P osamezne Sterilket Navadne Din —'75, ob nedeljah Din 1*—.
.TABOR* ishaja y«*Jc dan, raxv«n nedelje in pp*nilcovt ob 16. uri z datumom naiitednjeffa dne ter atane meacSno	D	&>—, ** mo-
semstvo D mP—♦ dootalljen na dom D U'-> izkaznico D 10*—, mgpHg po dogovor«.
Naroča *e pri upravi »TABORA** MARIBOR Jurčičev* ulica štev. 4*
PoStniha DlaSana v gotovini. Cona Oanasnfe Itav. 7$ pira-
TAB
I ffirillBffln
HBH
1 *'j
wB
liH
R
Posamezne StevOhm Mavadne Din —‘75,
ob nedeljah Din 1*—>
UREDNIŠTVO oe nahaja v Marfr boru, Jurčičeva uL št. d> I. »tropje. Telefon intorurb. St. 274 UPRAVA »c nahaja v Jurčičevi ulici št. 4« pritličje*, desno. ?el* foa St, 24. — SI&kpaStaoMcmri. račun štev. 11.787.
Na naročila brez denarja ac m •siru. -* Rokopisi aa •* vračaj*
Naslov
■ ’L
Maribor, sreda 18. marca 1925.
Leto: Vi, — Številka: 63.
CIJR1H, 17. marca. (Izv.) Sklepni tečaji. Pariz 26.65, Beograd 8.32 'A, London 24.81. Praga 15.40. Milan 21.15, New-york 518.50, Dunaj 0.007305.
ZAGREB. 17. marca. Pariz 320—325, Švica 1198—1208, London 297—300, Dunaj
0.0870—0.0°99, Praga 184.05—187.05, Milan 253—256, Newyork 61.80—62.80.
WerSfikaciIsici ©dibor © v©liltpah v mariborskem ©krožil.
Kazv@8javll©nl© rasSitefs&iGt s?t0it«3afmr
Pivkov govor v odboru. — Izvoljena aii lev. — Volitve v cbcli ljubljanskih okro
BEOGRAD, 17. marca. Včerajšnja seja verifikacijskega odbora je trajala ed 4. do 9. ure zvečer. Na dnevnem redu je bila najprej razprava o volitvah v okrožju Maribor—Celje. Dr. Holmjee Jo b e srn o napadal samostojno dennokra-te im jih dolžil nepravilnosti pri volitvah. Odgovarjal tnu 'je v globoko stvar-
ni zasnovan eni govoru rl r. Pivk o, ki •le razkrinkal klerikalne jezuite do go-
lega ter dokazal, da so so vršile volitve
v Sloveniji -pod najgršim duševnim te-r°riem duhovščine. Dokazi, ki jih. je iz-®3Ša,l, so vplivali na klerikalce kakor rdeča ruta. Zebot, Holmjee in tovariši 80 besneli Proti dr. Pivku. Pivkov govor priobčimo ol» priliki v celoti.
Na predle?: dr. Grgina je bila za proučevanje volitev v mariborsko-caljskeui okrožju izvoljena posebna anketa.
Pri razpravi o ljubljanskem. mandatu je verifikacijski odbor kpnštatiral,
kota za proučevanje nepravilnosti voli-žjili potrjene. - Opozicija zapustila sejo.
da so bili volilni imeniki pač nepopolni, da Pa je kontrola imenikov stvar sodišča, ter je odobril volitve v Ljubljani in 1 j uti 1 j arniko -n ov orne šk em _ okrožju.
Po tej debati .ie bila seja. za kratek Čas prekinjena. Obe skupini sila se sestali k sejam. Po zopetni otvoritvi seje je v imenu opozicije posl. Pečic podal izjavo, ki protestira preti nameravanemu razveljavljenju rndičevskih _mandatov. V znak protesta j« opozicija zapu
stila sejo.
Večina je'sejo mirno nadaljevala, potrdila volitve v Beogradu, razveljavila volitve v brega!niškem okrožju, razveljavila pa. soglasno vso mandate Radi-čevcev ua podlagi čl. 18 zakona o zaščiti države.
Končno sta bila izvoljena kot poročevalca za' plenum Narodne skupščine pesi. Simonovič in Milanovič.
V
telite utis dr- Pikovega govora.
Prava slika politiko SLS v Sloveniji.
— Klerikalni pogoji za zvezo
BEOGRAD, 17. marca. .Po hudih par-iaimeutamth -bojih v. verifikacijskem od boru. v katerem je bilo. razveljavljenih 61 radiideVsStb^ mandatov in potrjenih sarmo 7 mandrilovNHrvatske za.iednice, je danes dopoldne obstopi] mir. Parlamentarna situaci ja Nairo'djnega bloka je trdna. Govor poslanca Pivka je izzval veliko odobravanje v krogih Narodnega bloka, zlasti tudi med radikali, ki so Poslancu Pivku čestitali k odločnemu nastopu, in povdarjnjo, da so se iz nje-govega govora poučili o bistvu politiko SLS v Sloveniji, ki dela doma drugo po-
—- Veakft. zveza 'SLS z vlado nemogoča, z vladnimi strankami.
litiko nego v Beogradu. Zato je sedaj vsaka zveza med vladnimi strankami in SLS. katera je take zveze hotela, izključena. Klerikalci so kot pogoj sodelovanja z vladnimi strankami zahtevali odstop ministra' Žerjava, kar pa jim is izpadletelo. V parlamentarnih krogih sedaj- zelo živahno razpravljajo vprašanje abstinence, ki jo napoveduje opozicija. član vlado jc izjavil, da vlada miirmo pričakuje abstinenco opozicije ter je prepričana, da jo -sania v stanu, stvarno in parlamentarno reševati socialne in gospodarske probleme.
Porazen wt!s ma Radiča in torariie.
»Hrvat« besni. — Internirani Radičevci priznavajo, da je izjava o monarhiji angleškega tipa bila le formaln
BEOGRAD, 17. marca. Glasom današnjih vesti iz Zagreba je rezultat razprav v verifikacijskem odboru o radi-čevskih mandatih vplival ko n sfer 11 u,joče na hrvaške kroge. Organ HRSS In Idr.
Žaj. »Hrvat«, v posebnem članku besno naipada skupščino in hujska Hrvate Proti Srbom. List je bil konfksoiran. Na
Radiča, ki je do zadnjega bil optimist, je vest o razveljavljenju njegovih mandatov vplivala porazno; enako tudi na ostale interniram« Radičevce, ki tudi izjavljajo. da nikakor ne odobravajo taktike Radičevee v v Beogradu, ki šo se formalno izjavili za monarhijo angleškega tipa.
Med ženevskim Drolokolem in . garansllsk© pogodbe,
Po sestanku Ohamberlcin - Herriot.^
Benes v
Pariz, 17. marca. Chamberlain je danes odpotoval iz Pariza in se vrnil v London. Uradna objava o sestanku angleškega premierja z ministrskim predsednikom Herrioltoni pove z običajnim stilom takih objav, da sta oba državnika, (pokazala najboljšo voljo, da bi do*
1 segla čimbolj sprejemljivo rešitev. Iva*
. kor jo izjavil Ohamiberlein pred odhodom, se bosta sestala s Herriotom. o prvi priliki v Losdonu.
Agenee IT a vas je izvedela izza kulis tega sestanka, da sta državnika razpravljala tudi o vprašanju poljskih mej. Znano je, da se ITerriot, trudi, da bi bila v garancijskem paktu zajamčene tudi vzhodne nemške meje. V splošnem je Herrlot zadovoljen z rezultati fcaštanka. Francoski ministrski predsed1. j« načelom® za to, da vstopi Nemčija v Društvo narodov, toda pogoj mora biti,
Nemčija in Poljska. — Minister dr. Parizu.
da prevzame 'vselj)bver.nnsti, ki jih do-lqčaij«> njegovi, statuti. Dokler Nemčija ne vstopi v Društvo narodov, ni mogočo resno razpravljati o taki garancijski pogodbi,j da bi bila tudi Nemčija, u-deležena. Kar se tiče sklicanja mednarodne razorožitveno konference v smislu predlogov P rezident a Coolidgeja, je ITerriot seveda za konferenco, želi pa, da bi se preje rešilo vprašanje razsodišč. Sploh pa bo mogoče rnzoroževati šele tedaj, ko bo vprašanje jamstev v glavnih obrisih uro,] en o.
V Pariz jc prispel češkoslovaški zunanji minister dr. Bene š 'in se takoj sestal z ministrskim predsed. Herriotom Oba državnika sta se dolgo posvetovala o vseli tekočih vprašanjih, osobito pa o jamstvih in sta ugptovila, da sc v nazorih popolnoma ujemata,	^
R& d§IaiS€®my šSralkaa-
Maribor, 17. marca.
Za Št. Vidom Maribor. Tudi tu se je zgodil poskus, zanesti v šolo politično agitacijo. Režiserji so isti, glede akterjev pa postaji vendafr-le razlika.
Štrajk so poskušati izvršiti srednješolci višjih razredov, torej mladeniči, ki jim je po njihovih letih .pripisovati vendarle gotovo odgovornost za njihova dejamj-a. Resnost slučaja .povečuje dejstvo, da se je demonstracija, kateri je bil povod službeni ukrep prosvetne u-prave, obrnila pnoli vladi sami, da se je .izvršila z glasno označeno (le vizo »dol z vlado«.
Vkljub temu bi bilo po našem mnenju popolnoma zgrešeno, če bi. se mlade ljudi, ki so menda že prišli do zavesti, da so bili speljani na krivo pot, sodilo z najsi rož jo mero.
•’ Mladina ima drugačno duševnost, kakor umirjeni odrasli ljudje. Mladenič se hitro navduši tudi za stvar, ki ni vredna navdušenja, hitro vzkipi in hoče v prvem efektu dati izraza svojemu razpoloženju. Prcvdarek, da prav za prav mi razloga za protest, prihaja šele kasneje. Mladi ljudje se dajo hitro vzpodbuditi k protestom. Kar svet stoji, jo •in tyrannos« najbolj privlačno geslo za mladeniče v teh letih. Vse to bodo morale šolske- oblasti prevdariti in dobro premislili, ali naj se pusti pri sodbi prosta, pot vsej strogosti.
Pomisliti pa bodo morali tudi, da so pač dijaki izvedli demonstracijo, da .so jo pa v resnici zakrivili ljudje, do katerih ne segajo določbe disciplinarnih redov.
Klerikalci i-n njihovi zavezniki so bili brezvestni dovolj, da so zanesli podi bi ko med šolsko mladino, da so zlorabili neprevdarne mlade ljudi v svoje prozorne namene. Klerikalna režija in klerikalno sodelovanje pri eclem dogodku je na dimni, Saj so dijaki-gojenei dijaškega semenišča mo-d poukom škodoželjno gledali skozi okna na nasproti stoječo gimin»Ziljo in naun n! zna,no, da bi prefekti, ki so zn. to vedeli, poslali gojence v šolo. Značilno je tudi pisanje »Straže«. Na vse to se bomo morali še povrniti, danes samo pribi jemo brezvestnost klerikalcev, ki so izigrali usodo mladih ljudi za svojo protivladno hujsikarijo.
Nam pa vzbuja dijaški štrajk še druge -misli, lvako ' jo prišlo dijaštvo do svojega, razpoloženja1? Mladeniška duša je mehka kakor vosek, da se kreniti na dobro in n,a slabo stran. Izoblikovati jo je stvar vzgoje. In tu nastane vprašanje, kakšna je bila ta. vzvoja, kakšni so bili vplivi, kakšno je bilo ozračje, v katerem so radii naši dijaki. Mnenja smo, da bo morala prosvetna uprava, pri preiskava 11 ju pričujočega slučaja obrnili svojo pozornost pred vtse-m v to smer. Naj se nikar ne omeji na šolske sebe in se ni-tavi pred pragom konferenčnih sob. Država in vsa ja vnost ima najvitalnejši interes, da se razčisti v-p rušam j e, kak duh vlada e« naših zavodih, da se tam, kjer je tčeba, brez oklevanja napravi remedura.
Duše naše mladine so predragocene, da bi se smelo v tem pogledu upoštevati kuikcTŠnekoli osebne ozire.
7, ostrim' nastopom proti zlorabljeni mladini pa.- se ne bo rešilo to vprašanje.
!P®ina m p© meMa
— Smrt jugoslov. umetnika. V Beogradu je uimrl znani jugo slov. akadtem-ski .slikar in kipar Paško Vnčetič, ro-dom iz Splita.
— Ma.sarykovo proslavo priredijo Sokolska društva im Jugoslov. češkosl. liga. dno 18. marca zvečer v Ljutomera
i.n dne 19. marcu dopoldan v Murski Soboti. Predava novinar B. Borko. Na-d-aljne proslave sc še pripravljajo.
— Strcšsmayerjevo jugoslovcusko knjižnico so 7, intinnmo. slavnostjo »tvorili v soboto 14. trn. zvečer v Pragi. — Ustanovljena je bila s pomočjo. Deško-
vglovašfco-jugosloveneke lige in sicer v
počaščenje jubilejnih dni predsednika Masaryka. S knjižnico je združena Čitalnica. ki ima nad 100 revij.
— Prekmurski Goričanci prosijo za podaritev starih knjig v svrho ustanovitve ljudske knjižnice. Preglejte svojo knjige, gotovo bo katera za poslati Podružnici Jugosl. Matice v Gornji Lendavi.
— Jugoslovanski profesorji imajo od 22.-25. aprila v Skopij-u letošnji kon-
gres, združen z izleti v Macedonijo in na Kosovo polje.
— Kaj sodijo koroški Slovenci o govoru avstrijskega kanclerja? Famozni odgovor av.stri jfcikega kanclerja Rameka na neko interpolacijo je izzval tudi na Koroškem pritrjevanje. Seveda samo med Nemci, Kaj sodi jo Slovenci, ki najbolj čutijo, kakšna jc nemška pravič-nosit, o tem nam priča sledeča notica v zadnjem »Koroškem Slovencu«: »Deželna vlada razglaša 'po nemških listih, da
uživamo Slovenci »a Koroškem! na šol-
skem polju iste pravice — kot Nemci. Ta razglas smatramo pač le za nekako pustno šalo. ki so si. jo dovolili gospodje pri deželni vladi. Resnica jc, da so prosili nekateri kraljni šolski sveti že V prvem letu po plebiscitu za slovenske šole. a deželni šolski svet teh prošenj še do danes ni rešil. Resnica je, da se na takozvanih utrakvisitjetrih šolali ne poučuje slovenščina kot učni predmet, šo manj seveda, kakšen drugi predmet v slov. jeziku. Resnica je, da na. utrakvi-stičinih šolah ni upeljama nobena, slovenska učna knjiga. Resnica je, da jo na utrakviističnih šolah v uporabi že leta — skoraj nas je sram povedati —* 1878 vpeljani, zastareli, dvojezični Prešernov »Abecednik«, po katerem! se približno 8 mesečev poučujejo otroci slovensko pisati im brati. Resnica je. da so v popolnoma slovenskih krajih popolnoma. nemške šole in da v teli šobah slovenski otroc-.i niti besedice ne slišijo v materinščini (n. pr. Lipica In dr.). —* Resnica je, da je na mnogih utrakvisti-čnih šolah nastavljeno učiteljsko osob-je, ki nima nobene izkušnje iz slovenščine, le za silo lomi slovenski dialekt, ali pa so siplch Nemci. Resnica je, d® slovenski učitelji-domačini ne dobijo službe, pač Pa je že skoraj na vsaki drugi šoli v Podljudi — Kočevar. Resnica je torej, da koroški Slovenci na šolskem polju ne uživamo pravice, ki so naun zajamčene po mirovni pogodbi, ampak — nobene.«
Si desn©k?atsS€© stranke.
Na demokratski zaupni sestanek y Studencih, ki se vrši v soboto 21. tim oR 20. uri pri Trofeniku, ponovno opozarjamo.
Občni zbor kraj. org. demokratske
stranke za Marenberg - Vuhred se je
vršil v nedeljo 15. tun. ob L17. uri pop, v Murenbergu ob udeležbi nad 40 članov. Oblastno organizacijo je zastopal g. Ivam Kejžar, ki je tudi podal poročilo o političnem položaju. Zborovanje je vodil predsednik g. notar Kolšek, ki je bil ponovno soglasno izvoljen predsednikom. V odboru so najodličnejši možje iz obeh občin. Razpravljalo se je še in so bili storjeni sklepi glede razširjanja naprednega časopisja; zlasti »Domovine«, dalje glede prevozne tarife za les iz Dravske doline, glede davka na vozila itd. Sklenjene resolucije s« bodo izročile našemu narodnemu poslancu g. dr. Pivku.
V Obrežu pri Središču se je vršil V nedeljo 15. trn. ob 16. uri pop. v prostorih gostilne Rakuša občni zbor Kraj. organizacije Demokratske stranke za Obrež in Grabe ob lepi udeležbi, ki jo dokazovala, da je tudi ta mlada organizacija častno vršila svojo nalogo. Zbo-rovamje je otvori'1 z lepim nagovorom! marljivi predsednik posestnik Martin Rakuša. V poljudnem govoru je domačin dr. Šalamun obrazložil sedajnl politični položaj, v markantnih potezah orisal naloge, ki Čakajo v bližnji bodočnosti Narodni blok in vlado ter začrtal bodoči delokrog organizacije. Po Ib*
vršenih volitvah odbora, pri katerih je bil soglasno zopet potrjen dozdajni de-la.vni odbor, je povzel besedo g. Zadravec, ki je ma podlagi praktičnih primerov s številkainni obrazložil predlagane spremembe za čimprejšnjo olajšavo raznih davčnih bremen. Govorili so tudi še gg. Franjo jRobič kot predsednik sredi-ške posestrine, Jože Veselko in Fr. Hlebec, ki so v prepričevalni h govorih bodrili k vztrajnemu delu. Med navdušenimi ovacijami za demokratsko idejo in poslanca d'r. Pivka je bilo ob 20. uiri zaključeno lepo uspelo zborovanje.
Mariborske vesli.
Maribor 17. marca 1955
im' Himen. Dne 14 tm. sta se poročila v tukajšnji frančiškanski cerkvi g. dr. Franc Žgeč, asistent zagrebške pedagoške visoke šole in gdč. Marija Kri-vanek v Mariboru. Bilo srečno!
m Družinski večer na čast Pepitov in Papin priredi društvo Jadran v sredo dne Id. tim. v dvorani gostilne Magliea-Jadran, Rotovški trg. — Prijatelji in znanci dobrodošli!
m Jadranska noč, dne 2. maja tl. v Narodnem domu, Maribor.
m Mojster Jcsip Jiranek je d'Jnes prispel v Maribor in sicer iz Sarajevu, kjer je imel zelo lep uspeh s svoj m koncertom. V Zagrebu pa je s svojim prednašanjem Smetanovih skladu tako navdušil publiko, da ga je naprosil kou,-zervatorij, naj priredi po mariborskem koncertu še enega v Zagreba. Prof di-ranek se bo povabilu odzval in se vrne iz Maribora zopet v Zn gre d. Spremlja ga njegova hčerka. Odličnega umetnika brata Ceha iskreno pozdravijanno v naši sredi!
m Koncert slavnega češkega mojstra Jiraneka. Ponovno opozarjamo na koncert, ki ga priredi Glasbena Matica s eodelovanjetrn Jugoslovansko - češkoslovaške lige in Češkega kluba v Mariboru jutri v sredo, dne 18. tun. ob 20. uri v veliki kazinski dvorani. Dolžnost članov teh društev, kakor tudi ostalega narodnega občinstva je. da se udeleže koncerta slavnega češkega glasbenega umetnika, Trdno smo n ver j eni, da bo naše ut a-redno in glasbeno občinstvo v lepem številu pokazalo, da ceni češko glasbo. Tem pomembnejše je to sedaj, ko bo mojster prof. Jiranek kot najboljši interpret Smetane podal k nekakemu zaključku Smetanovih jubilejnih slavnosti najizbranejše komade njegove nesmrtne glasbe. Poživljamo torej zadnjikrat, da se udeležite današnjega koncerta, ki niaj bo ob enem tudi manifestacija za češki narod ob priliki 751 cini oe rojstva prezidenta republike gosp. M»saryka. Vstopnice v predprodaji v trgovini Zlata Brišnik in Hiifer. — Glasbena Matica, Jugoslov.-češkcslov. liga in Češki klub v Mariboru.
m Večer slovenskih narodnih napevov je nudila snoči »Ljudska univerza« razmeroma številnemu občinstvu v veliki kazinski dvorani. Znani naš glasbeni zgodovinar g. prof. Druzovič je prebral jako temeljito in zanimivo predavanje o slovenskem narodnem petju. Uvodoma je podal teorijo o nastanku narodne pesmi in z njo tesno združenih napevov, nato pa je prešel k slovanskemu petju in naposled k slovenskemu, ki ga je razčlenil v podrobnosti. Označil je. v čem se razlikuje slovenski napev od napevov ostalih jugoslovanskih plemen ter pokazal, v koliko nosi elemente obče alpske glasbe. Strokovnjaško je tudii ločil v naših napevih tuji (nemški) vpliv in celo plagijate, izmed katerih so nekateri povzeti iz cerkvene glasbe. Predavanje je bilo kljub strokovnemu značaju tudi za laika, ki ne poana glasbenih teorij, vrlo zanimivo, ker je nudilo globok vpogled v dušo slovenskega ljudstva. G. prof. Dmzivi-ču gre hvala, da se je lotil dela na *ako neobdelani njivi naše narodne kulture in smo uverjeni. da si bo gotovo pridobil zasluženo priznanje. — Živa ilustracija predavateljevih izvananj je bil g. Avg. Živko, ki je na primernih mestih zapel posamezne napeve, kateri so zna-, čilnii za narodno pesem iz razlogov, ki jih je označil g. predavatelj. Tako smo slišali dolgo vrsto pestrih narodnih napevov iz vseh delo v slovenske - > ml je in vsak je imel na sebi kaj karakterističnega za značaj ondotnega ljudstva. Kor je doslej zbrano gradivo še neraz-predoljemo in neobdelano, ni bilo seveda mogoče izbrati zia program baš naj-eklatanfcnejših primerov, vzlio temu pa je bila izbira očividno srečna in jc prinesla v dvorano prav animirano razpoloženje. Simpatičen nastop g. Živka, njegov iskren in topel način prednaša-nja ter že dovolj priznani in še bolj izšolani glas je prišel v narodnih popevkah do polne veljave in je publika pev-
ca po vsakem nastopu s priznanjem n-klamiraila. II koncu je nastopil tudi kvartet »Glasbene Matice« in zapel na pristno narodni način: »Jaz pa pojdem na Gorenjsko«. Vsekakor je bila ta prireditev pohvalen začetek popularizacije glasbenih struj pri nas in je le želeti, da bi »Ljudska univerza« še večkrat nudila v svojem taikointako pestrem programu talko prijetne glasbene inter-mezze.
m Predavanja o slovenski umetnosti.
V pondeljek dne 2-5 marca bo predaval v Ljudski univerzi konservator g. dr. Fr. Stele o arhitekturi, plastiki in slikarstvu na Slovenskemu Predavanje bo spremljalo mnogo skioptičnih slik ter se bo dne 26. marca nadaljevalo in zaključilo. Ljubitelje naš© domače umetnosti opozarjamo že danes na to predavanje priznanega umetnostnega zgodovinarja iz Ljubljane.
m Člani Jsl. čsl. lige naj smatrajo kot moralno dolžnost, da se polnoštevilno udeleže v sredo zvečer koncerta češkega pianista iprof. Jiraneka v kazini. Opozarjamo, da so celo Primorci odložili svoj družabni večer »Jadrana« do konca koncerta. Tri glavanii sestanek članov in daitn in celo gledališče je za ta večer odpovedalo predstavo. Bilo bi torej uprav sramotno, če bi ta odlični koncert ne bil razprodan.
m Za tečaj češkega jezika, ki ga prireja jgsl. ,'čsl. Liga, se jo priglasilo rosi e j 25 oseb. Nadalijuie prijave -ipre jeni a urar Bureš v Vetrinjski ulici. Pouk, ki ga bo imela učiteljica češkega jezika gdč, Švccova, se bo vršil ob potk'h ali sobotah. Natančnejši čas se bo določil na sestanku priglašenih v četrtek dne 10. tm. ob 11. uri doip. v Čitalnici (Narodni dom I.), kamor naj pridejo ob tej uri vsi priglašeni.
m Ljudska knjižnica na Jožefovo ne posluje zvečer, ampak radi praznika dopoldne od 10. do pol 11. uro
m Za sklad »Ljudske univerze« je daroval potom našega uredništva g. ravnal:©! j M, Dolenc znesek 109 din. Posnemajte in darujte tej prepotrebni ljudsko prosvetni iirertiituc-iji!
m Dvorana v kazini bo v sredo zvečer tako toplo zakurjena, da lahka pridejo dame v poljubni toaleti, tako da se ni treba nikomur bati prelika j en j a in bo torej koncertni večer v vsakem oziru animiran.
m Laži »Naše Straže«. Da naslika vraga na slano, si je morala izmisliti »Naša Straža« še grdo laž. da je prof. Pečovnik premeščen v Skoplje. O taki premestitvi oblastem doslej še nič ni znano in se je torej premeščen jo za enkrat izvršilo v »Stražim« redakciji.
m Nezaupnico g. Jelačinu ml. je na nedeljski seji izrekel tudi trgovski gre-mij za pol. okraj okolico Maribor. Pozval ga je, da odloži od trgovstva poverjene mu funkcije.
m Občni zbor Posojilnice v Mariboru (Narodni dom) se je vršil v nedeljo 15. tm. Za predsednika po pokojnem dr. Rosini je bil izvoljen g. dr. Radoslav Pipuš. v ravnateljstvo pa nanovo g. dr. Boštjančič, ponovno pa gg. Srečko Robič im dnvč, viš. upr. -Stopic, v nadzorstvo g. Weixl. Zavod se krasno razvija.
m Za župana v Pobrežju je veliko županstvo počrdlilo g. Karla Stržino.
m Požar v škofiji Danes zjutraj pred 8. uro se je začel 'z dimnikov v škofijskem poslopju valiti gost dim, ki je pričat. da se je poslopje nekje vnelo. Takoj je bita poklicana požarna hramba, ki J e dognala, da je stvar resnejša nego se jo zdelo na pivi hip. V II. nadstropju je soba, ki iima neko starinsko peč, v kateri pa ni nihče kuril. Pri tej peči se stika tramovje. Ker je tekom časa odpadla malta s tramovja, se je leis vsled kurjave v prvem nadstropju močino segrel in začel tleti. To se je razširilo tudi na žago vino , ki je posipana v vmesnem prostoru med tramovjem in parketom te sobe. Ž asovim a je že delj časa tlela in je bila nevarnost, da bo začel goreti parket, kair bi lahko povzročilo v škofiji resen požar. Ko so davi v I. nadstropju zakurili, je začelo vsled vetra, ki jo močno pritiskal skozi dimnik, goreti itak že tleče tramovje na označenem mestu. To je opozorilo na pomoč iu če ne bi takoj pogasili, bi nastopila katastrofa. — Pri gašenju je sodelovala avto-turbinska brizgalna. Med I. in II. nadstropjem je nastala velika luknja, tako, da je škoda precejšnja.
m Iz policijske kronike. Aretirani sta bili dve osebi; 1 pijanec in 1 kandidat za odgon, ki se je javil prostovoljno. — Izmed prijav, ki so jih vložile straže, se tičejo: 1 tatvine, 1 telesne poškodbe, 1 zlobne poškodbe tujo lastnino, 1 požara, 1 najdba (ženski hod) itd. —
m Poulični fantalini so v zadnjem času že ponovno poškodovali iz same objestnosti ali iz kakih drugih hudobnih
namenov tuje imetje. Tako je prijavil hišni ,posestnik Eileitz v Kacijanarjevi ulici, da mu je neki fantalin razbil šipe na oknu. Policija je mladega zlikovca izsledila. Bil je učenec IV. razreda ljudske šole V. D., ki je dejanje tudi pri-, znal.
m Surov sosed. Med sosedi se včasih razvijejo napeti odnešaji. ki lahko radi kdovekake malenkosti rode težke konflikte. Takega soseda ima vdova H. S., ki se jo sprla z njim zavoljo neke vrvi, na katori vesi j o penilo. Surovega soseda je to talko, razljutilo, da je prišel v' njeno stanovanje in jo s tako silo sumil v prsi, da se je zgrudila na tla, potem pa jo še na tleh sunil. Surovež se bo moral zagovarjati pred sodiščem. -
m Neprijeten obisk pri igralcu. Gledališki igralec Rado Ž. je imel včeraj ptroti večeru, ko ni bil doma, v stanovanju nevabljenega gosta, ki si je 'sam odprl vrata in pobasial vso igralčevo obleko, kar je je našel v vežni omari. Lastnik ima 8600 din. škode.
m I’o ceni meso. V sredo dne 18. marc% 1925 od 8. ure naprej se bo na prosti stojnici pri mestni klavnici prodalo približno 200 kg govejega mesa po ceni 11.50 din. za 1 kg. Prodaja samo konsnmemtom v množinah po 1 do 2 kg.
m Mestni kino. Od torka 17. to vključno četrtka 19. se predvaja mesto »Apa-šev« krasen film: »Kriče*• pot ene matere« (raznašalka kruha) drama v 10 činih.
m Orjuna. Dne 18. trn, točno ob 7. uri zvečer se vrši izvanredini sestanek čet-niške sekcije radi važnega dogodka. — Bratje četniki, udeležite se polnoštevilno v tajništvu v Narodnem domu. — Glavar.
m Zlet Orjun Mariborske oblasti in razvitje prapora dne 22. marca bo privabilo v Maribor mnogo odličnih zunanjih gostov, tako glavni odbor in drugih članov im deputacij iz vseh oblasti naše države. Obračamo se na meščanstvo jugosl. Maribora z vljudno nošnjo, da. prijavijo Mestni Orjuni naslove, če so voljni vzeti enega ali drugega gostov na prenočišče. Zdravo!
m Na svinjski sejem v Mariboru dne 13. tm. se je pripeljalo 164 svinj in 1 kozo. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari po 100—125 D, 7—9 tednov stari 150 — 230 D. 3—4 mesece stari 300—375 D. 5—7 mesecev stari 500—625 D, 8—10 mesecev stori 750—875 D, 1 leto stari 1250—2000 D, 1 kg žive teže 12—13 D, 1 kg mrtve teže 16225—17.50 D. Prodalo se le 32 komadov.
m Tedenski izkaz o na ’ »7.11 iv Ib boleznih v mestnem okolišu mariborskem od 8. do 14. marca. Skrlatimfca- ostrilo 15, novih 3, ozdraveli 4. ostane 14. Da vica: ostalo 2, novih 1, ozdrave1 1, umrla 2. Ošpice; ostala 2, ozdravela 2.
m Ilotel Halbvidl danes sreda elitni večer kvarteta Richter ob priliki Jožefovega pnaizoika. Začetek ob 20. uri. — ’ Vstop prost. Viltoški muškat.	616
m ISSK Maribor m svoj redini letni občni zbor na Jožefovo dne 19. marca tl. s pričetkom ob deveti uri dopoldne v gostilni Aton-lica na Rotovškem trem.
: Nedeljske nogometno tekme v Ljubljani. Ilirija : Jadran 5:0; Primorje: SK Maribor 3:2; v Celju Hermes (Ljubljana) : SK Celje 4:1. Stanje: Ilirija 16 točk, Rapid 10, Hermes, Primorje in Jadran po 8, SK Maribdr 5, SK Celje 1 točko.
: Zimski snort, na Pohorju so krasno razvija Od Ruške koče je izborno sankališče pio Ovčje ravne. Tudi ima Podr. SPD šest novih sank pri koči, ki se izpn,soju jejo. Sankači, vporabite d-bre snežne razmere, ki bodo gotovo hitro minile.
Poraz zagrebškega Uaška v Pragi. Na sobotni prvi tekmi v Pragi nied praško Sparto im zagrebškim Haskom jc Hašk doživel težak poraz (8:1).
Marodno ©SedaSišCe.
REPERTOAR.
Torek. 17. marca »Mignom«. Ab. C. (E-u‘ poni).
Sreda, 18. marca. Zaprto.
Četrtek, 19. marca. »Peterček« (kuponi). Premijera.
Izredno zanimiva vprizoritev Strindbergovega »Peterčka« (Lykopers resa) na mariborskem odru. V četrtek, dne 19. marca, na praznik, vprizori mariborska drama v režiji in inscenaciji Vato Bratine eno najznamenitejših Strindbergovih del »Peterček«, pravljično igro T sedmih slikah. Prvič so viprizorili to zanimivo delo 1. 1883 v »Novem gledališču« v Stockholmu z velikanskim uspehom: 76 zaporednih vprizoritev. Da bo tudi pri nas vprizoritev čim dostojnej-ša, se je po režiserjevem načrtu nabavilo nekaj novih kulisnih delov. V igr* bo nastopil ves dramski ensemble, del godbe, baleit itd. Glasbene in pevslke točke študira g. Rasberger, plesne gosp. Harastovič. — Upati je, da bo to ena najprivlačnejših dramskih vipri zoritev V letošnji sezoni. Predstava se vrši za izv. ab. (kupoine).
Navier de Montepin:
Skrivnost rdele hiše.
Roman iz francoskega življenja. 62
Prišit opil sem urno k mladi gospoj, ki mi je položila roko pod pazduho.
Ne moreni ti opisati občutka, ki gaje vzbudil v meni dotik te sveže, čvrste roke, ki sc je bala, da bi se dotaknila moža.
Kosilo je bilo izvrstno. Sedel sem tik starega grofa vis-a-vis go spe j.
Margoni ta, ki ji je boječno«! le š« povečala neodoljivo frrelest vse njen« osebnosti, ni govorila veliko in živahuo, vendar pa je vsaka njena beseda pričala o fini vzgoji in duševni kulturi. To dete je res pravi biser, diamant. In usoda je hotela, da je morala postati žena moža, ki jo lahko ljubi zgolj s surovo nežnostjo in ki ne more dovolj oceniti prave vrednosti dragulja, katerega nul je izročilo nebo. Da, svet ni prav niČ pravično urejen.
Poveljnik se je ob tej priliki pokazal v slabši luči nego sem ga mogel videti doslej. Praznil je kozarec za kozarcem, opravičujoč se s .slabo duhovitim dovtipom:
— Tako smo delali pri petem konjeniškem polku.
Polagoma je postal ves rdeč v obraz, tudi jezik se mu je počasi zapletal. Margerita je to opazila, tako kot sem opazil jaz.
— Prijatelj, — mu je rekla, — ali s«
ne bojiš!
— Da bi ae vpljnoil, meniš reči — jo je prekinil grof de Ferney. — Ne boj se, moja mala, vpokojeini vojak je preveč utrjen napraim sovražnim vplivom vina. Šef ekMkndTona petega konjeniškega polka ti lahko izprazni sode cele Burgundije. ne da bi bil izgubil hladnokrvnosti... Da. mladi prijatelj, bila je krivica, da me niso imenovali za francoskega maršala...
Kakor da bi hotel še posebej povdariti krivico, ki se mu je zgodila, je iznovs izpraznil polu kozarec in še enega.
Vino je tako vplivalo nanj, da se je začel potiti in pripovedovati kočljive vojaške pustolovščine, nad katerimi je Mhrngerita povešala oči in zardevala do ušes.
Pohištvo
»stnih izdelkov za spalne m re-
iilne šobe nacenaje * zalog
Šercer in ilrnc, Maribor.
'etriniska ulica stav 2.	97
Vlatorjl In hlapci, pridni i' pošt’ ni budje se sprejmejo. „©ro«ck dvor*,občina Bresler nica pr Mariboru.	671
Iščejo se viničar!) z 3 4 de
latami moti pošlt-ni in pridni Ijud e vtSfi v vino in sadjere i Samo lak ki ra.polagaioz dobrimi spričevali na) se javijo pri .Prosek dvor* obiina Brc-steraica pri Mariboru.	676
Proda se nekaj novih r:ub i« pri-tno domačega plalna in klavir. Naslov v upravi. 617
Knjigovedklr|a s prakso išče ujesta Ponudhe pod .Amer. knjigovodstvo* na upravniAtvo .Taiiora*.	618
Dražba! Je'mSnica okrožne" šodiSča v Mariboru oddaie s 1 aprilom pom e Dražba ie dne 28. III. ob 10. uri v jet nišnici.	619
Lažnjivec fo vsakdo, kdor trdi
da tvrdka	40'
A. VICEL,
MARIBOR, Glavni trg 5
ni znižala za 20 0/0 cene, vse kuhinjske posode, kakor: emajlirane, pločevinaste, težke znam ke „Herkules“ ter lažje vrste, češkega proizvoda. Ute železne posteklene in prvovrstne duplo težke aluminijeve posode iz prvovrstnih tovarn, k temu porcela naste, kamenite in steklene robe itd. Toraj si lahko danes vsaka tudi najrevnejša gospodinja nabavi to blago. Prej nego kupiš pri konkurenci, Informira) se pri tej tvrdki o cenah ! iiBBNHianiMMgai
Nameravana
^ez^ačp »nterifa.
ki bi se imela vršiti julija t. 1., se zaradi nastalih zamek
O D U S t I.
Stranke, ki so že sprejele srečke, se naprošajo, da iih vrnejo ter dobe za to t00/o popusta.
B. Veselinovič & Co.
Maribor, Gosposka ulica št. 26.
Flor nogavice
Din. 38‘—
Grajski trg 1.
91
Strah 2.	»TABOR*	V	Mariboru,,	'cine	18.	marca	1925
Lastuik iu izdaj a tol j- Konzorcij rTabor«. Glavni in odgovocai urednik: Vekoslav Špindler. —> Tiska Mariborska tiskarna d. t*