Svoje pravice bodo uveljavili železničarji le z združeno močjo.
Zavedajte se tega, trpini in organizirajte
se vsi v USŽJ
U obranu krova nad glavom.
Sa 1. novembra, u koliko još u zadnji čas vladajuča klasa ne riješi nešto drugo, prestaje važiti svaka zakonska zaštita stanara, i kuće-vlasnici će moći slobodno i po svojoj volji da nabijaju cijene stanovima ili pako izbacuju stanare, ako im budu nepoćudni i ako zatraženu stanarinu nebudu mogli plaćati.
U ovako nastalim odnosima iz-medju kućevlasnika i stanara potonji postaju primorani, da najveći dio svojih prihoda i beriva izdaju lih na stanarinu. Podizanjem izdataka na stanarinu smanjuju se izdatci na kruh, odijelo, obuću i razne druge životne potrebe, a kako se te potrebe ni do sada nisu mogle zadovoljavati, to večini nas namještenika i radnika prijeti još i opasnost formalne gladi. Ne učini li se u zaštitu stanara ništa, nama se zaista pri-bližuju crni dani.
Kućevlasnici su već jurnuli na nezaštićene stanare. Naročito imaju zub na državne namještenike, jer oni su ti, koji su do sada plaćali »malu« stanarinu. Nekoji od namještenika predaju se bez pogovora zahtjevima kućevlasnika, a nekoji još pregovaraju. Dobar dio stanara pak se nimalo ne brine, da pitanje stanarine povoljno po sebe riješi. A to je loše. Ne brinuti se za riješe-nje stanarinskog pitanja, znači, pustiti se na milost i nemilost kuće-vlasnicima i policijskim vlastima. Tko ne može sa kućevlasnikom za visinu stanarine nagoditi a nemoguće mu je plaćati veću stanarinu, taj je neodložno dužan, da se svrsta u red onih, koji se za svoju stanarin-sku zaštitu otvoreno bore. Samo ako će se u zaštitu stanara otvoreno i borbeno nastupiti, samo tada se može naiči i na uspjeh.
Organizacija stanara i podstanara u Zagrebu uputila je na ministra Socijalne Politike po pitanju zaštUe stanara prestavku, u kojoj se traži:
1.	Da najemnina ostane i nadalje ista kako je zakonom o stanovima od 23. X. 1926. ustanovljena, jer se ekonomske prilike stanara nisu krenule na bolje, već nasuprot svakim danom na gore.
2.	Da se ukine član 8. zak. o stanovima od 15. V. 1925., koji govori o pazokupnom procentu, jer će se time sniziti cijena sobama za najmanje 20—30%.
3.	Da se maksimiraju (stanarine) cijene stanovima za nezaštićena lica. Visina zakupne cijene ne bi smjela da predje zlatni paritet.
4.	Da se i nadalje zadrži nekret-nost za sva lica zaštićena članom 6. zak. o stanovima od 23. X. 1926.
5.	Dodijeljenje stanova, da se vrši nadalje u prvom redu samo licima deložiranima bez vlastite krivnje: premještenim državnim činovnicima i namještenicima kao i stanarima deložiranim bez vlastite krivnje, zbog vlastite potrebe kućevlasnika i rušenja zgrade.
6.	Stanovi, koji stoje prazni preko mjesec dana imadu se dodijeliti putem nadležnih vlasti licima, koji su potrebni stana.
7.	Clan 9. zak. o stanovima od 23. X. 1926., koji govori o iseljenju stanara, ako se ne nagodi sa vlasnikom kuće, da se ukine, jer se sop-stvenici zgrada ne nagadjaju sa za-kupcima stanova, nego nasuprot jednostavno diktiraju bez obzira na dohodak stanara i zakupna cijenu, koja u većini slučajeva prelazi cijeli, a i veći prihod zakupca. —
Ova je zaštita stanara (kirajdži-ja) potrebna tako dugo dok se sa strane države, gradova i privatne inicijative ne sagradi dovoljan broj stanova, koja je izgradnja stanova jedina moguća, da se stvori potrebita konkurencija. Stanari će u tom' j slučaju plaćati najamninu prema j svojim prihodima kako je to bilo i I prije svjetskog rata.
Dosegli so rekord.
Poglavje o statistiki se nadaljuje. Neverjetna je logika klike v »Udruženju nacionalnih železničarjev«, ki samo modruje, ukazuje in sodi. V svojem »Železničarju« št. 7. od 29. sept. pod naslovom »So-drugu BI. Korošcu« zahtevajo še sedaj, ko nisem več član, ne pod njihovo komando, za vsako ceno mojo glavo.
Uvidevam, da nimate rožnato bodočnost. Uvidevati bi morali pa tudi vi, gospodje, da ste si vse to ustvarili sami.
Vsakomur se tako zgodi, ki ideale potepta in prezira naravne zakone. Ne belite si pa zato glav; kar je prišlo, je moralo priti. To je pojav resnice in poštenosti, ki je na strani zapostavljenih in preganjanih.
Podan vam je jasen dokaz v »Ujedinj. železničarju« št. 15. z dne 1. avg. pod naslovom »Skupna akcija vlakospremnega osobja« in v št. 17. z dne 1. sept. v odgovoru na okrožnico št. 25. In tu vam je še vloga št. 1., katero je podpisalo 176 vlakovodij. Navedena vloga je bila izročena ob času intervencije dne 27. VII. t. 1. v roke g. direktorju.
Direkcija držav, železnic, Ljubljana.
Okrožnica št. 33.333-27 od 11. VII. 27. in navodila izdana po g. Benedeku, načelniku saobračajnega odelenia, nalaga vlakovodjem novo ogromno breme v izvrševanju službe.
Odvzeti so nam prtljažni sprevodniki pri osebnih in brzovlakih, izvzeti so ostali le še samo po eni tretjini faktične potrebe. Vlakovodja mora poleg najvažnejše svoje dolžnosti, t. j. imeti vedno pred očmi signale v postajah in na progi, o-pravljati še komercijelno službo. Povrh že itak preobložen s pismenim delom, ki ga mora izvrševati med vožnjo vlaka, naj vodi še celotno statistiko, vodi in odgovarja za premik v medpostajah, kar je najtežje pri danes že itak izstradanem osobju pri tovornih vlakih, katerih dohodki z kilometrino vred ne znašajo več od 900 Din mesečno, kar ima ogromni upliv na točno in vestno izvršavanje službe. Zakaj imamo vendar saobraćaj-
no odelenje na direkciji, ki je vendar za to poklicano, da iz vlakovnih zapisnikov in vozovnih izkazov najlažje in mirno pri mizi izpiše vse podatke in sestavlja Statistiko.
Kdor pozna službo vlakovodje pri osebnih, posebno pa pri tovornih vlakih in se zaveda naložene mu težke odgovornosti napram potujočemu občinstvu, prevažanja blaga in sami prometni napravi — glej člen 83 Zak. o drž. saobr. osobju — kateri odgovarja vlakovodja z življenjem in svojo eksistenco vsaki čas, bi v nobenem slučaju ne mogel nalagati novih in ne v njegov delokrog spadajočih dolžnosti.
Zavedajoči se že sedaj težkega bremena naših dolžnosti, moramo pri najboljši volji prositi direkcijo drž. železnic, da nam to novo naloženo breme odvzame.
Ljubljana, dne 23. junija 1927.
Podpisi 176 vlakovodij.
Vlakospremno osobje se je v tem slučaju poslužilo samo zakonskega prava. Glej čl. 67 v četrtem odstavku, ki se glasi: »Nadalje nalogov, ki bi očitno ogrožali varnost prometa, ne sme nižji uslužbenec nikoli izvršiti na zapoved višjega uslužbenca ter mora svojemu višjemu oblastvu poročati o tako prejetem nalogu«.
G. ravnatelj je bil udovoljil prošnji deputacije, da skliče anketo prve dni julija meseca. Navzoče gg. načelnike smo tudi med razgovorom uverili, da vlakovodja take Statistike, ki ne spada v njihov delokrog, nikoli niso vodili.
Nismo pa dobili do 30. Vil. ne ponovnega pismenega naloga ne odgovora na našo vlogo, ne tiskovin za vodenje Statistike. O tem smo morali seveda vlakovodje obvestiti. Da smo to obvestilo podpisali, je čisto enostavno, ker smo imeli razlog za to.
Da si bomo na jasnem.
Najogabnije in naravnost hudobno je v članku mastno tiskano, kjer ste se dvignili daleč nad železniško upravo, kot nekake višje sile. Prikazujete po svoji ne-
iskrenosti povzročeno zlo, da bi izbrisali madež, ki ste ga zadali vlakospremnemu osobju. Po vašem mnenju je organizacija najbrže zato tu, da se člani obračajo k nji za pomoč, kadar nič ne rabijo.
Tu prihajajo v poštev tri strani. Prva stran: direkcija, ki je pomnožila vlakovodjem službeno dolžnost z vodenjem statistike, ker iste še vlakovodje nikoli vodili niso. Druga stran: vlakovodje v obrambi proti novemu bremenu in na njihovi strani z vso dobro voljo in spretnostjo Savez železničarjev. Tretja stran: UJNŽiB kot urokavičeni opazovalec.
Vse tri strani so prav dobro znale, »kaj« hočejo.
Prva in druga stran so svoje že dosegle, a tretja se z izidom nikakor noče zadovoljiti.
Gospodje, iskrenost se kristalizira v borbi. Težki življenski pogoji ter ogrožena še ta borna eksistenca odpira železničarjem oči na široko in jih kliče k vstajenju in delu.
Železničarji, drugega zdravila za take apostole ni, kot da njim daste priliko, da govore samemu sebi. Sedaj so napravili igro z vlakospremnim in v bodoče bodo storili to z drugim osobjem.
Gospoda, ideja ni fraza. Fraza pa ni bila še nikdar ideja. Vaša nagrada za mojo zvestobo v 191etnem službovanju organizacije je najsramotnejši dogodek v zgodovini železničarske organizacije. Zvalili ste vso svojo neslanost preteklih let na moja ramena in zraven tega natolcujete še o moji nepoštenosti. Pravite pa, da naj o letu 1923 kar molčim! Ravno tako da naj' molčim o zapravljanju denarja, ter da požrtvovalni člani ne le da žrtvujejo za društvo samo denar, ampak tudi svojo eksistenco. Gospoda, kako lepo to zveni. Samo malo se spomnimo v preteklo dobo, od tam, kjer vaše sovraštvo izvira, namreč v kontroli. Kdo je bil tako požrtvovalen, ki niti članarine ni redno plačeval? Kdo je bil tisti, ki je po protestni akciji leta 1923 povzročil v podružnici Ljubljana 1. moralen in materijalan neuspeh, tako da sem imel z tovariši, ki nismo mogli takega mrtvila več prenašati, nad dve leti dela, da smo po-
pravili to, kar je nek mladenič povzročil v eni noči!!
Pridite le z dokazi o mojem delovanju v organizaciji, da ni bilo pošteno, se boste ten» prej oprostili tekmeca. Ker vam v tem slučaju ustrežem in izginem v ozadje.
Pozivate me tudi, da naj odložim v delavski zavarovalnici od »Zveze« mi podarjeno mesto v nadzornem odboru v Zagrebu. Povem vam le to, da se ne smatram v »Središnjem uradu« za zastopnico »Zveze«, ampak za zastopnika železničarjev, ki pa so ravno pri volitvah v bolniško blagajno pokazali, da z »Zvezo« nočejo imeti opravka ter so si izvolili zastopnika iz vrst Saveza železničarjev Jugoslavije.
Zavedajoč se svoje dolžnosti v službi in organizaciji ter ravno tako svojih državljanskih dolžnosti in pravic na drugi strani, sem bil primoran na okrožnico št. 25. odgovoriti in podpisati, ker si tako nesramnih laži, kot jih prinaša okrožnica, ne pustim biležiti na moj račun.
Tudi ste si zmislili, da je Savez povišal članarino na 14 Din ter da bodete o uporabljanju članarine pripravljeni razpravljati. Dobro pa bi bilo. da res vzamete v pretres vaše gospodarstvo v oblastnem odboru ter sumirate razliko od časa, ko je bila članarina povišana od 5 na 10 Din, ko je imela še raja soodločevalno pravico.
Šele potem, ko ste ugotovili gospodarski napredek, nastopajte bahavo kot dobri gospodarji skupne imovine.
Tudi sejo oblastnega odbora dne 6. VIII. opisujete ravno tako kot v praksi delate. Kakšna je to debata, ako tožitelj na široko poroča o zadevi obtoženega. Potem dobi besede obdolženec, ki ravno tako na široko dokazuje svojo nekrivdo. Predlaga pa, da odbor o tem debatira, ter o zadevi sklepa. Predsednik pa, namesto da otvori debato, zaključi sejo. To pa naj bo za objektivnega in pametnega človeka dokaz poštenega ravnanja!
Na vse ostale vaše nasvete, kaj vse ste pričakovali od mene, da se pomirite, bodem — če nočete še uvideti, da ste na popolnoma napačni poti — poskrbel lahko z gradivom, ki ste ga sami pripravili.
Blaž Korošec.
Vprašanje ujedinjenja železničarjev.
Dne 24. septembra 1927 smo dobili od »Saveza radnika met. industrije Beograd« v vprašanju ujedinjenja sledeči odgovor:
Savezu Zelezničara Jugoslavije, Ljubljana.
Dragi drugovi!
Dobili smo vaše pismo od 3. IX. Br. M. D. O. 11, na koje vam odgovaramo sledeče:
1.	Ne mislimo da vam odgovaramo na vaše tvrdnje da nama nije stalo iskreno do ujedinjenja. To nam je najbolje pokazala prošlost a pokazaće nam i bliska budućnost. Najzad mi smo uvereni da će i železničari iz svega toga moći da presude, ko je za iskreno ujedinjenje a ko je protivu ujedinjenja. Oko toga ne želimo više da trošimo vremena, j er če to najbolje svačija dela pokazati, u koliko to do sada nisu pokazala.
2.	Vaša tvrdnja da smo mi, odnosno naši predstavnici, na Kongresu 1925. god. krivi, što do ujedinjenja na torne Kongresu nije došlo, jeste potpuno deplasirana. Vi ste na tome Kongresu doveli preko 70 delegata bez ikakvog ključa u odnosu na brojno stanje članova. Od naših delegata, koji su prema svome broju zastupali srazmerno mnogo veći broj članova, tražili ste blanko izjavu da će se pokoriti odlukama Kongresa i ako oni nisu znaii kakve će te odluke biti. niti im se dalo da govore po pitanjima koja su bila na dnevnom redu. Setite se, drugovi, samo onih reakcionarnih izjava Bogdana Krekića, Stanka Juraja i drugih koji su tražili bez-uslovno naše priključenje vašem Savezu bez ikakvog prava. A to nije proleterska demokratija, koju. vi tako vatreno zastupate, naravno u rečima. I takav način ujedinjavanja jeste nezdrav i reakcionaran, protivu koga smo mi uvek bili i u buduće ćemo biti.
3.	Vaša tvrdnja da ste vi radili na ujedinjenju ne samo 1925. g. već i 1926. i 1927. g. takodje je netačna. Vi ste sazivali konferencije i na iste ste pozivali
j sekciju ovog Saveza iz Zagreba. Ali ste : na tim konferencijama tražili, da se naša [ sekcjja iz Zagreba prosto na prosto priključi vašem Savezu. A to ne bi bilo ujedinjenje već kapitulacija, na koju mi takodje nikada nećemo pristati.
4.	Ćudi nas vaše stanovište po našim konkretnim predlozima za osnivanje Centralnog i mesnih zajedničkih Akcionih Odbora. Velite da bi to bilo neizvršljivo! Za Centralni Akcioni Odbor zbog toga, što se vaša Centrala nalazi u Ljubljani a naša u Beogradu, i da zbog toga taj Akcioni
Odbor ne bi mogao da živi! A za mesne akcione odbore zbog toga, što bi takvi odbori došli u obzir samo u Zagrebu, Nišu i Skopi ju.
Drugovi, ništa pogrešnije od toga. Prema vašem shvatanju izgleda kao da će delegati vašeg i našeg Saveza u Centralnom Akcionom Odboru voditi neke intimne razgovore, pa treba da su zajedno u jednom mestu. Izgleda nam da vi ne možete, ili nećete, da razumete od kolike bi važnosti bio zajednički rad obadva Saveza, preko toga Centralnog Akcionog Odbora na zaštiti interesa železničara. Upućivanje zajedničkog proglasa, vodjenje zajedničkih akcija, zajedničke intervencije i t. d. od strane toga AO sve bi to mnogo uticalo na budjenje nesvesnih i neorgani-zovanih železničara, na budjenje i stvaranje kod njih vere u potrebu i moć organizacije i borbe kroz istu. A taj zajednički rad mnogo bi doprineo stvaranja potrebnih uslova za zdravo i trajno ujedinjenje.
I ako bi se, prema vašem mišljenju, mesni AO mogli stvoriti samo u Zagrebu, Nišu i Skoplju, ipak bi oni i u tim mestima bili od ogromne važnosti po rad na podizanju železničkog pokreta, i po ujedinjenju železničara. Jer ne zaboravite, drugovi, da su ta mesta vrlo važni železnički centri, u kojima je skoncentrisan vrlo veliki broj železničara. Zajednički rad i zajedničke akcije naših organizacija u tim mestima, imalo bi ogromnog i vrlo dobrog uticaja na železničare u ostalim mestima u celoj zemlji, što je vrlo važno.
5.	Još velite da je druga tačka našega predloga zakasnila, jer da ste vi već stvarali takav akcioni odbor u Zagrebu, čiji je rad zaspao. I vi stojite na gledištu, da ako je rad u tome pravcu jedanputa zaspao, da više ne treba ni raditi! A to je pogrešnoj štetno shvatanje. Nikada neće i ne može biti prekasno da se podje putem, kojim se mora ići u današnjici i uradi ono, što treba i mora, mora da se uradi. Vaš rad u tome pravcu nije bio doboljan i nije imao .svih potrebnih uslova da živi i da urodi plodom, pa je ta akcija zato i zaspala. Ali se tu ne srne gubiti prisustvo duha, već se stalno i sistematski u tome pravcu mora raditi sve dotle, dok se postojeće železničke organizacije ne sliju u jednu falangu, u borbi na zaštiti svojih životnih interesa i samim tim postanu privlačni centar i za onaj ogroman broj železničara, koji se danas nalaze izvan svih postojećih železničkih organizacija.
Taj i takav rad skopčan je sa velikim naporima i teškoćama ali se u tome pravcu, pored svega toga, mora raditi, ako se želi ujedinjenje železničara.
6.	Najzad vi u vašem pomenutim pismu opet odbijate vodjenje zajedničkih akcija. Mi pak smatramo da je to glavni uslov za iskreno i jedino moguće ujedinjenje, koje će biti zdravo i trajno. Velite: »...da je jedino moguć akcijski odbor vodstvo jedinstvene železničke organizaeije«. Vi i dalje stojite na stanovištu, da ujedinjenje treba izvršiti prosto mehaničnim putem, ne vodeći pri tom računa o psihološkom i ideološkom raspoloženju članstva danas podvojenih organizacija. Ne vodeći računa, da li bi to i takvo ujedinjenje bilo dobro i zdravo radi uspešne borbe protivu kapitalističke klase. A to ni malo ne liči na princip proleterske demokratije
Mi pak smatramo da je takav put ka ujedinjenju potpuno pogrešan i takvo ujedinjenje ne bi urodilo željenim plodom. Glavni uslov i jedino moguć put za zdravo i trajno ujedinjenje železničkog, kako i celokupnog radničkog sindikalnog pokreta, jeste zajednička borba radnika na zaštiti svojih svakodnevnih interesa u borbi protivu kapitalističke klase. 1 to je jedini mogući put za uklanjanje i utiranje razlika i diferencija koje su se rascepom u toku nekoliko godina medju radnicima stvorile, a koje bi bile velika smetnja za organizaciono ujedinjenje, ako se one prethodno ne bi otklonile zajedničkim radom i borbom.
Eto, drugovi, to je glavno pitanje koje nas deli u shvatanju na rad po pitanju ujedinjenja. Zbog toga je izlišno da vam šaljemo naše konkretne predloge dok iz-medju nas ne uklonimo ovu glavnu prepreku. A te naše konkretne predloge mi bi vam mogli podastreti na prvoj zajedničkoj sednici, jer ona nisu principijelne prirode i ne bi pričinjavali naročitih teškoća.
Mi ostajemo kod naših predloga u pitanju stvaranja akcijskih odbora i vodje-nja zajedničkih akcija, koje smo vam uputili u našem pismu od 22. VIII. t. g. Br. 732. i nadamo se, da ćete iste prihvatiti i na osnovu njih zajedno sa nama otpočeti rad na ujedinjenju železniških klasnih organizacija.
Naposletku obaveštavamo vas još i to, da će ovaj Savez u najskorijem vremenu održati Zemaljsku Konferenciju železniča-ra organizovanih u našem Savezu. Jedno od glavnih pitanja na toj konferenciji biće pitanje ujedinjenja. To pitanje će se temeljito pretresti i doneti konkretni i odredje-ni zaključci, koji će stvoriti mnogo jasniju situaciju i ubrzati rad na ujedinjenju. Naravno ako se sa vaše strane bude pokazalo potrebno razumevanje i volja u tome pravcu.
No saziv ove konferencije ne može i neće biti nikakva smetnja za rad na izvo-djenju zajedničkih akcija, čemu treba odmah pristupiti.
Drugarski vas pozdravljamo.
Za Savez Radn. Met. Industr. i Obrta Jugoslavije, centrala Beograd:
B. Milutinovič.
Ijezničara u sklopu SRMIIOJ in »Savezom željezničara«;
2. na kongresu ujedinjenja slobodno reševati o pristopu k glavni strokovni instanci v Jugoslaviji ali o automiziranju saveza.
Čim Vam plenum CRSOJ odobri glasom zaključka zadnjega svojega kongresa
v	teh vprašanjih proste roke, moremo započeti razgovor o ujedinjenju, ker bi bili preje vsi razgovori iluzorni ravno z ozirom na preje navedeni glavni zadržek.
Cim si izposlujete to odobrenje in nam pošljete Vaše konkretne predloge k naši platformi, so vse ovire za ujedinjenje odstranjene in delegati železničarjev bodo tako na konferenci kakor na kongresu o vseh vprašanjih reševali.
Sodružne pozdrave: Stanko.
Na ta nas dopis smo dobili od nezavisnih zopet sledeče izvijanje:
Savezu Železničara Jugoslavije, Ljubljana.
Dragi drugovi!
Na vaše pismo br. M. D. 0. 10 od 29. sept. 1927. odgovaramo vam:
U koliko više vodimo sa vama prepisku, sve više stičemo uverenje, da ste
vi	ljudi koji u opšte begate od istine. Mi stičemo uverenje a i na delu smo se uve-rili, da ste vi sposobni danas poreći ono što ste juče kazali pred celim svetom i obrnuto. Opet pričate o nekom podnošenju izveštaja o brojnom stanju vašega članstva! Mi smo u našem pismu rekli, da ste vi na Kongresu 1925. g. doveli nekih 70 delegata bez ikakvog ključa, koliko koji delegat zastupa članova. 0 tome vi nikome niste položili računa na Kongresu, već ste Kongres pretvorili u vašar, gdje ste hvatali jedino na larmu i na opsenu prostote kod naivnih. A sada se pravite na-ivčibe i govorite o sasvim nečem drugom. A kako li ćete se tek držati kada predjemo na konkretne stvari?
Iz toga a i ranijeg vašeg držanja u zajedničkom radu jasno nam je, zašto ste vi protivu stvaranja zajedničkih akcionih odbora i zajedničkih akcija, kroz koje je jedino moguće doći do ujedinjenja. Izgleda nam da vi i ovoga puta hvatate na brzinu, naravno da sve to bude bez široke kontrole železničara.
O onome što iznosite u 3. tački vašeg odgovora, nećemo odgovarati, jer nije vredno odgovora, jer nam je to vaše sitno-buržoasko shvatanje o radničkom pokretu i njegovim zadatcima odavno poznato.
Što se tiče vaše primedbe, da nam je potrebno odobrenje plenuma CRSOJ za parcijelno ujedinjenje, u ovom konkretnom slučaju za ujedinjenje železničara, ona je potpuno deplasirana. Nama takvo odo-
brenje ne treba. Naš deo pokreta stvaraće ujedinjenje i frontalno i parcijelno samo kada je ono u interesu radničke klase. Stvaraće ujedinjenje koje će služiti radničkoj klasi za borbu protivu kapitalističke klase. A isto tako neće prihvatiti ni frontalno ni parcijelno ujedinjenje, koje bi bilo na štetu radničke klase, a u interesu buržoazije, kao što je bilo ono ujedinjenje, koje je stvoreno 1925. g. izmedju Glavnog Radničkog Saveza, i Živote Milojkovića i komp.
Čineći vam i ove napomene a i iz naših ranijih odgovora, valda će vam biti jasno naše stanovište po pitanju ujedinjenja.
S drugarskim pozdravom.
Za SRMIIOJ: B. Milutinović.
Sodrugi! Iz zadnjih dveh dopisov (našega in nezavisnih) lahko razvidite, komu je za obrambo železničarskih pravic in komu je iskreno do ujedinjenja.
Mi smo jih povabili na ujedinje-je, ko so njih člani v Zagrebu izrazili željo, smo ustanovili v Zagrebu akcijski odbor, predložili smo jim točno vse naše predloge ter postavili zahtevo, da se to vprašanje rešuje ob navzočnosti delegatov vseh podružnic, ne pa med štirimi očmi za zeleno mizo.
Na vse to se nas je v vseh pismih naravnost nesramno blatilo ter tajilo dejstva in nezavisni so šli v zadnjem pismu celo tako daleč, da skušajo zatajiti celo sklepe svojega kongresa.
Komur je znan nastop nezavisnih leta 1925 na delegatski konferenci pred kongresom, ta jasno vidi danes isti njih manever: Oni stoje na stališču: Mi, kot manjšina, se bomo ujedinili z večino, to je s savezom, le, ako on kapitulira in prizna vse, kar mi hočemo, drugače pa o ujedinjenju ni govora.
Savez železničarjev bo vodil akcijo za ujedinjenje iskreno in javno pred vsemi člani. Na trpečih železničarjih pa je, da gredo preko dotičnih, ki hočejo iz tega vprašanja kovati politični kapital.
Sodrugi, vsi na delo za Savez!
Franjo Aleš:
Vprašanje komercializacije železnic.
Ne oziraje se na vse lažnjive trditve, žaljivke in napade na naš savez, smo jim poslali odgovor, v katerem jasno in precizno navajamo vse ovire ujedinjenja, ki jih je odstraniti. Naš odgovor se glasi:
Savez Rad. Met. Ind. I Obrta Jugoslavije,
Centrala v Beogradu, Birčanlnova ul. 17.
Dragi drugovi!
Potrjujemo prejem Vašega dopisa št. 776 od 23. septembra 1927 in Vam odgovarjamo sledeče:
1.	Odgovor na vprašanje, kdo je krivec, da ni došlo do ujedinjenja, je za nas kot za pretežno večino železničarjev jasen ter o tem ni treba debate. Povemo samo to: Mi in vsi, ki so se ujedinili, so prišli z znanim številom članstva na kongres, število Vašega članstva ni bilo poznano.
2.	Na vsak kongres pridejo od strani »Saveza« zastopniki točno po predpisih pravil. AR smo o številu članstva javno položili račune, kar Vi do danes še niste storili ter je število Vaših članov in iz katerih železničarskih kategorij da so — da se tako izrazimo — popolnoma neznano.
3.	Ali je naše stališče o ustanovitvi centrale in lokalnih krajevnih odborov pravilno, ne bomo debatirali, ker za naše stališče govori zgodovina vseh železničarskih pokretov v Jugoslaviji od 1. 1920 dalje, kjer so vse akcije vodene bodisi v smislu enotnih front, koalicij ali akcijskih odborov klaverno propadle ter zahtevale velike žrtve od strani razredno-bojevnih železničarjev, a njim in njih organizacijam prinesle le škodo.
Akcije bodo dobile prvi uspeh tedaj, ko jih bo vodila enotna razredno-bojevna železničarska organizacija. To čimpreje ustvariti, je naša proletarska dolžnost. Kdor pa hoče to ujedinjenje zavlačevati s stvarjanjem nam dobro znanih »enotnih front, koalicij in akcijskih odborov slabega spomina« ter iz tega vprašanja le kovati svoj političen kapital, je škodljivec železničarskega pokreta in sovražnik železničarjev sartfih.
S tem zaključujemo debato o tej stvari ter vam priporočamo, da prepustite delegatom železničarjev obeh organizacij — pravilno izvoljenih na članskih sestankih po številu članov tekom zadnjih treh mesecev — da se čimprej na izrednem kongresu »Saveza« in »Sekcije železničarjev« združijo v enotno organizacijo in začno enotno voditi akcijo za obrambo železničarskih pravic.
Ovire za ujedinjenje so le od Vase strani, ker si morate, predno pridemo do pregovorov na konferenci, preskrbeti dovoljenje plenuma CRSOJ, da smete:
1. izvršiti »parcijelno ujedinjenje po savezima« ili u konkretnem slučaju med železničarima, koji su članovi sekcije že-
Vplrašanje komercializacije železnic in racionalizacija prometnih sredstev postaja tem bolj zanimivejše, čim bolj se približuje 15. oktober, ko se bo vršila v Beogradu anketa gospodarskih krogov, na kateri naj se končnoveljavno določi, ali za ali proti komercializaciji državnih železnic. Vsa politična, meščanska in delavska javnost gleda z velikim zanimanjem na novo projektirano reformo, kajti vsi, dobesedno vsi krogi žele, da se ne-nekonomične razmere v upravi drž. železnic enkrat za vselej prenehajo in da se s stvarnimi in konkretnimi odredbami dvigne tudi rentabilnost železnic.
Glavni vzroki krize v upravi državnih železnic leže predvsem v nepravilnem in neprikladnem budžetiranju pri državnem proračunu, neurejenem in nesistematičnem knjigovodstvu in birokratskem sistemu uprave državnih železnic. Uprava je popolnoma centralizirana. To seveda onemogoča upravnim enotam in edinicam vsakršno iniciativno delo v najnujneših in važnejših zadevah. V takih razmerah železnice ne morejo biti gospodarska žila države in zato seveda tudi ni čudno, ako naše železnice dosedaj niso lajšale prometa in niso regulirale vse gospodarske sile na tisto aktiviteto, ki je potrebna vsakemu dobremu narodnemu gospodarstvu.
Klic za odpravo teh razmer je torej postal vitalnega pomena za naš nadaljni gospodarski razvoj. Odprava teh razmer je pa mogoča le na dva načina. Ali dati državne železnice v najem kakemu domačemu ali celo tujemu bančnemu konzorciju; torej izpremeniti sedanji sistem v komercialno-trgovski, ali pa _ reducirati železniške delavce in uradnike, uvesti splošno štednjo na račun železniškega delavstva in znižati plače ter doklade vsem drž. nameščencem na držav, železnicah.
Edino ti dve poti sta zaenkrat možni in mogoči. Gotovo je, da je veliko boljša prva pot, kajti druga
rešitev vprašanja železnic bi še bolj povečala brezposelnost in poslabšala socialni in gospodarski položaj železniških delavcev in uradnikov.
Vprašanje komercializacije železnic je torej poleg gospodarskega tudi delavsko-socialno vprašanje, ki zahteva nujne in pozitivne rešitve. Vsaka pametna uredba u-prave, vsaka tehnična izpopolnitev v upravi železnic in odprava graditev zgolj samo strategičnih železnic pa mora izboljšati naše gospodarske razmere.
Naša država ima toliko prometa, da bi se železnice lahko rentira-le. Zato je vsaka nasprotna trditev neosnovana in neopravičena, če že ni naravnost demagoška. Ce je železnica vzorno urejena, izvrstno o-premljena in kjer je zaposlenih dovoljno število delavcev in uradni-štva, se železnica mora rentirati. Treba pa je tudi že enkrat sistematično organizirati promet, primerno znižati ali eventuelno tudi zvišati vozne tarife in dvigniti produkcijo domačih industrijskih podjetij ter dvigniti obrt.
Nepravilno je stališče, ako se misli izvesti rentabilnost železnic samo z redukcijami delavskih plač in osobja na železnicah. Ampak u-vesti je treba red v upravo in dvigniti gospodarsko življenje in promet, ki naj bosta res tista faktorja, na katerih naj sloni vsa državna politika in vse diržav. gospodarstvo.
Te reforme pa so vsekakor potrebne za odpravo današnjih gnilih razmer. V njih pa so izražeiie težnje vseh krogov, ki pričakujejo sanacijo narodnega gospodarstva in odpravo socialne krize.
Železnice naj in morajo ostati državna last, ker bi nasprotno pomenilo, da se naša država vedno bolj nagiba izrazitemu sistemu kapitalistične proizvodnje in ker bi nasprotno temu, naredili mi zopet velik korak nazaj. Ali nova uprava se mora brezpogojno ločiti od sedanje državne uprave, ki je centralistična in birokratska.
V tem je rešitev, ki jo morajo uvideti tudi oni delavski krogi, ki se danes izjavljajo proti komercializaciji samo zato, ker Marx ni bil za njo. Gospodarski in socialni položaj delavstva pa je mogoče dvigniti zaenkrat in v teh normalnih razmerah samo v dobro razviti in vzorno urejeni — kapitalistično-meščan-ski državi!
Prinašamo gorenji članek, ki ga je priobčil »Narodni dnevnik« v vprašanju komercializacije, ki obravnava to vprašanje iz vidikov dejanskega položaja in ne iz ozko-grudnih strankarskih vidikov.
Komercijalizacija
željeznica.
U prošlom broju podnjet je opširan izvještaj o zaključcima naše konferencije povodom pitanja ko-mercijalizacije. Objelodanjena je i prihvaćena rezolucija, u kojoj je prilično jasno sadržano definitivno naše stanovište po tom pitanju, iz kojeg proizlazi: željeznice treba o-sloboditi birokratizma, partizanstva i štetnih upliva loše i nazadne državne administracije, a to će se postići tako, ako se željeznice stave pod upravu posebnog stručnog odbora, u kojem će biti zastupljeni radnici i željezničari. Vlastništvo pak nad željeznicama treba i nadalje da zadrži država. Izjasnili smo se protivnicima, da željeznice pre-dju u vlasništvo privatnih kapitalista i budu eksploatisane za njihov izravni profit.
Protivno ovom našem gledištu pojavila su se i takova, koja preporučuju izručenje željeznica privatnom kapitalu. Jedno od takvih gledišta zastupa i drug Dragiša Lap-čević, koji tim povodom u sarajevskom »Radničkom Pokretu« (sveska od maja) piše slijedeće:
Državna preduzeća i socijalna demokratija.
Dosta jako je ukorenjeno mišljenje: da ne samo treba zadržati etatizirana preduzeća, već i čitav niz novih etatizirati. Po tome, u o-stalom vrlo primitivnom stanju, državna preduzeća treba da budu i željeznice, i pošte, i telegraf i telefon, i šumska preduzeća, i rudarska, i raznovrstne fabrike, i mnoge poljoprivredne ustanove itd. itd.
Gubi se, medjutim, iz vida okolnost, da će ono, što se sad naziva državom, iščeznuti zajedno s kapitalističkom eksploatacijom i sa zakonodavnom, administrativnom, prav nom, policijskom i vojnom sankcijom, koju država toj eksploataciji pruža. A najviše se gubi iz vida fa-kat: da su državna preduzeća u stvari kapitalistička preduzeća, još najgora i najteža oblika; da je služba u tim preduzećima u stvari bur-žoaska služba, t. j. služba buržoaziji ujedinjenoj u njezinoj klasnoj organizaciji, državi. Ta služba nema ništa zajedničkog sa socializmom; naprotiv, država je najveći i najmoćniji protivnik socializma.
U državnim preduzećima je položaj radnika najgori, pri svem tom što se još i danas navlači jedna zabluda:	da se položaj radnika u
državnim preduzećima može popraviti političkim pritiskom radničke I klase. Taj je pritisak kao što se vidi iz mnogobrojnih primera, prosto nemoćan; kad bi on bio toliko moćan, da doista može popravljati položaj radnika u državnim preduzećima i stavljati ga iznad položaja radnika u privatnim preduzećima, bili bi prosto na pragu preuzimanja i političke vlasti i ekonomske moći, jer država, tada, više ne bi bila sposobna niti političkoga otpora davati ili ekonomijom svojom funkci-jonisati!
I najmoćnije sredstvo u borbi protivu kapitalističke eksploatacije, štrajk, savršeno je nemoćno prema državi: ona je gotova podnjeti i velike ekonomske gubitke, samo da ne prizna pobedu radničku; jer će ekonomske gubitke naknaditi razrezom poreza, povečanjem posebnih poreza, monopola, carina itd.
Medjutim, ekonomski pritisaK, što ga radnička organizacija vrsi nad privatnim poslodavcem, b nai~
većem broju slučajeva je uspešan te su radnici u stanju, blagodareći tome pritisku i štrajku, popravljati svoj položaj u privatnim preduzeći-ma i povećavati nadnice.
Osim toga, radnik u državnom poduzeću je najmanje politički slobodan; pravo ima Žilj Qed, koji tim povodom, veli:
Država poslodavac — to je dvostruko robstvo za radnike: onamo steže ne samo želudac, već i vrat..
V	zadevi upeljavanja već kot 8-urnega delavnika v skladišču postaje Celje smo dali na direkcijo sledeči priziv:
Gospodu direktorju direkcije drž. železnic
Ljubljana.
Podpisana organizacija opozarja na dejstvo, da se v območju ljubljanske železniške direkcije protizakonito krši osemurni delavnik in to ne od strani podrejenih organov, ampak po izrecnem nalogu direkcije.
Savez železničarjev Jugoslavije proti takemu kršenju še veljavnih zakonov in pravilnikov energično protestira, z zahtevo, da se v državnih prometnih ustanovah spoštuj zakonito zajamčeni osemurni delavnik. Glavne kršitve se gode v območju strojnega oddelka v kurilnicah, katere obravnavamo s posebno predstavko ter v skladišču postaje Celje, ki se mora pač smatrati za postajo z velikim prometom.
V	skladišču postaje Celje so delavci dne 9. avg. po več kot osemurni službi zvečer ob 18. uri zapustili službo, zakar so bili kaznovani z denarno globo po Din 50 ožiroma Din 100;
1.	Stolekar, ker se je izjavil ob 18. uri: »še to-le bomo popravili, potem pa gremo«;
2.	Urleb, da kljub danemu nalogu po 18. uri pospravil robo raz klančine in
3.	Janežič, da je hujskal ljudi, da naj po 18. uri ne delajo.
Po teh kaznih šele je direkcija odredila z brzojavko 131 If od 13. avgusta 1927, da se ima upoštevati določbe začasnega pravilnika § 5, ki določa:
»V slučaju izvanrednih razmer, to so bolezen, epidemija, povečan promet, se more delo podaljšati do 280 ur na mesec brez vsake odškodnine.«
Ne oziraje se na dejstvo, da delavci danes nimajo več dnevnih plač, ampak urne plače, po katerih jim pritiče plača za vsako uro faktičnega dela, ugotavljamo, da je citat iz delavskega pravilnika od direkcije izkrivljen, ker se v originalu dotični člen glasi:
»To število se more v 'izjemnih primerih: v slučaju bolezni, epidemije, nezgod itd. podaljšati do največ 280 ur na mesec in sicer brez vsake posebne nagrade.«
Kaj je vzrok podaljašnju delovnega časa? Po pravilniku utemeljuje podaljšanje le vzrok povzročen po višji sili, nikakor pa ne povečanje prometa, ki ga je direkcija sama vstavila v besedilo pravilnika.
Pomanjkanje osobja pa je povzročila direkcija sama po gotovem načrtu, ko je izvedla redukcijo plač in osobja, toraj ponekod zmanjšala delavski stalež, preostalim pa reducirala že itak premale plače, tako v območju postaj za 10°/o, zahteva pa kljub temu od njih več produkcije, kar je j fizično nemogoče. Nadalje pretežno večino | delavskega osobja uporablja za druga dela ter tako iz skladišča odvzame delovne sile, preostale pa hoče popolnoma izmozgati.
V	dokaz temu sledeče:
Vseh delavcev je v Celju 49, ki so razdeljeni tako:
2 ženski snažilki,
po 1 kretnik, brzojavec in pisar, moč v staležu delavcev,
2-3 pomožni vozovni zapisovalci,
8 pomožnih zaviračev,
2 pomožna svetilničarja,
2 nočna čuvaja,
1 pri tehtnici in straža na prostem,
6 dnevno na brzovozu ä 24 ur,
1 plombirar in nalistkar vozov,
1	dnevno po 2 uri snaženje postajnega prostora,
2	delavca za pisanje nakladnic,
1	delavec pomožni delovodja,
2	delavca za snaženje kretnic.
Tako je dnevno že izrabljenih drugod 34 delavcev ter jih preostane toraj še 15.
ii “^k^cih je računati stalen stalež bolnikov najmanje 2 delavca, eden ali dva morata iti po potrebi k premiku, eden večkrat v kretnico, dva sta pri predaji, eden pri oddaji, eden pri nalistkanju komadne robe, preostane toraj le 6 delavcev redno za nakladanje in razkladanje blaga v tovornem in carinskem skladišča.
Te naredbe niso pretirane ampak so sestavljene po faktičnem zaposljenju delavstva. Iz prednavedenega izprevidite, da ni vzrok neizvršitvi dela do 18. ure ne bolezen, epidemija, nezgode, ali povečan promet, ampak da z gornjim staležem 6 delavcev v skladišču dela ni mogoče izvršiti.
Z ozirom na prednavedeno predlagamo:
L da se brzojavka 131 If kot ne na mestu ukine;
2. da se anulirajo od g. postajenačelnika neupravičeno izrečene kazni;
Strokovni vestnik.
Strokovni izmti na železnici. Dosedaj je bilo pri upravi v praksi, da ji je bilo dosti ležeče na tem, da ima strokovno kar najbolj izvež-
Svako novo državno preduzeće to je skidanje rizika kapitalističke klase i tovarenje njegovo na ledja radnika... Eksploatacija državnih pre-duzeća se ima predati radnicima koji u njima rade, ako se hoće da budu spaseni nečuvenoga i dvostrukoga robstva. Ili to, ili predavanje preduzeća privatnim kapitalistima s kojima ćemo se zatim, boriti. I oni su nam lakši nego li država.
Dragiša Lapčević.
3.	da se peviša stalež skladiščnih delavcev še za dva moža in tako omogoči redna izvršitev dela;
4.	da se izda podrejenim instancam nalog, da se imajo strogo upoštevati določbe začasnega pravilnika o osemurnem delavniku.
Prilagamo kolek za Din 20 za pismeno rešenje.
Delavska zbornica za Slovenijo
Ljubljana.
Podpisanemu Savezu je čast predložiti Vam v prigibu prepis predstavke, ki smo jo predložili direkciji drž. žel. v Ljubljani. Prosimo naslov, da tudi od svoje strani podvzame potrebne korake, da se odvrne nevarnost stalne upeljave lOurnega delovnika v državnih prometnih podjetjih. Prilagamo še en prepis odloka žel. direkcije s pripombo, da Vam bomo prepis predstavke o kršenju Burnega delovnika v kurilnicah predložili čez par dni v prilogi.
Podružnica
Celje,
Cenjeni sodrugi!
Na Vaše dopise št. 9, 15 in 16:
V prigibu pošiljamo prepis predstavke, ki smo jo predali g. direktorju radi kršenja Burnega delovnika v skladišču Celje.
Seznanite z njo prizadeto osobje. Intervenirala bo tudi Delavska zbornica. Kar se tiče pravil, smo s. Petejana zaprosili za intervencijo. Najboljše je, da Vi poizveste dan in šteVilko, pod katero je srezki poglavar v Celju odposlal pravila velikemu županu ter te podatke sporočite v Maribor tajništvu stranke s prošnjo, da naj na podlagi teh podatkov eden urgira pri velikem županu.
Sodružne pozdrave!
Direkcija je nemo prešla preko vseh navedb v naši predstavki ter nam je odgovorila:
Savez železničarjev Jugoslavije
Ljubljana, Karl Marksov trg 2/II.
Na vlogo Ce-12 od 24. sept. 1927 naslovljeno na g. direktorja odgovarja saobraćajno odelenje direkcije, da je bil postopek šefa stanice v slučaju globljenja skladiščnih delavcev pravilen v smislu zakona in v skladu z zadevnimi odredbami ministarstva saobraćaja.
Sedanja normacija postaje Celje z u-službenskim in delavskim osobjem odgovarja tako dejanski potrebi, kakor tudi in-tencijam generalne direkcije drž. železnic v
Načelnik Saobračajnega odelenja Benedek.
Mi se niti malo ne bomo spuščali v debato o pravilnosti ali nepravilnosti tega odgovora, pripomnimo le
to, da bomo celo zadevo predložili višji instanci ter da bo poslanec s. Pe-tejan stavil na ministra Saobraćaja z dokazi podprto vprašanje	o	raznih
mahinacijah v Ljubljanski direkciji.
Radi	tipičnosti	prinašamo	še en
odgovor	direkcije	v zadevi	odpusta
zavirača Negro iz Rakeka.
Savez železničarjev Jugoslavije
Ljubljana, Karl Marksov trg 2/II.
Na Vašo vlogo št. Lo-5 z dne 15. sept. 1927 se obveščate, da je sokrivda zavirača Negrija Alojzija na prevozu uvoznega signala postaje Postojna po vlaku št 652 dne 12. julija 1927 po vsestransko pravilno izvedeni preiskavi	neovržljivo	dokazana	in	kazen
utemeljena.
Glede zaviračev Jernejčiča in Kovšce pa opozarjamo naslov na zakon o državnem prometnem osobju, ki daje v čl, 147 vsakemu uslužbencu možnost osebnega priziva proti izrečeni in odmerjeni kazni.
Taksa Din 20 po t, p. 3 in 4 ZT to rešenje je plačana in tozadevni kolek na vlogi naslova nalepljen in pravilno razveljavljen.
Načelnik Saobračajnega odelenja Benedek.
Gospodom pri direkciji povemo na uho to, da napeto pričakujemo
izid sodnijske preiskave v tožbi g. direktorja proti nam radi odpusta sodr. Ogrina in Elznerja ter da bomo na to razpravo marsikaj podučnega navezali.
bano osobje. Imela je strokovne šole, praktično vežbala osobje, jim dala instrukcije ter pred izpiti dopust . , , In danes?
Dodeli se uslužbenca na postajo ali v vlakospremno službo. Turnusi so
prenapeti, zamud se ne upošteva, plača zavirača je na pr. 3,50 na uro, ali ko upoštevamo odbitke, okoli 750 Din na mesec. S tem mora hraniti sebe in družino. Nič boljši ni prometni pod-uradnik ali uradnik. Njegovi prejemki so daleko pod eksistenčnim minimumom, ako hoče živeti, da ravno ne strada, se mora popolnoma zadolžiti.
Dopusta za šolanje ni in tako si mora kratiti še tisti mali prosti čas, da študira, ako dobi kje kako instrukcijo.
Če pa se priglasi za izpit mora naprej plačati takso Din 90 ali Din 125, da tudi Din 224 za gospode izpraše-valne komisarje in zapisnikarja.
Kdaj pa se vršijo ti izpiti? Ali o polnoči? Ne ampak lepo med uradnimi urami in največkrat na direkciji.
Čudimo se mi gg. izpraševalnim komisarjem, ki so vedno višji uradniki in imajo vsaj dva do trikrat večjo plačo kot njih kandidatje, da sploh sprejmejo denar, Id je odtrgan od ust družine, ali pa si ga mora pristra-dati bedni uslužbenec?
Upamo, da bodo ti gospodje višji uradniki izprevideli, da nikakor ne gre jemati denar za izpite med uradnimi urami od uslužbencev ter bodo v bodoče sprejem teh taks zavrnili, u-pravo pa opozorili, da ako smatra za potrebno, da se za izpite komisijo nagradi, ona sama to nagrado plača.
Savez žel. Jugoslavije je poslal ministru saobračaja utemeljeno predstavko s. zahtevo, da sedanji postopek takoj ukine.
Porezni šaraf pritišće sve više.
Iz radione Zagreb.
Sa novim finansijskim zakonom vrši se i nova ukidanja na ime poreza od radničkih nadnica. Ta odkidanja počela su od mjeseca septembra sa važnošću od aprila o. g. Povodom tih novih ubiranja izdala je zagrebačka radiona slijedeći oglas:
Novim Finansijskim Zakonom za budžetsku godinu 1927.-28. znatno je izmjenjen način oporezivanja prinadležnosti službenika i radnika po državnim nadleštvima kao i državnih penzionera.
Tako od 1. aprila 1927. plaćaju dnevni-čari i ostalo osoblje uposleno po kancelarijama 3°/o u ime ličnog poreza od čitave svoje brutto zarade, k torne odpadaj ući invalidski porez i komorski prirez.
Kontraktualni (honorarni) službenici plaćaju od sveukupnih prinadležnosti do 36.000 Din godišnje u ime ličnog poreza 3%, a od 36.000 Din 4% i još odgovarajući invalidski porez i komorski prirez.
Svi tjedni radnici t. /. nekvaliiikovani radnici plaćaju:
1.	Radnički porez koji iznaša 2% od sveukupne brutto zarade.
2.	Invalidski porez koji iznaša 0.50°/o od sveukupne brutto zarade.
3.	Komorski prirez koji iznaša 0.20°/o od sveukupne brutto zarade.
4.	Vanredni prirez koji iznaša 0.60% od sveukupne brutto zarade.
5.	Samoupravni prirez (općinski namet), koji iznaša 0.50% od sveukupne brutto zarade, — i. j. u ime svih poreza plaćaju ukupno 3.8% od svoje brutto zarade.
Svi kvalifikovani zanatlije i radnici zaposleni na zanatskom poslu plaćaju u ime ličnog poreza:
1.	Ako im sveukupna zarada iznaša godišnje od 6000—12.000 Din, t. j. od satnine 2.50 do uključivo 5 Din, plaćaju 3.5%.
2.	Ako im sveukupna zarada iznaša godišnje od 12.000—14.000 Din, t. j. od satnine 5.25 do uključivo 10 Din, plaćaju 4%.
3.	Preko 24.000 Din godišnje zarade, t. j. preko 10 Din satnine, plaćaju 4.5% od primljene brutto zarade.
Tabela
invalidskog poreza i komorskog prireza.
Ako lični porez	Onda invalidski	Onda komorski
iznaša godišnje	porez iznaša go-	prirez iznaša go-
do Izklj. dinara:	dišnje dinara:	dišnje dinara:
20,—	4,—	2,—
50,—	12.—	6,—
100,—	24,—	12.—
200,—	48.—	24,—
300,—	74,—	37.—
500,—	124,—	62.—
700,—	174,—	87,—
1000,—	250.—	125.—
1500,—	378,—	189.—
2000,—	520.—	260.—
3000.—	840 —	420,—
Na primjer: Ako službenik zaradi u mjesecu 1218 Din, a satnina mu iznaša do 5 Din, tada plati 3.5% ličnog poreza u svoti od 42.63, invalidskog poreza 14.50 i komorskog prireza 7.25 Din. — Službenik sa sat-ninom od 5—10 Din platiti će od iste svote 4% ličnog poreza u svoti od 48.72, dok invalidski i komorski ostaje isti.
Sve ove poreze ne plaćaju službenici ispod 18 godina i oni iznad 65 godina.
Iz vlakospremne sekcije.
Pred kratkim je deputacija zastopnikov vlakospremnega osobja zaprosila za sprejem pri načelniku prometnega oddelka g. Benedeku, da jim obrazloži nekatere zadeve, o katerih že predolgo molči.
Že pred meseci je Savez predložil pismene zahteve osobja o ureditvi čina, službene obleke, uvrščanja zaviračev v turnuse itd. Deputacija je takrat z g. načelnikom o teh zadevah obširno razpravljala. G. Benedek pa takrat ni bil nič informiran, zakaj
Odgovori ljubljanske Zel. direkcije.
n. pr. vlakospremno osobje ni dobilo celotne službene obleke kot ostalo osobje, temveč samo hlače in letno obleko. Obljubil je, da se bo informiral in stvar uredil. Obljubil je tudi, da bo direkcija izdala navodila, kako naj se čin izdela in da se bo proti temu vlagalo pritožbe a na ta navodila čakamo zaman. Obljubil je tudi upostavitev reda pri dodeljevanju zaviračev v turnuse itd. Ker smo mnenja, da je od junija do oktobra pač dovolj časa za take informacije, smo želeli izvedeti, kaj je z omenjenimi zadevami, ter zaprosili za sprejem. G. načelnik Benedek nam je pa dal sporočiti, da direkcija ne sprejme nikake deputacije, ter nemara ni-kakih ustmenih razprav. Naše želje naj zopet pismeno vložimo, da se bodo zopet po-
Ker g. načelnik ne marate intervencij, bomo odslej javno razpravljali o vseh stvareh, ki nas težijo in za katere rabite cele mesece, predno se še le informirate.
Odgovorite nam torej, kje se je izgubila naša službena obleka, da so prišle k nam samo hlače in letna obleka za L 1926. Pred nekaj dnevi smo prejeli še čepice. Kje so pa plašči, bluze in čevlji za 1. 1926, ter celotna obleka za 1. 1927 odnosno pavšal, ki bi bil moral biti izplačan 1. oktobra 1927.
Kedaj in kako misli direkcija urediti čin vlakospremnega osobja, da bo enkrat za vselej red, ter se onemogoči svojevoljno in nikomur odgovorno postopanje gotovih gospodov po postajah, osobito v Ljubljani gl. pri dodelitvi osobja v turnuse. To današnje početje more uničiti tudi zadnjo trohico veselja in navdušenja do službe.
Kedaj mislite g. načelnik uveljaviti o-krožnico iz sept. 1926 tudi za Ljubljano gl., kjer se zavirači še vedno dodeljujejo po nekem sistemu, ki ni nikjer drugod v praksi, ter ga pozna samo eden človek.
Naše zahteve glede tega vprašanja smo Vam že lansko leto predložili. Odobrili ste jih ter izdali tozadevno okronžico, ki pa za Ljubljano gl. očividno ne velja. Zakaj smo proti takemu postopanju pri dodelitvi zaviračev v službo, smo Vam pri zadnji intervenciji dovolj jasno razložili. Če bomo morali o tem javno razpravljati, ne bo naša krivda.
Kaj je z ureditvijo revizijske službe na podlagi spomenice, podpisane od vseh prizadetih vlakovodjev že pred meseci. Na Ljubljano gl. kol. velja en sistem, Id nima para nikjer. Treba bo še o njem govoriti.
Kedaj misli direkcija urediti urne plače zaviračev, ter izenačiti s postajnimi delavci. Nekateri zavirači imajo še vedno okrog 3 Din urne plače, dasi so že celo vrsto let v službi in kdaj jih misli uprava nastaviti?
Na ta vprašanja pričakujemo od g. načelnika odgovora.
Odbor.
Iz sekcije profesionistov in pom. delavcev.
V petek dne 13. okt. 1927 se je vršil od
5.—8. ure dobro uspel sestanek kurilniške-ga osobja kurilnice Ljubljana L, ki se ga je udeležilo okoli 60 prizadetih.
Razpravljalo se je:
1.	o provizijskem fondu;
2.	o premijah;
3.	o nastavitvah in končno pri točki »Razno« tudi o ustanovitvi posebnega podpornega fonda, v katerega naj bi se zbirali vsi mesečni preostanki čez dinarje.
O provizijskem fondu je poročal s. Stanko ter so vsi navzoči soglašali s sledečim sklepom:
Centralna uprava saveza naj ukrene vse potrebno, da se zaenkrat do definitivne ureditve vprašanja starostnega zavarovanja s posebno uredbo ali finančnim zakonom za leto 1928/29 uredi, da se bodo plačevali prispevki v fond ne od starih dnevnih plač, ampak od sedanjih dnevnih plač, za katere naj se sestavi lestvica za pomožne delavce od Din 28 do Din 50 in za profesioniste od Din 34 do Din 72 dnevno (po letih službe) in da se pokojnina odrejaj od teh plač.
Za definitivno ureditev starostnega zavarovanja pa naj služi projekt, ki je bil predlansko leto predložen od Saveza železničarjev Jugoslavije, ki predvideva 100% pokojnino pa 25 oziroma 30 letih službe od zadnje mesečne plače.
Glede izjednačenja bivših južnoželezni-Čarjev z državnimi železničarji (ker so bili južni sprejeti šele po 3 letih v fond, državni pa po enem letu) je savez podvzel vse potrebne korake in teče tozadevno pritožba na drž. svet.
O premijah in o sedanjem skrajno krivičnem sistemu je poročal s. Trškan ter se je končno izvolila Sčlanska deputacija (Trškan, Jerin, Hauptman), ki bo šla v Maribor, kjer bo podr. Maribor II. sklicala članski sestanek profesionistov, na katerem se bodo postavile jednotne zahteve.
Enako so vzeli navzoči poročilo o nastavitvah na znanje. Glede ustanovitve podpornega sklada iz preostalih par pa se bo definitivno sklepalo na prihodnjem sestanku.	Odbor.
Mariborski ključavničarji, kurjači in vozovni pregledniki. Veliko jih je med železničarji, ki so dosti pričakovali od osvobojene države. Ali kaj so dočakali pod tem gospodarstvom? Vse gre rakovo pot. Vprašamo se, zakaj se je ta ali oni učil kake obrti, ko pu danes veliko ne koristi. N. pr.: liljučavničar, ki vrši danes službo kot ključavničarski kurjač, ne ve, kam pripada; ima že itak naporno službo, a poleg tega mora vršiti še delo, ki mu že davno ne pripada, namreč po svoji službi mora še stroj osnažiti. Pa kaj, če bi bilo samo to; a čaka ga še kaj bolj prijetnega. Ako se kje kaj zagreši proti kaki višji osebi, dobi za kazen, da mora osnažiti celih 5 do 10 strojev. Kaj pomeni to? To pomeni, da se tisti stan, kateri te kazni nalaga, sam ne zaveda, kam da pripada. Inženerski stan, kateri pri tem odločuje, se sam ponižuje, ker si upa tistemu, na katerega računa, da bo izvrsten strojevodja, take kazni določati, katere pomenijo tukaj v Jugoslaviji
javen škandal. — Poleg navedene široke imamo še stroko voznih pregledovalcev, kateri so v Mariboru na gl. kol. tako srečni, da so pod vodstvom kurilnice ter imajo nekega takozvanega »Oberkomman-dierede D.« Marsikaterim voznim snažilcem se je kruh odvzel. Tudi šikanira se jih na vse načine. G. Oberkommandierende seveda skuša sedaj še pri voznih pregledovalcih kaj prihraniti za upravo; pri teh pokvarjenih vozovih se zahteva vedno več dela, a delavci dobivajo namesto nagrad za vsako malenkost kazen ter več službe. Za prejemke pa, kateri jim pripadajo, se ne gane nihče.
Izmenjava železniških zdravnikov,
Z ozirom na to, da je sprejel nov pravilnik o službovanju žel. zdravnikov, se bodo po potrebi sedaj nastavili novi zdravniki, ali zdravniški okoliši spremenili.
Opozarjamo vse podružnice v Ljubljanski direkciji, da nam takoj, a najkasneje do inkl. 21. okt. 1927 pošljejo svoje tozadevne predloge.
Kjer s zdravnikom niste zadovoljni, ali kjer danes ni žel. zdravnika, pa stanuje tam veliko železničarjev itd, vse svoje zahteve nam sporočite, da bomo vprašanje želez, zdravnikov rešili tako, kot je v interesu železničarjev. Podružnice, ki do gornjega termina ne bi odgovorile sl bodo morale same sebi pripisati, ako vprašanje njih žel. zdravnika ne bo povoljno rešeno.
Občni zbori, shodi, predavanja.
Logatec. Vse sodruge obveščamo, da so pravila naše krajevne skupine potrjena in da se vrši vsled tega občni zbor v nedeljo dne 16. okt, 1927 ob 10, uri dopoldne v prostorih gostilne Kunc. Dnevni red: 1. Poročilo o komercijalizaciji železnic, 2. Volitev odbora, 3. Razno. Pozivamo vse sodruge, da se sigurno in točno udeleže ter pripeljejo seboj tudi one, ki žele pristopiti k savezu.
Rakek. Ker se je priglasilo že veliko število članov, ki stanujejo v Rakeku, smo vložili pravila za podružico v Rakeku. Ustanovni občni zbor se vrši v nedeljo, dne 16. okt. 1927 ob 4. uri popoldne v prostorih gostilne Steržaj. Poročal bo referent iz centrale ter si bomo izvolili odbor. Vse, ki so že člani saveza in vse, ki nameravajo pristopiti, vabimo, da se občnega zbora sigurno udeleže.
Zalog. V torek, dne 18. okt. 1927 ob pol 8. uri zvečer se vrši občni zbor podružnice »Saveza žel, Jugoslavije« v Zagrebu 'in sicer v prostorih pri Strahu v Sp. Kašlju. Pozivamo vse člane, da se sigurno udeleže občnega zbora, zlasti tudi sodrugi iz Laz.
Kranjska gora, Tukajšna podružnica »Saveza žel. Jugoslavije« sklicuje za nedeljo, dne 23. okt. 1927 ob 11. uri dopoldne javen železničarski shod, na katerem bo poročal referent iz centrale, Po shodu pa se vrši takoj občni zbor, na katerem bomo izvolili odbor. Sodrugi! Naj nikogar ne preplaši dejstvo, da so nam prepovedovali shode in sestanke, pridimo vsi na shod in na občni zbor ter dokažimo s tem, da ne bomo klonili, ampak se bomo ramo ob rami z ostalimi delavci borili za naše pravice.
Vijesti Oblasnog Sekretarijata Zagreb in dopisi.
Zagreb.
Mi smo na sazivanju i održavanju konferencija i zborova vrlo živi. Imamo i vidljivih uspjeha, ma da u našem radu nailazimo na naj-različnije poteškoće. Dok^ nam je do sada glavnu poteškoću činila opća nesvijest i neupućenost, sada se ispoljio još jedan neprijatelj, a to je zagrebačka policija. Njoj nikako ne konvenira, da bi željezničari bili na okupu i u organizaciji, pa nas zato ometa gdje samo može. Tako nam je policijski rasturen Ijepo posjećeni sastanak osoblja sa kolodvora »Sava«, koji smo sazvali za 23. IX. kod Skušića. Suprotno uvjeravanjima drugova Kmeta i Korošca, da je sastanak čisto struko-van i sazvan na osnovu zakona, sastanak se je policijskom silom rasturilo.
Sa rasturanjem sastanka policijskom silom postiglo se samo suprotno od onoga, što se je htjelo: mjesto omalodušavanja i zastrašivanja, što je bila namjera policije, postiglo se je to, da je večina željezničara duboko uvjerena u ispravnost našega rada i riješena je pomoči ga. Odmah sutradan u savez je pristupilo desetak novih članova.
3. oktobra sazvali smo ponovni sastanak za kolodvor »Sava«, koji je ponovno bio dobro posjećen. Da nam ga policija opet ne rasturi, izvršili smo pravovremenu prijavu, ali se njezine kontrole ipak nismo oslobodili. Točno se je pratilo svakoga govornika, sigurno sa željom, da ih se tako čim jaće zaplaši. Medjutim, naš rad je otvorena knji-
ga i mi se ni policijskih a ni kojih drugih špijona ni malo ne bojimo. Naša borba ide za povećavanjem naših prava i obranom teško zasluženog kruha, pa se kod toga nemamo ćesa bojati. Svaki strah i svaka bojazan mogla bi nas samo još više uniziti, a to si pak nikako nesmije-mo dozvoliti. Traženjem većeg prava i većeg komadića kruha, mi ne činimo nikakvog zla i nikakve subordinacije, pa ćemo zato u tom našem radu i smjelo nastaviti.
Ovaj sastanak je otvorio drug Korene. 0 položaju egzekutivnog i staničnog osoblja govorili su drugovi Korošec iz Ljubljane, Udove, Levovnik, Pongračić, Baić, Markan i Pocedić iz Zagreba. Svi govornici bili su pažljivo saslušani i pri koncu je riješeno, da se ima živo i neustrašivo poraditi na dizanju organizacije, buduć je to jedini put, da izrabljeni i ispaćeni službenici do svojega prava dodju. Sastanak je uredno zaključen nakon 3 sata uspješnog rada.
Sisak.
O postopku našeg šefa stanice prema drugu Furlanu već smo u predprošlom broju izvjestili. Taj postupak našao je svoj epilog u ri-ješenju šefa, kojim se drug Furlan kažnjava sa dvodnevnom platom od 82 dinara.
Malo ima riječi, sa kojima bi se moglo ovaj drakonski postupak šefa Moslavca osuditi. Ovaj postupak prema službeniku, koji nije ništa sgriješio i koji je u interesu saobraćajne službe, u prvom redu, tražio poštivanje jednog svojeg prava, morao bi biti nedopustiv i kažnjiv. Da li je taj šef i časak pomislio na strašne posljedice, koje su mogle nastati uslijed preduge i prenaporne službe Furlana, na koju ga je silio i posle redovno svršenog radnog vremena? Pitamo mi g. Moslavca: bi li on preuzeo odgovornost za sudar ili nesreću, da se je povodom toga desila? Sigurno nebi. I kao što se je požurio da Furlana kazni
radi »prestupa«, još bi se više po-
turio da dokaže, da je nesreći kriv ;amo taj isti Furlan. Sa ovakovim noralom pretpostavljeni, razumije ;e, kriv je uvijek samo niži pa i cažnjen je samo niži.
Drug Furlan nije učinio nikakav rrestupak, već je muževno i hra-rro branio samo svoje pravo, da rakon redovno odredjenog radnog vremena podje na svoj odmor. Stvarni prestup učinio je šef, silivši ga na nešto, našto ga nije, u interesu službe, smio siliti. U stvari, kaznu bi trebao da iskuša samo šef. Medjutim, kad bi se takvo što cođ nas desilo, bilo bi pravo čudo: ^rana vrani očiju ne vadi. Negdje u Austriji, Njemačkoj i t. d., gdje se točno zna što šef smije i može, tu bi se šef sto puta prije predomislio, nego li bi službenika martretirao u službi ili kaznom. Nu tamo nije samo šef bog: tamo su bog i željezničarski službenici i radnici, koji su solidarno i čvrsto organizovani, pa šef nemože šnjima da radi što hoće. Stvorimo i mi brojnu i čvrstu organizaciju, pa ćemo ih i mi obuzdati.	S. P.
Ormož. Še zmeraj se pojavljajo zvesti po marsikaterih postajah in krajih, ki jih nem-ci nazivajo takozvani »Knierutscher«, »Ein-weimpler« itd. Da tako pleme odpravimo ni treba veliko, samo je edino potrebno, da vsi stopimo v organizacijo Saveza železničarjev, kjer bomo lahko enotno nastopili proti denuncijantom. Hudoben je vsak, ki druge umiva, sam svoje grdobe pa sebi prikriva, zatorej se lahko vsaka razvada, premaga če se poboljšanje le ne odlaga.
Ormož, Postajni in skladiščni delavci, kateri imamo že nad 8 let službe, prosimo, da se nam da službena obleka, katero moremo v službi nositi, ki opravljamo vratarsko, postajališko službo, ali da se nam da zato denar itd. Potem da se nam vštejejo one dve leti, v provizijski fond, kateri smo pri juž. žel. bili 3 leta nestalni in nas je še potem se vzelo v prov. fond po dovršenih 3 letih.
Zalog, Podružnični odbor je sklenil na sestanku dne 27. sept., da se vršijo preda-vania in sicer enkrat s skioptičnimi slikami in enkrat brez slik. Vršijo se vsakih 14 dni enkrat in sicer pri Zimovcu v Sp. Kašlju Obvestili bodemo vedno z vabiti ali letaki. Udeležite se polnoštevilno da bodemo res pokazali, da želimo mi tudi vec luči in izobrazbe. Predavanje ,e brezplačno, pobiralo se bode le prostovolne prispevke.
Zlata kurilnica Maribor. Vse je lepo in v redu, samo ubogi premogarii in pepelarii se že veselijo zime, ker drugače bodo postali sčasoma delanezmožni zaradi stenic, ker jih te tako preganjajo, da se v teh starih vozovih niti vsesti ne morejo. Ce je kateri še tako srečen, da si prinese s seboj košček suhega kruha, da ga zavžije, se boji, da mu ga odnesejo stenice. Ti vozovi so že tako polni stenic, da se že gibljejo. Kako naj si pa potem ubogi delavec, ko njegov zaslužek ne zadostuje niti za pošteno hrano, doma svoje stanovanje večkrat sčisti, ko si nanese te žlahtne živalce iz kurilnice na dom, kar seveda ni prepovedano. Premogarji in pepelarji so že večkrat prosili g. načelnika za kako pošteno barako; pa kaj, on sam nam jo ne more sezidati. Zato nas je pa že poslal k g. Burjanu, da nam naj da on kako sredstvo, da to golazen odpravimo. Seveda, enkrat nam je g. Burjan dal malo žvepla, kar pa ni nič pomagalo. Sedaj nam pa ne da ničesar več, ampak pravi, da si naj sredstvo za pokon-čavanje kupimo iz lastnega denarja, ker baje stenice tudi od doma s seboj prinesemo. Mogoče jih kak gospod nosi od doma v kurilnico, ali mi ubogi delavci jih nosimo iz kurilnice domov. Zato bi bil že čas, da bi bila ta mizerija odpravljena, kar nam je že g. načelnik večkrat obljubil. Opozarjamo na to g. šef-zdravnika dr. Tičarja in načelnika mašinskega oddelka, da odredita, da se ti vagoni takoj izmenjajo in postavijo barake.
Jugoslovanskemu železničarju!
Eno zadnjih redkih izdaj svojega lista je porabil »Jugosl. železničar« tudi za napad na lepo se razvijajočo našo delavsko godbo »Zarja« in ji takole med vrsticami očita, da pod tujimi imeni ali kaj pobiramo prispevke za tombolo.
Najbrže gospodje tako prakso dobro poznajo, ako jo hočejo sedaj vreči na »Zarjo«. V odgovor Vam povemo le to, da pri pobiranju prispevkov, prodajanju tablic vsakemu damo tudi vabilo na tombolo, kjer je točno pisano za kaj se gre, da smo tombolo razglasili in da nismo nikogar oškodovali, najmanj pa seveda gospodov zvezarjev.
Ponosni pa smo na edino našo delavsko godbo. Vaša zavist nam bo v bodrilo, da bomo še bolj za njo delali in jo spopolnili.
Gospodje! En nauk! Ali smo se mi kedaj zaletavali v »Jutru«, »Slovencu«, »Dnevniku« itd. v Vaše prireditve? Ali smo kedaj poglašali, da Vaše prireditve niso naše? AH se ne zavedate, da se človek s takimi objavami le smeši?
Ali smo mi krivi, ako so naše dobro po-sečene in dobro uspevajo?
Ne zaletavajte se v stvari, ki Vas ne brigajo in boste imeli tudi Vi uspehe, ker pri nas v Sloveniji je vsakdo že toliko prebrisan, da ve kaj je za njega in kaj ne ter ne rabi šele Vaših opozoril.
Sekcija strojevodij Maribor.
V nedeljo dne 18. sept. 1927 se je vrši! v Mariboru v šolski sobi kurilnice sestanek članov »društva strojevodij« z dnevnim redom:
1.	Komercializacija železnic — referent Dežman.
2.	Premogovne premije — referent Rupnik.
3.	Izlet v gost. Pesek v Radvanje,
Mesto g. Dežmana sta prišla Rupnik in
Rodič. Oba sta iz popisanih pol papirja prebrala referate, s katerimi se pa osobje ni popolnoma zadovoljilo ter je vsled tega g. Rupnik opozoril navzoče stojevodje, da so oni zaprosili trgovsko zbornico, da naj pusti za še eventuelne predloge eno luknjo prosto.	_
Po ‘izvajanjih obeh govornikov je dobil besedo sodrug Bibič, ki je v svojem izvajanju opozoril na vsa poslabšanja, ki so strojevodje zadela, ker so zapustili razredno bojevno organizacijo, nadalje je orisal delo saveza za zboljšanje položaja železničarjev.
Prišel je tudi v polemiko z gg. delegatoma iz Ljubljane, v kateri je g. Rupnik trdil, da »Savez društva strojevodij« ni pozval na konferenco (kar pa je savez seveda naredil), nakar se je Rodič celo izjavil, da bi oni tudi na povabilo ne šli tja, ker dela savez samo politiko. Tudi cvetke g. Rodica »kaj bo Stanko v svoji rdeči oblekel naredil« ni rodila uspehe, enako ne cista izmišljotina Rodiča, da je Stanko preprečil od-tegljal za podporo članov društva strojevodij. (Ako je g. Rodič to izjavil, se je lagal. Op. pisca.)
Iz tega sestanka so se strojevodje razšli s prepričanjem, da je Savez organizacija, ki edino resno dela za železničarje.
Udruženju jugoslovanskih nacionalnih železničarjev.
Nesramna laž je Vaš članek v štev. 18 Glasnika« pod naslovom politički savez.
Laž je, da bi »Savez« razpošiljal čla-am po deželi navodila za volitve in agita-ijo pri volitvah ter določal v »Savezu« or-anizirane železničarje za varuhe volilnih irinjic,	^	.
Druga nesramna laž priobčena v is em asopisu je, da so sodrugi »Savezarji« zvi-ili pred volitvami mesečno članarino od lin 12 na Din 14. Pač pa je članarina v
-i-v* 4 O	—   ---------
nina Din 5.
Kdor pa je podporni član godbe »Zarja« plača pa enako kot pri »Slogi« Din 2 mesečno kot članarino pri godbi.
Tretja navadna laž v isti številki »Glasnika« priobčena od oblasne uprave Ljubljana je, da ima maturant Stanko poleg ca. Din 2000 mesečne plače še od delavskih grošev nagrado baje Din 1600.
Tiskar Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru. Predstavnik^Josip g|gni^ar^arSstavnSf Martin Putnik v
Adolf Jelen, Maribor. — Ljubljani.
Draga zdravila plačujete? Boljše je paziti, da bolezen sploh ne pride v hišo. Proč s škodljivci! Namesto prave kave, pijte Žiko! Ime »Žika» zadostuje. Napišite to ime v nakupovalno knjižico In dobiti morate pravo »Žiko« v rdečih zavitkih.
Dobro je znano vsem funkcionarjem zveze, da je s. Stanko oženjen, ima dva otroka in da vsled disciplinske kazni dobi le Din 1700 mesečne plače (ako bi bil samec le Din 1250 mesečno), dasi službuje že od 1. sept. 1919. Nesramna laž pa je, da dobi »gospod maturant Stanko« mesečno nagrado od delavskih grošev baje Din 1600.
Centralna uprava SŽJ.
Železničarski koledar za leto 1928.
Še pred 1. nov. 1927 izide železničarski koledar za leto 1928, katerega bomo dostavili v razprodajo vsem zaupnikom. Stane samo Din 10. Ima bogato vsebino na nasvetih in strokovnem materijalu, ki bo prav prišel slehernemu sodrugu.
V naslednjem le nekoliko iz vsebine:
Predpisi o napredovanju.
Odmera pokojnine.
Sprejem v provizijski fond in koliko provizije mi pripada.
Kdaj ordinirajo specialisti na centralni ambulanti.
Odhodi in prihodi vlakov v Ljubljano, Maribor in Zagreb,
Kdaj dobim babično pomoč, do-jilsko podporo, dečjo opremo in koliko?
Kje in kako se zavarujem pri pogrebnih društvih?
Kake podpore dobim za zdravljenje v toplicah in sanatorijih?
Koliko dopusta mi pristoja?
Kaj dobi žena v slučaju smrti moža od direkcije in boln. blagajne?
Kaj dobim v slučaju smrti žene ali otrok?
Kilometraža, dijete, nočne doklade,
Kaj naredim, ako pridem v disciplinsko preiskavo.
Kdaj dobim povrnjene stroške za tuje zdravnike.
Kakšne vozne ugodnosti pripadajo delavcu, nastavljene«, družinskim
članom?
Koledar bo prav prišel slehernemu železničarju, da mu ne bo treba za vsako malenkost iskati informacij okoli, ampak bo kar pogledal v koledar ter takoj vedel na čem da je.
Koledar bo lično črno vezan v platno z elastiko za zapreti.
Zaupniki, ki koledarja še niso naročili, naj ga takoj naroče.
Centralna uprava.
Vsem sodrugom, funkcionarjem in zaupnikom.
S 1. nov. 1927 se začne v prostorih cen-rale v Ljubljani
strokovna železničarska šola, r kateri se bo skušalo tekom letošnje zime icznan'iti vse zaupnike z vsemi predpisi ter ih čim bolj usposobiti za agitacijo, interven-'ije, zagovore pri disciplinskih obravnavah
Strokovna šola bo dva do trikrat zvečer :edensko. Opozarjamo že danes vse sodru-se, ki žele šolo redno obiskovati, da se pri-avijo v centrali Karla Marksa trg 2/IL
Železničarji v Ljubljani!
V sredo, dne 19. oktobra se vrši v salonu restavracije Miklič, nasproti glav. kolodvora v Ljubljani, skioptično predavanje Novi Dunaj s 112 slikami. Predavanje je za vsakega zelo podučno, zato pripeljite tudi žene in otroke. Začetek točno ob 8, (20.) uri
ZVe£er'	Centralna uprava SŽJ.
KÄRÖ
nepremočljivi jesenski in zimski čevlji vseh vrst ^
DRAG. ROGL1Č
MARIBOR, KOROŠKA C. 19
Pri osebnem nakupu tudi plačilne ugodnosti.
Lastnik in izdajatelj; Konzorcij »Uje-