—    73
Slovstvene stvari.
Mrvice slovniške in slovarske.
2.
Starejše slovenske slovnice uče, da Z, kjer začenja zlog, ima svoj pravi glas. Ni torej čuda, da se starjim nam, ki smo svoje oči po tem uku navadili tako, de-lalen človek zdi biti vreden ne hvale, temveč palice (dela — len). Poznejša slovnica res nasproti veleva l pred obrazili-ec, en citati za v, češ, da je napačno pisati tukaj v namesto L Ali smo starji zopet nekoliko bolj trdi in nepreučljivi, sosebno kedar stojimo pred golo trditvijo  —  brez dokaza.
Drugi Slovani pišejo besede tako, kakor jih izgovarjajo. Slovenci pa smo se bili — morebiti največ drugih Slovanov — zbali ter smo od nekdaj pisali na pr.: bil, bila, bilo, in ne: biv, bila, bilo (kakor bi po hrvatsko-srbskem zgledu bilo). No ni dobro zarad same etiraologijske razvidnosti biti predoslednim ter stvari, — ako bi tudi prav gotova bila, kakor ni, — tirati do zadnje zareze , zlasti ondi, kjer se tudi v izgovarjanji vjemljeraoz drugimi Slovani. In zares, kdo sme pogrešek očitati pišočemu po resničnem izgovoru: delaven, delavec, v tem ko ima i staroslovenščina (poleg primerov na drugo vodečih) besede: pitavec, pištodavec (in dokaj drugih z ,,davee" zloženih), pevec, pivnica, rosodaveh, — ko ima srbščina besede: ležavkinja, livnica, nate-zavica, padavica, puzavac (plezavec), rukostavnik, sija-vica i. r., — ko ima češčina mnogo takih besed, kakor je: krkavec; — ko celo Hrvatje že kujejo novinke, kakor je: vladavina za Regierungssvstem, uvidjavnost za Einsicht! Mislim torej, da bode lahko mirno spavai, kdor s teh razlogov po Metelkotu piše: -aven , even, iven. Kaj pa vendar, ko bi se poprijeli tega-le pravila, da se l pisati mora v pravih od samostavnikov na -ilo izvedenih pridevnikih, na pr. plačilni list, pravilna pisava, cedilni obod (obod od cedila, kakor bi najbrže rekel Slovenec neknjižnik), kadilna cena (cena kadilu), perilni zapisek, mazilni, motovilni, ogiedalni, omelni itd., kakor pišemo: obilen, silen, a pri drugih takih pridevnikih, katere sosebno iz aktivnih glagolov radi obrazu-jemo in ki so nekam podobni deležnikom, da se zaradi razločka piše vt na pr. kadivni papir (primeri Vukov kadivni oltar)?
A kar se zlasti tiče besed: delavec, delaven, naj se z v pišejo tudi zato , ker staroslovenščina ima pridevnik: delav, -va, -vo, iz katerega jima utegne biti postanek. Vsakakor bi se l samo tedaj res moral pisati, ako bi na pr. beseda delavec bila postala iz par-ticipa delal ter bi se je držal neki pojem preteklosti, kakor vemo, da se je ne drži ni malo.
Veljaven (kakor: državen) in ne velja len pišem še tudi za to, ker meni ta pridevnik neposredstveno izvira  od   samostavnika  veljava,   — in   da   je   veljava
74  
pravilne oblike, pričajo: država, kričava (staroal.), rae-Ijava (srb.) itd.
Ta velika ljubezen do la} ki so jo nekateri zdaj jeli razodevati, zavedla je zopet druge jaedouke, da pišejo celo: s t o p i 1 s i namesto: stopivsi, ter utegnejo še kdaj tudi kralje mleko piti mesto kravjega.
Reklo seje prej, da so pridevniki: a ven, iven, nekako podobni participom ta -oč, eč; vendar tako daleč, mislim , ne sme se iti ž njimi, da bi pred sabo imeli od sebe zavisnih samostavnikov, kakor na priliko stoji v neki novi knjigi: „ker je obe elektriki ločilni zrak slab provodnik (mesto: obe elektriki ločeči zrak). V drugih slovanskih jezikih je malo takih pridevnikov, vendar imajo Poljaki: dzialalni , užywalni , jadalni (z neprečrtanim l) in Rusi pravijo : povivalnaja babka (Hebamme, z enakim t).                               (Dal. prih.)
Slovstvene stvari.
Mrvice slovniške in slovarske.
(Dalje.)
3.
Znan je razloček med prednicama pre- (uber-) in pro- (durch-), ki se z njima seatavlja sila glagolov. Drugi slovanski jeziki razen poljskega imajo še prednico pro, a pri nas umira ter se sliši samo v besedi: pr6daj (na prodaj), k večjemu še v besedah: prostor, prorok, vendar že rajši pravijo: prestor, prerok, predati, in Poljaci so jo popolnoma izgubili. — Pomisel: z enega na drugo mesto, tak6 je različna od pomisli: skozi katero reč, da bode znanstveno obdelovanje reči res težko izhajalo brez prednice pro-. Drugo je: preskočiti jarek, in drugo: preskočiti obroč (skočiti skozi obroč), kakor lahko rečeta Čeh in Rus. Tako ima Vukov rječnik: probiti burcfcfc&Iagen, prebiti jerfdjlagen, prolomiti bur<$brea;en, prelomiti enr$wetbred?en, propustiti burcfclafifen, prepustiti iibcrlaffeit; tako tudi staroslovenščina: prohoditi skvozž dve gore, in prehoditi ot mesta na mesto itd.
Ne hoteč prorokovati, bode li se kdaj pri nas oživilo , kar je odmrlo — dasi ni nemogoče, — svetoval bi jaz tako, da se pro ohrani , kjer ga še imamo, a vnovič da se vvede samo tam, kjer gre za izraz pojma: iti skozi kaj, spraviti stvar skozi stvar, in kjer bi zlasti glagol s pre začet bil lahko dvoumen. Povsod drugod zdržujmo se novotarije, ker je nepotrebna. Čemu da bi pisali: progovoriti, probuditi (kakor nekateri že res pišejo),  prolivati kri,   propiti grunte,   proi-
82
-----   83-----
grati denarje, ko imamo svoje glagole: pregovoriti, spregovoriti, prebuditi, prelivati, zapiti, zaigrati?! Pišimo rajši kar čisto srbščino ali pa češemo!
Sosebno je nepotrebno in nekazno odstopati od do-zdanje navade v pisanji besed: premeniti, premena, premenljiv, ki so jih nekateri velecenjeni in preza-služni pisatelji jeli pisati s pro-. Prvič, narod govori: premeniti, drugič, tak6 je tudi logično, ker tukaj ne hodi za prohod skozi kako stvar, marveč za prehod z ene oblike na drugo, za prestop iz enega v drug stan, za prenaredbo, predrugačbo; tretjič ima staroslovenščina po Miklošiči v največ virih: premeniti, premenjati, prdmena, in samo v enem: promena, ter je Cehom in Rusom oboja oblika znana. Srbščina ima res samo: promena, promeniti; ali zakaj bi se prav tukaj dajala prednost srbščini pred staroslovenščino, zakaj bi jo dajali tisti, ki brez ozira na srbščino pišejo: lastnostij, bodočest, ja je gledal, vnenjest, poprejšnjest itd. *)
(Dalje prihodnjič.)
•) To brezmerno predrugaČevanje je tudi nevgodno narodnemu napredku, ker ljudi bega in jim kali veselje do novejših izdelkov, slovenskega slovstva. O, da bi, sosebno kar je mlajših prebrisane glave, tako neplodno presukavanje oblik, — o čemer smo gori navedli nekoliko primerov, — prepustili vrednemu tega imena „jeziko-brodju" ter držeč se pisanja, kakorsno se je večini slovenski priljubilo, rajši iskali cene in veljave v tem prizadetji, kako bi svojim v Čistem jeziku pravilno osnovanim spisom dali pravi klasični lik, kako bi jih ubrali na vse strani po zahtevu blagostne simetrije ter navdahnili jim prikupljivo milino! Res bi bila naloga zlasti znanstvenih zavodov prednjaČiti, kakor pravi Hrvat, v taki vzoriti pisavi , in prepušča se sodba sprevidnim, je li povsem dostojno, na pr. Matice naše, Če v njenih razdatkih piše eden : ne bil, drugi: ni bil, tretji: nij bil; eden: jena hči, drug: njena hči; eden: minuta, drug: mioota fnatvora?); eden: spregovoriti, drug; probuditi; eden: Žoln, drug: čolen; eden: za očetom, drug: za 0Č0; eden: osvobodjen, drog: učinen, naklonen, tretji zopet: mlade z en (Slama, hočem reči: Slava izumitelju i posnemateljem!) itd.
__   90   ___
Slovstvene stvari.
Mrvice slovniške in slovarske.
(Dalje.) 4.
Nekateri so jeli  pisati:   moraličen,  mor a lic do stališče.
___   91    ___
To je že po vsi pravici šibal gospod, kateri „No-vicam" iz Gorice dopisuje, vendar brez uspeha, kakor je podoba.
Nedavno smo zopet našli v nekem časniku stavek:    J Moralično, dasiravno ne formalno, smo dosegli svoj namen.    ] Zakaj se ni pisalo še: formalično?    Ne bila bi napaka    ( ni večja ni manja.    Odkod se je vzela tukaj končnica:    { cen?  Moralen, -lna, -lno edino je pravilno.  Prav    i tak6 je tudi   napak   pisati:  metrična mera,   o kateri bode še mnogo govoriti in v kratkem. Tej novi (prvotno francoski) meri je za jednico vzet meter, beseda sicer grška,  katero  pa   bodemo po nase sklanjali,   namreč: meter, metra, pridevnik torej : metersk, ali morebiti tudi: metroven. Toraj: meterska mera.   Končnica -ičen v tujkah vodi nazaj najraje do končnice: i k a,  ter je na svojem mestu samo tedaj,   kadar  iz  te pohaja;   na pr. metrika, torej: metrično pravilo (prozodijsko), logika — logičen, politika — političen, matematika — matematičen, tudi: klasik — klasičen itd.
5.
Kaj je besedica: jeli? Morebiti zgolj vprašavnica? Ako pogledamo v staroslovenski in Vukov srbski slovar, najdemo, da ni.
Zložena je marveč iz glagola: j e in vprašavnice: li; torej bodemo, rabeč li, rekli v zdanjem času: sem H, si li, je li, smo li itd., a v preteklem času: sem li bil, si li bil, je li bil, smo li bili itd. Napačno je torej: Jeli ste zdravi? in tavtologija je: jeli je tvoj brat domŠL. Logično bi moglo to biti samo, ako bi se primislil še veznik: da, namreč: jeli da je (tfl eL fo, U§ —).
Niti se je ogibati naše stare vprašavnice: ali, ker je res povsod v narodu, in ker jo tudi pozna staroslo-venščina, ki ima: a ili? in pa: ali? in s srbščino vred se tudi: da li? No poreče kdo: Kak6 da se tudi v hrvatskih listih čita včasih: jeli je bio? To bode naj-brže odtod, ker je i pri Hrvatih več piscev, nego temeljitih znateljev slovnice hrv.
Še nekaj. Vprašavni li mora stati brž za glagolom in tudi brž za besedico bi, ter pred zaimkom se, kadar je glagol povračaven. Torej: Smem li se zanesti? in nikoli ne: se li smem zanesti? Vendar more li se verjeti kaj tacega? in ne: Vendar se li more verjeti? Ne bi li se dalo? in ne: ne bi se li dalo? Red: se li smem? tak6 je protiven slovanskemu jeziku, da bi se brez straha izgube lahko razpisalo tehtno darilo temu, kdor bi kaj tacega drugod našel. Pa mi odvrne kdo: neknjižni Slovenec tako govori, torej ide za opravičeno lastovitost ali svojstvenost našega jezika. Ni verjeti, ampak verjetnejše je, da se to sme pripisati tujemu, zlasti nemškemu vplivu. Nemec ne more začeti stavka z glagolom, ter potrebuje breznaglasnice s kraja, na pr.: eL roar eimnal etrt $omg, cr roar itd. od tod izvira i naša navada, ker je drugi slovanski jeziki ne potrjajo.
6.
Včasih se najde v kakem slovenskem listu: žrto-vati za opfern, kar je pogrešno. Pravilno se piše ta glagol, brez katerega skoraj res ne moremo izhajati, žrtvovati od samost. žrtva (starosl. in rusk.), tako tudi žrtvenik, požrtvovaven itd.
7.
Večkrat se pogrešno piše sč, kjer ima s biti, na pr. manjščina mesto: manjšina ali manjina. Odkod bi se tukaj vzel sč? saj v besedi: manjši ni duha ne sluha od kakega sk ali st. Nasproti pa: slovenščina, od slovenski.                                                   (Dal. prih.)
___   99   ------
Slovstvene stvari.
Mrvice slovniške in slovarske.
(Dalje.)
8.
Kdor kaj več pisari, dobro ve, kako smo Slovenci v partikulah siromašni, in kako so dostikrat okorne te, kar jih imamo. Na pr. za aud) imamo samo tudi, in fo tt>ot)t, a(L au<$ izražujemo precej nespretno, na pr. tako Peter kakor tudi Pavel, ali pa, kakor Peter, tako tudi Pavel.
Tu nam je na ponudo veznik t, katerega bi tudi sploh za unb smeli rabiti namesto omuljenega in.
Po zgledu staroslovenščine in drugih zdanjih slovanskih jezikov veljd i za auo), na pr,: Tudi mi smo ljudje = i mi smo ljudje; i — i pomeni forool)! al§ audj, i Peter i Pavel. Tudi veznika to bi se smeli poprijeti. Rabi se včasi v nastopnem stavku, kjer Nemec rad začenja s fo, na pr.: Ako je vse res, kar praviš, to smo pravdo že izgubili. To — to pomeni včasih nemški tbetfš — tl)eil$, na pr.: Na mizi so ležali listi to francoski to poljski.
9.
V slovanskih jezikih velja to pravilo, da mora predlog (praeposit.) neposredstveno za sabo imeti tisto besedo, katerej določuje padež. En izvod iz tega je bil že večkrat v „Novicah" omenjen, ta namreč, da je napačno predlog na predlog naslanjati, kakor je na pr. v stavku: ^Svetijo se vinski hrami, na pol skriti za z grozdjem obloženo brajdo" (mesto: za brajdo z grozdjem obloženo), ali kakor smo, ni davno, v nekem listu čitali: Oznanjeno je bilo po na hišah nabitem razglasu (mesto: po razglasu, nabitem na —). Takisto je v slovenščini nepravilno tudi tako okrajševanje govora,.
___    100   ___
kakorsno nahajamo pri Nemcih govorečih na pr.: 38or* unb 9Ja4)mittag^ roafjrenb unb nad; ber ©4>u(e. Pravi Slovenec ne poreče: do- in popoldne, v in po šoli, ampak: dopoldne in popoldne, v šoli in po šoli. A takemu, ki se drži samo nemške navade, ne premišljujoč, kaj piše in kak6 piše, utegne uiti celo , pred in po šoli" , da-si pred in po različen padež za sabo imevata. Tako stoji v neki knjigi: ,,Torej naj bo dovolj vode v ali blizo kleti" (namesto: dovolj vode v kleti in blizu nje). Ako nekateri zametujejo že tako skrajševanje, kakor je v stavku: „Ne vem, bodem li Vam mogel pisati ali neu ter rajši pišejo: „Ne vem, bodem li Vam ali ne bodem mogel pisati", — kaj da rečemo še le o stikanji predlogov z veznikoma: in, ali? Take pisave se je torej kaj skrbno ogibati.
10.
Za ff(Llementu nahajamo v češkem jeziku: živel, živla, v poljskem pa žywiol, žywiolu že v spisih iz XVI. veka, in iz češčine so to besedo, — ki je nima Vukov srbski niti Miklošičev staroslovenski slovar (sta-roslovenščina in ruščina pozni za „@lcmertf" tujko: stihija), — Hrvatje že davno sprejeli ter pišejo: žival j, življa, življu itd. in mi jih v tem posnemamo. Nekateri pa rajši sklanjajo besedo živelj, kakor da ji je e nepremenljiv, živelj, živelj a; vendar se meni češko-hrvatsko sklanjanje zdi biti vrednejše priporočila, enkrat že z ozirom na Hrvate, in drugič tudi zato, ker je slovenskim ustom nekako primernejše; torej: živelj, življa, življi itd. kakor zubeij, zublja.
(Konec prihodnjič.)
-----   108   ___
Mrvice slovniške in slovarske.
(Konec.)
Dostavek k 2. Primerom iz staroslovenščine naštetim na str. 73 dodajmo še: „delavec, delavstvo, skaka-vica", a srbskim, kjer se je beseda „rukostavnik" pod-kradla na mesto „rukodavnik", še tudi: „skakavac".
Brezdvomno je, da gre pisati: delaven, delavec (od pridevnika: delav, a, o); izvestno je nasproti i to, da se mora pisati: pogorelec (kakor je pisal že Pater Marcus: pogorelz) od participa min. č. pogorel, in tako tudi: prišlec. Iz tega se učimo, da ne stoji pravilo : Piši splohkončnico -lec, a čitaj -vec, da so namreč taki samostavniki dvoji, da torej tukaj ge-neralizovanje ne velja. Dvoji so tudi pridevniki, — za katerih pisavo nam tu gre, — namreč (izpustivši iz misli pridevnike iz samostavnikov na-ava, -eva): eni izhajajoči od pridevnikov na a v, iv (na pr. s 1 e d i v starosl.) s pristavljenim drugim obrazilom -en, kakor prav uči Janežičeva slovnica (delav, delaven, bahav, bahaven); drugi od samostavnikov na: -alo, -elo, -ilo, na pr. pravilen (od: od pravilo). Da se ti poslednji morajo pisati z lom in to z lom prav izgovarjanim: pravilen, ne: praviven [kakor se govori diminutivum: pravilce, delce, cedilce], tega mislim ne bode nihče izpodbijal. Vprašanje je zdaj samo: ima li slovenščina še tudi pridevnikov, izvedenih od participa min. časa? Srbsko hrvatski in češki jezik takih pridevnikov celo nimata, v poljskem in ruskem jih je ubogo malo in v staroslovenskem slovarji sem jaz zasledil samo dva, ki bi na to kazala, namreč: igraTn [vejica (') pomeni tu jerek], ludicrus, in sejaTn, sativus (ako nista iz: igralo, sejalo), vsi drugi taki pridevniki izhajajo neposrednje, kakor kaže tolmačenje, iz samostavnikov na -alo, ilo na pr. ka-dil'n (thuris) od: kadilo, meriTn (mensurae) od: merilo, sedeTn (sediš) od: sedelo, stojaPn (basis; od: stojalo, v tem ko je neprešteto število drugačnih pridevnikov, kjer bi se prilegala oblika: alen, ilen, pa je v slovarji ni najti, na pr. orateFn vol' (arans), oratvena zemlja (arabilis), podvizatePn (certans), stojatePn, tvo^n in tvoritePn, učitel'n itd., spomina vredna je tudi oblika: podativ'n.
Po tem ni zelo verjetno niti za slovenščino, da bi imela takih (ne od samostavnikov na: alo, ilo, ampak od participa: -al, el, -ii izvedenih) pridevnikov, kjer bi 1 bil opravičen; marveč je, — kakor nas napotuje po vsem slovenskem svetu enako izgovarjani: delaven, — vsa podoba, da se pridevniki: dejaven, obetaven, mečiven itd. pravilneje i pišejo z v, kakor se res izgovarjajo. A če je stvar tako, in če po tej pisavi ob enem lahko razločujemo take od onih številnatih prej omenjenih pridevnikov, kjer je I pisati in izgovarjati, zakaj ne bi se vrnili v tem k stari slovnici?*)
In tukaj je vredno še opomniti, da nam je ta oblika: -alen, -ilen v zadnjih letih, če se sme tako reči, zaplavila knjigo, in hoče particip zdanjega časa popolnoma izpodriniti. Tak6 čitam na pr. v neki knjigi:
*) Nekaj Dolenčev, pravijo, I povsod za 1 izgovarja, in o Slovencih na ogerski meji se trdi, da končnice besedne s polnim čistim glasom izrekujejo, loče*e 1 od v. Ker v gramatiki vec velja opazovanje, kako je res v narodu, nego vse umovanje, dobro bi bilo, ako bi kdo iz tistih krajev pritegnil ter pomagal to brez dvoma važno reč določiti.
-----    109----
Visokost valov se ravnd po moči pritiskalnega vetra itd. Gotovo je, da bi se tu bolje prilegal particip: pritiskaj očega vetra. Jaz mislim, da bi pred 15 leti nihče ne bil tako zapisal.
Ako nam je danas sestavljati cerkvene izraze, stavim, da bi napisali: sv. rešilno telo namesto: reš-nje, pr o silni dnevi namesto prošnji, molilne bukve namesto: molitvene itd. Cas je, da bi se tacega pisanja malo naveličali. Držimo se rajši bodi participov, ker jim je mesto, bodi drugih krajših pridevnikov, na pr. pogubivni greh namesto pogubilni, dopovedni način namesto dopovedovalni, priporočno pismo namesto priporočilno, preporodna ali prerodna moč namesto prero-dilna itd. —.—
Dostavek k 4. Kjerkoli nam je moči iz tuje besede, kise ne končava na -ika, -ik, narediti drugačen krajši adjektiv , ogibajmo se nelepe oblike: ičen; pišimo torej zlasti kakor Hrvatje: akcesorni, meritorni, provizorni, sekundarni itd. Končnica -ičen bi tukaj bila samo na nemški: tfti) oprta.