SI8V. 98.
f LMM, t foreK one 29. аргпа razi Posamezno mm o stane 1 "50 Din. Leto Lil.
Naročnina
za državo SHS:
na mesec	Din 20
ca pol leta , . . . « .120 ta celo leto .... . 240
za inozemstvo: mesečno.......Din 30
Sobotna izdaja:
celoletno
r Jugoslaviji .... Din 40 » inozemstvu.... . 60
Cene Inseralom:
Enoslolpnu petitna vrsta mali oglasi po Din 150 in Din 2'—, večji oylasi nad 45 nun višine po Din 2-50, veliki po Din 3 — in 4 —, oglasi v uredniškem delu vrstica po Din 6-—.
Pri večjem naročilu popust
Izhaja vsak dan Izvr.emši ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj.
PoSlHlna Mna v oolovinL
Uredništvo je v Kopitarjevi niict 6/П1. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne spre-jemajo. Uredništva telefon 30. upravništva 328.
Političen list za slovenski narod.
Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in 10.349 (za inserate) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011. Praga in Dunaj 24,797.
Opozicija, ki predstavlja tako večino parlamenta kakor prebivalstva celokupne države, upravičeno postavlja na prvo mesto zahtevo in potrebo po sporazumu med Slovenci, Hrvati in Srbi kot tremi enakopravnimi narodi v državi. To idejo je naglašala tudi jugoslovanska demokratska stranka v svojem proglasu na narod. Naši samostojni demokrati pa se temu z vso silo upirajo in se v potu svojega obraza trudijo, kako bi dokazali, da sporazum sploh ni potreben.
odgovora, kajti resnici na ljubo moramo ugotoviti: Vse delo za državo sloni že vsa leta obstoja Jugoslavije na ramah Srbov, zato jim gre hegemonija ... Srbski del našega naroda naj odloči krizo v soglasju z nacijonalisti ostalih treh plemen.«
Tukaj so torej samostojni demokrati čisto brez ovinkov povedali, da za sporazum med jugoslovanskimi narodi niso zato, ker Hrvatov in Slovencev sploh ne priznavajo kot enakopravne. Čisto odkrito proglašajo, da gre v državi hegemonija Srbom. Brez vseh rezerv zahtevajo, da se naj državna kriza reši absolutistično od
Pašiča, ki ga imajo za predstavitelja srb-stva, s pomočjo dveh, treh demokratskih voditeljev preko, ki priznavajo hegemonijo srbstva.
Ne bomo ponavljali, da to, kar demokrati tukaj imenujejo »srbstvot:, ni pravo »srbstvo«, ampak čisto velesrbstvo in optima forma, ki ga boljši del srbskega naroda sam odklanja. Mi samo ugotavljamo, da je slovenska samostojna demokratska siranka velesrbska, kakor njena orjunaška mladina odkrito oznanja. Kar pa pišeta >Jutro« in »Narod«, je samo va-ranje slovenske javnosti.
stranko, na katero so pozvani tudi vsi Ha-dićevi poslanci. Na tej seji se bo razpravljalo o odgovora, ki se naj da Nastasu Petroviču na različna vprašanja, ki jih stav-lja na Radićevo stranko z ozirom na sedanji politični položaj. Obenem se bo la dan izdal proglas na hrvatski narod, v katerem bo Radičeva stranka izpovedala svoje stališče glede sedanjih dogodkov v notranji politiki in označila svoje sedanje stališče. Sklepi stranke in njen proglas bodo velikega pomena za nadaljni politični razvoj v naši državi. Proglas, katerega bo izdala Radičeva stranka dne 1. maja na hrvatski narod, bo govoril o odnošajih te stranke do federalističnega in opozicionalnega bloka, o sedanji notranji politični krizi in o razmerju stranke do države in državnih vprašanj, o obliki vladavine, o sporazumu vseh narodov in o ustavi, o pogojih, pod katerimi jo Radič voljan v vseh teb vprašanjih v parlamentu sodelovati. Dne 2. maja bosta odpotovala dr. Maček in Predavec v Belgrad, da nadalje osebno prisostvujeta razvoju krize.
0 AVDIENCI RADIČEVIH POSLANCEV.
Belgrad, 28. aprila. (Izv.) V tukajšnjih političnih krogih so se razširile vesti, da bodo v sredo ali najpozneje 2. maja sprejeti v posebni avdienci predstavniki Radičevih poslancev. Kolikor smo se informirali na pristojnih mestih, so te vesti prezgodnje. Vendar jo gotovo, da bodo predstavniki Radičeve stranke sprejeli.
PREZGODNJE VESTI.
Belgrad, 28. aprila. (Izv.) Za časa velikonočnih praznikov se je razširila v političnih krogih vest, da je Radič podal kralju v posebni pismeni predstavki popolne garancije in izjavil svojo lojalnost, da je pri-poznal državo in dal vsemogoče garancijo. Te vesti so prezgodnjo.
KONSTITUIRANJE PARLAMENTARNEGA KLUBA HRSS.
Bolgrad, 28. aprila. (Izv.) Jutri dopoldne bo načelnik Jugosl. kluba g. dr. Anton Korošec javil predsedništvu narodne skupščine, da se je klub poslancev Hrvatske republikanske seljačke stranke konstituiral in sicer je za prvega podpredsednika izvoljen poslanec Valetič, za drugega podpredsednika pa Kovačevi č. Mesto predsednika je ostalo nezasedeno.
Predsedstvo HRSS popolnoma solidarno z opczScšonaL blokom
Zagreb, 28. aprila. (Izv.) Snoči je odpotoval v Belgrad poslanec dr. Krnjevič, da se na podlagi navodil, ki jih je podal Radič, razgovori z voditelji opozicionalnega bloka. Po informacijah našega dopisnika je predsedstvo HRSS dobilo popolno-. ma svobodne roke, da odloča v okviru programa HRSS kakor dosedaj po lastnem prevdarku. Predsedstvo HRSS je sprejelo sklepe za vsak slučaj razvoja vladne krize in motri razvoj političnega položaja popolnoma mirno. Kar se tičo vstopa HRSS v opozicionalni blok in nadaljnih formalnih dejanj, je to stvar opozicionalnega bloka. Predsedstvo HRSS stoii tudi v bodoče na stališču, da podpira opozicionalni blok v svrho, da se strmoglavi sedanji režim, in bo v tej smeri storilo vse, kar bo smatral opozicionalni blok za potrebno. V vprašanju prevzetja vlade stoji predsedstvo HRSS na stališču, da ima opozicionalni blok kot ljudska in parlamentarna večina prevzeti vlado, bodisi poslovno bodisi volivno. Glede vstopa HRSS v vlado in gledei ostalih stvari, ki bi eventualno prišlo pri tem vpoštev, se smatra, da je to zadeva opozicionalnega bloka, ki jo bo rešil, kakor bodo zahtevale razmere. Kar se tičo koncentracijske vlade, se smatra za zadnji poizkus, da se reši radikalna stranka, četudi za ceno žrtvovanja njenih voditeljev; vendar se smatra, da se na ta način položaj ne bi prav nič popravil, marveč bi so sedanje stanje nadaljevalo in koalicija podaljšala. Kar so tiče secesije med radikal^, je mogoča, prepušča se pa opozicionalne-mu bloku, da svoje vrste razširi ali no razširi, kakor se mu zdi primerno. Glede rešitve sedanje krize se sodi, da gre za velike stvari. Jeli že naprej ustvarjena osnova ?,n ' ko ali drugačno rešitev krize, se ne vc.
»Jutro« od 27. t. m. se v to svrho poslužuje sledečega argumenta. Pravi namreč, da je bil »veliki historični sporazum med Slovenci, Hrvati in Srbi dosežen že 1. decembra 1918 z združitvijo vseh treh plemen v eno edinstveno narodno državo.« Če so se torej »plemena« uže sporazumela, ni več treba nobenega sporazuma!
To je zelo enostavno, pa tudi popolnoma napačno. Slovenci, Hrvati in Srbi so se takrat sporazumeli, da hočejo odslej skupno tvoriti eno državo in sicer j u -goslovansko narodno državo zato, ker ti trije narodi spadajo k Jugoslovanom, čemur nihče ne oporeka. Obenem pa so se sporazumeli, da so vsi jugoslovanski narodi te države drug drugemu popolnoma enakopravni in da noben narod ne sme izvajati nad drugim politične nadvlade. Prav zato se je izreklo, da mora ustava biti sklenjena v medsebojnem sporazumu in da se ne sme ustvarjati po enostavni majoriza-ciji.
Sicer pa živimo v demokratični državi, oziroma, Slovenci in Hrvati smo si jo vedno tako predstavljali in velik del Srbov brezdvoma tudi. Zaradi tega je po demokratičnem principu čisto izključeno, da bi se ne smeli narodi države vedno sporazumevati, kadarkoli nastane med njimi kakršenkoli nesporazum, četudi gre za temeljne postulate državnega soživljenja. Da, v tem slučaju še prav posebno! Čisto nedemokratično, absolutistično in centralistično načelo je, da bi se nikoli ničesar ne smelo prdrugačiti, revidirati ali izpopolniti. Kajti naša država sloni na svobodni volji svobodnih enakopravnih kom-paciscentov. Zato teorijo »Jutra« že a priori odklanjamo, neglede na to, da je dejansko stanje 1. 1918 bilo čisto drugačno, nego je predstavlja glasilo samostojnih demokratov.
Sicer pa »Jutro« z goriomenjeno svojo Argumentacijo napram javnosti ni odkritosrčno. Ta argument demokratskega organa je samo argument iz zadrege. Pravi razlog, zakaj potrebo in zahtevo po sporazumu odklanjajo, so povedali demokrati v »Orjuni« 26. t. m. v članku »Besnost bloka«. Samostojni demokrati ne bodo tajili, da orjunaši predstavljajo pravo in pristno miselnost slovenskih demokratov, ki so vsi orjunaši od načelnika stranke do zadnjega pristaša. V tem članku »Orjune«, pravijo demokrati, da »sedanji moment zahteva krepke roke (absolutizma — op. uredn.), ki bi bila odločena ukreniti tudi nekaj, kar bi se ne skladalo popolnoma s pojmom o pravi demokraciji.« Nadalje pravijo v tem članku, da »za nas (orjunaše) ni suvereno ljudstvo.« Končno pa izjavljajo:
>Mi povemo kar naravnost in brez prikrivanja: Za rešitev krize je merodajno predvsem razpoloženje srbskega dela našega naroda. Ta del nam je namreč priboril svobodo, ki smo Hrvatje in Slovenci, Muslimani in Bunjevci zanjo storili kruto malo. Ta del je ogrodje in hrbtenica naše države, ta del je ustvaril Jugoslavijo, kamor smo mi Slovenci in Hrvatje samo blagovolili omahniti izpod avslro-madžarskega jarma, ta del še sedaj de facto dela za obstoj države, v tem ko delamo drugi vse mogoče poizkuse, kako bi uničili sproti, kar sezida srbski del našega naroda----Kje je tedaj tisti, ki bi temu plemenu odrekal vodilno vlogo v državi, ld mu Rre po vsem dosedanjem zasluženju in po vseh dosedanjih naporih? Kje so tisti Slovenci in Hrvatje, Bunjevci in Muslimani, ki so vsaj samo malenkost doprinesli k gradnji države? Kje so tiste stranke iz preka, ki so bile tako zveste v delu za državo, kakor so bile vsa ta leta stranke, ki jih ie izvolil za to »rbeki seliak?.,. Na to vprašanje ne dobimo
v
Belgrad, 28. aprila. (Izv.) Tudi za časa srbskih velikonočnih praznikov, ki trajajo, kakor znano, skoro cel teden, ni mirovalo politično življenje. Vodilni politiki so bili v Belgradu. Radikali so popolnoma izgubili nado v zmago in so se začeli posluževati metod, ki so bile v navadi za časa kralja Milana in njegovega sina Aleksandra, ko Srbija razen kratke dobe še ni imela ustavnega parlamentarnega političnega življenja. Oni so se z ozirom na popoln neuspeh svojih intrig in prevar ter spletk postavili na odkrito bojno stališče napram najvišjemu faktorju. Seveda je njihov položaj bil takrat popolnoma drugačen. Ko so se borili proti omenjenemu vladarju, so imeli z ozirom na reakcionarno vladavino za seboj celokupen narod. Danes, ko se govori o radikalih kot nositeljih režima, se razumeva klika do mozga pokvarjenih ljudi, ki ima med ljudstvom pristašev toliko, kolikor jih z bajoneti naženejo skupaj plačani ban-diti. Brez vsakega pomisleka in objektivno se lahko trdi, da je zdravo jedro srbskega naroda odločno proti takim meto-
dam in da široki sloji te politike ne samo ne odobravajo, temveč jo obsojajo. Z ozirom na tako razpoloženje se klika korupcije in nasilja nahaja pred definitivno obsodbo. Poskusi, ki jih klika dela pred svojim padcem s pomočjo svojega vernega sluge Svetozarja Pribičeviča, so najjasnejši dokazi njihove slabosti. Taki poskusi imajo mogoče navidezne lokalne uspehe, ali ti uspehi so negotovi v vsakem oziru. Ne samo, da se s takimi poskusi, kakor je bil oni v Subotiei in včerajšnji v Novem Vrbasu, v širokih ljudskih slojih utrjuje odločen odpor proti takim metodam, temveč vpliva tudi na to, da naj-merodajnejši faktorji uvidevajo upravičenost borbe opozicije proti takemu sistemu, ker je pravica nad krivico, poštenje nad nepoštenjem. Zato danes lahko upravičeno trdimo, da tudi v tej borbi zmaga ni več daleč in pristavljamo, da sloni ta trditev na trdnejših nogah in sigurnejših temeljih, kakor laži bloka korupcije in nasilja o volivnem mandatu, ki ga nikdar ne bo dobil.
Pred novim preobratom?
Belgrad, 28. aprila. (Izv.) V radikalnih krogih gledajo z največjo nezadovoljnostjo v akcijo Naste Petroviča. Posebno je vznemirjena takozvana korupcionistična skupina radikalnega kluba, ki je tudi za časa srbskih velikonočnih praznikov ostala v Belgradu. V teh krogih se s strahom pripoveduje, da je imel Nastas Petrovič od merodajnih činiteljev nalogo, da so v Zagrebu definitivno informira o stališču Radičevcev napram kroni. Ako se to razmerje povoljno razčisti, ni nobenega zadržka več, da se opozicionalnemu bloku ne bi poverila sestava nove vlade. Petrovič je dobil v Zagrebu zadovoljiva pojasnila, vendar njegove informacije še niso definitivno zaključene, dokler se Radićevci ne vrnejo z Dunaja in ne obvestijo Nastasa Petroviča o razgovoru z Radičem. Dr. Krnjevič je bil sicer danes v Belgradu, toda tozadevno ni
bil informiran, ker ni bil pri Radiću na Dunaju. Bržkone pred 1. majem Nastas Petrovič ne bo dobil obvestil, ker se bo tega dne vršila seja glavnega odbora Radičeve stranke. Petrovič domneva, da se bo veliko število poslancev radikalnega kluba izreklo za obe glavni točki opozicionalnega bloka: za sporazum in proti korupciji ter sodelovala z blokom. Pribičevič bi bil zaradi svoje preteklosti samposebi izključen in ne bi prišel v poštev. Novi blok, razširjen tudi na večje število radikalov, ne bi bil načeloma proti temu, da se glede bodočega sporazuma že sedaj skušajo obrisati jasnejše konture. Iz vsega tega se vidi, da je lahko mogoče, da stojimo pred novimi velikimi dogodki v sedanji politični krizi, toda težišče situacije je trenutno premaknjeno v Zagreb.
Korupcionistov.
PRIBIČEVIČ OSAMLJEN.
Belgrad, 28. aprila. (Izv.) V največji stiski in zadregi so radikali poklicali v Belgrad tudi mnogo prijateljev kralja iz vrst generalov. Ti generali, katere so naprosili radikali, da pridejo v Belgrad in da v njihovem smislu vplivajo na razvoj krize, so se vrnili v svoje garnizije, ne da bi kaj dosegli. Posebno se je trudil niški general Josip Kostič za radikalo in se je vrnil zelo slabe volje. Zaradi tega intrige
tudi preko srbskih velikonočnih praznikov niso mirovale. Pribičevič jo svoje zagrebške prijatelje tolažil, d aje kralj, ko se je vrnil iz Topole, obljubil korupcionistič-nemu bloku volivni kabinet. Tudi to vesti imajo kratke noge. Mnogi radikali so začeli z največjim zanimanjem zasledovati akcijo Petroviča, a Pribičevičevci se čutijo zelo poparjene radi popolne osamljenosti, ker se jih vsakdo ogiblje.
Važni razgovori šefov opozicije in Nastasa Petroviča.
Belgrad, 28. aprila. (Izv.) Danes z jutranjim vlakom je dospel semkaj dr. K r -n j e v i č. Takoj po svojem prihodu je dr. Krnjevič obiskal dr. Korošca in se je z njim razgovarjal o sedanjem političnem položaju in o vseh eventualnostih. Popoldne od 4 do 7 se je vršil sestanek, kateremu so prisostvovali dr. Korošec, Ljuba D a -v i d o v i č , dr. Krnjevič, pozneje tudi Nastas Petrovič. Temu razgovoru se radi misije Petroviča pripisuje velika važnost. V kateri smeri so se gibali razgovori, so ne more izvedeti, ker držijo svoje sklepe in tok razprave v največji tajnosti. V celo-
kupni tukajšnji javnosti vlada velika napetost.
DR. KOROŠEC IN LJUBA DAVIDOVIČ NA DVORU.
Belgrad, 28. aprila. (Izv.) Z ozirom na obisk Ljube Davidoviča na dvoru, ki se jo vršil v soboto, izvemo, da je bil storjen v svrho čestitanja kralju k velikonočnim praznikom. Z istim namenom je bil na dvoru dr. Korošec, ki je imel daljši razgovor.
Pred važnim proglasom HRSS na hrvatski narod.
Zagreb, 28. aprila. (Izv.) Od posebno strani izvemo naslednje: Dne 1. majnika se vrši seja glavnega odbora Radu
Misli se pa, da je prišel tronotek, ko bi se b najvišje strani moglo stvoriti mnogo za srečo in blagostanje cele države in vsega ljudstva.
Federacija hrvatskih strank.
Zagreb, 28. aprila. (Izv.) Pojutrišnjem bo v >Slobodnem domu« izšla notica, v kateri se bo po končanih pogajanjih sporočila ustanovitev takozvane federacije HRSS. V tej federaciji se nahajajo za sedaj: HRSS, Hrvatska Zajednica, Hrvatski Radnički Savez in del Hrvatske Stranke Prava, katerega votli dr. Mirko Košutič. Ustanovitev federacije HRSS se smatra za naravno po-eledico dosedanjih odnošajev med temi etrankami. Nadalje se smatra, da se v federaciji faklično nahaja tudi jugoslovanska muslimanska avtonomistična organizacija in da je samo vprašanje časa, da se ta federacija tudi formalno razširi na JMO.
Smernice H. R. S. S. za event. volitve.
Zagreb, 28. aprila. Naš dopisnik se je razgovarjal z nekim članom predsedstva HRSS. Izjavil mu je med drugim sledečo: Mi smo volivno mobilizacijo izvršili in da bomo iz volitev prišli močnejši, o tem ne dvomita niti Pašič niti Pribičevič. Mi >o-mo šli v volivno borbo kot »Federacija HRSS«. Če bomo tu ali tam nastopili tudi kot opozicionalni blok, je odvisno od medsebojnih dogovorov, razmer in potrebe. Gotovo je, da je razpoloženje Pašičevih in Pribičevičevih volivcev omajano vsled jasne akcije opozicionalnega bloka, ki drži fronto proti korupciji, nasilstvu in dikta-torstvu. Vsa naša moč bo koncentrirana na jug: v Črnogoro, južno Srbijo in Mace-donijo. Mi ne bomo pri volitvah nobenega naših zaveznikov motili, ker priznavamo suvereniteto vse treh narodov, poznamo poštenje naših zaveznikov in ker uvide-vamo, da bo treba blok sporazuma razširiti in okrepiti tudi po volitvah. Deplasi-rano je radi tega govoriti in pisati, da bomo v Bosni in Sloveniji koga izpodrivali, ker nimamo zato nikakih razlogov, ko vendar dr. Korošec in dr. Spaho stojita z nami na istem stališču sporazuma. Če bomo kje nastopili skupno, bo o tem odločila potreba.
KOMEDIJA V BJELINI.
Belgrad, 28. aprila. (Izv.) Pašičevo potovanje v Bjelino v Bosni se izpreminja v pravo predpustno šalo. Za to zborovanje je pripravljen odbor baje pod vodstvom Stipe Kobasice. Izdan je bil ogromen proglas, ki vse najbolj označuje: Gospod Nikola Pašič potuje kot monarh v spremstvu prvih vitezov države: znani dr. Laza Markovič, priljubljeni Vojislav Jan-jič, famozni Trifkovič, bivši član Flotten-vereina Srskič in njim sorodni. Ker potuje gospod Pašič kot monarh, potuje seveda na državne stroške, kakor tudi njegovo plemenito spremstvo, V proglasu se gospod Pašič ne naziva s tem vulgarnim imenom, temveč nosi naziv »Visoki gost«. Ljudstvu je zapovedano, kje mora stati, kako se obnašati, kako »Njega« pozdravljati itd. Vsepovsod, kjer bo šel »On«, bo stal špalir Srnao, ki se imenuje v proglasu Narodna garda. Vloge plemičev so razdeljene; g. dr. Laza Markovič je blagajnik in financier potovanja na državne stroške, Janjič Vojislav je kolovodja pevskega zbora in bo pel narodne himne,
'James Oliver Curwood:	6
Kazan, volčji pes.
(Kanadski roman.)
(Dalje.)
Pri toploti ognja so se Kazanove oči počasi zaprle. Spanec se ga je loteval in tisoč nemirnih sanj mu je plesalo po glavi. Včasih se mu je zdelo, da se bori, in hlastal je s svojimi čeljustmi. Potem pa je vlekel na svoji verižici sani, na katerih je sedel ali Mac Cready, ali njegova mlada gospodarica. Ali pa je ona pevala pred njim Ln njegovim gospodarjem s svojim čudovito nežnim glasom. In v spanju je Kazanovo telo drgetalo ln se tresaje zvijalo. Potem se je pa slika spet spremenila. Kazan se je videl, kako je tekel na čelu krasne vprege šestih psov, ki je bila last kraljeve policije in na kateri se je vozil njegov prejšnji gospodar, mlad in lep mož, ki ga je klical: Pedrol Pedrol Na istih saneh je bil se drug možak, katerega roke so bile na čuden način vklenjene v železne obroče. Malo pozneje so se sani vstavile in bivši gospodar se je veedel poleg ognja, poleg katerega se je sam vlegel. Tedaj pa si je možak oprostil vklenjene roke, se približal, oborožen z ogromnim kolom in od zadaj udaril nenadoma na gospodarjevo glavo, ki je z glasnim vsklikom padel na tla.
V tem trenutku se je Kazan nenadoma prebudil. Poskočil je na noge, kocine eo se mu ježilo in hripavo je zamrmral. Ogenj je bil ugasnil in oba šotora sta bila zavita v gosto temo. Zora se še ni kazala.
Skozi temo je Kazan zapazil Maea Сгеаауја, ki jo bil že vstal in se vrnii pri-
Srskič, kot eden prič atentata v Sarajevom, ima nalogo, da po vzorcu Potioreka zbere žandarje in detektive, da bo udeležba večja in sijajnejša. Za materlelno stran potovanja pa se bo brigal Kobasica. To lepo društvo je nocoj ob 8. uri na posebni luksuzni ladji odpotovalo v Ralje, odkoder se v posebnih avtomobilih odpelje v Bjelino. Med potom bo Pašič sprejemal kot suveren deputacije ljudstva iz cele Bosne in Hercegovine, Komedija bo torej popolna-
»Srnao« proti vojvodinskim Nemcem.
Belgrad, 28. aprila. (Izv.) V Novem Vr-basu so zborovali včeraj zastopniki vseh nemških naselbin v Jugoslaviji. Zborovalci so sprejeli resolucijo, ki odobrava parlamentarno delovanje nemškega kluba v parlamentu. Resolucija ugotavlja, da so hoteli nemški poslanci sodelovati z radikalno vlado, toda sodelovanje jim je bilo onemogočeno vsled odpora radikalov, ki so zavlačevali izpolnitev vseh Nemcem danih obljub, ki so temeljile na ravnopravnosti nemških z ostalimi državljani SHS. Agrarna reforma, strankarsko v upravi, nazadnjaška šolska zakonodaja in še mnogo sličnih zadev so dovedle nemški klub v opozicijo. Zborovalci odobravajo moško držanje nemškega kluba proti režimu, ki vse težnje Nemcev zaničuje in prezira in tepta vse principe, ki veljajo v pravnih državah. Zborovalci so dalje ogorčeno protestirali proti razpustu »Kulturbunda«.
Popoldne se je vršilo veliko zborovanje na prostem, ki se ga je udeležilo okoli 3 do 4 tisoč ljudi. Zborovanje je otvoril dr. Kremling. Med njegovim govorom so nastopili Srnaoci, ki niso motili le govora dr. Kremlinga, ampak tudi naslednjega govornika dr. Moserja s klici: >Živela Velika Srbija 1 Proč z blokom k Posamezniki so se spopadli. Dr. Kraft je zaprosil za policijsko asistenco, toda navzoči komisar je izjavil, da nima več žandarjev na razpolago kot 4 može. Smaoci so potegnili revolverje in streljali na ljudi. Končno so napadli zboro-valce še z noži in so težko ranili 2 Nemca iz okolice Novega Vrbasa. V splošni zmešnjavi je nastopil oddelek 26 mož žandar-merije, ki je nemške zborovale© razgnal, nakar je vladni zastopnik shod razpustil.
Vodstvo stranke je pri notranjem ministrstvu proti temu nasilju brzojavno protestiralo in zahtevalo, da se krivci kaznu-jejo.
Romuni proti nam.
Bukarešt, 28. ftprila. (Izv.) Romunsko
časopisje še vedno napada Jugoslavijo in opozarja romunsko vlado, naj se ne zanaša na prijateljstvo Jugoslavije, ampak naj obo-rožuje svojo armado, da bo za vse slučaje pripravljena.
MUSSOLINI V FIRENCI.
Firenco, 28. aprila. (Izv.) Minolo soboto so tu otvorili invalidski dom ter se je ob tej priliki vršilo veliko invalidsko zborovanje, na katerega so prišli zastopniki invalidov iz cele Italije. Poseben sijaj je dala prireditvi udeležba ministrskega predsednika Mussolinija, ki so ga sprejeli z ogromnim navdušenjem. Vse mesto je bilo v zastavah in zelenju. Na zborovanju v Politea-ma Fiorentino je najprej govoril invalid Carlo Del Croix, za njim pa Mussolini. Leta je v svojem govoru naglasil, da gorje
sluškovat k drugemu šotoru. Kazan je vedel, da sta Mac Cready in človek z železnimi sponami ena in ista oseba in tudi ni bil pozabil udarcev z bičem in palico, ki jih je dobival še dolgo pozneje po umoru svojega prejšnjega gospodarja.
Ko je bil vodnik začul grožnjo volčjega psa, se je naglo vrnil k ognju, ga spet pri-palil na ta način, da je poravnal napol pregorela polena. Pri tem delu jo žvižgal. Ko se je pa spet plamen začel dvigati, je ostro zabrlizgnil in tako zbudil Thorpa in Izabelo.
Par trenutkov pozneje se je Thorpe prikazal na pragu svojega šotora in mlada žena mu je sledila. Vsedla se je poleg Ka-zana na sani in njeni razpleteni lasje so ji padali okoli glave in na hrbet v divjih valovih.
Med tem pa, ko je ona gladila psa, je Mac Cready na videz iskal med zavoji v saneh in med tem so se pa njegove roke kot slučajno izgubile v svetle lase.
Izabela menda tega ni čutila. Toda Kazan je videl nagle prste, ki so stiskali lase njegove mlade gospodarice, med tem ko se je prejšnji blazni plamen pokazal v očeh Maca Creadyja. Bolj naglo kot ris je skočil čez sani z vso dolžino svoje verige. Vodnik je imel komaj časa, da je skočil nazaj, med tem, ko je Kazan, ki ga je nenadoma zadržala veriga, padel v stran, na Izabelo z vso težo svojega telesa.
Thorpe, ki je bil gledal drugam, se jo obrnil in videl samo konec prizora, kako se jo vsled sunka Izabela prebrnila na sani. Ni dvomil in vodnik mu je potrdil, da je žival planila na mlado ženo. Ko se je prepričal, da ni ranjena, je iskal s svojo roko samokres. Toda orožje je bilo ostalo
tistemu, kl bi hotel zastaviti pot generaciji, ki si je v strelsikh jarkih priborila svoje plemstvo in svojo veličino. Koncem govora je Mussolini na odru Del Croixa objel in poljubil.
MUSSOLINI IN MAC DONALD.
London, 28. aprila. (Izv.) V političnih krogih govore, da se v kratkem sestaneta Mussolini in Mac Donald.
MUSSOLINI IN REPARACIJE.
Pariz, 28. aprila. (Izv.) Mussolini je izjavil dopisniku »Petit Partsiena«, da se poročilo izvedenske komisije popolnoma strinja z njegovimi nazori.
NOV LAŠKI VOJNI MINISTER.
Rim, 28. aprila. (Izv.) Namesto generala Diaza postane vojni minister general Antonino de Giorgio.
MAŽARI IN JUGOSLAVIJA.
Rim, 28. aprila. (Izv.) Z ozirom na pogajanja med Jugoslavijo in Mažarsko piše rimska »Epocar, da bi bil sporazum med Ogrsko in Jugoslavijo za Italijo zelo prijela stvar, ker bi bil tak sporazum najboljša garancija miru v Srednji Evropi.
POGODBE MED OGRSKO Ш ROMUNIJO.
Budimpešta, 28. aprila, (Izv.) Pogajanja med Ogrsko in Romunijo so se zaključila z uspehom in se je podpisalo 12 konvencij, ki se nanašajo večinoma na vprašanja likvidacije raznih vsled svetovne vojne nastalih gospodarskih vprašanj. Najvažnejša pa je trgovinska pogodba, ki sloni na načelu medsebojnega predvpoštevanja.
ZA AVTONOMIJO ŠKOTSKE.
London, 28. aprila. (Izv.) Včeraj se je vršilo na Škotskem veliko politično zborovanje za popolno avtonomijo Škotske. Škotske člane parlamenta so zborovalci pozvali, da čim prej vlože tozadevne zakonske predloge v parlamentu.
MORGAN V PARIZU.
Pariz, 28. aprila. (Izv.) Ameriški finančnik Morgan je prišel včeraj v Pariz.
KEMAL PAŠA PRIHAJA V CARIGRAD.
Carigrad, 28. aprila. (Izv.) V Carigradu delajo velike priprave za svečan sprejem Kemal paše, ki obišče te dni Carigrad prvič po končani vojni.
UMETNIŠKA RAZSTAVA V BENETKAH.
Rim, 28. aprila. (Izv.) Pri otvoritvi umetniške razstave v Benetkah je protestiral znani vodja modernistov Marinetti proti temu, da so bili pripusčeni k razstavi tudi tuji umetniki. Na kralja, ki je otvoril razstavo, je napravil ta protest zelo mučen vtis.
PRVI MAJ V NEMČIJI.
Berlin, 28. aprila. (Izv.) Notranji minister je prepovedal vse manifestacije prvega majnika. Dovoljena so samo zborovanja v zaprtih prostorih. Komunisti izjavljajo, da se tej prepovedi ne bodo pokorili.
TOBAČNI MONOPOL V NEMČIJI.
Berlin, 28. aprila. (Izv.) Nemška vlada se je pričela pogajati z lastniki tobačnih tovaren glede vpeljave tobačnega monopola v Nemčiji.
Najbolj iskani izdelki Mestne lekarne v Zagrebu so: Iron proti slabokrvnosti, Markove kapljice za želodec, Itc;imatis proti trganju in revmi, dr. Havlička Saj za čiščenje. Da ee občinstvu olajša nabava in prihrani poštnina, je sedaj za Ljubljano in okolico glavna zaloga teh zdravil v lekarni L e u s t e k.
v notranjosti šotora. Pri njegovih nogah je pa ležal bič Maca Creadyja na snegu. Thorpe ga je prijel in se v svoji jezi spravil na Kazana.
Pes se je stisnil na tla in se ni ganil. Ni hotel niti ubežati, niti se braniti. Prejel je najstrašnejšo kazen v svojem življenju. Trpel je pa, ne da bi zacvilil, ne da bi zamrmral.
Tu pa je Kazan videl, kako je mlada žena, ki se je bila pomirila, skočila proti biču, katerega lanec je še vedno švigal nad glavo Thorpa, ga zagrabila in ustavila.
»Nobenega udarca več,« je zavpila poveljujoče in zajedno proseče in potegnila jo svojega soproga proč.
Vsa bleda in tresoča se je zamrmrala: >Kazan se ni bil vrgel name. Ko se je vodnik sklonil čez vsebino sani,« je nadaljevala in hudo stisnila Thorpovo roko, »sem čutila, kako se njegova roka dotika mojega hrbta in mojih las. Šele tedaj je Kazan poskočil. On mi ni hotel hudega, pač pa možak. Nekaj se vrši tu, česar ne razumem. Strah me je .. .«
»Poslušajte vendar,« je dejal Thorpe, »pomirite se malo, draga prijateljica. Ali nama ni Mac Cready rekel, da pozna tega psa? Lahko je mogoče, da je bil njegov posestnik pred nama in da je slabo ravnal z njim, tako da ga Kazan ni pozabil in ga še vedno sovraži. Skušal bom o priliki razjasniti to stvar. Obljubite mi pa, prosim vas znova, da bodite previdni m se ne približajte živali,«
Izabela je obljubila. Ko pa je videla, kako se obrača proti njej krasna Kazanova glava, katere oči niso trenile pod bičevimi udarci in iz katerega gobca je kapala kri,
Iz zunanje politike.
*	Smernice fašizma. Massimo Rocca
ena najodličnejših osebnosti v falistovskil vrstah, je v pogovoru, ki ga objavlja »Epo ca«, podal nekaj zanimivih izjav o smerni cah fašizma. Po njegovem mnenju je fašizem več nego vlada in stranka: je politič na in narodna religija, ki mora ustanovit svojo lastno cerkev z jedrom nedotakljivil dogem. Cilj fašizma mora biti obnova ve like rimske in katoliške tradicije, ki je do segla svoj višek v renesansi. To tradicije sta protestantska reformacja in francoski revolucija prekinili in našemili Italijane t tujimi ideologijami od angleškega libera lizma do francoskega demokratizma, nem škega socializma in ruskega boljševizma Seveda se fašizem ne namerava vrniti čisto in enostavno v 15. stoletje in zatreti vse, kar so univerzalnega ustvarila zadnja štiri stoletja; toda vse, kar je vitalnega v modernem svetu, se mora pretopiti, pretolma-čiti, poživiti in če treba omejiti po* tradiciji, da se reintegrira država obenem z indivi-dijem. Treba je univerzalne filozofične koncepcije, da se vrnejo časi italijanskih m univerzalnih mož. Tak dalekosežni program, ki naj obnovi Italijo od vrha do tal. se seveda ne more izvesti v enem mesecu, pač pa morejo biti njegove ideje smernice za praktično delo. Niso vsi problemi človeštva enostavno tehnični in nemška ideja, ki hoče vso zgodovino in politično življenje zvesti na zgolj gospodarska in mehanična vprašanja, je iluzija. Tudi obnova narodne duše je praktičen in nujen program, kakoi tudi krščanstvo ostaja gigantsko, najsi tudi ni podarilo človeštvu nobenega stroja.
*	Iz Turčije. Turški poverjenik v A te. nah Nebil-bej je izjavil dopisovalcu >Elef-terije«, da turška vlada nima vzroka pote govati se za romunsko prijateljstva Romunija je izbrala trenutek, v katerem ji grozi spopad z Rusijo. Toda turška vlada se nc da potegniti v mednarodne zapletljaje, kei ima preveč opravila z Evropo tudi doma — Posebno slabo je razmerje Turčije d< Francoske, katera je razžaljena, ker ni do bila poprej obljubljene koncesije za gradbt železnice v Mereji. Toda angorska vlada n« more zročiti francoski družbi železnice, k gre ob meji okupirane Sirije. — Zedinje-ne države so zamerile Turčiji zatvorite^ amerikanske medicinske akademije v Ca rigradu, toda visoke šole morajo biti podr žavljene. Angorska vlada ne bo trpela na daljnje protlnarodne vzgoje turške mladine
*	Japonska in Romunija. Japonsko zu nanje ministrstvo zavrača vse govorice « pogodbi z Romunijo. Obisk enega izmec japonskih princev v Bukarešti ni imel političnega ozadja in pomeni le odgovor ш obisk romunskega prestolonaslednika v To kiu pred tremi leti. Obisk se je zavlekel do sedaj vsled žalostnih dogodkov na ja ponskem dvoru in zadnjega potresa, ki j« hudo prizadel celo državo. Japonska nims nobene javne ali tajne pogodbe, ki bi bik naperjena proti katerikoli evropski državi
Zborovanja SLS.
Dolenji Logatec. Preteklo nedeljo se je vršil v Dolenjem Logatcu zaupen sestanek SLS, ki je bil dobro obiskan. Poročal je poslanec Gostinčaro položaju. Zborovalci sc zadovoljni z delovanjem stranke in Jugoslo vanskega kluba.
Cerknica. V nedeljo, 27. aprila se je vršil pri nas zbor zaupnikov za naš okraj. Nav-
se je komaj zadrževala. In ni sla k njemu Napol oslepljena žival pa je vedela, da j? bila ona ustavila njeno kazen. Gledala jo je, cvilila in migala v snegu s svojim košatim repom.
Daniti se je začelo, vodnik je vpregel pse v sani in odpotovali so. Dan je bil dolg in naporen. Kazan, vprežen na čelu, je tekel prvi. Eno oko ga je peklo, imel ga je zaprtega, telo mu je bilo pol mrtvo od udarcev s karibujem.
Toda vsled telesne bolečine ni klonil žalostno glave in izgubil živahnosti, s katero je vedno tekel pred svojimi tovariši. Predvsem je trpel duševno. Prvič v svojem življenju se je čutil potrtega in brez poguma. Včasih ga je bil tepel Mac Cready, sedaj pa sta se vrstila on in Thorpe in ga zaporedoma udarjala z bičem in njih neizprosna glasova sta mu zapovedovala, naj hiti naprej, čeravno je šepal.
Ranilo in ubijalo ga je, da je pri vsakem^ počitku njegova gospodarica ostala daleč proč od njega in njegove verige. Isto se je zgodilo zvečer, ko so se utaborili. Vsedla se je daleč od njega in nI govorila z njim.
Gledala ga je trdo, kar ga je delalo vsega nesrečnega in spraševal se je, ali ga bo tudi ona pretepala. Vlegel se jo v sneg, obrnil hrbet proti prijetnemu ognju, tam kjer je bila senca najbolj temna. To je značilo, da je bilo njegovo ubogo pasje srce silno žaiostno. In nihče, razen nje tega ni uganil. Mlada žena ga ni poklicala in ni šla k njemu. Opazovala ga je pa neprestano. Isto pa je delal s Kazanom tudi Mac Cready.
(Dalje sledi.).
zočih je bilo 150 zaupnikov. G. dr. M. Natlačen je kot odposlanec vodstva SLS v dveur-nem govoru natančno pojasnil sedanji politični položaj. Navzoči so vzeli njegovo poročilo i odobravanjem na znanje. Navdušeno so izrekli zaupnico Jugoslovanskemu klubu in njega načelniku dr. Korošcu s pozivom, da naj vatrajno nadaljujejo svoje delo do končne zmage.
Stari trg pri Ložu. V nedeljo, 27. t. m. Je bil tu sestanek zaupnikov SLS, ki je bil polnoštevilno obiskan. Po poročilu dr. Natlačena o političnem položaju so izrekli zborovalci soglasno zaupnico Jugoslovanskemu klubu in posebno še njegovemu načelniku dr. Korošcu.
Šmartno pri Liliji. Na belo nedeljo zjutraj se je vršilo zborovanje naših volivcev v Smartnem pri Litiji. Na zborovanje so prišli tudi odposlanci nekaterih sosednih občin: iz Trebežljeva in Primskovega. Posl. K r e m -Žar je poročal o položaju v naši državi, nakar je predsednik zborovanja Str man predlagal resolucijo, v kateri se izraža zaupnica Jugoslov. klubu ter izreka zahteva, da se vlada poveri bloku, ki zastopa večino parlamenta in naroda. G. dekan It ili ar jo opozarjal na važnost naših gospodarskih organizacij. Shod je bil zelo živahen in je dokazal, kako brez uspeha so poskusi naše vrste omajati ali utruditi.
Laško. V nedeljo, 27. aprila po prvem bv. opravilu se je vršil tukaj velik shod SLS. Velika dvorana pivnice je bila veliko pre majhna za vse udeležence. Shod je otvoril in vodil v imenu okrajne organizacije SLS kmet Deželak iz Lož pri Rimskih toplicah. Prvi govornik, g. Kugovnik, je podal poročilo o političnem položaju. Drugi govornik, g. dr, Ogrizek iz Celja, je v poljudnem govoru razkrinkal delo in izdajstvo Pribičevičevih de-mokratov-uskokov. Od demokratov naročeni dr. Rape iz Ljubljane je skušal z medklici motiti govornika, kar pa mu je temeljito iz-podletelo. Sprejeta je bila resolucija, katera izreka Jug. klubu in načelniku dr. Korošcu neomajno zaupanje. Za besedo je potem prosil tudi dr. Rape. Predsednik Deželak vpraša zborovalce, ali naj mu da besedo, nakar zagrmi po dvorani: »Ne maramo poslušati bel-grajskih hlapcev«, nakar je predsednik zaključil krasno uspeli shod. Po shodu, ko se je polovica ljudi razšla, je dr. Roš otvoril shod demokratske stranke, pa zopet so bili zraven skoro sami pristaši SLS, ki so dr. Ra-petu ogorčeno ugovarjali. Slednjič je še dr. Ogrizek ob splošnem navdušenju navzočih pobil njegova izvajanja.
" Dopisi.
ČUDNO POSTOPANJE ZDRAVSTVENE OBLASTI V SLOVENIJI.
(Z Dolenjskega.)
Bolnišnice, oziroma zavetišča, v katere urno se svojčas vsled bolezni radi zatekli, so dandanes za revnega človeka postala luksus. Ako pomislimo, da smo svojčas reveži brez vsakih drugih sitnosti bili brezplačno oskrbovani v bolnicah, moramo danes ugotoviti, da so se tudi v tem oziru razmere vsled ko-rupcijskega režima precej spremenile. Na Dolenjskem imamo bolnici v Kandiji in Novem mestu, ki sta obe zelo potrebni. Toda od novega leta se je v njih glede plačila narasle oskrbnine, precej spremenilo. Orožnik hodi okoli vogalov hiš, pri katerih se nahaja kak bolnik v bolnici, in poizveduje, koliko imamo premoženja in koliko fic-kov nam je še ostalo, da za sebe ali ubogega otroka plačamo oskrbnino. Čudimo se, da se orožništvo uporablja za take posle, ko ima gotovo zadosti drugih bolj važnih opravkov. V prejšnjih časih je zadostovalo, če je županstvo izstavilo ubožno spričevalo. To je bolnica priložila oskrbnim spisom in je zadostovalo, plačala je dežela, za katero smo potom davkov itak vsi proporci-jonalno prispevali. Dandanes nas hoče državna bisaga popolnoma izkoristiti. Namesto da bi se oskrbnina za reveže, kočarje in male posestnike plačala iz te bisage, v katero moramo vsi od naših krvavih žuljev prispevati, nas pa izterjavajo in rubijo. Imam malo bajto in njivico, kopico otrok, da jih preživim, moram hoditi na dnino, kako naj plačam bolnico, če si ne morem nabaviti niti potrebnega živeža in obleke? V bolnico moramo, ker zdravniki zahtevajo take honorarje, da bi svojčas dobil že malo posestvo. Bolnice so pa tudi potrebne in koristne vsled raznih bolezni in operacij, katerih zdravljenje je doma nemogoče. Ustanoviti bi jih bilo potrebno še več, vsaj za reveže, bogatini in takozvani verižni-ki si lahko privoščijo sanatorije. Toda zato bi bila dolžnost države, da skrbi tudi za brezplačno oskrbo, ne pa, da nas hoče še na tem nepolitičnem polju zdravstva odreti do kože. Če ima denar za razne druge korupcijske in volivne namene, bi bila pač njena brezpogojna dolžnost, da skrbi za take dobrodelne zavode kakor so bolnice in za njih oskrbovance. Saj mora biti državi vendar veliko na tem ležeče, da ima zdrave in dobre državljane in njih krepak naraščaj. Zakaj se ne verjame županstvom, ki izstavijo bolnikom ubožna spričestola? Vsak župan bo gotovo poznal premoženjske razmere svojih soobčanov. Je li potem potreba, da hodi še orožništvo poizvedovati o naši, že itak izmozgani beračiji, Pripomniti moram, da teh šikan niso krivo bolnice, ker te so podrejene zdravstveni oblasti. Če jim ta oblast račune za uboge ko-
čarje zavrne, so dolžne potom terjatve priti do plačila. Tudi za bolnice je to velika eeka-tura, ker ljudstvo misli, da je to njih delo. Toda te so podložne višjim gospodom oblasti narodnega zdravja, pomagati si ne morejo. Upraviteljstva bolnic storijo samo svojo dolžnost in ne smemo smatrati, da je krivdo iskati pri njih. Zajec tiči zakopan, kakor vidim, pri zdravstveni oblasti. Politični eksponenti režima nas hočejo tudi na tem polju zadeti do živega. Prodajmo edino kravico ali njivo, s katero preživljamo sebe in otroke, dajmo zadnji ficek, ki ga Imamo še v žepu, da plačamo bolnico, potem pa pojdimo prosjačit s trebuhom za kruhom. Opozarjamo na to poslance, da nas pred takim brezobzirnim postopanjem od strani tozadevnih organov, ki so plačani tudi z našim denarjem, ščitijo in jih o naših skromnih gmotnih razmerah malo podučijo. Lahko je sedeti za zeleno raizo in pisati, ta lahko plača, ta pa ne. Naj gredo gospodje malo pogledat k nam na kmete in v naše bajte, potem bodo videli, s kako žrtvijo si moramo prislužiti naš vsakdanji kruh. Morda mislijo uradniki, saj tudi mi dandanes stradamo z našo borno plačo, toda ti predsodki niso na mestu. Bodimo pravični vsestransko. Uradniku naj se da plača za njegovo delo, da zamore stanu primerno živeti, a tudi ubogim kočarjem in malim posestnikom naj se ne vzame še tega, kar nujno rabi za svoj obstoj. — Eden v imenu več prizadetih.
Politične vesli.
4- Sanse korupcionislicnega bloka so, kakor kažejo vesti iz Belgrada, brezupno slabe. Vetrnica »Slovenskega naroda« pa kaže še vedno v smer Pašič-Pribičeviea. To zato, ker se pri »Narodu« vsak dogodek zakasni za 14 dni. S primerno zamudo se bo torej tudi vetrnica na poslopju »Narod-ne tiskarne^ obrnila narobe, takrat pa temeljito.
-f Protidržavni elementi na Angleškem. Kakor povejo današnja brzojavna poročila, zahtevajo Škoti popolni homeru-le, to je samovlado, kakor jo ima Irska. Mac Donald naj povabi telegrufično dr. G. Žerjava v London, da ukroti Škote, ki si drznejo »narodno in državno edinstvo Anglije« na tak način rušiti. Sam jim ne bo коз.
Beležite,
Poglavje o korupciji režima je »Slov. narodu« zelo neljubo. Zato piše, da »za nezdrave razmere in slabo državno upravo v Jugoslaviji niso merodajne osebne lastnosti in privatno življenje nekolikih voditeljev srbskega naroda, temveč drugi faktorji«, ker namreč država »upravno« še ni »brezhibno urejena«. Zakaj ni brezhibno urejena? Prav zato, ker so nositelji režima, ki državo upravl jajo, koruptni!
Socialistični shod v Mestnem domu še vedno ne da miru »Slovenskemu narodu«. To pa zato, ker smo konstatirali, da mi na tem shodu nismo bili niti najmanj udeleženi. »Narod« pa po vsej sili hoče, da so »klerikalci« nahujskali komuniste proti socialnim demokratom. Ta laž bi mu namreč služila v njegove znane kapitalistične kul-turnobojne namene, ako bi delavstvo bilo tako neumno, da bi jim nasedlo. Ker »Narod« laže dalje, ga vnovič poživljamo, naj dokaže, da so »klerikalni agitatorji« na tem shodu »hujskali in podpihovali nerazsodne mase, naj sežejo po stolih in bati-nah«. Kar vun z dokazil
Iz sovjetske Rusije.
IZZA KREMELJSKIH KULIS.
Sovjetski časopisi še vedno molčijo o triumfalnem potovanju Trockega v Moskvo in niti ne omenijo njegovega navdušeno sprejetega in naprej po raaicbrzoja-vu poslanega govora v Tiflisu, o katerem smo že poročali. Zato pa so zdaj natisnila uradna »Izvestja« kakor nalašč spomine Gorjkega na Lenina, kjer stoji dobesedno sledeče: »Veliko se laže, — je rekel Lenin, — posebno o meni in tudi Trockem!
—	Lenin je razjaren udaril s pestjo po mizi in nadaljeval: Naj pa mi pokažejo drugega človeka, ki bi bil zmožen v teku enega leta vstvariti skoro vzorno armado in obenem pridobiti spoštovanje vojnih strokovnjakov. Mi pa imamo takega človeka, imamo vse in vstvarjamo čudeže!«
—	Ta o pravem času oživljeni spomin bo gotovo neprijeten Stalinu-Džungaštvili, sedanjemu diktatorju.
Obenem s Trockim se je povrnil z bolniškega dopusta Kamer.ev-Rosenfeld, ki je popolnoma nepričakovano pričel podpisovati zopet dekrete in tudi nastopil z javnimi govori. Treba je priznati, da se ne boji Kamenev mogočnega Krasfna, vodje urada za zunanjo trgovino, in slika rusko sedanjost v prav slabi luči. Izvemo n. pr., da je sklenila sovj. vlada uvažati za delavce meso iz inozemstva. Rusija ima sicer dosti lastne govedine, toda stroški za prevažanje so tako visoki, da pride bravina iz Anglije, oz. Avstralije bolj poceni! Skeptično se je izrazil Kamenev tudi o denarni reformi. Drž. primanjkljaj znaša 400 milijonov zlatih rubljev. Delav-
ske plače pa se ne dajo znižati z ozirom na visoko ceno življenskih potrebščin. Vsi junaški načrti znižanja cen so se izjalovili, ker so v splošnem cene blaga in živil narasle za clva odstotka, Ves dobiček od znižanja cen so prejeli zasebni odjetniki, ki kupujejo pri državi na de-elo, prodajajo pa na drobno, in sicer vedno dražje,
IZPREMEMBE VODSTVA RDEČE ARMADE.
Z ozirom na varnost države je odpravila sovjetska vlada urad glavnega poveljnika rdeče armade. Sedanji faktični poveljnik vojske Sergej Kamenev sc bo imenoval inšpektor rdeče armade. Vodja štaba Frunsee je dobil dva pomočnika; Ša-pošnikova in Tuhacevškega. Kot načelnik političnega vodstva rdečo armade jc imenovan Bubnov. Opaža se torej želja odpraviti dosedanje enolično vodstvo armade. Diktaturo Trockega in njegovih pristašev je nadomestil kolegij politikov in vojnih strokovnjakov.
SOVJETI IN TURČIJA.
Sovjetski zastopnik v Angori jc stavil turški vladi vprašanje glede vsebine pogajanj, katere vodi v Carigradu romunski minister Bratianu. Sovjetska vlada ne more verjeti romunskemu tisku, kateri povdarja zasebni značaj potovanja. V slučaju, da se hoče približati Romunija Turčiji, bi morala sovjetska vlada storiti potrebne diplomatične odredbe. Saj ni skrivnost, da si išče Romunija prijatelje ravno vsled svojega napetega razmerja do sovjetske Rusije,
Preganjanje narodS manjšin v Turčiji.
Angorski drž. zbor je sprejel osicr zakon, kateri znatno omeji stanovanjsko pravico narodnih manjšin. Armenci ne smejo n. pr, bivati v vzhodnih turških deželah izven črte, ki gre od Samsuna na Črnem morju do Adana na Sredozemskem morju, Arabci ne smejo bivati v deželah, ki mejijo na Sirijo in Mezopotanijo, Gru-zinci se morajo izseliti iz dežel ob ruski meji. Grki smejo bivati le v Carigradu. Povsod so prepovedana zborovanja z drugim občevalnim jezikom kakor turški in kurdijski. V nobenem mestu z izjemo Carigrada ne sme presegati inozemsko prebivalstvo 10 odstotkov skupnega števila. Ta prvi zakon povzroči pravo selitev narodov in bo izgnal iz sedanjih bivališč do 200.000 ljudi. Selitev se naj izvrši nemudoma. Osebe, ki izgubijo posestva in hiše, bodo prejele glasom zakona odškodnino na temelju uradne cenitve nepremičnin.
D li -B a * % s i \ 11 ' a
—	Nasvet g. velikemn županu, oziroma g. ministru za Minutamje poslovo«. Okrog 1. maja t. 1. je napovedanih nebroj shodov in sestankov raznih političnih strank. Kot se čuje, misli vlada pošiljati na taka zborovanja kot zastopnike vlade razne državne uradnike. Na teh zborovanjih se bo udrihalo po režimu in po vladi tako, da se bo kar bliskalo. Kdor je imel priliko priti v družbo državnih uradnikov, ve, da se nikjer ne zabavlja nad državo, vlado in režimom tako, kot med državnimi uradniki. Zastavo pri tem nosijo tisti državni uradniki, ki se prištevajo ostentativno k stranki JDS. Zato resno svetujemo, da se na taka zborovanja — če se hoče imeti dober vpogled — ne pošiljajo državni uradniki, temveč le bančni ravnatelji, bančni prokuristi in advokati, ki so z državo, režimom in vlado zelo zadovoljni in so tudi pripravljeni zastopati državne komisarje in bi brez dvoma poročali, da na shodu ni bilo nič hudega, čeprav se je na njeni uganjala največja veleizdaja. Prosimo »Slovensld narod«, da to ponatisne in pošlje ^Samoupravi« v Belgrad v blagohotni ponatis in uvaževanje.
—	Škof dr. Akšamovič v Dalmaciji. Te dni je djakovski škof dr. Akšamovič preko Sarajeva odpotoval v Dalmacijo, da obišče tamkajšnje škofe. V Sarajevu je bil gost v nadškofijski palači.
—	Cerkveni koncert v baziliki sv. Aniona na Viču. Dne 4. maja t. 1. priredi cerkveni zbor pevskega krožka Vič-Glmce cerkveni koncert z bogatim sporedom, na katerem izvajata orgelske iočko gg. St. Premrl in C. Kumar, orkostralne pa člani opere. Sopran soli poje ga. Iv. Ribičeva. Podrobui spored se objavi pravočasno. Začetek koncerta ob pol 8 zvečer. Čisti dobiček koncerta je namenjen v pokritje še ostalega dolga na zvonovih župno cerkve sv. Antona. Vdeleženci koncerta store torej poleg umetniškega in duhovnega vžitka. ki jim ga bo nudil koncert — ludi dobro delo. Dne 4 maja zvečer vsi ua viški cerkveni koncert 1
—	Redukcija v »Jadranski bankir. Jadranska banka v Ljubljani je z ozirom na predsto-ječo fuzijo z belgrajskiin »Podunavskim trg. društvom« odpustila naenkrat večje število uredništva, baje 27, po drugi verziji celo 37, kar je v javnosti vzbudilo nemalo pozornost. Odpuščeno osebje jo sicer prejelo primerno odškodnino, vendar bo pa uradnikom spričo sedanjih slabih gospodarskih razmer težko naj-
ti v kratkem druge službe. Razširjena je govorica, da so odpust tolikega števila uradništva ni izvršil toliko iz razlogov štedljivosti, kakor bolj vsled političnih vplivov (radikalnih?), v glavnem pa radi tega, da so naredi prostor za srbijaneke uradnike, ki imajo zasesti izpraznjena mesta. Pazili bomo na to, ako se ta na-mern res urosniči, ker nikakor ne bi mogli dopustili, da bi vodilna in tudi druga uradniška mesta v naših gospodarskih zavodih zavzemali srbijaneki uradniki, dočim bi podjetja sama živela največ od slovenskega denarja. »Jadranska banka< zavzema med našimi denarnimi zavodi odlično in vplivno mesto, poleg lega je več ali manj soudeležena pri mnogih drugih zavodih in podjetjih (Kreditni zavod, Strojne tovarne itd.) in bo novi upravni svet, ako so mu tu prvi poskus posreči, gotovo skušal tudi v vsa ta podjetja spraviti uredništvo srbske narodnosti. V Sloveniji imamo do-volj domačega uradništva in nikakor ne gre, da hi naša podjetja zaposlovala srbijaneke uradnike, dočim bi domačini, ki so mnogo bolj aH pa vsaj tako zmožni, ostajali brez služb. — Od upravnega sveta banke pričakujemo, da pojasni javnosti prave razloge odpusta tolikega števila uradništva slovenske narodnosti (mnogi izmed njih so poročeni, tudi že družinski očetje) ter navede kako smernice so bilo merodajne pri tem. Kvalifikacija sama nI mogia biti, ker so med odpuščenimi tudi najbolje kvalificirani (celo prokuristi), razlogi štedljivosti skoraj gotovo tudi ne, ker štedila bi banka lahko na drug način, n. pr. če bi nekaterim ravnateljem in tudi prokuristom znižala ogromne plače (provizije, dijete itd.). Pojasnilo v tem oziru je nujno potrebno že z ozirom na dober glas zavoda samega, kakor tudi v pomirjenje javnosti.
—	Kazensko postopanje proti generalne*, mu polkovniku pl. Sarkotiču zaradi veleti-daje. Osješko državno pravdništvo je bilo proti bivšemu avstrijskemu generalnemu poL kovniku baronu pl. Sarkotiču zaradi njegovega parnfletu pod naslovom • Moja politična oporoka«, ki se je bil širil tudi v Jugoslaviji, uvedlo kazensko postopanje zaradi velelzdaje ter poslalo akte pristojnemu drž. pravdništvu v Zagrebu. Le-to dvigne proti Sarkotiču obtožbo in in izda proti njemu tiralico.
—	Izpiti iz stenografije. Usposobljenostn! izpit za pouk slovenske stenografije na srednjih in njim sorodnih šolah so napravili včeraj pred izpraševalno komisijo v Ljubljani štirje kandidatje (kandiclatinje): Albert Zlatka (z odi.), P i 1 g r a m Ivan, V o d u š e H Asta (z odliko) in V o d u š e k Seta (z odliko).,
—	Raučni zavodi v četrtek, dne 1. majnika 1024 ne poslujejo za stranke. — Društvo bančnih zavodov v Sloveniji.
—	izlet po Jadrann v Atene izostane. Društvo za promet tujcev v Zagrebu javlja, da odpade nameravani izlet od 28. maja do 11. junija t. 1.
—	Ogromna škoda po povodnji. Škoda, ki jo je povzročila zadnja povodenj v najplodnejših pokrajinah naše države: bosanski in srbski Posavini, Podravini, Sremu in južnem delu Ban a ta ni še točno ugotovljena, vendar se ceni na najmanj 200 milijonov dinarjev. Priprave za pomoč prizadetim krajem so v teku. Predvsem se oškodovancem odpiše letošnji davek.
—	Lovci pozor! Dražba občinskega lova trga Motnik se vrši dne 15. maja ob pol 10 dopoldne pri okrajnem glavarstvu v Kamniku (soba št. 0) za dobo pet let. — Županstvo trga Motnik, 27. aprila 1924.
—	Stekel pes je 26. t. m. ogrizel 6 letnega Jožka Lušina iz Horjula in eno kokoš. Orožnikom se je posrečilo, da so ga pobili In odstranili ponovno nevarnost. Dečka so odpeljali v bolnico v Zagreb.
Maribor. »Lepega zvona glas, Seže v deveto vas — Zato naročite »Zvonoglas.«
p šolska sramota v Istri. Vas Mačkovlje t istrskem Bregu si je na lastne stroške uredila lepo šolsko poslopje, da ne bi bilo treba otrokom hoditi v daljno Dolino in Osp. Šolska oblast jo bila obljubila, čim bo poslopje gotovo, da bo takoj poslala učitelja. Toda besede ni držala: Mačkovljani zaman čakajo in prosijo za učiteljsko moč. Britko prevarani v svojem pričakovanju, so sklenili, da svojih otrok ne bodo pošiljali v šolo drugam. Tako jo sedaj nad 50 otrok že več mesecev brez šolskega pouka, a šolska oblast se ne zgane. Pač pa je bilo takoj vse potrebno na razpolago za italijanski otroški vrtec v Dolini, t katerega so zlepa in zgrda nalovili 16 otrok.
p Tolminski občinske svet razpuičeth Oblast je razpustila občinski svet v Tolminu in imenovala za komisarja dosedanjega podžupana Mraka, ki jo vreden drug Petemela ir Ban dij a.
p Za nagrobni spomenik bivšemu šturijj skemu župniku Karlu Klinarju. Zupni urad v Šturijah je začel zbirati darove za nagrobni spomenik bivšemu šturijskemu župniku Karlu Klinarju, ki jc pred letom dni umrl v Ribnici iu je tamkaj pokopan.
p Novo sredstvo za poitalijanče vanje. Ministrski svet je s sklepom dne 24. t. m. ustanovil in zavodu »Dante Alighieri« v Gorici dal 00 brezplačnih mest, ki bodo seveda v prvi vrsti na razpolago slovenski mladini.
Ljubljanske novice,
lj Praznovanje prvega majnika na Rožniku. Krščansko-socialno delavstvo Viča in Ljubljane praznuje letošnji prvi maj na Rožniku. To praznovanje je organizirala Okrajna delavska zveza Vič pri Ljubljani, s sledečim dnevnim redom: Д. v sredo, dne 30. aprila ob 8 zvečer v društvenem lokalu na Glincali delavska predstava; 2. v četrtek, dne 1. majnika ob o zjutraj budnica po Viču, ob pol 7 čez Rožno dolino z godbo na čelu odhod na Rožnik, ob pol 8 sv. maša na Rožniku s cerkvenim govorom. Po maši ob lepem vremenu manifestaeijskc zborovanje pred cerkvijo Da Rožniku, na katerem govorita dva govornika Jugoslovanske strokovne zveze. Za slučaj slabega vremena bo zborovanje na verandi rož-niške gostilne. Sodeluje godba Katoliškega prosvetnega društva z Viča. — Vičanom se pridruži tudi ljubljansko krščansko socialno delavstvo. In sicer se zbere ob pol 7 zjutraj pred Prešernovim spomenikom. Ob tričetrt na 7 pa odkoraka ali čez tivolski gozd ali pa po cesti na Rožnik korporativno na Rožnik. — Kakor vse kaže, bo manifestacija na Rožniku silno lepa. Zato opozarjamo nanjo vse, ki bodo 1. majnik praznovali. Niti eden od ljubljanskega krščanskega delavstva naj ne manjka. 1. majnika torej vsi na Rožnik!
lj Soja pripravljalnega odbora za proslavo 30 letnico kršč. eoc. gibanja se vrši danes ob 5. uri v prostorih JSZ na Starem trga. — Predsednik.
lj Buren občni zbor Slov. Planinskega društva. V soboto zvečer se je v restavraciji »Narodnega doma« ob veliki udeležbi vršil občni zbor Slov. Planinskega društva. Predsednik dr. Tominšek je obširno poročal o delovanju osrednjega odbora in posameznih podružnic. G. Sparhakl je podal tajniško poročilo. Društvo šteje 6000 članov, »Planinski vestnik« ima 1318 naročnikov. Društvo ima sedaj v oskrbi dva hotela in 15 koč, katerih število se bo pa z novimi gradbami še povečalo. Po poročilu blagajnika in revizorja se je razvila debata, v katero je poseglo več govornikov. Dr. Knaflič je v imenu številnih navzočih zimskih športnikov nastopil proti temu, da bi odbor S. P. D. izvrševal kake adaptacije pri hotelu »Zlatorog« poprej, predno se ne postavi od ziniskih športnikov zahtevana koča na Krvavcu. V dolgi debati, ki je sledila temu predlogu, je odgovarjal predsednik dr. Tominšek ter ponovno razložil, da so adaptacije pri :-Zlatorogu< potrebne, da pa je denar za kočo na Krvavcu že zbran, da je svet zagotovljen in da se bo koča gradila, kakor je to odbor že prej sklenil. PustoslemŠek je stavil posredovalen predlog, naj se adaptacije pri Zla-torogu le omeje, dokler ne bo koča na Krvavcu gotova. Predsednik je ta predlog sprejel. Nato je bilo soglasno sklenjeno, da se zviša članarina na 25 Din, vpisnina na 10 Din, ustanovnina na 400 Din. Nato izjavi dr. Knaflič, da zahteva da pride njegov predlog na glasovanje. Predsednik je opozarjal ua to, da predlagatelj sprejema s tem predlogom veliko odgovornost, ker se adaptacije pri Zla-torogu morajo izvesti, koča na Krvavcu pa je itak zagotovljena. Ker dr. Knaflič ui odnehal, je predsednik dal na glasovanje njegov predlog, ki je bil z veliko večino navzočih zimskih športnikov sprejet. Nato je izjavil predsednik, da odbor vslerl tega podaja demisijo, in je zaključil občni zbor.
lj Umrli so v Ljubljani: Stanko Vrhovec, zidarjev sin, 17 mesecev. — Nada Kobe, hči oficiala finaučne prokurature, 8 let. — Marjana Witt, zasebnica, 75 let. — Albina Schrimpf, uradnikova žena, 36 let. — Marija Lenče, posestnikov hči, 3 leta. — Ivan Perko, delavec, 56 let.
lj »črna roka< grozi Marjetici. Pred dobrim tednom je dobila natakarica Marjetica Jelovškova iz Šiške pismo, v katerem »črna roka« zahteva od Marjetice 50.000 kron. Ta denar naj pošlje Marjetica v gostilno »Pod lipo« Pred igriščem pod geslom >F. G. 73«. Marjetica pa se »črne roke« ni ustrašila, ampak je pismo izročila policiji. Ta ji je svetovala, naj pošlje navidezno pismo v gostilno »Pod lipo«. Tako je storila Marjetica, kakor je svetovala policija, ki se je nato postavila tam okrog tiste gostilne. In je res prišla tistega dne »črna roka«, ali pravzaprav Anton Babnik iz Dobrove ter prašal po pismu »F. G. 73«. Dobil ga je, spravil in odšel. Hitro je hodil tja proti Mestnemu logu, da tam skrivaj in brez prič odpre kuverto s 50.000 kronami, ki se bodo tako prilegle človeku, ki je sicer prelen, da bi kaj delal in zaslužil. Toda policija ga je držala v šapah prej, predno je po prazni kuverti mogel uvideti, da Marjetica ni tako neumna, da bi se bala take »črne roke«, kakršna je Babnikova. Sedaj je Babnik zaprt in ž njim pa še njegova Francka, ki je v družbi ž njim igrala ženski oddelek »črne roke«._________
Naznanila
Delavstvo tkalnico I. Kune in Komp. ima v nedeljo, dne 4. majnika na Rožniku svoj majniški iilet s sveto mašo ob 9. Prijatelji vabljeni!_
Učiteljski" vestnik.
Novomeško-črnomaljska podružnica Slom-Skove zveze ima svoje redno zborovanje dne 8. majnika ob pol 11 dopoldne v Rokodelskem domu v Novem mestu. Zahteva se brezpogojna udeležba. Note in drugo miuesite seboj. Na-ielnik.
Gospodarstvo.
Pomorski promet.
Sedaj so objavljeni podatki o pomorskem premetu naših pristanišč v letu 1923. Pri teh podatkih, ki jih je zbrala pomorska oblast, omenjamo, da je bil v letu 1923. dva meseca trajajoč štrajk mornarjev, ki jc znatno zmanjšal pomorski promet.
V letu 1923. je priplulo v retša pristanišča 8077 jadrnic v tenaži 298.892 ton, in 35 parnikov s tonažo 5,383.056 ton, torej skupno 43.257 ladij s tonažo 5,681.948 ton. Od-plulo pa je lani iz naših pristanišč 8045 jadrnic v ionaži 297.699 in 33.17S parnikov s tenažo 5,400.729 ton. Ves pomorski promet (jadrnice in parniki) je torej v preteklem letu dosegel 86.480 ladij v skupni tonaži 11 milijonov 380.000 tonami.
Iz statistike je razvidno, da zavzema med vsemi našimi jadranskimi pristanišči prvo mesto po velikosti prometa Split. Skupen promet jadrnic in parnikov je lani znašal v splitskem pristanišču 9495 ladij z 1,576.685 tonami.
Takoj za Splitom pride Gruž. Tu je kni promet dosegel 4136 ladij z 1,552.117 tonami. Šele na tretje! mesto pride Šibenik, kjer je znašal lanskoletni promet 4117 ladij s 909,014 tonami. Četrto pristanišče v naši državi je Vranjić s skupDim prometom 2158 ladij s 855.693 tonami. Potem slede ostala pristanišča (v oklepajih je naznačen promet; prva številka pove število ladij, druga tonažo ladij): Korčula (3358, 570.020), Metković (2552, 401.874), Makarska (2842, 384.224), Bakar (2875, 345.365), Kotor (20S7, 335.934), Dubrovnik (2335, 331.021), Zelenika (2662, 257.668), Hvar (1536, 233.158), Bar (968, 212.060). — Gstala pristanišča imajo promet manjši od 200.000 ton- Do stotisoč ton prometa imajo še r.ledeča pristanišča: Trogir, Preko, Kraljeviča, Risau, Velaluka, Tivat, Cirkvenica, Komiža, Dubrovnik, Senj, Novi Srpanj, Omiš, Vis, Sta-rigrad, Selce.
Iz teh podatkov je jasno, da nimamo na naši obali Jadranskega morja luke, ki bi presegala po višini promeia ostala pristanišča, kakor je to n. pr. v Nemčiji Hamburg.
Finančni položaj Italije.
Govor italijanskega finančnega ministra med volivnim bojem se bere kakor kakšen ekspozč in nam poda nazorno sliko sedanjega finančnega položaja Italije. Vidimo, da se je lani izdatno zboljšal. Julija 1922 so nara-čunali deficit italijanskega državnega gospodarstva za 1922/23 na štiri milijarde. Tem računom sledeči pesimizem je navajal pet milijard. Resnični deficit je pa znašal 3029 milijarde, Za leto 1923/24 računajo z deficitom 3'585 milijarde. Finančni minister pa 2e sedaj trdi, da deficita sploh ne bo. Pravi tako-le: Razmerje domnevanih davčnih dohodkov napram skupnim davčnim dajatvam je bilo v januarju 1922 76'68% v januarju 1923 86*12% in v januarju 1924 87*03 odstotkov. Število novih davkoplačevalcev raste: leta 1921. jih je bilo 39.813, leta 1922. 47.882, leta 1923. 107.909; k tem pride še 44.606 davkoplačevalcev iz novih provinc.
NajvažnejSe državne dohodke so cenili za tekoče gospodarsko leto 1923/24 na 12.757 milijonov ilr; pa je bilo vplačanih že v prvih osmih mesecih 9738 milijonov, za 726 milijonov več kakor v istih mesecih leta 1922/23 in za 1295 milijonov več, kakor je bilo preračunjeno. Deficit državnih železnic je znašal 1921/22 1258 milijonov, 1922/23 906, 1923/24 pa komaj še 374, Za bodoče finančno leto 1924/25 pa računijo samo s llOmilijonskim deficitom in so pri tem vra-čunjeni tudi že izdatki železniške uprave v novih provincah. Deficit pošte in b r -z o j a v a : 1921/22 464 milijonov, 1922/23 356, 1923/24 126, 1924/25 pa mislijo, da bo popolnoma izginil. Število državnih nameščencev je znašalo 1. julija 1923 še 509.000, 1. januarja 1924 pa samo še 477.000,
torej 32.000 manj; prihranek računijo na 297 milijonov. Ministrstev jc bilo prej 15, sedaj jih je 11, državnih podtajništev prej 17, sedaj 9. Obtok bankovcev se lahko zniža za 1 milijardo, kar pomeni enakovredno znižanje državnega dolga. Obligacije državnega dolga so notirale oktobra 1922 79-75, sedaj pa 99'44. Državni izdatki neprestano padajo: 1921/22 24.851 milijonov, 1922/23 21.032, 1923/24 19,856, za 1924/25 računijo z 18.030 milijoni. Trgovska bilanca se jc zboij-sala 1923 za 300 milijonov; deficit znaša šc zmeraj nad 6 milijard, a je izenačen po do dohodkih trgovske mornarice v voSnii iz inozemstva in tja, in teh voženj je bilo 1. 1923. га 1 milijon ton več kakor leta 1922; izenačenja povzročajo tudi denarne pošiljatve izseljencev in pa dohodki tujskega prometa. Splošno se lahko reče, da je trgovska bilanca za leto 1923. taka, kakršna je bila v predzadnjem predvojnem letu 1913. Takrat sta se uvoz in izve« krila, če priračunamo uvozu tudi voznino, denarne pošiljatve izseljencev in dohodki tujskega prometa.
g Monopolslci dohodki v januarju. Po statističnih podatkih uprave monopolov so znašali monopolski dohodki v januarju letos 288 milijonov 194.194 dinarjev. Dali so tobak 130 milijonov 119.823, sol 19 milijonov 282.389, petrolej 52 milijonov 568.000, vžigalice 13 milijonov 429.423, cigaretni papir 9 milijonov 783.724, vrednostni papirji 33,040.633, razni dohodki 273.669, carine 29 milijonov 696.534 dinarjev. V primero naj navedemo, da so znašali lani meseca januarja dohodki uprave državnih monopolov 139 milijonov 886.533 dinarjev.
g Izvoz v marcu. V mesecu marcu se je izvozilo iz naše države 266.718 ton blaga v skupni vrednosti 746.8 milijonov Din. Lani je istega meseca znašal izvoz 183.707 ton v vrednosti 653.6 milijonov Din. Od marca lanskega pa do marca letos se je izvoz po teži povečal za 40 odstotkov, po vrednosti za 14.3 odstotke. V marcu letos je bil glavni izvozni predmet les za gradbe, katerega se je izvozilo za 139.6 milijonov Din. Drugi izvozni predmet eo bila jajca (za 68.4 milijone Din). V prvem tromesečju letos je celokupni izvoz dosegel 715.264 ton zo 2 milijardi 61.2 milijonov Din napram 1 milijardo 512.5 milijonov Din v prvem tromesečju leta 1923. — Sedaj manjkajo samo še podatki o uvozu za zadnjo tri mesece za leto 1923.
g Izvoz jajc. V preteklem mesecu marcu se je izvozilo iz naše države 2139 ton jejc v vrednosti 68.4 milijone Din. Od vsega izvoza je Šlo v Avstrijo za 29.5 milijonov Din, v Švico za 14.5 milijonov Din, v Nemčijo za 9.7 milijonov Din itd.
g Svetovni pridelek nafte. Po amerikan-skili podatkih se je dobilo v 1. 1922. v celem 85,154.000 barelov nafte (1 barel = 175 kg), to je za 100 milijonov barelov več ko v letu 1921. Vsled krize, ki je uničila rusko petro-lejsko industrijo, stoji ua prvem mestu zopet Amerika. Zedinjene Države so pridelale 64.7 odstotkov, Meksika 21.7 odstotkov cele svetovne produkcije. Druge države so pridelale le male količine, in sicer Rusija 4.1 odstotke, Perzija 2.5 odstotka, Nizozemska Indija 1.9 odstotek in Romunija 1.2 odstotek svetovne produkcije.
g Cene v Češkoslovaški. Veletrgovinske cene v Češkoslovaški so v teku meseca marca letos nazadovale za 2 odstotka. Indeks začetkom marca je bil 1036, začetkom aprila pa samo 1022.
g Žetev v Rusiji. Statistični urad SSSR poroča: V Ukrajini pričakujejo prav dobro žetev, ob Donu istotako, v srednji Rusiji zadovoljno, v kubanskem krožju sredujedobro, v severo-zapadni Rusiji pa slabo.
BORZA.
Curih, 28. aprila. (Izv.) Berlin 1.80, Italija 25.25, London 24.71, Newyork 562.60, Pariz 36.50, Praga 16.60, Dunaj 0.007950, Solija 4.10, Belgrad 6.95.
— Hitrost letala. Amerikanski letalec polkovnik Mitchell, ki je dosegel dosedaj največjo hitrost 300 km na uro, piše v Scientific Rewi-ew, da bo ta hitrost kmalu narastla do 550 km in 4 do 5 let pozneje celo na 650 km na uro. Ti podatki se strinjajo z onimi številkami, ki jih je objavil znaui francoski strokovnjak Bre-gnet. V svojem ravnokar objavljenem delu trdi Breguet, da bi lahko napravilo letalo 550 kilometrov v eni uri, če se posreči zmanjšati ujegovo težo do razmerja 1 kg na vsako konjsko moč motorja. Premakljivo letalske plošče, ki se dajo v potrebi zožiti, bi lahko zvišale to hitrost na 700 km. Končno v višini čez 6000 m in s pomočjo kompresorja, ki stiska redek in na kisiku reven zrak, bi se clala doseči tudi hitrost 900 km ua uro. Vendar nimajo te teoretične zmožnosti praktičnega pomena z ozirom na prevažanje blaga in popotnikov. Sedanji režijski izdatki ne dovolijo prekoračiti hitrosti 200 km na uro v višini do 2000 m. V višini 6000 m ti režijski stroški naraščajo vsled posebne ureditve potniških kabin in izdatkov za kompresor, ki preskrbi motor z zgoščenim zrakom. Z ozirom nc to je omejena dosegljiva hitrost ua 300 km v eni uri. Za praktično vpo-
rabo bo seveda zadostovala tudi ta hitrost, pri kateri je potrebno za pot iz Pariza v Newyork samo 20 ur.
—	Samo 376 nepismenih vojakov. Češkoslovaška vojska šteje 376 vojakov, ki ne znajo čitati in pisati. Izmed njih odpade najmanj na vojake Čehe (le 0.29 odstotkov) in Nemce (0.36). Več nepismenih je med Mažari (3.17 odstotkov) in Slovaki (8.17 odstotkov), največ pa med karpatskimi Rusi (30.09 odstotkov). Vojska vzdržuje posebne šole za nepismene vojake.
—	Ogroženi sodniki. Začetkom tega meseca se je pričel v Kostovu na Donu proces znane Orebovske roparske tolpe. Voditelji roparjev so bili obsojeni na smrt- Njih pristaši, ki so se zbrali v sodnijski dvorani zadnji dan procesa, so pričeli ogrožati sodnike z revolverji. Vmes je moralo poseči vojaštvo, ki jo prijelo 38 ljudi izmed navzočega občinstva.
—	Napisi na nohu. Leta 1911. je opazoval angleški major Savedge letalo, ki se je dobro videlo pri večernem jasnem nebu. Opazil je curek dima, ki ga je pustil motor. Ostal je dolgo časa v zraku. Ta pojav mu je vdihnil misel izrabiti dim in letalo v reklamne svrhe. 1
Aeroplan lahko piše v zraku črke, besede io celo stavke, toda lepo tiho vreme je pogoj. Družba zračne reklame, ki je pričela delovat? letos na Angleškem, je že priredila uspele po-skušnje. Piše se z nekim dimom, katerega sestavine so skrivnost družbe. Letalo se navadno drži v to svrho eden in pol kilometra visoko. Črke so široke 15 metrov. Uspeh je odvisen od spretnosti letalca, ki mora jako hitro pirati črke, da ustvarijo razločno besedo. Napisane črke se držijo v zraku do 15 minut in ve?. Razen reklame ima ta način tudi znanstveno vrednost, ker omogoča študij zračnih struj.
ČUDNI OBIČAJI NA SARDINIJL
Na Sardiniji so se ohranili v nekaterih kra« jih običaji, stari več tisoč let. Tem laže, ker naša moderna kultura tja hvala Bogu še ni zašla. Posebno zanimivi so običaji, ko se rodi otrok; Ko vidi mali, da se bliža ura rojstva, gre ležat pred ognjišče, hoteč s tem povedati, da žrtvuje otroka starim hišnim bogovom. Tedaj mora obesiti mož belo srajco na vrata, znamenje rojstva, in mora bežati iz hiše. Brž ko vidijo sosedi srajco, priletijo skupaj in zapodijo nesrečnega moža s psovkami v beg. Bežati mora kar moč daleč. Fo rojstvu letijo sosedinje v hišo in skrbijo za mater. In sedaj jo prišel trenutek, ko sme mož spet nazaj. Topot ga pa ne zmerjajo, temveč ga sprejmejo z veseljem. Stara ženica naznanja veseli dogodek po okolici.
1300 FRANCOSKIH ROMANOV NA LETO.
Neki statistik je naračunil, da ie v zadnjih dveh desetletjih izšlo samo v Parizu let) -) nad 1000 romanov. Največ leta 1921, namreč 1341. Pa niso še všteti romani v časopisih, listki itd. Če bi hotel krilile vse romane kritizirati, bi moral prebrati na dau tri ali štiri. Tudi ob nedeljah bi moral brati, pa včasih še ponoči, in še celo v tem slučaju bi imel za vsak roman samo triinpol do štirih ur na razpolago. Gospa Ra-childe, ki sama piše romane in ki poroča o novih izdajah v časopisu svojega moža, toži, da tudi najvažnejših novosti ne more vestno prebrali. Sicer prebere obširen roman že v dveh dneh, a kljub temu je letno število samo 180. In kje je kritika. Razlog za to veliko število romanov vidi madama Rachilde v nagradah; toliko je teh nagrad jn tako visoke so, da se vse puli zanje in do jih dobijo tudi slaba dela.
Program olimpskih igsr.
Od 20. januarja do 5. februarja so se vr» šile zimskosporiue tekme. — Od 3. maja do 1.9. maja se vršijo tekme v rugbyju, neki vrsti igre z žogo. Prave nogometne tekme se začnejo 16. maja in bodo trajale do 9. junija. Od 15. junija do 4. julija bodo igrali igro polo, od 21. do 29. junija bodo pn streljali,
23. junija se bo vršila velika spominska slavnost, tridesetletnica obnove olimpske misli. Zjutraj bo slavnost v cerkvi Notre Dame, potem pa na sorbonni — univerzi —. 24 junija bo v operi soareja. Sabljanje itd. so določili na dneve od 28. junija do 8. julija. Tretji julij je določen oficielnim točkam: ob desetih bo seja permanentnega odseka Mednarodnih športnih zvez, nato sprejem v Elysee-ju in na-{o banket.
5. julija ob 2 popoldne re bo vršila sve* čanostna otvoritev stadiona, Millerand sam ga bo otvoril, tekmujoče narodnosti bodo korakale po stadionu, in začele se bodo lahkoatlet-ske tekme; te tekme so jedro olimpijskih iger, vse drugo je nekak privesek. Trajale bodo do vštetega 13. julija. Grškorimsko rokoborbo bodo videli posetiiik od 6. do 9. julija, prosto rokoborbo od 10. do 13. julija, veslaške tekme o^ 10. do 14. julija, moderni peteroboj od 12 do 14. julija. 13. julija bo velik banket na čast Mednarodnemu olimpskemu odbora. Istega dne se bosta pričela tennis in plavanje in bosta trajala do 20. julija. Boksali bodo od 15. do 20. julija, telovadbi so pa določeni dnevi od 17. do 23. julija. Ob istem času se vršijo ljudske igre. Težka atletika pride na vrsto od 21. do 24. julija, jahanje od 21. do 27., jadreni-ce bodo tekmovale od 24. do 27, julija, kolesarji pa od 23. do 27. julija.
8 27. julijem se športne prireditve končajo. Ta dau bodo razglasili imena zmagovalcev, nakar se bo vršila v stadionu svečanostim prireditev. 28. ali 30. julija se bodo zastopniki športnih zvez menili o pripravah za mednarodno olimpsko zborovanje, ki se bo vršilo prihodnje leto, 1925.
Narodno gledišče.
DRAMA.
Začetek ob 8 svežer.
Torek, 29. aprila: zaprto.
Sreda, 30. aprila: Ana Karenina, delavska predstava. — Izven. Četrtek, 1. maja: zaprto. Petok, 2. maja: Donu — Red F. Sobota, 3. maja: Hamlet. — Red B. Nedelja, 4. maja: Kamela skozi uho Sivanke. —* Izven.
OPERA.
Začetek ob pol 8 »večer.
Torok, 29. aprila: zaprto.
Sreda, 30. aprila: Evgenij Onjegin. - Red C.
Četrtek, 1 maja: Carjeva nevesta. — Izven.
(Premijara.) Petek, 2. maja: Manon Lescaut. — Red A. Sobota, 3. maja: MožiCek in plesni večer, mladinska predstava ob štirih popoldne. — Izven. Nedelja, 4. maia: Carjeva nevesta. — Izven,
Pro§¥eta.
G. Maver:
štirje slovenski pesniki.
V	zadnjih petih letih preteklega stoletja so se pojavili najprej z verzi posejanimi po raznih revijah, nato s svojimi zbirkami štirje pesniki, ki so se kmalu uveljavili in so spravili v zmedo vse epigone starih literarnih šol: Cankar, Kette, Zupančič in Murn. Po mnogih letih vestnega dola v slovenski književnosti, ki se na splošno ni dvignila nad povprečnost, so se vrnili v zarji novega stoletja zopet lepi časi »Čebelice«, v katere panj je pomalem polagal pesnik Prešeren svoje male brezhibne umetnine izredne popolnosti. In zopet so se lahko ponašali Slovenci, da niso v pesništvu dosegli najbogatejše literature drugih slovanskih narodov, ampak da so marsikatere celo prekosili, in to v najkrajšem času, takorekoč z enim samim zamahom.
Dvajseto stoletje je začelo s takšnim vzletom najčistejšo poezije, da je opravičevalo najsilnejša pričakovanja. Usoda pa je kmalu izsušila del teh preboliotnih vrelcev poezije. V razdalji dvoh samih let sta umrla drug za drugim za isto boleznijo, v isti hiši in v isti sobi — dva iz te četverice, in sicer Kette leta 1899 v starosti 23 let, Murn pa leta 1901 šele 21 let star. Sorodnost smrti nam je še bolj združila oba mlada moža, ki stn rastla med per-nenjem in sta tudi sredi pesmi naglo legla v grob. Obema je bila skupna velika čustvenost in prizadevanje, da so ne oddaljita preveč od enostavnosti njiju redne zemlje in da ne podležeta vplivom tujih pesnikov, v prvi vrsti Maeternicka in Verlaina. In vendar je ta sorodnost bolj dozdevna kot resnična. Med Murnom in Kettejem je bistvena razlika. Prvi ljubi priprostost vsakdanjega kmetiškega življenja, drugi pa prenaša to preprostost v harmonije vsemirja; Murn polaga svojo trudno in izmučeno roko na drobne doživljaje v življenju, Kette pa objema vse življenje z nebrzdanim inlade-nlžki zanosom.
Od obeh pesnikov-tovarišev nam je ostala le po ena zbirka. Ampak oho zbirki (ki pa ne obsegata vseh pesmi) imata upravičeno še dandanes krog bravcev, ki ne občudujejo le uglajenih Kettejevih sonetov in sveže primitivnosti Murna, ampak ljubijo vso njiju zapuščino, kot se ljubijo le relikvije dragih mrtvecev.
Ampak Kette in Murn nista imela temperamenta prenoviteljev, — tista, ki sta fcrevolucioriirala slovensko pesem, sta bila pač Cankar in Župančič. Od teh je Cankar že umrl (1. 1918), tako da je ostal od te izbrane pesniške skupine sedaj samo ae Zupančič.
V	skoro petindvajsetih letih literarnega dela, se je pa Cankarju posrečilo preliti v številna svoja dela vse svoje izredne umetniške vrednote. Začel je z malo zbirko verzov, nato pa je opustil to obliko in jo je nadomestil z drugo, čisto svojo, ki bi jo lahko zvali zdaj lirično novelo, zdaj zopet čustven samogovor v prozi.
Vse njegovo življenje je bilo >brez-fcončno romanje po tihih katakombah srca,« in iz teh mrakov in tišin je znal izvleči nove glasove, nove žarke. On se ni nikdar bal javne izpovedi, ali k javni izpovedi je prisilil tudi vse, ki so ga obkrožili, bodisi da
Seorgoe:
(Čebljanje.)
—	Najelegantnejše živali so mačke, mi je pripovedoval Mimla Bekir, ki je velik mačji boter, — in ne vem, od katere živali bi se mogel človek več koristnega naučiti za življenje, nego od mačke. Katera žival je tako snažna, kakor je mačka? Katera je tako praktična? Samo pogledati jo je treba, kadar sedi. Kakor spravljeno sedi mačka. Na manjšem prostoru, kakor mačka sedi, sploh ni mogoče sedeti. In kako ima pri tem rep ovit okoli prednjih nog! Kako si zna mačka uravnati svoje obnašanje po okolici! Kako mačka ve, kdo jo ima rad in kdo jo sovraži! Bog ve, zakaj pravijo ljudje, da je ženska hinavska kakor mačka? Kajti prav bi so reklo samo, da je mačka hinavska kakor ženska. Ne vom, zakaj pravijo o mački, da spredaj liže in zadaj praska? Kajti mačka sploh ne liže drugega nego svojo mladiče. Če pa praska, se samo brani. Občuj in ravnaj z mačko, kakor bi bila tvoje glihe, pa boš videl, kako zna biti mačka udana in odkrita, hi če bi mačka ne imela druge dobro lastnosti nego to, da je vzorna mati, odtehta ta dobra lastnost vse njene slabe.
—	Mačka je ponočna roparska žival. Na to seveda ljudje ne mislijo in zato ji podtikajo za slabo lastnost, ki so pravzaprav v njeni natori. Mačka ukrade meso, če ni zaprto, kajpada. Tega je ne bo nihče odvadil. Vendar pa prav dobro ve, kadar kaj napak napravi. Takih la^nosti kakor pes, mačka seveda nima. Sar^o enkrat udari mačko po krivici, pa te nikoli več ne pogleda. S
)
so bili to ponižni in dobri ali samozavestni in slabi. »Tebi, romar, jo ukazano, da gledaš kar drugim ni dano gledati. Nimaš pravice, da bi zaklepal duri, tudi tistih ne, ki jih sam le s trepetajočo roko odpreš.« In Cankar je izpolnil to svojo dolžnost. Tavajoč okoli, iščoč človečanstva v človeku, je odkril v skritih kamricah duše nešteto malih skrivnosti.
In le za te se je brigal. Ni se brigal za dobro premišljena dejanja, zanimale ga niso ne nove situacije ne originalni karakterji niti v toliko, v kolikor bi mu ta dejanja, te situacije in ti značaji lahko nudili priliko, da bi nam razodel svoje misli in čustva.. In tem je dajal rajši bolj neposredno boij lastno obliko. Vso njego\o delo bi lahko nosilo naslov njc-gove zadnje knjige: Podobe iz sanj. Čimbolj jo spoznaval svet, tembolj se je poglabljal vase. In tu so ga zanimala bolj čustva kot misli, bolj sanje kot čustva.
Tak je obraz njegove umetnosti. Ali še drug obraz ima njegova umetnost, obraz, ki ga Cankar ni hotel in ni mogel zatreti v sebi in ki kaže njegov hud odpor proti banalnosti v življenju. In evo: mehak pesnik postane cinik in sarkast, ki brezobzirno biča prebivalce »doline Šentflorjanske<', ki jo Slovenija, ki pa bi lahko predstavljala tudi katerosibodi drugo deželo na svetu. Od tega drugega obraza njegove umetnosti, bolj pa še od svoje temperamentne osebnosti zapeljan, je zavozil Cankar na poti, ki niso bile zanj: je pisal tendenciozno drame, ki niso nmogo vredne in se je posvetil nekaj časa politiki, udinjajoč se socializmu, ki ga ni mogel zadovoljiti.
Ves drugačen pa je prenovitelj slovenske lirične pismi, O. Župančič. V njem, ki pozna vse nianse čustva, prevladuje resnično življenje. Or. je zdrav in jak. Njegova umetnost nas kmalu premaga, osvoji. Tu čutiš, da si v bližini iakega duha, da si pred umetnikom kristalne prisrčnosti, ker piše somo tedaj, ko ti ima res kaj povedati; zdaj si deležen njegove čudovite radosti, zdaj te peljo, da se pokloniš z blago mislijo spominu dragega prijatelja Murna Aleksandrova.
Nič čudno ni, da je znal ta pesnik, ki je tako pristno mladeniški, pisati za otroke pesmi, ki so med najlepšimi stvarmi, kar iih premore slovenska literatura. Zadnji čas se je vrgel tudi na prevajanje, kar mu je uspelo z mojstrsko dovršenostjo. To nam dokazuje med drugim tudi svež prevod Dantejevega speva Paola in Francesche, ki je neprekosljiv umotvor.
Med temi štirimi pesniki nam je on, po temperamentu in po svoji umetnosti, najbližji. Zato bi bilo želeti, da se kdo obveže nam podati čimprej dober prevod njegovih najboljših pesmi.
(Po »Libri del Giorno« poslovenil A. Š.)
Iz našega ejlastoega življenja.
Koncert slavnega roškega bariioaista Pavla Eolodkova je navzlic temu, da je bil pevec očividno močno prehlajen, pokazal njegovo velikansko tehniko, ko so mu vsi registri do skrajnega obsega na uslugo v polni zvočnosti, pa naj bo že kot bron zvonka nižina ali jasna, čista, sijajna višina. Moč njegova je v patosu, morda bolj umski kot čuv-stveno doseženem, vsaj to pot se nam je tako
—- Res je, da mačka ne zna biti tako »zvesta« kakor pes, toda tako, kakor zna mačka biti naklonjena kakemu človeku, seveda ne vsakemu, tako pes ne zna biti. Skratka: mačkam prav po krivici podtikajo razne slabe lastnosti, ld jih nima.
—	Mačkin mož so piše maček. Maček je v splošnem podoben mački, samo da nima prav nobenega zmisla za rodbinsko življenje. Zato tudi mačka mladiče skriva, da jih maček ne požre. Sicer pa je prav tako dobra žival kakor mačka, samo da se rad potepa in da mačka bolj pridno lovi, posebno, kadar ima mladiče, in da se rajši hiše drži. Maček je tudi ljubosumen, mačka pa ne tako. Ako pride k hiši nov maček, ki ga malo bolj nežijo, se staremu kar nos zaviha in jo po navadi pobriše od hiše ter ga ni več blizu.
—	O mačjem rodu bi se dale napisati cele knjige. Toda kolikor jaz poznam mačko, se jim preveč slabega očita. Zanimivo je že to, kaj zna mačka vso povedati z glasom; kdor jo pozna, prav dobro razloči, kdaj izraža z glasom veselje, ali žalost, ali skrb, ali kdaj kliče mladiče, ali kadar so človeku na klic oglasi, ali kadar prosi itd. Kako zanimivo je gledati mačko pri vzgoji zaroda. Kako zna kaznovati mladico, če komu uide miš, ki jim jo jo prinesla, da so uče loviti za življenje!
—	Samo nekaj je, kar bi se dalo mački šteti v slabo, to je izbirčnost v jedi. Mačji rod ima najrajše sirovo meso. Mačka ima tudi rada mleko, dočim g?, star maček ne mara. Jako rada ima mačka žuželke: muhe, ščurke, rjave hrošče, čebele, trote itd. Te poje z veliko slastjo. Iz tega izhaja, da morajo biti dobre, kajti slabih stvari mačka ne je. Iz svoje izkušnje dobroto teh slaščic seveda ne morem konstatirali.
zdelo; seveda je bil pa ob tej priliki res pri-moran izrabiti vso tehnično spretnost, da je bolestni odpor v grlu sploh premagal. Opazili smo tudi to, kako dobro se zaveda, da je zadnji ton vsake skladbe najvažnojši in za končni vtis najpomembnejši. Vtis je bil mogočen, vendar sile njegovih prejšnjih koncertov iz navedenega vzroka ni mogel doseči.
O koncerta zbora mariborske Glasbene matic« pod vodstvom ravnatelja Fr. T o -p i б a smo kratko splošno poročilo žc podali. Nekatere podrobnosti naj zaradi večje točnosti danes omenimo. Če bi bil zbor, ki je še mlad, vse tako dobro pel, kot je n. pr. sedmo Mokranjčevo rukovet, ki se je od začetka do konca glasila brezhibno, z raarsikakim sijajno pripravljenim sunkom, skrbno odtehtanimi kontrasti; v pritajenem ognju se užigajočo Konjovičevo »Pod p e n d ž e r c«, ki je s svojo strastveno, opojno harmonijo, našim ušesom tako eksotično melodiko, težka naloga za zbor in solista, pa sta oba srečno vozila; ali Maroltovo koroško »Koso«, ki jo je solist s svojim mehkim, prikupnim, nič močnim, pa vendar izrazitim tenorom tako prijazno podal, da je vse razvnel; ali če bi bilo vse tako lepo vc:ano, vsi poudarki tako izvrstno pripravljeni, kot smo prva dva slišali v Pavčičevi »Če rdeče rože...« v vrstici: a druge so rože to...; ali v Prochazkovi »Moravski narodni«, zlasti v prvem delu, posebe še v tretji vrstici; ali čc bi vse zvenelo tako zgoščeno, nasičeno, kot prve tri vrste v Adamičevi »Ljubici« in zlasti predzadnja vrsta Premrlove, v srčno bolest potopljene »Zakaj?«, da smo imeli vtis polnih mehkih orgel Silbermovih - Križma-novih dni: potem bi morali reči, da je bil koncert vzoren. Zlasti ker jc zbor — moški ш mešani — zelo velike harmonične in melodično težkoče, kakršnih sta bila zlasti v »Kralju Matažu« in v »Zakaj?« kar polna, dobro obvladal. Tudi dinamični razvoj јз bil v svojih nasprotjih v celoti prav dober. Ostalo je pa navzlic temu še precej pretrganih mest, tu pa tam kak premalo skrbno pripravljen konec, kak predolg ali nepotreben presledek, tako n. pr. v M i c h 1 o v e m odločnem, dramatično plastičnem »Atilu in ribiču«, Adamičevem mogočnem »Kralju Matjažu«, ki je v glasbi izborno vtelesil živo pravljično čuvstvovanje, ko otroško ljudsko oko v zaželjeni grozi zre strahote Matjaževega podzemskega taborišča in njegovega probujanja iz stoletne mrtvaške odrevenelosti, Marsikak.i stvar bi se bila vse bolj živo glasila, če bi se za spoznanje hitreje zasukih; predvsem bi bilo to koristilo L a j o v -Če v i drobni, rahli »K i š i«, »Atilu in ribiču«, ki je sicer v podrobnosti pokazal marsi-kalco lepoto, prav tako bi »Zakaj?« prenesla precej gibčnejši hod. To so poleg dobrih, celo vzornih plati nekatere slabotnosti, ki ima zbor za njih izločitev Že vse prvine v sebi; za vsako teh, v rahlejScm zdravju se razvijajočih klic, nam je dokazal, da ima zanesljivo, izborno zdravilo že pripravljeno. Samo časa potrebuje, da se razvije do vsestranske popolnosti, ki do nje viška nima več daleč. Tega se je poslušavstvo, ki omenjenih nepopolnosti niti opazilo ni, tudi zavedalo in jo obsipalo, bolje: zasipalo pevce s cvetjem in z ogromnim priznavanjem slavilo te požrtvo-vavne stražarje naSih mejnikov proti nebrzdani poželjivosli sosedov proti severu. K. • • •
pr Francoski kvintet na pihala, ki priredi svoj koncert danes zvečer ob 8 v Unionski dvo-
—	Kakor sem že rekel, bi se dale napisati o domači mački cele knjige. Samo opazovati jih je treba znati. Prijatelj Peter je imel jako dober opazovalni dar, še celo predober. On je opazil tudi pojave, ki jih drugi niso videli. Tako je videl popolnoma črnega mačka, ki ga je pa ljubezen tako mučila, da je imel čisto rdeča ušesa. Videl ja tudi mačka, ki je bled postal, ker se mu je bila v grlu kost zataknila. No, pa taki darovi niso vsakomur dani. —
—	»Maček« pa se tudi imenuje teleRno počutje po prekrokani noči. Ta beseda je prevod iz nemškega »Kater«, ta izraz pa je nastal iz katarja. Maček se iroenuje tudi vsako duševno neudobje, ki ga občuti človek po ponesrečenem užitku ali pričakovanju.
—■ Razlikujemo torej: fizičnega in mo-raličnega mačka. Drugi je mnogo hujši. Ku-riranjo prvega mačka spada med posebne umetnosti. Pri nas ga kurirajo s kislimi, pa-priciranimi, slanimi in sploh ostrimi jedrni. Vobče pa velja pravilo: klin s klinom. Ko sem služil svojo prostovoljsko leto, sem imel na Štefanji dan strašnega mačka. Hodil sem v kosami po sobi uničen in obupan do skrajnosti. Obhajale so me različne slabosti. Lasje so me boleli, glava je dobivala čedalje večje dimenzijo, noge so bile trudne itd. itd. Tu se me usmili tovariš Poljak, ki je bil dobil od doma iz Galicije med drugim tudi čutaro žitnovke. Dal mi jo je po-žirok s tolažbo, da bora najkasneje v jk>1 ure popolnoma zdrav. Misleč, da je žitnovka kakor naša slivovka ali brinjevec, naredim pošten požirek, pa me je odgnalo do stropa, kajti od silne jakosti žganja so et mi vsa usta ožgala in hodil, oziroma divjal sem po sobi gori in doli kakor nor. Toda ni Dre teklo pol ure. na se ie glava že začela
rani, je pravkar absolviral večjo število koncertov po Češkoslovaški republiki. Vsi češki listi so polni pohvale o nastopajočih umetnikih in izražajo to svojo pohvalo naravnost V, največjih superlativih. Vsa češka kritika je izzvenela v to, da jo enoglasno priznala, da takih koncertov ni bilo doslej še prirejenih v Pragi in na Češkem sploh. Ljubljansko občinstvo opozarjamo na to redko priliko in izredni umetniški užitek ter ga prosimo, da v| največjem številu poseti današnji koncert, za katerega se prodajajo vstopnice v Matični knji-garnL
pr IV. koncert jugoslovanske komorne glasbo, ki bi se imel vršiti dno 5. majnika, se vrši nepreklicno v pondeljek, dne 26. majnika. Na sporedu so izvirne skladbe srbskih skladateljev Hrističa, Konjoviča, Manojloviča in Mi-loieviča.
pr Matični vokalno-instrumenfalni kon« cert, ki bi se imel vršiti v pondeljek 5. majnika, se vrši koncem prihodnjega tedna. Natančen spored in datum javimo.
pr Znamenita soareja v Pragi. Češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš je priredil v minulih dneh v Pragi veliko soarejo, na kateri je bil zbran celotni diplomatski zbor praški in druge najznamenitejše osebo češkoslovaške prestolice. Na tej soareji je nastopil tudi francoski kvintet na pihala in to z najod' ličnejšim uspehom, vsi navzoči niso mogli pro-hvaliti izvrstnega izvajanja francoskih umetnikov na pihalno instrumente. Ti umetniki nastopijo danes zvečer tudi pri nas v Unionski dvorani.
POZIV.
Vljudno prosim vse slovenske pisateljo« dramatike, skladatelje, virtuozo, igralce, pevce, pevke, gledališka in glasbena društva iil kritike (gledališke in koncertne poročevalce), da mi blagovolijo v najkrajšem času pismeno naznaniti svoj sedanji naslov. Francoska udruženje »Association frantaise d'oxpansioi> et d'echanges artistiquesc,Pariš, Palais Royaf (v službi francoskega zunanjega in prosvetnega ministrstva), me je naprosilo, da naj mu sestavim in vpošljem seznam slovenskih' gledaliških in glasbenih tvorcev. Gre м francosko-slovenske umetniške stike in sestavo biografičnega slovarja. Čim prejmem naslove, pošljem vsakemu posamezniku to-radevno vprašalno polo. — Dr. Pavel karlin, Ljubljana, Gorupova ulica 3.
Cerkveni vestnik.
c Sestauok »SodalitaHa Ss. OortliR .Tesiu b«( danes aprila ob 5. popoldne v semenišču. Poroča g. dr. Perne o sv. Bernardu kot učitelju duhovnega življenja. — Pierteo-imk.
c Kongregacija gospodov ima v sredo, 30. aprila ob pol 8 zvečer shod in sprejem novih članov. Polnoštevilno!
Turistika in šport.
S. K. Jadran poživlja člano nogometno sok« eije na sestanek, ki se vrši danes po nogometnem treningu v klubovem lokrilu. Tajnik II.
Poizvedovanja!
Zaritek z novimi ženskimi čevlji in z nogavicami (ruj. barve) je med vožnjo s popol. do lenjskim vlakom dne 25. t. m. pogrešila lastnica, Možno je, da je zavitek ostal na peronu glav. kolodvora ali na potu v vlaku bil izgubljen. PoSten* najditelj naj o tem sporoči upravi »Slovenca«.
Pridobivajte novih naročnikov l
krčiti v navadne meje, las nisem več čutil, v želodcu se jo pojavila blagodejna toplota« in postal sem zdrav kakor riba. Takrat sem prvikrat spoznal, da so Poljaki prvi mojstri v kuriranju fizičnega mačka. In na kolikm načinov ga kurirajo! Take iznajdljivosti šol nisem videl. Samo to je škoda, da jo tal kura tako temeljita, da imaš po njej zopet mačka, ki se mora zdraviti še z večjo rnfi-, niranostjo, nego pni.
—	Prihajam do zdravljenja raoralične* ga mačka. Ta se da zdraviti, — pravi Munltf Bekir — s trdno voljo, z avtosugestijp, —» ali pa ga mora ozdraviti čas.
—	Toda oba tadva mačka, fizični i rt njegov prijatelj moralični, ki sta oba posledica enakih premis, takisto nimata zmislai za rodbinsko življenje, kakor živalski maček.
—	So pa še drugačni moralični mački. Navedem naj samo enega, ki je najusodnejši.
—	Prijatelj Peter, ki je znal jako do bro opazovati živali, mi je pripovedoval tudi, kako je videl kravo, ki je bila s konjem skupaj vprežena. Krava, prevzetna na takol čast, je ošabno in bahato opletala z zadnjim koncem in se ozirala s pokonci glavo( na vse strani, češ: ali me vidite? Konj pa je od sramu tiščal glavo v tla, kakor bi hotel reči: »Pojdimo^ brž naprej, da nas nei bo kdo videl.« Tako kakor ta konj, se obnaša včasih kakšen^ zakonski mož, kadnn gre jx> cesti s svojo ženo. O takem možu se lahko reče, da ima zakonskega mačka.
—	Takega mačka pa ozdravi navadno samo smrt.
Poravnajte naročnino'

Dolenjske Toplice,
Dne 1. majn se p« dolgem času zopet olvori v Dolenjskih Toplicah kopališka sezona v polnem obsegu. Čez dve leti so trajala popravila in renovacije. Veliki in jamski bazen, prej knežja in Karlova kopelj, kakor tudi separatni bazeni, so popolnoma renovi-rani; zlasti veliki bazen je arhitektonično krasno starinsko delo, katero je že samo kot tako zanimivost prve vrste.
Dolenjske Toplice so bilo vredne lega velikega dela.
Topliške terme so se že v predzgodo vinski dobi uporabljale v zdravilne svrhe, o čemur pričajo najdbe v grobovih ob rovu starega parka, ki spadajo v 4. stoletje pr. Kr. Tudi Valvazor jim posveča v svoji >Ehre des Herzogtums Krainc veliko pažnjo. V drugi knjigi na strani 227 je opis in bakrorez takratnih Toplic in Valvazor pravi, da je to ■»nad vso mero dobra kopelj, katera je od daleč pogosto obiskovana*. V tretji knjigi, na strani 378 zopet na široko razpravlja o njih in navaja dolgo zdravniško spričevalo takratnega zdravnika dr. Burchbardt-a, kateri je, kakor sam omenja, čez trideset let raziskoval topliške terme. V tem spričevalu izraža globoko vero v zdravilno moč te terme. Zanimivo je ludi, da je v njem (že pred letom 1689) prvi postavil indikacije bolezni, katere se tu zdravijo.
Moderna raziskovanja, fizikalna in koloidna kemija, spoznanje radioaktivnih elementov, urana, aktinija in njihovih sprememb, dajejo znanstveno podlago prej samo empiričnemu zdravljenju s termami.
Poleg naravne stalne temperature terme Tn poleg mineralnih primesi, katere se vsled hipotoničnosti terme nahajajo v njej samo kot joni (električno napolnjeni atomi), je poglavitno zdravilno sredstvo termalne bal-neoterapije tudi emanacija.
S tem je dobila zgolj mitična vera prednikov v >virnega duha« stvarno podlago.
Oni so namreč verovali, da terma, napeljana po ceveh, ali s sesalkami proč od >vir-negn duha« — torej proč od izvirka — izgubi svojo zdravilno moč.
Emanacija — >virni duh« — je slična žlahtnim plinom argon, helij, neon, kripton, ksenon; je kserovalontna, to jo ne tvori nobene kemične sestavine. Kot taka prihaja iz globine skupno s termo samo kot primes in takoj izhlapeva.
Emanacija se torej uvoljavi kot zdravilo le v primeru, da so kopališke naprave neposredno nad izvirkom, kakor so bile zidane v času, ko se je še verovalo v »virnega duhac:
Emanacija se ne more uveljaviti, ako se terma dovaja po ceveh ali s sesalkami na druga mesta. V tem slučaju je za zdravljenje vsako konstatiranje emauacije v izvirkih brezpomembno.
Potrebno je preiskati termo v pogledu na emanacijo v kopaliških napravah samib, da se dožsne kakšna količina emanieije učinkuje res terapeutično.
Topliška terma prihaja na površje no-posredno v kopališke napravo iz številnih skalnih razpoklin, katere imajo nepravilno okrogli obliko in katerim se lahko sledi nad 10 m globoko.
Velika množina terme — čez 30.000 hI dnevno — omogočuje, da terma, izvirajoča z lastnim pritiskom in zajezena v poljubni višini, stalno odteka. S tem, da se neprestano menja, vzdržuje stalno temperaturo 38° C. R lo količino terme prihaja v bazene tudi velika množina emanaeije, katera se uveljavlja, kakor rečeno, kot zdravilno sredstvo, o čemur pričajo tisoči ozdravljenih.
Ker v majhni količini terme emanacija ne pride do veljave, tudi ako bi jo bilo mogoče pri dovajjanju iz izvirkov v polnem obsegu ohraniti, demontirale so se pri renova-
ciji topliških kopaliških naprav vse marmornate in druge banje, kamor se je morala črpati voda
Sedanje stanje velikih, neposredno nad izvirki samimi nahajajočih se kopaliških naprav, skozi katere odteka stalno in z lastnim pritiskom velika količina terme, odgovarja vsem modernim principom.
Emanacija v topliškl termi je bila dokazana leta 1912 na dunajskem zavodu za raziskovanje radija. Terma je bila poslana na Dunaj v navadnih steklenicah in vkljub presledku časa od polnitve steklenic do pre-iskn.e je bila še ugotovljena količina emauacije v termi 3.2 in v virnem plinu 13.6 Mache-enot.
V resnici je emanacija v kopaliških napravah neizmerno večja, kar priča nebroj dokazov. V nekaj dni zaprtih bazenih se razločno čuti ozon. Pri kopanju iz prstana izgubljeni briljant se je našel ponoči med kamenjem vsled svetlikanja. Dr. Franc. Schtvarz, kemik iz Dunaja, ki se je kopal kot Častnik med vojno v Toplicah, je ugotovil, da postane fotografična plošča, zavita v tenak črn papir in položena v zabojček z izrezanim dnom na površino stalno zaprtega bazena, v treh dneh črna.
Vsi ti pojavi so posl odira žarenja (radio-aktivitete) emanaeije; ezonirira zrak, povzroča fluoresciranje fosforescirajočih substanc, ter učinkuje fotokemično.
Glavno poslopje — kopališki dom — v katerem se nahajajo tudi bazeni, je adaptiran v specijelni sanatorij s celotnim obratom. Vse sobe, hodniki in klozeti so parketirani. Sobo imajo dvojna vrata, hodnike in stopnišča obdajajo leseni oboji. Pri prehodih so povsod samozapirajoča se vrata. Povsod v sobah, na hodnikih in v klozelih je centralna lnirjava s toplo vodo. V vsako sobo in klozete jo napeljan vodovod s toplo in mrzlo vodo v iajančne umivalnike.
Lastna kalorična električna centrala z akumulatorji daje jasno iu mirno luč.
Kot pomožna zdravilna sredstva so ne razpoiago popolna elektroterapija, Roentge-novi žarki, planinsko solnce, mehanoterapija in dietelična kuhinja.
Vse je okusno, higijenično in s kondor« tom pripravljeno, da se zopet obnovi starodavna slava iu ime Dolenjskih Toplic.
Kaučuk pete in kaučuk podplate
nosijo otroci in odrasli, ker so trpežni, ceni in udobni za nošnjo.
MeteoFoIofjflčno poroeMo.
(Jas opaao-v* n n	Hai o* motoi v mm	Aermo-muter v 0	l\il bruni diteroncn v 0	Me bo, vetrov	L'aUaTin« ▼ mm
27. 4. 21 h	<33 3	13 6	1-0	obl. z.	
28./4 7h	731*7	11-5	08	jasno	0-4
28. 4. 14 h	<32-1	16-9	2-1	d. obl. M.	

m m »a m m ssss m У isi m m m m m m m
v ,Slovencu' imajo za naScga trgovca in obrtnika velik uspeh, Icer ima ta dnevnik največ naročnikov med najini ljudstvom na deželi. Cene oglasom
so tako določene, da sc lahko naroči oglas že za ceno od 5 Din naprej in je torei insercija pristopna tudi manj imovitim. Ta uačin reklame se je izkazal še vedno
вглгаланиБЗЕВ агшввввмввдк
Službo iščem fcot natakarica ali hišna, po možnosti na Bledu. - Ponudbe na upravo lista pod .NATAKARICA«. 2437	1 STRAŽNIKA IŠČE županstvo obč. Bled. Prosilci naj vlože prošnje s spričevali dosedanj. službovanja, znanja jezikov in navedbo plačilnih pogojev nn županstvo občine Bled.
Krojaškega POMOČNIKA za malo delo sprejme takoj ANTON PLANINC, Trbovlje П, štev. 37. 2441	
	UČENCA ki je fizično močno razvit in z dobr. uspehom dovršil šolo, sprejmem v trgovino z meš. blagom. — ANDREJ KROŽELJ nasled., Dobovn pri Brežicah. 2384
HIŠA e sadnim vrtom: njiva, 3 gozdi, v Žapužah št. 5, naprodaj. - Natančnejši podatki pri AL. PEČNIK, Ža-puže 24, p. Št. Vid n. Ljublj.	
Kroj. pomočnika samo za boljšo delo sprejme ANTON PRESKER, Sv. Petra cesta št. 4 - Ljubljano.	BOLJŠI POSEL trezna in delavna moč, vajen poljskemu delu ter konjem, dobi mesto kot MA-JER; event. sprejmem proti mesečni plači za to mesto starejšega kmečkega fanta, vajenega gospodarstva, ki se hoče obenem izučiti sodo-vičarslte obrti. — Kje, pove uprava pod šiiro «DOBER POSEL« št. 2388.
Iščem gospodinjo za župnijski marof. Biti mora zdrava in poštena ter znati priproslo kuhati in imeti veselje do svinjereje. Ponudbe na upravo lista pod «MAROF štev. 2413«.	
	Renliteina posredovalnica FRANC SCHANTEL, Ljubljana, Mestni trg 18/1 — ac priporoča v nakup in prodajo nepremičnin itd. 2438
1 VODOVODNEGA MONTERJA IŠČE županstvo obč. Bled. Za to usposobljene osebe naj vlože prošnje s spričevali o dosedanjem delovanju in navedbo plačilnih pogojev na županstvo Bled.	
	ČEPICE I prevzamem v delo po na|-nižji ceni. - F. IIREN, šte-pana vas 5 pri Ljubljani.
se
PROVIZIJSKI POTNIKI, ki
bi k dosedanjim opravilom prevzeli še eno znslopstvo. ronudbe pod «DOBER« na upravo »Slovenca«, 2448
2 spalni opravi
iz trdega lesa po nizki ceni NAPRODAJ. - škc-fja ulica štev. 13/Ш, vrata 20. 2439
kupim. Ponudbe na upravo lista pod številko XX. 2435
POZOR!
POZOR!
Plačujem po visokih cenah stare OBLEKE, ČEVLJE in POHIŠTVO. — Pridem na dom; dopisnica zadostuje. -DRAME MARTIN, Ljubljana, Sv. Jakoba nabrežje št. 29.
Več moških OBLEK
dobro ohranjenih, SE PRODA. - Ogleda se lahko od 10. —12. ure dopoldne. — Turjaški trg 5/III, desno.
Priporočamo iurdko
Ljubljana, blizu Prešernovega spomenika za vodo.
Nfltfcenegšf пабшр
nogavic, žepnih robcev, brisalk. blata, belega in rujavega platna, sifona, kravat, raznih gumbov, žlic, vilic, sprehajalnih palic, nahrbtnikov, potrsbSžin za Šivilja, krojače, Solingen In za obrezovanje trt.
NA VEUK0 IN MRLO.
ORGLJE s HARMONIJEM
nove, 8 registr., naprodaj po ugodni ccni Fr. JENKO, Mengeš 104. — Vsakovrstna popravila izvršuje solidno.	2427
prCSiiTba S EiUIl¥OItl.
DRVA iz trdega lesa (od-rezki od žage in parket) in ŽAGANJE oddaja po znatno znižani ceni, dokler traja zaloga - IVAN ŠIŠKA, tovar. parket in pp.rna žega Ljubljana, Metelkova ul. 4.
Več različnih
motorjev in dvokoles,
rabljenih in novih, poceni naprodaj. — LJUBLJANA, Karlovska cesta št. 4. 1961
PROSTOVOLJNA
CEMENTNI ZAREZNI
ODDAM po ugodni ceni radi izpraznitve prostora za stavbo. Velika zaloga cevi vseh dimenzij, PLOŠČE za
tlak itd.--TVORNICA
CEMENTNIH IZDELKOV:
JOS. CIHLAft
Ljubljana, Vodovodna c. 1.
pohištva in kuhinjske oprave se bo vršila dne 2. maja ob 9 doooMne. Gledališka ul. št. 2, П1. nadstropje. 2419
Najceneje
Plima Portland Trboveljski in Dalmatinski, dobavlja v poljubnih množinah. V zalogi tudi apno. Naročila sprejema H. PETRIČ, Gosposvetska cesta 16/1. - Tel 343.

RADI OPUSTITVE NAJEMNINE »CELSJKE OPEKARNE« PRODAJAM PO JV ZELO NIZKI CENI
zziegei,
ZALOGA: SAMO LJUBLJANSKA CESTA
(ZALOGA LESA PAYMAN). PISARNA: KREKOV TRG ŠT. 8, NASPROTI KOLODVORA.
STAVBENIK,
Celje, Krekov trg štev. S.

ZADNJE NOVOSTI SLAMNIKOV SO RAVNOKAR P06LE V MODNEM SALONU
STUCHLT-MASKE
LJUBLJANA, ŽIDOVSKA ULICA ŠT. 3.
POPKA Vil,A SE TOONO IZVRŠUJEJO C AL NI KLOBUKI VEDNO V ZALOGI CEHE PRIZNANO itlSEEI	CEJKE PRIZNANO NIZKE!
P. n. občinstvu vljudno naznanjam, i. majem t. 1. izvrševati
.« •	K
da pričnem 9
Izvrševal bom vsa v to stroko spadajoča dela
ela po
i OB-
zmernih cenah. — Sprejmem tudi že RABLJENE LEKE v popravilo, preoblikovanje in likanje. Za cenjena naročila sc priporočam.
krojač — LJUBLJANA, 85 Gosposvetska cesta 16.
(Restavracija «Pri levu«), dvorišče, desno.	2436
družba za elektrotehnično industrijo d. z o. z.
Gradi električne centrale in naprave. Velika zaloga motorjev in električnega materijala. Cene izredno nizke. — = — Postrežba točna. Na željo poset inženirja brezplačno.
LJUBLJANA, Dunajska cesta 1. Telefon 88. MARIBOR, Merinjska ulica 11. Telefon 239.
V večjem mestu Slovenije 'Jfff?- se ODDA V NAJEM
zelo dobro vpeljana TRGOVINA
in sicer s špecerijskim, kolonijalnim in mešanim blagom, alkoholnimi pijačami, mlinskimi izdelki ter poljskimi, vrtnimi in gozdnimi pridelki. Vpoštcvaio se bo le solidne in dobre trgovce. Stanovanje in skladišča v hiši. Prevzeti je vso zalogo po dnevni ceni za približno 150.000 dinarjev. — Ponudbe je poslati na upravo »Slovenca« pod šifro: .»TRGOVINA V NAJEM Stev. 1650.
Telefon št. 379	mesini tesarsl«! mojster	Telefon št. 379
Ljubljana, Dunajska cesla
Vsakovrstna tesarska dela, kakor: moderne lesene stavbe, ostrešja hi3e, vile, tovarne, cerkve In zvoniki; stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje Itd.
Gradba Meseram mostov, jezov, mlinov. Parna žaga	Tovarna furnirja
LJUBLJANA, Prešernova ulica št. 50 (v lastnem
Obrsstouanja pjog. nahup In prodaja psaho-urstnili vrednostnih papiriep, deviz In valut. Ј1огш naročila, predujmi In hredltl vsahe prste, Fshompt In inhaso menic ter nakazila p tu- ln Inozemstvo, safe-dsposltl itd. Itd. Brzniapjis: Uredit Ljubljana Tel. ID, 157,5ВД
Izdaia konzoreS »Slovenca«.
ИМИИСТИШИИИИИИИ
Odgovorni urednik: Franc Krcuižar v Liubliani,
Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani,