„ Pliimeziia iievilKä 1 DIH, Štev. 134. V Ljubljani, v torek 10. julija 1923. f Poitnlma »a^aiirana. ^ Lito It, Izhaja vsak dan zjutraj, izvzemši pondeljke. Mesečna naročnina: v Ljubljani Din io-—; po pošti Din 12'—, inozemstvo Din 2ö Uredništvo: Woifova ulica št 1/1' — Telefon št 213 Brzojavni naslov: „Novosfi-Ljubljana“. Upravništvo: Marijin trg št 8. — Telefon št 44. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu št 13.238. Učiteljstvu v pomislek. y nedeljo je zborovalo v Ptuju naše Učiteljstvo. Slišali smo mnogo lepih »eseđ, videli mnogo lepili načrtov. Eno Je gotovo: učiteljstvo gleda danes v bodočnost Prelom s »tradicijami« je bil geslo ptujskega zborovanja, smisel tega gesla' pa je napolnil srca naših vzgo. Jiteljev z novim pogumom, s podvoje-ao dobro voljo. , Učiteljstvo je soglasno odklonilo iVsak strankarski upliv v prosveti in v Šolstvu. Ta misel je bila izražena v konkretni zahtevi, Id je dobila na ptujskem zborovanju vidno obliko. Nam se dozdeva, da vodilni činitelji v učiteljskih vrstah te zahteve niso uvrstili med resolucije iz določenih namenov, ampak samo tako, ker je to danes v modi. Besede so eno, dejanja drugo. Mi spadamo med najzadnje, ki dvo-ffiijo o dobri volji našega učiteljstva. Zavedamo se, kaj pomeni narodno zavedno, strokovno izpopolnjeno učiteljstvo za ves naš narod. Ne moremo se Pa otresti pomisleka, ki nas trenutno navdaja s skrbjo za lepe načrte, ki si jih 'postavlja idealni učitelj v svojem Velikem zanosu. Padla je beseda o Or-Mii. Danes v naši državi nikdo več ne dvomi, da se je te nacijonaine organizacije polastila v dosego svojih namenov ena izmed večjih političnih strank, in za Orjuno se je potegnilo naše učiteljstvo brez pridržka, To da veliko nusiiti. Že radi tega, ker je to pritrjevanje v popolnem protislovju z nekimi načeli, ki jih je učiteljstvo ravno tako sprejelo brez pridržkža» V Ptuju se je nehote porodila velika kontradikcija. Motivacija »za* je jatova, ker ji primanjkuje dejanske podlage. Načela Orjune nasprotujejo ideji ravnopravnosti med Srbi, Hrvati in Slovenci. »Jugoslovenstvo«, kakor ga Pridigujeio nekateri politiki v naši kra-danes zgrešen cilj. S forsl-<■ mem te ali one ideologije se v naših rbwrv3?1 ne da dioseči tako, kakor si x soajo mladi, neizkušeni ljudje. Mi . ocemo novo generacijo krepostnih ljudi, skratka: žilav, pošten in trezno -paroden zarod. Duša otroka je kakor vosek, v katerem se vtisne vsak najmanjši vtis. V ■mlada srca ni treba vlivati sovraštva do vsega, kar je tuje. Ustvariti je .treba atmosfero spravljivosti, ono ozračje, v katerem bo lahko ozdravela ysa Evropa. Zbuditi je treba najprej globoko ljubezen do domovine, do skupne očetnjave. To ljubezen mora negovati slovenski učitelj v slehernem srčecu, ki mu ga Je> zaupala slovenska tnali. Ali tam, kjer uspeva sovraštvo äh preziranje, ni prostora za tako ljubav. Nikdo na svetu ne more hkrati poveličevati sovraštvo in ljubezen. Organizacija, ki. je, bodisi posredno, ali neposredno, v službi politične stranke, ne sme uživati protekcije onega stanu, ki »e poklican, da vzgoji državi predvsem dobre državljane. Vneti strankarji pG, stanejo itak v mladeniški dobi, dokler Pa sedi otrok za šolsko klopjo, mu mo-tajo ostati politična vprašanja tuja» Mučna je ta zadeva, toda naša dolž- nost je, da pravočasno opozorimo one, id se jih tiče. Se ena misel je bila spro-ze?la..aa Ptujskem zborovanju našega .Učiteljstva. To je prosvetno delo učite-Ija med kmetskim ljudstvom ter industrijskim delavstvom. Priznati moramo Sa je učiteljstvo v tem pogledu storilo selo mnogo, Ce pa primerjamo napore z rezultati; vidimo oogromne diference, Naprednih idej ne bo širil med na-tim ljudstvom oni, ki ne razume ali no-?e razumeti ljudske duie. Do cilja se Pride čestokrat tudi po kompromisni Poti. Manjšina mors, ako se hoče uveljaviti v drobovini večine, poznati tudi fektično popuščanje, ki mu lahko sledi »Vsak trenutek podvojeni udarec. Drža-fva še ni nikdar rabila učitelja v toliki tteri, kakor baš sedaj. Na učitelju je ®nogo ležeče, zato mora postati 0n __ na deželi samo on — prvi Prosvetni činitelj v narodu. Minilo bo nezaupanje in nastala bo novia era sprave med inteligenco in delovnim ljudstvom. Predpogoje tega zbližanja mora ustvariti učitelj. Hvaležnost naroda ne bo iz- ostala. ■ Bojazen našega učiteljstva za narodne tekovine je neutemeljena. Na svetu je pač že tako da mnogi zapadejo sodobnim stremljenjem, ne da bi razmišljali o njih zadnji konsekvenci Danes vodi v naši državi NRS preko Parlamentarna situacija. Sela ministrskega sveta na dvoru. — Rekonstrukcija vlade. Beograd, 9. julija. (B) Včeraj je bila na dvoru pod predsedstvom Nj. V. kralja Aleksandra seja ministrskega sveta, na kateri se je razpravljalo o tekočih resortnih zadevah. Določil se je tudi dan odpotovanja kraljeve dvojice na Bled in potem v Pariz. Nadalje Je bilo govora o notranji in zunanji politiki in tudi o vprašanju razpusta narodne skupščine. Na dnevuem redu je bila razen tega debata o stališču države do njenih sovražnikov in do protrnarodnih elementov. Sklenilo se je podvojiti varnostne odredbe, proti antidržavnim elementom pa nastopati v zmishi določb zakona o zaščiti države. Beograd, 9. julija. (B) Te dni so nekateri beograjski listi prinesli vesti, da se je vprašanje kabineta odgodilo zaradi kandidature poslanca dr. Janjiča, ker ta gospod ne dopade pravoslavnemu patrijarhu. Ugotoviti je treba, da se ni pravoslavni patrijarh v naši državi nikoli vmešaval v politična vprašanja in seveda tudi ne tokrat Najresnejši kandidat za ministra ver je dr. Janjič. Beograd, 9. julija. (Z) V parlamentarnih in vladnih krogih računajo, da bo narodna skupščina končala razpravo vojaškega in uradniškega zakona do 25. t. m., nakar bodo nastopile parlamentarne počitnice, ki bodo trajale do 20. oktobra, ko se narodna skupšči- na sestane k rednemu zasedanju. Ta čas bi nastalo mrtvilo. V političnih krogih se govori, da odpotuje Nj. Vel. kralj za dobo parlamentarnih počitnic v inozemstvo. Tudi ministrski predsednik Pašič namerava iti v kakšno inozemsko kopališče. Ravnotako mislijo tudi ministri zapustiti Beograd za daljši ali krajši čas. Beograd, 9. julija. (Z) Vprašanje rekonstrukcije kabineta je ostalo navzlic uveravanju merodajnih krogov še vedno nerešeno. Sodijo, da zasedba izpraznjenih ministrstev ne bi bila sedaj na mestu. Ministrski predsednik Pašič ima rešiti to vprašanje, in rešil ga bo, ko pride za to najpripravnejši trenotek. Zahvala g. Pasica. Beograd, 9, julija. (B) Presbiro objavlja: Povodom atentata z dne £7. junija je prejel predsednik vlade g Nikola Pašič z vseh strani države nehrej pisem in brzojavk, v kacerih se mu čestita, da si je otei življenje. Gospodu Pašiču, ki je globoko ginjen od tolikih dokazov simpatije in prijateljstva, je nemogoče, da bi osebno odgovoril na vsako posamezno brzojavko. Zaradi tega se tem potom prisrčno zahvaljuje vsem svojim prijateljem in Čestilcem za izraze sočustvovanja. Narodna skupščina. Beograd, 9. julija, (žl Narodna skupščina se je danes zopet sestala k seji. Pred prehodom na dnevni red je predložil posl. Pucelj (SKS) interpelacijo na ministra za pravosodje zaradi preiskave v njegovi hiši s strani političnih organov. Pravosodni minister dr. Markovi«? je zahteval od zbornice, naj se izroči sodišču nekaj poslancev, med njimi tudi dir. Mate Drinkovlč. Zastopnik poljedelskega ministra je predložil narodni skupščini zakonski načrt o zavarovanju žetve proti toči s prošnjp, naj se njegovemu predlogu prizna nujnost. Notranji minister Vujičič je odgovarjal potem na nekatera vprašanja poslancev muslimanskega kluba, zlasti kar se tiče delovanja političnih uradnikov v Bosni in Hercegovini. Minister Vujičič je odgovoril najprej posl. dr. Spahu, da se občinske volitve v Bosni izvedejo v najkrajšem času. Dr. Spa-ho je izjavil, da se ne zadovoljava z odgovorom. Na prašanje 'posl. Kulenoviča o odvzemanju orožja je odgovoril minister, da ni točno, da bi se bilo orožje odvzemalo le muslimanom in radičev-cem. Postopalo se je popolnoma objektivno, ker se je orožje odvzelo tudi približno 400 Srbom. Med govorom ministra Vujičiča je prišlo do incidenta z zemljoradnikom Kokanovićem, ki se je razvil v ostro in ponovno prerekanje med poslanci Kokanovićem, Kobasico, Popovičem in Grgurevičem, tako da ni mogel predsednik Jovanovič napraviti reda in je moral prekiniti sejo. Po odmoru se razburjenost nikakor ni polegla, ampak se je le še povečala. Minister Vujičič je nadaljeval svoj govor in je rekel, da bo izdal naredbo vsem velikim županom v Bosni in Hercegovini, da v tei zadevi postopajo strogo objektivno. Musliman Bajič je izjavil, da se ne more zadovoljiti z odgovorom ministrovim. Stavljenih je bilo še nekaj vprašanj, nakar je prešla zbornica na dnevni red: volitev raznih odborov. Predsednik Jovanovič je odredil odmor, da se poslanci sporazumejo glede kandidatov za posamezne parlamentarne odbore. Med tem časom so se sestali k seji načelniki strank, ki je trajala do 12 in pol. Niso se pa mogli sporazumeti, vsled česar je zaključil predsednik sejo narodne skupščine. Prihodnja seja jutri ob 9. na kateri se bodo izvolili odbori. Na dnevnem redu jutrišnje seje je tud/ debata o poročilu poslanca Voje Laziča in razprava o zakonskem načrtu o zavarovanju žetve proti toči, kakor tudi o zakonskem predlogu o ustrojstvu vojske, POTOVANJA NAŠEGA KRALJA. Beograd, 9. julija. (Z) Kakor poročajo listi, namerava Nj. Vel. kralj Aleksander posetiti letošnje poletje ali jesen Varšavo. Prve dni meseca septembra pride v prestolico poljske republike tudi belgijski kralj Albert. Obema posetoma se pripisuje velika politična važnost, kar velja tudi za obiska francoskega maršala Fceha in romunskega kralja Ferdinanada, DEMENTI ANGL. POSLANIŠTVA. Beograd, 9. julija. (B) Presbiro objavlja: V zvezi z vestjo beograjskega »Vremena« od 6. t, m., ki spravlja tajnika angleškega konzulata v Zagrebu g: Bodena v zvezo z g. Radičem, pooblašča poslaništvo Velike Britanije v Beogradu na podlagi poročila njegovega konzula v Zagrebu Presbiro k izjavi, da ni prišel g. Boden nikoli v stike z g. Radičem in da ga sploh ne pozna. Nikoli mu zaradi tega ni mogel dovesti novinarjev ali jih celo peljati na Radičeve shode. Tudi ni imel g. Boden nikakih stikov kakršnekoli vrste z bivšimi avstrijskimi častniki, najmanj pa takih, s katerimi ga spravlja omenjeni list v zvezo. . CICVARICEVE KLEVETE. Beograd, 9. julija. (B) Cicvari-ćev »Beogradski Dnevnik« z dne 8. t, m, je objavil notico, da se v prometnemu ministrstvu protežira neka nemška tvrdka pri nabavah na račun volne odškodnine. List trdi, da je pri tej stvari oškodovana država za petnajst milijonov dinarjev, kar je šlo v prid ministru za promet. Dr. Jankovič je zaradi te klevete in laži danes vložil tožbo proti ravnatelju »Dnevnika«. Novi tržaški škof, Rim, 9. julija. (K) Papež je imenoval monsignoira Luigija Fogarja Sz Gorice za tržaškega škofa. nošnja vlado je po bistvu in duhu narodna vlada, ki loči narodne tekovine zelo previdno od strankarskih teženj, stranka ni država, g. Pribičevič pa že najmanj... Ct --- ur Oi. JV V L ib lavdo velike naloge. Upamo, stanejo ti sklepi danes ali jutri vsesa učiteljskega hoten 5^ jJTa 3&s tolaži j daje novo vero. Te besede pa si naj zapomni slovenski učitelj za vse čase, da ne bo morda pozneje neljubega iznenađenja. Državna vlada skrbi in bo zvesto skrbela za to, da se niti ped naše zemlje in noben del našega posestnega stanja ne uporabi za borbo proti lastnemu narodu. Mi smo zapisali, učiteljstvo pa naj razmišlja o besedah, kj «> g«sa£i» ? sstfM&m osmem? Obnovitev zvezne Beograd, 9. julija. (Z) Med našo kraljevino in Romunijo se je obnovila za nadaljnja tri leta zvezna pogodba, ki je bila sklenjena dne 7. junija 1921. Ta zveza ima obrambni značaj v zaščito trianonske in neuillyske mirovne pogodbe. Z naše strani je podpisal po- pogodbe z Romunijo. godbo o zvezi poslanik v Bukarešti Colak-Antič, z romunske pa zunanji minister Duca. Povodom obnove zvezne pogodbe sta zunanja ministra obeh kraljevin izmenjala prisrčne brzojavne, pozdrave. Dr. Beneš v Parizu. Pariz, 9. julija. (K) Češkoslovaški minister za zunanje posle dr. Beneš je dospel semkaj. Izmišljena senzacijonelna vest. Zagreb, 9. julija. (Z) Danes so prinesli nekateri tukajšnji listi vest iz Beograda, da so tjakaj dospele zanesljive informacije, po katerih ima biti od jutri ob 5. popoldne vsa italijanska vojska v stanju pripravljenosti. Vse straže so ojačene. Do tega koraka je prišlo, kakor se zatrjuje, vsled nesoglasja med italijanskim generalissimom Diazem in ministrskim predsednikom Mussolinijem. Ta vest doslej še ni potrjena. (Na vsej stvari gotovo ne bo nič res. Vendar pa je zanimivo, da so že pred par dnevi pisali listi, da se pripravljajo fašisti na pohod na Dalmacijo. Vidi se, da znajo delati fašisti zase dobro reklamo. Gospod D’ Annun-zio, kje ste? Op. ured.) Za Izboljšanje našega prometa. Beograd, 9. julija. (Z) Danes je bila konferenca v ministrstvu za promet, ki ji je predsedoval načelnik kabineta prometnega ministra g. Avramo-vič. Razpravljali so o dveh vprašanjih, ki se nanašata na izvozno kampanjo. Sklenilo se je delovati na fo, da sprejme ministrstvo saobraćaja vse predloge, ki gredo za tem, da se izboljša naš železniški promet. Prometno ministrstvo naj pravočasno razdeli vagone v razmerju z važnostjo poedinih poljedelskih ali industrijskih centrov. Namesti naj se tudi zadostno število železniškega osobja. Vzpostaviti se mora tudi promet z brzimi in direktnimi vlaki do obmejnih postaj. NAŠI VOJNI DOLGOVI V ANGLIJI. Beograd, 9. julija. (B) V kratkem se začno pregovori med našo in angleško vlado zaradi ureditve naših vojnih dolgov, ki jih je najela bivša kraljevina Srbija v Angliji za nabavo vojnega materijala na solunski fronti. Po računu angleške vlade znašajo naši dolgovi v Veliki Britaniji enajst milijonov funtov šterlingov. Orljeniska konferenca, Lausanne, 9. juh ja. (K) Oficijelno poročilo pravi: Oficijozni razgovori, ki se vrše od sobote dalje, bodo, kakor se pričakuje, dovedli do načelnega sporazuma o treh še nerešenih vprašanjih med delegacijami držav, ki so sklicale konferenco in med turško delegacijo. Izvedencem je bilo naročeno, da pripravljeno besedilo spremene v zmislu teh razgovorov, nakar bo besedilo predloženo pristojnim odborom konference. Kakor doznava švicarska brzojavna agentura, zavezniki ne vztrajajo več na tem, da se Turčija izjavi o načinu plačila. Reparsčijski problem. London, 9. julija. (K) Kakor poročajo listi, se bo angleška vlada v začetku tedna bavila z vprašanjem, ali je potrebno, da minister za zunane posle lord Curzon nadaljuje svoje razgovore s francoskim veleposlanikom. Ako pa to ni potrebno, bosta Italija in Anglija skupno odgovorili na nemški memorandum in bosta pri tem podali predloge, ki pa jih bosta prej priobčili Franciji in Belgiji SMRTNE OBSODBE. Carigrad, 9. julija. (K) Vojaško sodišče je obsodilo na smrt 17 oseb, ki so bile obtožene, da so pomagale Grkom pri zasledovanju Turkov v Bejko-su. Smrtna obsodba bo izvršena 12. t ialiSa* Stavka naših pomorščakov Sušak, 9. julija. (Z) Posadka nekaterih parnikov, ki so pripluli v Split, se je pridružila stavkujočim mornarjem. Brodarji bratje Matijevič so sprejeli v delo mornarje Zveze jugosloven-skih pomorcev, tako so njihovi parniki mogli odpeljati iz Splita, Včeraj je odplul parnik »Salona« družbe Jadranska plovitba iz Bakra z moštvom in častniki vojne mornarice. Na suhem ni bilo nikogar, da bi odvezal parnik. S tem je hotelo izraziti prebivalstvo svö. je simpatije s stavkujočimi mornarji Včeraj je bilo na Sušaku in Bakru več protestnih shodov, na katerih so bile sprejete resolucije, v katerih se pozivlje vlada, naj prepreči nadaljnje po--skuse v tej smeri. Beograd, 9. julija. (Z) Včera, dopoldne se je vršil pred hotelom Slavijo protestni shod organiziranega beograjskega proletarijata. Manifestirali so svojo solidarnost s stavkujočimi mornarji, Kmalu pa so oblastva prepovedala zborovanja, nakar so sklicali prireditelji protestni shod v Socijalisti-čnem narodnem domu. Ob 10. je otvo-> ril zborovanje predsednik Splošne delavske zveze Pavičevič. Za njim je govoril predsednik Zveze jugoslovenskiH pomorcev kapetan Popel, ki je obrazložil vzroke in razvoj stavke mornarjev. Dejal je, da ni med 2000 mornarji nobenega stavkokaza. Govorili so še socijalistični poslanec Divac in delegati Zveze roških brodarjev kapetan Gjurič, Zveze kovinskih delavcev Milutin Budič in Bukvić. Sprejeti sta bilf dve resoluciji. Sklenilo se je, stopiti v stike z Mednarodno zvezo transportnih in prometnih delavcev v Amsterdamu. Na koncu shoda se je vzela z zadovoljstvom na znanje izjava ministra vojne in mornarice, da ni odredil, da se vojna mornarica uporabi za zasebne svrhe. Izdal je le nalog v zmislu sklepa celokupne vlade, naj vojne ladje prevažajo pošto in državne potrebščine. Izjavil je tudi. da prevzame vso odgovornost za vsako protizakonito postopanje in da je takoj odredil, da se ne sme več uporabljati vojska za opravljanje zasebnega trgovinskega in pot raškega prometa. VRNITEV SODNIH AKTOV. Beograd, 9. julija. (B) Italijanska vlada je naročila svojim sodiščem v, Istri in Zadru, naj takoj vrnejo vse akte in listine, ki se nanašajo na naša sodišča v Sloveniji in Dalmaciji. Naša vlada bo sedaj določila delegate in jim dala navodila glede vprašanj, ki se nanašajo na povračilo omenjenih spisov- VOLITVE V FRANCIJE Pariz, 9. julija. (K) Socijalistični radikalec Franklin Bouillon je bil izvoljen za poslanca v departementu Seine et Oise. NEMCI V ITALUL Rim, 9. julija. (K) Župan gror Ku-nigl iz Casteldarna (Ehrenburg) pr! Brunecku je bil odstavljen, ker se je, kakor poročajo listi branil uradovat' v italijanskem uradnem jeziku. avtomobilska nesreča T1 e m c e n (Alžerija), 9. julija. (K) Tu se je zgodila avtomobilska nesreča Avtoomnibus se je međ vožnjo prevrni!. Sedem ljudi je ubitih, 20 pa ranjenih. Današnje prireditve» V Liubijaol: Kiau Matica: »Dosmrtni obsojenec.* Kino Ideal: »Neznanka h Pontegranda.* Kino Tivoli: »Čuda džungle,« IV. del. Nočna lekarniška služba v Ljubljani: ■ Tekoči teden: lekarna Piccoli na Pu-SÄisÜ sesti Is. Bakar&C os. Kariovakš keačL Pokrajinska skupščina Udruženja jusosiovenskega učiteljstva v Ptuju. (Izvirno poročilo »Jutranjim Novostim».) Kakor smo poročali že v nedeljski številki, se je zborovanje delegacije ■slovenskega uičteljstva vsled preobširnega dnevnega reda, ki je bil napolrjen z zanimivimi in plodnimi debatami, precej zategnilo. Tudi blagajniško poročilo je bilo sprejeto soglasno ter je bil blagajniku podeljen po reieratu računskih preglednikov soglasni absolutorij. Delegacija je ob tej priliki sprejela predlog, da se članarina za UJU v bodočem poslovnem letu ne zviša. Po daljši razpravi, ki je temeljila na poročilih raznih odsekov, je odredil predsednik g. Luka Jelenc volitve v novo upravo poverjeništva Ljubljana. Ob pozni uri je bila v najlepšern soglasju izvoljena sledeča uprava: Poverjenik: g. Luka Jelenc; namestnik poverjenika g. Anton Gnus; blagajnik g. Mirko Pegic; odborniki: Josip Lapajne, Anton Hren, Peter Močnik, Ljudevit Potočnik, Vilko Rus, Marija Godec. Nadzorstvo: Fran Luznar, Josip Rajšp, V. Zupančičeva. Strokovnim tajnikom je bil izvoljen dosedanji, g. Rudolf Dostal. Urednik »Učiteljskega tovariša« za bodočo poslovno dobo ji g. Ivan Dimnik. Tako je delegacija v popolnem soglasju rešila mnogo nujnega dela. Na obrazih vseh navzočih se je opazilo kljub fizični utrujenosti trdno voljo premagati vse težkoče. V tem oziru je učiteljska organizacija naravnost vzorna. Pokrajinska skupščina. Danes ob 9. uri zjutraj se je vršila v okusno ozaljšani dvorani Društvenega doma (bivši »Detsches Haus«) slovesna pokrajinska skupščina vsega učiteljstva. Dvorana je bila nabito polna. Skupščino je otvodl novo izvoljeni poverjenik g. Luka Jelenc. V svojem uvodnem nagovoru je spomnil na delo, ki ga je učit. organizacija obavila na polju narodne in mladinske prosvete. Org. jugosl. učiteljstva je stanovsko strokovna, stoji pa odločno na temeljih državnega in narodn. edinstva in jamči kot napredna organizacija politično in versko svobodo na prosvetnem polju. Predvsem pa je UJU stroga čuvarica učiteljskih interesov. • Nato je predsednik pozdravil navzoče, v prvi vrsti ptujskega okrajnega glavarja dr. Otmarja Pirkmajeria, ki je prišel na skupščino kot zastopnik pokrajinske uprave in kot predsednik treh okrajnih šolskih svetov. Skupščino je posetil tudi predsednik Šolske Matice starosta mariborskega Sokola, g. dr. Ljudevit Pivko. Pozdrav predsednika ;e nadalje veljal viš. šol. nadzorniku g. Engelbert Ganglu in zastopniku hrvatskoga učiteljstva, g. prof. Skarlču iz Za greba. Na predlog g. Luke Jelenca je bila odposlana udanostna brzojavka Nj. Vel. kralju Aleksandru in prosvetnemu ministru g. Miši Trifunoviču. Skupščino je nato pozdravil zastopnik vlade, g. okrajni glavar dr. Pirkmajer, v imenu hrvatskega učiteljstva pa je tolmačil svoj pozdrav g. prof. Skarič. Prvi referat, kakor je bil napovedan na dnevnem redu, je podal g. okr. šolski nadzornik g. Pavel Flerč. Njegovo poročilo je skrbno sestavljen, db začetnih detajlev izdelan program UJU na šolskem polju. Referat se naslanja predvsem na narodno vzgojo naše mladine, fc njega se zrcali moderno pojmovanje Ptuj, S. julija. jugoslovenskega učitelja o sodobnem problemu naše nacijonalne vzgoje. Ob tej priliki smo videli, da naše učiteljstvo deluje s polno paro, da izbira nove metode, nova pota. Določeno iskanje, ki pelje gotovo k vsestranskim uspehom. Skupščina je sprejela temeljito in z ljubeznijo do prosvetnega dela zamišljeno poročilo z viharnim odobrava ujem. Veliko pozornost je vzbudil s svojim drugim referatom dr. phil. Ivan Žgeč. Predaval je o »Sodobnih zahtevah vzgoje in narodne prosvete^. Padale so ostre besede proti papirnati ka-tederski avtoriteti. Referent je na znanstveni podlagi obdelal zgodovinski razvoj vzgoje ter je nato prešel na zahteve naše dobe. Šolstvo naj se osvobodi okostenelih vezi na preteklost in bodi urejeno v duhu nove dobe: sedanjo šolo naj nadomesti nova generacija s praktično, delovno šolo. Šola naj bi pospeševala samostojnost mišljenja, pripravljala naj bi kmeta in industrijskega delavca — tema bodi v bodoče posvečena največja pozornost — spričo sedanje evropske krize na bodoče dogodke. Negovati je treba veselje in spoštovanje do dela. Učitelj bodi tovariš mladine, svetovalec, enak med enakimi, ne pa policaj. Predolgo posedanje mladine v šolskih klopeh izziva pasivnost učenca, ubija intenzivnost priučevanja. Socijalni problemi zahtevajo nujne reforme vsega šolstva. Vzgoja naj se usmeri Iz nacijonalno . šovinistične strani v socijalne struge. Le tako bo imel naš narod velike koristi od šole. Učiteljstvo je poklicano, delovati v prosvetnem oziru med kmetskim ljudstvom in industrijskim prebivalstvom. »Sramota je, da ima en duhovnik več upliva kakor 10 šolnikov!« Izobrazba učiteljstva naj se poglobi, šolstvo naj se reformira og ljud. šole do učiteljišča, učitelj pa naj gre s podvojenim trudom na delo, da nam vzgoji novo generacijo, ki bo umevala socijalne naloge naših dni in bližnje bodočnosti. Referat g. dr Zgeča je zapustil med navzočim učiteljstvom velik vtis. Nato je učitelj g. Fran Škulj jjodal v svojem obširnem referatu načrt »Socijalne ustanove učiteljstva v Sloveniji. Predlog referenta gre za tem, da si ustanovi učiteljstvo podporno organizacijo za vse slučaje socijalnih neprilik. Predlog je bil iniciativne narave. Razvila se je zanimiva debata, v katero so posegli g. Möderndorfer, Mervič in drugi, končno pa je bil načrt načelno sprejet Končno je srwejela skupščina na predlog poverjenika g. Jelenca sledeče resolucije: A. Zboljšanje gmotnega položaja. Ker je radi naraščajoče draginje postal socijalni položaj učiteljstva tako žalosten, da se celokupno slovensko učiteljstvo nahaja tik pred onemoglostjo in popolno odpovedjo vseh svojih sil, zahtevamo: 1. Vlada naj takoj reši vprašanje službene pragmatike. 2. Vlada naj nemudoma zviša vse službene prejemke v smislu zahtev vseh javnih nameščencev. 3. Vlada takoj izplačaj enkratni nabavni prispevek za vsaj delno pokritje dolgov, v katere so zabredli vsi javni nameščenci. 4. Vlada naj draginji primerno zviša prispevek za stanarino in naj preskrbi tudi Tz prosvetnega življenja. LJUBLJANSKA DRAMA. Turneja Bratina-Bukšekova. Danes, v torek gostujeta v dramskem gledališču dva najodličnejša člana mariborskega dramskega ensernbla, ravnatelj g. Valo Bratina tu ga. Bukšekova v najnovejšem delu duhovitega tirolskega naturalista K. Schön-e r r a z naslovom »O n o« (»Es«), Dramo a j igrali z uspehom v Mariboru. Umetniško i sta gosta nastopila 28. pr. m. in dozdaj obiskala Slov. Bistrico, Ptuj, Brežice In Kr-l .o. Povsod sta bila deležna izredno lepih • ^oralnih uspehov. Cilj turneje je v prvi poglobitev zanimanja za gledališče . iti v pokrajini, reforma zastarelega stroja malih odrov in ne v zadnji vrsti : goja mladega igralskega naraščaja za ■ slo bodočega smotrenega pojmovanja v .tramski umetnosti, ki naj postane last sclošnostl. Forma Schonherrove drame je priprosta (nastopa le dvoje oseb), a kljub temu ali prav zato, je njena umetniška teža večja. Z globokim čustvom prevejanim naturalizmom se odpira pred nami dvoje svetov. Krik vsemogočne Prirode bije po gluhih koridorjih razuma, ki jo skuša upregati v telego vserazkrajajočega znanja. Že v »Vražji ženski« je akord podoben. »Otroka hočem!« se izvije z živalskim glasom iz brezdanjih prepadov ženskih prs... »Otroka hočem!« — mož pa šteje cekine... za zgradbo sredi trga... »Ne boš več mesaril mojega telesa« zatuli iž »Nje«. Umirajoči zdravnik pa šepeče: »Kužno gnezdo ...« In zmaga Priroda. V boljše razumevanje, naj pred uprizoritvijo navedemo kratek vsebinski ekscerpt iz Schonherrove drame, povzet po turnejskem listu obeh gostov. Zdravnik pripravlja znanstveno delo, s katerim hoče dokazati dedičnost tuberkuloze. Nekoč opazi na samemu sebi znamenja te bolezni, ki je ugonobila tudi njegovo mater. Zdravnik je oženjen. Pred poroko se je dal preiskati, Izid je bil negativen. Bolezen se j* v. zakonu oglasila... Njegova mlada žena je pravkar postala nosna. On je prepričan, da bo otrok spočet s kalj'6 bolezni v krvi. Pride do sklepa, da je bolje uničiti nerazvit plod kot postati oče bolnega otroka. In odvzame ženi plod (III. dejanje). Nastane konflikt med njo in njim. Nazori žene o življenju so važnejši, naravneji od moževih hipotez. V njej se buni odpor proti ropu v materinem telesu. Zahrepeni po vsezdravilni ljubezni, da ji zamori bolne misli in v mehki pomladni noči se ji spet zahoče materinstva. Za hip pozabi mož na svoje teorije. V minuti slabosti se znajde zopet kot človek v hrepenečih rokah svoje žene. Strastnoobupni klic se izvije premaganemu v toplem objemu: »Plamen! Smrt! Satan! Sežgi me!« Žena triumfifa. Ona postane zopet mati. On gleda svoj konec in hoče odvzeti ženi še drugi plod. (Peto dejanje.) Odprto okno. Majniško solnce, cvetoče drevo. On se vrača s predavanja. Imel je velik uspeh. Njegovo delo se pripravlja za natis. Bolezen je v zadnjem stadiju. Kašlja, v obraz je shujšan. On čuti predsmrtno radost: njegova ideja bo živela. Služil je človeštvu. Ona: Tvoje delo ne izžareva ljubezni. On: Ne, one majhne. One, ki obvisi na eni sami otroški avbici. Ono, ki gleda v svet... Kako bi vse bilo drugače, če bi človek ne nosil prokletstva že iz materinega telesa, da svoje življenje koščkoma izpljuje... Hoče, da zopet odpravi plod. Zopet in zopet, če treba tisočkrat, le slabih ne na svet! Oni, ki pridejo za nami, naj imajo boljše: naj bodo zdravi in močni... On pije na zdravje vsemu, kar je čilega... Ona poje zunaj materinsko Pesem. Med obema ni več mostu... Maj, rože... On pa umira, slabi... Izgineva... Posluša. Krikne. Ona plane v sobo. On: Tvoja materinska pesem... Ona: Oče. Poklicalo te je.. On: Jaz ti dam očeta!.. Protistrup daj... Ona se bori. Odločitev — za vselej. Ona: Danes — jaz. Ne boš več mesaril mojega telesa. On: Ne roditi, ne v svet! Ona: V svet — v svet ga ponesem. Moja ljubezen ga bo vzdržala. On; Kužno gnezdo... Umre. Ona (nad mrtvim): Zdravnik, da, To si bik Velik zdravnik, ogrev, ki gre učiteljstvu po šolskem zakonu. 5. Učiteljicam, ki so poročene z državnim nameščencem, naj se priznajo polne draginjske doklade. 6. Pravično in izobrazbi primerno naj se urede službeni prejemki učiteljic ženskih ročnih del in otroških vrtnaric. B. Narodna vzgoja in prosveta. Učiteljstvo, zbrano na pokrajinski skupščini UJU v Ptuju, uvideva potrebo temeljite vzgoje in izobrazbe kmetskega prebivalstva in industrijskega delavstva, kakor to zahteva celotni gospodarski, politični in socijalni položaj naše domovine in vsega kulturnega zapada. V tej smeri je pripravljeno napeti vse svoje moči, da se začne že enkrat s široko začrtanim in temeljitim vzgojnim in prosvetnim delom, ki se mora sistematično organizirati. Osnovna šola mora postati podlaga in kulturno središče vsega dela med kmečkim prebivalstvom in industrijskim proletarijatom. Da se to uresniči, so potrebne dalekosežne in globoko segajoče reforme v smeri k pravi delovni šoli. Šola - učilnica se mora izpremeniti v šolo vzgojevalnico. Tudi se mora delokrog učitelja razširiti na pred- in pošolsko dooo, tako da postane učitelj centralna postava v vzgoji našega naroda in temelj vsega prosvetnega dela. Vzgoji učiteljskega naraščaja se mora posvečati več pažnje in predvsem se mora skrbeti za njegovo višjo pedagoško naobrazbo ter vzgajati močne osebnosti za voditelje naroda. Vendar pa potrebuje učiteljstvo pri ^vojem velikopotezno zamišljenem vzgojnem in prosvetnem delu močne opore i v ostali inteligenci i v merodajnih faktorjih. V to svrho j'e potrebno: 1. da se učiteljstvo in ostala inteligenca duševno zbližata v svrho skupnega delovanja na polju vzgoje in prosvete; 2. da se začne skupno delovanje akademske mladine z učiteljskim naraščajem na učiteljiščih, učiteljstva z akademsko mladino in ostale inteligence, zlasti vseuči-liških profesorjev z učiteljstvom. Tako st bo samo po sebi sistematično organiziralo vse vzgojno in prosvetno delo. 3. da se učiteljstvo, ostala inteligenca, akademska mladina in učiteljski naraščaj približajo kmečkemu prebivalstvu in industrijskemu delavstvu ter poskušajo premostiti prepad, ki je nastal med njimi. Proučevati morajo njegovo duševnost in značaj, njegovo življenje, delo in potrebe, da tako položijo temelje naši samolastni vzgoji, ki mora vzeti smernice za vzgojo ravno iz naše duševnosti in naših potreb. Na ta način upa učiteljstvo, da prilagodi vzgojo današnji dobi in našemu narodu, da dvigne nivö naše pedagogike *er pripravlja sistematično kmečko prebivalstvo in industrijsko delavstvo na vse naloge, ki nam jih stavi današnja doba in ki nam jih prinaša razvoj. Apelira pa na vse merodajne faktorje, da ga podpirajo pri tem prepotreonem in težavnem delu. C. Vprašanje ženske realne gimnazije. Pokrajinska skuščina UJU poverjeništvo Ljubljana, uvideva nujno potrebo višje izobrazbe našega ženstva, zato izraža začudenje glede zadnjih vesti o nameravanem ukinjenju edinega našega nacijonalne-ga ženskega učnega zavoda — žeuste realne gimnazije v Ljubljani. Ko je predsednik zaključil sijajno obiskano skupščino, je bilo med učiteljstvom opaziti zadovoljstvo z rešenim delom. Naše narodno zavedno in napredno učiteljstvo je v Ptuju ponovno dokazalo, da umeva velike prosvetne naloge, ki ga čakajo po širni naši domovini Upajmo;, da obrodi ptujska skupščina našega učiteljstva najboljše sadove: v blagor naroda in kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, » — Popravek. V nedeljskem poročilu UJU je naš tiskarski škrat prezrl eno vrsto poročila In je napravil g. Luka Jelenca Iz Ljubljane za župana iz Ptuja. Poročilo se mora pravilno glasiti: »Za tem je pozdravil v imenu ptujske občine delegate UJU gosp. župan Losinschegg. V kratkem in jedrnatem govoru se je obema govornikoma zahvalil šolski ravnatelj g. Luka Jelenc iz Ljubljane.« Ali ste že obnovili naročnino za Jutranje Novosti? Borba ie končana. V ženi zapolje dvoje življenj, dvoje večnih slasti se pretoči v njenih žilah: mati — otrok — in kot zmagoviti ogenj večnih prirodnih zakonov, nedoumen misterij narave zaplamti nad mrtvim truplom moža logikć — ljubezen. Za stvari tako intimno-umetniškega značaja je treba absolutne igralske poduševlje-nosti. Tudi scenično bi vsaka — tudi dozdevno potrebna navlaka — le motila celotni utis. .Sodeč po dosedanjih uspehih obeh gostov in po reputaciji, ki jo uživata, obeta biti gostovanje dober epilog naši končani dramski seziji in je iz tega razloga odkrito pozdravljati nesebični korak umetniške dvojice. G. Bratina, bivši član ljubljanskega ansambla se je po mnogih izkustvih v tujini in uzornih šolah razvil v izredno inteligentnega igralca kot ga označujejo razni glasovi odličnih estetov in kritikov. Igral je v Ljubljani, Trstu, Celju in Mariboru. Igralec, režiser, vodja dramatičnih šol, ravnatelj drame in umetniški popotnik. Danes komik — jutri tragik: ves v svojem poklicu. Ga. Berta Bukšekova mu je v vsem verna družica. Pričela je svojo pot na našem odru kot mladostna igralka že v novem gledališču 1. 1892, poznani so ji hrvatski odri, bila je v Srbiji in se šolala na Dunaju kot gojenka konserv. profesorice Petrasch-Wohlmuthove. Glavne vloge g. Bratine je imenovati Hiestäköva, mož — Satan v ženski, Onu-frij »Dnevi našega življenja«, On — »Ono« in do modernih jugoslovenskih. (Tučič: Gol. gata, Vojnovič: Ekvinokcij itd.) Ga. Bukšekova je našla svoje umetniško torišče zlasti v tragediji. (Školjka, Smrtni ples, Hasanaglnica, Strahovi, Tajfun, itd.) V sredo, dne 11. t. m. uprizorita gosta R. Braccovo veseloigro »Prava ljubezen«. Duhovita, živahna, nekoliko galantna italijanska stvarica. Za jnljeten, a potreben oddih. Gostoma je treba z mnogobrojnim po-setom ob»h predstav dokaagtl. da naše ob- Prosper Hirimee: Verne duše ¥ mzäh, Prosper Merimee je slovenskim čitateljem prav gotovo že dobro znan po svojih novelah Carmen in Colomba. Njegovo umetnost svet zelo ceni in če se je v vojnem in povojnem času dokaj pozabilo na njegovo ime, se je to zgodilo le v čudnem vrenju dobe in v zmedah, iz katerih se svet še sedaj ni dvignil. Toda proslavitev petdesetletnice njegove smrti (1803 — 1870) ga je ozarila z novim sijajem. Bil je mož na zunaj ves trd in hladen, strogo umirjen in skoro angleško formalen, toda pod to okorenelo zunanjo skorio se je skrivalo fino čuteče srce. Iz tega izvira njegova skepsa in njegova ironija, ki nikakor ni cvet slabotne utrujenosti in nemoči, ampak nujna posledica združevanja dveh ekstremov in takorekoc zbliževanja ognja in ledu. Vsa njegova umetnost nosi pečat te dvojnosti, dejal bi da je prav ta dvojnost potrebna za epiko in da se ima prav tej dvojnosti Merimee zahvaliti za odlično mesto v književnosti. V njem mnogi in upravičeno gledajo predhodnika Flauberta in realistov, pisateljev, ki so skriti za svojim delom in ki vodijo svoje junake, kateri so pa čisto iz mesa in krvi, kot lutke brez nasmeha v veselje in srečo in brez žalosti v smrt. Neusmiljeni so, kakor je neusmiljeno življenje, kakor je neusmiljena umetnost epika, usmiljenje je stvar ljudi. Široko je znana zgodba očarljive ciganke Carmen, če po povesti ne, pa po Bizetovi godbi prav tako tudi zgodba južne lepotice Colombe. Ni pa v takem slovesu pričujoča povest in to po krivici ker v zasnovi in umetnosti prav nič ne zaostaja za prvima dvema, da celo na nekaterih mestih visoko nadkriljuje prvo in drugo. Nosilec povesti je tu vedno zanimiva in zagonetna oseba dona Juana, katerega lik so hoteli izklesati že najrazličnejši pisatelji svetovne slave (Möllere, Byron, izmed novejših Edm. Rostand in M. Barres). Merimee nam z veščim peresom opisuje mladost vetre-njaka, ki je zrastel ob svoji pobožni materi in ne bogve kako svetem toda junaškem očetu. Iz te dvostroke vzgoje ga je v veselih dijaških letih pograbil vrtinec življenja. Prvemu koraku v stran sledi drugi in tretji in mladenič se vedno bolj pogreza v blato; veselo pinije, igra, vasuje in postopa za lepimi ženskami. Le včasih se ob veličanstvu smrti zdrzne in se spomni v vrvežu mirnih besed svoje matere; toda zunanji hrup vedno pregluši te samotne trenotke. Po mnogih dogodivščinah ga uživanja žejna postopaška mladina višjih krogov dvigne na svoj ščit in on se solnči v svoji slavi tedaj pa trešči vanj. Mudi se ravno v svojem gradu in v samoti se mu oglašajo spomini in doslej tuje misli V strašni in grozni vi-1 ziji je postavljen pred resnobo smrti, v njenem krutem sijaju spozna grehote svojih minulih dni in sklene nastopiti trnjevo pot poboljšanja. S krčevitimi silami se drži veliki spokornik, toda še enkrat zaplapola v njemu blaznost nje» gove krvi. Z neusmiljeno silo potegne svoje telo nazaj in ga kroti, kroti dokler ga ne reši smrt iz tega samovoljnega trpljenja. Prepričani smo, da bodo čitatelji z napetostjo sledili bajenju tega velikega pripovednika, ki ne izpusti svojih poslušalcev iz čara, dokler jim ne izreče zadnje besede. činstvo povsem podpira njuno umetniško stremlj'enje. —i. — Ljubljanska drama. Danes v torek, dne 10. in v sredo, dne 11. t. m. gostujeta v našem dramskem gledališču ravnatelj mariborske drame g. Valo Bratina_in igralka ga. Bukšekova. Prvi večer vprizorita petdejansko Schonherrovo dramo »O n o«, drugi večer pa delo italijanskega pesnika in dramatika Roberta Brac-co »Prava ljubezen«. Obe deli sta bili vprizorjeni prošlo sezono tudi v Mariboru, ter želi največji uspeh tako pn publiki kakor tudi pri kritikih. Predprodaja vstopnic za obe predstavi vrši se zjutraj od 10,—12. ter popoldne od 3.-5. pri dnevni blagajni v operi. Cene so kakor običajno pri dramskih predstavah. Pri blagajni dobiva se tudi razpored obeh del z raznimi članki in pa z izvlečki iz kritik prilikom vprizoritve v Mariboru. Razpored stane 2.50 Din. Občinstvo vabimo, da v obilnem številu poseti obe predstavi. — Novi Rod. V lepi opremi in bogati vsebini je ravnokar izšla dvojna (7. in 8.) številka tržaškega mladinskega lista »Novi rod«. Skoraj vsi naši najboljši mladinski pisatelji so zastopani v tej številki in zato nima dvojna številka »Novega roda« pomena samo za naše zapuščene malčke tam preko, temveč jo bo z veseljem prebral tudi vsak inteligent. Vsebina dvojne številke je, kakor rečeno, zelo bogata, kar najlepše izpričujejo že sama imena pisateljev, ki so zastopani v tej številki. Golar, Albreht, Utva in Ločniškar priobčujejo pesmi, Milčinski nadaljuje svojo povest »Junaštvo«, zatem slede prispevki Gradnika, Meška, Lovrenčiča, zelo občutena skica Široka, Ribičičevo: »Nedeljsko popoldne ob Soči«, in pa Vere Albrehtove povest o treh psičkih, Turgenjeva »Prepelica« zaključuje pripovedni del. Izvrstni lesorezi Maleša opominjajo na dva ustvaritelja naše književnosti, Vodnika in barona Zoisa. »Zrnca«, »Kotiček malih« in uganke zaključujejo'* uspelo dvojno številko. Toplo priporočamo »Novi rod« slovenski javnosti. »Novi rod« se iJSr-ög v Matični knjigarni v. Ljubljani Občni zbor ljubljanske „Glasbene Matice“. Ljubljana, 9. julija. Zborovanje, dobro obiskano, je otvoril predsednik g. dr. Ravnihar. Predvsem ie poudarjal, da je izvršila Matica v svojem 50 letnem delovanju veliko kulturno delo, pokazala nepričakovan razvoj in velike uspehe trajnega pomena. Ta uspeh ni umeten in korenini globoko v delo. Naša Matica je najveličastnejša zgradba v kulturnem delu našega naroda in je bogato oplodila našo prosvetno grudo kot umna in skrbna vrtnarica. Ima pa tudi voljo in namen v tem smislu napredovati in dovesti narod na visoko stopinjo velikih narodov. Z veseljem beleži izdajo in založbo domačih skladb, gojitev v šoli in konservatoriju, resnost učiteljskega zbora in njenih gojencev. V umetniškem oddelku sta tekmovala orkestralno društvo in pa pevski zbor. Glasbeno prosveto širi v srcih vseh slojev, tudi onih, ki je dosedaj niso poznali. Le eno senči te uspehe — 50 letni boj z gmotnimi sredstvi Javnost mora znati ceniti ta kulturni zavod. Jubilej se je zaključil s svečanim aktom odlikovanja od strani našega vrhovnega zaščitnika lepih umetnosti, kralja Aleksandra. Odlikovana je družba in pa 2 člana, ki sta kumovala ob zibelki pri rojsivu in utrjevala tla v težkih časih za razvoj v narodu. Glasbena Matica ie dobila red Sv. Save II. razr. Ravnatelj v p. in bivši župan ljubljanski g. Peter Graselü III. razreda in red V. razreda pa prvi blagajnik g. Frane Drenik in profesorja Konservatorija gg. Jos Vedral in Janko Ravnik. V Imenu odlikovancev se jc zahvalil g. Graselü za prijazne besede povodom izročitve in zboru za topli sprejem njegovih Izvajanj. Ce kdo z veseljem pozdravja razvoj Matice, sta s tovarišem Dr e rukom, ki sva jo videla kot otroka v povojih, ki se je razvil v takega orjaka. Izražata željo, da bi Matica razcvitaia in da se izreče zahvala na najvišjem mestu. Matici, bog daj srečo! Isto ie izrazil tudi g. Vedral. Sledilo je izčrpno poročilo tajnika g. Mahkote, ki je porazdeljeno v 4 glavne oddelke in sicer notranje delovanje odbora, glasbena šola in konservatorij, Matica kot glasbeno literarni zavod in koncertno delovanje. Matica je imela v 2 letni poslovni dobi poleg slavnostnega občnega zbora 21 odborovih sej, katerih se je udeleževal tudi ravnatelj konservatorija g. Hubad. Ima 6 častnih, 113 ustanovnih, 178 rednih in preko 600 šolskih članov. Spomni se smrti članov gg. dr. Tavčarja, dr. Franca Zupanca in rač. ravn. g. Ant Petrovčiča, pevca in gospodarja. Matica pa je Izkazala zadnjo čast tudi več drugim, posebno juden-burškim junakom. — Koncertno delovanje je doseglo izredno lepe uspehe. Mnogo so sodelovale tudi podružnice Filharmonične družbe v Novem mestu, Celju, Mariboru, Ptuju in v Krškem. Glasbena Šoia deluje 41. leto in je imela preko 800 gojencev, poučevala 16 predmetov in imela 40 učiteljev. Konservatorij je priredil 5 internih šolskih vaj. 3 javne produkcije m še par prireditev. Uspehi in kritika ugodni, posebno priznanje ravn. g. Hubadu. Kot iiterarn! zavod je delala Matica kljub ve’ikanskim finančnim težkočam jako plodonosno. Omenil je Matično knjigarno in koncertno poslovalnico, ki sta usnešno delovala. Izredno požrtvovalen je bil Pevski zbor, ki ja nudil Matici skoro 8000 Din čistega donosa s svojimi koncerti doma in v raznih krajih naše domovine, ki so nesli v 6 mesecih 20.959 Din. Orkestralno društvo ima 26 članov in verno deluje. Dobro je uspe! sinfoničen koncert pod vodstvom dir. Karla Jeraja, ki se je kot tak žal poslovil Javnost moramo opozoriti na Matico, da ne pade po 50 letnem delovanju v novi domovini, ko je napredovala celo v dobi suženjstva. Poročilo je bilo z izrecno zahvalo tajniku g. Mahkoti odobreno. Blagajniško poročilo je podal g. dr. Žirovnik, ki je predvsem ugotovil poleg suhih številk, da je treba skušati zvišati dohodke s podporami, državnimi in zasebnimi. Podržavil naj bi se konservatorij, ki je strašno obtežilen za blagajno. Pri volitvi z vzklikom so blil voljem na predlog g. Prunka v odbor sledeči gospodje: dr. Vlad. Ravnihar, dr. Janko Žirovnik, Ciril Eržen, dr. Vil. Krcjči, ravnatelj Matej Hubad, Ant. Lovše, Ant. Las-baher, Stanko Premrl, Tvo Peruzzi, Ivan Završan. Namestniki pa prof. Ivan Škerlj, Planinšek Egon in Javanec Ferdo. Pregledovalci računov gg. rač. rev. Gaiovič Vojteh, viš. davč. upr. Ivan Hočevar in pa viš. rač. sv. Paternoster. G. Prunk je izrekel v imenu zborovalcev poleg zaslug raznih faktorjev in oseb za njihovo delo najiskrenejšo zahvalo za delo predsedniku in voditelju Malice g. dr. Ravniharju. Med slučajnostmi se je zvišala članarina na 25 Din letno. Razvila se je živahna debata radi nekaterih notranjih poslov Matice, ki streme na razvoj in povzdig in jih bode bodoči odbor toplo upošteval. Dopisi. — Kamnik. Gledališke predstave. V četrtek dne 12. t. m. in v petek dne 13, t. m. vsakokrat ob 8. uri zvečer gostuje mariborsko gledališče v dvorani Narodnega doma z najnovejšo velezanimivo Schönbersovo dramo »Ono« in Braccovo zabavno veseloigro »Prava ljubezen«. Igri sta imeli doslej povsod velik uspeh in je pričakovati tudi pri nas obilnega obiska. Turnejo vodi ravnatelj Mariborske drame g. Valo Bratina, ki si je nadel nalogo poglobiti pojmovanje drami in vzbuditi večje zanimanje za gledališče sploh. — Moravče. V nedeljo se je vršila pn nas sokolska prireditev. Posetil so nas Sokoli iz Domžal Zagorja, Vač in nekaterih drugih krajev. Koi po prihodu se je vršil obhod po vasi. Na čelu so korakali naši Sokoli na konjih, za njimi pa gosti in končno naši domači člani. V imenu našega sokolskega odseka je pozdravil goste šolski voditelj g. Toman. Odzdravil so mu voditelji gostov, nato se je vršila javna telovadba, ki je napravila veličasten vtis na vse udeležence. Zanimivo je bilo videti nekatere nasprotnike sokolske ideje, ki so se pohvalno izražali o našem impozantnem nastopu. Sicer nas je v tem kraju, ki je drugače popolnoma v nasprotnem taboru, precej malo, toda Sokolstvo očividno napreduje. Upamo, da ne bo prešlo mnog-j časa, ko se bo bodo naše vrste pomnožile. Zalifeuajfe g gseh jasnili jahal JUTRANJE NOVOSTII — /jutranje NOVdBrr:^ ■ ' >•. Dnevne new6iti. r-. —■ Francoski vicekonzul sprejema oii~ ^Relno v soboto dne 14., julija na dan francoskega narodnega praznika (ob 11. uri). ^ — Promocija. Včeraj sta diplomirala na ljubljanski tehniki za inženerja montani-'stlke g. Cvetko Kalin, sin računskega nadsvetnika pri pokr. upravi, ter g. Otmar Petrič, sin upok. železniškega uradnika. Imenovana sta izšla kot prva diplomirana inženirja montanistike na jugoslovenskih tehnikah. — Novi rektor višje pedagoške škole v Zagrebu. Včerajšnje »Narodne Novine* objavljajo ukaz, s katerim se imenuje dosedanji poverjenik pokrajinske uprave za Hrvatsko in Slovenijo dr. Stjepan Bosanac za rektorja višje pedagoške šoie. Hkrati je izšla naredba ministra za prosveto, s katero ostane dr. Bosanac za nedoločen čas na svojem dosedanjem mestu kot poverjenik za prosveto in vere pri pokrajinski upravi za Hrvatsko in Slavonijo. . 7* “usova proslava v Ljubljani. Včeraj ie priredila Češkoslovaška Obec proslavo v spomin 509 letnice smrti češkega narodnega probuditelja in mučenika za narodno svobodo ministra Jana Husa. Po kratkem pozdravu-in nagovoru predsednika g. Chvataia je zaigral krožek čeških dijakov, ki se mude na potu v Dalmacijo slučajno v Ljubljani kot gostje C. O., češkoslovaško narodno himno. Na to je sledil govor lektorja češkega jezika g. prof. dr. Burina v lepih vznešenih besedah o pomenu na oltar domovine doprinešene žrtve Jana Husa. Pokazal je v svojem govoru, da je bila žrtev Jana Husa simbol in vodilna luč vseh velikih čeških mož v borbi 2a svobodo češkega naroda in v vzpodbudo k vztrajnosti, dokler jim ni posijalo zlato solnce svobode. Nato je gdč. Jež-k o v a zelo lepo deklamirala recitacijo ‘Hus«. Po dokončanem sporedu se je razila prisrčna domača zabava ob' zvokih skladb velikih čeških skladateljev. — Visoki gost v Splitu. Te dni je prispel v Split s svojo družino češkoslovaški Prosvetni minister g. Gustav Haber-roann, — Pokrajinska uprava za Slovenijo objavlja: Na temelju odobrenja generalne direkcije posrednih davkov v Beogradu z dne 15. junija 1923, št. 19.153, se v področju sreske uprave finančne kontrole Maribor L vzpostavi pri glavni carinarnici I. razreda v Mariboru oddelek finančne kontrole Maribor 3 z dnem 20. julija 1923. — Dunajska medicinska fakulteta priredi od 17. do 29. septembra 1923 leta X. mednarodni zdravniški nadaljevalni tedaj s posebnim vpošteVanjem terapije. O'3' iskovalci tečaja imajo plačati le vpisnino, katera znaša 100.000 a. K. Reflektanti naj Priobčijo ime ter morebitne želje tajniku dr. A. Kronfeldu, Wien IX, Porzellangasse Nr. 22. — Zaščita mladine. Oddelek za zaščito dece in mladine pri ministrstvu za socijalno Politiko je uredilo korake za statistiko otrok v dečjih domovih. V državnih domovih se nahaja 3914, v privatnih 2611 in v subven-, cijoniranih 2757 otrok. Državnih otroških Ustanov je bilo 52, privatnih pa 104. — Knjigovodski tečaj Urada za pospeševanje obrti v Ljubljani se prične v četrtek dne 12. t. m. ob pol 7. uri zvečer v Prostorih . trgovske šole na Kongresnem • *LU- Urad je pripravljen še nekaj udele- CeV sprejeti, ki naj se takoj prijavijo. strohu ^>or°di se danes g. Janko Vidmar, Adelo Tstavec »Zvezne tiskarne« z gdč. __ Juvanazzi. Iskreno čestitamo 1 Ija. da Podpisano uredništvo izjav- gelsbere>ri °ditek napram g. Rihardu En-shodu dne i7)trgovcu v Krškem, da je na linsko nastopali,r?a ,1923 v Krškem poba- dne 13. marca ,^avlien v .?ašem .^u z *ar za tO,1923 neopravičen, vsled če-Novosti? Ulemo- - Uredništvo »Jutranjih nesreča na Selu pri Mub- Aan ;. Vi kemi£ni tovarni na gelu Martin Zekar, doma iz Prevoi ni fi, ’ £ Sel v nedjjoev«!? „k,o76 m v S V!? alU ,/.eleznice je naletel na osebni vlak št. 48, ki pelje ob 17. uri 55 m?n iz Slavega kolodvora proti Zagrebu. Ker tl mu je mudilo, je prestopil mož bržkone žico In stopil na progo. Pazil je pač na oseb vin P Pri tem pa je pregledal, da vozi po družim tiru iz Zaloga lokomotiva kot vlak št it1 lokomotiva je pograbila nesrečneža in in .strahovito razmesarila. Zekar ima odtrmni lobe nogi nad stopalom in prsni koš nonm tnoma raztrgan. Mož je obležal mrt^ 1' ! pestil, To lokomotivo sta vodila strojevodij !Zalar Maks iz Most št. 39 in kurjač ?0d^ Klobučar iz Gline št. 20. Lokalni ogiled in j ugotovil, da ne zadene teh dveh nobena Krivda, dasi sta vozila s polno paro, ker stn Aedela, da je prelaz zatvorjen, ker je vozO mimo istočasno tudi osebni vlak. Nesrečo le zakrivil ponesrečenec sam, ki je pač pa_ f“ na osebni vlak, pozabi pa je v naglic^ da I® na dotični progi, kjer se križajo vlaki’ iz-ven postaj. Vsled podobne nepazljivosti se le pripetilo na dvotirnih progah že več ne-*r<*. Judi čuvaja ne zadene nobena krivda *er }e mož prečnice zaprl, ponesrečenca m mogel opaziti, ker mu ga je zakril oseb-Ponesrečenca so odpeljali v mrt-pf Maž zaPušča še mlado vdovo Jelo ,n 6 tsimv starega otroka. -axQ??J,d.?.v