovanichein. z rastočo grozo gledamo, kako se bo končni; odlež^ nam, tiho zadovoljstvo občutimo, ko vidimo, dn ie tisto zver v človeški podobi vendarle dohitela prn-vična kazen božja, neustrašenega KriJ.maniča pa blsgrujemo, da je dovršil tako delo. četudi t Irtvo svojega življenja. Redka je La umetnost, da zna pi- satelj tako razplesti zamoanl vozel. Skoro bi rekel. da g. Pregelj še v nob.ni svojih mnogobrojnih povesti ni r>cdal tako lepo zgrajenega, strnjenega dejanja kakor v »Božjih mejnikih« (H, koncu P. P. Glavarja n pr. bi bih radi še kaj dalje bra i, kako je Glavar kot duhovnik deloval itd.; tukaj, v tej povesti pa na koncu vemo: tu je vse končano, nie več ne more slediti. Prekrasno so slikani »božji mejniki« t. j. duhovniki, ki jih je Bog dai zapuščenemu istrskemu ljudstvu, da bi mu bili zid proti verski in nnrodni nevarnosti: nn čelu v e:n bisktip Jurij Dobrila, potem pa junaki kot: Malko Gin vina v Žminju, Frr.nce Gregorič, bivši župnik v Tinja-nu. doma iz Kranjske (kakor toliko drugih), »hoj-duški pop« Jože oznamo pot v gozd Mo-krec, gozdni prepad v Iški, razgled i Mokrca; z Glavonom in njegovim sinom naprezamo voli, tekamo v gozdu šibe (»goli« so Notranjiem samo bu-kovinal). se vračamo iz gozda doli itd. Kljub težki svadi med gozdarjem in Glavanovimi doživljamo gozdno idilo, ki nam tako dobro dene; v vasi pa s tihim veseljem gledamo »raztrganega doh'arja« Krivanoeo, ki bo s tožbo in »štempljl« graščino ugnal. Pisatelj je v tej povesti namenoma samo objektiven pripovednik: ve namreč, da so ljudje motijo, graščini vse zlo pripisujejo, pa to jim bo povedal šele v nadalinji jtovesti »Peldena svoboda«-(v Večernieah, zv. 7!?). Tudi za to povrsl smo Mohorjevi družbi hvaleJni: v času, ko nam Slovencem celo naši najboljši možje (n. pr. g. Finžgar je na neko j lakegn zadnjič ob S'omškovem predavanju namignil) očitajo, da smo hlapci, ki se za svoje pravice n« ganemo. Jakličeva povest dokazu:e. da v preteklosti nismo bili vedno in povsod hlnpci. Ti-le Iianci naj nam bodo — z odbitkom nekih pretiravanj — svetel zgled v borbi za naše pravice, pa n« samo gozdne I »Mokra detelji«« J« zlata vredna Srtlea: najhujši pijanci M morejo pisatelju očilaU. da ni do- stane namreč tozadevna objava.) Potem je baje nekdo predlagal pri Direkciji ukinitev uporabe teh vlakov splošno za vse potnike iz razlogov, ki ne morejo biti pred javnostjo nikdar utemeljeni, kajti mislimo da ima ravno železniška uprava nalogo promet pospeševati, ne pa ga oteževati. Zaradi tako malenkostnega spora morajo sedaj potniki, ki pravzaprav v7držujejo železnico, trpeti in zapravljati dragocen čas in denar radi neugodnih zvez! A. B. SLOVENSKO LOVSKO DRUŠTVO je Imelo na praznik dopoldne v steklenem salonu na glavnem kolodvoru v Ljubljani letošnji redni občni zbor. Obisto je bil povoljen. Zborovanje jo otvoril predsednik društva dr. Lovreučič iz Ljubljane Po uvodnem tovariškem pozdravu jo predlagal udano»tr.o brzojavko kralja Aleksandru In kraljici Mariji, ki sts tudi »ba vneta lovca. Nato s« je govornik spomnil mod letom umrlih 18 članov. — Nato se je zahvalil predsednik našim listom. — V svojem poročilu je omenil predsednik posebno hudo in oatro borbo, ki se bije baš sedaj za nov neobhodno in nujno potreben lovski zakon. Nato je sledilo precej obsežno tsiniško poročilo, v kalerem je predočil tajnik poslovanje društva v minolem poslovnem letu, kar so sprejeli zbo-rovalci r odobravanjem na znanje. — Po kratkem blagajniškem poročilu se je vnela mestoma precej živa in ostra debata glele decentralizacije društva. To vprašanje je izzvalo že na lanskem občnem zboru preeej hudo in dolgo debato. Sprožili so to vprašanje člani mariborske podružnice, ki so zahtevali, da naj ima vsaka oblast, ljubljanska in mariborska, svojo dri-štveno centralo s posebnim odborom in predsedstvom Proti temu predlogu pa se je izreklo mnogo članov in med lemi so bili tudi Celjani Končno »o sklenili tako, da se izvoli v svrho proučitve tega vnrašanjs poseben odbor in se bo to vprašanje rešilo nato na posebnem lovskem sestanku v Celju. S tem sta se končno zadovoljili obe stranki in se je zborovanje nato mirno nadaljevalo. — bovca, ki se tiska v »Jugoslovanski tiskarni.!", so je tiskalo v preteklem letu po 8000 izvodov, članov pa je bilo 2042. Vseh lovcev v Sloveniji pa imamo, kakor je razvidno iz izdaje lovskih kart, nad 8C00 I.i?t je nujno potreben, ker mnogo pripomore k pravemu lovskemu pojmovanju in lovskemu nairedku — Med tem je prišel na zborovanje tudi veliki žu.pan dr. Pnltič. katerega je predsednik posebej pozilravil m <;a prosil za nadaljnjo naklonjenost društvu. — Pred volitvami predsednika in odbora je priporočal predsednik spremembo § 16 dri-štvenih pravil SI.D in sicer v toliko, da se ne volijo novi odborniki šele vsaka tri leta. nego naj se pri vs«kem letnem cbčnem zboru voli ena tretjina odVcupivših odbornikov, katerih odstop pa naj določi žreb S tem bi se precej dvimflo in pospešilo delovanje odbora. Predlog je bil sprejet Pri volitvah, ki so se vršile z listki, je bil izvoljen za predsednika zopet dr. L o v r e n č i č , ki je dobil od 279 oddanih 2fi9 glasov: za podpredsednika pa notar Matej Hafner, ki je dobil 249 glasov. V odbor so bili izvoljeni sledeči gospodje: D raso čeč, ravnatelj »Jugoslovanske tiskarno«. Milan C i m e r m a n . tainik SDS, Viktor II er To rt. dvorni prenarator. Mskso Jelene, policijski uradnik, Feliks Justin, višji geom. nadzornik, Josip Kremenšek, profesor, dr. Franc Lok ar, odvetniški koncipient, Josip Ma-lenšek, ravnatelj »Kmelske posojilnice«, Anton Mladič višji sodni svelnik, dr. Ivan Modic, višji sodni svetnik, Adolf Potok ar, računski svetnik, dr. Vladimir Ravni h ar, odvetnik, Iv. Rus, lesni trgovec iz Žage pri Ribnici. Peter S t e p i c . posestnik in veletrgovec z vinom v Sp. Šiški, Viktor T a n č i č , pivovarslu nadzornik, Fr. Tavčar, inženjer, Vilko Turk, trgovec. Zmago Z i e r n f e 1 d . inženjer. Peter Ž m i t e k , profesor. Julij V e r o v š e k , veletržec. in pa Kari Maver, posestnik Za preglednika računov je bil izvoljen Leopold R e m i c iz Trbovelj. Ostanejo pa tajnik Miro Repo v ž, šolski upravitelj, blagajnik Ivan Zupan, ravnatelj dohodninskega urada, in pa gospodar Ivan Rozman, gimnazijski sluga. — ' jih je Klara ukrala 0000. je morala imeti velikanski dolg (pred vojno vsaj 25 tisoč kron); in Ferdinad naj ne bi bil nič slutil? Črtira je pisana živahno, dramatično; pisatelj kaže tu neko posebno tehniko (slog): počasi, počasi nam odpira vrata v to družinsko tragedijo, zakaj ?ele proii koncu izvemo, da je Luvriček že okoli 30 lei star. — »Cvili kot inžanska kola«, pravi pregovor. No vem, ali na Igu res prav posebno cvilijo. ampak to je po gotovo, da se je Ižanec. ki je paglovcu Jo-šku Trobi za nagajivost s kolomazom obraz počrnil, izkazal sijajnega pedagoga, zakaj ta kazen, tako duhovita, je iz nepridiprava napravila najboljšega Po širnem svetu Znamenite najdbe v Mezopotamiji. Izkopavanje v glavnem mestu bivše ve-like države Abasidov, v Samari v Mezopotamiji, ki jih je vodil berlinski vseučiliški profesor Ernst Hcrzfcld, so prinesla lepe pridobitve tudi umetnostni zgodovini. Prof. Fride-rich Sarre, ravnatelj islandskega umetnostnega oddelka berlinskih muzejev, objavlja o tem zanimive podatke v zvezku Seemannove »Zeit-schrilt ftir bildende Kunst« (Wilhelm von Bode). Izkopali so med drugim lepe izdelke iz pravega belega porcelana z vsemi znaki, ki so lastni porcelanu; koalina ni v njem, a to ni bistveno. Ta porcelan je star 1100 let ali 5e več! Porcelan je okrašen z nežnimi reliefi, kakor stari porcelan na Kitajskem. Tako je na dnu posode v reliefu riba, podobna krapu, okrog nje z valovi naznačena voda; stene so okrašene s slikami letečih pfic. Te stvari so našli v kalifovi palači v prostoru, kjer je bil gotovo harem. Bagdadski kalifat jc bil v tesnih gospodarskih in kulturnih stikih s Kitajsko; živahen promet se je razvijal po morju in po veliki cesti skozi Srednjo Azijo. Kitajske umetniške in luksusne predmete so v Eagdadu posebno cenili. kitajski cesar Tekoče stoletje demokracije ni zavrglo samo evropske cesarske dinastije; nemški Viljem, bolgarski Ferdinand, grški kralj in mnogi drugi imajo v daljnem vzhodu mladega tovariša ki je imel popolni raj na zemlji — JOlelnega Pu, odstavljenega kitajskega cesarja. Sicer je cesarstvo na Kitajskem bilo že pred vojsko odpravljeno, toda odstavljeni cesar je še do lanskega leta bival v Pekingu. Pred njim so v pravem pomenu besede pod-ložniki padali v prah in noben državljan ni smel stopiti na ce*to in z »navadnimi« očmi opazovali sveto veličanstvo, če jo zapustilo svojo palačo in se sprehajalo po ulicah Pekinga. Evropska poslaništva so bila po nazi-ranju te dežele pred kitajskim cesarjem »uixi-gi zemeljski črvi«. Sedaj pa se nahaja Pu v japonskem ozemlju Tientsina Čeprav ga bivša njegova ljogata dežela ni tako l?y»o oslrfcela kot je Nemčija svojega Viljema, vendar si je ta zadnji potomec rodbine, J:i ,;e vladala "00 let. napravil m?jhen dvor iz 50 epremljeraleev, slug. pisarjev in žena Preje pa je Štel kitajski cesarski dvor 10.009 oseb. Pri svežanih ceremonijah, ki se tudi in uvažujsjo po starih navadah Jn po r-tarern kitajskem koledarju, nosi Pu stara cesarska svečana oblačila. Pravljični dragoceni kamni in biseri ns teh oblekah so Kamenjani sedaj s steklom; kajti, ko je predlani mladi odstavljeni eesar končnoveljs^Tio zapustil Peking. Je republikanske vlada zelo pazila. da niso z njim odšls iz deželo kaka bogastva v podobi kakih ^nepotrebnih* dragocenosti. Pit pa je tudi pcleg teh slučajnih rs-remonij zelo modern mož. Id stoji z ostalim svetom po zaslugi svojega angieškaga učitelja v ozki zvezi. V preteklem let« je nameraval Pu potovati v Ameriko in Anglijo, toda tega ni napravil. Angleški poročevalec je v Tien-ts:®u izvedel, da je krivo temu le slabo zdravstveno stanj9 mladega »cesarja«, kojti govori ae, da ima težko tuberkulozo, i VROČI VODOMETI V SLUŽBI CIVILIZACIJE. Na Islandiji so pričeli praktično izrabljati vroče vrelce, ki se nahajajo v posebno veliki množini na otoku Saga. Sicer so že v prejšnj h časih v pesku, neposredno v bližini vročih vrelcev, postavljali peči, v katerih so pekli kruh ali pa so napravili velike pralnico in učenca. Seveda sta potem po svoje z dobrohotnostjo — pomagala še nčitelj in katehet. Pisatelj natn Joškovo spreobrnjenje riše po i robno, z dobrim poznavanjem otroške dnše. Tudi isti pogovor obeh angelov ob tabernaklju, čeprav latinski, ne izgreii cilja pri Jožku. Vse Jo tako uravnano, da mlada duša mora kreniti na desno, črtica bo vzbudila med otroki desti prisrčnega smeha, pa tudi dokaj — dobrih misli. Ta Anton Komar, pisatelj r.O'o-Skega pestržk* r, ma pripovedovati. Slike M. Gasparija bodo otrokom veselja še povečale. — V Koledarju čitamo končno tri drobne pesmice: »Ko fcem prtfel.. (Fr. Bevk) budi v kmetu ljubezen •lo rodne grade, »Vcfier« ffioža LovrenUč) nam slika lepoto poietrega večera na kmetih; popotnik, hi se vrač« f>o dolgem lasu domov, bi rad pozdravil. seneiii voz In na njem očeta, a očeta ni več na Vw,i... ni ga ve? mod živimi... Tretja pesmica : Pro • jviif): (Iv-n) Je bolj šibka stvarca Mislim, ds izrečem splošno mnenje: kar se tire leposlovja, je imela Družba sv Mohorja letos we5o; napram članom pa Je bila res radodarna in velikodušna. Dbv. .Ttrtri, v s*befa Jaanarja se ponovi na kon-u«rfu v UinSoroki dvorami Novakova simfonična pes-aih:; : VHitrf — Boufe, pod vodstvom dirigenta j\ik« flHtofa. To sna m eni to delo. ki je pri svojem prvTm iz rajanju želo tak« velik uspeh, zasluži tudi .. -, ,o Miito jKrzornost Zato »abimo občinstvo k •bif.ka J.vfii-erta, na katerem ee bo fevajalo to delo. Z;!<«t?4c ko»wrta > točno ob 10; pred prodaja vstopili« v Metitei k* Kvarni. i;ih»r »8Ugo« oriradi. kakor le omenjeno, v peadaljak 11. januarja v lllharmonfčni dvoru-ni' [>od vodstvom pevovodit Mirka Premalia avoj prvi koncert, na katerem be pel nekaj paami starejša, nekaj pa »evajie atoveaake fUebeae litere- kopališča 3 tem, da so k vročim vrelcem napeljali v primerni množini mrzlo vodo. V zadnjem poletju pa so izrabljanje teh naravnih »peti« ie bolj pospešili in razširili. Vročo vodo so namreč napeljali prav iz vrelcev po ceveh v posebne vrtnarske hiše, kjer se negujejo različne vrste zelenjave in rož, ki sc do sedaj na Islandiji radi mrzlega podnebja niso mogle vzdržati. Poskusi so dokazali, da se more na ta način temperatura trajno ohraniti na 20 stopinj, kar daje možnost, da se vrtnarstvo na Islandiji silno pospeši. Pričakujejo, da bodo v teku te zime že pričeli z dnevno prodajo na ta način pridobljene zelenjave in cvetlic. NARAŠČANJE ZAKONSKIH LOČITEV. -j- Po izjavi amerikanskega ministra za trgovino, se je v Združenih državah v 1. 1024. Število porok znižalo, medtem ko se je število ločenih zakonov povečalo. Zakonov je bilo sklenjenih v celoti 1.178.206, kar pomenja 3 7 odstotkov nazadovanja napram 1. 1923; število ločenih zakonov pa znaša 170.967, kar predstavlja 3.5 odstotni prirastek napram prejšnjemu letu. Država Texas se ponaša z največjim številom ločenih zakonov, to je 15.375, tu pride namreč na vsakih 10 porok ena ločitev. 4- čez noč siv — pravljica? Ko sem v »Slovencu« št. 3 čital to trditev Amerikanea dr. Hausmana, sem zmajal z glavo. Proti dejstvom pač ne pomaga noben dokaz. Moj brat je odšel na bojišče s popolnoma rjavo brado. Udeležil se je kot felnik devete ofenzive pri Hudem logu. V noči pred Vernimi dušami je dobil med najhujšim ogrjem povelje preiskati neko koto. Srečno se vrne v strelski jarek. Ko se zdani, se mu tovariši smejejo, češ kaj ima na bradi. Pogleda v ogledalce — levi del brade .jo siv, in še danes ga diči sivi čop. Ena izmed prič živi v Ljubljeni. Pokazal sem mu članek, on pa meni sivi del brade. Sicer nam o tej stvari poročajo ne samo pesniki, ampak i tudi naravoslovci. Čitaj pri Erjavcu o orlu. Bo pač treba iskati razlage v tem pojavu. Dr. Yn. + Zakaj se atn£i®to basikarsivo tako dobro razvija? Na banketu največje ameriške zveze bančnih uradnikov jc govoril predsednik Trogoe, ki se je bi! ravno vrnil s potovanja po Evropi, med drugim ludi o vzrokih, ki so spravili poslovanje ameriških bank na današnjo viininc. Pravi, da jc eden glavnih vzrokov, zakaj uradništvo dobro dela, dobra iralico, ki jo banke med delovnim časom ser-virejo svojim uslužbencem. Uradnih ur zato ni treba deliti 3rs uslužbenci po tem okrcpčilii lahko res a uspehom čislajo. Tudi ljubezen do podjetja gre skozi želodec, -f 3K.«!»;j se ljudje nc.Jfealjj ženijo? V Angliji ntfpade 30 procentov vseh porok nn tretje četrtletje in v tem zopet 12 edetotkov na mesec september; to Je torej rekordni mesec za poroke. V mrzlih mesecih prvega četrtletja pa število porok zelo pade. — V drugih deželah jo to drugače. V Združenih državah je največ porok v decembru, me-seru družabnih prireditev. — V Italiji jo najbolj priljubljen čaš med veliko nočjo in binkoštmi, na Francoskem februar — predpust. 63 Barra oči. Mnogo govore o barvi oči, a malokdo ve, da povzroči razne barve pigment, ki se nahaja v šarenici. Čim ve3 je pigmenta, tem temnejše so oči. Ako je pigment maksimalne navzoč, tedaj imamo čine oči, ako ga jc manj, rja te-, potem zelenkaste in nato sive. Ako ni prav nič pigmenta v šare-iticl, tedaj *o oči modre, ker se nahaja notri farno zrak. Antropologi Martin, Gross in dra-jii so imeli opraviti celo z ljuLjubi konja ja*e* in Adamičevo najnovejše delo »Y «amo«taatK s spramljevimjem lesnega cktela in harfe. Tercet mariborske s Drave t s harfo nastopi «red turnejo po Jugptfaviji v Ljubljani prvič torej je pričakovati izrednega glasbenega užitka Vslop-niee so v predprodaji v Matični knjigarni. Drama. Začetek ob 8 zvečer. Pstefc 8 jan.: ZAPELJIVKA Red B. Sobota S. jan. ob 8 pop.- PEGICA MOJEGA SRCA. Dijaška predstava po znižanih cenah. Izven. Nedelja 10. Jnn. ob 8 pop : PEGICA MOJEGA SRCA. Ljudska prcointfcvn po znižsnil eennb Izv. Pondeljek 11. jan.: DRUGA MLADOST. Red I). Opera. Začfftek ob pol 8 zvečer. PeMc 8. jan.: ORFEJ V PODZEMLJU. Red F, Sobota 9 Jan.: VIHAR Simfonična pesem za veliki orkester, soli In zbor Koncert v veliki dvorani »Union*«. Začetek oh R rvnčnr. Nedetja 10. Jan. ob 8 pop.: SRCE IZ LECTA, POZIV NA PLES. CAPRICIO ESPAGNOI.E. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Pondeljek 11. jan.: Zaprto. Dijaška predriara r drami. V soboto f». t, m. popoldne ob 15 s« vrši v ljubljanski drami dijaka predstava po zna no znižanih cenah. Uprizori se efektna in priliublienn Mannersova vese oigra : ,'e-giea moje ga arcac. Predstava je v prvi vrsti namenjena našemu dljašlvu, vendar pa ima tudi drugo občinstvo pristop h tej dijaški predata«« Zate-tek lota« ob ift. uri popoldne. Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani vljudne prosi p. n. abon-n'e, da blagovolijo najkasneje de 14. t. m. poravnati peti obrok svojega abonmaja. MarMmrsZ^ gledišče Promljera Jlolicrovc komedije »Žlahtni mc- ččanr. Kot prihodnja premdjera v drami se pripravlja ena najbolj reprezentativnih Molierovih komedij »žlahtni meščan« v režiji ravnatelja g Bratine. Omenjena komedija zahteva izmed mnogoštevilnih Molierovih oderskih del največ zunanjega »parata: nastopil bo skoro ves ensemble mariborskega gledališča tako dramski kakor operni (solisti hi zbor). Pri predstavi bo sodeloval tudi orkester. Skupno bo nastopilo okoli 50 oseb — »Žlahtnega meščana« so vprir.orili in ga vprizarjajo še vedno vsi večji odri z največjim uspehom. Umetniška rarflava A Trstcnjaka. Na sv. Treh kraljev dan se je slovesno otvorila umetniška raz/-stava v Jako^čevem paviljonu. Predstavil se jo občinstvu mlad umetnik Ante Trsteujak iz Ljutomera. Študira! le v Gradeu In v Pragi, zadnji dve leti pa Je bil v Franciji in Italiji. Razstavil je svoje vtise na tem študijskem potovanju ter nekaj slik is svoje ožje domovine, Ljutomera in Mursko Sobote. Razstavo je otvoril g. Vavpotič, ki je v mladem umetniku pozdravil svež, Iskren optimizem, ki ga v zadnjih letih tako pogrešamo. Pri slovesni otvoritvi so bili med drugim gg. generalni konzul dr. O. BeneV, zastopnika italijanskega in francoskega konzulata, šof prosvot« dr. Lončar, dr. Man-hiani, O. Župančiš in drugi. Razstava je odprta do 10. januarja. Poizvedovanja Našel se je dat poročni prstan. DtM se v trafiki fioukaL kovni usposobljenosti, o vrsti posla, ki ga opravljajo ter naslov podjetja, oziroma služ-bodajalca, kjer so zaposleni. Prošnje morajo biti po predpisih kolkovane p in 25), ter jih je treba vložiti najkasneje do dne 28. februarja 1926. Teh prošenj ne morejo vlagati delodajalci za inozemce, ki so pri njih zaposleni, temveč prizadeti inozemski uslužbenci sami. — če bi se po izteku roka ugotovilo, da posamezni inozemci nimajo potrebnih uradnih izkazil, se bo smatralo, da veljajo zanjo odredbe zakona o zaščiti delavcev ter se jim bo nadaljno zaposlenje prepovedalo. Obenem se bo uvedlo predpisano kazensko postopanje. — Prošnje treba vložiti pri Inšpekciji dela v Ljubljani, Dunajska c. 40. Spori LAHKA ATLETIKA NA NEMŠKEM I. 1925. Nemški državni trener Waitzer pravi, da se lahKoatletsko leto 1925 loči od prejšnjih let tako kakor velika gora od gričev. »Lepo je gledati, kako silijo mlajši naprej in hočejo prekositi prvake, na drugi strani pa, kako se ti branijo in kljubujejo napadom, večkrat z uspehom in boljšimi rezultati. Izredno častihlepje in nebrzdana moč mladosti tam, tu pa neupogljiva volja, izkušenost v boju in umetnost treniranja. Zato so uspehi vedno večji, tako navzgor kakor v širino; v prejšnjih letih je bil« razlika med najboljšimi in med sledečo množico velika, vrzel zevajoča, danes postaja razlika vedno manjša in se vrzel zapira. Tik za najboljšimi sledi druga vrsta, tej tretja itd., in to je pač največji uspeh lotošnjega leta. Prvi 6adovi trudapolnega dela nemškega športnega urada dozorevajo.« Sijajen je uspeh v teku na kratke in srednje razdalje Nemci imajo že 28 tekačev, ki letijo 100 m pod 11 sekund, tri z 10.51 Sedem tekačev predirka 400 m pod 50 sekund, torej mednarodna vrsta. 800 metrov je preteklo lani 10 atletov pod 1.58, Peltzer v 1:52.8, kar je bil na to razdaljo največji lanski svetovni uspeh. Samo 0.9 sekund mu manjka še do Meredithovega svetovnega rekorda; seveda je pa to veliko, ker smo že itak na meji tega, kar človek zmore. Na daljše razdalje so pa Nemci še daleč zadaj sa mednarodno četo. »Tu moramo še pošteno prijeti, in sicer na deželi in v majhnih mestih, velika mesta niso za treniranje na dolge razdalje.« V teku čez staje imajo Nemci Peltzerja, v skoku na višino trenutno nobenega prvovrstnega atleta. V skoku v daljavo bi morali spričo velike množice izbornih sprinlerjev biti uspehi večja; manjka še poirebne energije in koncentracije. Tudi v skoku ob palici so Nemci v mednarodni povprečnosti, niso ne prvi in ne zadnji. Počasi se začenjajo uveljavljati v metanju diska in kopja ter v suvanju ali metanju krogle. Tucat je atletov, ki spravijo kroglo čez 13 metrov, samo SSllinger pa čez 14 metrev. ki pomenijo med-narodni prag v prvo vrsto. Težki atleti bi morali s to panogo začeti, pa bi bilo takoj bolje. Oni bo tudi vzro-k, da Nemci v metanju kladiva in uteži mednarodno prav nič ne pomenijo. V metanju ko^> ja se — kakor v nobeni drugi vaji — javlja velika pomanjkljivost v tehniki. Razveseljiv je pa napredek v metanju diska. Sedem atletov ga je vrglo če« 42 metrov daleč, Hoffmeister ga je s 46 m vrgel v mednarodni klopčič prve vrste. ni» Tudi notranie jedro nemške lahke atletike,je zdravo, organizacija se je lani utrdila in poglobila. Nastavili so državnega športnega učitelja in so napravili s tem način vzgoje in treniranja enoten. Predavanja in tečaji po vsej državi so vzgojila veliko četo izbornih vaditeljev in voditeljev. V po. sebnem listu »Start und Zlel« delujejo vsi duševni športni delavci. Z zadovoljstvom gleda nemška lahka atletika v preteklo leto in stopa v novo leto a pogumom in samozavestjo. Kranjska gora. (Vremensko poročilo ob 7 zjutraj 7. januarja.) —4 stopinje Celzija. Barometer se dviga. Brez oblakov. Srež 20 cm visok. Saninee ugoden. Dom na Krvavcu. Vremensko poročilo od 7. t. m.: Jasno, čez dan plus 2 stopinji Celzija. Smuka neugodna, dokler ne bo padel nov sneg. Nasnanila Kolesarsko in mctociklistifno društvo »Sara« v Ljubljani vabi gg. člane in članice k prireditvi društva iSveta Vojska«, ki se vrši v nedeljo 10. januarja ob 4 popoldne v Rokodelskem domu. Ko-menskega ulica 12. — Odbor. DrnštTo »Soča« v Ljubljani naznanja, da predava v soboto v salonu pri »Levu« ravnatelj drž. gluhonemnice v Ljubljani g. Fran Grm in sicer o povsem novi strokovni temi- »Razvijanje govora in govorne napake pri .otroku.« Ker je to predavanje zelo važno in koristno, vabimo člane in prijatelje, posebno pa starše, da se togi prekoristnera predavanja v čim večjem številu udeleže. Začetek točno ob pol 9 zvečer. Vstop vsem proet. Jugoslovanskim rudarskim, plaržarskim in pri rnanikih zaposlenim inženjerjom! Pripravljalni odbor sklicuje ustanovno skupščino na dan 17. januarja 1926 ob pol 14 v Ljubljani v prostorih ljubljanske sekcije Zveze jugoslov. inženjerjev In arhitektov v Kazini, II. nadstropje. — Pripr. odbor. Predavanje o ielezobetonu se vrši vsako nedeljo od 8 do 12. Pričetek v nedeljo 10. januarja. Nadaljnje informacije daje tehnična pisarna na Tržaški cesti 2. Kmetijski strokovnjaki, bodisi da stojite v Javnih ali privatnih službah ali pa da ste samostojni gospodarji, pristopite vsi kot člani Društvu kmetijskih strokovnjakov za Slovenijo v Ljubljani tn se udeležite pridno zborovanj, sej, sestankov in iz-letov tega društva. Društvo jc- razdeljeno na «*kcife Ljubljana. Maribor ln Novo mesto. Novomeška cija tega društva je sklenila, da priredi no praznili 25. marca 1926 ob 10 dopoldne v kmetijski šoli na Grmu sestanek kmetijskih strokovnjakov. — Prijave za pristop k društvu »n za udeležbo na tem sestanku sprejema do 1. marca predsednik nove-meSke sekcije B Skalicky. Priglasite se vsi, td vam je za dobro skupno stanovsko stvar. Natančen spored sestanka se naznani po 1. marcu. Slanorska organizacija hot. kavarnarjev in gt» siilniških uslužbencev priredi običajno letno pred-pustno zabavo dne 13. januaria v vseh prostorih JKazine«. Ker je ftisti dobiček namenjen strokovni soli, so vabi na obilen obisk. — Odbor. EspcrantistoJ do Logatec atentu! Dimanče ln 17 de tin monato okazos fraia klubo en Vrhnika, grandan paroladar. kun amurvespero. Samldeanojt partoprenu tian či okazon kiel eble plej muttuom-bre. Car ilia sukceso estas ankau nia, do dimanče činj In Vrhnika. Ni devas helpi unu la alian. do 'aru aian devon kaj propagandu nian ideoal Redni letni občni zbor Sadjarskega in vrtnarskega društva za Slovenijo Je bil 0. t. m. v dvorani Kmetijske družbe v Ljubljani. Udeležilo se ga je okoli 80 delegatov iz vse Slovenije in nekaj članov, ki še niso organizirani v podružnicah. Posebno častno je bila zastopana mariborska oblast. Ob otvoritvi zborovanja je predsednik g. kmetij, svetnik Rohrman pozval vse navzoče, da so zaklicali trikratni »Slava!« Njeg. vel. kralju Aleksandru I. Spominjal se je tudi umrlih članov, zlasti neumornega pospeševalca društva in glavnega odbornika gosp. Pavlu Koširja, ki je v tem letu preminul. V daljšem nagovoru je orisal delovanje društva t ravnokar minulem poslovnem letu in posebno poudarjal naloge, ki čakajo društvo v bodoče. Zlasti bo treba napeti vse sile, da je pridobi primeren trg za našo zelenjad, ki je pa nekaterih pokrajinah naše države (obmorski kraji) tako primanjkuje, pri nas pa •e Je pridela mnogo čez domačo potrebo. Pa tudi dohodki iz sadjarstva bi so dali še silno pomnožiti, ko bi se sadno drevje bolj racijo-nelno gojilo, ko bi se s sadnim pridelkom pravilneje ravnalo in ko bi bila sadna trgovina bolje urejena. Napredek je torej nujno potreben, toda mogoč je le v skupnem srno-irenetn delu — v organizaciji. Iz tajnikovega poročila posnamemo, da je Imelo društvo v 1. 1925. 4743 č 1 a n o v. Od prejšnjega leta se je pomnožilo za 800 članov. Društvo ima 53 podružnic. Prirastlo Jih je od prejšnjega leta 12. Da se vsi odborniki glavnega odbora, ki so raztreseni po ■»•sej pokrajini, pritegnejo k uspešnejšemu delovanju, se je razdelila Slovenija v štiri društvena okrožja s pododbori, ki se ahajajo pogosteje k sejam, ki snujejo podružnice in inicijativno vplivajo na razvoj društva In splošni napredek. Podružnice so priredile ▼ minulem letu 57 poučnih predavanj ln 29 eno- in dvodnevnih tečajev. Zlasti se je živahno delovalo za precepljanje sadnega drevja. Udeleženih je bilo 36 p r e -davateljev, ki so imeli najmanj 1500 poslušalcev. Društvo je izdajalo tudi v tem letu svoje glasilo »Sadjar in vrtnar«, ki je izšlo v 12 številkah po 6000 izvodov. Glede razširjanja društvenega glasila na vinarsko stroko, bi bilo treba izpreineniti društvena Opravila, o čemer more sklepati pa šele bo- obč^i zbor. Podružnici v Novem mestu in v Središču ob Dravi ste priredili v minulem letu sadni razstavi, ki sle se prav dobro obnesli. Ob priliki sadne razstave v Nov. mestu se je vršilo zborovanje sadjar, veščakov, kjer so se določile smernice za pospeševanje sadne trgovine. — Oktobra meseca minulega leta je poslalo društvo profes. Priola na Holandsko, da bi proučil razbiranje in vkladanje sadja po ameriškem načinu. — Kontrola drevesnic se Se m začela izvajati, ker je bilo 1. 1925. silno neugodno za drevesničarje. — Blagovni oddelek je imel v zalogi raaio vrtnarsko orodje ln druge potrebščine. Društveno poslovanje je bilo jako živahno. Načelstvo je imelo 20 sej. Glavni odbor (20 članov) se je zbral pa dvakrat. Došlo je 500 vlog in odposlalo nad 2000 dopisov. Tajniško poročilo se je vzelo odobruje na znanje. Po daljši debati se je sklenil), da se v prihodnje tajniško in blagajniško po- ročilo pred občnim zborom da v tisk, da ga delegati pred zborovanjem lahko pregledajo. Iz poročila blagajnika je razvidno, da je imelo društvo v 1. 1925. 155010 Din d o -hod kov in 137432 Din stroškov. Preostanek v blagajni znaša torej 17578 Din. K temu je prišteti še društveno imetje v blagovnem oddelku, čigar vrednost znaša 9724 dinarjev in pa tirjatve, ki znašajo 9422 Din. Društveno imetje je torej znašalo koncem leta 36.724 Din. Posehna zahvala gre oddelku za kmetijstvo, ki je naklonilo društvu izdatno državno podporo v znesku 18407 Din. Po daljši debati je bil za bodoče leto izvoljen sledeči odbor: Načelstvo V. Rohrman, za predsednika, Andr. Žmavc za I. podpredsednika, M. Humek za II. podpredsednika, A. Skulj za tajnika in J. Verbič za blagajnika. Odborniki za ljubljansko okrožje: B. Skalicky, C. Jegkč in F. Kafol. Odborniki za celjsko okrožje: M. Levstik, F. Plesec, Fr. Goričan, J. Petkovšek. Odborniki za mariborsko okrožje: Jos. Priol, dr. Kronvogel, P. Močnik in J. Zupane. Soglasno se sklene, da se občni zbor za leto 1926. vrši v Novem mestu. Predlogi glavnega odbora: Društvo naj izposluje za svoje člane sadno drevje iz državnih drevesnic po znižanih cenah. Akcija ljubljanske podružnice za nakup vrtnih semen se raztegne na podružnice po deželi. Predlogi podružnic: Društvo naj izposluje državno podporo za ustanavljanje in vzdrževanje podružničnih drevesnic. — Voluhar dela vedno večjo škodo. Društvo naj preskrbi svojim članom primerna sredstva za pokončevanje tega škodljivca. — Društvo naj preskrbi, da se bo zopet izdeloval tobačni izvleček za pokončevanje listnih uši. — Dobava c e p i č e v in divjakov naj se posreduje potom društva. — Glavni odbor naj bi pospeševal prodajo sadja z ustanovitvijo sadne trgovine v Ljubljani. Ker je to spričo raznih nepremagljivih težkoč nemogoče, se bo društvo omejilo samo na posredovanje pri sadni trgovini. — Združitev vseh strokovnih listov v en list se odkloni. — Društvo naj deluje na to, da se zajec, kot največji škodljivec sadnega drevja črta iz liste divjačine, ki je pod zaščito. — Razne odredbe v »Uradnem listu« in » Pol jopri vrednem glasniku«, • ki se tičejo sadjarstva in vrtnarstva, naj se pri-občujejo tudi v »Sadjarju in vrtnarju«. — Drevesničarje je treba navajati, da se drže pri razmnoževanju sadnega drevja sadnega izbora, ki ga je določilo društvo. — Drevesničarje je pr praviti do tega, da se bodo obvezali dobavljati sadno drevje v pristnih sortah. — Večina predlogov so zborovalei soglasno sprejeli in naročili odboru, da jih izvede. G. prof. Priol iz Maribora je v daljšem predavanju poročiT o svojem potovanju na Holandsko, kjer je temeljito proučil on-notno sadno trgovino, zlasti pa način sortiranja in ra pečavanie sadja. Njegovo veleza-nimivo poročilo so zborovalci z odobravanjem in zahvalo vzeli na znanje. K slučajnostim je g. inž. Jeglič predlagal, da naj društvo izda vsako leto v maju lepo opremljeno reprezentativno števil-k o »Sadjarja in vrtnarja«. Več predlagateljev priporoča, naj bi društvo, pospeševalo tudi gojitev breskev, ki so v Sloveniji popolnoma propadle. Tudi ta dva predloga se bosta po možnosti upoštevala. Ob 2 popoldne je bilo tri ure trajajoče zborovanje zaključeno. • • • Ivzo« pšenice. Cenijo, da rnno od žetve pšenrice v letu 1025. izvozili doeedaj samo ca 50.000 ton, tako da nam preostaja za izvoz še najmanj 300.000 ton. Skladi&e ogrskih norcev ▼ Belgradu. Iz Budimpešte poročajo, da namerava ogrska industrija otvoriti v Belgradu stalno skladišče svojih produktov. Seznam sejmov ia razstav. V pisarni zbornice za trgovino, obrt in iudustrijo je interesentom na vpogled seznam sejmskih prireditev in razstav, ki se bodo vršile v raznih državah v času od januarja do junija 1928. Izseljeniška statistika sa mesec september 1923. Po podatkih izseljeniškega koinisa-rijata kraljevine SHS se jo v mesecu septembru 1925 izselilo celokupno 155 moških poljedelskih delavcev iz Kraljevine SHS v Francijo. Od izseljenih je 104 iz predelov Hrvaške in Slavonije, 41 iz Dalmacije, 3 iz Slovenije, 3 iz Bosne in Hercegovine in 1 iz Srbije. Celokupno se je od 1. IV. do 30. IX. 1925 izselilo v Francijo 1077 poljedelskih delavcev. Od tega števila odpade na Slovenijo 50. Prvi transport je odšel 1. aprila 1925. Mednarodna razstava kožo in obntve se vrši v Milanu od 22. do 29. t. m. Sedež razstavne uprave je v Milanu, via Principe Um-berto 19. Ukinitev vizuma za promet mod Svlco in Avstrijo. Na temelju odloka švicarske vlade je izza 1. januarja 1926 ukinjen vizum med Avstrijo in švico. Državljani teh dveh držav smejo prekoračiti avstrijsko-švicarsko mejo brez vizuma samo na podlagi rednega potnega lista. Izvzeti so samo oni, ki potujejo v Švico v svrho zaposlitve, za katere izdaja v vsakem konkretnem primeru dovoljenje Eidg. Frenidenpolizei v Bernu. Konkurzi v Nemčiji. V letu 1925 Je bilo v Nemčiji prijavljenih 10.800 konkurzov napram 5700 v letu 1924 in samo 250 v letu 1923. Leta 1914. je znašalo število prijavljenih konkurzov 7700. Podaljšanje moratorija t Romuniji. Romunska vlada je s 1. januarjem letos podaljšala za 6 mesecev moratorij, dovoljen romunskim debitarjem za inozemske dolgove. Moratorij je bil prvotno sklenjen za tri mesece. Spromomba uvoznih in izvoznih predpisov v Romuniji. Ministrstvo trgovine in industrije je sporočilo naši zbornici za trgovino, obrt in industrijo, da je romunsko ministrstvo trgovine in industrije določilo: 1. da se voda za lase, neparfiniirana, tedaj tudi voda za lase imenovana »Royal Windsor« more uvažati v Romunijo brez posebnega odobre-nja, toda da je pri uvozu vendar plačati redno carino; 2. za izvoz starega bakra in svinca se določa izvozna carina na 40 lejev od kilograma. I/.voz se bo dovolilo samo na podlagi posebnega cdobrenja ministrstva financ. Raziiail latinske denarne unije. Po do-sedaj še nepotrjenih vesteh je Belgija prijavila svoj izstop iz latinske denarne uni je. Zaradi padca večine valut latinske denarne unije, katere član je tudi Srbija, oz. naša država, je bila pravzaprav un ja praktično že brezpomembna in iz«top n. pr. Belgije to le še formalno potrjuje. Umetna volna. Iz Londona prihajajo vesti, da so znanstveniki hnašli način za produkcijo umetne volne. Kakor se 6edaj na svetu vedno bolj razširja fabrikacija umetne svile, tako mislijo, da se bo uveljav.la tudi produkcija ujnetne volne. Po novem fabrilta-cijskem načinu bi se dale po zelo nizki coni producirati ogromno količino. Umetna volna bi se izdelovala iz istih snovi kakor umetna svila: iz celuloze in bombažnih odpadkov ter iz umetne svile. Nadalje poročajo, da name* rava znana italijanska tvrdka »Snia Viscos-sa«, ki se bavi s produkcijo umetne svile, ustanoviti v Bradfordu, centru angleško vol-nene industrije, tvornico za umelno volno, t kateri bi se ta izdelovala na podlagi nekega nemškega patenta. Borza Dne 7. januarja 1020. Denar. Zagreb. Borza radi pravoslavnega božiča nI poslovala. V dunnšnjnm prostem prometu »o bili sledeCi kurzi: Berlin 18.43—13.445 (13.387—13.487) Italija 228.25 bi. (220 42—228.82), London 274-27-1.20 (273.15-275.15), Ne\vyork 50 40-50.425 (56.10- 50.70), Pariz 217 (214.25—218.25), Praga 107.40-107.50 (1G0.30—108 30), Dunaj 7.9725 (7.018 —8.018), Curih 10.92—10.93 (10.87-10.958). Curih. Bolgrad 9.15-9.20 (9.175), Budimpešta 72.40-72.70 (72.50), Berlin 123.20-123.30 (123.10), Italija 20.87 - 20 92 (20.80), London 25.09? —25.107 (25.0875), Ne\vyork 517.25—517 25 (517.25) Pariz 19.00—20 (19.05), Praga 15.30—15.35 (15.32), Dunaj 72.85-73.05 (73). BukareSt 2.35—2.40 (2.375) Sofija 8.G75—3.725 (3.70), VarSava 60-65 (59.50), Amsterdam 207.70 -208.20 (208.15), Bruselj 23.45— 23.55 (23.45). Dunaj Dovize: Belgrad 12.55—12.59, Kodani 175.F0—175 80, London 34 3750-34 4750, Milan 28.59-28 71, Nfwyork 708, Pariz 27.22—27.38, Var> Sava 87 50-87.88. Valu'e: dolarji 710—714, angle-Ski funt 34-3148. francoski frank 27.13-27.43. lira 28.45—28.65, dinar 12.50, češkoslovaška krona 20.97 -21 09. Praga. Devize: Lira 130.172, Zapreti 59.75, Pa. riz 129.55, London 103.025, Newyork 33.70. Vrednostni pnpirji. Ljnbljana. 7% invest. posej. 70.50—78, vojna odškodnina 315—317, zastavni listi 20—22, kom. za-dolžnice 20.22, Celjska 200—205, Liublj kreditna 210 den.. Mcrknntiina 100-102. zaklj. 102, Slaven-ska 50 den., Kred. zavod 175—185, Stroine 125 den., Vevče 110 den., Stavbna 100-110, Sešir 115-115, zaklj. 115. Zairreb. Radi pravoslavnega božiča danes borza ni poslovala Za vojno odškodnino je bilo slišati kurz 318. Dunnj. Podon.-savska-jadr. 002000, Živno 780000, Alpine 243500, Greinitz 128V0. Kranjska industrijska 285100, Trbovlje 422000. Hrv. esk. 1.V00 Levkam 150000. Hipobanka 79000, GuLmann 885000, Slavonija 4C0C0. Blago. Ljubljana Les: Smrekove deske, 20 mm, fco naklad, post. C00 bi., remeljni, jelka bela, 7-7, 8-8, od 4.HO do 0 m. fco Pos ojna trnnz. 581' bl„ remclini 7-7. 8-8. 35-70 40-80,1 ., II.. III., 4 m do'gi, fco Postojna tranz. 530 bi., trumi suhi 3-3—5-7, od 4—8 m, fco Postojna tranz. 3~0 bi., bukovi pragovi 200, 10, 20, 10. po zahtevah nemških drž. železnic, feft Salzlmrg 50—54. — Žito in poljski p r i d e N ki: Pšenica. 70 kg. 3—4%, fco vas. Brfko 3^0 bl^ pšenica, 74 kg, 2%, fco vag. sremska post. 290 bi., koruza, umetno sušena, fco vag. sremska post. 100 bi., koruza, umetno sušena, fco va2- Br?ko 152.50 bi., koruza nova. fco vag. naklad post. 125 bi . oves re$e'ani, fco vag. slov. no*t. 1TO b!.. ajda domača, fco vag. slov. postaja 200 bi., proso rumeno, fco v. naklad, rost. 215 bi., otrobi drobni, fco vag. n->klad. post. 128 bi., krompir, fco vag. slov. post. 75 bi. Meteoroaocjlčno poročilo. L ubrana lOS m n m. vfž Normalna barometerska višina 736 mm. 0a» opuzo-VUM ]ft baru-Diot ei v mm 1 ei'mo nietot v C t^ni h i oni tUierrncH v C Nebo vetrovi 1'itduvin« v mm 6./1. 21 b 745 7 19 0'5 v. as. 7./1. 7 b M 8-3 — 0-5 0-4 megla 1 _ 7./ 1 14 b H 4-8 2-5 0-7 megla Otroka kapitana Granta. 166 (Potovanje okoli sveta.) Francoski spisal Jules Veme. — Poslovenil A. C. Ko se je kapitan Marion zasidral v Otoškem zalivu, je imel nameri, postaviti na ladji C a s t r i e s drug jambor, ker so prejšnjega jesenske nevihte zelo poškodovale. Zato je iskal po notranjščini te dežele, dokler ni 23. maja naletel na gozd mogočnih ceder, dve milji od obrež-a in sicer od zaliva, ki je bil le miljo oddaljen od kraja, kjer so se zasidrali. Tam so začeli delati. Dve tretjini mornarjev s sekirami in drugim orodjem je sekalo drevje in popravljalo pot, ki je vodila iz gozdiča do zaliva. Imeli so svoje kolibe. Poleg tega so si napravili še dvoje stavb, prvo na malem otoku Motu-Aro sredi pristanišča, kamor so prepeljali bolnike, kovače in bed-njarje, drugo pa na suhem kraj morja, poldrugo miljo od ladij; Ia je bila v zvezi s tesarskimi kolibami. Na vseli treh krajih so močni, pcistrežljivi divjaki pomagali mornarjem pri različnem delu. Doslej kapitan Marion še ni zanemarjal varnostnih odredb, ki mu jih je narekovala zdrava pamet. Divjaki niso smeli nikoli oboroženi na krov, in čolni, ki so šli na suho, so bili dobro zavarovani. Toda Mariona in najnozaupljive;še izmed častnikov je divjaška prijaznost tako preslepila, da je poveljnik za-ukazal čolne razorožili. Vseeno je kapitan Crozet nadlegoval Mariona, naj prekliče neumestno odredbo. Marion ga ni hotel poslušali. Ko so Novozelandci zapazili, da jim poveljnik zaupa, fo podvojili svojo »služnost. Njihovi glavarji in "astniki so se pobratili. Večkrat je Takuri pripeljal inčka na krov in mu dovolil, da je prespal noč v kabini. Dne 8. junija je Marion zopet obiskal vse obrežne kraje. Divjaki so ga slovesno proglasili za »vrhovnega glavarja« vse dežele. Lass so mu v znamenje visoke časti okra:ili s štirimi belimi peresi. Talko je preteklo trintrideset dni, odkar sta ladji do:pcli v Ološki zaliv. Delo pri jamboru je šlo dobro od rok. Vode so dobivali v zadostni množini iz studenca na oloku Motu-Aro. Kapitan Crozel je osebno vodil dela pri tesarjih. Vse je kazalo, da se bo slvar končala v najlepšem soglasju. Dne 12. junija ob dveh popoldne so pripravili poveljnikov čoln za ribji lov, ki bi se moral vršiti blizu Takurijeve vasi. V čoln je stopil Marion z dvema mladima častnikoma, Vandricourt in Lchoux po imenu, z enim prostovoljcem, z orožnim mojstrom in dvanajstorico mornarjev. Spremljal jih je Takuri s petimi glavarji. Nič ni kazalo na strašno nesrečo, ki bo doletela šestna/st Evropejcev izmsd sedemnajstih. Čoln je zdrsnil v morje, zavil k bregu in tisti, ki 60 oslali na ladji, so ga kmalu izgubili izpred oči. Zvečer se kapitan Marion ni vrnil prenočevali na ladjo. Nihče si ni delal radi njegove odsotnosti posebnih skrbi. Mislili so, da je najbrž šel obiskat tesarje in da prenoči v njihovih kolibah. Naslednje jutro je šla kakor po navadi šalupa z ladje C a s t r i e s po vodo na otok Motu-Aro. Vrnila se jo na krov brez neprilik. Ob devetih je stražni mornar na Mascarinu zapazil na morju upehanega človeka, ki je z zadnjimi silami plaval proti ladjama. Poslali so mu na pomoč Čoln in ga spravili na krov. Bil je Turner, eden izmed onih, ki jih je bil vzel kapitan Marion s seboj na lov. V boku je krvavel iz dveh ran, ki so mu jih vsekale divjaške sulice. Vrnil se je od vseh sedemnajstih, ki so prejšnji dan zapustili ladjo, čislo sam. Izprašcvali so ga in kmalu izvedeli vse podrobnosti strašne žaloigre. Čoln nesrečnega Mariona je pristal pri vasi ob sedmih zjutraj. Divjaki so veselo prišli goslom na- proti. Odnesli so častnike in mornarje na ran:ah na suho, da bi se pri izkrcavanju ne zmočili. Nato so se Francozi razšli po vasi. Takoj so so divjaki, oboroženi s sulicami, gor-jačami in beti, vrgli nanje, deset na enega, in jih pobili. Mornar Turner, ki ga je bil divjak dvakrat sunil s sulico, je ušel sovražnikom in se skril v gnrovju. Od tam je bil priča strašnih prizorov. Divjaki so slekli žrtve in jim preparali trebuh, nato pa sesekali na ko3ce ... V tem trenotku se je Turner neopažen vrgel v morje, kjer ga je po napornem plavanju rešil čoln z Mascarina. Grozna nesreča je strašno razburila posadko obeh ladij. Začuli so se klici po osveti. Toda predno so se hoteli maščevati za mrtve, je bilo treba misliti na žive. Na suhem je bilo troje oddelkov. Tisoči zmage pijanih ljudožrcev, ki so okusili kri, jih je obkrožalo. Ker ni bilo na krovu kapitana Crozeta, ki je bil prenočil v kolibah v gozdu, je ukrenil vse, kar je bilo najnujnejšega, prvi častnik na krovu, Ducles-mcur. Poslali so k njim z Maskarina čoln s častnikom in oddelkom mornarjev. Ta častnik je imel nalogo, da obvesti tesarje o nevarnosti in jim prihiti na pomoč. Odphil je ob obali, zapazil čoln kapitana Mariona, ki so ga bili potegnili na suho, in pristal k bregu. Dejali smo že, da kapitana Crozeta ni bilo na krovu; zato ni vedel ničesar o poboju. Ko je proti drugi uri zagledal oddelek, je zaslutil nesrečo. Podal se jim je naproti in zvedel vso resnico. Zapovedal je tovarišem, ki so prispeli na pomoč, naj ne povedo ničesar tesarjem, da jim ne vzamejo poguma. Divjaki so zasedli v gručah vse višje postojanke v okolici. Kapitan Crozet je dal spraviti najvažnejša orodje, ostalo pa je zakopal. Zažgal je kolibe in se začel umikali s šestdesetimi možmi. ransi^M Eliisll I ^ «J © 18 = 1 5 i! B M N M > 00 T? £ „ s g 1 t "C O 0 " « ^ a 1 Z o. - i .. 3 ►4 § | a ffi _ c. "S 3 - i 5 s % O 5 55 J3 Ji ~ V S * 1 t) & S 3 u « - -._ >, - U J* 5 ž -5 J* | g Q S 5 a § 00 i w >29 2 % 51' = • a E m a n to > <*j —» •. « s - š i 2 4> a -o S" -c i: k u o i. »i £3 "O lilElIlE Marije Trnk6czy pl. ^esrrkAl naznanja v svojem in v imen« svojih otrok tužno vest, da je. dne 6 januarja zvečer preminul naš ljubljeni sin. brat in stric, gospod Pogreb nepozabnega se vrči v petek dne 8. januarja ob treh popoldne iz deželne bolnice na evangeljsho pokopališče. i«pp »»mviOTa^ji^ mmMšMmm mttm Mmmmm Potrti 'globoke žalosti naznanjamo vsem tel jem in znancem pretužno vest, cl;< nas jc iskrene ljubljeni brat in stric, gospod posestnik in gostilničar v 47, letu starosti, po dolgem trpljenju, prc\iden £ tolažili sv. vete. Pogreb predragega pckc;'tiika se vrši v seboto ob pol 4, uri popoldne iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče. Radovljica, dne 7. januarja 1926. Šelenburgsva u isa St. 0/1 leleion Mev. (ISO n°arsmk"- Učenec! izjava. NARSKI Mww,,ww|p0dpislina izjavljam, da i S C e mesta v valjčnem | njgom plujniCa za dolgo-mlinu zdrav in močan : vei fo bi jih kdorkoli na-fant. - Naslov v upravi pravii na m0|e jme ^ na »Slovcnca* pod It. 124. ' moj račun. Fuž~a»Tca) RH" Kr,*°T,c a 100.000 Din — za zelo dobičkanorno industrijsko podjetje v Ljubljani, s« Uče za takoj. - PonndSe pod: »Indust i'a« St. 122 na upravo »Slovenca«. . Izvežhanega nvsnarfkega Inserirajte v ..Siovencu"! MINISTARSTVO SUMA I RUDNIKA Generalna dirckcija Šuma Broj 44.825. Novi Vodmat »•▼. 333. Zatekel se Je volčji pes. — Več pove Valentin Noč, Skofjaloka (sp. Karlovec) 28. _____________________ .. Prodam dobro ohranjen, pomočnika in učenca ta- j kompl. orlovski kro|. —! j koj sprejmem. Naslov v j Naslov v upravi pod: 126 upravi lista pod št. 128. Oglas Perfektna kuharica, z dobrimi dolgoletnimi spričevali, ki zna tudi likati in opravljati hišna opravila, se sprejme takoj pod ugodnimi pogoji. Oglasiti se je: Puhareva nL 14, za Narod, domom. ZASTOPNIKOM, agentom itd., brez predznanja in kapitala, nudi visok zaslužek prvoraz. redna inozemska tvrdka. Ponudbe podi Ertragniv reichste Vcrtretung 9384: na »PIRAS«, Prag, Jin-drišska 18, češkoslov. Fi biiani pianino dobro vglašen. Ponudbe uprav! pod: Pianino 131. Lokal se išče v sredini mesta proti odškodnini. - Ponudbe n« upravo pod: »Lokal 33«. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo, da je po dol; '/(gfŽjUg* na upravo »Slovenca*. 1 v Naprodaj antična perzijska preproga. Izredno lepe barve In vzorca. Ogleda se:; Gregorčičeva 12 II., levo — MARIBOR. 10S Moto* (Sangjas notor) kurjava z ogljem, iz tovarne Langen & Wolf, 8 HP. v izvr t. stanju, radi vpeljave elektrike, takoj naprodaj. Vinko TAMM, Pluj. 50 Staro, neporabno umetne r* Igarniture in posamezni zobje) se kupujejo v hotelu Tratnik, v sobi št. 4, dne 7., 8. in 9. jan. od 9. do 13. in od 15.—18. ure. znam. »Mercedes«, v najboljšem stanju, prodam. -Naslov se izve v up'avi »Slovenca« pod It. 101. OVČJO VOLNO lepo, kupim. Naslov pri upravi lista pod št. 8»54. ALOJZIJ BERNIK IkoJja Lota 54, priporoča veliko zsiego roženih GLAVNIKOV Lastna izdelovalnica. Dobro blago, cene zmerne. Za Jugoslovansko tiskarno r Ljubljani; Karel C«S. 0 zakupu postrojenja za dobavu I preradu drveta. Sumsko- industrijsko«* Preduzeča Dobrijin -- Drvar A. D. i o prodaji drva. Ministar Šuma i Rudnika kao zastupnik državnog erara Kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca, koji je vlasnik svili akcija Šumsko-Industrijskog Preduzeča Dobrijin - Drvar A. D., odre-djuje na csnovu ovlaštenja Ministarskog Saveta od 15. decembra 1925 kod Ministarstva Suma i Rudnika na dan 1. marta JAVNU OFERTALNU LICITACIJ U: 1. ZA ZAKUP svih postrojenja Šumskog-Industrijskog Pred-uzeča Dobrijin - Drvar A. D., keja služe za šumski posao i orno-gučuju šumski rad kao: šumske željeznice, koturače, čekrke, kranove sa pogonom, strugare u Dobrljinu i u Drvaru, gradje-vine i postrojenja za pavljenje i za splavljenje, stovarište u Šibeniku sa svima napravama, gradnjama i prevoznim (utovai-nim) sredstvima na vodi i na suliu, sve šumske, pilanske t stovarišne magacine i konzumne zgrade činevničke, radni^te i manipulacione zgrade u šumi, u šumskim kolonijama, kod pila-ne i na stovarištima, šumske iokomotive i šumski prevozni park 1 zemljižni posed, keji je sa gornjim postrojenjima i zgradama u vezi, po inventarnom iskazu »B«. 2. ZA FRODAJU četinjastog i Iisnatog drveta u državnim šumskim kompleksima: Grmeč planini, Risovcu, Osječenici, Kle-kovači, Crnoj Gori, Čardaku, Plivi, Janju, Malovan - Osječenici-Kujači, Staretini donjoj i gornjoj Vijenac - Šatoru i Jedovniku sa aproksimativnem drvnom masom od: 11,175.000 m3 četinjastih; i 5,950.000 m3 bukovih i inih lisnatih drveta. Kod licitacije megu učestvovati samo oni, koji su po zakonu ovlašteni da uglavljuju ugovore i nijesu u vrijeme licitacije dužnici državnog erara, nadalje koji nijesu zbog kršenja ugovora ili iz kojcg drugog razloga isključeni od erarskih preduzeča i nijesu u sporu sa državnim erarom. Vadij za učeslvovanje kod licilacije iznaša 4,000.000 (četiri milijona) dinara u gotovom. Primaju sc samo pismene penude, koie glase na zakupnina objekata pod I. i na kupnju drveta iz svih šumskih područja navedenim pod tačkom 2., koje moraju prispjeti Ministarstvu Šuma i Rudnika o Beogradu do 1. marta 1926 godine do 10 sati prije podne. Neče se uvažiti ponude, koje docnije stignu, zatim ponude bez propisanog vadija ili brzojavne ponude, nadalje naknadne ponude i očitovanja. . Zakupni ugovor kao i eksploatacioni ugovor trajače 40 god. Ponuditi treba: ad 1. godišnju zakupninu u zlatnim dinarimaj ad 2. šumsku taksu u šumi na panju u zlatnim dinarima; a) po 1 m3 četinjastog tehničkog drveta, b) po 1 m3 bukovog tehničkog drveta, c) po 1 m3 javoroveg, jasenovog i brijestoveg tenh. drveta, d) po 1 m" javorovog i jasenovog šareneg (djeverastogl drveta, e) po 1 prostornem metru lisnatih ogrevnih drvela. Svi avansi na kupovninu i na prinose za pošumljavanje i sve svote, koje rezultiraju iz obračuna, nadalje obroči na zakupninu plačače se u dinarima, na bazi tečaja, kojega če dinar imati na dan dospjelosti plačanja prema zlatnom švicarsko? franku, a koji če se ustanoviti prema tečaju na Beogradskoj Berzi, .odnosno ped uvjetima navedenim ti uslovima licitacije. P o n u d a ima da s a d r ž i : a) Ime i prezime, zatim zanimanje i boravište nudioca ic njegov svojeručni potpis i očitovanje, da je samostalan, »li kaa nudi koja firma, njezino ime i njezin potpun potpis prema upftu u trgov ačkotn registru i mjesto gde joj jc sedište. b) Očitovanje, da nudioc petpuno poznaje sve uslove i da irn se bezuvjetno podvrgava. ' Ponude nesmiju da su ograničene bilješkama, koje se ne podudaraju sa uslovima. Svaka ponuda mora biti taksirana s.a 100 dinara i mora joj biti priložena potvrda od Narodne Banke o Beogradu, da je nudioc peložio u korist Ministarstva Šuma i Rudnika odre-djeni vadij sa pravom raspolozivosti za Ministarstvo za vrijeme, dok se donese konačno riješenje o predmetnoj licitaciji, Vadij če se nudiocu, koji je postao dostalcem, uračunati u kauciju, ko ju treba da dadne prema uslovima zakupnog i eks-ploatacionog ugovora, a ostalima če sc vratiti na njihov trošak i pogibao, čim budu rijeSene penude što su siigle. Ministarstvo Šuma i Rudnika ne prima na se nikakovu obavezu o ukama-čenju vadija, koje če nudioci položiti kod Narodne Banke. Ponude valja drbro zapečatiti, a da se spreči otvaranje prije roka licitacije, valja na njih spolja slaviti napis- »Oierat ?a nakup šipada i za kupnju drvele« sa adresom Ministrstva Šuma i Rudnika u Beogradu. Refleklantima je dozvoljeno, da prije licitacije razgledaju predmete zakupa i šumska područja uz legitimacije, koje izdaje samo Ministarstvo Šuma i Rudnika. Ob avješlenja se na zahtev daju, koliko je to dopušteno, kod Generalne Direkcije Šuma u Odelenju za Bosnu i Herce-govinu u Beogradu. — Tamo sc mogu počam od 10. januara 1926 god. kupiti potpuni uslovi licitacije i uglave ugovora. Ministar Šuma i Rudnika pridržajc si izrekom pravo, da po svom rasudjenju bez obzira na to, kolika je koja penuda za kupnju i zakup, slobodno bira izmedju prispjelih ponuda ili da sve ponude odbaci, a da ne spominje razloga. Beograd, 29 decembra 1925. Izdajatelj dr, Fr. Kulo»ec. Ministar Šuma i Rudnika: Dr. Nik. HMt s. r. Urednik; Fraac Ters«tflav.