T*o5tnta« ph&M v pttothL Leto XIL, štev. 8$ Ljubljana, torek 14. aprila I93I Cena 1 Din U pravu iS tvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št 3122, 3123, 3124. 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen« burgova uL 3. — Tel 3492 in2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13. — Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova uBca št 2. — Telefon št 190. Računi pri pošt ček. zavodih: Ljub« Ijana št 11.842 Praha čislo 7S1M VVien §t 105 241 Naročnina maša mesečno 25.— Dic, za inozemstvo 40.— Din. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon it 3122 3123 3124 3125 ki 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Te* lefon št 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova al. 8. Telet št 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifa. Rumunija bo dobila izvenparlaitientarno vlado Kakor vse kaže, se sestava koncentracijske vlade ne ho posrečila — Najbolj verjetna je uradniška vlada pod Tltulescom Bukarešta, 13. aprila, č. Z današnjo skupno avdijenco vseh šefov političnih strank pri kralju se je zopet začelo reševanje vladne krize, ki je včeraj na pravoslavno veliko noč počivalo. Šefi strank pa so tudi včeraj živahno nadaljevali posvetovanja^ in razprave s svojimi somišljeniki. Današnji listi, ki so zaradi krize izšli kljub prazniku, ao mnenja, da je Titulescova misija za sestavo parlamentarne koncentracijske vlade padla v vodo. »Adeverul« trdi, da so šefi strank že na prvi skupni avdijenci odkritosrčno izjavili, da je med političnimi strankami lojalno sodelovanje nemogoče, ter predlagali sestavo uradniške /lade. >Lupta< piše, da je ideja koncentracijske vlade v glavnem propadla zaradi tega, ker si je hotel Tilulescu poleg ministrskega predsedstva pridržati tudi še notranje, zunanje in finančno ministrstvo, ki pa so jih glavne stranke zahtevale zase. Ni dvoma, naglasa list, da bo Titulescu kljub temu sestavil vlado, ter da ima že sestavljeno listo ministrov, ki pa za enkrat še ni znana. Panes popoldne so bili šefi strank ponovno sprejeti v skupni avdijenci od kralja, ki je po informacijah >Luptec še enkrat skuhal vplivati na voditelje strank, da bi se dosegla sestava koncentracijske vlade. Ce to ni uspelo, potem je jasno, da bo kriza rečena izven parlamenta. Vsekakor je današnja skupna avdijenea šefov političnih strank odločilna za nadaljnji razvoj dogod- kov. Položaj se bo sedaj razvijal zelo naglo. Če parlamentarna rešitev vladne krize nI mogoča, potem bo dobila Rumunija uradniško vlado, ali pa vlado strokovnjakov in priznanih avtoritativnih ljudi- V političnih krogih so razširjene vesti, da ima Titulescu že od vsega početka pooblastilo za razpust parlamenta in razpis novih volitev. V tem primeru bo sestavil državno stranko in ž njo šel v volitve. »Treptarea«, ki ima zelo dobre informacije iz vladnih krogov, poroča tudi že o programu bodoče Titulescove vlade. Predvsem predvideva razpust parlamenta in razpis volitev. Na vsa vodilna mesta bodo imenovani zanesljivi uradniki, sodniki in upokojeni oficirji. Gospodarski program je zasnovan na široki osnovi in računa na podporo Anglije in Društva narodov. Šefi strank prihajajo do spoznanja, da so se njihovi politični in strankarski programi preživeli ter da jih je tok časa prehitel. Javno mnenje je proti političnim borbam in odobrava izvenparlamentarno rešitev vladne krize. , Bukarešta, 13. aprila. A A. Rador poroča: Kralj Karol je sprejel danes v skupni avdijenci šefe skupine ter se ž njimi razgo-varjal o možnosti, da se osnuje vlada naci-jonalne unije. Pri izhodu iz dvora šeii parlamentarnih skupin niso hoteli dati nobenih izjav. Po vsem se zdi, da bo kriza trajala še nekoliko dni. Tudi v Avstriji si žele koncentracijske vlade Sedanja vlada ni kos vedno hujši gospodarski m socialni krizi - Nadomesti jo naj koncentracijska vlada Dunaj, 13. aprila d. Današnji listi se eavijo s političnim položajem v Avstriji in napovedujejo možnost hude politične krize. Vlada si je doslej zaman prizadevala spraviti državne izdatke v sklad z državnimi dohodki. Kot izrazito strankarska koalicija, ki ima proti sebi močno socialistično opozicijo, si vlada ni upala poseči po radikalnih ukrepih, da ne bi trpela njena popularnost. Sedaj pa so razmere tako dozorele, da je takojšnja odločitev nujno potrebna. Avstrija hudo trpi na splošni gospodarski krizi, ki je za industrijsko državo tem bolj občutna, ker je skoro popolnoma prenehal izvoz v agrarne države, ki so prav tako v krizi. Zastoj v trgovini in industriji, naraščanje brezposelnosti in grozeča draginja spravljajo državni proračun v vedno večjo nevarnost. Davčni vijak je dosegel višek in na uvedbo novih davkov za kritje državnega deficita ni niti misliti. V političnih krogih vedno bolj poudarjajo potrebo koncentracije vseh strank. Le taka vlada bi mogla izvršiti radikalne ukrepe. Gre predvsem za temeljito reformo socialnega zavarovanja, ki sloni sedaj v največji meri na državi. Uradniški kader, ki se je izpopolnjeval po strankarskih vidikih, je mnogo prevelik in predrag. Zato je neobhodno potrebno primerno znižanje plač in črtanje vseh posebnih doklad. Tudi stvarni izdatki so spričo splošne gospodarske krize mnogo previsoki, železnice pa so pasivne. Avstrijski parlament, ki se sestane prihodnje dni, se bo moral baviti z vsemi temi problemi. V političnih krogih prevladuje mnenje, da bo morala Enderjeva vlada odstopiti, da omogoči sestave koncentracijske vlade, ki je nujno potrebna tudi iz zunanje-političnih razlogov. Carinska unija predložena Društvu narodov . . — . v* __t__1 _ nS TVN mimroirllti n »»vctrilskn. Formalni predlog angleške vlade, naj svet DN razpravlja 0 avstrijsko- nemškem sporazumu Ženeva, 13. aprila, č. Danes dopoldne Je prejelo tajništvo Društva narodov noto angleške vlade, datirano z 10. aprilom; v noti ipredlaga angleška vlada, nai se stavi na dnevni red prihodnjega zasedanja sveta Društva narodov vprašanje avstrijsko-nemške carinske unije, o kateri naj razpravlja svet Društva narodov na osnovi ČL 15. sporazuma j) mednarodnem posojilu Avstrije z dne 4. oktobra 1922. Ta sporazum so podpisale poleg Avstrije, Anglija, Francija, Italija in Češkoslovaška. Sklep sveta Društva narodov mora biti soglasen. Obe stranki pa imata pravico, predložiti zadevo v odločitev mednarodnemu razsodišču v Haagu. Trgovinska pogajanja med Avstrijo in Madžarsko zopet prekinjena Nesoglasje zaradi uvoza madžarskih agrarnih pridelkov carinske vojne s sosednimi državami Nevarnost Dunaj, 13. aprila, d. Trgovinska pogajanja med Avstrijo in Madžarsko, ki so se vršila na Dunaju, so bila nenadoma prekinjena Službeno se zatrjuje, da je morala madžarska delegacija nujno odpotovati v Ženevo, da tam zastopa interese Madžarsko, z druge strani pa se doznava, da so se pojavile velike težkoče. Ker poteče stara pogodba že 30. junija, grozi nevarnost da pride med Avstrijo in Madžarsko do shčne-na položaja, kakor je med Madžarsko m Češkoslovaško- V načelu je sporazum s.cer dosežen, toda Madžarska zahteva znatne ugodnosti za izvoz svojih agrarnih pridelkov, čemur pa se avstrijski a^ara upirajo. Ker je Avstrija baš te dni ^Povedala trgovinsko pogodbo tudi z Jugoslavijo m s Češkoslovaško, bo zašla v zelo neprijeten položaj. Kakršne so razmere v Evropi, ze crlede na avstrijsko - nemško carinsko unijo, se lahko situacija vsak dan spremenim se Avstrija znajde v brezpogodbenem stanju s sosednjimi državami, kar bi značilo za avstrijsko narodno gospodarstvo pravo katastrofo. Tudi pogajanja med Nemčijo in Rumunijo prekinjena Dunaj, 13. aprila č. Trgovinska pogajanja med Nemčijo in Rumunijo, ki so se ravnokar začela na Dunaju, so bila nepričakovano zopet prekinjena. Rumunska delegacija je odpotovala v Bukarešto, da poroča vladi o novih predlogih Nemčije. V krogih nemške delegacije naglašajo, da bo po njihovem prepričanju Rumunija na vsak način sprejela izredno ugodne nemške ponudbe ter znala svoje zavezništvo s Parizom in Prago spraviti v sklad s svojimi gospodarskimi interesi. Pogajanja se bodo nadaljevala po končanem zasedanju sveta Društva narodov v Parizu. Kolonijalna razstava v Parizu Pariz, 13. aprila, č. Priprave za otvoritev velike kolonijalne razstave so končane. Razstavo bo svečano otvoril predsednik republike dne 6. maja, naslednjega dne pa bo razstava že dostopna publiki. Tudi slepci bodo mogli citati navaden tisk Barcelona, 13. aprila AA. Mlad slepec je izumil pripravo, ki omogoča čitanje navadnih tiskanih črk. Iznajdbo preiskuje sedaj posebna komisija, če se bo obnesla, pomeni ogromen napredek ze olajšanje položaja nesrečnih slepcev^ Upor v Nicaragui Newyork, 13. aprila, g. Kakor javljajo lz Goloma ob Panamskem kanalu, je prišlo med nikaraguiškimi uporniki in ameriškimi mornariškimi četami do krvavih bojjev. Na obeh straneh je bilo več mrtvih ln ranjenih. Uporniki so v Puerto Cabecosu napadli plantaže in urade ameriške tvora ice kon-serv. Uničili so plantaže ter ubili več nameščencev družbe. Na zapadno obal Nica-rague je bil odposlana ameriška vojna ladja. Polanski obsojen na 10 let Varšava, 13. aprila g. Povzročitelj preprečenega atentata na sovjetsko poslaništvo Ivan Polanski je bil danes obsojen na 10 let ječe. REPUBLIKANSKA OFENZIVA NA ŠPANSKEM Nedeljske občinske volitve so prinesle republikancem veliko zmago — Alarmantne vesti o namerah kralja Alfonza Madnfi. 13. aprila AA. Pri včerajšnjih občinskih volitvah so zmagali republikanci v 40 pokrajinah od 50 ter so si zlasti priborili večino v mnogih mestih. V Bilbauu in Alicantu so bili izvo-ljeni sami republikanski občinski svetniki. Celo v Barceloni, kjer so bili republikanci in socijalisti v medsebojni borbi, ie bilo izvoljenih samo 10 monarhistov. pristašev Camba. Avtono-mistična lista polkovnika Macie je dobila 27 mandatov, radikalni republikanci pa 13. V Madridu jc bila izvoljena republikanska večina. Po dosedanjih poročilih je bflo izvoljenih v vsej državi 33.000 republikanskih kandidatov, med njitni tudi znani republikanski voditelj Zamorra. Celo v onem madridskem volilnem okraju, v katerem se nahaja kraljeva palača, so bili izvoljeni 3 republikanci in samo 2 monarhista. Na drugi strani pa so dosegli monarhisti velik uspeh v Cadixu, kjer ni bil izvoljen noben republikanski kandidat. Dalje imajo monarhisti večino v Granadi. v Pamplom. v Burgosu itd. V celoti pa so volitve pokazale, da je v Španiji večina za republiko. Politični krogi menijo, da bo izid volitev imel dalekosežne posledice. Razširila se Je celo vest, da bo krali odstotni in odpotoval z družino v inozemstvo. Doslej vest ni bila potrjena. Zunanji minister Romano-nes je novinarjem izjavil, da bo kabinet razpravljal danes o položaju in predložil kralju svojo demisijo. V Barceloni ie polkovnik Macia dejal, da bo izbruhnila revolucija. če bo obnovljena diktatura. Madrid, 13. aprila č. V vladnih krogih zatrjujejo, da dosedanje vesti o izidu včerajšnjih volitev niso niti zanesljive niti točne. Po izjavah monarhističnih voditeljev so dobili republikanci res večino v prestolnici in v vseh večjih mestih, zato pa imajo monarhisti absolutno večino v podeželskih občinah, tako da imajo skupno monarhisti trikrat toliko mandatov kakor republikanci. V Madridu je priSlo snoči po objavi volilnega rezultata do velikih republikanskih demonstracij. Policija je morala z orožjem razgnati demonstrante. Pariz, 13. aprila g. Čeprav natančen iz- id občinskih volitev v Španiji še ni znan, ni nobenega dvoma, da so monarhisti doživeli hud poraz, ki bo zgodovinskega pomena. Zlasti je važno, da je politična glava države, mesto Madrid, volila kompaktno za republiko. Celo okolica kraljevske palače je prinesla veliko republikansko večino. Vladni krogi so zaradi teh izidov zelo potrti ter skušajo storiti vse, da se objava končnih rezultatov kolikor mogoče zavleče. Španija je na preokretu svoje zgodovine. Položaj je zelo napet. Demisija vlade se smatra za neizogibno, razen ako se kralj odloči za zopetno uvedbo diktature. Tak korak pa bi imel lahko nepredvidene posledice. Čete so v najstrožji pripravljenosti. Madrid, 13. aprila 6. Cim se je izvedelo, da so v prestolnici zmagali republikanci, je vojaštvo takoj zasedlo vsa važnejša mesta in vsa javna poslopja. Pričakuje se, da bo še danes proglašeno nad vso Španijo obsedno stanje. V Alkali se je pobu-nila vojaška garnizija ter se izjavila za republiko. London, 13. aprila g. Iz Madrida poročajo: Po dosedaj znanih rezultatih so republikanci v 40 provincah dosegli triče-trtinsko večino. V treh provincah so monarhisti vsaj približno obdržali svoje dosedanje stanje. Rezultati volitev so delovali na vladne kroge naravnost uničujoče. Madrid, 13. aprila s. Rezultati iz manjših mest Španije prihajajo zelo počasi, vendar pa potrjujejo velikansko zmago republikancev. V Sevilli je bilo izvoljenih 32 republikancev in socialistov proti 18 monarhi stom, v Castellonu pa 26 antimonar-histov proti 4 komunistom. Kralj ne okleva ■adrid, 13. aprila- g. Zdi se, da Je kralj trdno odločen sprejeti boj z republikansko večino in da ne misli na takojšnji odstop. Vlada še upa, da je vsaj v provinci ugodno odrezala. Zelo neugodno pa je dejstvo, da se je duhovščina, ki je dosedaj veljaila kot najmočnejši steber prestola, odkrito prešla k republikancem. Španska vlada zaseda skoraj v permanenci. Kake sklepe je sto- rila, pa še ni znano. Ministrski predsednik Aznar je sporočil Hstom, da presoj« položaj popolnoma mirno in da je preuraiijeDO govoriti o krizi vlade. Republikanski proglas Madrid, 13. aprila, g. Vodja republikancev Zamorra je izdal p reklamacijo na španski narod, ki je sestavljena v zete ostrem tonu in ki veli med drugim: >Akt» kralj in njegova vlada ne bosta upoštevala volje naroda^ ju bo odnesel republikanski vaL V tem primeru nam ne preostaja dragega, kakor revolucija. Za vse, kar ee b# nato zgodilo, odklanjamo odgovornost« Vtis v Parizu Pariz, 13. aprila AA. Republikanska ank. ra v Spanili je zelo presenetila časopisje. V krogih španskih emigrantov je seveda vrfradila veliko veselje. Listi mera«o. da bo republikanska zmaga otvorfla novo poglavje v španski z$x>dovins. Časopisi zelo ugibajo, kaa bo kralj storil, da oiači svoj položaj. Pertanaz je v »Ectoo de Pariš« obgsvfl flanek. kier pravi, da bi krafi Alfonz rcSH prestol, ako bi se odpovedal v korist m-fanta Don Cariosa. »Oeuvre« trdi. da se ie šmansko ljudstvo izreklo proti monarhiji. Sliično komentira španske občinske volitve socialistični list »POpulaire.« Odmev v Nemčiji Berlin, 13. aprila. A A. Nemško časopisje obširno komentira izid španskih voditer. Demokratski organi so z mdorn zadovoljni, dočim izražajo desničarski beti obžalovanje, da se je položaj monarhije v Spanifl poslabšal. »Vossische Zeitang< meni, da so zmagah republikanci, ker so zastopniki monarhistične ideje izgubili zaupanje ljudstva. List pravi dalje, da kralj Alfonz ne bo odstopil prostovoljno. >Borsenkurier< se čud? rezultatu španskih občinskih volitev in to-raža mnenje, da ima španska monarhija še vedno močno življensko silo. Hugenbergo-vo večerno glasilo >Nachtausgabe< piše, da špansko ljudstvo ni še dovolj razumelo, da republikanski voditelji škodijo ugledu in gospodarstvu Španija. Finančni minister Engliš odhaja Pred važno osebno spremembo ▼ češkoslovaški vladi — Engflš odstopa le iz zdravstvena razlogov — Kurz finančne politike CSR ostane neizpremenjen vlade. Njegova demisija bo v nekaj dneh sprejeta. Novi finančni minister še ni de-aigniran in se vrše v političnih krogih živahna pogajanja glede osebe. Kakor znano, je bil dr. Engliš izven strank. Socialni demokrati opozarjajo na dogovor, ki je bil sklenjen pri sestavi sedanje vlade, da bo finačni portfelj pripadel njim. V poštev bi torej prišel socialno demokratičen poslanec. Imenuje se bivši minister za socialno skrbstvo dr. Winter, vendar pa še ni nič gotovega. Ker bi zasedba finančnega portfelja s parlamentarcem naletela na zapreke, ki bi bile v sedanji gospodarski krizi republike nezaželjeni, se zdi, da bo za dva ali tri mesece Imenovan za finančnega ministra nepolitičen strokovnjak. Kot najresnejši kandidat se imenuje guverner poštne hranilnice dr. Trapi. Dosedanji kurz in vsa EngliSeva načela bi se strogo varovala. Praga, IS. aprila h. Demisija finančnega ministra dr. Engliša stoji pred vrati. Is najbližje okolice ministra in iz avtentičnih virov v političnih krogih je vaš poročevalec izvedel, da odgovarja ta vest resnici. Dr. Engliš, ki se mudi sedaj v Brnu, bo izstopil iz vlade iz zdravstvenih razlogov. V nekaj dneh bo prišel v Prago, kjer bo podal demisijo. Pred nekaj tedni se je vrnil s svojega zdravstvenega dopusta v Tatranskih Lomnicah, kjer je prebil vso zimo. Tudi njegova žena je bolna. 2e začetkom tega leta je dr. Engliš predložil svojo demisijo, vladini krogi pa so poudarjali, da se moreta Investicijski program in transakcija glede poldrugo mill-jardnega notranjega posojila uspešno zaključiti le pod vodstvom dr. Engliša, ki je obe akciji zamislil in organiziral. Zaradi tega je Engliš takrat še odložil svojo demisijo. Na nasvet zdravnikov pa se je sedaj definitivno odločil, da se umakne iz Jugoslovenska razstava v Brnu Madeira zahteva popolno neodvisnost Prijavila se je Društvu narodov bot samostojna država pod imenom Atlantis - Vstaja se Siri Lizbona. 13. aprila AA Položaj na upor-niških otokih je zaradi stroge cenzure še vedno nejasen. Vse kaže, da je vlada odločena upornike izstradati in izvaja zato ostro blokado. Ker se ie položaj na kontinentu razčistil, bo poslala vse razpoložljive vojne ladje na otoke. Vesti, ki so vedete povedati, da se ie uporniško gibanje razširilo tudi že na Kapverdske otoke, se uradno deman tirajo. Vendar vlada prizna, da je na otokih uvedla v preventivne svrhe cenzuro brzojavk. Madrid, 13. aprila AA. S špansko-portu-galske meje poročajo, da se je na Portugalskem uprlo več vojaških posadk. V Bar-reiri in Caldasu Darainha se zbirajo lojalne vladne čete. V Oportu so bili v nedeljo veliki nemiri. Letalec Aragat je preletel v nedeljo in danes več mest in metal letake, kjer poživlja ljudstvo k revoluciji. Na Madeiri se je pod predsedstvom polkovnika Preirije konstituirala začasna vlada Portugalski vladni krogi zanilkujeio vest, da bi topničaTka »Tatnao* razobesila uporniško zastavo TopničaTka «I'bo«. ki je zasidrana blizu Funchala. ni še odgovorila na poziv upornikov, nai se pridruži njihovemu gibanju Pariz, 13. aprila, d. Po vesteh iz krogov tukajšnjih portugalskih emigrantov se za« trjuje, da so uporniki z Madeire poslali Društvu narodov noto, v kateri proglašajo Madeiro za samostojno državo pod ime« nom Atlantis. Madrid, 13. aprila č. Iz Oporta poročajo, da je položaj tam zelo kritičen. Vsa javna poslopja je zasedlo vojaštvo. Tudi v koloniji Angoli se vstaja vedno bolj Siri. Vlada odločno demantira poročila, da je vojska nezanesljiva in da zaradi tega niso odšle vojne ladje na Madeiro. Uradni komunike naglaša, da je vlada pridržala vojne ladje v matičnih lukah, da jih uporabi tam, kjer bo najbolj potrebno. Revolucionarnega gibanja na Madeiri ni vzeti resno, ker je Madeira le majhen, popolnoma osamljen otok sredi Oceana. Pariz, 13. aprila, g. V Oportu je prišlo do krvavih spopadov med uporniki in vladi zvestimi četami. Nad mestom je bilo pro« glašeno obsedno stanje. Podrobnosti zaradi stroge brzojavne in telefonske cenzure ni mogoče dobiti. Uporniškp gibanje se vedno bolj širi. Na Madeiri so uporniki, kojih število 6e ceni nad 1200 mož, sporočili, da se bodo borili do zadnjega moža. Tran« športna ladja, ki prevaža vladi zveste čete v Madeiro, še ni prispela v Funchal. Dp» mneva se, da je na ladji na odprtem mor« ju izbruhnil upor. Na Azorih je Ie posadka v Puerti ostala zvesta vladi. Posadka v Angoli pa se jc pridružila revolucionarjem. Revolucija je na zmagovitem pohodu. V Lisboni vlada za sedai še red in mir. Na glavnih prometnih križiščih so postavljeni mpčni vojaški oddelki s strojnicami, čete so zasedle vsa javna poslopia. Tudi sred« nješolski in univerzitetni profesorji ter več« ji del dijaštva simpatizira z revolucionarji. Na Madeiri je bila sestaviiena provizorna vlada, kateri načeljuie polkovnik Preira. Funchal je bil proglašen za provizorno glavno mesto. Edina slovenska tedenska revija »Živftenje in svet«. — Posamezna Številka 2.— Din. Brus, 13. aprila, A A. Včeraj 90 ta čano otvoriE jugoslovensko razstavo grafe« kanov, diapozitivov in fotografij jugoelo venskega Centralnega presbiroja. Razstava se vrši pod pokroviteljstvom odbora češko« slovaškojijugoelovenske lige. Otvoritvi je prisostvoval naš častni konzul v Brati Ivkovič, dalje so bili navzoči predsednik odbora lige prof. Hlavkika, zastopniki do« mačih kulturnih ustanov in zastopniki brn« skih listov. Z našega poslaništva je bil pri ptvoritvi tudi dopisnik presbiroja v Pragi. Občinstvo je razstavo sprejelo zelo simpatično. Prvi dan jo je posetilo nad ti« soč ljudi. Razstava bo v Brnu do 17. t. m-, potem pa se za nekaj dni prenese v Bra« tislavo. Izgradnja domačih ladjedelnic Beograd, 13. aprila, č. V goepodaralldfc krogih se vrše v zadnjem času živahne ra» pjave o izpopolnitvi naših ladjedelnic. Po« kazalo se je ,da vlada za naše ladjedelnice tudi v inozemstvu veliko zanimanje. Z vseh strani prihajajo ponudbe za investi« cijo kapitala. V gospodarskih krogih zara* di tega naglašajo potrebo, da se izgraditev domačih ladjedelnic kar najbolj pospeši. Pred vsem bi bilo potrebno, da se dovoli carine prost uvoz vsega potrebnega mate« rijala za ladjedelnice, da se priznajo po« sebne nagrade za vsako doma zgrajeno to« no nosilnosti ter da se s primernimi ukre« pi doseže, da bodo vse domače paroplov« ne družbe oddajale novogradnje in popra« vila svojih ladij domačim ladjedelnicam. Požar v Beogradu Beograd, 13. aprila. AA. Snoči ob 22. je iznenada nastal požar v sušilnici delavnico za izdelavo avtomobilskih karoserij Iastmi* ka Petroviča, Kraljice Marije 21. Škode je okoli 100 tisoč Din. Gasilci so bili takoj na mestu in so lokalizirali ogenj. Uvedena je preiskav«, ki pa vzroka požara še ni dognala. Delavnica je bila zavarovana. Nadškof Bauer v Dalmaciji Split, 13. aprila č. Davi je prispel semkaj zagrebški nadškof dr. Bauer, ki je gost splitskega škofa dr. Bonefačiča. V Splitu ostane nekaj dni, nato pa gre na otok Lapad na krajši odmor. Poslanik AndjeHnovič v Beogradu Beograd, 13. aprila č. Dunajski poslanik dr. Grga Andjelinovič je bil danes na kosilu pri knezu Pavlu. V Beogradu ostane še nekaj dni, nakar se bo vrnil na Dunaj. Zblazneli oče umoril svoie otroke Curih, 13 .prila. AA. Neki uradnik, ki je za velikonočne praznike prišel domov v Ourih jc snoči nenadoma zblaznel in postrelil z revolverjem svoje štiri otroke, dva sinčka v starosti 4 in 6 let ter 2 hčer« ki, ki jima je bilo 5 in 8 let Nato se je še mcd ubij. Mala anfastfa ln ČSR Tendencijozne vesti o govora čsl. kmetijskega ministra Bradača — Izjave g. ministra poročevalcu „Jutra" — Spletke proti ministru Benešu Praga, 13. april*, h. Nekateri inozemski Usti, tudi jugoslovenski med njimi, so ob* javili vesti o gc*voru poljedelskega mini* stra Bradača. Po teh vesteh bi bil govor ministra Bradača na zborovanju agrarne stranke tak, da bi neugodno zadel tudi Ju* goslovenske državljane in bil v popolnem nasprotju z znano politiko češkoslovaške republike. Češkoslovaška vlada je deman* tirala te vesti s tem, da je dozdevne izja» ve ministra Bradača označila ne le kot ne* resnične in netočne, temveč tudi kot po* tvorjene, zaradi česar so brez podlage vse konsekvence, ki so se izvajale iz teh izjav. Vaš poročevalec je posetii danes ministra Bradača, o katerem ve, da je njegovo na» ziranje v popolnem nasprotju s poročili v listih. Predložil je g. ministru med dru* gim tudi praško poročilo ljubljanskega »Slovenca« od 12. t m. Ko je g. minister prečita! »Slovenčevo« poročilo, je katego* rično izjavil: »Ne! To je neresnica!« Nato je podal naslednjo izjavo: »Zborovanje v Jičinu 5. t. m. Je bila za* trpna konferenca 80 do 100 zaupnikov agrarne stranke iz volilnega okraja Jičin. Zaradi bolezni po avtomobilski nezgodi sem še le po daljšem času zopet prišel v svoj volilni okraj, da stopim v zvezo s svojimi ljudmi. Razgovor je bil popolnoma prijateljski. Ni bilo pripravljenih govorov O tem zborovanju nismo izdali nobenega poročila, nobenega komunikeja. Naravno je, da sem kot poljedelec govoril s polie* delci o naši krizi. Na splošno sem govo* ril o naših trgovinskih pogodbah s pol i ti č* nega in z gospodarskega stališča ter se na* ravno bavil tudi z načrtom avstrijsko« nemške carinske umije. Spominjam se, da sem govoril v tem smislu, da se Ceškoslo* vaška na noben način ne more orijentirati proti severu, to je proti Nemčiji, marveč da je naša edina pot samo na jugovzhod k Jugoslaviji in Rumuniji in na severo' vzhod k Poljski. Drugače niti nisem mogel govoriti, ker je to moje globoko prepri* čanje ne šele od včeraj, marveč že od zdavnaj. Rekel sem dalje, da je ta ori» cntacija zrela, gotovo pa je, da je treba za gospodarsko Malo antanto ustvariti še razne predpogoje. O nekakem predlogu Francije, ki da predlaga carinsko unijo med Francijo, Belgijo, Poljsko in Malo an. tanto kot protiutež avstrijsko nemški ca* rinski uniji, sploh nisem mogel govoriti, ker mi o tem ni nič znanega.« Tej izjavi ministra Bradača dodaje vaš dopisnik: Zasledoval sem težavna trgovin* Portugalska revolucija Pariz, 11. aprila. Kakor portugalske republike v Ameriki fie tudi njihova matica v Evropi, stara Portugalska, v zadnjih desetletjih torišče neprestanih revolucij. Po odhodu kralja Ma-nuela in proglasitvi republike jih štejejo že celih 22, pa še ni izgledov, da bi jih bilo kmalu konec. Sedanja najnovejša pobuna d.ma svoj izvor na Madeiri in na Azorskih otokih, bi spadajo upravno k portugalskemu celinskemu ozemlju. Vstaja na Madeiri foi se mogla smatrati za lokalen pojav in izliv prebujnega južnjaškega temperamenta, ako bi se ne bila takod razširila na Azore ter tudd na sami celini ne povzročila precejšnjega vznemirjenja. Proti lojalnosti nemirov govori še drug moment, ki pridaja ■vstaji izrecno političen provtivladen značaj. Vstajo so pokrenili in jo vodijo oni nezadovoljna politični elementi, ki jih je Tlada deportiraia v izgnanstvo na otoke in s tem sama osredotočila njih agitatorsko in udarno silo na enem mestu. O vzrokih upora danes še ni podrobnejših vesti. Zanimive so v tem oziru izjave enega glavnih voditeljev portugalskih revolucionarjev, polkovnika Poppeja, ki živi v izgnanstvu v Madridu. Po njegovih besedah je nezadovoljstvo izbruhnilo v odkrito vstajo zavoljo krutega maščevalnega obračunavanja diktatorja Carmone s političnimi nasprotniki. Vendar pa je to le zunanji povod, vzrok nezadovoljstvu pa je zagrešil finančni minister dr. De Oliveira. Gospodarska politika ministra De Oliveire, ki bi morala omiliti silovito krizo, je dosegla ravno nasprotno ter je krizo še poostrila. S tem je vlada dala opozicijonalncem hudo orožje v roko ter je le pospešila izbruh revolucije. Lizbonska vlada lm« sicer dovolj vojaških cest, da bi vdušila prevratno gibanje, ali kakor je podoba, te čete niso zanesljive, ker se je že prvi oddelek, poslan proti upornikom, pridružil ustašem. Na drugi strani vlada noče izzvati državljanske vojne ter namerava s pomorsko blokado prisiliti upornike k udajii. Zdi se pa tudi, da vlada, ki je mobilizirala vso kopno in pomorsko silo, z odpošiljanjem večjih kontungentov vojske na vstaške otoke noče zmanjšati na evropski celini stoječih in njej doslej zvestih čet Po raznih znakih je upravičena bojazen, da bo zanesljive čete potrebovala v kratkem tudi na celini. General Carmona se nadeja tudi, da bo napovedani poset angleškega prestolonaslednika vplival pomirjujoče na razburjeno stanje javnosti. Poset je bil že davno določen, zato so se nemirni elementi odločili, da vržejo vlado in prevzamejo državno vodstvo v roke še pred prihodom Waleškega princa iz Južne Amerike. Iz ozira na angleškega prestolonaslednika bi se morda obe skupini sporazumeli, zato gre danes boj le še za to, da se položaj v prid ene aH druge stranke odloči na vsak način še pred prihodom visokega gosta, čigar poset ni samo gesta vljudnosti marveč mu na Portugalskem pri-dajajo tudi velik političen pomen. Po programu ima poset utrditi in potrditi staro zavezništvo tned Portugalsko in AngLijo, ki izvira še iz 14. veka. Revoluoijonarji in vlada se bodo zato čuvali izzvati take neprijetnosti in nemire, ki bi znali onemogočiti določeni visoki obisk. Kljub temu pa se nemiri Sirijo In zadnje vesti vedo povedati, da je Iskra upora preskočila še na afriško obrežje ter zapalila Angolo, ki se je pridružila vstašem. Slednjim se očividno mudi. toda glavno delo imajo še pred seboj. Dokler ne vržejo vlade na celini, tvreti njihovemu podjetju vedno neslaven pogin. ska pogajanja med Ceškos>lovaško in Jugo* slavijo ter vem da je baš v najtežavnejših momentih bil baš minister Bradač oni, ki je posegel vmes in omogočil n daijevanje pogajanj. Minister Bradač ima velike zaslu* ge, da so bila ta pogajanja tako uspešno zaključena. Ob priliki podpisa pogodbe je minister Bradač izrazil n :pram ministru Demetroviču in poslaniku dr. Kramerju svoje veliko veselje in globoko zadovolj* stvo nad doseženim uspehom in dodal, da je to šele prvi začetek Minister Bradač sicer ni politik onega kova, ki b veliko govoril o jugoslovensko^češkoslovaškem bratstvu, toda on je že pred vojno, zlasti pa še po vojni v dejanjih dokazal, da je de« lal in bo delal vedno v duhu tega bratstva. Kar se tiče nadaljnjih navedb »Slovenca« o nekakem francoskem predlogu proti nem« ški carinski uniji in odnošajev češkoslova« škega zunanjega ministrstva do Poljske, zaradi katerih se je baje poskus za gospo* darsko zbližanje ponesrečil in to predvsem iz osebnih razlogov, je dobil vaš dopisnik na merodajnem mestu avtentične informa. cije. Po teh informacijah v Pragi 6ploh ni nič zninega o kakem takem francoskem predlogu Glede odnošaiiev zunanjega mi* nistrstva in osebnih odnošajev ministra dr Beneša do Poliske mora izrecno izjaviti, da je vse stremljenje češkoslovaške zunanje politik.; usmerjeno na to. da pride do sklad--nega in sporazumnega sodelovanji in do odkritega in dejanskega prijateljstva v pra* vem smislu te besede Dr Beneš osebno izkoristi vsako priliko, da prijateljsko raz« merje med obema državama čim bolj utr* di Vašemu'donisniku ie zn"no da so go* vorice kakor da bi dr Beneš nekako od zgoraj gledal na Poljsko in jo omalovaže« val posnete iz notranjepolitičnih nasnrot* stev proti Benešu. ki pa ;fh v inozemstvu ni vzeti resno, ker ne odgovarjajo deian* skemu položaju m sploh n;«o v sk'adu z duhom celokupne češkoslovaške pol't;ke ter v največjem nasprotju z načeli dr Beneša. Vesti o govoru ministra Bradača in pdno« šajih dr Beneša do Poljske, so razširjene zlonamerno tendenciozno od naš;h skupnih msnrotnikov z evidentnim npmenom. za* nesti spore in nesoglasja v Malo antanto. Seriozna iugosl/rvenska javnost mora ta« ke iz kalnih virov nagnete ve^ti sprejeti z vso previdnostjo zla.sf f3m k;er "te 7-a dokazano 1nWne in odkrite priiafel1> Ju« goe'aviie kakor sta to ministra dr. Beneš in Bradač. Nove učiteljice Beograd, 13. aprila p. Z odlokom ministrstva prosvete so imenovani za učiteljice novinke: Roza Debevc v žena vije, Emilija Dobaja v Kruplivnik pri Gornji Lendavi, Vera Koman k Sv. Juriju pri Murski Soboti in Justina Globočnik v Malo Polano pri Dolnji Lendavi. Madžarom se toži po paradah Budimpešta, 13. aprila s. Honvedski minister Gombos je danes v finančnem odboru zbornice po končani razpravi o proračunu honvedskega ministrstva podal ekspoze v kaierem je opozarjal, da je tri-anonski mirovni diktat omejil suverenost Madžarske in da onemogoča obrambo države Glede svetovne razorožitvepe konference je izjavil Gomb5s. da bo Madžarska skušala na tej konferenci doseči načelno enakopravnost Končno se je Gombos bavil « sovjetsko nevarnostjo ter izjavil, da smatra, čeprav se ta nevarnost na vo-iaškem polju precenjuje, za nesmiselno, da konzervativni kapitalisti ne zavzemajo enotnega stališča proti Moskvi. Razprava proti vampirju Dusseldorf, 13. aprila, AA. Davi je bila otvorjena kazenska razprava proti dussel-dorfskemu morilcu Petru Kiirtenu. Ker je v sodni dvorani premalo prostora, se je sodišče preselilo v bližnjo gimnazijo. Zanimanje občinstva za razpravo je ogromno, že od zgodnjih jutranjih ur je stalo pred palačo na tisoče ljudi. Razpravi prisostvuje nad 100 kriminalistov in novinarjev iz vseh delov sveta ter bo trajala najbrže 14 dni. Novi letalski rekordi Pariz, 13. aprila, č. Znameniti francoski letalec Pariš je včeraj dosegel zopet tri nove svetovne rekorde. Letel je z obremenitvijo dveh ton, 1 tone in pol tone. Pri dvetonski obremenitvi je dosegel po« vprečno hitrost 228 km na uro, dočim je znašal dosedanji rekord 220 km. Francija ima s tem od 38 svetovnih letalskih re» kordov 21, a od teh jih ima sam Pariš 11. Krupp se umika iz Rusije Essen, 13. aprila. Tvrdka Krupp se bo po vesti iz Moskve, ki jo na tukajšnjih pristojnih mestih tudi potrjujejo, umaknila 8 poljedelske koncesije na Kavkazu, ki jo Je dobila pred nekaj leti. Ta koncesija naj bi se bila obnesla na ta način, da bi bila tvrdka uredila tamkaj vzorne poljedelske obrate ter dala s tem pobudo za uporabo poljedelskih strojev. Slaba zemlja in druge okolnosti so med tem preprečile izvršitev te zamisli. Zaradi tega je bila ta koncesija, ki je imela značaj najemninske pogodbe, pred nekako dvemi leti sporazumno z rusko vlado spremenjena v rusko-nsmško družbo, ki je prišla obenem pod vrhovno vodstvo Rusov. Stroškov od tedaj tvrdka Krupp za vzdrževanje te družbe ni imela nobenih več. Rekord pri avtomobilski dirki Rim, 13. aprila AA. Na dirki med Bre3-cijo in Rimom, ki predstavlja največjo italijansko avtomobilsko dirko — proga meri nad 1600 km — je zmagal berlinski avtomobilist Caracciola s spremljevalcem Sebastianom na Mercedesu. Prevozil je progo v 16 urah in 21 minutah s povprečno hitrostjo 1011 km na uro in je tako prekosil lanski rekord za kakih 700 m Drugi ie bil Campari na avtomobilu znamke Alfa Romeo. Sovjeti na Daljnem vzhodu Po nedavnih prehodnih u&pehih, ki so imeli le značaj agitacijskega in propagand* nega revolucionarnega gibanja, postaja v deželah Daljnega vzhod? položaj Sovjetske unije z vsakim dnevom težji. Geopolitični položaj sovjetskih pokrajin Vzhodne Sibi« rije, Po^murja in Primorske oblasti nare* kuje sovjetom iste politične prijeme, ki se jih je v obrambo in širjenje svoiegu pre. stiža posluževala carska vlada in ki so jih boljševiki tolikokrat proglasil' za nemoral« ne in nasilne. V kolikor so boljšev-ki iz« premenili edino primerni in ruskemu poli« tičnemu pomenu koristni postopek, v toii« ko bodo morali v bližnji bodočnosti raču. nati 6 še hujšim odporom, nego se je mo« rala ž njim boriti carska vlada. Prva opasnost, ki se je pokazala že pred leti, je silno naseljevanje korejskega živ* Ija v Primorski oblasti. Sovjeti so iz poli* tičnih razlogov z vso silo pospeševali to kolonizacijo, da si zagotove v tej pokrajini čim več J poncem nasprotnega življa lz« kazalo pa se je pn tem da to naseljevanje tujerodnega korejskega življa ni nič manj« ša opasnost za ruski značaj dežele Do boljševiške vlade je bil ruski živelj v pre* težni večini m razen nekaterih prarodmh plemen, ki pj so bila številčno neznatna in kulturno brezpomembna ter so izginjala prirodno, je bila vsa pokrajina ruska Bolj« ševizem je odprl na stežaj vrata korejske« mu elementu, ki je rad pristal tudi na ko* lektivna gospodarstva ,n na skr bni komu* nizem, navajen v domovni še vse neugod« nejših gospodarskih razmer. Pe poročilih potovalcev je ruski živelj v tej važni po* krajini potisnjen že v manjšino in opasnost popolne majorizacije tujega naseljevanja je vse večji in večja Druga opasnost, ki so jo boljševiki po* vzročili posredno, je silna kitajska koloni« zacija v Mandžuriji, ki je prebivalstvo po* množila od 6 milijonov na 30 ter s tem pač končnoveljavno vtisnila deželi pečat kitaj* ske pokrajine Ta mogočni priliv kitajskega življa v doslej skoro prazno deželo je brez dvoma velika opasnost in se bo pritisk go« tovo v doglednem času poznal globoko v Vzhodni in Srednji Sibiriji, ki imata več ko za polovico manj prebivalcev. Razen teh dveh novo nastalih nevarnosti pi ostaja še stalna japonska nevarnost, ki sicer ne ograža ruskega in njemu spsed* njega ozemlja z naseljevanjem tujega živ* Ija, pač pa je sovjetom nevarnejša zavoljo svoje organizirane gospodarske in vojaške sile. Minuli teden so moskovski listi na* znmili svetu, da je sovjetski poslanik Tro« janovski predložil tokijski vladi ostro pro* testno noto. tičočo s<* atentata na svet* nika sovjetskega poslaništva v Tokiiju Ani* kejeva. Japonska vlada na to noto ni od« govorila, k kor je ostavila brez odgovora tudi kasnejšo noto, ki jo je ljudski komi* sar Karahan izročil japonskemu poslaništvu v Moskvi. Japonska vlada namenoma briskira to* vjete, zavedajoč se svoje vanške premoči, da bi dovedla moskovske mo4gi ie razumevanju skupnih teženj. Zborovanje trgovskih potnikov Beograd, 13. aprila, p. V hotela fcnpertal se je vršilo danes zborovanje organizacije trgovskih potnikov. Kot delegati iz dravske banovine so skupščini prisostvovali gg. Janko Krek. Andrej Shrrm in Fr. Preve* dan. Na zborovanju so razpravljali o pe« rečih stanovskih vprašanjih, zlasti o znižani vožnji po železnicah. O vseh teh zadevah se bo zglasila posebna deputacija v pristojnih ministrstvih. Josip Predavec zopet obsojen i Zagreb, 13. aprila, č. Danes dopoldne se i je pred sodnikom j>oedincem vršila glavna ' razprava proti Josipu Predavcu, ki je bil i obtožen po čl 307. k. z. zaradi razžaljenja I vladarja. Tožba teče še izza L 1929. Obto« i ženec ni prišel osebno k razpravi, marveč ga je zastopal dr. Maček. Po končanem postopku je bila razglašena sodba, s ka« tero se obsoja Josip Predavec na dve leti ! in 8 mesecev zapora. V to kazen se ma šteje dve in polletni zapor, na katerega je bil obsojen zaradi poloma Seljaške ban« ke, tako da bo imel odsedeti cd te kazni j le še tri mesece. ff«iM». Ogenj v zagrebškem Maksimiru Zagreb, 13. aprila č. Popoldne okrog 17. je nastal v gozdu za Maksimirom, ki je | last zagrebške univerze, iz doslej Se nepojasnjenega vzroka požar, ki se je naglo širil in zajel precej velik kompleks. Gasilci, ki so takoj odrinili na kraj požara, so imeli obilo posla, preden se jim je posrečilo ogenj omejiti in končno pogasiti. škoda je precejšnja. Dve nesreči v LJubljani 16-letna Zora L. je snoči pri telovadbi tako padla, da si je zlomila roko. — Za-sebnica Frančiška Ločniškar pa je na svojem etanovanju na šmartinski cesti zdrsnila po stopnicah in se nevarno pobila na glavi. Obe so z reševalnim avtomobilom prepeljali v bolnico. Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved za danes: Sta In/D. nekoliko topleiše vreme, laben porast oblačnosti. — Situacija včerajšnjega dne: Večji del centralnega kontinenta pokriva še vedno anticiklon, ki pa je malo oslabel. Samo na severnem delu Atlantika in na severovzhodu Evrope ter nad Črnim morjem leži relativno nižji pritisk Pritisk je narasel pri nas samo v Primorju. povsod drugod oa ie oadel za 0.1 do 6 mm ter se ie gibal med 760 do 765 mm. Temperatura ie v splošnem narasla za 1 do 6 stopinj ter se ie gibala v ozadiu med plus 1 do plus S, v Primorju oa med plus 10 do plus 12. Ne. bo je bilo večinoma vedro, le mestoma so bili visoki, redki oblaki. Dunaicfea vremenska napoved za torek: Mogoče dež s hladnejšimi zapadnimi vetrovi. nato izpremenljivo, kmaln zopet boljše, toda hladnejše vrenu* Obnovite srečke za T. razred! Milijonski razred je pred durmi Srečke je treba obnoviti do 19. t. m. Po tem roku se Ho obnova dovoljevala le, če bo srečka še na razpolago, to je, če že ne bo prodana novemu igralcu. Obnovite pravočasno, da ne bo zamer m razburjanja. Zadrufna hranilnica r. z. * o. z*, Ljubljana, Sv. Petra c. 19 *JUTRO< 8L 85 Naši kraji in Sprejem pevcev „MokranJcaM iz Skoplja Dr. šabic pozdravlja drage goste v imenu mestne občine. Ljnbljana, 13. aprila Dopoldne ob 10. je prispelo v Ljubljano pevsko društvo »Mokranjac« iz Skoplja, ki je na koncertni turneji po Jugoslaviji. Na peronu glavnega kolodvora je pevce sprejela precejšnja množica Ljubljančanov; številno so bi]i zastopam člani domačih pevskih društev, med njimi pevski zbor UJU korporativno. Oblastva in korporacije so zastopani dr. Lončar, dr. Subic, M. Hubad, dr. švigelj, Zorko Prelovec in drugi. V sprevodu, z godbo dravske divizije pod vodstvom dr. čerina na čelu, so odšli pevci po mestu pred Prešernov spomenik, odkoder so se porazdelili na določena stanovanja. Zvečer so priredili srbski pevci lep koncert v filharmonični dvorani. Od leve na des«« dr. »oble, dr. Svig^J, dr. Kreč, Zorko Prelovec, Matej Hubad ta predsednik >Mokranjeac univ. prof. dr. Voja Radovanovič, ki se zahvaljuje za presrčni »prejem. i:i;iii1h Žarku Boltauzerju v s[ Ljubljana, v aprilu. Globoko reže smrt svojo brazdo med upokojenimi davčnimi ura^imki Od štiri« najstorice leta 1929. skupaj upokojenih se je doslej za vedmo od nas poslovila pe« torica, sami kremen iti možje starejše gar» de, ki so tuidd za časa največjega avstnj« skega terorja visodco dvigali narodni pra« por. Še dcfogo -vrsto let boclo med davčnim trra društvom blestela ime®a Jaka DtoL, Anton Stepič, Josip Fritz, Makso Zotter in 6. t m. preminila Žarko Baltauzer, ki »roo ga zadSneguročke< Je bila zelo slabo obiskana, publika je bila hladna in z aplavzi skopa, kiljub temu, da je bila predstava lepa, vendar, tako se mi je vsaj zdelo, nekam medlejša od premije-re. Naslovno partijo je to pot pela ga- Ribičeva. Menda je to do sedaj njena največja, najbolj kočljiva uloga. Nisem se čudil, da je bila spočetka nekoliko mrzlična, vendar se je kmalu ojunačila ter je pela nato svobodno, lahkotno, z odlično sigurnostjo. Ze Delavec padel v kad vrelega škroba Huda nesreča v kemičnem oddelku Jugobrune Kranj, 13. aprila V tekstilni tovarni »Jugobruni« se je pripetila danes zjutraj huda nezgoda. Pri delu se je ponesrečil 25-letni delavec Kovač Miha, doma iz Krškega, ki je bil zaposlen v kemičnem oddelku. Mešal je vreli škrob. Ob priliki si je hotel umiti roke in nagnil se je preko kadi, da bi dosegel vodovodno cev, ker se mu ni ljubilo obiti posode. Nesreča pa je hotela, da je bil podstavek moker. Ko se je Kovač nagnil, mu je spodrsnilo in nesrečnež je padel v vreli škrob. Imel pa je še toliko moči, da se je s tele- som obrnil in se vzpel iz kadi, nakar se je zgrudil In obležal nezavesten. Zaradi hropenja, ki je prihajalo tas močno opečenega telesa, so pritekli tovariši in Kovaču nudili prvo pomoč. Takoj je bil obveščen zdravnik na okrožnem uradu in tudi reševalna postaja. Z avtom so na odredbo zdravnika takoj prepeljali Kovača v ljubljansko bolnico. V Kranju se je popoldne govorilo, da je 'ponesrečenec, ki je jako priljubljen pri tovariših in voditeljih, že umrl. A kakor smo se zvečer informirali v bolnici, še živi, vsekakor pa je njegovo stanje dokaj kritično. Krvav konec plesne zabave na Pohorju Rudolf Črešnar iz Recenjaka zaradi uboja obsojen na pet let v poročilu o premijeri sem povedal, da dvomim, ali je režija Sneguročko psihološko prav doumela. Po včerajšnji predstavi pa moram kar trditi, da je j>o mojem stvar popolnoma zgrešena. Sneguročka je dorasla deklica, ve, kaj je ljubezen, nesrečna je le, ker ne more ljubiti, se za ljubezen ne ogreti, frigidna je, dasi starostno in fiziološko zrela, kot >Sneguročkat tedaj simbol hladnosti, mraza, nikakor torej hladna, ker je še otrok, ali celo. ker je umstveno zaostala. Tako jo hoče režija naslikati: še popolnoma otročjo, ali celo bebasto, imbecilno, ki se, denimo, z osemnajstimi leti še igra s kamenčki, ki je še v otroški oblekci, s katero ravnata Bobil in njegova žena kot s petletnim otrokom itd. To po mojem mnenju nikakor ni posrečeno in ne kaže režije baš v duhoviti luči. Vem pa. da so te moje dobro mišljene pripombe bob ob steno, kajti nihče ni na svetu bolj prepričan o svoji neizmerni nezmotljivosti kot režija. Ostale uloge so bile v takih rokah, kot pri premijeri. Zaveden po programu sem prvič poročal, da je pel enega izmed obeh klicarjev g. Grba. Ker je ta obolel, poje njegovo partijo g. Magolič, kar g tem torej popravljam. Obisk »Sneguročke« vsem, ki ljubijo krasno opremo, lepe slike, nad vse zanimivo, samoniklo glasbo, najnujneje priporočam! —č« Prva iivedba L. M. Skerjančev« nagrajene skladbe cPreludio, Aria e Finale< bo v petek, 17- t. m. v Zagrebu. Izvajal jo bo pomnoženi orkester kr. muzičke akademije Maribor, 13. aprila. Dne 15. februarja se je vršila v Kramar, jevi gostilni v Recenjaku pn Sv. Lovrencu na Pohorju domača zabava s plesom. Tam so bili tudi brata Mirko in Jožef Brez« očnik, brata Anton in Viktor Hribersek Peter Tertinek in 21 letni Žagar Rudoj Črešnar. Že pred polnočjo je nastal med Brezočnikoma in Hriberškoma prepir za* radi plesa, vendar se je kmalu polegel. A že pri tej priliki je Rudc/.f Črešnar neke* mu gostu pokazal svoj žepni noz, češ: »Ta bo nocoj še nekje tičal!« Okrog pol 2. zjutraj je vsa družba za« pustila gostilno in priče pravijo, da nihče ni bil kaj hudo pijan. Pred gostilno pa je nenadoma zopet izbruhni prepir med Mri« berškoma in Brezočnikoma. Mirko Brez* očnik se je spoprijel z Viktanjem Hriber« škom, Jožef pa z Antonom. V tem je pn* šel iz gostilne tudi Rudolf Črešnar m se približal. Mirko Brezočnik mu je dvakrat ppdstavil nogo, da je padel v sneg. Ko se je Črešnar dvignil, je dal Mirku Brezocni* ku zaušnico, nato pa zbežal prot; biSL Mir* ko pa je pobral na cesti kol in bežal za Crešnarjem A že po kakih 16 korakih se je Črešnar ustavil in ko je pritekel Mirko do njega, ga je Črešnar sunil z žepnim no* žem v levo stran vratu. Mirko Brezočnik se je takoj opotekaje vrnil proti gostilni. Iz ust in vratu mu je vTela kri. Povedal je še bratu, da ga je Črešnar zabodel. Spra* vili so ga v vežo gostilne, kjer je pa v par minutah izkrvavel in izdihnil. Nož mu Je bil predrl mišico vratu do ust in ranil ve« liko krvno žilo na levi strani vratu. Po* škodba je bila smrtna in bi bila vsaka zdravniška pomoč zaman. Črešnar, ki je bil takc(j drugo jutro v svojem stanovanju aretiran, je priznal de* janje, izgovarjal pa se je s silobranom, češ da ga je Brezočnik s kolom pritisnil ob drva in ga ogTaža.l. V smrtnem strahu in razburjenosti, da je mahal z nožem okrog sebe, ne da bi bil gledal, kam je za* Vsa Ljubljana se od srca smeje in kroboče! Najboljši zabavni film te sezone! Vse dosedanje predstave razprodane! Opereta sladkih melodij, popevk, smeha, ljubezni in zabave! v najsljajnejši # -filmski pp&vtti Krasen dopolnilni spored: »Revija lutk« v naravnih barvah. Predstave ob 4., 7. in 9. uri zvečer! Predprodaja vstopnic od 11. do pol 13. ure. Elitni kino Matica| Telefon 2124. pod vodstvom rektorja Fr. Lhotke. Karel Vavra umrl. V Pragi je preminul ugledni češki dramski igralec Karel Vavra, eden izmed vodilnih članov ondotnega Mestnega gledališča. Bil je nekaj časa pri Reinhardtovem ansamblu, po prevratu pa je nastopal samo v Praei. Pokojni umetnik je bil star šele 47 let. Za njim je v češkem gledališkem svetu ostala, kakor za vsako močno, samosvojo osebnostjo, nenadomestljiva vrzel. Mamin Sibirjak v slovenščini. V založbi konzorcija >Nove Pobe< in tisku Zvezne tiskarne v Celju je izšel v lični opremi roman »Brata Gordejeva«. Ta roman, najboljše delo ruskega pisatelja D. N. Mamina-Sibirjaka, nas vodi v štirideseta leta preteklega stoletja. Dejanje se vrši v velikem industrijskem in rudniškem jiodjetju na Uralu. Pisatelj ie izvrsten poznavalec industrijskega in rudniškesa življenja v ural-skem gorovju. Neprisiljeno nam slika dvoje za rusko preteklost in sedanjost važnih dejstev: prehod od starega tlačanstva k industrijski produkciji in prenos zapadnoev-ropskih kulturnih vrednot na širni ruski svet. Kaže nam, kako se ti dejstvi pozitivno in razkrojno odražata v ruskem življenju. Mamin - Sibirjak ima vrline ruskih pisateljev: smisel za realnost, konkretnost in plastičnost, pri tem pa vendarle obdaja ves roman čar neke tople in mirne romantike. Roman učinkuje tudi a svojim živahnim in napetim pripovedovanjem. Knjiga Ima 88 strani in stane lično broširana samo 12 Din. Dobiva se tudi pri »Tiskovni zadrugi«. del. Pravi, da sploh ni vedel, da je sunil Brezočnika v vrat in da je izdevel šele dru* gi dan za njegovo smrt. Pozneje je še pri« znal, da 6e je oglasil domov grede pri Hri« berškovih in tam povedal, da je sunil Brez« očnika z nožem. Hriberškovi pa trdijo, da je že takrat, ko je bil mimogrede pri njih, kazal nož in pravil, da je z njim sunil Brezočnika in da je ta že mrtev. O kaki razburjenosti na njem ni bilo sledu. Iz vse« ga položaja in iz izpovedb prič je bilo raz« vidno, da se je Črešnar z že pripravljenim nožem v roki namenoma ustavil na begu, da je bil beg torej samo fingiran, da izva« bi Mirka Brezočnika od ostale družbe in ga samega zahode, še preden je Brezočnik sploh mogel začeti s koloni proti njem« operirati Črešnar, k! je bil zaradi podobnega de» likta že kaznovan, se je danes zagovarjal pred senatom okrožnega sodišča. Senatu trojice je predsedoval svetnik Lenart, dr« žavno tožilstvo je zastoapl dr. Zorjan, za« govarjal pa je dr. Smajd. V smisla obtož« niče je bil Rudolf Črešnar obsojen na 5 let robije in petletno izgubo častnih državljan« skih pravic. Načrti predsedstva Avtokluba Ljubljana, 13. aprila. Danes se je vršila v lastnem lokalu v Ka« zini važna seja predsedništva avtomobil* skega kluba kraljevine Jugoslavije. Navzoči so bili vsi trije podpredsedniki kluba go« spod minister v p dr. Velizar Jankovič iz Beograda, g. Milan Bošnjak iz Zagreba ter g. Avgust Praprotnik iz Ljubljane in tajnik centrale g. V. J. Derok. Poleg drugih vpra« šanj se je razpravljalo o sklepu letošnje glavne skupščine glede zgraditve reprezen« tativnega Doma avtomobilistov v Beogradu ter so bili sprejeti v tem pogledu važni za« ključki, s čemer se je ta zamisel znatno približala končnemu uresničenju. Druga važna točka dnevnega reda je bil* razprava o propagandnem izletu Avtomo« bilskega kluba kraljevine Jugoslavije v Juž« no Srbijo, ki obeta postati ena najlepših manifestacij jugoslovenskega avtomobiliz« ma. Izlet se prične 20. maja z Beogradom, odnosno Vrnjačko banjo kot izhodiščem ter se bo po 12 dnevnem potovanju po Juž« ni Srbiji oficijelno zaključil zopet v Vrnja« čki banji, odkoder nadaljujejo sekcije Za« greb, Maribor, Ljubljana, Sarajevo in Split pot čez Sarajevo, Jajce in Plitvička jeze« ra domov. Da bi se omogočila čim večja udeležba članov sekcij iz zapadnega dela države ter bi se prihranila tem udeležen« cem zaradi slabih cest naporna pot do Beo« grada, je preskrbe! klub brezplačen prevoz voz z železnico do Beograda. Poleg teh važnih točk dnevnega reda se« je je omeniti predvsem še razpravljanje o novih obremenitvah lastnikov motornih vo« zil ter ukrepov, ki bodo v tem pogledu štor« jeni s strani kluba Obenem je bila 60gias« no ugotovljena važnost in umestnost po« novnih sej predsedništva, kakor to institu« cijo v sestavi kluba predvidevajo nedavno izpopolnjeni klubski statuti. Nesreča sumljivih avtomobilistov Središče, 13. aprila. Ko se je včeraj vračal bivši poslanec g. Andrej Bedianič iz Franikovcev proti svojemu domu v Obrežu, je našel v bliži« ni doma stoječ avtomobil, iz katerega sta v tistem hipu stopila dva mlada človeka. Naprosila sta g. Bedjaniča, če bi mogla dobiti nekoliko petroleja, ker jima je ben* cin pošel. G. Bedjanič jima je odvrnil, da lahko dobita bencin v Središču v trgovini Meke, kamor sta se neznanca tudi odpra« vila in pri tem pustila avto na licu mesta. Ko sta se vrnila s steklenico bencina in ga nalila v avto, sta z veliko, prav sum« ljivo brzino oddrvela skozi vas Obrež. Na mostu, kjer dela cesta nevaren ovinek, pa jc avtomobilu zaradi velike brzine spodrs« nilo. Avto se je prevrnil v jarek tako, da sta ostali prednji kolesi na cesti. Slučajno je opazil nesrečo g. Kukovec, ki je prihitel ponesrečencema na pomoč. Eden potnikov je sam skočil iz vozila ne« poškodovan, drugega pa je moral g. Ku« kovec izvleči izza volana. Ko je bil drugi potnik zunaj, je rekel svojemu drugu: »Ajde, idimo gazdi«. S hitrimi koraki sta jo nato pobrisala od kraja nesreče. Mlaj* ši se je pri tem držal za roko, na kateri je imel lažjo rano. Avto najbrže ni bil lastnina omenjenih dveh mladeničev, kar se da sklepati iz nju* nega sumljivega pobega. Župan g. Rakuša je o tem obvestil orožnike, ki so hiteli za pobeglima vozačema. Avto je imel štrvil« ko 3*389. Repertoarji LJUBLJANSKA DRAMI Začetek ob 20. Torek, 14.: Zaprto. Sreda, 15.: Pri belem konjičku. B. LJUBLJANSKA OPERA Začetek ob 20 Torek, 14.: Baletni večer prvakov beograjskega baleta Ksenije Grundt in Anato-la Žikovskega. — Izven, Sreda, 5.: Snegurka. A. MARIBORSKO GLEDALIŠČE- Začetek ob 20. Torek, 14.: Ob 20. Leseni konjič. Ab. C. — Premijera- Sreda, 15.: Baletni večer Granit - Zikovski. Kuponi. Četrtek, 16.: Cirkuška princesa. A. Kuponi \ KONFEKCIJSKA INDUSTRIJA Miklošičeva cesta 161 nudi novosti v DAMSRIH PLAŠČIH, OBLEKAH in POVRŠNIKIH za GOSPODE NAJCENEJŠE. Domače vesti * Vojaške vesti. Za rezervne oficirje so imenovani naslednji naredniki-dijaki: Rudolf Bedenk, Josip Hočevar. Jurii Rožman. Gregorič Gašper. Ivan Kos in Milan Žemljic za zjakoplovne podporočnike; Anton Dolenc, Vekoslav Vidmajer. Anton Fajdiga, Jožef Rus. Maks Ljupša in Bogdan Berce za inženierske podporočnike; Franc Pod-brežnik. Uroš Pipuš. Josip Hočevar in Josip Zor za artilieriisko-tehnične podporočnike: dr. Jernej Keržan. dr. Josip Pečan, dr. Tomaž furlan. dr. Franc Puc in ^dr. Venceslav Arko za sanitetne podporočnike: Fran Esih za nižjega vojaškega uradnika 4. razreda. Kot vodniki so nndeheni na službovanje: pehotni podporočnik Ivan Korent 13. pehotnemu polku, pehotni podporočnik Mirko Marušič 15. pp. peh. podporočnik Ciril Legat 16. pehotnemu polku, pehotni podporočnik Stanislav Hude 21. pehotnemu polku, pehotni podporočnik Dragan Mikuš 28. pehotnemu polku, pehotni podporočnik Mirko Sušmelj 40 pehotnemu polku, pehotni poročnik Janez Grando-vec tudi 40 pehotnemu polku, pehotni podporočnik Fran Pečatnik 49. pešpolku. pehot ni podporočnik Vekoslav Malnarič 54. pešpolku. pehotni podporočnik Josip Juvančič 55. pešpolku. pehotni podporočnik Rudolf Kobal 2. pehotni podoficirski šoli, inženjer. ski poročnik Rudolf Gerdinič za vršilca dolžnosti komandirja bataljonu golobje poŠte tehničnega polka, inženjerski podporočnik Stanislav Ravbar kot vodnik bataljonu golobje pošte, inženjerski podporočnik Al. Kranic 2. pijon irskemu polku, artiljerijski kapetan 2. razreda Oton Pečar kot komandir 4. bateriji 4. artilerijskega polka, artilierijski poročnik Ivo Vidmar kot komandir 1. baterije 18. artiljerijskega polka in artilerijski kapetan Vladimir Tauzes kot komandir 2. bateriji 3. divizijona težke artilierije. Artiljerijski narednik-vodnik Janez Murn je trajno upokojen. * Imenovanje v veterinarski šltižbi. Dosedanji živinozdravnik v Ormožu Aleš Lešnik je imenovan za mestnega živino-zdravnfta v Ptuju, in je že nastopil svoje novo službeno mesto. * Himen. Poročil se ie konjeniški kapetan g. Predrag Štefanovič iz Beograda z gdč. Mijo Kunčevo iz Ljubljane, iskreno čestitamo! * Lep sprejem ljubljanskih HceHt v Brna K našemu poročilu o izletu ljubljanskih li-cejk v Prago dostavljamo še naslednje: S praškim vlakom so se v petek pred 13. uro pripeljale v Brno ljubljanske licejke. Na postaji so jih pričakovali jugoslovenski konzul g. Viskovič. tajnik CJL g. Janek in številni jugoslovenski visokošoloi. Po prisrčnih pozdravih z obeh strani so licejke odšle na kosilo v akademsko menzo, kjer jib je pogostila CJL. Ekskurzistke so si ogledale ječe na Špilberku in revolucijo-narni muzej. Zvečer se je vršil prijateljski večer, katerega so se udeležili nekateri odlični člani lige in številni člani AD »Jugoslavije«. Gdč. Sonja Stojanova je zaigrala na klavirju nekaj koncertnih točk, a kon-servatorist g. Gogo Radev je zapel neka! solospevov. Nato se je razvila animirana zabava s plesom. Ob 2. ponoči so se licejke odpeljale dalje proti domu. * Prometno ministrstvo v novem posloo-lu. Beograjska direkcija državnih železnic m vsi oddelki prometnega ministrstva se te dni selijo v novo poslopje. V bližnjih dneh se prično pogajanja med Narodno banko in prometnim ministrstvom za odkup poslopja železniške direkcije, na katerem terenu namerava Narodna banka podaljšati svoje obstoječe poslopje. * Krst avijona v Sarajevu. Na aerodromu v Rajlovcu pri Sarajevu se je v nedeljo na svečan način izvršil krst prvega avijona tamkajšnjega aerokluba. Letalo je dobilo ime »Sarajevo T«. Popoldne se je vršil letalski miting, katerega so se udeležili tudi aerokiubi iz Beograda. Zagreba in Ljubljane s svojimi letali. * Novi grobovi. V Guštanju je umri železniški inšpektor v p. g. Fran Kotnik. Pokoin k si oridob nnsebno lepe zasluge z delovanjem za Rdeči križ. Odlikovan je bdi z redom sv. Save V. Pogreb se bo vršil v četrtek ob 16. — Kakor smo včera] podrobneje poročali, je v Rajhenburgu nenadoma umrl g. Vekoslav Cander. uradnik pri sreskem načelstvu v Krškem, star 41 let. Pogreb bo danes ob 16. na krško pokopališče. — V ljubljanski bolnici je po kratkem trpljenju umrl g. Anton Štei-n e r. strojnik drž. železnice. K večnemu počitku ga bodo spremili jutri ob 16. — V Mariboru je umrla v bolnici Ivanka Po če. kova, gojenka trgovske akademije, stara 18 let. Pogreb prerano umrle simpatične mladenke bo danes ob pol 16. — V Cerknici je oretekli teden umrl upokojeni sodni ofioiiant g. Alojzij W i n d i s c h. Pogreba splošno priljubljenega pokojnika se je ude- KINO IDEAL Ob 4., pol 8. in 9. url zvečer PADLI ANGEL Ljubavna drama, v glavnih vlogah Nancy Carrol — Garry Cooper Premiera! Prvič v Ljubljani! Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda v Ljubljani Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperaturi, 4. relativno vlago v %, 5. smer in brzino vetra, 6. oblačnost 1—10. 7. vrsta padavin. 8 padavine v mm. 13. aprila 1931. Ljubljana 7, 762.8, 4.4. 73, tiho, 0,--; Maribor 7, 761.3, 3.2, 92, S\V 1, 2,--; Zagreb 7, 762.4, 6.8, 70. tiho, 0,--; Beo. grad 7, 764.2, 6.6. 64. SSE 2, 0: Sarajevo 7, 765.1, 3.9, 85, ENE 2, 0,--; Skoplje 7, 765.8. 4.8, 82, tiho, 0. Najvišja temperatura t Ljubljani 18.1, v Mariboru 13.0, Zagrebu 15.2, Beogradu 16.0, Sarajevu 15.8, Skoplju 15.4, najnižja v Ljubljani 3.4. Mariboru 2.0. Zagrebu 6.0, Beogradu 2.4, Sara/ievu 3.1, Skoplju 0.2. Solnce vzhaja ob 5.14. zahaja ob 18.49, luna vzhaja ob 4.15, zahaua ob 15.8. Iežilo zelo veliko število ljudi, pevoi pa so mu v slovo zapeli pred hišo. — Na Bregu št 8 prj Celju je umrla 72 letna likarica Ana Legatova. — Pokojnim blag spomin. žalujočim naše iskreno sožalje! + Narodna strokovna zveza za rudarje. Na sporočalo Iz Trbovelj, da je Trboveljska premogokopna družba popolnoma usta. vila obrat, je predsedstvo Narodne strokovne zveze odposlalo brzojave vladnemu predsedniku generalu Zivkoviču in ministru za gozdove in rudnike g. inž. Sernecu in ju zaprosilo za nujno pomoč. Narodna strokovna zveza ju je. opozorila na veliko bedo, ki vlada med rudarji, in na obup. ki se ie pojavil v njih vrstah. Zaprosila je. naj se takoj zagotovijo državna naročila, da se delo prične. Predsedstvo je tudi takoj sklenilo, da se zglasi posebna deputa. cija pri banu g. dr Marušiču in ga zaprosi pomoči. Narodna strokovna zveza je s tem svoiim činom ponovno pokazala, da budni čuva nad našimi rudarji, ki so v tej gospodarski krizi največji siromaki. Želimo da bi orišla pomoč rudarjem čimprej in da bi rjihovo žalostno praznovanje ne trajalo oredo?go. * Razpust društva. Banska uprava Drav. ske oanovine je razpustila društvo Strelci dvorskega okraja v Ljubljani, ker že več let ne deluje. Površnike, obleke in vsa druga oblačila za gospode in deco nudi v naivečfi iz biri tvrdka J. MAČEK. Ljub ljana, Aleksandrova c« 12* 173 * »Jugoslavija« (Jugoslavenski turizam). Aprilska številka oficijelnega glasila za propagando našega turizma v inozemstvu prinaša poleg krasnih ilustracij in aktualnih vesti naslednje članke v nemškem in angleškem jeziku: »Krst porobroda .Kraljice Marije,«, »Dalmatinske katedrale,« »Dolina Bosne«, »Parobrod »Prestolonaslednik Peter'«, »Polotok Pel.iešac« in drugo. Revija stane letno 120. za inozemstvo 140 Din. * Uradniški zakon v slovenščnl izide jutri popoldne. Naročite ga takoj. Cena 22 Din s poštnino 24 Din. Naroča se v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani ali pn njeni podružnici v Maribom. * Občni zbor Osrednje pro ti tuberkulozne Hge v Ljubljani se bo vršil v nedeljo, dne 19, aprila, ob 9.30 v dvorani OUZD na Miklošičevi cesti. Na dnevnem redu je poleg rednih društvenih poročil tudi predavanje g. dr. Franca Debevca o zanimivi temi: Skrita tuberkulozna obolenja. Zato so na občni zbor poleg članov OPL in poleg delegatov krajevnih protituberkuloznih lig povab'jeni zlasti zdravniki časopisje, uradi in oblastva (posebno še zdravstvene institucije) ter tudi širše občinstvo Udeležba na predavanju bo pokazala, da se zavedamo velike važnosti organizirane borbe o roti tuberkulozi * Oddaia sadik belega bora. Državna gozdna drevesnica v Kočevju ima na razpolago še okrog 50.000 2 letnih lepo rastlih sadik gozdnega (belega) bora po ceni 90 Din za 1000 komadov. Naročila je nasloviti na državno gozdno drevesnico v Kočevju. * 11 dkz težko fcdce. Iz Braslovfi nam pišejo: Prav redek primer se je dogodil pri živnozdravniku g. Arminu Tomažiču. Kokoš je znesla 11 dkg težko jajce, kar ie menda do sedaj rekord v našem kokošjem rodu. * Po 10 letih io ie spekla vest. Iz Bra- slovč nam pišejo: Da vest peče človeka po storjeni krivici, se večkrat sliši, vendar v teh časih malo kdaj pride do tega. da bi oni. ki je škodo napravil, to tuvorski vasi na Dolenjskem, ki je bila padla s stola in si zlomila ključnico. u— »Domu slepih« daruje tvrdka Ivan Seunig. 200 Din namesto vencev na krsti gdč. Ivane in g. Franceta Knafljiča iz Litije. u— Generalno zastopstvo »Pau« Sv. Petra cesta. Iz Maribora a— Iz gledališča. Premijera francoske zanimive družinske komedij« »Leseni konji« bo drevi. Režira g. J. KovdČ. Odlična prvaka beograjskega baletnega ansambla Ksenija Grundtova in AnatolJ Žikovski priredita svoj baletni večer plastičnih Ln karakternih plesov jutri. Spored je zelo zanimiv in pester. Originalne kostume je prinesla plesalka iz Pariza, kjer je zelo uspešno nastopala. — Prihodnje gostovanje mariborskega gledališča v Ptuju bo v petek, 17. t m. s komedijo »Leseni konji«. Ptujski abonen-te se naprošajo, da do tega dne poravnajo aprilski obrok. a— Zakonsko zvezo eo skleniM pretekli teden: Izidor Brenoe, mlinar, in Frančiška Muhiič, tkalka; čevljar Ivan Doki in šivilja Viljemi na Weber; železniški uradnik Miha Iskrač in Julijana Bablč; mizar Robert Pražnlkar in Roza Vališ, delavka; zasebni uradnik Alojzij Kosi in Hilda Holler; delavec Franc Lorbek in Roza Medenik; mesar Janez Lah in Marija Viher. V Ljubljani pa se Je poročil sodni pisar Franc Uršič z Ano Serdlnšek, šdvlljo iz Maribora. a— Usmiljenim srcem. Mati 6 otrok, vdova, brez vsakega zaslužka, se v skrajni sifli obrača do usmiljenih src s prošnjo za kako podporo, bodisi v denarju ali blaru. Vsak prispevek je dobrodošel. Dvatkr^t da. kdor hitro da. Prispevki naj se izroče v uoravništvu »Jutra« v "iriboru. Aleksandrova cesta 13 a— Kino predstave. Grajski kino: Danes zadnji dan govorečega in zvočnega filma v nemSkem jeziku »Njeno veličanstvo ljuba v«. Od srede dalje: 100% govoreči m zvočni velef;-!m v nemškem jeziku: Afrika govori. Največji film tega genra... Zmaea človeštva nad naravo. — Union kino: Torek nonolnoma nov spored. — *«oJo kino: V soboto in nedeljo: Douglas Fair-banks »Železna maska«. a— Nezgode. Pri kolarju Lešniku zaposleni pomočn;k Ivan Kramberger je prišel včeraj dopoldne preblizu stroja, ki ga je zagrabil in mu odtrgal del desne strani «e. dala Morali so ga z rešilnim avtom prepeljati v bolnico. Pri tvrdki Doktor in drug zaposlena 20 letna delavka Marija Žižek ie z nožem v roki pri nagli hoji padla in se precei močno ranila na desni nogi nad ko-enom. Tudi nio so prepeljali v bolnico. — Z drevesa je pade! 22 letni posestnikov sin Mirko Hedl iz Selnice ob Muri Pri padcu si je zlomil desno nogo. Na poziv kartonaž ne tvornice na Sladkem vrhu so ga z rešilnim avtom prepeljali v mariborsko bolnico Konj ie brcnil 60 letneea Tomaža Oster-mana iz Snodnje Kungote v desno roko 'n mu io zdrebil. Ponesrečenca so domač: prepeljali v bolnico V nedeljo popoldne ie na pragerskem posestnikov sm Jožef Ko-nič treniral nosromet nadel oa Je tak> nesrečno. da ie zadob'1 btide notranje oo-Skodbe. Tudi nJega so prepeljali v bolnico. Pravi Aspirin }e samo v tabletah a— Tatinska služkinja. Pri odvetnikov! vdovi Mariji Juričevi je bila od 25. marca letos za siu&ktajo 24-letna Marija Senčar-jeva Ko se je gospa med 30. in 31 marcem selila v novo stanovanje, je Micika izkoristila priliko in izmaknila 300 Din gotovine ter perila in oblek za nad 3000 Din. Poskrila je ukradene stvari deloma v novem stanovanju, deloma pri raznih znancih v Studencih in Mariboru Po daljšem opazovanju so Ji prišli na sled in v nedeljo so Jo orožniki oddali sodišču. a— 2ile 6i je skušal prerezati z britvijo v nedeljo zvečer v neki gostilni na Aleksandrovi cesti zasebni uradnik P Gostje, ki so to opazili, so hitro priskočili in mu britev odvzeli Poklicali so reševalno postajo, ki je obupanca odpremila v bolnico. Pri njem so našli dvoje poslovilnih pisem. Iz Celja e— Obisk kranjske tekstilne šole v Celju. Včeraj zjutraj je prispelo v Celje pod vodstvom svojega ravnatelja g. dr. ing. Franca Kočen-arja in dveh profesorjev 22 učencev drž. tekstilne šole v Kranju. Eks-kurzisti so si ogledali poleg obeh celjskih tekstilnih tvormic Weinberger in Bergmann tudi razne mestne zanimivosti. Popoldne so se odpeljali na ogled tkalnice v št. Pavlu pri Preboldu, danes pa odpotujejo v Maribor .kjer bodo obiskali tamkajšnje tekstilne tvornice, nakar bodo nadaljevali ekskurzijo z istim namenom še v VaraždLn, Krapino in Zagreb. e —Živahna celjska sobota in nedelja. Pretekle dni se je vršilo v Celiu več večjih prireditev, ki so dale mestu izredno živahen značaj V soboto je imela »Soča« v vseh gornjih prostorih Narodnega doma prav dobro obiskan »Primorski večer«, v hotelu »Evropi« pa se je istočasno vršil »Koroški večer« ki so ga priredili v Celju in okolici bivajoči koroški rojaki. Obe prireditvi so posetil Celjani v častnem številu. V nedeljo Pa je priredilo pevsko društvo »Oljka« v Narodnem domu svoj prvi letošnji koncert z obširnim, izbranim, tridelnim sporedom. Zbor je prav dober, kar so potrdile tudi laskave izjave navzočih glasbenikov. Hčerka g. Bradača Gojka je Izročila skladatelju g. dr. A. Schwabu krasen šopek, enako pa je prejel šopek tudi pevovodia g. Videčniik. Obisk koncerta ie bil razmeroma prav zadovoljiv. Popoldne se ie vršila ob istem času v Celjskem domu glavna letna skupščina »Oblastne poštne organizacije za Slovenijo«, ki se je je udelžilo poleg nekaterih delegatov soTod-nih organizacij iz ostale države tudi ogromno število poštnega uradništva in nameščencev iz vse dravske banovine. Poleg raznih drugih resolucij, zadevajoči življenjske interese poštnih uslužbencev, je bila soglasno sprejeta resolucija na ministrskega predsednika, naj se smatra in potrdi zveza poštnih organizacij kot edina in glavna strokovna ter stanovska organizacija poštnih uslužbencev za vso državo. Zborovanie ie traialo nad 4 ure e— Popravilo ceste na Teharje. Tehnični razdelek celjskega sreskega načelstva je pričel te dni s potrebnimi deli na znižanju banovinske ceste, ki vodi iz Celja proti Rogaški Slatini in sicer bo primerno znižan klanec med Zcvodno in Pišekovo gostilno v čretu. Av bomo bi listi in vozniki se opozarjajo, naj to upoštevajo in vozijo na omenjenem cestaiem odseku previdno in počasi. e— Mestni kino bo predvajal danes, jutri in v četrtek vsakokrat ob pol 21.. krasni zvočni velefilm »Markiza PompatTour« z Anny Ahlersovo. NValterjem Jankhunom, Brnestom Verebesom in Kurtom Gerronom v glavnih vlogah. Predigra Foxov zvočni žumal. Mesitni kino je uvedel kot novost prodajo ilustrovanega opisa vsakega predvajanega filma. e— Srečke V. razreda so že prispele in naj jih naročniki nemudoma dvignejo v celjski podružnici »Jutra«, kjer traja obnovitveni rok za zadnji milijonski razred le do 19. t. m., žrebanje pa bo trajalo od 24. t. m. do 20. maja Iz Kranfa r— Strokovni gostilničarskj tečaj. V po« spešitev in dvig tujskega prometa priredi gostilničarska zadruga v Kranju v času od 21. do 30. t. m. v Narodnem domu stro* kovni servirni tečaj. Poučevali se bodo na« slednji predmeti: pravila in praktična 6trežba gostov knjigovodstvo, kuhinjska snaga, ekonomija, kletarstvo, kalkulacija, spodobno vedenje, o turizmu m tujskem prometu, nauk o živilih, liigijena itd. Pre« davali bodo priznani strokovnjaki iz Ljub« ljane in domači veščaki. Pouk bo trajal ves Prijave sprejema zadružna pisar« na v Kranju in načelnik g. I. Kavčič v Škof ji Loki. Na tečaj opozarjamo vse go« stilničarje, vajence ter ostale uslužbence, ki so zaposleni v eostilničarski stroki, in obisk toplo priporočamo. r— Delovanje kranjske podružnice SPD. Nedavni občni zbor naše podružnice SPD je ob običajni ude'f*žbi otvoril dolgoletni načelnik lekarnar g Fran Šavnik. ki je po« zdravil zastopnika oblastva sreskega po« glavarja dr Zobca. ?unana g. Cirila Pirca ter ostale zveste «ode'avce in 6i"ue: snom« nil se Je s tor>lo besedo tud'" umrlih nod« pomikov in članov ge Neže Rened;kove. gg. dr Ravnika in Vozl;a. Orisal ie nafo v snlošnem delo odbora v -preteklem letu. Vsa pozornost «e 'e posvetila zgraditvi no« ve koče na Storžiču. ki ie jako potrebna, ker Število obiskovalcev Sfrvržičevega kra« Ijestv-i stalno narašča. Misel dobiva že konkretne oblike, upati ?p na podporo ban« ske uprave in mestne občine in se bo že letos pričelo z delom Prvi korak ie že storim: podnačelnik g Roic je zagotovil pri Krničariu primerno cobo z ležiSči in brano. nab*?a se tam tudi Vn in 5tamr>ilika: Krnlč^riev dom Tz tainisVprta naročil-' g Lovra Korsiča no8 redniV 1 ustanovnega fn 1 podpornega cCana Drvš^vo ;p za t»o« spešitev zimskega soorta ^ •pret^k^em 'etu nrimerno adan^iralo V^lvarorievo kočo na napravila dvorn* okn"" naba« v'1e nove peči postelie 'n dni<»o P^n-e« 'lila fn nrimPTTio 0«rpTn;1a sp i" fiid P-p, ?»rnw« 1ro?*<» no Rtot-jSt.iSVn TV>^<">*i1o 5p «#vW rt»5*vn 5» !mp>o preko 200.000 Dm prometa, preko 20.000 2-1 lo pomeni Din »o znašale investicije in adaptacije koč. Društveno premoženje je 12.U00 Din. Gospodar Fran Gajšek je podal bilanco obeh koč na Stolu Prometa je bilo nad 215.000 Din, časti dobiček pa je majhen zaradi velikih investicij. Obisk posetnikov je prekoračil število prejšnjih let. Pri 6lu» čajnostih se je obravnavalo vprašanje zgra« ditve koče na Storžicu: stala naj bi na Ba« še-Isikem sedlu, ker je tu idealno izhodišče na vse strani in primeren prostor Zgradi pa naj se v manjšem stilu, da jo bo možno povečati. Iz Trbovelj t— Poroka. V nedeljo sta se poročila g. Tone Kovačič, stud. jur. in gdč. Ema Ar« harjeva, hčerka rudniškega nadgozdarja. Bilo srečno! t— Srečke državne razredne loterije so došle. Ker se bo žrebanje pričelo že 24. t. m. in bo trajalo do 20. maja, opozarja* mo vRe igralce, da srečke pravočasno za« menjajo, najkasneje do 20. t. m. Iz Marenberga rnr— Smrt mladega učitelja. Cankova je bilo prvo služben.o mesto mladega učitelja Franca Obržana. čigar brat vrši duhovniško službo med našimi izseljenci v Belgiji. Ko« maj leto dni je živel med hami, pa se je prehladU in v par dnevih podlegel. Pri po« grebu se je zbralo ve^dko število šolske m'a« dine in prijateljev^ Zastopano je bilo uči« teljsko društvo, Sokol iz Murske Sobote in 2 zavitka sta potrebna za eno pranje po Schichtovi metodi: Ženska hvala za namakanje zvečer, Schich-tovo terpentinovo milo za enkratno izkuhanje prihodnje jutro. P R I GOSP Ea^ek — najvažnejša jugoslovenska izvozna obmejna postaja V zadnji številki >Saobračajnega pregledam glasila prometnega ministrstva, sr objavljeni zanimivi podatki o številu lani va-tovorjenih vagonov. V teku lanskega leta je bilo na naših železnicah nagovorjenih vsesa 1,617.182 vagonov, od tega za luške postaje f)3.440, za ostale tuzemske postaje 1.339-590 in za izvoz v inozemstvo 184.146 vagonov Na inozemski promet odpade torej 11.4 % natovorjenih vagonov. Glede števila vagonov natovorjenih za inozemstvo navaja statistika naslednje _ zanimive podatke giede na Izvozne obmejne postaje: Postaja vasonov % Rakek 59.317 32.2 Subotica 23.649 12.9 Koprivniea 20.022 10.9 Maribor 19.880 10.8 Djevdjelija 16.600 9.0 Jesenice 13.618 7.4 Virovitiea 5.812 3.2 Kotoriba 4.537 2.o Reka 3.750 2.0 Boh. Bistrica 3.396 Ia Horsoš 3.216 1.8 Kranjska gora 1.857 1.0 ostale postaje 8.493 4J3__ skupaj 184.146 100.0 Irfos preko Rakeka obsega torej po število vagonov eno tretjino vsega našega izvoza preko snhozemskih obmejnih prehodov. Nobena druga obmejna postaja v državi ne doseže niti polovico izvoznega prometa Raveka. Najvažnejše slovenske izvozne obmejne postaje Rakek. Maribor in .Tesem-cc pa prevzamejo za odpravo ▼ inozemstvo polovico (50.4%) sknpnega števila vagonov natovorjenih iisvoz v inozemstvo, to je 92.815 vagonov. Ce pa upoštevamo še postaje Bistrica - Boh. jezero. Kranjska gora in Prevalje, tedaj dobimo 54.1% vsesa izvoznega železniškega prometa z inozemstvom. — Avstrija bo odpovedala tndi trgovinsko pogodbo s Češkoslovaško. V soboto so se na Dunaju pričela zopet pogajanja za revizijo avstrijsko - češkoslovaške trgovinske posodbe. Pri tej priliki je avstrijska delegacija sporočila češkoslovaški, da bo Avstrija v torek, 14. t. m. odpovedala carinsko tarifno pogodbo na 3 mesece, tako da bo 14. julija lahko uveljavila že ponovno sklenjeno povišanje številnih industrijskih carin, ki pa so v tej pogodbi vezane. To Je že tretja trgovinska pogodba, ki jo je Avstrija v zadnjem času odpovedala. Toda odpoved avstrijske pogodbe s Češkoslovaško velja samo za pogodbene carine in bo po 14. juliju ostala klavzula o največjih ugodnostih v prometu s Češkoslovaško nadalje v veljavi, četudi do tedaj ne pride do sporazuma, dočim je odpoved pogodb z Jugoslavijo in Madžarsko tako konstruirana, da bodo po poteku odpovednega roka (1. julija) prenehale tudi največje ugodnosti v prometu s tema dvema državama. Pogajanja med Češkoslovaško in Avstrijo ne potekajo baš ugodno. Poizkus, da bi se tekstilni m: dustrijci obeh držav med seboj sporazumeli glede revizije avstrijskih tekstilnih carin, se je izjalovil. Tudi glede povišanja avstrijskih carin na steklo, lito železo, keramiko in razne stroje obstojajo še velike težkoče. Tudi še ni opažati nikakega zbližan ja glede zahtev po zvišanju avstrijskih uvoznih carin na ječmen, slad in sladkor. = Gospodarska kriza in njeni veroki. V članku pod gornjim naslovom v nedeljski številki je v 3. stavku 3. odstavka izpadla cela vrstica (podčrtano) in bi se stavek moral glasiti: »Toda vzrok, da ni mogoče razpečati blaga, ne leži v tem, da se blaga preveč produeira, temveč v tem, da obstojajo motnje v izmenjavi dobrin.« — Konferenca zbornic laradi naknadne odmere splošnega davka na poslovni promet od zalog in terjatev. Na predlog raznih zbornic se bo vršila 17. t. m. v Beogradu (v dvorani Industrijskega doma) konferenca gospodarskih zbornic in mdustr.jskih korporacij, ki se bo pečala z odredbo finančnega ministrstva glede prijave zalog blaga in blagovnih terjatev na dan dl. marca t. 1. zaradi naknadne odmere splosnega 1% poslovnega davka. . . r _ Potreba razširjenja »usaške lu*e. iz Beograda poročajo, da se bo po odloku prometnega ministra vršila 16. t. m. na :>u« Saku napoved m a strokovna anketa^ zaradi proučitve mejnih momentov za razširjenje sušaške luke odnosno za izgraditev luke Martinščice kot sestavnega dela hrvatsko« primorskega luškega kompleksa Poleg 6tro« kovnjakov prometnega 'n trgovinskega mi« nistrstva bodo na tej anketi sodelovali tu« d i delegati zainteresiranih gospodarskih zbornic iz Zagreba in Ljubljane ter suša« ških gospodarskih organizacij. Na prvem sestanku se bo razpravljalo vprašanje iz« graditve luke Martinščice v zvezi s sistema« tičnim načrtom za izgraditev vsega luškega kompleksa Sušak. Marimščica Bakar Dru« gi dan se bo anketa vršila v terenu. Na tretpem sestanku pa se bo na podlagj izne« genih momentov sklepalo o tem, kaj je pe» Cankove. Na zadnji poti se je poslovila od pokojnika Kočar Karel, šolski upravitelj v Cankovi, in Gabrijelčič Fran. predsednik okrajnega učiteljskega društva. STVO trebno podvzeti za povečanje kapacitete tega luškega kompleksa. Železniška zveza med postajo Bakar in luko Bakar je že go. tova in je nedavno prispel na obalo bakar« skega zaliva prvi vlak. = Zasedanje davčnega reklamacijskega odbora. V smislu odloka dravske finančne direkcije v Ljubljani od 7. aprila 1931, se opozarjajo davkoplačevalci, da je reklama-cijski odbor pri dravski finančni direkciji v Ljubljani sklican k zasedanju na 20. t. m. Pri davčni upravi za mesto v Ljubljani vložene in še nerešene pritožbe proti defini-tivni odmeri pridobnine in davka na poslovni promet za davčno leto 1930. in prejšnja leta, bo reklainacijski odbor razprav ljal v torek dne 28. t. m. = Naročilo modernih vagonov za brzo-vlake. Naše prometno ministrstvo je nedavno v Nemčiji (preko kartela tvornic vagonov) naročilo 33 velikih modernih vasonov za brzovlake, ki bodo stali 2.8 milijona mark (37.8 milijona Din). # — Polovična vožnja za obiskovalce pne banovinske vinske razstave v Mariboru. Generalna direkcija državnih železnic je z naredbo od 24. marca t. 1. G. D br 2j 103*31 odobrila polovični popust vozne ce« ne za obiskovalce I. banovinske vinske razstave in sejma, ki bo od 10. do 12. ma« ja v Mariboru. Polovični popust voznih cen velja od 6. do 16. maja za vse vlake jugoslovenskih državnih železnic, izvzemši SOE. Legitimacije pa polovično vožnjo se dobe pri Vinarskem društvu za dravsko banovino v Mariboru Naročilom legi ti ma« cij je pridejati po dva dinarja v znamkah za vsako legitimacijo. Za razstavne pred« mete velja popust predviden v tarifi del II.. odsek B. XIII. = Samo 80% dividende. Svetovna gospodarska kriza je v gotovih produkcijskih panogah ostala skoro brez vpliva. Nedavno smo poročali o ponovno naraslem ogromnem dobičku švedskega vžigaličnesa trasta odnosno njegove finančne družbe Kreuger & Toll Sedaj pa poročajo iz London, da je južnoafriško veliko rudarsko podjetje Rand Mineš Comp. doseglo lani 602.000 funtov čistega dobička (165 milijonov Din) napram 550.000 v 1. 1928 Navzlic povečanemu dobičku bo družba plačala Me< 90% dividen-do (lani 100%). = Prodaja odpadkov od starih vreč. Dne 15. t. m. se bo vršila pri dravskem inten-dantskem skladišču v Ljubljani licitacija gtlede prodaje 4500 kg odpadkov od starih vreč (Oglas je na vpogled v Zbornici^ za TOI. pogoji pa pri omenjenem skladišču.) = Dobave. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 20 t. m. ponudbe slede dobave raznih tiskovin Direkcija državne železarne Vareš - Majdan sprejema do 22. t. m. ponudbe glede dobave tračnic, spoik, vijakov itd. Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 27. t. in. ponudbe glede dobave 1 hladilne naprave za izdelovanje ledu. 1 naprave za polnjenje akumulatorskih baterij, klešč za merjenj3 struje, 1 aparata za preizkušanje električnih svojstev, 50 komadov železnih nosilcev in 1 aparata za čiščenje transformatorske-sa olja. Direkcija državnega rudnika Zenica sprejema do 30. t. m. ponudbe glede dobave kompresorja in 2000 kg karbolineja. Dne 27. t m. se bo vršila pri komandi mornarice v Zemunu ofertna licitacija glede dobave 50.000 kg mila. (Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI.) BORZE 13. aprila. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet srednji, nekaj več potrebe je bilo v devizah London in Curih. Tečaji deviz so v splošnem nekoliko popustili. V Kranjski industrijski družbi je prišlo do zaključka po 320. Na zagrebškem efektnem tržišču je tendenca v Vojni škodi mirna Do prometa ie prišlo le za aranžma no 423.75. V dolarsk;h papirjih je nadalie prijazno razpoloženje in ie prišlo do zaključkov v 8% Blairovem posoiilu no 93.50. v 7% Blairovem nosottlu no 82.875 in v 7 odst. SeHsmanovem ooso-iilu po 83.50. Med bančnimi vrednotami je bil oromet samo v Praštedoini oo n,"50 —922 50: od industrijskih vrednot pa so se trgovale Nar. šum«ka no 25 Danica po 95. Diava po 235 in Sečerana po 290. Devize. Ljubljana. Amsterdam 22-285, Berlin 13.545, Bruselj 7.9102. Budimpešta 9.9206. Curih 1094.1—1097.1 (1095.6). Dunaj 798.28 do 801.28 (799.78). London 276.39 Newyork 56.675—56 875 (56.775). Pariz 222 44. Praga 168.11—168.91 (168.51). Trst 296.64 do 298 64 (297.64). Znereh. Amsterdam 22.795 — 22.855. Dunaj 798.28 - 801.28, Berlin 13.53 — 13.56. Bruselj 791.52, Budimpešta 990 _ 993. London 275.99 - 27679. Milan 296.754-298.754. Newvork ček 56.675 — 56.875. Pariz 221.44 do 223.44. Praga 16.11 — 168.91, Curih. Zagreb 9127, Pariz 20.30. London 25 2275. Newvork 519175 Bniseli 72.2. Milan 27.18. Madrid 57^5 Amsterdam ">08275 erlin 123.61, Dunai 73. SofHa 376 ^rsan 15.38. Varšava 58.2, Budimpešta 90.55, Bu karešta 3.06. Efekti. Ljubljana. 8% Blair 93.25 bi., 7% Blair 83.25 bi.. Celjska 150 den., Ljubljan. kreditna 120 den., Praštediona 920 den.. Kreditni zavod 160 — 170. Vevče 128 den.. Ruše 220 den.. šešir 7o bi., Kranjska industrijska 33o zaklj. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma 423.75 — 424, kasa 423-5, za december 423.75 — 424.5. investicijsko posojilo 88 5 den., agrarne obveznice 51.25 do 52.25, 8% Blair 93.25 - 93.50, 7% Blair 82.625 — 82.875. 7% Državna hipotekama banka 83 — S3.5, 6% begluške obveznice g75 _ 68; bančne vrednote: Praštediona 917.5 _ 922.5, Union 174 den., Jugo 78 do 76, Ljubljanska kreditna 120 den., Srpska 184 den., Zemaljska 141 — 142, Kreditna Zagreb 119 den.; industrijske vrednote: Narodna šumska 25 — 26, Gutmann 128 do 135 Slaveks 40 - 42.5, Slavonija 200 den., Danica 95 - 102, Drava 235 - 237, Sečerana 291 — 295, Brod vagon 64—66, Union mlin 70 den-. Vevče 132 den., Isis 43 - 46, Dubrovačka 370 — 300. Jadranska 525 do 545, Trbovlje 305 — 309. Blagovno tržišča JAJCA 4- S tržišča jajc. Pri sedanjih izredno nizkih cenah, ki so že precej padle pod lanski minimum, se je na evropskih trciRCih situacija pomirila. Kakor se zdi, smo zaenkrat dosegli najnižjo točko- V Berlinu so v soboto notirala jugoslovenska jajca o A do 5% pf (fco meja, neocarinjena), kakor zadnjo soboto, odnosno ob koncu marca. LES + Ljubljanska borza (13. t. m.) Tendenca za les nespremenjeno slaba. Zaključena sta bila 2 vasona oglja. Povpraševanje je za 2 va«ona podmere (9 mm in kratic od 9 mm ter* od 1 m navzgor), za 130 kub. m obrobljene mecesnovine (I., II., 30 mm deb., 4 m od 25 — 30 cm širine), za 25 kub. m smre-kovine (I.. IL, 50 mm. 4 m, vse 20 cm firi-ne), za 3350 zabojev (vezanih v zvezke, lz lepega belesa lesa. izključeno razbito bla-Br. 26485«. _5623 Stare železne barele kupi tvrdka d* d. Ltnbljana Prozoren papir za vse s vrhe, kaker tudi za vkuhava-nje sadja ln po vrtnine STANIOL LISTI — AGAB - AGAR, VANILLN, 100 % kem. čist, nudi najugodneje iz skladišča tovarn, zastopnik A. Isakovic, Beograd Kap. Mišina 9. Sprejmemo preprodajalce za prozorni papir.' 5626 sa privatne odjemalce IšCE denarni zavod. Ponudbe solidnih gospodov prosimo pod šifro: »Osigurana štednja« na oglasni oddelek »Jutra«. 5635 Iz življenja in sveta Tragična usoda Viviane Gordon Angleško nemški zakoni fz severne Anglije se je prošle dni vrnilo v Nemčijo šest nemških žen, ki so se omožile za časa zavezniške okupacije Po-renja z angleškimi vojaki in so po izpraznitvi zasedenih krajev odšle z njimi v njih domovino, žene so večinoma iz Kelmoraj-na. ,samo ena je iz Berlina. Vse so se omožile v času, ko je bilo nemško ozemlje zasedeno od angleško-francoske vojske. Nemke so se sestale v New Castleu in Tvnnesu ter so se skupno odpeljale v domovino. Ena izmed njih je vzela v Nemčijo tudi svojega otroka. Mož jo je zaman pregovarjal, naj ostane pri njem. Pri vseh ženskah je domotožje poglavitni vzrok po-vratka v domovino. Civilni zakon v Avstriji? Avstrijski poslanik pri Vatikanu dr. Kolilruss se že dober teden dni pogaja s papeževim tajnikom zaradi ureditve vpra* ŠHnja zak;>na v avstrijski republiki. Poro« čajo. da zahteva Vatikan za dovolitev olaj« sevalnega postopka pri ločitvi zakonov ce» lo vrsto protiuslug, predvsem novo kleri« kalizacijo šole. Te zahteve pa bodo zavr» nili ne 'e socialni demokrati, k' so bila v opoziciji, ampak tudi velenemci. Papežu pa sc ho mogoče posrečilo dobiti koncesijo v kakšni drugi obliki. Ameriška morala Angleški državljanki Peggy Burton, ki je potovala za zabavo v Ameriko, so oblasti Zedinjenih držav zabranile vstop na njeno ozemlje. Izjavile so, da je »moralno izprijena ženska«, ker se je pri običajnem zasliševanju z uradniki, ki pregledujejo potnike, pokazalo, da je bila 1. 1920. ločena od svojega moža po lastni krivdi. Dva dneva je prebila Burtonova kot internirana tujka na Ellis Islandu, potem pa se je vkrcala na prekomornik »Bremen« in odrinila nazaj v Evropo. Najnovejša raketna konstrukcija Inženjer Reinhold Tiling, bivši vodja letališča v OsnabrUcku, je izumil raketo novega tipa ,ki združuje lastnosti s topom izstreljenih krogel in brezmotornih letal. Prvi poskus s to raketo bo izvršil Tiling še ta teden in upa, da bo zletela v višino več tisoč metrov ter pristala 7—10 km od vzletnega mesta. (Opozarjamo na članek »Pred novimi raketnimi poskusi«, ki izide ta teden v ilustrovani reviji »življenje in svet«.) Kolesarenje Kolesarenje je v splošnem zdrav gibalni način za telo. ker deluje po eni strani proti škodljivosti preobilnega sedenja, po drugi strani nas pa vede v tesne stike z na ravo, solncem in zrakom. Kolesarenje je torej priporočljiv šport. Seveda pa ostane koristen le toliko časa, dokler ga ne začnemo pretiravati. Kdor izkorišča ta šport v rekordistične svrhe, komur rabi za to, da bi sključen nad krmilom, v prahu in sopeč prehitel svojega prednika, ta dela svojemu zdravju slabe usluge. Kolesarji morajo imeti zdravo srce in pljuča, drugače je bolje, da to stvar opu-ste. Tako je tudi bolje, da ne vozijo v hrib, kajti v tem primeru zahteva kolo od srca še posebnih naporov. Nicho£as Longworth Nove tajnosti iz življenja umorjene yorškega Konec prošlega tedna je newyorška policija aretirala nekega poklicnega zločinca, ki je na sumu, da je pomagal umoriti gledališko igralko Viviano Gordon. Aretacija tega človeka odkriva porazno sliko miljeja, v katerem je živela pokojnica, ka- igralke — Skrajna nemorala ncw-podzemlja kom Viviane Gordon, tako da se iznova pojavlja sum, da ni bil cilj zločincev samo oropati pokojnicc, marveč jo spraviti s sveta, da jih ne bi mogla izdati. Ugotovljeno je, da je Gordonova, ki je večji del svojih dohodkov dobivala z izsiljevanjem imovitih zakonskih mož, bila po drugi strani sama predmet izkoriščanja. V rokah jo je imel neki brezobzirni priležnik, ki jo je zelo goljufal. Očividno je prišla na ta način Gordonova ob sto tisoče dolarjev, ki jih je izgubila z nakupovanjem zemljišč in pri špekulaciji z delnicami kakor tudi s posojili, ki so jih bili od nje izsilili. Nazadnje je prišlo tako daleč, da je svoje bančne depozite dvignila in skrivala denar v svojem stanovanju ter ga celo nosila pri sebi. Policija domneva, da so jo morilci oropali ne le dragocenih kožuhov in draguljev, ampak tudi večjega denarnega zneska, ki ga je imela pri sebi v noči, ko je bila napadena. Rusija bo gradila zrakoplove Rusija se je odločila osnovati redne zračne zveze med Moskvo in odročnimi deli Sibirije ter Daljnega vzhoda, s katerimi ni biio doslej nobenega pravega prometa. Svet ljudskih komisarjev si je izbral v to svrho zrakoplove Zeppelinovega tipa. V bližnjem času bodo započeli velikopotezno propagandno in zbiralno akcijo za gradnjo takšnih zrakoplovov. Odkar je dr. Ecke-ner posetil Moskvo, je bila sovjetska vlada z znamenitim zrakoplovcem in vodjo Zeppelinovih delavnic v Friedrichshafnu v stalni zvezi. Zeppelinove delavnice bodo po vsej priliki tudi zgradile prvi zrakoplov za boljševiško državo, dočim bi izdelavali nadaljnje zračne ladje v Rusiji sami s pomočjo nemških inženjerjev. Podobno je napravila, kakor znano, tudi Amerika. Med glavnimi nalogami bodočega zra-koplovnega prometa v Rusiji bo prevoz dragocenih kožuhovin iz daljne Kamčatke in iz Jakutska v Moskvo. Ti kraji so tako težko dosegljivi, da so znašali stroški za dosedanji način prevažanja vsako leto ogromne milijone. Zanimivo je, da so se boljševiki vendarle odločili za Zeppelinov tip, čeprav so imele druge države, kakor Angleška, Francoska in Italija, z zrakoplovi najslabše izkušnje in so jih popolnoma opustile. Zanimivo pa je tudi to, da se Japonska isto-tako ni dala prestrašiti od slabih uspehov drugih držav in da prične v kratkem sama graditi zeppeline. Fatty Arbuckle, največji filmski komik predvojne Amerike in predhodnik Charlieja Chaplina, je umrl prav tako reven in zapuščen, kakor je bil nekoč imovit in slaven. O njem je pisalo nedeljsko >Jutro« v rubriki Kino. Prva slika o uporu na Madeiri Oddelek uporniških čet je snel zastavo portugalske republike in obesil na drog zastavo upornikov. Andereon Seott, odličen angleški letalec, j poroke polno glavo skrbi. Kar meni prepusti, videl boš, da pojde vse brez zadržka!« In res je Slo brez zadržka. Ko se je Heinz drugi dan vrnil h kosilu. ga je sprejela Erika z zmagoslavnim obrazom. »Vse Ja v reda. Teta je seveda s Tešeta pristala. In podnevi bo tvoja mati itak pri naju dveh, kadar ne bo imela opravkov.« Molče je posrebal svojo juho. Nato se je zleknil nazaj to majale z glavo gledal ženo, kakor da je ne more razumeti. »Samo nekaj mi povej, Erika. Ce si že sploh mogla prositi gospo Heidlaufovo za to veliko prijaznost, kako se ii misliš oddolžiti zanjo?« ....... Erika je veselo zmajala z glavo in sa pogledala takisto kakor malo prej on njo. »Ti si pa res strašno okoren človek! Prvič ni vendar nič posebnega, če leže teta Meta za nekaj dni na divan v svoji obednici in odstopi spalni kabinet tvoji materi, in drugič bova imela še dovolj prilike, da ji ustreževa s svoje strani. Kadar bo na primer Maja priredila tu kak koncert, si vzameva dva draga sedeža in bova razen tega še agitirala zanjo v svojem krogu. Sicer pa — pravkar mi je prišlo še nekaj na um: preden se dame razidejo po letoviščih, moram itak še prirediti velik kavni venček. Tvoja mama je kakor nalašč tu in bo pri tej priliki videla, kako lepo m ugledno družbo imava. Razen nje pa povabim tudi teto Meto. Stavim, da bo tako dobila spet novih ur, in to je za njo glavno.« To je rekla z velikim samozadovoljstvom to IjudomiKm pokroviteljskim izrazom. ... . . , Heinz Thursen je molčal. Erika je rmela trenutke, ko ga je njena miselnost neizrekljivo dražila in razburjala. 10. Materino bivanje na Dunaju je minilo še bolj klaverno, nego je slutil Heinz v svojih prvih skrbeh. Vsa gostobesedna Erikina pojasnila niso mogla prihraniti stari ženi grenkega razočaranja nad tem, da v sinovi hiši ni bilo prostora zanjo. Prenesla je to seveda mirno hi dostojanstveno, a Heinz Je vendarle čutil, da io je neskončno bolelo. To je shitfl tem boli, ker se je mati pri njem nekako boječe stiskala to potuhovala, kakor bi neprestano pazila, da ne bi bila nikomur na poti. Njen pogled je zmerom visel na Eriki, zmerom je vse hvalila to pri sleherni razliki mnenj se je brez nadatojega postavila na snahino stran. Nekoč, ko je bil Heinz z njo sam, jo je vprašal, zakaj to dela. »Tako se vedeš, mama, kakor da te pri nas samo trpimo, ko si vendar prva, najprva oseba v hiši!« Gospa svčtnikova se je jela prestrašeno braniti. »Ali, Heinz — prva oseba je vendar povsod gospodinja! In tako tudi mora biti.« »Res? In ti, mama, ali se nisi doma vse svoje življenje hotč postavljala na zadnje mesto?« »Tako? Ce si nisi tega samo domišljal!« »Ne, res je bilo tako. Ti si se zmerom ravnala po načelu: najprej vsi drugi — potem šele jaz! In prav zato, ker si bila do drugih zmerom tako dobra .bi morala zdaj na svoje stare dni —« Obmolknil je in zastrmel predse. Cez nekaj časa je skoraj očitajoče dodal: *Sicer pa — ali veš, da si me v tem pogledu zelo razvadila? In da za člo' veka v poznejšem življenju ni dobro, če je tako razvajen?« Gospa svčtnikova je najprej zardela, nato prebledela in vsa pre-padena pogledala svojega dečka. »Ali, Heinz — kaj hočeš prav za prav reči?« Profesor si je potegnil z roko po čelu. Za trenutek sta gledala mati in sin drug drugemu iz oči v oči, nato sta oba temno zardela to mahoma odvrnila pogled. In kakor da bi bila zmenjena, sta Jela oba hkratu govoriti o postranskih, oddaljenih rečeh. ii II Potrt! ▼ globokem Salpranjo javljamo flfilB sorod« mikam. prijateljem in znancem pretužno vest, da nas je naša nad vse ljubljena hčerka, 6estra i■fvanfca (Pocefe dijakinja r 19 letu starosti v nedeljo zjutraj po mučnem trp< Ijenju za vedno zapustila. Pogreb bo ▼ torek, dne 14. ajprita ob po! Štirih po» poldne iz Magdalen&ke mrtvašnice na Pobrežju. Maribor, dne 12 aprila 1931. 5627 Žalujoča rodbina. Obilna Ljubljana Mestni pogrebni zavod H Globoko užaloSčenl naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oče, sin, brat is svak, gospod Anton Steiner strojnik državne železnico dne IS. t. m. po kratki, mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v sredo, dne 15. aprila 1931 ob 4. uri popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne IS. aprila 1931. 5660 Globoko ialujočl ostali. NaS ugledni, zaslužni član, soustanovitelj našega društva, večletni marljivi in vestni blagajnik in častni član, gospod Ivan Kotnik že L Inšpektor v pokoju imejitelj reda sv. Save 5. razreda je dne 12. aprila 1931 ob 21. url mirno v Gospodu zaspal. Pogreb preblagega pokojnika se bo vršil v četrtek, dne 16. t. m. ob 16. url popoldne na župno pokopališče ▼ Guštanj. Naj v miru počiva! GufitanJ, dne IS. aprila 1931. KRAJEVNI ODBOR RDEČEGA KRIŽA V GUŠTANJU. 5833 VABILO na redni občni zbor Posojilnice v Brežicah r• i. z o. z, ki se bo vršil v četrtek, dne 23. aprila 1931 ob 18. nri v lastni pisarni* »Narodni dom«. DNEVNI RED: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Poročilo računskega zaključka za 1. 1930. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev računskih pregledovalcev. 6. Sprememba pravil. 7. Čitanje revizijskega poročila. S. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob 18. uri ne NJ sklepčen, se vrši eno uro pozneje v istem prostoru in z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki bo sklepal ob vsakem številu udeležencev. NACELSTVO. Ali bodo pte&e re« Izginile? Čudijo se, da je pri nekaterih rast tas sopet oživela Nič novega, od kar Je »INE8« tanajden. — Kdor ga uporablja, mu koreninioe poženo šepet zdrave lase. Lonček mazila »INES« 88 Dta. Naroča ss pri »INES«, LJubljana, Meraodna aUea 1/U. 8147 STRELOVODI Sedaj je že skrajni čas, da pustite vaš STRELOVOD preizkusiti od strokovnjaka. Bolje je, da ga odstranite, ako ni pravilno montiran. STRELOVODE popravlja in nove montira za ceno od 650 Din naprej oblastveno koncesioni- rani instalater R. JAKELJ, Slovenjgradec Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, kl smo jih prejeli povodom smrti našega iskreno ljubljenega soproga, očeta, starega očeta, brata, strica in tasta, gospoda LudovikaTschada uradnika Kranjske hranilnice v pokoja za poklonjeno cvetje in za nad vse čaščeče spremstvo na njegovi zadnji poti se tem potom vsem najtopleje zahvaljujemo. V Ljubljani, dne 13. aprila 1931. 5633 Globoko žalujoči ostali« Zahvala. Za premnoge dokaze iskrenega so žalja m sočutja, ki so nam došK ob nenadomestljivi izgubi našega dobrega soproga, očeta, deda, pradeda, tasta in svaka, gospoda IVANA LAVRIČA st. načelnika posojilnice, trgovca, posestnika Itd. kakor tudi za poklonjene vence in cvetje se tem potom najiskrenejše zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni vsem onim mnogobrojnim prijateljem to znancem, ki so prihiteli od blizu in daleč ter spremili dragega nam pokojnika na njegovi zadnji poti. Travnik - Loški potok, dne 10. aprila 1931. Globoko žalujoči ostali. ovantcdna mukat 2eUtaa (tatinska pateal postelja sloiljiva. • ta-peciraflom aadraeo«. tale pr aktKoa ta vaako hiio, hoUU. «ote« alul-be te potufut« * o»ok« lUa« aamo Dta M. . Razpoiitiaa po poiiM-bom povttt)«. ilofHiva." a »apMiranim tatdracoa. Ml« r«' titaa. ata«« mm D 2M> (Licg.atakl) «at»a»ii« «»• ali. tU«« MM Ota SM. dob iIuihTum d »5#. l aaozovie. zagkeb hjca n. krepi In zdravi ŽELODEC LOVRO SEBEN1K Liubliana VIL Ui UZtLt&lOSi 0%. Maoiifc # Kurja očesa Ifajbolji« mMm pf«U kurji« aftaaon »CUrta« b t DoMta v lekarnak, rijafa aH oararoMt I« trio« ta gteTaaga akladilča čuva] t« m pooaredb! 961 M« Hrnjak lekarnar — Sisak Zahvala Podpisanemu Lovni Zoren s Viča St. 13 je požar uničil gospodarsko poslopje z vsemi gospodarskimi stroji in drugo vsebino. Zavarovan sem bil šele par mesecev pri »Jugoslaviji«, ki je škodo tako) ocenila in poplačala v mojo popolno zadovoljnost. V prijetno dolžnost si štejem, i s jem, da izrekam družbi javno zahvalo. Ljobljana, 13. aprila 1931. LOVKO zone Kameninaste CEVI t vseh dimenzijah te oblikah trna stalna v zalogi »MATERIAL« trg. dr. i a a LJUBLJANA, Dunajska c. 3&2 TELEFON 27—16. — BRZOJAV: MATERIJAL Išče Mestna hranilnica v Črnomlju. Zahteva se, da reflefctanti pri nastopu službe položijo kavcijo v znesku enoletne plače. Prošnje se sprejemajo do konca aprila. Plača po dogovoru. 5628 Obilo* Ljubljana liesuii pogrebni uvM V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem ln znancem, da je naša srčno ljubljena soproga, nepozabna mamica, babica in prababica, gospa MARIJA SKUŠEK roj. Nahtigal dne 12. aprila 1931 po dolgem mukapolnem trpljenju, večkrat pr«rt-dena s tolažili svete vere, Bogu vdano preminula. Pogreb nepozabne in nenadomestljive se bo vrBil ▼ torek, do« 14. aprila, ob 15. uri popoldne od doma žalosti, Pred Škofijo itev. 3, na pokopaliiče k Sv. Križu. Sv maša zadušnica se bo brala v ljubljanski stolnici v sredo, dne 15. aprila, ob 8. uri. ' V LJubljani, dne 12. aprila 1931. Ivan SkuSek, revizor davčnih uradov r p„ soprog; Iva«, Oskar, en-gelbert, Franc, sinovi; Angela, Marija - Tsuneko, Zofija, sinahe; vtri vnuki ln ostalo sorodstvo. V neizmerni tugl naznanjamo tužno vest, da }e naš sriJ-noljubljeni soprog, brat, svak in striček, gospod Vekoslav Čander uradnik pri srezkem načelstva nenadoma preminul v 42. letu svoje starosti Pogreb nepozabnega rajnega bo v torek 14. aprila ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti na mestno pokopališče. Krško, dne 12. aprila 1931. Globoko žalujoča FINI CANDER, soproga. Rodbina DAVORIN CANDER to ostaH sorodniki. Cefte malim oj/os«ftt i Ženitve, dopisovanja, naznanila ter oglasi trgovskega, reklamnega ali posredovalnega značaja: vsaka beseda 1.— Din. Pristojbina za šifro 5.— Din. Najmanjši znesek 10.— Din OstaH oglasi: vsaka beseda 50 para. Pristojbina za iifro 3.— Din. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra«, je plačati ie pristojbino 2.— Din. Pri* stojbine je vposlati obenem z naročilom. Čekovni račun pri Poštni hranilnici v Liubliani 11.842. — Telefon številka 249Z 3492 Naslove malih oglasov dobite takoj po izida tista w podružnicah ,Jutra* 9 •Mariboru, 9 9 •Voeem mestu, 9 *Grbootjah in mi ki sprejemajo tudi naročila na male oglase in inserate. Učenko m »trojno pletenj« sprejmem na Trnovskem pristana št. 14. 15220-1 Dekle pridno hi pošteno, vajeno i lihe in V3eh del, dobi takoj službo v trgovski hiši ma deželi. — Po možnosti m?msk-o govorečo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 15402-1 Trgovski pomočnik mešane stroke, pošten in delaven, ki govori tu-d; nemško, dobi takoj službo 6 hrano in stanovanjem v hiši. Ponudbe na naslov: M. Berdajs, Maribor. 15381-1 Trg. vajenca fa dobre hiše in s predpisano šo4. i7.obr.ubo sprej me M. Berdajs, trgovina s špecerijskim blagom in ee-ir.eni, Maribor. Hrama in stanovanje v hiši. 15382-1 Gospodično nemškega jezika, soli-dn« in pošteno, iščem k dvema dečkoma. Prednost imajo samo orne, katere znajo šivati. Ponudbe na ogla-sni oddelek »Jutra« pod »St. 2018-7«. 35127-1 Šoferja vojaščine prostega, mladega in treznega, neomenjenega, ki bi opravljal tudi druga dela, iščemo za takoj k osebnemu avtu. Ponudbe z navedbo zahtev kov in prepisi spričeval na oglasni oddelek Jutra po-d značko »Snežnik«. 13345-1 Mesarskega vajenca krepkega fanta sprejmem z vso oskrbo. Ponudbe na oglas. oddelek »Jutra« pod šifro »Mesar«. 15387-1 Trg. pomočnico dobro prodajalko v mešani in ma.nufakturm stroki sprejmem takoj aii s 1. junijem. Ponudbe na oglasni" oddelek »Jutra« pod šifro »Trg ob železnici«. 1538-1-1 Vrtnar, pomočnika nfadega in marljivega, ter hlapca k konjem in za vrtna opravite iščemo. Ponudbe na: Brado Katzler, vrtnarija. Karlova«. 15406-1 Vrtnarja samostojnega, ki se dobro razume na povrtmino. sadjarstvo in cvetlice, iščemo m takojšen nastop. Starejši: samci imajo prednost. — Ponndbe na naslov: Golob, Iy?sno brdo, pošta Vrhnika 1.5391-1 Delavce za opekarno ki s« ie delali pri strojih, i«?e opekama Muller. Zagreb, Samostanska ulica 3 15407-1 Kroj. pomočnika m velike kose, * hrano in «t«.novanjem v hiši sprejme ta.koj Josip Sežon, krojač, CerkDiea pri Rakekn. 15395-1 Kroj. pomočnika dobro izvežbanega v velikem m malem delu, sprejme M. Caserman, Šmartin-ska ee?ta 9. 15409-1 Učenke sprejmi« m "dni atelje Se-Ijak, Gradišče 10. 15309-1 Kovaškega pomočnika stareea 3P -SO let, zanesljivega pri kova.nju konj in tw„ sprejmem proti plači po dogovoru. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 15413-1 Postrežnico sa popoldne od 1. ure dalje sprejmem na Vodovodni cesti' 5/TT. 15414-1 Mizar, pomočnika in vajenca sprejme takoj Josip Zavrl, mizar, Velesovo. p. Cerklje-Kranj. 15383-1 Trg. pomočnika špecerijske stroke, mlajše, ga in agilnega sprejmem takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Specerist 1931«. 13191-1 Brivskega pomočnika mladega hi solidnega, samostojnega delavca — ter vajenca sprejmem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 15441-1 Tekača ali učenca 14—15 let starega sprejmem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 15427-1 Prvovrstne šivilje samo dobro izvežbane v delu damskih oblek, dobe delo pri »Elite«, Ljubljana, Prešernova ulica štev. 7. 15433-1 Posredovalnica Mrak, Ljubljana, Sv. Petra cesta 8. rabi vež mladih natakaric. 15457-1 Hotelsko sobarico veščo nemščine ter zmožno kavcije, sprejme hotel Štrukelj. 15473-1 Mehanik, nčenca z 2. razredi srednje šole sprejme Frane Sauniig, Ljubljana, Pražakova ul. 2 15490-1 Izkušeno šiviljo za otroško perilo in oblek-ee, išče dobra hiša. Naslov pove oglasni -oddelek »Jutra«. 15472-1 Šivilj, pomočnico sprejmem takoj v Cerkveni ulici St. 15, prtffičje. 15482-1 Brivskega pomočnika sprejme takoj Rožič v Šiški 45488-1 2 tapet, pomočnika takoj sprejme Franc Korošec, t-apetnik na Bledu. 15487-1 Za nemško konverzacljo potrebujem zmožno osebo. Ponudbe z narvedbo honorarja na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Uspeh«. 15412 4 Camernlkova šoferska šola LJubljana, Dunajska e. 36 f Jugo - Auto) telefon 2236. Prva oblast. koncesijonarana Prospekt 15 zastonj — pišite ponj! 251 Graščinsko kuharico (HerrschaftskCehin) dobro in samostojno, iščem za 2ta deželo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »24«. 15156-1 Šivilj, pomočnico sae-etnico sprejme modni atelje M. Sare, vila Trnovska, Butar jeva 4-a — poleg Vrtače. 15446-1 Ribiča, ozir. hišnika iščem. Dam prosto stano-•vanje in zaslužek pri ribolovu. Upokojenec brez otrok fma prednost. Po-rndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Ribič«. 13185-1 Oblastveno koncesljonlrana šoferska šola Gojko Pipenbacher LJubljana, Gosposvetska 12 — Zahtevajte informacije. 13027-4 Sinit* iue Plačilni sitar 90 let im kavcije zmožen, išče službo. Ponudbe pod ».Plačilni« na oglasni oddelek »Jutra«. 132S9-2 Začetnica absolventi ti ja trgovske šole, vešča polog vseh pisarniških del perfektno nemščine in slovenščine ter obeh stenografij, prosi mesta takoj ali pozneje. Naslov v oglasnem oddelku »Jntra«. 15131-2 2 perlektnl kuharici samostojni — prva vešča domača inozemske in di etetične kuhinje, druga pa izborna pomočnica v zgoraj omenjenem, želita na-meščenja v letovišču. Ponudbe na: Ana Ljubd, Maribor, Koroška cesta 17. 15379-2 Prodajalka vajena mešane stroke ter vešča slov. in nemščine, želi s 1. ali 15. majem na-meščenje na deželi. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 15401-2 Slaščičar, pomočnik išče službo. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dober delavec«. 15411-2 Brivski pomočnik dober bubi štucer, želi svoje dosedanje službeno mesto, kjer je že 5 let — premeniti. Naslov: Pire, brivski salon Svetec, Novo mesto. 15367-2 Prodajalka dobro izurjena v trgovini mešanega blaga, želi premeniti mesto. Pomagala bi tudi v gospodinjstvu. Ponudbe na podružnico Jnt.ra v Norem mestu pod šifro »Vestna in poštena«. 15369-2 Knjigovodinja zmožna slov. in nemškega jezika v govoru in pisavi, išče mesta. Zaposlena je bila prreko 10 let pri stavbnem podjetju. Vajena je tudd vseh ostalih pisarniških del. — Ponudbe pod šifro »Zanesljiva moč 38« na podružnico »Jutra« Potnike v manufakturni stroki do bro izvežbane, za obisk privatnih strank po Gorenjskem, sprejme že dobro vpeljana tvrdka. Pismene ponudbe pod značko »Stalna služba 31« na ogl. oddelek »Jutra«. 13122-5 Fiksum in provizijo dobe t manufakturl verzi rani potniki za obisk privatnih strank v Ljubljani, okolici ali vsej Dravski banovini. Nastop takoj. — Pismene ponube na oglasni oddelek »Jutra« r Ljublja ni pod značko »Fiksum«. 11870-5 JUrfefrim Dieselov motor 25 HP, znamke Deutz, v popolnoma dobrem sta nju, ugodno proda tovarna testenin »fekate-te« Ljubljana. Posredovalcem provizijo. 15306-10 Avto-limuzino malo rabljeno — znamke Adler prodam. Na ogled v Strossmajerjevi nlici št. 5 15266-10 Maribora. 15378-2 Plačilna natakarica z dobrimi spričevali, zmožna kavcije, išče službo za serijo. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Zanesljiva moč 76«. 15376-2 Prodajalka dobra moč. Izurjena T trgovini z mešanim blagom, Išče v katerem-ko-11 kraju službeno mesto Pismene ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Vešča moč«. 15298-2 Mlad trg. pomočnik mešane stroke, vojaščine prost, želi s 1. majem premeniti službo r mesto ali na deželo. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 13256-2 Perfektna kuharica samostojna gospodi/njo, z letnimi spričevali, ki govori slovensko in nemško, išče mesto pri boljši družini — tudi na deželi. Ponudbe na naslov; Kastelic Frančiška, Pragersko 38. 13216-2 Kuharica zmoftia samostojno voditi gospodinjstvo, išče službo za takoj, pri starejši osebi ali »a gostilni. V. Mausar, Dunajska cesta štev. 93. 15440-2 Mlad fant vojaSSine prost, želi službo skladiščnik* sluge, ali kaj sLičnega. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 15437-2 Pisarniška dela na pisalni stroj ali z lastnoročnim pisanjem sprejmem. Zanesljivo in zaupno — Naslov v slaščičarni N. Privšek, Dunajska cesta 7. 15425-2 Slaščičar, pomočnik starejši, r vseh delih stroke dobro izvežban, želi premeniti službo, eventualno tudi za sezijo v letovišče. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 15454-3 Šofer Štiriletno prakso, pošten in trezen, išče službo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 15455-2 G. Th. Rotman: Zgodba o Vrtismrckn in Šilonoski (Ponatis prepovedan.) Ker je bilo ravno t sredo popoldne in smo imeli prosto, sem stopil do Šilonoske vprašat, ali ne bi hotela iti z menoj na iz-prehod. Seveda je hotela. A komaj sva pri šla do vode, je veter pograbil moj novi klopnih in ga — ffft» — odnesel na sredo potoka. Čevljar, pomočnik mlad, za vsako zbito delo, išče službo. Irvan Mok — Pokaše, pošta Zg. Polska-15470-2 V lekarni, drogeriji ali kaj podobnega, kot pomožna moč išče mesta 36 let stara gospodična, ki je bila kot preddelavka več .let zaposlena v laboratoriju kem. tovarne. Dopise pod »Pridna in točna« na oglasni oddelek »Jutra« 15474-2 Pisar, praktikantinja poštene robine, ki je dovršila 4 meščanske šole z maturo, prosi za mesto. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Praktikantinja 478«. 15478-2 2 izučeni šivilji izurjeni v vezenju perila, in ki bi tndi pomagali pri pospravljanju »ob in v kuhinji, iščeta mesta pri boljši družini. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 15483-2 potnihi Stabilnega potnika išče za stalno tovarna vate v Mariboru, Dravska 16. 15370-5 Za Gorenjsko sprejmem več potnikov za obisk privatnih strank, s-Marrafakturisti imajo prednost. Služba stalna. Pismene ponudbe na podružnico »Jutra« na Jesenicah pod šifro »Fiksum 660«. 13237-5 Avto »Ford« zaprt voz, malo rabljen, v izvrstnem stanju ugodno proda tovarna lepenke v Tržiču. 15264-10 Chevrolet, poltovorni takse prost v dobrem stanju, dobre pneumatike, prodam za 12.000 Din. Ogledati v garaži Kopač, Bleiweiso-va cesta 52. 15109-10 Prikolico ra motorno kolo, event. brez karoserije poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 15147-10 Motorno kolo Wanderer, v zelo dobrem stanju takoj ugodno proda Semenič, Krakovska ul. 13 15468-10 Motorno kolo 4 HP, dobro ohranjeno poceni proda Franc Kosdč, Zadraga 2, pošta Križe n« Gorenjskem. 15475-10 Dirkalno kolo lahko, ugodno proda Jo«p Tratnik, Ilovica št. 5 — pri Dolenjski cesti. 15416-11 Moško kolo dobre ohranjeno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 15456-11 Volno za modroce zelo poceni razprodaja Sega, Cankarjevo nabrežje štev. 5/1. 15428-6 Ugodna prilika! Vsled bolezni poceni prodam Ia inventar za mlekarno, delikates. trgovino ali točilnico, ter kompletno spalnico iz trdega lesa. — Istotam. na prometni točki v Ljubljani na razpolago lokal. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dober zaslužek 66«. 15486-6 Brivci, pozor! Kompletno trodelno brivsko opremo proda skupaj ali posamezno Rožič, Šiška 15489-6 fKupirh, Otroško košaro stojalom in otr.>ški športni voziček oboje dobro ohranjeno kupim. Naslov v oglas, oddelku »J.itra«. 15429-7 Suhe mavrzhe kupuje »fProdac, Ljubljana. Prečna ulica. 15477-7 Novo Hšo prodam. Vprašati: Pobrežj* pri Maribora, Vrtna ulica it. 12. 15059-20 Gostilna in trgovina z mešanim blagom, dobro idoča, poleg tudi mlin na 3 pare kamnov ln stope, pri kolodvoru, t gospodarskim poslopjem, 15 oralov gozda m 4 orale travnika, vsled preselitve po eeni naprodaj. Ponudbe na ogl oddelek »Jutra* pod »Do-broidoča 44«. 15144-20 Trgovino po mogočnosti na deželi na štajerskem, eventuelno z zalogo in opremo prevzame takoj mlad človek, s 100.000 Din gotovine. Stanovanje je pogoj, ponudbe ra oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »St. 388«. 15388-17 Lep, solnčnat vrt mestu oddam v najem Maribor, Loška ulica 18. 15373-17 Kolarsko delavnico dobro vpeljano z vsem Inventarjem (orodje ln stroji) ln zalogo suhega lesa. oddam v najem. Pripravna tudi za mizarje. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 15179-17 Družabnika veščega galanterijske stroke, sprejmem takoj kot | Gostilno pomočnika ^ že obstoječi j dobro vpeljano, z le|jra . . stanovanjem in lepim prfl- tovarni trikotaže in noga vic. Denar postranska reč — želi pa se osebno delovanje im nadziranje uslužbencev. Večje mesto Gorenjske. — Tozadevne ponudbe na oglasni oddelek ».Tut.ra« pod šifro »Sigurna bodočnost 156«. 15054-16 Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih eenab Černe — iuvelir Ljubljana, Wotfova oL 3. Spalno opravo dobro ohranjeno kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Cisto in snažno«. 15436 12 Otroški voziček in košarica z žimnicami, čisto, ugodno naprodaj v Grabltvvčeri nI. 6. 15394-6 2 Izložbeni okni kompletni in vrata z roleto, prikladno za trgovino na deželi, ugodno prodam. Ponudbe na "oglas, oddelek »Jutra« pod »Izložba«. 15380-6 GalvanlzerH Prodam _ večjo partijo ie-1-eznih izdelkov za oprave po Din 3 kg. Naslov pove oglasili oddelek »Jutra«. 15205-6 Avbe in nekaj starine pTodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 15173-6 Star hotel, inventar kakor: glinaste in železne peči, okna s steklom, štedilnik in razni drugi predmeti, vsled nabave novega hotelskega inventarja poceni naprodaj. — Več »e izve pri lastniku: A. Polajnar, Novo mesto. 15091-6 Klepar, in inštalacij, orodje prodam — istotako tndi moško kolo prodam ali zamenjam za žensko kolo, v istotako dobrem sta-nju. Poizve in ogleda se pri F. Lončarju v Sp. Šiški, Celovška c. št. 66. 13262-6 Belo spalnico kompletno, z modroci, Cisto, radi selitve zelo poceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 15466-12 Vihrami Novorojenčka oddam v dobro oskrbo. Ponudbe z zahtevo plače na oglasni oddelek »J-utra« pod šifro >Dobra oskrba«*. 15418-14 Mlekarno doJ>r« vpeljano takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 15431-19 Papirna trgovina itd. na prometnem kraju naprodaj. Pismene ponudbe ma oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Takoj 120.000«. 15463-19 Pozor, krojači! Radi odpotovanja prodam krojaško delavnico na Mestnem trgu v Ljubljani. Sigurna eksistenca. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 15479-19 Lep lokal s trafiko, na prometni cesti v Mariboru oddam. — Ponudbe pod »Lokal« na podružnico »Jutra« v Mariboru. 15485-19 Puhasto perje Slsto, {uhana, kg po 48 Din druga vrsta po Din 38 kg. čisto, Sobano, kg po 48 Ihn in čisti _ puh kg po 250 Din razpošilja po poštnem pov zetjn L. Broeovič, Zagreb. Ilica 82. kemična čistilnica perja. 062 Več vrat in oken dobro ohranjenih radi prezidave ugodno proda Ku-strin, Aleksandrova c. 15. 15448-6 Zložljiv čoln za 2 o&ebi, prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 15438-6 Radi odpotovanja ugodno prodam elegantno kompletno spalnico iz trdega lesa, pisalni stroj »Adler« v jako dohrem stanju, otroški stolček, moško kolo in šivalni stroj. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 15422-6 Kompletno okno znotraj polno, za ceno kar stanejo Spe, 3 mJ Ia par-ketov po 40 Din, stara še dobra vrata nekaj belih pečnic za popravo starih peči, pol zastonj radi selitve prodam. Poizve se na Miklošičev? cesti H/TO — desno. 15467-6 Gospodarska samopomoč ina popolnoma novi vzajemni podlagi — brez kapitalizma. Važno za gradnjo hiš in rozdoliži+ev. — Navodila in nasvete daje »MARSTAN« — MARIBOR Vpisnina (v naprej) 10 Din 15371-20 Hiša z vrtom za 30.000 Din naprodaj. -— P o b r e ž j e pri Mariboru, Gozdna ulica 71. 15372-20 Hotel, kavarno ali boljšo restavracijo v Ljubljani, Beogradu ali Zagrebu kupim ali vzamem v najem. Natančne ponudbe na naslov: Oset, Mariborski dvor, Maribor. 15356-20 Vili slično hišo š« ne popolnoma dograjeno, z 1 */« orala zemljišča takoj proda za 95.000 Din, radi družin, razmer Franc Rudolf, Leskovec pri Pra-gerskem. 15374-20 Stavbna parcela vogalna, 1300 kvadratnih metrov velika, najlepša solčna razgledna točka, bližnji del mesta pod Rožnikom prodam po zmerni ceni. — Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Naravno sožitje«. 15340-20 Stavbno parcelo 700 ali 1400 m*, v bližini nove cerkve v Slški prodam — Poizve se t Spodnji Slškl. Cerneto-va ulica 32/1 9456-20 metom 80 hI vina letno, oddam v najem. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod šifro »Odkupnina«. 15375-17 Gostilno dobro vpeljano, z lepim stanovanjem in z letnim prometom 80 hI vina, dam v najem. Ponudbe na podružnico »Jntra« v Mariboru pod »Odkupnina«. 15184-17 Smrekove in borove hlode kupim fco vagon Medvode ali fco vagon nakladalna postaja. Ponudbe t navedbo: »veže aii suhe, na E. Toni«. lesna industrija Medvode. 15096-15 I. nadstropje vile 3 sobe, lep balkon in pri-tfkline oddam s 1. majem po dogovoru. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 15390-21 Stanovanje »obe !n kuhinje oddam. NasJor v oglasnem oddelku »Jutra«. 15430--21 Stanovanje 2 sob in vseh pritkilln — ne daleč od glavnega ali gor. kolodvora iščem za takoj ali za maj. Ponudbe z navedbo najemnin« na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Petčlanska družina« 15254-21 Elegant stanovanje s 5 sobami in vsem komfortnim, nasproti parka v centru Ljubljane oddam z avgustom t. 1. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Avgust 1931«. 15038-21 Stanovanje v Kranju na glavnem trgu, y pritličju na dvorišču oddam s 1. majem. Zelo pripravno za krojača, čevljarja, trgovca t zelenjavo itd. — Pojasnila daje Franc Maj-dič v Kranju. 13190-21 Stanovanje »obe, kuhinje in pritiklin iščem v Šiški. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Zg. in Sp. Šiška«. 15444-21 Stanovanje 2 aH 3 sob, kopalnic« in ?ritiklin, iščem za takoj, onudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Bančni ravnatelj«. 15152-21 Stanovanje 2—S sob, kuhinje in pritiklin išče mirna družina. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Častnik«. 15459-21 Soliden gospod išče s 1. majem sobo ■ souporabo klavirja ter ev. s hrano. Ponudb« na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Soliden«. 15S96-"?. Opremljeno sobo s kopalnico, v eentru me sta oddam « 15. aprilom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 15398-23 Veliko sobo elegantno opremljeno, čisto in soločno, s posebnim vbo dom, sredi mesta oddam dvema »talnima osebama. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 15408-23 Sobo elegantne opremljeno oddam na Miklošičevi eesti. Naslov por« oglas, oddelek »Jutra«. 15410-23 2 gospoda aH dijaka sprejmem po ugodni ceni na stanovanje in hrano. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 15412-23 Solnčno sobo . poseb. vhodom in elektriko oddam blizu Tabora. Naslov v oglasnem oddelku »Jntra«. 15419-23 Sostanovalca s hrano sprejmem v Flori-janski ulici štev. 19,11. 15366 23 Opremljeno sobo lepo, z elektriko, parketom in posebnim vhodom, sreli mesta oddam. — Ogle.1 a ti med 12. in 13. uro. Naslov pov« oglasni oddelek »Jutra«. 15350-23 Opremljeno sobo event. t hrano odd3jn takoj n« Miklošičevi cesti. Noslor v oglasnem oddelku »Jutrac. 15284-23 Sobico prijaMO in zračne takoj oddam gospodični. Naslov v oglasnem oddelkn Jutra 15223-23 Opremljeno sobo z en« ali dvema posteljama oddam. Naslov v ogl. oddelka »Jutra«. 16174-23 Opremljeno sobo solnčno, z električno luč-parketom, oddam Sobo oddam r najem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 15432-23 Opremljeno sobo separirano, iščem v mestu Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Odmah 23«. 15434-23 Opremljeno sobico s parketom in elektriko ter kuhinjo separirano, sredi mesta oddam s 15. majem gospodični ali gospodu — lahko tudi dvema. Pogoj nekaj posojila hišnemu lastniku, v svrho popravila hiše. Ponudbe prosim z naslovom pod »10—15« na oglas, oddelek »Jutra«. 15435-23 Kot sostanovalko sprejmem boljšo gospodično sredi mesta. Naslov v ogl. oddelkn »Jutra«. 15421-33 Opremlieno sobo solnčno, oddam takoj sni ali dvema osebama. Na slov pove oglasni oddelek »Jutra«. 15465-33 Mornar, kapetana ki se j« vozil v soboto, 11. aprila v avtu poleg potnika, na progi Ljubljana —Kočevje, prosi gospodična, g katero je izmenjal par pogledom, za eenj. naslov pod šifro »<">rn« oči« na oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani. 15403-24 Lenčka Srčne čestitke k rojstnemu dnevu! Hvala — vesel, a obenem tradi žal-osten! M. me zapušča — obupavam! Zdrav, izgled dober. Opu sti zbadanja, preveč boli 10.000, bolezen veliko stala Poljube — M. 15404-24 Pletilni stroj poceni naprodaj Trnnv«H pristan št. 14. 15219-29 Rezkalnico za les (FrSsmaschine) rabljeno a dobro ohranjeno kupi lesna industrija Mirko G-ori-šek. Ruše. 13244-29 Tonček!!! Zlati moj, zakaj ne nišeš? Tončka. 15400-24 Opremljeno sobo lepo, z električno razsvetljavo, oddam na Dolenjska cesti. Vprašati v trgovini Trebar, Sv. Petra ceeta 6. 15430-23 Lepo sobo eoparirano, event. e hran« takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 15461-23 Lepo sobo s posebnim vhodom, parketom in elektriko, v novi hiši sredi mesta takoj oddam gospodu za 400 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 15460-33 2 gdč. ali gospoda sprejmem na stanovanj«. Naslov v oglaenom oddelku »Jutra«. 15462-23 Lepo sobo sredi mesta oddam • 16. aprilom ali 1. majem enemu aH dv«ma gospodoma. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 15471-23 1® iodu. Strel iška ul. 84. n. desno. 15102-23 Sostanovalca hrano in vso oskrbo sprejmem takoj za 150 Din tedensko. — Restavracija »Soča«, Sv. Petra cesta R 13207-23 Sobico lepo opremljeno, na Cankarjevem nabrežju štev. 1 oddam mirni gospodični. Vprašati pri hišniku. 16440-23 Opremljeno sobo lepo in velik«, z električno razsvetljavo ter posebnim vhodom oddam s 1. majem solidnemu gospodu. R. B., Rimeka cesta 7/IT, levo, vrata 12. 15424-23 Solnčno sobo g prostim vbodom, parketom, elektriko in balkonom, v I. nadstr. oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 15436-33 Opremljeno sobo posebnim vbodom, v m»-tru mesta oddam. N»«.lJutra< Adoll Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Frane Jezeršek. Za interatni del je odgovoren Alojz Novak, Vsi v Ljubljani,