V FJK uzakonjena predhodna napoved znanstvene oskrbe S »coachingom« do večje uspešnosti Trgovski dom izložba Gorice Primorski dnevnik št. 51 (21.288) leto LXXI. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu SREDA, 4. MARCA 2015 tudi na družbenih omrežjih primorskiD S primorskijport ^ —postani naš sledilec POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 1,20 € 9 ,, ju, za železarno Aljoša Gašperlin Skupina Arvedi je na ponedeljkovi seji tržaškega občinskega sveta glede škedenjske železarne zagotovila, da namerava vlagati v razvoj in obenem krepko zmanjšati stopnjo onesnaževanja. Če pa ji to ne bi uspelo, bodo zaprli plavž in koksarno, ki je najbolj onesnažujoča. Besede zastopnikov družbe iz Cremone sta podprla tudi predsednica deželne vlade FJK Debora Ser-racchiani in tržaški župan Roberto Cosolini, ki sta prav tako poudarila pomen skrbi za okolje. Predstavniki okoljevarstvenikov in prebivalcev Škednja pa niso bili navdušeni, prej nasprotno. V zadnjih letih so namreč slišali mnogo besed, ukrepov pa ni bilo. Upati je, da gre tokrat zares. Tržačani bodo prihodnje leto izbirali novega župana in že na ponedeljkovi razpravi je bilo jasno, da nekateri izkoriščajo železarno v volilne namene. To se je sicer dosledno dogajalo tudi v zadnjih dveh desetletjih, čeprav so ostale nato številne obljube neizpolnjene. Zdaj ima pri tem zelo pomembno vlogo Dežela. Predsednica Ser-racchiani bo v kratkem imenovana za izredno komisarko za izvajanje programskega sporazuma za preporod tržaškega industrijskega območja vključno z železarno, novi komisar Pristaniške oblasti Zeno D'Agostino pa je že na delu za izdajo koncesij, ki jih potrebuje družba Arvedi. To je skratka zadnji klic za železarno in sploh rast mesta, ki ga ni pametno preslišati. Tako družba Arvedi kot lokalne uprave so obljubile, da bodo zagotovile razvoj in da bodo strogo spoštovale okolje. Pričakovati je, da bodo obljubam sledila konkretna dejstva. rim - Razplet na sinočnji seji po celodnevnem ugibanju in pozivih Italijanska vlada brez odloka o šolstvu Za zdaj le smernice, na prihodnji seji zakonski osnutek zda - Iran Netanjahu v kongresu proti Obami RIM - Italijanska vlada na sinočnji seji ni obravnavala odloka, ki bi moral vsebovati določila o zaposlitvi 120.000 pre-karnih šolnikov, prav tako ne zakonskega osnutka o šolski reformi, ampak le smernice za le-to. Tak je bil razplet dogodkov po celodnevnem ugibanju, srečanjih in pozivih, potem ko je premier Matteo Renzi (na posnetku ANSA skupaj z ministrico za šolstvo Stefanio Giannini) v ponedeljek zvečer presenetljivo napovedal, da odloka ne bo. Vlada bo zakonski osnutek o šolski reformi obravnavala na prihodnji seji 10. marca, po Renzijevem mnenju pa obstajajo pogoji, da bo parlament v doglednem času zagotovil tudi zaposlitev prekarnih šolnikov. Včerajšnje dogajanje je razburilo sindikate, po mnenju katerih se na tak način prekarne šolnike jemlje za norca, vlado pa so pozvali, naj sprejme odlok. Na 2. strani WASHINGTON - Ameriški predsednik Barack Obama je ocenil, da izraelski premier Benjamin Netanjahu včeraj v ameriškem kongresu ni povedal ničesar novega. Predvsem pa ni ponudil nobene boljše alternative pogajanjem. Netanjahu je pred tem v kontroverz-nem nagovoru pred obema domovoma ameriškega kongresa, kamor ga je brez vedenja Bele hiše povabil predsednik predstavniškega doma, republikanec John Boehner, menil, da je načrtovani dogovor slab in da Iranu ne bo preprečil, da ne bi razvijal jedrskega orožja. Na 11. strani trst - Deželni odbornik sprejel župane s Krasa in Brega Reforma krajevnih uprav: štirje župani pri Panontinu TRST - Dežela FJK bo še poglobila številna vprašanja, ki so jih postavili župani s Krasa in Brega, začenši z zaščito slovenske narodne skupnosti oz. dvoje-zičnostjo. Župani iz Devina-Nabrežine, Zgonika, Repentabra in Doline naj medtem začno v sodelovanju s tržaškim in miljskim županom pripravljati statut medobčinske zveze in torej postavijo temelje za njeno delovanje. To je povedal deželni odbornik Paolo Panontin, ki je včeraj sprejel župane omenjenih občin Vladimirja Kukanjo, Monico Hrovatin, Marka Pisanija in Sandyja Kluna. Dolgovi potisnili Seaway v stečaj Na 3. strani V Trstu so sprejeli nov trgovski načrt Na 4. strani V Vilešu ustavili kombi z nabojniki in bajoneti Na 13. strani V Šlovrencu voznici trčili in se poškodovali Na 13. strani bazovica - Sinoči odprli zvezdarno Margherite Hack Uspešna nabirka omogočila obnovo astronomske opazovalnice BAZOVICA - Sinoči so v gozdu pri Bazovici po petletnem premoru spet odprli astronomsko opazovalnico centra Urania Carsica, ki se po novem imenuje zvezdarna Margherite Hack. Znana astrofizičarka je bila pobudnica tega središča, v katerem so si odrasli in otroci od polovice 60. let ogledovali nebesna telesa in sanjali o neskončnosti vesolja, pred petimi leti pa je dejavnost nenadoma zamrla. Dež in burja sta namreč poškodovala dotrajano streho, sredstev za obnovo ni bilo. Na pobudo družbe Televita se je nato začela nabirka, ki je bila nadvse uspešna. Na 6. strani gorica - Svarilo okoljevarstvenikov Grojnico ogroža regulacijski poseg 9971234567007 2 Sreda, 4. marca 2015 ITALIJA / šolstvo - Na včerajšnji seji ministrskega sveta nobenih ukrepov Brez odloka o šolski reformi, o zakonskem osnutku drugič Premier Renzi: Zaposlitev prekarnih šolnikov ni v nevarnosti - Odločitev razburila šolnike in sindikate RIM - Ne odlok, niti zakonski osnutek, ampak le smernice. Italijanska vlada na svoji sinočnji seji ni sprejela do predvčerajšnjim napovedanih odloka in zakonskega osnutka o šolski reformi, ampak se je le seznanila s smernicami, medtem ko naj bi zadevni zakonski osnutek obravnavala na prihodnji seji. Tako je včeraj minil dan, poln ugibanj, srečanj in pozivov, potem ko je predsednik vlade Matteo Renzi v ponedeljek zvečer, tako rekoč tik pred zdajci, nenadoma sporočil, da vlada ne bo izdala nobenega odloka, ampak le sprejela zakonski osnutek. Vse to, potem ko je vlada že mesece napovedovala odlok, ki bi bil moral med drugim vsebovati določilo o redni zaposlitvi 120.000 prekarnih šolnikov. Renzi je svojo odločitev utemeljil, rekoč, da želi prisluhniti pozivom predsedstva republike in predsedstva senata k skupnemu odločanju, zato po njegovih besedah oblika zakonskega osnutka zagotavlja polno soudeležbo parlamenta pri oblikovanju šolske reforme. Odločitev je vsekakor presenetila ministrico za šolstvo Gianninijevo, ki o tem ni bila obveščena. Gianninijeva se je včeraj tudi sestala s premierjem, da bi vlada poleg zakonskega osnutka sprejela vsaj odlok o zaposlitvi 120.000 prekarnih šolnikov. Kot je na sinočnji tiskovni konferenci po seji vlade dejal Renzi, ni nevarnosti, da bi se zaposlovanje prekarnih šolnikov, predvideno za letošnji 1. september, odložilo, saj obstajajo pogoji, da parlament v doglednem času sprejme zakon, ne da bi se zatekali k izrednim ukrepom, kot so odloki. Novica, da vlada ne bo izdala odloka o zaposlitvi prekarnih šolnikov, je razburila šolnike in sindikate. Tako sta ostro nastopila sindikata Gilda in Snals-Confsal, po mnenju katerih se vlada ne bi bila smela izogniti edini nujnosti, se pravi zaposlitvi prekarnih šolnikov, ki se jih ne sme več imeti za norca, nikomur pa ne bi smeli dovoliti gojiti upanje in to upanje potem zatreti. Sindikat Anief pa je vlado pozval, naj odlok vendarle sprejme. Predsednik vlade Matteo Renzi med tiskovno konferenco po sinočnji seji vlade ansa Cesareja Battistija naj bi izgnali iz Brazilije SAO PAOLO - Cesareja Battistija bodo izgnali iz Brazilije. Tako je včeraj povedal njegov odvetnik Igor Sant'Anna Tamasuskas. Pojasnil je, da so ga sodne oblasti obvestile o odločitvi, ki pa je formalno ni še prejel. Cesare Battisti je bil svoj čas v Italiji eden izmed voditeljev Oboroženih proletarcev za komunizem (PAC) ter je bil tu obsojen na dosmrtno ječo zaradi večkratnega umora in terorizma. Italija je od Brazilije, kamor se je Bat-tisti zatekel, večkrat zahtevala njegovo izročitev, vendar vselej zaman. Mattarella v Bruslju sklenil prvo mednarodno potovanje BRUSELJ - Predsednik republike Sergio Mattarella se je včeraj v Bruslju srečal z vodilnimi predstavniki evropskih ustanov, in sicer s predsednikom Evropskega parlamenta Martinom Schulzem, s predsednikom Evropskega sveta Donaldom Tuskom in s predsednikom Evropske komisije Jean-Claudom Junckerjem. Šlo je za predstavitveni obisk. Sicer pa je novi italijanski državni poglavar v Bruselj pripotoval iz Berlina, kjer se je v ponedeljek srečal z nemškimi voditelji. nesreča - Včeraj dopoldne v bližini Milana Tovornjak v avtobus z dijaki na šolskem izletu kampanija - DS v zadregi Odstavljeni župan Vincenzo De Luca zmagovalec volitev Avtobus je bil v nesreči hudo poškodovan MILAN - Včeraj dopoldne se na avtocesti A4 Trst-Turin za las ni zgodila tragedija. V kraju Agrate v bližini Milana je namreč priklopnik trčil od zadaj v avtobus, ki je prevažal srednješolske študente, avtobus pa je nato trčil v drugi tovornjak, ki je vozil pred njim. V nesreči je bilo vpletenih kakih 50 ljudi, mnogi od katerih so se lažje ranili, eden pa hudo. Nesreča se je pripetila natanko ob ob 9.56. Avtobus je prevažal dijake tretjega in petega razreda državne višje srednje šole Michele Sanmicheli iz Verone z nekaterimi profesorji, ki so jih spremljali. Bili so na šolskem izletu in nameravali so si ogledati nekatere muzeje v Milanu. Nenadoma pa je v avtobus od zadaj trčil priklopnik in ga sunil, da je še sam trčil v spredaj vozeči tovornjak. Pri tem se je huje ranil voznik prvega tovornjaka, re-šilci službe 118 pa so v milanske bolnišnice skupno odpeljali 42 ljudi. K sreči se nihče od dijakov ni huje poškodoval. Vsi so z avtobusa izstopili z lastnimi nogami. Večina je utrpela udarce. Pristojne oblasti so o nesreči obvestile šolo in družine. Sicer pa so se dijaki in profesorji večinoma že v popoldanskih urah lahko vrnili domov. Nesreča je na avtocestnem odseku med Monzo in Milanom povzročila hude težave v prometu. Več ur je bila namreč prevozna le ena steza, zaradi česar so nastale dolge vrste z zastoji. ansa NEAPELJ - Izid nedeljskih primarnih volitev za določitev predsedniškega kandidata za majske deželne volitve v Kampaniji spravlja Demokratsko stranko v zadrego. Na njih je namreč slavil nekdanji župan v Salernu Vincenzo De Luca, ki je prejel 52 odstotkov glasov in med drugim premagal svojega glavnega tekmeca, evropskega poslanca Andrea Cozzolina. Problem je v tem, da je bil De Luca obsojen na prvostopenjskem procesu, ker je kot pod-minister v vladi Enrica Lette vztrajal na mestu salernskega župana, čeprav sta funkciji nezdružljivi. Zaradi tega ga je sodišče na osnovi t.i. zakona Severino odstavilo kot župana. Če bi bil maja izvoljen za predsednika Dežele Kampanija, pa bi tvegal, da bi ga sodišče odstranilo tudi s tega mesta. Nekateri napovedujejo, da bodo zaradi tega spremenili zakon Severino, toda vprašanje za zdaj ostaja odprto. palermo - Aretacija Predsednik trgovinske zbornice izsilil sto tisoč evrov podkupnine PALERMO - Karabinjeri so v ponedeljek aretirali predsednika trgovinske zbornice iz Palerma Roberta Helga zaradi izsiljevanja v obteževalnih okoliščinah. Zalotili so so ga z rokami v žaklju, saj so vdrli v njegovo pisarno, ko je prejemal 50 tisov evrov podkupnine. Denar je Helgu izročal gostinec, ki bi hotel podaljšati pogodbo za vodenje lokala na palermskem letališču. Helg je namreč tudi podpredsednik družbe Gesap, ki upravlja letališče v glavnem sicil-skem mestu, od gostinca pa je za »uslugo« skupno zahteval 100 tisoč evrov. Toda gostinec se je obrnil na kara-binjerje, ki so tako lahko posneli njegovo srečanje s predsednikom trgovinske zbornice. Omeniti velja, da je Helg v javnosti rad nastopal proti proti korupciji. medicina - Sergio Canavero Turinski kirurg načrtuje presaditev človeške glave TURIN - Kirurg Sergio Canavero je dvignil veliko prahu, ko je najavil namero, da bi presadil človeško glavo iz enega telesa na drugo. S tem naj bi odrešil posameznike z neozdravljivo boleznijo in jih preselil na zdravo telo. Po njegovih trditvah bi lahko operacijo, ki spominja na grozljivke, prvič uspešno izvedel že v dveh letih. Po njegovem mnenju bi lahko imeli korist od posega posamezniki, kot je Stephen Hawking ali sicer že pokojni igralec Christopher Reeve, ki je upodobil Supermana. Skupno naj bi zamenjava telesa stala nekaj več kot 10 milijonov evrov. To pomeni, da bi lahko staro in bolehno telo preprosto zamenjali za mlajše in močnejše. Še več, takšen poseg bi lahko postal celo kozmetične narave, ko bi se lahko bogatini preprosto otresli debelega telesa in si privoščili novo in mišičasto. Kritiki poseg ocenjujejo za plod domišljije, a Canave-ro opozarja, da potrebne tehnike že obstajajo, moramo jih le združiti. Ne nazadnje je minilo 40 let, odkar so prvič presadili glavo opice, zamenjave glav na miših pa uspešno izvajajo na Kitajskem. Po njegovih zagotovilih ima obsežen seznam kandidatov, svoje načrte pa bo v kratkem predstavil javnosti. Prvo presaditev bi rad izvedel v Londonu in pri tem uporabil donatorja, ki ima zdravo telo, a nepovratno poškodovane možgane. Nato bi donatorju in bolniku odrezal glavo z ultraostrim rezilom ter glavo bolnika prilepil na novo telo s posebnim lepilom, imenovanim polietilen glikol. migranti - Poziv vladi Obalna straža v strahu pred napadi zase zahteva status policije RIM - Obalna straža je vlado v Rimu pozvala, naj s spremembo statuta 11.000 njenim pripadnikom dovoli nošenje orožja. Kot opozarjajo, je namreč nevarnost napadov s strani tihotapcev z ljudmi ali teroristov vse večja. Zahteva sicer ni nova, je pa sedaj zelo aktualna - po nedavnem incidentu, ko so s kalašnikovkami oboroženi tihotapci ljudi grozili pripadnikom obalne straže, medtem ko so ti skušali rešiti več tisoč migrantov ob obali Libije. Ko so namreč pripadniki obalne straže evakuirali čoln, poln prebežnikov, so se do njih na gliserju pripeljali štirje tihotapci in jih prisilili, da so jim vrnili prazno plovilo, tako da ga bodo lahko uporabili znova. Aktualna je poleg tega zahteva v luči vse glasnejših opozoril, da so džihadisti Islamske države (IS) vzpostavili svojo bazo v kaotični Libiji ter od tam grozijo z napadi na jugu Evrope in na trgovske ladje v Sredozemskem morju. Pripadniki obalne straže terjajo podoben status, kot ga imajo policisti, kar med drugim pomeni pravico do nošenja orožja. Kot pravijo, so njihove naloge večinoma podobne policijskim, to, da morajo za njihovo varnost skrbeti drugi, pa je zanje »ponižujoče« in »resno spodkopava moralo uslužbencev«. Glavno poveljstvo obalne straže zato zahteva nujno srečanje s pristojnim ministrom za promet Mauriziom Lupijem. Obenem je zveza italijanskih ladjarjev vlado pozvala, naj uvede posebne pomorske patrulje, ki bodo varovale ribiške ladje v mednarodnih vodah med Italijo in severom Afrike. Sredozemlje postaja z vsakim dnem nevarnejše in ribiči živijo v strahu pred napadi teroristov, opozarjajo. I. ZLATO (999,99 %%) za kg 34.542,49 -60,26 L SOD NAFTE (159 litrov) 60,37 $ +1,39 ■ EVRO 1,1168 $ -0,50 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 3. marca 2015 valute evro (povprečni tečaj) 3. 3. 2. 3. ameriški dolar 1,1168 1,1227 japonski jen 133,74 134,47 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 27,453 27,488 danska krona 7,4533 7,4633 britanski funt 0,72760 0,7294 madžarski forint 305,07 303,58 poljski zlot 4,1582 4,1563 romunski lev 4,4563 4,4418 švedska krona 9,2765 9,3436 švicarski frank 1,0736 1,0724 norveška krona 8,6095 8,6085 hrvaška kuna 7,6720 7,6755 ruski rubel 69,5600 70,0036 turška lira 2,8296 2,8211 avstralski dolar 1,4288 1,4433 braziljski real 3,2536 3,2133 kanadski dolar 1,3981 1,4025 kitajski juan 7,0043 7,0456 indijska rupija 69,1544 69,5415 južnoafriški rand 13,1696 13,1442 / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sreda, 4. marca 2015 3 podjetja - Konec ene nekoč najuspešnejših slovenskih zgodb v proizvodnji jaht in ladij Veliki dolgovi potisnili Seaway Yachts v stečaj Začetek agonije po neuspešni investiciji v ladjedelnico v Tržiču - Malo možnosti za nadaljevanje proizvodnje TRŽIČ, LJUBLJANA - Zgodba nekoč uspešne slovenske blagovne znamke Seaway, ki je svoj čas zgradilo ladjedelnico na območju Ližerca (Lisert) pri Tržiču in jo kasneje prodalo, se končuje s skupaj 36 milijoni evrov dolgov. Okrožno sodišče v Murski Soboti je v ponedeljek za podjetje Seaway Yachts namreč izdalo sklep o začetku stečajnega postopka, že v četrtek pa je direktor Bogdan Topič vložil predlog za stečaj podjetja Seaway design. Bogdan Topič je za Delo ocenil, da je bil glavni vzrok za propad proizvajalca plovil slaba organizacija. »Podjetje je bilo vodeno na ravni obrtne delavnice, iz katere je izšlo in se organizacijsko ni prilagodilo rasti«, je dejal Topič in dodal, da mu je za prestrukturiranje zmanjkalo časa. Obe podjetji, Seaway yachts in Seaway design, sta bili močno prepleteni, tudi s poroštvi za najete kredite. Skupaj podjetji bankam dolgujeta 16 milijonov evrov, 11 milijonov je evropskega denarja, sedem milijonov evrov so vredne terjatve dobaviteljev, delavcem pa dolgujejo milijon in pol do dva milijona evrov. »Kam je šel ves ta denar, ne vem,« je dejal Topič, ki je v Seaway prišel lani jeseni. Brata Japec in Jernej Jakopin, ustanovitelja Seawaya, sta pred časom v izjavi za javnost pojasnila, da sta bila od septembra lani izločena iz upravljavskega, poslovnega in strokovnega dela skupine Seaway. Pojasnila sta še, da se je agonija začela po neuspešni investiciji v ladjedelnico v Tržiču, ki so jo prodali z izgubo. Po začetku krize leta 2008 banke njihovih sanacijskih načrtov niso finančno podprle, likvidnostnih težav, ki so po njunem mnenju nastale tudi zaradi sumov o nepravilnostih, pa lastniki z dodatnim denarjem niso mogli rešiti. Stečajni upravitelj podjetja Seaway Yachts Janez Felc se je včeraj že sestal z direktorjem Seawaya Bogdanom Topičem. Kot je za STA povedal Felc, bodo delavcem v kratkem vročili odpovedi. Le malo pa je možnosti, da bi se proizvodnja v okviru stečajnega postopka nadaljevala. Približno 50 delavcem, ki so še ostali v podjetju, bodo danes začeli vročati odpovedi pogodb o zaposlitvi. Felc je pojasnil, da naročila za nadaljevanje proizvodnje plovil v Seawayu so, vendar pa so problem visoki stroški. Zato se računica najverjetneje ne bi izšla in bi bilo nadaljevanje proizvodnje v okviru stečajnega postopka nerentabilno. Bo pa Felc skušal najti interesenta za celotno podjetje, ki bi lahko nadaljeval proizvodnjo. Odprtje ladjedelniškega obrata Seaway v Tržiču je februarja 2010 vzbudilo veliko zanimanje arhiv dvojezičnost Kmalu slovenski napisi na avtocesti v Kanalski dolini TRBIŽ - V kratkem bodo na avtocestnem odseku skozi Kanalsko dolino do italijansko-avstrijske meje na Trbižu na cestnih smerokazih tudi slovenski nazivi krajev, ki jih opredeljuje zgodovinska prisotnost slovenske narodne skupnosti. S predstavniki podjetja, ki mu je avtocestna družba zaupala izdelavo novih smerokazov, se je v zvezi s tem sestal tudi deželni svetnik SSk in podpredsednik deželnega sveta Igor Gabrovec, da bi skupaj preverili točnost napisov in se dogovorili za njihovo postavitev. »Upam, da bodo nove smerokaze postavili brez nepotrebnega odlašanja, predvsem pa da bo isto načelo obveljalo tudi na vseh ostalih območjih, ki jih navaja zakon. Žal ostajajo še vedno številni primeri javno-storitve-nih podjetij, ki se otepajo spoštovanja osnovnih določil zaščitenega zakona o vidni dvojezičnosti na območju vseh dvaintridesetih občin od Milj do Trbiža,« je v zvezi s tem v tiskovnem sporočilu zapisal deželni svetnik Igor Gabrovec. brdo pri kranju - Na osrednji slovesnosti ob dnevu Civilne zaščite RS Priznanje Deželni Kmečki zvezi za pomoč med lanskimi poplavami v Sloveniji Francu Fabcu (desno) je priznanje izročil poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije Srečko Šestan (v sredini) BRDO PRI KRANJU - Na osrednji slovesnosti od dnevu Civilne zaščite na Brdu pri Kranju je v soboto 69 posameznikov in organizacij prejelo priznanja Civilne zaščite. Najvišje priznanje, nagrado za življenjsko delo, je prejel Joško Berlec, za 40-letno strokovno, predano delo na področju gasilstva. Bilo je podeljenih še 7 plaket, 12 zlatih, 10 srebrnih in 39 bronastih znakov CZ. V zahvalo so bila priznanja podeljena tudi 29 organizacijam iz 11 držav, ki so se odzvale na prošnjo za pomoč v obliki električnih agregatov in reševalnih ekip med lanskimi poplavami in žledom. To so Avstrija, Češka, Hrvaška, Italija, Madžarska, Nemčija, Poljska, Romunija, Slovaška, Srbija in ZDA. Na osrednji slovesnosti jih je bilo izročenih 22. Med temi je bila tudi Deželna Kmečka zveza, za katero je priznanje dvignil predsednik Franc Fabec. aktualno - Urednik revije Affari Internazionali Stefano Silvestri v Trstu govoril o dogajanju v Siriji in Libiji Kompleksne dileme okrog kalifata TRST - V Libiji že nekaj časa plapola črna zastava islamskega kalifata z napisom »Ni drugega boga razen Alaha,« kar natančno izpoveduje ekstre-mistično usmeritev pristašev Islamske države Iraka in Levanta, ki že od svojih zametkov pred letom 2006 stremi po vzpostavitvi kalifata na Bližnjem vzhodu. Po dogajanjih v Iraku in Siriji so islamski skrajneži sunitskega porekla izvozili znamko islamske države tudi na zaveznike skupine Ansar al-Sha-ria v Libiji. Dogajanje v Libiji je bilo tokrat izhodišče zanimivega predavanja Stefana Silvestrija, odgovornega urednika revije Affari Internazionali, kolum-nista dnevnika Il Sole 24 Ore ter podtajnika italijanskega ministrstva za obrambo sredi devetdesetih let, ki je bilo v ponedeljek v Trstu na pobudo raziskovalnega središča Dialoghi Europei. V polni dvorani je Silvestri predstavil, kaj sploh je Islamska država, bolj znana po angleškem nazivu ISIS ali kot ji pravi predavatelj v izvirniku Da-ish. Ko bi do kraja strnili uro in pol dolgo Silvestrijevo razlago, bi lahko kar zapisali najbolj uporabljen stavek predavatelja: »Trenutno dogajanje je res zapleteno.« Razvoj dogajanja na Bližnjem vzhodu pod zastavo kalifata gre mimo navadnih političnih logik in spletkarjenja. Zavezništva različnih skrajnih isla-mistov še vedno temeljijo na družinskih in plemenskih odnosih, tako da se lahko iz dneva v dan včerajšnji nasprotnik spremeni v jutrišnjega zaveznika. Ali pa se moramo resno bati propagandisti-čnih izjav kalifata? Silvestri trdi, da je vojska Islamske države ranljiva in ne prav dobro oborožena. Čeprav si je prilastila številne zaloge orožja iz sirij-skih, iraških in nazadnje libijskih skladišč, ne razpolaga s težkim orožjem. Oklepnike naj bi celo raz-streljevali v nesmiselnih samomorilskih operacijah na fronti. Terorizem, kot se je že izkazalo, pa predstavlja resnično nevarnost, predvsem po zaslugi propagande in mistifikacije načel Islamske države. Al Baghdadijevi privrženci so izpilili odličen propa-gandistični aparat. Posnetki Bin Ladnovih groženj iz jame z avtomatsko puško ob strani so del zgodovine. ISIL uporablja splet, odlično montirane video prispevke, celo revijo z naslovom Dabik. S ta- Stefano Silvestri fotodamj@n kimi medijskimi sredstvi so po Silvestrijevem mnenju izredno kapilarni pri širjenju svoje doktrine med islamskimi verniki v Evropi in po svetu, predvsem med takimi, ki so socialno ogroženi. Zaustavitev ozemeljske širitve in morebitna odprava kalifata pa so vprašanja politične narave. Tu se odpira nekoliko manj poznan scenarij, kjer večjo vlogo igrajo trenutno sosednje ali bližnje države. Med najbolj spretnimi in hkrati dvoličnimi akterji je nedvomno Turčija, članica Nato pakta, ki pa si tudi lasti levji delež skritih poslov s kalifatom. Na naftni črni borzi, ki predstavlja največji vir dohodkov islamske države, največ sodov goriva odhaja prav v Turčijo. Postavlja se tudi vprašanje Kurdov, ki dodatno skrbi Ankaro, saj bi ti po uporu in zmagi v Kobaneju lahko zahtevali večjo avtonomijo. Ob Turčiji, ki po drugi strani podpira nasprotnike ISIL podružnic v Libiji, skuša tudi Egipt uveljaviti svoje interese, saj mu preti nevarnost s Si-naja, vendar po Silvestrijevem mnenju vojaško egiptovsko vodstvo nima dovolj vojaške moči, da bi se, tudi ob ameriški pomoči, lotila resne vojne proti ka-lifatu. Šiitski Iran ostaja odmaknjen, prav tako pa je na mednarodni šahovnici v pat položaju Saud-ska Arabija. Po Silvestrijevi oceni bi morale zmerne islamske države oblikovati rešitev konflikta, ki pa je še ni na obzorju. Evropa pa bi morala v kratkoročni fazi strniti moči vseh članic pri nadzoru skrajnežev, ki odhajajo v vojaške vrste kalifata in predvsem tistih, ki se domov vračajo z nasilnimi nameni. (mar) 4 Sreda, 4. marca 2015 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu tržaški občinski svet - Med ponedeljkovo razpravo sprejeli sklep občinskega odbora Nov trgovski načrt odpira pot za nove velike trgovske centre Tržaški občinski svet je med razpravo o škedenjski železarni v ponedeljek zvečer sprejel še zadnjo spremembo k novemu trgovskem načrtu, ki je tako v bistvu začel veljati. Odslej bodo lahko torej morebitni vlagatelji odprli nove velike trgovske centre (več kot 1.500 kvadratnih metrov). Načrt, ki ga je predstavil tržaški občinski odbornik za razvoj in za gospodarske dejavnosti Edi Kraus, je zahteval daljši postopek in razna dovoljenja deželne vlade oz. deželne agencije za okolje Arpa (od pripomb glede strateškega vpliva na okolje do urbanističnih vprašanj), predvideva pa možnost odprtja 8 novih velikih trgovin. Mestna skupščina je odobrila načrt z 21 glasovi občinskih svetnikov večine in iz vrst opozicije Lorenza Gior-gija, Paola Rovisa, Alessie Rosolen in Franca Bandellija, medtem ko so negativen glas oddali ostali svetniki desne sredine ter občinska svetnika Zveze levice Iztok Furlanič in Marino Andolina. Odbornik Kraus je ocenil, da je občinski svet potrdil, da je bila izbira občinske uprave pravilna, in izrazil upanje, da bo to prispevalo k rasti ozemlja. Spomnimo naj, da je Občina Trst leta 2007 začela postopek za nov trgovski načrt. Nato so se pojavili investitorji, ki so nameravali vlagati v nove trgovske centre. Teh je bilo tedaj skupaj devet: med temi je bil eden predviden v starem pristanišču, ostali v glavnem v periferiji, eden od teh pa pri centru Elio mobili na Proseku. To so bili v glavnem objekti od 2500 do 5000 kvadratnih me- trov, ki naj bi nastali v že obstoječih obratih in torej pomembni iz vidika traj-nostnega razvoja. V novih trgovinah je bila predvidena prodaja artiklov, ki nimajo velikega priliva ljudi in imajo manj kot 500 parkirnih mest. Zaradi tega pa so nastale polemike, ker so predstavniki lokalnega združenja trgovcev na drobno in še predvsem organizacije Conf-commercio z na čelu predsednikom An-toniom Paolettijem nasprotovali novim prodajnim točkam. Novemu trgovskemu načrtu so se zato skušali postaviti po robu in tudi vložili priziv na deželno upravno sodišče, a brez uspeha. Novi trgovski načrt je bil nazadnje sprejet, postavlja pa se seveda vprašanje, ali so investitorji po osmih letih hude krize še pripravljeni vlagati. Sicer je občinski svet po odobritvi trgovskega načrta vzel v pretres še tri resolucije o železarni oziroma načrtu skupine Arvedi. Prvo so podpisali vodje svetniških skupin Demokratske stranke Marco Toncelli, Občanov Patrick Karl-sen, liste Cosolini Roberto Decarli in Italija vrednot Cesare Cetin, ki so podprli izbiro občinske uprave in jo je mestna skupščina sprejela. Resolucija je med drugim obvezala župana, da se drži danih obljub, se pravi da bodo v prihodnosti v primeru onesnaževanja koksarno zaprli. Občinski svet je nato zavrnil resoluciji načelnikov svetniških skupin Svobode, ekologije in levice Marina Sos-sija ter Gibanja 5 zvezd Stefana Patua-nelija, ki sta zahtevala zaprtje koksarne. A.G. Tržaški občinski odbornik za razvoj in za gospodarske dejavnosti Edi Kraus fotodamj@n gospodarstvo Brezposelnost v Trstu najnižja v naši deželi Stopnja brezposelnosti v Trstu je bila lani najnižja v naši deželi. »Samo« 6,6 odstotkov občanov in občank v tržaški pokrajini je brez službe ali išče zaposlitev, je sporočil statistični urad Istat, ki je zbral podatke za leto 2014. Lani je bilo v Trstu šest tisoč brezposelnih. Na 206 tisoč prebivalcev med 15. in 64. letom starosti ima naša pokrajina 92 tisoč zaposlenih. To po statističnih podatkih ni slabo, saj naj bi bila povprečna brezposelnost na deželni ravni osem odstotna. Slabši pa je podatek, ki pravi, da je med brezposelnimi veliko mladih. Vedno bolj je razširjen tudi pojav, ki zadeva prekarnost mladih. Iz podatkov je razvidno, da se tisoč Tržačanov posveča kmetijstvu, 16 tisoč industrijski dejavnosti in kar 76 tisoč storitvenim dejavnostim. Obnavljajo kopališča v Barkovljah Obalo v Barkovljah, ki je poleti priljubljeno zbirališče kopalcev, so včeraj obiskali župan Roberto Cosolini in odbornika za javna dela Andrea Dapretto in gospodarski razvoj Edi Kraus. Zagotovili so, da bodo do maja končana vsa dela, s katerimi bodo uredili območje, namenjeno kopalcem. V prihodnjih dneh bodo delavci začeli obnavljati odseke kopališča, ki so najboj potrebni obnove. Na kopališču Topolini bodo popravili sanitarije, prhe in slačilnice. Zidove, ki so jih z grafiti popackali vandali, bodo prepleskali. Ograjo, ki omogoča invalidom lažji dostop do plaže, bodo utrdili. Uredili bodo tudi plažo ob borovem gozdiču. Tu bodo poskrbeli za zelenico, ponovno odprli sanitarije in omogočili dostop do morja po stopnicah. Največja novost pa zadeva barsko ponudbo; tri bare, ki v spomladansko-poletnih mesecih obratujejo v borovem gozdičku, bodo polepšali, na kopališču To-polini pa bodo okrepili barsko ponudbo. Omejili bodo tudi prodajo potujočih trgovcev in poletne prireditve v Barkovljah. severna liga - Z Danilom Slokarjem, članom stranke od leta 1989, tudi o navezi z organizacijo CasaPound S komerkoli proti priseljevanju Danilo Slokar je že dolgo aktiven član Severne lige, ki je v soboto priredila demonstracijo v Rimu. Povedal je, da se na deželni ravni obeta sprememba: »Na zasedanjih deželnega vodstva bodo v prihodnje navzoči tudi predstavniki slovenske, furlanske in nemške manjšine, ki ne bodo glasovali, ker bi morali spremeniti statut. Pomembno je, da vodilni prisluhnejo tem skupnostim. Vsi govorijo o manjšinah, a jih le izkoriščajo. Tudi Demokratska stranka.« Ste bili v soboto v Rimu? Ne, ker sem bil bolan. Spremljal sem po spletu. Vas je spomnilo na shod v Pontidi leta 1996? Zdaj je drugače. Naše prvotne ideje so se spremenile, ker se je spremenil svet. Lire ni več in danes je parlament nemočen, ker o vsem odloča Evropa. Logično, da se bomo pridružili Marine Le Pen in vsem tistim, ki razmišljajo kot mi. Leta 1989 sem vstopil v stranko in opazil, da se je svet spremenil. Kaj sta danes levica in desnica? V mislih sem še levičar, sama politika Severne lige je v bistvu levičarska. Podobna je politiki KPI v 70. letih. V čem je podobna? Tudi glede priseljencev. Takrat sta KPI in Jugoslavija trdili, da moramo pomagati državam, ki so v stiski, ker smo jih izropali. Ukradli smo jim vse. KPI ni nikoli podila priseljencev. Ker jih še ni bilo. Bistvo je, da moramo tem ljudem pomagati pri njih doma. Priseljenci naj pridejo, če so delovna mesta. Ne smejo živeti pod mostovi. Kdor nima denarja, bo nekaj dni beračil in potem kradel. Vsakdo bi se obnašal tako, ko ne bi imel kaj jesti. Vi pa nasprotujete integraciji. Ali ni to protislovno? Problem je, ko tujci ne spoštujejo naše kulture. Četudi ne hodimo k maši, je naša kultura krščanska. Zakaj bi morali spremeniti svoj življenjski slog? Padovski župan Bitonci noče mošej, muslimanske obrede v telovadnicah in stanovanjih pa bi prepovedal. Župan Padove Massimo Bitonci, Danilo Slokar in vodja poslancev SL Massimiliano Fedriga fotodamj@n Nekaj mošej že imajo. Ali bodo tržaški muslimani molili v Milanu? Odvisno je od njih. Tukaj se ne obnašajo dobro. Kdo, muslimani v Trstu? Zakaj ne? Ker ne. Pomislite, kaj bi se zgodilo Slovencem, če bi oni prišli gor. Nam ne bi dovolili ničesar. Radoveden sem, kako bo, ko jih bodo poslali v naše vasi. Na Opčinah so sami problemi. Kakšni? Črnci in muslimani vsak večer hodijo okrog in ropajo. Vprašajte kvesturo. Je samo stvar časa. Zakaj Severna liga nikoli ne omenja milijonov priseljencev, ki delajo in plačujejo davke ter pokojninske prispevke? Tudi pošteni delavci nastradajo, ker jih vsi enačijo s tistimi roparji. Vsi že ne, vi jih enačite. In jim nočete dati ljudskih stanovanj. Torej naj živijo pod mostovi ... Na prvem mestu so naše babice, ki prejemajo nizko pokojnino. Dragi moj, jaz skrbim za svoje! Za tiste, ki so branili našo zemljo pred fašisti in nacisti! Kako prosim? Čemu pa se družite z neofašistično CasaPound? Mi jih nismo poklicali. Oni cenijo naše ideje in dokler se bodo obnašali primerno, bomo sodelovali. O fašizmu in nacizmu nima smisla govoriti. V Rimu je bilo več keltskih križev in Mussolinije-vih slik. Ena zastava in ena slika. O tem, da so drugi vdrli v neko cerkev, pa nihče ne govori. Ali je to demokracija? O levici in desnici nima smisla razpravljati. Ampak prav CasaPound obuja preteklost. O zgodovini niso govorili. Podpredsedniku se toži po Salojski republiki, člani pa imajo vtetovirane fašistične simbole. To je pretiravanje. Severne lige ne zanima zgodovi- na, mi gledamo naprej. Salvini je sprejel gibanje Bloc Identitaire, v primerjavi s katerim je Marine Le Pen levičarka, in nemško Pegido, katere vodja Lutz Bachmann posnema Hitlerja in obožuje Ku Klux Klan. Kaj to pomeni? Renzi in Evropa podpirata nacistično Ukrajino. To je vaše mnenje. Oni se ima za Hitlerja. Ubiti Putinov nasprotnik, ki ga zdaj vsi častijo, je bil nacist. Kdo, Nemcov? Zdaj so vsi nacisti ... Ali se je Severna liga radikalizirala? Ne, spremenile so se okoliščine. Evropa vlada, mi nimamo besede in ljudje so revni. Zanje ne skrbimo, to je to. Dogodki v Franciji dokazujejo, da muslimani ne spoštujejo nas »nevernikov«. Tako jih uči koran. Ni res! Res je, preberite koran! Sredi Dakarja, kjer je 90 % prebivalcev muslimanov, je ogromna katedrala. Kako si to razlagate? Nas nočejo, z njimi tukaj nočem imeti opravka. O skrajnih desničarjih pa nimate pomislekov. Meni je težko, saj je bil moj oče v taborišču. A sem dobro premislil in menim, da če se bodo dobro obnašali, ne bo težav. Glavno je, da priseljenci ne preplavijo Italije. Francija in Anglija že dolgo sprejemata priseljence in sta še tam. ZDA, Brazilijo in druge države so zgradili migranti, tudi naši. Mi tega nismo vajeni. Američani delajo škodo. Vi želite priseljence? Ljudje se selijo od pamtiveka. Zdi se mi normalno. Meni ne. Jaz nočem družbe, podobne angleški ali francoski. Pri meni doma naj se tujec obnaša tako, kakor hočem jaz. Aljoša Fonda / SVET Sreda, 4. marca 2015 5 reforma lokalnih uprav - Deželni odbornik Panontin sprejel štiri župane s Krasa in Brega Picchionejeva v L'Aquilo? Dežela pripravljena na dialog, župani pa naj izdelajo statut Vprašanje zaščite oz. dvojezičnosti morajo še poglobiti - Sredi aprila dokument s smernicami Deželna vlada bo še poglobila številna vprašanja, ki so jih postavili župani s Krasa in Brega, začenši z zaščito slovenske narodne skupnosti oziroma dvo-jezičnostjo. Župani iz Devina-Nabrežine, Zgonika, Repentabra in Doline naj medtem začno v sodelovanju s tržaškim in miljskim županom pripravljati statut medobčinske zveze in torej postavijo temelje za njeno delovanje v prihodnosti. Deželna uprava bo vsekakor v prihodnjih tednih sestavila dokument na osnovi vseh pripomb in sugestij, ki so jih posredovali župani številnih občin v deželi Furlaniji Julijski krajini v luči reforme lokalnih uprav. Ta dokument bo deželna vlada objavila sredi aprila, v njem pa bodo smernice, ki se jih bodo morali držati župani pri izvajanju reforme oziroma ustanavljanju medobčinskih zvez. Kar pa zadeva predlog o ustanovitvi zveze štirih občin (ali petih, ko bi se pridružila še Občina Milje), je deželna reforma v bistvu ne predvideva, saj mora vsaka medobčinska zveza zajeti občine s skupno najmanj 40 tisoč prebivalci. To je povedal deželni odbornik Paolo Panontin, ki je včeraj sprejel župane devinsko-nabrežinske, zgoniške, re-pentabrske in dolinske občine Vladimir-ja Kukanjo, Monico Hrovatin, Marka Pi-sanija in Sandyja Kluna. Kot so nam povedali štirje župani, je bilo srečanje neformalnega značaja in je do njega prišlo ravno na njihovo zahtevo. Pobuda je namreč sledila neplodnemu srečanju s predsednico Dežele FJK Deboro Ser-racchiani, ki je bilo prejšnji petek in sta se ga udeležila tudi tržaški in miljski župan Roberto Cosolini in Nerio Nesladek. Panontin je poudaril, da je pripravljen na dialog in zagotovil, da bo deželna vlada zelo pozorna do potreb in zahtev posameznih občin. Namen deželne uprave je namreč upoštevati in ovrednotiti različnosti in specifičnosti na ozemlju, je dodal Panontin, vendar mora to potekati v okviru že začrtane reforme krajevnih uprav, katere namen je varčevanje stroškov oziroma smotrno uporabljanje finančnih sredstev. V fazi pripravljanja statuta medobčinske zveze med vsemi 6 občinami na Tržaškem, ki bo z 230.000 prebivalci največja v severovzhodni Italiji, je nadaljeval Panontin, so vsekakor vse občine enakopravne in je treba jamčiti dostojanstvo vseh. Zaradi tega je Panontin vzel na znanje opozorila, predloge in priporočila, ki so jih posredovali župani tako glede upravnih vprašanj kot tudi in še predvsem glede ravni zaščite slovenske manjšine. Raven zaščite je namreč v posameznih občinah različna in deželna uprava še ni povedala, kako naj bi se to vprašanje rešilo v primeru medobčinske zveze. Panontin je poudaril, da bo to vprašanje poglobil, z župani pa se bodo o tem in drugih problemih še pogovarjali na prihodnjem srečanju. Potrebno je, da se zagotovi predstavništvo na vseh območjih, je namreč dejal Panontin in dodal, da bodo skušali ugotoviti najustreznejše rešitve za tržaško območje, ki lahko postane prava delavnica. Sicer bo deželni zakon določal načela in smernice, na katerih bodo nato gradili in oblikovali medobčinske zveze. Župani so nam povedali, da je Panontin v tej luči pokazal velik posluh do manjšinskih vprašanj. Glede prihodnjih korakov bo torej potrebno počakati na smernice deželne vlade, še pred tem pa na prihodnje srečanje z deželnim odbornikom. O morebitnem sodelovanju s tržaško in miljsko občinsko upravo in oblikovanju novega statuta pa se bodo štirje župani pogovarjali na prihodnjem srečanju. Aljoša Gašperlin Srečanje županov z deželnim odbornikom Panontinom fotodamj@n milje - Krešenje mnenj okoli reforme krajevnih uprav Medobčinska zveza: Grizon (LS) in Gabrovec (SSk) proti Nesladku (DS) Oba zagovarjata povezavo Milj z manjšimi okoliškimi občinami, medtem ko je župan za zvezo s Trstom Tudi v Miljah se krešejo mnenja o novi deželni reformi krajevnih uprav ter o tem, ali naj Občina Milje oblikuje zvezo občin z Občino Trst ali pa z ostalimi manjšimi okoliškimi občinami brez Trsta. V preteklosti smo že poročali, da je miljski župan Ne-rio Nesladek zavzel kritično stališče do županov ostalih majhnih občin tržaške pokrajine, ki želijo osnovati zvezo občin brez Trsta, medtem ko je svetnik Slovenske skupnosti Danilo Šavron mnenja, da bi morali ostalim županom prisluhniti. Tokrat se je za zvezo z manjšimi občinami opredelil svetnik Ljudstva svobode v miljskem občinskem svetu Claudio Grizon, ki je prepričan, da je to najprimernejša rešitev za zagotovitev določene avtonomije ter ohranitev tradicij in specifičnosti miljskega teritorija. Ustanovitev enotne zveze občin s Trstom na čelu bi namreč prinesla tveganje, da bi v prihodnje »nekdo« lahko predlagal spremembo manjših občin v navadna rajonska okrožja, je pre- pričan Grizon, ki se je v prejšnjih dneh lotil tudi miljskega župana Ne-ria Nesladka, katerega je obtožil, da je razbil fronto manjših občin in se odločil za združitev Milj s Trstom ter se pri tem obrisal pod tradicije in značilnosti miljske občine. Opozicijskemu svetniku župan Nesladek ni ostal dolžan: v odgovoru je dejal, da reforma krajevnih uprav ne predstavlja konca Občine Milje in še manj izgube njene identitete, opozoril je tudi, da bi po predvidevanju občinskih uradov z zavrnitvijo pristopa k medobčinski zvezi Občina Milje izgubila skoraj 900 tisoč evrov prihodkov. Poleg tega je reformo krajevnih uprav izglasovala široka večina brez nasprotnega glasu slovenske skupnosti, je še poudaril Nesladek, ki pa je s tem povzročil odziv deželnega svetnika Slovenske skupnosti Igorja Gabrov-ca. Ta Nesladku očita, da je s tem izrekel polresnico: res je namreč, da so v zakon vključili nekatere izboljšave, ki se nanašajo na območje, kjer živi slovenska manjšina, ravno tako pa je res, da je deželni svet zavrnil Ga-brovčev popravek, ki bi po njegovih besedah dal jasen odgovor na zahteve po zaščiti Slovencev v FJK, od takrat pa se svetnik SSk ni več udeležil zasedanja in na koncu ni glasoval, kar pa ni mogoče tolmačiti kot podporo reformi. Sam je prepričan, da bo izvotlitev pristojnosti občin in prenos politično-upravnih pristojnosti na višjo raven »razvodenela« težo majhnih občin in njihovih izvoljenih predstavnikov. Gabrovec podpira zamisel o zvezi majhnih občin brez Trsta, saj bi bila zveza z mestom, ki je desetkrat večje kot vse majhne občine skupaj, že na srednji rok smrtonosna za njihovo avtonomijo. Poleg tega tako izbiro omogoča tudi deželni zakon predvsem v slučaju občin, kjer je prisotna slovenska manjšina. Gabrovec upa, da bo politična večina na Deželi znala sprejeti to priložnost, ki prihaja s teritorija. obletnica - Pred 71 leti padel tržaški partizan Sergio Cermeli Spomin na padlega partizana s pogledom na današnje vrednote V dneh po rimskem shodu Severne lige v družbi fašističnih skrajnežev skupine Casa Pound, ko se je v Italiji razvnela razprava o politični sprejemljivosti stališč, ki odkrito zagovarjajo rasizem in mržnjo do vsakršne drugačnosti, je toliko pomembnejše ohranjanje zgodovinskega spomina na gorje fašizma in nacizma v prejšnjem stoletju. Taka priložnost je bila tudi včeraj počastitev 71. obletnice smrti tržaškega partizana Sergia Cermelija. Na svečanosti v Parku spomina pri Sv. Justu je v imenu VZPI-ANPI spregovoril Sergio Mauri, avtor knjige »Partigiani a Trieste - I gruppi di azione patriottica e Sergio Cermeli«. Poudaril je vrednote, za katere se je Cermeli boril: boj proti na-cifašizmu in boj za boljšo družbo, brez izkoriščanih in brez izkoriščevalcev. Sodelujoči pri včerajšnji kratki spominski svečanosti fotodamj@n Načelnico deželnega urada za spomeniško varstvo Mario Giulio Picc-hione naj bi ministrstvo za kulturne dobrine v kratkem premestilo v LAquilo, kjer bi prevzela funkcijo na-čelnice spomeniškega varstva za Abruce. O tem so sinoči poročali nekateri krajevni mediji, ki so se sklicevali na odločitev ministrstva o premestitvi vseh načelnikov spomeniškega varstva na podlagi lanske reforme ministrskih uradov. Uradnih sporočil za zdaj nismo zasledili, tako da načelnica trenutno ostaja na svojem mestu, njena premestitev pa naj bi bila po poročanju medijev le stvar časa, načelnik novega deželnega spomeniškega varstva pa naj bi na podlagi omenjene reforme skrbel ne samo za arhitektonske in krajinske, ampak tudi za zgodovinske in umetnostne dobrine. Za slednje je doslej skrbel Luca Caburlotto, ki naj bi po novem vodil nov muzejski pol, ki bi obsegal tako Oglej kot tudi Čedad in Miramar. Drevesni zdravnik o varstvu dreves V Mestnem naravoslovnem muzeju v Ul. Tominz 4 bo danes ob 18. uri predaval agronom Andrea Maroe, ki bo govoril o zdravju in varstvu dreves v urbanem okolju. Dotaknil se bo tudi perečih tem, povezanih s sečnjo neprizadetih dreves. Občinstvo bo izvedelo tudi, kako spoznati bolno drevo in kako ga zdraviti. Predavanje, na katerem bodo napovedali tudi nedeljsko odprtje Mestnega botaničnega vrta, je vstopnine prosto. Film o baronu Revoltelli V avditoriju muzeja Revoltella bodo danes ob 18. uri premierno zavrteli film o baronu Revoltelli. Film je reži-ral Davide Del Degan, osredotoča pa se na poklicno pot mladega Revoltelle, ki je zelo hitro napredoval po družbeni lestvici in ki je prijateljeval s pomembnimi habsburškimi možmi. Film je nastal iz želje, da bi muzej na filmski trak dokumentiral življenje barona Revoltelle, ki ga je v zadnjih petih letih po zaslugi vodenih ogledov lahko spoznalo več kot pet tisoč obiskovalcev. Tudi nocoj bo vodstvo muzeja pripravilo vodeni ogled po bivalnih prostorih, za obisk pa je potrebna vnaprejšnja rezervacija na telefonski številki 040/6754350. Predavanje v Državni knjižnici Konferenčna dvorana Državne knjižnice Na Trgu Papa Giovanni XXIII št. 6 bo danes (ob 17. uri) in jutri (ob 16.30) gostila zanimivi predavanji. Danes bo predaval prof. Giuseppe O. Longo, ki bo spregovoril na temo z naslovom »Farm Hall: gli scienziati te-deschi dopo l'apocalisse«. Jutri pa bo pisatelj in glasbeni kritik prof. Gianni Gori govoril na temo »Senilita: fortuna, sfortuna, segreti di un film. Mesec ženske zgodovine Italo-ameriško združenje ta mesec pripravlja bogat kulturni program, s katerim bodo počastili ženske s predavanji in tematskimi filmi. Prvo srečanje bo jutri ob 10. uri, ko bodo na sedežu združenja na Trgu sv. Antona Novega 6 zavrteli dokumentarec »Triangle fire« o tragediji, v kateri je leta 1911 v New York umrlo 146 delavk. Po tej tragediji so zahteve delavcev postale bolj glasne. Ferrero o javnem dolgu Na pokrajinskem sedežu Stranke komunistične prenove - Evropska levica v Ul. Tarabocchia 3 bo jutri ob 20.30 državni tajnik SKP-EL Paolo Ferrero predstavil svojo knjigo »La truffa del debito pubblico«. 6 Sreda, 4. marca 2015 ITALIJA / Damiana Kralj bo v Minervi predstavila zanimivo metodo Včeraj danes S »coachingom« do večjih uspehov Tako imenovani coaching, ki podjetja pripelje do boljših številk, je danes bolj kot kdajkoli prej dobrodošel. Splošno znano je dejstvo, da coaching izboljša tako rekoč vsako področje, med drugim doseganje učinkovitosti, spodbujanje inova-tivnosti, vodenje projektov, veščine vodenja itd. Da ne gre za modno muho, dokazuje trenerka osebne in poklicne uspešnosti Damiana Kralj, Tržačanka po rodu, ki živi in dela v Londonu. Njeno podjetje s sedežem v Londonu se ukvarja s coac-hingom v podjetjih ter z usposabljanjem novih trenerjev. O tem, kaj je coaching in zakaj ljudje vse bolj potrebujemo pomoč pri iskanju rešitev, saj sami za to preprosto nimamo dovolj časa, smo spregovorili s trenerko, ki bo svojo šolo Coaching Development iz Londona jutri ob 18. uri predstavila v knjigarni Minerva. Bi nam povedali, kaj pravzaprav pomeni coaching? V slovenščino ta pojem prevajam kot treniranje osebne in poslovne uspešnosti oz. učinkovitosti. Podobno je v športu, kjer so trenerji zato, da nadarjenim športnikom pomagajo maksimalno razviti njihov potencial. Podoben pristop imamo pri poslovnem coachingu, kjer gre za interaktiven proces, ki pomaga posameznikom, podjetjem in organizacijam, da dosežejo hitre in odlične rezultate z uporabo posameznih tehnik, ki pripeljejo do lastnega miselnega procesa in razvoja. Strankam v obliki pogovorov pomagamo, da poskusijo čim bolje razviti svoje sposobnosti. Te nato stranka usmeri v doseganje rezultatov, in sicer na najbolj optimalen način. Profesionalni trenerji pomagate torej strankam opustiti neučinkovite oblike razmišljanja, ravnanja, kar prikliče na plan vse strankine zmožnosti. Kako to dosežete? Mi izhajamo predvsem iz psihologije, na podlagi katere vemo, kako ljudje funkcionirajo, ko so v najboljši formi. Da bi v dobri formi ostali čim dlje časa, je treba upoštevati nekaj osnovnih elementov. Ljudje namreč izhajamo iz izkušenj; v 70 odstotkih našega življenja se učimo iz izkušenj, 20 odstotni delež se naučimo na podlagi primerov (imitacije) in samo 10 odstotkov vsega znanja pridobimo v šoli. Mi coachi izhajamo iz tega pristopa. Stranki pomagamo, da sama najde rešitev brez ponujanja nasvetov in dajanja receptov. Kako poteka coaching in komu je namenjen? K nam pridejo stranke, ki začutijo potrebo po poklicni ali drugi spremembi, saj na ta način pridejo do jasne slike o tem, kaj želijo in kako bodo do tega prišle. Coaching je lahko tako individualen ali skupinski, glede na ciljno skupino pa poznamo coaching za iskalce zaposlitve, me-nedžerje, mlade mamice in ženske med kariero in podobno. Omenili ste ženske z otroki, ki morajo usklajevati poklicno in družinsko življenje. Kako se lotevate »ženskih« problemov? Ko postanejo ženske mamice, jim ob povratku v službo pogosto primanjkuje samozavesti, pa še občutek krivde jih razjeda. Veliko se ukvarjam tudi z ženskami, ki so na visokih položajih, še posebej z ženskami, ki zasedajo mesta v upravnih svetih velikih družb. Vsem tem ženskam želimo coachi dopovedati, da so ženske že po naravi nadpovprečno sposobne. Skupaj želimo odpraviti tiste ovire, ki si jih pogosto ženske postavljajo same. Po kolikem času so vidne koristi coachinga? To je zelo individualno. Lahko zatrdim, da številne multinacionalke, ki se tega treninga poslužujejo sistemsko, rezultate vidijo zelo hitro. Te organizacije namreč verjamejo, da lahko coaching odigra zelo pomembno vlogo pri uspešnosti njihovega podjetja. Kdaj in zakaj ste se odločili za poklic poslovne trenerke? Ta poklic me je pritegnil pred približno 13 leti v ZDA, kjer sem sodelovala pri prekonstruiranju nekega podjetja. Jaz in kolegi smo se ukvarjali s finančnimi zadevami, drugo podjetje pa je izvajalo program coachinga, v okviru katerega so želeli spremeniti kulturo delovnih odnosov. V šestih mesecih je tradicionalno podjetje doseglo temeljito preobrazbo. Iz hierarhično in neinovativno zasnovanega podjetja je nastalo moderno podjetje, ki je generacijski prehod sprejelo kot dodano vrednost. Doseženi rezultati v tem podjetju so me spodbudili, da sem se začela posvečati tej dejavnosti. Opravila sem izobraževanje v Londonu, nakar sem tu ustanovila podjetje, s katerim že dobro desetletje poskušam odpravljati osebne ovire strank. Sanela Čoralič bazovica - Obnovili astronomsko opazovalnico Spet sijejo zvezde Po petletnem premoru in uspešni nobirki odprli »zvezdarno Morgherite Hock« z velikim teleskopom Sinoči so v gozdu pri Bazovici spet odprli astronomsko opazovalnico centra Urania Carsica, ki se po novem imenuje zvez-darna Margherite Hack. Znana astrofizičarka je bila pobudnica tega središča, v katerem so si odrasli in otroci od polovice 60. let ogledovali nebesna telesa in sanjali o neskončnosti vesolja, pred petimi leti pa je dejavnost nenadoma zamrla. Dež in burja sta namreč poškodovala dotrajano streho, sredstev za obnovo ni bilo. Direktor tržaške astronomske opazovalnice Stefano Borgani je razložil, da se je na pobudo podjetja Televita začela velika na-birka, ki je obrodila sadove. Sodelovali so inštitut INAF, Pokrajina Trst, Rotary Trieste Nord, Il Piccolo in številni občani, od upokojenca z 10 evri do neimenovanega dobrotnika, ki je z večjo do-nacijo pokril razliko med zbrano vsoto in skupnimi stroški. Mic-hela Flaborea in Deborah Voliani (Televita) sta poudarili, da je Sinoči so slovesno odprli opazovalnico, od danes jo je mogoče obiskati s predhodno prijavo fotodamj@n Margherita Hack s težkim srcem sprejela prisilno zaprtje opazovalnice, zdaj se je njena želja izpolnila. Predsednica pokrajinske uprave Maria Teresa Bassa Poropat je čestitala pobudnikom nabirke, tehnično plat pa je orisal Massimo Ramella. Glavna pridobitev je novi teleskop s 60-centimetrskim premerom, prek katerega vzpostavi naše oko neposreden stik z vesoljem (brez računalniških vmesnikov). »To je največ, kar lahko tak center potrebuje,« je dejal. Ko bo vreme neugodno, si bodo obiskovalci ogledovali predvajane posnetke na stropu kupole. Zvezdarna je od danes uradno odprta, do sobote bo vstop prost. Za opazovanje in vodene oglede skrbi odgovorni Conrad Böhm (dopoldne za šole, za ostale med 19.30 in 21. uro), obvezna je predhodna prijava na spletni strani http://scuole.oats.inaf.it ali na tel. št. 040-3199241. (af) Danes, SREDA, 4. marca 2015 KAZIMIR Sonce vzide ob 6.38 in zatone ob 17.55 - Dolžina dneva 11.17 - Luna vzide ob 16.55 in zatone ob 6.15. Jutri, ČETRTEK, 5. marca 2015 JANEZ VREME VČERAJ: temperatura zraka 13 stopinj C, zračni tlak 1015 mb ustaljen, vlaga 75-odstotna, veter 20/70 km na uro severovzhodnik, nebo jasno ali rahlo pooblačeno, morje razgibano, temperatura morja 9,5 stopinje C. [I] Lekarne Do sobote, 7. marca 2015: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Combi 17 - 040 302800, Ul. Fabio Severo 122 - 040 571088, Žavlje - Ul. Flavia di Aquilinia 39/C - 040 232253, Fernetiči - 040 212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Combi 17, Ul. Fabio Severo 122, Ul. Mazzini 43, Zavlje - Ul. Flavia di Aquilinia 39/C, Fernetiči - 040 212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Mazzini 43 - 040 631785. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. U Kino 18.20, 20.15 »Non sposate le mie fi-glie«; 16.40, 18.15 »Spongebob -Fuori dall'acqua«; Dvorana 2: 16.30, 18.15, 20.00, 21.45 »Senza Lucio«; 18.20, 22.10 »Noi e la Giulia«; 20.00, 22.10 »Cinquanta sfumature di gri-gio«; Dvorana 3: 20.20, 22.10 »Whi-plash«; 18.20, 22.15 »Automata«; Dvorana 4: 16.40 »Shaun - Vita da pe-cora«; 16.30, 20.10 »Le leggi del de-siderio«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 18.50, 21.20 »Non ci resta che piangere«; 16.40, 20.10 »Spongebob - Fuori dall'acqua«; 16.30, 19.05, 21.40 »Kingsman - Secret Service«; 19.05, 21.40 »Cin-quanta sfumature di grigio«; 16.35, 19.10, 21.45 »Le leggi del desiderio«; 16.45, 21.35 »Automata«; 20.10, 22.15 »Il settimo figlio«; 19.05 »Noi e la Giulia«; 22.10 »Mortdecai«; 16.30, 18.20 »Shaun - Vita da pecora«; 16.00, 18.05 »Notte al museo 3 - Il segreto del Faraone«; 16.30 »Cowboy Bebop«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 19.50, 22.15 »Kingsman - Secret Service«; Dvorana 2: 17.00, 18.20, 20.00 »Dancing with Maria«; 21.30 »Selma - La strada per la liberta«; Dvorana 3: 16.40, 18.20, 20.00 »Spongebob -Fuori dall'acqua«; 22.10 »Noi e la Giulia«; Dvorana 4: 17.40, 19.50, 22.00 »Maraviglioso Boccaccio«; Dvorana 5: 18.10, 20.00 »Le leggi del desiderio«; 22.00 »Il settimo figlio«. ¿j Čestitke Korak za korakom si dosegel tvoj 70. cilj. Dragi MILOŠ, vse najboljše in kar tako naprej ti želijo Karin in Dean, Lidia, Alessio ter nečaka Nikolaj in Erik. Po hribih skače in po smučiščih se podi, a danes MILOŠ okrogel rojstni dan slavi. Še mnogo zdravih in čilih dni, mu želimo mi vsi. Mitja, Irena, Iztok, Rado, Miran in Vida. Naši odbornici VERONIKI CARLI iskreno čestitamo ob pomembnem življenjskem uspehu na študijskem področju. Vsi pri KD Slovan s Padrič. AMBASCIATORI - 16.30, 18.45, 21.15 »Kingsman - Secret Service«. ARISTON - 18.45, 21.00 »Maraviglioso Boccaccio«; 16.30 »Non ci resta che piangere«. CINEMA DEI FABBRI - 15.00, 17.30, 19.30 »Dal teatro al cinema - Il teatro di Giorgio Pressburger«; 16.00, 21.00 »L'Orologio di Monaco«; 22.15 »Dancing with Maria«. FELLINI - 16.00, 20.10 »The Imitation Game«; 18.00, 22.10 »La teoria del tutto«. GIOTTO MULTISALA 1 - 15.45, 17.50, 20.00, 22.10 »Birdman«. GIOTTO MULTISALA 2 - 15.45, 19.40 »Selma - La strada per la liberta«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.00, 17.50, 20.30, 22.15 »Mortdecai«; 18.00, 21.45 »Vizio di forma«. KOPER - PLANET TUŠ - 15.30, 17.10 »Avtošola«; 16.20, 18.10 »Bacek Jon film«; 15.40, 19.00 »Duff - Dežurni bajs«; 18.50, 21.15 »Ex Machina«; 21.00 »Kingsman: Tajna služba«; 17.45, 21.10 »Ostrostrelec«; 16.15, 18.45, 20.00 »Petdeset odtenkov sive«; 16.45 »Sedmi palček«; 16.20, 20.40 »Velike oči«; 18.30, 20.20 »Žarišče«. KOSOVELOV DOM SEŽANA - 20.00 »Ida«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, Loterija 3. marca 2015 Bari 19 71 43 37 66 Cagliari 47 26 56 39 50 Firence 45 34 4 63 44 Genova 51 75 22 88 32 Milan 6 11 44 50 32 Neapelj 6 30 3 1 48 Palermo 67 21 42 45 50 Rim 6 11 79 18 25 Turin 90 1 50 46 80 Benetke 51 65 7 87 86 Nazionale 55 33 21 7 49 Super Enalotto Št. 27 16 26 48 61 63 87 jolly 81 Nagradni sklad 7.217.314,97 € Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € 3 dobitniki s 5 točkami 66.738,68 € 430 dobitnikov s 4 točkami 474,37 € 18.058 dobitnikov s 3 točkami 22,38 € Superstar 17 Brez dobitnika s 5 točkami -- € 3 dobitniki s 4 točkami 47.437,00 € 148 dobitnikov s 3 točkami 2.238,00 € 2.302 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 17.798 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 44.900 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / SVET Sreda, 4. marca 2015 7 Turistične kmetije DAN ŽENA V RESTAVRACIJI PESEK. Večerja in ples z glasbo v živo v soboto, 7. marca. Tel. 040 226294 Vabljeni! ffH (fcmke OSMICO je odprl Zidarič, Praprot št. 23. OSMICO je v Mavhinjah 58/A, odprla družina Pipan-Klarič. Toplo vabljeni! Tel. št. 040-2907049. SERGIO GIOVANNINI je odprl osmico v Ul. Modiano, 2 (Strada di Fiume). Toplo vabljeni. V LONJERJU št. 255 je odprl osmico Damjan Glavina. Tel.: 348-8435444. S Poslovni oglasi POSLOVNO PODJETJE V SEŽANI išče knjigovodjo z znanjem slovenskega jezika za administra-torsko-knjigovodska dela. Zahteva se vsaj pet let delovne izkušnje v administraciji italijanskega podjetja. Nudi se 6 mesečna delovna pogodba s polnim delovnim urnikom. Pišite na naslov: delosezana@gmail.com M Izleti SOLA COACHING DEVELOPMENT IZ LONDONA vabi v četrtek, 5. marca 2015 ob 18.00 v knjigarno Minerva ul. S. Nicolo 20, Trst na predstavitev coaching-a in svojega prvega tečaja v naši deželi za trenerje za osebno in poklicno učinkovitost. Predstavila ga bo Damiana Kralj, ki bo tečaj tudi vodila. soboto, 14. marca. Program zaobjema voden ogled razstave »Tutankamon, Caravaggio, Van Gogh - Med večerom in nočjo« in voden ogled Olimpijskega gledališča. Dodatne informacije na sedežu Krut-a (Ul. Cicerone 8), tel. 040-360072 ali krut.ts@tiscali.it. AŠD SK BRDINA organizira v nedeljo, 22. marca, izlet v Planico na finale svetovnega pokala v smučarskih skokih. Štartali bomo iz Opčin. Prijave na tel. št. 340-5814566 do vključno ponedeljka, 9. marca. VINITALY 2015 - V ponedeljek, 23. marca, ONAV Trst organizira ekskurzijo v Verono na največji vinski sejem na svetu - Vinitaly. Informacije in prijave na tel. 040-7606491 ali trieste@onav.it. Z3 Obvestila H Mali oglasi GOSPA SREDNJIH LET, z lastnim prevoznim sredstvom, išče delo kot negovalka starejših oseb. Tel. št. 3293227075. PODARIM tri mlade mucke ljubiteljem živali. Tel. št.: 328-5376626. PRODAJAM 4 nove zimske gume znamke hankook winter velikost 175/70 R14, zaradi napačnega nakupa. Tel. št. 040-208002. PRODAJAMO 4-sobno stanovanje v Rojanu z dvema balkonoma. Tel. št. 329-4372448 ali 349-7769394. PRODAM HIŠO z vrtom v Prebenegu. Tel. št.: 331-7114399. PRODAM enkratne ročno vezene na-ramne in naglavne rute za Kraško oh-cet. Tel. 040-299820 ali 340-8868570. PRODAM nov, nerabljeni trosedežni usnjeni beli kavč. Cena po dogovoru. Tel. 335-5283387. PRODAM sliko - portret leta 1918, slikar Albert Sirk. Tel. 327-4429357. PRODAM stanovanje v Boljuncu (2. nadstropje) sestavljeno iz kuhinje, dnevne sobe, 2 spalnih sob in kopalnice. Samostojno ogrevanje. Ima klet in parkirni prostor. Tel. št. 3356036609. V CENTRU KRIŽA dam v najem opremljeno stanovanje v lepi, preurejeni kraški hiši, 60 kv.m. Tel. 3274429357. OMPZ F. BARAGA vabi na ogled škofjeloškega pasijona v nedeljo, 22. marca, ob 16. uri. Za vse informacije in prijave pokličite čimprej na tel. št. 320-2694860 (sestra Angelina) ali 340-1395070 (ga. Erika). V primeru dežja, bo izlet v nedeljo, 29. marca. KRU.T obvešča, da sta se sprostili dve mesti za enodnevni izlet v Vicenzo, v OBČINSKA KNJIŽNICA NADA PERTOT v Nabrežini bo zaprta danes, 4. in v četrtek, 5. marca. OTROŠKI VRTEC PIKIJA JAKOBA vabi na peto ustvarjalnico, ki bo danes, 4. marca, ob 16. uri v knjižnici Karla Široka na sedežu Večstopenjske šole pri Sv. Jakobu. Knjigo v nemščini »Guten Morgen lieber Teddy« avtorjev Leeja Davisa in Dava Kinga, nam bo prebrala ga. Sandra Planchensteiner. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB »L. KOŠIR« vabi filateliste in prijatelje na mesečno srečanje, ki bo danes, 4. marca, ob 18.30 v Gregorčičevi dvorani, Ul. Sv. Frančiška 20. KRD DOM BRIŠČIKI vabi na začetni in nadaljevalni tečaj vezenja z go. Marico Pahor. Vpisovanje in informacije na prvem srečanju, ki bo v društvenih prostorih v četrtek, 5. marca, od 16. do 18. ure. SKUADRA UOO vabi vse člane na redni volilni občni zbor, ki bo v drugem sklicanju v četrtek, 5. marca, ob 20. uri v Cerovljah 1/o. SKD IGO GRUDEN vabi na prvo od petih srečanj »Za zdravo in vitalno medenično dno«, ki bo v petek, 6. marca, od 17.00 do 18.30 v Kulturnem domu v Nabrežini. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Predhodna prijava na tel. 349-6483822 (Mileva) ali 0038640234180 (Sandra). SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO vabi v petek, 6. marca, na podelitev rednih in enkratnih študijskih nagrad Mihael Flajban ter nagrade Irena Srebotnjak. Začetek ob 18. uri na sedežu v Ul. Mazzini 46 v Trstu. LJUDSKI DOM v Podlonjerju vabi na tradicionalno praznovanje ob mednarodnem dnevu žena v soboto, 7. marca, od 20. ure. PRAZNIK ŽENA - Pridi na plesni večer v Kulturni dom Prosek-Kontovel v soboto, 7. marca, od 20.30 dalje. Zabavala nas bo Giuliapellizzariballa-ben(d). VZPI-ANPI Opčine, Bani, Ferlugi, Piščanci: Ob 71-letnici mučeniške smrti Rozalije Kos Kocjan-Guličeve bomo v soboto, 7. marca, ob 10.30 v sodelovanju z OŠ F. Bevka počastili njen spomin pri spominski plošči v Narodni ulici št. 28 na Opčinah. Priložnostna beseda: Katerina Iscra. ZVEZA ŽENA iz Boljunca vabi na praznovanje dneva žena v soboto, 7. marca, od 19.30 dalje v društveno dvorano občinskega gledališča F. Prešeren v Boljuncu. DOLINČANKE bomo praznovale s pestrim programom mednarodni dan žena v nedeljo, 8. marca, ob 17. uri v prostorih SKD Valentin Vodnik v Dolini. GODBENO DRUŠTVO V. PARMA - Trebče vabi v nedeljo, 8. marca, ob dnevu žena, na 3. Parmafešt s pri-četkom ob 17.00 v Ljudskem domu v Trebčah. Skupaj bomo praznovali ob spremljavi glasbe in petja, z bogatim srečelovom in prigrizkom. SKD VESNA in sekcija VZPI-ANPI Evald Antončič-Stojan prirejata ob mednarodnem dnevu žena večerjo z družabnostjo in srečelovom v nedeljo, 8. marca, ob 19.30 v Ljudskem domu v Križu. Informacije in prijave na tel. 040-2209058 in 348-9234060 (Igor). SKUPINA 35-55 pri SKD France Prešeren iz Boljunca vabi vaščanke v nedeljo, 8. marca, ob 11.30 v društveni bar n' G'rici na kavo in na otvoritev razstave »Naše žene in dekleta nekoč«. V BARKOVLJAH bomo počastili msgr. Matijo Škabarja v nedeljo, 8. marca, po maši od 11. ure. Kratka slovesnost bo v vrtiču, ki nosi njegovo ime in se nahaja pri barkovljanskem pristanišču. Priložnostno misel bo prebrala Majla Košuta. KRU.T IN NŠK vabita v sklopu Vseži-vljenjskih aktivnosti na srečanje bralnega krožka »Skupaj ob knjigi«, ki bo v ponedeljek, 9. marca, ob 18. uri v čitalnici NŠK, Ul. S.Francesco 20. Prijave in dodatne informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, tel. 040360072. OBČINA ZGONIK zbira moške obleke in čevlje ter odeje za begunce / azi-lante, ob ponedeljkih in sredah med 17. in 19. uro v Občinski knjižnici v Saležu (do vključno 9. marca). SKP vabi člane in simpatizerje na organizacijske konference: v ponedeljek, 9. marca, ob 20. uri v Ljudskem domu v Podlonjerju; v sredo, 11. marca, ob 18. uri v Ljudskem domu v Škednju; v četrtek, 12. marca, ob 18. uri v Ljudskem domu na Ponča-ni in ob 20.30 na sedežu SKP v Na-brežini. KMEČKA ZVEZA prireja sklop tečajev za izvajanje procedur samokontrole nad higieno živil z apliciranjem principov sistema HACCP. Tečaj za odgovorne bo v torek, 10. in četrtek, 12. marca, za sodelavce in osebe, ki pomagajo v podjetju pa bo tečaj v torek, 17. marca. Vsi tečaji bodo potekali od 18. do 21. ure v razstavni dvorani ZKB na Opčinah. Zveza vabi vse člane, ki še niso opravili tečaja ali ga morajo obnoviti, naj se prijavijo v uradih Kmečke zveze ali na tel. št. 040362941. OBČINA ZGONIK vabi svoje občane, da se v nedeljo, 22. marca, udeležijo 15. Malega kraškega maratona po sežanskih ulicah. Začetek ob 11. uri. Prvim trem prijavljenim, ki bodo predstavljali Občino Zgonik, bo organizator kril stroške startnine. Prijave najkasneje do torka, 10. marca, na segreteria@com-sgonico.regio-ne.fvg.it. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 10. marca, na sedežu na Pa-dričah redna pevska vaja. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV Hospice Adria Onlus, Ul. Mazzini 46, tel. 340-3864889, toplo vabi na dan odprtih vrat, ki bo na sedežu društva v torek, 10. marca, od 15. do 19. ure. KRU.T obvešča, da v četrtek, 12. marca, steče spomladanski ciklus skupinske vadbe v termalnem bazenu v Gradežu. Info in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8. Tel. 040360072 ali krut.ts@tiscali.it. PODROČNI SVET SLOVENSKIH VERNI KOV s Trsta in Milj vabi na postno srečanje z dr. Primožem Krečičem, stolnim župnikom v Kopru, z naslovom »Pogled, ki ozdravlja«, v četrtek, 12. marca, ob 20. uri v Šentjakobskem domu (Ul. Concordia 8) v Trstu. POKRAJINSKI SVET ZSKD ZA TRŽAŠKO bo v soboto, 14. marca, ob 10. uri v prostorih SKD Fran Venturini (Center Anton Ukmar-Miro) pri Domju. 0 Prireditve SKP TRŽAŠKA FEDERACIJA vabi v četrtek, 5. marca, ob 20.30 v dvorano v Ul. Tarabocchia 3 (1. nadstropje) na srečanje z vsedržavnim tajnikom SKP Paolom Ferrerom, ki bo predstavil knjigo »La truffa del debito pubblico«. DSMO KILJAN FERLUGA vabi na razstavo slikarja Vladimirja Klanjščka »Težnje« v muzeju Carà v Miljah, Ul. Roma 9. Razstava, v priredbi Občine Milje, Števerjan, društev Juliet in K. Ferluga, bo odprta do 22. marca. Info na www.benvenutiamuggia.eu. SKD IGO GRUDEN vabi na večer »Vsako obdobje ima svoj cvet« v družbi Alenke Rebula in Josipe Prebeg ob izidu knjige Vera vase. Sodelujejo Baletke Relevé in DPZ Kraški slavček -Krasje. V petek, 6. marca, ob 20.30 v Kulturnem domu v Nabrežini. PREŠERNO SKUPAJ - SKD Lipa iz Bazovice vabi ob dnevu slovenske kulture in ob dnevu žena na literarni večer »Prisrčnosti« študijskega krožka Zgodbarnica iz knjižnice Kozina. Glasbeni utrinek Sestre Mahne s spremljavo. Sobota, 7. marca, ob 18. uri v Bazovskem domu. PRIMORSKA POJE 2015 - ZCPZ v sodelovanju z ostalimi soorganizatorji revije Primorska poje 2015 vabi na koncert v soboto, 7. marca, ob 20.30 v cerkvi sv. Jerneja ap. na Opčinah. Peli bodo Združeni zbor ZCPZ, MoPZ Napev, MePZ A.M. Slomšek iz Zagreba, MeCPZ Sv. Jernej, Komorni zbor Grgar in MoPZ Provox. DRUŠTVO MARIJ KOGOJ vabi v nedeljo, 8. marca, ob 17. uri na proslavo ob dnevu slovenske kulture in prazniku žena v dvorano Marijinega doma pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia. Duo Marko Čepar in Maurizio Marc-hesich predstavljata »Sprehod od brazilske do argentinske glasbe«. Slavnostna govornica prof. Vilma Purič; izbor poezij bodo podali učenci 3. razreda NSŠ Sv. Cirila in Metoda. SKD TABOR IN VZPI-ANPI Opčine vabita v nedeljo, 8. marca, ob 18. uri ob dnevu žena na predstavo (v italijanščini) »Savina - Zgodba matere de-portiranke v koncentracijskem taborišču«. DSI in Knjižnica Dušana Černeta vabita v ponedeljek, 9. marca, v Peter-linovo dvorano, Ul. Donizetti 3, na srečanje s tržaško besedno umetnico Eleno Blancato. Prof. Marija Cenda bo predstavila njene dosedanje štiri leposlovne knjige, ki so pisane v italijanščini, a vsebujejo veliko slovenskega ljudskega blaga, izrazja in zgodovine. Pogovor bo vodil Ivo Jevnikar. Začetek ob 20.30. SKD VIGRED vabi v ponedeljek, 9. marca, ob 20.30 v Štalco v Šempola-ju na kulturno zabavno večer ob mednarodnem dnevu žena. Program: recital mladih članic društva, glasbeni trio Pomladni dan, Vogrinke z Vogr-skega in pevka Laura Budal ob spremljavi Zorana Lupinca. »ZIMSKA PRAVLJICA« - Matej Susič razstavlja akvarele na zimsko tematiko v Oddelku za mlade bralce NŠK v Narodnem domu. Ogled do petka, 13. marca, po sledečem urniku: ob ponedeljkih in torkih med 9. in 13. uro, od srede do petka med 14. in 18. uro. SKLAD MITJA ČUK - v sklopu meseca Slovenske kulture, vabi na ogled likovne razstave umetnikovih del zasebne zbirke GROM v prostore Bam-bičeve galerije na Opčinah, Proseška ul. 131. Urnik razstave do petka, 13. marca: 10.00-12.00 (od ponedeljka do četrtka), 17.30-19.00 (ob sredah in petkih), ob sobotah in nedeljah po dogovoru na tel. 040-212289. POGLED S PRIMORJA - V Srenjski hiši v Boljuncu je na ogled razstava vo- jaških uniform in opreme, pisem, dokumentov, značk in osebnih predmetov ter ostalin iz prve svetovne vojne, ki jo je priredilo društvo Ze-nobi. Ogled je možen ob sredah, sobotah in nedeljah od 14. do 18. ure. Prispevki V spomin na Sonjo Gruden daruje Lidija Ballarini 25,00 evrov za Združenje za raziskave rakastih obolenj - AIRC. ^ Zapustil nas je naš dragi Livio Nardin Žalostno vest sporočajo sin Fabio, hči Grazia in vnuki Pamela, Marco in Michele Pokojnik bo ležal v poslovilni vežici v ulici Costalunga v petek, 6. marca od 10.30 do 12. ure. Sledila bo sveta maša ob 12.30 v cerkvi v Boljuncu ter pokop na vaškem pokopališču. Lakotišče, 4. marca 2015 Pogrebno podjetje Alabarda Ob izgubi dragega tovariša Livia Nardina izrekamo svojcem občuteno sožalje. VZPI - ANPI sekcija Domjo 4.3.2012 4.3.2015 Manuela Budal Mi manjkaš... mama Predraga naša ljubljena, spominjamo se in mislimo vedno nate tvoja družina 4.3.1992 4.3.2015 Marija Kos por. Tul Z ljubeznijo v naših srcih mož Romano, sin Germino in vnuk Mauro Dolina, 4. marca 2015 8 Sreda, 4. marca 2015 ITALIJA / dsi - Ob predstavitvi knjige Andreje Valič Zver o »slovenski pomladi« Pogled na prelomne politične dogodke Z avtorico so se pogovarjali Renato Podbersič ml., Martin Brecelj in Ivo Jevnikar V Sloveniji je 8. aprila 1990 prišlo do prvih povojnih volitev, na katerih je zmagal Demos in so bile sad »slovenske pomladi«, ki je dosegla demokratizacijo ter osamosvojitev Slovenije. Demos - Demokratično opozicijo Slovenije so ustanovile Slovenska kmečka zveza, Slovenska demokratična zveza, Socialdemokratska zveza Slovenije, Slovenski krščanski demokrati, Zeleni Slovenije, Slovenska obrtniška stranka in Sivi panterji. Ob 25-letnici političnih prelomnih dogodkov v Sloveniji sta Društvo slovenskih izobražencev in Knjižnica Dušana Černeta posvetila redni ponedeljkov večer predstavitvi knjige Demos, Slovenska osamosvojitev in demokratizacija avtorice Andreje Valič Zver. Za predavateljsko mizo so poleg avtorice sedeli zgodovinar Renato Podbersič ml. in časnikarja Martin Brecelj ter Ivo Jevnikar, ki je večer tudi povezoval. Avtorico in njeno knjigo je predstavil Renato Podbersič ml., rekoč, da bi si zaslužila večji odziv, saj govori o obdobju prvih svobodnih volitev, katerega se večina morebiti celo sramuje. Tako pomembne obletnice bežijo mimo nas, saj radi pozabljamo na like, ki so leta 1991 privedli do osamosvojitve. Že v šolstvu je žalostno, saj povprečni slovenski mladostnik ve o nastanku lastne države malo ali skoraj nič. Avtorica je pri pripravi in zagovoru doktorata imela težave. Pripravila ga je na FDV-ju v Ljubljani, a je bil iz čisto političnih vzrokov zavrnjen, zato je morala menjati fakulteto, spet plačati doktorat in najti novega mentorja, da je v Mariboru lahko zagovarjala doktorat, kar je za znanstveno institucijo nedopustno. Kot je zapisala na koncu knjige v spremni besedi Tamara Griesser - Pe- Martin Brecelj, Andreja Valič Zver, Renato Podberšič in Ivo Jevnikar fotodamj@n čar, je »monografija Andreje Valič Zver ključnega pomena za razumevanje prelomnega obdobja v letih 1989-1992«. Opira se na veliko arhivskih virov iz državnega arhiva RS, ima širok izbor literature in veliko opomb; največjo dodano vrednost predstavlja anketa z glavnimi akterji dogajanja izpred 25 let, na katero so žal odgovorili samo predstavniki Demosa, ostali se niso odzvali. Kučan ji je pisal, da ne verjame v pojasnjevanje takratnih dogodkov preko anket, tudi Žakelj in Školč se nista odzvala. Ni dialoga, kar je simptomatično za slovensko prizorišče, slovenska pomlad pa je zanemarjena tema tako v zgodovinopisju kot šolstvu in spominu. Časnikar Martin Brecelj se je po-mudil pri desetem poglavju knjige, ki govori o doprinosu Slovencev v zamej- stvu in po svetu k demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije in med drugim izpostavlja vlogo stranke Slovenska skupnost. Govorec je podčrtal tudi pomen študijskih dnevov Draga, ki so od svojega nastanka pred 50 leti gojili demokratične vrednote, konec osemdesetih let minulega stoletja pa so postali nekakšna javna tribuna slovenskih osamosvojitvenih prizadevanj. Brecelj je sicer govoril tudi o potrebi po novi slovenski pomladi. Andreja Valič Zver je s svojo skoraj 400 strani obsegajočo knjigo hotela ustvariti presežek politologije in zgodovinopisja, združiti konkretne zgodovinske vire s kritičnostjo in sintezo ter pripoved umestila v zgodovinske mejnike oblikovanja slovenske narodne identitete. (met) ssg - Jutri gostovanje SLG Celje Vorkšop na Moljera v režiji Borisa Kobala Modri abonmajski program Slovenskega stalnega gledališča najavlja v tem tednu gostovanje SLG Celje s predstavo Naše mesto Thorntona Wil-derja. Žal pa se bodo morali abonenti odpovedati ogledu uprizoritve ameriškega klasičnega teksta, saj so iz celjskega gledališča sporočili, da bodo zaradi bolezni v ansamblu nadomestili predstavo z drugo uprizoritvijo. Zamenjava pa bo ponudila veliko zabave s komedijo Vorkšop na Moljera Matjaža Zupančiča v režiji Borisa Kobala. Vodstvo celjskega gledališča se opravičuje za zamenjavo, ki pa omogoča ohranitev predvidenega termina gostovanja, ki bo ostal nespremenjen. Predstava bo na sporedu namreč jutri ob 20.30 in bo kot vedno opremljena z italijanskimi nadnapisi. Komedija Vorkšop na Moljera svoje izhodišče veže na gledališko tematiko, ki jo avtor Matjaž Zupančič nedvomno izjemno dobro pozna. Simon Luzer, njegova partnerica Elma in prijatelj Fridolin pod vodstvom Centra za brezdramsko kreativno pisanje skušajo uprizoriti Molierovega Tartuffa. Njihova invencija v sodobnem času -kjer so klasični dramski teksti le izhodišče za manipulacije režiserskih ne-buloz - je v tem, da bi Tartuffa uprizorili takšnega, kot je napisan. Producent Je-rovšek in njegova sodelavca Štrikgru-ber in dr. Pita Lombardi so zgroženi nad tako bednim konceptom, saj je treba vse klasične drame napisati na novo, postaviti v smeri brezdramskega, iracionalnega, brezčasnega. Besedilo Vorkšop na Moljera je prejelo nagrado žlahtno komedijsko pero 2014. Predstava je uvrščena v program letošnjega festivala Dnevi komedije. Satirično komedijo o usmeritvah sodobnega gledališča in o vlogi režiserjev so ustvarili režiser Boris Kobal, dramaturginja Tina Kosi, scenografinja Urša Vidic, kostumografinja Sara Smrajc Žnidarčič, svetovalec za gib Branko Završan, oblikovalec luči Uroš Gorjanc. Igrajo Vojko Belšak, Pia Zem-ljič, Renato Jenček, Lučka Počkaj, Branko Završan in Andrej Murenc. Blagajna gledališča bo odprta uro in pol pred začetkom. Vojko Belšak, Pia Zemljič, Renato Jenček v prizoru iz predstave uroš Hočevar narodna in študijska knjižnica - Fotografska razstava Pogled mladih ustvarjalcev Svoje fotografije predstavljajo Martina Furlan, Nicole Novello in Matej Jazbec, maturantje znanstvenega liceja F. Prešerna »Izrednega pomena je, da damo mladim ustvarjalcem možnost razstavljanja v javnosti, kajti avtorjev pogled rase in se razvija le v dialektiki, v soočenju med njim in občinstvom.« S temi mislimi je Aleš Doktorič uvedel petkovo odprtje razstave mladih fotografov v Narodni in študijski knjižnici. Skupina treh mladih obetajočih ustvarjalcev, maturantov znanstvenega liceja Franceta Prešerna iz Trsta, se je prvič predstavila občinstvu na skupinski razstavi z naslovom Spajanje podob in misli. Matej Jazbec, Martina Furlan in Nicole Novello so pod mentorstvom svojega profesorja umetnostne zgodovine in tehničnega risanja Borisa Grgiča prikazali izbor devetih fotografij, ki kažejo na tri različne svetove, na tri različne pristope, njihov skupni imenovalec pa je digitalna fotografija in ljubezen do ustvarjanja, ki se izraža na različne načine. Njihovo delo je predstavil Aleš Doktorič, ki je poudaril nujnost, da skupnost čim prej preda besedo mlajšim, ti pa morajo to možnost izkoristiti in izoblikovati pristen in izviren pogled, osvobojen pogojevanja in spon sveta odraslih. Spomnil je, da so velika odkritja v znanosti in umetnosti večkrat vzklila iz napak ali iz tega, kar je javnost odklonila v imenu obstoječih vrednot. V fotografijah maturantov je zaznal iskanje nečesa novega. Matej Jazbec ga Trije mladi fotografski umetniki na petkovem odprtju razstave njihovih del fotodamj@n je presenetil s svojim sintetičnim pogledom, ki združuje trenutek gibanja s prostorom, v katerem se to gibanje uresničuje, z igrivostjo v duhu dadaiz-ma in z manipulacijo fotografij z zunanjimi vnosi. S fotografijo manipulira tudi Nicole Novello, ki jo zanima družbeno okolje: njeni barvni poudarki posnetkov islamskega sveta dobijo mestoma karikaturalno komične po- udarke, drugod pa podčrtujejo bistvene informacije, ki jih hoče izpostaviti. Posnetki Martine Furlan so se po Dok-toričevem mnenju rodili iz avtoričine očaranosti nad prvinskostjo narave in ne potrebujejo človeške prisotnosti. Na njenih posnetkih je človek le atribut, ki nakazuje širjenje in dinamiko prostora. Večer v znamenju mlade ustvarjalnosti je ob prisotnosti številnega ob- činstva uokviril Felipe Kopušar Prenz. S svojo violino je skušal izraziti občutke, ki so mu jih vzbudile fotografije sošolcev. Ob razstavi je izšel tudi spremni zapis mentorja Borisa Grgiča, ki je posnetke razporedil v smiselno fotografsko pripoved. Razstava bo v Narodni in študijski knjižnici na ogled do začetka aprila. Arturo Brachetti spet v Trstu Zabavni Arturo Brachetti se vrača v Trst z novo predstavo Brachetti che sorpresa, v kateri z novimi prijemi preseneča gledalce, ki se ne morejo načuditi njegovi spretnosti preoblačenja, s katero bliskovito preskakuje z enega lika v drugega. Za prizorišče svoje čudežne predstave je tokrat izbral nekakšno skladišče, polno čudne prtljage in zabojev iz vseh koncev sveta: v njih so nenavadni predmeti z nenavadnimi zgodbami, v katerih nastopajo presenetljivi junaki. Poleg rokohitr-skega preoblačenja predstavo bogatijo še druge prvine gledališča podobe, denimo senčno gledališče ali risanje s peskom in ustvarjanje podob z lazerjem. Poleg Brachettija nastopajo čarovniki, iluzionisti in burkači Luca Bono, Luca&Tino, Francesco Scimeni in Kevin Michael Moore. Predstava bo na sporedu v veliki Rossettijevi dvorani drevi in jutri ob 20.30. Sredini koncerti v konservatoriju Tartini Konservatorij Tartini bo drevi gostil novo glasbeno srečanje, na katerem se bosta predstavila izjemni skladatelj Stefano Sciascia, avtor večkrat nagrajene filmske skladbe iz filma »Across the River«, in pianist David Giovanni Leonardi. Glasbeni večer se bo začel ob 20.30. / ALPE - JADRAN Sreda, 4. marca 2015 9 zdravstvo - Poenotenje pravil, ki že veljajo v številnih občinah Deželni register za predhodno napoved zdravstvene oskrbe Deželni svetniki na pobudo SEL sprejeli poziv Beppina Englara TRST - Dežela Furlanija-Julijska krajina je prva italijanska dežela, ki bo uvedla register za svobodno predhodno napoved zdravstvene oskrbe (italijanska kratica DAT) ali tako imenovano biološko oporoko. S tem bo deželna uprava poenotila pravila, ki so jih že sprejele nekatere občine, med drugim Videm, Trst in Pordenon. Vsakdo, ki prebiva v deželi, bo odslej imel pravico, da predhodno v primeru bolezni ali nesreče, ki mu bi onemogočili svobodno izbiro, izrazi svoj konsenz ali odklonilno stališče do takšnih ali drugačnih načinov zdravljenja. Deželni svet je včeraj potrdil to, kar so - kot rečeno - že na lastno pest naredile številne občinske uprave in istočasno tudi mnogi občani, ki so izročili notarju svoje želje, v primeru, da ne bi več mogli sami presoditi o načinu zdravljenja. Deželni svetniki (zakon je podprlo trideset svetnikov, trije so bili proti, dva sta se vzdržala) so tako sprejeli poziv Beppina Englara, očeta nesrečne Eluane (umrla je v Vidmu), ki je med prvimi pozdravil uvedbo zgoraj omenjena registra. Zanj bo skrbela deželna zdravstvena ustanova. Glavni predlagatelj zakona je Stefano Pu-stetto iz stranke SEL. Italija na državni ravni nima ustrezne zakonodaje, ki bi na nek način urejala to zelo zapleteno problematiko, čeprav ustava in razne evropske konvencije postavljajo v ospredje pravico do svobodne izbire pri zdravljenju. Ne gre za nobeno zakonsko priznanje evtanazije, pač pa za pravico vsakega državljana, da je seznanjen tako z načinom zdravljenja kot tudi z učinki t.i. terapevtskega vztrajanja pri neozdravljivih bolnikih. Včeraj odobreni zakon noče vplivati na svobodno izbiro vsakega izmed nas, tistemu, ki to želi, pa nudi to možnost oziroma pravico, je uvedbo takšnega registra ocenil Pustetto. Predsednica deželne vlade Debora Serracchiani je dejala, da FJK s tem ukrepom ni želela pogojevati državnega zakonodajalca, ampak ga spodbuditi, naj uredi to zelo občutljivo področje. Pustetto je v zvezi s tem tudi izrazil upanje, da se bodo tudi druge dežele odločile za takšen register in na ta način dodatno Deželni svetniki so sprejeli zakon o deželnem registru za predhodno napoved zdravstvene oskrbe spodbudile državni parlament, da se resno loti tega kočljivega vprašanja. Deželni svet je v včeraj odobreni zakon vključil tudi nove bolj enostavne in hitrejše postopke za darovanje or- ganov, čeprav je Furlanija-Julijska krajina po številu darovalcev na samem vrhu te solidarnostne lestvice. Dejansko je deželna skupščina posodobila in nekoliko spremenila tozadevno zako- nodajo iz leta 1999, predvsem v členih, ki so bili nejasni in ki so dejansko zavirali predhodno izraženo voljo po darovanju organov. Kljub zelo kočljivi in etično vsestransko občutljivi temi je bilo soočenje v deželnem svetu zelo tvorno in istočasno spoštljivo do neozdravljivih bolnikov in njihovih družin. Svetniška skupina SEL je s tem v zvezi izrazila javno priznanje bivšemu predsedniku deželnega odbora Renzu Tondu, ki je dejansko pred časom ustvaril pogoje za včerajšnjo odločitev deželnega parlamenta in za uvedbo registra za svobodno napoved zdravstvene oskrbe. Ko je vodil Deželo, je Tondo skupaj s tedanjim senatorjem Forza Italia Fer-rucciom Sarom v zvezi z zgodbo Elua-ne Englaro ne samo ostro nastopil proti tedanjemu predsedniku vlade Silviu Berlusconiju, ampak tudi omogočil, da je nesrečno dekle umrlo v Vidmu. Ankarančan skušal oropati mlada Tržačana ANKARAN - Dva mlada Tržačana sta v ponedeljek popoldne pri Debelem Rtiču doživela precej neprijetno izkušnjo. 24-letni Ankarančan je namreč od 17-letne Tržačanke in 19-letnega Tržačana zahteval denar. Najstnika sta se z Ankarančanom v Ankaran pripeljala v istem avtomobilu. Iz koprske policijske postaje so sporočili, da je Ankarančan 19-let-niku zagrozil z nožem in ga udaril s kamnom po glavi. Ker mu kljub temu nista izročila denarja, je prerezal pas na torbici dekleta, pri čemer jo je porezal po roku. Napodil ju je iz vozila, vzel torbico in zbežal. Policisti so z zbiranjem podatkov ugotovili, da se je 17-letna Tržačan-ka z 19-letnim fantom s skuterjem pripeljala do nekdanjega mejnega prehoda, nato pa sta v Slovenijo prišla peš. Blizu bencinskega servisa na Lazaretu sta prisedla v osebni avtomobil, ki ga je vozil 24-letnik iz Ankarana. Odpeljali so se proti Debelem Rtiču, kjer je voznik ustavil avto in od sopotnikov zahteval denar. Kot rečeno, je nasilnež fantu grozil z nožem, porezal dekle po roki, k sreči pa Tržačana nista utrpela hujših poškodb. Policisti so vozilo Anka-rančana zelo hitro izsledili na Laza-retu in osumljenencu, ki mu grozi kazenska ovadba, odvzeli prostost. izola - Kasneje jo bodo uničili Bombo v Piranskem zalivu dvignili na varno IZOLA - Po ponovni identifikaciji 250-kilogramske bombe iz druge svetovne vojne v Piranskem zalivu so slovenski in avstrijski strokovnjaki ugotovili, da ima bomba mehanski vžigalnik. Bombo so tako že dvignili na kopno in jo bodo odpeljali v skladišče, kjer bo počakala na redno uničenje. Letalsko bombo ameriške izdelave so lani odkrili pri odstranjevanju morskih min, med pripravami na uničenje na kraju pa so posumili, da je opremljena s kemičnim vžigalnikom, ki se lahko sproži ob najmanjšem premiku. Tako so za drugo mnenje stopili v stik z več državami in na koncu izbrali Avstrijo, ki ima s tovrstnimi bombami veliko izkušenj, je na včerajšnji novinarski konferenci spomnil poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan. V ponedeljek so med ponovno identifikacijo bombo očistili in ugoto- vili, da ima mehanske vžigalnike, zato so sklenili, da jo dvignejo z morskega dna. Kot je navedel vodja intervencije Andrej Šekli iz državne enote za neeksplodirana ubojna sredstva, so si kemični in mehanski vžigalniki dokaj podobni, bomba pa je bila poraščena z vegetacijo do te mere, da se je sprva ni dalo očistiti. V dveh dneh se je skupno devet potapljačev - šest pripadnikov državne enote za varstvo pred neekslodiranimi ubojnimi sredstvi, potapljač iz državne enote za tehnično potapljanje ter avstrijska potapljača - do bombe na globini 21 metrov potopilo petkrat. Začeli so z dodatnim čiščenjem prednjega in zadnjega vžigalnika. Tega so nato odvili in odstranili z bombe, na zadnjem potopu pa so dvignili iz vode tudi samo bombo. V zelo zahtevni intervenciji je skupno sodelovalo približno 30 ljudi. slovenija - Po dolgi razpravi v DZ Sprejet zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih Istospolno partnersko skupnost v vseh elementih izenačuje z zakonsko zvezo Državni zbor je včeraj odobril novelo zakona, po kateri je zakonska zveza določena kot življenjska skupnost dveh oseb, ne glede na spol državni zbor rs LJUBLJANA - Državni zbor je z 51 glasovi za in 28 glasovi proti sprejel novelo zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, na podlagi katere isto-spolni pari dobivajo pravico sklenili zakonsko zvezo in posledično tudi možnost posvojitve otrok. V Združeni listi so novelo vložili v zakonodajni postopek, da bi, kot so navedli, odpravili protiustavno in knjiga - Podatki o sistematičnih meritvah v obdobju od 1946 do 2013 Izginjajoči Triglavski ledenik Pred 150 leti je Zeleni sneg meril še 45 hektarjev, danes slabega pol hektarja - Knjiga je izšla pri Geografskem institutu Antona Melika V sklopu zbirke Geografija Slovenije je pred kratkim pri Geografskem institutu Antona Melika izšla knjiga Triglavski ledenik (na posnetku iz knjige ledenik ob koncu 19. stoletja). V njej so predstavljeni podatki skoraj sedemdesetletnega (od leta 1946) sistematičnega opazovanja in beleženja klimatskih pojavov, ki vplivajo na nastanek, obstoj in krčenje, oziroma izginjanje visokogorskih ledenikov, tudi Zelenega snega ali Triglavskega ledenika, dobrih tristo metrov pod vrhom naše simbolne gore. Sredi 18. stoletja je plast ledu pokrivala še okrog 45 hektarjev, ob izmeri leta 1946 dobrih 14 hektarjev, podatki zbrani v letu 2013 pa samo potrjujejo proces krčenja, saj je z ledom pokrita površina zajemala slabega pol hektarja. Poleg posredovanja grafičnih prikazov (podatki o količini padavin, temperaturi, višini snežne odeje itd) za vsako leto v razdobju sistematičnega opazovanja, je knjiga bogato opremljena s fotografskim gradivom za vsako ledeniško leto. Slikovno gradivo je v zadnjih nekaj desetletjih izredno popolno in natančno (ledenik opazujeta in gibanje beležita fiksni kameri), za meritve in opazovanja pa se uporablja najsodobnejša tehnologija. Gibanje ledenika v razdobju sistema-tičniga opazovanja označujejo štiri stopnje. Najhitreje se je led umikal v osemdesetih le- tih prejšnjega stoletja, izganjanje se je v zadnjih nekaj letih upočasnilo. V uvodnem delu knjige so predstavljene geomorfološke značilnosti okolice Triglava, ki so vplivale na nastanek in utrip ledenika, od katerega je žal danes ostalo le ime. Zeleni sneg v obliki in obsegu kakor ga poznamo iz sredine 18. stoletja je nastal, tako ugotavljajo geografi, na začetku male ledene dobe, konec 12. oziroma v začetku 13. stoletja. Hladnejše obdobje je trajalo nekako do začetka 18. stoletja. Za prve upodobitve Triglava in ledenika so poskrbeli slikarji krajinarji (Pernhart, Benesh, Holub), pred njimi pa grafiki in risarji (iz leta 1778 je Baragova grafika natisnjena v Hacquetovi Oryctografii Carniolici. Iz osemdesetih oziroma devetdesetih let 18. stoletja so prvi sicer redki fotografski posnetki na katerih je razbrati, da je bil Zeleni sneg v tistem času še pravi ledenik, po obsegu sicer manjši v primerjavi s tovrstnimi pojavi v alpskem loku, vendar z vsemi značilnostmi. Knjigo o utripu edinega (če ne upoštevamo ledenika pod Skuto) žal izginja-jočega ledenika v slovenskih gorah so pripravili Matej Gabrovec, Mauro Hrvatin, Blaž Komac, Jaka Ortar, Miha Pavšek, Maja Topole, Mihaela Triglav Čekada in Matija Zorn. (V.K.) sistemsko diskriminacijo, ki jo omogoča trenutni pravni red. Tako novela registrirano istospolno partnersko skupnost v vseh elementih izenačuje z zakonsko zvezo, ki je po novem določena kot življenjska skupnost dveh oseb, ne glede na spol. S tem pa tudi za istospolne partnerske skupnosti prinaša enake pravne, ekonomske in socialne posledice, kot jih ima zakonska zveza ali zunajzakonska skupnost dveh oseb različnega spola. Med njimi je tudi možnost posvojitve otrok, ki je bila med nasprotniki tako v parlamentarni razpravi kot v delu civilne družbe najbolj kritizirana. V razpravi v DZ so jo poleg predlagateljev, poslancev ZL, podprli poslanci SD, ZaAB in SMC. Proti pa so bili v SDS in NSi in nekateri poslanci DeSUS. Med zagovorniki je bilo v razpravi slišati, da je za sprejem novele skrajni čas, saj je treba odpraviti diskriminacijo. Isto-spolni pari so v slovenski družbi realnost, s podelitvijo pravic njim pa nihče nič ne izgublja, so ocenjevali. Nasprotniki pa so opozorili, da matere narave ni mogoče spremeniti z zakonom. Kot menijo, je mama mama, tudi če je otrok zaradi različnih okoliščin pri-moran živeti drugače. Ne strinjajo se z redefinicijo zakonske zveze, po kateri v besedilu ne bi bilo več besed mož in žena. Skoraj sedemurno razpravo v DZ je na shodu z naslovom Dan ljubezni pred državnim zborom popoldne spremljalo nekaj tisoč ljudi, ki so izrazili nasprotovanje noveli. Voditelji koalicije Za otroke gre!, ki so shod pripravili, so pri tem izpostavljali, da posvojitev ni pravica, pač pa ima otrok pravico do posvojitve v najboljše okolje. Napovedali so tudi zbiranje podpisov za referendum. 10 Sreda' 4. marca 2015 KULTURA / glasba - Harfistka Jasna Corrado Merlak na Gradu Kromberk Razpon od miline do razposajenosti Priložnost spoznavanja virtuoznih razsežnosti in zvočne lepote glasbila Na drugem koncertu iz niza Grajske harmonije, ki ga Kulturni dom Nova Gorica prireja v sodelovanju z Goriškim muzejem na Gradu Kromberk, je nastopila priznana tržaška harfistka Jasna Corrado Merlak. Njen program je predstavljal preplet izvirnih del za harfo s priredbami številnih prepoznavnih skladb iz romantike in impresionizma. Koncert se je delil na germanski in slovanski. Barve Zahodne Evrope so zastopala dela Johanna Sebastiana Bacha in Claudea Debussyja. Barvita glasba francoskega impresionista, ki je niansirana v najdrobnejše odtenke, je kot nalašč ustvarjena za zvočni svet harfe. Še zlasti je to bilo občutiti v obeh Arabeskah, ki sta v interpretaciji Jasne Corrado Merlak zazve-neli solarno in obenem stvarno. Ti dve in-terpretativni lastnosti je izrazila tudi v Claire de Lune. V tej priljubljeni skladbi je s prelivanjem napetosti gradila dramatiko, tako da je so-postavljala barvito kontrastne odseke, ki jih je značajsko ovrednotila. Glasbo Bacha in Debussyjeva je konkretizirala, njena objektivna stvarnost pa se je polagoma umikala bolj, ko se je v programu poglabljala v dela slovanskih skladateljev z značilno toplimi melosi. Na- mesto stvarnosti je nastopila melodičnost. Mehkejšo melodiko je postopno vlivala že v Srebotnjakove Preludije za harfo, ki so sicer zapisani v racionalizirani seralni tehniki, kateri je bil slovenski skladatelj v šestdesetih letih 20. stoletja privržen. Drobni Preludiji ponujajo vpogled v tisti spekter harfe, ki ga karakterizira eleganca in fina zvočnost v njeni najbolj pristni obliki. Te lastnosti je glasbenica tudi poskusila izraziti čim bolj polno. Glasba dedičev slovanske tradicije z Rusoma Čajkovskim in Glinko ter s Čehom Smetano je Jasni Corrado Merlak ponudila prostor globokega izražanja, ki ji je emocionalno blizu. Tako zvočni svet kot vsebinski pomen te glasbe je v njeni igri razrasel v pripoved hrepenenja, nežnosti in nostalgičnega. Mehkoba in liri-čnost teh del je omogočala harfistki veliko ustvarjalnega prostora, v katerega je dajala sebe. Ta igra romantične slovanske melanholije se je do polnosti razvila v dramatični izvedbi Vltave - Trnečeko- vi priredbi priljubljene Smetanove simfonične pesnitve iz cikla Moja domovina. Harfistka je doživeto nanizala programske postaje z živahnim dogajanjem vzdolž reke Vltave, ki jih je Smetana vklju- Jasna Corrado Merlak matej vidmar čil v glasbeno pripoved. Z izrazito močjo je dosegla dramatični klimaks v sklepu pesnitve s prizorom mogočnega gradu Višehrad nad Prago. Na koncertnih odrih je harfa kot solistični instrument prej redkost kot pravilo. Koncert z Jasno Corrado Merlak je bila odlična priložnost spoznavanja vir-tuoznih razsežnosti tega glasbila, ki so se v njeni igri razpirale od nežnega do vihravega. V dobro oblikovanem programu je razgrnila vse zvočne lepote tega strunskega glasbila. Metka Sulic Marko Kravos v Vidmu z Aleksandrom Ipavcem V knjigarni La Tarantola v Ulici Vittorio Veneto v Vidmu bo jutri, 5. marca, ob 18. uri književno srečanje Marko Kravos: Poesia e confronti vari. Sodelujeta pesnik Marko Kravos in glasbenik Aleksander Ipavec IPO, pogovor bo vodila Luisa Gastaldo. ljubljana - Festival dokumentarnega filma Čas za filme o času in resnici Uvedel ga bo Ples z Marijo Ivana Gergoleta Maria Fux v filmu Ivana Gergoleta, ki bo odprl ljubljanski festival arhiv Film Ples z Marijo doberdobskega režiserja Ivana Gergoleta v produkciji goriške Transmedie in drugih koproducen-tov bo prihodnji ponedeljek v Ljubljani odprl letošnjo izvebo Festivala dokumentarnega filma. Vsakoletni festival bo od 10. do 17. marca v šestih sklopih na ustaljenih lokacijah po Ljubljani predstavil filme, ki obravnavajo aktualne tematike: od večnega konflikta med islamskimi tradicionalisti in laiki ter Palestinci in Izraelci do vseprisotnega sladkorja. Za najboljši film na temo človekovih pravic jih bo tekmovalo pet. Programski vodja Simon Popek je, kot je presodil na včerajšnji predstavitvi, izbral kakovostne filme, v programski knjižici pa je napovedal, da bo festival »poln hitrih, odločujočih, nujnih filmov, dokumentarcev, ki odštevajo čas in kričijo: Glejte, končno vam razkrivamo resnico!« Najbolj odmeven film letošnje 17. izdaje bo po njegovih pričakovanjih aktualni dobitnik oskarja za najboljši dokumentarec - »politični triler« o nekdanjem sodelavcu Agencije za nacionalno varnost (NSA) Edwardu Snowdnu, ki si rock glasba - Pogovor z liderjem skupine Kirykom Band Wedge nocoj v Trstu Nemška vintage rock skupina bo v okviru daljše evropske turneje nocoj nastopila v tržaškem nočnemu klubu Tetris Ljubitelji roka iz sedemdesetih pozor! Nocoj bo v tržaškem nočnemu klubu Tetris (Ul. della Rotonda 3) nastopila nemška vintage rock skupina Wedge. Glasbeni trio, doma iz Berlina, bo Trst obiskal v sklopu daljše evropske turneje, predstavil pa bo svoj istoimenski prvenec. O plošči in še marsičem smo se pogovorili z liderjem skupine Kirykom. Skupino ste ustanovili pred letom dni in v nekaj mesecih posneli prvenec. Ste bili pa res hitri ... Res je! Najprej smo nameravali na hitro posneti nekaj komadov, da bi jih nato lahko pošiljali klubom in si tako organizirali koncerte. Snemanje v studiu pa je bilo res izvrstno, glasbeno vzdušje tudi in zato smo se odločili, da s posnetimi pesmimi pripravimo prvenec. Plošča ima tak poseben in "hrapav" sound tudi zaradi tega. Zakaj ste se odločili ravno za vintage rock? Glasbene zvrsti nismo namerno izbrali, tako je pač naneslo, ko smo se sestajali na vajah. Zelo pomembna je tudi izbira instrumentov. Vsi trije radi uporabljamo stara glasbila in ojačevalce iz sedemdesetih, to pa bi- stveno vpliva na glasbeni sound. Kako ste se pripravili na vašo prvo glasbeno turnejo? Vsi trije smo že bili na razno raznih glasbenih turnejah, tako da smo bolj ali manj že navajeni na ta stil življenja. Nedvomno bo tokrat vse skupaj bolj naporno, saj bomo v dveh tednih prepotovali dober del Srednje Evrope. Veselimo se turneje, le kombi neradi vozimo ... Kakšni so vaši načrti za prihodnost? Morda kako sodelovanje z drugim bendom? V studiu smo lani posneli osem komadov, prvenec pa jih vsebuje le sedem. Osma skladba nosi naslov Turn Back Time, francoska neodvisna glasbena založba Stoned Circus pa jo bo letos izdala v glasbeni kompila-ciji, na kateri bodo tudi pesmi skupin kot so Vibravoid, Baby Woodrose, The Satelliters, The Cynics, idr. Poleg tega bomo letos posneli svojo drugo ploščo in seveda veliko kon-certirali po Evropi. Pridite torej v Tetris, ne bomo vas razočarali! R.D. Berlinski glasbeni trio Wedge, ki se bo na evropski turneji ustavil nocoj v Trstu je za svoj medijski kanal izbral prav režiserko Lauro Poitras. To je, kot pravi Popek, film o digitalni dobi. Iz analogne dobe pa je izbral sorodno tematiko, zajeto v filmu 1971, v katerem je Johanne Hamilton predstavila skupino aktivistov, ki je v 60. letih vdrla v lokalno izpostavo Zveznega preiskovalnega urada (FBI) v Filadelfiji in razkrila njegove protizakonite metode. Tekmovale bodo koprodukcije Biti Iranec režiserja Mehrana Tamadona o vprašanju, ali lahko v sodobnem Iranu so-bivajo skrajni islamisti in zagovorniki laične države, Srbski odvetnik Aleksandar-ja Nikolica o vnetem nasprotniku režima Slobodana Miloševica in poznejšem zagovorniku Radovana Karadžica - pravniku Marku Sladojevicu, ter V suženjstvo zakleti Gorana Olssona o tem, da kolo-nializma še ni konec in da Zahod že stoletja ropa afriško celino. Za nagrado organizacije Amnesty International (AI) Slovenije za najboljši film na temo človekovih pravic se bosta potegovala še nemški dokumentarec Brez uspavanke Helen Simon, po Pop-kovih besedah zastrašujoča zgodba treh žensk, ki so bile posiljene, in hrvaški dokumentarec Goli, v katerem je Tiha K. Gudac skozi osebno in družinsko izkušnjo predstavila posledice Titovega taborišča za politične zapornike na Golem otoku. Festival bo kot rečeno odprla itali-jansko-slovensko-argentinska koproduk-cija Ples z Marijo o danes 90-letni učiteljici plesa Marii Fux, ki jo je režiral Ivan Gergolet. Zadnji na sporedu pa bo madžarski Tok ljubezni režiserke Agnes Sos, idiličen portret majhne madžarsko govoreče skupnosti sredi romunske Transilvanije. V sklopu aktualnih in družbeno-kritičnih filmov bodo poleg omenjenih filmov o nadziranju državljanov na sporedu še filmi o neskončnih železniških progah Kitajske, o boju matere proti »sladkorni mafiji« oziroma proizvajalcem hrane, ki s sladkorjem zastruplja svetovno prebivalstvo, in o tajnem agentu izraelske obveščevalne službe. V ostalih sekcijah bodo med drugim še dokumentarci o t.i. svobodni šoli, o fenomenu »berlusconizma«, o londonski Narodni galeriji ter o afriškem glasbeniku in aktivistu Feli Kutiju. Retrospektiva bo prikazala politične dokumentarce, ki so od 50. do 70. let nastali na Poljskem, v Veliki Britaniji, Franciji in Češkoslovaški. Gostje festivala ne bodo le avtorji filmov. Popek je tokrat povabil tudi nekaj strokovnjakov za posamične tematike, ki jih filmi obravnavajo. (STA) / SVET Sreda, 4. marca 2015 11 zda - Izraelski premier povabljen v Washington brez vednosti Obame Netanjahu v kongresu svaril pred dogovorom z Iranom WASHINGTON - Izraelski premier Benjamin Netanjahu je včeraj v Was-hingtonu v nagovoru pred ameriškim kongresom pozval proti dogovoru z Iranom glede njegovega jedrskega programa. Dogovor Iranu ne bo preprečil, da ne bi razvijal jedrskega orožja. "To je zelo slab dogovor. Bolje bi nam bilo brez," je dejal v visoko politično izpostavljenem govoru. Izraelski premier je v čustvenem nagovoru menil, da načrtovani dogovor med Iranom in šesterico velesil ogroža preživetje Izraela, saj da Iran že širi svoj vpliv v regiji in se ne bo ustavil. Nadzira že vlade v Bagdadu, Damasku in Bejrutu, širi pa tudi svoj vpliv v Jemnu, je prepričan Netanjahu. "Ta dogovor ne bo preprečil Iranu, da ne bi razvijal jedrskega orožja," je dejal Netanjahu in na ta način izrazil ostro nestrinjanje z ameriškim predsednikom Barackom Obamo, ki stavi na diplomatska prizadevanja za ustavitev iranskih jedrskih ambicij. Ta so potekala tudi med Netanja-hujevim nastopom v Washingtonu - v Ženevi je namreč ameriški državni sekretar John Kerry nadaljeval pogovore z iranskim zunanjim ministrom Mohamedom Dža-vadom Zarifom. Obljube ZDA in evropskih voditeljev, da bo dogovor zagotovil, da Iran ne bo razvijal jedrskega orožja, so za Neta- Benjamin Netanjahu v kongresu ansa njahuja prazne. "Iranski jedrski program bo ostal nedotaknjen," je dejal izraelski premier in izrazil prepričanje, da bo Teheran svojo prvo atomsko bombo razvil že zelo kmalu. "Ta dogovor ima dve veliki koncesiji - Iran bo lahko ohranil velik jedrski program, po desetletju pa se bodo umaknile tudi sankcije zaradi tega programa," je dejal. "Zato je ta dogovor tako slab. Ne blokira poti Iranu do bombe, v bistvu mu jo tlakuje," je prepričan. Njegovemu govoru pred obema domovoma ameriškega kongresa so prisluhnili skoraj vsi senatorji in kongresniki, le kakih 50 demokratov je manjkalo. Ob prihodu pa so ga zbrani pozdravili s stoječimi ovacijami. Spregovoril na povabilo predsednika predstavniškega doma, republikanca Johna Boehnerja, ki pa je to storil brez vednosti Bele hiše. V ozadju naj bi bila predvsem prizadevanja republikancev, ki imajo večino v obeh domovih kongresa, da še pred morebitnim dogovorom z Iranom zaostrijo sankcije proti Teheranu, s tem pa bi možnost dogovora dobesedno torpedirali. A Netanjahu je zatrdil, da njegov včerajšnji govor ni "politična poteza". "Zavedam se, da je moj govor sprožil precej kritik. Obžalujem, da nekateri vidijo moj nastop tu kot političnega," je dejal izraelski premier. Priznal je sicer, da s tem morda ogroža tesne odnose z Washing-tonom, a se je kljub temu zahvalil Oba-mi in ameriškemu kongresu za nenehno podporo Izraelu. Zanikal je tudi očitek, da naj bi govor v kongresu izrabil v predvolilne namene v Izraelu; volitve bodo namreč imeli 17. marca. "To ni bil nikoli moj namen," je poudaril. Zaradi bližine volitev je sicer Obama uradno tudi odklonil srečanje z Netanjahujem. Netanjahu je že v ponedeljek v govoru na konferenci kakih 16.000 predstavnikov proizraelskega lobija Ameri-ško-izraelskega odbora za javne odnose (AIPAC) v Washingtonu zatrdil, da njegov nagovor v kongresu ni znak nespo-štovanja do Obame. Ameriški predsednik pa je ocenil, da Netanjahu v kongresu ni povedal ničesar novega. Predvsem pa ni ponudil nobene boljše alternative pogajanjem. "Nimamo še dogovora. Ampak če nam bo uspelo, bo to najboljši možen dogovor, ki bo Iranu preprečil, da bi prišel do jedrskega orožja," je Obama dejal novinarjem v ovalni pisarni Bele hiše. Brez dogovora pa bi Iran dejansko lahko nadaljeval s svojimi jedrskimi ambicijami, ne da bi imela mednarodna skupnost kakršenkoli vpogled v to, je še opozoril ameriški predsednik. Iran in skupina šestih velikih sil (ZDA, Rusija, Velika Britanija, Francija, Kitajska in Nemčija) želita do 31. marca pripraviti osnutek sporazuma. Končni dogovor naj bi podpisali junija. Zahod v iranskem jedrskem programu vidi težnje Teherana za razvoj jedrskega orožja, vključno z atomsko bombo. Teheran na drugi strani trdi, da je njegov jedrski program miroljuben in hkrati zahteva, da Zahod ukine sankcije proti islamski republiki. (STA) Nekdanji šef Cie Petraeus v izogib sojenju priznal krivdo WASHINGTON - Nekdanji šef ameriške obveščevalne agencije Cia, ameriški general David Petraeus se je v izogib sojenju pogodil s sodiščem in priznal krivdo v zvezi z obtožbami, da je posredoval zaupne službene informacije svoji nekdanji ljubici v času, ko je bil še direktor Cie. Upokojeni general Petraeus, ki je vodil ameriške sile v Iraku in Afganistanu, je bil obtožen nepooblaščene odtujitve in posedovanja zaupnih podatkov. Priznal je, da je imel afero s Paulo Broadwell, ki je leta 2011 napisala njegovo biografijo. Petraeus pa ji je med pisanjem te biografije dovolil prebirati zaupno elektronsko pošto in druge dokumente Cie. Z dogovorom se bo Petraeus zdaj izognil zaporni kazni in sojenju, na katerem bi se lahko razkrile še številne druge pikantne podrobnosti. V Bruslju opozarjajo, da epidemije ebole še ni konec BRUSELJ - Udeleženci mednarodne konference o boju proti eboli so včeraj v Bruslju opozorili, da epidemije kljub upadanju števila žrtev še ni konec in da je treba še naprej odločno ukrepati. Voditelji treh najbolj prizadetih afriških držav, Gvineje, Liberije in Sierre Leone, so mednarodno skupnost pozvali k "Marshallovemu načrtu" za obnovo in okrevanje. "Ebola je globalna grožnja in izziv," je poudarila gostiteljica, visoka zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini, ki je konferenco odprla z minuto molka za žrtve epidemije. (STA) rusija - V Bruslju in Varšavi kritizirali prepoved vstopa v Rusijo za Poljaka in Latvijko Od ustreljenega Borisa Nemcova seje se zadnjic poslovilo na tisoče ljudi MOSKVA - Na moskovskem pokopališču Tro-jekurovo so včeraj v ožjem krogu pokopali pred dnevi ustreljenega opozicijskega politika Borisa Nemcova. Pred tem se je od Nemcova v centru Saharova, kjer je dopoldne ležala krsta z njegovim truplom, poslovilo več kot 10.000 ljudi. V EU medtem odmeva odločitev Rusije, da vsaj dvema evropskima politikoma prepove prihod. Nemcova so neznanci v petek pozno zvečer ubili v središču Moskve v neposredni bližini Kremlja. Že v nedeljo je v ruski prestolnici potekal množičen shod v spomin nanj, ki se ga je po podatkih organizatorjev udeležilo 70.000 ljudi. Gre za najvidnejšega, a nikakor edinega predstavnika ruske opozicije, ki je bil ubit v 15 letih vladanja Vladimirja Putina. Prav na pokopališču Trojekurovo na obrobju Moskve so na primer leta 2006 pokopali tudi umorjeno, do Kremlja kritično novinarko Ano Politkovsko. Medtem ko je pogreb popoldne potekal v ožjem krogu - zbrali so se svojci in še kakih sto ljudi -, se je spominu na Nemcova v centru za človekove pravice, poimenovanem po sovjetskem disiden-tu in borcu za človekove pravice Andreju Saharo-vu, dopoldne poklonila ogromna množica. Prišlo je toliko ljudi, da se je pred centrom v središču Moskve, potem ko so ga po predvidenih štirih urah opoldne zaprli, še vedno vila več sto metrov dolga vrsta. Ob krsti so stali 87-letna mati pokojnega, njegovi otroci in vdova. 23-letna ukrajinska manekenka Ana Duricka, ki je prijateljevala z Nemcovom in je bila v petek priča umora, se je medtem po več dneh zaslišanj v ponedeljek zvečer vrnila nazaj v Kijev. Pred tem se je v ponedeljek v pogovoru za rusko zasebno televizijo Dožd pritožila, da ji policija ne dovoli zapustiti Rusije, čeprav je povedala vse, kar ve. V center Saharov so med drugim prišli številni veleposlaniki in drugi visoki predstavniki iz tujine, med njimi nekdanji britanski premier John Major, zunanji minister Litve Linas Linkevicius in veleposlanik ZDA John Tefft. Med žalujočimi sta bili tudi Naina Jelcin, vdova nekdanjega ruskega predsednika Borisa Jelcina, pod katerim je bil Nemcov namestnik premiera, ter Julija Navalni, soproga opozicijskega voditelja Alek-seja Navalnega, ki je trenutno v zaporu in mu izhoda včeraj niso odobrili. Od visokih ruskih predstavnikov se je od Nemcova poslovil namestnik ruskega premierja Ar-kadij Dvorkovič, medtem ko predsednika Putina, ki ga je Nemcov glasno kritiziral, pričakovano ni bilo. Med žalujočimi so sicer prevladovali privrženci liberalne opozicije, izstopalo pa je tudi več vidnih figur iz časa Jelcinovega vodenja države, ki imajo tako v gospodarstvu kot politiki še vedno velik vpliv, je poročala mednarodna agencija Reuters in med drugim izpostavila prve može Sberbanke, državnega tehnološkega podjetja Rusnano in državne agencije za jedrsko energijo. Kot je ob tem dodal Reuters, se v Moskvi že dolgo govori, da naj bi Jelcin ob sestopu z oblasti leta 1999 od Putina izsilil obljubo, da bo krog njegovih najtesnejših sodelavcev zaščiten. Umor Nemcova, ki ga je Jelcin na neki točki celo videl kot naslednika, naj bi zato nekateri razumeli kot izdajo in znak, da ta dogovor ne velja več. Včerajšnje slovesnosti so sicer minile v senci protestov, ker so ruske oblasti najmanj dvema zahodnima politikoma prepovedale vstop v državo in tako onemogočile udeležbo na pogrebu. Poljsko zunanje ministrstvo se je tako s protestno noto odzvalo na odločitev Rusije, da predsedniku zgornjega doma poljskega parlamenta Bogdanu Borusewiczu, vidnemu disidentu v času komunizma, ne izda vstopnega vizuma. Tiskovna predstavnica ruskega veleposlaništva v Varšavi je pojasnila, da je Borusewicz na seznamu politikov, ki jim je Rusija v odgovor na sankcije EU prepovedala vstop v državo. V EU so medtem obsodili podobno ukrepanje Rusije v primeru evropske poslanke Sandre Kal-niete, bivše zunanje ministrice Latvije in nekdanje evropske komisarke. Tiskovna predstavnica visoke zunanjepolitične predstavnice EU Maja Kocijančič je rusko prepoved vstopa zanjo obsodila kot "jasno kršitev temeljnih načel". Kot je opozorila, ima Kal-nietova diplomatski potni list, izjave ruskih oblasti, češ da predstavlja varnostno grožnjo, pa po njenem "niso videti verodostojne". Podobno ostro se je odzval predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz, ki je napovedal, da bo zaradi zavrnitve vizuma Kalnietovi protestiral pri ruskih oblasteh in terjal pojasnilo. Kot je zapisal, je tovrstno arbitrarno zavračanje vstopa na rusko ozemlje "žalitev" odnosov med EU in Rusijo ter dele demokratičnih institucij. Tokratni primer pa je "dvojno resen" - prihaja namreč v času, ki terjajo zadržanost in dobro voljo, ruska administracija pa še naprej deluje prav nasprotno. (STA) energija - Za marec Rusija in Ukrajina dosegli začasni dogovor o plinu BRUSELJ - Rusija in Ukrajina sta v ponedeljek dosegli dogovor o dobavi ruskega plina Ukrajini do konca marca in v Bruslju so izrazili zadovoljstvo, da dobava plina v Evropo ostaja zagotovljena. Nista pa strani še rešili vprašanja dobave plina na območja pod nadzorom separatistov. Še pred koncem meseca se bodo nadaljevali pogovori o poletnem plinskem svežnju. Podpredsednik Evropske komisije za energetsko unijo Maroš Šefčovič je po pogovorih izrazil zadovoljstvo, da jim je uspelo zavarovati dogovor o zimskem plinskem svežnju. Ta sicer velja do konca marca, Rusija pa je zaradi novega spora med državama zagrozila, da bo kljub veljavnemu dogovoru dobavo ustavila. Po besedah Šefčoviča se bodo tristranska pogajanja o tem, kaj sledi zimskemu svežnju, nadaljevala. O t. i. poletnem plinskem svežnju naj bi se začeli pogovarjati še pred koncem meseca, so sporočili iz Bruslja. Ukrajinsko in rusko stran poleg tega čakajo še pogovori o dobavi plina regijama Doneck in Lugansk na vzhodu Ukrajine, ki sta pod nadzorom separatistov. Kot je EU pojasnila v izjavi, gre za "zelo kompleksno vprašanje tako s pravnega, tehničnega kot političnega vidika". Prav konflikt na vzhodu Ukrajine je namreč sprožil najnovejši plinski spor, ki je izbruhnil minuli teden. Moskva je Kijevu očitala, da ne zagotavlja plina območjem pod nadzorom proruskih separatistov, zato je začel Gazprom plin tja neposredno dobavljati, račun pa je izstavil Kijevu. Ukrajinski Naftogaz medtem Rusijo obtožuje, da ni dobavila plačanega plina. Kot je po pogovorih menila visoka zunanjepolitična predstavnica unije Federica Mogherini, izid ponedeljkovega srečanja lahko pripomore k razreševanju razlik v pogledih na dobavo plina med Ukrajino in Rusijo. Rusija sicer dobavlja okoli tretjino vsega plina Evropi, približno polovica potuje čez Ukrajino. Šest članic unije - Bolgarija, Estonija, Finska, Latvija, Litva in Slovaška - je povsem odvisnih od ruskega plina. (STA) 12 Sreda, 4. marca 2015 APrimorski r dnevnik ow o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu gorica - Zveza Legambiente zaskrbljena zaradi regulacijskega posega dežele »Grojnico bodo izmaličili z novim kamnitim oklepom« V kratkem se bo na Grojnici in na njenem pritoku, ki izvira pod Oslavjem, začel regulacijski poseg, ki ga načrtuje dežela in mu okoljevarstveniki iz zveze Legambiente odločno nasprotujejo. »V zadnjih petnajstih letih se razne deželne službe vse bolj pogosto odločajo za regulacije rek in hudournikov, pri čemer se poslužujejo izredno invazivnih gradbenih tehnik in ne upoštevajo ranljivosti malih vodnih ekosistemov,« pravijo okoljevar-stveniki in opozarjajo, da podobna usoda čaka Grojnico in potok, ki vanjo priteka z oslavskih gričev. »Pod vodstvom deželne službe za upravljanje ruralnih območij in namakanja bodo opravili regulacijski poseg, ki je vreden 150.000 evrov. Dela bodo izvedli na neokrnjenem območju, kjer ni hiš, glavnih cest in drugih stavb,« pravijo predstavniki zveze Legambiente in opozarjajo, da poseg opravičujejo z redkimi poplavami cestišča, ki ga povzroča mostiček, pod katerim ne uspe odtekati vsa meteorna voda. Okolje-varstveniki pojasnjujejo, da Grojnica priteka v dolino izpod Števerjana in da je polna življenja. V njej živijo razne vrste dvoživk in še zlasti potočni raki, ki veljajo za ogroženo vrsto. »V Grojnici je prisotna tudi soška postrv, ki jo deželni zavod Ente tutela pesca v gojitvene namene vlaga v potok (z javnim denarjem); če se približamo potoku in poberemo kamen iz vode, lahko opazimo, da je Grojnica polna življenja; v njej je tudi več vrst vodnih žuželk in ličink, ki so zdaj resno ogrožene,« poudarjajo oko-ljevarstveniki in opozarjajo, da bodo v prihodnjih dneh potok izmaličili z vrsto regulacijskih posegov. »Zgradili bodo nov most namesto današnjega, ki onemogoča pretok vode. Za erozijo bregov bodo poskrbeli s kamnometom z velikimi apnenčastimi bloki. Seveda, uporabili bodo apnenčaste bloke, ki ne spadajo v Brda, in so veliko dražji kot drugi materiali, pa kaj hočemo! Ekonomijo je pač treba podpirati,« hudomušno opozarjajo okoljevarstveniki in Grojnica foto l.c. pristavljajo, da drugod po Evropi in tudi po Italiji opravljajo regulacijske posege s čisto drugačnimi tehnikami, ki so okolju veliko bolj prijazne. »Kjer voda izpodjeda bregove, jih utrdijo z lesenimi koli in na brežino posadijo krajevno rastlinje - zlasti vrbe, ki s svojimi koreninami povsem naravno utrdijo breg. Ne gre za znanstveno fantasti- gorica - Prispevki Na fundaciji zbirajo prošnje do 30. aprila Fundacija Goriške hranilnice, osrednja podporna ustanova na Goriškem, je objavila razpis za financiranje dejavnosti v letošnjem letu. Obrazce je mogoče izpolniti in odposlati edino preko spleta; na voljo so na spletni strani strani www.fondazionecarigo.it. Prošnje je treba vložiti najkasneje do 30. aprila, nato pa morajo prosilci do 11. maja oddati v uradih Fundacije ali poslati preko pošte izpolnjene in podpisane obrazce, ki jih je mogoče dobiti na spletu. Prosilci, ki ne bodo do predvidenega roka predstavili pisnega potrdila prošnje, poslane po elektronski pošti, ne bodo vključeni v lestvice za izbiro prejemnikov prispevkov. Vsak prosilec lahko vloži samo eno prošnjo za leto 2015; izjemo predstavljajo šole in vzgojne ustanove, ki lahko vložijo dve prošnji. Nepopolnih prošenj ali takšnih, pri katerih bo spremna dokumentacija pomanj- kljiva, ne bodo vzeli v poštev. Iz Fundacije sporočajo, da bodo v prihodnjih dneh na voljo še navodila za šole, ki bodo nato lahko vložile svoje prošnje. V program pomoči, ki jo podeljujejo šolskim ustanovam, so vnesli nekaj sprememb, ki začenjajo veljati ravno z letošnjim letom. Šolske ustanove morajo prošnje vložiti do 30. junija, nato pa jih morajo potrditi do 10. julija. S Fundacije sporočajo, da bodo priredili nekaj srečanj za prosilce pomoči, njihove datume bodo sporočili naknadno. Na srečanjih bodo pojasnili, kako pripraviti prošnje, razčistili bodo dvome in odgovarjali na vprašanja. Za vsako informacijo ali pojasnilo je vsekakor urad Fundacije Goriške hranilnice v Ulici Carducci v Gorici odprt od ponedeljka do petka med 8.15 in 13.15. Na voljo je tudi telefonska številka 0481-537111. ko, temveč za čisto običajne ukrepe, ki so na Tridentinskem in Južnem Tirolskem na dnevnem redu. Pri nas pa se bodo po strugi Grojnice vozili z bagri in tovornjaki, seveda bodo odstranili vse nabrežno rastlinje. Z razliko od Brbačne smo v tem primeru priča povsem zakonitemu uničenju naravnega okolja, ki je v prejšnjih letih že Pomoč za zaslužne višješolske dijake Fundacija Goriške hranilnice je objavila razpis za nudenje finančne pomoči zaslužnim višješolskim dijakom, ki izhajajo iz družin z nizkimi dohodki. Fundacija je dala na razpolago 20.000 evrov, s katerimi bodo izplačali 50 štipendij; vsaka bo vredna 400 evrov. Rok za vložitev prošenj zapade 31. marca. Prošnje je treba vlo- prizadelo Grojnico in druge potoke v Brdih. Vsem ljubiteljem narave svetujemo, da se sprehodijo ob Grojnici in zatem zavijejo proti Oslavju, saj se res splača,« pravijo člani zveze Legambiente, ki bodo v prihodnjih dneh pisali deželi in jo pozvali, naj spremeni načrt in naj se enkrat za vselej odpove tako invazivnim posegom v naravo. žiti izključno v papirnati obliki, priložiti jim je treba fotokopijo osebnega dokumenta prosilca, potrdilo o družinskih dohodkih in potrdilo, ki ga izda višja srednja šola. Več informacij o razpisu in kriterijih za delitev štipendij so na voljo na spletni strani www.fonda-zionecarigo.it. Za vsako informacijo ali pojasnilo je vsekakor urad Fundacije Goriške hranilnice v Ulici Carducci v Gorici odprt od ponedeljka do petka med 8.15 in 13.15. Na voljo je tudi telefonska številka 0481-537111. Štirje pianisti za dva klavirja Kulturni center Lojze Bratuž in Združenje cerkvenih pevskih zborov prirejata koncert z naslovom Štirje pianisti za dva klavirja, ki ga bodo oblikovali Sijavuš Gadjiev, Massimo Gon, Alexander Gadjiev in Giuseppe Guarrera. Koncert bo v petek, 6. marca, ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž. Na sporedu bodo skladbe Mozarta, Smetane, Brahmsa, Debussyja, Rachmaninova in Rossinija. Rezervacija in nakup vstopnic sta možna vsak dan med 8.30 in 12.30 na telefonski številki 0481 531445 ali po elektronski pošti na naslovu info@centerbratuz.org. Zagozdil se je pod mostom V ponedeljek se je 44-letni hrvaški voznik tovornjaka s polpri-klopnikom zagozdil pod železniškem mostu v Ulici IX. korpusa v Solkanu. Voznik namreč ni upošteval prometne signalizacije za omejitev višine vozila, zato je zadel v železniško konstrukcijo mostu. Posledice so bile odtrgana ce-rada in razsut tovor po vozišču. Del cerade in konstrukcije je padel tudi pod drugo osebno vozilo in ga poškodovalo. Zaradi kršitve prometne zakonodaje je policija vozniku tovornega vozila izdala plačilni nalog. (km) Odprli povezovalno cesto V Foljanu so odprli povezovalno cesto, ki so jo zgradili zaradi rušenja železniškega nadvoza. Nova prometna ureditev bo trajala nekaj tednov, saj tehniki podjetja FVG Strade pojasnjujejo, da bo rušenje kot tako zahtevalo med 10 do 15 dni dela. Železniški nadvoz so zgradili leta 1964, ko so iz vojaških razlogov hoteli povezati Re-dipuljo s Krminom. Dela so trajala nekaj let, vendar zatem tako nadvoza kot sploh cele železniške proge niso nikoli uporabili. Rušenje nadvoza v Foljanu bo stalo 600.000 evrov. Poštni urad zapira Poštni urad v Fossalonu pri Gra-dežu in v drugih tridesetih krajih po deželi bodo predvidoma zaprli 13. aprila. Poslanec Demokratske stranke Giorgio Brandolin je v zvezi z njihovim zaprtjem vložil poslansko vprašanje, v katerem za urad v Fossalonu sprašuje, ali bi ga lahko ohranili pri življenju vsaj s skrajšanim urnikom. Prijazni okolju V pokrajinski sejni dvorani bo danes med 17. in 19. uro informativno srečanje za prireditelje praznikov in šager, na katerih namenjajo posebno pozornost recikliranju odpadkov in so zato okolju prijazni. Srečanje z alpinistom Na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Gosposki ulici v Gorici bo danes ob 20.30 srečanje z alpinistom Robertom Mazzilisom. Prireja goriška sekcija CAI. Monografija o Saksidi V palači Attems Petzenstein v Gorici bo jutri, 5. marca, ob 18. uri predstavitev monografije »Saksida. Pittore cantastorie -Slikar pravljičar«, ki so jo uredili Giulia Giorgi, Saša Quinzi in Jo-ško Vetrih. / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 4. marca 2015 13 gorica - V petek odprejo razstavo Trgovski dom izložba mesta if ' _ _._ . Z razstavo Trgovski dom - izložba mesta želi Narodna in študijska knjižnica obeležiti 110. obletnico vselitve Slovenske ljudske knjižnice v goriški Trgovski dom (16. marca 1905) in 150. obletnico rojstva njegovega načrtovalca, arhitekta Maksa Fabianija (1865-1962). Stalna razstava je posvečena načrtovalcu Maksu Fabianiju in njegovemu opusu ter goriškim Slovencem, ki jim je Trgovski dom veliko pomenil, saj je bil srce goriškega kulturnega snovanja. V večnamenski stavbi so imele svoj sedež številne slovenske ustanove, ki so tu razvijale svojo raznoliko dejavnost. Da bi se stavba ponovno vsidrala v zavest Goričanov, želijo prikazati njen utrip z razstavo, ki bo na ogled ob vsaki prireditvi v Trgovskem domu. Možni bodo tudi vodeni ogledi za skupine po predhodni najavi. Slavnostno odprtje razstave bo v g j, -»j^'Ü i-i'Ti ■...... j. í* Nazdar! 4 Maketa Trgovskega doma (levo) in razstavni panoji (zgoraj) bumbaca petek, 6 marca. Ker je število mest v dvorani omejeno, so na njeno odprtje ob 18. uri vabljeni najprej predstavniki javnih ustanov, krovnih organizacij in partnerjev pri uresničitvi razstave, ob 19. uri pa bodo dobrodošli vsi, ki jih razstava zanima. Gostje si bodo ob tej priložnosti lahko ogledali tudi sosednje vogalne prostore, v katere se bo po obnovi vselila Feiglova knjižnica. Formalno prevzetje dodatnih prostorov za knjižnico poteka ravno v teh dneh. Razstavo Trgovski dom - izložba mesta je finančno podprla dežela Fur- lanija Julijska krajina, pri njeni postavitvi so sodelovali še ustanova Maks Fabiani iz Štanjela in dijaki umetniškega liceja Max Fabiani iz Gorice, ki so izdelali maketo Trgovskega doma. šlovrenc - Izsiljena prednost V čelnem trčenju • • i • • ranjeni obe voznici vileš - Policija ovadila tujega državljana Uvažal je orožje 39-letni S.N. je v prtljažniku skrival 362 nabojnikov, 66 bajonetov in dve sekiri Na državni cesti št. 56 pri Šlo-vrencu se je včeraj zjutraj zgodila prometna nesreča, v kateri sta bili ranjeni ženski iz Tržiča in Moša. Vzrok nesreče je po vsej verjetnosti izsiljena prednost, okoliščine in odgovornosti pa sile javnega reda še preverjajo. Nesreča se je zgodila okrog 7.50. Prva ženska se je s svojim avtomobilom znamke Honda jazz peljala proti Gorici, v nasprotni smeri pa se je peljala voznica avtomobila tipa Suzuki swift. Ta je z gla- bumbaca vne ceste nameravala zaviti levo proti središču Šlovrenca, med zavijanjem pa je vanjo silovito trčil avtomobil Honda. Na prizorišče nesreče je še pred rešilno službo 118 prišla patrulja goriških karabinjerjev, ki je bila v bližini, prišli pa so tudi rešilni helikopter in gasilci. Helikopter je odletel prazen, ženski pa so z rešilnim vozilom odpeljali v goriško bolnišnico. Obe sta v nesreči dobili več poškodb, v smrtni nevarnosti pa naj ne bi bili. Zaseženo orožje gorica - Forum predstavil niz pomladnih dogodkov Odpravljajo se tudi v gozd Po obisku Nove Gorice prirejajo »križarjenje« po Trnovski planoti - Aprila bo nekaj srečanj posvečenih 70-letnici osvoboditve Goriški kulturni Forum je včeraj napovedal dejavnosti v naslednjih dveh pomladnih mesecih. Med člani in drugimi občani se povečuje zanimanje za vsebine, ki jih ponuja, posebno za pristop, ki je bil značilen v jesenskem obdobju in so ga okvirili v naslov Nove-cento inedito - Še neznano 20. stoletje. Marca in aprila bo Forum na sedežu v Ascolijevi ulici predstavil vrsto knjig o dogajanjih v prejšnjem stoletju in o vlogi intelektualnih krogov v njem. Želijo zadostiti potrebam ljudi po pojasnjevanju zadev, o katerih v glavnem javnost ne govori. Zlasti v aprilu bo nekaj srečanj posvečenih 70-letnici osvoboditve ob koncu druge svetovne vojne. Potrebno je nekakšno uravnovešenje z vsemi prireditvami, ki potekajo v spomin na začetek prve svetovne vojne. Pobude so se pričele z uspešnim ogledom in doživljanjem Nove Gorice. Udeležilo se ju je stopetdeset oseb, o čemer je dnevnik poročal včeraj. Za konec aprila napovedujejo »križarjenje« po Trnovskem gozdu z ogledom naravoslovnih in zgodovinsko pomembnih krajev. Glede knjig s privlačnimi vsebinami se ponudba širi od načinov za privajanje na samoumevno sprejemanje vojn do pristopov časnikarjev, ko poročajo o vzrokih nastajanja spopadov; skoraj v isti sklop sodi analiza desne kul- ture v Italiji, ki si je nadela vlogo vnašanja konservativnih pogledov skozi ustvarjanje strahu pred tujimi prišleki. Kulturni Forum iznaša tudi nekaj političnih pogledov. Na srečanjih bodo povabljeni gostje govorili o nujnih spremembah, ki se morajo dogoditi v šolstvu, sicer morda celo z referendumom. Reforma krajevnih uprav vzbuja velik odpor, saj se občanom jemlje možnost neposrednega soočenja s krajevnimi uradi, kakršno je bilo mogoče doslej. Javna dela postajajo v mestu prava farsa. Dogaja se, kar je upravna opozicija napovedovala že pred leti. Nekoristna, pravzaprav škodljiva dela se vlečejo oziroma ostajajo nedokončana v nedogled. Na grajskem griču poseg lebdi že tretje leto in nič ne kaže na pozitiven razplet. Potem je tu pojav priseljencev s Srednjega vzhoda. Po mnenju Foruma bi morala Gorica pokazati svoje gostoljubno lice in najti rešitve na ravni majhnih skupin, ki bi se vključevale v urbano tkivo. Tako je tu ob izteku Soče v ravnino vedno bilo. V mestu so družine in bivališča, ki bi bila razpoložljiva za sprejem beguncev, če bi se zadeve urejale dogovorjeno, s pomočjo javnih uprav in v skladu z italijansko ustavo ter mednarodnim pravom. Prišleki so Gorico vselej obogatili, zakaj bi je ne tudi v sedanjem srednjeročnem obdobju? (ar) Orožje je nameraval prodati na neki tržnici ali sejmu v Novi Gorici. Tako je 39-letni nemški državljan dejal goriškim policistom, ki so ga prejšnjo soboto ustavili v Vilešu in ovadili na prostosti. Prijavo si je moški nakopal zaradi uvoza orožja in delov orožja, ki jih je pripeljal v Italijo, čeprav za to ni imel ustreznih dovoljenj in dokumentov. Goriška mejna policija je moškega ustavila v soboto v bližini cestninske postaje v Vilešu. S.N. je sedel za volanom kombija znamke Mercedes z nemško registracijo, s katerim se je peljal v smeri proti Sloveniji. Policisti so med pregledovanjem dokumentov opazili, da je bil moški zelo živčen, zato so sklenili, da pregledajo tudi prtljažnik. Njihov sum je bil utemeljen: v njem so namreč našli tovor vojnega in navadnega orožja, ki ga je Nemec pripeljal čez mejo brez avtorizacije. Tovor je sestavljalo 362 nabojnikov različnih vrst in velikosti za avtomatsko in polavtomatsko orožje, ob tem pa še 66 bajonetov in dve sekiri. Policija je tovor zasegla, moškega pa ovadila. 14 Sreda, 4. marca 2015 GORIŠKI PROSTOR / nova gorica - Šempetrci ustavili rekonstrukcijo kanalizacije v Feiglovi ulici Je čistilna naprava ogrožena? Šempetrci oziroma prebivalci Fei-glove ulice so dosegli obnovo postopka pravnomočno pridobljenega gradbenega dovoljenja za rekonstrukcijo obstoječe kanalizacije, ki poteka vzdolž njihove ulice. To pa pomeni tudi zaustavitev del, kar nikakor ni v prid projektu, ki mora biti zaključen do konca leta. Rekonstrukcija omenjene kanalizacije je del projekta izgradnje centralne čistilne naprave in pripadajočega kanalizacijskega omrežja. Bojazen, da je največja naložba na Goriškem - projekt je v celoti vreden 53 milijonov evrov - kljub obnovi postopka visi na nitki, zaenkrat ni upravičena, zatrjujejo na podjetju Vodovodi in kanalizacije. »Ta trenutek projekt ni ogrožen. Sistem kanalizacije mora namreč delovati takrat, ko bo dograjena čistilna naprava. Navedena kanalizacija je del kanalizacijskega sistema Nove Gorice, Šempetra in Vrtojbe in je kot tako ni mogoče ločeno obravnavati. V kolikor se ta poseg ne bo izvedel po predvideni projektni dokumentaciji, bo ob določenih padavinskih dogodkih obstoječe kanalizacijsko omrežje poplavilo območje Cvetlične ulice, Stjenkove ulice, Ulice Padlih borcev, Ulice Andreja Gabrščka, Ulice Ni-kole Tesle, Vrtojbensko cesto in območje Letrike. S tem bi bila ogrožena tako imetje kot zdravje ljudi na širšem ob- močju Šempetra pri Gorici,« pravi vodja projekta Mitja Gorjan iz novogoriške družbe Vodovodi in kanalizacija. Prebivalci Šempetra pri Gorici, natančneje stanovalci Feiglove ulice nasprotujejo izgradnji razbremenilnika v njihovi ulici, zahtevajo ločen sistem za zbiranje padavinskih in fekalnih voda, bojijo se tudi, da bi predviden poseg v njihovi ulici povečal poplavno ogroženost tistega območja. Upravni postopek za razveljavitev gradbenega dovoljenja so sprožili, ker menijo, da bi morali biti stranke v postopku, obnovo postopka so tudi dosegli, ter tako posledično zaustavili gradnjo. Gorjan, kot rečeno, po drugi strani zatrjuje ravno nasprotno: če omenjenega razbremenilnika ne naredijo, bo poplavna ogroženost tistega dela Šempetra večja. Opozarja tudi, da je bila pri načrtovanju izdelana poplavna študija, pri projektu pa so sodelovali tudi strokovnjaki ljubljanske Fakultete za gradbeništvo. »S strani upravne enote smo 9. februarja prejeli sklep o obnovi postopka. Na sklep smo se seveda pritožili. Upravna enota bo postopek obnovila, predvidoma še ta mesec. Potem bo jasno razvidno, kako bo z gradbenim dovoljenjem. Do takrat se izvajajo nujna dela v skladu z veljavno zakonodajo,« pravi Gorjan. To- Gradbišče čistilne naprave v Vrtojbi foto km. da časa za zavlačevanje z gradnjo ni. Mudi se zato, ker mora biti projekt dokončan do konca letošnjega leta, sicer bo treba vračati 30 milijonov evropskega denarja. Poleg tega v zraku še vedno visi plačilo več kot milijonske kazni Italiji zaradi onesnaževanja, ki ga Slovenija povzroča z izpusti v Korn in posledično v Sočo. Zraven grozijo še sankcije s strani Bruslja zaradi nedoseganja ciljev na mednarodni reki in poslabševanja stanja. Če bi bila izgradnja centralne čistilne naprave, ki bo odplake Nove Gorice, Šempetra in Mirna prečiščevala celo bolj kakovostno, kot to določajo trenutno veljavni standardi, dokončana pravočasno, bi se kazni lahko izognili. Kot še dodaja Gorjan, so prebivalcem na območjih, kjer poteka rekonstrukcija kanalizacijskega omrežja, projekt večkrat razložili, tudi s pomočjo strokovnjakov, ki sodelujejo pri tem projektu, več predstavitev so imeli tako v prostorih občine kot tudi na sedežu družbe Vodovodi in kanalizacija v Kromberku. »Nekateri prebivalci so skeptični, do tega imajo vso pravico, vendar smo s tehnične plati preverili vse rešitve in ugotavljamo, da je projekt pravilno zastavljen in da bo kvečjemu izboljšal stanje, nikakor ne poslabšal. Naš cilj ni nekomu škoditi ali poslabševati stanje ampak izdelati optimalno rešitev v danih okoliščinah,« zagotavlja Gorjan. (km) tržič - Občina V Pancanu bodo obnovili štiri ulice V začetku pomladi se bo začela obnova cest v tržiškem mestnem rajonu Pancan. Potem ko so decembra odobrili izvršni načrt, so pred kratkim na tržiškem županstvu sprožili postopek za izbiro izvajalca, ki bo obnovil ulice Dandolo, Cher-so, Spalato in Rovigno. Skupno bodo prenovitvena dela stala 210.000 evrov, ki jih je že zagotovila dežela v okviru projekta za prekvalifikacijo tržiške delavske četrti. Ko bodo izbrali izvajalca del, bo le-ta imel 81 dni časa, da opravi poseg. V okviru posega bodo prenovili Ulico Dandolo in tri stranke ceste ob Ulici Gorizia, to se pravi ulice Cherso, Spalato in Rovigno. V Ulici Dandolo bodo zgradili nov pločnik, odpravili arhitektonske pregrade in cesto na novo asfaltirali. Ob zaključku del bodo poskrbeli za novo talno signalizacijo. Pod cesto bodo vkopali tudi cevi, v katere bo naknadno mogoče namestiti kable za hitro internetno povezavo. V ulicah Rovigno, Spalato in Cherso bodo na novo asfaltirali cestišče, namestili bodo novo pokrove nad jaški in poskrbeli za novo talno signalizacijo. V zadnjih desetih letih je tržiška občinska uprava s sredstvi iz deželnega zakona št. 28 iz leta 1995 obnovila ulice Caboto, Morosini, Vespucci in Marco Polo (leta 2011) ter Ulico Pisani (leta 2006). Ob tem so delno obnovili tudi pločnike v Ulici Cosulich. nova gorica - Predstavitev čezmejnega smučarskega prvenstva Bele strmine združujejo Leta 2006je absolutno prvo mesto osvojila Ana Bucik - Letos bodo tekmovali v Piancavallu V nedeljo, 8. marca, bo potekalo XI. čezmejno pokrajinsko smučarsko prvenstvo, ki se bo tokrat odvijalo v Piancavallu. Organizatorji - G006 SCI Club Due in pokrajinski odbor FISI Gorica - se nadejajo okrog 200 tekmovalcev. Predstavitev prvenstva je včeraj prvič potekalo na slovenski strani meje, v Novi Gorici. Da gre za čezmejno prvenstvo, potrjuje udeležba smučarjev iz Slovenije in Furlanije-Julijske krajine, ter dejstvo, da se izmenjaje odvija na slovenskih in italijanskih smučiščih. »Doslej so tekmovanja že potekala v Bovcu, Cerknem in Kranjski Gori, na Trbižu, v Piancavallu ... Udeležba je najprej štela okrog sto tekmovalcev, ko pa je prireditev pred enajstimi leti postala čezmejna, se je število udeležencev podvojilo. Polovica tekmovalcev sedaj prihaja iz Slovenije, polovica iz Italije,« je za Primorski dnevnik pojasnil Igor Tomasettig iz Združenja slovenskih športnih društev v Italiji. Omenjenega tekmovanja se tradicionalno udeležujejo smučarski klubi iz goriške pokrajine in Notranjsko-primorske regije v Sloveniji. V veleslalomu se bodo pomerili smučarji velikega starostnega razpona: od petih pa do osemdesetih let. »Res imamo široko paleto starostnih kategorij. Narava te tekme pa je takšna: na eni strani gre za uradno tekmovanje za pokrajinsko prvenstvo italijanske smučarske zveze, na drugi strani pa je to tekmovanje vseh Goričanov v širšem pomenu, se pravi iz novogoriškega in goriškega prostora. Gre za priložnost druženja in razglasitev najboljšega goriškega smučarja v širšem pomenu,« dodaja Tomasettig. Leta 2006 je prav na čezmejnem pokrajinskem smučarskem prvenstvu kot absolutna zmagovalka slavila Ana Bucik, ki je imela najboljši čas med vsemi udeleženci. Bucikovi se je, kot je znano, v letošnji sezoni uspelo uvrstiti med dobitnice točk v svetovnem pokalu. »Zelo smo ponosni na Ano Bucik in na njene dosežke na svetovnem prvenstvu, kot tudi na naše tekmovalke, kot je na primer Mateja Nanut iz Slovenskega planinskega društva v Gorici, ki je večkrat zmagala na čezmejnem smučarskem prvenstvu,« poudarja Tomasettig in dodaja, da nagrajevanje poteka na progi, takoj po tekmovanju, za nagrade pa se potegujejo vsi Predstavitev čezmejnega smučarskega prvenstva foto km. tekmovalci bodisi iz Slovenije bodisi iz Italije. »Vsi bodo nagrajeni, glede na uvrstitev,« zatrjuje Tomasettig. Petnajst dni po prireditvi bo potekalo izvedli še t.i. goriško nagrajevanje, ki poteka v prostorih goriške pokrajine. Tam bodo nagrajeni samo tekmovalci, ki se potegujejo za točke v okviru italijanske smučarske zveze. nova gorica - Načrt prenove Dokumenti glede vile Rafut končno izdelani Organizatorji in vsi, ki sodelujejo pri pripravi prireditve, se kljub neobetavni nedeljski vremenski napovedi nadejajo dobre tekme, obenem pa poudarjajo čez-mejni pomen prireditve, ki bi ga kazalo v bodoče nadgraditi v dvodnevni dogodek, kateri bi še dodatno nadgradil sodelovanje med smučarskimi klubi. (km) »Za projekt prenove vile Rafut so izdelani investicijski in drugi dokumenti, in sicer: dokument identifikacije investicijskega projekta, konservatorski načrt, idejna zasnova, predinve-sticijska zasnova in investicijski program. Izdelana investicijska dokumentacija je podlaga za začetek postopka preverjanja zainteresiranosti izvedbe javno zasebnega partnerstva na trgu,« to so novice, ki jih je novogoriški župan Matej Arčon včeraj prinesel iz Ljubljane. Na omenjene dokumente oziroma razpis se je namreč dolgo čakalo. Arčon in občinska načelnica za družbene dejavnosti Marinka Saksida sta se včeraj v Ljubljani mudila na sestanku na Direktoratu za investicije Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, ki je bil sklican prav na temo vile Rafut oziroma z namenom, da se v sodelovanju z lokalno skupnostjo in strokovno javnostjo poišče najustreznejša rešitev za ta dragocen spomenik kulturne in naravne dediščine. Včeraj smo v zvezi z vsebino sestanka izvedeli še, da bo ministrstvo v prvi fazi z javnim pozivom pozvalo pro-motorje k oddaji vlog o zainteresiranosti za javno - zasebno partnerstvo za projekt Prenova Vile Rafut. Če se bodo pojavili interesenti, bo ministrstvo nadaljevalo z izvedbo in sklenitvijo morebitnega javno-zasebnega partnerstva ali vodenjem drugih postopkov, katerih cilj je izvedba načrtovanega projekta. Župan Matej Arčon je na sestanku izrazil zadovoljstvo, da ministrstvo s postopki redno seznanja tudi mestno občino in da si tako lokalna skupnost kot država skupaj prizadevata za pozitivno rešitev za vilo Rafut. Kot je znano, si lastništvo parka občina in država delita. Občina ima v lasti spodnji del parka, država pa zgornji del z objektom. Tudi park s številnimi eksotičnimi drevesi in arhitekturnimi detajli sodi med dragoceno dediščino. A ker ni vzdrževan, tudi ta, tako kot objekt, propada. (km) goriška - Avtor je Andrea Bellavite Prodali vseh 1200 izvodov knjige o Soči Knjiga Andrea Bellaviteja Llson-zo, ki je izšla konec lanskega leta pri založbi Leg, je razprodana, kar se na Goriškem zelo redko dogaja. V knjigarnah je v bistvu ni več mogoče najti, saj so prodali skoraj vseh 1200 natisnjenih izvodov. Zaradi tega že razmišljajo o ponatisu, saj vlada za knjigo še vedno veliko zanimanje, potem ko se je že takoj po izidu uvrstila na vrh lestvice najbolj prodanih knjig v Furlaniji Julijski krajini. Knjiga Ison-zo je v prejšnjih dneh pristala tudi v Šmartnem v Brdih. Srečanja s knjižno novostjo in njenim avtorjem Andreo Bellavitejem se je v hiši kulture, kjer so ravnokar na ogled manj znane grafike in jedkanice Toneta Kralja, udeležilo precej ljubiteljev pisane besede. Po uvodnem pozdravu odgovorne za hišo kulture Tatjane Bašin, ki je izpostavila nastajajoče sodelovanje z goriškim Kulturnim domom, je avtorja predstavil ravnatelj doma Igor Komel. Poudaril je, da se je Andrea Bellavite v kratkem času kar dobro naučil slovenščine, »marljivost« pa mu je bržkone pomagala, da je podrobneje spoznal ljudi ob Soči, njihove navade in kulturne korenine. Najprej v slovenščini in nato v italijanščini je o vzvodih, nastajanju in Predstavitev knjige v Šmartnem izidu knjige spregovoril sam Bellavi-te, ki je presenetil z odličnim poznavanjem krajev, skozi katere teče Soča. Kraje na obeh bregovih je avtor dolga leta obiskoval peš ali s kolesom, med svojimi izleti pa je navezal tesne stike z domačini, ki so mu posredovali nešteto malih zanimivosti, ki da- foto vip jejo svojstven pečat knjigi. Na večeru so predvajali tudi dokumentarec o Soči, ki ga je posnel Ivo Saksida. Na koncu se je razvila kar živahna izmenjava mnenj o raznih pogledih na obso-ško pokrajino, zlasti pa o trdnih namerah, da bi dobro sprejeto knjigo prevedli tudi v slovenščino. (vip) / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 4. marca 2015 15 dK Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI ALESANI, Ul. Carducci 40, tel. 0481530268. DEŽURNA LEKARNA V FARI BACCHETTI, Ul. Dante 58, tel. 0481888069. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, Trg Republike 16, tel. 0481-410341. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V KRAJU SAN PIER VISINTIN, Ul. Matteotti 31, tel. 048170135. Gledališče U Kino DRAMSKA DRUŽINA F.B. SEDEJ bo v soboto, 14. marca, ob 20.30 premier-no uprizorila Plavtovo komedijo »Au-lularia« (Komedija o loncu) v režiji Franka Žerjala v dvorani na Humu; prva ponovitev bo 15. marca. Rezervacije sprejemajo na naslov dram-ska.druzina@sedej.org. »UN CASTELLO DI... MUSICAL & RI-SATE« v Kulturnem domu v Gorici: v soboto, 7. marca, ob 20.30 »Trieste, Cecchelin e dintorni«, igrajo Alessio Colautti, orkester Auditorium in gledališka skupina Compagnia dellAr-monia iz Trsta; predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51 v Gorici (tel. 0481-30212). »ZIMSKI POPOLDNEVI« v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici ob 16.30: 7. marca »Brutta bestia«, Teatro delle Briciole. 14. marca ob 16.30 »Olivia Paperina«, CTA; informacije v uradih CTA, Ul. Vittorio Veneto 7, v Gorici 10.00-14.00 (tel. 0481-537280, 335-1753049, info@ctagorizia.it, www.ctagorizia.it). SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE -ABONMA V GORICI v sodelovanju s Kulturnim domom in s Kulturnim centrom Lojze Bratuž: 6. marca ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž »Štirje pianisti za dva klavirja« (Sijavuš Gadjiev, Massimo Gon, Alexander Gadjiev, Giuseppe Guarrera); 27. marca ob 20.30 v gledališču Verdi »Nora Gregor - Skriti kontinent spomina«; 20. aprila ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž »Hlapci«; 25. maja ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž: »Obiski«; informacije in vpisovanje pri blagajni Kulturnega doma v Gorici v Ul. Brass 20 od ponedeljka do petka 10.0013.00 in 15.00-18.00 (tel. 0481-33288). V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V GRADIŠČU: 5. marca ob 21. uri »Qualcosa rimane«, nastopata Monica Guer-ritore in Lucilla Mininno; informacije po tel. 0481-969753 in na www.ar-tistiassociatigorizia.it. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU: 4., 5., 6. in 7. marca ob 21. uri bo gledališka predstava v režiji Walterja Mramorja, ki je nastala v sklopu laboratorija na temo prve svetovne vojne z naslovom »Attimi lunghi come il sospiro«; rezervacije zaradi omejenega števila sedežev po tel. 0481-532317 ali na info@artistiasso-ciatigorizia.it.; informacije in pred-prodaja vstopnic po tel. 0481-532317, več na www.artistiassociatigorizia.it. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: danes, 4. marca, ob 20.45 »Il Principe« (Niccolo Machiavelli),nastopa-jo Giuliana Colzi, Andrea Costagli, Dimitri Frosali, Massimo Salvianti, Lucia Socci; prodaja vstopnic pri blagajni gledališča v Tržiču (od ponedeljka do sobote 17.00-19.00), tel. 0481-494664 in v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51 v Gorici, tel. 0481-30212; več na www.teatromonfalcone.it. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: danes, 4. marca, ob 20. uri »Zgodba o pandah, ki jo pove saksofonist z ljubico v Frankfurtu« (Matei Visniec); 5. marca ob 20. uri »Otroci Adama in Eve« (Jan Cvitkovič); informacije na bla-gajna.sng@siol.net ali po tel. 0038653352247. DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 19.50 - 22.00 »Maraviglioso Boccaccio«; 16.30 -18.15 »Spongebob - Fuori dall'acqua«. Dvorana 2: 17.00 - 18.20 - 20.00 »Dancing with Maria«; 21.20 »Bird-man«. Dvorana 3: 16.30 »Shaun - Vita da pe-cora«; 18.10 - 21.00 »Vizio di forma«. (PM 14) DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 -22.15 »Kingsman - Secret Service«. Dvorana 2: 17.00 - 18.20 - 20.00 »Dancing with Maria«; 21.30 »Selma - La strada per la liberta«. Dvorana 3: 16.40 - 18.20 - 20.00 »Spongebob - Fuori dall'acqua«; 22.10 »Noi e la Giulia«. Dvorana 4: 17.40 - 19.50 - 22.00 »Me-raviglioso Boccaccio«. Dvorana 5: 18.10 - 20.00 »Le leggi del desiderio«; 22.00 »Il settimo figlio«. fl Razstave ZDRUŽENJE ANDOS vabi na ogled slikarske razstave desetih članic združenja, ki so sodelovale na slikarskem tečaju, z naslovom »Gorizia ci sta a pennello«, ki bo na ogled do 14. marca v trgovini La Violaciocca na Trgu Sv. Antona 3/a v Gorici; vstop prost. V GORICI: v naravoslovnem in geološkem muzeju v Ul. Brigata Avellino je na ogled razstava školjk in hroščev z vsega sveta; do 15. maja vsak torek in petek 10.00-13.00 ter 15.00-18.00. Šole se lahko najavijo na naslov asso-ciazionenaturalisti.comel@gmail.com ali po tel. 342-8699900; vstop prost. V GORICI: v galeriji ArtOpenSpace v Ul. Diaz 6 je na ogled razstava slikarke Al-de Antoni z naslovom »Evolucija«; do 4. marca ob torkih in nedeljah 10.0012.00 ter ob sredah, četrtkih, petkih in sobotah 10.00-12.00, 15.00-18.00. V GORICI: v Kulturnem domu bo v četrtek, 5. marca, ob 18. uri odprtje razstave »Mandala« slikarke Tanje Kralj; na ogled bo do 22. marca od ponedeljka do petka 9.00-12.00 in 16.0018.00 ter v večernih urah med prireditvami. V ŠTARANCANU: v dvorani Delbian-co občinske knjižnice bo v četrtek, 5. marca, ob 18. uri odprtje skupinske slikarske razstave z naslovom »La donna«. Prireja kulturni krožek Maz-zini Endas. V četrtek, 12. marca, ob 17.30 bo srečanje z avtorji. UNITRI- novogoriška univerza za tretje življenjsko obdobje prireja 6. marca ob 18. uri odprtje razstave članov likovnih krožkov UNITRI Nova Gorica in MOST Ajdovščina v galeriji Frnaža; na ogled bo do 20. marca. 16. marca ob 18. uri bo bo odprtje razstave čipk v novogoriški knjižnici Franceta Bevka; razstavljale bodo članice klekljarskih krožkov UNITRI Nova Gorica in UTE Krmin; na ogled bo do 4. aprila. V NOVI GORICI: v Mestni galerija Nova Gorica, na Trgu E. Kardelja 5, bo v petek, 6. marca, ob 19. uri odprtje razstave z naslovom »O meni in o tistih, ki so mi blizu«. Predstavljata se Gani Llalloshi & Lorena Matic, umetnika bo predstavila kuratorica razstave Majda Božeglav Japej; na ogled bo do 27. marca od ponedeljka do petka 9.00-13.00 in 15.00-19.00, ob sobotah od 9.00-12.00; več na www.mgng.net. V AJDOVŠČINI: v Pilonovi galeriji (Prešernova ulica 3) je na ogled razstava Tee Curk Sorta z naslovom »Vsakdanjosti«; do 13. marca od torka do petka 9.00-18.00, ob sobotah in nedeljah 15.00-18.00. Vodstvo po razstavi z umetnico Teo Curk Sorta in s kustosinjo Natašo Kovšca bo v nedeljo, 8. marca, ob 18. uri; informacije po tel. 386-53689177, več na www.venopilon.com. V GORICI: v Fundaciji Goriške hranilnice v Gosposki ul. (Ul. Carducci) 2 bodo ob fotografski razstavi »Oltre lo sguardo - Onstran pogleda« (razsta- va goriških fotografov do izbruha prve svetovne vojne) 8. in 23. marca, 12. in 26. aprila ter 10. in 17. maja ob 15. uri potekali brezplačni vodeni ogledi razstave v slovenskem jeziku; razstava bo na ogled do 2. junija ob petkih 16.0019.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih 10.00-19.00; vstop prost. V KRMINU: v Ul. Matteotti 14 je na ogled razstava na temo 97. avstroo-grskega pešpolka. Organizira združenje Societa Cormonese Austria; do 8. marca vsak dan 9.00-19.00. V ŠMARTNEM: v Hiši kulture so razstavljena grafična dela Toneta Kralja. Razstava, ki so jo pripravili Galerija Insula, občina Izola, Goriški muzej in občina Brda, bo na ogled do 8. marca ob sobotah in nedeljah 13.00-18.00. V GRADIŠČU: v galeriji Spazzapan v palači Torriani, Ul. Ciotti 51, je na ogled razstava »Luigi Spazzapan. La collezione Citelli della Fondazione Cassa di Risparmio di Gorizia«; do 15. marca ob torkih, sobotah in nedeljah 10.00-19.00, ob sredah, četrtkih in petkih 15.00-19.00; več na www.gal-leriaspazzapan.it. V GRADU DOBROVO je na ogled razstava z naslovom »Prostranost« slikarja Vladimir j a Klanj ščka; do 15. aprila od torka do petka 8.00-16.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih 13.0017.00. V GORICI: v Kulturnem centru Lojze Bratuž je na ogled razstava Franka Vecchieta z naslovom »Skozi prostor in čas«; do 30. aprila ob prireditvah ali po domeni (tel. 0481-531445). il Koncerti M Izleti ka do petka med 9. in 12. uro. UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA obveščajo, da za enodnevni avtobusni izlet v soboto, 7. marca, bo odhod avtobusa: Doberdob 7.30, Selce (piceri-ja Al gambero) 7.40, Štivan 8.00, Fer-netiči; informacije po tel. 3804203829 (Miloš). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča udeležencem izleta v Pušjo ves-Venzone, da bo na dan žena, 8. marca, odpeljal avtobus št. 1 s trga Medaglie d'oro-z Go-riščka ob 7.30, nato s postanki pri vagi v Pevmi, v Podgori pri telovadnici, Štandrežu pri lekarni in na Pilošču. Avtobus št. 2 bo odpeljal s Pilošča v Štandrežu ob 7.30, nato s postanki v Sovodnjah pri lekarni in cerkvi, na Poljanah, v Doberdobu in Ronkah. Organizatorji priporočajo točnost. □ Obvestila V TRŽIČU: v lokalu Il Carso in Corso na Korzu del Popolo 11 bo v petek, 6. marca, ob 21. uri koncert skupine Correspondances; v soboto, 7. marca, ob 18.30 bo jazz aperitiv z duom Na-talino Marchetti (harmonika) in Simone Alessandrini (saks); v nedeljo, 8. marca, ob 21. uri bo ob dnevu žena koncert kantavtorke Marydim ob glasbeni spremljavi pianista Marca Ballabena; vstop prost. Informacije in rezervacije po tel. 0481-46861; več na www.ilcarsoincorso.it. V NOVI GORICI: v Kulturnem domu bo v sredo, 11. marca, ob 20.15 »Pesniški koncert«, nastopata Vida Mokrin Pauer (glas) in Aleksander Arsov (klavir). 23. marca ob 20.15 bo koncert pianista Eugena Indjica. 28. marca ob 20.15 bo koncert skupine Rudi Bučar & Istrabend; informacije in predprodaja vstopnic vsak delavnik 10.00-12.00, 15.00-17.00 in uro pred pričetkom prireditev, sobota in nedelja uro pred pričetkom prireditev (tel. 003865-3354016, blagajna@kul-turnidom-ng.si). H Šolske vesti DIJAŠKI DOM Gorica prireja srečanje za starše z naslovom »Mama, očka lahko grem na žur?« v sklopu niza predavanj »Šola za starše« v četrtek, 12. marca, ob 17.30 v prostorih doma na Svetogorski ul. (Ul Montesanto) 84 v Gorici. Na temo obdobja zgodnje adolescence bo govorila psihologinja in psihoterapevtka Jana Pečar; informacije po tel. 0481-533495, več na www.dijaskidom.it. ESTORIABUS: 18. aprila bo obisk zasebnega muzeja Spomini na Veliko vojno, tako imenovano osamljeno drevo in park Ungaretti v Martinšči-ni. Ob mednarodnem festivalu zgodovine v Gorici bodo organizirali tri turistične poti; 22. maja Banjšice, 23. maja Kobarid in 24. maja pogorje Kolovrata in Matajurja. 28. maja bo ekskurzija za šolarje, ki bodo obiskali spominski park miru Sabotin, Soško fronto, ostanke prve svetovne vojne v Gorici, Redipuljo in Martinščino; informacije in rezervacije po tel. 0481539210 ali eventi@leg.it od ponedelj- GORIŠKI URADI ATER na Korzu Italia 116 bodo so odprti ob ponedeljkih 10.00-13.00, ob sredah 15.00-17.30 in ob petkih 9.00-12.00. Osebje podjetja ATER bo prisotno v Ul. Pisani v Tržiču ob sredah 9.30-12.30. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici je odprta od ponedeljka do petka od 10. do 18. ure. OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVOD-NJAH je odprta ob ponedeljkih od 10. do 13. ure, ob torkih od 16. do 18. ure, ob četrtkih od 15. do 18. ure in ob petkih od 8.30 do 10.30. SEKCIJA VZPI DOL-JAMLJE bo v sklopu proslave 70-letnice osvoboditve in v sodelovanju s sekcijo iz Doberdoba in občinsko upravo organizirala odprtje partizanske knjižnice 24. aprila na sedežu sekcije v Jamljah. Za čim bogatejšo knjižnico sekcija namerava ustanoviti solidarno knjižnico, kjer naj bi sekcija le registrirala, katalogirala in skrbela za posojila knjig, medtem ko bi lastnik knjige ostala ustanova ali posameznik, ki bi jih dal na razpolago; informacije pri odbornikih ali po tel. 3331175798 (Jordan Semolič) ali 3388399452 (Patrik Zulian) ali v društvenem baru v Jamljah. KRUT obvešča, da v četrtek, 12. marca, steče spomladanski ciklus skupinske vadbe v termalnem bazenu v Gradežu; informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. 0 Prireditve V BOLNIŠNICI SAN POLO v Tržiču prirejajo srečanje na temo pravilnega prehranjevanja v nosečnosti danes, 4. marca, od 15.30 do 16.30; več na www.ass2.sanita.fvg.it/azienda/pro-getti/pronto-mamma V TRŽIŠKEM KINEMAXU bo danes, 4. marca, ob predvajanju dokumentarca »Dancing with Maria« srečanje z režiserjem Ivanom Gergoletom, ki bo prisoten že v popoldanskih urah v kinodvarani in bo pred zadnjo projekcijo na razpolago publiki za vprašanja; ob 19.45 bo flash mob v izvedbi gojencev tržiške plesne šole Il Nuovo Centro Danza. Dokumentarec bodo predvajali ob 17. uri, ob 18.20 in ob 20. uri. V GORICI: v palači Attems Petzenstein bo v četrtek, 5. marca, ob 18. uri predstavitev monografije »Saksida. Pitto-re cantastorie - Slikar pravljičar«, ki so jo uredili Giulia Giorgi, Alessandro Quinzi in Joško Vetrih. V MEDEI bo v občinski dvorani Aldo Gallas na Korzu Friuli 21 v četrtek, 5. marca, ob 18.30 informativno srečanje za preprečevanje goljufij in kaznivih dejanj zlasti na škodo starejših ljudi, ki ga organizira goriška pokrajina v sodelovanju s karabinjerji in sindikati upokojencev. V NOVI GORICI: v knjižnici Franceta Bevka na Trgu Edvarda Kardelja 4 bo v četrtek, 5. marca, ob 18. uri predstavitev knjige Alenke Rebula in Josipe Prebeg »Vera vase«. DAN ŽENA V ŠTANDREŽU: Kulturno društvo Oton Zupančič iz Štandre-ža bo tudi letos priredilo praznik ob dnevu žena. Domačinke, a tudi druge ženske vabijo v dom Andreja Bu-dala v petek, 6. marca, ob 20. uri. Ob večerji bo druženje popestril gledališki utrinek. Prijave po tel. 3472420204 (Marta). »FESTIVAL ŽENSKIH SPRETNOSTI« V TRŽIČU: 6. marca ob 16.45 bo v občinski knjižnici okrogla miza o ženskah, moških in zdravju, na katerem bodo spregovorili nevrolog Ferdi-nando Schiavo, psihiatrinja Elisa Mat-tiussi in odvetnica Valeria Fill. 7. marca bodo v galeriji sodobne umetnosti od 16.30 ustvarjalne delavnice. Ob 18. uri bo revija ženske kreativnosti; ob 20.45 bodo predvajali film »Kinky Boots«. 8. marca ob 16.30 bo v galeriji sodobne umetnosti plesni nastop šole Il Nuovo centro danza; ob 17. uri bodo spregovorile razne uveljavljene ženske; ob 18. uri bo nastop skupine Green Waves. ANMIL (VSEDRŽAVNO ZDRUŽENJE DELOVNIH INVALIDOV) prireja predavanje ob dnevu žena v soboto, 7. marca, ob 10. uri v občinski knjižnici v Ul. Ceriani 10 v Tržiču z naslovom »Prendersi cura di chi ci cura« in dan odprtih vrat na sedežu v Ul. Cantore 2 v Gorici v soboto, 14. marca, od 9. do 17. ure. V ŠTEVERJANU: v kulturnem domu na Bukovju bosta v soboto, 7. marca, ob 20. uri večer »Od Prešerna do mimoze«, umetniški poklon ob dnevu žena, in odprtje razstave »Zenski pogledi«. Večer bodo oblikovali Mali briški slavčki, Oder mladih Briški grič, Bodeča neža. Prirejata KD Briški grič in Fotoklub Skupina 75. NA PALKIŠČU: v društvenih prostorih KŠD Kras Dol-Poljane bo v nedeljo, 8. marca, ob 18.30, ob dnevu slovenske kulture in ob dnevu žena, gledališka predstava »Tržaški kabaret«, ki jo bo uprizorila dramska skupina Jaka Štoka s Proseka in Kontovela v režiji Elene Husu. Pogrebi DANES V GORICI: 9.15, Eda Iachin vd. Sfiligoi iz splošne bolnišnice, sledila bo upepelitev. DANES V ŠLOVRENCU: 11.00, Sergio Toros (z goriškega glavnega pokopališča) v cerkvi Sv. Lovrenca, sledila bo upepelitev. DANES V KRMINU: 14.30, Anna Mon-tiglio por. Russiani (iz bolnišnice v Pal-manovi) v stolnici Sv. Adalberta, sledila bo upepelitev. DANES V TRŽIČU: 12.30, Lucia Gelbmann por. Martinigh (iz goriške splošne bolnišncie) v baziliki Sv. Ambroža in na pokopališču v kraju Malborghetto. DANES V ŠTARANCANU: 10.30, Mil-via Riavec vd. Galovics (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi v kraju Bistrigna, sledila bo upepelitev. DANES V VILEŠU: 14.00, Antonia Dara vd. Brumat (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni. (S. Gregorčič) V 86. letu starosti je zaključila svojo življenjsko pot. Albina Cernic vd. Lavrencic Pogreb bo v petek, 6. marca 2015, ob 13. uri v cerkvi v Doberdobu. V tihi žalosti: sinova Claudio in Rosanna z družinama. Doberdob, 4. marca 2015 Pogrebno podjetje Preschern 16 Sreda, 4. marca 2015 MNENJA, RUBRIKE O NAŠEM TRENUTKU Evropski privezi grške ladje Ace Mermolja Sledil sem grško-evropskim dogodkom kot večina državljanov: po časopisju in televiziji. Razpolagam torej le z delom podatkov in z nekaj bolj ali manj površnimi mnenji. Ustvaril sem si vtis, ki ga nameravam zapisati. Konec koncev sem se tekom let pogostokrat vračal k evropskim problemom in nekatere tudi pravilno razumel. Po volitvah v Grčiji sta se morala komaj imenovani premier Cipras in njegov finančni minister Varufakis nemudoma podati v evropsko areno. Menim, da sta dobro opravila svoje delo. Cipras nima nobenega namena zapustiti evro-kluba, moral pa je najti z evropskimi državami dovolj časten kompromis, ki ne bi pokopal vseh predvolilnih obljub. Njegov vzpon ni zaključen. Druga protagonista zgodbe, to je nemška kanclerka g.Merkel in njen finančni minister Schäuble, nista nameravala prepustiti grške ladje brez privezov na Evropo. Preveč nevarno bi bilo, ko bi Grčija splavala po nevarnem (v vseh smislih) Sredozemlju kot gume-njak ubežnikov s pokvarjenim motorjem. Tudi v Nemčiji se šibi čut solidarnosti do "južnih bratov" in narašča evroskepticizem. Pot Grčije torej ne bo lahka, menim pa, da bo mala država ostala v EU in da bo deležna nerazvpi-tih olajšav. Grška peripetija pa postavlja Evropejce (ne le vlade posameznih držav) pred odločitve, ki imajo etični in ne le finančni značaj. Evropska skupnost ne more ravnodušno sprejemati, da živijo državljani šibkejše članice v revščini, ki bi potrebovala humanitarne posege. Ni možno, da zaradi bilanc in diktatov trojke del državljanov nima doma elektrike, nima več zdravstvene oskr- be, nima denarja za hrano in izgubi hišo, ker brez dela in dohodkov ne more plačevati bančnega posojila. Ni sprejemljivo, da se ljudje čez noč znajdejo sredi afriške puščave. Evropa ne more enostavno reči: "Ne dam, ne pomagam, utonite". To lahko izjavita kak Salvini ali gospa Le Pen. Drugo nesprejemljivo dejstvo je, da nekatere države in vlade ne sprejmejo osnovnih reform, ki bi pomagale družbi, da se izvleče iz srednjeveških struktur plemičev in podložnikov. Spomnimo se, da je bila po drugi svetovni vojni Grčija še kraljevina. Doživela je diktaturo polkovnikov in ohranila v zakonih zapisane privilegije za majhno bogato elito. Ne pozabimo, kako je bil emblem Grčije bogati Onas-sis, ki si je pridobil premoženje z ne-transparentnimi ladjarskimi posli. V Grčiji imajo zakon, ki oprošča ladjarje davkov na zaslužke, ki so jih pridobili izven države. Njihove ladje pa ne plujejo od otoka do otoka, ampak po širokih oceanih in torej v tujini. Davkov ne plačujejo. V evropski skupnosti ne more neka vlada podati lažnih bilanc, dopuščati korupcijo in to, da lopovski bogatini ob prvih znakih krize odnesejo denar v tujino. Tudi nemške banke so z veseljem sprejemale milijarde grških pologov. Nemčija ima v zvezi z Grčijo marsikateri okostnjak v svojih bonskih omarah, zato ni primerno, da preveč moralizira. Skratka, Cipras lahko v Grčiji uvede spremembe, ki jih doslej ni bilo. V seznam držav, ki ne izpolnjujejo "evropskih" kriterijev, bi lahko uvrstili Italijo in še kako državo. Glede Italije bi omenil vsaj endemično mafijo, ki je razpredla svoje lovke po vsej drža- vi. Omenil bi korupcijo v politiki, nizko moralno raven državljanov, ki menijo, da je neplačevanje davkov vrlina in še marsikaj. Država ne more imeti prenapihnjenih birokratskih aparatov, sodstva s polževimi ritmi in na stotine nepotrebnih ustanov s svojimi predsedniki in odbori. Še dlje: sami zakoni o delu in delavcih naj upoštevajo najprej potrebe in stvarnost kot pa ideološke predpostavke. Trdovraten odpor do reform se ob zaključku zgodbe sesuje na revnejše: kot vsak kon-servatizem (desni ali levi). Nemčija in severne države se pogostokrat vedejo arogantno in razkazujejo svojo moč. Nekatere izmed teh držav, začenši z Nemčijo, pa so sodobno opremljene in učinkovite. Lahko se pohvalijo. Obnašanje državnih aparatov in samih ljudi v nekaterih "južnih" državah, članicah EU pa spodbuja evro-skepticizem in ubija občutke solidarnosti, saj je še vedno srednjeveško. Razumeti je potrebno Ciprasa, ki mora reševati najrevnejše grške sloje, in mu pomagati, da posodobi državo in odpravi določene privilegije nekih "lumpen-elit". Prav tako pa je potrebno razumeti dele nemškega, francoskega ali slovaškega prebivalstva, ki noče izgubiti določenih prednosti na račun fevdalno vodenih držav. Ob vsem tem ostaja bistveno razumevanje, da se neka skupnost ljudi in držav imenuje tako, ker rešuje probleme skupaj in ne v tekmi, kdo bo drugemu preprečil tek preko ovir. Evropa je danes to: skupnost, ki s težavo premaguje gospodarske, politične in kul-turno-nacionalne ovire in razlike. Ni pa utopična skupnost, ampak je možna in skoraj nujna skupnost za ta svet. JEZIK NA OBROBJU Tiskane besede so zelo potrpežljive, mirno prenašajo zlorabe pozabljivih poročevalcev, uradnikov in šolarjev. Ljudje smo manj strpni, večkrat se razburimo; zato si včasih želim, da bi se spremenila v osebo, ker v slovenščini še nimajo daru govora, pa tudi po mizi ne udarijo, kadar jim je dovolj brezuspešnega opozarjanja. Mene pa vznemirjajo že napačno rabljeni predlogi ali pa dilema med vprašalnima zaimkoma kakšen in kateri, kar bi morali vsi usvojiti že v osnovni šoli. »Nad čim ste posebno ponosni?« je vprašal naš poklicni novinar svojega sogovornika. Ta napaka mi je priklicala v spomin ljubljansko »biti zadovoljen nad čim«. Odkar so politiki odpravili državne meje, nimajo prostega prehoda samo ljudje, ampak tudi »predmejske« napake. In mi jih v dobri veri sprejmemo, prepričani, da v Ljubljani že vedo, kako je prav. Med njimi je tudi veznik sicer, ki ga STA v svojih člankih postavlja brez pravega reda in razloga. Nobene škode ne bi bilo, če bi ga izpustili, posebno, ker ga v našem pogovornem jeziku skorajda ni. Vrnimo se torej, k zgornjemu zgledu; ponosni nismo nad čim, ampak na kaj, pa tudi na koga. Zato je pravil-no:»Oče je ponosen na sina. Arhitekt je ponosen na svoj načrt. Dijak je ponosen na odlično spričevalo.« Pa tu-di:»Dijak je zadovoljen s svojim spričevalom.« Vsakomur se zgodi, da zagreši kakšno napako ali pa jo pri korekturi spregleda. Tudi meni. Ko jo potem vidim natisnjeno, sama sebi ne verjamem, kako se mi je to moglo zgoditi. Celo pri izbiri predloga smo včasih v dilemi, nazadnje pa se odločimo za tistega, ki je manj v rabi. Tako je nekdo v sicer odlično napisanem uvodniku zapisal: »Po eni strani vlagamo veliko energij za utrditev slovenske navzočnosti v mestu...« Glagol vložiti in vlagati nas zaradi svojega začetnega so-glasnika (v) kar nekako sili, da bi mi- / sel nadaljevali s predlogom v, npr. vložiti denar v banko, v razvoj, pa tudi »vložiti svoje energije v utrditev slovenske navzočnosti v mestu.« Ker pa v tem primeru svojih energij dejansko ne vložimo, ampak jih uporabimo za nekaj koristnega in potrebnega, postane tudi predložna zveza »vložiti za utrditev« logična in sprejemljiva, čeprav je SP ne omenja. Včasih moramo pri svojem izražanju pokazati več prožnosti, posebno, kadar gre za različne pomenske odtenke iste besede. Napačno pa je, če napišemo, da imajo v palači »na treh nadstropjih 84.000 knjig.« Beseda nadstropje nam pove le to, da je posamezno nadstropje nad stropom spodnjega. Ko se po stopnicah povzpnemo do višjega nadstropja, smo v višjem nadstropju. Tam ni nobene stopnice, ki bi upravičevala rabo predloga na. Knjige so torej v treh nadstropjih, v prvem, drugem in tretjem. Pri oblikovanju povedi si ne smemo dovoliti površnosti. Zelo nerodno je bilo zapisano tole sporočilo:»Tretja oseba je zaposlena z 18-urnim tedenskim urnikom.« Tretjo osebo poznamo v slovenščini iz slovnice, v ednini: on, ona in ono. V knjižnici je to tretja knjižničarka, zaposlena pa je s skrajšanim delovnim časom, njen delovni teden je osemnajst ur. Ko pišemo o zaposlitvah moramo uporabljati v slovenščini uveljavljeno izrazje. Lelja Rehar Sancin pisma uredništvu Delitev na naše in vaše nam je tuja Spoštovani gospod Marij Maver, abonent SSG! Različnost perspektiv, iz katerih je mogoče gledati na isti dogodek, me vsakič znova preseneti. Tako je bilo tudi ob prebiranju vašega pisma uredništvu: do tistega trenutka nas je namreč predvsem skrbelo, ali nam bo v Kulturni dom uspelo privabiti zadovoljivo število ljudi in jim v sklopu prazničnega vikenda ponuditi kar se da zadovoljiv spored, niti prešinilo pa nas ni, da bi lahko bil kdo prizadet, ker ni bil vprežen v organizacijski stroj. Vaše pismo dokazuje, da smo se motili, in to obžalujemo. Zamisel o prazniku v Kulturnem domu se je rodila v odboru Slovenskega kluba, ki je s slovensko-italijanskim (»mešanim«, kot ste zapisali) društvom Skupina-Gruppo 85 tudi letos priredil Mesec slovenske kulture v Trstu. Naša želja je bila, da bi zaključni dogodek priredili v Ulici Petronio; ker je cilj naših februarskih dogodkov približati slovensko kulturo (tudi) italijanskim someščanom, smo jih pač želeli privabiti v kulturni hram tržaških Slovencev, ki ga večina med njimi ne pozna. S predlogom o vodenem ogledu Mihevčeve stavbe, krajši gledališki točki in druženju ob dobri glasbi v baru Teater, smo stopili do Slovenskega stalnega gledališča, ki domuje v Kulturnem domu. Naš predlog so umetniški vodja in njegovi sodelavci z veseljem sprejeli, predlagali pa so, da bi ga združili s proslavljanjem 50. obletnice odprtja. Iz prvotnega skromnega sporeda se je tako rodilo dvodnevno praznovanje s petnajstimi dogodki. Želeli smo ustvariti praznovanje in pri- ložnost za druženje v različnih prostorih stavbe, ki mnogim med nami veliko pomeni, nikakor pa ne uradne slavnostne proslave, ki bi nas za dve uri priklenila na stole Kulturnega doma. To so dejstva. Morda smo bili pri tem premalo pozorni na občutljivosti znotraj manjšine in bi bili morali razširiti krog »kulturnih delavcev« (grozljiv izraz, a boljšega ne najdem ...), ki bi si zavihali rokave in »postavili na noge« ta praznični vikend. Še kako prav bi nam prišla njihova pomoč! Žal nam je, če se je del manjšine čutil izvzet, očitkov, da nas je pri tem vodilo »levo enoum-je«, pa ne moremo sprejeti. Pri sestavi programa nas je vodila samo želja, da bi v relativno kratkem času sestavili kar se da vsebinsko bogat in finančno sprejemljiv spored, zato smo k sodelovanju na primer povabili učence Glasbene matice, zgodovinski odsek NŠK, založbi Mladiko in ZTT in še marsikoga. Nobenega enoumja ali želje po sodelovanju samo z eno stranjo (mimogrede: katero?), saj nam je delitev na naše in vaše tuja. Osebno sem prepričana, da nam je ustvarila že preveč problemov, žal pa ugotavljam, da nam jih še danes, tudi ko zanje ne bi bilo pravega razloga. Ampak očitno se ne zmoremo poveseliti s skupinico mlajših »kulturnih delavcev«, ki so želeli tržaški in širši javnosti ponuditi priložnost za praznično druženje v Kulturnem domu. Moramo res na vsako besedo, vsako dejanje gledati skozi prizmo naši/vaši in videti izigravanje ene strani nad drugo? Pri Slovenskem klubu mislimo, da to ni prava pot in se bomo zato še dalje trudili stopati po drugačnih poteh - na primer po tistih, ki vodijo do sosednjega Društva slovenskih izobražencev, do italijanskih someščanov in do vseh, s katerimi najdemo skupen jezik in nam omogočajo širitev obzorij. S spoštovanjem, Poljanka Dolhar -predsednica Slovenskega kluba in abonentka SSG P.S. Prvi del vašega pisma, v katerem se dotikate žal nerešenega vprašanja nepremičnin, ni v dometu Slovenskega kluba. Problemi občanov in komunikacija V odzivu na mojo ugotovitev o odnosu Rajonskega sveta za Vzhodni Kras in njegovega predsednika do dopisov občanov in na moje vprašanje, ali si javna ustanova in izvoljeni javni upravitelj lahko »po domače« dovolita pustiti nanje naslovljeno priporočeno pismo ležati na pošti do izteka roka, je predsednik rajonskega sveta Marco Milkovic v svojem pisanju v Primorskem dnevniku.....nanizal vrsto netočnosti in neresnic, zato še odgovor. O tem, kako si izvoljeni predsednik rajonskega sveta zamišlja učinkovitost javne funkcije, je škoda izgubljati besede. Zanimivo pa je, da je v časopisu takoj prešel na temo, ki je prej ni hotel obravnavati na primerni osebni ravni in jo je tako dal v javno razpravo. Specifičnega problema v svojem pismu bralcev namenoma nisem omenila, ker sem prepričana, da je to vprašanje, ki ga je treba reševati na drugem, ustreznem mestu. Toda, ker si je dovolil in dal temo v „javno razpravo" sem prisiljena napisati tudi svojo plat zvona. Zaradi obnove pločnikov so bili zabojniki za odpadke, kot mi je bilo rečeno in obljubljeno, začasno premeščeni, da ne bi ovirali dela. Pozno poleti in jeseni 2012 so na Dunajski cesti obnavljali javno električno razsvetljavo: potreben je bil moj podpis, kot solastnice parcele, za postavitev novega električnega droga. Marco Milko-vic me je takrat znal poiskati, preskrbel si je mojo zasebno telefonsko številko in sva se srečala, skupaj s tehniki Acegasa na Dunajski cesti, na mestu, kjer naj bi stal drog, in kjer so začasno nameščeni tudi zabojniki. Ob tej priložnosti sem ga prosila, glede na to, da so bila dela končana, če bi lahko (takrat 5 zabojnikov) znova postavili na staro mesto. Izmota-val se je in dejal, da mu bo mogoče uspelo umakniti dva. Ker do novembra ni bilo nobene spremembe, je sledilo moje prvo pismo (brez odgovora). Jeseni leta 2013 še eno (brez odgovora), nato še pismo 2014 (brez odgovora) ter priporočeno pismo 6.10.2014, - obvestilo o priporočenem pismu je pošta (dokumentirano) dostavila rajonskemu svetu 8.10.2014, vendar pismo ni bilo nikoli dvignjeno. Nekaj dni pred lanskim Božičem je g. Milkovic stal za mano na blagajni znane openske trgovine z jestvina-mi. Ozrla sem se, ga pozdravila in vprašala, če se moj problem rešuje. Sledilo je nekaj nejasnih besed o pristojnostih. Toliko o njegovi trditvi, »da gospe Daneu nisem nikoli pisno odgovoril, ker sva se večkrat srečala osebno in sem ji razložil težave v zvezi s premestitvijo zabojnikov«. V takih okoliščinah, ko javna oseba tako obravnava probleme, si tudi ne znam predstavljati, kje in kako bi mu jaz lahko predlagala morebitno alternativo - mogoče kar na blagajni v trgovini med kilo moke in ducatom jajc? Milkovic si dovoli zapisati: »na srečo je pred poslopjem na hišni številki 19 (last gospe Daneu) majhen vrt in so zato zabojniki malo bolj oddaljeni«. Naj dopolnim: ta »sreča« pomeni mojo osebno skrb in prizadevanje za lepše okolje ter investiranje lastnih finančnih sredstev. Z možem sva doslej vedno oskrbovala našo zelenico in gredico vrtnic, ki so razveseljevale mnoge mimoidoče, saj nečesa takega na openski glavni ulici ni; odkar so pred njo začasno namestili zabojnike (pločnik je na tem mestu enako širok kot drugod), pa je postala ta zelenica degradirano območje, marsikateri občan namreč ni res najbolj natančen pri odlaganju smeti in marsikaj mirno pade in tudi ostane zunaj zabojnika. Marsikaj pa so že odložili kar na vhodno pot v hišo, med drugim tudi veliko ogledalo, ki ga je nekdo temeljito razbil na koščke, da ne govorim o polnih otroških plenicah odvrženih na zelenico. Tako je zelenica tudi ob neštetih čiščenjih takoj polna smeti vseh vrst, ki jih raznaša burja in obeša na okrasno grmičje. Še hujše pa je, da so zabojniki višji od avtomobilov in nevarni za vsakogar, ki želi iz trgovine gradbenega materiala skozi prehod za vozila - „passo carrabi-le" - zapeljati na glavno cesto, saj preprečujejo vidljivost. Toliko o varnosti. Odgovor Marca Milkovica, predsednika Rajonskega sveta za Vzhodni Kras v dnevniku izzveni kot bledo opravičevanje, ki bi se mu elegantno izognil, če bi pravočasno ter na primeren način komuniciral s tistim, ki mu z dopisom (dopisi), predloži svoje probleme - predvsem pa držal besedo o začasnosti prestavitve zabojnikov. Jelka Daneu / RADIO IN TV SPORED Sreda, 4. marca 2015 17 RAI3bis SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.10 TDD predstavlja 20.30 Deželni Tv dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 RAI1 6.00 Aktualno: II caffe 6.30 7.00, 8.00, 9.00, 11.00, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 10.00 Sto-rie vere 11.10 A conti fatti 12.00 Show: La prova del cuoco 14.05 Show: Dolci dopo il Tiggi 14.40 Torto o ragione? Il verdetto finale 16.00 La vita in diretta 18.50 Kviz: L'Eredita 20.30 Nogomet: Tim Cup, polfinale, Lazio - Napoli 23.10 Aktualno: Porta a porta RAI2 6.00 14.00 Detto fatto 7.10 Nad.: Streghe 8.30 Nad.: Il tocco di un angelo 10.0013.30 Rubrike 11.00 I fatti vostri 13.00 17.45, 18.20, 20.30, 23.00 Dnevnik in vreme 16.15 Serija: Ghost Whisperer 17.00 Serija: Cold Case 18.00 Šport 18.50 Serija: Blue Bloods 19.40 Serija: N.C.I.S. 21.00 LOL 21.10 The Voice of Italy 23.50 Emozioni RAI3 6.30 Rassegna Stampa 7.00 Tgr Buongior-no Italia 7.30 Tgr Buongiorno Regione 8.00 Agora 10.05 Parlamento Spaziolibero 10.15 Mi manda RaiTre 11.00 Elisir 11.55 14.00, 19.00, 0.00 Dnevnik, vreme in rubrike 12.45 Pane quotidiano 13.10 Dok.: Il tempo e la storia 15.10 Nad.: Terra Nostra 15.55 Dok.: Aspettando Geo 16.40 Dok.: Geo 20.00 Blob 20.15 Sconosciuti 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Chi l'ha visto? RAI4 11.25 Heroes 12.05 17.05 Xena 12.50 17.50 Andromeda 13.3019.15 Star Trek Enterprise 14.10 90210 1 4.50 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 14.55 Heartland 15.40 The Lost World 16.20 Novice 16.25 Streghe 18.30 Stargate Atlantis 19.55 The White Queen 20.50 Il trono di spade 15.40 Serija: Capri 16.40 Nad.: Legami 17.30 Novice 17.35 Nad.: Batticuore 18.30 Nad.: La signora in rosa 20.10 Nad.: Un medico in famiglia 21.10 Nad.: Il restauratore 23.05 Nad.: A Gifted Man 23.50 Autori-tratti _RETE4_ 6.50 Serija: Miami Vice 8.35 Nad.: Cuore ri-belle 9.30 Serija: Carabinieri 10.35 Sai cosa mangi? 10.45 Rubrika: Ricette all'italia-na 11.30 18.55 Dnevnik, vreme in prometne informacije 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Serija: Hamburg distretto 21 16.35 Film: Gli av-venturieri di Plymouth (pust.) 19.30 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Dalla vostra parte 21.15 Film: ...piu forte ragazzi! (pust., It., '72, i. T. Hill, B. Spencer) 23.10 Film: Ma-lena (dram., It., '00) _CANALE5_ 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum 13.0019.55 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.45 Uomini e donne 16.10 L'isola dei famosi - Pillole 16.20 Nad.: Il segreto 17.00 Pomeriggio Cinque 18.45 Igra: Avanti un altro 20.40 Striscia la notizia -La voce dell'indecenza 21.10 Nad.: Solo per amore 23.15 Matrix _ITALIA1_ 6.55 Risanke 8.30 Nad.: Una mamma per amica 10.30 Nad.: Everwood 12.25 18.30 Dnevnik, vreme in prometne informacije 13.00 Šport 13.55 19.55 L'isola dei famosi - Day Time 14.10 Nan.: Simpsonovi 14.35 Nan.: I Griffin 15.00 Serija: Arrow 15.50 Serija: The Vampire Diaries 16.35 Nan.: Love Bugs 16.40 Serija: Dr. House - Medical Division 19.00 Serija: Chicago Fire 20.30 Serija: C.S.I. - Miami 21.45 Vikings 22.30 Mad Men _RAI5_ 14.15 La Terra vista dal cielo 15.10 Il popolo degli oceani 16.10 Film: Io la conos-cevo bene (dram.) 18.05 Cinque buoni motivi 18.10 Novice 18.15 Memo - L'agenda culturale 18.45 Gerusalemme - Nascita di una citta 19.45 Tutti i segreti di un'opera d'arte 20.40 Passepartout 21.15 Michelangelo sconosciuto 22.10 Le meraviglie dell'art nouveau 23.10 David Letterman Show RAI MOVIE 14.00 Film: Tatanka (dram., '11, i. C. Russo) 15.50 Film: Il diario di un condannato (vestern, '53, i. R. Hudson) 17.20 Novice 17.25 Film: Top Gun (akc., '86, i. T. Cruise) 19.15 Film: Ruba al prossimo tuo (kom., '68) 21.15 Film: Cena tra amici (kom., '12) 23.15 Film: Il colpo della metropolitana (Un ostaggio al minuto) (det., '74) RAI PREMIUM 11.05 Nad.: Un posto al sole 12.10 Nad.: Medicina Generale 13.05 19.15 Nad.: Terra Nostra 14.00 Serija: Medium 15.35 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (3. marca 2015) Vodoravno: Popov, limona, odor, Atari, ironik, Kopa, Mirna, narekovalec, sfinga, agile, E. N., Makuc, Atila, Iran-ka, rov, Marlene, tercet, Klobas, Ta, Sil, labirintitis, Ru, Abel, varčevalec, Pire-neji, jarina, Ant, ICAO, ananas; na sliki: Robert Makuc. LAZD 6.301 menu di Benedetta - Ricetta Sprint 7.40 Serija: Moonlighting 8.3012.55, 18.55 Dnevnik 8.50 12.00 I menu di Benedetta 10.00 Chef per un giorno 11.0019.00, 20.05 Cuochi e fiamme 13.00 Nad.: Grey's Anatomy 15.00 SOS Tata 17.00 Cambio moglie 21.10 Serija: Crossing Jordan TELEQUATTRO 6.0013.20, 17.30, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik in vreme 6.30 12.45 Rubrika: Le ricette di Giorgia 7.00 Sveglia Trieste! 8.3013.00, 20.00 Dodici minuti con Cristina 12.30 Italia Economia e Prometeo 13.15 17.55, 20.25 Oggi e 13.45 Košarka: CUS Cagliari - Ginnastica Triestina 15.15 Rotocalco Adnkronos 18.00 19.00 Trieste in diretta 20.15 Happy Hour 21.00 Azzurro Italia 23.30 Film: Attacco a Rommel (voj., '71) LAEFFE 12.50 Jamie - Ricette a cinque euro 13.55 19.45 Attraverso una lente 14.35 18.40 II cuoco vagabondo 15.40 L'artista vagabon-do 16.45 Grand Designs 17.40 Pepe quan-to basta 18.10 Jamie - Menu in 30 minuti 20.00 Novice 20.20 Racconti sul corpo 21.15 Marco Paolini racconta 21.25 Paoli-ni: La macchina del capo 23.30 Nad.: Borgen - Il potere CIELO 12.00 13.15 MasterChef USA 13.00 Novice 14.15 15.15 MasterChef Australia 16.15 18.15 Fratelli in affari 17.15 Buying and Selling 19.15 Cucine da incubo 20.15 Top 20 Funniest 21.10 Film: Asteroid vs. Earth (zf, '14) 23.00 Love, Jessica DMAX 21.10 Film: Il codice Da Vinci (triler, '06, i. T. Hanks, A. Tautou) 23.55 Film: Ama-bili resti (dram., '09) _IRS_ 13.10 Film: I padroni della citta (dram., It., '76) 15.05 Film: Agente 077 - Missione Bloody Mary (spio., '65) 17.00 Film: Gior-ni e nuvole (kom., '07) 19.10 Serija: Super-car 20.05 Serija: A-Team 21.00 Film: The Informant! (triler, '09, i. M. Damon) 23.00 Film: L'isola dell'ingiu-stizia - Alcatraz (dram., '95, i. G. Oldman, K. Bacon) _LA7_ 7.00 7.55 Omnibus 7.30 13.30, 20.00, 0.00 Dnevnik 7.50 19.55 Vreme 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 14.00 Kronika 14.40 Serija: Il commissario Maigret 16.15 Serija: Le strade di San Francisco 18.05 Serija: L'ispettore Barnaby 20.30 0.15 Otto e mezzo 21.10 Talk show: Le invasioni bar-bariche 12.30 20.20 Rimozione forzata 13.20 Container Wars 14.10 19.30 Banco dei pugni 15.05 Cattivissimi amici 15.55 Top Gear 16.50 Affari a quattro ruote 17.45 Airport Security 18.35 Affare fatto! 21.10 Come e fatto il cibo? 22.00 Wild Chef 22.55 Orro-ri da gustare 23.45 Bad Dog SLOVENIJA1 6.00 Kultura 6.05 Odmevi 6.55 Dobro jutro 10.20 18.25 Kviz: Vem! 11.00 Posebna ponudba 12.05 Mednarodna obzorja 13.00 15.00, 17.00, 18.50, 22.35 Poročila, športne vesti in vreme 13.30 Intervju 14.25 Glasnik 15.10 Mostovi - Hidak 15.40 Kviz: Male sive celice 16.25 Globus 17.30 23.35 Turbulenca 17.55 Novice 18.00 Infodrom 18.10 Risanke in otroške serije 19.30 Slovenska kronika 20.05 Film: Dan žena (dram., '12) 21.40 Kratki film: Oblak 22.00 Odmevi 23.05 Točka preloma SLOVENIJA2 6.00 9.30 Zabavni infokanal 7.00 Risanke in otroške odd. 8.30 Zgodbe iz školjke 8.50 Infodrom 10.15 Dobro jutro 13.00 19.00, 0.25 Točka 14.05 Alpe-Donava-Jadran 14.40 Zakulisje Eme 2015, pon. 15.40 Aplavzi! 16.05 Mostovi - Hidak 16.40 Dok. film: Danilo Žerjal, športni velikan s Krasa 17.30 Dok. odd.: Slovenci po svetu 18.00 Dok. serija: Z Montyjem Donom po francoskih vrtovih 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Nogomet: državno prvenstvo, Olimpija -Maribor, prenos 21.50 Športni izziv 22.20 Odd.: Bleščica, oddaja o modi 22.50 Film: Parkiran (dram., '10) _KOPER_ 13.55 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovice 14.25 Me-ridiani 15.25 Dok.: Max Fabiani 15.55 Potopisi 16.25 Boben 17.25 Vsedanes - Vzgoja in izobraževanje 18.00 Lynx magazin 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00, 23.45 Vsedanes -Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Ciak Junior 20.00 Alpe Jadran 20.30 Webolution 21.00 Dok.: Cesar Franc Jožef in prva svetovna vojna 22.15 Artevisione 22.45 Najlepše besede 23.15 Dok. odd.: K2 _POP TV_ 7.00 Risanke in otroške serije 8.45 9.30, 11.20, 12.30 TV prodaja 9.00 Serija: Morske deklice 9.4517.20 Nad.: Moje srce je tvoje 11.35 16.00 Nad.: Barva strasti 12.45 15.00 Nad.: Dubrovniška zora 13.50 Serija: Lepo je biti sosed 14.30 Serija: Ana kuha 17.00 18.55, 21.55 Novice in vreme 20.00 Film: Dva tedna za ljubezen (rom., '02, i. S. Bullock, H. Grant) 22.25 Serija: Franklin in Bash 23.20 Serija: Seznam strank VREDNO OGLEDA HM Sreda, 4. marca Lm Rai movie, ob 21.15 Cena tra amici Francija 2012 Režija: Alexandre de La Patellière in Matthieu Delaporte Vincent Igrajo: Patrick Bruel, Valerie Benguigui, Charles Berling in Guillaume de Tonquedec Vincent je štiridesetletni prodajalec nepremičnin. Nekega večera ga sestra Elisabeth povabi k sebi na večerjo. V sestrinem stanovanju v Parizu pa ga pričakajo tudi Elisabethin mož Pierre, nečaka Apollin in Myrtille in Claude, stari prijatelj iz otroštva, ki je zdaj trobentaš in član majhnega orkestra. Vincent prav med večerjo razkrije, da z ženo Anno čakata otroka. Ko pa zaupa ostalim tudi ime, ki ga nameravata dati novorojencu, se pri mizi vname huda debata, predvsem zato, ker Pierre takemu imenu nasprotuje iz ideoloških razlogov. Ko Vincent končno prizna, da je bila to le šala, je že prepozno, ker je medtem že prišlo do prepira in na dan so privrele vse stare, do tedaj zamolčane zamere ... KANAL A 7.0018.00, 19.45 Svet 7.5011.25 Nad.: Bud-va na morski peni 8.45 Risanke 9.50 16.35 Serija: Veliki pokovci 10.20 17.05 Serija: Odvetnik z ulice 11.1013.20, 13.35 Tv prodaja 12.25 Serija: Kamp razvajencev 13.50 18.55 Serija: Komisar Rex 14.50 Nad.: Sončna nevihta 20.00 Film: Ognjeno obzorje (akc., '97, i. S. Seagal) 22.00 Film: Zgodba o Bruce Leeju (akc., '93) PLANET TV 10.55 Tv prodaja 11.25 Nan.: Moja družina 12.1018.00 Nan.: Castle 13.05 Nad.: Su-lejman Veličastni 14.10 Ellen 15.05 Nan.: Zasebna klinika 16.00 20.00 Bar 17.00 Nan.: Preiskovalci na delu - N.C.I.S. 18.55 Danes 21.00 Film: Osumljen (krim., '00) 23.05 Nan.: Zločinski um RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena: Radioaktivni val; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena: Goriški ogledi -pripravlja Aldo Rupel; 11.00 Studio D; 12.15 A Beautiful Day - Čudovit dan, osvežitev angleškega jezika s prof. Vesno Bajc (realizacija Vida Valenčič); 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Pesem morja, zemlje in ljudi - Barkovlje nekoč in danes; 14.40 Music box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Music box; 17.30 Odprta knjiga: Sonja Grizila: Nevrotična gospodinja, 18. nad., sledi Music box; 18.00 Glasbeni magazin, sledi Music box; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50 Jutranja kronika; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 7.30 Sredine minute; 7.45 Primorske novice; 8.00 Pregled tiska; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Pregled prireditev; 10.00 Živalski blues; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Na rešetu; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Jazz in jaz; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Odprto za srečanja; 21.00 S koncertnih prizorišč; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Indie ni Indija; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40, 12.15 Pesem tedna; 9.00 Nel paese delle donne; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Glasbena lestvica; 11.00, 18.00 Economia e dintorni; 11.35 Ora musica; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 Commento in studio; 13.35 Glasba; 14.00, 23.00 Finestra sul Friuli Venezia Giulia; 14.35 Glasba; 15.00 McGuffin; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 Po-meriggio ore quattro; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 Glasba; 21.00 Sonoricamente Puglia; 22.00 Classicamente/Liricamente; 22.30 Sonoramente classici; 0.00 Nottetempo. XPrimmki ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2015 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2015 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS - Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 1 8 Sobota, 7 . marca 2015 APrimorski r dnevnik w Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu Q Žan Košir podira mejnike SAPPORO - Slovenski deskar Žan Košir si je v soboto v japonski Asa-hikawi zagotovil zmago v seštevku paralelnega veleslaloma. Dan pozneje je z drugo zaporedno zmago, tokrat je bil najboljši v paralelnem slalomu, že dve tekmi pred koncem kot prvi Slovenec postal tudi skupni zmagovalec svetovnega pokala. Košir, ki ima zdaj na tekmah svetovnega pokala štiri zmage, se je v vseh osmih letošnjih tekmah uvrstil na zmagovalni oder, v seštevku pa ima več kot 2800 točk prednosti pred najbližjim zasledovalcem Južnim Tirolcem Fischnallerjem. Parma: brez izhoda? PARMA - Nad nogometnim klubom Parma se zgrinjajo vse bolj črni oblaki. Predsednik Giampietro Manenti (na sliki ANSA) se je včeraj izognil srečanju z županom Federicom Pizzarottijem, češ da slednji nima nobenih pristojnosti pri reševanju kluba. Pod vprašajem pa je tudi prihodnja tekma Parme, ki bi morala v nedeljo na domačem Tardi-niju gostiti Atalanto. »Možnosti, da bi igrali tekmo so 50 odstotne,« pravijo v klubu. Odločitev bo padla v petek. FC Parma je dolžna Občini milijon in 400 tisoč evrov stroškov za upravljanje stadiona Tardini. NAŠ POGOVOR - Nogometni trener Alberto Zaccheroni Čin-Čin je huda žalitev Alberto Zaccheroni, ki smo ga pred kratkim poslušali na srečanju z goriški trenerji (organizator večera je bila goriška trenerska zveza AIAC), ni bil tisti, ki smo ga bili vajeni videti na klopi v A-ligi. Še posebno, ko je vodil vi-demski Udinese. Sezona 1997/98 (pred tem je furlansko ekipo vodil že tri leta) je bila zanj najbolj produktivna, čeprav je leto kasneje, z Milanom, osvojil »scudetto«. »Ampak nekaj je trenirati vrhunski (ne zdajšnji) Milan, drugo je voditi Udinese. V Milanu sem imel žeformirane nogometaše. Državni naslov bi lahko zmagal katerikoli drugi trener. Drugo pa je imeti na razpolago mlade nogometaše, ki jih moraš šele vzgojiti. To je za ambicioznega trenerja, kot sem bil, najlepši izziv. V takih primerih trenerji najbolj uživamo,« je dejal še ne 62-letni osiveli »Zac«, ki je svoji dolgi in uspešni trenerski karieri vodil še Inter, Lazio, Torino in Juventus. Bil je tudi selektor Japonske. »Ko sem treniral, sem v igralcih opazil samo hibe. Odkar ne sedim več na klopi, se od posameznikov spominjam le vrline,« je goriškim trenerjem, ki so ga pozorno poslušali, dejal Zaccheroni. Mladim ambicioznim trenerjem je trener doma iz kraja Cesenatico iz Romagne svetoval, naj ne nikoli obupajo in naj vztrajajo, še posebno, če jim je ta poklic ali konjiček všeč. »Leto 1989 je bilo zame pravi mejnik. Bil sem na razpotju: ali nadaljevati svoj prvotni poklic hotelirja ali pa se posvetiti samo nogometu. Izbral sem drugo pot in dejansko tvegal. Lahko bi pogorel. Nisem. Pravzaprav so mi bile v veliko pomoč izkušnje hotelirskega poklica. V slačilnici so si namreč nogometaši vsi različni. Podobno kot turisti, s katerimi sem imel opravka v hotelu. Treba jih je razumeti in jim nuditi vse najboljše pogoje. Tudi izkušnje drugih poklicev lahko aplicirate v trenerskem poslu. Izluščite tiste najbolj pozitivne. Ne bom vam žal, prepričan sem, da lahko tudi mehanik ali bančni uradnik posredujeta svoje delovne izkušnje v slačilnici. Tudi v trenerskem poslu mora biti človek ino-vativen. Nogometaši se ne smejo dolgočasiti. Moraš jim zapustiti nekaj svojega,« je svetoval Zaccheroni. Legenda ali resnica: ali je res, da se je Milanov predsednik Silvio Berlusconi, ko ste vodili črno-rdeče, posvetoval z Gallianijem in zahteval vaš odstop, ker naj bi v vaši denarnici shranjevali izkaznico Stranke komunistične prenove? To je legenda, saj nisem nikoli imel izkaznice SKP, čeprav sem politično levičar in zakaj ne, sem tudi sim-patizer tiste levice, ki je bolj levo od Demokratske stranke. Na primer Syriza v Grčiji? Zadovoljen sem, da jim je uspelo priti na oblast. Tsipras je človek, ki lahko spremeni Evropo, toda gesla so eno, konkretne spremembe so drugo. Pustimo se presenetiti. Kaj pa Matteo Renzi v Italiji? Bolje, da se pogovarjava o nogometu (smeh). Alberto Zaccheroni in kapetan Japonske Makoto Hasebe ansa Berlusconi vas takrat (1998/99) ni odstavil, ker ste bili prvi na lestvici. Pravzaprav je takrat v A-ligi vodil Lazio. V zadnjih sedmih krogih smo dosegli prav toliko zmag in smo osvojili »scudetto«. Leto prej je Fabio Capello, ki je vodil Milan, zasedel le skromno 10. mesto. Odslovili pa so me dve sezoni kasneje, ko smo izpadli iz lige prvakov. Ali se še spominjate Berlusco-nijeve izjave: »Zaccheroni je kot tkalec, ki ima odlično blago, toda ne zna tkati!« Še kako, tega se ne nikoli pozabi. Na moj račun mi je vrgel precej blata. Priznati moram, da nisva bila nikoli dobra prijatelja. Torej velja, da mu je večina trenerjev Milana podrejena? Ali Berlusconi rad sestavlja ekipo? Ne vem za druge trenerje. V mojem primeru to ni veljalo, zato sva se tudi skregala. Navijači videmskega Udineseja vas še vedno častijo. Kako se spominjate vaše videmske izkušnje? Nepozabno. Udinese, leta 1995, je bila moja prva ekipa, ki sem jo vodil v A-ligi. Prve ekipe, kot prve ljubezni, se ne pozabi. Zelo dobro se spominjam napadalne trojice Poggi-Bierhoff-Amoruso, ki je bila izvrstna. Dvakrat nam je uspelo premagati Juventus in tudi druge velikane. Najprej smo zasedli 5. mesto, nato pa še 3. in smo se uvrstili v pokal Uefa. Nato ste trenirali tudi Juventus. Pa še Lazio, Inter in Torino. Ponosen sem, da sem vodil najboljša italijanska moštva. Kot v Vid- mu, pa se nisem zabaval nikjer. Povsod drugje je bilo preveč pritiskov. Do lanskega leta ste vodili reprezentanco Japonske. Kako bi ocenili vašo izkušnjo na Daljnem Vzhodu? Odlično. Bilo je super, čeprav sta si evropska in japonska kultura čisto različni. Leta 2011 smo osvojili Azijski pokal in zaradi tega mi bodo na Japonskem hvaležni za celo življenje (smeh). Oni ne pozabijo. V finalu smo z 1:0 v podaljških premagali močno Avstralijo. Povrh tega smo izboljšali rekord nepremaganosti, ki sta si ga prej lastila selektorja Zico in Troussier. Mi smo bili trinajstkrat zaporedoma neporaženi. Nato smo pozitivno serijo podaljšali na 19 tekem. Izgubili smo proti Severni Koreji, ki igra proti Japonski vsakič stodeset procentno. Sprejel vas je tudi sam japonski cesar Akihito. Bil je izjemno prijeten sprejem. Zelo poredkoma se zgodi, da cesar sprejme posameznike. To mi je bilo v veliko čast. Cesar Akihito je na Japonskem zelo priljubljen. Ljudje ga imajo radi. Omenili ste razlike med Japonci in evropskimi narodi. Katere so najbolj očitne? Japonski igralci so izjemno disciplinirani, delavni in natančni. Če jim na treningu ukažeš, da bodo naredili 113 sprintov, bodo nalogo izpolnili natančno. Potrudili se bodo do konca. Ne bodo špekulirali. Nihče se ne bo niti najmanj pritožil, da je 113 sprintov preveč. Pri nas bi vsi tarna- li. Hiba Japoncev je, da jim morda zaradi pretirane discipline primanjkuje malo fantazije. Čeprav se v zadnjih letih odpirajo, saj igrajo tudi v najboljših evropskih prvenstvih in spoznavajo evropski način igranja nogometa. Ali bi lahko v prihodnjih desetih letih videli kako azijsko ekipo v finalu svetovnega prvenstva? Ne verjamem še. Razlika z evropskimi reprezentancami je še prevelika, čeprav se je v zadnjih letih nekoliko zmanjšala. Kaj pogrešate z Japonske? Točnost, natančnost, delavnost, disciplino in suši, ki ga enostavno obožujem. V Italiji ni tako dober kot na Daljnem Vzhodu. Kaj pa jezik in predvsem japonska pisava? Z reprezentanco sem imel celo dva prevajalca. Povedal pa vam bom še neprijetno anekdoto: s predstavniki japonske nogometne zveze in lokalnih oblasti smo vsi skupaj nazdravili z italijansko penino. Jaz sem kot prvi izrekel naš cin-cin. Zavladala je tišina in vsi so me debelo pogledali. Prestrašili sem se. Kaj sem pa zdaj slabega rekel? Po nekaj sekundah tišine, se je oglasil prevajalec in Japoncem povedal, da se tako pač nazdravi v Italiji. In vsi so počili v smeh. Ali veste, kaj cin-cin pomeni v japonščini? Sploh ne. Malce vulgarno je. Za moške prava žaljivka: kratek penis. Tega ne bom nikoli pozabil. Jan Grgič KOŠARKA Ali se Goran Jagodnik seli k Unionu Olimpiji? LJUBLJANA - Košarkarski klub Union Olimpija je sporočil, da se bo ekipi pridružil nekdanji slovenski reprezentant Goran Jagodnik, ki je dres zmajev že nosil med letoma 2010 in 2012. Za zdaj bo Jagodnik zeleno-belim pomagal samo na treningih, možnosti dogovora za igranje pa sta klub in igralec pustila odprte, so še sporočili iz Sto-žic.Jagodnik je sezono 2014/15 začel pri Hopsih s Polzele, kjer je v povprečju v ligi Telemach dosegal 15,6 točke in 7,4 skoka na tekmo. »Gorana dobro poznam in lahko povem zgolj najboljše o njegovem karakterju in izkušnjah. V naslednjih dneh bo prisoten na treningih, kjer si želim imeti še dodatnega igralca, ki nam bo v veliko pomoč. O končnem dogovoru med Jagodnikom in klubom se bomo še odločali,« je o sodelovanju s 40-le-tnim košarkarjem dejal strateg Uniona Olimpije Memi Bečirovic. FORMULA ENA Alonsa ne bo na uvodni dirki v Avstraliji STUTTGART - Španec Fernando Alonso bo zaradi posledic trka na februarskih testiranjih izpustil prvo dirko svetovnega prvenstva formule 1 za VN Avstralije v Melbournu 15. marca. Voznik McLarna bo namreč upošteval zdravniške nasvete, naj se izogiba tveganj za nov pretres možganov. Triintridesetletni Alonso je svoj dirkalnik razbil 22. februarja in nato tri noči preživel v bolnišnici na opazovanjih. Španec je tako izpustil tudi zadnja testiranja pred sezono, na katerih ga je v ekipi zamenjal testni voznik Kevin Magnussen. Na uvodni dir-kis ezone bosta tako ekipo zastopala drugi voznik Jenson Button in Magnussen. GIMNASTIKA Tea Ugrin in Artística '81 2. V drugi etapi državnega prvenstva v gimnastiki v Milanu je tržaški klub Artistica '81 znova zasedel drugo mesto (158,200 točk). Zmagala je Brixia Brescia (168,250 točk), za katero tekmuje Vanessa Ferrari. Za tržaško ekipo je nastopala tudi slovenska telovadka Tea Ugrin. Ekipo so še sestavljale: Federica Macri, Elisabetta Bobul, Jodie Padovan, Giorgia Campana in Ilaria Colizza. Ugrinova je nastopila v treh disciplinah: drog (14,000 točk), prosta vaja (13,500 točk) in bradlja (13,250 točk). Dva kroga pred koncem je tržaški klub drugi s 44 točkami. NOGOMET - Italijanski pokal, prvi polfinalni tekmi: danes 20.45 Lazio - Napoli, jutri Juventus - Fiorentina. PRIMORSKI DERBI - V Športnem parku v Novi Gorici bo danes ob 15.00 primorski derbi v 1. slovenski nogometni ligi med Gorico in Koprom. Ob 20.00 bo v Stožicah derbi Olimpija - Maribor. ZADNJA VEST - Sinoči smo prejeli vest, da je zdravstveno stanje nekdanjega predsednika deželnega olimpijskega komiteja CONI Emila Fellu-ge zelo kritično. Odpovedale naj bi mu vse življenjske funkcije. KOŠARKA - Liga NBA Dragic nekdanjemu moštvu nasul kar 21 točk MIAMI - Goran Dragic je v severnoameriški košarkarski ligi NBA prvič po prestopu k Miami Heat zaigral proti svojemu nekdanjemu moštvu Phoenix Suns. Na tekmi polni prekrškov in izključitev je slavilo moštvo s Floride s 115:98, slovenski organizator igre pa je v 15 minutah na igrišču ob metu iz igre 5:9 prispeval 21 točk. Dragic, ki so mu sodniki pokazali pet osebnih, je zadel dve trojki ter vseh devet prostih metov, v statistiko pa je vpisal še štiri skoke, podajo in ukradeno žogo. V postavi Miamija je bil tudi njegov brat Zoran, ki je igral dve minuti. Najboljši strelec v majici Miamija je bil Tyler Johnson z osebnim rekordom 26 točk. Najuspešnejša pri gostujočem moštvu sta bila nekdanja soigralca Dragicev Eric Bledsoe in P.J. Tucker s po 20 točkami, Tucker pa je ob tem ujel še 14 odbitih žog. Miami je trenutno na sedmem mestu v razvrstitvi vzhodne konference, ki še pelje v končnico. / ŠPORT Sreda, 4. marca 2015 1 9 KOŠARKA - V deželni C- in D-ligi Za Bor (skoraj) nemogoča naloga, Sokol mora zmagati V košarkarski deželni C-ligi bodo drevi igrali večino tekem 21. kroga. Bor Radensko čaka drevi ob 20.30 težko gostovanje v Codroipu. Le dolinski Breg bo Romans gostil šele jutri ob 20.30 v domačem športnem centru Silvana Klabiana. Borov nasprotnik Codroipese je eden od favoritov za vrh lestvice. Furlanska ekipa (28 točk) deli drugo mesto na lestvici skupaj z Bregom in uvršča skupino izjemno dobrih mladih igralcev, ki jima pomagata veterana Malfante in Serrao. Na prvi tekmi na Prvem maju so Furlani slavili zmago z izidom 61:77. Sodnika obračuna bosta Pordenončana De Tata in Serafino. Oberdanova četa, ki bo predvidoma tudi tokrat nastopila v nepopolni postavi, bo skušala povsem neobremenjena pripraviti podvig. Že v soboto jo nato čaka zelo pomemben dvoboj za obstanek doma proti Tol-mezzu. V deželni D-ligi pa bo drevi ob 20.45 v telovadnici v Nabrežini Sokol igral zaostalo tekmo proti tržaški ekipi Basket4Trieste, proti kateri so v prvem delu zmagali. Še vedno bosta odsotna poškodovana Ferfoglia in Hro-vatin. »Morda bo odsoten še kdo. Videli bomo na drevišnjem (včerajšnjem op. av.) treningu,« je dejal trener Zoran Lazarevski, ki je še dodal: »V zadnjih štirih krogih moramo osvojiti vsaj tri zmage, saj se bomo le tako izognili play-ou-tu.« Sokol bo v prihodnjem krogu igral šele v torek v Gradežu. OKREPITEV - San Daniele, ki igra v deželni C-ligi, se je okrepil s prihodom 190 cm visokega beka Andreoo Confentejem (letnik 1984), ki je bil veliko sezon kapetan videmske ekipe Gsa. V zadnji sezoni je Confente miroval. Kapetan Bora Radenske Miran Bole fotodamj@n NOGOMETNI POGOVOR - Predsednik Primorja Roberto Zuppin »Prioriteta so mladi« Predsednik Primorja Roberto Zuppin je bil dobre volje. Pravzaprav je Robi, kot ga imenujejo prijatelji in kolegi, vedno optimist in nasmejan. Tokrat je imel dober razlog. Zakaj? »Našli smo društveni traktor, ki so nam ga ukradli pred nekaj tedni. Dobili smo ga skritega v gozdiču za zgoniško obrtno cono, nedaleč od igrišča. V soboto zjutraj me je poklical prijatelj Jarc, ki je opazil nekaj sumljivega. Do našega traktorja smo prišli tudi po vaši zaslugi (Primorskega dnevnika op. av.), saj smo tako mobilizirali polovico vasi,« je povedal Zuppin. Zuppin je optimist tudi pred nadaljevanjem prvenstva 2. AL? Pavza nam je še kako priskočila na pomoč. Ekipa se je odpočila in nekateri igralci so tako imeli čas, da so lahko okrevali. V zadnjih tednih smo namreč imeli kar nekaj težav s poškodbami in zaradi tega smo igrali zelo nihajoče. Dobro vemo, da če nam zmanjka kak standardni igralec, smo v precejšnjih težavah. Če smo vsi, se lahko enakovredno borimo tudi z vodilno Pro Gorizio, proti kateri bomo igrali v gosteh v nedeljo. Takrat bo imel trener Ravalico na razpolago vse igralce. Skušali jim bomo odščipniti vsaj točko. Play-off je še v vašem dometu. Velja. Na lestvici smo trenutno peti. Zmanjšati pa moramo zaostanek od drugouvrščene Zarje na manj kot deset točk razlike, drugače se ne bomo uvrstili v končnico. Ali pa uloviti in prehiteti Mladost oziroma Villesse, ki imata štiri točke prednosti. Ali ste pred začetkom sezone pričakovali tako solidno sezono? Vedel sem, da imamo nekaj dobrih igralcev. Pričakoval sem, da bomo igrali nihajoče. Drugače pa so bili naši cilji jasni: čimprej doseči obstanek in se povz-peti čim višje. Ali Primorje dolgoročno načrtuje napredovanje v višjo ligo? Naše društvo bi si bržkone zaslužilo igranje v 1. AL. Imamo lep športni center in bogato zgodovino. Žal pa nimamo odbora za igranje v višji ligi, saj nam primanjkujejo odborniki. Pogrešam pomoč večjega števila domačinov. Druga plat medalje pa je mladinski sektor. Moja filozofija je, da je nesmiselno imeti člansko ekipo v visoki deželni ligi, če društvo ne solidnega mladinskega sektorja. V prihodnji sezoni bomo še več moči posvetili mlajšim. Letos imamo ekipi cicibanov in malih prijateljev. V prihodnji sezoni bomo znova skušali sestaviti ekipo začetnikov, čeprav ne bo lahko, saj delujeta v na- Nogometaš Primorja Aljaž Milič (desno) in predsednik proseškega društva Roberto Zuppin (zgoraj) fotodamj@n ši bližini dva »velikana«, Kras in Vesna. Upam, da se nam bodo otroci in starši približali, saj tudi mi delamo kvalitetno. V načrtih je tudi posodobitev strukture na Rouni, kjer bi radi zgradili neke vrste čakalnico, v kateri bi starši lahko na toplem čakali otroke in morda gledali tekmo. S Krasom ste nekoč sodelovali, Ve- ORIENTACIJSKI TEK Zmagoviti gajevci V nedeljo je nad 40 tekmovalcev Gaje tekmovalo v Bazovici na zadnji preizkušnji Zimskega kraškega prvenstva v orientacijskem teku. Nastopili so na štirih različnih progah in dosegli kar devet stopničk v različnih kategorijah. Redni treningi, ki potekajo od oktobra dalje v športnem centru Gaje in v okolici Gropade in Padrič, prinašajo odlične rezultate predvsem pri najmlajših. Gajevci (na sliki spodaj), ki so po zadnji preizkušnji prejeli nagrade v različnih kategorijah: skupine: 1. Luka in Peter Carli, 2. Gregor Pavlic, 3. Blaž Petejan; M12: 1. Goran Polojaz; W12: 1. Nastja Ferluga; M kratka: 2. Kristjan Kalc; W kratka: 1. Veronika De Luisa, 3. Chiara Raj-gelj; W srednja: 2. Chiara de Cristi-ni; W dolga: 1. Chiara Sepin. sna pa je vaš partner. Sodelovanje z Vesno je dobro. S Krasom smo trenutno prekinili stike, čeprav mi to ne ugaja, saj bi morali še naprej sodelovati. Najprej pa bi morali napisati točno določen pravilnik in morali bi biti enakovreden partner. Ne bi smeli igrati podrejene vloge. (jng) TPK Sirena v Portorožu odnesla domov večino pokalov V Portorožu se je konec tedna odvijal 3. International 420 meeting v jadralnem dvosedu razreda 420, kjer je nastopilo trideset posadk iz Slovenije, Italije, Hrvaške in Avstrije. V dveh dneh je organizatorju ŠD Piran uspelo izpeljati vseh šest predvidenih plovov, prvi dan v srednji burji, drugi dan pa v rahlem maestralu. Na portoroški regati sta prvo mesto osvojili svetovni prvakinji Carlotta Omari in Francesca Russo Cirillo (TPK Sirena/SVBG), ki sta v posameznih plovih osvojili tri prva mesta in suvereno zmagali tako v absolutni kot ženski razvrstitvi. Odlično se je odrezala tudi druga Sirenina posadka Matteo Omari - Cecilia Fedel, ki je osvojila dve zmagi v posameznih plovih in skupno tretje mesto. Sirenina mladinska posadka Jana Germani - Sara Zuppin je zasedla sedmo absolutno in tretje mesto v ženski razvrstitvi. Nastopile so tudi tri posadke se-sljanske Čupe. Dvojica Carciotti-Starc se je uvrstila na 9. mesto, Cettul in Paljk sta bila 20., Michelus in Podvršič pa 24. Na društveni lestvici je Sirena osvojila prvo mesto. društvo! GORAN KOŠUTA Odvetnik, ki ljubi morje Med odborniki Tržaškega pomorskega kluba Sirena je kot namestnik društvenega tajnika že več let aktiven 27-letni Bar-kovljan Goran Košuta. Sveže pečeni odvetnik je sicer vezan na društvo od otroških let, od časa, ko je rad zahajal in pomagal na tradicionalni Kalamaradi. Nikdar pa se ni športno ukvarjal z jadranjem ali ribolovom, svojo navezanost na društvo razlaga na svojevrsten način: »Sirena je društvo, ki združuje predvsem ljubitelje morja. Če pa si Barko-vljan in ljubiš morje, si še toliko bližji pomorskem klubu,« pravi Košuta, ki tesno sodeluje z glavnim tajnikom Robertom Mozetičem. Skrbi predvsem za tajniške prošnje, s svojimi izkušnjami na pravnem področju pa je pred časom pomagal pri oblikovanju novega društvenega statuta in pravilnika. Ob pisarniškem delu je aktiven tudi pri organizaciji re-gat, saj tako kot on, tudi drugi odborniki sledijo dogajanju na morju na krovih gumenjakov: »Skrbimo v prvi vrsti za varnost na morju med samo regato, polagamo boje, na tleh pa za udobnost tekmovalcev. Že v marcu nas pričakuje nov izziv in sicer so-organizacija medconske selekcije razreda Optimist Juniores veljavna za nastop na evropsko in svetovno prvenstvo s sosednim pomorskim klubom SVBG.« Ob sami športni dejavnosti pa Košuta pogreša poletno družabnost na Kalamaradi, ki zaradi preskromne delovne sile je že dve leti zapored izpadla iz rednega program društva, je pa nadvse navdušen nad ostalim delovanjem: »Mislim, da smo v zadnjem obdobju dobro delali v društvu in da smo naredili kar nekaj korakov naprej. Ponosen sem na odmevne rezultati jadralcev, kot so dvojica Omari-Russo Cirillo v razredu 420, uspehi Jara Furlanija ter drugih. Ne smemo pa pozabiti na športno ri-bolovsko dejavnost, kjer si veliko prizadeva tudi Oskar Perosa.« Sirenin odbor je bil pred leti še nekoliko pomlajen. Košuta je sicer najmlajši odbornik, veliko pa jih je starih med 30. in 40. letom: »Čeprav sem najmlajši, lahko mirne duše izjavim, da v društvenem okolju dobro delamo in nimamo večjih ovir. Če imaš čas in dobro voljo, gotovo ne boš miroval v ozadju društva.« (mar) 4 Četrtek, 5. marca 2015 VREME, ZANIMIVOSTI / VREMENSKA SLIKA Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. Nad Alpami in zahodnim Balkanom se je prehodno zgradilo območje visokega zračnega tlaka. Z močnimi severozahodnimi višinskimi vetrovi priteka k nam razmeroma suh zrak. Dopoldne bo spremenljivo. Čez dan bo oblačno z možnimi rahlimi padavinami. V gorah bo snežilo nad 1000 m, nato se bo meja sneženja spustila do 600 m. Popoldne bo začela pihati burja, ki se bo postopoma okrepila in bo dosegla sunke do 100 km na uro. Pooblačilo se bo, sredi dneva in popoldne bodo rahle krajevne padavine, ki se bodo zvečer nekoliko okrepile. Najnižje jutranje temperature bodo od -3 do 3, najvišje dnevne od 5 do 10, na Primorskem do 13 stopinj C. Povsod bo delno oblačno, spremenljivo na vzhodu dežele. Pihala bo močna burja, predvsem ob obali, s sunki do 120 km na uro. Čez dan bo suho vreme, zelo vetrovno bo. Popoldne se bo v severnih in zahodnih krajih delno zjasnilo. I ¡2 Sonce vzide ob 6.38 in zatone ob 17.55 8 Dolžina dneva 11.17 Luna vzide ob 16.55 in zatone ob 6.15 Vreme, večji del dneva, večini ljudi ne bo povzročalo opaznih težav. Obremenitev se bo zvečer okrepila, pri občutljivih ljudeh se bodo spet po-q javljale z vremenom povezane težave. Spanje bo 5 moteno. Priporočamo večjo previdnost. Danes: ob 3.15 najnižje -26 cm, ob 8.57 najvišje 39 cm, ob 15.32 najnižje -50 o cm, ob 21.30 najvišje 43 cm. ;! Jutri: ob 3.43 najnižje -31 cm, ob 9.26 naj' višje 40 cm, ob 15.54 najnižje -50 cm, ob 21.53 najvišje 46 cm. Morje je razgibano, temperatura morja 9,5 stopinje C. Rogla 190 Piancavallo...... . 70 105 Forni di Sopra...... 80 40 Zoncolan........... 70 130 Trbiž................ 60 120 Osojščica........... 80 150 Mokrine ........... 115 Erdogan si gradi laboratorij proti zastrupitvi ANKARA - Turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana, ki ga kritiki označujejo kar za novega sultana, bo v prihodnosti pred vsakršno možnostjo zastrupitve ščitil laboratorij, ki ga bodo zgradili v njegovi novi luksuzni palači v Ankari, je povedal njegov osebni zdravnik. ""Atentatov se danes ne izvaja več z orožjem, temveč s hrano,"" meni zdravnik Cevdet Erdöl, ki je sicer tudi poslanec Erdoganove vladajoče Stranke za pravičnost in razvoj (AKP). Z laboratorijem v predsedniški palači naj bi po njegovih besedah preprečili vsakršen napad s strupi, kemikalijami, radioaktivnimi ali biološkimi sredstvi, katerih tarča bi bil 61 -letni predsednik prek hrane ali pijače. (STA) Indijska država prepovedala govedino, kršilci v zapor MUMBAI - Indijska zvezna država Maharashtra je uvedla strogo prepoved govedine, tisti, ki bi to meso posedovali, pa bi lahko za pet let pristali v zaporu. V Indiji, kjer so krave za večinsko hindujsko prebivalstvo svete živali, je že več drugih zveznih držav prepovedalo klanje krav, a Maharashtra je šla še dlje. V državi, v kateri domuje indijsko trgovsko središče Mumbai, je namreč prodaja ali posedovanje govedine po novem kaznivo dejanje, za katerega je zagrožena petletna zaporna kazen ali denarna kazen v višini 10.000 rupij (slabih 145 evrov). (STA) ZDRAVJE - Ugotovitve raziskovalcev iz Južne Koreje Z nekaj skodelicami kave na dan naj bi se izognili zamasenim arterijam LONDON/SEUL - Ljudje bi se lahko z nekaj skodelicami kave na dan izognili zamašenim arterijam, ki so znan dejavnik tveganja za bolezni srca, so prepričani raziskovalci iz Južne Koreje. Njihove ugotovitve so vnovič odprle že staro razpravo o tem, ali je kava dobra za srce, za kar za zdaj ni trdnih dokazov. V korejski študiji je sodelovalo več kot 25.000 delavk in delavcev, katerih zdravstveno stanje so redno spremljali na delovnem mestu. Pri zaposlenih, ki so spili zmerno količino kave, to je tri do pet skodelic dnevno, je bilo glede na slikovne preiskave manj možnosti za zgodnje znake bolezni srca, so ugotovili raziskovalci. V študiji so se osredotočili prav na slikovne preiskave, pri čemer so jih še posebej zanimale vsakršne bolezni koronarnih arterij, ki srce oskrbujejo s krvjo. Pri koronarni srčni bolezni se koronarne arterije zaradi postopnega nalaganja maščobnih oblog v njihove stene zamašijo. Slikovne preiskave pa iščejo nalaganje kalcija v stene koronarnih arterij, kar je zgodnji pokazatelj morebitnega bolezenskega procesa. Nihče izmed zaposlenih v korejski študiji ni imel dokončnih znakov srčne bolezni, a pri več kot desetini so na slikovnih preiskavah odkrili vidno nalaganje kalcija. Raziskovalci so nato primerjali rezultate preiskav s podatki o dnevni količini popite kave, ki so jih podali zaposleni sami, pri tem pa so upoštevali tudi druge potencialne dejavnike tveganja za srčno bolezen, kot so kajenje, družinska anamneza in telesna dejavnost. Pri tistih udeležencih raziskave, ki so spili nekaj skodelic kave dnevno, ZDA - Razkritje slikarja Nelsona Shanksa Na portretu Billa Clintona senca Monice Lewinsky PHILADELPHIA - Umetnik, Id je bivšega predsednika ZDA Billa Clintona upodobil za prestižno ameriško Nacionalno galerijo portretov v Washingtonu, je v portret vključil tudi skrivnostno senco obleke. Kot je sedaj razkril, gre za aluzijo na Clintonovo razvpito afero z Monico Lewinsky. "Realnost je, da je (Clinton) verjetno najbolj znan lažnivec vseh časov. Seveda, on in njegova administracija sta naredila nekaj zelo dobrih stvari, a te zadeve z Mo-nico si nikoli nisem mogel povsem izbiti iz glave in je tudi subtilno vključena v sliko," je za tabloid Philadelphia Daily News razkril slikar Nelson Shanks. Bivši predsednik je naslikan, kako stoji pred ognjiščem, ob njem pa se vije senca. To senco je po besedah 77-letnega Shanksa dejansko metala modra obleka na lutki, ki jo je postavil, ko je slikal - a ne takrat, ko mu je poziral Clinton. Obenem gre tudi za "'metaforo, v kolikor predstavlja senco na položaju, ki ga je zasedal". je bilo manj možnosti za nalaganje kalcija v njihovih koronarnih arterijah kot pri tistih, ki so spili več ali nič kave. Raziskovalci so sicer poudarili, da so za razjasnitev povezave med kavo in boleznimi srca potrebne nadaljnje študije. Kot na spletni strani piše BBC, je, ko gre za vprašanje učinka kave na srce, kar nekaj zmede. Nekatere študije so namreč uživanje kave povezale z dejavniki tveganja za srce, kot je na primer povišana raven holesterola ali krvnega tlaka, druge pa trdijo, da lahko kava srcu nudi nekaj zaščite. Za zdaj ni prepričljivih dokazov ne za eno ne za drugo, zadnja raziskava iz Južne Koreje, ki so jo objavili v reviji Heart, pa je le še en prispevek k dolgotrajni debati. (STA) Pnevmatika, ki proizvaja električno energijo KRANJ - Ameriški Goodyear je pred letošnjim 85. mednarodnim avtomobilskim sejmom v Ženevi razkril konceptualno pnevmatiko, ki sama proizvaja električno energijo. Spremembe oblike in vibracije lahko pretvori v električno energijo, ki v vozilu napaja baterije hibridnega sistema prenosa moči ter druge elemente na armaturi. Kot so sporočili iz družbe Goodyear Dunlop Sava Tires, je pnevmatika v notranjosti opremljena z dvema novima materialoma, ki omogočata ustvarjanje električne energije. Termoelektrični material za proizvodnjo elektrike uporablja toploto, ki jo v statičnem stanju z absorpcijo svetlobe in toplote ustvarja ultra-črna struktura, v dinamičen stanju pa kotaljenje. Drugi, piezoelektrični material, pa v električno energijo spreminja vibracije in spremembe v tlaku. Konceptualna pnevmatika prinaša še nekatere druge prednosti, poudarjajo v družbi. Notranja struktura v primeru predrtja pnevmatike omogoča podporo celotni teži avtomobila in s tem predstavlja alternativni pristop k tehnologiji Runonflat. Širok kanal na obodu plašča pa povečuje odpornost proti akvaplaningu in na edinstven način absorbira hrup. V Goodyearju ob tem dodajajo, da gre zaenkrat zgolj za konceptualno pnevmatiko, ki je ne nameravajo lansirati na trg, temveč jo bodo uporabili kot osnovo za nadaljnji razvoj. (STA) Clinton je ZDA vodil v letih 19932001. Če bo njegovi soprogi Hillary Clinton, sicer nekdanji državni sekretarki, uspelo zmagati najprej v bitki za demokratsko predsedniško kandidaturo in nato leta 2016 še na predsedniških volitvah, bo to prvič v zgodovini, da bosta v Beli hiši sedela oba zakonca. Monica Lewinsky je bila v času Clintonove administracije mlada pripravnica v Beli hiši. Afera je v medijih izbruhnila leta 1998. Takratni predsednik je dolgo časa zanikal očitke, na koncu pa je vendarle priznal, da sta imela "neprimerno fizično razmerje". Najbolj znan dokaz proti njemu je bila modra obleka, s katere Monica Lewinsky ni nikoli očistila madeža njegove sperme. Zaradi afere oziroma laganja glede nje je Clintona celo doletel t.i. impeachment. (STA)