! Vse je zdravo! Kokošjerejec Joseph La-velle v Solon, 0., poroča, da je eno njegovih koko-dajsk obiskala teta štorklja in jo obdarila z jajcem, kakršnega še ljudje niso videli v tej krajih, Jajce tehta skoro šest unč ter meri v dolžini tri in pol palca. Farmar pravi, da bo shranil jajčno lupino za spomin. Poroča tudi, da se "mati in dete" prav dobro počutita in da je "vse zdravo." Šunka in prašičeva pečenka bosta zopet dani v racioniranje Washington.—Vladna živilska administracija je naročila uradu za kontrolo cen, naj dene zopet pod racioniranje šunko in pork loin (zareberna pečenka). Istočasno bo pa vzeto iz racioniranja slabše vrste meso za steaks in beef roast. Od prašičevega mesa bosta postavljena torej pod racioniranje samo šunka in pork loin, ostala svinjina bo pa še nadalje brez racioniranja. Odredba bo stopila v veljavo s 1. avgustom. Koliko pointov bo treba dati za to meso,, še ni znano. Steaki in beef roast kvalitete "A" in "AA" bodo še naprej v racioniranju. Odstavljen je kot vrhovni poveljnik armade, če bo ostal še naprej kot ministrski predsednik in vojni minister, pa ob tem času se ni znano. Prvi ameriški general je padel na bojišču Normandija. — Brigadni general Don F. Pratt, doma iz Brookfield, Mont., je prvi ameriški general, ki je bil ubit v Normandiji. Tako poročajo iz glavnega stana zaveznikov. General je bil star šele 52 let in je bil p r i d e 1 j e n 101. diviziji. Vozil se je v jadralniku, katerega je vodil polkovnik Mike Murphy. Jadralnik je pristal na tleh v temi in zadel v drevo. General Pratt je bil ha mestu ubit. -o- ZA PSA NI TREBA PLAČATI JERPERG New York. — Hjalmar Han-seno se je pritožil na urad za kontrolo cen, |da mu njegov hišni gospodar računa en dolar na teden za psa. Gospodar mu mora povrniti $11, ki jih je dozdaj plačal, tako je odločil sodnik. KAM VSE GREDO ELEKTRIČNE ŽARNICE Vsak bombnik mora imeti 100 električnih žarnic, vsako bojno letalo 50; tank jih ima 27, bojna ladja 30,000, podmornic? pa 800. Ena oklepna divizija porabi 60,000 žarnic, ali kolikoi jih porabi mesto z 25,000 prebivalci vse leto. -(j--- Kdor proda avto, mora vrniti kupone Washington.—-Urad za kontrolo cen je določil, da mora oni, ki proda avto, vrniti preostale gazolinske kupone odboru za racioniranje. Ta mu da potrdilo in to potrdilo potem izroči kupcu. Pošljite vojakom lepe | slovenske razglednice j j za spomin j Dobite jih v našem uradu in sicer 30 pisem s kuvertami in 12 razglednic, vse za samo $1.00., Fantje bodo gotovo veseli, če jim' boste voščili praznike v pismu ali na razglednici, na katerih je naslikana slovenska narodna noša in lepe cvetke. Pisma in razglednice je založila Slovenska ženska zveza. London. — General Montgomery, vrhovni poveljnik zavezniških čet v Franciji, je izjavil, da vse kaže na poraz na-cijev še letos. Govoril je po radiu iz Normandije, kjer je ponovil svoje besede, ki jih je govoril svojim častnikom pred večerom inva- Zadušnica V četrtek ob 7:30 bo darovana v cerkvi Marije Vnebovzete maša za pokojnega Johna Kocin. Kupujmo vojne BONDE in ZNAMKE AMEraSKflflloOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN ^ , SLOVENIAN MOKNINu IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME DAILY NEWSPAPEK CLEVELAND 3, O., WEDNESDAY MORNING, JULY 19, 1944 L£TO XLVII — VOL. XLVH (0. 167 amerikanci so zasedli % l0; naciil razbiti uh0dn0 0d caena Normandija, 18. jul. — Ameriška pehota se je vso silo gia na nemško obrambno linijo pri važnem St. Lo, jo pre-a na dveh mestih in zasedla mesto samo. Istočasno so pa »gJeške in kanadske čete strile nemško obrambno linijo 12novzhodno od Caena ter si odprle pot proti Parizu. j Ameriška pehota, ki si ji priborila vhod v St. Lo,je po-^Nemce do dve milji nazaj. ' j raznih naselbin L\Aliquippa, Pa. — John JpT m1-, član društva 122 k Y Je bil 11. maja ,ubit, ko je ;] ^ leteča trdnjava, na kateri r Uf kot topničar, sestreljeni 07,Liegem, Belgija. Star je C1 let- )«e on Air, pa. __ j0hn Kušar, |S ??®anik društva 254 SNPJ, 'nI °bveščen od vojnega de- 4 j ?a' da je bil njegov sin Ida Kušar ml. ranjen pr-|a n lnvaziJe v Franciji. Na-oli 86 V bolnišnici nekje v An- |l)eh0ln\ Minn- - Družina g|v . je dobila telegram A departmenta, da je 9lv i rl Deyak Padel v bit" ikiv!aneiji sredi junij'a- Pri Jjj. n Je bil od leta 1942 in je 4 st? pada,nib četah. Zapu-s J l.Se' brata Pri vojakih in ^ ' v Milwaukeeju. 1( I -o- Nov grob V^5^ in Mary Zalo- tlkto llm1 sinč:;k William, star > im V- Materino dekli-K'oo]'le bil° ^adnik iz 1222 Jerto Zapušča brata * n m Fredricka. Pogreb bo :VrP°ldne ob eni iz Zakraj-Ro^apogrebnega zavoda. Na-' 1Je Prizadetim staršem. General Montgomery je danes zjutraj ukazal splošno ofenzivo, pognal svoje čete čez reko Orne ter od tam preko ravnine južno-1 vzhodno od Caena. Teren je zelo pripraven za tanke in poljsko topništvo in tega je poslal Montgomery dovolj v ofenzivo. V St. Lo, ki je zdaj v ameri-1 ških rokah, so imeli Nemci središče svoje obrambne linije v Normandiji, ker se tukaj križajo vse važne ceste na vse kraje Normandije, kot špice pri kolesu. Amerikanci so oblegali in na-skakovali to nemško trdnjavo osem dni. Ko so danes vdrli v trdnjavo, jih je pozdravila toča krogel iz nemških strojnic, ki so jih imeli Nemci razpostavljene po hišah. Toda to je bila le zadnja straža nemške garnizije, s katero so Amerikanci kmalu opravili. I Tekom prejšnje noči so Nemci izvedli protinapad ter porinili. Amerikance nekoliko nazaj. Toda zjutraj so ameriški fantje zopet naskočili in Nemci navala niso mogli vzdržati ter so se umaknili iz mesta. Mnogo Nemcev je bilo zajetih, ker niso vedeli za ukaz na umik. , Slabo vreme se je končno umaknilo soncu in tedaj je Montgomery pognal svoje tanke na Nemce, ičiez planjavo se je dvignil prah, ki je kazal, kje vrtajo tanki v sovražno črto. j Naši fantje-vojaki V SLU2BI ZA SVOBODO IN DOMOVINO južnega Pacifika nam piše . *jui m°nd F- Medves, ki : Ike n redn° Prejemanje Ame- j iel *H°movine ^ kako da jo K aL ay pravi- da £a Je Vntr 'riŠke Dom°vine na-da, k rma» Ogrinc iz Cleve-ai l mu J'e postregel s prati so kimi klobasami, ka- I starši od d°- 8ešla • vsa srečna, ko s.ta lift CUV11 Se razSovrajala o le-•ave /eandu- Ray naroča po-^cemS!m PrU'ateljem in f^tice in pismau ^^ V Ys^i* * e. je ^ancbar lz 10302 Prince ) IW clla sobbtno Ameri- h. sinu na naslov: :ti0n t! anchar, 35843578 ckleyS" BNSC 614th Ft. y Colorado. >h Garl Se Je °Slasil Pfc. Jo-''UB9 vr S' sin Frank Garvasa Vedno zT°0d Rd- da ie ^ videia t ln omenja, da sta fi, dasi Z-7enaršičevim Josi" /oriti" \lSta imela časa dosti *;ejet2dr edavno je bil Joe Dri JnsiTni ameriškimi vo- poseli" Piju' ki ^ vsa-Segel v roke, dal iter jj venec in svojo sli-Podeii! ° zakljnčku avdijen-jp 1pPo hlagoslov. Bilo je »Ivalit/ f,avi Joe- želi se tudi J/\ ' Mladinskim organiza- cijam pri sv. Vidu za prejeto pošiljko. Oče mu je zdaj naročil; sobotno Ameriško Domovino, da1 bo vedel, kako se nam godi v sta-1, rem Clevelandu. H« M M Mr. in Mrs. Frank Christy iz 15717 Holmes Ave. sta naročila sobotno Ameriško Domovino sinu Rayu S l/C, ki služi pri mornarici nekje na Atlantiku, n M n Mrs. Katarina Turk iz 20440 Fuller Ave., Euclid, O. je naročila sobotno Ameriško Domovino sinu Robertu L. Bruno, ki služi pri divizijski godbi nekje onstran Atlantika. Korporal John Novosel se je vrnil na dopust iz daljnega Pacifika. Doma bo ostal 20 dni in sicer prebiva na 15618 Holmes Ave. m n n Na dopust je prišel topničar T/4 Frank Paulin, sin Mr. in Mrs. Frank Paulin, ki vodi znano gazolinsko postajo na St. Clair Ave. in 61. cesta. Frank je zdaj v službi v Fort Sili, Oklahoma. V armadi je že 20 mesecev, kot tudi njegov brat Al, s katerim sta bila potrjena ■ in vzeta k vojakom na isti dan ■ in se od tistega časa še nista vi-: dela. Te dni pride na dopust za i par dni najbrže tudi brat Al iz - Kentucky. Razstrelba v Kaliforniji je bila strašna I Port Chicago, Kalifornija. — V tu-Ikaj-šnjem pristanišču se je prigodila v pondeljek zvečer strašna nesreča, ki je zahtevala več kot 350 smrtnih žrtev in do 1,000 ranjenih, ko je eksplodirala municija na dveh ladjah. Koliko smrtnih žrtev je bilo, se še nekaj časa ne bo moglo dognati. Dozdaj računajo, da je bilo izgubljenega od 200 do 250 mornariškega osobja in do 130 civilne posadke na obeh ladjah. Obe ladji je razstrelba raztrgala na drobne kosce in ni o njih nobenega sledu. Bili sta to tovorni ladji Quinault in Bryan. Računajo, da je bilo ubitih na pomolu do 250 mornariškega osobja, ki je nakladalo municijo. Ostale žrtve so med civilno posadko na obeh ladjah. Kaj se je zg,odilo s topničarsko posadko na obeh ladjah, še ni znano. Skoro vsaka hiša v tem pristaniškem mestecu, Port Chicago, ki je štelo 1,500 duš, je porušena od razstrelbe. Zračni pritisk od eksplozije so čutili ljudje 50 milj daleč. Škoda na izgubljenih in poškodovanih ladjah, na municiji in drugi lastnini bo šla v milijone. Naj prvo je nastala razstrelba na ladji Bryan in sicer ob 10:19 v pondeljek zvečer. Ladjo je dobesedno razneslo. Trenutek zatem je nastala razstrelba na drugi ladji. Dve manjši ladji, last obrežne straže, sta se po-greznili v bližini. Razstrelba je uničila v mestecu vse telefonske in električne žice. Nastala je tema, iz katere se je slišalo obupne klice ranjencev. Potem je pa na več krajih izbruhnil požar. Iz bližnjih krajev so takoj hiteli na pomoč, vojaštvo, mornarica, obrežna straža in Rdeči križ. Mornarica je takoj zagradila okolico na vodi s stražo, ker plava po morju municija. Iz San Francisca so takoj poslali dva polka pehote, ki straži kraj. Iz mesta so poslali takoj vse civilno prebivalstvo. Tajna policija je šla na delo, da poišče vzroke razstrelbe. Kako bo mogla v tem razdejanju kaj pronajti, je vprašanje. Mnogo ubitih mornarjev je stanovalo v barakah v bližini. Kakih 150 do 200 mornarjev je pa nalagalo municijo na ladje, ki so večinoma vsi ubiti. V Martinezu, 10 milj proč, je razstrelba strla vsako šipo na oknih. Na pomolih sta bila takrat dve diviziji zamorskih mornarjev, ki so pomagali pri nalaganju municije. Obe diviziji sta šteli kakih 400 mož. Dozdaj sta znana od vseh teh samo dva živa mornarja. Ljudje pravijo, da so v prvem trenutku mislili, da so izvedli Japonci zračni napad na mesto. Drugi so pa zopet mislili, da je bil potres. • Nek mornar, ki je bil ob času razstrelbe v svoji baraki, je pripovedoval, kako se je nenadoma vse streslo, neka sila je dvignila barako v zrak, takoj zatem se je pa poslopje sesulo in jih pokopalo. Od civilistov jih je bilo največ ranje-njenih od zdrobljenih šip ter delov hiš, ki jih je nosilo po zraku kot perje. Wallace hiti osebno v Chicago, da se bori za nominacijo Chicago. — Ko je predsednik Roosevelt le mimogrede omenil, da bi on volil, če bi bil delegat, za Wallacea kot podpredsednika, je s tem odprl pot drugim kandidatom k akciji. Pristaši Wallacea so mu takoj telefonirali, da mora priti osebno v Chicago, da bo vodil boj za nominacijo, drugače bo vse izgubljeno. Wallace je izjavil, da bo v sredo v Chicagu. Glavni boj za nominacijo Wallacea vodi Philip Murray, predsednik CIO. Najbolj resna nasprotnika za podpredsedniško mesto sta še vedno direktor Byrnes in pa senator Bark-ley. -o- Veliki štirje bodo začeli z razgovori glede svetovnega miru Washington.—V teku prihodnjih treh tednov se bodo sestali v Washingtonu zastopniki Rusije, Anglije, Kitajske in Zed. držav, ki bodo začeli z raz-motrivanjem glede nove svetovne organizacije, ki bo podlaga stalnega svetovnega miru. Ameriška vlada ima pripravljen načrt, ki ga bo predložila ob tej priliki. Tudi Rusija in Anglija bosta najbrže prišli s svojimi načrti. -o- Do 1,000 beguncev je na potu v U. S. Neapelj.—Več kot 1,000 beguncev, največ Židov, zbranih iz 16 evropskih držav, je na potu v Zed. države. Nastanili jih bodo v taborišču Fort Ontario v državi New York do konca vojne. V AVSTRALIJI JE NAŠEL STARO MATER Easton, Pa. — Pfc. Louis Baukrot je pisal domov iz Avstralije, da je tam našel pri najboljšem zdravju svojo staro mater, ki ima že 103 leta. --o- Na obisku iz N. Y. Mrs. Terezija Skrabe in Mrs. Ivana Zaman, sta prišli iz Ridgewooda, N. Y. na obisk k družini Mrs. Genovefi Zupan, 14025 Hale Ave. ter k družicam Mrs. Schmuck in Lawrence Bandi. Tukaj bosta ostali , 10 dni. Doma sta iz Zatične in sicer je prva Grabnar jeva iz Za-. tične, druga pa Golobova iz Tu-t'njic pri Kamniku. Rojaki in znanci so prošeni, da ju obiščejo, ker ne vesta za naslove vseh. JAPONCI TUPLJEJO ZA MIR, TRDIJO POROČILA Rim. — Iz diplomatskih krogov se zatrjuje, da je bil v soboto v avdijenci pri papežu japonski poslanik Ken Harada, ki je baje zagotovil sv. Očeta, da je Japonska pripravljena za mir pod gotovimi pčgoji. Uradnega potrdila o tem ni, ker so taki razgovori s papežem zaupni, toda iz dobro informiranih krogov se zatrjuje, da je to res. V zavezniških krogih so na te vesti izjavili, da če Japonska namiguje na kako kompromisno premirje, da samo trati čas. Japonci nimajo druge izbire kot brezpogojno vdajo. -o-- Nemci imajo silen strah pred ameriškim orožjem Rim.—V Italiji uporabljajo ameriške čete protizračni top 90 mm, ki meče iz sebe krogle s strahovito silo. To orpžje je odgovor na nemški top kalibra 88 mm. Nemški ujeti vojaki pripove- 1 dujejo o terorju, ki ga povzročajo izstrelki iz tega topa med nemškimi vojaki. Kar je najbolj učinkovito in najstrašneje, pravijo nemški vojaki, je na- 3 glica, s katero priletijo krogle - med nemške čete. V tistem hi- - pu, ko zaslišijo pok, že trešči - krogla mednje. rt___ t0j0 je odstavljen New York, 18. jul. — General Hideki Tojo, glavni japonski vojni lord, je bil razrešen urada kot načelnik generalnega štaba. To je že druga drastična sprememba v japonskem poveljstvu v dveh dneh. Pred 2 dnevoma je bil imenovan mornariškim ministrom admiral Nomura. Japonski radio, ki je danes naznanjal spremembo pri generalnem štabu, ni omenil, če bo Tojo, ostal še nadalje premier in vojni minister. Načelnikom generalnega štaba je bil imenovan general Umezu, ki je bil ambasador v Mandžuriji. Japonski radio je zagovarjal ti dve spremembi kot potrebni ob tem času resnega vojnega položaja. Po radiu so čitali izjavo pre-inierja Toja, ki je trdil brez prikrivanja, da se nahaja Japonska v resni krizi. Narodu je tudi povedal o izgubi važnega otoka Saipan. Tojo, ki je bil že prej premier in vojni minister, si je v februarju pri vzel tudi mesto načelnika generalnega štaba. Sodi pa se, da je prišlo do spremembe pri načelstvu mornarice in armade vsled ogromnih izgub, ki so jih doživeli Japonci zadnji mesec od ameriške bojne sile. -o- Nemci so končno le vdieli Moskvo Moskva. — Hrepenenje nemških čet, da bi prišle v Moskvo, se jim je zdaj končno izpolnilo. Prišle so v Meskvo, kot—vojni ujetniki. Na tisoče in tisoče jih je marširalo po moskovskih ulicah, ko so jih vodili iz železniških postaj na dolgo pot v ujetniške tabore. Vsega skupaj je korakalo po moskovskih ulicah 57,000 ujetih Nemcev. -o- Lokar na konvenciji John E. Lokar, ki ima v rokah Lauschetovo kampanjo za guvernerja, je odšel včeraj v Chicago na demokratsko konvencijo. I^azaj v Cleveland se bo vr-nil šele 25. julija._ IZ BOJNE FRONTE LONDON—Iz Moskve prihaja poročilo, da so ruske armade v južni Poljski v tridnevni ' ofenzivi strle nemško obrambno linijo pred Lwowom. Nekatere ruske kolone so samo 22 milj še od tega mesta, ki je največje železniško križjšče v Evropi. Na severu drve ruske kolone proti Baltiku. PEARL HARBOR—Admiral Nimitz poroča, da ameriško bojno brpdovye iz največje bližine bruha Izstrelke na otok Guam, bivšo ameriško lastnino v centralnem Pacifiku. RIM—Ameriške čete se zgrinjajo na pristanišče Livorno od vzhoda in juga. Druge ameriške kolone so pa obšle pristanišče in so že 18 milj severno, kjer napadajo nemško linijo med Piso in Florenco. MOŽ IN ŽENA NE SMETA IGRATI KART Chicago. — Mr. in Mrs. Wach-tel sta igrala pinochle z dvema prijateljema, žena je igrala napačno karto in mož ji je prisolil zaušnico, žena je šla na sodni-jo po razporoko. Sodnik je dovolil. -o- Mr. Jelarčič zopet doma Iz Arizone se je zopet vrnil domov Anton Jelarčič, 4126 E. 95. St., znani prodajalec zemljišč. Oddih v lepi Arizoni mu je prav dobro del. Dar za kantino Mrs. Helen Mahne, 2983 E. l 33. St. je darovala $2.00 za Ca-. thedral kantino ter obenem ob- ■ novila naročnino za Ameriško ■ Domovino. Prav lepa hvala. -o- Kupujte vojne bonde! Montgomery vidi poraz nacijev še letos zije, trdeč jim, da bo Nemčija lahko poražena še letos. "Tega mnenja sem še vedno," je trdil slavni poveljnik. "Prav možno se mi zdi, da na-brišemo Nemce še letos. Stvari se razvijajo dobro. Ruske zmage na vzhodni fronti so sijajne." AMERIŠKA DOMOVINA, JULY 19, 1944 ! "AMERIŠKA DOMOVINA" KMlItlCAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMBS DEBEVEC. Editor) •117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3. Ohio. Published dally mcept Bundays and Holidays_ NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado na leto $6.50. Za Cleveland, do poŠti, celo leto $7.50 Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, do pošti. pol leta $4.00 Za Ameriko ln Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland, po poŠti detrt leta $2.25 Za Cleveland In Euclid, po raznaSalclh: celo leto $6.50. pol leta $3.50. četrt leta $2.00 _Fommem* itevllka 3 cente__ SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $8.50 per rear. Cleveland, by mall, $7.50 per je« O. S. and Canada, $3.50 lor 6 monthr. Cleveland, by mall. $4.00 lor 6 months C. 8. and Canada $2.00 for S months, Cleveland by mall $2.26 for 3 months Cleveland and Euclid by Carrier $6.60 per year: $3.50 for 6 months. $2.00 for 3 month«. Blngle copies 3 cents Entered as Second-class matter January 5th, 1909. at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1879. _ No. 167 Wed., July 19, 1944 stila Tita na cedilu, zato mu ni ostalo drugega, kot da se je, zatekel pod plašč mladega kralja Petra. Kako se pa tam; počuti, pa res ne vemo. HHk BESEDA IZ NARODA Šuštar je flikal... Da se razumemo! Kar bomo povedali danes na tem mestu o Angliji, ne povemo tfadi, ker ne želimo metati sence na to našo prvo zaveznico. Toda ne bomo povedali svojih misli, ampak bomo ponovili, kar smo nabrali iz ameriškega političnega mnenja. Samo te-le vrstice znane pesmi so zrasle na našem zelniku, katerega sedanja suša ni nič požgala: Šuštar je flikal tri noči, tri noči, da so mu zlezle vkup oči, vkup oči . .. Nehote nam je namreč prišlo na misel, da je tisti šuštar Anglija, recimo: Churchill. Ameriški politikarji nam slikajo te dni, kako je Anglija flikala grško in potem jugoslovansko edinost. Čutila je pri tem, da ima precej proste roke, vendar se je zavedala, da mora jemati velike ozire na Rusijo. V obeh deželah so pa delali komunisti največjo oviro za notranjo edinost. V obeh deželah sta naletela kralja na komunistični odpor. Anglija je pa za kralje precej vneta. V takih razmerah flikati edinost, res ni lahka stvar. Toda Anglija je pogruntala. V Grčiji vzame stvar v roke kital j v zvezi s protikomu-nističnirni elementi, komunisti se morajo pa lepo pokoriti. Znani sestanek na Libanonu je vso stvar uredil in bilo je razglašeno v svet: Grška edinost dosežena! Zdaj bo tudi v Jugoslaviji kar lepo gladko šlo. Anglija se je lotila Jugoslavije. Tu je storila narobe. Kralj vzame stvar v roko v zvezi s komunističnimi elementi, vsi drugi se morajo pa pokoriti. Zakaj tako Well, Anglija verjame, da je Stalin do vratu zaljubljen v Tita, to je eno. Drugo je to, da se bodo grški komunisti lažje pokorili, če da Anglija komunistom v Jugoslaviji precej več priznanja kot so ga dobili komunisti v Grčiji. Tako je prišlo do nove vlade v Jugoslaviji in — mirna Bosna! Bosna pa ni tako mirna kot je šuštar pričakoval, da bo. Tudi vsa Jugoslavija ne, in niti ne — Anglija! Airglija je pač flikala, kot bi imela, v rokah raztrgane čevlje ali vsaj neke človeške avtomate, ne pa živih ljudi. Komaj je razglašena nova jugoslovanska vlada. ,je prišlo poročilo da so grški komunisti odpovedali pokorščino nekomunistom. In zelo verjetno je da.bodo v kratkem jugoslovanski nekomunisti odpovedali pokorščino komunistom. Sicer je pa niti še nikoli obljubili niso kakor so baje obljubili grški komunisti. London in Šubašič sta baje brez uspeha iskala med Srbi iz Srbije kar jih je v Angliji in drugod v zunanjem svetu, da bi našla koga. ki bi bil voljan stopiti v Šubašičevo vlado. (Oba Srba v Šubašičevi vladi sta namreč "prečanska" Srba, torej ne iz prave Srbije). Čuje se, da sta dva na poti iz Srbije same, pa nihče ne ve njihovih imen. Kdo sta? Koga zastopata ali bosta zastopala? Zakaj sta ostala "neimenovana?" To je vse prav slabo znamenje za politično zmožnost Londona. Ves ameriški tisk je soglasno prepričan, da je sedanja jugoslovanska vlada vagana reč. Kako more biti nekaj stalnega, če sedem milijonov Srbov iz Srbije nima zastopnika v njej? Kakor je ponovni razcep na Grškem za Anglijo nič drugega kot poraz, tako se pričakuje, da tudi v Jugoslaviji ne bo bolje uspela. !n to ni malenkost, če vza<-memo v poštev še nekaj. London že od pomladi razglaša po italijanskem tisku v osvobojenem delu Italije, da spadajo Grška, Albanija in Jugoslavija pod njeno politično sfero, dočim je ves ostali Balkan prepuščen v politično sfero Rusije, da ga primerno uredi. Če je to res, se je Anglija s svojo flikarijo slabo obnesla. Tako dolgo je flikala sem in tja. da so ji zlezle vkup oči . . . Med tem ko seAnglija menda še vedno ziblje v prijetnem snu. da je vse "imenitno poflikala, so pa drugod oči odprte in budno pazijo. Ameriški politični krogi mislijo, da na primer Rusija ni še prepustila treh prtej imenovanih dežel na milost in nemilost Angliji. Če se bo jasno pokazal, angleški neuspeh, pravijo, bo Rusija sama spet posegla vmes. Kako bo posegla, o tem ugibajo sem in tje. Sodijo pa, da ne bo posegla vmes na tak način, kot so nam nekateri "naši" pred kakim letom dni skušali dopovedati. Zato tudi mislijo, da bo Rusija prej pridobila balkanska ljudstva zase, vključno Jugoslavijo, kot si jih bo pridobila Anglija. Poudarjajo, kako pametno Rusija ravna v Romuniji, kolikor ima zasedene. Kažejo na zbližanje med Moskvo in Vatikanom. Opozarjajo na komuniste v laški Bonomijevi vladi, kako so popustljivi in zmerni — na povelje iz Moskve. Sklicujejo se na to, da je Stalin opustil misel na to, da bi vsiljeval Poljakom vlado pod vodstvom Wande Wasilewske. Z eno besedo, uradna in neuradna Amerika se oklepa mnenja, da ima Rusija za bodočnost vse drugačne namene kot so govorili in pisali "naši" tu in "njihovi" v starem kraju. Kakih sovjetizacij na zahtevo Moskve se svet vedno manj boji. Mi pravimo — bomo videli . . . Končamo pa ta pregled s svojo mislijo, da nekim "našim" še prav malo kaže s takim ponosom podajati izjave o "popolni zmagi Tita", kot to delajo. Tito se je podal pod kraljevo marelo, kjer zdaj vedri in čaka boljšega vremena. Ampak prav brez skrbi lahko rečemo, da "vremena Kranjcem bodo se zjasnila" — Titu pa nikoli več. Moskva je pu- Slovenec piše iz Afrike Anton Gliha, 5605 Bonna Ave., Cleveland, O., je prejel iz Severne Afrike pismo sledeče vsebine: "Naj prisrčne j še se Vam zahvaljujem za poslane slovenske časopise, katere sem prejel potom Vašega sina, s katerim sva intimna prijatelja že od začetka mojega bivanja v Severni Afriki. Zelo vpliva domača slovenska beseda, ne samo name, ampak tudi na vse moje, kakor tudi na Vaše rojake. Kar nas je tukaj zbranih, vsi z istim hrepenenjem in ciljem, se prav dobro počutimo, tako materielno kot moralno. Imamo izvrstnega vodnika, zmožnega svoje naloge in tudi mi sami se trudimo, da bomo vredni njega in naše naloge. Zelo Vam bomo hvaležni, ako se tudi v bodoče spomnite na nas s pošiljkami, vsebuj očimi slovensko besedo. Rad bi tudi videl, če bi mi mogli poslati naslov od mojega strica Kidrik Franca, ki ima baje trgovino z usnjem nekje v Clevelandu. Vaš naslov mi je dal Vaš sin Sgt. William, s katerim sva se tukaj seznanila. Sprejmite od mene in vseh mojih slovenskih tovarišev Vi in vsi naši rojaki onstran Atlantika naj prisrčne j še pozdrave, Vam hvaležno vdani kaplar Štrukelj Franc -o- Dež je dobro namočil Madison, O. — Nekateri ljudje so, kot je razvidno, z vojsko od sile zadovoljni, ne glede na to, kaj se na frontah godi. Sicer vsi niso prizadeti, jih je pa veliko, ki so, pa se vendar z sedanjo prosperiteto strinjajo. Ko poslušam radio v hlevu, prileti na moja ušesa marsikaj. Med drugim sem, tudi poslušal nekega znamenitega govornika, ki je rekel, da je bilo pred vojno deset milijonov ljudi brez dela. Zato se pa menda nekateri z vojsko strinjajo, ker so zaposlili teh deset milijonov ljudi. To se reče, da je pro-speriteta, kaj ne? K sreči vse izgleda tako, da bomo ostali pri starem, to se pravi, da se znamo še vedno dobro zadolžiti. Zadnja depresija je stala davkoplačevalce 12 bilijonov dolarjev, sedanja prosperiteta jih bo pa stala n^ stotine bilijonov dolarjev. Gorje republikancu, če bi se primerilo, da bi pri jesenskih volitvah zmagal! To bi na glavi in na ramah nosil še vse večje križe kot jih je Hoover, kateremu se je svetovna kriza na rame obesila. In ker menda ni hotel davkoplačevalcev tlačiti še v večji dolg, zato se pa še danes marsikdo obregne vanj. Kar se mene tiče bi take odgovornosti že ne prevzel. Kmalu bo zopet v Chicagu konvencija in sicer demokratske stranke. Prav za prav bi je ne bilo potreba, ker bodo delegati tam samo kimali, vse drugo bo- pa že naprej narejeno. Zelo sem radoveden, če bo tudi na tej konvenciji tak cirkus, kot sem čital v nekem či-kaškem listu, da je bil, ko so zborovali republikanci. Pa če bi bil še boljši republikanec izvoljen predsednikom, podpore brezposelnim ne bi mogel dati, ker menda ne bo kje jemat. Do volitev bomo slišali na radio in čitali v časopisih še marsikaj, potem bo pa pela stara pesem, pa naj bo že Peter ali pa Pavel izvoljen. Nihče ne more dati nič iz svojega žepa. Kvečjim če bi bilo več ali manj svobode pod enim kot pod drugim. Upam, da bomo tudi od demokratske konvencije kaj čitali, kako se bodo kaj zadržali. Platforma je pa že itak narejena in bo zopet pela stara pesem: vse za narod in demokracij o . . . Menda ja! No, tisti tako zaželjeni dež smo vendarle dobili. Pravijo, da po toči zvoniti nič ne pomaga. Res je, da se je bilo na vrtu že kar od kraja vse posušilo in tudi zgodnji krompir bo menda zanič. Ampak ta dež je napravil veliko korist za grozdje, s katerim je trta tako bogato obložena. Tudi koruzi je dobro del, ki tako bujno raste, da se ji je kar za čuditi. Opomogla si bo tudi razna zelenjava kot zelje, poznejši fižol, paradižniki. Rekli so, da ni bilo dežja 18 dni. Meni se je zdela pa cela večnost. No, zdaj je pa spet vse kot v raju. Ce bi tega dežja ne bilo, bi tudi tega dopisa ne bilo. Tako sem se pa lepo spravil v svojo pisarno in ga skoval, ko so dekleta odšla in sem se jaz notri naselil. Tukaj sem lepo v miru, kjer me ni]p-če ne moti. Katero iztuhtam in jo pošljem v svet. Vmes pa prebiram časopise, kar mi jih pride pod roke. Pri tem nisem pa nič izbirčen. Nekateri pravijo, da ne čitajo tega in onega časopisa. Kako pa potem vedo, kaj. drugi pišejo, a? Pa naj za danes zadostuje, pa še drugič kaj več. Pozdrav, Frank Leskovic Iz urada tajnika podr. št. 35 JPO-SS MOŠKI! Vaše delo zdaj in po vojni že pri LEMPCO PRODUCTS Maple Heights Sledeče prispevke sem prejel pri tej podružnici za mesec junij: družina J. F. Durn $3, Mrs. Ana Goršek-Bales $2, Mary Troha $1, Mr. in Mrs. L. Schiberl $3, Mr .in Mrs. Lud-wig Ogrinc $5, članarina za društvo 53 SNPJ $12.50, Mrs. Amalija Terbižan $5, dr. št. 312 SNPJ $3, Frank in Mary Vidrich $5, Ernest Terpin $1 (izročil J. Terbižan); skupno torej prejel $43.50. Zadnja seja te podružnice je med drugim razpravljala tudi glede apela na narod za večje in boljše prispevanje v ta blag namen. Sklep je bil storjen, da se enkrat v septembru priredi obširno kampanjo. Za enkrat smo prireditev opustili, ker so časi preveč kritični za kake prireditve, namreč, ker se ne more dobiti raznih potrebščin, katere se za take prireditve potrebuje. Podružnica oziroma seja je bila mnenja, da je veliko in ogromnega dela z vsako prireditvijo in dobiček pa ni nič poseben, ker je vse tako drago. Pa so še drugi vzroki, ki govore proti. Imeli smo že več priredb v teh treh letih in izčrpali ,smo menda vse vire glede takih priredb . V preteklosti smo se vedno obračali s prošnjo na razne naše kulturne talente, da so nam priskočili na pomoč. Teh pa ne kaže vedno nadlegovati. Narod, rojaki in rojakinje bi se morali dovolj sami zavedati svoje narodne bratske dolžnosti in prispevati od časa do časa. Smatramo pa, da si lahko vsak pritrga par dolarjev mesečno, kar naj bi prispeval za reveže v stari domovini. Ce bi se zavedali v polni meri bor- be in trpljenja naših bratov in' sester v krvavi in požgani Sloveniji, bi prispevali v ta sklad pomožne akcije, tudi toliko, da bi nas magari nekaj bolelo. Vedno bi morali imeti pred očmi trpljenje-teh naših sobratov in sester v stari domovini, ki pre-nešajo trpljenje že nad tri leta. Seveda, nam vsem gre menda predobro, zato nimamo pred seboj prave človečanske zavesti. Mi sami bi menda morali preiskusiti za par mesecev, ali pa bi morali biti očividci tega trpljenja in pomanjkanja pa lakote teh ubogih trpinov, potem mogoče bi se tudi nam ameriškim Slovencem omehčala srca. Res je, da ni nihče prisiljen darovati. Vse je odvisno od vašega čutečega srca. Vsak izmed nas pa bi moral imeti v srcu nekaj tega človekoljubja, če bi se v dovolj veliki meri zavedali njih borbe in trpljenja. Med nami bi moralo biti večje zanimanje ter večkrat in v večjih vsotah bi morali prispevati. Za zgled naj bi nam bil naš slovenski rojak Peter Lustrik. Kar mi je znano sta on in njegova žena prispevala že lepe vsote za razne take blage namene in sicer za pomožno akcijo $1,000, ravno tako vsoto za Sansa, dalje za ruski relif $2,000, za ameriški Rdeči križ tudi $1,000. Torej to so že lepe številke od enega slovenskega rodoljuba. Žal, da nimamo veliko takih v svoji sredi. Smo pač ubog skromen narod ,ki nima milijonnarjev v svoji sredi. Tudi gori omenjeni ni eden med njimi, pa je kljub temu odprl svoje čuteče blago srce za te reveže v domovini in druge. Od nikogar se ne zahteva take vsote, ker bo menda edini le naš Lustrik med nami, ki je prispeval tako lepo vsoto na oltar svoje trpeče rojstne domovine. Ampak za zgled bi nam lahko bil, da bi prispeval vsak po svoji moči, kolikor pač zmore. Žal, da nima ameriška Slovenija več takih mecenov ali rodoljubov v svoji sredi. ' Kot sem že omenil, smo se torej odločili za hišno kampanjo, seveda, če bomo imeli pri tem tudi dovolj moči na razpolago, ki bodo pripravljene izvršiti to delo. Zato je dala seja nalogo tajniku, da o tem nameravanem koraku obvesti vsa tukajšna okoliška društva, katera tvorijo to podružnico in tudi druge, ki niso še pridružena, da pomagajo in sodelujejo v kampanji. Vsa društva oziroma njih tajniki so gotovo že prejeli taka apelna pisma od te podružnice. V pismih so prošnje na vas, društveniki, da se odzovete apelu in nam pomagate izvršiti to delo hišne kampanje. Potrebtfvali bomo precej moči, ki so pripravljene iti ob določenem času na delo. Pomnite, da nas vse veže narodna dolžnost, da nekaj izvršimo za svoje trpeče rojake preko oceana,tki trpe in bijejo boj za življenje in smrt. Pomnite, da je slehernega nas dolžnost, da doprinese vsak po svojih močeh svoj delež, naj bo v delu ali prispevkih. Kot sinovi in hčere malega slovenskega naroda naj si pokladamo vse te dolžnosti v svoja srca. Seveda, če ne bo dovolj vašega sodelovanja in odziva, bo morala podružnica idejo glede hišne kampanje opustiti, ker zastopniki sami, ki so včlanjeni pri tej podružnici sami ne zmoremo izvršiti tega dela. Potrebujemo pomoči. Par dni žrtvovanja ni veliko zahtevanega od vas, torej upamo, da se boste vsi zavedali dovolj svojih dolžnosti in se temu apelu odzvali. Vsak, posebno pa še ženske ste prošene, da se odzovete temu vabilu. Ako je katera pripravljena pomagati, naj se prijavi. Naj pošlje ime in naslov na spodaj podpisanega tajnika. Organizacija vam bo hvaležna, kot vam bodo gotovo tudi hvaležni vaši trpeči sobratje v stari domovini. Zgorej podano finančno poročilo za junij dovolj jasno priča, da je to za okolico, v kateri ta podružnica deluje, j ako | žalosten odziv. Vsak mesec bi j bil lahko večji. To nam tudi : lahko dovolj jasno priča našo , zavest in narodno dolžnost. Posnemaj mo druge večje narode v tem delu, ki jim ne gre tako za njih usodo, kot našemu malemu slovenskemu narodu. Ti vsi doprinašajo večje finančne požrtvovalnosti napram svojim. Sleherni Slovenec in Slovenka bi se morala zavezati, da bo prispeval svoj delež. Ali storimo to? Nekateri pač; nekateri dajo več kot svoj delež, toda je, žal, majhen odstotek. Kaj pa ostali? Koliko bi bilo dela in časa prihranjenega, ako bi se vsi odzvali in prostovoljno prispevali svoj delež, da ne bi vedno apelirali in prosili, kot to delamo zadnja tri leta. Danes bi ne smelo biti med nami nikogar, ki bi delal in iskal raznih izgovorov: da bom pomagal sam svojim, kadar pride čas za to; ali pa: saj bi dal, če bi prišel kdo iskat itd. Ne, bratje, to ni-j so izgovori, ki bi držali. Taki i izgovori, ker nimate določnega (Nadaljevanje na 3. strani). J i fi» 83 ■ MMM"'1! K yerjaf al' pa iiiimiiiuf "Kaj si nam prinesla zat, kako lepo solato ima je vprašal Tone ženo. "Kaj pokazat, oh, kaj je pripetilo, ha, ha, ha . • hotela pojasnjevati g°: nja, pa ni mogla z bese1 dan. "No, in kaj se ti je t primerilo?" sili gospodar jo boljšo polovico. "Oh, saj ni zapovedi ha, ha . . ." je bilo vse, * mogla spraviti iz sebe Jim, France in jaz s® metno držali roke proč ^ peto čakali, kaj bo iz tef! šlo. "Ali je morda s šolal narobe, da si se prišla M njo pred prag, ali pa meravaš servirati sola*' tukaj le na stopnicah? Tj daj no iz sebe, kaj je P| prav?" zahteva Tone. j "Take solate še niste \ Ameriki, vam rečem, ^ ha . . ." se smeje vsa Vjj Debevčeva mama in do<$ s če se ne motim, tudi te ste." "Oho, da bi take sol jedli, kot jo vidim tarn^E di, pa spet ne bo šlo," n tedaj besedo France, H vel ob sami solati, zla4 zraven še kaj mesa, kr"| fižola, kot predstraŽflf vsem tem pa velik krož^ ce z domačimi nudeljci'i "Pa je ne boste, če In če jo boste, se je K pili kot muhe,"- drobi ^ bevec. "Kaj imate tako hud ; bi rad vedel Jim, ki i1*1 najraje solato takratE servirane pohane piške'S late. | i' "Kaj jesih, — olje, 0 ha, ha . . ." prihaja P(< sem od kuhinjskih vi""1' "Kakšno olje?" ted*' va pojasnila hišni je pa narobe z oljem?'!, jj "Z oljem.ni nič na>'1 pak s tistim, s čemer šala solato mesto olj^ rička ti meni pomagaJjj "Zdaj mi je pa vsej že clovolj," stopi gosp1* ne pred ženo, "tok P°!i se je zgodilo s solato, f'j( vedeli, pri čem da sn1^ "Orajt, mislim, da liko pri moči, da bom 2'j ko povedala. Ko sem (lg šala solato na mizi, sih in zmešala, potenj nekaj olja in zopet potem nekoliko osoli's| pet smešala, mi je iz s®'|r i'il v nos duh po viskfjp sem mislila, da prtfC od kje drugje in nis^j tala. Toda bolj ko s«:e, mešala, bolj mi je nos duh po žganju, \ bilo že kar sitno. rej v usta par peres » j vidim, če je res,, kar vso moč pripovedovat', s res, komaj sem sol^! vzela v usta, sem j°| ven. Rečeni ti, Tone, r.,e( bila, kot bi bila celo njjr namočena. O, križaj, kako se je pa to zgod''i0( petilo? Saj sem veH|. na solato pravo laško Tedaj se ozrem p o Hi sem imela steklenih b( in jesihom. Tedaj se !tc posvetilo v glavi, stale, vranč jih vzern'Jr klenice: ena z jesih0'Ii oljem in ena z visk<>> menda tisti-le Franci tam. Barva je bila ^C sem se zmotila in s^jtl« sko zmešala. Kaj bo p< Ne kaže drugega, d*f j< kokošim." No, kaj bi rekli,/?11 sto solato z visko i®Ja kokoši hamale? Bolj If Sorodniki lahko preskrbe vojaku glasovnico Vsak krvni sorodnik lahko preskrbi glasovnico vojaku, mornarju ali ženskemu spolu, ki služi pri ameriški bojni sili, ako izpolni tozadevno ka»to. Te karte imamo v našem uradu. Pridite ter prinesite s seboj natančen vojakov ali onega nasloy, za katerega hočete preskrbeti glasovnico. Karto podpišete vi. Volivni odbor bo potem vojaku poslal glasovnico z zračno pošto ob pravem času, da bo lahko volil za vse kandidate, ki bodo na glasovnici v novembru, torej za Franka Lauscheta za guvernerja, dalje za predsednika, za okrajne uradnike itd. Toda te karte morajo biti izročene v volivnem odboru najkasneje do zadnjega julija. Glasovnico se lahko dobi za vsakega, ki bo ob času volitev v novembru star 21 let, tudi če ni še registriran. Pomnite pa, da velja gornje samo za okraj Cuyahoga. Državljani v drugih okrajih po državi, naj se pa obrnejo na svoje volivne odbore za pojasnila. Kdor pa ne more priti sam v naš urad, naj nas pokliče in mu bomo poslali karto, katero naj izpolni in nam odpošlje. Kdor bi pa hotel več takih kart zase in za svoje sosede, jih tudi lahko dobi. Za vsakega vojaka mora biti izpolnjena posebna karta. Torej če imate pet sinov pri vojakih in bi za vsakega radi preskrbeli glasovnico, morate podpisati pet kart. Važno! Glasovnice bodo dobili vsi vojaki, katerim boste s tako karto isto preskrbeli, pa naj bodo že na Novi Gvineji, v Indiji, Avstraliji, v Afriki, Italiji, v Angliji, ali pa naj so še v Ameriki. S tem boste prihranili sitnosti vojakom, da jim ne bo treba pisariti po glasovnice, obenem jim boste pa omogočili, da bodo lahko storili svojo državljansko dolžnost. Torej ne glede na to, če je registriran ali ne, samo da bo star ob času volitev 21 let, lahko voli letos, ako mu boste preskrbeli glasovnico. Stopite v naš urad, izpolnite karto, drugo bomo preskrbeli mi. g w AMERIŠKA DOMOVINA, JULY 19, 1944 S Žrtev spovedne molčečnosti Josip Spilman S. J. Rečeno, storjeno. Komaj sta otroka odmolila po jedi, zgrabi Karol za čepico in steče k peku. Najde ga, zadovoljno pušečega, v široki naslonjači, soproga njegova pa je srebala čašičo kave na zofi. Seveda, pomenkovala sta se o umoru v Ste Victoire in aretiranju župnika in oba sta bila prepričana, da je on nedolžen. Samo tega nista mogla dognati, če je policija pri aretiranju ravnala vestno ali nevestno, ali pa če vse skupaj ni samo hudobna volitvena nakana zoper klerikalce; ženi se je zdelo, da so politični nasprotniki klerikalcev sposobni vseh hudobij. Oba bi bila rada od došlega dečka zvedela kaj bolj natančnega. Karol jima je prav živahno pripovedoval, da je dobri stric gotovo nedolžen in da so jima odvedli tudi mamo, ker je, kot govorijo hudobni ljudje, stara mama prinesla včeraj od strica prav veliko svoto denarja. (Dalje prihodnjič.) -o- Pomagajte Ameriki, kupujte vojne bonde in znamke. .-o- MALI OGLASI Kupim vaš avto Plačam v gotovini za vaš avto, naj bo katerega koli izdelka ali leta. Pokličite ENdicott 9712. Oba otroka sta se nato pomirila. Julija je spretno pogrnila mizo in prinesla juho, in ko sta odmolila, sta poto-lažena obedovala. In ko je Julija iz omare prinesla še klobase, se je zdelo Karoltf, kot bi posvetilo med oblake, samo če bi bila še mati in stara mati doma. Sestrica mu prav na tanko razreže klobasico, češ da tako bolje diši. Karol pa pravi: "nareži jo še tako tanko, meni je ljubše, če so koščki bolj debeli," in kmalu bi se bila vsled tega sporekla, kot je bila pač včasih navada. Julija pa je rajši obrnila pogovor na drug predmet, ki pa je bil tako žalosten, da bi Karolu kmalu vsled strahu ostali koščki v grlu. Julija mu namreč pripoveduje, kaj so govorili ljudje in komisarji, da prideta namreč otroka najbrž v sirotišnico. Karolu kar padejo vilice iz rok in revež zakliče: "Kaj ? V sirotišnico? Nikoli!" "Toda če naju s silo vzemo, kot so čevljarjeve otroke takrat, ko jim je umrla mati?" pravi deklica. "Kar zbežal bom, v Marziljo bom šel in postal bom mornar na trojadrnici in če pridemo na kak otok, kjer so misijonarji in divjaki, bom zapustil ladij o in postal misijonar." "Saj si zato še vendar premajhen! Toda če bi te mogli rabiti na ladij i — kaj naj pa potem jaz počnem?" "Postaneš lahko nuna," pravi Karol odločno. In ko po kratkem molku zavžije še ostale koščke klobase, pristavi: "Cuj, Julija, ali bi ne bilo najboljše, če bi midva takoj zbežala, še predno naju morejo s silo odvesti v sirotišnico?" Toda Julija mu. odvrne, da mora preje počakati, če bo mati še prišla domov. Karolu pa se vsili nov načrt: šel bi rad k prijatelju peku Le Noirju in mu potožil silo: "Precej po jedi grem in videla boš, da mi' bo dal denar za pot." Opremljena soba V najem se da opremljena soba s prostim vhodom, za moškega ali žensko. Zglasite se na 1055 E. 67 St. (167) Nas vsakdanji kruh (O.V.V.) (Konec.) V srednjem veku, pa tudi pozneje se je često zgodilo, da je zmanjkalo žita in kruha. Krive so bile—vojne, povodnji, uime, pa tudi slaba prometna sredstva, roparji in—oderuhi. Kajti že takrat so znali špekulantje napraviti umetno pomanjkanje. Iz skritih zalog pa so prodajali blago za tem višje cene. Tedne in mesece je trajalo, preden je prispel voz žita iz žitorod-nih krajev v obljudena mesta, temu primrena je bila seveda tudi cena. Zato so si mogli kruha privoščiti le bogataši. Vendar so se mestne občine že tedaj pričelo ukvarjati z ureditvijo ljudske prehrane. Kako pogosto je pritiskala lakota na naše prednike, lahko čitamo v Valvazorjevih knjigah'. In tudi o tem, kako so že takrat znali med moko mešati zdrobljeno ljubje, želod, zlasti še zmlete lišaje, ki so se potem zelo napili vode. Obupno ljudstvo je marsikateremu peku in trgovcu razbilo prodajalno ter z glasnim vpitjem od občinskih mož zahtevalo odpomoči, pa ne eno, ne drugo ni nasitilo sestradanih želodcev. V tridesetletni vojni so naše dežele v stari domovini strašno trpele. Ni jih sicer zadela vojna vihra, pač pa vse njene posledice, kakor visoki davki, kmetski upori, kuga, draginja in celo lakota. Stradali so v mestih kakor na deželi. Na tisoče ljudi je pomrlo vsled pomanjkanja, mnogi pa so se pre- selili s trebuhom za kruhom. Ob veliki francoski revoluciji je bila zopet silna draginja, ki se je stopnejevala do popolnega pomanjkanja kruha. In ob Napoleonovem času! Stradala je skoro vsa Evropa, med tem pa tudi naše dežele. Nerodovitna leta so se vrstila, tako da so bile žitnice popolnoma prazne, niti za seme ni bilo zrnja pri hiši. V starih šolskih čitankah smo čitali o sinu, ki je imel svojega očeta skritega v kleti, kamor ga je hodil izpraševat za nasvet. Izkušeni starček je učil sina: "Razderi slamnato streho na hiši in vsak snop skrbno otepi, mogoče dobiš kako zrno, da ga boš vsej al." Taka stiska je bila. Moja stara mati so pripovedovali, da so morali tudi pri nas žito, ki so ga pripeljali trgovci ob tržnih dneh na prodaj, zaklepati v kašče s železnimi vrati, h Blajevim, Ozalovim in drugam, ker bi drugače razjarjena množica voz oplenila. Občinski možje niso dovoljevali, da bi se tedaj žito na naših sejmih prodajalo ljudem izven naše občine, zato je prišlo dostikrat dp srditih, življensko nevarnih spopadov. Tudi druge občine in celo Ljubljana je imela take občinske kašče za spravljanje žita. Iz lastne izkušnje vem, kako je bilo za kruh in moko med prvo svetovno vojno. Oblasti so sicer izdajale tedenske karte za nabavo moke. Toda ure in ure so ljudje stali v vrsti in čakali, da so dobili nekaj dekagra-mov na osebo za ves teden. In še to, kar so dobili, je bilo moki le malo podobno. Karkoli se je dalo zmleti-, so zmleli in prodajali za moko. Tako fižol, bob, ljubje, opeko, korenine in zelišča, olupke, storže in kar je še podobnega. O boleznih želodca je tožilo vse vprek, nekateri so zboleli vsled pomanjkanja hrane, drugi vsled nezdravih primesi. Stradali so po mestih še mnogo bolj kot po kmetih. Kdor je imel svojo zemljo, se je nasitil za silo vsaj s krompirjem, zeljem in drugimi domačimi pridelki. Hudo so bile prizadete številne družine po mestih, ki niso imele s čim kupiti živeža za svoje stradajoče otroke. Mladi fantje, ki bi bili najbolj potrebni krepke in zdrave hrane za svoj telesni razvoj, so stradali na bojnih poljanah. Še hujše pa se je godilo možem ujetnikom. Vsa smetišča so prebrskali, če bi se našlo vendarle kaj, kar bi hotelo po grlu doli. V kratkih povojnih letih pa smo bili že skoraj pozabili, kako hudo nam je bilo brez kruha, čeravno vsak dan prosimo v očenašu: "Daj nam naš vsakdanji kruh!" -o- nega davka v državi Ohio. ! Vnovčimo jih in nekaj zanje' dobimo. Dalje so tudi še drugi viri, ki se jih lahko poslužimo, kot dar mesto venca na grob prijatelju. Darujte raje za žive, trpeče brate. Cvetje je itak le za en dan, kvečjem dva, pa ga ni več. S tistimi dolarji, ki bi jih imeli dati za vence ali cvetje, bi bilo otrtih veliko solza revežem v domovini. Precej jih je že med nami, ki se tega zavedajo in tako smo dobili tudi nekaj lepih darov v t)i namen. Enkrat bo tudi zasijalo sonce svobode tistim našim trpinom. Zaenkrat imejmo pred očmi le njih trpljenje in zavest v naših srcih, kako ga jim olajšati. Kadar bo čas prišel, ki, upamo, ni več daleč, takrat bodimo pa vsaj delno pripravljeni, da jim bomo to njih trpljenje olajšali. Daj, brat, prispevaj, sestra, ki uživaš vso svobodo v ameriški deželi. Zdaj zaslužite dobro in se vam ne bo veliko poznalo, skupno bomo pa le koristili dobremu namenu. Za podružnico št. 35 JPO-SS: J. F. Durn, ta j. Je to mogoče vaša kri? — Ameriški marin, ki je bil ranjen v bojh nai Saipan otoku bo ostal pri življenju in za to se ima zahvaliti krvni plazmi. Slika nam predstavlja vojaka bolniškega oddelka, ki vbrizgava krvno plazmo ranjencu. To je mogoče ravno vaša kri, katero ste darovali na postaji Rdečega križa. LZ URADA TAJNIKA PODR. ŠT. 35 JPO-SS (Nadaljevanje z 2 strani) človekoljubja v sebi. Sleherni dar je dobrodošel. Zato prispevajte. Upamo, da se nam bo posrečilo izvršiti to hišno kampanjo in da boste prispevali vi dovolj brelz izgovorov. Pomnite, d;a odbor in društveni zastopniki, ki tvorimo to podružnico 35 JPO-SS za okrožje Waterloo Rd. ne delamo zase in tudi toliko časa nimamo na razpolago, da bi ga tratili na ta način. Delamo iz zavesti in človekoljubja do svojih sorojakov preko oceana. Uvidevamo njih trpljenje in pomnjkanje. Pri tej akciji ne sme in ne igra kake vloge politika ali mišljenje posameznika. Mi se le zavedamo, da smo Slovenci in da želimo in hočemo vsaj deloma pomagati in oteti pomanjkanja tudi slovenskemu rojaku v domovini, odkoder vsi prihajamo. Že tri leta zbiramo in kaj imamo zbranega? Slovenski Cleveland bi moral že sam izbrati tako vsoto, kot smo jo zbrali vsi skupaj ameriški Slovenci v zadnjih treh letih. Pa pravimo, da smo zavedni in kulturni, napredni! Vsa čast in priznanje tistim, kateri so že lepe vsote doprinesli skupaj, ampak žal, takih ni veliko. Ogromna večina naših ljudi je gluha za vse to. Zakaj ? Ali res nimamo v sebi humanitarnosti, človekoljubja so svojega bližnjega? Ravno tako bi bil apel na nekatera društva in druge organizacije, da prispevajo iz svojih blagajn svoj delež. Veliko društev je že to storilo, veliko jih je pa še, ki so mlačna in gledajo na to akcijo le kot na nič potrebnega. Ne pozabite tudi tega, da še vedno zbiramo znamke prodaj- MALI OGLASI Beauty Shop naprodaj Lepotilni, salon na E. 185. cesti, ki dela fino trgovino in ima dobre odjemalke, se mora prodati takoj. Lastnica odide na jug v svrho zdravja. Cena zelo nizka. Pokličite KEn-more 0176. (170) Posestvo naprodaj Proda se 7 sob hiša, 11 ak-rov zemlje, moderne udobnosti; ali pa prodamo samo 10 akrov zemlje. Nahaja se na Chardon Rd. blizu Richmond Rd. Pokličite KEnmore 5276. j_(171) Gostilna naprodaj Naprodaj je gostilna v Eu-clidu v slovenski naselbini. Kupec lahko kupi tudi 600 zabojev žganja, če hoče. Raz-kaže se samo po dogovoru. Pokličite IV 9510 ali IV 7209. ___(168)i BELO DOBIJO LATHE OPERATORJI in učenci ; INŠPEKTORJI Plača od kosa 52 ur na teden MAŠINSKI OPERATORJI in učenci PREVAŽALCI S TRUKI Plača od kosa in visoka plača od ure Ohio Pislon Co. 5340 Hamilton Ave. (171) Poceni hiša Proda se moderna hiša za 2 družini; poceni. Naslov: 1126 E. 72. St. (169) Zanesljiva kupčija Ako hočete prodati ali kupiti hišo ali zemljišče, se oglasite pri M. Tisovec 1366 Marquette Rd. EN 4936 (167) OBLAK MOVER Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega 3tarega znanca JOHN OBLAKA 1146 E. 61st St. HE 2730. ČE STE BOLNI Ako trpite na nerednosti v želodcu, jetrih, ledicah, vranci, revmi, visokem pritisku krvi, ali zastareli poškodbi, pridite k meni, da vidim, kaj morem storiti za vas. Imel sem velik uspeh v 25 letih v takih slučajih. Jaz se poslužujem stare evropske in najnovejše metoda bolnišnic pri zdravljenju. Pridite do doktorja, ki razume vaš materin jezik in vam lahko razloži na razumljiv način. DR. PAUL W.WELSH HYDROPATHIC CLINIC (specialist v starih boleznih) Uradne ure: 10 zj. do 4:30 pop., razen v sredo 423 Citizens Bldg. 850 Euclid Ave. Telefon: MAin 6016. (Wed. — x) Izvrstna prilika za dober zaslužek je zdaj odprta Produciramo 100% vojno delo Potrebujemo MOŠKE za Set up delo, Heat Treaters, Tool-bit grinders, Shot Blast operatorji Punch Press operatorji in pomagači Ženske Lathe operatorice in inšpektorice Packers Pokličite IV 3800 Geometric Stamping Co. 1111 E. 200. St. Euclid, Ohio. A VICTORY PLANT (168) Moške in ženske splošna tovarniška j deia ?] se potrebuje za 6 dnt v tedna 48 ur del« na teden Plača za ZAČETEK ' Moški 77i/ic na aro Ženske 62na uro Morate imeti Izkazilo držav-lajnstva. Nobena starost ni omejena, ako ste fizično sposobni opravljati delo, ki ga nudimo. Zglasite s« na Employment Office 1256 W. 74. St. National Carbon Co., Inc. __(x) Sprejme se ženska za čiščenje in pranje, 2 dni v tednu, stalno. Pokličite IV 2460. (x) . Slika nam predstavlja ameriške padalce (parašutarje), ki so pristali na francoskem ozemlju in ki se previdno pripravljajo, da os vetij0 svoje p(uUe tovariše, katerih trupla je videti v ospredju slike. Stika je posneta v bi živi mesta Carebtan, Francija, kjer so se skrivali nemški sniperji. Največ plačamo za avto Ne glede na model ali stanje. Pokličite GL 6786. 13411 St. Clair Ave. SPREJME SE LIVARJE za: stroje in težake v fondri, i Vojno delo, 6 dni 48 ur na teden, j Plača od ure, overtime in vedno večja plača. Lepa prilika po vojni. WESTING HOUSE 1216 W. 58. St. V potni torbici? O tem nič |em- Stara mama je rekla, pe notri stričevo perilo. To-N strica je prinesla veliko farJa, ki ga ji je podarila ta Pobožna žena, za katero Potem tudi molili." F kam je dejala tisti de-[• Ce mi moreš to povedati, Mi deset vinarjev." [■tedaj se odpro stranska Fa in Julija zakliče bratcu: f govori vendar toliko s te-.hudobnimi ljudmi! Samo te. Tudi meni so isto m potem mater odvedli. ,a kakšen pa si, Karol? Roje imaš vse umazane in gum-j1 je nekdo odtrgl. Pojdi p notri in daj, da te osna- '• Gotovo si se zopet spri s iriši." *em potegne Julija bratca n1 v sobo in pravi na lah-.Ah, Karol, kaj se boste zgodilo? Strica so v Ste 0lre aretirali in staro ma-naJino mater so odvedli, 'm, da gotovo v ječo, dasi *kIa mama, da se bom kma-rnila- A rekla je to samo ■da bi naju potolažila; si-01 mi gotovo ne bila dala ca jedilne omare." je debelo pogledal in ko mu je čistila sestra ili pkrtačo: "Rdeči Janez in '1 iavel sta vpila za menoj " u domov iz šole, da je J ric zabodel neko žensko ■victoire in kričala: "Ne-^ordca! Nečak morilca!" kl Judje so gledali za me-• a> kaj ne da, Julija: Vse zlagano? Kako bi /Jogel dobri stric gtoriti ^strašnega?" estra 36 zlaj?ano'" potrj"u" ' ieemda! To sem rekel tudi ^ , u Janezu in sem ga na- cazmka. zato mi je dal za- dečJ?45 pa sem prijel ; e kodre in bi ga bil go- , s 1 °b tla' če nlu ne ; rp na pomoč debeli Pa- ] g a mi je tudi odtrgal gum- j pi..;ako dobra in ga mi zo- < bi 1MJ: ^ati ima še dve I j v Ovalni mizici. Jaz bi 1 ebelemu lažpiku že po- ' 'e[nu izdajalcu, če bi ne . greh' j v , dal • p sol° sem ; jih 'J6Sti tiste Preste> ki ( dobri6 V nedelj° na Pot i Ufi stric." ( i s'ed°bri stric'-" kliče Juli- | | ^ zopet začne jokati. "In , ' in — se mu zvezali U *Jeg0Va sutana je bila , | *2ana- Kot smrt bled je , ;u g žandarma na poda drme in ljudje 80 £°vo-ttiij,ga b°mo prav gotovo Pegn n le ^.verjamem, Julija; J°*ai tako hudo. Glej, im Si lepo P°vest o 'nori!,? mliharju. ta se je tudi Zni. Martin-' Nj^a le ki aprli zaradi umora, jebifa-biU kmalu obesili, ika2ul C1St° nedolžen, ko se so v, d njegova nedolžnost, Ba>Jegovi otroci romali v ' molil- T1 PraV P0b0žn0 it z , ln spustili so ga raven u častmi- bil Je lika l• t0 obdarovan od >dil/ p,ga je P0 nedolžnem tudi * - tako se bo zgo-njeL 6mu dobremu stri-ičala i nedolžnost se bo 3°mo z velikimi Častmi toire prpeljali nazaj v Ste fanez $ Potem naj mi rde- m0riicae, j zavpije at Babič ml., Madison, Ohio, Mrs. Ann Skully, Mr. 'f moi Mrs. Kern, Mr. in Mrs. R. Rossman, Mrs. Matil%an Rupret, Mr. in Mrs. Frank Korošec, Mr. in M«4Izb€ Derganc, družini Vidmar, Mrs. Mildred ŠkufC So Mr. in Mrs. Anton Prijatel, Mr. in Mrs. Lach, in Mrs. C. Hočevar, Mr. in Mrs. Frank Fortufl'etii , Mrs. Agnes Zalokar, družini Polutnik, iz Lora'Wn Ohio, Mr. in Mrs. John Tursič, Millie Mine, HelC.^1 Klos, Mr. in Mrs. John Korenčič, Mr. in Mrs. V». ^ Penosa, Mr. in Mrs. Leo Bostjančič, Mr. in Mrs. |Ui Tech, Mr. in Mrs. Edward Klemenčič, Mr. JaiM dež Rogelj, Mr. in Mrs. Louis Rigler, Mr. in Mrs. J Hirter, Mr. in Mrs. Bavec, North Madison, Mr. NAZNANILO IN ZAHVALA Globoko potrti in žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem tužno vest, da je umrl naš ljubljeni soprog in dobri, skrbni oče ERNEST VODNIK Zatisnil je svoje blage oči dne 10. junija 1944. Pogreb se je vršil dne 13. junija iz Joseph Žele i" Sinovi pogrebnega zavoda v cerkev sv. Pavla ter od tam po opravljeni slovesni zadušnici na Calvatf pokopališče, kjer smo ga položili v naročje materi zemlji k večnemu počitku. Blagopokojnik je bil rojen dne 11. januarja 1886 leta v Št. Rupert na Dolenjskem. V dolžnost si štejemo, da se tem potom iskreno zahvalimo vsem dragim sorodnikom in prijateljem, ki so položili tako krasne vence h krsti ljubljenega soproga in očeta. Ta dokaz vaše ljubezni napram njemu nam je bil v veliko tolažbo. Zahvalo izrekamo sledečim: Mr. in Mrs. Anton Mestek, Mr. in Mrs. Joseph Hlabše, Mr. in Mrs. Edward Pike, Sgt. in Mrs. Thomas A. Pluth, vnukom Anthony, Mary Ann, Richard in Shirley Ann, Mr. in Mrs. Anthony Pluth st. in družini, Mr. in Mrs. Joseph Pike st. in družini, Mr. in Mrs. Joseph Pike ml. in družini, Mr. in Mrs. Joseph Tomazin, Mr. in Mrs. Anton Babič st. in družini iz Madison, Ohio, sosedom in prijateljem na Marcella Rd., Jack Barrett Utility Guards, Mr. in Mrs. Frank Gorjanc, Carpenters Local No. 105, Frank Stopar in družini, Mr. in Mrs. August Weigel, Mr. in Mrs. L. Srpan, Mr. in Mrs. Max Baker, družini Michael Telich, Mr. in Mrs. W. Barron, Mr. in Mrs. Frank Močilnikar, Mr. in Mrs. Philip Močilnikar, Mr. in Mrs. Jim Močilnikar, družini Gerbitz, družini McKim, družinam Jeler-čič, Mr. in Mrs. Joseph Mersek, družini Starman, družini Sexon, Richman Bros., Girls' and Boys' Coat Shop No. 5, Pressman of The Cleveland News. Posebno zahvalo izrekamo Mrs. Ann Zadnik, ki je obiskala naše sosede in prijatelje, ki so prispevali za cvetlice in sv. maše, katerim naj bo izrečena isto najlepša zahvala. Darovali so sledeči: Mr. in Mrs. Fred Soder, Mr. Tom Germack, Mr. in Mrs. Cito, Mr. in Mrs. Kelly in družina, družina Kerchner, družina Cernelich, družina Klemenčič, družina Ralih, družina Kolare, Mr. in Mrs. Dan Lavichi, Mr. in Mrs. G. A,uguston, Mr. in Mrs. Zaplata, Mr. in Mrs. Jazbec, družina Staiduhar, družina Eisner, družina Lenarčič, družina Verhotz, družina Vollmer, družina Marolt, Mr. in Mrs. P. Dixon, Mr. in Mrs. J. Bradač, Mr. in Mrs. J. Tomazin, Mr. in Mrs. F. Vegal ml., Mr. in Mrs. E. Križ-man, Mr. in Mrs. F. Schultz, družina Turšič in družina Zadnik. Dalje srčna hvala vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir duši pokojnika, in sicer sledečim: Mr. in Mrs. Frank Ziherl, Richman Bros. Girls of Coat Shop 5, Mrs. Margaret Mestek, Mr. Joseph Kurrent, Mr. in Mrs. Zadnik in družini, Mr. in Mrs. Joseph Pike st., Mr. in Mrs. Golob, Mr. in Mrs. Cernelich, Mrs. A. Klaus, Mr. in Mrs. Perusek, Mr. in Mrs. M. Poklar, Mr. in Mrs. W. Mestek, Mr. in Mrs. L. Hoffert, Mr. in Mrs. L. Orazen, Mr. in Mrs. Joseph Kunčič, Mr. in Mrs. John Perotti, Mr. in Mrs. Joseph Mestek, Pfc. in Mrs. A. Pike, Cpl. in Mrs. Joseph Žele, Mrs. Frances Russ, Mr. in Mrs. Ivan Godinick, Mr. in Mrs. Albert Mestek, Mr. Smith, družinam Seme in Hosta, Mr. in Mrs. Nelson, Mr. in Mrs. M. Casserman, Mrs. Frances Medved, družini Klemenčič, Mr. Frank Pike, Mrs. Pečnik, Mr. in Mrs. Anton Hlabše st., Mr. in Mrs. Joseph Pike ml., Mrs. Krečič, Mrs. A. Svetek, Mr. Joseph Bavec, Mr. in Mrs. Anton Prime, Mr. in Mrs. Joseph Krulič, Mrs. Johanna Hlad, Mr. in m. D< Od ne reisl vals h ž; >dje fupa reisl* foda pre eh I j štej Kill; Mrs. Frank Iskra, Mr. in Mrs. Mersnik, Mr. in John Lenarčič, Louise Richards, Mr. in Mrs. fy Kutner Mrs. Hudovernich, Mrs. A. Novak, Mr. 'li Mrs. Dragolich, Mr. in Mrs. Cankar, Mrs. Lambe^ Mr. in Mrs. J. Lambert, Mrs. Orazen, društvu *, Cirila in Metoda št. 191, Mrs. F. Novince, Mr. J Mrs. Cigoy, Mr. in Mrs. Markun, Mrs. Sesek, M'!a Jennie Močilnikar, Mr. Frank Beretič, Mr. in Mf!i Frank Hlabše, Mrs. Milavec. e l Našo zahvalo naj sprejmejo vsi prijatelji, 'i so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo * ] spremstvo pri pogrebu: Mr. Anton Pluth st., Mr. Albert Mestek, m Anton Škufca, Mr. Mike Poklar, Mr. Edward menčič, Mr. Anton Hrovatin, Mr. Anton Bab1 North Madison, O., Mr. Louis Starman, Mr. Fr*11) Pike, Mr. Louis Hoffert, Mr. Victor Zakrajšek, Wf Plevnik. 5< Globoko zahvalo izrekamo vsem onim, ki se prišli poslovit od pokojnika, ko je ležal na ti vaškem odru ter vsem, ki so ga sprejmili na nje vi zadnji poti na pokopališče. Hvala pogrebcem, ki so nosili krsto, in sic«1, Mr. Anton Škufca, Mr. Joseph Plevnik, Mr. Fe'V Surtz, Mr. Frank Stefančič, Mr. Mike Casserifl's in Mr. Frank Dragolich. Hvala pogrebnemu zavodu Joseph Žele in novi za najboljšo vsestransko poslugo in vzt>n\ vodstvo pogreba. Našo zahvalo naj sprejme čst. Brenner za opravljene cerkvene obrede in lep 41 lažilen govor v cerkvi. Končno se zahvalimo številnim prijatelj®1*1 ki so nam brzojavno ali pismeno izrekli svoje ' f žalje. Ako se je pomotoma izpustilo ime katere^ ki je na ta ali oni način prispeval ali pomagal, simo oproičenja ter se mu isto najlepše zahvailin1 . i Končana je Tvoja zemeljska pot, naš ljubljeni soprog in oče. Odšel si k svojemu Stvarniku, sprejmeš iz Njegovih rok plačilo za vse, kar si dobrega storil v življenju. Mi pa Te bridko pogrešajo/j vsaj si bil nam vsem tako dober, mil in drag. Tolaži nas zavest, da se snidemo enkrat na kraju veČi^ ga miru in blaženstva — nad zvezdami. 19 Spavaj mirno in shivaj sladko večno nezdramno spanje v svobodni ameriški zemlji! a Žalujoči ostali: ^ JENNIE, soproga; ANN, poročena Mestek; LORETTA, poročena Hlabše; MILDRED, poročena PW JEAN, poročena Pluth, hčere; Anton Mestek, Joseph Hlabše, Edward Pike, Thomas Pluth, zet je; ti Anthony, Mary Ann, Richard, Shirley Ann, vnuka in vnukinje; v stari domovini zapušča sestre Marijo, Antonijo in Bibijano. Cleveland, Ohio, dne 19. julija, 1944.__ .