PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovim Abb postale I gruppo
Cena 60 lir
Leto XXTV. Št. 40 (6933)
PO POSVETOVANJU V RAZNIH PRESTOLNICAH IN POVRATKU V NEW YORK
Tajnik OZN U Tant je zelo zaskrbljen zaradi vedno večjega obsega vojne v Vietnamu
Švicarski poslanik v Pekingu odpotoval v Hanoj - Že šestnajst dni divja v Hue ena najsilovitejših bitk v vsej vietnamski vojni - Osvobodilne sile učinkovito odbijajo vse napade - Moskovski komentarji
TRST, petek, 16. februarja 1968
NEW YORK, 15. — Glavni tajnik OZN U Tant se je vrnil danes popoldne Iz Pariza v New York. časnikarjem, ki so ga čakali na letališču, je izjavil, da nima zanje nobene ^jave, in je takoj odšel na sedež OZN.
Ameriški predstavnik v OZN Gold
targ je zahteval takojšnji sestanek z njim, da bi zvedel o rezultatu razgovorov s severnovietnamskimi Predstavniki v Novem Delhiju in v ^arirj. Funkcionarji Združenih narodov so izjavili, da U Tant ni obvestil ZDA o vsebini teh razgovorov.
Pred odhodom iz Pariza se je U rant sestal v svojem hotelu z indijskim poslanikom v Parizu in se z bjim dolgo pogovarjal. Po pogovoru je indijski poslanik izjavil, da n° U Tant «nadaljeval svoje na-Pore«. Dodal je, da mu je U Tant Predložil sintezo informacij, ki jih jo zbral meo svojim potovanjem, id se je danes zaključilo. Pripomnil je: «Gospod U Tant je skrajno zaskrbljen zaradi sedanjega stanja v Vietnamu, bodisi kar se tiče nrim na svetu, kakor tudi glede Prihodnosti Združenih narodov in naloge, ki jo imajo »
Na koncu je poslanik izrekel pre-Pntčanje, da se stališče obeh vojskujočih se strani lahko zbliža glede nekaterih točk «s pogojem, da ?e na eni in na drugi strani pokaže nekaj dobre volje.»
po informacijan v krogih OZN * je U Tant vrnil v New York rzredno zaskrbljen zaradi najnovejšega razvoja vojne v Vietnamu *n zaradi ameriške nepopustljivosti. Boji se nadaljnje raztegnitve vojne in še zlasti, da bi ZDA začele uporabljati atomsko orožje.
Y nekaterih poučenih krogih pra-"Jo, da so sovjetski voditelji obvestili U Tanta, da bi v primeru, da začnejo ZDA uporabljati atomsko orožje. Sovjetska zveza dobama Vietnamu sredstva, da na enak d^in odgovori.
Predstavnik OZN je izjavil, da U Tant ni sestal z ameriškimi Predstavniki po svojem razgovoru Y Novem Delhiju s poslanikom wlesom. časnikarji so namreč vpraševali, ali je bil Dean Rusk neposredno obveščen o rezultatu u Tantovega potovanja in o njegovih stikih s sevemovietnamski-"h predstavniki, preden je včeraj rzjavil, da so bila vsa poizvedovanja pri hanojski vladi negativna.
, u Tant je bil nedvomno obveščen v Parizu tudi o francoskem »tališču, t. j. da se morajo predstavniki osvobodilne fronte udele-ztti morebitnih mirovnih pogajanj.
v Bernu so danes uradno javili, da bo švicarski poslanik v Pekin-»d.Oscar Rossetti odpotoval v Hanoj, da (.obdrži stike, ki jih je *®ta 1962 navezel njegov prednik«. Rossetti je že odpotoval iz £!*inga v Hanoj, kjer bo v pri-rkjdnjih dneh začel razgovore.
Zvezni politični departma, ki je Jo novico potrdil, je odločno izključil možnost švicarskega posredovanja v sedanjem trenutku. Dalje poudarjajo v Bernu, da švicar-T® Poslanik nima s seboj nobene Poslanice zvezne vlade ah drugih
vlad.
List «Tribune de Genčve« piše, o® namerava švicarska vlada s te-•j11 razgovori doseči naslednje: 1. oati Severnemu Vietnamu v skladu ® švicarsko tradicijo človečansko Pdthoč, ki naj v neki meri izravna Pomoč, ki jo Švica daje drugi stra-*“ v Vietnamu. 2. Otipljivo poudari dejstvo, da ostane Švica na razpolago obema vojskujočima se »uankama, če sta mnenja, da potrebujeta njene dobre usluge. ,J?AJGON, 15. — Ameriške vojne vjoje, ki pripadajo sedmemu lad-“®vju, gg (janes obstreljevale s 150-'Oihmetrskimi topovi mesto Hue, "J®r se osvobodilne sile že 16 dni učinkovito branijo pred izredno si-Ovltitni napadi ameriških sil ter s ®voje strani tudi napadajo. Istočas-s° utrjeni del mesta bombardi-k^^užnovietnamski in ameriški
. Y Hue divja že 16 dni ena naj-PrjJ srditih bitk v vsej vietnamski vojni. Vsak dan so krvavi boji turi Po ulicah. Osvobodilne sile imajo trdno v rokah položaje ob Juž-obzidju utrjenega dela mesta ji? vsa ameriška prizadevanja, da mesto zavzeh, so bila zaman. ?aJ8on je nujno poslal ojačenja v gj* staro cesarsko prestolnico, ki je KPmj popolnoma porušena. .Američani se danes izjavili, da oodo mesto popolnoma znova za-v 15 dneh. toda že pred 10 dnevi so napove-®ii. da bo mesto padlo v enem j)nevu ali dveh. Mesto je skoraj P°Polnoma porušeno in granate, ki lan- danes izstreljevale ameriške ®dje, so samo spremenile v prah ruševine. Izgube na obeh straneh j*) Precej velike. Nekateri vojaki,
:' so se včeraj vrnili v Sajgon, so ‘Javili, da so južnovietnamske iz-goPe zelo velike.
1 udi v Sajgonu in zlasti okoli me-a se nadaljujejo boji. Okoli 20 km overnovzhodno od Sajgona so a jjariske sile davi napadle osvobo-
l«t? sile’ v 'r0-) so P036®1' tudi • helikopterji in topništvo. j.Ceraj in danes s bili spopadi tu-v nekaterih predelih mesta. Dva ajst kilometrov od prestolnice, bli o letališča Tan Son Nut, so se heriške sile spopadle z osvobo-j himi silami in tudi tu sta nasto M letalstvo m topništvo, od n SP°1 a'i je bil tudi južno rij Dananga Sinoči so osvobodilne e bombardirale kra.i Tan na pod eju delte Mekong ..pa "ektorjo Ke San so osvobo ^.ne sile nadaljevale bombardira
niki «B 5» pa so nadaljevali bombardiranje polo ;ajev osvobodilnih sil okoli obkoljenega oporišča.
Ameriški vojaški predstavnik v Sajgonu je izjavil, da je ameriško letalo «B 52» odvrglo v torek «po pomoti« 50 bomb zunaj določenega področja 20 kilometrov od Sajgona. Nad 40 oseb je bilo ubitih in 100 ranjenih.
Bostonski dnevnik «Christian Sci-enze Monitor« piše, da je južno-vietnamski zunanji minister Tran Van Do mnenja, da je zaradi zadnje ofenzive osvobodilnih sil potrebna nagla revizija sedanje vojne politike. «Naša strategija, je izjavil minister, je doživela popoln poraz. Ni dosegla rezultatov, ki smo si jih bili zastavili.«
rožja in ljudi v Južni Vietnam«, da ameriška vlada upa v resna po-
Dodal je, da bombardiranje ni moglo preprečiti tega pošiljanja na jug, toda «če ne bi bilo bombardiranja, bi bilo stanje mnogo slabše«.
Glede stanja v Vietnamu je izjavil: «Vedno smo v obrambi. Govo-
gajanja o vietnamskem vprašanju. Agencija dodaja, da je Rusk skušal tudi zvaliti na Hanoj odgovornost, ker pogajanja niso mogoča, ter je zamolčal poizkuse severno-vetnamske vlade za začetek pogajanj. Ruskove izjave, zaključuje Tass, zgovorno kažejo, da ZDA na-
n se, da je stanje pod nadzorstvom, meravajo nadaljevati sovražnosti Toda ni pod nadzorstvom. Komuni- j ^ bj hotele doseči mir s silo sti nam lahko ustvarijo številne i orožja.
druge probleme, lahko povzročijo' Moskovska »Pravda« objavlja ko-številna druga uničenja, lahko po- mentar dogodkov v Vietnamu in
vzročijo številne druge žrtve.
Poveljstvo južnovietnamske osvo bodilne fronte je sklenilo odlikovati
poudarja, da nedavni porazi ameriških napadalcev v Vietnamu niso bili slučajni in nenadni; bili
enote osvobodilne vojske, ki so se iso logična in naravna posledica odlikovale med ofenzivo od 30. ja-1 avanturistične politike Wasmng-nuarja do 10. februarja. Najvišje odlikovanje «vojaške zasluge za osvoboditev« prvega reda so podelili
enotam osvobodilne vojske, ki so dosegle sijajne zmage v Sajgonu in Hue.
Agencija Tass komentira včerajš-
delegacija, ki jo vodi kancler Kie-singer in v kateri je kar devet ministrov in med njimi namestnik kanclerja ter minister za zunanje zadeve Brandt. Delegacijo spremlja sedemdeset nemških funkcionarjev.
Danes sta bila dva uradna razgovora. Dopoldne sta se sestala de Gaulle in Kiesinger, popoldne pa so razgovoru prisostvovali tudi zunanja ministra in druge osebnosti.
Poluradna poročila o razgovorih omenjajo vsa trenutno najbolj pereča svetovna vprašanja, vendar pa so se razprave v bistvu nanašale prvenstveno na vključitev Velike Britanije v evropsko skupnost šestih, na poskus Zahodne Nemčije, da bi predlagala kompromisno rešitev na sestanku šestih ministrov, ki bo po programu 29. februarja. Pri tem pa je seveda odločilno francosko mnenje in o tem se je vrtel najprej dopoldanski, nato pa tudi popoldanski razgovor, katerih so komentarji zelo o-prezni, čeprav so izjave nemških predstavnikov dokaj optimistične, istočasno pa tudi nič manj meglene.
Sajgonski minister hoče, naj bi. nje izjave ameriškega državnega Američani usedli «učinkovitejše u- tajnika Deana Ruska. Med drugim krepe, da zmanjšajo pošiljanje o-1 pravi, da je Rusk skušal dokazati,
iiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimmiiiiiiiiiufiiiiiiimmiiiHiiiiiiiiiiiiiMiiiHiiiiuiiiiiiiiiiiii
SEJA IVE1NEEA	IZVRŠNE
Sklepi	koordinacijskega odbora
Zveze	književnikov Jugoslavije
Združitev šestih jadranskih ladjedelnic v enotno podjetje - Kardelj bo obiskal nekatere vzhodnoafriške države
(Od našega dopisnika)	vladama. Iz Zahodne Nemčije je
BEOGRAD, 15. — Zvezni izvrš- prispela v Pariz izredno številna ni svet je na današnji seji pod predsedstvom Mike Špiljka sprejel poročilo državnega tajnika za zunanje zadeve Marka Nikeziča o rezultatih obiska predsednika republike v Afganistanu, Pakistanu,
Kambodži. Indiji, Etiopiji in, Združeni arabski republiki, proučil informacije o aktualnih vprašanjih stanovanjske reforme (v informaciji se navaja, da je zadnji dve leti v Jugoslaviji bilo zgrajenih o-krog 200.000 stanovanj) in nekatera druga vprašanja, med njimi gospodarske odnose :: Italijo, Francijo in Iranom na podlagi poročil delegacij, ki so imele pogajanja s temi državami Zvezni izvršni svet je sprejel tudi sklep da se v Bonnu odpre veleposlaništvo Jugoslavije.
Koordinacijski odbor Zveze književnikov Jugoslavije je na svojem dvodnevnem zasedanju v Zagrebu med drugim sklenil, da književniki dajo svoj prispevek k proslavi 25-letnice priključitve Istre in Primorske k Jugoslaviji.
V sklepih, ki so bili danes objavljeni, se poudarja potreba o aktivnejši udeležbi književnikov v kulturni politiki in delu samoupravnih teles, zahteva, da se z ustreznimi ukrepi kreditiranja založbam omogoči izdaja kvalitetnih domačih del in da se s finančno pomočjo knjižnicam omogoči nabava del domačih avtorjev. Književniki nadalje zahtevajo, da tisk, radio in televizija v večji meri popularizira dela domačih avtorjev in da se bolj sistematično ta dela propagirajo v inozemstvu. Jugoslovanski književniki zahtevajo od zvezne skupščine, da pospeši izdajo zakonov o avtorskih pravicah in založniški dejavnosti, od katerih pričakujejo rešitev materialnih vprašanj domače literature in avtorjev.
V posebnem delu sklepov udeleženci zagrebškega sestanka odločno obsojajo ameriški napad v Vietnamu, Izražajo solidarnost z junaško borbo vietnamskega ljudstva in najodločneje obsojajo šovinistično kampanjo v Bolgariji proti interesom makedonskega ljudstva, njegove zgodovine, jezika in kulture. Književniki Jugoslavije izražajo upanje, da bo ta gonja, ki škoduje dobrim sosednim odnosom, prenehala, da bi se odnosi med obema državama lahko nadalje razvijali na osnovah socializma in in-ternaeionahzma.
Clan sveta federacije Edvard Kardelj bo kot posebni odposlanec predsednika republike maršala Tita na vabilo vlad Sudana, Tanzanije, Zambije. Ugande in Kenije obiskal te vzhodnoafriške države.
Med obiskom, ki je nadaljevanje medsebojnih prijateljskih stikov Jugoslavije z vodilnimi državniki teh držav, Po Edvard Kardelj izmenjal mišljenja o aktualnih afriških in drugih mednarodnih vprašanjih in o možnosti nadaljnjega razvoja dvostranskih odnosov in sodelovanja Jugoslavije s temi prijateljskimi državami.
Delovni kolektivi šestih jadranskih ladjedelnic: Split, ladjedelnice v Trogiru, ladjedelnice v Kraljeviči, ladjedelnice Viktor Lenac na Reki, 3. Maj na Reki in ladjedelnice Uljanik v Puli, so z referendumom odločili, da se združijo v enotno podjetje Združene ladjedelnice bodo z letno proizvodnjo okrog 2 milijard novih dinarjev ne le ena največjih jugoslovanskih industrijskih podjetij, temveč med največjimi podobnimi podjetji na svetu.
B. B.
WASHINGTON, 15. — Sovjetski poslanik v ZDA Dobrinin je bil danes gost Deana Ruska na kosilu v državnem departmaju. Dobrinin se je pred dnevi vrnil iz Moskvo, kjer je bil en mesec zaradi posvetovanj.
tona.
Komentator analizira nedavni intervju Deana Ruska nekemu kanadskemu listu, ki pravi, da v luči sedanjih dogodkov v Vietnamu se zdi ta intervju kakor «očiten dokaz politične kratkovidnosti». V tem intervjuju nadaljuje list ne obljublja Rusk ameriškemu ljudstvu nobenega izhoda iz vojne, v kateri je ameriško letalstvo odvrglo več bomb kakor na Evropo v drugi svetovni vojni (približno 50 kilogramov eksploziva na vsakega vietnamskega prebivalca). Rusk vztraja pri nadaljevanju propadle politike utemeljujoč svoje stališče z bolj kakor čudno trditvijo, češ da «nihče na svetu ne more reči, kaj bi se zgodilo, če bi ZDA ustavile bombardiranje«. Kakor da državni departma ne bi vedel za jasno stališče hanojske vlade, ki ga je nedavno potrdila.
V zvezi z Johnsonovo izjavo od 12. februarja, češ da bi ZDA prekinile bombardiranje in sprejele pogajanja, «če bi komunisti dokazali, da bi pogajanja bila plodna«, piše list, da to zveni kakor ultimat in dokazuje, da Washington ne misli na pogajanja, temveč na nadaljnje stopnjevanje vojne. To dokazuje tudi nadaljnja pošiljatev drugih 10.500 ameriških vojakov v Vietnam.
List ugotavlja nato, da je ameriška politika v Vietnamu povzročila hudo poslabšanje mednarodnega stanja ter . ustvarila velike politične in gospodarske težave ZDA. Na koncu poudarja list, da bodo morale ZDA sprejeti zamisel pogajanj, «seveda če se niso popolnoma odrekle realizmu«.
ni tradiciji, ne navdihujejo sovražna čustva do Valoncev, temveč je njen namen jamčiti holandsko celovitost Flamske, ki je neskladna z navzočnostjo francoske univerze na flamskem ozemlju. Vprašanje se tiče širšega vprašanja odnosov med dvema jezikovnima skupnosti-ma, ker gre za globoko krizo režima in države«.
Izjava pravi, da Valonske «ne bo rešila konservativna in patemali-stdčna politika vladnih in finančnih krogov v prestolnici«, in zaključuje s trditvijo, da «bosta prihodnost in mir dežele odvisna izključno od sklenitve sporazuma med Flamci in Valonci na federa listični podlagi«.
LONDON, 15. — Londonska kovnica je skovala in danes razstavila nove kovance iz zlitine bakra in nikla, ki bodo pripadali decimalnemu metričnemu sistemu, ki ga bodo v kratkem uvedli v Veliki Britaniji. Gre za nove kovance od 10, 5, 2, 1 in pol penija.
.
En mesec po potresu, ki je razdejal obširna področja na zahodni Siciliji, se življenjski pogoji tamkajšnjega prebivalstva niso mnogo menjali. Slika kaže družino, ki kuha na prostem pred šotorom, v katerem živi. — V Castelvetranu je včeraj izbruhnil požar v skupini barak, kjer živijo ponesrečenci.
Uničil je dve baraki in delno poškodoval tretjo
«iiiiiiiiiiaiiaiaii*iiiiiiiiiiaiiiiiiiaiiiiiiiBiiiiiiaiiiaiiiav«aaiai«aiiiiiiiiiiiaiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiBiiaiiiiiifaiaaiiKiiiiia>ia>i«ai*iaaiiia«ati«iaiiiaai>taai>>*aaia>aai*vfiaaaiaaii>a(t>iii(i|aitiiiixt|«iiaaai||ai|ia||aii|i,i|||||ai|i*,|||||,|,||||||||||,|,|<i,|*n
VELIKA NAPETOST OB REKI JORDAN
Včeraj ves dan močan topniški med Izraelci in Jordanci ob reki
dvoboj
Jordan
Jordanci so sestrelili šest izraelskih letal - Spopadi so trajali sinoči do 22.20, ko je bil dosežen sporazum o ustavitvi ognja
Zaostrovanje spora med Flamci in Valonci
BRUSELJ, 15. — Bivši minister Segers, ki mu je belgijski kralj poveril včeraj nalogo, naj začne posvetovanja o možnosti rešitve vladne krize, se je takoj lotil dela. Izjavil je, da upa, da bo kmalu prišel do zaključka, tako da bo »prejšnja vlada mogla nadaljevati svojo dejavnost«.
Toda flamska stranka »Volksu-nie« je objavila izjavo, naslovljeno valonskim parlamentarcem. V izjavi izraža stranka zadovoljstvo, ker je aktivno prispevala k izbruhu krize v Louvainu in k padcu vlade ter pravi, da «akcije Flamcev, ki so zvesti svoji federalistič-
AMAN, 15. — Preteklo noč se je začel topovski dvoboj med jordanskimi in izraelskimi silami na mostu čez reko Jordan 30 km južno od Galilejskega jegera. Jordanski predstavnik je izjavil, da so Izraelci po eni uri še zaostrili ogenj ter uporabljali minomete in topove. Jordanci so odgovorili in topniški dvoboj je trajal do 2.10 po krajevnem času. Izraelski predstavnik pa je trdil, da so prvi začeli streljati Jordanci.
Spopadi so se pozneje znova za-. danci začeli obstreljevati s topovi čeli in so trajali ves dan in še nekatere kibuce v dolini Beisan, ter
zvečer. Nastopilo je tudi izraelsko letalstvo. Jordansko vojaško poveljstvo je javilo, da so jordanski protiletalski topov' sestrelili šest izraelskih letal v dveh ločenih spopadih na severnem delu jordanske doline. Izraelska letala so stopila v akcijo na tem področju, potem ko je izraelsko topništvo okoli 14. ure začelo streljati na jordanske položaje. Štiri Jetala so bila sestreljena v prvih popoldanskih urah, drugi dve pa okoli 17. ure.
Spopadi so se nadaljevali, tudi ko se je zmračilo, in sicer na fronti dolgi kakih 100 km, ki gre od doline Beisan na severu od Jeriha na jugu. Po izraelskih trditvah so prvi začeli streljati Jordanci preteklo noč. Tu pravijo, da so Jor-
IIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIHIirilllHIItllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIMIIirillllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIfllllllll
SODBA VERJETNO 24. TEGA MESECA
Zaključna faza na procesu De Lorenzo-tednik Espresso
Vlada izdelala predloge o ureditvi položaja državnih uradnikov - CK KPI o konferenci komunističnih strank v Budimpešti - Nadaljuje se stavka igralcev
Kiesinger v Parizu
PARIZ, 15. - Danes sc )e pričel uradni obisk na «vrhu», ki ga predvideva nsmško-francoska po-ni —- <,a-.iatj, tu,, u.,......................  godba	o	prijateljstvu,	ki določa pelo tega oporišča, ameriški bomb.posvetov?"ja med o^emt
RIM, 15. — Danes se je pričel zaključni del procesa De Lorenzo - «Espresso», ki bo po predvidevanjih trajal do 24. tega meseca. Danes je začel dolgobesedni govor Franco De Catalano odvetnik zasebne stranke polkovnika Filippija.
Povedal ni nič bistveno novega, saj se je omejil na izvajanja o škodljivosti obrekovanj in o političnih pisarjenjih, ki škodujejo. Svoj govor bo nadaljeval še jutri, ko bo verjetno na dnevnem redu odvetnik De Lorenza. Oba odvetnika sta v težavnem položaju, saj morata dejansko zagovarjati obtožbo, ko je javni tožilec Occorsio že na enem izpred prejšnjih zasedanj zahteval oprostitev obeh novinarjev.
Moro je danes predsedoval medministrskemu sestanku, na katerem so obravnavali vprašanje ureditve statusa državnih uradnikov, dekreta za Sicilijo in pokojnin INPS. Minister Andreoti je dejal, da so vprašanje državnih uslužbencev rešili in da bo o njem sedaj razpravljal ministrski svet, ki se bo ver jetno sestal jutri popoldne. Glede Sicilije pa se še niso povsem dogovorili.
CK KPI je danes končal delo.
Obravnaval je stališče italijanske partije do sklicanja konference komunističnih partij v Budimpešti, poročevalec Galluzzi je dejal, da je bila KPI med pobudniki tega zasedanja po številnih dvostranskih in večstranskih razgovorih. Galluzzi je obravnaval mednarodni položaj in ugotovil, da osnovne težave izhajajo iz ameriškega napada v Vietnamu. Zato je tudi osnovni objektiv v «borbi za mir«, ko je
mokratskih strank. Treba je združiti vse protiimperialistične sile in to mora, «biti duh Budimpešte«, pa čeprav na konferenci ne bodo prisotne vse komunistične partije.
Podčrtal je dejstvo, da sedaj vse partije sprejemajo načelo, enotnosti v različnostih«, kar pomeni tudi, da ne gre za poskuse vsiljevanja volje ene partije ali ene države. Zato smo tudi proti izključitvam in formalnim obsodbam.
V senatu so odobrili tri zakonske dekrete, ki jih je že prej odobrila poslanska zbornica, in ki se nanašajo na nekatere pravne olajšave za prebivalce Longarona, na družinske doklade in na oškodovance Agrigenta. Tudi v poslanski zbornici so bili na dnevnem redu manj pomembni dekreti.
V Turinu je v prvih popoldanskih uradi eksplodirala bomba v dvorani pravne fakultete. K sreči v dvorani ni bilo študentov in ni bilo človeških žrtev, škoda pa je precejšnja. Policija je ugotovila, da gre za preprosto napravo, izdelano iz črnega smodnika in z vži-galnim sistemom z budilko ter električno baterijo.
V Sovjetsko zvezo bo jutri odpotoval minister za znanstvena raziskovanja Rubinacci, ki spremlja delegacijo italijanskih znanstvenikov. Delegacija se bo med drugim
uujeiMiv	v	™,„u,	„  ... ™	sestala s podpredsednikom vlade
možno mobilizirati široke sile, ki Kirihnom ki je istočasno tudi pred-obsegajo	tudi	del	katoliškega	s ve- sednik nv dmmistrskega odbora za
ta in sokforje evrrvpc^rih	1	-1 in t°hniiz()
Jutri bo na ministrstvu za delo sestanek med predstavniki uslužbencev bolnišnic in združenj bolnišnic. Uslužbenci so proglasili stavko za nedoločen čas in pričakujejo, da bodo jutri rešili osnovna vprašanja, tako da se bo lahko stavka zaključila.
Po vsej Italiji se enotno nadalju je stavka igralcev, ki sedaj ne nastopajo na nobeni televizijski oddaji, kot so tudi vsa dramska gledališča po vsej Italiji zaprta.
Nekateri gledališki vodje in ravnatelji gledališč so imeli danes tiskovno konferenco, na kateri je ravnatelj «Piecolo teatro« iz Milana Paolo Grassi obtoževal igralce, da so s stavko gledališč dejansko škodovali gledališčem in da delajo krivico gledališkim vodjem. Delovni odnosi so urejeni z demokratičnimi delovnimi pogodbami, zaradi česar je sedanja stavka neuteme ljena in samovoljna, in zaradi česar so pozvali vsa gledališča, da stavkajoče takoj odpuste.
V zvezi s tem pismom je mini ster za predstave in turizem Coro-na opozoril gledališke vodje, da ni primerno v splošnem interesu italijanskega gledališča, da se izvedejo napovedani ukrepi o odpustih. Grassi je v tej zvezi sporočil, da so sprejeli na znanje ministrov predlog in je istočasno pozval, da se čim prej reši težaven položaj v resničnem interesu gledališč v družbi, «kjer je že tako težko ustvarjati gledalce«. Ob zaključku je tudi Grassi napovedal, da pričakuje, da se bo stavka lahko zaključila čim prej.
da sta bili dve vasi hudo poškodovani. Dalje pravijo, da so Jordanci pozneje streljali na drugi dve vasi, in tedaj je nastopilo izraelsko letalstvo. Zvečer so se v dolini Beisan boji nadaljevali ob sodelovanju tankov, zatem pa so se raztegnili vse do Jeriha. Izraelci so v devetih zaporednih navalih bombardirali iordanske položaje.
Jordanski predstavniki pa so izjavili, da so sovražnosti začeli Izraelci, ki so že nekaj dni zbirali čete na tem področju. Preteklo noč so Izraelci začeli obstreljevati neki jordanski položaj blizu mostu šeik Husein. Sledil je topniški dvoboj, ki se je po kratkem presledku zopet nadaljeval
Zvečer so Izraelci raztegnili sovražnosti proti jugu ter so bombardirali druge jordanske kraje ter zadeli s topovskimi streli in z bombami taborišče beguncev v Al Ka-ranehu.
Jordanska vlada je obvestila U Tanta in varnostni svet o novem izraelskem napadu in je zahtevala takojšnji nastop. Tud; izraelski delegat v OZN je protestiral pri varnostnem svet' zaradi «jordanskega napada«.
V Amanu se je nujno sestal državni svet za obrambo in je sprejel «potrebne ukrepe na področjih, ki so prizadeta zaradi napada, in v vsej državi.*
V poznih večernih urah so javili, da je bil ob 22. uri po srednjeevropskem času dosežen sporazum o ustavitvi ognja. Spopadi so prenehali. Na vsej fronti je mirno. Tudi v Amanu so javili, da so ob 22.20 po srednjeevropskem času izraelska letala prenehala napade na jordansko ozemlje. Jordanija je obtožila Izrael, da je uporabljala napalmske bombe
Boji ob reki Jordan so se začeli približno pred 24 urami in so se po nekaj presledkih potem skoraj nepretrgoma nadaljevali osem ur, dokler ni bil dosežen sporazum o ustavitvi ognja.
pravljene za vsak primer«.
Kompromis je bil dosežen med zadnjim nočnim sestankom, ki ga je imel Vanče z južnokorejskim predsednikom. Glavni rezultat je bil v tem, da je Južna Koreja u-maknila ugovore proti nadaljevanju neposrednih pogajanj med ZDA in Severno Korejo v zvezi z ladjo «Pueblo». Južnokorejski zunanji minister je izjavil, da je njegova vlada obljubila ZDA podporo pri naporih za vrnitev ladje in njene posadke s tajnimi pogajanji s severnimi Korejci.
Vanče je danes odpotoval v Wa-shington. Seulski radio je medtem javil, da sta se ameriški in severnokorejski predstavnik danes ponovno sestala v Panmunjomu.
Vanče zaključil obisk v Seulu
SEUL, 15. — Johnsonov posebni odposlanec Cyrus Vanče je zaključil posvetovanja v Seulu. Končno poročilo pravi, da sta se obe vladi sporazumeli «da bosta naglo določili, kakšna akcija je potrebna« v okviru sedanje pogodbe o vzajemni obrambi, «če bi se nadaljeval severnokorejski napad proti Južni Koreji«. Poudarili sta tudi, da bosta «začeli takoj posvetovanja, ko bo varnost Južne Koreje ogrožena«.
Sklenjeno je tudi bilo, da se bosta ministra za obrambo obeh držav letno sestajala in obravnavala vprašanja, ki se tičejo obrambe in varnosti. Dalje pravi sporočilo, da so začeli sprejemati ukrepe za okrepitev ameriških in juž I nokorejskih sil, «ki naj b~io pri-
Francosko orožje za Saudovo Arabijo
BEIRUT, 15. — Minister za obrambo in letalstvo Saudove Arabije je izjavil, da je Saudova Arabija podpisala včeraj sporazum s Francijo za dobavljanje orožja. Izjavil je, da so izbrali francosko orožje, ker je »materialno in tehnično bolj primerno za potrebe Saudove Arabije«. Dodal je, da gre za prvi korak, kateremu bodo sledili drugi.
Teodorakis bo ostal v Grčiji
ATENE, 15. - Glasbenik Mikt Teodorakis je danes izjavil, da ne bo zapustil Grčije Od izpustitve iz zapora je prejel številne ponudbe iz Italije, Nemčije, Holandske in Anglije za nastope. Vsem se je zahvalil, vendar pa je ponudbe zavrnil. Dejal je, da je njegovo življenje in delo povezano z grškim ljudstvom, zaradi česar sedaj, ko Grčija preživlja kritične trenutke, ne bo zapustil domovine. Teodorakis je nadaljeval, da je njegovo srce blizu njegovih prijateljev in zlasti onih, ki so daleč od svojih družin, pri čemer je očitno menil zapornike na otokih
Umetnik se je vrnil v družino pretekli teden, ko ga je vlada pomilostila.
Devet visokih častnikov mornarice so odpustih iz oboroženih sil v zvezi z ukrepi proti častnikom, ki so podprli kraljev poskus državnega udara. Med odpuščenimi je tudi admiral Dedes, ki je med kraljevim poskusom 13. decembra ukazal delu grškega ladjevja, da je odplulo iz pristanišč.
iiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiaiiiii m milni 111111HII1111111111 iiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiii 11
O Fanfanijevem razgovoru s predstavniki Vietnama
RIM, 15. — Vest o razgovorih med ministrom za zunanje zadeve Fanfanijem z dvema predstavnikoma sevemovietnamske vlade je v ospredju političnih komentarjev italijanskega javnega življenja.
Nekateri listi pišejo, da je eden izmed dveh predstavnikov verjetno veleposlanik Demokratične republike Vietnam v Pragi, ki ga ocenjujejo kot najbolj uglednega diplomata, ki ga imajo v Evropi. Po uradnem sporočilu ministrstva, ki smo ga objavili včeraj, so razgovori trajali več ur in so bili torej dokaj poglobljeni in konkretni. Zelo verjetno je tudi, da sta predstavnika imela v Rimu razgovore tudi z drugimi italijanskimi političnimi osebnostmi. Tako je tajnik CK KPI Longo med svojim poročilom na zasedanju CK omenil pomembnost sestanka, ki ga je imel v teh dneh s kvalificiranimi predstavniki Hanoja in delavske stranke Vietnama. Istočasno se tudi spravljajo s tem v zvezo razgovori, ki jih je v istih dneh imel Fanfani s predsednikom republike kot s predsednikom vlade.
Iz vseh teh vesti pa ne izhaja, kakšno stališče je zavzela italijanska vlada, čeprav so nekateri komentarji iz drugih prestolnic negativni, današnji komentarji nekaterih vidnejših osebnosti pa dopuščajo razne možnosti.
Namestnik tajnika PSU Brodo-lini je v zvezi s tem razgovorom danes izrazil željo, da bi razgovor predstavljal možnost za pozitivno posredovanje za pogajanja, ki naj prinesejo mir in neodvisnost vietnamskemu ljudstvu. Brodolini pravi, da bi lahko Italija dala ugodno priložnost, saj je članica atlantskega pakta, istočasno pa je odprta za potrebe in pravice tretjega sveta.
Predsednik komisije za proračun poslanske zbornice Orlandi je dejal, da so vedno trdili, da so edi-
na pot k miru pogajanja in da lojalni stiki, ki jih je tudi v odnosu do ZDA imel zunanji minister, potrjujejo resno voljo za mir naše vlade. Odgovoren za urad za zunanje zadeve parlamentarne skupine KD posl. Pedini pa je bolj oprezen in enostranski, ko trdi, da je mir možen samo «z jamstvom političnega ravnovesja«, in ko potrjuje, da je »Italija zvest zaveznik ZDA«. Posl. Montanari (PRI) pravi, da ta razgovor potrjuje, da lahko ima Italija lastne pobude tudi v okviru sedanjih zavezništev, in izraža željo, da bi posredovanje Fanfanija rodilo sadove. De-mokristjanski sindikalist Scaglia opozarja na nujnost previdnosti in opreznosti.
Urho Kekkonen ponovno izvoljen
HELSINKI, 15. — Dr. Urho Kok-konen je bil znova izvoljen za predsednika finske republike za drugih šest let. Zanj je glasoval 201 od skupnih 300 »velikih volivcev«, ki so bili izvoljeni pred enim mesecem.
Kekkonenov tretji mandat se u-radno začenja 1. marca letos. Na ta dan bo koalicijska vlada odstopila in sestavljena bo nova vlada. Kekkonen ima 64 let in velja za enega od ustvarjalcev povojne finske politike, ki jo označujejo stroga nevtralnost in tesni odnosi s Sovjetsko zvezo
Koalicijsko vlado sestavljajo stranka centra, kateri pripada Kekkonen, socialdemokratska stranka, kateri pripada ministrski predsednik Rafael Paasio, ljudska demokratična zveza ift levi soGiahati.
Vreme včeraj: Naj višja temperatura
10,2 stopinje, najnižja 8,2, ob 19. uri 10 stopinj; zračni tlak 1002,6 narašča, vlaga 95 odst., veter 4 km na uro jugozahodnik; nebo pooblačeno, mrč, padavine tekom dneva 25 mm, morje mirno, temperatura morja 8 stopinj.
■
I
Tržaški dnevnik
Danes, PETEK, 16. februarja
DANILO
Sonce vzide ob 7.07 in zatone od 17.31. — Dolžina dneva 10,24. — LU' na vzide ob 20.18 in zatone ob 8.20. Jutri, SOBOTA, 17. februarja
SILVIN
S SINOČNJE SEJE OBČINSKEGA SVETA V ZGONIKU
Začetek razprave o občinskem regulacijskem načrtu
Obrazložitev župana, podžupana in dr. arh. Menga * Odobren pravilnik za izvajanje in nekateri spreminjevalni predlogi
Na svoji sinočnji seji je občinski svet v Zgoniku začel razpravljati o občinskem regulacijskem načrtu, ki ga je izdelal dr. arh. Paolo Meng s sodelovanjem komisije, ki so jo sestavljali župan Josip Guštin, svetovalci Just Pegan, Vladimir Rebula in Franc Husu ter dr. arh. Dario Jagodic in dr. Ful-vio Uxa. Po kratkem pojasnilu župana o važnosti izdelave in odobritve regulacijskega načrta in delovanju omenjene komisije, je podžupan dr. Godnič podrobno obrazložil smotre regulacijskega načrta in važnost, ki ga bo imel ta načrt za nadaljnji razvoj zgoniške občine ter za zaščito Krasa, njegovih naravnih in etničnih značilnosti ter koristi prebivalstva. Izrekel je priznanje komisiji in arh. dr. Mengu, obenem pa opozoril na nekatere pomanjkljivosti, zlasti glede zgodovinskega prikaza. Pri tem je poudaril, da Slovenci živijo na tem ozemlju že 13 stoletij in da vsak košček naše zemlje kaže prisotnost in delo slovenskega ljudstva skozi stoletja, tako v zunanjih oblikah kot v duševnih vrlinah. Omenil je razne pobude za zaščito Krasa in poudaril, da morajo biti Kraševci, to je domačini, subjekt ne pa objekt raznih pobud. In zdaj, je poudaril, je dobra prilika, da občinski svetovalci kakor tudi vsi občani in razne ustanove doprinesejo svoj delež s koristnimi predlogi in pripombami.
Arh. dr. Meng je nato na kratko obrazložil predloženi načrt in dajal potrebna pojasnila. Razvila se je , in Kil -7 v/»Činn
to Gabrovec, Zgonik itd. Prebivalstvo sestavljajo pretežno delavci. Glede na razne dejavnosti je prebivalstvo razdeljeno: industrija 60 odst., kmetijstvo 15 odst., trgovina 13 odst., druge dejavnosti 12 odst. Le približno 20 družin se ukvarjajo samo s kmetijstvom, pri drugih pride kmetijstvo v poštev kot druga dejavnost. Mehanizacija je znatno olajšala pomanjkanje delovne sile. Med kulture spadajo vinska trta (povprečna letna proizvodnja 1700 hi vina), povrtnina in krma. Pomembna dejavnost je živinoreja (428 goved). Vedno bolj se razvija tudi cvetličarstvo.
V vsej občini deluje en sam kamnolom, ki zaposluje 20 delavcev (letna proizvodnja znaša 20 kub. m kamna). Pred nekaj leti je bil na območju občine zgrajen industrijski obrat Coca-Cola, zaposlenih je približno 100 oseb, ki po večini stanujejo izven občine.
Na proseški postaji delujejo 4 podjetja (trgovina z mesom in z živino). Povprečni letni promet zna-
ša 10.000 glav goveje živine, kamioni pripeljejo dnevno približno 400 stotov svežega mesa. Glavna tu. cistična privlačnost je svetovno znana jama pri Briščikih, vedno bolj pa se razvija domači nedeljski turizem.
Poročilo med drugim pravi, da bo treba spričo povečane gradbene dejavnosti, poskrbeti za razširitev telefonskega omrežja in povečanje dobave vode.
V kmetijstvu, trgovini in kamnoseštvu je zaposlena predvsem domača delovna sila, v gradbeništvu pa pretežno delovna sila iz drugih občin. Stanovanjske krize ni. V prihodnjih letih bo zadostovalo nekaj desetin novih ljudskih stanovanj. Naravnega prirastka prebivalstva ni, saj je povprečno vsako leto skoraj enako število rojstev kot smrtnih primerov. Opaža pa se pojav, da mlada delovna sila teži po specializaciji in preselitvi v mesto. Z druge strani pa je vedno več meščanov, ki kupujejo zemljišča in si gradijo vveekend hišice.
Posredovanje Colonija in Pierandreia v Rimu za pomol VII in pristanišče
Pokrajinski tajnik Krščanske demokracije Coloni in pokrajinski sotajnik PSU Pierandrei sta imela predvčerajšnjim v Rimu vrsto sestankov z oblastmi v zvezi z razširitvijo industrijskega pristanišča in s finansiranjem del pomola VII, za katerega še ni nakazanih dovolj sredstev. Tržaška politika sta se sestala s poslancem Girardino (KD), ki je poročevalec za zakon za razširitev industrijskega pristanišča, ter sta ga prosila, naj se pospeši odobritev zakona, ki je temeljne važnosti za tržaško gospodarstvo. Isti dan so predložili zakonski osnutek komisiji poslanske zbornice za industrijo. Zakonski osnutek bodo gotovo odobrili in ga poslali nato senatu.
Zatem sta Colonija in Pierandrei, ki ju je spremljal poslanec Bologna sprejela podtajnik za javna dela De Cocci in minister za trgovinsko mornarico Natali. Tu so se razgovarjali o finansiranju pomola VII. Za dovršitev del je potrebnih še 2400 milijonov. 650 milijonov je že na razpolago, poldrugo milijardo bo dalo ministrstvo javnih del sporazumno z ministrstvom za trgovinsko mornarico. Ostalih 250 milijonov pa bodo morali najti tu na kraju. S tem ne bo več skrbi v zvezi s tem delom. Coloni in Pierandrei sta vsekakor prosila, naj pohitijo s finansiranjem, kar se ne sme zavleči čez mesec marec.
miiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiu
Vidalijevo vprašanje glede protosinhrotrona
Senator Vidali je naslovil na predsednika vlade in na ministra za obrambo vprašanje, v katerem želi vedeti, ali jima je znano, da je zakladni minister 9. januarja letos f v: ,	■- •• Kii ,	poslal vsem pristojnim ministrstvom
glasov 'odobren predlog, da se raz- zaupno pismo glede gradnje proto-£ an-JAiipne vrad- sinhrotrona pri Doberdobu, ki ga je objavil neki tržaški dnevnik. Vidali želi tudi vedeti, kako se lahko razlaga omenjeno pismo s tolikšnimi obljubami raznih državnih predstavnikov, da bodo podprli gradnjo protosinhrotrona v Julijski krajini.
širi pas, kjer so dovoljene gradnje, vzdolž vseh cest, ki peljejo iz ene vasi v drugo. Nato pa je občinski svet odobril pravilnik za izvajanje regulacijskega načrta z nekaterimi spremembami.
Arh. dr. Meng bo zdaj napravil zadevne popravke v regulacijskem načrtu, nato ga bo odobril občinski svet. Po odobritvi bo regulacijski načrt na vpogled občinstvu za pet dni ter bo odposlan v odobritev deželnemu nadzornemu organu. Po odobritvi deželnega organa bo regulacijski načrt na vpogled dva meseca, ko bo rok za raz. ne prizive in pripombe, o katerih bo nato razpravljal občinski svet.
V poročilu o splošnem regulacijskem načrtu, ki ga je sestavil dr. arh. Paolo Meng, je kratka zgodovinska analiza, opis fizičnega okolja in značilnosti tal, demografske dinamike, gradbeništva, gospodarstva, kmetijstva, itd., nato pa zaključki in izvleček iz izvršilnih pravil.
Zgoniška občina obsega površino 3129 ha. Nadmorska višina znaša od 200 do 545 m (Volnik). Pod zgoniško občino spadajo naslednje vasi in naselja: Zgonik, Koludro-vica, Salež, Samatorca, Bajta, Bri-šče Briščiki, Devinščina, Zagradec Gabrovec, Prosek-Postaja m Repnič, ki pa v seznamu naselij ni omenjen.
Zgodovinska analiza v omenjenem poročilu je zelo kratka m površna ter pomanjkljiva, kot je v svojem poročilu poudaril podžu* pan dr. Godnič. V poročilu ni sploh nikjer napisano, da v zgo-niški občini živijo Slovenci, niti m nikjer zabeleženo, da so se tu naselili že pred 13 stoletji. Poročilo omenja neolitske najdbe v Modri jami (Samatorca), gradišča (Sv. Lenart in Boršt nad Saležem), keltska plemena, ki so jih leta 117 pr. Kr. podjarmili Rimljani, ustanovitev pokrajine «Decima Repo« in tedanje rimljanske ceste Via Genina vzdolž smeri Devin-Prosek ter Via Avescia s križiščem na Drašci (Razklan hrib) za Trst in Reko. V nekaj vrsticah omenja «naval barbarov« in zasedbo s stra. ni Karla Velikega, fevdalno dobo in podložništvo Avstriji. Nato pa pod naslovom «Razvojne značilnosti naselij« beremo samo to: «Kot sosedno ozemlje Devina-Na-brežine je bilo tudi zgoniško predmet vpadov slovenskih ljudstev, ki so dala izvor naselij z značilnostmi sedanjih vasi. Cerkev sv. Urha v Samatorci je zrastla kot molilnica v 16. stol. in je bila povišana v cerkev v 17. stoletju«.
Po tej pripombi naj navedemo še nekaj podatkov iz poročila. Leta 1965 Je zgoniška občina štela 1267 prebivalcev, največja vas po številu prebivalstva je Zgonik, na-
Oproščeni obtožbe nedovoljenega protestnega zborovanja
Pred okrajnim sodiščem je bila včeraj razprava proti 13 osebam, med katerimi so bili član federalnega tajništva KPI v Trstu Clau-dio Tonel, člana tajništva federacije komunistične mladine Fulvia Pedrelli in Silverio Pizziga ter član federalnega tajništva PSIUP v Trstu prof. Fausto Monfalcon, obtoženi, «da so dali pobudo, priredili in vodili protestno zborovanje na javnem prostoru ob 20. kongresu CIOR, ne da bi poprej o tem obvestili organe javne varnosti«.
Po prečitanju obtožnice in po zatrjevanju zagovornikov, da obtoženci niso zagrešili nobenega kaznivega dejanja in da jih je treba zato popolnoma oprostiti, je tudi javni tožilec predlagal njihovo o-prostitev, ker kaznivo dejanje ne obstaja. Okrajni sodnik je nato vse obtožence popolnoma oprostil.
Kot smo že svoj čas pisali, je večja skupina — predvsem mladincev _ demonstrirala proti vojni in proti kongresu rezervnih častnikov NATO v Trstu, ki je bil avgusta lani, pred vilo Revoltella pri Lovcu, kjer je župan priredil kon-gresistom sprejem
Neznanci so v torek zvečer u kradli vespo, ki jo je bil lastnik, 51-letni Francesco Pipan iz Ul. Tor s Piero 26, parkiral na Videmski cesti škoda znaša približno 100 ti soč lir. Agenti komisariata v Bar Aovljah so uvedli preiskavo,
Odbornik Giacometti na sestanku EPT v Gorici
Podpredsednik deželnega odbora Giacometti, ki je tudi odbornik za turizem, se je včeraj popoldne udeležil v Gorici sestanka upravnega sveta pokrajinske ustanove za turizem (EPT). Ob tej priložnosti , e Giacometti orisal dejavnost de-, ielrie uprave na turističnem torišču s posebnim poudarkom na go-, riško pokrajino. Odbornik je re-‘ kel, da se je ustroj turizma precej spremenil v zadnjih tetin ter da zanima vse gospodarstvo. Dejal je, da je dežela izvajala politiko raznih spodbud za razvoj turizma m za izboljšanje gostinskih naprav. Predsednik pokrajinske turistične ustanove Del Ben se je zahvalil dr. Giacomettiju iz. udeležbo in za podrobni oris turističnih vprašanj.
VPRAŠANJE LADJEDELNICE FELSZEGI
Sklep družbe «Friulia» o soudeležbi pri Navalgiuliano
Družba bo vložila 35 odst. kapitala • s tem bodo s časom zaposlili skoraj vse delavce Felszegija
SOLIDARNOST Z ITALIJANSKIMI IGRALCI
Odpovedano gostovanje Goriškega gledališča
Odpadla je tudi včerajšnja predstava Studia SG
V zvezi z napovedanim gostovanjem novogoriškega gledališča, ki bi moralo Jiastopiti v Kulturnem domu v soboto, 17. tm. ter v nedeljo z Molierom, javlja uprava Slovenskega gledališča, da je prejela sledečo izjavo:
tlgralci Goriškega gledališča iz Nove Gorice smo solidarni s kolegi iz italijanskih gledališč v njihovih zahtevah po boljših pogojih dela in odpovedujejo napovedano gostovanje v Trstu z Molierovo Šolo za ljubosumne in neumne (Ljubosumni godrnjavs in Zdravnik po sili), ki bi moralo biti v dneh 17. in 18. februarja v Kulturnem domu v Trstu.
Italijanskim kolegom želimo, da bi se njihove zahteve čimprej uresničile in da bi nemoteno nadaljevali z delom.»
Iz istih razlogov je odpadla tudi predstava Studia SG, napovedana za včerajšnji večer. V zvezi s tem so člani Studia včeraj objavili sledečo izjavo: včlani Studia Slovenskega gledališča so se seznanili s problemi, ki sc pripeljali do splošne stavke italijanskil: igralcev. Čeprav niso v poklicnem, statusu, izražajo svojo solidarnost na ta način, da odpovedujejo nocojšnjo ponovitev Recitala, ki bi moral biti v Kulturnem domu.»
Včeraj zjutraj se je sestal upravni svet deželne finančne družbe «Friulia» in odobril finančno operacijo, s katero bo družba udeležena pri družbi Navalgiuliano s 35 odst. kapitala. Ta družba bo upravljala tudi ladjedelnico Felszegi v Miljah, za katero je oil proglašen 1. februarja stečaj. Pri tem finansiranju je udeležen tudi Istituto Mobi-liare Italiano. S pomočjo tega kapitala bo lahko nova družba uspešno nadaljevala gradbeno ladjedel-sko dejavnost v Miljah.
Stečajno sodisče pa je predpisa-
obravnava, na kater bodo proučili pasivo ladjedelnice Felszegi.
Družba Navalgiuliano je že najela 20 delavcev za razna dela pri polaganju gredlja neke nove ladje.
Predsednik družbe «Friulia» Ma-lipiero je dal v zvezi z včerajšnjim sklepom izjavo, v kateri pravi med drugim, da bodo s tem rešena razna vprašanja v zvezi z ladjedelnico Felszegi in z zaposlitvijo delavcev. Predvsem bodo zaposlili skoraj vse
tiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiifiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiniiitiiiiiii
SEJA DEŽELNEGA SVETA
Odobritev zakonskega osnutka o ureditvi	dež
Izvolili so člane deželnega tehničnega in urbanističnega odbora
V deželnem svetu so včeraj razpravljali o zakonskem osnutku o ureditvi deželnih uradov, to je uradov deželnega sveta in deželne uprave. Na koncu so zakon odobrili z glasovi večinskih strank, medtem ko so komunisti in misov-ci glasovali proti. Na koncu so še izglasovali nujnost tega zakona.
O tem zakonu in o zakonu o osebju, ki so ga odobrili predvčerajšnjim, je tekla splošna razprava skupno, kakor so bili tudi skupni odgovori obeh poročevalcev in pristojnega odbornika. Zato je bila včerajšnja razprava o posameznih členih zakona zelo kratka tudi zato, ker sta bila predložena samo dva spreminjevalna predloga. Po tej razpravi so prišle na vrsto glasovalne izjave, pri čemer pa je spregovoril samo komunist dr. ši-škovič, ki je napovedal, da bo njegova skupina glasovala proti zakonu, čeprav se je pri prvotnem zakonskem osnutku vzdržala. To pa zato, ker je večina sprejela vladne ugovore in tudi glede tega zakona preveč popustila, kar pomeni odrekanje deželni avtonomiji.
Novo besedilo tega zakonskega osnutka se je res manj spremenilo kot besedilo zakonskega osnutka o deželnem osebju, a to se je zgodilo, ker je tudi vlada zahtevala za ta zakon manj popravkov V tem osnutku je med drugim določeno, da se zniža plačni koeficient glavnih tajnikov od 970 na 900 točk, kar so opozicijski svetovalci že prejšnje dni kritizirali.
Po odobritvi tega zakonskega osnutka je deželni svet izvolil teh nični odbor dežele. V ta odbor so bili izvoljeni prof. inž. Francesco Ramponi z 28 glasovi, prof. inž. Gianfranco Torossi s 26 glasovi In inž. Giuseppe Giannini s 5 glasovi Sledila je izvolitev deželnega urbanističnega odbora. V njem bodo inž. Ernesto Raffin, ki je prejel 29 glasov, inž. Guglielmo Riavis (29 glasov) in prof. arh. Roberto Costa (9 glasov).
Prihodnja seja bo v torek. No njej se bo začela razprava o programu deželnega gospodarskega ja socialnega razvoja.
služb. Za uresničenje katerega koli načrta za razvoj zdravstva je namreč potrebno precej kvalificirane bolničarske delovne sile. Zakonski osnutek predvideva podpore ustanovam, ki vzdržujejo razne šole in zavode, ter študijske štipendije za obiskovalce tečajev.
Na dnevnem redu seje Je tudi zakonski predlog svetovalcev Ber-gomasa, Angelija in Bettolija o predpisih za fizično in gospodarsko zaščito delavk-mater in zakonski predlog o strokovnem šolanju bolničark, socialnih asistentk itd.
Delo deželnih komisij
Pod predsedstvom svetovalca Renata Bertolija se bo danes sestala tretja deželna komisija, da med drugim prouči zakonski osnutek o ukrepih, ki bodo olajšali obisko-zavodih za bolni-
Vladni komisar prefekt Cappellini je sprejel novega načelnika kmetijskega nadzorništva dr. Fioravanteja Bucca.
delavce, ki so bili sedaj odpuščeni, tako da bo ostalo le malo brezposelnih. Rekel je tudi, da je to prva finančna operacija družbe «Friu-lia», ki je bila ustanovljena komaj pred 10 meseci.
Zbiranje krvi za vietnamsko ljudstvo
V ponedeljek so tudi v Trstu začeli nabirati kri za vietnamsko ljudstvo. Prvi so darovali kri člani pokrajinskega odbora za mir in neodvisnost Vietnama, ki je dal to pobudo. Poleg tega so .prišli včeraj darovat kri nekateri pokrajinski in občinski svetovalci. Zbiranje krvi se bo nadaljevalo ves mesec ob delavnikih, in sicer od 8. do 11. ure in od 17. do 19. ure pri krvni banki v Ul. P-eta štev 4.
Za informacije se lahko prizadeti
LEPA SLOVESNOST
Ungarctti je postal častni doktor tržaške univerze
Včeraj je tržaška univerza na slovesen način podelila častni doktorat pesniku, Giuseppu Ungaretti-ju. Osemdesetletni pesnik, ki je sicer upokojeni profesor rimske univerze, je prispel v zbornico v spremstvu rektorja univerze prof. Origoneja in dekana filozofske fakultete prof. Gigante ja. Pozdravilo ga je navdušeno ploskanje vseh navzočih, ki so napolnili zbornico.
Rektor univer e je spregovoril nekaj priložnostnih besed, nakar je dekan prof. Marcelin Gigante prebral utemeljitev za podelitev častnega doktorata. Ko je rektor prebral besedilo diplome ter mu potem to diplomo izročil, je Ungaret-ti — spet pozdravljen z burnim ploskanjem — še sam spregovoril. Poudaril je, kako se je že zgodaj čeprav ‘ je mladostna leta preživel v Aleksandriji" V Egiptu, kjer se je rodni seznanil S tržaškimi literarnimi razmerami in kako ga je vojna pripeljala na Kras. V svojih nadaljnjih besedah pa je med drugim dejal, dc je v vseh ljudeh vedno gledal brate in tako jih je
v pesmih tudi imenoval, pa čeprav ohrneio na odbor ki ima svoi se-! S0 si morali. v voini stati nasproti dež pri Centru za kulturne stike z | kot S0Vraz7Jiki Trstu še posebej inozemstvom in Torrehienoa n I pripada naloge, spajanja sosednih
inozemstvom, Ul. Torrebianca 13, I. nadstropje — tel. 29-403, vsak dan od 17. do 20 ure.
Frondizi pride v Trst
Prihodnji teden bo dopotoval v naše mesto bivši predsednik argentinske republike Arturo Frondizi. Na povabilo instituta za politične vede s tržaške univerze bo bivši državnik, ki se sicer udejstvuje tudi kot znanstvenik in ki med drugim tudi predava o političnem pravu na univerzi El Salvador v Buenos Airesu, bo imel v ponedeljek zvečer ob 19. uri v glavni dvorani trgovinske zbornice predavanje z naslovom: »Integracija Latinske Amerike in države v razvoju«. Predviden je tudi poslovni sestanek s predstavniki trgovinske zbornice.
kultur — in Ungarettiju ni bilo nerodno imenovati z njihovim imenom Jugoslovane in jugoslovansko kul-
turo. Končno je poleg vseh drugih posebej pozdravil akademsko mladino, češ da se ob takem številu mladih počuti še sam mlad.
Občutek imamu, dc. je Ungaretti s svojim kratkim govorom pokazal, kako bi bilo treba v Trstu večkrat govoriti. (Tisti, ki so v Trstu, pa bi morali potem od besed prehajati k dejanjem.) V Ungarettije-vih besedah je bila neskončna širina v primerjavi z ozkostjo rektorjevih — čeprav maloštevilnih — besed. Seveda so besede izraz duha, ki je v človeku. In videli smo, da je v Ungarettiju velik duh.
Za
med Acetatom in potrošniki
Ravnateljstvo podjetja Acegat je dalo pobudo za ustanovitev službe, ki bo omogočila, da bodo lahko potrošniki kar z doma reševali svoje opravke s podjetjem.
V teh dneh je začela delovati pri podjetju Acegat telefonska služba za potrošnike. Za kakršno koli informacijo, ki zadeva rešitev raznih opravkov s podjetjem, zadostuje, da prizadeti telefonira na štev. 28-308 v uradnih urah, in sicer od 7.25 do 11.30. Nameščeni funkcionar bo kar po telefonu dal vsa potrebna pojasnila za čimprejšnjo rešitev postavljenih mu vprašanj, hkrati pa jim bo obrazložil, kako poteka rešitev vloženih prošenj itd.
Še bolj konkretne odgovore bodo potrošniki dobili od funkcionarja, ki jim bo odgovoril na telefonski številki 28-258. Oseba, ki želi npr. podpisati s podjetjem pogodbo za dobavo plina, vode ali električnega toka, lahko sporoči po telefonu vse potrebne podatke. Pristojni funkcionar bo pripravil pogodbo in telefonsko obvestil prizadetega, kdaj naj jo pride podpisat. Ta bo ob podpisu plačal pri blagajm zadevne stroške. Enak postopek velja tudi za zahtevo o povečanju moči e-lektričnega toka, za nove priključke, preklic pogodb, izplačilo vloženih kavcij itd. Podjetje sporoča, da bodo pozneje uvedli ta način občevanja s potrošniki tudi za druge zadeve.
Ravnateljstvo sporoča, da delujejo še naprej vsi uradi, ki so imeli do sedaj stike z javnostjo. Med drugim je bil preurejen urad za sklepanje pogodb o dobavi vode, plina in električnega toka, kjer je omogočeno potrošniku, da se lahko neposredno razgovarja s pristojnim funkcionarjem.
FLUORESCENČNE ZNAMKE Poštna uprava poroča, da je nabavila nove elektronske stroje za razdelitev in žigosanje korespondence, ki delujejo na podlagi fluo-rescence, ki jo oddajajo znamke. Pripravila je tudi novo serijo fluorescenčnih znamk vrednosti 5, 10, 15, 20, 30, 50 in 90 Ur. Nova serija bo enaka že znani seriji «Itar lia Turrita«, le da bodo znamke nekohko manjšega formata.
Hudo se je sinoči ponesrečila 42-letna Marija Leghissa por. Krechic iz Ul. Perarolo 45, Na stopnicah k svojemu stanovanju je zdrsnila in padla vznak ter se hudo pobila po glavi. Mož Mario, ki je bil prisoten, je takoj pokhcal rešilni avto. V bolnišnici so ji ugotoviU možganski pretres, udarec na temenu, verjetne poškodbe na lobanji ter izgubo spomina. Sprejeli si nji ter izgubo spomina. Sprejeli so držano prognozo.
 ................  m..
JAVNO ZBOROVANJE KPI PRI SV. JAKOBU
POJASNILA ING. CUFFARA O ZADNJI OBČINSKI SEJI
Sinoči je bilo na Trgu sv. Jakoba javno zborovanje KPI, na katerem je vodja komunistične svetovalske skupine v občinskem svetu inž. Cuffaro govoril o politiki strank leve sredine v občinski u-pravi v luči zadnje seje občinskega sveta, ko so stranke odbora s podporo PRI in Slovenske skupnosti izglasovale resolucijo, da se glasuje o letošnjem proračunu brez predhodne razprave. Predstavnika KD in PSU sta ta predlog utemeljila s tem, da je bila razprava o proračunu za letošnje leto preteklega decembra skupno z razpravo o proračunu za lansko leto in o petletnem občinskem načrtu. Opozicija je iz protesta zapustila
niaiiiiiiiiDiiiiuiiiiiiiiiiiMii mn iiiii m iiiiiiiuiiiii iiuiiii iii iiiiaiiii iiiii u • ima n ■mn h iiiiiiiiia m mn i m iiMiiiuiiiiiiiiNi n m u iiiiiiiiiiini im iii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHMii
IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA
Dogodivščine nemirnega Hercegovca
Pred kazenskim sodiščem (predsednik Edel, tožilec Pascoli, zapisnikar Strippoli, obramba Borgna) je bila včeraj obravnava proti 31-letnemu Sefiku Mujanoviču iz Čapljine v Hercegovini, ki je bil obtožen, da je 14. januarja letos ranil z nožem Ramza Novakoviča, ki je tudi doma iz Čapljine. Spočetka je bil Mujanovič priprt, nekaj dni pozneje pa so ga izpustili na začasno svobodo. Včerajšnji obravnavi je prisostvoval osebno.
Zakaj sta se Hercegovca sprla, se mogoče ne bo nikoli točno zvedelo. Vsak namreč podaja svojo verzijo o dogodku, ki se ne ujema s prijateljevo. Mujanovič in Novakovič sta namreč prijatelja, ali se vsaj izdajata kot taka.
Novakovičeve življenjske dogodivščine so zelo pestre. 2e pred več leti je pribežal iz rodne Hercegovine ter se prijavil italijanskim oblastem kot političen begunec. Pristoina komisija mu je priznala pravico do te kvalifikacije, nakar so ga poslali v begunski taborišči v Latini in v Capui. Novakoviču pa žilica ne da miru. Od tam je zbežal ter se priklatil v severno Italijo. Tu so ga oblasti prijele in zaradi prekrška vrnile jugoslovanskim oblastem. Mladenič pa se ni mogel pomiriti. Še enkrat je zbežal in ponovno so vanje	tečajev v	zavodih	za	bolni-	8« P°slali v Jugoslavijo,
čarke	in	otroške	negovalke.	S tem	Sredi januarja je prišel z vla-
ukrepom	hočejo	načeti	vprašanje	| kom v Trst skupaj s prijateljem
šolanja	pomožnih zdravstvenih	Mujanovičem, to pot pa s polno-
veljavnim potnim listom. Do popoldneva 13. januarja sta bila skupaj, potem pa je Novakovič izginil brez sledu. Srečala sta se pozno ponoči v bližini železniške postaje, kjer je prišlo do prepira. Nenadoma je Mujanovič zalučal nož ter ranil prijatelja v nogo. Oba sta se potem odpeljala s taksijem v bolnišnico, kjer so ranjencu nudili prvo pomoč (ozdravel je v 8 dneh).
Naslednji dan so ju zaslišali policijski organi. Mujanovič je trdil, da mu je prijatelj ukradel 50.000 lir. Ko je zahteval, naj mu vrne denar, je zbežal. Iz jeze je zalučal za njim nož. Pristavil je še, da mu je Novakovič zaupno povedal, da je za časa, ko je bil prvič v Italiji, kradel po severni Italiji avtomobile.
Novakovičeve izjave so bile popolnoma drugačne. Od prijatelja je prejel baje 12.000 din za vožnjo z vlakom in potem še 13.000 din. V Trstu mu je ta izročil še 3.000 lir, od katerih pa mu je 2.000 vrnil. Po severni Italiji ni nikoli kradel, temveč je delal pri nekem podjetniku v Benetkah, kamor se je nameraval vrniti. Po zaslišanju je Novakovič izginil brez sledu.
Na včerajšnji obravnavi je Mujanovič potrdil svoje prejšnje Izjave. Javni tožilec je zahteval zanj 6 mesecev zapora in 20.000 lir denarne kazni, Sodniki so priznali obtožencu pravico do splošnih o-lajševalnih okoliščin, ki po njiho-
vem mnenju pretehtajo obtožilne ter so mu zato odmerili, pogojno in brez vpisa v kazenski list, 2 me. seca zapora in 4.000 lir denarne kazni.
Nogometaš ukradel fotoaparat
Policija je včeraj popoldne aretirala na mednarodnem prehodu pri škofijah 24-letnega Jovana Haj-dukoviča, člana nogometne ekipe Bor (iz Bora v Srbiji; op. ur.), ki je odigrala prijateljsko tekmo z Italcantieri v Tržiču. Pri njem je našla fotografski aparat v vrednosti 37.000 lir, ki ga je ukradel v trgovini s fotografskimi potrebščinami Fabro v Ul. Cosulich v Tržiču. Hajdukovič je bil v družbi sedmih članov ekipe v tej trgovini, kjer so nakupili večje število žarnic za fleš, ko so odšli ter se z avtobusom odpeljali iz Tržiča v Jugoslavijo, je prodajalka opazila, da manjka fotografski aparat ter je o tatvini obvestila kvesturo. Le-ta je takoj sporočila vsem obmejnim prehodom, naj ustavijo avtobus ter pregledajo vse igralce. Tako so ugotovili, da je Hajdukovič ukradel fotografski aparat. Odpeljali so ga v tržaški zapor.
Mnenja smo, naj taki «športniki* — pa čeprav znajo odlično brcati žogo — ostanejo raje doma, da ne bodo s svojimi nečednimi dejanji kvarili ugleda svojega moštva in končno tudi svoje domovine.
sejno dvorano in proračun Je bil sprejet ob prisotnosti 31 od 60 svetovalcev.
Inž. Cuffaro, ki ga je predsta vil zborovalcem član federalnega tajništva KPI Tonel, je med drugim dejal, da so komunisti ob koncu lanskega leta sprejeli predlog o skupni razpravi o obeh pro računih pod pogojem, da bo prišlo takoj po razpravi do glasovanja. Toda pri glasovanju lanskega proračuna, je dejal Cuffaro, je Slovenska skupnost nastopila z opozicijo in proračun ni bil sprejet. Potem ko je ugotovil, da so stranke odbora dovolile imenovanemu deželnemu funkcionarju, da je odobril lan ski proračun, namesto da bi odbor podal ostavko, je dejal, da je leva sredina zavlekla zasedanje občinskega sveta za 50 dni, dokler se ni sporazumela s Slovensko skupnostjo in republikanci, da bodo omogočili odobritev letošnjega proračuna. Cuffaro Je to obsodil in poudaril, da so komunisti zahtevali razpravo o letošnjem proračunu, ker je prišlo med počitnicami občinskega sveta do resnih dogodkov v mestu in pokrajini, kot na primer zapora ladjedelnice Felszegi, odobritev deželnega zakona o urbanistiki in do začetka razprave o petletnem načrtu v deželnem svetu. Vse to je v petletnem načrtu, tesno povezano s proračunom inz delovanjem občinske uprave.
Zaradi neprevidnosti pri prečkanju ceste bo morala 77-letna Cate-rina Pirovich vd. Turina ležati 9 dni na ortopedskem oddelku splošne bolnišnice. Izven prehoda za pešce jo je v Ul. Fabio Severo v bližini univerze povozil fiat 600, ki ga Je vozil 64-letni Federioo Del Zotto iz Ul. Fabdo Severo 55. V bolnici so ji zdravniki ugotovili hud udarec in verjetne kostne poškodbe v levem kolenu ter udarec na levi stegnenici.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 1.30 do 11.3«)
AlPAlabarda, Ul. dellTstrla 7 (tel. 95-914) Al Galona, Ul. S. Clllno 36 (Sv. Ivan, tel. 96-252). De Leitenburg, Trg S. Giovanni 5 (tel. 36-924), Mlr-zan. Trg Venezla 2 (tel. 24-905). NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 11.30 do 1.30) Barbo-Carnlel, Trg Garibaldi 4 (tel. 90-015). Glustl, Ul. Bonomea 93 (Grela, tel. 30-376), Godina A11TGEA, Ul. Glnnasttca 6 (tel. 95-152). G. Papo, Ul. Felluga 46 (Sv. Alojz, tel. 93-395),
PROSVETNO DRUŠTVO PROSEK-KONTOVEL
vabi na
Prešernovo
proslavo
danes, 16. februarja ob 20.30 v kino dvorani Ana na Kontovelu
Program:
1. GOVOR DR. DRAGA ŠTOKE 2. NASTOP PEVSKEGA ZBORA VASILIJ MIRK. 3. NASTOP PROSEŠKE GODBE. 4. NASTOP ŠOLSKIH OTROK S PROSEKA KONTOVELA. Vljudno vabljeni!
REPENTABORSKA MLADINA
priredi
PREŠERNOVO PROSLAVO
danes, 16. t. m. ob 20.30 v dvorani občinske kopalnice v Velikem Repnu.
Sodeluje domači pevski zbor. Vljudno vabljeni!
STUDIO
SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA V TRSTU
OBVEŠČA
vse dramske družine, prosvetna društva in poedinice na Tržaškem in Goriškem, da bo v kratkem pričel
STROKOVNI TEČAJ ZA GLEDALIŠKO MASKO Tečaj bo vodil prof. na Akademiji za igralsko umetnost Maks Furjan.
Tečaj bo trajal več dni in bo v večernih urah. Po potrebi se bo razširil tudi na popoldanske ure.
ZARADI ORGANIZACIJSKIH VSKLAJEVANJ
POHITITE S PRIJAVAMI! Prijave pošljite na:
STUDIO SG, Ul. Petronio 4 Trst KULTURNI DOM
PROSVETNO DRUŠTVO »VESNA*
priredi v nedeljo, 18. febr. ob 17.30 v dvorani Ljudskega doma v Križu
Prešernovo proslavo
Spored bodo izvajali člani Slovenskega gledališča ter pevski zbori »Vasilij Mirk* s Proseka . Kontovela, «Rdeča zvezda* iz Saleža - Zgonika in «Vesna» iz Križa.
Vstopnina
200 odrasli, 100 otroci in dijaki
PROSVETNO DRUŠTVO VALENTIN VODNIK v Dolini
priredi v soboto, 17. februarja ob 20.30
Prešernovo proslavo
Sodelujejo član Slovenskega gledališča JOŽKO LUKEŠ, pevski zbor VALETIN VODNIK in pevca DARIO in DAR-Ko ob spremljavi TRIA BORDON.
Vljudno vabljeni!
ples
SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO V TRSTU
PRIREDI JUTRI, 17. FEBRUARJA T.L. OB 21.30 V HOTELU
EXCELSIOR PALAČE riva Mandracchio 4
XV.
slovanski
Gledališča
Slovensko gledališče
Sobota ob 17. in ob 20. uri: STUDIO SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA V TRSTU:	RUSI MOST.
Gostovanje v Piranu.
Verdi
Torek ob 20.30: Arrigo Boito: Me-fistofeles. Danes se prične prodaja vstopnic za premiero. Abonma za reu A v paterju in ložah ter za red B na galerijah in balkonu. V naslovni vlogi bo nastopil Nicola Rossi Lemeni. Marjetica bo Virginia Zeani. Nastopili bodo še: Umberto Grilli (Faust). Linda Vajna (Helena), Graziella Bion-dini (Marta in Pantalis), Giuseppe Botta (VVagner) in Raimondo Botte-ghelli (Nerej). Dirigent bo Nino Ver-chi, režiser Giovanni Poli, nove scene pa so napravljene, kot jih je zamislil Mischa Scandella. Koreografijo je oskrbela Ria Teresa Legnani.
Razstave
Maria Chiacigh bo razstavljala v občinski galeriji od 17. do 25. trn. Otvoritev razstave, ki jo umetnica posveča spominu svojega očeta in učitelja Giuseppa Chiacigha, bo v soboto ob 18.30.
V soboto bo v občinski galeriji «L0 Squero» v Miljah otvoritev kolektivne slikarske razstave, ki jo organizira tržaška pokrajinska sekcija vsedržavne zveze umetnikov CGIL. Raz-stave se bo udeležilo 38 umetnikov iz naše dežele s 65 deli. Otvoritev bo v soboto ob 18. uri. Razstava bo trajala do 26. februarja in bo odprta v delavnikih od 17. do 20.30, v praznikih od 10.30 do 13. in od 17. do 20.30.
Naionaie 15.30 «Tutte le sere ali e 0». Dirk Bogarde. Technicolor.
ExceIsior 16.00 »Indovina chi viene a cena«. Spencer Tracy, S. Poitier. Technicolor.
Fenice 16.00 «Faccie per 1’inferno*. George Peppard, Gayle Hunnicut-Prepovedano mladini pod 14. letom.
Eden — Danes zaprto Jutri isti film.
Grattacielo 16.00 «11 marito e mio c 1’ammazzo quando mi pare«. Cathe-rine Spaak, H. Griffit. Barvni.
Ritz (Ulica San Francesco štev. 10) 15.30 «La valle delle bambole«. B-Parkins, P. Duke. Technicolor Pa-navision.	,
Alabarda 16.30 »Assasination«. H. Silva, E. Start. Barvni.
Filodrammatlco 16.00 «Detectiv's sto ry». Paul Neyman, L. Bacal. Barvni. Prepovedan mladini pod 14. le' tom.
Moderno 16.00 «Due stelle nella P01' vere«. Dean Martin, George PeP" pard, Jean Simmons. Barvni 'vestern. Prepovedan mladini pod Izletom.
Cristallo 16.30 «James Bond 007 Casino Royal». S svetovno znanimi gralci. Cinemascope Technicolor.
Garibaldi 16.00 «Agente 777», misslo-ne Summergame«. Technicolor.
Capitol 15.30 «1 giorni delTira«. G|u" liano Gemma. Barvni western. Pre-pčvedan mladini pod 14, letom.
Anrora 16.30 «Piano piano non t’321' tare«. C. Cardinale, Tony Curtis-Technicolor.
Impero 16.30 «La calda preda«. Jan* Fonda. Prepovedano mladini pod Izletom.
Astra 16.00 «La bambola di cera«. Detektivski barvni film.
Vittorio Veneto 16.00 »Si vive solo due volte«. Sean Connery kot J-Bond.
Ideale 16.00 «Lo stermlnatore del barbari«, Technicolor. Sledijo risam filmi
Abbazla 16.00 «1 Colorados«, VVestern. Technicolor.
Ljudska prosveta
PREŠERNOVA PROSLAVA V BA' ZOVICI. V nedeljo, 18. februarja »D
17. uri bo v kino dvorani v Bazovici Prešernova proslava z nastopom otroškega pevskega zbora, moškega PeV' skega zbora #Lipa», mešanega cerkvenega pevskega zbora, recitacij in 60" vorov.
SPDT priredi prihodnjo nedeljo, l8-februarja, ob priliki zaključka smučarskega tečaja ter drugega dneva H-zimskošportnih Iger, Izlet z avtobusom v Crni vrh. Vpisovanje v UHcl Geppa 9, II. nadstropje.
Igrata dva plesna ansambla
Vstop samo z vabili, ki jih dobite na sedežu društva (Ul. Machiavelli 22/11 od 16.30 do 19.30 in v Tržaški knjigami (Ul. sv. Frančiška 20), kjer lahko rezervirate tudi mize.
Darovi in prispevki
Namesto cvetja na grob pok. očeta Danila Birse darujejo kolegi 5000 Ur za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob pok. Viktorije Jazbec Iz Kobjeglave daruje družina Kraus 5000 lir za Slovenski klub In 5000 lir za SD Polet.
S O 2 A L J E
Slovenski klub izraža svoje iskreno sožalje članu Ladu Jazbecu ob smrti njegove mame Viktorije.
vhdi emu« m prijatelje na
maškarado
ki Jo priredijo trgovci v nedeljo, 25. t. m. ob 18. uri v barkovljanskem prosvetnem društvu.
Zaželene so pustne šeme.
	
	
ROJSTVA, SMRTI. POROKE
Dne 15. februarja 1968 se Je v Trstu rodilo 17 otrok, umrlo pa je 15 oseb.
UMRLI SO: 19-letni Marvin Hed-ges Billy, 81-letna Antonia G ropa1* vd. Guštini, 62-letna Glusepplna Ci-prlotto vd. Russlan, 11-letna Nevi* Marchesi ,72-letna Marcella Toniah* vd. Comisso, 94-letna Giovanna P|nZ vd. Božeglav, 85-letna Gluseppina F«i' fofer vd. Scabar, 65-letna Leonlna Da' neluttl por. Cogllevina. 93-letni LuiK' Lamia, 83-letni Stefano de Manasser. 63-letni Romildo Angeli, 73-letna Giu" seppina Rosin por. Lepre, 64-letna 8®’ fla Zokan por Rlzzardl, 73-!etni Antonio Stani, 65-letni Marcello Salva-gno.
Zapustila nas Je naša draga mama, nona in sestra
VIKTORIJA JAZBEC roj. ČIGON
Pogreb drage pokojnice bo jutri, 17. t. m. ob 15. uri v Kobjeglavi.
2alujočl: hčere Vida, Zora in Marica, sin Ladi, sestra, brat in drugo sorodstvo
Kobjeglava - Štanjel . Trst - Buenos Aires, 16. febr. 1968
16. februarja 1961
TUDI V TAJSKI SE PREBUJA ŽELJA PO NEODVISNOSTI
Prve partizanske enote na meji z Laosom
Ameriško oporišče, od koder se stalno ogrožata varnost in svoboda drugih narodov - Ustanovitev gibanja za neodvisnost
Tajska igra zelo važno vlogo v Političnih in vojaško-napadalnih hačrtih ZDA proti državam Indo-kffle. Tu ima med drugim svoje osrednje oporišče tako imenova-«Khmer Serei» (Svobodni Kmer), izdajalska skupina, ki jo vodi bivši kamboški kolaboracio-b^stični ministrski predsednik v c*su japonske okupacije. To gibanje ima celo lastno vojsko, katere pripadniki se rekrutirajo med kamboško manjšino v Južnem Vietnamu, zatem pa posebej iz-vežbajo v za to določenih, od A-toeričanov organiziranih vojaških taboriščih, da bi nato bili odposlani kot diverzanti v Kambodžo. Tajska predstavlja potemtakem Področje, kjer se z ameriško pomočjo in denarjem ter ob sodelovanju tajskih reakcionarjev pripravljajo in organizirajo najrazlič-bajša sovražna dejanja, naperjena Proti neodvisnosti Kambodže.
Seveda ni mogoče razumeti tajskega sovražnega razpoloženja v odnosu do Kambodže, če ne upoštevamo vloge, ki jo Tajska ima kot ameriška lutka v napadu na svobodo in neodvisnost Vietnama.
Na tiskovni konferenci 4. ja-buarja 1. 1968, je Dean Rusk obtožil Demokratično republiko Viet-bem vmešavanja v notranje zadeve Tajske. Morda bi to utegnilo tudi odgovarjati resnici, čeprav ni *a to dal dokazov. Toda Tajska je, po drugi strani udeležena v "vojnih dejanjih« proti neodvisnosti in suverenosti Demokratične republike Vietnama, zakaj znano •®> da z njenega ozemlja odleti okrog 80 odst. vseh letal, ki napadajo demokratični Severni Vietnam. Vrhu tega jo je moč obto-®ti tudi neposrednega napada na ljudstvo Južnega Vietnama, kolikor so tu tako njene čete kot tudi •atala in ladje udeležene v genocidnem boju, ki so ga bile spro-‘de ZDA. Tajska je danes eno sa-Jb° ogromno letališče za ameriške bombnike B-12, ki si jih ZDA ne dPajo imeti v Južnem Vietnamu, Tako se je Tajska, ki je skozi stoletja vedno bila ponosna, da je bila edina država v Indokini, ki ji b' bil nadet sramotni jarem kolonialne odvisnosti, zdaj spreme-ruia v docela odvisno ameriško satelitsko državico, in to ne da bi “da sprožila en sam strel v obrambo svoje svobode. Spremenila ,e je v totalno ameriško vojaško oporišče, od koder na vse načine rovari proti svojim sosedom: demokratični republiki Vietnam,, ■kaosu, Kambodži in Južnemu Vjet-
hamu.
, Toda, če res ni bil ob kapitulantski podreditvi Tajske imperialistični politiki ZDA izstreljen niti strei v obrambo njene neodvisnosti, pa se je to začelo dogajati zdaj in zdi se, da se bo to v bodoče dogajalo še bolj. Začele ®o se dogajati stvari, ki jih niti fean Rusk niti tajska vojaška kli-fa na oblasti ne bosta mogla
ignorirati.
, la razlogov očitne vojaške potrebe. se večina ameriških vojaških oporišč nahaja na severovzhodu lajske (na meji z Laosom), kjer "ba prebivalstvo močno revolucionarno tradicijo. To prebivalstvo je pretežno laoške narodnosti in 1? Popolnoma na strani levičarskega gibanja Patet Lao.
8- dec. 1964 je bilo ustanovljeno »Neodvisno gibanje Thai«, na-Rr je 1. januarja 1965 ta naziv ?d spremenjen v »Patriotično ifonto Thai». Njen program je obsegal šest točk, med katerimi je ba prvem mestu osvoboditev de-tele izpod ameriškega imperializma ter vzpostavitev režima, ki bi temeljil na «miru in nevtralnosti«.
Na severovzhodu dežele se je biočno začelo razvijati tudi partizansko gibanje. Zakon, po katerem sleherno nasilje rodi pro-imasilje, je v polnem razvoju. A-Jberiški vojaki, tako oni, ki se •b nahajajo stalno, kot tudi tisti, r* semkaj prihajajo na odmor iz v'etnama, pa so s svojim surovim bi brezobzirnim vedenjem prizadeli tudi patriotična čustva tajske
buržoazije,
°be 8. januarja 1968 je v časopisu «News and World Report« b*1 objavljen članek «Tajska je sita Amerike«, ki ga je prejkone °bienjenemu časniku posredoval
"»»■iiitintinHttHmHiininiiiiniiiHiniMMiniHinn
GLASBA in kiparstvo
Milan, 15. — Sicilski pevec in avtor Geri Pahmara je pripravil milanskem »Teatro San Marco» spored pesmi, ki uporablja za sce "bpafsko in glasbeno spremljavo bela Davida Borianija in svojevrsten ansambel. Palamarove pesmi .? v glavnem protestne pesmi. Ko |b Poje, ga spremlja ansambel, v saterem igrata en član ansambla P® mdijsko flavto, drugi na bobne 9°ngos. Inštrumenta se dobro vključujeta med stare inštrumente in es ansambel daje svojevrstno glas-•i, ^es program pa dopolnjujejo “vetlobni efekti, ki jim Bonani Pravi »troposkopski efekti*: snopi "b! gredo skozi premikajoče se legove skulpture.
njegov dopisnik iz Bangkoka. Tu j pravili ob možgane. Njihovo ob-
je med drugim rečeno: «Na Tajskem Amerikance zdaj imenujejo «zveri, ki bi se morale umakniti v svoje brloge«. Imenujejo jih ljudi katerih «nesramno vedenje« nikakor ni »boljše od onega, ki ga imajo divjaki«. Nadalje, da gre za pripadnike nacije, ki si «laste pravico do ugleda, do krvi izkoriščajoč druge«. Ali gre v tem primeru morda za zadnje «cvetke» iz Pekinga? Nikakor ne, pač pa gre za uvodnik enega od najbolj znanih konservativnih tajskih publicistov. M.R. Kukrita, ki ga je bil objavil v eni od najbolj razširjenih tajnih publikacij. V njem g. Kukrit na široko razlaga, zakaj so Amerikanci sovražniki in ne prijatelji Tajske.
«Navedimo nekaj njegovih trditev: ,V pogledu etike in kulture, so Amerikanci sovražniki in tolovaji, ki so prišli, da bi nas pri-
našanje ni mnogo boljše od onega, ki ga imajo divje živali, s čimer vplivajo na tajsko mladino, da sledi njihovemu razkrajajočemu zgledu’...*.
2e samo teh nekaj stavkov označuje razpoloženje, ki ga v tamkajšnjem prebivalstvu zbujajo A-meričani s svojo nadutostjo, s svojo prisotnostjo in vedenjem absolutnih gospodarjev in s svojo očitno težnjo, da bi zagospodovali nad vsemi. Spričo tega, pa se bo tudi na Tajskem čedalje bolj širilo in krepilo odporniško gibanje ljudstva proti vsem takšnim in podobnim namenom ter načrtom. Ne bo dolgo, ko se bodo A-meričani znašli v podobni situaciji, kakršno imajo v Južnem Vietnamu, ki ji z vso svojo mogočnostjo ne bodo kos, kot ji tudi v Južnem Vietnamu niso in še marsikje.
Kupole cerkve Božjega rojstva v Suzdalju
(Foto S. Signorini)
V zahod. Berlinu ni dobro izdajati se za - visokošolca
To je izkusil neki «sluga obstoječe družbene ureditve»
Danes je v zahodnem Berlinu in v Zahodni Nemčiji nevarno biti — visokošolec. To tudi tedaj ,ko študent ni pristaš kake levičarske politične skupine. To je na lastni koži ugotovil tudi 32-letni Jakob Hom, diplomirani po-litilog, član sicer krščansko-demo-kratske unije, to se pravi politične stranke, ki je v Zahodni Nemčiji na oblasti že od dne, ko so zahodni zavezniki prepustili 1949. leta vso oblast Adenauerju in njegovim somišljenikom. Kako je bil Jakob Horn politično opredeljen in zvest krščansko demokratski uniji, izhaja tudi iz tega, da je bil med mlajšimi kolegi in študenti znan kot «zvesti sluga obstoječe družbene ureditve«.
In kljub temu...
Jakob Hom je nekega večera v družbi 26-letnega visokošolca Heimera Bramma stopil v gostilno, kjer sta povečerjala in popila kak kozarec. Ko sta čez kako uro nekoliko «dobre volje« stopila spet na ulico, da bi zamenjala lokal, je Bramm na Hor-
V KRAJIH, KODER SE JE PRED STOLETJI ROJEVALA RUSKA DRŽAVA
Po ogleda suzdaijskib cerkva ■ muzejev
a a čašo stare medice
Premaknimo se v dobo Dolgorukih - Zanimive kupole, ki so jih izdelali le mojstri - Zakaj danes muzej? - Pa še na medico, ki zna biti nevarna
Lesena cerkev v okolici Suzdalja (17. stol.)
(Foto S. Signorini)
(Poseben dopis)
Avtobus si je’pravkar ustavil pred križiščem in se' s kolesi zjiril v sneg. Skočiš iz njega ih 'globoko ‘ vdihneš. Čas se je premaknil nazaj in okoli tebe stoje v dolgih vrstah, ki se oddaljujejo proti veliki zasneženi poljani, lesene «izbe» (ruske kmečke hiše) z lično rezljanimi oknicami in drevjem pred okni. Nad teboj, med krošnjami drevja, ki se črne pnejo v sive višine zimskega neba, krožijo vrane, ki s svojim hreščečim glasom poživljajo tiho pokrajino.
Temne sence dreves, slepeče bela pokrajina neskončne planjave, ki se daleč širi čez reko proti obzorju in jo od časa do časa preseče v enoličnosti črn obris dreves. Nebo je nizko in sivkasto belo. Sneži, po malem, že nekaj dni, odkar smo na zemlji nekdanjega Vladimirsko - Suzdaljskega »velikega knjaževstva*.
Iznad streh lesenih izb se dviga mogočna stavba cerkve. Kupola nad njo je črne barve, tenka in šilasta. Nič ni v njej oholega in okroglega, kot so kupole novejših ruskih cerkva, prej bi se zdele vojaške cerkve. Takih železnih kupol je mnogo, če se povzpneš v prvo nadstropje samo-stana-trdnjave, ki je z južne strani branil pred tatarskimi vdori stari Suzdalj, moreš razbrati, koliko je teh železnih osti nad o-kroglo in majhno kupolo. So starejše cerkve, ki jih nimajo mnogo, največ eno, dve, druge pa po več.
Danes je Suzdalj turistično mesto v malem, pravcati muzej. Preveč se je v mestu nakopičilo zakladov staroruske zgodovine iz časov prvih ruskih vladavin pred tatarskim vdorom, da bi ga čas in sodobnost mogla spremeniti. Ohranil je svoje značilnosti in še danes slovi po svojih obrtniških izdelkih, tkaninah, kovaških okraskih in lesenih lakiranih škatlicah ali platnicah za knjige.
Suzdalj je še starejše od Vla-dimira, današnjega glavnega mesta Vladimirske oblasti, upravnega okrožja sovjetske oblasti. Vladimir je nekoliko južno od Suzdalja. Šele v poznejših dobah je postal pomembnejši in prestolnica vladimirske kneževine, ki je segala od Belega jezera na severu do Novgoroda na zahodu in do Volge na vzhodu.
Rostovsko-suzdaljska kneževina, ki je predhodnica vladimirske, je okrepila svojo pomembnost v
12. stoletju po propadu kijevske •kneževine, ki je v 9, stoletju združevala vsa ruska področja v bolj ali manj enotno državno tvorbo. Razbohotila se je borba med fevdalci za osrednjo oblast. V tej borbi je zaradi bogastva prevladala rostovsko-suzdaljska kneževina. Po svojih osvajanjih je znan predvsem njen prvi »veliki knez* Jurij, sin Andreja, ki so ga zaradi osvajanj ali nekakšne grabežljivosti imenovali «DoIgoru-ki». Prav v čast eni izmed osvajalnih vojn je Jurij Dolgoruki priredil velikansko slavje, «pir», na katero je povabil tedanje mogotce. Pir je priredil v vasici, ki je bila tedaj še brez imena, nad reko Moskvo in od tega dne štejejo leta poznejši in sedanji prestolnici sovjetske države. Bilo je to 1147.
Njegovo delo je nadaljeval sin Andrej Bogoljubski, ki je nedaleč od Vladimirr. da! zgraditi samostan Bogoljubovo. Oklicati pa se je dal za kneza vseh Rusij. Njegova oblastvenost pa je motila fevdalce, ki so pripravili zaroto in ga umorili.
Toda... bolje je vse ob svojem času. Smo šele pri prvem samo-
stanu in bralcu bo zgodovine že dovolj...
Prvi samostan je bil nekoč sedež metropolita, cerkvenega hie-rarha. Navzven se zdi trdnjava s svojimi belimi zidovi in ozkimi vrati. Za zidovi se proti nebu dvigajo čebulaste kupole rožde-stvenske katedrale, cerkve božjega rojstva. Nad vrati, ki služijo za vhod v samostan, plapola rdeča zastava. Brez ,nje bi-.si mogli misliti, da muziki še vedno garajo na poljih lega mogočnega samostana, ki se je moral braniti pred številnimi upori. Prepogosto se je sredi noči pojavil na bogatem žitnem polju svobodnega «čmega» ruskega kmeta lesen križ... Prevečkrat so samostanski bratje zagnali vik in krik, da je Bog določil, da bo ta zemlja pripadala samostanu in da bo treba na manj rodovitnem polju postaviti cerkev.
Vstopimo... Na ozkem dvorišču nas z dveh strani obdajajo cerkve. Kupole cerkve božjega rojstva se čudno bleščijo: zunanjo stran kupol so obarvali v sinjo barvo, tu pa tam se zableščijo pozlačene zvezde. Nad kupolo pa simbol: križ, ki ima za podstavek lunin krajec.
»Krščanstvo bo podjarmilo narode vzhoda.*
Danes je bivši sedež metropolita, samostan in vse bližnje zgradbe, preurejen v muzej. V njem so ohranjene ikone: slike iz evangelija, najpogosteje Kristusov obraz, liki svetnikov ali Ma-
Za romunski festival so se prijavili pevci iz osemnajstih dežel
Italijo bodo zastopali Rita Pavone, Bobby Solo m Caterina Caselli
BUKAREŠTA, 15. — Nekateri znani italijanski pevci lahke glasbe, ki so odklonili sodelovanje na letošnjem festivalu v Sanremu, so pristali na sodelovanje na prvem »mednarodnem festivalu lahke glasbe*, ki bo od 5. do 10. marca v Rasovu. čudovitem mestecu v Karpatih. Tokrat bodo odpotovali na festival v Rasov Bobby Solo, Rita Pavone in Caterina Caselli.
Po tem, kar trdijo organizatorji festivala, se bo »mednarodni festival lahke glasbe* v Rasovu ponavljal iz leta v leto. Namen tega festivala je, »nuditi pevcem
"•■»li...........................................  milili......Illllllllllllllllllllllll...........IIUIIIMIHIIIIIIIIIII......III....IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIU
5V£N (od 213. do 20.4.) Svoje
todelavce boste pripravili na bolj ? sodelovan e samo z lastnim zgledi, Veder pogled v bodočnost *» u (od 21-L do 20-5-> Udeležili ® boste važnega razgovora o zelo snih gospodarskih vprašanjih. Z „ 91° ljubeznivostjo bi neprimerno Vec dosegli.
dvojčka (od 215 do 21.6.) Pre
na široko trošite denar, spre-
HOROSKOP
«1 *i ouuau utoiir uLiioi 1	~
®eJte to, prede-1 bo prepozno. Za 'umivo naključje vas bo ponovne Zvezalo
RAK (od 22.0, do 22.7.) Z lažjo j. nikakor ne boste rešili iz zagate, so s^‘ vanjo zabredli. Požvižgajte
Pravka;
na prijateljstvo, ki vam ga
ar nekdo ponuja.
LEV (od 23.7. do 23.8.) Odklonite neko poslovno ponudbo, katere ozadje ni prav nič pošteno. Znašli se boste v družbi, ki vam bo s svojo iskrenostjo nadvse všeč.
DEVICA (od 24 8. do 22.9.) Ne zaganjajte se proti svojim tekmecem brez premisleka in nekritično.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Vrzeli v vaših financah ne obetajo dobrega: zdi se, da varčnost zares ni vaša krepost Privoščite si izdaten počitek.
ŠKORPIJON fod 23.10. do 21.11.)
Ljudem z umetniškega področja bo danes marsikaj mogoče. Pretirano hlastanje samo po materialnih dobrinah vam ne bo zagotovilo sreče.
STRELEC (od 2211. do 21.12.) Zagotovljen vam je uspeh, ki se zanj že dolgo potegujete. Zanesite se na mlajšega sorodnika, KOZOROG (od 22.12. do 20.1.) Ne dopustite, da bi vas premamil zunanji blišč osebe, ki je sicer prazna. Tveganje v ljubezni VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Glejte, da vam trenutni poslovni partner ponuja več, kot vam pripada.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Odločno zahtevajte od svojih predstojnikov vsa pojasnila, ki so vam potrebna, i Nikar se ne prenaglite
raznih dežel možnost, da pokažejo svoje pevske sposobnosti*.
Nastope, pesmi in izvajanja, bo ocenjevala mednarodna žirija, ki jo bodo sestavljali skladatelji, dirigenti in glasbeni kritiki. Kakor vidimo, bo kriterij pri sestavljanju žirij povsem drugačen kot za festival v Sanremu, kjer po navadi sodelujejo v številnih žirijah — letos jih je bilo 26 — »ljudje s ceste*, to se pravi «potrošniki» ali bolje potencialni »potrošniki* lahke glasbe, to je kupci plošč.
Prva nagrada za najboljšega in-terpretatorja in najboljšo pesem bo obstajala v »zlatem jelenu*. Druga nagrada bo srebrni, tretja pa bronasti jelen.
Za letošnjo prireditev so se prijavili pevci iz devetnajstih držav, in sicer pevci iz 18 tujih držav ter romunski pevci. Organizacijo festivala je prevzelo gledališče romunske radiotelevizije, ki je tudi določilo, da mora vsak pevec nastopiti z eno pesmijo v romunščini in z eno pesmijo iz lastnega repertoarja. Organizatorji so zato poskrbeli tudi za prevod romunskih in drugih popevk v romunščino, francoščino, italijanščino, angleščino, nemščino in ruščino. Pevce bo spremljal orkester romunske RTV pod vodstvom treh dirigentov.
tere božje. Tu je tudi veliko vezenih prtov, paramenti cerkvenih dostojanstvenikov, ki so jih vezle samostanske nune, jetnice velikega suzdaljskega kneza, povečini uporne sestre ali sorodnice, ki so tako ali drugače ogrožale prestol samodržca.
Za samostanom stoji lesena cerkev. Zanimive so te lesene cerkve, saj je moral biti tesar mojster, da jih je zgradil brez enega samega žeblja. To SO bile najbolj pogoste cerkve Rusije 9. stoletja. Zanimiva je ' sekakor kupola, sestavljena iz tisočerih ploščic, ki jih je moral tesar skrbno izrezljati in nato z njimi prekriti iz grobega lesa narejeno skoraj 0-kroglo kupolo, ki se je komaj za meter dvigala nad streho točno sredi zgradbe.
Majhna je ta cerkev, da ni v njej stalo več kot 50 ljudi, če so se tesno stisnili k lesenemu oltarju, ki pa kljub vsej revščini ni bil nikoli brez zlata, ikon z zlatimi lističi in težkimi okviri. Kar se ikon tiče, je znano, da je Suzdalj imel svoj) šolo »živopiscev*, ki so izdelovali ikone v serijah in po že določenih pravilih. V teh krajih je, kar se ikon tiče, predstavljal edino novost bizantinski menih Andrej Rubljev, najznamenitejši «ikon8j)isec» stare Rusije. Njegove ikone zasledimo v Dmi-trijevski cerkvi v Vladimiru. Svetniki Rubljeva niso več svetniki, njihovi obrazi ne izdajajo bizantinske šole, ki je dajala likom enolične poteze in svetniško abstraktnost. Obrazi Rubljeva so obrazi tedanjih tamkajšnjih muži-kov, pijancev in potepuhov. Sv. Peter npr. je že pravi Rus in niti v bradi niti v razkuštranih laseh ali debelih rokah ni moč prepoznati nekdanjega ribiča judovskega porekla.
Stopili smo v cerkev božjega rojstva in se razočarali. Zanimivo je, kako so te pravoslavne cerkve navzven lepe, znotraj pa nerodno nakopičene z ogromnimi bogastvi, da te količina zlata in umetnin omami, ko pa jo dvakrat obiščeš naveliča. Polmrak le stežka skriva visoke stene ikon in zlatih okvirov, pred katerimi brlijo tanke in cvrčeče lojenke, pred katerimi se globoko klanjajo starke in tiho žebrajo starodavne molitve, ki si jih prenašajo iz roda ” rod...
Iz samostana te pot vodi pod nizkim portalom na ulico. Drevesa v vrsti, sneg, leseni domovi, rezljana okenca. Izza ogla zaslišiš močno udarjanje kopit, ki se meša med cingljanje. Mar ni to cingljanje iz romanov. Mar ne spominja na pravljice o zaljubljenih vozarjih?
Izza ogla se zakadi. V oblaku sopare pridrvijo trije konji, na saneh pa je gneča mladih rdeče-armejcev. Prevažajo »menažo* patruljam. In kaj je bolj primemo za to pri 30 stopinjah pod ničlo in ko je snega za meter in več, če ne «trojka»?
Toda tudi za nas je prišla ura kosila. Pustili smo samostan in cerkev in pohiteli k restavraciji. Pod lesenimi oboki je v središču Suzdalja restavracija. Stopiš vežo in objame te vonj po svežem lesu. Na obešalnikih vise ko-žuhovinasti plašči in kučme. Skozi leva vrata stopiš v dvorano z mizicami in lesenimi okroglimi stolčki, skozi desna pa greš navzdol, v klet. Spustiš se po stopnicah v temno zatohlo klet. Le skrita luč osvetljuje točilnico, kjer iz veder točijo prišlecu rumeno pijačo v lesene, lično okrašene čaše. Starejši moški pred nami
ki se nizko sklanja, je že vidno pijan... Veselo nas pogleda in mrmra: »Le pijte, mladci, to vrača zdravje...*
Pobaraš točaja po pijači. »Mjedovuha* — medica. »Slav-janski napitek*.
Se boš odrekel? Daj vedro, stari. Družba se je takoj zbrala. Naši zahodni sosedje, nas najzahod-nejših Slovanov, Benečani, so se z »orkotroni* na ustih spustili stopnicah, ko so zvedeli,' za kaj gre. Lesene čaše so se pojavile v desetih rokah in lesena zajemalka je kmalu trčila ob dno vedra. Še eno vedro...
Kakor novo vino nekoliko kipeča, po globokem požirku osla-jajoča medica je naglo tekla po grlu. Koliko stopinj alkohola ima? Morda dvanajst. Morda celo več... Glava se je bistrila, veselje je kipeče naraščalo... Točaj nas je posvaril:	»Prijatelji, medica je
nevarna. Ne boste se opili, le veselje bo postaio radost, razgrajali boste vso noč, zjutraj pa se ne boste spominjali ničesar, niti potrošenega denarja...*
Odnehali smo, vedro smo odnesli v restavracijo k mizi, kjer smo iz lončenih vrčev jedli kmečko »žarkoje*, v lončenih vrčih v razžarjeni peči zapečeno meso in krompir. Žlica je, podobno kot čaša, lesena in lakirana.
Za okni, ki jih prepredajo lesene rože, se ob zatonu sonce poslavlja od nas ob cingljanju trojk in ob komaj zaznavnem hre-ščanju zadnjih vran. ki obletavajo vrhove temnih dreves.
STOJAN SPETIČ
novem avtomobilu opazil listek, ki je lastniku avtomobila napovedoval, da bo moral plačati globo, ker je bil svoje vozilo parkiral proti predpisom. Policaj, ki je računal, da je Bramm le slučajno šel mimo in da nima nobene zveze z lastnikom napačno parkiranega avtomobila, ga je opozoril, naj se v zadevo ne vtika. Toda Brammu osornost policaja ni bila pogodu in prišlo je do prepira, v katerega se je vmešal še neki drug policaj. Homu še ni uspelo, da bi pojasnil nesporazum, ko se je okoli dveh policajev in študentov že znašla skupina «rodoljubno razpoloženih« ljudi, ki so začeli spodbujati policaje, naj «potolčejo to študentovsko svinjo«.
In v tem vzdušju sta policaja pozvala Homa in Bramma, naj stopita z njima na policijsko postajo. Hom je ob tem rekel, da se lahko legitimirata kar na kraju samem. Policaja pa sta si to tolmačila, kot da se Hom in Bramm «upirata javni sili«. Hom je pozneje povedal novinarjem sledeče:
«Prepričeval sem ju, da bova prostovoljno šla z njima in da se ne bova upirala, toda eden izmed policajev mi je tako zvil roko, da sem zakričal. Ko je Bramm to slišal, je od policaja zahteval, da me izpusti, toda v istem trenutku ga je drug policaj, ki mu je stal za hrbtom, tako udaril po glavi, da se je Bramm zrušil.
Medtem je prišel tudi tretji organ «javne varnosti«. Bramma so enostavno vlekli po tleh za seboj do policijske postaje in pred sedežem policije mu niso dovolili, da bi se dvignil, pač pa so ga kar po stopnicah potegnili na policijsko postajo. Tu so Bramma in Horna postavili k zidu z rokama navzgor in policaji so še naprej udrihali po njunih hrbtih.
Brammu so nato nataknili še verige in kar šest policajev je njega in Homa tolklo. Ko je eden izmed policajev — že sedmi — videl, kaj se pred njegovimi očmi dogaja, je pustil telefonsko slušalko, ker se mu je zdelo za malo, da bi tudi on ne sodeloval v tej »akciji«.
Ko so Homa in Bramma pošteno premlatili, so Ju zaprli v ločeni celici. Ker so Bramma prej več premlatili kot Homa, so se nad Homom znesli, ko je bil že v celici in ko je iz celice šel na stranišče. Tedaj so drugi priporniki mogli slišati, kako je Hom policajem rekel: «Na takšne metode bi bila mogla biti ponosna tudi Gestapo.«
Ko pa so policaji vendarle u-videli, da so ubrali napačno pot, so Homa in Bramma izpustili, še prej sta morala Bramm in Hom plačati pet mark globe, ker je pač Horn parkiral svoje vozilo proti veljavnim predpisom. Drugih obtožb proti njima policaji pa niso mogli formulirati.
Toda Bramm in Hom nista hotela ostati noVcajem na dolgu in sta jih prijavila.
Ta primer je izzval precej hude krvi predvsem med študenti, še posebej pa pri neposredno prizadetem Homu, «zvestem slugi obstoječega družbenega reda«, ki se je ob tej priložnosti spomnil nekega dogodka iz lanskega decembra. Tedaj ga je sredi ulice podrl neki neznanec. Dva taksista, ki sta privozila mimo, pa mu nista hotela pomagati. Ko pa je Hom poklical na pomoč policijo in je tej uspelo napadalca ujeti, je ta svoje «junaštvo» o-pravičil takole: «Pa saj je to vendar študent«.
študent je torej med določenimi krogi Zahodne Nemčije manjvreden državljan. Zakaj? Med za-hodnonemškimi visokošolci je sicer manj levo usmerjenih ljudi, kot neopredeljenih ali desničarskih, vendar dajejo levo usmerjeni študenti pečat vsemu študentskemu življenju v univerzitetnih mestih Zahodne Nemčije. In odtod sovraštvo določenih za-hodnonemških krogov proti vsem visokošolcem. To sovraštvo je v tem primeru okusil tudi pristaš »obstoječe družbene ureditve« Hom. Kdo ve, če bo še zagovarjal — «obstoječo družbeno ureditev«, mislimo tiste oblastvene organe, ki nočejo pomesti z nacističnimi usedlinami, pač pa se znašajo nad odločno levičarskimi silami in gibanji.
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
Sergio Micalesco v Rossoni
Tridesetletni Sergio Micalesco, ki razstavlja pri Rossoniju, nam je znan že iz prvih razstav v nekdanji galeriji »La Lopgia* in iz predlanske osebne razstave v Občinski galeriji. Čeprav je beneško akademijo dovršil šele pred petimi leti, se je z razstavljanjem uveljavil že pred tem tako da ima danes za seboi kar lepo število razstav, med temi tudi razstavi v Los Angelesu in Parizu. Upoštevanja vredno dejstvo pa je pri tem to, da ga v dobi šolanja ni prevzela strast za abstraktno infor-malno slikanje, ki je sicer dovoljevalo in omogočalo mnogim mladim barvno nadarjenim začetnikom u-spešen prodor v ospredje najbolj hrupnih likovnikov. Menimo, da bi tudi Micalesco v tem uspel, ker mu ne manjka delovne razgibanosti. Vendar pa sta ga njegova pesniška narav:; in dobra mera idealizma usmerila predvsem v obnavljanje figurativnega slikarstva. V uvodni besedi kataloga nam podaja svoj program v obliki dolge pesmi, ki se zgoščuje v naslednjih stihih:
»Slikati zato, da najdeš lastnega Adama
ter se v nemem razgovoru v
njem zrcaliti
in istovetiti,
srečati ga med kamnitimi kipi cerkve Zdravja v tišinah sončnih poldnevov...*
S tem misli na kipe angelov v znameniti beneški cerkvi Maria della Salute. In to temo tudi dosledno uporabile in razvija v vrsti velikih olj te razstave. Imenuje jih s skupnim nazivom «Beneška pomlad*. V njih pa vidimo sredi ljudi iz vsakdanjega življenja, zagorele kože pri kopanju in barvitih oblačil na ulici, v belini svojega marmorja oživljene kipe. V platnih enostavnega naslova čFigure» pa je brezčasovna elementarnost teh ljudi grobih postav, povezana na sedanjost z značilnostjo naše dobe — motornim kolesom.
Pridušeno žareče, skoro umazane barve in oglate oblike so pri Micalescu hoteno izrazilo, ker tri velike ujedani? jasno dokazujejo njegovo risarsko izurjenost. Slikar živi med Benetkami in Trstom, fci ga tu podaja v olju z luko in vla čilci, se pa raje izživlja v oblikovnosti Krasa z jesenskimi vinogro di in kopami sena s svojevrstn-opojnotežko lepoto Micalesco j torej iskalec novih lepot predmet nega sveta, 'ci jih uspešno odkriv na stranpoteh sicer že izhojeni cest figurativuosti.
MILKO BAMBIČ
PETEK, 16. FEBRUARJA 1968
Radio Trst A
Kronike - 14.40 in 15.15 Popevke	peči	- 13.30 Priporočajo vam... -
Sanrema - 15.30 Nove pesmi -	14.15	Valčki - 15.20 Turistični na-
7.15, 8.15,	13.15,	14.15,	20.15	Po-	16.00 Spored za mladino - 17.11	potki	- 15.45 Kulturni globus -
ročila - 7.00	Koledar	-	7.30	Jutra-	Beethovnova 7. simfonija - 17.40	16.00	Vsak dan za vas - 17.05 Člo-
nja glasba - 11.40 in 17.40 Radio	Tribuna	mladih	-	18.20	Glasba za
za šole - 12.00 Kitarist Pizzigoni	mladino - 19.12	Roman - 20.15
- 12.10 Gospodinja nakupuje - 17.00	Orlando	Furioso	-	21.00	Simfonični
Orkester Safred - 17.20 Ne vse,	koncert.
toda o vsem - 17.30 Duo Morghen Mellier - 18.00 Ansambel »Lado* -18.15 Umetnost - 18.30 Koncerti -18.50 Cavallaro in njegov ansambel - 19.10 Pirandello: »Ciaula odkrije luno* - 19.25 Glasbila in barve - 20.00 Šport - 20.35 Gospodarstvo - 20 50 Operna glasba - 21.40 Veseli utrinlti - 22.15 V
vek in zdravje - 17.15 Glasbene uganke - 18.00 Aktualnosti - 18.15 Zvočni razgledi - 18.45 Na križ-potjih 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Olimpijske igre - 20.00 Zbor RT Beograd - 20.30 Dobimo se ob isti uri 21.15 Oddaja o morju 22.10 Iz slovaške in češke simf. glasbe - 23.05 Literarni nok-
//. program
7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila - 8.45 Orkester - 9.40 Glasbeni album - 10.00 Roman - 10.15 Jazz - 11.44 Pesmi - 14.00 Juke	turno.
box - 14.45 Za prijatelje plošč -	Itni	tfibuhim
15.15 Violinist W. Schneiderhan -	leieVIll/O
.	.	m	r	c ••	16 00 Pesmi Sanrema - 17.35 E- 10.30 Šola 12 30 Srečanje z
svetu	jazza	-	22.30	C	Seghizzi.	notni razred . 18 20 Enciklopedija	glasbo - 13.00 Roditeljski	krožek -
Godalni	kvartet	-	22.45	Nežno	m	. ]8 0() Giasbene uganke . 20.00	13-30. 17.30, 20 3 in 23.00	Dnevnik
Gledališče in kino - 21.10 Fran-	- 14 00 Mednarodno nogometno sre-
tiho.
Trst
12.05 Lahka glasba - 12.25 Tretja stran - 14 00 Busonijev Con-certino - 14.10 Knjižne novosti.
coske plošče.
III. program
10.00 Schumann in Smetana -10.45 Polifonsse skladbe - 12.20 Beethoven in Milhaud - 12.55 Simf. koncert	14.30 Sopranistka
6.30, 7.30, 12.30, 14.00, 16.00 Po- L. Priče - 15.30 Martinujeva epo-
ročila - 7.10 Jutranja glasba - peja - 16.20 Mozartov divertimen-	.	____
8.00 Prenos RL - 10.15_ Kovačičev to - 17.20 Angleščina - 18.15 Go- Angleščina - 2100 Dnevnik - 21.15
Koper
Čanje v Viareggiu - 15.45 Olim-piada v Gren>Llu - 17.00 Spored za najmlajše 17.45 Program za mladino - 18 45 Beneški solisti -19.15 Živi svet - 19.45 Šport -21.00 TV tednik • 22.00 Film.
II. kanal
18.00 Niko'i ni prepozno - 18.30
ansambel - 10 45	Plošče	- 11.00	spodarstvo - 18.30 Lahka	glasba
Turistične beležke	- 11.30	Današ-	18.45 Kulturni pregled	- 20.40 Geo-
nji pevci - 12.00	in 12.50	Glasba	logija in civilizacija	-	21.00 Lipo željah - 14.15	Operna	panora-	terarna oddaja,
ma - 15.30 Od Soče do Drave -	fi ..
16.30 Simf. koncert - 17.40 Ritmi	jlOVePI/O
- 18.00 in 19.30 Prenos RL - 19.00 Orkester Bodner	- 22.10	Pisana
glasba.
Nacionalni program
M. Soldati: »1 Ravanin* - 22.15 Znanost in tehnika - 23.00 Olimpijske igre.
Jug. televizija
17.25, 20.00 23 Or Poročila - 9.40 in 14.50 r.’ v šoli - 11.00 in 16.10 Osnove splošne izobrazbe - 13.50 Grenoble. nitrostno drsanje - 17.30 Fotograf — film • 18.00 Obzornik
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00,
19.30 Poročila 6.30 in 7.25 Informativna oddaja - 8.08 Glasbena matineja 8.55 Pionirski tednik -
9.25 D. Režek poje narodne - 10.15	- 18.20 Mladinski	koncert - 19.05
7.00, 8.00, 13 00, 15.00, 20.00 Po-	Pri vas doma - 11.00 Turistični	Srečanje l-. Korunom ■ 19.25 Glas-
ročila - 8.30 Plošče - 9.06 Zvočni	napotki • 11.15 Igramo za vas -	bena lepljenka -	20.20 Grenoble:
trak - 10.05 šola - 10.35 in 11.00	12.00 Na današnji dan - 12.10 Dva	filmski pregled -	20.40 Poletje in
Ura glasbe - 11.30 Sopranistka M.	stavka iz Schuberta.. - 12.30 Kme-	zima — fino -	21.40 Grenoble:
Freni - 12 00 Olimpiada - 13.20 tijski nasveti ■ 12.40 Na kmečki	metnostno drsanje.
Goriško-beneški dnevnik
!!
OD DEŽELNE UPRAVE NAROČENA ANKETA
Znanstvena ustanova DOXA se zanima za beneške Slovence
Ugotoviti hoče, kako obvladajo slovenščino
Zavod za znanstveno proučevanje dobje pod izredno hudim moralnim
DOXA iz Milana je na podlagi poprejšnjega pismenega obvestila poslal na sedež prosvetnega društva «Ivan Trinko« v Čedadu svojo znanstveno sodelavko Nado Boschian iz Trsta, da zbere podatke o Slovencih v videmski pokrajini. Sodelavka znanstvenega zavoda DOXA, ki ga je ustanovil nekdanji profesor na tržaškem vseučilišču Luzzatto Fegiz, je že imela prvi pogovor s predstavniki društva ter zbrala prve podatke, ki bi ustanovi lahko služili kot napotek pri njenem nadaljnjem delu. V prihodnje bodo imeli se en takšen sestanek, pozneje pa se bo sodelavka ustanove pozanimala tudi pri drugih osebah za podatke, ki bi utegnili osvetliti vprašanje prisotnosti Slovencev v tej pokrajini.
Proučevanje tega vprašanja je ustanovi DOXA naročh deželni funkcionar ter nam ni podrobneje znano, za kakšnimi cilji teži. Upoštevajoč našo dolgoletno zavzemanje za priznanje pravic beneških Slovencev, kakor tudi upoštevajoč nesporno slovenski značaj tega prebivalstva, dasiravno njegova govorica ni književna slovenščina, ampak narečje kot je sploh narečje skorajda vsaka živa govorica (kar poglejmo narečja italijanskega jezika!), pričakujemo od te pobude prispevek k pravični ureditvi jezikovnih pravic tega nesporno slovenskega ljudstva, ki je to značilnost ohranilo navzlic temu, da v svojem 100-letnem bivanju pod Italijo ni imelo niti šol v svojem materinem slovenskem jeziku ter je bilo po drugi vojni za dolgo raz-
Gorica
VERDI. 16.30—22: «Facce per l’in-femo», G. Peppard in R. Bur. Ameriški kinemaskope v barvah; mladini pod 14. letom prepovedan.
CORSO. 17—22:	«Guerra,	amore,
fuga», P. Newman in S. Koscina. Ameriški kinemaskope v barvah.
MODERNISSIMO. 16.30—22:	«11
quinto cavaliere e la paura», Mi roslav Machaček in Olga Schein-plugova. Češki film; mladini pod 18. letom prepovedan.
CENTRALE. 17.15—21.30: «Un ba-cio per morire», U. Andrews in J. Perek. Ameriški barvni film; mladini pod 14. letom prepovedan.
VITTORIA. 17.15: «Dottor 2ivago», Omar Sharif in Geraldine Chaplin. Ameriški kinemaskope v barvah.
I ržif
AZZURRO. 17.30—22: «Un italiano in America«, A. Sordi in V. De Sica. Kinemaskope v barvah.
EXCELSIOR. 16.00:	«Mick mano
fredda«, Paul Newmann, v kine-maskopu in barvah.
PRINCIPE. 17.30—22:	«La morte
ha fatto l’uovo», G. Lollobrigida in J. L. Trintignant. Kinemaskope v barvah.
MARCELLIANA. 20.30 za cinefo-rum: «Otto e mezzo«, M. Ma-stroianni in S. Milo.
H on kr
RIO. Zaprto.
EXCELSIOR. 19.30—21.30:	«Mani
di pistolero«, Craig Hill. Kinema-skope v barvah.
in fizičnim pritiskom, da bi zadušil narodni preporod, ki ga je sprožilo narodno osvobodilno gibanje slovenskega ljudstva.
Izbira kandidatov za bližnje volitve
Za bližnje parlamentarne in deželne volitve so v strankah na Goriškem v teku zadnje priprave za izbiro kandidatov. Po neuradnih podatkih naj bi na socialistični listi kandidirala dva slovenska kandidata, Marko Waltritsch za deželni svet ter sovodenjski župan Jožef češčut za poslansko zbornico. Nadalje bosta skoraj gotovo kandidirala tudi odv. Devetag za de-
želni svet ter prof. Zucalli za poslansko zbornico, ki sta že v zadnji legislaturi predstavljala stranko v teh dveh organih oblasti ter sta edina kandidata na listah PSU ki imata zagotovljeno možnost izvolitve.
Tudi v goriški federaciji KPI izbirajo kandidate za poslansko zbornico in deželni svet. Glede poslan ske zbornice še ni gotovo, če bo izvoljen predstavnik goriške pokrajine ali pordenonskega okrožja, medtem ko ima za deželni svet goriška federacija KPI zagotovljeno možnost izvolitve dveh svetovalcev, od katerih je kandidatura Pulvia Bergomasa skorajda že potrjena, medtem ko so v teku pogovori za določitev druge kandidature.
Pogovor Berzantija z goriškimi predstavniki
Zavoljo cele vrste negativnih pojavov v našem gospodarskem življenju (napovedana zapora kemične tovarne SOLVAY, napovedani odpusti 150 delavcev v podgorski tekstilni tovarni, negativne govorice o jedrskem pospeševalcu pri Doberdobu) so demokristjanski javni delavci imeli pogovor s predsednikom deželnega odbora Ber-zantijem. Sestanka so se udeležili deželni odbornik Tripani, deželna svetovalca Cocianni in Ginaldi, pokrajinski predsednik Chientaroli, odbornik Vezil, župan Martina z odbornikoma Agatijem in Lupieri-jem, župani nekaterih občin naše pokrajine, pokrajinski tajnik KD Cian, tajnik goriške sekcije Bot in občinski svetovalec Fogar.
Berzanti je ponovil deželno obvezo, da podpira izgradnjo infrastruktur, da bi bila čimbolj trdna doberdobska kandidatura za proto-sinhrotron. Nadalje so se pogovorili o nekaterih ostalih najbolj važnih vprašanjih kot so vstopna postaja za avtomobilsko cesto Vil-lesse . Gorica, njena izgradnja, ureditev turističnih cest, mednarodnega mejnega prehoda itd.
OKRAJNO SODIŠČE V GORICI
Ponočna	raz
obsojena na dva meseca zapora
Policija je prekinila njegovo pijančevanje v Jugoslaviji
DEŽURNE LEKARNE
GORICA
Danes ves dan in ponoči je odprta lekarna S. GIUSTO, Korzo Italija 244 — tel. 35-38.
TR2IC
Danes ves dan in ponoči je odprta lekarna San Nicolo, Olivetti, Ul. 1. maja 94, tel. 73328.
RONKE
Ves dan in ponoči je odprta lekarna «All’Angelo» dr. Sergjo Olivetti, Ul. Roma 23 - tel. 72393.
V noči pred božičem leta 1966 je policija ugotovila, da so neznani vandali razbili svetlobne cestne znake pri pevinskem mostu; občinska uprava je imela pri tem okrog 1(M) tisoč lir škode, krivcev takrat niso izsledili. Ponoči dne 15. januarja 1967 so prav tako neznanci razbili 4 cestne žarnice v Ul. Ca-doma ter nekaj v Drevoredu XX. septembra. Hčerka lastnice gostilne «Dan Sandro« v Ul. Mameli je videla tisto noč sumljive neznance, ki so se okrog 1.50 kretali po Ul. Cadoma. Policija je na njeno sporočilo aretirala nekaj sumljivih o-seb, ki pa jim ni morala ničesar dokazati.
Sele nekaj mesecev pozneje so poizvedbe toliko napredovale, da so zaslišali dve osebi, ki sta bili osumljeni ponočnega razbijanja žarnic in cestnih znakov. Bila sta to 23-letni Giovanni Albi iz Gorice, Ul. Madonnina 17, po poklicu skladiščnik, in 20-letnd Silvano Brumat iz Ul. Cipriani 93, zidar. Na policiji sta priznala, da sta razbila dve žarnici v Ul. Cadoma in da sta to napravila, ker sta bila pijana.
Pri včerajšnji razpravi ju je sodnik dr. Balani spoznal za kriva in ju obsodil na po 2 meseca zapora in plačilo sodnih stroškov. Kazen pa je za Brumata pogojna in je ne bodo vpisali v kazenski list. Albi, ki je bil že prej kaznovan, pa bo moral kazen odsedeti. Brarr! ju je dr. Ferlan.
Dne 22. aprila lani, nekaj po 17. uri je jugoslovanska p-.licija izročila pri Rdeči hiši italijanskim obmejnim organom 30-letnega Edoar-da Montana, ki je doma iz Neaplja. Možak je bil precej vinjen in dobili so ga v neki gostilni na jugoslovanski strani brez predpisanih dokumentov. Možak je bdi tako živčno razburjen, da so ga morali poslati v pokrajinsko umobolnico, kjer so ga zdravili dva dni. Ko je prišel malo k sebi, ga je policija zaslišala. Izjavil je, da je potujoči trgovec, ki je tistega dne prišel v Gorico, kjer je prodajal kozarce nekega podjetja iz Neaplja. Ob 14.30 se je ustavil na kosilu v neki gostilni, kjer da se je spoznal z nekim Jugoslovanom. Skupaj sta potem pila vino in Jugoslovan ga je povabil, naj gre z njim preko meje. Ni vedel povedati, kje je skrivaj prekoračil mejo. Na dragi
strani sta zopet pijančevala, dokler ga ni ustavila jugoslovanska policija.
Prijavili so ga sodišču pod obtožbo, da je šel brez potnega lista čez mejo. Sodnik ga je včeraj v odsotnosti obsodil na 3 mesece zapora in 80 tisoč lir globe ter na plačilo sodnih stroškov. Branil ga je uradno dr. Ferlan.
Drž. tož. Dr. Sorrentino; sodnik dr. Balani; zap. Nodetti.
m
Zavoljo protosinhrotrona
Sklicati izredno sejo pokrajinskega sveta
Pokrajinska svetovalca Menichino Poletto sta poslala pokrajinskemu predsedniku zahtevo po izrednem sklicanju pokrajinskega sveta, ha katerem bi preučili stališče zakladnega ministrstva glede izgradnje protosinhrotrona pri Doberdobu, iz katerega izhaja, da zagovarja vlada dvoje kandidatur: Nardb in Doberdob in da je razpoložljivost Doberdoba odvisna od izplačila 120 milijard lir obramb nemu ministrstvu ter nadaljnjih 12 milijard na leto za razdobje 4-5 let; teh sredstev pa italijanska državna blagajna nima.
Pokrajinska svetovalca nadalje navajata dosedanje pobude v prid doberdobske lokacije s premostitvijo vseh preprek vojaškega značaja.
Nočni vlomi v avtomobile
V zadnjih dneh so dobili na leteči oddelek goriške kvesture več prijav kraje v avtomobilih, ki so jih lastniki pustili čez noč parkirane na cesti.
Tako je Silvano Sussig iz Ul. Brass prijavil, da so v noči od sobote na nedeljo neznanci s silo odprli vrata njegovega avtomobila, ki ga je pustil na nekaj časa v Ul. Leoni ter odnesli iz njega radio tranzistor znamke Sierra. Rosita Sandrin iz Ul. Trento 9 je prav-tako ugotovila, da so neznanci ponoči s silo odprli njen avto v bližini doma ter odnesli iz njega gramofon znamke Charley (man-giadischi). Tretji je prijavil podobno tatvino Luigi Medeot iz Ul. Oberdan 9, ki je pustil svoje vo-
zilo čez noč na Trgu XXIII. maržo; njemu so odnesli tranzistor znamke Condor in cigaretni vžigalnik.
Policija je sedaj na delu, da bi odkrila tatove.
DEVETI DAN 10. ZIMSKIH OLIMPIJSKIH IGER V GRENOBLU
Ženski veleslalom in svetovni naslov v kombinaciji za Kanadčanko Nancy Greenovo
Annie Famose (Francija) in Fernande Bochatay (Švica) na častnih mestih
GRENOBLE, 15. — V Grenoblu je bilo včeraj bolj spomladansko, kot pa zimsko vreme. Organizatorji zimskih olimpijskih iger so zato imeli vrsto težav, saj je odjuga nevarno načela vrsto prog. Najhuje je bilo na sankaški progi, po kateri je že v jutranjih urah tekel pravi potoček. Zato so morali v
tej disciplini skrajšati število spustov na tri.
Z nastopom v veleslalomu so smučarke zaključile svoja olimpijska tekmovanja v alpskih disciplinah. V tej disciplini so napovedovali hud boj med Avstrijkami in Francozinjami, tradicionalnimi nasprotnicami na belem elementu, toda med nje se je vrnila Kanadčanka Nancy Green in je... zmagala. Dvoboj med francosko in avstrijsko reprezentanco se je tako omejil na ekipni uspeh, kjer so pa odločno prevladale ncozinje, ki so imele v prvi lerici kar štiri svoje predstavnic., medtem ko je Av-
sana kot študentka na Sorboni. V resnici pa skoraj ves čas svojega bivanja v Franciji — smuča. Zato njena zmaga ni slučajna.
Izid ženskega veleslaloma je naslednji:
1. NANCY GREENE (Kan.) 1’51”97
2. Annie Famose (Fr.)	1’54”61
3. Fernande Bochatay (Šv.) 1’54”74
4. Florence Steurer (Fr.) 1’54”75
5. Olga Pall (Av.)	1’56”61
6. Isabelle Mir (Fr.)	1’56”07
7. Marielle Goitschel (Fr.) 1’56”09
8. Divina Galica (VB) 1’56”58
9. Gertrad Gabi (Av.)	l’56”8o
10. Burgl Faerbinger (Nem.) 1’57”20
11. Judy Nagel (ZDA) 1’57”39
atriji pripadlo komaj peto in de- H- Brigitte Seiwald (Av.) i;57”26 .-..r,, m«tn t/irei dve med nrvirru 12. Judy Nagsl (ZDA)	1 57 39
13. Annerose Zryd (Sv.)
veto mesto, torej dve med prvimi devetimi. Zanimivo je tudi, da so v veleslalomu bolj prevladovale tekmovalke «starejše» generacije, torej bolj izkušene, saj so zasedle vsa boljša mesta. Mlajše so vozile sicer bolj napadalno in odločno, vendar pa je današnji spust ponovno dokazal, da je na težkih progah izkušenost najboljša prvina. Od «mlajših» vozačic se je najbolje uvrstila Avstrijka Olga Pall, ki je bila peta.
Kanadčanka Nancy Green, ki je poleg olimpijskega odličja osvojila tudi naslov svetovne prvakinje v alpski kombinaciji, je doma iz Ottawe. Stara je 24 let, visoka 162 cm, tehta 57 kg in trenutno je vpi-
iiuiiuiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiifiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii*i«iiiii<iiii|,i
ZARADI ODPUSTOV V TEKSTILNI TOVARNI
Najavljeni na županstvu in deželi
Parlament pripravlja zakon v prid tekstilne industrije
Vskladu z zahtevo treh sindikalnih organizacij (CISL, CGIL in UIL), naslovljeno na predstavnike krajevnih oblasti, da bi se pogovorili o poteh, po katerih naj se prepreči odpust 150 tekstilnih delavk in delavcev v podgorski tekstilni tovarni, so predstavniki raznih u-stanov sporočili svojo pripravljenost, da sprejmejo sindikalne za stopnike in se z njimi pogovorijo. Sestanek z goriškim županom bo danes ob 12. uri, z deželnim odbornikom za industrijo in delo pa v torek 20. februarja ob 11. uri v Trstu.
Ob tej priliki FILTA-CISL poudarja skupno stališče vseh treh sindikalnih organizacij, da bi odpusti predstavljali hud udarec za delavsko zaposlitev, ker v sedanjem času ni mogoče najti v naši pokrajini tolikšnega števila prostih delovnih mest. Vse sindikalne organizacije nasprotujejo odpustom, ker je v parlamentu v teku postopek za odobritev zakona, ki predvideva izdatno pomoč tekstilnemu sektorju. Ker bi se koristi tega zakona mogle pokazati že v nekaj mesecih, ni pravilno, da ravnateljstvo podjetja prav sedaj predlaga odpuste.
Nesreča v Pellicovi ulici
Pri prometni nesreči v Ul. S. Pellico se Je včeraj ponesrečila 63-letna Rozina Gaberšček iz Ul. Pellico 6. Podrl Jo je avtomobil ter ji povzročil rane na glavi. V boi nišnici se bo zdravila 10 dni.
Abbe Pierre pride v Gorico
Po reklamnih deskah v Gorici so nalepljeni veliki lepaki, na katerih je napovedan prihod 29. februarja abbčja Pierra, vendar ni poleg njegovega imena napisana nikakršna druga oznaka ter jih je prav gotovo mnogo, ki ne vedo kdo je ta abbe Pierre, popevkar, igralec, ali kaj drugega.
Abbe Pierre je apostol našega stoletja, bolje apostol revščine našega stoletja. Bil je minister francoske vlade, vendar ga je revščina pariških predmestij takoj presunila, da se je po vojni ogrel za majhne, ponižane in razžaljene ljudi, za ljudi iz podpodja ter jih zbral v nekakšni acunjarski bratovščini». Začel jim je oznanjati ljubezen in vero. Odet v skromno o-blačilo, s palico v rokah hodi po svetu in oznanjuje verski nauk Pariz, ki igra prvo violino v družbe nem, političnem, socialnem in kulturnem življenju, je po tolikih pri-
14. Giustina Demetz (It.)
1’57”60
1’57”86
ŠTAFETA BIATLONA
Sovjeti najboljši
AUTRANS, 15. — Sovjetska zveza si je danes priborila še eno zlato medaljo in sicer v štafeti biatlona, ki je bil letos prvič na olimpijskem sporedu. Tekmovanje so morali odgoditi na popoldne, ker je bila zjutraj gosta megla. Sovjetska ekipa si je izbojevala zmago po zagrizeni borbi z Norveško, ki je zasedla 2. mesto, bronasta medalja pa je pripadla švedski z nekoliko večjim zaostankom. Ekipe so morale preteči sedem in pol km dolgo progo, vmes pa so morale streljati v cilj z dvema serijama po 8 strelov.
Lestvica:
1. SZ 2.13’02”4
2. Norveška 2.14’50”2
3. švedska 2.17’26”3
4. Poljska 2.20’19”6
5. Finska 2.20’41”8
6. V. Nemčija 2.21’54”5
7. Romunija 2.25’39”8
8. ZDA 2.28’35”5
9. Z. Nemčija 2.29”56”6
10. Francija 2.31’12”9 itd.
Zaključeno tekmovanje v sankanju
Lechnerjeva prinesla Italiji zlato kolajno
V ženskem sankanju je Italija prišla po zaslugi 21-letne Tirolke Eriche Lechner iz Pustriške doline do tretje olimpijske medalje v ženskih disciplinah v zgodovini tako letnih, kot zimskih iger. Lechnerjevi pa je k temu uspehu pomagal precej tudi poseg žirije. Ta je namreč diskvalificirala kar tri vzhodnonemške tekmovalke, ker so, v nasprotju s pravili, pred startom segrele sanice svojih tekmovalnih sani. Od treh Nemk sta bili pred diskvalifikacijo dve na prvem in dragem, tretja pa na četrtem mestu. Razen tega je žirija zaradi močne odjuge danes sklenila, da četrte vožnje ne bodo opravili in tako so obveljali rezultati po tretjem spustu, po katerem — in seveda po treh diskvalifikacijah Nemk — je bila Lechnerjeva na prvem mestu lestvice. Ta je naslednja:
1. Erika Lechner (It.) 2’28”66/100
2. Chrlsta Schmuck (Zah. Nem.)
2’29”37
3. AngeKka Duenhaupt (Zah. Nem.)
2’29”56
Četrto vožnjo so odpovedali tu-
NiTROSTNO DRSANJE
Na 5000 m zlata kolajna in svetovni rekord za Norvežana A. Maierja
GRENOBLE, 15. — Veliki favorit v hitrostnem drsanju na razdalji 5.000 metrov, Norvežan Fred Anton Maier je izpolnil pričakovanja. Poleg olimpijske zlate kolajne je osvojil tudi naslov svetovnega rekorderja na tej razdalji s časom 7’22” 4 desetinke. Prejšnji rekord je postavil komaj četrt ure prej Nizozemec Verker. Tekmovanje je potekalo v znamenju ostrega dvoboja med Norvežani in Nizozemci. Končno pa so večji uspeh le zabeležili Norvežani in to pred vsem po zaslugi odličnega 29-let-nega Maierja, 192 cm visokega tekmovalca, ki je že na igrah v Innsbrucku osvojil srebrno in bronasto kolajno v tekih na 10, oziroma 5 km. Nizozemcem sta v tolažbo ostali srebrna in bronasta kolajna.
Izid tekmovanja na 5.000 m:
1. F. Anton Maier (Norv.) 7’22”4 (svet. rek.)
2. Comelis Verker (Hol.)
3. Petrus Nottet (Hol.),	4. P. Willy Guttormsen (Norv.), 5. John. ny Hoeglin (Šved.), 6. Oerjan San-dler (Šved.), 7. Ronny Nilsson (Šved.), 8. Jan Bols (Hol.), 9. Cim. mo Koskinen (Fin.), 10. Valerij Lavručkin (SZ) itd.
Zmaga Nabrežink nad šesterko Fari
Ženska odbojkarska ekipa Sokola je premagala sinoči FARi s 3:11 v prijateljski trening tekmi, ki so jo odigrali v telovadnici v Ul. Zair donai. Seti so bili taki: 15:4, 15:k 17:15. Ekipa Sokola je nastopila s tako postavo Zavadlal, Švab, Filip" čič, Knez, Caharija, Magajna, Gabrovec in Batagelj.
Prva dva seta sta bila praktično monolog S-'1 a. Nabrežinke so po-kazale m >oljšo tehniko od nasprotnic,	so bolj vigrane in
njihova ig bila precej bolj zrela. FARI, m ima v svojih vrstah nekaj igralk bivšega državnega prvaka Casa della Lampada, ima še neizdelano igro in kolikor mu ne bo uspelo do začetka prvenstva 2. lige igre izboljšati, se bo moral vsekakor otepati zadnjega mesta na lestvici. V zadnjem setu je Sokol vključil v svojo postavo več re-zervnih igralk, vendar so tudi te izborile svojim barvam zmago.
Nocoj bo ob 20. uri na stadionu 1. maj v Trstu zadnje kolo prvega dela odbojkarskega prvenstva za mladinke. Na sporedu bosta dve tekmi: FARI — GAIA in FARI — BOR.
merih (duhovniki delavci - za pri- j & v. moškem sankanju, kjer so
L., vzhodni Nemci za zmagovitim Av-
merj tudi v verskem življenju nadvse originalen.
Abbčja Pierra bodo v Gorici najavili tudi s slovenskimi lepaki
zmagovitim strijcem Schmidom zasedli drugo in tretje mesto. V tem tekmovanju je nastopil tudi brat Lechnerjeve Emil Lechner, ki pa ni bil tako
V NEDELJO, 18. FEDRUARJA V ČRNEM VRHU
II. zimskošportne igre zamejskih Slovencev
SPD Trst organizira v Črnem vrhu nad Idrijo v nedeljo, 18. februarja 1968 II. zimsko športne igre za društva in posameznike slovenske skupnosti v zamejstvu.
SPORED	TEKEM
9.00 Zbor	12.30	Štafeta	3x1 km
9.30 Veleslalom	naraščajniki-ce	16.30	Razglasitev	rezultatov
10.30 Slalom	članice	16.30	do 17.	ure	Pritožbe
SPDT ne odgovarja za poškodbe pred, med in po tekmovanju.
VPISOVANJE
Zaradi menjanega sporeda prvega dne ZŠI je ponovno odprto vpisovanje za slalom (člani, članice, naraščajniki, naraščaj-nice) in	za štafetni	tek. Vpisovanje	danes od 19.30 do 21. ure
v Ul. Geppa 9.
TEKMOVALNE KATEGORIJE
Člani: pri članih lahko nastopa vsakdo.
Naraščajniki:
a) rojeni od vključno 1954. leta do vključno leta 1956
b) rojeni od vključno 1957 leta do vključno 1959. leta
c) rojeni 1960 leta ali kasneje
Tekmovalci v vseh kategorijah so ločeni na ženske in moške. Ce na startu ne	bodo vsaj trije tekmovalci	v vsaki kategoriji ali	dve ekipi	za štafetni tek,	organizator	njihovih rezultatov ne	bo vključil	v ekipno, ne v	lestvico za	določitev naj-
boljšega športnika in najboljše športnice.
SPD Trst si pridržuje orav’Co menjave teh pravil.
zakaj tudi slovenska mladina se uspešen kot sestra in je zasedel pripravlja počastiti prihod tega I® deseto mesto. Izid tekmovanja
bradatega moža z zbiranjem starih cunj, steklenic, železa, stare obleke, papirja itd. Njegovo konferenco je oskrbel nadškof Cocolin.
je naslednji:
1. Manfred Schmid (Av.)	2’52”48
2. Thomas Koehler (Vzh. Nem.)
2’52”66
3. Klaus Bonsack (V. Nem.) 2’53”33
GRENOBLE, 15. — Danes so na olimpijskem turnirju zabeležili na slednje izide:
CSSR . SZ	5:4	(3:1,	1:1,	1:2)
ZDA - V.Nemčija	6:4	(3:1,	1:1,	2:2)
Kanada - švedska	3:0	(2:0,	0:0,	1:0)
Japonska-Avstrija	11:1	(1:0,	6:0,	4:1)
O H V K N I II A
PLAVALNI TEČAJ v organizaciji športnega društva Polet z Opčin se bo začel v soboto, 17. t.m. v tržaškem občinskem po" kritem bazenu. Vaje bodo trajal« od 14. do lo. ure. Tečaju se lahko udeležijo poleg otrok z Opčin tud* otroci iz mesta in drugih krajev,
I	GRAHAM	«
| Tihi Američan j
I Poslovenil Miroslav Ravbar
«Kaj naj počnem z njo?» je rekel Pyle.
«Ne bo vam napoti,« in tedaj je izpustila njegovo roko ter se potopila v gnečo okoli Grangerja.
:<Ali se mu ne bo nič zgodilo?« je vprašal Pyle v skrbeh.
«Dobil je, kar je hotel — svojo punco.«
Zunaj je bila mirna noč, samo drug eskadron oklopnih avtomobilov je vozil mimo, kakor ljudje z določenim namenom. «To je strašno,« je rekel, «ne bi verjel.« Dodal je žalostno in boječe: «Tako lepe so bile.« Ni zavidal Grangerju, žal mu je bilo, da je nekaj, kar je dobro — lepota in ljubkost sta gotovo obliki dobrote — lahko pokvarjeno ali zlorabljeno. Pyle je mogel spoznati trpljenje samo, kadar mu je bilo pred očmi. (Tega nisem zapisal porogljivo, kajti mnogo nas je, ki tega ne zmoremo.)
Rekel sem mu; «Pridite k Chaletu. Phuong čaka.«
«Oprostite,» je rekel, «popolnoma sem pozabil. Ne bi je smeli pustiti.«
«Ona ni bila v nevarnosti.«
«Mislil sem le, da bi bil Granger na varnem —» Zopet se je zatopil v svoje misli, toda ko sva vstopila pri Chaletu, je rekel z nejasno otožnostjo: «Pozabil sem, koliko moških...«
Phuong je zasedla mizo ob plesišču in orkester Je igral melodijo, ki je bila priljubljena v Parizu pred petimi leti. Dva vietnamska para sta plesala, drobna, nežna, zadržana, na obrazu se jima je zrcalila civilizacija, ki je mi ne dosežemo .(En par sem poznal, knjigovodjo indokitajske banke in njegovo ženo.) Opazil si, da se nikdar niso nemarno oblačili, da niso nikdar izrekli grde besede in da niso bili nikdar žrtev nečednih strasti. Če se je vojna zdela srednjeveška, so oni bili kot prihodnost osemnajstega stoletja. Lahko bi si bil mislil, da gospod Pham-Van-Tu v prostem času piše klasične verze, toda izvedel sem, da je občudoval Wordswortha in da je pel pesmi o naravi. Počitnice je preživljal v Dalatu, kjer je bil najbliže ozračju angleških jezer. Lahno se je priklonil, ko je šel mimo. Vprašal sem se, kako se neki godi Grangerju petdeset metrov od tod.
Pyle se je v slabi francoščini opravičeval Phuong, da je morala čakati. «C’est impardonrtable,»26 je rekel.
«Kje ste bili?« ga je vprašala.
((Spremljal sem Grangerja domov,« je rekel.
«Domov?» sem rekel in se zasmejal, toda Pyle me je pogledal, kakor da sem drugi Granger. Nenadoma sem se zagledal .kakršnega me je videl on, moža srednjih let, z rahlo podplutimi očmi, ki se začenja rediti, ki je neroden v ljubezni, ki ni tako hrupen kot Granger, a bolj ciničen in manj nedolžen. Zagledal sem tudi Phuong, kakršno sem videl prvič, ko je priplesala mimo moje mize v Grand Mondu v beli plesni obleki; bilo ji je osemnajst let in nadzirala jo je starejša sestra, ki je sklenila, da jo bo dobro omožila s kakim Evropejcem. Neki Američan je kupil plesni listek in jo zaprosil za ples, bil je nekoliko pijan in zdelo se mi je, da je novinec, ki misli, da so plesalke v Grand Mondu vlačuge. Preveč jo je stiskal k sebi, ko sta prvič plesala, nato je obstala in se vrnila k sestri, on pa je ostal sam in izgubljen med plesalci, ne da bi vedel, kaj se je zgodilo in zakaj. Toda dekle, katere imena nisem vedel, je sedela mimo, včasih srebnila oranžni sok in se popolnoma obvladala.
«Peut-ori avoir l’honneur?»21 je rekel Pyle s svojim strašnim naglasom in trenutek pozneje sem ju videl, kako plešeta na drugem koncu dvorane. Pyle jo je držal tako daleč od sebe, da sem mislil, da se bo v naslednjem trenutku ločil od nje. Bil je zelo slab plesalec, medtem ko je bila Phuong najboljša plesalka, kar sem jih poznal v tistih časih, ko je bila zaposlena v Grand Mondu.
Dvorjenje je bilo dolgo in težavno. Če bi ji bil mogel ponuditi zakon in premoženjski dogovor, bi vse bilo lahko in starejša sestra bi se mimo in taktno izmuznila, kadar bi se sestali. Toda minili so trije meseci, preden sva bila za trenutek sama na balkonu Majestica, medtem ko je njena sestra neprenehoma spraševala v sosedni sobi, kdaj se misliva vrniti. Tedaj so ob sajgonski reki v svetlobi bakel raztovarjali francosko tovorno ladjo, zvonci rikš so zvonili kot telefoni in jaz sem po vsem, kar sem ji znal povedati, zbujal vtis mladega in neizkušenega tepca. Brezupno sem se vrnil v svojo posteljo v Rue Catinat in niti sanjalo se mi ni, da bo Phuong štiri mesece pozneje ležala zraven mene, nekoliko zasopla in smejoč se kakor iznenadena, ker se je vse drugače izteklo, kakor je pričakovala.
eMonsieur Fowlair.» Opazoval sem ju, kako plešeta, in nisem videl znamenj, ki mi jih je dajala njena sestra od druge mize. Nato se je približala in proti volji sem jo prosil, naj sede. Nisva bila več prijatelja od one noči, ko je v Grand Mondu zbolela in ko sem Phuong odpeljal domov.
«2e leto dni vas ničem videla,« je rekla.
«Cesto odhajam v Hanoj.«
«Kdo Je ta vaš prijatelj?« je vprašala.
«Piše se Pyle.»
«Kaj dela?«
((Pripada ameriški gospodarski misiji. Saj veste kaj — električni šivalni stroji za šivilje, ki umirajo od lakote.«
«Da so tudi takšne?«
«Ne vem.»
«Toda takšne ne potrebujejo šivalnih strojev. Tam, kjer
žive, ni električnega toka.« Ta ženska je vse razumela di besedno.
((Vprašajte Pyla,» sem rekel.
«Ali je oženjen?«
Pogledal sem na plesišče. «Lahko rečem, da se je sedi najbolj približa) ženski.«
((Pleše zelo slabo,« je rekla
«Da.»
«Zdi se, da je prijeten in zanesljiv človek.«
«Da.»
«Aii lahko malo posedim tu? Moji prijatelji so zelo do gočasni»
Godba je	prenehala in	Pyle se	je togo prikloni)	p ve
Phuong, nato	jo	je popelja;	k mizi	in odmaknil njen	sto
Lahko rečem,	da	so Ji te formalnosti ugajale. Pomislil	sen
koliko takih stvari je pogrešala pri meni
«To je Phuongina sestra, gospodična Hei,» sem rekel Pyli
«Zelo me veseli, da sem vas spoznal,« je rekel in zarde
((Prihajat^ iz New Vorka?« ga je vprašala.
«Ne. Iz Bostona.«
«Tudi to je v Združenih državah?«
«0, da. Da.»
«Ali je vaš oče trgovec?«
«Ne. Profesor.«
((Učitelj?«	je	vprašala z	lahnim	prizvokom razočaranji
((Veste, no, nekaka avtoriteta. Posvetujejo je z njim
((Zaradi zdravja? Ali je doktor?«
“Ni doktor te vrste. Temveč doktor-inženir. Strokovnja za podvodno erozijo. Ali veste, kaj je to?«
«Ne.»
pyle je poskusil s humorjem in rekel: «No, prepust bom atu, da vam pove.«
26) To je neodpustljivo.
27) Smem prositi?
(Nadaljevanje sledi)
UKKDNISIVO: TRSI - UL MONTEOCH1 6, II., TELEFON 93-808 in 94-638 - PoStnl preda) 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Mag'*o 1/1 Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL SV FRANČIŠKA št 30 - Telefon 37338, 95-823 - NAROČNINA; mesečna HOO m - vnaprej, četrtletna 2 250 ut polletna « 400 lir celoletna 8.100 Ur - SFRJ posamezna številka v tednu ln nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1000 starih dinarjev), letno 100 din <10.060 starih dinarjev) - PoStnl tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11 6374 - Z» SFRJ- AD1T D2S Ljubljana, Start trg 3/1., telefon 23-207 teko« račun pri Narodni nanki v LJuMJanl - 501 32'6 i OGLASI. Cena uglasitvi Za vsak mm s Sirim enega stolpca: trgovski 150, flnančno-upravnl 250, osmrtnice 150 Ur - dali uglasi 40 Ur beseda - Oglasi za tržaško tt
goriško pokrajino se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih o »rti Ji n Ualite nrl «Sne«»‘*> PuhhHritft traitana« - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja ir tiska Založništvo >rw>Pt?n tisk« Trst