CELODNEVNA ŠOLA Dogovor o razvoju Na osnovni šoli dr. Vita Kraigherja sta se ga udeležila tudi Emil Rojc in Boris Lipužič Na pobudo koordinacijske-ga odbora za celodnevno osnovno Solo pri predsedstvu RK SZDL Siovenije sta 10. aphla občinska konferenca SZDL Bežigrad in osnovna šo-la dr. Vita Kraigherja povabili na razgovor o razvoju celo-dnevne oanovne Sole tovariSa Emlla Rojca, izvršnega sekre-tarja pri predsedstvu CK ZKS in tovariSa Borisa UpuŽiča s sveta za vzgojo in izobrazeva-nje prt predsedstvu RK SZOL. V pogovoru so sodelovali tudi predstavniki občinskega komi-teja ZKS Ljubljana-Bežigrad, predstavnik) skupSčine občrne Bežigrad ter izvršnega sveta, sveta krajevne skupnosti Sta-dion, učiteljl in vodstvo šole dr. Vfia Kraigherja. Namen razgovora je bilo ugotoviti kako daleč smo s po-družbljanjem celodnevne osnovne šole, kako je organi-zirano delo Sole, kako sodeluje krajevna skupnost pri progra-mlranju dela celodnevne oanovns *o(«, kottko fmaja vpliva na pogoje deta V 5ofl, kako sodeluje zdruieno delo s §olo, posebej z vidika polite-hnične vzgoje ter prlstopov k poklicnemu usmerjanju; kako je z uveljavljanjem samouprav-ne prakse. kako deluje dele-gatsko razmerje. kako izvaja- mo zakon o svobodni menjavi dela v osnovni Šoli; ali razmiS-Ijamo o (ormiranju enot intere-sne skupnosti, kjer bi se menili o delu Sole na širši bazi; ali imamo kake druge oblike so-delovanja z organizacijami združenega dela; kako deluje-jo delegati v izobraževalni skupnosti; kako je z mentorji in s kadri. kaj je napravil koor-dinacijski odbor za razvoj ce-lodnevne 6snovne šole v sode-lovanju z enakim odboram pri SZDL; kako se odpira Sola združenemu delu, V razgovoru so delavci Sote izmenoma pojasnjevali in go-voriii o razvoju in delu ceto-dnevne osnovne 5ote in stcer; 1975. so na podlagi projekta celodnevne šole šli v celo-dnevni pouksprvimrazredom, naslednje leto z drugim in leto kasneje s tretjim in Cetrtim ra-zredom. Tovarišica pedagogi-nja je raziožila celotni program in način dela ceiodnevne osnovne §ote ter poudarila, da VMlho iifiajo nov# vMbinsfc« oblike celodnevne osnovne šole z željo, da bi se šoia čim-bolj odprta na zunaj in da bi detovalo v šoli Čimveč. poleg sedanjih zunanjih sodelavcev, še več praktikov, predvsem iz delovnih organtzacij in dru-5tev. Od prvotnega koncepta se oddaijujejo tako, da se spodbujajo in Sirijo tiste tnte-resne dejavnosti. ki izhajajo iz okolja. Do sedaj imajo v glav-nem interesne dejavnosti kut-turne narave. v združenem de-lu, pa iŠčejo možnosti organi-ziranja interesnih dejavnosti tehnične narave. Možnost vidi-jo v vefijem odpiranju združe-nega deta ozirorna pri dobiva-nju kadrov in mentorjev iz or-ganizacij združenega dela Predstavniki zavoda za šol-stvo so nakazali možnosti, ka-ko bi učenci sami pripravili program, ga predstavili zdru-ženemu delu, le-to pa bi se na podlagi družbeno-vzgojnih prizadevanj vključilo v izvaja-nja programa, hkrati pa na na-stajanje programa tudi vpli-valo. Koordfnacijska odbora pri SZOL in na Šoii doslej še nista zaiivela, zato bodo tovarižl prl SZDL dali pobudo za sklic ko-misije, saj je vendar tu ideja podružabljanja celodnevne osnovne šole. Prav SZDL. ZSMS in KS lahko s svojim de-lom v zavesti Ijudi veliko spre-menlta. šola se krajevnim skupno-stim in delovnim organizaci-jam sicer odpira, toda program rrastaja v šoli, le-ta ga predsta-vi svetu Šole. Svet Sole. v kate-rem so zunanji sodelavct. ga analiztra, dopolni in sprejme, medtem ko je delo enostran-sko gtede na krajevno skup-nost in združeno delo. Zelo vellko bi Jola phdobila pri vzpostavitvi neposrednih odnosov med posameznimi deiovnimi organizacijami, druStvi ter tnteresnimi skup-nostmi. Vsebina te povezano-sti naj bi izhajala iz soodgovor-nosti organizacij združenega deia, društev. interesnih skup-nosti ter poaameznikov - stro-kovnjakov - mentorjev, ki lah-ko pfi vzgoji delovnih navad. spodbujanju delovne ustvar-jalnostt ter organtziranosti naj-več pripomorejo za kvalitetno vzgojo mladih. Ze pred sedmimi leti je Sola začela z organiziranim in stro-kovnim delovanjem na po-dročju dela z učenci s specifič-nimi učnimi težavami. Učitelji so na seminarjih pridobili zna-nje in metode dela s takimi učenci. UČenci s specifičnimi učnimi težavami se ne iztočijo \z pouka, ko imajo vaje. Učencj sploh ne občutijo. da imajo te težave. saj s korekturami že v treh - Šttrih letih svoje težave odptavljo. Šamoupravtjan|e uresnf&u-jejo na šoli s samoupravno or-ganiziranostjo v pionirski or-ganizaciji, mladinski organiza-ciji in Solski skupnosti. Kot predstavniki teh organizacij učenci sklicujejo sestanke. vo-dijo razgovore, pripravljajo programe, vodijo krožke, ra-zredne ure. delajo v komisijah, sodelujejo na učiteljskih kon-ferencah, svoja stališta prena-šajo v bazo (razredno skup-nost) in obratno. Mladinci se vključujejo tudi v samouprav-no življenje v krajevni skupno-sti, niso pa Se kot delegati v svetu Sole tn v svetu staršev. UČitelji defajo kot defegati v vseh delegaciiah. vsi so aktiv-no vključeni v samoupravne organe šole. Kolektiv si priza-deva razviti celodnevno osnovno Solo tudi na predmet-no stopnjo. saj z vnašanjem elementov celodnevne osnov-ne Sole že uresničujejo del te naloge. Razgovor je potekal v phjet-nem delovnem ozračju in tova-riš Rojc je v Imenu CK ZKS čestttal kofektivu. da je idejo celodnevne oanovne Šoie ure-sničil in da so kljub oviram do-sežent lepi rezultati. Glede na nadaljevanje ra-zvoja celodnevne osnovne šo-le pa je še veliko stvari, ki jih je treba uresničiti, še posebej s staftšča nadaljnjega podružb-Ijanja in razvoja celodnevne osnovne šole; in sicer: • o razgovorih in ugotovi* tvah )e treba informirati svet Soie in zbor delavcev, • čimprej izvesti razgovore z organizacijami združenega dela, • razmišljati o interesnih enotah in mentorjih, • v sodelovanju s SZDL sklicatt komisijo za nadaljnji razvoj celodnevne osnovne Sole, • razvoj celodnevne osnov-ne žoie vključiti v srednjeročni pian, • praiti na celodnevno osnovno šolo tudi na predmet-ni stopnji in to čimprej.