MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNK Uradnlitvo In upravaf Maribar, Oeapoaka «1. It / Tatafon iMdnlitva 2440, uprava 24M Uhaja razaa nadalja In prašnikov vsak dan ob 1«. uri / Valja mooatno prajaman v upravi aB po poiti 10 Obli doatavljan na doai 12 Din / Oglasi po oanlku / Oglasa ograjama tudi oglasni oddalak Jutra” v Ljubljani l Poital tokovni ratua H. 11.406 JUTRA’ Posledice nemškega fašizma v zunanji politiki ULOGA RUSIJE V SREDNJI IN VZHODNI EVROPI. “sodnih sprememb v nemški no-P°,':tiki je povzročila Hitlerjeva f«aga tudi razne mednarodne akcije, zasleduje svetovnopolitične dogod- Kdor ke ““^“uie sv kiju? -niIh tecinov *n z^asti dni, je moral diplo VS^ toposti Poročil izza raznih ikuh-tSkih kulis opaziti, da se marsikaj H*itf*' zah°du Evrope je povzročil di nil ff Tazne nove mlsli v vrstah vo- Pri /ancoskih diplomatov, posebno pa P a i ranc°skem zunanjem ministru d u 1U , - 1 bolj d to s s o 1 i n i j a, ki jih pošilja v Pa & 11 1 ^ .tj ’ B o n c o u r j u, ki je postal dotika ivi u zeten za sirenske glasove Be- rimsjj 0rn Ve''.kega itaiofila francoskega ti e j ga Poslanika Henryja de J o u v e-djfev ’ d tQd izvirajo vsi »načrti za meno pLSredt,ie Evrope, ali bolje poveda-*ntere •°navja’ v srnis'u, ki ni v skladu z |e D Sl male antante. Na vzhodu Evrope fakovPovzrodd Hitler veliko in nepri-Rus-an° USmerJ‘eno aktivnost sovjetske VrS[;1Je’ ki ji pomaga do uspehov v'prvi fra»oljski odpor napram najnovejši Da°S ■ zunanp politiki, j k s.' Je bilo prijateljstvo med P o 1 j-hj0° -ln s°vjetsko Rusijo že prej mo-j > Je Postalo v zadnjem času uprav ‘ sko toplo. Pakt štirih velesil je Polj- sko »Vo' 0 raz°čaral, da išče varnosti za j obstoj tudi za primer, če bi Francija ieiJ0‘n°nia odrekla. Z drugimi besedami Lov Pravh da se koče Poljska osamo-U1 Jltl °d Pariza, ne da bi seveda preki-0ya r: niini tradicionalne odnošaje sode-Vg,,.1113; ^a »vsak primer« pa si mislijo v ta “avi, je le dobro, če ne stavimo vse-ikn\ i eno sarno (v tem primeru franco-pč'’.karto! Od tod še večje zbližanje z {e Po, ki je doseglo že doslej tako vejite ys?eke> da so Poljaki glede svoje uso-, uko popolnoma mirni, pa naj sklene revizijo ^orij štirih eventuelno tudi k !sko-nemške meje. u-uemsKe meje. Za Poljsko stoji Uni?nina Rusija, ki ne bo nikoli dovolila 6lS{Cenia te svoje zahodne sosede in to iz w " ««15, NhJ - — — « Vj« a-MM —kil »V mmm tu ?jPreprostega vzroka, ker noče mejiti ^Pmčijo, ki kuje naklepe proti njeni Ciini in Beli Rusiji . Iz istega vzroka držs sovjetska Rusija tudi baltiške terjjVe Litvo, Latvijo in Estonijo, poka-|ef Se Prav tako skomina Adolfu Hit-^niJu’ Alfredu Rosenbergu in ra-drugim voditeljem nove fašistične pciie- k$iz grajenju bariere proti Nemčiji in Se tou sploh pa kuje sovjetska Rusija tUdi e2ie nttklepe. Sporazumeti se hoče Ža 2 Romunijo, Finsko, Turčijo in drva« male antante. Skratka: zavaro n hoče --------*------------ * s prijateljskimi in nenapadalni- mi pakti vso svojo zahodno ln južno mejo od Severnega ledenega morja do vzhodnega Kavkaza v Mali Aziji! Konvencija o skupni definiciji napadalca na podlagi načel grškega zunanjega ministra Politisa med sovjetsko Rusijo, Finsko, Estonsko, Poljsko, Romunijo in Turčijo je že sklenjena, pogajanja za vse ostalo se pa še vrše. Najvažnejša so ona med ruskim komisarjem za zunanje zadeve Li tv in o vi m in romunskim zu nanjim ministrom Titul esc o m, kajti spor med Rusijo in Romunijo je najtežji, ker je zbližanju na poti — Besarabi-j a. Sovjetska Rusija de jure Romuniji še ni priznala suverenitetniH pravic do te nekdaj ruske dežele. Vsi znaki pa kažejo, da se zdi vsaj sedaj Moskvi dosti bolj važno prijateljstvo z Romunijo, kakor vztrajanje pri zahtevi po Besarabiji. Verjetno je torej, da se bodo ta pogajanja naposled vendarle posrečila in bo sklenjen tudi med Moskvo in Bukarešto pakt o prijateljstvu in nenapadanju, kakršen obstoja že med Moskvo in Varšavo. Sporazum med Rusijo in Romunijo je posebno važen tudi za J u g o s 1 a v i j o in Češkoslovaško, kot članici male antante. Če je enkrat dosežen, je u-stvarjena prva‘realna podlaga za priznanje sovjetske Rusije s strani vseh treh držav male zveze. Vzporedno z vsemi temi naštetimi pogajanji se vrše zato tudi pogajanja za to priznanje, vzpostavitev normalnih diplomatskih in gospodarskih odnošajev ter imenovanje ruskih poslanikov na Češkoslovaškem, v Romuniji in Jugoslaviji ter češkoslovaškega, romunskega in jugoslovanskega v sovjetski Rusiji. Rusija bi s tem mnogo pridobila,na političnem ugledu in uplivu, nič manj pomemben pa ne bi bil ta fakt tudi za malo antanto. S tem bi se močno približali zunanjepolitični liniji Poljske in nastale bi nove velike nadaljnje možnosti, ki se v vseh posledicah zaenkrat niti ne dajo pregledati. Zaradi tega moramo tudi mi Jugoslovani in posebno še Slovenci iskreno želeti, da bi se to zgodilo č i m p r e j, kajti dosti bolj pametno je imeti v zunanji politiki odprtih več vrat, vsaj rezervnih vrafec. Da se s to politiko strinja tudi Francija, dokazujejo njeni vedno tesnejši stiki s sovjetsko Rusijo in Turčijo, ki je naposled le našla tudi pot v Pariz. Razni drugovrstni oziri, ki porajajo pri nekaterih ljudeh še vedno pomisleke, ne smelo biti merodajni. Trenutno gre za dosti večje zadeve, kakor je vprašanje notranjega režima in sistema v sovjetski Rusiji! vslo na Vatikan, da je postal popustlii->n vol?an ustreči Papenovlm prizadevanjem. čim bo konkordat parafiran, Vf«5| v RetJIti. v Pogajanja med Vatikanom in Nemčijo TlKAN se JE ZBAL HITLERJEVIH GROŽENJ. KONKORDAT BO PARAFI-RAN ŽE PRIHODNJE DNI. ULOGA PAPENA. ko„K ' d. julija. Pogajanja za sklenitev ^ter°rdata med Vatikanom in Nemčijo, PojjjJ1 v°dl za poslednjo nemški državni boHnce,ar von p?rr" ^otekajo ugodno Polo* °,v kratkem zaključena. Papenov blif a’ *e bl| sprva zelo težaven, ker so dapraV Vatikanu sidramo nerazpoloženi ni se *!* Hitlerjevi Nemčiji, na drugi stranko! Pa PaPen zavedal, da bi moral se£ei topitj £im ne bj v Vatikanu do- ydaj .UsPeha. Vatikan se je pa naposled izsta..!1 stoer zaradi groženj, da bo F“‘er dl VSp 1* katoliške cerkve In pozval tu-store ’. sv°3e pristaše katoliške vere, da Hitler ?°. Zatrjuje pa se celo, da se je fleitŠj *e resn° ukvaria! z mislijo prisiliti piJo v n “atollčane, da sploh vsi presto-ie v rePrptestantizem. V uspeh take akci-krogih sicer absolutno ne ver-■ v®ndar je vse to tako močno upli- Japonsko nastopanje proti Rusom TOKIO. 4. julija. Japonska policija je prijela 30 državljanov sovjetske Rusije In zaplenila na obali pri Maka-mlju neki 4000tbnskl ruski parnik ln neko lOOtonsko ribiško ladjo, in sicer z zatrdilom, da so bili Rusi vohuni. TOKtO, 4. julija. Na tukajšnjega trgovinskega zastopnika sovjetske Rusije Kučetovega je bil izvršen atentat. Izvršil ga je Japonec Surinata Kasl-1ne, toda brez uspeha. Kiičetov je ostal živ. Atentatoria ie noliciia oriiela. KONFERENCA JE ZOPET ZAŠLA V KRIZO. POSLEDICE ROOSEVELTOVE SPOMENICE. DANES SE ODLOČI, ALI SE KONFERENCA LIKVIDIRA. ODGODI ALI KLJUB VSEMU NADALJUJE. LONDON, 4. julija. Svetovna gospodarska konferenca se je spremenila v vremensko hišico, ki kaže danes jasno, jutri pa oblačno, ni pa prav nobenega upanja na končni pozitivni uspeh v smislu prvotnih pričakovanj. Hud nov udarec ji je zadala Rooseveltova spomenica, ki je napisana v stilu lekcije učitelja učencem, kar vzbuja še posebno nezadovoljstvo. Roosevelt pravi v tej poslanici med drugim, da se svet ne da uspavati z iluzijami neke gospodarske stabilizacije, ki bi bila za izmenjavo blaga prenagljena, razen če bi sodelovale vse velesile. Ob tej priliki je dejal ameriški vladni tajnik Hull tudi sledeče: »Mislim, da bi bil katastrofalni vrhunec svetovne tra gedije, če bi hotela gospodarska konferenca doseči neko prenagljeno, le začasno in le nekatere države obsegajočo stabilizacijo. Njen namen je, da reši problem do konca in dokončno.« Popolnoma drugačnega mnenja so pa države z zlato valuto. Te so zaradi postopanja Amerike skrajno ogor čene. Reuterjeva agencija pravi, da je konferenca zopet v krizi. Francozi najbrže ne bodo storili nobenih pre- nagljenih korakov, pač pa ie Švica predlagala odgoditev konference. Države z zlato podlago se sploh sprašujejo, čemu so ameriške Združene države sploh prišle na konferenco, če niso bile voljne pristati na noben kompromis. Pri tem ima seveda dosti dela Macdonald, ki počne vse kar more, da pomiri duhove in prepreči odgo ditev ali celo polom konference. Vendar je gotovo, da Anglija ne bo storila praktično ničesar, kar ne bi bilo v skladu z interesi njenih dominio-nov ali kar bi mogla smatrati Amerika za akt neprijateljstva. Tako ostajata na konferenci dalje dve izrazito ločeni fronti, vmes pa Anglija kot posredovalka z minimalnimi upi. Vse kaže, da mora odločitev nasti takoj. LONDON, 4. julija. Usoda svetovne gosnodarske konference se bo odločila še na današnji seji urada konference. Na tej seji si bodo stale nasproti tri tendence. Prvi del delegacije je za takojšen razpust konference, drugi del zagovarja odgoditev in tretja skupina se zavzema za to, da naj se konferenca nadaljuje tudi spričo sedanjih kaiamitet. Za vzhodnim mirovnim blokom stoji Francija POGAJANJA MED SOVJETSKO RUSIJO, BALTIŠKIMI DRŽAVAMI, POLJ-SKO, MALO ANTANTO IN TURČIJO V ZAKLJUČNEM STADIJU. PARIZ, 4. julija. Kakor se doznava, stoji v ozadju pri snovanju velikega vzhodnega mirovnega bloka Franclja. Paul-Boncour se sicer trudi na vse načine za sporazum z Italijo in bi bil pripravljen žrtvovati v ta namen več kakor je v interesu Francije, vendar skuša zavarovati svojo politiko tudi za primer, če paktiranje z Rimom ne bi uspelo ali vsaj ne tako, kakor sl želi. Mimo tega gre francoski zunanji politiki za to, da zavaruje hrbet napram Hitlerjevi Nemčiji. faradi tega je odobrila prizadeva- nja Rusije in Poljske za vzhodni mirovni blok in ga naskrivaj podpira z vso svojo avtoriteto. V tem smislu se je sporazumela tudi s Turčijo kot staro zaveznico sovjetske Rusije in intervenirala pri mali antanti. Zaradi tega je že sedal gotovo, da bodo pogajanja za sklenitev pakta prijateljstva in nenapadanja med Rusijo, baltskimi državami, Poljsko, malo antanto, ki bo tvoril enoten sistem, kmalu uspešno zaključena. Nekateri menijo, da bi utegnil biti ta pakt parafiran že ta teden. Preventivna cenzura za graško »Tagespost* GRADEC, 4. julija. Urad zveznega kancelarja je določil za graško »Ta-gespost« preventivno cenzuro. Vlada utemeljuje svoj odlok s tem, da je list v dveh uvodnikih kritiziral njeno postopanje napram narodnim socialistom in objavil mimo tega tudi neko izjavo narodnih socialistov, nanašajočo se na znano mejno zaporo, odnosno takso 1000 mark za potovanje iz Nemčije v Avstrijo. Ker je bila ta odredba izdana proti popolnoma politično neutralnemu listu, ki je mimo tega simpatično 13 let podpiral politiko vlad krščanskih socialcev, ie izzvala med graškimi krščanskimi sociale! veliko nezadovoljstvo. ZA MIR V SREDNJI EVROPI. PARIZ, 4. julija- »Journal des De-bats« piše v uvodniku, da je vsako reševanje podonavskega problema brez popolnega sporazuma med Italijo in malo antanto na eni ter Francijo na drugi strani nerealno delo. Brez likvidacije sporov med Italijo in malo antanto v srednji Evropi mir ne more biti zagotovljen. TOČA, KI UBIJA. BUDIMPEŠTA, 4. julija. V okolici Pe-čuja je opustošil vihar okoli 15.000 hek-tarjev njiv. Toča, ki je padala med viharjem, je tehtala do pol kilograma. Dva kmeta je toča ubila. PRETEPEN ITALIJANSKI VICEKONZUL. PARIZ. 4. julija. Pri neki kolesarski dirki v Mentonu pri Nici so italijanski protifašisti napadli in nevarno pretepli italijanskega vicekonzula Cossija. PORAZ VLADE V SOLUNU. ATENE, 4. julija. Pri volitvah v Solunu je v nedeljo dobila večino lista opozicije. Za skupno listo opozicije so gla^ sovali tudi komunisti. ANGLEŠKI INŽENJERJI IZPUŠČENI. LONDON, 4. julija. Angleški inženjerji družbe Metro Wickers, ki so bili v znanem moskovskem prooesu obsojeni, so po sporazumu med Rusijo in Anglijo po-miloščeni in se vračajo v domovino. AMNESTIJA V FRANCIJI. PARIZ, 4. julija. Poslanska zbornica je sprejela s 580 proti 2 glasovoma zakon o amnestiji političnih zločincev- Dnevne vesti Usoden strel na Pobrežju V asovanie mlaidegaifaota.HNapad inkrvav pretep, delavec Butolen. katerega žrtev- je bil 21-letni Predsinočnitn se je odigral okrog polnoči na Pobrežju v bližini županove hiše krvav dogodek. 9 prestreljenim trebuhom ie obležal na cesti 21'letni delavec Anton Butolen s , Pobrežja, ki .‘so Iga prepeljali v bolnišnico, kjer se, borb s smrtjo in bo skoraj gotovo podlegel smrtonosni rani. Ozadje krvavega dogodka nima nobene preteklosti. Vse kar se je zgodilo je dogodek ene same noči. Že v letošnjem februarju se je seznanil delavec JožeJe-lušič z neko Štefko, posestnikovo hčerko na Pobrežju Jože je ponavadi ob nedeljah in praznikih redno zahajal ‘k svoji izvoljenki. Tako se je podal na Pobrežje tudi preteklo nedeljo zvečer. Ker pa se s Štefko ni sestal, je krenil v neko gostilno nai Pobrežju. Tam se je srečal s svojim starim prijateljem Slavkom Petrinjo, s katerim sta obsedela pri litru vina Srednja gostilničarska in hotelirska šola V premišljevanje merodajnim. Prejšnja leta smo večkrat čuli o pripravah na srednjo obrtno in hotelirsko šolo- Sčasoma je vse potihnilo in se vdalo žalostnim premišljevanjem o vladajoči gospodarski krizi. Ali ne bi rajše malo več delali, kakor pa samo premišljevali? Toliko se pri nas govori o razvoju tujskega prometa. 0 pravem, resničnem razvoju pa ni niti govora, dokler ne bomo imeli zadostnega števila vseskozi izobraženih in visokim zahtevam pravega tujskega prometa docela doraslih podjetnih ljudi. V vsej državi nimamo niti ene srednje hotelirske šole, ki bi res mogla dati podlago in iniciativo milladim pionirjem tujskega prometa. Gostilne, restavracije in hoteli, oziroma njihovo vodstvo in osebje mora biti najprej pravilno usposobljeno za sprejem in popolno ustrezajočo postrežbo gostov, potem šele lahko napravimo res učinkovito reklamo za razvoj tujskega prometa. Ali res ni mogoče, da bi Maribor, ta naš jugoslovanski Meran, prvi pričel s pravo organizacijo tujskega prometa s tem, da bi se tu otvorila srednja hotelirska šola, ki bi lahko dajala sposobne ljudi za pravo izkoriščanje prekrasnih lepot in dobrin naše prelepe domovine Jugoslavije?! Saj ne bi pridobil s tem. sat-mo naš idilični Maribor, temveč ves naš po svoji naravi tako gostoljuben, a za tujski promet še premalo organiziran narod. Merodajni krogi, zgenite se! Ob pravi dobri volji boste gotovo našli prava in zadostna sredstva in dovolj vnetih pomočnikov, da se ta gotovo prekoristna ideja že .vendar enkrat uresniči. Na delo torej! Diplomiral Je na tehnični visoki šoH v Pragi znani športnik in delavec v dijaških organizacijah g. Miro Vodeb, sin g. Rudolfa Vodeba, ravnatelja Mestne hra minice v pok. v Mariboru. Čestitamo! Na Jurldični fakulteti univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani je včeraj diplomiral g. Franjo Derenčin iz Maribora, večletni odbornik in agilni član JAD »Triglava«. Čestitamo! Odvetniška vest. Odvetniški koncipient g. dr. Vladiboj Kapus iz Maribora je 30. junija napravil v'Ljubljani odvetniški izpit.. Čestitamo! Iz sodniške službe. Za sodniške pristave so postavljeni med drugimi naslednji Izprašani sodniški pripravniki: dr. Leo Berlic in Vlado Punčuh pri tukajšnjem okrožnem sodišču, Emil Pureber pri tukajšnjem okrajnem sodišču in Andre, Miškot pri okrajnem sodišču v Dolnji Lendavi. do policijske uirc. V gostilni je sedela še neka druga družba, v kateri sta bili tudi dve dekleti. Ko je družba zapustila gostilno, sta se dvignila tudi Jože in Slavko ter. se pridružila dekletom in ju spremljala do doma. Ko sta se Jože in Slavko poslovila ter prišla pred hišo, kjer stanuje Štefka, je Jože od veselja in v razigranosti dvakrat ustrelil. Strela pa sta bila usodna. Ko sta se Jože in Slavko približala županovi hiši, sta navalila na njiju delavca Feliks Rep in Anton Butolen. Fanta sta se postavila v bran, toda ker ■sta videla, da sta napadalca močnejša, je Slavko pobegnil, Jože pa je izvlekel samokres in ustrelil Butoleoa, ki se je takoj zgrudil in omedlel. Po Jelušiča in Petrinjo so prišli včeraj dopoldne orožniki. Pri zaslišanju je Je-lušič odkrito priznal svoje dejanje. Nov rektor beograjske univerze. Za rektorja beograjske univerze je bil- v senatu vseučiliškega sveta izvoljen profesor filozofske fakultete dr. Aleksander Bjelic- Poziv nacionalni Javnosti. Z jutrišnjim popoldanskim brzovlakom prispe pod vodstvo predsednika bmske čJ lige, znanega profesorja g. Filkuke, z morja preko Zagreba 80 članov in članic brnske lige v Maribor. Mariborska Jč liga prosi vso nacionalno javnost, naj se udeleži sprejema bratov Čehov v čim večjem šte vrhi. Prav tako prosi liga, naj se Mariborčani v čim večjem številu udeleže družabnega večera, ki ga bo gostom na čast priredila jutri zvečer pri »Orlu«. — Češki gosti bodo ostali v Mariboru čez noč in še drugi dan, ter si ogledali naše mesto in okolico. Krajevna organizacija JRKD za III. mestni okraj, Melje, ima drevi ob 20. uri odborovo sejo v gostilni Košir na Melj slci cesti. Vabijo se tudi člani in prijatelji, zlasti oni, ki se nameravajo udeležiti kongresa v Beogradu. Predsednik. Danes v torek zvečer se bo žgal Ciril-Metodov kres pri Sv. Urbanu. Ciril-Me-todarji in drugi, udeležite se tega izleta polnoštevilno! Podružnici SMD Maribor. Ekskurzija naših zdravnikov v Dobrno. Mariborsko zdravniško društvo priredi skupno z ljubljanskim ekskurzijo v zdravilišče Dobrno 16. t. m. Zdravniki, ki se nameravajo 'udeležiti ekskurzije, naj pošljejo prijave najkasneje do 11. trn. Zdrav niškemu društvu v Maribor. Mojstrska izpitna predavanja v Murski Soboti so razpisana za 8., 9., in 10. julija. Predavanja bodo v Sokolskem domu, in sicer v soboto od 10. do 12. ure ter od 13., do 17. lire, v nedeljo ob 8. do 12. ure in od 14. do 17. ure, v ponedeljek pa od 7. do 11. ure in od 13. do 16. ure. Udeleženci morajo biti pri otvoritvi, ki bo v soboto 8. t. m. polnoštevilno zbrani, ker se na poznejše prijave ne bo moglo ozirati. Predavanje jo organizirala mariborska poslovalnica obrtno-pospeševal-nega zavoda in so predavanja za udeležence brezplačna. Slična predavanja bodo v Mariboru prihodnji teden. Kongres meščansko-šolskih učiteljev. Včeraj se je pričel' v Beogiradu kongres učiteljev meščanskih šol iz vse države, Slovesnosti slivniškega »Guslarja« In hotlnjske strelske družine. Slivniški »Guslar«. priredi skupno s strelsko družino iz Hotinje vasi v nedeljo 9. t. m- popoldne ob 15. uri na verandi g. Lesjakove v Slivnici koncert z bogatim sporedom. Med koncertom bodo delegati oblastnega odbora strelske družine izročili g. Anici MarČinkovi iz Maribora in g. Bogomirju Bezjaku iz Frama priznalni in zahvalni diplomi. Vabimo strelce in na rodno občinstvo, da se te slovesnosti v čim večjem številu udeleži. Akcijski odbor za prireditev velikega manifestacijskega zborovanja JRKD 23. L m. v Beogradu je odločil, da ženske o-sebe k potovanju ne bodo pripuščene pod nobenim pogojem in to radi velikih naporov, s katerimi bo zvezano potovanje v Beograd in nazaj. Na shod tedaj lahko potujejo izključno le moški člani naših orga nizacij. Banovinsko tajništvo JRKD. Priprave za postavitev železniškega postajališča na Teznem. Preteklo nedeljo je 'bil pod okriljem JRKD nat Teznem veličasten shod ob udeležbi interesentov 8 občin za postavitev železniškega postajališča. Navzočih je bilo nad 300 zastopnikov občin, korporacij in raznih društev. Vsi navzoči so brez izjeme najtopleje pozdravili akcijo in pokazali to tudi dejansko. Že prva’ subskripcija za postajališče znaša nad 6.000 Din. Postajališče bo služilo 30.000 do 40.000 prebivalcem okolice. Uvedena je obširna nabiralna akcija in je tudi zemljišče že zasigurano. Izvoljen je bil odbor kot odsek JRKD, obstoječ iz 26 članov, s predsednikom g. Ivanom Tomažičem na čelu. Med temi so v prvi vrsti župani občin Pobrežje, Radvanje, Razvanje, Dogoše, Zrkovci, Devica Marija y Brezju, Tezno, ter zastopniki V. mariborskega okraja. Prihodnja seja akcijskega odbora bo v nedeljo 9. tm. ob pol 10. uri v osnovni šoli na Teznem. Prebivalci omenjenih občin, ki imate največji interes, da dobite čimpreje železniško postajališče, podprite nabiralno akcijo po svojih najboljših močeh. Postajališče bo v tem primeru zgrajeno že letos. Polletni uspelr PTL. Dinarska akcija, ki jo vodi agilna Protituberkulozna liga v Mariboru v prid gradbenega fonda za zgradbo azila tuberkuloznim, je v prvem polletju 1933 dosegla znesek po 51.849 Din. Ta vsota, v kateri se zrcalita duša in srce Mariborčanov in ostalih dobrotnikov, jasno dokazuje, da se s solidarnostjo in vztrajnostjo tudi z nizkim prispevkom dosežejo v kratkem času lepi uspehi. Gotovo ni nihče od dobrotnikov radi tega malenkostnega prispevka si-romašnejši in tudi bogatejši ne bi bil nobeden, ako 'bi se tej akciji odtegnil. Brez-dvoma pa ima prijetno zavest vsak, ki je pripomogel, da je le z njegovim, četudi skromnim zneskom, dosežena že lepa vsota. Zato posnemajte solidarnost in vztrajnosti ki rodita pri tej človekoljubni akciji prijetno notranje zadoščenje. Vsem darovalcem pa izreka PTL najpri-srčnejšo zahvalo! Epileptičen napad. Včeraj popoldne se je na Glavnem trgu zgrudil ključavničar Henrik Lampreht, brez stalnega bivališča, in ležal delj časa v popolni nezavesti. Poklicani reševalci so nesrečnega mladeniča prepeljali v bolnišnico. Tat v spalnici. V spalnico zasebnice Marjete Kotbauerjeve se je včeraj popoldne splazil neznan tat in odnesel z nočne omarice usnjato ročno torbico, v kateri je bilo nekaj drobiža in srebrna doza za cigarete. S plenom, ki je bil vreden okrog 500 Din, je dolgoprstnež izginil 'brez sledu. Kotbauerjeva je prijavila tatvino policiji. Kino Union. Do vključno srede največji in najboljši film slavnega pevca J. Kiepu-re »Pesem noči«. V glavni vlogi Jan Kie-pura in Magda Schneider. Film prekrasnega petja in zabavne vsebine. Med drugimi pesmi poje tudi arije iz oper Travia-ta, Rigoletfo, Boheme. Grajski kino. Danes se začne predvajati krasen film »Halo Pariz, Halo Berlin.« Ta film je imel letos v Berlinu največji uspeh. Krasni naravni posnetki, izvrstna igra, prvovrsten sujet o mladem Berlinčanu, ki ne zna francoski in o lepi dami Parižan-ki, ki ne zna nemški. Vese! doživljaj dveh mladih src v Parizu, velemestu izredne lepote in mnogih izprememb. Krvno, kožno in živčno bolni dosežejo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice urejeno prebavo. Specialni zdravniki silnega slovesa spričujejo, da so z učinkom staro preizkušene »Franz Josefove« vode zadovoljni v vsakem ozi TU. Pri hetneroidalni bolezni, zagatenju natrganih črevih, abcesih, sečnem prid-sku, odebelelih jetrih, bolečinah v križu, tesnobi v prsih, hudem srčnem utripanju, napadih omotice prinaša uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice vedno prijetno olajšanje, često tudi popolno ozdrav ljenje. Strokovni zdravniki za notranje bolezni svetujejo v mnogih primerih, da naj pijejo taki bolniki vsak dan zjutraj m zvečer pol čaše »Franz Josefove« vode. Nesrečna žena. Ko se je včeraj zjutraj okrog 6. ure prebudil železničar Avgus' Gril, stanujoč v Stritarjevi ulici, ni našel več svoje 31'letne žene Marije doma Misleč, da je šla po opravkih, je šel na delo. Ko pa se je popoldne vrnil z dela, |e našel na mizi v kuhinji listič z naslednjo vsebino. »V nekaj dneh boš zvedel ^kje sem. Skrbi za Erika.« Gril je prepričan, da je šla njegova žena prostovoljno t smrt, ker je to že večkrat pravila njetrij in svojim tovarišicam. Pred nekaj je namreč ženo zadela kap in je bila takrat zelo živčno 'bolna. Nesrečna žena je srednje in šibke postave, oblečena * navadno obleko. Kdor bi o njej kaj vedel naj javi policiji. Žensko so hoteli ubiti. Ko se je nek1 naš naročnik vračal preteklo sredo zve-čer iz mesta proti Kamnici, je naletel n3 Koroški cesti na dogodek, ki nam ga i* opisal takole: Pred hišo št. 90 na Koroški cesti je stala gruča ljudi, ki je kričal* in se prerekala med seboj. Ker sem sliša* besede im grožnje: »Ubiti jo moramo! Daj nes mora biti njena smrt!« sem vpras® nekega moškega, kaj naj vse to pomen1' Mož mi je povedal, da pričakujejo n# ubogo žensko, ki ji pretijo s smrtjo, k®* jih je baje izdala policiji, da žive nemoralno in da se v njihovem stanova11® zbirajo prostitutke, ter uganjajo prave orgije celo vpričo nedoletnih otrok. K® sem se zgrozil nad vso zadevo, sem ji'1 naglih korakov ubral proti Kamnici jn sklenil, da vam sporočim in opišem 1* dogodek iz kulturnega Maribora. Zasačen tat koles. Včeraj popoldne J’e celjska policija prijela nekega Matijo P®* slončeca, ki se je vozil na kolesu, pa m imel predpisane prometne knjižice. Kol° je imelo evidenčno številko 9.751 in'j* bilo 22. m. m. ukradeno gostilni čari0 Karlu Trofeniku v Mariboru. Policija $ Poslončeca aretirala', kolo pa mu zaplenila. Drzen nočni vlom. Preteklo noč okrog 3. ure zjutraj je opazil stražnik, ki jePa' truliral na Zrinskem trgu, nekega moškega, ki je nesel precej težek zavoj. Ob slabem svitu je opazil tudi, da1 se je mošk1 zelo nervozno in sumljivo oziral okoli Ko ga je pozval naj obstane, se je spusti1 v beg proti parku. Stražnik je oddal 2* bežečim nekaj strelov, ki so preplašili znanca, da je zavoj odvrgel in pobegu”' Kakor so pozneje na policiji ugotovili, bilo v zavoju usnje in precej podplat^ v skupni vrednosti okrog 2.000 Din. ki * bilo ukradeno iz Vukašinovičcve debv' nici v Maistrovi ulici. Vloma je bil tak® osumljen neki Vukašinovičev i>omo2® Janko Š., kateremu je bila služba odPa' vedana. Pri zaslišanju je stražnik pomo®' nika spoznal. Tudi se je pomočnik P daljšem oklevanju vdal in priznal, daj ukradel usnje, ker se je hotel na ta n»cl! preskrbeti za nekaj časa, ko bo brez PjJ sla. Policija je aretiranca izročila sod1' šču, ukradeno blago pa vrnila lastnik11' Z loncem po glavi. V Orehovi vasi s1 se včeraj sprla poljska delavca Ludvl, Kikl in njegov tovariš, ki je Kikla uda1 v prepiru z nekim železnim loncem tak hudo po glavi, da mu je počila lobafl13, Kikla so spravili v bolnišnico. j Z drevesa Je padel včeraj v PoČeho*. 21-letni viničar Mirko Šal ec in si zl0® desno roko. Zdravi se v bolnišnici. ^ Vremensko poročilo mariborske w ,\ orološke postaje. Davi ob 7. uri je ka° toplomer 15.2 stopinj C; minimalna tefl£ peratura je znašala 14.1 stopinj C; bar. meter je kazal pri 68.5 stopinjah 744-1 reduciran na ničlo pa 742.2; relafiv1L vlaga 74; vreme je tiho in oblačno: vl menska napoved pa pravi, da bo vre® spremenljivo. . Drevi ob 18*30 na IgrlSiu S. K. Rapida Raoid (Dunaj) Raoid (Maribor) Ob vsakem vremenu! Avtobus vozi z Glavnega trga do V M a r i bor u, dne 4. VIL f<933. Mariborski *VEC*ERNTK« Jutra Stran a Obmejno pismo s Kobanskega ZAGOTOVILO IN VABILO. VSAJ 30. JULIJA NA KOBANSKO PLAN! ■'Spoštovani gospod urednik! Mnogo si pizadevate s tem, da večkrat pišete o fasi meji, osamljeni in zapuščeni. Hvala Vam in vsem onim — žal redkim — prijateljem, ki čutijo z nami! IJes je, da položaj danes pri nas na anskem ni rožnat, res je, da spremenjeni politični položaj v tujini upliva p1 naše ljudi, da v brezsmiselnem fata-od tam pričakujejo odrešenika in Jnika v boljšo bodočnost. Res pa je % da vsi zavedni in narodni mejaši Pncakujemo pomoči in odrešenja edino z našega gospodarskega in kulturnega Središča - Maribora! ^ niesec maj in junij smo z veselo strpnostjo pričakovali večkrat napove-anie m zopet nepričakovano odpoveda-e pohode nacionalnega Maribora k ko-«anskemu^ patronu Sv. Duhu na Ostrem u. Na žalost vedno zaman! Res je pogajalo tu in tam vreme, kar je za ob-venrf6 'zlete vedno dobrodošel izgovor, ist ^ 36 dudno> da.se pohorski domovi kakCaS-° lomi^° od prenapolnjenosti. Ni-0r jim tega na zavidamo, saj so prav tako planinski kot mi, zavidamo jim le, da smo mi danes še vedno v ogroženem ozemlju, dočim so oni precej boj v zaledju- Pa mislimo rajše v bodočnost! Obljuba dolg dela! Pohod mariborskih društev na veliki obmejni tabor pri Sv. Duh u pričakujemo to poletje. Stvar Mariborčanov je, da določijo spored in ostalo. Morda' se bo do nedelje 30. julija (ko še ni napovedanih drugih prireditev), uresničila misel nove Čiri®-Meto do ve šole v sosednem Gradišču? Izlet v Gradišče in k Sv. Duhu bi bil najlepša manifestacija za skupne težnje Cirilmetodarjev in narodnjakov iz Maribora in vse Dravske doline! Zlasti bi bili dobrodošli bratje Sokoli in strelci! One, ki imajo čas in dobro voljo, pa vabijo kobanske postojanke na stalne obiske! Vedite, da v vsakem vašem obisku vidimo vaše zanimanje za obmejne kraje, za katerih nedotakljivost manifestirate! Le ob izrazih vaše resnlč ne vzajemnosti se bo krepila narodna zavest in odločnost vaših vdanih kubanskih mejašev! Se nekaj k raznarodovanju na meji Ker V OBRAMBO NAŠEGA OBMEJNEGA UČITELJSTVA. sVobn/*°3*‘n° na sta^ŠČu> ie na§ 'ist ga i^0 glasilo vsega našega obmejne-mis,J' ® *ma zato vsak, kdor dobro prj,’’ l^vedati v njem svoje iskreno, ne-obia m mnen^e» sm0 v Petkovi številki dov • notico nekaj k raznaro-a'niu na meji«. Pričakovali pa smo, na ——*» * — - ^ ^ ________________ stj bo na ta izvajanja oglasil kdo zlia-Ve,lz Vrst obmejnega učiteljstva in po-jj ^ Piscu omenjene notice in javnosti, zgnln 6 V resn^c'1 na' meji- To se ni •0^ . o, zato smo se sami obrnili na g. ^ fajnega šolskega nadzornika Tomaži-• našega odličnega obmejnega nacional 8a delavca in poznavalca obmejnih stv^er’ P05®^110 Pa dela našega učttelj- ja^.osP°d nadzornik nam je na to vpra-Je iraid odgovoril ih zatrdil, da je pi-naf.^nienjene notice govoril gotovo bo-teji 'de, da pa dela našega obmejnega uči-SeJstva prav gotovo ne pozna. Časi, ko «a if n^itelj zares kazensko nastavi! j, kaki. obmejni Šoli, so že davno minili. imamo povsod na meji — skoraj 0j^z izjem — odlične ljudske vzgojitelje, ^en©m pa tuj} neumorne in neustrašne . r°dne delavce. Nekateri vrše v tem c^ru uprav misionsko delo, drugi pa so je pravi mučeniki. Njihova edina napaka ^hiorda to — če ni v resnici le vrli-da svojega dela ne obešajo na ve-V ^Von- Ti naši vzgojitelji ne delajo le le 3- marveč prav tako tudi izven šo-Vij. Koliko Sokolskih društev so ustanovi.111, so jim vedno vodniki in najboljši ^Vci! Koliko so pripomogli k razvoju nacionalnega društvenega življenja sploh, kako so dvignili prosvetno in gospodarsko delo, kako razbili tujo razdiralno agitacijo s strani naših subverzivnih elementov in agitatorjev iz sosedne države! O tgm bi se dale napisati knjige, a zadostovalo bi že, če bi se imenovala samo nekatera imena. Piščeva trditev, da naše učiteljstvo ne dela tako kakor n- pr. litijsko na Kranjskem, je absolutno netočna. To velja prav tako tudi glede mariborskega učiteljstva, ki je ustanovilo več dobrih pevskih zborov šolske mladine in priredilo letos več šolskih izletov v obmejne kraje. Vendar so razmere v mestu drugačne kakor na deželi in ima zato mestno učiteljstvo drugačne naloge in drugačen delokrog, kakor podeželsko. Toda tudi te naloge niso zato ni manj pomembne. Na naši meji imamo tako učiteljstvo, ki je v vsakem oziru na mestu, dasi ne prejema za to nobenih nagrad in nobenih odlikovanj. Ptuj Pevski zbor »Šestnactka« jz Olomouca v Ptuju. Pretekli petek je obiskal naše mesto sloviti pevski zbor »Šestnactka« pod vodstvom g. dr- Bohuša Vybirala. Naše mesto je drage brate pevce sprejelo nad vse prisrčno. V mestni posvetovalnici je izročil g. dr. Vybiral mestnemu županu krasno izdelano sliko z napisom »Zvestoba za zvestobo!« kot darilo občine mesta Olomouca. Popoldan so si dragi gostje ogledali Vurberk, zvečer pa nastopili v dvorani Glasbene Matice, kjer so s svojo pesmijo osvojili srca vseh navzočih. Njihov obisk bo ostal Ptujčanom v trajnem spominu. »Modri vlak« v Ptuju. Včeraj je Ptuj slovesno sprejel potujočo kmetijsko razstavo. Vlak je privozil na kolodvor ob 8. uri. Sprejema se je udeležila velika množica občinstva z zastopniki oblasrtev na čelu in šolska mladina. Prvi pozdrav je Izrekel župan g. Lado Jerše, drugega pa predsednik okrajnega kmetijskega odbora g. Žunkovič. Zahvalil se je g. inž. Lukman. Nato so bila v mestnem gledališču filmska predavanja, zadnje pa še v kolodvorski čakalnici. Davi je odšel vlak v Ormož. Od strele zadet ostal živ. V Loki je na poti iz Maribora domov na Hajdino u-darrla strela v 231etnega posestniškega sina Mirka Žnidariča, ki je vedril pod neko streho. Fant se je zgrudil ožganpo iglavi in hrbtu nezavesten na tla. Poklicani šentjanški gasilci so ga z umetnim dihanjem obudili k zavesti in prepeljali v ptujsko bolnišnico. Aretiran tat kolesa. V nedeljo je bilo v Ptuju ukradeno Francu Pihlerju od Sv. Andraža v Slov. gor. kolo, policija pa je tatu, brezposelnega organista S. R. z Vrhnike že izsledila in aretirala. Milijardo mark za nova stanovanja. Od leta 1929. je investirala berlinska mestna občina v gradnjo novih stanovanj milijardo mark. S to vsoto je bilo zgrajenih 160.000 novih stanovanj, od katerih je 27-000 last mesta samega. To milijardo mark je zbrala občina z davkom na stanovanja, ki so gia plačali v enaki meri hišni lastniki kakor najemniki. Denar na račun tega davka se uporablja deloma za zidavo stanovanjskih hiš v mestni režiji, deloma pa se poseduje raznim' društvom v isti namen po zelo nizkih obrestih. Drevi Rapid (Dunaj):Rapid (Maribor) Moštvo avstrijskih irrtemaciouafcev bo drevi ob 18.30 pokazalo svojo veliko nogometno umetnost. Menda zlepai ne najdemo moštva v katerikoli državi, ki bi bilo sestavljeno iz samih reprezentantov. Dunajski Rapid se lahko ponaša, da ima v svoji enajsterici igralce, ki so že večkrat zastopali avstrijske barve. Kaj .to pomeni, lahko presodi vsakdo, ki ve, kako veliko zbiro izvrstnih dunajskih nogometašev ima avstrijski zvezni kapetan. Ni čuda, da je postal Rapid povsod popularen in ga vabijo na vse strani. Povsod, kjer je go- stoval ta odlični dunajski profesionalni klub, je zapustil najmogočnejši vtis in kritike so ga stavile ob bok najboljšim angleškim moštvom. Dunajski Rapid nastopi drevi v kompletni postavi proti 'mariborskemu Rapidu. Tekma bo ob 18.30 na igrišču SK Rapida, in sicer ob vsakem vremenu. Sodil bo g. dr. Planinšek. Opozarjamo občinstvo, dai bo k tekmi vozil avtobus z Glavnega trga do igrišča Rapida. Mednarodne rokoborbe. Sinoči je Ga-tcheau zmagal v prostem stilu nad Orszowskim, odločilna med Mrno in Bog-nerjem pa se je končala z zmago Mme. Drevi ne bo rokoborb, in sicer radi nogometne tekme na Rapjdovem igrišču. Jutri, v sredo pa se 'borita za prvo, oziroma drugo mesto Gatoheau in Mrna.za tretje mesto pa Orezowski in Bogner. FC Kolin v Gradcu poražen. Češkoslovaški amaterski prvak FC Kolin, ki je premagal prejšnji teden našega državnega prvaka Concordia s 6:2, je bil v nedeljo v Gradcu poražen od Grazer-Sport-kluba v razmerju 3:1 -:0. Motosekcija »Perona«, Maribor, priredi v nedeljo 9. t. m. (če bo slabo vreme pa 16. t. m.) II- lov na lisico. Udeležba lova je dovoljena za vse ljubitelje moto-sporta, in sicer za člane in nečlane (goste). Prijave sprejema do vključno 5. julija do 18. načelnik motosekcije Oton Črepinko, Maribor, Meljska cesta 2. Prijavnina znaša za člane in nečlane 10 Din. Poznejše prijave se sprejemajo samo z dvojno prijavnino. Start lisice z Glavnega trga ob 14., start lovcev pa z Glavnega trga ob 15. uri. Lovci se morajo javiti pol ure pred startom vodstvu na Glavnem trgu. Sokolstvo Javni nastop sokolske čete pri Sv. Marjeti ob Pesnici. V nedeljo 9. trn. popoldne ob 15. uri priredi sokolska četa pri Sv. Marjeti svoj letošnji javni nastop. Nastopili -bodo člani in deca, sosedna društva in vojaki. Vabimo vse sokolske edinice in ostala narodna društva, da organizirajo čim številnejšo udeležbo te prireditve ter s svojo navzočnostjo ete-jo mladi in Židani četi moralno podporo in novih vzpodbud za nadaljoo sokolsko delo. V nedeljo na veselo svidenje prbSv. Marjeti. Zdravo! Sokol Maribor III. Tehnični: ocfcor'Sokola Maribor Dl. prost starše moške in ženske dece, ki je telovadila pri nižjihin višjih oddelkih, da jo zanesljivo pošljejo jutri v sredo ob 14. urina letno telovadišče. Če bo slabo vreme, naj pride deca v I. razred krčevinske šole. Moški in ženski naraščaj naj se zbereta poiaošte-vitoo jutri v sredo zvečer ob Z. uri, člani in članice pa ob 8. uri ma letnem telovadišču. Udeležba najstrožjo obvezna. »Kdor se pozivu ne bi odzval, bo črtan. Seja župnega PO. Jutri ob 17. uri bp.v župni pisarni važna seja župnega prosvetnega odbora. Odborniki, pridite vsi. Zdravo! Most izdale Šča • tri ure je bife mala družba letovi-v Bp6V tta pro^ vr^u Rtfflu, ki leži ga š^Hskih planinah. Iz velikega gorske-v°dnj!^a sExcelsiorja« so se napotili z Ta vu °m Hoferjem že ob petih zjutraj. str i« vodil skozi smrekov gozd, po S*,1*1 bližnjicah do visokih skalnih breste«.1^® Wassa, ki dere grmeč po ne-zna*r slapovih v dolino. Vodnik je dal izbi-^nje 23 biftek. Kraj, ki so si ga za odmor je bil gol, divji in nje-n°; je 'zvenelo nekoliko skrivnost-Tu Verrats Brucke!« (Most izdaje.) Ve telesno, saj mu je lahko poslala televizJ ‘ no svojo sliko, da jo je videl prav tal® kakor da bi stal tik pred njo. Videla J pa tudi ona njega in ugenila njegove n"' sli. Prav nalašč si je tudi izbrala 011 prastaro pesem zaljubljenih deklet te mu jo zapela. Prepričana je bila, da n!®' nega besedila ne bo tako zlepa izvede* ko pa je pozneje opazila njegov obis pri Astisu in prisluškovala njunemu P®' govoru, je spoznala, da se je prenagli Astisovih slovenskih besed ni razu®1** la, vendar je točno vedela, da mu ie. njimi obrazložila vsebino njene peslD1, Pazljivo pa je prisluškovala tudi njo®®* inu nadaljnemu pogovoru, ne da bi b« Astis ali Doljan to le slutila. Niti AstlS> ki je bil v skrajno zaupni službi zunan^ ga urada vlade in je bil že večkrat P0" verjen s tajnimi posli na površini zern*ie! ni vedel, da obstojajo aparati, s katert® se da prisluškovati pogovoru brez vs* kih oddajnih priprav, še manj pa se f® je seveda sanjalo, da bi mogla obstoj5 priprava, s katero bi se dale čitati 2'0, veške misli celo na razsežne daljave- (Se bo nadaljevalo-^ Zgodovina hiše KJE 90 NASTALA PRVA ČLOVEŠKA DOMOVJA IN KAKŠNA SO BILA- Nesporno je, da je prišel okus elegantne arhitekture z vzhoda, zakaj Grki in Rimljani so imeli prve čase kaj preprosta in skromna domovja. Šele veliki osva jafci so si začeli po vzorcu sijajnih vzhod nih palač postavljati domove zase in za svoje družine. Prva patricijska hiša je imela samo en prostor, ki je bil zgrajen v pravokotniku in je dobival svetlobo od zgoraj s-strehe. V tem prostoru, ki se je imenoval atrij, so stale samo postelje, po stenah pa so viseie slike domačih bogov. Pozneje so si napravili poleg atrija še vestibuii, kamor so se umaknili domačini, kadar so v hišo prišli gosti. Okus in razkošnost pa sta se po malem razvijala in tako so začeli počasi dodajati atriju in vestibulu še stranske sobe, ki so bile odmenjene za oddih in počitek. Atrij je bil tiste čase določen samo za obede in sprejeme, bil je torej nekakšna obednica. Hiša je še vedno imela eno samo ploskev. Okna in vrata so gledala na notranja dvorišča, ki je bilo izpremenjeno v vrt, včasi je pa imelo tudi umetni bazen. Dvorišče je bilo tlakovano s kame-nitimi kockami. Kakor hitro se je pokazala pri hiši potreba za služinčad in je bilo treba tudi zanjo dobiti prostora, so začeli misliti na zgradbo enonadstopnvh domov. Takšnb nadstropje ni bilo nič kaj pripravno in je bilo prvotno samo nekakšna shramba za razne predmete in pa stanovanje za sužnje. Bil je to pravi kurji hlev brez svetlobe. Imovitejšl ljudje so si pričeli pozneje graditi po istem načelu prostornejše domove s posebnimi sobami za žene, otroke, moške in za služinčad. Nadstropje, ki Je bilo določeno za-skladišče, je bilo hkrati tudi jediina shramba. V podzemlju pa so imeli shranjeno pijačo. Kesneje so začeli misliti na prostor za konje in so je'i graditi hleve. Revnejše prebivalstvo se je počasi naseljevalo okoli patricijskih hiš, ker je pa bilo delo drago, se je pričelo združevati v skupine in si je skupno gradilo domove z več stanovanji, ki so bila ločena drugo od drugega. Iz te potrebe se je rodila skupna hiša, pozneje pa hiša v več nadstropij, ker je zavzemala manj prostora. Te prve hiše so bile v prizemlju zgrajene iz kamna, nadstropja pa so bila lesena- Do dvanajstega stoletja so hiše dobivale povsod svetlobo z dvorišča. Pozneje so pa odmenili dvorišča samo za potrebe služinčadi. Hkrati se je pokazala tudi potreba, da so hoteli Videti, kaj se 'godi zunaj. In hiše so začele gledati na ulico. Polagoma so pričeli hiše, ki so bile dotlej po ulicah ločene druga od druge, graditi drugo tik druge. V dvanajstem stoletju so pričeli tudi že zaljšati hiše na strani, kjer so okna gledala na ulico, z risbami in drugimi okraski. In to je Še dandanes tako. Umetnost se je jela polagoma porajati. Pod Ludvikom XIV. so hiše banalizirali, to je, prenehala je biti samo stanovanje za eno družino. Ljudje so pričeli posnemati običaje na dvorih in so jeli sprejemati pod svojo streho po več članov iste družine,, pa tudi tujce-goste. Zdaj je imela hiša že tudi po več nadstropij in celo sobe, ki so jih, popolnoma opravljene, oddajali ljudem, ki so bili družini Čisto tuji. Od tistih, dob je zgodovina hiše precej podobna današnji. Ni več tako originalna in torej tudi ni več tako zanimiva. Razbojniške orgije za občinstvo. V okolici Pečuja na Madžarskem so oblasti prijele v hribovju Mečku večjo razbojniško tolpo, ki je dolga leta ogrožala vsa bližnja mesta- Preiskava je ugotovila, da je sodelovalo pri zločinih te bande mnogo znanih osebnosti iz mesta Pečuja. Doslej je bilo aretiranih 520 oseb. Nekaj jih je bilo po zaslišanju izpuščenih, večina pa je ostala v zaporih, dokler se ne bo podrobno razčistila vsa zadeva. Poglavar tolpe je priznal, da so bile prvotno v omenjenem hribovju samo tri roparske tolpe, ki so se pozneje fuzioni-rale. Nadalje je priznal, da so prejemali razbojniki od bogatih in uglednih pečuj-skih osebnosti velike vsote denarja, da so jih pustili sodelovati pri groznih orgijah, ki so jih prirejali v nepristopnih gozdovih. Njihove žrtve so bili v prvi vrsti mnogoštevilni ljubezenski parčki, ki so zašli na sprehodih v gozdove. Razbojni- ki so jih napadli in so potem zlorabi!5 uboge ženske kar na veliko. Ker se j vsaka žrtev bala javnega škandala. v.\ seveda molčala m le tako so se zloc' nemoteno nadaljevali vse dotlej, da ' neka nesrečnica ovadla zločince in ni'® ve propadle pomočnike. Tihotapska »podmornica« na Visli- Po vesteh iz Gdanskega je policija5'^ čajno odkrila na Visli majhno ladjico, * je bila povsem podobna pravi podmof®\ ci- Te ladjice so se posluževali tihotaPjj za vtihotapljanje čistega špirita. Na je policija zaplenila večjo množino ga alkohola. Gandhi ne more več brati. Po vesteh iz Bombaya so zdravniki * gotovih pri voditelju Indijcev Mahat-Gandhiju popuščanje očesnih živcev so mu zato priporočili, naj sam več ® čita in to niti ne z očali. Gandhiju, ki ® . če biti vedno točno informiran o tekoč dogodkih, čita sedaj njegov sin, ki se ' nedavno oženil, vsak dan po nekaj časnike. Ruska ekspedicija na Kamčatko. Te dni bo odpotovala na Kamčatko tf. va sovjetska znanstvena ekspedicija,, šteje 8 članov, od katerih bodo 3 pr8*, mili na Kamčatki. Cilj, ki ga namer5 doseči odprava, je okolica vulkana Av. * ča. Mimo tega bo ekspedicija geolog proučila vsa gorovja na Kamčatki. K®1'* lu za njo pa bo odpotovala iz Leningr® še druga ekspedicija, ki ima nalogo Pf iskati greben pogorja Karataua. Mali o Rasno IMENOVANI J. HERIC izjavljam, da nisem več član Gasilnega društva ter da nisem upravičen več sprejemati nobenih prispevkov. 2449 RADI OPUSTITVE TRGOVINE oblastveno dovoljena razprodaja. L. Ornik. Koroška cesta 9. Izrabite to Izredno priložnost! 2307 GAMBRINOVA DVORANA. Najlepši senčnati vrt v Mariboru. Vsaki dan koncert. Ples Vedno sveže Tschcligi-jevo pivo, dobro vino, prvovrstna domača kuhinja. Abonenti se sprejmejo. Hrana tudi na dom. 2373 PODPISANI PREKLICUJEM vse klevete, kt sem jih iznesel o g. Josipu Pečečniku, na-redniku-vodniku I. klase v Mariboru, ker so iste neosno vane in neresnične. Zahvaljujem se g. Pečečniku, da je odstopil od sodnega postopanja. Kalunder Bogomir, del. drž. žel. Maribor. 2438 Sobo odda PRAZNO SOBO s posebnim vhodom, oddam v najem. Kettejeva ul. 28. Kupim HRANILNO VLOGO poljubnega tuk. zavoda kupim. Ponudbe na upravo lista pod »Gotovina«. 2467 lokal VELIKO KLETNO. BETONIRANO SKLADIŠČE takoj oddam. Vprašati Prešernova ulica 18. L. vrata 6. 2455 ODDAM V NAJEM LOKAL na Glavnem trgu, pripraven za trgovino ali obrt. Naslov se izzve pri upravi »Večer-nika«. 2452 Prodam PRODAM MALO. NOVO STISKALNICO na ročaj za vso sadje. Natančneje se izve pri naslovu: Uršula Koban. Rače 54. 2450 PRODAM HIŠO, Stanko Vrazova ulica 13, Pobrežje. 2446 OTROŠKI VOZIČEK. dobro ohranjen na prodaj. Praprotnikova ulica 16. 2439 UO Lepa knjiga -J najlepše čarilo! Priporoča se knjigarna TISKOVNE ZADRUGE, MARIBO? Aleksandrova cesta ^ Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja In urednik: RAD1VOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru