Na Gorenjskem je bil lanski pridelek krompirja precej pičel. Tako je v teh dneh maloprodajna cena za kilogram domačega krompirja 6,15, za uvoženega pa 6,58 dinar/a. Upajmo, da bo letošn Pridelek krompirja boljši. Kmetijsko živilski kombinat Kranj in tudi zasebni kmetovalci so ga že začeli saditi. — Foto: F.Perdan Leto XXIX. Številka 27 Y8tanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka m Tržič - Izdaja CP Glas Kranj. Glavni urednik Igor Slavec — Odgovorni urednik Albin Učakar Kranj, torek, 6. 4. 1976 Cena: 2 dinarja List izhaja od oktobra 1947 kot tedttfk, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO 7. april — svetovni dan zdravja »Varujmo oči, preprečujmo slepoto!« Letošnji svetovni dan zdravja je posvečen očem, preprečevanju bolezni oči, zdravljenju očesnih motenj in varovanju oči Pred poškodbami. Po podatkih Svetovne zdravstvene organiza-ClJe je na svetu najmanj 10 milijonov popolnoma slepih ljudi, Več milijonov pa ima tako oslabljen vid, da jih prav tako lahko Štejemo za slepe. Te številke pa se v zadnjih letih tako hitro večajo, da se utegne v naslednjih 25 letih število slepih ljudi na 8vetu podvojiti. Najbolj vznemirljivo dejstvo pa je, da bi bilo predvsem v razvijajočih se deželah možno vsaj trem četrtinam slepih ljudi preprečiti slepoto ali jo vsaj zdraviti, prav tako to Velja tudi za razvite dežele. Velja pa, da je v razvijajočih se deželah več take slepote, ki bi se dala preprečiti predvsem z varstvom pred tam razširjenimi očesnimi boleznimi, kot so trahom in druge. Razvita zdravstvena služba, boljše higienske razmere, preskrba s čisto vodo, so dokaj enostavni ukrepi, s katerimi se da bolje varovati zdravje oči. ^.^ar°vanju oči je napisala sestavek dr. Anda Kalan, nie M ili* ,*lovekov najdražji čut, ki mu je potreben vse življe-not K* .8 Pomočjo vida spoznava svojo okolico, šolarju je potreben pri učenju, pomemben je pri izbiri poklica, na delov-em niestu in ne nazadnje v današnjem prometu. Oko je majhen, a visoko razvit organ in že majhna poškodba more zapustiti trajne in hude posledice na vidu ali celo izgubo zrkla. Zato moramo paziti, da koničasti in stekleni predmeti niso v dosegu malih rok. Metanje kamenja, igra s fračo, lokom in zračno puško je pogosto usodna za oko. Na gradbišču je za otroka polno zanimivosti, ki so nevarne: apno, malta, odpadki *ice in lesa. Starši in vzgojitelji naj vedno znova opozarjajo oroke na te nevarnosti. S svojim zgledom naj jim pokažejo, kako se jim bodo izognili. Odletavajoči delci, ki nastanejo pri brušenju, struženju, rezkanju, tolčenju in podobnih opravilih, pogosto povzroče očesne poškodbe. Malo je nevarnih strojev, katerih ne bi mogli Zavarovati s prozornim ščitnikom. Kjer pa to ni mogoče, se mora delavec zavarovati z varnostnimi očali ali obraznim ščitnikom. Od kemičnih poškodb so za oči najhujše opekline z apnom in lugi. Pri teh je odločilna takojšnja prva pomoč — izpiranje z veliko vode. Te poškodbe nastanejo največkrat zato, ker delavci ne nosijo ustreznih varnostnih očal. Da je to res, kaže dejstvo, da imamo v naših delovnih organizacijah veliko očesnim poškodb. Ne zadošča pa samo skrb za varnost delavcev, Potrebna je tudi discipliniranost delavcev samih, da uporabljajo varnostne pripomočke in zavest, da mora tudi vsak sam skrbeti za svoje zdravje. Večini očesnih poškodb pri delu bi se mogli izogniti, če bi varnostne pripomočke vedno in dosledno uporabljali. Člani uredništva in uprave Glasa smo v petek, 2. aprila,, obiskali krajevno skupnost Begunje v radovljiški občini. Srečanje v okviru akcije »Glas prihaja k vam« je bilo zanimivo in prijetno. V družbenih prostorih v Begunjah smo se pogovarjali s predstavniki krajevne skupnosti, organizacij in občani dobri dve uri, pred tem pa smo obiskali tudi nekatera naselja. Več o srečanju bomo še pisali. — A. Z. — Foto: J. Zaplotnik Zvonko Stare (1950) iz Zgornjih Bit en j je v soboto, 3. aprila, ob 23.15 na Polici izsiljeval prednost, ko je v križišču magistralne in lokalne ceste zavijal proti Kranju. Materialna škoda zaradi trčenja z voznikom Marjanom Dermoto iz Kranja znaša okrog 48M0 dinarjev. Zvonko Stare je bil laže ranjen. Foto: A. Z. okviru prijateljskega sodelovanja mesta Kranj z angleškim mestom ^dham sta v soboto, 3. aprila, prispela v Kranj župan mesta Odham Jack ^pnitage in mestni zakladnik Thomas Groom z ženama. Med enotedenskim °°iskom si bosta ogledala zanimivosti Kranja in Gorenjske ter obiskala ^katere delovne organizacije. S predstavniki kranjske občinske skupščine bodo v četrtek pogovori o bodočem sodelovanju med Kranjem in Oldha-**om. na sliki: Goste iz Oldhama sta po prihodu na brniško letališče pozdra-^predsednik kranjske občinske skupščine Tone Volčič in predsednik komi-za medobčinsko sodelovanje Viktor Eržen. — A.Z. — Foto: J. Zaplotnik Lokomotiva je iztirila V Železarni Jesenice je v nedeljo, 4. aprila, ob 8.20 iztirila ozkotirna lokomotiva, ki jo je upravljal strojevodja Karel Trošt. Ker je, mislil, da se bo prevrnila, je kurjač Ivan Modric skočil z lokomotive in se pri padcu huje ranil. Varnostna služba v Železarni je ugotovila, da je lokomotiva iztirila zaradi izrabljenega železniškega tira. A. 2. Cesta Jeprca — Godešič zaprta Zaradi obnove ceste v Retečah bo od danes (6. aprila) do 21. junija zaprta cesta Jeperca —Godešič. Za osebne avtomobile in avtobuse je obvoz na cesti Škofja Loka —Sora — Medvode in obratno, za tovorne avtomobile pa na cesti Šk. Loka — Kranj — Jeperca in obratno. Mednarodni kmetijski in gozdarski sejem Kranj — Letos mineva petnajst let,ko je bil v Kranju prvič odprt spomladanski sejem in pet let, odkar je ta sejemska prireditev, namenjena predvsem kmetijskim proizvajalcem, v Savskem logu v novih sejemskih prostorih. Letošnji spomladanski sejem torej poteka v znamenju dveh pomembnih jubilejev. Razen tega pa so mu letos dodali še novo vsebino. To bo namreč mednarodni kmetijski in gozdarski sejem. Kot so povedali v podjetju Gorenjski sejem na nedavni tiskovni konferenci, so se odločili, da kmetijski dejavnosti na sejmu dodajo še gozdarsko zato, ker je gozdarstvo po eni strani pomembna gospodarska panoga, po drugi strani pa je na Gorenjskem oziroma v tem delu naše domovine gozdarstvo tesno povezano s kmetijstvom. Tako bo v notranjih in zunanjih sejemskih prostorih velika izbira kmetijske in gozdarske mehanizacije, opreme za hleve in vozil. Na 8000 kvadratnih metrih razstavnih površin bodo kmetijskim proizvajalcem na voljo traktorji najrazličnejših domačih in tujih firm, priključki, kombajni, na-kladalci in nakladalne prikolice, molzne naprave, stojišča za živino in vrsta druge opreme. Posebej pa bo prikazana tudi mehanizacija za delo v gozdu in za spravilo lesa. Predstavniki sejma so tudi povedali, da bo na letošnji prireditvi precej novih domačih proizvajalcev kmetijske mehanizacije. Tako bo na sejmu prek 110 razstavljavcev (12 iz tujine), le-ti pa bodo zastopali še prek 50 domačih in prav toliko tujih podjetij. Poleg razstavljavcev in proizva- ialcev Kmetijske ter gozdarske me-»anizacije in opreme pa bodo na sejmu sodelovali tudi predstavniki druge drobne opreme. Tako bo v veliki sejemski hali in v paviljonu B široka izbira blaga za široko potrošnjo od pohištva, tekstila, bele tehnike, akustičnih in drugih aparatov in drugih izdelkov. Razstavljeno blago in opremo bodo obiskovalci lahko kupili po sejemskih cenah z znatnimi popusti in na potrošniško posojilo. Sejem, ki bo trajal do 18. aprila, bo v petek, 9. aprila, ob 10. uri odprl predsednik Zadružne zveze Slovenije Andrej Petelin. Za obiskovalce pa bo sejem odprt ob 11. uri. V prihodnjih dneh pa bo sejem odprt od 9. do 19. ure. Vstopnice za enkraten obisk bodo po 10 dinarjev, parkirnina za vozila pa 2 dinarja. A.Žalar 1P KH XV. JUBILEJNI MEDNARODNI KMETIJSKI IN GOZDARSKI SEJEM od 9. do 18. APRILA Naročnik: Bijedić v Libiji Predsednik jugoslovanske vlade Diemal Bijedić je v soboto odpotoval na uradni obisk v Libijo. Ze isti dan po-poldne je obiskal predsednika sveta revolucionarnega poveljstva oolkovnika Gadafija. Prenesel mu je pozdrave predsednika Tita. V dveurnem pogovoru sta podrobno izmenjala mnenja o vprašanjih sodelovanja med državama in mednarodnih odnosih. Potem pa sta predsednik ZIS Bijedić in premier Libije Džalud začela uradne pogovore. Posvetila sta jih dejavnosti neuvrščenih dežel in krizi na Bližnjem vzhodu ter sodelovanju med državama. Odlikovanje za Ljubičica Armadnu general in zvezni sekretar za narodno obrambo Nikola Ljubičič je praznoval 60. rojstni dan. Ob tej priložnosti ga je predsednik republike in vrhovni poveljnik oboroženih sil Jugoslavije Josip Broz-Tito odlikoval za izredne zasluge pri izgradnji dežele, razvijanju in krepitvi oboroženih sil ter varnosti in neodvisnosti SFRJ z redom junaka socialističnega dela. Sejem opreme Na mariborskem sejmišču je te dni odprta že tradicionalna razstava gostinske in gospodinjske opreme. Svoje izdelke je razstavilo 46 proizvajalcev iz vse države. Razstavili so predvsem novosti iz programov za opremo kuhinj in gostinskih lokalov. Uspešno delo Delegati invalidskih društev, ki sestavljajo predsedstvo republiške konference za rehabilitacijo invalidov, so na sobotni seji, ki sta se je udeležila tudi Lidija Šentjurc in Pavle Gantar, ocenili dosedanje delo konference. Ugotovili so9 da je delo potekalo dobro in da bo tudi naprej njihovo % geslo »delo invalidom«. To se pravi, da si bodo prizadevali, da bi vsakemu invalidu zagotovili delo, ki bo primerno njegovemu zdravju in zmožnostim. Popit sprejel Milčinskega Predsednik CK ZKS France Popit je sprejel novega predsednika Slovenske akademije znanosti in umetnosti prof. dr. Janeza Milčinskega. Predsednik SAZU je Franceta Popita seznanil z delom te naše ugledne ustanove, pogovarjala pa sta se tudi o njeni vlogi v naši družbi in programu dela v prihodnje. Razširitev sodelovanja z Venetom Na povabilo predsednika deželnega sveta italijanske pokrajine Veneto je v ponedeljek odpotovala na tridnevni obisk v Veneto 7-članska delegacija republiške skupščine pod vodstvom predsednika dr. Marijana Breclja. Med obiskom se bo naša delegacija pogovarjala o poglobitvi sodelovanja med našo republiko in Venetom, v ospredju pa bodo pogovori o izgradnji plovne poti Jadran — Donava. Nov študentski dom V prihodnjih dneh bodo začeli graditi nov študentski dom v Zagrebu. Pričakujejo, da bodo stanovanjska paviljona, v katerih bo prostora za 850 študentov, dokončali čez 11, paviljon za družbeno življenje pa čez 15 mesecev. Gradnja centra bo veljala 100 milijonov dinarjev. Jesenice Pri občinskem svetu zveze sindikatov na Jesenicah bodo v prihodnjih mesecih organizirali v sodelovanju z jeseniško delavsko univerzo več seminarjev. Tako se pripravljajo na seminar za člane samoupravnih delavskih kontrol, na seminar za delegacije in delegate v združenem delu ter na seminar za vodstvene delavce v osnovnih organizacijah sindikata. Delavska univerza Jesenice je že pripravila program izobraževanja za vse seminarje sindikalnih delavcev iz organizacij združenega dela in ustanov. D. S. Kranj Na 21. seji se bo jutri (7. aprila) sestal komite občinske konference zveze komunistov. Razpravljali bodo o letošnjem programu komisije za ljudski odpor in družbeno samozaščito ter o nekaterih drugih nalogah. Na dnevnem redu pa je še razprava o izvajanju programa ide j nepolitičnega usposabljanja komunistov v občini in informacija o obisku delegacije predstavnikov K.P Italije jz Rivolija. Na drugi seji se bo v četrtek, 8. aprila, sestala skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti kranjske občine. Razpravljali bodo o poslovanju in opravljenem delu samoupravne stanovanjske skupnosti v minulem letu in o programu in nalogah skupnosti za letos. Razrešili bodo tudi nekatere člane izvršnega odbora in potrdili zaključni račun za leto 1975. A. 2. Radovljica V sredo, 14. aprila, se bo na osmi redni seji sestal zbor krajevnih skupnosti radovljiške občinske skupščine. Delegati bodo obravnavali predlog odloka o mejah krajevnih skupnosti v občini in predlog odloka o spremembi katastrske občine Češnjica pri Kropi. Odločali se bodo tudi o podpisu samoupravnega sporazuma o enotni uvedbi obratovalnega časa trgovin v občini. Člani avto-moto društva Radovljica so imeli v soboto, 3. aprila v hotelu Grajski dvor v Radovljici enaindvajseti redni letni občni zbor. Pregledali so dosedanje delo in se pogovorili o letošnjih nalogah; predvsem o organizaciji državnega prvenstva v moto krosu, ki bo 8. avgusta. Po končanem zboru je bila še zabavna prireditev z naslovom Drugi avtoball AMD Radovljica. V tem delu je skrbel za razvedrilo instrumentalni kvintet Gorenjci iz Radovljice, prireditev pa je vodil napovedovalec Franc Čeme. kofja Loka Danes ob 13. uri bo v domu ZB v Škof j i Loki sestanek vseh poverjenikov za knjige Prešernova družbe s področja škofjeloške občine. Sklicuje ga občinska konferenca SZDL. Prešernova družba, ki je dala pobudo za srečanje poverjenikov, namreč želi v riodnje še bolj razširiti svojo dejavnost. Želi, da dobre in napredne knjige iz njene zbirke pridejo na knjižne police čimvečih občanov. Pogovora se bo udeležil tudi predstavnik republiške konference SZDL. Občinska konferenca SZDL Škofja Loka je pred dnevi poslala vsem delegacijam za zbora občinske skupščine in samoupravnih interesnih skupnosti pismene sklepe, ki so bili sprejeti na nedavnih sestankih z delegacijami. Na njih so se namreč dogovorili o še boljšem delu delegacij v prihodnje. -jg Odkritje spomenika v Bohinju Bohinjska Bistrica — V Logu pri Bohinjski Bistrici, kjer je bil med zadnjo vojno najkrajši partizanski prehod čez železniško progo,in savski most med Pokljuko in Jelovico, bodo v nedeljo, 11. aprila, ob 10. uri slovesno odkrili spominsko obeležje. V počastitev dneva železničarjev je ta spomenik mladim rodovom postavilo Železniško podjetje Ljubljana. Na prireditvi, ki jo pripravlja krajevna organizacija ZZB NOB Bohinjska Bistrica, bodo v kulturnem programu nastopili učenci osnovne šole dr. Janeza Mencingerja iz Bohinjske Bistrice. Prireditelji vabijo, da se slovesnosti udeležijo nekdanji kurirji in vezisti, borci, člani družbenopolitičnih organizacij in organov, ki so bili med NOB v Bohinju, občani in drugi. Partizanski prehod v Logu v Bohinju je bil med vojno najbolj varen prehod na tem območju. Kljub stalnim nemškim patruljam v vseh letih vojne ni bilo žrtev. K varnosti je veliko prispevala Ivica Ce-sar-Tončka, ki je skupaj z vaščani in zanesljivimi železniškimi čuvaji vedno ob pravem trenutku postavila čakajočim kurirjem in vodnikom dogovorjeni znak za varen prehod. Obisk .vojaških centrov Letališče Ljubljana-Brnik, 5. april — Danes zjutraj je z ljubljanskega letališča Brnik s posebnim letalom jugoslovanskega vojnega letalstva odpotovala skupina slovenskih novinarjev na obisk vojaških centrov v Rajlovcu, Sarajevu, Mostarju, Zadru in Splitu. Novinarji se bodo na poti seznanili z delom in življenjem gojencev v vojaških šolah in na vojaških akademijah. S skupino je odpotoval tudi naš poročevalec. -jg Franc Kobentar — predsednik občinskega sindikalnega sveta Jesenice Jesenice — Do letošnjega marca je občinski sindikalni svet na Jesenicah uspešno vodil predsednik Anton Grošelj, z aprilom pa je odšel v zasluženi pokoj. Na njegovo mesto so po kandidacijskem postopku in široki javni razpravi izvolili Franceta Kobentarja, dosedanjega predsednika sindikalne konference Železarne Jesenice in osnovnih organizacij sindikata Železarne. / D. S. Mladi pri razvijanju družbeno ekonomskih odnosov Naloge s tega področja so izredno pomembne za celotno družbo in s tem tudi za ZSMS. Zato je nujno potrebno, da so sestavni del vsebine dela vsake osnovne organizacije in naloga slehernega člana mladinske organizacije. Posebno pa so za delo na tem področju odgovorni mladi delavci. Svoje delo morajo usmeriti v uresničevanje vloge temeljne organizacije združenega dela kot osnovne celice združenega dela, v kateri delavci neposredno uresničujjo svoje samoupravne pravice. Čim večjo vlogo bo imela temeljna organizacija, tem hitreje se bodo ustavne novosti in delegatski sistem uveljavili v našem vsakodnevnem življenju. Vendar pa praktične izkušnje kažejo nekoliko drugače. Mladi, organizirani v osnovnih organizacijah mladine, svojo dejavnost vse prevečkrat usmerjajo na področja, ki pravzaprav ne sodijo v bistvo dela osnovne organizacije ali pa so preslabo organizirani, da bi izpeljali svoje programe. Ko se ustanavlja osnovna organizacija mladine, je potrebno dati slehernemu mlademu delavcu možnost, da se vključi v ZSMS. Pri tem so zelo pomembne priprave na konferenco. Izrednega pomena je tudi dobro informiranje. Pri imenovanju kandidatov za vodstvo nove osnovne organizacije pa je potrebno gledati na to, da je sestavljeno po delegatskem sistemu. Tako da so v vodstvu zastopani predstavniki posameznih delovnih enot oziroma drugih oblik organiziranja dela, v temeljni organizaciji združenega dela. Prav tako je potrebno v vodstvu zagotoviti ustrezno socialno strukturo. Čeprav morajo teči vsa pri-zadevnja za dosledno uvajanje delegatskega sistema, pa je še vedno, predvsem v prvih mesecih po ustanovitvi veliko odvisno prav od vodstva, kako bo delo steklo. Ce so v vodstvu ljudje, ki jim ugaja vodenje v »imenu mladine« in jim funkcija rabi za zadovoljitev lastnih interesov, bo delo osnovne organizacije težko steklo tako kot je treba. Zato je treba pri kandidhanju za vodstva v osnovnih organizacijah dosledno spoštovati načela kadrovske politike v ZSMS. J.Žerdin Na današnji dan leta 1941 je Nemčija napadla Jugoslavijo in s tem spremenila tudi Balkan v popolno vojno žarišče Komunistična partija se je edina zavedala resnosti položaja Bobnenje nemških vojaških letal, natovorjenih z jekleno in ognjeno smrtjo, je skalilo 6. aprila leta 1941 nedeljsko jutro nad Beogradom! Jugoslovansko glavno mesto, še napol v snu, je zaječalo in zatrepetalo zaradi padanja bomb in sikanja letalskih mitraljeskih krogel. Mesto se je spremenilo v ruševine in ogenj, ki sta uničila tudi številna človeška življenja. Vse se je zgodilo tako bliskovito, da proti nacistični moči ni bilo kaj storiti. Nemški vojaški stroj, ki so se mu kasneje pridružili še Italijani, Madžari, Bolgari, Albanci in domači izdajalci, med katerimi so bili tiste dni najvidnejši ustaši Nezavisne države Hrvatske, je do 17. aprila spravil staro Jugoslavijo na kolena. Najzavednejši in najbolj domoljubno misleči pripadniki jugoslovanske vojske so se nemškemu stroju upirali in uničevali orožje, da ne bi prišlo sovražniku v roke, vendar so morali kmalu preveč osamljeni priznati ujetništvo in premoč. V vojski je bilo preveč izdajalcev. Starojugoslovanska vojska je bila že pred napadom v razsulu, brez modernega orožja in pravega obrambnega načrta, ki ga je strategija bliskovite vojne zmlela v prah. Predvsem med najodgovornejšimi ni bilo poštene predanosti domovini in srca za njeno obrambo. Prav pred slednjim pa je v zgodovini in tudi danes popustil že marsikateri vojaški stroj ... Svetovna zgodovina se je pogosto spraševala za vzroke tako brezobzirnega napada Nemčije na nebogljeno Jugoslavijo. Nam in tudi tistim, ki nam leta niso verjeli, vzroki že dolgo niso naznanka. Jugoslovanski delavski razred in svobodoljubno ter napredno misleči ljudje so imeli idejno silo, ki jih je že leta 1939 in 1940, ko je fašizem žel vojaške uspehe in strahoval Evropo, pa tudi leta poprej, stalno opozarjala, kaj fašizem in nacizem resnično sta! To je bila Komunistična partija Jugoslavije s tovarišem Titom na čelu, notranje enotna in preizkušena v težkih desetletjih delovanja. Edina se je zavedala zgodovinskega pomena trenutka napada na Jugoslavijo in pozvala ljudi k osvobodilnemu boju. Partija, zakoreninjena v ljudeh različnih slojev in poklicev v vseh krajih Jugoslavije, je povzdignila glas v imenu ljudi 25. marca in naslednje dni, ko je izdajalska vlada Cvetkovič-Maček pristopila k trojnemu paktu. 27. marca je vlada padla, oficirski pučisti pa so vladavino zaupali mladoletnemu kralju Petru. Svet ne pozablja vzklikov »bolje rat nego pakt«, ki so jih ljudje izrekali v protest izdajalski politiki vlade. Enoten glas opeharjenega ljudstva je torej razjaril Hitlerja in njegove podložnike. Njegova iluzija, da bo dobil Jugoslavijo na miren in lahek način, je bila razbita. Za dober mesec si je moral izbiti iz glave napad na Sovjetsko zvezo in Grčijo. Jugoslavijo je moral kljub armadi v razsulu uničiti na najpodlejši način. < Te izjemne zgodovinske vloge jugoslovanskemu delavskemu razredu nekateri dolgo niso priznavali. Pa so le morali popustiti (in popuščajo) pod težo dokazov in priznati resnico o boju jugoslovanskih narodov pod vodstvom Komunistične partije Jugoslavije. Obilo dokazov je za to. Ze med 8. in 10. aprilom se je sešel v Zagrebu centralni komite KPJ in izbral vojni komite s Titom na čelu-Člani so odšli po državi organizirat vseljudsko vstajo. Pet dni kasneje je poseben partijski proglas pozival narode Jugoslavije k oboroženemu boju. 27. aprila je bila v Ljubljani oblikovana edinstvena Osvobodilna fronta slovenskega naroda. 1. maja je sledil nov partijski proglas s pozivom na oboroženi boj pod vodstvom KPJ. Tako hitro je lahko ukrepala le organizacija, ki je poznala položaj in bila pripravljena na zgodovinsko odločitev. Prav je, da se na današnji dan, ko so pred 35 leti nad Beogradom grmeli avioni in sejali smrt in ko sp le redki na svetu upali pomisliti na odpor proti Hitlerjevemu zavojevalskemu stroju, spomnimo teh odločitev. Pod vodstvom partije in drugih naprednih sil so jih upali sprejeti mali narodi, ki so veliko trpeli in žrtvovali v štiriletni vojni ter prispevali k uničenju najmračnejših sil polpretekle zgodovine ter zmagi združenega demokratičnega in naprednega sveta. Za to zmago je bilo potrebnih 2194 dni, 61 držav, ki jih je zajela vojna, 110 milijonov mobiliziranih vojakov, od katerih se jih 18 milijonov ni nikdar vrnilo, 35 milijonov ubitih civilistov in 35 milijonov ranjenih ... J. Košnjek Tudi na Bledu referendum Bled — Podobno kot v nekaterih drugih krajevnih skupnostih v radovljiški občini se tudi v krajevni skupnosti Bled pripravljajo na referendum za uvedbo samoprispevka. Ko so na zadnji seji sveta krajevne skupnosti razpravljali o tem, so menili, da bi s samoprispevkom uredili in obnovili pokopališče in zgradili mrliške vežice. O predlogu za refe- rendum se bodo dokončno odločili občani na zboru, ki bo konec aprila. Po programu naj bi zaposleni občani krajevne skupnosti plačevali en odstotek od neto osebnih dohodkov in upokojenci, ki imajo več kot 2000 dinarjev pokojnine na mesec. Samoprispevek bi trajal dve leti. Ce se bodo občani strinjali s takšnim predlogom, bo referendum sredi prihodnjega meseca. A. Z. Invalidi se zahvaljujejo Škofja Loka — Kot smo že poročali so imeli invalidi s področja škofjeloške občine v soboto, 27. marca, v samopostrežni restavraciji na Trati pri Škofji Loki slovesno proslavo ob svetovnem dnevu invalidov. Proslava je odlično uspela Za to se invalidi zahvaljujejo vsem, ki so pri-pripompgli k izvedbi proslave in slavja. Še posebno se zahvaljujejo škofjeloškemu občinskemu sindikalnemu svetu, nastopajočim v kulturnem programu, le-ti so se namreč odrekli kakršnemukoli honorarju, ter kolektivu samopostežne restavracije ABC-Veletrgovina Loka na Trati. -Jg Časopisno podjetje Glas Kranj razpisuje prosto delovno mesto fotografa-laboranta Poleg splošnih pogojev se zahtevajo še naslednji: — kvalificiran fotograf (lahko začetnik) — če je moški, odslužen vojaški rok, — 3-mcsečno poskusno delo Kandidati naj pošljejo prijave do 22. aprila 1976 na naslov CP Glas, 64000 Kranj, Moše Pijadeja 1. Pestro delo v preteklem letu /O ljubljanska banka OBVESTILO LJUBLJANSKE BANKE PODRUŽNICE KRANJ UPRAVLJALCEM IN DEPONENTOM O NAČINU PRIDOBIVANJA SOGLASIJ ZA INVESTICIJE Ljubljanska banka, podružnica Kranj s svojimi enotami na Jesenicah, v Kranju, \z Radovljici, v Škofji Loki in v Tržiču sodeluje pri financiranju razširjene reprodukcije svojih komitentov tako, da odobrava investicijske kredite, prevzema garancije za zagotovitev sredstev iz tekočega priliva investitorjev in avahra menice za odplačilo blagovnih kreditov V okviru odobrenih kreditov in izdanih garancij o zagotovitvi sredstev izdajajo enote tudi garancije in avalirajo menice za zavarovanje plačil investitorja izvajalcu del oz dobavitelju po določilih 5 člena zakona o zagotavljanju plačil za investicije (Uradni list SFRJ št 30/ 75) in 6 člena zakona o zavarovanju plačil med uporabniki družbenih sredstev (Uradni list SFRJ št 60/75) Garancije in avale na menicah lahko dajejo enote do višine likvidnega investicijskega potenciala Ugotovljeni likvidni investicijski potencial mora banka zmanjšati za sredstva tistih svojih ustanoviteljev in deponentov, ki niso bili pripravljeni jamčiti za zadevne investicije Upravljala Ljubljanske banke so se z dogovorom o poslovni politiki za 1976 in z ukrepi za njegovo izvajanje dogovorih, da bo banka določila glede pridobivanja soglasij za investicije izvajala tako, da bo preko informativne službe obveščala upravljalce in deponente o vseh odobrenih posojilih, izdanih garancijah o zagotovitvi sredstev in danih avalih na menicah za investicije Kolikor se posamezni upravljalec oziroma deponent v roku enega meseca ne bo izjavil proti sprejetim sklepom, bo banka smatrala, da soglaša z izdajo garancij in avalov v smislu navedenega zakona Izvršilni odbor Ljubljanske banke, podružnice v Kranju je na svoji seji dne 1 8 3 1 9 76 razpravljal o načinu obveščanja upravljalcev m deponentov o odobrenih kreditih, izdanih garancijah za zagotovitev sredstev in danih avalih in sprejel naslednji sklep 1 Enote LB podružnice Kranj bodo o sprejetih sklepih obveščale svoje upravljalce pismeno 2 Deponentom pa bodo podatki o sprejetih sklepih v zvezi s kreditiranjem in garantiranjem investicij na vpogled na oglasnih deskah — v enoti Jesenice, Titova 8 — v enoti Kranj, Cesta JLA 4 — v enoti Radovljica, Gorenjska 16 — v enoti Šk Loka, Šolska 6 — v enoti Tržič, Trg svobode i V Kranju, dne 26 3 1 976 Razširitev samoprispevk* škofja lx)kn V osnov ur organizacijo /.SMS \ škofjeloški k>btxini je vkiiuoenihrtiblii-no U>»H> mladincev, kar pomeni, lia občinska konforom a /.SMS Škofja ( Loka povezuje iti združuje med »eboj prek HO odstotkov mladih s lejui področja. To Slovilo je »ieer na prvi pogled povsem zadovoljivo, vendar pa jo po drugi Mra-ni iilede lepi nioeotV dobili I udi pov*ein drugačno sliko, predvsem. iV pogledamo stanji-, kakršno jo po posaino/nih si oilin.il> Sestava mladega prebivalstva škofjeloško občine je namreč sama po sobi zahtevala način i>rgnmz.irano*ti mladinske organizacije i škofjeloški oblini Osnovne organizacije /SMS delujejo \ večini organizacij združenoga dela i občini Škofja l.oka Tam. kjer jih so ni. pa so \ zadnjem času nastalo možnosti /a njihovo ustanovitev Tli velja omenili predvsem delovna koleklivii SeJir m Av tokov mar. V delovni organizaciji ABt' — Veletrgovina U»ka pa možnost za ustanovitev osnovno organizacije obstaja že dolgo, vendar mladi nikakor nočejo pokazati zanimanja za njeno ustanov ilc\. »Zal pa tudi tam. teh primerov k sreči Tržič — Na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, ki je bil pretekli torek. 30. marca, so delegati postavili več delegatskih vprašanj. Med drugim so menili, da je talo kot marsikatero Komunalno podjetje tudi tržiško ob zadnjih obilnejših snežnih padavinah padlo na izpitu. Posebno kritično in nevarno za pešce in voznike osebnih avtomobilov je bilo na cesti od Peka do križišča pri Bombažni predilnici in tkalnici. Cesta je bila spremenjena te v gradbišče, saj že nekaj časa urejajo poseben pločnik za pešce. Slabo čiščenje cest je bilo mogoče srečati Po mnenju delegatov tudi v drugih Predelih Tržiča! Delegati so prav tako terjali odgovor pristojnih, zakaj so nekatere kanalizacije odprte in voda ter odplake nemoteno tečejo kar po cestišču. Še posebej pa jih je zanimalo, na kate- Tržič — Iniciativni odbor za ustanovitev samoupravne komunalne interesne skupnosti pri občinski konferenci SZDL Tržič, ki ga vodi Franc Kopač, je pripravil za zadnje zasedanje občinske skupščine predlog družbenega dogovora o pristojnostih občinske skupščine, komunalne skupnosti in krajevnih skupnosti pri komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena in predlog samoupravnega sporazuma ,° ustanovitvi nove interesne skupnosti. Delegatska občinska skupščina je predlog družbenega dogovora, ki razčlenjuje komunalne dejavno- V Tržiču povorka z baklami Tržič - V počastitev 25. maja, dneva mladosti in rojstnega dne predsednika Tita, bo občinska konferenca ZSMS Tržič tudi letos organizirala povorko z baklami po trži-Skih ulicah. Prireditev bo 24. maja zvečer. To sta na zadnji seji sklenili komisija za prireditve in telesno kulturo in komisija za kulturo. Za povorko vlada v Tržiču veliko zanimanje. Lanske se je udeležilo več kot HXXJ ljudi od mladih do starejših. Zato bo letošnjo prireditelj še skrb-heje pripravil. Razen povorke bodo v Tržiču pripravili v počastitev dneva mladosti še druge prireditve kot športna tekmovanja, kvize itd. J. Kepic ni veliko, kjer naj hi mladina delovala organizirano, kjer je bila mladinska orga-nizaeija ustanovljena >.e pred vcf leti,« pravi predsednik občinsko konference /SMS Škofja l.oka Janez Sušnik, »programi in stališča na.*o konferenco niso prisotni v eeloti. Osnovne organizacije sicer formalno obstajajo, njihovi člani pa se ne sestajajo /o več kot eno leto, njihova vodstva pa se v njihovem mandatnem obdobju še sploh niso sestala obenem pa se tudi ne odzivajo na kakršnakoli obvestila ali opozorila občinske konference. Take primere je mogoče opaziti predvsem v osnovnih organizacijah /SMS Alpine i/. Zirov in Gorenje vasi, .Jelovice i/ Škofje Loke. Etiket« i/ Žirov, LTH - TO/l> Poljane in LTH — TOŽI) Livarna.« Triintrideset osnovnih organizacij ZSMS iz organizacij združenega delti iti temeljnih organizacij združenega dela se na ravni občine združuje v konferenco mladih delavcev, l.o-ia se je \ škofjeloški občini začela še posebno uveljavljati pred dobrini letom dni. Dosedanja dcj.iv rem računu se zbira kanalščina, koliko jo je bilo lani zbrane v tržiški občini in kako je bila potrošena. Posebno skrb bi kazalo posvetiti kanalizaciji v nekaterih predelih Bistrice. Le-ta ni urejena in se razliva po Spodnji Bistrici. Občinski skupščini in njenemu izvršnemu svetu so veljala tudi vprašanja, zakaj pri delu Turističnega društva Tržič ni napredka, kdaj bodo začeli v Tržiču razmišljati in načrtovati izgradnjo obrata družbene prehrane in kdo bi moral popraviti luknjasto in razrito cestišče pri gradbišču nove avtobusne postaje. Delegacija krajevne skupnosti Bistrica pa je spraševala, kdo mora urediti na avtobusnih postajališčih streho in namestiti koše za odpadke in kdaj bodo avtobusi proti Kranju in Tržiču pogosteje vozili tudi preko Bistrice. -jk sti, ki sodijo v področje komunalne skupnosti, sprejela. Za samoupravni sporazum pa so delegati menili, da še ni zrel za podpis in sprejem. Podpisniki samoupravnega sporazuma so krajevne skupnosti, organizacije združenega dela in delavci komunalnih organizacij združenega dela. Čeprav v javni razpravi, ki je bila zaključena 15. marca, iniciativni odbor ni prejel pripomb ali spre-rninjevalnih predlogov, so se pojavili le-ti na zasedanju zbora združenega dela iz zbora krajevnih skupnosti. Predvsem je treba do leta 1977 določiti, katere dejavnosti bodo po ustanovitvi komunalne skupnosti Se vedno v pristojnosti krajevnih skupnosti in kakšna usoda bo doletela dogovorjeni del prispevka za uporabo mestnega zemljišča, ki se steka za zdaj na račun krajevnih skupnosti, po predlogu samoupravnega sporazuma pa naj bi se v sklad komunalne skupnosti. Sporno je tudi število delegatov v zboru uporabnikov komunalnih storitev. Na osnovi predloga naj bi imel zbor uporabnikov 34 delegatov Od tega naj bi imela vsaka od 13 krajevnih skupnosti v tržiški občini enega delegata. Slišati je bilo predloge, naj bi bilo merilo za delegate krajevnih skupnosti število prebivalcev le-teh. Predlog samoupravnega sporazuma je sedaj v razpravi pri podpisnikih. Veljati bo začel, ko ga bo potrdila občinska skupščina in podpisala večina podpisnikov. J. Košnjek nosi mladih delavcev iz. organizacij združenega dela in temeljnih organizam združenega dola kaže. da so dekleta in fantje, vključeni v OH nov ne organizacije, resno poprijcli za delo. skratka, da Z hod i na tem področju v prihodnje ne bo težav »Osnovni- organizacije ZSMS so tudi na vseh šolah,« je dejal Janez Sušnik »Šole na našem področju pokrivamo v celoti. V mladinsko organizacijo so vključeni učenci osnovnih sol, dijuki poklicnih in srednjih sol, gojenci dijaškega doma ter gojenci viS-jih in visokih šol. Tudi klub škofjeloških studentov se tesno navezuje na delo občinske konference ZSMS. V občini trenutno delujeta dva studentska kluba: klub škofjeloških .studentov in klub studentov Poljanske doline. Menimo, da naj obstaja en kluh s svojima sekcijama v Selftki in Poljanski dolini. Popolnoma razumemo, da imajo študentje s teh področij vsak zase svoje specifične probleme, a jih je treba reševati skupaj. Treba pa je povedati, da je precejšen del mladine, ki se šola, vezana na osnovne organizacije ZSMS po krajevnih skupnostih.« V škofjeloški občini zaradi velikega števila mladih, ki se šolajo, ž.c dlje časa obstaja konferenca mladih v izobraževanju, čeprav so mladi s tega področja po številu na drugem mestu po številu v občini Škofja l.oka, seveda velja za tiste, ki so vključeni v OO ZSMS. pa delo konference ni- more v celoti zaživeli. Zlasti pa tu ni zaslediti vsebinskih premikov. Vzrokov ni težko poiskati. Trebil je povedati, da veliko mladih, predvsem visokošoleov, študira po drugih slovenskih središčih. V občini Škofja l/oka je enaindvajset krajevnih skupnosli. Sedemnajst jih ima tudi svoje osnovne organizacije ZSMS. Lani je bila ustanovljena OO ZSMS 'Prebija. V zadnjem času pa se ustanavlja tudi osnovna organizacija ZSMS Škofja lx>ka-niesto. Kljub sicer »formalnemu« obstoju danes skoraj ni več mogoče govoriti o Organizacijah mladine v Hotavljah in Leskovi- ci. »Mladi v krajevnih skupnostih nafte občine se ukvarjajo z različnimi dejavnostmi,« pravi predsednik občinske konference ZSMS Škofja Loki Janez. Sušnik. »Kot posebnost bi veljalo omeniti delo mladih v OO ZSMS Malenski vrh. Le-ti so si za posebno nalogo zadali: pomagati ostarelim. Mladi iz Malenskega vrha in še v nekaterih drugih krajevnih skupnostih imajo tudi svoje prostore. Marsikje so težave v zvezi s tem mnogo večje. Kot kaže bodo zlasti mladi Škofjeločani, če bo seveda ustanovljena mladinska organizacija, imeli s tem, da bi dobili prostore, veliko problemov.« Prj občinski konferenci ZSMS Škofja Ix>ka so takoj po novem letu začele z delom tudi novo izvoljene komisije. Pričakovati je, da bodo delale vsaj tako ali pa se bolj uspešno kot v preteklem letu. J. Govekar Srednjeročni programi KS Jesenice — Srednjeročni programi, ki so jih pripravile krajevne skupnosti v jeseniški občini, so več ali manj programi želja in potreb, dolgoletnih neuresničenih interesov občanov predvsem na komunalnem področju. Domala vsi programi temeljijo na komunalnih problemih, jih izpostavljajo in jih prikazujejo kot nujno prioritetne v naslednjem srednjeročnem obdobju. Prav vsi srednjeročni programi krajevnih skupnosti pa so za zdaj le želje in interesi in potrebe na papirju, kajti samoupravnih sporazumov z organizacijami združenega dela o — po ustavi zagotovljenem — financiranju krajevnih skupnosti ni podpisala še niti ena krajevna skupnost. Komunalni problemi so nadvse občutljiva in boleča točka za slehernega občana krajevne skupnosti in bodo tudi ostali vse dotlej, dokler se v občinskem merilu ne ustanovi interesna skupnost za komunalno dejavnost, v okviru katere se bodo problemi razreševali na osnovi pravičnejših delegatskih odnosov zares učinkovito in dosledno. Daleč najbolj občutljiv in življenjsko nujen problem pa ostaja samo financiranje, ustrezna materialna osnova, ki naj bi zagotavljala vsem krajevnim skupnostim možnosti za dobro delo. Poleg lastnih virov dohodka in poleg denarja iz občinskega proračuna nobena krajevna skupnost v jeseniški občini nima krajevnega samoprispevka. Samo nekaj virov pičlega dohodka hudo zavira uspešno dejavnost krajevnih skupnosti, ki postajajo »občine v malem«, sredstev pa imajo le za svojo redno dejavnost. V znatno boljšem položaju so tiste krajevne skupnosti, ki so na turistično razvitem področju in ki jim polni blagajne turistična taksa, medtem ko je veČina krajevnih skupnosti odvisna od amaterskega dela posameznikov ali obsojena na životarjenje. S svojimi srednjeročnimi programi dela, ustrezno usklajenimi in sprejetimi v kar najširši javni razpravi, bodo v letošnjem letu krajevne skupnosti prihajale pred organizacije združenega dela, ki naj bi prispevale svoj del za družbenoekonomski razvoj posameznih krajev. Načeloma se v jeseniški občini organizacije vse bolj ogrevajo, da bi financirale le jasno, konkretne programe in akcije in da se ne bi opredelile za sistem po 300 dinarjev na zaposlenega, ki živi v posamezni krajevni skupnosli. Denar naj bi se zbiral pri občinski sktipšćni, ki naj bi po načelu soli darnosli denar namenjala enajstim krajevnim skupnostmi v občini. In le ob ustrezni materialni osnovi bi si lahko vse krajevne skupnosti v obči' ni zagotovile večji in enakovredni razvoj in uresničile svoje programe za srednjeročno obdobje. I). S. Radovljica — Vsi trije zbori radovljiške občinske skupščine so na zadnji seji, 31. marca, sprejeli odlok, ki določa, da bodo v občini oziroma v krajevnih skupnostih, kjer so se odločili za samoprispevek, plačevali . samoprispevek tudi tisti, ki nimajo na območju občine oziroma krajevne skupnosti stalnega prebivališča. Takšen odlok so sprejeli, ker je sekretariat za zakonodajo iz Ljubljane opozoril, da je peti člen sklepa skupščine krajevne skupnosti Ribno o razpisu referenduma nezakonit, ker določa, da morajo samoprispevek plačevati tudi lastniki počitniških hišic na območju naselij Ribno in Bodešče. V zadnjem času so se v več krajevnih skupnostih v radovljiški občini odločili prebivalci za samoprispevek na podlagi referenduma. V domala vseh krajevnih skupnosti pa so tudi počitniške hišice, kateri lastniki živijo zunaj občine. Zato i je občinska skupščina na podla tretjega odstavka 9. člena zakona samoprispevku odločila, da z odli kom razširi obveznost plačevati, samoprispevka. Ta člen namre določa, da se samoprispevek lahk uvede tudi žailastnine nepremični! ki živijo zunaj območja krajevn skupnosti, če se bodo s samoprispe kom izvajala dela, s katerimi boo izboljšani pogoji za izkoriščanj nepremičnin. Kot rečeno, je takšnih primerov posameznih krajevnih skupnostih radovljiški občini precej. Po zadnji! podatkih je v občini na primer ka 830 počitniških hišic. Zato bodi poslej v večini primerov tudi lastnik le-teh morali plačevati samoprispi vek, če se bodo zanj recimo odloČi prebivalci krajevne skupnosti. A. Zalar Inženiring Bled p. o. Bled, Mladinska 17 razpisuje delovno meHto direktorja (ni reelekcija) Pogoji: ustrezna izobrazba strojne ali metalurške smeri, z najmanj .r>-letno prakso na vodilnih mestih, z znanjem tujega jezika in obvladanjem projektiranja na področju metalurgije. Kandidat mora izpolnjevati tudi druge Hploftne pogoje, določene /. zakonom, Hamoupravnimi sporazumi in drugimi dogovori ter mora biti moralno in politične neoporečen. Izbrani kandidat bo moral predložiti program razvoja podjetja. ()\>rnvn;iviiiic bodo ponudbe, ki bodo prispelo v roku enega meseca od te ob j a ve Borci razpravljali Gorje - V Gorjah je bila v nedeljo, 2H. marca, konferenca krajevne organizacije /.veze združenj borcev, kjer so pregledali dosedanje delo in se pogovorili o nekaterih nerešenih vprašanjih. Na konferenci je !>ilo pojasnjeno, da je še vedno čas za vloge /a priznanje posebne oziroma dvojne dobe za kmete in za vse liste, ki zaradi upravičenih vzrokov tega doslej še niso uredili Prav lako je bilo pojasnjeno, da se pripravlja nov zakon, ki bo urejal priznavanje udeležbe v ISU) U za vse liste, ki so aktivno sodelovali in so bili takrat mladoletni, (lovorih so tudi o varstvenem dodatku za kmclc-bori c in za tiste, ki so potrebni družbene pomoči. I hal i pa so ugotovili, da so na območju krajevne skupnosti v glavnem rešeni stanovanjski problemi Posebej so razpravljali o pripre vab na referendum za samoprispi vek za ureditev nekaterih komu nalnih problemov. Trenutno je krajevni skupnosti največ teža zaradi neurejene oziroma zastarel kanalizacije in zaradi neurejenih i neasfaltiranih cest. Krajevna skup liosI mora namreč skrbeti kar za .i kilometrov cest na svojem območji Zato so na konferenci menili, da bi samoprispevkom lahko rešili vsaj di leh problemov. Hkrati so se zavzel naj se priprave na referendum čim prej začnejo. Sicer pa so se ta leden v posameznih vaseh že začeli sestanki z občani. Nazadnje je bilo precej govor, tudi o zajezitvi reke Radovne. J predvideno zajezitvijo se niso stri I AmbrožuV Tržiški delegati sprašujejo Ustanavljanje komunalne interesne skupnosti v tržiški občini Samoupravni sporazum še v razpravi Občinska skupščina pristopila k družbenemu dogovoru o določitvi komunalnih dejavnosti in načinu soodločanja krajevnih skupnosti, komunalne skupnosti in občinske skupščine o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena Zaključni račun ČP Glas za leto 1975 Našim naročnikom in bralcem ter avnosti podajamo obračun poslo-/anja naše organizacije združenega iela za leto 1975. Obravnavali so ga že vsi samoupravni organi: poslovni odbor, izdajateljski svet in zbor delavcev ter ga sprejeli in potrdili. OSNOVNI PODATKI List izhaja od oktobra 1947 in bo naslednje leto praznoval 30. obletnico. ĆP Glas je kot samostojna organizacija združenega dela začelo poslovati 1. januarja 1975 po razdružitvi ĆP Gorenjski tisk. Osnovna dejavnost ĆP Glas je izdajanje časopisa Glas, ki je glasilo občinskih konferenc SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič. KADROVSKI SESTAV V LETU 1975 V ČP Glas je združevalo delo in sredstva 20 delavcev, in sicer: glavni in odgovorni urednik (2), 7 novinarjev, fotoreporter, tehnični urednik, montažer-oblikovalec, delavci v komerciali in računovodstvu ter v ožji upravi. SAMOUPRAVLJANJE V ĆP Glas delavci o vseh pomembnejših zadevah odločajo neposredno na zborih delavcev. Vsa gradiva za zbore delavcev prej obravnava poslovni odbor. Izdajateljski svet, ki ga sestavljajo delegati ustanoviteljic in delavci ČP Glas, usmerja časopis Glas in odloča o vseh bistvenih zadevah programa časopisa ter njegovih načrtov in ciljev. Izdajateljski svet vodi dolgoletni dopisnik Rado Čarman. Izdajateljski svet je imel lani 4 seje. ČP Glas je tudi član združenja pokrajinskih časopisov in lokalnih radijskih postaj SRS. IZDAJATELJSKA DEJAVNOST ČP GLAS Lahko podčrtamo, da smo z enakim številom ljudi (v 1. 1975/74) izdali 100 številk Glasa, kar je skupno 2,382.520 izvodov časopisa Glas, Uradnih vestnikov za Gorenjsko in Snovanj (129,5% glede na leto prej!). Podatki, ki zadevajo posebne in druge publikacije, kažejo na zdravo usmerjenost kolektiva pridobiti si dodatna dela zaradi zapolnitve morebitnih prostih zmogljivosti in zaradi pridobivanja dodatnega dohodka s storitvami tudi tretjim osebam! Tudi to je pripomoglo k zadovoljivemu poslovnemu rezultatu, saj so dotacije ustanoviteljic za leto 1975 v celotnem dohodku znašale komaj 9 %. To zadnje je bil tudi eden izmed razlogov, da smo morali sredi leta (1.7.1975) izvesti nepopularen ukrep: zvišati ceno časopisu za 0,50 din. FINANČNI REZULTAT ČP GLAS ZA LETO 1975 Finančni rezultat poslovanja ČP Glas v 1. 1975 lahko označimo kot zadovoljiv. Plan 1975 Realiz. 1975 Indeks A. Celotni dohodek 6,615.000 6,898.393 104 1. Lastni doh. 5,865.000 6,148.462 105 — naklada 2,025.000 2,001.153 99 — oglasi 3,240.000 3,465.531 107 — ostalo 600.000 681.778 114 2. Dotacije 750.000 749.932 100 — dot. občin 650.000 640.337 99 — regres 100.000 109.595 110 B. Stroški 4,243.000 4,340.474 102 1. Mat. str. + amort. 1,214.000 1,485.382 122 2. Tisk. usluge 2,159.000 2,011.840 93 3. Papir 870.000 843.252 97 C. Dohodek 2,372.000 2,557.919 108 1. OD s prisp. 1,887.000 1,940.065 103 2. Zak. in pog. obv. 265.000 337.767 127 3. Ostanek dohodka 220.000 280.087 127 V Kranju, 26. 2. 1976 Računovodkinja Mihaela Tičar Na pravkar minulem mednarodnem velesejmu v Leipzigu je sodelovala tudi Iskra s samostojno stojnico. Obiskovalci so se največ mudili ob delu elektronske avtomatske telefonske centrale »metaconta«, ki jih izdelujejo v Iskri na Laborah. Pogodba Iskre s firmo Zeiss iz Jene V petih letih mednarodna delitev dela v vrednosti nad 16 milijonov dolarjev Na temelju sporazuma o dolgoročnem zhanstvenotehničnem sodelovanju, ki sta ga sklenili lani Iskra in svetovno znana firma VEB Carl Zeiss iz Jene v Nemški demokratični republiki, so že letos dozoreli pogoji za novo še širše sodelovanje. Ob Eriliki mednarodnega velesejma v ipskem sta namreč Iskra in firma Carl Zeiss sklenili že pogodbo o mednarodni delitvi dela. Gre za skupno proizvodnjo nove medicinske merilne aparature »specol«, kjer bo firma Carl Zeiss izdelovala in dobavljala finomehanične in optične izdelke ter aparate za lastno prodajo in za kompletiranje Iskrinega proizvodnega programa, medtem ko bo Iskra izdelovala in pošiljala svojemu nemškemu podpisniku izdelke optike, leče in dele objektivov ter elektroniko. V petih letih si bosta podjetji izmenjali proizvodnjo v vrednosti 16,6 milijona dolarjev. Letos bo obseg menjave proizvodnje še skromen, nato pa bo vsako leto obsežnejši. V Iskri bo ta proizvodnja razdeljena med dve tovarni, in sicer Iskro, tovarno elektronskih merilnih instrumentov v Horjulu, in ljubljansko Vego, ki delujeta v okviru Industrije za telekomunikacije Iskra s sedežem v Kranju. M. Kralj Naš komentar rezultatov zaključnega računa! a) ponovno se opaža precejšen dvig stroškov tiskarskih storitev in cene papirja. Zato pomenijo stroški v strukturi celotnega dohodka kar 63 % v primerjavi z 1. 1974, ko so znašali le 60%. b) lastni dohodki: posebno postavka »oglasi« so vse preveč odločilna postavka v celotni finančni zgradbi zaključnega računa. To se je posebno pokazalo letos, ko so nam šele konec leta uspele razne »reklamne« akcije (29. november, 22. december in novoletne čestitke) in rešile podjetje pred negativnim poslovnim rezultatom. c) osebni dohodki so kazali svoj trend napredovanja in znaša masa za OD v strukturi dohodka 57,9% (1973 - 76,7%; 1974 - 74,3%); pri tem moramo upoštevati, da se iz mase za OD plačujejo tudi številni honorarni sodelavci od adremistk do montažerjev in drugih sodelavcev pri oblikovanju časopisa in montaži ostalih publikacij, ki jih izdaja Glas. In še ena pripomba: naši OD so še vedno pod možnostmi, ki nam jih daje branžni samoupravni sporazum 0 delitvi dohodka in OD! d) pogodbene in zakonske obveznosti: vpliv teh obveznosti na ostanek dohodka je vsekakor močan. Splošna ugotovitev je: obveznosti rastejo hitreje od ostanka dohodka pa tudi hitreje kot sam dohodek, kar ni v skladu s splošnimi načeli o razbremenitvi gospodarstva. e) ostanek dohodka je sicer večji kot planirani, vendar pa manjši kot lani, kljub temu pa mnogo ugodnejši od pričakovanega. Da bi se že naprej zavarovali pred vsemi možnimi, a nepoznanimi poslovnimi problemi in finančnimi težavami v 1. 1976, ko tudi sicer vse naše gospodarstvo prehaja na t. i. »obračun poslovanja po plačani realizaciji«, smo se zavestno odločili, da vsa razpoložljiva sredstva iz ostanka dohodka vložimo v poslovni sklad. S to gospodarno naložbo lastnih sredstev v solventnost podjetja, v njegovo stalno likvidnost, je naš delovni kolektiv nedvomno dokazal vso svojo zrelost in skrb tudi za jutrišnji dan: za časopis, za koletiv in za podjetje kot celoto. DELITEV OSTANKA DOHODKA Sporazumi: izpad transportnih dohodkov ZTP: 3,7 % od davčne osnove 19.951,85 din pokrivanje primanjkljaja prometa z eletrično energijo EGS: 9 % fakturiranega zneska 270,00 din pokrivanje primanjkljaja prometa z električno energijo EGS: 3% od davčne osnove 16.177,20 din izpad luške infrastrukture: 0,5 % od davčne osnove 2.696,20 din Skupaj sporazumi 39.095,25 din 1 % od bruto OD za gradnjo družbenih objektov v občini Kranj 25.200,00 din naložbe v zdravstvo 6.221,50 din za potrebe družbenih služb 15.249,90 din rezervni sklad: 2% dohodka 51.158,40 din za skupne rezerve: 5 % ostanka dohodka 14.004,35 din sklad skupne porabe 56.300,00 din poslovni sklad 72.858,00 drh 280.087,40 din ZAKLJUČEK Uspeh, ki je prikazan s finančnimi podatki, je samb en del prizadevanj kolektiva, izražen skozi denar. Delavci ČP Glas smo skrbno gospodarili po principu »dobrega gospodarja« in v svoje delo uvedli tudi nekaj tehničnih izboljšav in racionalizacij, medtem ko smo pri uvozu repromateriala (filmi in kemikalije za foto-naprave) naleteli na nepremostljive težave, saj še vedno čakamo na uvozno dovoljenje, čeprav je od naše vloge preteklo že več kot 6 mesecev. Iz prikaza delitve ostan'.a dohodka je razvidno, da je od 280.000 dinarjev ostanka dohodka ostalo na voljo in razdelitve v korist gopo-darjenja delovne skupnosti žal le 180.000 dinarjev. Vsekakor nam v 1. 1976 ne bo lahko. ČP Glas Avto-moto društvo Kranj razpisuje licitacijo za stružnico z utorno in vijačno gredjo »Gustloff« tip A 5, inventarna št. 10063. Licitacija bo 7. aprila 1976, za družbeni sektor ob 9. uri, za ostale interesente pa ob 10. uri. Les v gospodarnem razrezu Gorenjski lesni industriji primanjkuje osnovne surovine — Smotrno izkoriščanje na osnovi sporazumov in dogovorov — Le združeno gozdarstvo in lesna industrija z neprimerno več možnosti za skladnejši in hitrejši razvoj Leto dni mineva od ustanovitve sestavljene organizacije združenega dela gozdarstva in lesne industrije Gorenjske, organizacije, ki skupaj z okoli 5000 zaposlenimi vključuje GG Bled, GG Kranj, Alples Železniki, Jelovico Škofja Loka, LIP Bled, ZLIT Tržič, Aero-celulozo Medvode in Gradis-Lio Škofja Loka. Ob podpisu samoupravnega sporazuma o ustanovitvi so spoznali, da so se delovni uspehi minulih let izkazovali ob domala nepremagljivih težavah razdrobljene proizvodnje, neusklajenega in zatorej neučinkovitega razvoja in da je nadaljnja uspešnejša gospodarska rast dosegljiva po edini poti medsebojnega združevanja in dogovarjanja, v moči združenega dela in sredstev, v usklajevanju interesov in samoupravnem sporazumevanju. Pot do zaželenega cilja ni brez številnih začetnih preprek in tudi ne brez temeljitih prizadevanj za dokončno občutno izkazano vsebinsko uresničitvijo take združitve. Komaj enoletno delo sestavljene organizacije organizacijsko preoblikovanje že tudi vsebinsko kaže nekaj neizpodbitno dobrih rezultatov, ki opravičujejo prvi odločni korak k združitvi, morebitno nadaljnjo dopolnilno organizacijsko preobrazbo pa bodo narekovala izkustva in težnje za doslednejšo vsebinsko usmeritev, za uspešnejšo gospodarsko rast in napredek vseh skupaj in vsake organizacije posebej. SUROVINSKO ZALEDJE Ko stopa združeno gorenjsko gozdarstvo in lesna industrija v prvo leto srednjeročnega obdobja, izhajajoč iz temeljitih razprav vseh organizacij in samoupravnih organov o temeljih sistema družbenega planiranja in o smernicah resolucije o družbenoekonomskih odnosih, predvsem ugotavlja, da je v okviru skladnega razvoja potrebno najprej realno oceniti in se opredeliti v okviru same sestavljene organizacije do surovine. Le-te ni v izobilju, zato naj bi le usklajevanje samo razvojnih programov v okviru skupnih interesov zagotovilo, da bi bila surovina gospodarno uporabljena. Zaradi neusklajenega razvoja primarne predelave, ki s svojimi zmogljivostmi znatno presega naravne možnosti, so nastale občutne težave. Lesna predelava je v razvojnih težnjah pred usklajevanjem potreb za več kot 30 odstotkov prekoračila možnosti, ki jih pogojuje surovinsko zaledje s proizvodnjo iglavcev. Nasprotno pa za listavce niso zagotovljene predelovalne in prodajne zmogljivosti. Zato pa pripravljajo nove programe za boljše vrednotenje lesa listavcev. Lesni ostanki, čeprav so jih že doslej smotrno uporabljali za oskrbovanje papirne in celulozne proizvodnje, naj bi s povečano zmogljivostjo pridobivali pomen predvsem v tovarni celuloze in papirja v Medvodah PRIMANJKLJAJ V republiškem merilu zavzema gorenjska regija 14 odstotkov gozdne proizvodnje, od tega gozdno-gospodarsko območje Bled 7 odstotkov in prav toliko gozd no-gospodarsko območje Kranj. V obeh območjih ima precejšen pomen zasebni sektor, saj je na kranjskem območju 61 odstotkov gozdov v zasebni lasti in na blejskem 42 odstotkov. Do leta 1980 znaša v Sloveniji letno povprečje 2,448.000 kubičnih metrov gozdne proizvodnje, od tega odpade na blejsko območje v družbenem sektorju 102.000 kubičnih metrov in v zasebnem sektorju 74.000 kubičnih metrov, medtem ko na kranjskem 67.000 kubičnih metrov v družbenem in 107.000 kubičnih metrov v zasebnem sektorju. Taka je torej na gorenjskem gozdnogospodarskem območju surovinska osnova in iz nje izhaja tudi blagovna proizvodnja hlodovine iglavcev, ki naj bi ob zaključku obdobja znašala letno na blejskem območju 84.000 kubičnih metrov ter na kranjskem 82.000 kubičnih metrov. Gozdna proizvedena količina pa se bo ob koncu obdobja letno povečala za 13.000 kubičnih metrov. Če bi izhajali zgolj iz surovine iz regije, bi v sklepnem letu primanjkovalo okoli 10.000 kubičnih metrov žaganega lesa (pred uskladitvijo so prikazovali celo 39.000 kubičnih metrov primanjkljaja žaganega lesa iglavcev). Pri hlodovini iglavcev so kct najpomembnejši surovinski osnovi upoštevali tudi potrebe, ki jih imajo nekateri obrati in gradbena podjetja zunaj sestavljene organizacije. Če bodo primanjkljaj lahko pokrili iz drugih virov in iz drugih področij, bo predelava potekala nemoteno, sicer pa bo medsebojno planiranje in dogovarjanje pred novo preizkušnjo: ovrednotiti posamezno surovino in razpravljati o pomembnosti posameznega proizvoda ter se odločiti o nadaljnji usmeritvi lesne predelave. IZVOZ Tako kot, je pomembna ustrezna delitev programa in dela za enakovredni razvoj vseh organizacij, je v okviru planskega obdobja upoštevanja in ukrepanja vredno dejstvo, da je za trajno in načrtno gospodarjenje z gozdovi treba znatno več naložb za same gozdne komunikacije. Le mehanizacija in primerne gozdne ceste pripeljejo do novih sečišč, zato je večje vlaganje v gozdne komunikacije še kako utemeljeno. Na blejskem območju predvidevajo letno 20 kilometrov novih gozdnih cest in na kranjskem 17 kilometrov novih cest. Na obeh področjih se bo zato potrebno v okviru sestavljene organizacije dogovarjati o združitvi sredstev in posebnem sovlaganju v izgradnjo gozdnih komunikacij. ZAPOSLENOST Srednjeročni program načrtuje letni porast zaposlenih do največ 2 odstotkov, odvisno od potreb po posameznih organizacijah: več zaradi novih terenskih »montažnih« delavskih skupin in le deloma zaradi nove proizvodnje, gozdno gospodarstvo pa bo zaradi uvajanja nove mehanizacije celo manj zaposlovalo. Naložbe se bodo omejevale le na izboljšanje sedanjih zmogljivosti, za rekonstrukcije in za družbeni standard. Prizadevanja za uresničitev pozitivne trgovinske bilance naj bi se ob koncu obdobja izkazovala v 421 milijonih dinarjev izvoza in 169 milijonih dinarjev uvoza, kar je v primerjavi z 224 milijoni dinarjev izvoza in 107 milijoni dinarjev uvoza na pragu srednjeročnega obdobja precejšen porast, na katerega vpliva predvsem večji izvoz iz nove proizvodnje tovarne celuloze Medvode, opaznih plošč in montažnih objektov in stavbnega pohištva. Združeno gorenjsko gozdno in lesno gospodarstvo sta v začetku srednjeročnega razvoja pred pomembnimi nalogami, zavedajoč se predvidenih težav in problemov, ki pa jih bo zadovoljivo razreševala le zakoreninjena zavest vseh organizacij in temeljnih organizacij, da so neločljivo povezani in življenjsko soodvisni in da tak položaj zahteva medsebojno odgovornost in spoštovanje samoupravnih sporazumov in dogovorov. Le na temeljih skupnega razvojnega interesa se obeta vsem in vsakomur posebej kvalitetnejša ekonomska rast, pravičnejši dohodkovni odnosi, boljši družbeni standard in vse druge pozitivne posledice, ki jih prinaša vsebinska vrednost in pomen združenega dela in sredstev. D. Sedej Analiza o samoupravnih delovnih skupinah Jesenice — Raziskovalni center pri republiškem svetu Zveze sindikatov Slovenije je v sodelovanju z jeseniško Železarno in Centrom za samoupravljanje pri jeseniški Železarni pripravil analizo o uspešnosti dela samoupravnih delavnih skupin, ki jih imajo v Železarni. Delavci raziskovalnega centra so se odločili za znanstveno metodologijo in anketirali 784 delavcev, ki delajo v 41 delavnih skupinah. Zanimalo jih je, kakšno vlogo imajo pri procesu odtujevanja od dela, kako se počutijo pri delu in kako samoupravno odločajo in delujejo. Analiza je dala nekaj zanimivih rezultatov, obenem pa so bili na Jesenicah zadovoljni s strokovnim pristopom in s kvalitetno raziskavo. D. S. t » 6 Moški komorni pevski zbor KUD Stane Žagar iz Krope letos praznuje 15-let-nico obstoja. 25-članski pevski zbor pod vodstvom Egija Gašperšiča bo ta jubilej proslavil prvo soboto v juniju. Takrat bodo v Kropi imeli celovečerni koncert. Zbor je v petnajstih letih imel ševilne in kvalitetne nastope v radovljiški občini in drugje in prav povsod so ga poslušalci lepo sprejeli. - B. B. Kljub težavam uspeh Premalo denarja za izvedbo celotnega programa — učni uspeh dosegel 98,9 odstotka — osip se je zmanjšal na 18,5 odstotka Kranj — Pri izobraževalni skupnosti poudarjajo, da ne morejo biti zadovoljni s financiranjem vzgoje in izobraževanja v lanskem letu in z načinom obravnave skupne porabe °asploh. Po spodbudnih začetkih v letu 1974 proces svobodne menjave dela lani ni bil opravljen tako kot to Predvideva ustava. Izobraževalni skupnosti so bila z republiško bilanco skupne porabe za leto 1975 odmerjena sredstva v nominalnem znesku in tako združeno delo ni nioglo vplivati na obseg vzgojno-teobraževalnih dejavnosti v občini. Dovoljena poraba skupnosti je Jani znašala 74,795.000 dinarjev. *aki dohodki niso zadostovali za izpolnitev programa izobraževalne skupnosti kljub temu, da je bil po vsebini in obsegu enak programom iz Prejšnjih let. Zato so morali nekatere dejavnosti izpustiti. Tako lani izobraževalna skupnost ni financirala šole v naravi, šolskih ekskurzij, testiranja šolskih novincev, vzgojne-^KVetuOVanJa- Prav tako niso imeli nobenih novih naložb. Kljub varče- lfinjU,pa Je lzobraževalna skupnost Sklenila poslovno leto s primanjkljajem nekaj nad 2 milijona dinarjev. Primanjkljaj je nastal zaradi razširjene dejavnosti v letošnjem šolskem letu. Dejavnost se je razširila zaradi večjega vpisa šolskih novincev in je bilo letos potrebno odpreti kar 8 novih oddelkov. Po obnovitvi stare šole v Naklem in na Jezerskem so začeli delati tudi štirje novi oddelki predšolskega varstva. Izobraževalna skupnost je lahko pokrila samo tisti del stroškov razširjene dejavnosti, ki se nanašajo na osebne dohodke, in sicer v višini 832.000 dinarjev. Ni pa mogla kriti šolam Večjih materialnih stroškov zaradi novih oddelkov. Primanjkljaj bi bil še večji, če ne "i že v začetku leta izobraževalni skupnosti pomagale s solidarnostno pomočjo druge občinske samoupravne skupnosti: skupnost otroškega varstva, skupnost socialnega skrbstva in zdravstvena skupnost, ki so pomagale sofinancirati redno dejavnost vrtcev, oskrbnine v domovih in vzgojno posvetovalnico. Zato je izobraževalna skupnost lahko poskrbela za dejavnost delavske univerze, glasbene šole in letalsko-mo-delarske šole. Vendar pa te postavke ne predstavljajo pomembnejšega deleža v proračunu IS. Precej denarja je skupnost lani namenila za štipendiranje učencev in študentov pedagoških šol. Od 1. septembra naprej je podeljevala mesečno 129 štipendij. Od drugih elementov socialne politike, ki jih je IS vsa prejšnja leta vnašala v svoj program, so lani uspeli obdržati le regresiranje oskrbnin v predšolskem in šolskem varstvu ter zagotoviti minimalna sredstva za brezplačne učbenike. Pomembnejši izdatek v lanskem letu je za skupnost predstavljala amortizacija nepremičnin in opreme, ki se je zaradi novih šol in vrtcev močno povečala. Zaradi omejenih finančnih možnosti so v amortizacijski sklad lahko dali le tri četrtine potrebnega denarja. Čeprav je bilo težav zelo veliko in so šole zaradi omejenih finančnih sredstev morale velikokrat organizirati določene dejavnosti s pomočjo prispevka staršev, je bilo delo v vzgojno-izobraževalnih ustanovah dobro opravljeno. Splošni učni uspeh se je izboljšal in je dosegel 98,9 odstotka, osip pa se je zmanjšal na 18,5 odstotka. Vse izvenšolske dejavnosti, predvsem šolska športna društva, so se močno razvile. S prizidki na osnovnih šolah Lucijan Seljak, Šenčur in Jezersko pa so bili ustvarjeni boljši pogoji za pedagoško delo in za razvoj šolskega in predšolskega varstva. L. Bogataj Zbirka romanov Ljudska knjiga 1976 V letu 1976 bo izdala Prešernova družba v knjižni zbirki LJUDSKA KNJIGA šest romanov. 1. L. P. Hartley: NAJEMNIK Psihološko izredno tankočuten in zanimiv roman avtorja, ki velja za enega zadnjih velikih predstavnikov angleške realistične proze. 2. Miheil Kolesnikov: ATOMSKO MESTO - PRAVICA IZBIRE Avtor nam opisuje elito mož, zbrano v atomskem mestu in sestavljeno iz najnadarnejših in najpodjetnejših inženirjev in znanstvenikov Sovjetske zveze. Tu razmišljajo, razpravljajo, se vadijo, tekmujejo, izdelujejo velike načrte in naskakujejo kraljestvo nemogočega. Ločeni od sveta in skoraj brez privatnega življenja delajo tudi noč in dan, da le dosežejo kaj velikega, veličastnega. Skratka, iz knjige odseva pravo vzdušje velikega atomskega centra. 3. James Cain: SERENADA Ameriški pisatelj, ki velja v literaturi za enega najboljših sopotnikov Hemingwaya, nas v tem svojem romanu popelje v Mehiko s svojim glavnim junakom, nekoč slavnim pevcem, ki je izgubil glas in kariero v gledališču in se klati brez denarja po svetu. Ljubezen do lepe Mehikanke pa ga tako prevzame, da se docela prerodi in se mu povrne glas. Spet nastopi svojo zmagoslavno pot, postane holy-vvoodski zvezdnik in slaven pevec metropolitanske opere. Po raznih dramatičnih peripetijah pa se njegova pot spet tragično konča. 4. RomainGary: PRVA LJUBEZEN - IN ZADNJA Avtor pripoveduje v tej knjigi življenjsko zbodbo svoje matere in hkrati tudi lastno, zakaj njegovo življenje se na izreden način prepleta z usodo matere, nekdanje igralke. 5. -6. UPTON SINCLAIR: ZMAJEVI ZOBJE Roman je postavljen v čas med padcem ameriške borze leta 1929 in vzponom nemškega nacizma v letih 1932 — 34. Ton romana niha med rahlo ironijo in med srdito obsodbo nacizma in vseh tistih dejavnikov svetu, ki so dovolili, da se je Hitler polastil oblasti. Naročnina za zbirko v broširani vezavi je 140 din, v platneni vezavi in na brezlesnem papirju pa 220 din. Naročite se lahko pri zaupnikih v občinah, delovnih organizacijah in po šolah ter vseh knjigarnah.Če vam zaupnik ni pri roki, lahko vse naše izdaje naročite tudi neposredno na naslov: PREŠERNOVA DRUŽBA LJUBLJANA Opekarska-Borsetova ul. 27 Javne razprave o preobrazbi srednjega šolstva Kranj — Komisija za pripravo in izvedbo akcije za reformo sistema vzgoje in izobraževanja pri republiškem izvršnem svetu je dala v javno razpravo predlog o preobrazbi srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje. Obširno gradivo je objavljeno v glasilu Prosvetni delavec, ki je izšlo v začetku marca letos. V kranjski občini bodo organizirale javne razprave krajevne konference socialistične zveze v posameznih šolskih okoliših. Občinska konferenca socialistične zveze poziva vse delovne ljudi in občane, da sodelujejo v javni razpravi in povedo svoja stališča. Poleg omenjenih stališč pa želi občinska konferenca socialistične zveze v javni razpravi dobiti že mnenja in ocene glede sedanjih in bodočih kadrovskih potreb, glede štipendijske oziroma kadrovske politike in gradnje dijaških domov ter glede zaposlovanja, osipa na šolah in podobnih vprašanj. Prva javna razprava za delovne ljudi in občane šolskega okoliša osnovne šole Cerklje bo že drevi, 6. aprila, ob 18.30 v zadružnem domu v Cerkljah. V drugih krajih v občini pa bodo razprave potekale takole: za šolski okoliš osnovne šole Lucijana Seljaka v ponedeljek, 12. aprila, ob 18.30 v osnovni šoli Lucijana Seljaka; za šolski okoliš osnovne šole Simona Jenka v torek, 13. aprila in v četrtek, 15. aprila, obakrat ob 18. uri v stari osnovni šoli Simona Jenka; za šolski okoliš šole v Goricah v sredo, 14. aprila, ob 19. uri v zadružnem domu v Goricah: za šolski okoliš osnovne šole Staneta Žagarja v sredo, 14. aprila, in v četrtek, 15. aprila, obakrat ob 19. uri v prostorih osnovne šole Staneta Žagarja; za šolski okoliš osnovne šole Šenčur v torek, 13. aprila, ob 19. uri v domu kulture v Šenčurju; za šolski okoliš šole v Vokleni v četrtek, 15. aprila, ob 19. uri v osnovni šoli v Voklem; za šolski okoliš osnovne šole Preddvor v torek, 20. aprila, ob 19.30 v osnovni šoli v Preddvoru; za olski okoliš osnovne šole Predoslje v torek, 20. aprila, ob 19. uri v osnovni šoli v Predosljah in za šolski okoliš osnovne šole Franceta Prešerna v četrtek, 15. aprila, ob 19. uri v domu družbenih organizacij v Naklem in v torek, 20. aprila, ob 19. uri v dijaškem' domu na Zlatem polju. Krajevne konference socialistične zveze vabijo na javno razpravo tudi tiste občane, ki morda ne bodo dobili pismenega vabila. A. Ž. Razstava umetniške fotografije v tržiškem paviljonu NOB V teh dneh je v Tržiču na ogled razstava fotografij, ki so jo pod vodstvom svojega izkušenega mentorja Janka Krmelja pripravili člani trži-škega foto kluba. Razstava prikazuje dela, ki so nastala v zadnjem letu, od klubske razstave, ki je bila v paviljonu v lanskem marcu. Z umetniškimi fotografijami dokaj raznolike vsebine se nam predstavlja sedem fotografov-amaterjev: Janko Krmelj, Milan Malovrh, Ivan Plestenjak, Janez Rožič, Božidar Šinkovec, Igor Šolnic in Miha Toporiš. Avtorji si prizadevanjo, da bi njihovi posnetki ob tehnični dovršenosti opravljali še določeno kulturno poslanstvo. Zavedajo se, da danes fotograf-amater ni le zapisovalec dogodkov naših dni, marveč tudi estet in kritik, poet in borec za vse dobro in lepo« Saj je postala fotografija polnovredno umetniško izrazno sredstvo, s katerim morejo vešči ljubitelji izražati svoja čustva in doživetja, odkrivati neznano lepoto in jo posredovati soljudem. Razstava bo na ogled do 19. aprila. Odprli so jo v petek, 2. aprila, ob 18. uri, ko je bil predvajan tudi film Šuštarska Jesen, ki so ga posneli člani tržiškega filmskega kluba Tomo Križnar. S. R. Redna letna knjižna zbirka Prešernove družbe V letu 1976 bo izdala Prešernova družba za svoje člane naslednje knjige: 1. PREŠERNOV KOLEDAR 1977 z beletrijo, aktualnimi članki, s pregledom vseh važnejlfc dtomačih in tujih političnih in drugih dogodkov po svetu ter s številnimi praktičnimi podatki za vsakdanjo rabo. 2. Štefanija Ravnikar-Podbevšek: NAD PREPADOM Roman je pretresljiv dokument o naših ženskah hgrkah, ki so šle skozi pekel bojev, izgubile može, sploh koga od svojih, povojni pa so ostale kljub temu nekako odrinjene, zapostavljene. 3. Smiljan Rozman: LETEČI KROŽNIK Roman se odlikuje po poljudnem pisanju in privlačnih zabavnih prigodah, v katerih gleda avtor z rahlim posmehom na pojav letečih krožnikov. 4. Ivan Cankar: MARTIN KAČUR V Cankarjevem letu, ob stoletnici rojstva našega največjega pisatelja, se Prešernova družba oddolži njegovemu spominu z izdajo njegovega Martina Kačurja. 5. Andreja G rum s sodelavci: PLETENJE Priročnik o pletenju z novimi vzorci, ki bo prav gotovo zadovoljil mnoge naše naročnice. Zbirko bodo naročniki prejeli za 80 din broširano, vezano v celo platno (Koledar bo broširan) pa za 140 din. Naročniki, ki bodo imeli plačano naročnino do 30. junija, bodo prejeli še knjigo: Nevil Shute: ČAROBNI PISKAČ Roman je pretresljiva pripoved o starčku, ki se skuša s skupino majhnih otrok prebiti s skrajnega jugovzhoda Francije do Normandije in Aglije medtem ko Francijo že zasedajo trume objestnih nacističnih vojakov. Vse knjige iz te zbirke bodo naročniki prejeli v mesecu novembru 1976 ob izidu redne letne knjižne zbirke. Naročite se lahko pri zaupnikih v občinah, delovnih organizacijah in po šolah ter vseh knjigarnah. Če vam zaupnik ni pri rokah, lahko vse naše izdaje naročite tudi neposredno na naslov: PREŠERNOVA DRUŽBA LJUBLJANA Opekarska-Borsetova ul. 27 Telefon 21-440 Čekovni račun 50100-678-45127 KRANJ Filmsko gledališče Jesenice — V delavskem domu na Javorniku so začeli organizirano predvajati filme in organizirali predstave s filmskim listom, ustrezno uvodno besedo o filmu in z razgovorom ob koncu filma. Poskus filmskega gledališča na Javorniku naj bi bil prispevek k večji kulturno-estetski vzgoji, organizira pa ga občinska konferenca ZSMS Jesenice. Zal pa kvalitetni filmi Filmskega gledališča privlačijo še vedno premalo obiskovalcev, saj Kinematografsko podjetje ni z lepaki obvestilo občane o Filmskem gledališču in tudi sicer ni primernih obvestil o dobrih filmih, ki jih vrtijo v dvorani delavskega doma na Javorniku. s , D. S. Komisija za razpis delovnega mesta direktorja Elektrotehniškega podjetja Kranj razpisuje vodilno delovno mesto direktorja Elektrotehniškega podjetja Kran Kandidat, ki se prijavlja na razpisano delovno mesto mora izpolnjevati naslednje pogoje za zasedbo: 1. da je dipl. inž. elektrotehnike, dipl. ekonomist ali dipl. pravnik in da ima 5 let delovnih izkušenj ali 2. da je inž. elektrotehnike, ekonomist ali pravnik in da ima 8 let delovnih izkušenj 3. da izpolnjuje splošne pogoje, ki jih določa zakon 4. da je aktiven družbenopolitičen delavec, da je moralno politične neoporečen 5. da ni bil kaznovan in da ni v kazenskem postopku Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje in se bodo prijavili na razpis naj predložijo tudi program razvoja podjetja. Vloge s potrebno dokumentacijo in kratkim življenjepisom naj kandidati pošljejo v 15 dneh od dneva razpisa na naslov Elektrotehniško podjetje Kranj, Koroška c. 53 c, »za razpisno komisijo«. O izidu razpisa bodo kandidati obveščeni najkasneje v 15 dneh po sprejemu sklepa o izbiri kandidata. Veletrgovina Špecerija Bled objavlja naslednja prosta delovna mesta trgovskega pomočnika pogoji: dokončana 3-letna šola za prodajalce mešane stroke, praksa zaželena fakturista Pogoji: dokončana administrativna šola, najmanj pet let prakse mesarja klavca za obrat Klavnica Radovljica Pogoji: kvalificiran mesar Ponudbe pošljite na naslov: Veletrgovini Špecerija Bled, Kajuhova 3, do 10. aprila 1976 Mi nismo le številke, smo ljudje . . . O Slovenskem kulturnem društvu v Globasnici na avstrijskem Koroš-•em, na oni strani Pece, smo v ašem časopisu že pisali. Je namreč 00 izmed najbolj aktivnih društev, 1 deluje na zelo širokem področju ulturnega življenja. Poleg dramske ekcije, literarne sekcije, pevskega bora, knjižnjičarstva so ustanovili čudi folklorno skupino, ki je nastala ,>red leti, ko je bila v Preddvoru organizirana folklorna kolonija. Tu so se naučili pod vodstvom Lenke Krišljeve prvih plesnih korakov, doma pa so potem vadili naprej. Folklorna kolonija pa ni bila pomembna samo zaradi ljudskih plesov, pač pa je pomen takšnega sodelovanja mnogo širši in globlji. Mladi Korošci so predvsem navezali stike s svojimi vrstniki — mnogi se še danes, po treh letih obiskujejo — brez skrbi so govorili svoj materin jezik in postali so samozavestnejši. To pa ni malo. Setev iz Preddvora 3 pognala kal in je rodila. Plesalci z Globasnice danes že znajo /^plesati skoraj vse gorenjske plese, /adijo sami, občasno pa jim še 'edno pride pomagat mentorica ',. Krišljeva. Največja težava pri ijih pa so narodne noše. Svojih še limajo, zato so jih jim že večkrat >osodili vrstniki iz Preddvora. Ven-iar pa pri tem ne more in ne sme )stati. Zavzeli so se, da bodo naba-/ili svoje, seveda pa jim bomo pri cem,.kolikor je v naših »amaterskih močeh«, pomagali. Vendar tokrat ne bomo pisali samo o folklori. V soboto, 27. marca, je namreč to društvo nastopilo s celovečernim kulturnim programom • Nedelišču v Medžimurju. To je ilo njihovo prvo gostovanje na Hr-aškem, kakor so ponosno povedali, »ploh je posebnost Slovenskega kulturnega društva iz Globasnice, da svoje kulture ne izžarevajo samo v ožji domovini med Dravo in Karavankami, pač pa tudi navzven. Številne vezi in stike imajo s Ptujem, Mariborom in Kranjem. Prav neposredni stiki med našimi rojaki onstran meje in nami bodo najboljši porok zato, da se slovenska beseda, slovenska kultura in slovenski človek ohrani in dalje razvija. Sodelovanje med Slovenskim kulturnim društvom in Ogrankom seljačke sloge, kot se uradno imenuje društvo v Nedelišču, ima že tradicijo. Gostitelji so slovenske rojake zelo lepo sprejeli. Najprej so jih pogostili, nato pa pokazali nekaj njihovih kulturnih znamenitosti. Prava, velika panonska vas Nedeli-šče ima približno štiri tisoč prebivalcev, p rav gotovo bo Globašanom ostal v spominu obisk medžimur-skega muzeja v Čakovcu, ki ima svoje prostore v starem gradu. Le-tega je v 16. -stoletju zgradil Nikola Šubič Zrinjski. Čeprav na iunaj dokaj neurejena, ogromna jtavba z zidovi debelimi čez štiri netre, pa je notranjost presenetljivo epo urejena. Muzej je bil ustanov-jen 1954. leta. Prikazuje in razstav-ja arheološke predmete, med katerimi so zelo zanimivi predmeti iz nlajše kamene dobe, ki so jih našli na tem področju. To so predvsem razne kamnite sekire in druga preprosta orodja iz lepo obdelanega kamna. Pritegnili so nas tudi bronasti predmeti iz arheološkega najdišča Peklenica in rimski nagrobni spomenik iz leta 45 po našem štetju. Dva oddelka pa sta še posebno zani-niva. To je oddelek NOB, kjer je -azstavljeno orožje borcev NOB, in številni drugi dokumenti, med drugim tudi Titovo besedilo: Poznam zgodovino Medžimurja, vem, koliko je to ljudstvo pretrpelo v preteklosti, vem, kako so ljudje. tukaj ostali zvesti svoji domovini in svojemu narodu ... Medžimurje je med drugo svetovno vojno dalo 3 narodne heroje 167 orvoborcev, 2549 borcev, življenje pa je dalo 3760 ljudi. Ogromen krvni davek. Ob vsem tem človeku toliko bolj globoko sežejo besede narodne sesmi: Medžimurje vse v cvetju, a Medžimurci razkropljeni po celem svetu. Zanimiv oddelek čakovskega muzeja pa je etnografska zbirka, ki jo je muzeju poklonil domačin dr. Zdrav-ko Pečar, naš ambasador v Afriki. Povedali so, da je ta zbirka le manjši del predmetov, ki jih je dr. Pečar prinesel iz Afrike, večja zbirka da je v Beogradu. Res so zanimive kože raznih živali, med njimi koža ogromne kače pa rogovi gazel in antilop, slonovi okli, orožje in obleke domačih vojščakov itd. Bil je res lep pomladni dan, ko so nas naši medžimurski gostitelji peljali verjetno v najlepši konec svoje domovinice, v turistično rekreacijski center Vukanovec, ki spada h kmetijskemu zadružnemu kombinatu Čakovec. Ob tem bi najbrž veljalo povedati, da je Medžimurje pokrajina, ki leži med Muro in Dravo, da spada k panonskemu obrobju, kjer nastopa ploskali, jim je dal novega poleta za nadaljnje delo in zadoščenje za vložen trud. Ob koncu je nastopil še instrumentalni kvintet Fantje iz Podjune, ki so prav tako navdušili s svojim kvalitetnim skoraj profesionalnim igranjem. Predsednik Slovenskega kultur-no-prosvetnega društva Globasnica Luka Hudi se je ob koncu občinstvu takole zahvalil: Ponosni smo, da smo lahko prvič nastopili na Hrvatskem, kar dokazuje, da nas ne more ločiti nobena meja. Občutek, da nismo sami, je za nas zelo pomemben. Zato nam takšno in podobno kulturno srečanje daje veliko moralno moč, da se upremo tistim, ki nam hočejo vzeti to, kar smo in bomo ostali — Slovenci, kajti mi nismo trhle bilke, ki po toči ovene, mi nismo le številke, smo ljudje .. Milan Krišelj Komisija za medsebojna razmerja razpisuje naslednja prosta delovna mesta: TOZD Kompas Hotel Bled KOMPAS JUGOSLAVIJA 1 KV KUHARICE za nedoločen čas - gostinska šola 2 PKV KUHARIC za določen čas — 1-letna praksa 2 PKV natakarjev za določen čas — 1-letna praksa 2 POMIVALK POSODE za določen čas 1 SOBARICE za določen čas — končana osemletka 1 PERICE - LIKARICE za določen čas — 1ADMINISTRATORKE za določen čas — končana administrativna šola Prošnje z dokazili je treba poslati na naslov: Kompas Hotel Bled — Komisija za medsebojna razmerja. Dekleta iz Globasnice občudujejo rimski nagrobnik iz leta 45, ki ga hrani pokrajinski muzej v Čakovcu. UIT JOKAINVES IToTjaTokaI LOKAINVEST p. o. Podjetje za gradbeno komunalni in stanovanjski inženiring, Škofja Loka, Mestni trg 38 razpisuje: skladno z zakonom in odlokom Skupščine občine Škofja Loka o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča javni natečaj a) za oddajo komunalno opremljenega zemljišča na Podlubniku — Škofja Loka 37(4-14) lokacij s tipskimi načrti za gradnjo vrstnih (zidanih in montažnih) in atrijskih stanovanjskih hiš, površine 242 do 706 kv. m za izklicno ceno 61.860,90 do 136.928,74 din. b) za oddajo delno komunalno opremljenega zemljišča 8 lokacij v Gorenji vasi za gradnjo individualnih prostostoječih stanovanjskih hiš, površine 487 do 700 kv. m za izklicno ceno 77.136,50 do 96.800,60 dinarjev. Ustni javni natečaj bo v torek, 20. aprila 1976, ob 10. uri v sejni dvorani občine Škofja Loka. Natečajni pogoji so objavljeni na oglasni deski občine Škofja Loka in Lokainvesta, kjer so interesentom na voljo tudi podrobnejše informacije. se nižina začne kodrati v številne prijazne gorice — vinske gorice. Tukaj zelo dobro uspeva vinska trta in ta rekreacijski center, to je gostinski lokal, leži prav sredi teh vinorodnih goric. Verjetno je tu najlepše jeseni, ko je grozdje zrelo. Posebno pozornost nam je zbudila velika betonska ploščad za rakete, namenjena za boj proti temnim svinčenosi-vim nevihtnim oblakom, tistim, ki nosijo v sebi smrt za vinograde — točo. Ko že govorimo o kulturnih znamenitostih in pokrajini, bi morda povedali tudi to, da ima potnik vtis neke urejenosti, načrtnosti v prostoru, kar recimo na Gorenjskem pogreša. V Nedelišču imajo lep kulturni dom z dvorano, ki sprejme nekaj nad 200 ljudi. Kakor mi je pripovedoval predsednik društva »Ogranak seljačke sloge« Dragutin Novak, imajo v Nedelišču dvoje kulturnih društev. Poleg omenjenega še Amatersko kulturno umetniško društvo, ki se imenuje po narodnem heroju Mirku Bukovcu. Presenečen sem bil predvsem nad podatkom, ki mi ga je dal predsednik, namreč, da društvo dobi od kulturne skupnosti Čakovec 6 starih milijonov subvencije na leto. Ob 19. uri je bil v kulturnem domu pred nabito polno dvorano nastop globaških amaterjev. Nastopil je moški pevski zbor Franc Leder Lisič-jak in Štebna, ki ga vodi dirigent in skladatelj Janez Petjak. Povejmo tudi to, da zbor poje v glavnem svoje pesmi. Se pravi pesmi, ki jih zloži njihov zborovodja, besedilo zanje pa napiše koroška pesnica Milka Hart-manova. Folklorna skupina je zaplesala štiri gorenjske plese, mladi plesalci so Medžimurce dobesedno spravili na noge. To je bil obenem njihov prvi večji nastop pred tujo publiko, zato so pred predstavo imeli hudo tremo, pa ne samo oni, tudi njihovi starejši spremljevalci. No, sijajen uspeh, nagrajen z aplavzom, kakršnega človek le redkokdaj doživi, da bi namreč ljudje od začetka do konca *lani Slovenskega kulturno-prosvetnega društva iz Globasnice na gosto-innju v Medžimurju. 1 " r kredit do 30.000 din dobava na dom LASTU PR0I Sejemska hala Savski log Kranj v času XV. jubilejnega mednarodnega kmetijskega in gozdarskega sejma od 9. do 18. aprila L J Kmetijsko živilski kombinat Kranj v Kranju, Cesta JLA 2 — n. sol. o. Odbor za medsebojna razmerja TOZD Komercialni servis Kranj objavlja prosti delovni mesti: 1. prodajalke za nadomeščanje v OE Maloprodaja 2. likvidatorja poslovnih dokumentov v OE Agromehanika za določen čas — za nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu. Poleg splošnih pogojev za delo se zahtevajo naslednji posebni pogoji: pod 1.: poklicna šola za prodajalce s poslovodskim izpitom in enoletnimi delovnimi izkušnjami na enakem ali podobnem delu, zdravstvena sposobnost za delo z živili; pod 2.: srednja ekonomska ali upravno administrativna šola z dveletnimi delovnimi izkušnjami in poznavanjem predpisov s področja prometnega davka, delo je primerno tudi za upokojenca z ustrezno prakso. Na obeh delovnih mestih je uvedeno poskusno delo v času 3 mesecev. Nastop dela je mogoč takoj ali po dogovoru. Pismene prošnje z dokazili o strokovnosti in z opisom dosedanjih zaposlitev sprejema splošno kadrovski sektor KŽK Kranj, v Kranju, Cesta JLA 2, v 10 dneh od objave. Ivan Cankar: I Martin Kačur 17 Deset let pobratenja med Ste Marie aux Minesom in Tržičem Francoski prijatelji v Tržiču Tržič — Tržičani so pospešili priprave na proslavitev 10. obletnice pobratenja med alzaškim mestom Ste Marie aux Mineš in Tržičem, ki bo med letošnjim 25. in 28. junijem. Prvotni program je doživel številne spremembe. Najnovejši je posrečena kombinacija proslavitve obletnice pobratenja, 35. obletnice Vstaje slovenskega in jugoslovanskih narodov, 10. obletnice delovanja folklorne skupine Karavanke iz Tržiča in 20. obletnice TVD Partizan Križe. V Tržiču računajo, da jih bo te dni obiskalo več kot 100 prebivalcev pobratenega mesta, med katerimi bodo najvišji rnestni predstavniki, stari prijatelji in obiskovalci Tržiča, interniranci v Mauthausnu in njegovi podružnici na Ljubelju, člani združenja Amicale, telovadci iz Ste Marie aux Minesa in harmonikarski ansambel Acordino iz prijateljskega mesta. Gostje se bodo v pičlih štirih dneh seznanili s tržiško občino in Gorenjsko ter z njenimi prebivalci, kulturnimi in zgodovinskimi znamenitostmi ter običaji in sodelovali na številnih nastopih. Na teh se jim Črtomir Zoreč: bodo pridružili člani tržiških kulturnih, športnih in drugih skupin. Taka srečanja so načrtovana pri taborišču in spomeniku na Ljubelju, v parku Bombažne predilnice in tkalnice, pri spomeniku ob paviljonu NOB, na osnovni šoli heroja Grajzerja, v Cankarjevem domu in v nedeljo, 27. junija, popoldne v športnem parku v Križah. Tu bodo hkrati proslavili 20. obletnico delovanja člani TVD Partizan Križe. V počastitev obletnice pobratenja in drugih jubilejev bodo pripravili v Muzeju in paviljonu NOB priložnostne razstave. Tržičani ob obisku Francozov ne bodo štedili z gostoljubjem. Večina gostov bo stanovala pri Tržičanih. To je ob obiskih prebivalcev Ste Mane aux Minesa v Tržiču stalna praksa. Obletnico pobratenja ne bodo slavili le v Tržiču. Pred tem hodo enake svečanosti tudi v francoskem mestu. Alzačani računajo na številen obisk Tržičanov, med katerimi bodo predstavniki občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij ter člani športnih in kulturnih skupin. J. Košnjek Beneška Slovenija, naša Deveta dežela . . . (Kraji, ljudje, pesem in govorica) (14. zapis) . Brdo (Lusevera) sem doživljal bolj mtenzivno tudi zato, ker sem ob pomoči dveh razgledanih domačinov (Cerno in Cont) lahko prisluhnil pojoči govorici. . Za primer, za »pokušino«, nava- iam začetek pripovedke o Rdeči sapici v terskem narečju. Seveda je zapis močno poenostavljen, brez znanstvenih oznak točnejše izreke: Dan bot je bla na ščica, bruna, «epa; ne mama ju ie klicala Kapučeto roso, zatuo k je miela širnper na lave nu kapučecu čarnelu. &an dan ju je klicala an je je jala: »Kapučeto roso, nona je bouna, fesi tletu košicu an zlo saludai ju. Vidi se ne ustavet po pot, zatuo k more prit dan uk an te sniest.« (Dan bot — enkrat, ščica — dek-'*ca, brurla — rjavoiaska, Kapučeto roso — Rdeča kapica, simper — vedno, čarnela — rdeča, dan dan — |tt dan, nona — babica, košica — košarica, saludai — pozdravi) Tako narečje govore v Subidu, kraju ob izviru Maline, nekako v sredini ozemlja, na katerem žive terski (ali tarčentski) Slovenci. Seveda so narečne razlike opazne že V sosednjih vaseh. Kot pri nas, na Gorenjskem, slišimo Ločane govoriti Po svoje, Kroparje po svoje, Blejce sPet drugače in Jezerjane prav tako po svoje. Da drugih odtenkov gorenjščine niti ne omenjam. Kogar pa bi stvar bolj zanimala, naj pogleda v knjižico Slovenska narečja (avtor Tine Logar). Bralec bo ostrmel: kako bogat, raznolik in lep je naš slovenski jezik, razširjen od Rabe (na Ogrskem) do Tilmenta (na Laškem), od Kneze in Krčanj na koroški Svinški planini pa vse do Dragonje (v Istri) in do našega morja. In, seve, od Zilje do Kolpe pa od Lipalje vasi v Kanalski dolini do Bregane na hrvaški meji. Kako lepa, pisana tudi po narečjih, je naša slovenska domovina ... »CENTER ZA KULTURNE RAZISKAVE« Zakaj se tako navdušujem prav za to vasico (Brdo-Lusevera) na južnih obronkih Muzcev, tik nad strugo hudourniškega Tera (Torre)? Zato, ker so tu, daleč od siceršnjega središča Beneških Slovencev Šempetra Slovenov (S. Pietroal Natisone),ustanovili lansko leto Center za kulturne raziskave (Centro ricerche culturali), katerega naloga je, negovati slovenski jezik in »braniti vse, kar je naše«. Pobudnik za ustanovitev centra prof. dr. Viljem Černo, domačin iz Brda, je v svojem materinskem narečju ob otvoritvi društvenih prostorov govoril takole: Pil je hitro, njegov obraz pa je bil zelo resen in njegove oči so bile motne. »Lepa tolažba, ko si mi sam razkazal svojo nesrečo, ne da bi bil hotel. Ti zadnji dnevi so napravili zelo bistre moje oči. . . Kako pa je z Matildo? Ali je že tvoja nevesta?« » Ferjan je napravil obraz, ki je bil na pol žalosten, na pol smešen. Kačur je molčal. »Veš kaj, tragike ni v moji stvari toliko kakor pravične božje kazni! Kaj? Satana bom imel ob strani, to je vse! Tepen bom, če bom pil — kaj tisto? Tudi prej sem bil časih tepen, zjutraj sem spoznal, ko me je bolelo, pa nisem vedel, kdo me je bil naklestil. Zdaj bom vsaj zmerom vedel, kdo je bil! — Pomisli, zadnjič je nastavljala mreže nekemu mlademu doktorju; jaz sem bil jezen in žalosten celo, na dnu srca, tako da sem komaj sam slišal, pa sem le dejal: da bi ga ujela! — Ni ga; jaz sem bil jezen nanjo, ona na doktorja in tako sva se zaročila ... No, zadel sem si križ in bom hodil z njim, kakor sem hodil doslej brez njega; še ne veš ne, kako so moja pleča krepka. — S tabo pa je stvar vse drugačna! NiČ ti ne maram očitati, saj sam veš, kako je — tudi sam veš, zakaj je s tabo stvar drugačna!« Kačur je molčal. »No!« je zamahnil Ferjan z roko. »To so žalostni razgovori! Jaz ne jokam rad! — Kaj pa, ali si tudi že v Blatnem dolu razlagal evangelije?« »Nič nisem razlagal!« »Samo da nisi! — Tudi nikoli več ne boš, mislim!« »V Blatni dol bi prišel lahko sam Kristus, pa bi molčal! Takih ljudi nisem videl še nikjer na svetu: noč tako temna, da je stotero sonc ne prežene! Gledal sem kmete na polju, ki so hodili poleg živine: s prav tako lenimi, težkimi koraki, prav tako nerodno zibaje se, in na njih obrazih, verjemi, je bil prav tisti topi, mirni izraz, brez misli in brez čustva, kakor v velikih očeh živine ... To je tista težka> zadehla vlaga, ki kipi iz te zemlje, to so tiste sence, ki leže na njej neprestano ...« »Prej bi bil posvetil tudi ' tako noč!« se je nasmehnil Ferjan. Kačur je razumel očitanje; spomnil se je: tako bo stal pred tabo slabič, klečeplazec, in se ti bo smejal v obraz . .. Kri mu je šinila v lica. »Nisem se odpovedal sebi in svojim ciljem!« je vzkliknil trepetajoč. »Ničesar nisem zatajil, ničesar še zamudil. Pozneje ... kadar — « »Le izpregovori!« se je zasmejal Ferjan na glas. »Pozneje, kadar se boš oženil! Potem, o potem boš razlagal evangelije! Potem — kako si že govoril? — potem boš šele stregel ljudstvu, učil ga, vodil ga na pot blaginje in napredka! — In s tako norostjo v glavi se misliš ženiti?« Kačur se je pogladil z dlanjo po čelu in se je ozrl na Ferjana s svobodnejšim pogledom. »Bodi, kakor je božja volja! — Ali slabo ali dobro: sam sem si napravil! Le toliko je gotovo, da kakor živina ne bom živel; ne zato, ker ne maram, temveč ker ne morem!« »Saj zato je stvar drugačna! — Kaj si na druge reči že kaj mislil?« »Na kakšne?« »Saj sem vedel! — Denarja boš potreboval, veliko denarja! Kje pa ga boš vzel?« »Na to še nisem mislil!« »Seveda ne! — No, bom jaz pogledal, če se bo dalo zate kaj dobiti; izkušnje imam! Pa pohištvo? Ali bo imela balo?« »Ničesar ne bo imela! Ali pa vsaj ne veliku!« »Sveta mati božja! No, presneto boš zabredel! — In zraven bi bil še rad evangelist!« — Ko sta se poslovila zjutraj, sta si bila bližja nego kdaj, pogledala sta si v oči in sta se razumela brez besed. »Ti si že šel tisto žalostno pot — jaz pa je ne nastopim nikoli!« je mislil Kačur. »Jaz sem že šel svojo žalostno pot — tudi ti jo boš nastopil!« je mislil Ferjan. — Kolikor bliže je bil čas svatbe, toliko bolj se je zdelo Kačurju, da mu je nevesta tuja; oddaljevala sta se drug od drugega polagoma, toda neprestano, in Kačurja je bilo strah. Videl je svojo nevesto z drugačnimi, bolj hladnimi in mirnimi očmi; zato se je izpremenila pred njim; pogleda človek preblizu v obraz, ki ga je poznal in ljubil, in opđzi majhne, komaj vidne lise, drobne gube, nelepe poteze. Stopila je bila naravnost, s težkim korakom, v njegovo življenje, vsilila se je v njegovo tiho izbo, v njegovo dušo in ga ni pustila nikoli več samega. Objel je došleca, ker je bil sam in žalosten, toda zmerom bolj ga je bilo strah pred njim in zmerom bolj je čutil, da mu ni prinesel ničesar, temveč da se namerava polast'ti njega vsega, vse njegove duše. Tončka je gledala časih dolgo nanj, tako da je povesil oči; slutila je, kaj je bilo v njegovem srcu, in obšel jo je srd. »Nima me več rad! Pri meni je bil, grizel mi je v ustnice in dobra sem mu bila! Zdaj pa me nima rad! Napil seje, zadosti ima, šel bi k drugi!« In kakor je slutila ona njegove misli, tako je slutil on njene. Govorila sta malo, hladno in zlovoljno. Le časih sta se poljubila, zdramila se je prejšnja strast, lica so jima zažarela; za hip. Edini, ki je bil vesel v hiši, je bil pijani krčmar. Časih je kričal, da ni bilo še takega para v devetih farah, časih, kadar ni več mogel stati in je slonel za mizo, se je razjokal ter pomiloval sebe in svoje samotno življenje. Kačurju se je studil in umaknil se je strahoma, kadar je stopil krčmar predenj z zakrva-velimi očmi in mokrimi ustnicami ter razprostrl roke. Vse, kar se je vršilo pred poroko in svatbo, mu je bilo neizmerno zoprno in gnusno. Šivilja se je naselila pri krčmarjevih in obraz Tončkin se je razvedril, hodila je hitreje po izbi, njena lica so bolj gorela in njene ustnice so se smehljale. Kačur pa ni maral tega vedrega obraza, tudi zato ne, ker je bil lepši nego Poprej. »Glej, to jo je razveselilo! Šivilja jo je razveselila! Njene misli so kakor tobakov pepel na mizi — pihneš, in nikjer ga ni! Tam je tista Žida — zdaj ni nikjer več ne preteklosti ne prihodnosti!« »Čemu pa je treba takih gosposkih reči?« je prašal zlovoljen. »Tak vsaj to veselje mi pusti! Kaj bom šla kakor dekla v cerkev s tabo?« »Saj ženin sploh nima nič opraviti tod!« se je oglasila krčmarica. »Le pojdite po svojem poslu!« — V njegovi izbi so podirali steno, da bi napravili večje stanovanje za mladi par, in Kačur se je nastanil za silo pri županu. In kadar ga je ugledal župan, je zamajal z glavo. »Ej, Ej!« Drugega ni rekel nič. Tudi Grajžar je molčal, toda nabiral je obraz v zelo čudne, na pol smešne, na pol klavrne gube in mežikal je neprestano z vodenimi očmi. Včasih se je okrenil župan k njemu in je pokimal molče; prav tako molče je odkimal dolgi tajnik. Če je šel Kačur po ulicah, so ga pozdravljali kmetje veliko manj spoštljivo, skoraj prezirno, in fantje so se mu smejali in so gledali za njim. Kačurju je bilo zmerom tesneje; čudna misel mu je trkala na srce in ni se je mogel ubraniti. Ko se je vračal zvečer iz krčme ter se poslavlja1 v veži od neveste, je stopil tik pred njo ter izpregovori! s tihim, neodločnim, trepetajočim glasom. »Tončka, ne zameri, nekaj te bom prašal! Tako čudno me gledajo ljudje — seveda so neumni, ampak moram te prašati, zato da bom miren!« Umolknil je; tudi ona je stala molče pred njim in njen pogled je bil osupel. Sklonil se je še niže k njej, prav k njenemu ušesu. »Ali nisi imela nikogar rada . . . prej ... pred menoj?« Stopila je korak nazaj, k zidu, zakrila je obraz in je zajokala. *-* *-«»-« ičn ol me/ft Slaro^Tski/i S/ovenc*v anu naši judje se čujta orgoljouzni sebe anu naših navad.« Rodoljuben in borben govor mladega beneško-si o venskega intelektualca — ponosni smo lahko nanj! Seveda je branje terskega narečja, ki ga govore v Brdu (domačini pravijo vasi Bardo, sami pa so Barjani, svoji šoli rečejo, da je barska) za naša ušesa bolj slabo razumljivo. Toliko jezikovnih značilnosti prasloven-ščine je še v njem in pa seve še vrsta italijanizmov (jušto — pravično, čekaramo — govorimo, orgoljouzni — ponosni, sekolar — stoletna, geni-torji — roditelji, starši, inštitucjani — ustanova, -ordinanin — urejeno, liberin^— svoboden-, kostitucion '*- Dijaški dom Kranj razpisuje prosto delovno mesto računovodje za nedoločen čas Pogoji: srednja ekonomska šola in 5 let delovnih izkušenj Nudimo opremljeno sobo in prehrano. Razpis velja 14 dni od objave. Nov zakon o varstvu pred požari Da ne smejo onesnaževati okolja, učijo danes že malčke v vrtcih. Pa kaj, ko jim starejši trdovratno ne damo pravega zgleda. Kako naj k splošnemu lepšemu videzu prispevajo očiščevalne akcije tabornikov, srednješolcev, planincev in ne nazadnje komunalcev, če se (slika je posneta na cesti Naklo — Kokrica) na hitro iztresene smeti pojavijo vedno znova, pa naj si bo to kjer koli že. Ko bi inšpektorji le kdaj hoteli pobrskati po smeteh! Največkrat se »vir« kaj hitro ugotovi, od tod do odlagalca pa je po navadi lahka pot, čeprav neposrednega očividca ob samem dejanju ni bilo. — (gb) — Foto: Zaplotnik Občni zbor Občinske gasilske zveze Tržič Gasilstvo v osnovne šole Delegati soglasni, da bi na VIII. kongresu Gasilske zveze Slovenije v Novi Gorici podelili kipec gasilca Matiji Klinarju iz Gorij — Tržiške gasilce bo na kongresu zastopal predsednik občinske zveze Milan Valjavec Tržič — V soboto, 27. marca, je bil v Tržiču redni občni zbor Občinske gasilske zveze, ki se ga je razen delegatov udeležilo veliko gostov, od predstavnikov občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij tržiške občine, predstavnikov gasilskih zvez gorenjskih občin do zastopnikov Gasilske zveze Slovenije. Na občnem zboru sta bila glavna poročevalca predsednik občinske zveze Milan Valjavec in poveljnik operativnega štaba Jelko Hladnik. Ugotovila sta, da kljub pomanjkljivostim gasilstvo v tržiški občini napreduje in pridobiva druž- Zgodovina govori o številnih velikih požarih na Gorenjskem. Tako je leta 1811 izbruhnil požar v Tržiču. Dobre pol ure je ogenj pustošil na desnem bregu Tržiške Bistrice. Vzrok požara je bil vžig lope pri neki kovačnici. Pogorelo je 151 hiš in nad 60 kovačnic ter gospodarskih poslopij. V ognju je umrlo 75 Tržičanov. Preživeli kovači so se po požaru preselili v Kropo in Kamno gorico. Tržiški požar je povzročil za okrog milijon goldinarjev škode. , Požarna katastrofa je doletela tudi Železnike. Prvič se je pokazal rdeči petelin leta 1822, ko je naselje pogorelo. Požar se je ponovil leta 1846. Pogorelo je 40 hiš in 50 kovačnic. Požarni red za Ljubljano iz leta 1676 pravi, da so morali župan, mestni sodnik in najuglednejši beno veljavo in pomoč. Lani sta bila organizirana dva seminarja za gasilce in sanitetne referente, številne prireditve v požarnovarnostnem tednu, kamor so se vključevali predvsem najmlajši (kvizi in pisanje nalog o gasilstvu), tekmovanja in proslave. Posamezna gasilska društva so namreč slavila pomembne obletnice, Občinska gasilska zveza pa 20. obletnico delovanja. Nepredovala je opremljenost. Lani so se orodišča gasilcev v tržiški občini obogatila z eno brizgalno in posebnim vozilom, na novo pa so zatulile tudi tri sirene. svetovalci takoj na kraj požara. Meščani pa so morali prinesti s seboj potrebno orodje za gašenje požarov. Ženske s škafi za vodo niso bile izjema. V primeru požara so takoj zaprli mestna vrata, da se nepovabljeni tujci ne bi vtihotapili vanj in kradli ognju oteto blago. Če pa je zagorelo zunaj mesta, so odšli na kraj požara izkušeni možje, vešči gasilskega dela in varovanja premoženja. Posebna disciplina je veljala tudi za rokodelce in'njihove pomočnike. Kadar je bilo plat zvona, so morali s sekirami, škafi in drugim orodjem pred rotovž, kjer so jih čakala nadaljnja navodila. V primerih požarov so morali pomagati tudi opekarji, dninarji, dimnikarji, zidarji, tesarji in drugi ognja vajeni ljudje. Zanimiv je podatek, da so v primerih požarov uporabljali velike hodnične ponjave. Namočili so jih ter jih pogrnili po strehah ogroženih hiš. I. Petrič Škofja Loka — V petindvajsetih gasilskih društvih v škofjeloški občini je včlanjenih 1367 prostovoljnih gasilcev. Med njimi je 93 žensk, 140 pionirjev in 70 mladincev, ostalo pa so člani. Pred dobrim mesecem je stopil v veljavo nov zakon o varstvu pred požari. Škofjeločani so že v kratkem obdobju spoznali, da bo delo na področju gasilstva odslej precej lažje. Novi zakon je namreč prenesel skrb za urejanje požarnega varstva na delovne ljudi in občane. V preteklosti pa je bila ta skrb prepuščena le nekaterim državnim organom, gasilskim društvom in zvezam ter manjšemu številu delovnih organizacij. Kakšne novosti prinaša zakon, ki je bil sprejet 27. februarja? Teh novosti je več, pravi požarni inšpektor pri skupščini občine Škofja Loka Slavko Kavčič. Naj jih zato nekaj naštejemo! Doseči bo mogoče večjo in boljšo skrb za varstvo pred požari, saj bodo v občinski samoupravni požarni interesni skupnosti neposredno krojili politiko na področju požarnega varstva ter reševali vprašanja zaščite pred požari vsi delovni 619 aktivnih gasilcev, med katerimi je 40 članic in 161 mladink, mladincev in pionirjev, ima na voljo sedaj 10 gasilskih domov s stolpi, 8 požarnovarnostnih bazenov, 12 avtomobilov, (brez je le še društvo Dolina — Jelendol, vendar je že stekla akcija za nakup) in 35 trizgaln, med katerimi je 13 tipiziranih rosenbauerjevih. Gasilci so vztrajni krvodajalci in dobri sodelavci občinske skupščine in njenih organov, gasilskega sklada in postaje milice. Na občnem zboru gasilske zveze, ki združuje 9 teritorialnih in 4 industrijska društva, so opozarjali tudi na pomanjkljivosti. Preskromno je izobraževanje članov, predvsem mladega častniškega kadra, premalo je vaj, še posebno nočnih, in nepopolna osebna tehnična in zaščitna oprema gasilcev. Tudi priprave na oblikovanje interesne skupnosti za požarno varnost se uresničujejo prepočasi. Po osnovnih šolah bo treba ustanoviti gasilske krožke in se še bolj vključiti v prizadevanja za utrjevanje družbene samozaščite. Precejšnja hiba so tudi sredstva za zveze in nepopolna oprema s cevmi. Letošnji in štiriletni program razvoja gasilstva bosta skušala te pomanjkljivosti odstraniti. Pri tem računajo gasilci na pomoč družbene skupnosti (v zadnjih štirih letih je dosegla ta pomoč 81 milijonov starih dinarjev), gasilskega sklada in potem, ko bo oblikovana, požarnovarnostne skupnosti. Občni zbor je soglasno sprejel predloge, da je treba dobiti v Bistrici in Kovorju primernejše prostore za gasilce, da VIII. kongres Gasilske zveze Slovenije podeli znanemu gorenjskemu gasilcu Matiji Klinarju kipec gasilca, in da bo tržiški delegat na kongresu predsednik občinske gasilske zveze Milan Valjavec. Tržičani se bodo še naprej povezovali z zamejskimi gasilci, s katerimi imajo že večletne stike, in se vključili v praznovanje 10. obletnice pobratenja med Tržičem in alzaškim mestom Ste Marie aux Mineš. Povečati kaže število naročnikov Gasilskega vestnika in članstvo Gasilskega muzeja v Metliki. J. Košnjek ljudje, občani in delovne organizacije. Prav tako bodo po vsej verjetnosti delovni ljudje, občani in delovne organizacije na področju družbene samozaščite posvetili več pozornosti vprašanjem zavarovanja ljudi in premoženja pred požari. Omogočeno bo tudi usklajeno financiranje in načrtovanje dela gasilskih društev, opredeljena pa je obenem vloga organov družbenopolitičnih skupnosti na področju varstva pred požari. In ne nazadnjer na podlagi novega zakona se bo lahko v marsičem izboljšalo tudi delo požarne inšpekcije. Slovenija je edina republika, ki je zaradi močno razvitega prostovoljnega gasilstva že pred časom sprejela zakon o gasilskih društvih. Vsebina tega zakona pa je bila kasneje prenesena v zakon o varstvu pred požari in gasilstvom. Nov zakon pa govori le o organizaciji, kadrovski zasedbi in opremi v gasilskih enotah, ostala problematika v gasilskih društvih pa je še vedno zapisana le v pravilih in statutih teh drušev. Višina družbenega kapitala, ki je v primeru požarov izpostavljen neposrednemu uničenju, je po gasilskih sektorjih v škofjeloški občini razdeljen takole: sektor Škofja Loka brani 64 odstotkov »imetja«, sektor Železniki 20 odstotkov, sektor Žiri 12 odstotkov in sektor Poljane 4 odstotke vrednosti. Zato bo potrebno v tem »razmerju« tudi usposobiti po- Škofja Loka — Na področju škofjeloške občine je bilo v preteklih dveh letih največ gozdnih požarov v mesecih februarju in marcu. Letos v tem obdobju pa »rdeči petelin« na tem območju k sreči še ni pustošil gozdnih površin. V teh dneh namreč še domala povsod leži sneg. Kljub temu pa odgovorni na občini Škofja Loka že zdaj opozarjajo na morebitne nevarnosti. Sneg bo skopnel in lahko se zgodi, da bo tako kot v preteklih dveh letih nastalo daljše sušno obdobje. Opozorila na nevarnost gozdnih požarov v preteklih letih niso mnogo zalegla, pravi požarni inšpektor pri skupščini občine Škofja Loka Slavko Kavčič. Odslej bodo zato ukrepi dosti ostrejši in strožji. Brez nadzorstva bo kaznivo kurjenje travišč in suhe njivske trave, sežiganje lubja, vejevja, sečnih odpadkov, grmovja, dračja in plevela ter odmetavanje cigaretnih ogorkov. Ce pa je Tržič - Po podatkih tržiške Občinske gasilske zveze se je lani v občini enajstkrat pojavil »rdeči petelin«. Na srečo so bili to le manjši požari, ki so jih očividci, občani in gasilci hitro zadušili. Med temi je bilo nekaj gozdnih požarov. Večji požar je bil le v Pekovem obratu poliuretana. Delavci in odgovorni za protipožarno varnost so ga pogasili. Ena oseba je dobila manjše opekline. Lanska požarna škoda ni bila velika. Gasilci ugotavljajo, da je bila najmanjša v zadnjih desetih letih! Lanski požari so ponovno opozorili, da je pogosto pomanjkljiva tehnična in zaščitna oprema gasilcev. Slaba so tudi sredstva za zvezo. Predvsem pa je pomanjkljivejša požarna zaščita v Bistrici, kjer je veliko stolpnic in višjih blokov. Zato bi gasilci nujno po- samezne gasilske sektorje. Kajpak bo potrebno še posebno pozornost posvetiti središču občine — Škofji Loki — zaradi velike koncentracije družbenega kapitala na tem področju. V prihodnje bodo gasilske enote morale dati še več pobud za gradnjo novih »požarnih bazenov«, za gradnjo novih in obnovitev že obstoječih vodovodnih napeljav. Le tako bo namreč mogoče zagotoviti dovolj »požarne« vode tudi za primer katastrofalnih požarov. Člani gasilskih enot pa bodo morali biti še bolj kot doslej tudi pobudniki za ureditev boljših telefonskih linij in boljšo povezavo gasilskih enot s svojimi sektorji in posameznimi naselji. V Škofji Loki se prav tako zavzemajo, da bi po šolah uvedli pouk požarne vzgoje, to bi bilo mogoče izvesti na praktičen način na športnih dnevih (ob izletih v naravo bi bilo mogoče spregovoriti o nevarnosti gozdnih požarov), da bi dimnikarska podjetja z rednim in temeljitim čiščenjem še bolje poskrbela za požarno varnost ter da bi delovne in druge organizacije in ustanove čimprej sprejele pravilnike o požarni varnosti, da bi z njimi seznanili vse zaposlene in poskrbeli za njihovo izvajanje. V Škofji Loki zatrjujejo, da bodo zagotovo poskrbeli za dosledno uresničevanje novega zakona o varstvu pred požari. J. Govekar treba katero od teh opravil nujno opraviti, je to treba prijaviti na področni postaji milice in na najbližjem gasilskem društvu. Seveda mora stroške dežurstva plačati vsak posameznik. Letos torej gozdnih požarov v škofjeloški občini še ni bilo. Lani pa jih je bilo šest. Pet jih je bilo v februarju, eden pa v aprilu. Tri so zanetili otroci, tri pa odrasli ljudje. Vzroki so bili: odvržene vžigalice, otroška igra ter čiščenje podrasti. Leto poprej pa je bilo gozdnih požarov na področju občine Škofja Loka pet. »Rdeči petelin« je pustošil dvakrat v marcu, trikrat pa v aprilu. Največji gozdni požar je bil v Zmin-cu. O kaki veliki materialni škodi pri gozdnih požarih v preteklih dveh letih k sreči ni mogoče govoriti. Gre le za nekaj novih stotakov škode. -jg trebovali drsalni prt in raztegljivo lestev. Seveda bo treba za ravnanje s temi sredstvi tudi usposobiti gasilce. -jk Loški gasilci bodo praznovali Škofja Loka — Člani gasilskega društva iz Škofje Loke bodo letos praznovali. Svečano bodo proslavili 100-letnico obstoja društva. Gasilsko društvo Škofja Loka je najstarejše na Gorenjskem. Škofjeločani so se odločili, da bodo 100-letni jubilej praznovali v juniju. V soboto, 19. junija, bo v škofji Loki slavnostna seja gasilskega društva, prireditve pa se bodo nadaljevale tudi v nedeljo, 20. junija. -jg OBVESTILO Gorenjska kmetijska zadruga, Temeljna zadružna enota Sloga Kranj vabi kmečke žene na predavanje O UPORABI ZAMRZOVALNE SKRINJE Predavanje bo v zadružnem domu Primskovo, Jezerska c. 41 v četrtek, 8. aprila, ob 19. uri O ZAMRZOVANJU MESA in v ponedeljek, 19. aprila, ob 15. uri O ZAMRZO VANJU ZELENJAVE. Predavala bo Ela Kovačič. Vabljene Občanom KS Grad in KS Trstenik Delavska univerza Tomo Brejc Kranj se opravičuje zaradi neizvedenega predavanja Preprečevanje požarov v KS Grad, 29. marca 1976 in v KS Trstenik, 1. aprila 1976. Predavanji sta odpadli zaradi nepredvidene službene obveznosti obeh predavateljev. Predavanji bomo ponovno organizirali v dogovoru s predstavniki obeh KS. Iz zgodovine gasilstva in požarov MEDNARODNI KMETIJSKI IN GOZDARSK SEJEM V KRANJU od 9. do 18. aprila 1976 UGODEN NAKUP V PAVILJONU »MURKA« POHIŠTVO, DEKORATIVA GOSPODINJSKI STROJI GRADBENI MATERIAL murka Dostava in montaža pohištva v bljižnjo okolico brezplačna! Letos brez gozdnih požarov V tržiški občini le manjši požari mali oglasi • mali oglasi Mali oglas lahko oddaste pri nadi malo-oglasni službi pri GLASU v Kranju in »a vseh poŠtah na Gorenjskem. Cena malega oglasa je 20 din za 10 besed, vsaka nadaljnja beseda pa stane 3 din. Prav tako lahko oddajate osmrtnice in zahvale. Po želji te objavljamo za dodatnih 80 din tudi s fotografijo. Naročniki imajo pri malih oglasih, osmrtnicah in zahvalah 25 % popust. Letna naročnina znaša 140 din, polletna 70 din. Vse informacije dobite na telefon številka 21-190. prodam Ugodno prodam KOKOSI nosnice. Po želji za v zamrzovalnik. Zadraga 18, Duplje 1856 Prodam 10 tednov stare PISKE pre-Iuks. Šenčur, Mlakarjeva 58 1860 Prodam TELEVIZOR RR, mali ekran. Delavska 16, Kranj ali telefon 22-057 1920 Prvovrstne PISKE nesnice začnemo °ddajati 3. aprila. Srednja vas 7, Gol ruk 1942 Prodam SLAMOREZNICO s puhalni kom in motorno KOSILNICO AGRIA ter gnojnično ČRPALKO. Sp. Besnica 20 2058 Prodam kombiniran otroški VOZIČEK PEG. Branka Soba, Jezerska 95 D, Kranj, informacije na tel. 25-851 2059 Prodam semensko GRAHORO in borove ter smrekove PLOHE — 5 cm. Dragočajna 13, Smlednik 2060 prodam semenski KROMPIR desire, Jvobrazdni traktorski OBRAČALNIK, Konjske VILE. Olševek 32, Preddvor VALILNICA NAKLO prodaja v sredo, 7. aprila, od 8. do 12. ure v vzrejalisču Podbrezje 2 meseca stare jarčke (rjave in bele) Cena: 30 din za kos Valilnica KZ Naklo no 25 % ,1000 k8 SENA. Gartner, Rud-"0 25 Železniki 2062 dr. iXfim Več PRAŠIČEV, težkih od 80 "u IUU kg za zakol ali nadaljnjo rejo. suha 27, Škofja Loka 2063 Prodam 16-colski GUMI VOZ, tri KRAVE po izbiri s teletom ali brez. Virmaše 4, Škofja Loka 2064 Ugodno prodam nova hrastova dvižna GARAŽNA VRATA LIP Bled. Lesce, »oštjanova 4, tel. 74-005 2065 Prodam SENO in OTAVO. Tenetiše Golnik 2066 Prodam suho SENO. Zg. Brnik 69, Cerklje 2067 Prodam semenski KROMPIR igor. 5P- Brnik 25, Cerklje 2068 Prodam SLAMOREZNICO TEMPO s Puhalnikom, verigo in sladko SENO. tepanja gora 27, Cerklje 2069 Prodam drobni KROMPIR. Luže 46, Šenčur 2070 Prodam ŠOTOR za 4 osebe in otro-«0 POSTELJICO. Naslov v oglasnem oddelku 2071 Prodam visoko brejo KOBILO. Kokr-sk» log 10, Kranj 2072 . prodam semenski KROMPIR desire ln saskija ter PRAŠIČA za zakol. Polica 1, Naklo 2073 ' Prodam semenski KROMPIR igor. Cesnjevek 34, Cerklje 2074 . Prodam semenski KROMPIR sir tema ln desire. Cirčiče 25, Kranj 2075 Prodam semenski KROMPIR saskija. Šenčur, Pipanova 40 2076 Prodam smrekove in hrastove PLO-HE. Trboje 69 2077 Prodam KRAVO s teletom in GNOJ. Mokrica, Partizanska pot 8 2078 Izdaja CP Glas, Kranj, Ulica Mose Pijadeja 1. Stavek: GP Gorenjski tisk Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov urednifitva in uprava lista: Kranj, Mose Pijadeja L - Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-601-12594 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-190, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malo-oglasni in naročniški oddelek 21-194. - Naročnina: letna 140 din, Polletna 70 din, cena za 1 Številko 2 dinarja. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Prodam semenski KROMPIR igor. Zabn ica 15 2079 Prodam semensko GRAHORO. Prc-bačevo 27, Kranj 2080 Prodam novo liloželezno KOPALNO BANJO. 170 cm. Cesta 1. maja 10, Kranj 2081 TOZD KOMPAS HOTEL BLED proda po sklopu DS TOZD rabljena OS (postelje, žimnice, razne rabljene stroje itd.). Ogled možen v Izletniškem domu Ribno 2082 Prodam rdeče OKRASNE CESMI NJE. Telefon 21-DO5) 2099 r ožila Ugodno prodam FIAT 850/69. Kala-mar Slavko, Podlubnik 160, Škofja Loka ' Prodam ŠKODO, letnik 1971. Otoče 2, Podnart 1956 AMI 8 ugodno prodam. Ogled v Četrtek od 16. do 19. ure. Stopar Janez, Tržič, Pot na Zali rovt 11, tel. 50-144 Predam ŠKODO 1000 MB in FIAT 850. Aljančič, Bistrica 39, Tržič 2083 Prodam dve novi GUMI 8.50 x 12. Pševo 6, Kranj 2084 FIAT 850 KOMBI zaprt, registriran za 1 leto, dobro ohranjen, prodam. Sp. Brnik 36, Cerklje 2085 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1969, IR motor. Telefon 23-125 2086 Prodam RENAULT 4, letnik 1967. Stare Ivan, C. v Mogre 16, Bled 2087 Prodam osebni avto VOLVO 144 de lux, letnik 1972. Ribčev laz 73, Boh. jezero. Informacije tel. 064-76-444 2088 Prodam motorno kolo TOMOS 14 TIS. Kolmanko Ivanka, Jenkova 10, Kranj 2089 kupim Kupim otroško KOLO za 3- do 5-let-nega otroka. Telefon 21-726 2090 stanovanja Nujno potrebujem dvosobno najem-niško STANOVANJE s kopalnico. Ponudbe pod »V Kranju ali okolici« 1969 Zaposlen miren, ločen moški išče SOBO v Kranju ali bližnji okolici — čimpreje. Naslov v oglasnem oddelku. 2091 Oddam SOBO samskemu moškemu v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku 2092 Tujec vzame v najem HIŠO ali VIKEND v okolici Ljubljane, Škofje Loke, Kranja ali Bleda. Ponudbe na naslov: Kline Marjeta, Ljubljana, Tugo-mirjeva 2 1973 Prodam ZAZIDLJIVO PARCELO z lokacijo. Naslov v oglasnem oddelku 2093 ZAZIDLJIVE PARCELE vikende ugodno prodam. Dolenc Milena, Gabr-ška gora 7 2094 zaposlitve Iščem tri dekleta za STREŽBO na Gorenjskem sejmu od 9. do 18. aprila. Zglasite se: Zlata riba, Sejmišče 1, Kranj 1980 Sprejmem dva MIZARSKA POMOČNIKA za stavbno in sobno opremo. Stanovanje preskrbljeno. Grajska pot 14, Škofja Loka 2042 Mlajša upokojenka prevzame VARSTVO DOJENČKA na svojem domu ali na vašem domu od Kranja do Jesenic ter pomaga pri gospodinjstvu. Naslov v oglasnem oddelku 2095 obvestila Na domu STROJNO ČISTIM itison, lapisom, floteks in druge preproge. Go-gala Marko, Kidričeva 38, Kranj 2052 S STROJNIM ČIŠČENJEM vrnem preprogam in talnim oblogam čistočo in svežino barv. Kličite, pridem na dom. Telefon 26-912 2096 Jugoslovanske potrošnike obveščamo, da smo razširili našo dejavnost tudi na področje televizorjev, radijskih aparatov, magnetofonov, stereo naprav itd. Na zalogi imamo celotni Grundigov program. Cene so izredno ugodne — prodajamo tudi za dinarje. Govorimo slovensko in srbohrvatsko. Na željo kupcev pošiljamo prospekte in cenike tudi po pošti. Servisna služba za vse naše artikle je urejena v Jugoslaviji. ELEKTRO — RADIO, Avbelj Peter, Ausdorfer strasse 12, 9220 VRBA — Austria, tel. (04274) 23-553 2097 ostalo Vzet je bil MOPED SL 15, na pet prestav, rdeče barve. Registrska številka KR 63-338. Kdor bi kaj vedel o njem, naj javi najbližji postaji ljudske milice. 2098 kino Kranj CENTER «. aprila ftved. barv. PRIZORI IZ ZAKON KKEGA ŽIVLJENJ A (ni primeren za otroke) ob lfi. in 19. uri 7. aprila angl. barv. krim. POROČILO O UMORU ob I«., I H. in 20. uri 8. aprila angl. barv. krim. POROČILO O UMORU ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽlC 6. aprila angl. barv. V LEVJIH KREMPLJIH ob 16., 18. in 20. uri 7. aprila Sved. barv. PRIZORI IZ ZAKONSKEGA ŽIVLJENJA (ni primeren za otroke) ob 16. in 19. uri 8. aprila amer. barv. vestern M02 ZAKONA ob 16., 18. in 20. uri Tržič 6. aprila amer. barv. vestem M02 ZAKONA ob 18. in 20. uri 7. aprila Sved. barv. KRIKI IN ŠEPETANJA ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 6. aprila Šved. barv. KRIKI IN ŠEPETANJA ob 18. uri 7. aprila amer. barv. krim. GANGSTER LEPKE ob 18. in 20. uri 8. aprila amer. barv. krim. GANGSTER LEPKE ob 18. in 20. uri Škofja Loka SORA 6. aprila ital. barv. komed. MOŠKOST ob 20. uri 7. aprila ital. barv. komed. MOŠKOST ob 18. in 20. uri 8. aprila hongkongSki barv. pust. MEC ZLATEGA ZMAJA ob 20. uri Železniki OBZORJE 7. aprila amer. barv. krim. BLISKOVITI MURPHY ob 20. uri Radovljica 6. aprila amer. barv. pust. DAKTARI -ZGODBA O ŠKILASTEM LEVU ob 20. uri 7. aprila ital. barv. film ZADNJI SNEG POMLADI ob 20. uri 8. aprila amer. barv. komed. HOLLYWOOD-SKI FRIZER ob 20. uri Bled 6. aprila japon. barv. fant. PROPAD JAPONSKE ob 20. uri 7. aprila japon. barv. fant. PROPAD JAPONSKE ob 20. uri Jesenice RADIO 6. aprila amer. barv. akcij. KUNG FU — ZELENI OBAD ob 17. in 19. uri 7. aprila nem. barv. Bok. drama SKOK CEZ PLOT ob 17. in 19. uri Jesenice PLAVŽ 6. aprila japon. barv. CS vojni NEVIHTA NA PACIFIKU ob 18. in 20. uri 8. aprila angl. barv. drama DVA KORAKA IZVEN ZAKONA ob 18. in 20. uri Kranjska gora 7. aprila amer. barv. akcij. KUNG FU — ZELENI OBAD ob 18. in 20. uri gledališče PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ. TOREK, 6. aprila, ob 19.30 za red PRE-MIERSKI - Aldo Nicolaj: STARA GARDA; SREDA, 7. aprila, ob 19.30 za red SREDA -Aldo Nicolaj: STARA GARDA; ČETRTEK, 8. aprila, ob 19.30 za red ČETRTEK - Aldo Nicolaj: STARA GARDA; gostuje SSG iz Trsta. obiščite OPEKARNA KOSAKI/MARIBOR OPEKARNA PTUJ/PTUJ GRADITELJI: Izkoristite novo ugodnost, da se na enem mestu oskrbite z vsemi potrebnimi kvalitetnimi opečnimi izdelki po konkurenčnih cenah. OPEKARNIŠKO PODJETJE MAP - OPEKARNA KOŠAKI MARIBOR _ OPEKARNA PTUJ se priporoča s svojim proizvodnim programom: — modularni blok 6/1 - SKOK — klinker zidak — navadni zidak — dimne in ventilacijske tuljave — montažni strop MAP — montažne okenske in vratne preklade MONTAŽNI STROP MAP V primerjavi z ostalimi podobnimi proizvodi ga odlikuje ekonomičnost in cenenost z manjšo količinsko porabo na 1 kv. m ter kvalitetna armatura iz re-brastega betonskega jekla. MONTAŽNE OKENSKE IN VRATNE PREKLADE Opekarna Ptuj je na jugoslovanskem tržišču edina, ki proizvaja ta nov izdelek z naslednjimi prednostmi: — brez opaža in betoniranja omogoča hitrejšo in enostavnejšo zidavo z velikim prihrankom časa in materiala v primerjavi s klasičnim načinom. Informacije, naročila in vplačila za vse navedene izdelke je odslej možno pri: Prodajna enota DVORSKA VAS (OPEKARNA) tel. 77-335 Trgovsko podjetje MURKA LESCE Trgovsko podjetje LESNINA LJUBLJANA, PRODAJALNA KRANJ Obiščite nas na sejmu od 9. do 18. aprila v Kranju in izkoristite 5 % sejemski popust. obiščite obiščite paviljon veletrgovskega podjetja v hali A na XV. gorenjskem sejmu v času od 9. do 18. aprila V prodaji je: VtsUjul Kranj POHIŠTVO s — tovarniškim popustom 20 % — trgovskim popustom 3 — 5 % (oboje velja za artikle določenih proizvajalcev) Iste ugodnosti nudimo še v: — salonu pohištva veleblagovnice Globus, Kranj — salonu kuhinjske opreme Pekor, Kranj in še: — potrošniško posojilo do 30.000 din in 15 % pologa — brezplačna montaža stanovanjskega pohištva — brezplačna dostava na dom do 25 km MODNA HIŠA s prodajnimi enotami v Ljubljani, Mariboru, Osijeku in Smederevu je za pomladno sezono pripravila zelo pester asor-timent^ženske, moške in otroške konfekcije, bogato izbiro modnih pletenin, aktualnega metrskega blaga ter modnih dodatkov in galanterijskih artiklov. VAS PRIČAKUJE Izbirali boste lahko med ekstravagantnim! in umerjeno modnimi mode/i, primernimi za vse s ta ros ti in p os ta ve. Visoka kvaliteta materialov, modni kroji in dostopne cene vam jamčijo dober nakup. 314 Požari V petek in v soboto, 2. in 3. aprila, je bilo na Gorenjskem, predvsem v škofjeloški občini več požarov. Tako je v petek ob 10.30 Jožefa Poljanšek iz Zirov čistila svojo senožet in zažgala posušeno travo. Zaradi vetra se je ogenj naglo razširil in zajel okrog poldrugi hektar travnika in grmičevja. Ogenj so pogasili prostovoljni gasilci iz Zirov. Ob 14.30 pa je izbruhnil gozdni požar za podjetjem Dom oprema v Železnikih. Na površini 40 do 50 hektarov je pogorela trava in grmičevje. Materialna škoda znaša okrog 60.000 dinarjev. Po štirih urah so požar omejili in nato pogasili gasilci gasilskega društva Železniki, sodelovali pa so tudi gasilci industrijskih gasilskih društev, gasilskega društva kofja Loka in gasilskega društva Stara Loka. Posredovala je tudi civilna zaščita KS Železniki. Požar so povzročili otroci. Manjši požar pa je izbruhnil tudi ob 20. uri ob železniški progi na Trati. Požar je zanetila lokomotiva tovornega vlaka, pogasila pa sta ga miličnika postaje milice Škofja Loka. , V soboto, 3. aprila, ob 11.30 pa je zagorelo v gozdu nad. vasjo Brez-nica. Anton Strajnar iz vasi Brez-nica je takrat za hišo zažgal suho travo. Ogenj se je potem razširil na okrog 7000 kvadratnih metrov gozda, poraščenega z mladimi bori. Požar so pogasili prostovoljni gasilci iz Zabreznice in poklicni gasilci jeseniške Železarne. Škoda še ni ocenjena. Ob 14.25 pa je začelo goreti v gozdu med vasema Reteče in Godešič ob železniški progi. Gorela je trava in listje, zatem pa je požar zajel še nekaj železniških pragov ob progi. Hkrati pa je začelo goreti tudi listje in trava pri železniški čuvajnici v Godešiču. Ogenj je zanetila lokomotiva tovornega vlaka, pogasili pa so ga prostovoljni gasilci iz Godešiča. Škode ni bilo. A. Z. ZAHVALA Ob smrti našega dragega očeta Antona Dolenca se zahvaljujemo vsem, ki ste se mu poklonili,darovali cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala velja dr. Štu-larju, vsem sosedom, družbenopolitičnim organizacijam Kokrica, govornikoma za poslovilne besede, pevcem in godbi. Žalujoči otroci in ostalo sorodstvo. Kokrica, 2. aprila 1976 ZAHVALA Ob boleči izgubi moža in očeta Valentina Sod j a iz Koprivnika v Bohinju se najtopleje zahvaljujemo vsem sorodnikom,znancem in prijateljem, gasilskim društvom, planinskemu društvu in ZB, kateri so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi sadnji poti. Zahvala velja tudi dr. Pažurju in strežnemu osebju kirurgičnega oddelka bolnice Jesenice za njegovo zdravljenje. Hvala tudi vsem sosedom, ki so nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali. Žalujoča žena in sinova z družinama. Koprivnik, 1. aprila 1976 ZAHVALA Ob izgubi našega ljubega Franca Pintarja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti in mu darovali cvetje. Hvala delovnim kolektivom ALPLES, SERVIS LTH, Špecerija Bled, ZB NOV Selca in ostalim zS podarjene vence. Hvala g. župniku Lamovšku za obisk in g. kaplanu Zupancu za pogrebni obred. Hvala govornikoma za poslovilne besede ter vsem, ki so nam izrazili sožalje. Žalujoči: žena.otroci z družinami in ostalo sorodstvo. Dolenja vas, Jesenice, Berlin, 2. aprila 1976 Vsem sorodnikom in znancem sporočamo žalostno vest, da nas je v 80. letu starosti zapustil dragi mož, oče, stari ata, dedek in stric Franc Kropivnik Pogreb dragega pokojnika bo v torek, 6. 4.1976, ob 17. uri izpred mrliške vežice na Blejski Dobravi. Vsi njegovi Jesenice, Kranj, Ljubljana, Hrušica, Log pri Kranjski gori, 5. aprila 1976 nesreče Povzročil trčenje in peljal naprej Na magistralni cesti med Kranjem in Polico se je v četrtek, 1. aprila, ob 16.55 zgodila huda prometna nesreča zaradi nepravilnega prehitevanja. Voznik Luka Pranič (1949) iz Starega Grabovca, ki je začasno zaposlen v ZR Nemčiji, je na ravnem delu ceste pred Polico začel prehitevati voznika osebnega avtomobila Radovana Koštica (1940) iz Beograda, ki tudi začasno dela v Nemčiji. Takrat je proti Kranju peljal Milovan Dušanovič (1953) iz Kranja, Medetova 1. Da bi se izognil trčenju, je Dušanovič močno zavrl, vendar je avto zaneslo in je trčil v avto Radovana Kostiča. Trčenje je bilo tako silovito, da sta se oba avtomobila prevrnila, Milovan Dušanovič in sopotnik Miodrag Djor-djevič pa sta bila huje ranjena. Škode na obeh avtomobilih je bilo za 46.000 dinarjev. Voznik Luka Pranič po nepravilnem prehitevanju ni ustavil in so ga miličniki izsledili na Jesenicah. Napotili so ga na kraj nesreče. S kolesom po levi Sandi Ankrst (1964) z Brezij se je v soboto, 3. aprila, ob 12.25 peljal na Brezjah po levi strani ceste. Zaletel se je v osebni avto Franca Grilca (1960) s Črnivca in se huje ranil. Odpeljali so ga v jeseniško bolniš- Izsiljeval je prednost Na Polici pri Kranju se je v soboto, 3. aprila, ob 23.15 zgodila še ena prometna nesreča. Zvonko Stare iz Zgornjih Bitenj je pripeljal s Police, zavijal levo proti Kranju in izsiljeval prednost. Takrat pa je po magistralni cesti v smeri proti Naklemu pripeljal voznik osebnega avtomobila Marjan Dermota (1932) iz Kranja. Dermota je zaviral, vendar je vseeno zadel zadnji del Staretovega avtomobila. Pri trčenju je Zvonka Stareta vrglo iz avtomobila in je bil laže ranjen. Materialna škoda na obeh avtomobilih pa znaša okrog 48.000 dinarjev. Ustavljal je avtomobile Pavel Koren (1907) iz Spodnjih Gorij, je v soboto, 3. aprila, zvečer popival v gostilni v Spodnjih Gorjah. Okrog 23. ure pa se je peš napotil domov. Na cesti Bled —Pokljuka je ustavljal avtomobile, ko pa je prišel do prvih hiš v Spodnjih Gorjah, je pripeljal za njim neznani voznik osebnega avtomobila. Korenu je uspelo, da se je prijel za zadnji odbijač avtomobila, potem pa padel in drsel nekaj metrov po cesti. Našli so ga v nedeljo okrog enih ponoči in ga hudo ranjenega odpeljali v jeseniško bolnišnico. A. Ž. POPRAVEK Pri zahvali za pokojnega Alojzija Pavlina je pomotoma izpuščena hčerka Micka z družino. Za pomoto se opravičujemo. Veletrgovina ŽIVILA Kranj IOZD - Veleprodaja Kranj n. sol. cf. * razpisuje licitacijo za prodajo nekaterih nerabnih osnovnih sredstev in opreme. Razprodaja bo v petek, 9. aprila, od 12. do 14. ure v centralnem skladišču Naklo. Dim iz dimne kamre V dimni kamri se mora kaditi, sicer so meso in klobase slabo preka-jene. Će se pa le preveč kadi, smrdi in celo gori, pa je lahko tudi ogenj v strehi. Če je pa ogenj že v strehi, pa vemo, da je že prepozno! Temu botrujejo malomarnost, nevednost in brezbrižnost pri gradnji, zaščiti in vzdrževanju dimnih kamr. Ni malo primerov, ko so zgrajene na lesenih stropovih, le zasilno ometane, dno kamre ne ognja-varno zaščiteno, vrata lesena, in niti niso povsod obita s pločevino. Prostor pred vhodom v dimno kamro nezaščiten pred iskrami, ki kaj lahko pridejo skozi špranje slabih vrat. So Še celo primeri, ko so te dimne kamre še popolnoma lesene. Da, tudi take so! Poleg naštetih slabosti pa so z zunanje strani večkrat zadelane z vso mogočo podstrešno šaro in so tu in tam še obdane s senom. Da ogenj pogosteje ne pogoltne domačij iz navedenih malomarnosti, lahko rečem, da je odvisno od same čiste sreče. Zanimivo je to, da se večini hišnih gospodarjev, to nič posebno nevarno ne zdi. Na opozorila odgovarjajo, da je bilo vedno tako pri hiši; da se vrata še kar dobro zapirajo, da isker -ni; da se meso in klobase ne morejo vžgati. Take in podobne »tolažbe« so jim kar v zadostno uteho. Ko se pa le zgodi tisto najhujše, da pride, ogenj v streho, se jim pa čudno zdi. Le kako je moglo do tega priti, ko smo pa imeli »vse v redu«. Tolažbe iz prejšnjih časov odpovedo in lahko rečemo samo še »Adijo klobase in hiša!« Naj bo ta kratek zapis v opozorilo in premislek, da bi se zavedli nevarnosti, ki se skriva tod, in z majhnimi stroški še pravočasno preprečili požare! B. Cušin, cenilec požarnih škod dežurni veterinarji OD 9. DO 16. APRILA 1976: BEDINA Tone, dipl. vet., Kranj, Betonova 58 telefon 23-518 za občino Kranj; VODOPIVEC Davorin, dipl. vet., Gorenja vas 186 telefon 68-310 za občino Škofja Loka; BENULlC Marjan, dipl. vet. Radovljica, Staneta Žagarja 12 tel. 75-043 za občini Radovljica in Jesenice. Centralna dežurna služba tel. 25-779 Kranj. KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT KRANJ tozd »Komercialni servis« z n. sol. o. »Agromehanika« Kranj cesta jla 2/1 tel.23-485. 24-778 Na Gorenjskem spomladanskem sejmu od 9. do 18. aprila bomo razstavljali kompleten prodajno-proizvodni program kmetijske mehanizacije pod posebno Ugodnimi pogoji Na kredit lahko nabavite male traktorje s priključki, proizvodnje Tomo Vinkovič. Za ta program je 1% popusta v času sejma. Polavtomatski sadilec krompirja din 13.000 — dobava takoj Na sejmu lahko ogledate in nabavite tudi ostalo kmetijsko mehanizacijo: Kosilnice BCS Pluge dvobrazdne Samonakladalne prikolice Traktorske nošene škropilnice od 200 in 300 litrov Kultivatorje Brane itd. L Odbor za medsebojna razmerja delavcev pri Ljubljanskih mlekarnah TOZD Mesoizdelki Škofja Loka - Mestni trg 20 razpisuje prosto delovno mesto blagovnega knjigovodje Pogoji za sprejem: srednješolska izobrazba ekonomske smeri Praksa zaželena. Ponudbe pošljite v 14 dneh od objave razpisa na naslov: Odbor za medsebojna razmerja delavcev pri Ljubljanskih mlekarnah TOZD Mesoizdelki - Škofja Loka, Mestni trg 20 Krvavec odpravil še Iskro Kranj — V osmem kolu občinske kegljaške hge so ponovno presenetili kegljači cerkljanskega Krvavca, saj so spet za dva keglja razlike, kot pred tednom dni doma vodilno moštvo Podreškega Simona Jenka, v Kranju premagali favorizirano ekipo Iskre. Pri tem pa se je •zkazal še njihov igralec Ropret, ki mu je na težkih plastičnih stezah na kegljišču Triglava uspelo podreti 450 kegljev. V Podreči domačini "•so imeli težkega dela s solidnimi igralci Merkurja, Sava pa je osvojila novi točki v igri s "•"eddvorom. Izidi: Iskra : Krvavec 3241:3243, Simon Jenko : Merkur 3333:3243, Sava : Preddvor 3331:3309. Lestvica: Simon Jenko 8 6 0 2 +412 12 Iskra 8 5 0 3 +343 10 Krvavec 8 5 0 3 +178 10 Sava 8 4 0 4 -134 6 Preddvor 8 2 0 6 -440 6 Merkur 8 2 0 6 -359 4 Pari prihodnjega kola (sreda, 7. aprila ob 20. uri): Iskra : Simon Jenko, (petek, 9. aprila ob 17. uri): Krvavec : Sava, Preddvor : Merkur .Jh Skrb za rekreacijo KRANJ — Društvo za Športno rekreacijo in telesno vzgojo Partizan Kranj poleg svoje redne dejavnosti skrbno bdi tudi nad rekreacijo zaposlenih starejših občanov. Vsi željni občani te telesnovzgojne rekreacije se vsak petek ob 20. uri v telovadnici posebne osnovne šole lah ko razgibajo svoje »ostarele in ohromele kosti«. Poleg splošne razgibanosti hnajo tu v programu tudi demonstrativne nastope* partizanskega mnogoboja. Torej vsi tisti in ostali pridete lahko vsak petek, saj boste lahko ooenem ^deli, v kakšni splošno fizični kondiciji ste. Ta pa ni edina pot rekreacije. **ri Partizanu imajo vsak torek ob 20. Slovenska moška košarkarska liga Kje ste, gledalci? KRANJ — Po desetem kolu slovenske moške košarkarske lige ni prišlo do sprememb na vrhu lestvice. Oba vodilna ajdovski Fructal in Triglav sta osvo JUa nova para prvenstvenih točk. 2al Pa že od samega začetka tega elitnega košarkarskega tekmovanja (v SR Sloveniji lahko ugotovimo, da je prvo tovrstno dvoransko tekmovanje) kljub napredku v kvaliteti ostalo skoraj brez gledalcev. Dvorana in telovadnice namreč ostajajo prazne, saj so v njej le °be ekipi, sodniki in peščica njihovih Privržencev. To je kaj slaba uteha za še boljši dvig kvalitete in spodbuda za nabiranje točk na domačih terenih. TRIGLAV : JEZICA 74:67 Kranj — Telovadnica OS F. Prešeren, Jriglav : Jezica 74:67 (42:29), gledalcev 50, sodnika Radmilovič (Maribor), Ko- •endo (škofja Loka), Triglav: Košir 18, Zupan 10, Kalan 15, Skubic 6, Urlep 6, Fartek 14, Hribernik 2. Torkar 1. Jezica: Rožič 7, Zaloker 21, Komat 6. Vujičič 6, Jakopič 9, Kočevar 16, Oven Tehtnica v korist domačinov se je Prevesila po desetih minutah igre v -Prvem delu srečanja. Tu so namreč tri. Slavani z ostro consko obrambo onemogočati goste, pa tudi zadevali so iz vseh položajev. Z enako igro so nadaljevali. Le v zadnjih dveh minutah so gostom dopustili, da so zmanjšali že najavljeno visoko razliko. FRUCTAL : JESENICE 93:80 Nova Gorica — Telovadnica Oš Fructal : Jesenice 93:80 (45:29), gledalcev 200. sodnika Lozič (Ljubljana), Kovačič (Nova Gorica). Fructal: Jurišič 10, Sager 31, Soban 1, Zoran 2, Likar 20, M. Slokar 12, A. Slo kar 7, Ciglič 10. Jesenice: P: Pirih 4, Noč 6, Pivac 4, D. Pirih 26, Lozar 2{ Mišic 1, Vauhnik 8. Šmid 2, Vujačič 23. Ajdovci so si že v prvem delu srečanja priborili 16 točk prednosti. V nadaljevanju so gostje sicer poskušali yse, da bi presenetili, toda več kot častnemu porazu se niso mogli izogniti. LESTVICA: . Fructal 10 9 1 833:768 18 Triglav 10 8 2 849:763 16 Celje 9 7 2 747:678 14 Bežigrad 74 9 6 3 755:666 12 Beti 10 5 5 710:726 10 Branik 10 4 6 822:815 8 Jesenice 10 4 6 730:769 8 Vrhnika 10 4 6 869:926 8 Trnovo 10 4 6 796:869 8 Rudar 9 3 6 665:668 6 Jezica 10 2 8 758:798 4 Novoteks 9 2 7 651:707 4 Para prihodnjega kola: Jezica : Je uri v telovadnici posebne OŠ in vsak petek ob 20.30 v telovadnici OŠ F. Prešeren še rekreativno košarko, vsako sredo ob 19.30 pa v stari telovadnici Oš Simon Jenko ali sedanji Ekonomski administrativni šoli še rekreacijo na kateri je poudarek na nogometu. Pri vseh teh moških oblikah rekrei-ranja pa je njihova skrb tudi pri žen-skan in delo s predšolsko mladino. Rekreacijska vadoa žensk je vsak četrtek ob 20.30 v telovadnici OŠ F. Prešeren, predšolska mladina pa je svoj prosto, našla v mali telovadnici te šole. Le-ti imajb svojo vadbo vsak torek ob 16.50. Torej za vse je dovolj raznovrstne rekreacijske razgibanosti. Vsi, ki ste jo res željni, ne odlašajte, saj so vrata odprta vsem. -dh Po dva pokala za Triglav in Žiri Na zadnjem letošnjem meddruštvenem tekmovanju v smučarskih skokih, ki je bilo v Dobrovljah pri Draslovčah na Štajarskem, je nastopilo 70 skakalcev iz sedmih klubov. Največ uspeha so imeli tekmovalci kranjskega Triglava in Zirov. Triglav je osvojil dva pokala, in sicer v članski in mladinski konkurenci, pri starejših pionirjih pa ga je zapravil zaradi padca Kranjčan Globočnik. Ekipno so zmagali skakalci iz Zirov (v konkurenci pionirjev) pred prvo in drugo ekipo Triglava. Rezultati — ml. pionirji: 1. Marko Kralj (Draslovče), 2. Milan Primožič (Žiri), 3. Krištof GaSpirc, 6. Robi Cimžar in Dušan Siler, 11. Peter Slatner. 15. Aleš Bogataj, 16. Martin Skerjanc, 24. doze Jagodic (vsi Triglvj; s».. pionirji: 1. Drago Krolnik (Žiri), 2. Leon Bevc (Trigiavj, .i. Andrej Ropret (Triglav), 4. Stane Halog (Jesenice), 5. Stane Martinjak (Triglav); mladinci: 1. Brane Finžgar, 2. Miro Bizjak, 3. Brane Benedik, Bogdan Finžgar (vsi Triglav); člani. 1. Janez Bukovnik (Triglav), 2. Peter Ceh, 3. Martin Čeh (oba Velenje), 4. Janez Bešter (Triglav). B. Janež Prizadevni nogometaši Nogometaši Zbilj se vneto pripravljajo na nadaljevanje prvenstva v I. razredu gorenjske nogometne lige. Pod vodstvom trenerja Friderika Krašnje je 22 igralcev zavzeto vadilo v telovadnici osnovne šole v Pirničah, te dni pa so se preselili na igrišče v Smlednik, kjer bodo odigrali več prijateljskih tekem. Upajo, da se bodo dobre priprave obrestovale ter načrtujejo osvojitev 4. mesta. Klub pestijo denarne težave, saj so lani prejeli od TTKS Ljubljana-Siška le 13.000 dinarjev. Čeprav letos ne pričakujejo večje podpore, so se odločili, da pričnejo z načrtnim delom s pionirji. Obnovljen upravni odbor, ki ga vodi Rudi Domjanič, bo skušal omogočiti številni mladini iz Zbilj, Smlednika in okoliških vasi igranje nogometa, ob tem pa jih vzgajati v športnem in tovariškem duhu. -fr Obiščite nal pavaljon - prepričajte se -zadovoljni boste senicc, Novoteks : Triglav. -dh Na mednarodnem kmetijskem in gozdarskem sejmu v Kranju od 9. do 18. aprila boste lahko ugodno kupili moško, žensko in otroško obutev z ortopedskimi vložki, po konkurenčnih cenah. MODNO ČEVLJARSTVO KERN STANKO, Kranj, Partizanska 5. 11 odstotkov več, vendar premalo KRANJ -Kranjska občinska skupščina je na zadnji seji 30. marca sprejela odlok o prispevni stopnji za telesno kulturo v občini za letos. Odlok določa, da morajo zaposleni občani plačevati 0,45 odstotka od bruto osebnih dohodkov in bo tako po usklajenem dogovoru za telesno kulturno dejavnost v občini letos na voljo nekaj nad 7,5 milijona dinarjev ali slabih 14 odstotkov več kot lani. Ker pa bodo letos morali društva in klubi v občinah sami financirati dejavnost republiških strokovnih organizacij, se bodo sredstva za telesnokulturno dejavnost v občini dejansko povečala le za 11 odstotkov v primerjavi z lanskim letom. Po drugi strani pa bo kranjska občina (zaposleni v združenem delu) prispevala za republiško telesnokultnurno skupnost nekaj nad milijon dinarjev, skupaj s sredstvi društev in klubov za dejavnost republiških strokovnih organizacij pa 1,3 milijona dinarjev. Skupščina telesnokulturne - skupnosti kranjske občine ugotavlja, da 11-odstotno povečanje sredstev v primerjavi z letom 1975 pomeni nazadovanje. Lansko leto je bilo namreč za to dejavnost zbranih 10-od-stotkov manj sredstev kot leta 1974. Tako bo letos na voljo le nekaj več denarja kot Pred dvema letoma. Zato pa se v skupščini telesnokulturne skupnosti odločili, da bodo morali letos opustiti vso investicijsko dejavnost. Ali drugače povedano, objektov ne bo mogoče graditi. Prav tako pa ne bo mogoče širiti širiti dejavnosti v telesno-kulturnih organizacijah, šolskih športnih društev in na področju športne rekreacije. A. Z. V Beogradu savčani zastrup-pljeni s hrano V Beogradu je bila v nedeljo tradicionalna kolesarska dirka za memorial Vida Ročica. Na 125 km dolgi progi so se pomerili vsi najboljši jugoslovanski kolesarji, med katerimi pa tekmovalci Save niso dosegli nobene videnjše uvrstitve. Po izjavah trenerja Hvastija je za to kriva predvsem zastrupitev s hrano, ki so jo tekmovalci uživali med dirko, saj so prvi del dirke vozili zelo dobro, v drugem delu pa so zaradi krčev v želodcih vsi po vrsti zaostali, medtem koje Ropret moral celo odstopiti. Zmagal je Kahlina (Zagreb M. C.) pred Marinkovičem (Beograd) in Božičnikom ('Astra), Valenčič, Žagar, Rakuš in Kraker pa so se uvrstili nekie med 15. do 20. mestom. V soboto je bila v Beoeradu tudi letna konferenca BSJ, ki se je kot delegat KZS udeležil tudi predsedik KK Sava Kranj inž. Filip Majcen. F.Jelovčan Gorenjska nogometna liga Poraz Save na Bledu Ze ob otvoritvi spomladanskega dela prvenstva v gorenjski nogometni ligi je prišlo do prvih presenečenj. Tako je vodeča Sava izgubila na Bledu, Naklo je odvzelo obe točki v Šenčurju, domači ekipi, Alples pa je prav tako na domačem igrišču gladko odpravil Tržičane. BLED: SAVA2:1(0:1) BLED - Stadion NK Bled, gledalcev 450, sodnik Miha Grošelj iz Škofje Loke. Prvi del je pripadal tehnično boljšim gostom, ki so v tem delu zabili edini gol. V drugem delu pa so domačini uredili svoje vrste in s požrtvovalno in borbeno igro z dvema zadetkoma premagali favorizirano Savo. MEDVODE : TRIGLAV 2:4 (0:2) MEDVODE - Igrišče NK Medvode, gler dalcev 300, sodnik Drinovec iz Kranja. Kranjčani so zasluženo zmagali. Bili so tehnično boljši in z dopaljivo igro nadigrali domačine. LESCE : ALPINA 2:0 (1:0) LESCE - Igrišče NK Lesce, gledalcev 300, sodnik Franc Gros iz Kranja. Tekma je bila nepovezana. Domačini so prišli v vodstvo po grobi napaki obrambnih igralcev gostov. ALPLES : TRŽIČ 3:0 (2:0) ŽELEZNIKI - Igrišče NK Alples, gledalcev 250, sodnik Valant iz Kranja. Domačini so odlično pnčeli in si že v prvem polčasu priborili dva gola prednosti. Drugi del je bil v glavnem enakovreden. ŠENČUR : NAKLO 0:2 (0:0) ŠENČUR - Igrišče NK Šenčur, gledalcev 350, sodnik Janez Torkar iz Kranja. Domačini so močno razočarali, ker so goste podcenjevali in povsem zasluženo zgubili obe dragoceni točki. BOHINJ : JESENICE 1:1 (0:0) BOHINJSKA BISTRICA - Igrišče NK .Bohinj, gledalcev 300, sodnik Tone Cufer iz Kranja. Tekma ni bila na posebni tehnični višini in je bila le na trenutke zanimiva. Prvi so prišli v vodstvo domačini, eostie pa so iz kota malo pred koncem tekme dosegli izenačenje. Na lestvici vodi še vedno Sava, ki ima 18 točk, pred Bohinjem 17, Bledom 15 itd. P. Novak . I Zahodna conska nogometna liga Renče: Korotan 1:1 (1:0) RENČE - Igrišče NK Renče, tekma ZCNL, gledalcev 300, sodnik Jerman iz Kopra. Strelca: 1:0 I. Sinigoj (1), 1:1 Radosavljevič (78). KOROTAN: Humar, Valant, Konc, Štro-majer, Šprajcar, Žumer, Ačič, (Šuštar), Mokič, Klemenčič, Kranjc, Radosavljevič. V prvem spomladanskem kolu so igralci Korotana iz Kranja povsem zasluženo odnesli točko z vročega terena v Renčah. Kranjčane je treba pohvaliti predvsem zaradi izredne borbenosti in želje po uspehu. Tekma je bila fair, sodnik pa na ravni igre. V drugem kolu bo Korotan spet gostoval, in sicer v Kopru. J. Žumer Pionirsko šahovsko prvenstvo Kranja V soboto je l)ilo na osnovni šoli Simona Jenka v Kranju letošnje pionirsko šahovsko prvenstvo Kranja. Tekmovali so ekipno in posamezno. Med starejšimi pionirji (8 ekip) je zanesljivo zmagala OS Simon Jenko s 24 točkami pred OŠ Stane Žagar z 18 točkami. Enako število točk je osvojila tudi ekipa OŠ Lucijan Seljak, ki je zasedla 3. mesto. Tudi pri mlajših pionirjih je nastopilo 8 ekip. Vrstni red: 1. OŠ Stane Žagar 21,» 2. OŠ Stanko Mlakar 20, 3. OŠ Simon Jenko 19,5 itd. Pri pionirkah so nastopile po štiri ekipe. Tako pri starejših kot tudi pri mlajših je zmagala OŠ Stanko Mlakar. Vrstni red: starejše pionirke: 1. OS Stanko Mlakar 7,5, 2. OS Simon Jenko 7,5, 3. OŠ Josip Broz-Tito 6; mlajše pionirke: 1. OS Stanko Mlakar 9, 2. OS Lucijan Seljak 6, 3. OS Stane Žagar 6. Posamezniki — st. oionirii: 1. Štefan Vre«*»lr (OS Etanko Mlakar2 7,5, 2. Samo Mrak (OS Simon Jenko) 5,5, 3. Damjan Pavlin (OS Simon Jenko) 5,5; ml. pionirji: 1. Boštjan Skrlep (OŠ Stane Žagar) 9, 2. Matjaž Potočnik (OŠ Stanko Mlakar) 6, 3. Janez Zupan (OS Predoslje) 5; st. pionirke: 1. Anica Kolenc 5, 2. Damjana Ajdnik (obe OS Stanko Mlakar) 5, 3. Vanda Janšovec (OŠ Davorin Jenko) 5; ml. pionirke: 1. Jana Ztnrzlikar 5,2. Irma Jerala (obe OS Stanko Mlakar) 4,5, 3. Jelka Špehar (OS Simon Jenko) 3,5. * Najboljši trije posamezniki so se uvrstili na gorenjsko prvenstvp, pri pionirkah pa so se najprej uvrstili po dve predstavnici. L. M. Za obstoj ŠŠD ni bojazni KRANJ - »Podpora in financiranje s strani izobraževalne skupnosti je bila in vedno bo,« je dejala predsednica občinskega IS izobraževalne skupnosti Pepca Jež. »Zato se ni treba bati in ne vidim razloga, da bi šolsko športno društvo v občini, v kateri je vključenih nad 3000 mladih športnikov, prenehalo delati.« Te njene besede so bile tudi velika spodbuda mentorjem na skupnem sestanku šolskih športnih društev, ki so ga sklicali prav z namenom o problemih financiranja le-teh. Znano je namreč, da so šolska športna društva od srednjih do osnovnih šol v kranjski občini prišla prav o problemu financiranja do take točke, da so mentorji sklenili, da s 15. aprilom prenehajo delati. To bi pa bila, ko bi po letih dela z mladimi športniki, ki se obenem po končani šoli vključujejo v razna, športna društva v občini, velika 3koda. Če bi res prenehali delati, bi nad 3000 učencev športnikov bilo prepuščenih sami sebi. In vemo, kaj bi se nato zgodilo z večino. Preostala bi jim edi-nole še cesta, slaba druščina, gostilne, vse to pa vodi na stran pota in mladostni kriminal. Zato se čudimo, da so na posvetu sodelovali samo predstavniki izobraževalne skupnosti, telesnokulturne skupnosti in mentorji. Vabljeni so bili tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij in mladine. Prav slednja jej gotovo najbolj poklicana, da skrbi za naš mladi rod. Posvet je pokazal, da bosta IS in TKS Kranj ter s še nekaterimi drugimi de-Ijavniki v občini še enkrat pretresla vprašanja financiranja ŠŠD v občini in jim zagotovila svoj življenjski prostor pri njihovem športnem poslanstvu. Prav gotovo pa je skrb za njihov obstoj nas vseh in ne samo poklicanih. D. Humer Športno srečanje mladine Šenturske gore in Cerkelj Marca sta OO ZSMS Šenturska gora in Cerklje pripravili nekaj športnih srečanj, na katerih so sodelovali mladi omenjenih osnovnih organizacij. V začetku marca so v Cerkljah pripravili šahovski dvoboj, ki se je končal neodločeno. Povratni dvoboj, kateremu so priključili še streljanje z zračno puško in namizni tenis, pa je bil v nedeljo, 28. marca, v šoli na Šenturski gori. Kljub temu, da je bilo tekmovanje drugotnega pomena, saj je bilo bistvo vendarle povezava obeh osnovnih organizacij, ki delujeta ob vznožju Krvavca, je bilo v vseh srečanjih izredno zanimivo. Tudi tokrat na šahovskem dvoboju ni bilo zmagovalca, medtem ko so mladinci iz Cerkelj zmagali v streljanju le s štirimi krogi prednosti, v namiznem tenisu pa z minimalnim rezultatom 3:2. Naslednji dvoboj obeh osnovnih organizacij bodo zopet pripravili Cerkljani v prihodnjem mesecu, poleg tega pa sedaj organizirajo drugi cikel idejno-politiČnega predavanja. Pokal zahodu Za otvoritev letošnje košarkarske sezone so v Cerkljah pripravili košarkarsko tekmo za prehodni pokal med vzhodom in zahodom Cerkelj. Na prvi tekmi iz tega cikla, ki je vsake tri mesece, so zmagali igralci vzhoda že decembra lani, sedaj pa se je ekipa zahoda oddolžila za poraz in zmagala z rezultatom 54:52 (35:18), tako da je pokal za tri mesece prešel v njihove roke. Najboljša strelca sta bila Lampe z 18 koši pri poraženih in Bobnar J. s 17 koši pri zmagovalcih. J. B. Strelsko tekmovanje v Podnartu Strelska družina Stane Žagar Podnart je organizirala v petek, 26. marca, v Podnartu strelsko tekmovanje za društveno zlato puščico. Društveno tekmovanje je bilo z zračno puško. Med 27 člani je osvojil prvo mesto — ZLATO PUŠČICO Franci Pnmč. Drugo mesto je osvojil Stane Bešter in tretje mesto Zdenka Jeglič. C. Rozman Ali že veste...? — da bo letošnjega maja izredni jubilejni občni zbor TVD Partizan Kranj — da je 20. avgusta 1864 dvanajst telovadcev prvič organiziralo svoje sokolsko društvo, ki je delovalo dve leti — da je 1. 1. 1870 začel v Kranju delovati Gorenjski Sokol in v začetku imel kar 40 članov, vendar je dve leti za tem delo spet zamrlo — da j Gorenjski Sokol dokončno dvignil svoja krila 21. 12. 1865 in nepretrgoma deloval do 25. 7. 1914 (začetek I. svetovne vojne) — da je ženska telovadba bila organizirana v okviru Gorenjskega Sokola kot samostojna sekcija že 1. 1907 — da je Sokol v Kranju nato organizirano deloval od 1.1919 do 1941 — da bo TVD Partizan Kranj organiziral maja proslavo v počastitev 80. obletnice ustanovitve Sokola in 25. obletnice TVD Partizan Kranj I. S. Tržiške športne vesti Tržiški košarkarji so pred dnevi odigrali kar tri prijateljska srečanja. V prvem srečanju so premagali ekipo Gotika iz Kranja z visokim rezultatom 73:40 (34:20). To je bila dobra igra Tržičanov in pa najvišja zmaga nad tem nasprotnikom v vseh dosedanjih srečanjih. Koše za domačine so dosegli: Petek 13, Zadražnik in Ribnikar po 12, Veselinovič in Zupan po 9, Bahun 7, Benedičič 6 in Perko 5. Pri gostih je bil najboljši Vukanc 14. V drugem so se pomerili z ekipo Naklega, s katero so imeli do sedaj neodločen obračun: enkrat so zmagali in enkrat izgubili, to je bilo še v času nastopanja v gorenjski košarkarski ligi; tokrat pa so jih zanesljivo premagali z rezultatom 55:37. Kot posebno zanimivost te tekme moramo omeniti, da so Tržičani odlično metali proste mete (21:24). Koše pa so dosegli naslednji igralci: Zupan 14, Petek 12, Ribnikar 10, Zadražnik 6, Bahun 5, Benedičič in Veselinovič 4. V zadnji tekmi pa so se pomerili še z ekipo Radovljice. To pa, lahko rečemo, je bila najboljša tekma, kar so jih Tržičani odigrali v tem pripravljalnem obdobju. Odlična igra v obrambi in pa dober napad proti pressingu gostov sta pokazala, da so Tržičani v marsičem napredovali. Izid je bil 54:45 (30:24). Koše so dosegli: Ribnikar 22, Bahun 12, Petek 7, Zadražnik 6, Veselinovič 3, Zupan in Benedičič 2. Občinska konferenca ZSMS Tržič je na smučiščih v Hrastah pripravila letošnje ekmo-vanje mladink in mladincev v veleslalomu. Nastopilo je 136 mladih smučarjev in smučark iz tržiške občine. Med mladinkami je zmagala Simona Križaj (SK Tržič) 33,96 pred Mileno Dolič (OO Peko) 39,43 in Damjano Salberger (OKG) 43,32 itd. Ekipno: 1. OO Peko; 2. OKG; 3. OO Podljubelj itd. Mladinci: 1. Franc Komac (OO TRIO) 30,63; 2. Jože Meglic (00 Peko) 31,02; 3. Zdravko Križaj (SK Tržič) 31,26 itd. Ekipno: 1. OO Peko; 2. Klub študentov; 3. OO Ravne itd. Obrtno podjetje Tržič je na smučišču v Hrastah pripravilo četveroboj v veleslalomu za zaposlene v Tiku, Rogu, Tovarni kos in srpov in Obrtnem podjetju. Nastopilo je 47 smučarjev. Med posamezniki je zmagal Branko Klemenčič (OPT) pred Mirom Megličem (Tovarna kos in srpov) in Zdravkom Jazbecem (Rog). Med ekipami pa je bila prva ekipa Tovarne kos in srpov pred Obrtnim podjetjem Tržič in Rogom. Alpinistični odsek pri Planinskem društvu Tržič je na Senožeti pod Storžičem organiziral tradicionalno tekmovanje v smučanju — »Kramarjev smuk«, ki se ga je letos udeležilo 263 tekmovalcev in tekmovalk iz 18 planinskih društev in alpinističnih odsekov. Rezultati: pionirke: 1. Ruparčič A. 36,11; 2. Ruparčič S. 37,44; 3. Papler 39,02 (vse Tržič) pionirji: 1. Švab J. 32,22; 2. Švab M. 32,94; 3. Ropret 33,96 (vsi Tržič) planinke: 1. Lavtežar (Mojstrana) 36,14; 2. Kodrič 36,74; 3. Vagner 37,64 (obe Tržič) itd. planinci: 1. Polajnar 45,42; 2. Primožič 47,15; 3. Nadišar 50,22 (vsi Tržič) članice AO: 1. Skrlep (Kamnik) 49,86; 2. Knafelj (Železniki) 51,82; 3. Žirovnik (Medi vode) 51,92 člani AO: 1. Manfreda (LJ-Matica) 51,26; 2. Rozman (Tržič) 51,56; 3. Jamnik (Kranj) 51,59 Ekipno: pionirji: ŠŠD Polet — planinska sekcija; planinke: Tržič; planicni: Tržič; AO: Kranj. V koledarski zimi 1975/76 je 22 članov alpinističnega odseka opravilo skupaj 132 pristopov na vrhove nad 2000 metrov, 28 smeri tretje stopnje, 5 smeri četrte stopnje in 4 smeri pete stopnje ter skupaj 20 turnih smukov. Prvenstvene smeri so plezali: desno smer v severno zapadni steni S torzija (ocena V) Mitja Perko in Vili Vogelnik, dve prvenstveni smeri v severni steni Velikega Vrha z oceno štiri in pet plus pa Filip Bence, Borut Bergant, Marjan Gros in naveza Slavko Frantar — Iztok Toma-zin. Naveza Iztok Tomazin — Slavko Frantar — Janez Grohar pa je preplezala tudi Hornovo amer v severni steni Jalovca. Ostale akcije alpinističnega odseka: na Zelenici so izvedli dvodnevni zimski plezalni tečaj za člane in pripravnike, veleslalom za Jančev memorial, Kramarjev smuk, vsak teden pa še vedno teče lola za nove pripravnike. Poleg tega potekajo tudi priprave za prvo jugoslovansko odpravo v Karakorum v Pakistanu, ki jo bodo izvedli letos skupaj z Akademskim alpinističnim odsekom iz Ljubljane ob 70-letnici PD Tržič in 40-letnlci AO Tržič. V Tržiču je bil na sporedu redni mesečni >rzoturnir četrtokategornikov in brezkategor-likov. Nastopilo je 12 šahistov. Po zanimivih jorbah je prvo mesto osvojil Lovro Debeljak, ki je zbral 9,5 točke, od drugega do četrtega mesta so se uvrstili Simona in Dušan Boštar ter Jazbec z 8 točkami, peti je bil Jože Loc 7, šesti Pavel Debeljak itd. Tu pa je bilo tudi pionirsko občinsko šahovsko prvenstvo. Zbralo se je 11 mladih šahistov in šahistk. Najmlajši udeleženec je bil Jerebic z devetimi leti. Vrstni red: 1. Simona Borštnar 10,5; 2.-3. Plantan in Jože Loc; 4. Dušan Borštnar; 5. Jerebic itd. J. Kikel Lesnina Ljubljana — poslovalnica Les na Primskovem pri Kranju Društvo upokojencev Vedno dobro založeni v novih pogojih dela Z veliko izbiro lesa, lesnih izdelkov in gradbenega materiala v edini tovrstni poslovalnici na Gorenjskem so zelo zadovoljni obrtniki in zasebni graditelji Leto dni je minilo, ko je Lesnina Ljubljana v komunalni coni na Primskovem pri Kranju odprla poslovalnico z imenom Les. To je edina tovrstna poslovalnica oziroma trgovina na Gorenjskem, v kateri je mogoče dobiti les, lesne izdelke in gradbeni material, ali drugače povedano domala vse, kar danes potrebujejo obrtniki lesnih strok in zasebni graditelji stanovanjskih hiš ter drugih objektov. Direktor poslovalnice Rok Gaš-peršič po prvem letu poslovanja pravi: »Za takšno poslovalnico v . Kranju smo se odločili, ker gorenjski obrtniki in graditelji stanovanjskih hiš niso imeli tovrstne prodajalne in so bili pri nakupu različnega gradbenega materiala, lesa in lesnih izdelkov v glavnem vezani na različne trgovine, razdrobljene po domala vsej Sloveniji. Čeprav na začetku poslovanja še nismo vedeli, kakšen prodajni program bo najbolj ustrezal in čemu dati prednost, smo se vseeno odločili za gradbeni material in za les oziroma lesne izdelke. Zato smo se takoj založili s cementom, opeko, kritinami, železom, stavbnim pohištvom, raznimi polizdelki in z materialom za obrtnike lesnih strok.« Izkazalo se je, da niso pogrešili. Zanimanje in popraševanje je iz dneva v dan naraščalo. Tako imajo danes stalno na zalogi stavbno pohištvo raznih izvedb in programov iz šestih priznanih tovarn. Velika je tudi izbira razne opeke in kritin in vedno so dobro založeni s cementom, železom, apnom in drugim gradbenim materialom. Posebno dobro so založeni tudi z izdelki, ki jih lahko vsak, vsaj malo vešč graditelj, sam ugradi v stanovanje. To so na primer različne zidne in stropne obloge. Za primer povejmo, da imajo vedno na zalogi prek 20 različnih oblog. Zanimanje zanje pa je izredno veliko, saj so jih v enem letu prodali okrog 20.000 kvadratnih metrov. V to poslovalnico pa vse bolj pogosto zahajajo tudi obrtniki lesnih strok. Tudi tovsstni izbor materiala in izdelkov je že bogat, nameravajo pa ga še izpopolniti. Zato bodo med vsemi gorenjskimi obrtniki, vključo s tistimi v Kamniku in Domžalah, v kratkem naredili anketo. S pomočjo le-te bodo skušali ugotoviti, s kakšnimi izdelki in materialom naj bi bili v prihodnje še posebej založeni. Da pa so obrtniki lesnih strok z izbiro lesa, lesnih izdelkov, z založe-nostjo in ponudbo, skratka s poslovalnico Lesnine na Primskovem že zdaj zelo zadovoljni, nam je pokazala tudi kratka anketa. ^Hteir Kavčič, mizar, Sitarska p< — Stražišče pri Kranju: • -vesenice, 29. marca — V prostorih restavracije Kazina se je sestal izvršni odbor društva invalidov Jesenice. Pregledali so sklepe zadnje seje in njihovo uresničevanje. Potem pa so razpravljali o slavnostni akademiji v počastitev mednarodnega dneva invalidov. Prireditev bo lO.aprila v domu Svobode na Javorniku pod pokroviteljstvom občinskega sindikalnega sveta. Sprejeli so tudi akcijski program dela za letos. — Foto: J. Mrovlje Gamsje garje se širijo Konec januarja smo v Glasu obja-i vili daljši zapis o pojavu gamsjih garij v revirju Lovske družine Kranjska gora in Dovje. Takrat smo zapisali, da ta nevarna bolezen lahko zdesetka najmanj 15.000 gamsov v Sloveniji. Zato so ob samem začetku oziroma pojavu garij, za katerimi lahko pogine kar do -80 odstotkov staleža, pri Lovski zvezi za Gorenjsko takoj imenovali štab za preprečevanje garij. Lovci na območju Lovske družine Kranjska gora in Dovje so se odločno lotili ukrepov. Sklenili so, da na področju kakšnih 300 hektarov v žarišču bolezni odstrelijo vse gamse. Za poostrene ukrepe pa so se dogovorili na skup-jiem sestanku tudi z avstrijskimi in italijanskimi lovci. Akcija za totalni odstrel v žariščnem področju je bila sicer učinkovita in je veliko pripomogla, da se bolezen ni hitreje razširila. Ker pa je bila letošnja zima spremenljiva in je v določenih obdobjih omogočala selitev gamsov, zadnji podatki kažejo, da se je bolezen vseeno razširila. » Do sredine februarja so na okuženem območju Lovske družine Dovje in Kranjska gora odstrelili 27 okuženih gamsov in našli štiri poginjene. Po tem pa so odstrelili še pet garjavih gamsov in našli devet poginjenih. Tako je doslej ta bolezen terjala že 45 gamsov. Razen tega pa se je iz žarišča na območju Belce razširila na področje nad Podkužami in naprej proti jugozahodu oziroma proti meji Triglavskega nacionalnega parka, kjer je gojitveno lovišče Zavoda za gojitev divjadi. V zadnjem času lovci v zgornji savski dolini niso opazili bistvenih sprememb, zanesljivo pa vedo (iz prejšnjih akcij), da so v revirjih še garjavi gamsi. Bolezen torej še ni zatrta. Ker pa bodo koze kmalu po-vrgle mladiče, so sklenili, da za nekaj časa lovišč ne bodo vznemirjali. Odstreljevali bodo le tiste gamse, ki bodo kazali zanesljive znake bolezni. Preventivnih ukrepov pa so se lotili tudi v gojitvenem lovišču v Triglavskem nacionalnem parku. Opravljenih je bilo več poskusnih odstrelov, vendar po podatkih Lovske zveze za Gorenjsko med odstre-ljenimi ni bilo nobenega okuženega gamsa. r • 1" f ■ J ? » A. Žalar »Delam samo pohištvo oziroma elemente po naročilu za dnevne sobe. kuhinje, predsobe in podobno. Dokler še ni imela Lesnina prodajalne na Primskovem, sem moral različne materiale iskati v Ljubljani in drugje. Nič kolikokrat je bilo treba zastonj po kakšno stvar in tako sem že samo z vožnjo in prevozom blaga izgubil veliko časa. Zdaj dobim na Primskovem skoraj vse. Imajo na primer vezane plošče, panel plošče, iverke in še vrsto drugih surovin za mizarje. Će pa se zgodi, da kakšne stvari nimajo, jo že v nekaj dneh naročijo. Skratka, s prodajalno na Primskovem sem zelo zadovoljen.« Alojz Ovsenik, stavbno pohištvo, Jezerska cesta 108 c — Gorenje pri Kranju: »Izdelujem v glavnem okna in vrata oziroma stavbno pohištvo iz lesa iglavcev kot so smreka, bor, macesen. Pa tudi eksotične lesove uporabljam. S tem so v Lesnini na Primskovem dobro založeni. Lahko rečem, da imajo prav vse, kar nekdo potrebuje za gradnjo hiše ali za obnovo in poznam že precej obrtnikov, ki zdaj kupujejo samo v tej poslovalnici. Včasih sem tudi jaz kupoval v Ljubljani in drugih krajih Slovenije. Bilo je od rok in nikdar nisi bil povsem gotov, ali boš dobil, kar potrebuješ ali ne. Odkar ima Lesnina poslovalnico na Primskovem, nimam več takšnih težav. Če trenutno česa nimajo, že čez nekaj dni dobim. Zelo sem zadovoljen in mislim, da se je s to poslovalnico zelo obogatila založenost, ponudba in tudi konkurenčnost z lesom, lesnimi izdelki in gradbenimi materiali na Gorenjskem. Dodam naj še, da precej tudi sam delam za Lesnino in za Komunalno obrtno gradbeno podjetje Kranj.« Jože Podjed, pohištveno mizarstvo, Britof 116: »Lesninina trgovina na Primskovem je bila za kranjsko občino in celotno Gorenjsko zelo potrebna in dobrodošla. Obrt imam že več kot 20 let in zaposlenih tudi nekaj delavcev. Delamo opremo za spalnice, dnevne sobe, kuhinje, predsobe, trgovsko in hotelsko opremo. Pravkar delamo opremo za upravno stavbo Universale Jesenice, prej pa smo delali opremo za hotele v Kranjski gori, za Ziviline trgovine in druge. Poslovno pa sodelujem tudi s podjetjem Alprem Kamnik. Pri vseh teh delih nas podobno kot družbena obrtna in druga podjetja vežejo pogodbeni roki. To pa je včasih težko, posebno če ni materiala. Včasih sem nabavljal po celi Sloveniji, zdaj pa že veliko pri Lesnini na Primskovem. Dobro so založeni in trudijo se, da bi bili še bolje. To pa jim tudi uspeva. Novi zakon o društvih je tudi društvom upokojencev na območju občine Kranj dal novo vsebino dela, povečal zahtevnost organizacije dela in povečal odgovornost do članstva. Do decembra lani je bilo na območju Slovenije samo eno dru-' štvo, in sicer Drušvo upokojencev SR Slovenije, vse ostale organizacije upokojencev pa so bile podružnice tega društva. Na območju občine Kranj so bile naslednje podružnice, ki imajo sedaj status društva: društvo upokojencev Kranj s 4000 člani, DU Žabnica z 288 člani, DU Naklo s 403 člani, DU Preddvor z 220 člani, DU Cerklje z 210 člani, DU Šenčur s 380 člani in DU Predoslje z 207 člani. Število članstva se seveda spreminja; na območju občine Kranj je bilo 1. januarja letos včlanjenih v društva upokojencev 7578 članov ali 75 odstotkov vseh upokojencev. Vse doslej je bila v veljavi vertikalna povezava članstva: zdaj pa se na vsakih 2000 članov voli po en delegat v republiško zvezo društev. Ta je na željo vseh društev obdržala sklad vzajemni omoči, v katerega plačujejo p. stovoljno člani društva. Društva so imela ustanovne občne zbore proti koncu preteklega leta. Na občnih zborih je bilo treba po zakonu določiti dejavnost društva, sprejeti program, sedež društva in drugo, vse kar je potrebno za registracijo društva. Sedaj dela vsako društvo samostojno v skladu s sprejetimi in potrjenimi pravili, finančno in materialno posluje po obstoječih predpisih in dela v skladu z ustavo ter ureditvijo SR Slovenije in SFRJ. Na občnih zborih so vsa društva razpravljala o potrebnosti občinske zveze društev. Enotno so se odločila, da ta ni potrebna: zamenjala jo bo predvsem zaradi finančnih težav koordinacijska seja predsednikov in tajnikov društev v občini. Prva koordinacijska seja v letošnjem letu je že bila, na njej pa so se zavzeli za enotno politiko. Vsako društvo je povezano tudi s krajevno skupnostjo in krajevnimi družbenopolitičnimi organizacijami, Društvo upokojencev Kranj pa še z občinskimi družbenopolitičnimi organizacijami. Društva so se dogovorila, da bodo koordinacijske seje v Kranju na sedežu kranjskega društva, ki so ga izbrali tudi za pobudnika raznih dogovorov med društvi. Rudi Uršič Novinar Medla skrb, neznaten polet Vztrajni in utrudljivi, iz leta v leto ponavljajoči se boj za obstoj se je s popolnoma enakimi elementi začenjal tudi letos. Njegovi prvi, a še kako zanesljivi znanilci so bile nenadne, ostro kritične, a žal še kako tradicionalno enkratne analize našega dela. Potem smo nezmotljivo zaslutili, da smo ponovno v tistih klavrnih trenutkih, ko si kot delavec v družbeni dejavnosti slabotne volje in meglenih ciljev. Dokaj boleča izkustva minulih let ti hrome polet, nenadna živa skrb za tvoj korak te včasih podzavestno zbeganega peha v manevre sem in tja; nasedaš ali se celo pustiš manipulirati; analiziraš svoje delo skozi prizmo drugih, preveč si dovzeten za osamljeno nesramna mnenja, da si jalov, malodane v breme, da si neustvarjalni propagandist, zgolj kramljač, površni zapisovalec ali objektivistični registrator dogodkov. In kot tak, oh, kako daleč od družbeno angažiranega novinarja današnjih dni, saj ti je smelost tabu, prodornost vizija, uspehi naključni. Tako ti je, da bi vse skupaj pustil in šel. Pa ne s popotno palico po svetu ... Skorajda melanholična, na-vsak način pa na moč prizadeta občutja, ki jih poraja lastna vloga delavca v lastni organizaciji, so neogiben odsev žal še ne preživele materialne odvisnosti, ki prinaša s seboj posledice stoterih oblik. In za samega delavca je najbolj destimulativna prav tista, ki se izoblikuje v bolečem spdznanju, da konec koncev sploh nisi priznan, še manj cenjen, da je pravzaprav čisto vseeno, kako delaš, saj boš itak po posplošenem mnenju ovrednoten kot puščoben zapisovalec časa in že stoprvič ti bodo rekli, da je tvoj vzgon kaj klavrn in onemogel. In vendar tvoj vzgon ni tako onemogel kot se zdi: devetdeset odstotkov sredstev si ustvariš sam s stotero škodljivimi odrekanji. Škodljivimi zato, ker družbena angažiranost resnično peša, saj jo zavira nujna soudeležba novinarja pri razreševanju materialnih razmer, obupno stalno prisotna skrb za lastno socialno varnost, nenehna borba za korak ali dva nadaljnjega razvoja, zagrizeno iskanje tistih poti, ki naj bi te ob koncu leta pripeljale vsaj na rob rentabilnosti. V organizaciji z vsemi dajatvami in nobenimi olajšavami ni časa za tehtno vsebinsko poglobitev v svoje osnovno delo, kaj šele za dodatno izobraževanje, več ali manj si prej ali slej pokoplješ vsake iluzije in se moraš zavestno podati v stvarnost nujno drugačnega dela. Čeprav pravzaprav še vedno le životariš ... Za nadaljnjih deset odstotkov denarja, nujnega deleža za vsaj življenjski minimum, prihajaš s svojimi rezultati dela in programi in analizami v proračune, ki se hoči očeš vedno oklesJ in spet si na pol poti, da oh tem enostavno odm, liš vse t' to, kar ia premeteno skrivati v proračunski 8ibi. Ne vendarle povsod, pon pa te vendarle potisnejo v ponižujočo vlogo prosjaka za Iružjbena sredstva in potem ti tudi takole postrežejo s svojo proračuna »emostjo: če ob polletju ugotovimo, da svojega programa niste izp^ t m ustavimo dotacije. Kdo, za vse na svetu, nas po vsem tem vrei in kako nas ocenjuje? Nas, ki moramo dopustiti, da še tako akti n članek obleži, kajti reklamnemu oglasu se ne smemo odreči, sicer lahko ob koncu leta kar zapremo; nas, ki pišemo in pišemo in nimamo časa za zares tehten premislek in si ne moremo privoščiti novih delovnih moči, ki bi nadomestile odsotnost; nas, ki smo zanimivi za kritični pretres zgolj našega dela in ne tudi pogojev našega dela že po praksi večinoma le tedaj, ko prosimo za nekaj, kar nam pripada? Nas, ki smo organizacija kot vsaka druga, brez olajšav, ki bi dale.čutiti, da zavzemamo v družbeni dejavnosti posebno mesto? Dovolimo si jasno in odkrito misliti in razglasiti, da imajo pravico do vrednotenja in kritičnega pogleda zgolj in le samo tisti, ki smo jim namenjeni in ki jih imenujemo širša družbena skupnost. Nik^ršne užaljenosti ne pestujemo in nikdar nismo pred nobeno umestno kritiko zapirali vrat in tudi samokritičnost lastnega dela je dnevno prisotna, zato bi si želeli bolj objektivne presoje, če moramo že na sistemsko rešitev našega problema še čakati. In rešitev se načrtuje najprej v inventuri miselnosti, da je denar, namenjen nam ali nam podobnim, enostavno odtujen,.ko nam dajo vedeti, da smo zaradi resničnega družbenega interesa za pisalno mizo ali na terenu, rešeni dodatnih obremenitev in životarjenja, ki nujno slabi osnovno dejavnost. Ko krenemo v ustavno zagotovljeni dohodkovni krog in v bolj poštenem delegatskem odločanju začutimo, da smo potrebni in zaželeni, osvobojeni dnevnega pehanja za kruhom in ohrabreni tudi z družbeno konstruktivno kritiko našega dela, tedaj bomo lahko zmogli zares na široko odpreti vrata mnenjem, predlogom in stališčem delovnih ljudi. Životarjenje ne daje možnosti za polet in čvrsto dejavnost, Še tako zagnani napori prej ali slej zbledijo, volja slabi. Vemo, kam nas vodi pot in zadovoljivo bi zmogli po njej hoditi, če se ne bi morali ustavljati ob dnevnih nepremagljivih preprekah. Le, če se rešimo zavirajočih finančnih spon, se bodo v rezultatih dela izraziteje kazala naša prizadevanja za samoupravno socialistično vsebino naše programske usmeritve. D. Sedej