Uhaja vsilk dan raren sobot, nedelj m praznikov Iitued daily except Saturday«. Sundays and Holiday« PRO GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški in upravniikl proatorl: 2657 South Lawndala Ava. Offica of Publication: 2657 South Lawndale Ave. Telephone. Korckwell 4904 ____■attar January It. IMS. at Cm poat-attk» «I Chicago. flHanta. un «t Cm Act of Cangnm ai tUnfa «. IBT». CHICAGO 23. ILL« PETEK. 2. MAJA (MAY 2). 1947 Subecriptlon $8.00 Yearly ÔTEV.-NUMBER 88 Acceptanco for mailing at special rate of poatage provided for it aoction 11 OS, Act of Oct 1, 191T, authorised on Juno 4. 1818 Izjava maršala Tita j Trumanovi doktrini Dejal je, da ne bo vplivala na jugoslovansko zunanjo politiko. Balkanske države ne bodo postale plen provokacij Belgrad. — (Poroča Johannes iteel)—Maršal Tito je v enour-,em razgovoru (xlPrt0 razprav-Jal o Trumanovi doktrini, raz-ruiu odnošajev med Jugoslavijo n njenim, sosedi in naglasil, "da rumanov poziv na kongres, naj akcionira finančno in vojaško lomoč Grčiji in Turčiji ni nič 10 ven a za nas. Truman je le po-edal svetu ono, kar mislijo a-neriški impenalisti, monopoli-ti m magnati. Ti so že prej iri pravili podlago Trumanovi oktnn;." T.to je podal to izjavo na vpra-inje. ah bo Trumanova doktri-ia vphvala na jugoslovansko unanjo politiko. "Doktrina ne o vplivala na našo politiko," je 11 odgovor. "Čudimo se le, ker t Truman tako govoril v času, ose organizacija Združenih na-xlov trudi v prizadevanjih v pri-)g m.ru. Vsa ljudstva, tudi a-leriško, hočejo mir. Truman j s svojim govorom prispeval miru. Zgodilo se je nasprotno -fašist v vseh državah so dvi- lave in zdaj čakajo, da se 0 nekaj zgodilo. Trumanov govor ne more i-let; nobenega učinka na našo unanjo politiko. Utrdil je le aše prepričanje, da smo na pra 1 poti ;n da se moramo še bolj dlocno boriti za mir in izbolj-mje odnošajev med državami. :glcda ni za izboljšanje odno-ijev med Jugoslavijo na eni ran. .n CIrčijo ter Turčijo, ka-tima je Truman zagotovil poči na drugi. Monarhistična "sh vlada ne mara prijateljih odnošajev s svojimi sosedi, pprav j: nasprotuje večina ljud-va Picdsodn.k Truman je v svo-m nivoru le podčrtal ideolo S" podlago za boj proti tako-üii komunistični nevarnosti. »■ staro geslo imperiali-" K iikcionarjcv. Kar mis-n~> i1 to: osične sile—Hitlerje-•*« o 1 ija. Mussolinijeva Hali-i> po/M |( Japonska—so pred uk'm diuge svetovne vojne P1 ' pakt proti kominterni. le plašč, ki je zakrival 1 « o mpenalistično voj-esla, katera so ogla-' m so rezultirala v im-vojni, se lahko pri-1 lom. katerih se po-1 ' ik< ja v zapadnih dr-1 i h proti komunizmu. ' ti. da so nam bese 1 o da razumemo njih k"t so Jugoslavija, Albanija ne bodo ' ' zunanjih provoka-• «■ bodo še bolj ! je lasno, da je I1» doktrino dal ne-loke neodgovorni vojnih hujska- ' 1 " končni formi ed Jugoslavijo, A'banjo, je Tito 1 more govoriti i'« i ae.je in bodoče " ! . I ! ga razvoja. "Jugoslavija ima že carinsko unijo v Albanijo in i-mela bo kmalu slične odnošaje z Bolgarijo," je dejal. Glede razvoja odnošajev med Jugoslavijo in Ameriko je Tito dejal: "Priznati moram, da je odgovor na to vprašanje težak zaradi razvoja v mednarodni areni. Jasno ni, ali se bodo odno-šaji izboljšali v bodočnosti. Mnogo zavisi od vprašanja, kako bodo mirovne pogodbe spisane in kakšni bodo pogoji. To velja zlasti za pogodbi za Nemčijo in Avstrijo." Operatorji zavrnili Lewisove pogoje Bojazen pred oklicem rudarske stavke Waahington. D. C.. 30. apr.— Možnost oklica rudarske stavke na polju mehkega premoga se je pokazala, ko je organizacija operatorjev v južnih državah odklonila pogoje Johna L. Lewisa, predsednika unije UMWA, glede pogajanj v svrho sklenitve nove pogodbe. Operatorji so izjavili, da se ne bodo udeležili pogajanj, ako bodo krila premogovno industrijo kot celoto. Deklaracija operatorjev je rezultirala v razbitju konference med reprezentanti premogovnih kompanij in rudarske unije, katero je sklicala federalna vlada, j Ako bodo operatorji iz južnih I držav vztrajali pri svojem sta-] lišču, bo morda oklicana stavka 1. julija, ko bo vlada vrnila zasežene premogovnike privatnim lastnikom. N. H. Collinson, ki v imenu vlade upravlja premogovnike, je naznanil, da se bodo ieprezen-tanti unije in kompanij ponovno sestali in skušali izravnati spor. Nobenega izgleda ni, da bi Lewis govoril o miru, dokler se bodo operatorji upirali pogajanju za industrijo kot celoto. Pri vseh pogajanjih v zadnjih letih je Lewis izsilil sprejetje pogodb, ki so krile vso industrijo. Gotovo je, da se zdaj ne bo uklonil pred operatorji brez ljute borbe. Domače vesti Obiak Chicago.—Glavni urad SNPJ sta zadnje dni obiskala John Sluga iz Girarda, Kan., in So phia Tancek iz Youngstowna, O. Slednja je prišla k svoji hčeri Edithi Dreshar, ki se nahaja v bolnišnici, kjer je bila operirana na slepiču. V bolnišnici Duluth, Minn. — V bolnišnici St. Mary se nahaja v kritičnem stanju Joseph Mavetz z Elyja, znani "old timer" v vrstah SNPJ. Poroka James City, Pa.—Dne 12. aprila sta se poročila Joseph Rolick ml. in Gertrude Uljan, oba člana društva 391 SNPJ. Dne 10. maja se poročita Fani Hrvatin in Edward Bizjak. Obilo sreče! Smrt v starem kraju Washington, D. C.—Mary Su-glich je prejela pismo iz starega kraja, v katerem ji poročajo, da je v Ljubljani umrla njena teta Antonija Ižanc, sestra njene matere. Tam zapušča sina, hčer, dve sestri in brata, v Milwaukee] u brata Petra Lapa, v Eve-lethu, Minn., pa sestro Ano Pod-kov. Pišejo ji tudi, da je umrl Tone Gradišek, doma iz Senožet Dola pri Ljubljani. On je živel mnogo let v Ameriki, pred zadnjo vojno pa se je vrnil v Jugoslavijo. V Lorainu, O., zapušča brata Franka Gradiška, v Clevelandu sestro Kati Jevc, v starem kraju pa dva brata in sestro. Is Clovolanda Cleveland.—V Collinwoodu je umrla Jennie Sever, rojena Kle-menič, stara 48 let, doma iz Se-miča, Dolenjsko, v Ameriki 42 let, članica društva 748 SNPJ in večletna tajnica mladinskega pevskega zbora SDD. Tukaj zapušča štiri hčere, mater, štiri sestre in več sorodnikov, v Mil-waukeeju pa tri brate.—Za srč no hibo je po kratki bolezni u mrl Martin Boldan, star 76 let, doma iz Sela pri Hmjah, v Ameriki 52 let (ves čas tukaj), član SMZ. Tukaj zapušča dve sestri in več sorodnikov.—V bolnišnici je umrl Frank Salmič iz Collin-wooda, star 66 let, doma iz Dru žinske vasi pri Beli Cerkvi, Dolenjsko, v Ameriki 43 let, član društva 142 SNPJ in ABZ. Tukaj zapušča ženo, tri sinove, štiri hčere, '10 vnukov in dve ses tri, v starem kraju pa tudi ses tro.-—Dalje je umrla v bolnišnici Elizabeta Sirk iz Euclida, rojena Urbančič, stara 73 let, doma iz Žužemberka, v Ameriki 55 let. Tukaj zapušča sina, pet hčera in več vnukov.—Pri družini John Brodnick so se oglasile rojenice in pustile drugorojenčka. — V bolnišnici St. Vincent se nahaja Mary Hosman, ki se je morala podvreči operaciji. poljska vlada poslala nov protest veliki britaniji ffohiihi Airman predsednik v Washingtonu 30. apr — i i< pozdravilo i ink t Miguel a spel v Wash- • i «-dnika Tru-1 \ o/il s Tru-av1 omobilu z t. oli< ;.!. Zve- . ' na držav-i o lii«i Ti u-'!• j al da 71-tv i in cnot- * * rt j for i Ako i*» enotnost ' " * Pli r k* bi Aleman \ W .shing- London. 30. apr —Tu je bilo razkrito, da je poljska vlada poslala nov protest Veliki Britaniji, ker še vedno vzdržuje poljske čete pod orožjem v Angliji in drugih deželah ter kolonijah v okviru britskega imperija. Pro test uključuje tudi zahtevo za takojšnjo demobillzacijc polj-| skih čet, ki so pod poveljstvom | britskih častnikov. 1 Nota vlade v Varšavi jc spisa- na v uljudnem tonu Med drugim izraža željo za izboljšanje odnošajev med Poljsko ir, Veliko Britanijo, kakor tudi pritožijo in protest proti poljskim vojaškim formacijam, ki so v Italiji in deželah Srednjega vzhoda Nota pravi, da so poljske vojaške misije v Franciji in Belgiji in da ao vse pod kontrolo brit-skega vojnega urada Protestno noto je izročil pre-mierju Attleeju Jerry Michalow- | aki. poljski poslanik v Londonu V tej je rečeno, da je čer 15.000 i poljskih vojakov p**i britskim I poveljstvom v deželah Srednje- ga vzhoda, 5,000 vojakov v Italiji in da Velika Britanija ne vodno vzdržuje poljska vojaška taborišča v Egiptu. Nota ".a h te v a razpust poljske vojaške misije v Bruslju, Belgija, in one v Calai-su, Francija. Načelnik misije v Bruslju je polkovnik Tadej Zda-nowicz, organizator poljskih grup v tujini in gibanja, ki je Mivražno vladi v Varšavi. Grupe tvorijo poljski ubežniki Nota je zaključena / deklaracijo, da bo Velika Britanija naredila uslugo vladi v Varšavi, ako bo upoštevala protest in m odločila za razpust poljskih obo roženih sil v Angliji in drugih deželah rusija preprečila razveljavljeni sklepov' Pravda komentirala konferenco zunanjih ministrov BEVIN SE VRNIL V LONDON Moskva, 30. apr.—Pravda, glasilo komunistične stranke, je objavila uvodnik na prvi strani s komentarjem konrerence zunanjih ministrov štirih velesil, ki je bil« zaključena v Moskvi zadnji teden. Uvodnik trdi, du je bila konferenca uspešna v tem, ker je Rusija preprečila Ameriki in Veliki Britaniji razveljav-ljenje ali revizijo dogovorov, ki so bili sklenjeni v Jalti na Krimu in Potsdamu. "Ako bi bili dogovori razveljavljeni ali revidirani na moskovski konferenci, bi se uresničile agresivne in imperialistične težnje nekaterih velesil," pravi uvodnik. "Sovjetska delegacija z zunanjim miniitrom Moloto-vom na čelu je preprečila raz-veljavljenje dogovorov. Sovjetska delegacija je bila za sklenitev kompromisov o e-konomskih načelih in reparacijah, toda naletela je na odločno opozicijo pri delegacijah drugih velesil. Nesporazum o nemških reparacijah je preprečil sklenitev dogovora o mirovni pogodbi za Avstrijo." Avtor uvodnika je Jakov Vik torov. V svoji analiz^ moskov ske konference je izrazil optimi zem glede pogajanf Tned štirimi velesilami v bodočnosti. "Kovači javnega mnenja v Ameriki in Veliki Britaniji in časopisi v obeh državah izražajo razočaranje, ker niso bili dogovori in zaključki, sprejeti v Jal ti in Potsdamu, razveljavljeni," pravi Viktorov. «'Sedaj hočejo prepričati svet, da je Rusija od govorna za neuspehe konference. Ekonomska in živilska kriza zapadni in južni Nemčiji je direktna posledica enostranske akcije anglosaških sil, ki so pobijale sovjetski predlog, ki bi o mogoči 1 ekonomsko enotnost v Nemčiji." London. 30. apr.—Zunanji mi mster Ernest Bevin se je vrnil v London iz Moskve. V svoji prvi izjavi po povratku je apeliral na bntsko ljudstvo za potrpežljivost v čakanju, da se bodo štiri velesile sporazumele glede mirovne pogodbe za Nemčijo in Avstrijo. Nepotrjeno poročilo pravi, da bo Bevin govoril po radiu v ne deljo o moskovski knferencl. Ako ne bo, bo pozneje orisal potek konference pred člani parlamenta. Po prihodu v London se je Be. vin sestal s časnikarji. "Nisem ne pesimističen in ne optimističen," je dejal. "Obnova sveta po šestletni strašni vojni je tež ko delo. Pri kovanju miru ne delamo za eden dan, temveč za generacije." Bevin ni hotel komentirati go vora ameriškega državnega tajnika Marshalla in njegove deklaracije, da je Kusija odgovor na za polom moskovske konfe renče. Gromiko zahteva debato o Palestini Problem pred skupščino Združenih narodov New York. 30. apr.—Andrej A. Gromiko, ruski delegat, se je pridružil delegatom arabskih dežel v zahtevi, da generalna skupščina Združenih narodov takoj odpre debato o neodvisnosti Palestine. Zahteva je v nasprotju s stališčem in željami ameriške in britske diplomacije. Gromiko je pred člani vodilnega odseka dejal, da ne vidi nobenega razloga za ojnizicijo proti debati o neodvisnosti Palestine, zaeno pa je priznal, da se še ni pokazala možnost sprejetja zaključka o bodočnosti Palestine na izrednem zasedanju skupščine. Sovjetska poteza je izzvala prvo prusko med velesilami po odprtju zasedanja skupščine, Gromiko je govoril potem, ko Je ameriški delegat Herschel Johnson svaril pred razširjenjem debate. Johnson je predlagal imenovanje posebnega odbora, ki naj bi študiral palestinski problem in na podlagi študije sestavil priporočila. Priporočila naj bi predložil skupščini, ko se bo sestala na rednem zasedanju v prihodnjem septembru. Arabski delegati so opozariali na nevarnost raztegni t ve bojev na vse dežele Srednjega vzhoda, če ne bo palestinski problem rešen na zasedanju skupščine. Gromiko je podprl delegate in dejal: "Mnogo ljudi bo hotelo vedeti, zakaj je bilo sklicano Izredno zasedanje skupščine, če ao gotove sile proti diskuziji o palestin skem problemu. Sovjetska unija je za izčrpno in temeljito debato o tem problemu." Gromiko je dobil oporo pri Amiru Faisalu, delegatu Saudij ske Arabije. "Nemiri v Palesti ni se bodo nadaljevali," je dejal. "Možnost je, da «e bodo raztegnili na dežele Srednjega vzhoda in ogražali mir. Da se to prepreči, naj se skupščina odloči za diskuzije in rešitev palestinskega problema," Akcija o Trumanovem načrtu se zavlekla Nižja kongresna zbornica znižala vsoto za pomoč tujim državam. Senator Vandenberg svari Rusijo Ameriški parniki v rokah zaveznikov VVashington, D. C., 30. apr.— Mornarični department je naznanil, da je čez tisoč parni kov in malih ladij v rokah vojnih zaveznikov. Slednji so dobili par-nike na podlagi poaojilno-najem-ninskega programa. Velika Britanija še vedno drži «47 ameriških parnikov, ostale pa Rusija in druge države. Waahington. D. C.. 30. apr.-— Dočim so voditelji kongresa pozdravili odločno stališče držav-* nega. tajnika Marshalla proti Rusiji, je rebelna grupa v nižji zbornici zadala težak udarec njegovi zunanji politiki z znižanjem vsote za pomoč tujim državam in odložitvijo akcije o Trumanovem načrtu, ki določa finančno in vojaško pomoč Grči ji in Turčiji. Predlog, da se zniža vsota $350,000,000 na $200,000,000, je bil sprejet v nižji zbornici s 156 proti 138 glasovom. Vsota je na-menjena za odvrnitev lakote v Italiji, Avstriji, Grčiji, Ogrski, Poljski, Kitajski in svobodni tržaški državi. Drugi predlog, da pride kontrola delitve pomoči v roke ameriških misij v teh dr žavah, je bil tudi sprejet, čeprav je kongresnik Eaton, republika nec iz New Jerseyja in načelnik odseka za zunanje zadeve protestiral. Dejal Je, da znižanje vsote pomeni, d* bo moralo 35,000, 000 ljudi v prizadetih državah stradati. Eatona je podprl kon grešnik Judd, republikanec iz Minnesote. On je oplazil opozicijo in jo obdolžil izdajstva Mar-shallove zunanje politike. Voditelji opozicije ao izjavili, da je $200,000,000 zadostna po moč potrebnim državam do pri hodnje letine. Nižja zbornica bo imela priliko do sprejetja ali zs-vrženja amendmentov, ko bo Trumanov načrt dan na glasovanje. Predsednik Truman in držav ni tajnik Marshall sta dobila do datno klofuto, ko se Je večina članov kongresnega (idseka zi pravila izreklu za odložitev gla suvanju o načrtu glede pomoč Grčiji in Turčiji. Upoštevala Jc argument kongresniku Smitha da je načrt v bistvu vojaška intervencija proti Rusiji in da J« šel Truman preko organizacij« Združenih narodov, ko je pozvul kongres, nai sankcionira finan čno in vojaško pomoč Grčiji ir Turčiji in s tem ustavi pohot' komunizma. Senator Vandenberg, republl kanec i/ Miehigana in načelnik odseka za zunanje zadeve, tel senator Burkley, demokrat i> Kentuckyja in vodja demokratske manjšine, slu kritizirala opozicijo. Postavila sta se na stran Marshalla, ki je prej v svojem govoru po radiu obdolžil Rusijo odgovornosti za polom konference zunanjih ministrov štirih velesil v Moskvi, Vandenberg je v svojem govoru posvaril in opozoril Rusijo, da bo Amerika prevzela vodstvo organiziranja miru v Evropi brez nje, ako bo sovjetska vlada vztrajala pri svojih zahtevah. "Ako se ne bomo zedinili o skupnem programu v prihodnjih mesecih, bomo' skušali strniti one države, ki soglašajo z nami," Je dejui. "Popolnoma se strinjam t Marshullovo deklaracijo, da Amerika ne sme zavreči temeljnih načel in sklepati kompromisov z Rusijo. Akcija le ne ime zavlačevati zaradi opozicije sov-jetov, ki so na moskovski konferenci preprečili doaego sporazuma o mirovni pogodbi za Nemčijo ln Avstrijo. Marahall je pravilno nastopal na konferenci v Moskvi. Zavedal ae je realnosti, ko je izjavil, da mi in avet ne smemo mirno gledati dela razkrajajočih sil, temveč osvo liti enotni program v interesu miru." Državni depšrtment Je razkril, 4a bo Herbert Lansdale izbran '.a načelnika ameriške pomožne misije v Grčiji, ki bo prevsels iontrolo delitve pomoči, Trumanov načrt glede pomoči Or-in Tu HM JI Je bil sprejet v «enatu In je zdaj pred nižjo kon-(resno zbornico. Glasovanje o lačrtu Je bilo odloženo do pri-lodnjegu tedna. Truman se je dločil zu podpiranje grške mo-tarhistične vlade in Turčije, da o bosta luhko upirali komuniz-nu. britska vlada se ne strinja z ameriko glede reparacij Bolgarija znižala itevilo goštiln Sofija, Bolgarija. 30 apr Vlada je odredila znižanje števila gostiln v deželi od 24.000 na 8.000 Uveljavila je tudi ukrepe, katerih cilj je omejitev pijančevanja. London. 30. apr,—-Britska de lavska vlada se ne strinja z ameriškim načrtom glede juponukih reparacij. To dejstvo Je rszkril v parlamentu C. P. Mayhew, državni |xxirpiriister. On je omenil navodila, katera je dobil iz Washingtons general Douglas MucArthur. Ta določajo odstranitev 'Mi odstotkov japonske industrijske opreme, ki naj bi bila takoj na razpolago kot reparacije. Labor it John Pat/m Je vprašal Mayhewa. če se je Amerika |>o-k veto vala z britsko vlado in če ji« slednja odobrila ameriški na ičrt Odgovor je bil, da Amerika lahko na svojo odgovornost pod vzame akcijo brez posvetovanja / britsko vlado Ameriška odredbe, i/dana pred štirmi tedni, daje Ma< Ar Omejitev kolektivnega pogajanja predlagana VVashington, D C., 30. apr— Senator MeClellan demokrat i/. Arkansaaa, je predlagal omejitev kolektivnega pogajanj a Vsaki uniji, ki ima komunista ali sopotnika komunistov kot u-radnika. naj se odvzame pravi zakonski načrt, k. prepo- thurju oblast v zadevi japonskih veduje kolektivna pogajanja /a | reparacij Dobile naj bi Jih \ e-industrije k«d celote Senator j lika Britanija. Kitajska, Holan-Pepper, demokrat iz Floride, Je dlje in Filipini obsodil prot ideja vitki načrt De-1 paton je dejal, da enoatranska jal je. da Je namen uničenje de , ameriška akcija lahko o'ibi ali lavsk.h organizacij v Ameriki, pa povzroči razkol med člani za- vezniške komisije za I) a I j n ' vzhod, ker narekovanje amernit spada v njeno področje, Konservativec A. V. Harvey je hotel vedeti, ali ni že priše' čas, ko bi morala britska vlad dobiti večjo oblast v odločitva! v zvezi s situacijo na Daljnen vzhodu "Naše stališče Je znano," j« odgovoril M a y h e w "Povoda m»m že, da ne od •II, Najmanj 20 ljudi je bilo u-litih in 4» ranjenih. Trgovski liUrikt Je v razvalinah in škoda le veliku. .Tornado je potem zajel Clio, /as v !owi na drugI strani dr-lavne meje. Porušil je več hiš, odu smrtnih žrtev ni bilo. Tor-lado Je hil spremljan s točo In leževnimi nalivi. Sini osebe so bile ubite v Ro {ersu, Ai k , ko je tornado divjal v se v« • roz.ii i >ad nem kotu države, i Dve drugi naselbini—Bright Water in Garfield—sta bill prizadeti. Poveljnik paragvajske armade pobegnil Buenos Aires, Argentina, 30. ipr. Polkovnik Federico W. Imlth, ki Je prevzel poveljstvo >aragvajske armade v zatiranju evolte, je pobegnil v Argentino, pravi uradno poročilo. Njegov naaledruk Je tudi pobegnil is Asunciona, glavnega paragvajskega menta. Ameriški iolški šištem v nevarnosti Washington, D. C., 30. apr — Kongres |e bil informiran, da je ameriški šolski sistem v nevarnosti in da se bo zrušil, če ne bo dobil federalne pdal pred odhodom iz Moskve. čevalcev dobilo nuvodila od svojih listov, kako naj pišejo — čim bolj prikrojeno, specifično "play up the American point of view." "Ena izmed velikih časopisnih ustanov je kabli-tala zastopniku državnega depart men ta, naj 'naravna (straight out J' njih poročevalca, da bo zavzel pravilno linijo," je plaal Kendrick. rale bolj pogostoma pisati v Prosveti. Seve, v mislih imam napredne osebe z delavsko ideologijo. V Clevelandu in Chica-gu imamo precej ¿možnih oseb, ki bi lahko pisale dobre in pod-učne članke. Pomožni urednik Milan Med-vešek in gl. tajnik fred Vider se pogostoma oglasita v Prosveti, kje pa so druge glave? Nekateri so menda obogateli, drugi se postarali, tretji menda nimajo časa. Tu in tam pa se bi lahko vseeno lahko oglasili, tako da bi imela Prosveta dnevno dobre in zanimive članke. Ne maram pa čitati dopisov, v katerih se nekateri dopisniki hvalijo, kako pijejo in se vozijo po deželi. Zelo dober dopis je zadnjič napisal Vene. Palclch Iz Greens-burgha, Pa. Lepa slovenščina, zbrane besede in zelo dobra vsebina! Takih dopisnikov potrebujemo in želim, da bi se rojak Palcich večkrat oglasil v našem delavskem časopisu. goslavije. Povabljeni so na sodelovanje lokalni pevski zbori. Vstopnina $1. V soboto večer, 31. maja: Ples zgornji dvorani. V spodnji dvorani bo " priredba v počast Sansovega predsednika Etbina Kristana ob njegovi 80-letnlci. V nedeljo popoldne, 1. junija, bo otvoritveni piknik cleveland-ske federacije SNPJ na svoji Iz-etniški farmi. To je le kratek pregled teh važnih priredb za časa zborovanja, za katere moramo poskrbeti, da bodo res uspešne. Danes je potrebno poudarjati priredbo v x>čast E. Kristana, in sicer, da si rezerviramo in posežemo po vstopnicah. Odbor mora v naprej vedeti kakšna udeležba bo, da ve stvari pripraviti. Vstopnice se dobijo pri Sansovih zastopnikih ali pa pri odborovem tajniku Ludviku Medvešku, 6409 St. Clair ave. Cleveland 3, Ohlo. Tudi dopis Josephs Browna je bil mojstrsko napisan in poduč-Dobro je raztolmačil de Rusom he torej nt čuditi, ako ko toliko skeptični In nasprotni taki "svobod!" kot m* prakticira v tej deželi v meščanskem tlaku. Ta "svoboda tinku" služi vse prepogosto za golo potvarjanje In zavajanje cltateljev. In to posebno v tem konfliktu med Vzhodom in Za pa dom Taka "svoboda ti*ka" kot jo piakticirajo razni He&rstt In taki reporter ji, ki v Moskvi odprto govore, kako bodo "razkrinkali" Rusijo, k oznanil, da je drugi dan nav» ni delavnik, pač pa je "Jamska straža za jutri, L ■ ja." Nato je čital imena mož to delo, nato pa pristavil: W izostane — pet goldinarjev w ni!" S tem nam je bilo nam njeno, da smo zmagah za pr* majsko praznovanje. Čeprav nam je bilo nje^ zoperno obnašanje poznano^ pač ne bi poznal Ingnja v* barja, ki je bil posebno zagrifl zoper Slovence, smo njegove* sede vseeno z veseljem »prej« na znanje. . ^ Proslava se je vršila v ^ nem parku ob reki Mur..n£ le so tri močne godbe ns govornikov se več ne J njam. Mi in odobravanje. \ Us" " M bila socialistična stranka * Avstriji na vrhuncu in slave, zato so g^'*' velik vpliv na posMaift Proslave se Je udete«^ ^ rrosurve j* — mestna administra^ ■ ^ jamski uradniki m bolj £ opazovali rjih dela«e. i» lili svoje zmage zi f k| In danes' Ostali sa ^ spomini na preteki" P ^ rje delavskega p«'»* ^ maja A-drew M** rr^_lMAJA1>47i ..... razmah slovenskega Šolstva po osvoboditvi M J. slovenska beseda, celokupno slovensko šolstvo od otroškega do univerze, naša pesem, gledališče, naše slovenske knjige, ,. kultura je z vstopom fašističnih vojsk na naše ozemlje ■ 1041 preživljala težko, mučno dobo. Okupator je hotel na-uničiti vse sledove naše kulture, nasilno germanizirati in PR08VKTA vrtca vsa v letu . ionizirati naše ljudi in Jim ST pečat svoje "kulture" z ognjem in mečem. Ta njihova nasilstva niso no-J Na Koroškem, zibelki naše kniige in slovenstva, smo po ple-Ecttu kljub temu, da biva tam S 100.000 našega življa, izgu-STvse šole in vsako možnost iLga kulturnega izživljanja. Ura tretjina slovenskega ^ zVmlja. ki je pripadla po 1920 Sji je bila deležna podobne Se saj so bile vse naše ole ukinjene. Zaprli so vse kulturne domove ali jih celo pozgali-kakor slovenski Narodni dom v Trstu—zatrli vsa društva, prepovedali vsak tisk v slovenski be-MflU Po letu 1941 pa so se podobne in še hujše metode pričele z vdorom hitlerjevskih in Mussolini-jevih hord. Na ozemlju, ki so o zasedli v tem letu na Slovenskem Nemci, je bilo 618 osnovnih šol, 6 gimnazij ter še ostale srednje in strokovne šole. Vse te šole so takoj spremenili v nemške, nastavljali nemško uči-teljstvo, ki ni znalo slovenskega jezika, domače učne moči pa so izgnali iz dežele ali pa odpeljali v taborišča. Še več, okupatorju je bilo treba oddati celo slovensko pisane knjige. Podobno je bilo stanje na ozemlju, zasedenem po Italijanih, samo da so oni hoteli doseči to, kar so Nemci dosegli z odkritim nasiljem, postopoma. Prve šole na osvobojenem partizanskem osomlju Tako je bilo torej stanje v stari domovini, ki jo je dušil okupator. Toda ljudstva, njegovih izročil, običajev, kulture nI mogoče zatreti niti s puškinimi kopiti niti z ječami in množičnim pobijanjem. V ljudstvu se je pojavil odpor proti okupatorju, pojavili so se prvi partizani. Narodno osvobodilno gibanje je naraščalo, borci so osvobajali predele. V letu 1942 imamo že 0-svobojeno ozemlje. Še večji o-svobojeni predel je prineslo leto 1943 po zlomu Italije. Zaradi vpadov nacističnih tolp se je neprestano spreminjala velikost tega ozemlja. V tem letu se pojavijo v predelih, ki so jih osvobodili partizani, to je predvsem na Dolenjskem, Notranjskem in v Beli Krajini ljudske šole povsod tam, kjer je bilo mogoče. Tako je delovalo v šolskem letu 1943 44 437 ljudskih šol z okrog 30.000 učenci, v naslednjem letu pa se je število povspelo na 531 fol s 34,500 učenci. Prav tako >0 se ustanavljale gimnazije in celo tam. kjer jih v dobi pred vojno ni bilo. Bile so štiri. [Šole se niso omejevale le na Prejšnje državne meje v območju bivše Jugoslavije, temveč so predvsem na Primorskem, kjerkoli je bilo mogoče, odpirali šole dasi mnogokrat zelo primitivno n se učili slovenske besede. J(> bila zlasti po nastopu italijanskega fašizma vseskozi zatirana. |Na osvobojenem ozemlju pa * ri so ustanavljale le šole. Po-J»v lo se je Slovensko narodno Pledal š0»>, ki Je po vseh vaseh tn borcem na položaju uprizar-j4l,J 'Krei pojavljali so se peaniki !n Pisatelji, opevajoč junaška de-)*Nja slovenskega ljudstva v ne-*r;'Mn. boju proti nadmočnim »lam fa.ši/ma, slikarji so risali nubre borce, p«,žgane vasi. na-zaledja, prirejali razstave. "/ vljala se Jt. ljudska pesem, ■j J**' i*» novi samozavestnej i ' 1 vznikle so nove me-< asopuj«. narodno osvo pa i.banja je vzpodbuja-'■ane v borbi, ljudstvo v Ir> zasužnjenim v okupt ' •"h jo vlivalo novih J; Kale so se najrazno-hiošure in knjige. n> bilo lahko. Ob "vvobojeno ozemlje ao • lj porušene so bile "ne tu kar ne. iitvi v maju 1945 je fa, k jo je prevzela uničujoča. Na o-L g-ntje. v starih mejah |toHlavi)e. je bilo 92 runioenih šolskih po- I" » lopi i je bilo delno N demol ranih. Skup ''uporabah 74% vaeh uMb. VM tin Jui Podobno stanje je vladalo drugje. Knjižnice in muzeji so bili izropani. Vendar ni bilo časa za premišljevanje. Pristopiti je bilo treba takoj k resnemu in trdnemu delu. To pa ni bilo lahko. Kajti povsod so bile ruševine, manjkalo je ljudi, saj so prav najboljši padali in umirali v internaciji. Toda pridne roke so zgrabile za delo, čeprav je bilo treba premagovati neverjetne o-vire in težave. Primanjkovalo je učiteljev—ustanavljali so se učiteljski tečaji. Namesto šolskih zgradb so se dvigali v nebo goli zidovi—vaščani so prostovoljno popravili vaško šolo. Ni bilo goriva—rudarji so povečali proizvodnjo premoga. Otroci so bili ponekod bosi in goli—delavci v tekstilnih tovarnah so povečali svoje napore. In tudi slovenski izseljenci niso pozabili na svpjo rojstno deželo. Tak je obraz nove Jugoslavije. Nag«l porast šolstva po letu 1945 Slovenska beseda je po letu 1945 zavzela mesto, ki ga v vsej prejšnji zgodovini ni poznala. Število osnovnih šol se je takoj po osvoboditvi znatno dvignilo ter doseglo številko preko 860, dočim deluje 30 nižjih gimnazij, torej mnogo več kot na istem ozemlju pred vojno. Število din jaštva je doseglo predvojno stopnjo, čeprav se je radi vojne znižalo število prebivalstva. Vsa skrb je posvečena tudi naši primorski mladini, ki je bila četrt stoletja odtrgana od domovine, brez sleherne slovenske šole. V coni B, ki je zasedena po jugoslovanski armadi, se je v lanskem letu ustanovilo 8 srednjih šol in na stotine osnovnih Šol. Po priključitvi tega ozemlja k Jugoslaviji se bo to Število šol še znatno povečalo. Na ljubljanski univerzi pa se izobražujejo in vzgajajo delavni inteligenti. Poleg popolne univerze, za katere izpopolnitev so se Slovenci v stari Jugoslaviji zaman borili, so se ustanovile še umetniške akademije, ki jih doslej nismo poznali ali pa smo jih vedno zaman zahtevali. Danes pa imamo Glasbeno akademijo, Akademijo za igralsko umetnost in Akademijo za likovno umetnost, nadalje osnovan Zavod za zaščito kulturno zgodovinskih spomenikov in prirodnih znamenitosti. Potrebno je povdariti, da je sedaj sestavljeno naše dijaŠtvo iz drugačnih družbenih plasti kot pred vojno, ko so bila zaprta šolska vrata do višje izobrazbe delavski in kmečki mladini. Zlasti v podeželju, kjer so se ustanovile nove gimnazije, ima vsak nadarjen učenec možnost razvoja in napredka. Ustanovljeno je bilo mnogo dijaških domov, kjer dobivajo učenci hrano in stanovanje. Oblast omogoča velikemu številu slovenske mladine, da razširja in poglablja svojo izobrazbo. Vsem talentom so odprta včata za dosego višje stopnje izobrazbe. Mladina se v polni meri zaveda svoje temeljne naloge, da bo prispevala k dvigu blaginje celokupnega našega naroda, da bo pomagala s svojim znanjem graditi tovarne in elektrarne, da bo pomagala zboljšati in povečati kmetu njegov pridelek ter mu obenem lajšati naporno delo. 500 pevskih zborov. 400 igralakih družin Dasi današnja Ljudska republika ne šteje doati več kot dober milijon prebivalcev in kljub temu, da je brezdušni okupator u-ničil večino knjižnic na sloven skem ozemlju, imamo danes 573 ljudskih knjižnic, ki so nastale ob podpori ljudske oblasti v mestih, vaseh, tovarnah. Minister za prosveto, tovariši ca Lidija Šontjurc Je poklonila 112 ljudskim knjižnicam zbirke knjig, lu so jih izdale naše knjižne založbe po vojni, med katerimi so politični, znanstveni in leposlovni spisi naših najboljših ljudi in razni prevodi. Za ložbena delavnost se je v Ljudski republik» Sloveniji znatno dvignila in razširila. V času od osvoboditve do konca leta 194« je izšlo v Sloveniji 461 knjig in 1 brošur v skupni nakladi 4.613,- 067 komadov v vrednosti preko 92 milijonov dinarjev. Naklada slovenskih časopisov se je v primeri s predvojnim stanjem po trojila. V vsej Sloveniji je danes 47 ljudskih univerz, kjer se vrše tedensko predavanja. Po osvoboditvi Je število pevskih zborov, igralskih družin silno narastlo. Tako deluje okrog 500 pevskih zborov, preko 400 igralskih družin in 142 različnih godb. Tudi kulturne ustanove kažejo mogočen napredek. Slovensko narodno gledališče, drama in opera, okrepljeni z igralci partizanskega odra izza časa narodno osvobodilne vojne, privabljata široke množice poslušalcev. V Mariboru, kjer je bila v dobi okupacije prepovedana sleherna naša beseda, se je vršila že tretji dan po osvoboditvi prva predstava. Program v operi se ne razlikuje mnogo od predvojnega, dočim predvaja dramsko gledališče obenem s klasiki dela naprednih pisateljev. Glede obiskovalcev pa je precejšnja razlika. Panes namreč ne poseČajo gledališča zgolj petični meščani, temveč vsi sloji prebivalstva, v mestih predvsem delavci ter delavska inteligenca. Gledališče pa se zopet ne omejuje samo na mesto Ljubljano in Maribor. V podeželju, v vseh Večjih krajih Slovenije je priredilo vrsto gostovanj s celotnimi opernimi In dramskimi predstavami, tako, da se tudi kmečko prebivalstvo seznanja in uživa gledališko umetnost. Tudi v Trstu imamo—po maju 1945—slovensko gledališče, ki pa se zaradi nerazumevanja in namernih ovir zavezniške vojaške uprave, ne more prav razmahniti. Vendar pa je cpravi- Victor Bernstein, avtor knjige "Final Judgment." y kateri ras-kriva, kako Je vtleblsnls pomagal Hitlerju na krmilo. lo veliko delo z gostovanji po krajih slovenskegaTrimorja. Po 25 letih je prebivalstvo povsod sprejelo slovensko besedo z ga-notjem in navdušenjem. Pomoč znanstvenikom In umetnikom Umetnikom nudi ljudska oblast vso podporo. Nikoli se še našim umetnikom in znanstvenikom niso poklanjale tako viioke in obširne nagrade kakor dandanes. Spomnimo se samo živo-tarjenja naših duhovnih velikanov v vseh Časih pred osvoboditvijo, spomnimo se velikega Cankarja in ostalih, ki jim takratna družba ni nudila ničesar razen slave po smrti. Medtem pa je danes rast in razvoj umetnikom vsestransko zagotovljen. Poleg dodeljenih nagrad v letošnjem letu sta ljudska skupščina Slove- nije in prezidij vlade Slovenije razpisala ponovno ob priliki Prešernove proslave pet nagrad I po 200,000 dinarjev in sicer ca roman ali zbirko novci, za pesniško zbirko, za dramo, za opero ali simfonijo in z4 likovno stvaritev, za dela, ki bodo nastala v \rti od 8. februarja 1947 do U. itiunarja 1948. Vsa lazgiba-nost, razmah in procvit šolstva, umetnosti in znanosti v Sloveniji je samo del velikeqa dogajanj« in preobrazbe, ki so vrši v današnji Jugoslaviji.--(C. St.) —SANS. Kulturno življenje v Prestranku Postojna. — V območju prosvetnega sveta Prestranek, ki obsega vasi Sla vina, Selce, Prestranek, Koče, Žeje in Orehek, je kulturno življenje zelo razgibano. V nedeljo je priredilo v Prestranku pevsko društvo koncert, ki je žel velik uspeh. Dvorana Prosvetnega doma je bilu prenapolnjena. Mešani, moški in mladinski pevski zbori so nastopili pod vodstvom tov. Gržine iz Slavine. Mnogo priznanja je žel mladinski zbor s pesmijo Maksa Pirni-ka "Smrt v brdih". V mešanem zboru sodeluje predvsem mladina. Tudi ostala pevska društva v postojnskem okraju naj bi po njihovem vzgledu pritegnila čim več mladine. Pevsko društvo bo 1 gostovalo tudi v drugih krajih ' našega okraja. V Orehku so isti dan proslavili 63. obletnico ustanovitve bralnega društva. Čitanje kroni ke je bilo spremljano z pevski mi in recitacijskimi točkami. Ali ate naročeni na dnevnik "Proaveto"? F odpira I to s vol IIa« Demokratično poslovanje klobu- zdravstvenega sklada V članku, ki je bil pred kratkim priobčen v Prosveti, je bilo pojasnjeno, da je Čikaška klobu- čarska unija (A. F. of L.) ustanovila enega najboljših zdravstvenih skladov za delavce v tej deželi. Iz tega fonda sc plača bolniška podpora, zdravnik, bolnišnica in operacijski stroški, zdravila in laboratorij. Tisti unijski člani, ki so v potrebi, lahko prejmejo na leto do $874, kar je zelo lepa vsota. Tak zdravstveni sklad je še posebno važen v klobučarski industriji, kajti delavske vrste v tej industriji v Chicagu niso bile osvežene z mnogimi novimi in mladimi delavci in delavkami in tako se stari delavci starajo, zato je naravno, da toliko bolj potrebujejo podporo v slučaju bolezni ali nesreče. Ne smemo pozabiti, da prav tedaj, kadar je skrbnik družine bolan, družina najbolj potrebuje dohodke, a baš tedaj delavec ali delavka ne dobi nobene brezposelnostne odškodnine. Klobučarska unija je plačala že mnogo tisočakov iz bolniškega sklada in precej denarja so prejeli tudi slovenski klobučarski delavci In delavke ter Izrazile s pismi zahvalo uniji za prejeto p bili primorani priznati, da jc vzrok, direktni in tndirektni, delavčeve bole/ni tožko delo v delavnicah, in dane« ne morejo več zavračati odgovornosti za delavčevo zdravstveno stanje. Unija je tista, ki odpre oči delodajalcu v tem pogledu V delavnicah v zapadni Čikaškl četrti, na primer v Chlnquayjevih in Sebastianovih, sploh nimajo nobenega zdravstvenega «klada. Delodajalec odklanja vsako odgovornost za zdravje svojih delavcev. V slučaju smrti morda pošlje cvetice, da s tem naredi vtis, da je "usmiljen". Toda kadar odprta delavnica, kot na primer Lepman Brothers, končno uvidi, da mora posnemati unijo, ter ustanovi kakšen zdravstveni podporni sklad drugega reda, vendar pa na popolnoma drugačnih principih in podlagi. Na primer, delavnica Lepman Brothers NE PRIZNAVA načel, da je ta sklad stvar PRAVIČNOSTI, do katere je upravičen delavec, ker je izgubil zdravje v teku garanja za delodajalčev profit. V odprti delavnici boss vedno pripoveduje delavcem, da jim je ustanovil zdravstveni sklad zato, ker je on tako velik človekoljub in ljubi delavce bolj kot koga drugega. On smatra zdravstveni sklad kot "nagrado" In "darilo" in ne kot stvar pravičnosti. Kadar koli delodajalec želi, lahko ustavi nakazovanje podpore iz zdravstvenega sklada. Toda po unijskem planu se smatra denar, ki ga dobiva delavec, kot stvar pravičnosti v smislu pogodbe. Unijski kontrakt ne krije samo enega delodajalca, temveč vse delodajalce v središču mest«. Ne smemo pozabiti, da je klobuč«rsk« obrt prekleta z mnogimi posebnostmi; Delo je sezonsko in po večini pl»«'ano od kosa; delavnice so majhne, naročila pa često tudi majhna, « z brezštevilnimi različnimi modeli. Delavci ao najeti za eno sezono in odstavljeni drugo Kadar ae vrnejo na delo, morajo (•«•sto iti del«t v drug) delavnico Z« gotovo dobo delalo nadurno delo, potem pa ao zoj*»t brez dela za dolgo dobo, *«k«» da neprestano menjajo delo iz en«* delavnice v drugo. Unijski kontrakt krije vsi* delavnice in delavci ao upravičeni do podpore 1z zdravstvenega sklada, pa če delajo v kateri delavnici v teku sezone «II ne V slučaju, da bi delavec radi kakšnega v/roka prenehal delati v tej obrti, ima še vedno pravico do podpore iz zdravit veneta fonda, dokler je član unije. Vse drugače p« postopa »ieu- nijski delodajalec. Delavcu bo plačal iz zdravstvenega sklada le tedaj, če dela v njegovi dolav niči. Kadar je sezona za slani nike končana pri družbi Lepman Brothers in so slovenske slamnl-karice doma, a tedaj zbolijo, ne dobijo ničesar iz Lepmaaovega neunijskega zdravstvenega skla da. V slučaju trajne odslovitve delavca pa izgubi vse pravice do zdravstvenega fonda in ne dobi absolutno ničesar, nc oziraje se, koliko let je delavec ali delavka delala za dotično kompanijo, Neunijski delodajalec, četudi je prisiljen ustanoviti zdravstveni sklad, lahko ta fond izrablja proti delavcem, ga lahko ukine In se poslužuje diskriminacije, če hoče. Kudar pa hoče delavec zapustiti njegovo dclavnic6 z namenom, da si drugje zasluži nekaj centov več, ga tak delodajalec svari, češ, če bo zbolel, ne bo nihče skrbel zanj. In ne samo to: Ako skušajo delavci ustanoviti unijo v njegovi delavnici, jim očita, da so nehvaležne ¿1 vali, ki ne cenijo dobrot, ki jih Je storil zanje. V neunijski delavnici lahko zdravstveni sklad služi kot veriga, ki priklopa delavstvo k neunlonlzmu, mu prepreči do boljših mezd in tako delodajalec prisili delavce do stavkolomstva, naščuje nkupino proti skupini, drugega proti drugemu. S klobučarskim zdravstvenim fondom, ki ga upravlja Čikaška klobučarska unija, pa delodujul-ci nimajo nič opraviti in prav tako ne odločajo glede denarja za bolriiško podporo. Vse to Je v rokan linijskega odbora, kot določa unijska ustava in panvi-la, Rezultat tega je, da zdravstveni sklad ojačuje unijo in demokratična načela dclavsk«* organizacije, kakor tudi izboljšuje položaj delavstva. Delavci sami upravljajo ta sklad n« demokratični podl«gi, nr pa na /«|m>-stavlj«nju in favorizmu, Z« neunijski zdravstveni fond taktično plačajo delavci 1s svojih žepov, namreč na |>odlNgi ne unijskih mezd, ki jih plačuje neunijski bet velik«» škodo. Anglija skuša preprečiti, d« bi Jo Amerika ne prehitela preveč, in so /aradi tega |H)gaja z Nan-kingom /a sklenitev prav («k inili "enakopravnih" trgovinskih in drugih |M)g«)dh. Toda nan-kinšk« vlad« so skuša na )>obti«io Amerike i/ogniti (emu, da bi dala Angliji enake prodno*« 1, kakor jih uživa Amerika V angleških trgovinskih krogih vladu zaiadi toga naraščajoče nozado voljstvo. V uradnih ameriških izjavah slej k«) proj zatrjujejo, d« je delovanje |Militičnlh zastopnikov ZDA na Kitajtkern omejeno rw« ponrotlovanje mod obema sprti ma strankama, da zasleduje go I spodartka In finančna podpora reakcionarnemu taboru Kuomintanga samo človekoljubne cilje in da narekuje prisotnost ameriških čot na Kitajskem edU nolo potreba^ da pomagajo pri evakuaciji Japoncev. Toda ravnanje Američanov na Kitajskem »matra tako javno mnenje v A moriki sami kakur na Kitajskem in v drugih deželah kot očitno vmešavanje proti kitajski demokraciji. Pozornost zaslužijo tudi razlogi, na katere se v zadnjem času vedno bolj odkrito sklicujejo v opravičilo vmešavanja. Tako utemeljujejo "New York Herald Tribune" in drugi vplivni ameriški listi to vmešavanje s ttm, da bi so sicer "komunisti polas till vso Kitajsko," kar bi dovedlo "do rusko kontrole nad vso deželo," To jo že stara, izpeta melodija! ... To pesem o "rdeči nevarnost" so prepevali v Tokiu militarist! in gospodje "Zaibatsua", ko so zatrjevali, da so le zategadelj "prisiljeni" zasesti Kitajsko in sestaviti na Kitajskem lutkovno vlado, da rešijo sebe in ves svet prod komunizmom. Osnovno razvojne težnje v mednarodnem položaju kakor tudi v vojaškem položaju Kitajske samo pa kažejo, da so modnarAdne in notranjepolitične špekulacije kitajskih reakcionar-jev zgrajene na pesku. Na Kitajskem so demokratično sile po razdelitvi veleposestev na osvobojenem ozemlju povt-čalo svoj vpliv na kmečko ljudstvo. Leta 1940 mnogo najemni kov prvič ni bilo prisiljenih oddati znatni del žetve veleposestnikom. V več pokrajinah — Sečuati, Honan in drugod —• ao deset-tisoči zatiranih in stradsjočih kmetov zapisali na avoje zastave agrarno gibanje proti fevdalnemu rodu. Ti kmetje ograiajo reakcionarne armado za hrbtom. Vodno širši krogi Kitajsko, med njimi tudi premožnejši razredi, dvigajo nvoJ glas pro ti zunanji politiki Kuomintanga, ki izpodjeda življenjske koristi ljudstva. Istočasno pa se glavne sile kitajske demokracije v težkih borbah proti notranjim in zunanjim sovražnikom v dobi zadnje, ga poldrugega leta nikakor niso oslabilo, marveč nasprotno so številčno postale večje in močnejše, Ali ni že skrajni čas, da ameriški In drugi tuji politiki končno uvidijo, da težnjo po neodvisnosti, svobodi in napredku, ki navdaja k političnemu življenju prebujeno ljudstvo, ni mogoč« več krotiti, kakor tudi ni mogoče več brzdati enakega stremljenja velikega indijskega ljudstva in drugih kolonialnih in polkolonlalnih narodov? Vsi po< skusi, držati kitajsko ljudstvo s silo 1111 tleh, vodijo samo k novemu krvoprelitju na Kitajskem, i/zlvajo mednarodno za* plotljuj« In ogražajo mir in var< no*t nu svetu, (P«i člunku V. Avarina v reviji "Novi čas"—Slov. Por.) Raziskovanje SIcaderskeffA jezera Prirodoplsni muzej v Beogradu lxi poslal na Skadorsko Jezero znanstvena odprave. Kazen strokovnjakov iz prirodopisneg« muzeja bodo pri odpravah sodelovali tudi drugi znanstveniki in člani biološkega Instituta na Ce-tinju, Vlada LR Srbije bo dala potreben kredit letošnja znanstvena razUkovanja. Kkadersko jezero povzroča s svojimi Ntalnlmi poplavami velikansko Škodo g«»epodarstvu Črne gore In ogroža zdravje okoliškega prebivalstva. Vprašanje izsuAovanJu toga jozora Je eno naJcmfiribnejših tv»j«*laraklh Vprašanj LR Črne gore. To vprašanje bodo verjetno začeli reševati v najkrajšem času. Namen znanstvenih odprav hi sam<< proučevanja rastlinskega in živalskega bogastva Skader-»kefH jozora, ki Jo še rolo slabo raziskano, ampak tudi proučevanje možnosti izkoriščanja arm Ijlšča, ki ga bodo dobili z Izsu šltvljo jezera. KURENT STARODAVNA PRIPOVEDKA IVAN CANKARJ (NadaJjevaaJe) "Tifcoc ur bridkosti, le ena ura veselja in še ta je skoro odmerjena! Bratje moji, mi smo kakor kaplja v vodi—potok teče, kaplja teč« z njim in po njegovih postavah! Sto let trpi slovenski narod, nato pa mu je za en dan dodeljeno, da zavrisne ter da razobesi pisano plahto. Malo je en dan za dolgo stoletje—ali kdo bi se z Bogom prerekal? Nam, ponižnim kapljicam v tem ponižnem potoku, je za tisoč ur prisojena ena ura! Lepo pozdravimo to uro dobrotnico, koristno jo zaužijmo, hvaležno ji napijmo, dokler je ie med nami!" Globoko so nagnili tretji kozarec, ali tudi glava se je nagnila globoko. Kristjan, nezvesta ti bo ljubica, kadar ji zapoješ slavo; umrla bo radost, kadar ji napiješ! Komaj se je Kurent tako prestrašil, ga je topla roka objela okoli vratu. MOj, ena sama ura—te ure me je strah! Ali mi večno veselje daj, ali mi daj večno bridkost! Rajši mi daj noč brez nehanja, nego da mi prižigal eno samo zvezdo! Saj je zadosti, da je koprnenje v srcu; ali ga na vekomaj izpolni, ali pa naj bo lačno in žejno na vekomaj! Ti si večno veselje in večna bridkost, daj mi eno, ali daj mi oboje, za roko me primi, da pojdem s teboj r Korenjak si je bil slekel zimsko suknjo, pohodil je pipo z nerodnimi škornji ter je omahnil do nje, vzdihujoče od koprnenja. Objel jo je z dolgima rokama, do pasu jo je vzdignil, skoraj je opali) njene lase ob svetilki. "Zapleti z menoj, ie minuto je časa, le ie minuto! Kar nam je dal Bog, do kaplje použijmo, do dna izpijmo!" Zaplesala sta, plesalavsta komaj minuto in sta obadva omahnila; zgodilo se je po njegovi besedi. Kakor da so nenadoma vse luči ugasnile—ne pesmi več, ne smehs; topo in belo so gledsle oči; trudno udanost je bila na tistih ustnicah, ki so se pred eno samo minuto prešerno smejale. Modri korenjak je slonel ob stolu, roke so mu ležale na umazanih tleh, glavo je klonil globoko in ves bled je bil. Tiho je vstal Kurent in Je stopil na ulico. "Siromaki, popotniki, izgubjenci—mi lova 1 bi vas. ali kako bi? Ni ga človeka v tej deželi, ki bi v svojem srcu ne bil popotnik!" Jutrsnja megla je rosils lica. tako hladna in tujs, da je srce vztrepetalo od mraza. Težka vrata so zaškripala, iz veže je stopila sključena starka; majala je z glavo, nikamor se ni ozrla, molek je rožljal v njenih rokah. Z betežnimi, drobnimi koraki je hitela, vzdihovala je po strmih stopnjicah, stopila je v cerkev. Pod vstopnicami je ležal pijanec/spal je trdno in je govoril v sanjah. Kurentu se je mudilo; zakaj od nikoder več ni vabila luč, od nikoder ni pozdravljala pesem. Mesto Je bilo mrtvo in nemo—po trohnobi je dišalo. "Za tisoč ur le ena ura!" je pomislil Kurent; in njemu aememu se je hudo atorilo pri srcu. Prišel je iz mesta, šel je v hrib Od kostanjev je roailo, rahlo ae je zgenilo v listju, zavzdihnilo je v sanjah. Ko je stopil Kurent na hrib, ae je ozrl. V belo jezero je bilo potopljeno to lepo ljub- ljansko mesto. Tiho je bilo to jezero; vzdigali so se valovi ter so se pogrezali; glasu ni bilo. Kurent je razločil obadva črna stolpa frančiš-kanske cerkve, tudi se je včasih prikazal res-ndbni Sentklavž. Nad tem jezerom so sijale tiste žarke zvezde, ki se približajo zemlji ter pokažejo vso svojo lepoto, kadar je blizu jutranja ura; zakaj najsvetlejše in najmilejše gledajo oči ob slovesu. ' Valovi so se tiho zganili, upadali so; tedaj se je prikazalo kakor črna roka utopljenca, ki se vzdigne še poslednjikrat, zamahne ter izgine. Kurentu se je zdelo, da je videl bledi obraz korenjaka, slonečega ob stolu. Zazeblo ga je, ali od mraza, ali od tihe žalosti. "Pridi, zarja, usmili se!" je vzkliknil. "Trikrat petsto let že hrepenim po tebi, z željnim srcem te pričakujem vsako jutro! Ne mudi se, brž se napoti, da ne boš svetila slepim očem!" Tam je zvezda zelo urno in zapored pome-ziknila, kakor da se ji je bilo od vzhodne strani zableščalo; begotna senca je hušknila preko nje in ni je bilo več. Komaj je ugasnila ena, je ugasnila druga in glej, že tretja; kakor lastovke so švigale sence pod njimi. Kurent se je prijetno nasmehnil. Kajti spoznal jih je, svoje mile družice, lepe copernice, ki se ves božji dan ukvarjajo s pustim copra-njem, da uživajo ponoči svoj grenko zasluženi greh. Vračale so se od veselega vasovanja ter so spotoma upihavale zvezde, kanor je njih jutranji posel. Na vzhodni strani se je belilo nebo, hladen veter je zazibal bele meglene valove. "Zahvaljena, zarja, da si vsaj od dsleč pozdravila!" je rekel Kurent; zavil se je tesno v suknjo, ker mu je bilo mraz ter se je nameril —kam? Ali je bil Bog veselja njegov kažipot, ali je bila smrti trohnoba? Ali drži r.jegova cesta v svetlo zarjo, ali v brezdanjo noč? . . . V. Kurent bi bil rad sam; kadar je stopal pO^ samotni, blatni cesti, ali kadar je ležal v travi ter gledal v nebo, so frfotale misli nad njegovo glavo kakor zlohotni črni netopirji. Zato se je na svoji poti vesel pridružil pobožnim romarjem. Iz vseh slovenskih krajev so se bili zbrali v pisano procesijo. Sli so globoko upognjeni, trudni, prašni in blatni do pasu, kakor poslednji popotniki, namerjeni v dolino Jozafat. Največ je bilo starcev in stark, ali tudi otroci so bili med njimi in celo lepa dekleta je videl Kurent. Stopali so zvrstoma, par za parom, lesen križ se Je majal pred njimi. Po zeleni slovenski deželi se je razlegala tista stara in lepa pesem, kakor klic bridkosti in hrepenenja. "Marija k tebi uboge reve mi zapuščeni vpijemo!" Razlegla se je pesem prav do neba hripavo in žalostno ter je vzdihovaje ugasnila nad pože-tim poljem. Nato je vzkliknil tenki, trepetajoči glas starke, ki je visoko izpodrecana in do pasu upognjena stopala koj za križem. "Sveta Marija!—Sveta Mati Božja!—Sveta devic Devica!" (Dalje prihodnjič.) ANDANTE PATETICO Povaat o panterju Dingu VITOMIL ZUPAN (Nadaljevanja) Mister John Smith, Ixindon City, v tisti pisarni, domača naloga—kdo Je partizanaki komandir Dingo? Nezadostno vam je zagotovljeno. Ham and egg*"* To da. Vendar ste tudi vi pripomogli, da ima Dingo angleški• brzostrelko. Naša oprema je mednarodna. Mister Joe Paluca. Salt Lake City, Amerika, ali poznate partizanskega komandirja Dinga* Urezi na puškinem kopitu vas spominjajo na divji za-pad Vraga' Mi vsi bi šli rajši domov. Brez romantike, Mr Joe! Boj za življenje in sinit zoper motorizacijo, lakoto, umazanijo, golazen, mraz. Junak? Da bi bil Dingo junak? Saj sem bil tamo uradnik, doma iz Zelene jame v Ljubljani fce»t gimnazij. Služba Navaden, veiiel človek V sobotah kroka-da t če le mogoče). Dingo oziroma Anton Jeran-čtč vstane iz postelje. Ura je wdem. Mati kuha v kuhinji kavo. 'Prinest mi. Tone, za dcaet dinarjev- ptičje sobi. da ne bom hodila v mesto. Noge me čedalj bolj bole " Anton Jerančič hodi v pisarno, znaša materi potrebne reči iz mesta, h« včasih nekoliko ujezi nad njo zaradi nergavoati in se pripravlja, da ae poroči s tlp-ksrico Katarino. Tipkarica Ka Urina? Njegova Katka. Ranjka žena Ah. križ čez spomin! Vse je pozabljeno. Mora biti. In se torej včasih tudi nekoliko pre- mi rož rdečih?" Rdečih? Pazite se, Žlavo! Zastave se daljšajo, ovijajo se Jerančiča. Mrzli, mokri jeziki, kakor po-lipove lovke. "Anton Jerančič! Pes Anton Jerančič! Preiskava! Roke gor! Pes Anton Jerančič, v arest!" Mokra tuja zastava se je zvils v vrv; obesila se je okrog vratu, PE08T1TA z boka na bok. V spanju šepeče in miga z obrvmi. "Levo krilo—druga četa . . .** pravi polglasno Tako je! Premikati se! Levo krilo! Druga četa! Prva v zasedo! Patrolo! Bojno petrolo! Fantje, peklensko je bilo vroče! Ne pa se spominjati nekega bivšega Antona Jerančiča. Din-gu je lastno pravo ime skrajno dolgočasno. Anton Jerančič? Pustite me, prosim, pri miru s tem človekom In s kakršnimi bodi spomini' Katarina? Moj bog! Katarina Kata- 3. Ljubezenska Začetek najine ljubezn rina, je bil celo smešen. "Nova tipka rica!"* pravi sluga. "Nova moč v uradu," šepne kolega. Lepo vas prosim, koliko novih ljudi stopa v službo! Rahlo radoveden, a že vnaprej sovražen stopim v sobo. Razbijat po pisalnem stroju. Pogledaš me. Takoj si se mi zdela neko liko nafrfuljena. Frizura v podobi nekake izumetničene lasulje iz časov Ludvika XIV. Nežna črta loka obrvi, zelo pod rečene ustnice, privihane trepalnice, modrikaste sence na vekah; premišljeno krojena svetlorjava halja. Kar nastavljajte pasti, gospodična! Oslov, ki vam bodo nasedli, je na svetu obilo. Sto šest in šestdeset, in sedem in trideset. Trenutek! Nekoliko sem razmišljen. Tako. To je—sa-krament, zmotil sem se. Sicer je pa tepcev po svetu dovolj; bo že katerega ujela. In sem pozabil nanjo. Katarina sem, Katarina tja. Oster jezik ima, pravijo. Krokat sploh ne gre. Zelo je premišljena devica, ki pozna svojo ceno. Vsem sem povedal, da bo že ujela kakega bedaka. Samo idiotom se pripeti, da sedejo na tako vidno nastavljene limanice. Takoj nato sem se usedel, se krepko pripel z obema perutnicama in z užitkom ostal prilepljen. • To se je zgodilo najbrž zaradi njenih rok, ki so bile tako lepe, gibke, zaradi rožnatih nohtov. Ali pa zaradi njenega glasu. Mords zaradi njenih nog. Sicer pa, kaj govorim, prav gotovo zaradi nje, Katarine same. Do konca življenja nisi vedela, Katarina, kako plašen sem bil pod tvojim možatim in celo posmehljivim plaščem. Bil 3em zelo nebogljen. Svoji materi sem v solzah priznal, da te ljubim. Najbolj neprijetno mi je bilo, da se v slovenščini ljubezen sploh ne da izpovedati. "Ljubim" ostane v grlu, "rad te imam" je vodeno. Dejal sem: "Pogubila me bo," mati pa v skrbeh na to: "Ali jo imaš tako rad?" In spet je bilo rad sem, rad tja, da od skominjanja potem sploh nisem mogel zaspati in me je še danes neznansko sram tistega večera. Ti me, Katarina, nisi nikdar spoznala. Bal sem se, da bi me ne ljubila več, ko bi sprevidela, da sem v svojem bistvu deček, dečko dober in dečko hudoben. Na zakon sem pomislil tisti hip, ko sem te prvič prijel za oba komolca in rahlo pritisnil k sebi. A bal sem se. Toliko stra- niandir Dingo? Anton Jerančič gre po Mestnem trgu. Po hudi plohi je pobijalo sonce. Tlak je moker, zrsk čvrst. Zelena tramvaja se srečata in razbijata z zvonci. Mokre zastave šume v vetru, ki je pregnal oblake. Tuje, zelcno-bele-idečc zastave, kakor jih Jeran-člč ni ie nikdar videl. Dingo zapre oči. Valovi mlačnega zraka topo butajo ob noa-niee. Jerančič hodi po Mestnem trgu Z vodo prepojene italijanske zastave mlaskajo v vetru, frfotajo, ae s težavo skušajo dvigniti in težko padajo; dolgi pUani jeziki * obeh vrst hiš. Pro-pad, |M»lom, potop. Okupacija. Kako dolgo? Deset let? Sto let? Ve« no? Cemu bi ae tedaj oženil * Katko, čemu bi imel otroke? Cemu naj dela, čemu aploh iivi! Katka' Bolečina arca. "Prve-K" maja." se Jim dejal, "ai na praviva gnezdo, Katka!** življenje pa ae je zagatllo kakor reka; zamašilo ae je kakor kanal. Usmradilo ae je. Oprostite, ponižno vprašam, ali je dovoljeno peti "Dekle, daj hov nama je viselo nad glavo: pomanjkanje, garanje, pot brez lepega cilja. Ob razpadu Jugoslavije sem prišel v Ljubljano ves zagrenel. Komaj sem odnesel življenje. Štirinajstletni ustaški mulci so me v Zagrebu skoraj ubili. Potop, polom, sem šepetal Tema, brezup. Deset let? Sto let? Koliko časa? Ura je enakomerno tiktakala. V brezdanji temini je bila najina ljubezen edini skalni otok. Skalni pravim« kajti zdelo se mi je, da ne more zrasti nič iz najine ljubezni, ker se je Čas zarotil zoper nas vse. Smrt! Danes vidim, da je ljubezen posameznika silno majhna, kadar se zvijajo narodi v smrtnem boju. Usoda najmanjše rastline je »jovezana z usodo vse zemlje. Bila sva trpka, Katarina. O ljubezni skorajda nisva govorila. Prenašala sva letake, organizirala sestanke, kjer smo govorili o svobodi. Svoboda! Ta velika gospa je tako svetla, da tudi ljubezni vzame njen veličastni blišč. Ko sem po ovinkih izpregovo-ril o svojem odhodu v partizane, si me je gledala zelo resno. Sprva sem bil prepričan, da si razočarana. Ko si dejala: "Skupaj pojdeva," skoraj nisem verjel. Ves sem se predal sladki omami najinega odhoda. . . Partizanstvo mi je bilo tisti hip samo veličastna predstava: naše zastave, ki šumno plapola-ja na skalovitih vrhovih, odmev korakov svobodnih ljudi v gozdovih, divja, prešerna pesem uporniških čet, ki so se zarotile v boju zoper fašiste in zoper vse nečedno na svetu. Pred mojimi očmi se je vršila naša prva parada. ' Proti jutru po prečuti noči mi je postalo zelo hudo. Morda jo vodim v nesrečo, sem se vprašal. Boj za življenje in smrt. Bitka brez ujetnikov. Spopad človeških krempljev z abesinskimi specialnimi četami, s Hitlerjevimi poklicnimi klavci, podprtimi z oklopno motorizacijo, topništvom in zrakoplovstvom. Težka slutnja mi je grenila radostne predstave o odhodu v gozdove. Poročila sva se in odšla v hribe. Gospod Van Kaid v Amsterdamu je najbrž bral kako knjigo o mehikanskih revolucijah, o bur-skem uporu ali o balkanskih ka-čakih. Zelo romantično, gospod Van Kaid, ali ne? Bombe, puška. Svobodni sokoli, ki splanin planejo nad sovražnika. Ali pa ste, gospod Van Kaid, kdaj spali noč v dežju, ki se meša s snegom, lačni, ušivi, preganjani? Ali ste, gospod Van Kaid, kdaj pomislili, kaj je napad na betonske bunkerje, na strojnice? Ali si morete predstavljati tri leta, trikrat tri sto pet in šestdeset dni in «noči, ko živite samo od bere, od zaupanja, hrepenenja, pričakovanja? Ko vam daje noč samo zavest, da je vaša pot edina in prava? Balkan! Balkanski uporniki. Divji, neustrašni možje in žene, ki z užitkom bijejo sovražnika. Gospod Van Kaid, poznam Rem-brandta, Barucha de Spinozzo, Van Gogha. Gospod Perciers iz Pariza, skoraj vsega Stendhala pira z materjo, Sicer pa živi v lepem soglasju z večino ljudi. n«tJ^m»ieno, gotova zmsge! Gro-Nič posebnega. To naj bi bil ko- zt PtttJunja v neznanski prepad. Strah pred globokimi, črnimi vodami, polnimi vodnih ovijalk. Strah in gnus. Poročiti se in imeti otroke? Anton Jerančič, smešno. Rajši poginiti! Bobni razbijajo, fanfare pojo. Afrikanska džungla v Ljubljani. Marcia rcale. Giovinezza. Paaso mvpano. Bojevniki iz Abesinije. Speciulisti za manjšine. Fanfare, fanfare! Bobni. Zastave ovijajo Antona Jerančiča. zvijajo ga, davijo. P.sa Antona Jerančiča ni več. Udarec na gong Postal je partizan Dingo. Poleti sta se a Katarino poročila in odšla na Mokre. Prasket trave, ki jo pulijo ko-nji, švek čeljusti, topot kopit, švlat konjskega repa, ki podi muhe, enakomerno aopenje; nekdo pod drevjem, šepeče. Komandir Dingo gleda, navpik v nebo Le čemu bi se človek spominjal Antona Jerančiča! Da bi vaaj kmalu krenili dalje! Gibati ae' Naj poka! Zarez na puškino kopito! Premišljali bo mu po vojni! Komandant Julij ae je predel proletarec ie v boju aa pravice delavcev 42 let. NAROČITE 81 O Al Stana aa celo lato S3. aa pol lata $1.75. • sa tri maaeca 91. STE SI AMERIŠKI DRU2INSKI KOLEDAR LETNIK 1947. še naročllif Stana $1.50. Za v stari kraj $144. V salogi imamo tudi Adamičeva ter rasne druge t-o'HFVe knjige. In pa VELIKO SLOVENSKIH. Pišite po cmUc. Naslov: proletarec »01 S. LAWNDALE AVENUE CHICAGO 23, ILLINOIS in Balzaca sem prebral in še marsikaj. Natančno tako tankočuten sem ko vi. Ali pa še'bolj. Ravno tako težko prenašam lakoto in mraz. In vendar, gospod Kesterček iz Prage, sem šel v gozdove in nisem vprašal, kdaj bo konec vojne. Se Katarino sem potegnil s seboj. Tri dni sva bila mož in žena. Potem sem bil jaz mitraljezec v eni četi, ona bolničarka v drugi. Šest ur je bilo med nama, dve sovražni postojanki, ki sta se ježili od strojnic. Ali veste, kaj je to: partizanski mitraljezec? Ne. Danes že sam skoraj ne vem več. človek se tako navadi na okolico, da je ne vidi. Ko so beli ujeli Katarino, sem bil na položaju zelo daleč od nje. Izvedel sem šele naslednji dan. Ostal sem popolnoma hladen. Z ledenim mirom sem dejal: "Hvala za sporočilo;" in slačil'uniformo padlemu fašistu, da jo oble-čem. Uradnik Anton Jerančič je izginil že tedaj, ko sem pokosil s strojnico pet fašistov. Neka počasna in prekleto patetična melodija mi je zavijala po ušesih. , r Mnogo mesecev je minilo. Leto je šlo mimo. O Katerini sem izvedel samo, da so jo beli trpinčili in ubili na robu gozda nekje blizu postojanke. Moje ime "Dingo" je postalo znano. Iz komandirja sem postal bataljonski komisar, kasneje tudi brigadni. Dingo! Sto tisoč nagrade je bilo razpisanih na mojo glavo. S ponosom lahko povem, da so se me bali fašisti in beli kakor živega vraga. Bil sem brezoseben, neizprosen do sebe, do svojih borcev in do sovražnika. Ne mislite, da pretiravam: fantje me niso samo cenili, ampak, tako se mi je zdelo, celo častili. Ha, delali smo čudeže. Tako blizu smo spustili ardite, da smo razločili-napete žile na njihovih rokah, ki so držale puške in sa-mostrelke. Potem pa užgi! In j uriš na nož. Z bombami smo zavzemali bunkerje iz polmetr-skega betona. Na klancu smo jih potolkli toliko, da je kri pritekla po prašni cesti. Moj bog, kakšne govore smo imeli! Kako smo si zaupali! Nihče na vsem širokem svetu ne ve, kako se ljubita dva moža, ki si lahko zaupata tudi tedaj, ko se jima vsak dan, vsako uro smrt reži v zobe. To vemo mi stari partizani iz tisoč devet sto ena in štiridesetega, iz tisoč devet sto dva in štiridesetega, mi, ki smo poljubljali patrone, ko smo jih našli na poti, mi, ki smo grgali od navdušenja, ko smo zaplenili prvo strojnico. Sicer pa križ čez ta spomin: To je naša reč! Gospod Joe Paluca iz Salt Lake City, Amerike, da nas je videl kak ameriški pisatelj, bi me moralo biti danes sram, kajti prav gotovo bi napisal storijo, v kateri bi zelo pretiraval tudi moj pogum in spretnost. Nekateri so že šepetali, da imam prihodnost, ako ne padem. Smrt pa, ki je čepela vsak dan nad mojo PETEK, IMAti^ gUvo se me je izogibala 3 slučaji neverjetne sreče stili dan za dnem ** Zelo koristno je, da ČU^l gubi tisto, na kar osebno ^ vezan, in se vsega lahko da *! stvari. Katarino sem lju J** vedno A še daleč ni povzročila moje vneine rJ je, dokler sem jo imel, sem * cesto mislil nanjo in se rW mogel zatopiti samo v boj pu slej sem lahko živel samo za Z so stvar. Bil sem lahek j^Z trd in pravičen do zadnjih mej Potem pa se zgodila tista ero. zota. * Ujeli smo belega psa. prj ^ slišan ju se je izkazalo, di je v* del tudi za smrt moje žt ne. Vodil nas je na njen grob Priprav, ljen je bil kopati sam, da poka-že resničnost svojih izpovedi Izkopal je mojo Katarino. Glavo je držala pod pazduho z obrazom navzgor. "Grob je bil prekratek." se j< opravičila hijena, "pa smo ji od rezali glavo." "Kje pa je obleka?" sem za hripal. Pogledal je v tla. Velikokrat sem premišljal i tem, kaj je človek. Zdi se m da vsega tega ne bom nikdar do umel. Nekaj spoznanja pa sen začutil v tistem trenutku. Ali hočete, da vam poven kakšna je bila moja Katarini ko jo je tisti človek izkopal Ali verjamete, da sem jo se spe znal, ako sem precej priprl oči Ko pa sem jih trenutek zatet na široko odprl, sem videl, kak nestalna je človeška lupina, k; ko minljiva je vsaka lepota. Pr piral in odpiral sem oči. (Konec prihodnjič.) Razni mali oglati FEMALE HELP SILK SHADE MAKERS Experienced only need apply. Liberal paid vacations Insurance benefit Pleasant working conditions REMBRANDT LAMP CORP. ___259 E. Erie POPRAVLJAM "RADIOS" VSEH VR8T IZDELKA RADIJ 10 LET SKUftNJE V TEM POSL ZMERNA CENA Prinesite ali kličite: Ted'« Radio Service 3200 8. Harding Ave. • Bishop 37 CHICAGO. ILL. JU! ate naročeni na dnevni Troeveto"? Podpirajte «voj lk hsncsini naročite si dnevnik prosveto Pe sklepa 12. redne konvencije as lahke naroči na liat Proavele Is prišteje eden. dva. tet štiri aH pat članov ta ena drušine k eni «arot nini. Ust Proeveta stane sa vse enako, sa člane ali nečlane S8.00 u ano letno naročnino. Kar pa člani ta plačajo pri aaeameniu 1IJO u tednik, ae Jim te prišteje k naročnini. Torej aedaj al vsroka. rs& da Je Uat predraa aa člane 8NPJ. Llat Preaveta Je vaša lastnina la gotovo Je e vsaki družini nekdo. Id bi rad čital list vsak dan. Pojasnile.—Vselej kakor hitro kateri teh članov prenehs biti iUc 8NPJ, ali «e aa preseli proč od družine in bo zahteval sam rroi lut tednik, bode moral Usti član Is dotične družine, ki Je tako skupno naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravniitvu lieta. In obenem doplačati dotično' veoto listu Proeveta. Ako tef« »* »tori, tedaj mora upravništvo znižati datum za to vsoto narofaiktL Jei Za Zdruš. država In Kanado tt.00 1 tednik in .................. «to 2 tednika In ................_ s.tO 3 tednike In................... 4 40 4 tednike in ......._......... j.20 5 tednikov in ....... 2.0Q Za Evropo je Za Chicago in okolico je 1 tednik In............. 2 tednika In ....... 3 tednike in ... 4 tednike ln ... t tednikov ln...... ..............t UJM tt.st 1.21 f.ll S.N t?l 3.5fl t I spolni t* spodnji kupon, prtloftite potrebno veoto denarls oner Order v pismu la .1 naročite Prosveto. HeL ki je vais lastnina PRO«VETA. SNPJ. tU7 So. Lawadnle A v* Cbleego S3. 111» Prilotono pošiljam naročnino aa Nat Prosvo.e L law________/h V lültfc