• ■ i'J
Slovenski tednik
za koristi delavnega ljudstva v Ameriki
/	i'	-	-¡<™
GLAS SVOBODE
V slogi je moč!
GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVE, JV C L V V AMETUK.I
Od boja do zmage!
Slovénie Weekly
devoted to the Interests of the laboring classes
Stev. iS.
Entered as Second-Class Matter July 8tsh, 1903, at the Post-Office at Chicago, III., under Aot of March 3rd, 1879
Chicago, 111., 15. augusta 1913.
Kdor ne misli svobodno, se ne mora boriti sa svobodo!
Leto XII.
Zavedni delavci, proč od Calumeta!
Razgled po svetu.
AVSTRO-OGRSKO.
Dunaj. — Veliko pozornost je :zbujala poigra, glede svoječasno mnogo imenovanega vohunskega ■dogodka tieoč se, s samomorom končavšega generalstablerja Redi, s katero se ^je sedaj bavilo vojno sodišče. Poročnik Štefan Horinka od 7. ulanskega polka v Stocke-rau, na Nižje Avstrijskem, je zaradi homosexnellnega občevanja (enakospolne ljubezni) s Redlom, obsojen v tri mesečno težko ječo, ■degradiran in na izgubo vsih častnih znakov.
Od obtožbe veleizdaje je bil Horinka oproščen. Poročnik je pripoznal nedopustno občevanje s Redlom. Kakor je sam izpovedal je od Redla prejemal ogromna darila. drago stanovanje, avtomobil in znatne svote v gotovini.
Nemčija.
Berlin. — Proti tedniku “Mon-tags Zeitung”, je uvedeno kazensko postopanje, ker je list priobčil članek, s katerim je ime gene-ralintendanta. kraljevega gledališča, grofa Juri pl. IIuelsen-Haese-ler, potegnil v umazani dogodek princa Phillip von Eulenburg.
Policija je v uredništvu dotič-nega lista izvršila hišno preiskavo ter baje zaplenila važna pisma. Urednik je pobegnil.
— Iz Washingtona došla poročila, da odposlanstvo posebnega poslanika do Huerta po predsedniku Wilsona je tudi v interesu drugih' narodov in da se ‘to zgodi v dogovoru poslednjih, niso pravilna, koliko se Nemčije tiče. — .Nemško vnanje ministrstvo naznanja, da o vsebini poročila predsednika ničesar ne ve.
V uradniških krogih so molčeči, ter ne storijo ničesar, kar bi znalo na predsednika Wilsona vplivati,'kolikor se tiče njegove politike glede Mehike. Vseeno se želi da bi Zdr. države pripoznale Huertovo vlado. Grof Bernstorff, nemški poslanik pri Zdr. državah, kakor tudi drugi vnanji zastopniki. so se pred nekoliko časom izjavili v prilog pripoznanja Huerta po Zdr. državah. Tukaj se ne veruje, da bi Huerta izzivajoče nastopal.
Španija.
Barcelona. — Delavska federacija je 8. t. m. v Barceloni proglasila generalštrajk, nakar so o-blasti takoj odgovorile s tem, da so razglasile nad mestom obsedni stan in odredile vojaške naredbe; v teku istega dne so zaprli veliko število štrajkarskih vodji.
Velikabritanija.
London. — Bivši poštni uradnik Charles Meyer od zvezne bojne ladje ‘‘Alabama” je tukaj na Bow Str. policijski staciji pridržan, da bo te dni Zdr. državam izročen. Meyerjeva domovina je Chicago. Leta 1910 je poneveril nekoliko denarja in pobegnil.
Italija.
Neapolj. — Giovanni Cbiaia, iz New Yorka, je bil na obtožbo u-mora svoje žene, tukaj aretiran. Obvestilci rodbine žene so napotili policijo, da je moža prijela, ko je iz New Yorka prispel s parnikom “Ancona”. Imel je truplo žene v rakvi na krovu seboj, katero je policija prevzela.
Kitajska.
Amoy. — Vzlic temu, da dotično pogajanje počasi napreduje, u-pajo oblasti kitajskega mesta A-moy, da se bo v kratkem poravnal spor, ki je med Kitajci in Japonci povzročil pouličen boj, pri katerem je bilo več Formozov u-"bitih; garnizacija je z 700 mož in Čangčau ojačena.
Švedsko.
Stockholm. — Vse kaže da bo Švedska kmali postavljena pod narodno temperenco. Zakon, ki prepoveduje prodajo in pitje o-pojnih pijač kjerkoli v deželi, je v načrtu že izdelan in bo tudi sprejet. Ministrski predsednik Shaft, je imel govor na kongresu zmernih v Stockholmu, v katerim je izjavil, da edino stroga prepoved prodaje in pitja opojnih pijač, zamore odpraviti pijančevanje. Zakon bo potrdil kralj, ker on sam je tudi strog temperenč-nik.
Balkan.
London. —- Zastopniki so storili prvi korak prisiliti Turka, da zapusti Driuopolje. Oni so Turčiji stavili zahtevo, da upošteva mirovno pogodbo, ki je bila sklenjena v Londonu. Diplomati pričakujejo, da ne bo prišlo do nove vojne med Turki in Bolgari. Kaj se bo zgodilo, če bodo Turki zahtevo prezirali, tega ni povedano.
Dne 7. t. m. popoldan iz Sofije došla posebna brzojavka pravi, da je pripravljenih pet divizijo-nov bolgarskih vojakov, da odrinejo proti Turkom. Oni imajo nalogo, da Turke prepode iz Drino-polja.
Bolgarija je vsled dogovora v Bukareštu dobila velik del severne Makedonije, veliko več kot so zavezniki pričetkoma privoljili, in ozemlja šestdesetih milj ob o-brežju Egejskega morja. S tem bo Bolgariji omogočeno graditi nameravano železnico iz Drinopo-lja do morja.
Bolgari obžalujejo, da je pristanišče Kavala Grčiji prisojeno. Ker se vlasti nočejo vmešavati, pripada Bolgariji naloga, da prepodi Turke iz Drinopoija in ^rakije.
Bukarešt. — Ker se je doseglo konečno mirovno sporazumljenje, tedaj so delegati sklenili, da poprejšnje zapisnike o pogajanju ni potreba podpisati.
Komite iz zastopnikov prizadetih držav Balkana je imenovan, ki ima nalogo sestaviti načrt mirovne pogodbe.
Armadnim poveljstvom je ukazano premirje za nedoločen čas.
Mehika.
Mexiko. — Časopisje je polno hvale za predsednika Huerta zaradi njegovega odklanjajočega stališča, ki ga zavzema proti predsedniku Wilsonu in njega odposlanca John Lind. Wilsona ostro napadajo, ker noče Huerta pri-poznati.
“Independiente” pravi v članku pod nadpisom: “Psyehologia Wilsona”; “da odposlanstvo John Linda je zmota in tega naziranja je tudi vse časopisje Zdr. držav.”
Mexiko. — Governer zveznega okrožja Mexiko, je naznanil, da nemore za varstvo jamčiti, ako se Lindu, odposlancu predsednika Wilsona, pripeti kakšna dejanska žalitev, oziroma da se ga napade, za slučaj, da bi se hotel vmešavati v mehikanske razmere, ali pa ako pride, da bi zahteval Huer-tov odstop.
Mehikansko vprašanje.
Washington. — “Po mojem mnenju obstoji dobro organiziran sindikat, kateri se navso moč trudi, da bi povzročil vojno med Zdr. državam in Mehiko. Neka “Lobby” je v tem zmislu tukaj delujoča in časniki so v službi z bogatimi sredstvi opremljene družbe. ’ ’
To je izjava senatorja William-sa iz Mississippi.
Na opozoritev, da bi vsi ino-zemei mesta Mexiko, prišli v nevaren položaj za slučaj, da se porušijo vodovodne in svetilne naprave, je predsednik Wilson dal dovoljenje, da se v Mehiko po-šlejo trije brzostrelni topovi in 50,000 funtov municije.
Razne novice.
Suša škoduje letini.
Washington. —- Vstrajna vročina in suša je povzročila skupne izgube 300 milijonov bušljev koruze, glasom izvestja poljedelskega ministrstva za mesec avgust. Skupni pridelek koruze se ceni na
2,672,000,000 bušljev, — 452,000,-000 manj kot lansko leto.
Splošno stanje pridelka koruze ceni izvest je na 75.8 normalne letine. S 1. julijem je znašalo 86.9 odstotkov. Kansas je naj občut-nejše prizadet od vremenskih razmer. Potem sledijo Oklahoma in Nebraska. Te tri države razpolagajo z 19 odstotki vsega letošnjega pridelka koruze.
Ugodnejše se glasi poročilo o letini pšenice. Skupni donos o-zimne pšenice se ceni na 511,000,-000 bušljev. Izvzemši pridelka leta 1902, je ta najboljša letina pšenice, ki je še kedaj bila v Zdr. državah. Tudi letina spomladanske pšenice kaže bolje kot v primeri meseca julija lanskega leta. Krompir bo bržkone za 82 milijonov bušljev zaostal za letom 1912.
Neposredna volitev senatorja.
Washington. — Vsled smrti demokratičnega senatorja J. T. Johnston iz Alabama, je v senatu izpraznjeno mesto. Johnston je u-mrl za pljučnico.
Vsled tega ima demokratična stranka izgubo pri večini v tarifnem odseku, ker bo ta svoje delo popred zaključil, kot bo izvršena volitev novega senatorja.
Razentega se mora po sprejetim 17. dodatku k zvezni ustavi volitev vršiti po direktnem ljudskem glasovanju.
V senatu imajo demokrati v tarifnem posvetovanju sedaj samo za en glas večine, ako se odšteje tiste demokrate, ki niso zadovoljni s tarifo sladkorja. Zaradi tega je strankin položaj precej nevaren. Zato pa demokrati zahtevajo, da se izpraznjeno mesto v najkrajšem času nadomesti in je tozadevni poziv že poslan na gover-nerja in legislature Alabama.
Montgomery, Ala. — Zvezni generalni pravdnih McReynolds je brzojavno poslal svoje pravno mnenje, da je governer opravičen določiti posebno volitev.
Dičen božji služabnik.
Proti duhovniku Pavl. F. Smith, 28 let star, je 9. t. m. mestni sodnik Goodnow izdal zaporno povelje. Smith je župnik v cerkvi “Chicago Lawn Congregational” in je od njegove žene 291etne Izabele obdolžen, da za njo in tri o-troke ne skrbi. Ona pravi, da se je meseca aprila 1912 ločila od njenega moža in da je do maja meseca t. 1. prispeval za njeno in njenih otrok preskrbo, a od tega časa pa ne da slišati od sebe.
“ Paternostri” in dinamitarji.
Da razveselimo naše “bogobo-ječe” klerikalce a la Kranjec, Pollak, Kastigar, Sojar & Co. podamo naslednjo vest:
Mednarodno poročilo, ki je bilo v Berolinu izdano na vso veseljno delavstvo, pravi med drugem tudi, da so pri 38 delavskih voditeljih, kateri so bili obsojeni zaradi sokrivde McNamara razstrelb, dobili 38 “paternoštrov” in 14 čarobnih sredstev (talizman). — Kranjec kot “vesten” časnikar bi moral to potrditi ali pa z dokazi ovreči.
Konvencija katoličanov.
Milwaukee, Wis., 9. avg. — Kakih 30,000 oseb se danes v Milwaukee pričakuje, da se bodo u-deležili 12. letnega zborovanja “American Federation of Catholic Societies”, ki se bo vršilo od
10.	do 13. t. m. 450 delegatov bo zastopalo nad tri milijone članov raznih katoliških družb te dežele. (Op. ur. O zadevi poročamo podrobneje v prihodnji izdaji.)
Gobavi bolnik pobegnil.
St. Louis, Mo. — Gobavi bolnik George A. Hartman, kateri se je že nekaj tednov v več milj od mesta oddaljeni hišici pod kara-teno nahajal je v noči od 7. na 8. t. m. pobegnil.
Povrnil se je k svoji ženi, ki stanuje v sredini mesta, kjer si je preskrbel z denarjem ter zopet neznano kam pot nadaljeval.
Neki čuvaj je prišel zvečer ob 10. uri v sobo bolnika, ki ga je našel navidezno spati, toda pri drugem obisku zjutraj ob 3. uri ga že ni bilo več.
Zena Hartmana je silno vesela, ker se je možu beg posrečil in pravi: “Mojega moža že nebodo nikoli več dobili. Jaz mislim, da se je podal v Mehiko.”
Nova odredba o paketnih pošilja-tvah.
Z 15. avgustom t. 1. stopi v veljavo nova poštna odredba, po kateri se bodo lahko po pošti pošiljali paketi do 20 funtov teže. Do sedaj je bilo največja dopustna teža 11 funtov.
Chicaška pošta razpošle sedaj v mesecu okoli 6,000,000 zavojev, Newyorska pa okoli 5,000,000.
■S tem, da se teža poviša na 20 funtov, bodo imele Expresne kompanije na leto $23,000,000 manj dohodkov.
Za tiste, ki iščejo zemljo.
Washington. Predsednik Wilson je razglasil proklamacijo, po kateri se bo dalo za naseljevanje en milijon akrov zemlje, ki se nahaja v Fort Peck indijanski rezervaciji v severo-vzbodni Montani. Zaprisežene prošnje za Homestead morajo biti od 1. do 20. septembra vložene pri zemeljiškem uradu, ali v Glasgow, Great Falls, Havre ali pa v Miles City, Mont.
Tajnik Lane od ministrstva za notrajne zadeve naznanja, da bo od 13. do 25. oktobra 44,000 a-krov zemlje v prejšnji Fort Nio-bara vojaški staciji, Nebraska, dane za naseljevanje.
Predsednik Wilson tožen.
St. Louis, Mo. — Predsednik Wilson, governer ji od petinštir-desetih držav, bivši major W. H. Kreismann iz St. Louis, Mo. in veliko znanih oseb tega mesta so obtoženi v nekem procesu, katerega je naperil poročevalec Roscoe C. Specking. Le-ta pravi, da je bil kot poročevalec nameščen v minulem septembru v Little Rock, Ark., obdržanem Lake-to-the-Gulf-kongresu, toda ni dobil ni-kakšnjega plačila. On zahteva $200.
Ker družba ni inkorporirana, je Specking zatožil vse osebe, katere imajo opraviti z organizacijo, ali da opravljajo kakšne častne urade.
• Vzorna tatvina.
Prague, Okla. — V noči od 7. na 8. t. m. so neznani storilci vdrli v okrajno jetnišnieo ter iz nje ukradli 87 gallonov whiskeya in sod pive, katero je šerif na železniški postaji zaplenil in v ječi shranil za čas, dokler governer potrebno ukrene.
Mulhall.
Washington. — Jas. L. Ewell, bivši vslužbenec zveze tovarnarjev, je pred preiskovalnem odseku v zadevi poslovanja Manufacturers Association izpovedal o no-trajnih sporih ter posebno napadal predsednika J. P. Bird.
Med drugim je Ewell opisal vsebino dveh razgovorov med Birdom in Col. Martin M. Mulhall.
“Pri neki priliki,” pravi Ewell, “sem vedel, da se v okrožju poslanca Hughes bojuje silna kampanja. Jaz sem govoril z g. Bird, ko je Mulhall stopil v sobo ter zaklical: “Jaz bi bil več opravil, ko bi več denarja imel. Cela tropa demokratov je bilo tam, a jih nisem mogel kupiti. Jaz mislim, da s tem malem, kar sem imel, sem prokleto dober vspeh dosegel.”
Dober vir dohodkov.
Washington. — Po izvest ju komisarja W. H. Osborn,-so za tuzemske davke takozvane razvade, kot piti, kaditi in kvartanje najboljši viri dohodkov zvezne vlade, in to je bilo posebno v minulem letu.
Le ti davki so znašali $344,124 -453.
Dohodki iz 143,220,000 galonov Whiskey in Brandy, ki so se porabili v letu, so znašali $157,542,-000; iz 65,246,000 sodov pive, Porter in Ale, so znašali $65,246,000.
14.276.771.000	svalčic, ki so bile pokajene, so vladi prinesle $17,-
846.000	in 7,699,038,000 smodk o-kroglo 23 milijonov dolarjev. — Davki iz prodaje tobaka za kajenje in žvečenje (404,363,000 funtov) so znašali $32,349,000 in iz tobaka šnofanea (33,209,000 funtov) so vrgli $2,657,000. Prodanih je bilo 32,764,155 iger kart — za 1,952,475 več kot prejšne leto in so vrgle $655,283.
Število gostiln v deželi je bilo 194,690, torej za 21,554 manj kot leta 1912.
Veletržeev špiritnih pijač je bilo registriranih 6452, za 660 manj kot predhodno leto.
Poslednji rekord (1011) je bil z letošnem premagan za blizo 22 milijonov dolarjev. Uradovanje notranje davkarije je stalo $5,483,000.
Od strele nbit.
Janesville, Wis. — Dvajsetletni Charles Phillips, je v mesto peljal voz ovsa, a je bil od strele zadet ter mrtev padel raz voza. Voz in oves je zgorelo, vendar konji so ostali nepoškodovani.
Po neurju je nastala, grozna nevihta, ki je pokončala vse pridelke daleč na okrog.
Poguben plemenski boj.
Eugene, Ore. — V Salem, Oregon, so bili 7. t. m. pri neki poulični rabuki trije Japonci ubiti e-den pa smrtno ranjen. Poročila o dogodku so pomanjkljiva.
Nalivi, potresi in vročina.
Philadelphia, K), avg. — Danes je bilo tukaj grozno neurje, pri katerem je bila neka ženska od i bliska in en otrok pa od padajočega drevesa ubito.
Neurje je po vsem mestu napravilo ogromne škode.
Lake Placid, N. Y., 10. avg. — Po nenadnem padcu temperature za 16 stopinj, je sledil razločno čuteči potres. Kolikor je znano, ni povzročil nobene škode.
New York, 10. avg. — New ,York je danes doživel najhujšd vročino tega leta. Toplomer je kazal 103 stopinj. Vroč južni veter je delal neznosno soparo. Kopališča v Coney Island in Brighton so bila prenapolnjena.
Topeka, Kans., 10. avg. — Kansas se nahaja že sedem dni v središču “vročega vala”, ki se raz-prostrira čez državo srednjega zapada. Ohlajenja tudi še ni-pričakovati v prihodnjih dneh; mogoče da pride v drugi polovici tedna zaželjen dež, ki bo prinesel hlad.
Pueblo, Colo., 10. avg. — Danes so bila na vse prebivalce ob Fountain reki, poslana svarila o preteči povodnji. Nevarnost preti vsled groznih nalivov, ki so se pripetili med Colorado Springs in Pueblo.
Nov šport.
St. Louis, Mo., 10. avg. — Družbe, pri katerih gosti “Overalls” nase oblečejo, lopate v roke vzamejo in pomagajo kopati, so povabljeni na 20. in 21. avgusta (dnovi deželnih cest). Te družbe snujejo St. Louizovčani, kateri i-majo letovišča v St. Louis County.
Prvi ki razpošilja vabila za to “veselico”, je Edwin Lemp, mlad pivovarnar. Njegovi gosti bodo pod vodstvom inženirja gradili J cesto.
Delavske novice.
Štrajk v Michiganu.
Calumet, Mich., 11. avg. — Ker se nedogajajo nikakoršnji nemiri, tedaj bodo prvi oddelki milice, ki so bili poklicani v' štrajkarsko službo, zopet domu poslani.
Štrajkarji se nikakor ne dajo zapeljati k izgredom in posestniki rudnikov še niso do sedaj dobili dovolj skebov, da bi mogli delati v rudnikih. (Op. ur. Da so štrajkarji povsem mirni, to je prav. Vsak človek mora spoznati, da se bojujejo edino za zboljšanje svojega položaja, kar si pa hočejo mirnim in dostojnim potom pridobiti.
. Le tako naprej in pa vstrajnost, potem je zmaga gotova!)
Bil je ugrabljen.
Kakšnih podlih sredstev se pri štrajkih poslužujejo kapitalisti ozir. njihovi slugi, nam zopet kaže naslednji dogodek:
Duluth, Minn., 10. avg. — Fr. Little, eden uradnikov Industrial Workers of the World, kateri vodijo štrajk delavcev v ladjedelnicah v Duluth, Minn, in Superior, Wis., je bil v nedeljo od več članov njegove zveze in nekterih socialistov, ki so bili pod vodstvom Erick Erieksona iz Portland, Ore., rešen, potem ko je bil zadnji četrtek od nekterih železničnib detektivov ugrabljen in odpeljan.
Iz desetih oseb obstoječo “rešil-nomoštvo”, je v soboto ponoči odrinilo iz Holyoke, Minn, brez orožja. Little se je nahajal kot jetnik na farmi nekega Getty blizo Holyoke. “Rešileom” se je pridružilo še več domačinov in en policaj, kateri je zahteval izročitev jetnika. Govori se, da so ljudje, kateri so Little ujetega držali, streljali na došlece. Med splošno zmešnjavo se je Little posrečilo uskočiti in se pridružiti njegovim rešilcem. Ranjen ni bil nihče.
Little pravi, da se nima pritožiti radi ravnanja žnjim; jesti je dobil dosti. Eden njegovih stražnikov je izjavil, da ga mora ujetega držati dokler bo štrajk končan, in tudi če bi ga moral “zakopati”.
•
Neki tukajšnji “šviga-švaga” list priobčuje brzojavko iz Duluth, Minn, z dne 11. t. m., ki pravi:
En ducat ladji je prispelo v St. Louis pristanišče, da bodo s rudo natovorjeni. Domneva se, da bodo v 12tih urah naloženi. Železniški uradniki pravijo, da je večina delavcev pri volji se k delu povrniti.
Nekteri delavci so se danes zjutraj priglasili, če ostali ne pridejo, potem bodo na njih prostore skebi nameščeni.
Več sto mož tukaj in v Superior je pa trdno odločenih nadaljevati štrajk. Neki meščanski odbor bo danes storil korake, da se štrajk mirnim potom poravna.
POZOR DEKLETA!
Dekle, katero veseli služiti v salonu proti dobri plači, naj se pismeno obrne na
John Mlakar,
Box 224	Scofield, Utah.
DENARJE V STARO DOMOVINO
pošiljamo:
Za $	10.30 ................ 50	kron
Za $	20.45 ............... 100	kron
Za $	40.90 ............... 200	krom
Za $	81.80	  400	kron
Za $	102.25 .............. 500	kron
Za $	204.00 ............. 1000	kron
Za $	407.00 ............. 2000	kron
Za $1017.00 ...t-......... 5000' kron
Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma s j nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve Izplačuje c. kr. poštno hranilni «rad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najprillčne-je do $50.00 v gotovini r priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order ali pa New York Bank Draft:
FRANK SAKSER CO.,
82 Cortland St., New York 104 St. Clair ave., N. E., Cleveland. O.
OD PLUGA DO KRONE
ZGODOVINSKI ROMAN. SKISAL JAKOB BEDBNEK.
DRUGI DEL.
1 dom. kjer sta se sešla nekdanja pastirja, j eden v visoki cesarski službi in drugi posestnik hiše in
XIX.
((Nadaljevanje.)
"Dober večer, dobri gospodar' Bog Vam daj sreče in zdravja!’’ pozdravi ciganka na pragu sioje-šega Janoša.
"Baba, kaj bi rada tako pozno?” odzdravi Janoš ne ravno ljubeznivo.
“Srečo Vam želim povedati, če mi privoščite košček zabele za večerjo.”
“Sreče ne maram od tebe, imam jo tudi brez tebe, kolikor je potrebujem, glej, da se mi spraviš izpred očij, coperniea.”
“Janoš Nemet, tako nisi nekdaj govoril z modro Maruško ob sotočji Dunava in Save, ko si prišel z mladim tovarišem svojim vprašat za srečo.”
Janoš se strese. Kaj je to? Odkod so copernici znani že davno pozabljeni dogodki? Srepo upre svoje oči vanjo, toda zastonj, lie more si priklicati nje podobe v spomin:	Čuda ni, kajti viharno
življenje in obilo zaužito žganje sta postarali Maruši obraz in jo sploh razdejali, da bi je niti nje tovaršice ne spoznale po tolikih letih.
Maruša je mislila Janoša z dotično opombo ugnati v kozji rog, ker je zvedela, kaj je tisto noč storil s svojim vrstnikom Nande-tom Živkovičem, pač pa ji ni bil znan ugodni konec tistega zavratnega napada. Janoš se je pa prav zaradi tega ni več bal, ker je Nandeta kasneje živega našel v Ljubljani.
“Čakaj, ti coperniea grda, pokažem ti, kako sem govoril,” razjezi s« Janoš in se zažene proti ciganki s povzdignjeno roko, katera ji je bila naravnost namerjena na glavo. Pobil bi jo bil, ako bi se ne bil prav v tem trenutku pokazal podpolkovnik okolo ogla.
Mlinar se vstavi, ciganka pa pobrusi pete in kriči še dolgo: “Le počakaj, ti skopuh neusmiljeni, saj tudi pri tebi ni še vsega konec! Če Bog da, visel boš na vislicah, predno leto mine! Jaz, Maruša, katero si hotel tepsti, skrbela bodem za to!” Ciganka ga je sklenila ovaditi zaradi hudodelstva, zvršenega pred več nego dvajsetimi leti v Slavoniji. U-stavila se je. Šinila jej je misel v glavo: “Kaj pa hoče častnik tako pozno v mlinu?” Radovednost ji ni dala miru, in četudi je bila že precej daleč od hiše, vrnila se je zopet in postala pod oknom. Bila je že temna noč, in v hiši je gorela luč; pri'mizi sedela pa sta mlinar in podpolkovnik baron Vega. Mlinarju je bilo videti, kakor bi težko sopel, kajti prsi so se mu dvigale, kakor mehovi. Iz tega smemo sklepati, da je šlo za stvar, od katere se mlinar nikakor ni hotel ločiti.
“Ali hočeš štiristo goldinarjev, v zlatu za konja?” vpraša podpolkovnik mlinarja. “Pomisli vendar, da je to jako lep denar. Na mojo vero, da si upam za to svoto dobiti žival iz kateregakoli kobi-lišča, o kateri se bode ve.delo, kakšne krvi je, kar se pa pri tvojem konji nikakor ne more trditi z dobro vestjo.”
“Gospod preblagorodni, če ta konj ni prav take ali še plemenitejše krvi, kakor jih imate v cesarskih kobiliščih, naj se kar tule pogreznem na dno pekla in niti krajcarja ne maram zanj. Pre-blagorodnemu gospodu baronu je to le predobro znano, sicer bi ne tiščali tako za konjem, ki mi je od vseh stvarij najljubša stvar na svetu. Sicer pa jaz tudi poznam konje, saj sem imel izza mlada o-pravila ž njimi in to s kakšnimi!”
Dalje Janoš ni razlagal, kakšni so bili tisti konji, s katerimi se je bavil v svoji mladosti — pri Mo-čilnikarji na Zagorici in kasneje v ciganskem taboru, dokler se mu potikanje po svetu ni popolnoma pristudilo in je že malone v tridesetem letu stopil v preprost mlin na Ogrskem, kjer se je naučil za silo mleti. Nato je hodil od mlina do mlina, povsod se nekaj priučil, dokler ga končno sreča ni privedla blizu Dunaja na sedanji
mlina ter gospodar neštetim novcem. Dobro, da se nista spoznala in tudi ne spoznati mogla, ker sta le poredkoma občevala zaradi konja.
“Pazi, kar ti sedaj-le povem,” pravi podpolkovnik in iztegne desnico preko mize:	“Ali hočeš
petsto goldinarjev v čistem suhem zlatu za konja? Takoj ti jih naštejem!” Baron seže v žep po zavitek zlatov, katere razpoloži po mizi v vrstah. “Na petsto goldinarjev, jaz pa zajaham konja in mir besedij, če si zadovoljen! To je pa tudi moja poslednja beseda, več ne dobiš niti bora ne!”
Mlinarju se je oko žarilo, kakor zvezda na nebu, ob pogledu tolikanj čisto novega zlatega denarja. Rad bi ga imel, konja pa tudi nerad pusti, od sebe. Kaj storiti? Končno zmaga lakomnost, in
“Kup je torej sklenjen. Denar je tvoj in lahko ga spraviš, konja pa jaz takoj zajaham proti domu. Kje pa ga imaš?”
“O prežlahtni gospod baron, ta je dobro spravljen vsako noč. Prav na vodi, na Dunavu ga i-mam. Kakor veste, imam za hišo mlin na čolneh, ki je s hišo zvezan po brvi. Tik mlina pod tisto streho je majhna shramba, kjer sem dal napraviti jasli in postavil konja vanjo, ker sem se bal zanj. Ako Vam drago iti z menoj v mlin, prosim, če pa izvolite počakati, privedem ga Vam pred vežna vrata.”
“Radoveden sem na ta izredni ‘konjak’ in pojdem s teboj, da ga vidim na svoji oči. Hajdiva torej!”
Mlinar pospravlja zlate, podpolkovnik pa vstane. Ciganka pod oknom je pač videla vse to, pogovora pa le ni umela. Neka slutenja ji je rekla, da se bodeta moža bržkone ločila in da pojde častnik iz hiše ter da ga mlinar vsaj .spremi čez prag, če ne dalje. Slabo bi se ji godilo, ako bi jo Janoš zalotil pod oknom. Zato ciganka ne pomišlja dolgo, temveč hitro zavije okolo ogla in skoči proti mlinu za hišo, kjer počene ne daleč od brvi v temen kot. “Tako, tukaj-le bodem menda zadosti varna,” mrmra Maruša sama v sebi, “moža pojdeta skozi velika vrata na cesto, in kadar bode zopet mir pri hiši, mlinar pa v mlinu, pogledati hočem, ali kokoši mlinarjeve kaj trdno spe ali ne. Za Boga, kaj je to? Semkaj gresta, dobro da brez luči. Maruša, sedaj pa le molči; ako te mlinar opazi, vrže te v vodo.”
“Joj mene, kako je temno, da človek iz težka vidi tako daleč, kakor seže; kje pa se gre v tvoj imenitni konjak?” vpraša Vega jako dobre volje mlinarja, ki je bil kar hipoma prav kratkih besedij.	t
“Kar naravnost po brvi, gospod baron, potem pa na desno,” odgovori mlinar, ki je stopal tik za častnikom.
“Ali je brzo dobra, ali ima vse
deske, kajti ne zlomil bi si rad noge,” nadaljuje baron. Sredi brvi kar hipoma ni jednega moža. Podpolkovnik je padel v vodo, kjer je takoj izginil v kalnih valovih globoke reke. Dunav se je valil mirno svoj pot, ne meneč se za to, kar se je ravnokar zgodilo, mlinar je pa nato vso noč mlel, kakor navadno.
Dne 26. septembra so potegnili dunajski ribiči utopljenega podpolkovnika iz vode, kar je po prestolnici vzbudilo silno veliko hrupa in povsod pravo pomilovanje. Baron Vega je bil povsod jako priljubljen in čislan, ne le kot hraber in junaški častnik, nadičen s Terezijinim redom, temveč kot jeden najzvedenejših učenjakov v matematiških strokah.
Povsod se je govorilo, da je baron Vega sam skočil v vodo, videč, da ima na odločilnih višjih mestih mnogo prikritih sovražnikov, kateri izpodkopujejo noč in dan njegovo veljavo in mu tudi nasprotujejo, kjer se da.
Kako pa so ljudje šele strmeli in pomilovali ubogega barona, ko je prišla štiri tedne po tem žalostnem dogodku stara ciganka k ce-
sarski policiji na Dunaj in jela ondu gospodom pripovedovati nesrečo tistega večera. Vse je povedala po pravici, pozabila je le, da je prežala na mlinarjeve kokoši. Na Čast ji bodi priznano, da jim res ni storila nič žalega, kajti strah jo je tako prevzel, da je komaj čakala, kdaj bi se izgubila iz tistega strašnega kraja. Ker je ciganska tolpa drugo jutro že na vse zgodaj odrinila dalje in se je vrnila šele sedaj, ciganki torej ni bilo prej mogoče objaviti hudodelstva.
“Ali dobro veš, da baron ni sam padel v vodo, ko bi se bil morda spoteknil ob čem?” vpraša dotični uradnik.
“O kaj še, gospod, tako dobro sem ju videla oba, kakor vidim sedaj-le Vas tukaj. Prav tako dobro sem tudi videla, kako je sredi brvi mlinar častnika krepko sunil od strani, da je le-ta padel v vodo.”
“Ali se je kaj branil?”
“Kaj bi se branil, ker kaj takega niti mislil ni, četudi bi bil lahko opreznejši, ker je odštel dolge vrste samih novih zlatov v hiši na mizo, predno sta šla v mlin.
“Zakaj pa mu je dal denar?”
“Bog ve zakaj ? Dobro sem sicer vlekla na ušesa, slišati pa vendarle nisem mogla ničesar. Veste, gospodje, oči mi že še služijo, oči, na ušesih sem pa že popolnoma pohabljena,” opravičuje se ciganka Maruša.
Le-tem pa je bilo zadosti, in policijska patrola je odšla še tisti dan v Nemetov mlin po Janoša, kateri je nekoliko prebledel, ugledavši cesarske može javne varnosti v svoji hiši. Na čelu jim je bil višji uradnik v cesarski uniformi.
“S čim Vam morem postreči, gospod komisar?” vpraša Janoš nekoliko boječe.
“Pokaži nam najprej, kje imaš svoj denar skrit. Na sumu si, da se baviš z izdajanjem ponarejenega zlatega denarja,” pravi komisar.
Janošu takoj odleže. Če je bil S|doh v katerem hudodelstvu še nedolžen, bil je v tem. Denarja doslej še ni ponarejal, tudi ne .takšnega izdajal. Nekako ponosen se potrka torej ob prsi, rekoč: “Gospod cesarski komisar, meni se ni treba pečati s ponarejenimi novci, imam že takih dovolj, ki so izšli iz cesarskih kovnic. Da se prepričate, prosim, potrudite se za mano.” Oblastno stopa pred komisarjem do omare, v kateri i-ma spravljeno svojo gotovino — vso v zlatu in srebru. Komisar pregleda vse novce. Zlasti mu prija zavitek popolnoma novih zlatov — petsto goldinarjev vrednosti. Kakor mimogrede jih izpušča drugega za drugim med prsti iz roke v roko in pravi: “Se čisto novi so, kje si jih le dobil za toliko svoto, mlinar?”
Mlinar je pričakoval vsega prej, nego takega vprašanja, zato tudi ni vedel pravega odgovoriti. “Hm, moji so in pravi so tudi, drugo, mislim pa nikogar nič ne briga,” odreže se nekako mogočno, misleč, da komisiji tako še zobe najbolje pokaže.
Toda komisar je bil hudomušen človek in se je z mlinarjem, ki sedaj že ni več slutil kaj prida dobrega, še nekoliko igral, kakor mačka z miško, predno ga je zgrabil in izročil svojim ljudem. — “Skoro bi bil prisiljen verovati, da si res v zvezi s ponarejalci denarja, ki pod zemljo, po duplinah in po kletih ter starih podrtinah ponarejajo denar, ko bi ne vedel, da si ga delaš ponoči na Dunavu.”
Mlinarju je zopet nekoliko odleglo, kajti dasi tudi so bile dvoumne komisarjeve besede, tolmačil si jih je vendar najugodneje.
. “Ne le ponoči, tudi podnevi si ga delam, gospod komisar, na Dunavu, kajti v mojem mlinu teko kameni noč in dan in meljejo žito.”
Komisar nese nekaj zlatov pod vnos in pravi: “Mlinar, tvoje zlato, zlasti to-le, ne diši prav nič po moki, pač pa po — smodniku. Kako mi to razložiš?”
‘Gospod cesarski komisar se pač šalite z mano? Kako li bi moji zlati dišali po smodniku, ker s smodnikom svoj živ dan nisem imel kaj prida opravka?”
“Saj nisem rekel, da si imel ti s smodnikom kaj dela, temveč drugi, katerih so bili zlati, predno so prišli v tvoje roke.” Sedaj upre
komisar srepo svoje oči v mlinarja, da se ta kar strese in prebledi, kakor zid.
(Konec prihodnjič.)
RAZNO.
Štirinajstletna sovodniea. — Iz
Moravske Ostrave poročajo: Pred krat kihi je dobila policija naznanilo, da je neka 141etna deklica imenom Marija Bartovec nenadoma izginila. Našli so jo končno na Dunaju ter jo poslali staršem nazaj. Pri zaslišanju je izpovedala, da jo je zapeljala njena sošolka Elza Vašekova na napačna pota. Povedala! je, da je Elza Vašekova vabila bolje oblečene moške s seboj v stanovanje svoje matere. Mati te Elze Vaškove je živela od zaslužka svoje izpridene 'hčerke ; pa ne samo to, tudi druga dekleta, ki jih je njena hčerka zapeljala na neprava pota, so našla pri Vaško vi zavetje. iNa zahtevo moških, ki so občevali z Elzo jim je ta pripeljala vedno svežega blaga. Izbirala si je deklice zlasti med svojimi sošolkami ter pregovorila tudi Marijo Bartovčevo, da se je spozabila. Dostikrat so se zapeljani otroci zbrali v stanovanju Vaškove, kjer so se vršile potem orgije, ki jih ni mogoče popisati. Štirinajstletna Elza je na ta način izročila 8 deklet sramoti. Proti njej in njeni materi je uvedlo državno pravdništvo preiskavo zaradi sovodstva, shrambe in posiljenja.
Vlom v grobnico. V dnevih od 5. do 8. m. m. so vlomili v Stocke-ravu do sedaj še neznani vlomilci v grobnico barona Suttnerja. Vlomilci iso odstranili pokrov grobnice in odprli dve krsti. Iskali so najbrže dragocenosti, ki jih pa niso našli. V 'grobnici sami so vse razmetali. Dne 8. m. m. so nato najbrže isti vlomilci obiskali tudi neko bližnjo kapelico in oropali puščice. Na sumu, da je izvršila te vlome, je neka potujoča rodbina Grasi, ki je baje iz rodu nekega znanega roparja.
Obsojen ameriški milijarder. Pariško policijsko sodišče je obsodilo ameriškega mili jard ar ja znanega Vanderbilta na 20,000 K globe, ker je povozil njegov tovorni avtomobilni voz, ki je vozil njegovega konja dirkača, nekega policijskega stražnika. —-Stražnik je dobil zelo težke poškodbe. Vanderbiltov šofer pa je bil Obsojen na 8 dni zapora.
Ponesrečena turista. Iz Inomo-sta poročajo, da je našla rešilna ekspedicija v nekem globokem jarku popolnoma razbiti trupli nemških turistov dijakov Karla Hechta in Alfreda Muellerja. 0-ba sta padla na povratku v planinsko kočo Dunajskega Novega mesta vsled silnega viharja in snežnega zameta v več sto metrov globok jarek.
Žepni tatovi. Dva dunajska žepna tatova sta ukradla zastopniku velike newjorške tvrdke Eberso-lu, ki je prišel po službenih poslih na Dunaj, v neki kavarni njegovo listnico. V listnici sta našla 90 funtov šterlingov denarja in kreditno pismo za 200 funtov šterlin-
gov. Ker sta se tatova bala raz- j Balkanska vojna, na parniku.
kritja, sta poslala oškodovancu kreditno pismo po. pošti nazaj s ( pripombo, da to pismo nima za' nju prav nobene vrednosti.
VABILO
Društvo “Slovenski Prijatelj” št. 171 S. N. P. J. v Marianna, Pa., vljudno “vabi na vrtno veselico s razvitjem zastave
V NEDELJO 17. AVGUSTA T. L.
'Začetek točno ob 11 uri pred-poldan. Vstopnina za možke $1; ženske vstopnine proste. Za dobro in točno postrežbo skrbel bo vabeči in priporočivši se
ODBOR.
New York. — Na Cunard parniku “Panonija”, ki je 8- t. m. v New York prispel, so še med vožnjo, katera je trajala 26 dni, dogajali neprestani tepeži in zbadanje. ‘Večina potnikov je sesto-jalo iz Srbov, Bolgarov, Grkov in Turčinov, kateri so šli prostovoljno v vojno na Balkan, a so se sedaj vračali v zaobljubljeno deželo. Neki Italijan je prisluškoval razgovor Bolgarov, ki so sklenili, da pomorijo vse na parniku na-hajoče Grke.
Kdor nima usmiljenja do ljudi,, tudi veljave nikdar imel med ljudmi ne bo.
-O o O — o —
-o—O-
-O—o-
j Bolečine
|	naj si bodo kakoršnekoli, se lahko hitro odpravijo z
pravočasno rabo
j Severovega ■ Gothardskega
jOlja
(Severa’s Gothard Oil)
katero je znano kot najboljše mazilo zoper 'bolečine, o	Pomagalo je drugim — naj tudi vam pomaga. Čitajte
|	sledeči dokaz:
9 SEDAJ ZOPET LAHKO DELA.
“Takoj po rabljenju Severovega Gotharskega Olja sem se bolje počutil. Bolečina v moji nogi je kmalu izginila in v enem tednu sem lahko šel na delo. Vaše Gothardsko Olje cenim kot najboljše mazilo zoper bolečine.”
Tom Tama, Box 8, Gardiner, N. Mex,
Severovo Gothardsko Olje se sedaj prodaja po 25 in 50 centov.
iNeprebava,
t
l
zapeka, žolčnica in razne druge želodčne in. jetrne neprilike se lahko hitro odpravijo z rabo
1 SEVEROVEGA
ŽIVLJESKEGA
BALZAMA
(Severa’s Balsam of Life)
I
O
0
1
Je zelo uspešno zdravilo za zdravljenje gori omenjenih neprilik. Cena 75 centov.
Vsi lekarnarji prodajajo Severova Zdravila.
Zahtevajte Severova in ne vzemite drugih.
Ako jih nima lekarnar, naročite jih od nas.
o
0
1
W. F. Severa Co. CEDrrs
Glavni urad : 82 Cortlandt St. NEW YORK, N. Y.
CLEVELAND, O.
Prodaja
Pošilja
DENARJE v staro domovino
potom c. kr. poštne hranilnice na Dunaju; hitro
za vse prekmorske parobrodne družbe po izvirnih cenah.
Tisoče Slovencev se vedno obrača na to staro tvrdko, a nihče ne more tožiti o kaki izgubi.
IHHHI
fl
X
s. s. P.
\=
Zveza
±/
Ustanovljena leta 1908.	Inkorporirana leta 1909.
Glavni urad na'. 11250 Indiana Ave., Chicago, III.
GLAVNI ODBOR:
ANTON MLADIČ, predsednik; 2348 Blue Island Are., Chigago, M-ANT. FISHER, podpreds., 516 N. Bunker Hill St., Los Angeles, Cal. JOSEPH BENKO, tajnik; 11250 Indiana Are., Chicago, 111.
WILLIAM RUS, zapisnikar; 11224 Fulton Are., Chicago, 111.
TOHN KALAN, blagajnik; 341 — 6th St., Milwaukee, Wis.
NADZORNIKI:
FERDINAND GLOJEK, (pred.); 453-S3rd Are., Milwaukee, Wis. ANTON DULLER, 238 — 136th St.. Chicago, 111.
MARTIN KONDA, 3622 W. 26. St., Chicago, 111.
POROTNIKI:
AUGUST KUŽNIK, 8323 Connecticut ave., S. E., Cleveland. Ohio.
JOHN BATICH, Box 208, Claridge, Pa.
JOE CVETKOVIČ, 810 W. Forth St., Michigan City, tod.
POMOŽNI ODBOR:
ANTON SL0GAR, 1507 — 58th ave., Chicago, 111.
JAKOB TISOL, 11355 Fulton ave., Chicago, lil.
JOHN JEREB, 321 — 136. St.. Chicago, 111.
FRANK GODINA, 1441 Fullerton St., Chicago, 111.
MOHOR MLADIČ, 2603 Lawndale ave., Chicago, 111.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
DR. ALOIS M. ZAHORIK. 1846 So. Ashland Ave. Chicago, 111.
Vsapisma in vprašanja za pojasnila naj s« izvolijo pošiljati na tajnika ¿7os. Benko, 11250 Indiana Ave., Chicago, lil. Denarne (odpošiljatve) pa na John Kalan, 341 —6th St. Milwaukee, Wis.
Uradno glasilo je “Glas Svobode”. — Seja gl. odbora je vsako zadnjo •redo v mesecu v Stastny-evi dvorani, 2005 Blue Island ave.
IMENIK DO SEDAJ PRIJAVLJENIM DELEGATOV IN POOBLAŠČENCEV ZA 3. REDNO ZBOROVANJE S. S. P. Z.
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
12.
13.
14.
15.
17.
18. 19. ■20. 21.
24.
25.
26.
27.
28.
29.
30. '31.
35.
36.
37.
38.
39.
40.
41.
42.
43.
44.
45.
47.
48. 50. 52.
54.
55.
56.
59.
60.
64.
65.
66.
67.
68.
70.
71.
72.
73.
74.
76.
77. 80. 81. 82.
85.
86. 87.
89.
90.
93.
94.
95.
96.
98.
99. 100 101 102 103
Chicago, 111............Jos. Ivanšek, delegat
Claridge, PA.............John Mlakar, delegat.
De Pue, 111..............Dan Badovinac, delegat.
Black Diamond, Wash______Math Pečnik, delegat.
Darragh, Pa..............V. Huter, pooblaščenec.
Winterquarters, Utah ...John Kalan, pooblaščenec.
Arona, Pa................V. Hnter, delegat. .
McGuire, Colo............Jos. Benko, pooblaščenec.
Leadville, Colo..........Ludvik Slaeh, delegat.
Moon Run, Pa.............Geo. Pivk, delegat.
Sublet, Wyo..............Anton Mladič, pooblaščenec.
Witt, 111...............  Peter	Kokalj,	delegat.
Yale, Kans.................John Kupljen,	delegat.
Taft, 111................John Urbančič, delegat.
Aurora, Minn.............Frank Mahnič, delegat.
Girard, Ohio ............M. V. Konda, pooblaščenec.
Chicago, 111.............Aug. Aučin, delegat.
Cleveland, Ohio .........Ignac Smuk, John Marn, delegata
Naylor, Mo...............M. V. Konda, pooblaščenec.
Milwaukee, Wis...........John Lenko, delegat.
Reading, Pa...............Peter Kočevar,	delegat.
Collinwood,	Ohio...........John Potočar,	delegat.
Forest City, Pa..........Fr Leben, delegat.
Madison, 111..............Fr. Bukovec, delegat.
Taylor, Wash...............M. V. Konda, pooblaščenec.
Bishop, Pa..............  Jos.	Benko, pooblaščenec.
Farmington, W. Va.........Math Špehar, delegat.
Franklin, Kans............John Žagar, delegat.
Springfield, 111.........Jos.	Benko, pooblaščenec.
Lowber, Pa................John Grošelj, delegat.
Jenny Lind, Ark..........Jacob Lambrecht, delegat.
Aguilar, Colo............Andrej Čolnar, delegat.
Salida, Colo.............Ludvik Slack, pooblaščenec.
Ambri d ge Pa.............Anton Mladič, pooblaščenec.
Red Lodge, Mont..........John Putzel, delegat.
High Bridge, la..........Jos.	Benko, pooblaščenec.
Virden, 111..............Jos.	Jurak, delegat.
Baltic, Mich.............Jos.	Benko, pooblaščenec.
Chicago, 111.............Jos. Ivanšek, pooblaščenec.
Mulberry, Kans...........Jacob	Kovačič,	delegat.
Milwaukee, Wis............Ferd.	Glojek, pooblaščenec.
Somerset, Colo............Anton Fisher, pooblaščenec
Ely, Minn................John Hutar, delegat.
Broughton, Pa............Frank Rebernik, delegat.
Rock Spring, Wyo.........Math Batieh, delegat.
Conemaugh, Pa...........Frank Dremelj, delegat.
Pueblo, Colo............Martin Kočevar, delegat
St. Michael, Pa.........Frank Težak, delegat.
Onnalinda, Pa...........-Jos.	Benko, pooblaščenec.
Superior, Wyo............Jos.	Benko, pooblaščenec.
Johnston City, 111. ... ..Vincent Pugelj, delegat.
Issaquah, Wash.............Math Kramer, delegat.
Dunlo, Pa................Frank Kaučič, delegat.
Marianna, Pa............Fr. Primožič, delegat.
Taylor Springs, 111......M. V. Konda, pooblaščenec.
Girard, 111..............-Frank Gašparac, delegat.
Johnstown, Pa...........Ant. Jene, delegat.
Roundup, Mont..............Mar.	Meznarič,	delegat.	_
Cherokee, Kans...........Jos.	Benko, pooblaščenec.
Herminie No. 1., Pa.....Jos. B-rie, delegat.
Biwabik, Minn...........Math Vidas, delegat.
Gilbert, Minn.............Jakob Muhovič, delegat.
Renton, Wash...............Math Pečnik, pooblaščenec.
Herminie No. 2., Pa.....Jakob Kokalj, delegat.
Cleveland, 0............Jos. Polanc, delegat.
Sygan, Pa................-Frank Pustovrh, delegat.
Washoe, Mont............John Putzel, delegat.
Globe, Ariz.............Ant. Fisher, pooblaščenec.
Cleveland, Ohio .........Anton Kos, delegat.
Bradley, 111............  .Louis	Sterbenc, delegat.
Piper. Ala.................John	F Perko,	pooblaščenec.
Oak View, Colo. . . .-.t. v. Jos. Benko, pooblaščenec.
Blocton, Ala............John F. Perko, delegat.
. Chicago, 111........... .vTos. Fritz, delegat.
. Denver, Colo........ Anton Duller, pooblaščenec.
Trestle, Pa..............Matevž Peternel, delegat.
. Homer City, Pa......> .yyJos. Benko, pooblaščenec.
106. Adamsburg, Pa. ...	
107. Yukon, Pa		
108. Maryville, 111		... .Jos. Benko, pooblaščenec,-
109. Diamondville, Wyo.	
111. West Allis, Wis. ..	
112. Whitsett, Pa		
113. Meadow Land, Pa. .	.... M. V. Konda, pooblaščenec.
115. Kenilworth. Utah ..	
119. Bridgeport, Ohio ..	
121. Carona, Kans			M. V. Konda, pooblaščenec.
CENJENIM DELEGATOM	IN ČLANOM SLOV. S. P. ZVEZE V
NAZNANJE.	
III. redna konvencija S. S. F- Z. v Milwaukee, Wine, začenši se	
z dnem 8. septembra t. I. se	bode vršila v “Harmonie Hall”, na-
slov: First Ave. & Mineral Str. Telephone štev.: South 3716 J čez	
dan in South 1478 ali South 4093 L ob večerih.	
	JOS. BENKO, tajnik.
Chicago, 111.
Zopet sem se namenil napisati par vrstic še pred konvencijo, katera je že pred durmi. Vidim da\ se naši sobratje zelo malo brigajo i za agitacijo v prilog S. S. P. Zve-j ze, in ne vem kaj mora to biti, vse \ je nekako tiho in mrtvo. Dragi bratje in sestre pokažite korajžo in veselje za agitacijo. Poglejte druge Jednote, koliko se agitira; n. pr. J. S. K. J., ki ima po cele strani v listu G. N. Jaz mislim, da naše glasilo S. S. P. Z. Glas Svobode tudi rade volje odstopi prostor za dopise v korist Zveze, za-kar ima Zveza pogodbo z Glas Svobode, da se svobodno piše v korist Zveze in to vsaki član S. S. P. Z. Seveda to je, da kar se tiče koristi članstva, kdor pa hoče pisati o politiki, tisti pa mora biti naročnik lista, kar je čisto pravilno. Zatoraj rečem, da je žalostno kdor ni naročnik tega lista, posebno za tiste, ki pravijo da so naprednega mišljenja. To si mora vsaki misliti, da imamo danes že dvajseto stoletje in kdor se do danes še ni toliko razbistril, da bi bil član vsaj ene svobodomiselne organizacije, ali pa naročnik enega svobodomiselnega lista, potem sem prepričan, da dotičnik bo vedno spal; nikdo ga ne bo več zbudil iz duševnega spanja.
No, saj čuda tudi ni, ko farji toliko zvonijo in orgljajo z novimi zvonovi in orgli in še z vsemi drugimi redmii. Ali vse to menei nič ne briga, mene ne bodo spreobrnile ne orgle i ne zvonovi. In če ravno mi je g. Sojar poslal tri orgle, seveda tiskane na cerkveni kuverti, misleč da mu bom dolarje nasipal v cerkveni Žakelj, ki nima dna.
Pri S. S. P. Z. je vse kaj dražega. Zveza ima jekleno blagajno, ki dobro drži in ima tudi dno, in pa zopet velika vrata, skozi katere se jemlje v potrebi kakega elana. Ni se treba bati, da je izgubljeno, kar daš. Nobeden član ne ve, kedaj ga zadene nesreča, tudi na najlepšim prostora se ti lahko pripeti. In vidiš, ako si nosil v to blagajno namesto v cerkev, tedaj boš deležen tvojega denarja obrestmi vred in še čez. Blagajna S. S. P. Z. ti da največ, in da to dokažem, naj navedem samo e-no priliko:
Član je v S. S. P. Z. vstopil pred 6timi meseci, tako da je sedaj o-pravičen do bolniške podpore. V 6tih mesecih je v blagajno S. S. P. Z. plačal recimo do $10.00 z vstopnino vred, a če pa potem zboli in je bolan samo dva tedna, že dobi $16 nazaj kot bolniško podporo. Tega pri cerkvi nihče ne dobi! Torej vsi tisti rojaki, ki še niste prestari, hitro se potrudite in vstopite k S. S. P. Z. in to predno bo prepozno. Mnogo je še takih, ko se popolnoma nič ne brigajo za kako društvo. Večkrat sem že opazoval kakega rojaka, ki je bil prigovarjan, naj pristopi v društvo; ali odgovoril je; “Rajši zapijem ali pa grem v gledališče, vsaj kaj vidim in imam dobre čase”. Tak človek da tudi rad za cerkev, magari celo podkev. In ravno taki rojaki, ko hitro kaj zbolijo ali ponesrečijo, kam dragam se obrne kot na društva, in to je-li član ali ne, ali pa na časopise najsibo svobodomiselno ali pa najbolj nazadnjaški list, vse mu je dobro. Nasvetoval bi vsem članom, katere organizacije čibode, da bi strogo pazili na take rojake, da se nebi podpirala njihova lenoba; tak rojak ni vreden podpore in naj si to bo moj prijatelj ali sovražnik. To je samo izkoriščanje ali zloraba dobrosrčnosti našega naroda.
Danes imamo toliko vrst orga-
nizacij in različnih društev, da se ne more nihče izgovarjati, češ, k tem društvu ne grem, ker moram v cerkev in k izpovedi hoditi; h dragemu zopet ne, ker moram potem svobodomislec biti itd. Ali to so puhli izgovori, ker vsako društvo je dobro, vsako ima več ali manj, en in isti cilj, da pomore članom v sili.
Seveda, pri tem moram odločno povdarjati, da društva na svobodomiselni podlagi, imajo prednost pred vsem dragim, in to iz enostavnega razloga, ker svobodomiselna organizacija daje največjo podporo in udobnosti izmed vseh dragih organizacij.
Zatoraj opozarjam še enkrat vse delegate, naj veselo prikorakajo v Mibvaukee; ne ustrašite se nikogar. Ni treba se bati, da bi se morali odkrivati glavnemu predsedniku ali pa celo roko po-ljubovati kakemu “duhovnemu vodju”; takega ptiča S. S. P. Z. ne pozna, tisto je samo pri nazadnjaških Jednotah. Pri S. S. P. Z. smo si vsi jednaki bratje in sestre, to je vse.
Pripomniti mi je pa tudi, da ni dovolj, ako delegati veseli in ko-rajžnji pridejo na konvencijo, ki se bo 8 .septembra t. L pričela v Milwaukee, kajti čaka ogromnega dela in ukreniti bo treba, kar bo najboljše in najkoristnejše za našo dično organizacijo, za društva in člane.
Ukrepalo se bo tudi o združitvi Zvez in Jednot. Jaz sem takega mišljenja, da ako bi prišlo do združitve, potem naj bi se ta organizacija imenovala S. S. Z. J. “Slovenska Svobodomiselna Zadružna Jednota”, ker s tem bi se gotovo vsi zadovoljili. Ako se to zgodi, da bi se tudi J. S. K. J. in društvo sv. Barbare pridružile, potem bi se moralo vsakemu članu dati svobodo, nikoli jim oporekati ako gredo v cerkev, kot tudi o-nim ne, ko ne gredo. Zato bi se morala pravila tako narediti, da tisti, ki bi radi verskega prepričanja koga zasmehoval, ali se nad-tem izpotikali, se ga mora takoj izključiti iz organizacije. Isto bi veljalo tudi za tiste, ki bi hoteli komu usiljevati kako politično prepričanje in naj si bo to socialist, demokrat ali pa kak dragi. Ta organizacija bi bila edino za bratstvo, bolniško podporo in posmrtnino.
Upam, da bodo te poslednje vrstice upoštevali tudi delegati J. S. K. J., ker so koristne za združenje.
Torej vsi delegati J. S. K. J., društva sv. Barbare in posebno pa delegati S. S. P. Z. naj dobro prevdarijo in premislijo združitev. Ni stvar tako lahka, da se pa le izvesti. Zaprek in ovir bo veliko, toda za premagati so vse, samo da je dobra volja in pogumna združena vstrajnost, ker v slogi je moč, katera ne pozna nikakih o vir in zaprek.
Pozdrav vsim delegatom z željo, da bi uspešno delali za združitev v veliko bratsko slovensko armado.
Anton Duller, član gl. nadzornega odbora S. S. P. Z
Cleveland je industrijelno me->. Malo je mest na svetu, ki bi se mogli ponašati s takim razvodi. Tam, kjer je še pred dobrim detjem pela sekira drvarjev, se dviga danes ponosno mesto s '00,000 prebivalci. K temu je naj-reč pripomogla lega kraja, ki je ako ugodna razvoju industrije. Cleveland je pa tudi zajedno naj-ečja slovenska naselbina. Število
sakdanji kruh v tovarnah. Dragi e bavijo s trgovino. Jako dobro ispeva tudi Slov. Zadružna Zveza, ki se je v kratkem času svojega obstoja lepo razvila. Tudi marsikateri obrtniki si je pridobil sicer skromno, toda dostojno eksistenco. Mi se bavimo z izdelavo moških, kakor tudi ženskih oblek. Cena. moških oblek je odi $15 dalje. Popravljamo, likamo, čistimo in barvamo vsakovrstne moške in ženske obleke. Jamčimo za vsako delo. Prepričajte se!
I. SMUK, krojač,
4706 St. Clair Ave. Cleveland, O.
Prodam hišo; v pritličju je. prodajalna, kuhinja in klet. V nadstropju je 5 sob. Poleg hiše je vrt, nasajen s sadnim drevjem, z vinsko trto in kuhinjsko zelenjavo.
Hiša se nahaja med štiri premogovnimi rovi, tedaj na jako dobrem prostora.
Kupci se naj zglase pri
MARTIN POTISEK,
Box 119	Darragh, Pa.
VABILO NA VESELICO,
katero priredi durštvo št. 109 S S. P. Zveze
v Diamondville, Wyo.
DNE 17. AVGUSTA v Josip Penca dvorani.
Vabijo se tudi sosedna društva, rojaki in rojakinje, da se blagovolijo vabilu v obilnem številu odzvati.
Na svidenje torej 17. avgusta ob 7. uri v jutri.
John Brovich, tajnik.
“THE SIXTH CITY’
HIŠA NA PRODAJ.
DEN4T POŠIJAMO V DOMOVINO.
Po sledečih cenah:
Za	$ 10.35 ....... Kron	50
Za	$ 20.50 ....... Kron	100
Za	$ 30.85 ....... Kron	150
Za	$ 41.00 ....... Kron	200
Za	$ 61.50 ....... Kron	300
Za	$102.50 ....... Kron	500
Za	$204.50 ....... Kron	1000
Za $1020.00 ...... Kron	5000
Poštnina je všteta pri teh svotah.
V tej banki se menja, kupuje ln prodaja inozemski denar. Austro Ogrski denar se kupuje brez odbitka: za 5 kron plačemo en dolar.
Pišite po cene in pojasnila v slovenskem jeziku.
Kastar State Bank
1900 Blue Island Ave., Chicago.
GOSTILNA
kjer j« največ zabave ha majv» vžrt/ka za par eentov s biljard* urno na razpolago. Vse to se isA v gostilni
John Košiček
1807 B. Centre Ave. Chicago, H Telefon Canal 1439.
Knjiga
“ŠKOF PROTI ŽUPNIKU,”
Spisal na temelju resničnih dogodkov in aktov PAVEL SVETLIN, bo kmalu pošla. Kdor se torej zanima za to velezanimivo razpravo naj poseže po' knjigi. Ista stane 35 centov poštnine prosto in jo je dobiti pri
GLAS SVOBODE CO.
3622 W. 26th St. Chicago, 111.
ODVETNIK
PATENT!
G VOKOUN
¡411 W. I8th St„ Chica*«.
V moji trgovini se dobe prve vrste cigare, dobre svalčice in raznoličen tabak i* vseh dežela.
Slovenci, oglašajte se pri meni!
Telefon Canal 2301
Popravljal-nica dežnikov in pip
ihihiinikiii
kupite zdaj pri
M. KARA
1919 S«. HALSTED ST.
cor. 19. Plač«.
Novi spomladni vzorci
Phone: Canal 80.
HOERBER’S CREAM 0F MALT
Martin Nemanich,
GOSTILNA
Vogal 22. In Lincoln Streot
Prost gorak in mrzel prigrisck vsak dan.
J. F. HALLER O-OSTIIliIsr^L
prve vrst».
Magnet pivo, mrzel in gorak prigrizek. DomaÖ in importirani likerji.	Tel. Canal *0»8.
2103 Blae Island Av. cor. 21.St
Dobra Unijska Gostilna,ki"
dobi
mrsel in gorak pri gri-lek. : Pod vodstvom
Jos. S. Stastny
2005 Blue Island Av*.
veiiká Dvorana sa drultvono in unijoko ••)«, in druga dvorana sa konoerto, žonitvo ta aabnvo,
LOUIS VANA,
Izdelovalec
sodovice, mineralne vode in drugih neopojnih pijač.
1835-37 Fisk St. Tel. Canal 1405
Telefon: Canal 3014
MAZDAH!
SAL O O N
s kegljiščem
kjer točim vedno sveže pivo in druge raznovrstne pijače. Domače vino. Uni jake cigare.
Potniki doto pri mani čedna prene čiSfta. Potrežem vsakemu točno in izborno.
MARTIN POTOKAR
1625 S«. Center Ave., Chicago, DL
“The Roosevelt Salo©«**
ROCK SPRINGS, WYO.
A. Justin, lastnik
in trgovec s vinom, cigarami, onKn p tvom ltd. — Be priporoča Wo vencem f
GARL STROVER
(Sofco »t«v 1009)
133 WASHINGTON ST.	CHICAM, M.I
Tol. IM« MAIN
f Slovenskim gostilničarjem in
trgovcem priporočam *
j BINGO CIGARE j
« CHARLES HLAVA, izdelovalec *
2342 So. Kedzie Ave., Chicago. |
Telefon Lawndale 5616 J
i
SLOVENSKA GOSTILNA
kjer se toči vedno sveže Schoen-hofenJMelweiss pivo in kjer se dobe domača vina in najboljše linijske cigare.
Kegljišče na razpolago. ANTON MLADIČ,
2348 Blue Island ave. Chicago.
• /Tov» o T Al
The Komad Schreier Co.
Shobojrceii Wls.
Varitelji najboljšega piva v sodih in steklenicah.
Edelbrau in Pilsen pivo iz naš« pivovarne je najboljše.
Dr. B. K. Sim on ek
ZOBOZDRAVNIK.
1669 Blue Island Avenue.
Tel. Canal 2127
Uradne ure: Vsak dan od 9 jutro do 6 ure večer; oh nedeljah od 9 do 11 are predpoldne.
Glas Svobode stane $2.00 ia leto.
Glas Svobode
The Voice of Liberty)
WEEKLY
Cablished by M V. KONDA (&L CO 3622 W. 26 Street Chicago, Illinois
subscription ,(2.0t»per vtar. Vdvertisements on agreement
Prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Ameriki.________________________
» &i.as Svobode’ iehaja vsaki petek
______________in velja-------------------
■SA AMERIKO:
Za celo leto...............82.00
za pol leta...............81.00
EA ETROPO:
Začelo leto...............82.50
za pol leta. ..........  -81.85
Naklov za dopis* in poSii-iatv* j*
GLAS SVOBODE
*622 W. 26 STR.	CHICAGO, ILL
Pri ap-remembi biwüiA&a prosimo naročnik D&m nateunfino naznanijo poleg: NovwöAtud n »mio v.	_________
S81
Vašim nosom. Vi ste šli ven in jaz sem zaprla vrata za Vami, kot gostom. ’ ’
Duhovnik je šel zopet ven in Mr. Parks, ki se je bil povrnil skoz stranska vrata, mu je sledil; toda pop jo je ubral okoli hiše in
končno odšel domov.-------—
^ #
Presledek dejanja. — En teden pozneje sta se zaročenca v Olivia dala poročiti po metodiškem duhovniku, ter naredila ženitovan-sko popotovanje v St. Paul in potem sta se srečno nastanila v Morton. Koj po nju povratku je umrl oče gospe Parks. Pop mu je dal “sveto olje” in se že veselil na denar za maše zadušnice. Med navzočnostjo duhovnika, se je gospa Parks morala skriti na podstrešju hiše njenih starišev.
In sedaj sledi drugi prizor.
SLIKA PROSVETE NAŠEGA ČASA.
Če bodo ljudje leta 2000 proučevali ameriško kulturno zgodbo začetka 20. stoletja, potem naj si vzamejo sledečo sliko prosvete za dokaz, koliko si dajo brezbrižni Amerikanci dopasti od agentov tiste laške vrtoglave družbe, ki je inkorporirana pod imenom ‘ ‘ Rimsko-katoliška cerkev. ’ ’ Nastopni osnutek je resnična ponovitev dejstev, ki so razvidni iz javnih .spisov 12. okrožnega sodišča, države Minnesota v Olivia, Renville County, ki so bili zaključeni pred nekoliko dnevi.
* # *
1. prizor. — V mesecu maju leta 1911 je sedel Darwin D. Parks, sprevodnik tovornega vlaka Minneapolis in St. Paul železnice, v sobi starišev svoje izvoljenke, Frances Elizabeth Dinzinger. O-bedva zaljubljenca sta bila baš naredila izprehod v spomladanski naravi ter sta napravila nekaj fo-tografičnih slik, in Parks je bil ravno pritem, da plošče dopopolni. Liza ga je pritem poslu gledala. Na obeh obrazih je bil videti odsev bodoče sreče. Lize oče, stari Dinzinger, je ležal bolan v sosednji sobi; priletna mati je pletoč sedela v naslonjaču, pazno poslu-škujoč in oziraje se v bolnikovo sobo. Nakrat potrka na vrata, bil je duhovnik John Byrne. Liza gre da odpre. Duhovnik, ki je nato med vrati stoječ videl v sobi mladega človeka, je dekleta nahrulil: “Kdo je oni mladi človek, ki tam v sobi sedi?”
Liza skromno odgovori: “To je moj zaročenec.”
Duhovnik: “Je katoličan?” Liza: “Ne!”
Duhovnik: ‘ ‘ Kaj — ni katoličan? Vrzi ga ven iz hiše! Ogibaj se ga kot strupa! Odpodi ga od sebe! Ogni se ga, ogni se ga! Ne imej opravka s prokletim protestantom ! Ti brezbožna vlačuga, ti izdajalka, ne imej opraviti s podlim protestantom!”
Liza odvrne, Mr. Parks je moj zaročnik, in mn bom ostala zvesta. Ta preprosta a odločna izjava je spravila duhovnika v grozno jezo in pričel je najpodlejše zmerjati ter preklinjati, nakar je g. Parks k njemu stopil in rekel: “Ta dama je moja prijateljica in ako hočete Vi ž njo govoriti, se morate dostojnejšega govora poslužiti ! ’ ’
Na to je duhovnik postal še bolj divji ter vpil: “Krivoverski lopov, jaz ti svetujem, da od tu izostajaš; to je katoliški kraj, in jaz lahko še noeojšno noč skličem Columbove viteze, ki te bodo popolnoma uničili.”
Mr. Parks, kateri je sramotenje dosti dolgo potrpežljivo poslušal, pravi: “Ne govorite k meni na tak način, jaz si tega ne dam dopasti. V navzočnosti dame Vam nočem tako odgovoriti, kakor Vam gre. Stopite z menoj ven, potem hočem z Vami govoriti in početi kakor med dvema možakoma!”
2.	prizor. — Na večer pred pogrebom je duhovnik brata gospe Parks poslal v Morton na dom gospoda Parksa s peremptoričnem (nepreložnem) poveljem, da naj takoj pred njega pride. Gospod in gospa Parks sta izjavila selu, da, ako jima. ima g. Byrne kaj povedati, tedaj naj on k njima pride. Toda popee je to že vnaprej vi-dil, zato je pa selu tudi naročil, da za slučaj, da ne prideta, naj jima pove, ako se branita priti, bo on —• pop — umrlemu zabranil krščanski pogreb in prostor na katoliškem pokopališču (na katerim rodbinski elani že počivajo).
Zaradi miru in da se žalujoči vdovi nepovzroča večja bolest, sta se oba Parks peljala k duhovniku. Takoj, ko sta stopila v hišo, je duhovnik mlado gospo nahrulil:
“Ali ste Vi z Mr. Parksom poročena?”
Gospa: “Da!”
“Ste poročeni po katoliškem duhovniku ? ’ ’
“Ne.”
“Od koga ste bili poročeni?”
“Od nekega metodiškega duhovnika v Olivia”.
Nato je duhovnik postal grozno besen in rabil izraze, kakor-šnje se v dostojnem listu nemore-jo ponavljati.
“Ti vlačuga nisi omožena. Nihče ni oženjen, kdor ni poročen po katoliškem duhovniku. Vsi, ki niso po katoliškem duhovniku bili
poročeni, živijo v k.......” (V
prešeštvanju, toda besni far se je prav po svinjarsko izrazil. Op. ur.).
Potem se je obrnil proti g. Parksu, ga imenoval podlega lopova, ter ponavljal, da nista dejansko poročena. Konečno je mlado ženo poživljal, naj zapusti svojega moža.
Mr. Parks reče:	“Obžalujem,
ko nimam pri sebi mojega poročnega lista. Toda sva pa. po zakonu države Minnesota pravilno poročena, in to nama zadostuje.”
Nato je pop naredil kretnjo proti mladi gospej, pričel besno psovati, obkladal oba z najpod-lejšimi psovkami in zaklical bratu mlade žene:	“Vrzi lopova
ven!’ ’
Mr. Parks odvrne: “Jaz grem rad ven; toda ven vreči se' ne pustim. Vi ste nas povabili v Vašo hišo, tedaj smo Vaši gosti, odidemo paradi. ”
Duhovnik: “Na to priliko sem že prežal. Jaz ima-m sedaj moč radi pogreba.”
Nato je Henrika Dinzingerja, kateri je ponižen rimski suženj, s kolenom sunil proti gospej Parks, nakar pa je gospod Parks' zaklical:
“Stojte, nikar ne nadlegujte mojega svaka! Ako se hočete bojevati, pojdite z menoj ven, tam že hočem z'Vami izbojevati.”
Hrabri far pa na to ni hotel iti, je rajši pričel zopet psovati in zaklical mladi gospej: “Da ne greš v hišo smrti, ti nizkotno k . . ., ti vlačuga. Ti ne smeš več videti u-mrlega očeta,, tudi se ne smeš v nobenem oziru udeležiti pogreba. ’ ’
Duhovnik in Parks sta res odšla, da gresta ven in Liza je za njima zaprla vrata. A ona dva, ko sta prišla do vnajnih vrat je duhovnik, ko je Parks izstopil, hitro vrata za njim zaprl, jih od znotraj zaklenil ter se vrnil in nahrulil gospodično Dinzinger: “Vlačuga, kako se moreš pre-drzniti, meni “svetemu duhovniku” vrata pred nosom zapreti!” Obdolžena odvrne: “Jaz nisem imela namen zapreti vrata pred
Mlada zakonska sta nato globoko užalena odšla domu.
# * #
Presledek dejanja. — Tisto noč po 12. uri se je mlada žena plazila k rodni hiši. Ni se upala pred
12.	uro iti iz strahu, da bi bili sosedje še v hiši, ki bi farju naznanili njeno navzočnost, nakar bi nadutež zabranil pogreb. To bolest je hotela preprečiti svoji ma-i teri, katera je strogoverna.
# * *
3.	prizor. — Naslednji dan reče far občinskem slugu, naj Parksa pri pogrebu ne trpi, in za slučaj, da bi se ga hotela udeležiti, naj jih aretira zaradi kršitve miru.
Gospod in gospa Parks sta bila odsotna, mislila pa sta, da se za-rnoreta sprevodu pridružiti in tako ljubljenemu očetu izkazati poslednjo čast. Najela sta si voz in sta hotela na javni cesti sprevodu slediti. Toda far je motrival sprevod in ko zagleda Parksa, je ves srdit zaupil proti svojim vernikom naj krivoverca odstranijo iz sprevoda. On da ne stori koraka in tudi ne bo završil pogreb, če ne bosta oba krivoverca odstranjena. Konečno je Mr. Keefe iz Mortona mlada človeka pregovoril, naj se odpovesta pravici voziti se po javni cesti samo, da ne nastane kakšna rabuka, Parksa sta se u-dala — zaradi matere — izstopila in voz zopet oddala pogrebniku.
* # %
4.	prizor. — Še tisti popoldan je šel far k mirovnemu sodniku A-hrens in zaprisegel povelje aretacije proti Mr. Parksu, češ, da mu je ta grozil, ker mu je na predvečer rekel, da hoče on, Parks zunaj stvar izbojevati. Drugo jutro je bil Parks aretiran.
V sodniji se je far tako razgrajajoče vedel in vedno upil, da pozna postave, da je imel občinski sluga trud, vzdržavati mir in red.
Na nasvet sodnika, ki se je bal punta Columbovih vitezov, se je
g. Parks pripoznal krivim ter bil pod jamstvom $300 izpuščen. Poroštvo sta položila postajni načelnik in neki protestant.
=& #
Naslednje jutro sta oba poroka prišla k sodniku ter ga prosila, naj ju poroštva osvobodi, ker sta radi tega od katoličanov ogrožena in se bojita za svoje življenje. Dva druga prijatelja Parksa, Mr. Tausant in Louis ¡Zinne, sta nato
položila poroštvo.
# # *
5.	prizor. — Nedeljo, dne 4. junija 1911 je far posvetil vso svojo pridigo “Parksovem trublju”; ter pozival Columbove viteze, naj Parksa, iz vasi naženejo, pa če ga TUDI USTRELIJO.
Tisto popoldne je tudi šlo neko število katoličanov na dom mlade dvojice in so ju pozvali, da takoj zapustita kraj.
Da svoje življenje rešita, je mladi par naslednje jutro svoje stvari res pospravil in se preselil v Minneapolis.
* * *
6.	prizor. — Mr. Parks je obrnil
Friderik Saški, zaščitnik Lutra, je pred reformacijo dal povsod od škofov pokupiti svetinje. Konečno je knez imel sledeče “svete ostanke”: 338 kosov od raznih svetih devic, 1663 kosov od svetih vdov, nekaj nad 1200 kosov od svetih mučenikov, 331 kosov od samega Krista, med temi različnimi oblekami od Kristusa, je bilo več zob, (katere je Kristus pozabil, ko se je odpeljal v nebesa, ali mu jih je podred izruval kakšen brivec), potem lase Krista; poleg tega še ko si svete gore Sinaj, od v Betlehemu po nedolžnem pobitih otrok, niti, katere je predla sveta devica, da bi naredila plenice za božje dete, slama, na kateri je Krist ležal itd.
Šele dne 19. aprila 1707 je Noailles, škof Chalonsa, odstranil neko svetinjo, ki je bila tam vneto češčena celih tisoč let in so jo verne ženske goreče poljnbovale, bila je namreč ta svetinja dobršen kos Kristosovega —- popka, ki mu je bil odrezan pri rojstvu.
Potem ko je Helena zasledila križ Krista, moglo se je od njega kose videti za denar in dobre besede — poglavitno je bilo denar -— skoraj vsaki cerkvi. Že Luter je rekel, da, ako bi se vsi kosi od križa Krista skupaj zložili, postal bi iz njih več milj dolg. A vzlie vsega tega so kazali v škofijski katedrali v Parizu nepoškodovani križ Krista.
Karol Veliki je imel med svojini svetinjami tudi potni prt, veliko število plenic, katere je posebno goreče poljuboval, otročja srajčka, pas Krista, in laket starega Simeona, na katerim je držal otročička.
Ludovik IX., je nekoč kupil kar celi tovor svetinj za 20,000 mark srebra in Rihard s pridevkom “levje srce”, pa tovor za 82,000 zlatov.
VŠaffhausenu so skozi stoletja kazali dih (sapo) svetega Jožefa, ki je bil shranjen v rokavici Ni--kodema; v Halle so kazali kos Noatove ladje. (Op. ur. Učenjaki še danes ne vedo, na kateri gori je bila Noatova ladja, in o tej sami tudi ni nič znanega), kot tudi srajco, katero je sveta devica ob porodu na sebi imela. V samostanu sv. Barbare v Kobleneu je bila predkožica, ki je bila malemu Jezusu pri obrezovanju odrezana, kazana strmečim vernikom in od teh goreče spoštovana. Le-ta mi-rakei je povzročil pri samostanskih nunah, ki so predkožieo pre-goreče častilo nepopisen — pri “vernikih” pa, seveda, pohujš-ljiv “čudež”.
To so le nekteri najbolj znani ost in vložil tožbo proti farju | zgledi. Danes, v dobi telegrafije
John Byrne, njegovem bratu Fr. Byrne, James Lynch in štirinajst drugim, ki so pomagali pri nasilnem prognanstvu.
Vsi so bili obsojeni v plačilo 2000 dolarjev in v povrnitev vseh stroškov.
Medtem pa je bil far od njegovih “višjih”, v priznanje njegovega vnetega delovanja za “božjo stvar”, prestavljen na boljšo faro in njegovi verni “bravci” so
morali vso stvar plačati.---------
# * *
S tem povsem resničnem dogodkom, smo pokazali sliko nadutega in podlega rimokatoliškega farja in pa junaški čin tistih Columbovih vitezov, kateri se dajo v svoji brezmejni neumnosti voditi od fanatičnega lopova.
Vprašamo se pa, je li mogoče, da. ameriški državljani dvajsetega stoletja trpijo tako “kulturne” razmere ?! Kaj si bodo o nas mislili in kaj bodo rekli naši potomci? —
in dnevnih časnikov, ne gre več tako dobro ta, popred silno donosna in splošna trgovina. Vsaj v izobraženi Evropi se noče o tem nič znati. A vse pa kaže, da papež sedaj namerava vso nerabno šaro. obesiti na vrat njegovim najbolj budalastim ovcičam, tam čez lužo v — Ameriki. Pričetek je že tukaj. Tako čitamo v nekim listu pod nadpisom: “Velika odlika To-ledi. Toledo je v razvnetju, zamaknjenju in radosti. — Škof iSchrembs iz Tolede je iz Rima brzojavil, da je “sveti oče” škofijo Toledo počastil z “dragoceno” svetinjo, in sicer je poklonil relikvijo “svetega” Hyacinta, dominikanskega meniha, kateri je leta 1257 v Krakovem umrl in veliko pripomogel,' da so Skandinavce Rimu podjarmili.
Brzojavka ne pove o čem obstoji ta svetinja, ali noht nožnega palca svetnika, je li kakšen votel zob ali kaka kost.
znak duševnega bogastva. Kakor hitro se govori o tisku za, pride iz tega:	sedma velesila, javno
mnenje, vpliv, ki podjarmlja razum in srce naroda. Če se govori proti, izkašlja svojo jezo na časopisju Bismarck, pisatelj poslednjega kora angeljskega, pa še branjevka po vrhu. Velikanski pomen časopisja je imel na mislih oni, ki je dejal, da bi sv. Pavel danes ne hodil po deželah oznanjati krščanstvo, temveč bi izdajal list. In v reisnici se dobe moderni apostoli, na pr. socialistični Fabiji.
Na Angleškem, ki so se razširili .po časopisju kot propagatorji. Nasproti temu je isti Bismarck, ki je ,zelo znal uporabljati liste •—1 z Emsko depešo pognal dva naroda v vojno, kadar mu niso listi služili, blagovolil pozvati opozici-joualme redaktorje z ljudmi, ki so zgrešili poklic. In kaj vse vedo povedati državni pravdniki, advokati, vzgojitelji mladine! Ideal teh ljudi je turški Sultan, ki v svoji državi ni pustil izdajati listov preje kot po obedu, da bi podaniki njegovi ne bili zjutraj nad-legovani v svojem pridnem in težkem turškem delu.
Malomestni špisburgar se jezi na liste, zato, 'ker ga dramijo iz duševne lenobe; špisburgar-inteli-gent govori z zaničevanjem o napakah žurnalistov, zato ker ni sposoben, da bi jih sam zagrešil.
Po javnem mnenju, moj sin, spoznaš moralno stopnjo nsacega naroda. Kjer ljudje ne nosijo kljub temu, da spoznavajo iz časopisja krivice in korupcijo, od tam se preseli, čim poštenejša družba, tim manj pljuje na časopisje, za to ker pošteni občani nimajo strahu pred časopisjem temveč podpirajo njegovo delo.
časopisje je zvon, ki vabi k zornici. O čemur previdni občani sanjajo, toda ne govore na glas, da bi se ne osmešili ali postavili v nevarnost, ki za nje zvonijo časo-pisarski zvonovi. Bila je doba, ko so žurnalisti polnili kriminale, da bi se narod zavedal, da je mogočen.
Le duševno revni ljudje sikajo na žurnalista; takšni, .ki bi s svojo vednostjo in umetnostjo v časopisju ne zaslužili niti šestice za kruh.
Sin moj, izogibaj se te družbe, če hočeš paziti na svojo reputacijo, da ne postaneš smešen. Od prokletja more osvoboditi cerkvena oblast, od smešnosti nobena moč na svetu.
(V “Času” pisal J. H.)
KAZNOVANA ZAKONSKA NEZVESTOBA.
Rimska hierarhija ne izsesava
SVETINJE NEKDAJ IN SEDAJ. samo človeštvo, marveč ga oslepari, pokvari nje politiko in goljufa delavske zveze; vrhn vsega pa še norce brije iz Amerikancev, in vse to v dvajsetem stoletju!
Da z vednostjo in voljo papežev, ki imajo celo poseben oddelek za tisto, so vedno dobičkanos-no trgovali, ali bolje rečeno varali, s svetinjami, to ve vsaki ki pozna zgodbo. Ako prav ta sleparija ne seže do vic, vendar je bila najboljši vir dohodkov črnih goljufov.
Opat Marolles iz Amiensa je zaklical, ko so mu pokazali glavo Janeza Krstnika:	“Hvala bogu,
sedaj sem že častil šest različnih glav Janeza Krstnika.”
V Bambergu kažejo kose od jaslic Krista in nekoliko mleka svete device, s katerim je hranila ma-
ČASOPIS, ŽURNALIST IN DRUGI LJUDJE.
¡Svojemu sinu bi moral vsaki časnikar dati na cesto življenja sledeči pouk:
Moj sin! Mnogo je stvari, ki so družabno nečedne, tako n. pr. iz-¡posojevati si od soseda žepni robec, pljuvati v juho . . . Toda pred vsem se ogibaj vsaki družbi, kjer se izražajo v listih in redaktorjih — večne resnice, na pr. na-
zori o koristi in škodljivosti ča-lega Jezušeka: v Trevirju sveto'sopisja. Raje se zabavaj o vreme-suknjo Krista itd. Izborni knez'nu, četudi se niti to ne smatra za
Gospa soproga se je odpravili na počitnice za par dni in je š' soprogu pred odhodom vlaka na ročila: “Glej, da dobiš hitro peri co, da odnese umazano perilo, k je tamle v zavoju.” Gospod je ob ljubil, da pojde sam ponjo in ; mirnim srcem se je gospa odpelja la na kolodvor. Gospod soprog ji pa šel na izprehod v Gosposko uli co — godilo se je to v Gradcu — in se veselil svojega vdovstva. ^ gneči na promenadi ga pa mlada srčkana gospodična zadene s soln enikom v oko. Ljubeznivo se ji oprostila pri njem in ga prosila naj ji ne šteje v zlo njene nerod nosti. Gospod je prav rad oprostil ker ga je mlada, živahna in lep; punica bolj zadela v srce kakoi poprej njen solnčnik v oko. Pro sil jo je tudi, da jo sme malo spre mljati. Gospića mu je dovolila ir skoro sta bila toliko znana, da ji šla z njim v gostilno večerjat. Ve cerja je bila dobra, pijača še bolj ša in ni čuda, da sta sklenila tes no prijateljstvo, vsled katerega ji bila punica pripravljena, da spre mi gospoda na njegov dom. Šl; sta, toda kdo opiše grozo nezveste ga soproga, ko doma odpre vrati in mu nasproti pride soproga ! Ti je nekaj pozabila ter se med ten časom vrnila domov, hoteč se dru go jutro odpeljati. Onemela sta ob stala oba grešnika, toda gospodi šine naglo v glavo rešilna misel “Torej si že nazaj, ljuba ženka' Vidiš, kako sem pridem; iskat sen šel perico ter jo kar s seboj pri peljal.” Gospodična je čudno gle dala, ker ni razumela, položaja, to da gospod vzame hitro zavoj s perilom in ga posadi gospodični na njen čedni klobuček. “Tu je perilo, zaznamek najdete notri, zdaj lahko greste,” je rekel in jo obrni'] .proti vratom. Pirnica je res šla in par hiš naprej jezna vrgla zavoj v
neko vežo. — Gospa se je sicer malo čudila in zabavljala, da so perice dandanes že tako elegantne, sicer je pa verjela. Ko pa perila le ni bilo od nikoder, se je začela jeziti ter zabavljati, pri čemer ji je soprog kaj hrabro pomagal. Toda vse skupaj ni nič pomagalo, perila ni bilo nazaj. Nekega dne pa pride gospa vesela domov ter pove soprogu, da je na ulici spoznala perico ter je s pomočjo stražnika poizvedela njeno ime in stanovanje. Naznanila je že vso stvar stražniku in tatinska perica pride pred sodišče. Presenečeno in v strahu je gledal soprog ženo ter klel njeno gorečnost. Nič mu ni pomagalo, ¡pred sodiščem je gospa izvedela njegov greh in punica je bila obsojena, češ da bi morala tudi v tem slučaju paziti na perilo, ki se ji je izročilo. Punica se je pritožila, toda pred razpravo so se poravnali. Kako sta se nezvesti soprog in njegova soproga pobotala, o tem molči zgodovina, ker se je to zgodilo med štirimi stenami.
vabilo
na veliki zabavni “piknik”,
katerega priredi slovensko svobodomiselno pevsko društvo
“Prešern”
DNE 17. AVGUSTA T. L.
na Nelson farmi, So. 19th S.t. in Maple Ave. Točno ob 1 uri popoldan do 8 ure zvečer.' Piva prosta. Vstopnina za možke $1, ženske vstopnine proste.
V spored na pikniku:
1.	) Korakanje k ječmenovem
2.	) Pozdrav predsednika.
3.	) Nastop pevskega društva
“Prešern”.
4.	) Streljanje slepcev.
5.	) Igranje tombole.
6.	) Razbijanje loncev.
7.	) Setanje v vrečah.
8.	) Nastop pevskega društva
“Prešern”.
Za obilno udeležbo se priporočamo in vabimo vsa slovenska sosedna društva, posamezne rojake in rojakinje, da nas ne pozabijo na 17. AVGUSTA
Za dobro mrzlo pijačo in okusen prigrizek skrbel bode
ODBOR.
NE OZIRAJTE SE NA TO, KAR.
DRUGI POVEDO
ampak pridite in prepričajte se sami
KAKO LETINO IMAJO FARMARJI
Da farmah, katere smo mi prodali, ne samo v Wansaukee, Wise.,, ampak tudi v Crivitzu in povsod kjer imamo zemljo na prodaj.
Math Hren, kateri je bil tukaj in videl kako dobro letino imajo farmarji v tej okolici je rekel: Ko bi eden vaju prinesel vzorec zemlje in potem vzorce kaj raste na Vaših farmah, Vam ne bi nikoli' vrjel in nikoli ne bi šel gledat zemlje.”
Tako so nam povedali tudi drugi razumni možje, vsak pa kateri pride pogledat si svet in kraj ne more prehvaliti podnebje in dobre, kot kristal čiste in zdrave pitne vode.
Sedaj je čas, da si pridete pogledati ta svet, ravno sedaj ko je malo žito v klasju, ko koruza gre v klas, ko je druga košnja skoro zrela in ko vidite kako drevesa rode in koliko krompirja sme farmar pričakovati. .Južne države so puste,- pašniki so vnieeni, koruza je kilava, otava slaba. Dežja nimajo, šuša je. Tu v Marienette County ni suše, dežja smo imeli celo leto dovolj. Trava je lepa zelena, rž, pšenica, ječmen, oves izgleda kot valovito morje in koruza je temno zelena. Živina je debela, lepa gladka in farmar pridno vozi smetano v mlekarno.
Kdor misli kupiti svet, naj pride sedaj ali pa piše za natančna pojasnila.
SKUBIC & MANTEL
133 W. Washington St.
Soba št. 1007	Chicago, III.
Telefon Franklin 1800
IŠČEM svojega prijatelja Josip Fajka, doma. iz Kostrevniee pri Tntiji. Pred pol drugim letom se je nahajal v Moon Run, Pa. nato pa odšel v Rock Springs, Wyo. Za njegov naslov hi rad zvedel Joe Lovše, Box 344, Herminie, Pa.
RAČUN
Slovenske Delavske Podporne in Pemijske Družbe
n doto od l. januarja 1913 do 30. junija 1913
>Xi .55 > s- >cß « Q	DOHODKI							IZDATKI			
	Pristojbina j	Assesment 1	Potni in Prest, listi	J* rt C N	Plačil. Knjižice	Plačan dolg	SKUPAJ	Bolniška podpora	Pogrebni troski	SKUPAJ	O > 'Z o > c v cn S
i 1	$ 17.50 j	$ 447.75	$ .75	$ 3.00	$ .80	$ 11.65	$ 481.45	$ 437.00	$ .	$ 437.00	63
2 !	1.50 1	52.25	1.25		.30	.25	55.55	229.70	•	229.70	7
4 1	16.00	268.25	.50			1.25	286.00	35.00	•	35.00	43
5 1	16.50 1	122.Š0		1.50	.40	24 50	164.90	118.00	1	118.00	22
6 1	1.50 j	88.00	1 1.25		2.20	17.75	110.70	71.00		71.00	ii
7 1	9 50 j	316.75	2.50	2.25	1.20	18.50	350.70	481.50	100.00	581.50	45
s 1	38.00 1	291.00	.50	10.00	2.10	2.75	344.35	439.50	•	439.50	51
9 1	10.00 j	213.25					223.25	65.00	.	65 00	34
10 i	32.00 j	402.00	1.25	11.75	2.40	13.25	462.65	623.00	100.00	723.00	62
■ n !	5 00 1	253.50		5.25		13.00	276.75	178.00	•	178.00	39
12 1	3.00 1	151.25	.25		.10	12.50	167.10	196.00	-	196 00	23
13 1	4.50 1	59.50		7.50		8.50	80.00 I		■		10
14 1	17.50 1	179.75		9.00	4.00	16.75	227.00	141.70	100.00	241.70	31
15 1	6.00	83.00		7.50	2.00	4.75	103.25		•	.	10
16 1	28 00 I	74.75	.75	11.25	1.20	.75	116.70		•	•	10
17 1	16.00 1	82.00		4.50	2.60	1.25	106.35	21.00		21.00	13
18 1	44.00 j	92.25	.	4.50	1.70	2.00	144.45		•	.	20
19 1	45.00 1	75.25				.	120.25		•	•	16
20 !	139.00 j	80.50		29.00	6.00		254.50		.		69
!	$450.50 1 $3333.00		$9.00	$107.00	$27.00	$149.40	1 $4075.90	$3036.40	¡ $300.00	$3336.40	579
DOHODKI:
Bilance dne 31. dec. 1912 .......
Pristojbine .....................$ 450.50
Asesment ........................ 3333.00
Potni in prestopni listi ........ 9.0O-'
Znaki ............................ 107.00
Plačilne knjižice ................ 27.00
Plačan dolg ..................... 149.40
$1608.60
Izvan redni prispevki ...........
Zaloga znakov ...................
Društva dolgujejo na znakih ..-.. Društva dolgujejo na asesmentu Nevrnjeni čeki ..................
Skupaj
$4075.90
.55
147.50 28.00
8.00
579.50
$6448.05
IZDATKI:
Bolniška podpora ................
Pogrebni stroški ................
Plače uradnikov .................
Najemnina gl. urada .............
Plača vrhovnemu zdravniku .......
Glasilo .........................
Pravila .........................
Tiskovine .......................
Honorar za ustanivitev novih druš
Za omaro ........................
Znaki ...........................
Javni notar ....................
Številni stroj ..................
500 izvanrednih kuvert...........
Zavarovalnina....................
Dnevnice gl uradnikom............
Vožnje gl. uradnikom ............
Pošta in ekspres ................
$3036.40
300.00
197.25
18.00
14.00 62.50
184.98 38.25 .	15.00
14.38 154.69 1.00 5.50
2.70
2.70
45.00 56.70 14.75
Skupaj ......................$4163.80
Ostatne ....................
Odbivši od te svate:
Dolg na znakih ..................$ 28.00
Dolg na assesmentu ................. 8.00
Znake v zalogi ................... 147.50
Nevrnjene čeke .................... 579.50
Kar znaša svoto ..........................
Tedaj ostane gotovine
$2284.25
$ 763.00 $1521.25
DELITEV GOTOVINE:
Gotovina vložena na obresti ..$1300.00
Obresti hran. vloge do 30. marca 1913	9.00
Na čekovnem računu............ 212.25
Skupaj ............................
$1521.25
Knjige in računi pregledane dne 5. julija 1913 v prisotnosti glavnega in nadzornega odbora S. D. P. Sr P. D.
Za Glavni odbor:
M. JAGER, predsednik.
J. HAUPTMAN, tajnik.
J. GANTAR, blagajnik.
Za nadzorni odbor:
LOUIS FLERE, predsednik.
MATH PETRICH, II. nadz.
A. CEDILNIK. III. nadz.
COMMONWEALTH OF PENNSYLVANIA,
COUNTY of WESTMORELAND
SS.
On this Fifth day of July A. D 1913 personally appeared before me, a Justice of the Peace in and for the afforesaid County duly authorized to administer oaths Louis Flere, Math. Petrich, Anton Cedilnik who being duly Sworn according to law doth depose and say they have made a Careful Examination of the Books of Joseph Hauptman Sec. & Trus. of S. D. P. & P. D., Madison, Pa., and find same to be Just and Correct to the best of their knowledge.
MARTIN JAGER, preds.
JOS. HAUPTMAN, taj.
JOHN GANTAR, blag.
Nadzorni odbor: Louis Flere, Math Petrich, Anton Cedilnik.
Sworn to and subscribed before me, this Fifth day of July A. D. 1913
D. K. KUMMEL.,
Justice of the Peace
My Commission Expires January 1st 1913
Slovenska Delavska Podporna in Penzijska tâvû Družba
Ustanov.
2!. nov. 1909
O. P. A P O
'l9/\0S
Inker p.
15. marca 1910.
H	, PENNSYLVANIA
GLAVINI ODBOR:
PREDSEDNIK: Martin Jager, L. Box 102, Conemaugh, Pa. PODPREDSEDNIK: J. Zakrajšek, R. R. 3 Box 57 Columbus, Kans. TAJNIK: Jos. Hauptman, Box 110, Darragh, Pa.
ZAPISNni AR: Jos. Mostar, L. Box 351 Staunton, Hl.
BLAGAJNIK: John Gantar, Box 286, North Chicago, 111.
NADZORNI ODBOR:
ALOJZ FLERE, predsednik, Box 121, AdamSburg, Pa.
MATH PETRICH, I., Box 183, Cliff Mine, Pa.
HENRY LAMUTH, H., Box 114, Marianna, Pa.
POROTNIODBOR:
JOHN LEKŠE, predsednik, Box 73 Black Diamond, Wash.
ALBERT ŠVAJGAR, II. Box 146, Livingston, 111.
JOHN GOMILAR, III., R. F. D. No. 3 Box 144A, Johnstown, Pa.
POMOŽNI ODBOR:
MARTIN HORVAT, Box 140, Darragh, Pa.
ALOJZ ŽAGAR, Herminie, Pa.
MARTIN PUMPE, Box 130 Ad*:nsburg, Pa.	.
VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. Geo. Boehm, Arona, Pa.
/	Glasilo je “Glas Svobodo.”
Vsem društvam oziroma dr. uradnikom na znanje, da ▼ poslej pošiljajo denar na sedanjega blagajnika.___________
IZ URADA DR. “EDINOST” ŠT. 4 S. D. P. in P. D,
Ker se je glavni odbor S. D. P. in P. D. na seji dne 13. aprila t. 1. izrekel za združitev s svobodomiselnimi in naprednimi Zvezami in Jednotami je 6. julija t. 1. izvolil dva zastopnika za skupno konferenco, ki se ima vršiti v Chieagi, meseca januarja 1914. — Dolžnost vsakega krajevnega društva je, da razmotriva na svojih sejah, kako in. pod kakimi pogoji se zamore izvršiti združitev v. eno celoto.
Zato je zgoraj omenjeno društvo sklicalo na 2. avgusta izvanredno sejo, na kateri se je temeljito razpravljalo o združitvi, in zato je želeti, da tudi druga društva tako storijo.
Vemo da bo to konvencija, na kateri bode veliko in težavnega dela, predno se bo v resnici kaj doseglo. Vse druge Zveze in Jed-note se bodo ložje zjedinile, samo Slov. Del. Podp. in Penz. Družba se bo po našem mišljenju bolj težko pridružila, in to v prvi vrsti radi penzije, v drugi vrsti pa, ker Družba sprejema v svoje vrste
razne narode; kar pri druzih Zvezah in Jednotah tega ni. Druge Zveze in Jednote izplačujejo podporo, poškodbe, odpravnino in posmrtnino, a Penzijska Družba pa izplačuje namesto poškodb Penzijo in po smrti člana dobiva njegova družina (ako jo ima) živeča v Zdr. državah, Kanadi ali Mehiki, po pravilih pripoznano Penzijo.
Naše društvo je tudi za združitev ; to pa le pod gotovimi pogoji, to je, da se bode tudi zanaprej izplačevala Penzija, ter da se bodo tudi v bodoče člani sprejemali v Penzijski oddelek.
Nadalje, glede zdravniških preiskav. Člani, kateri so pri eni, dveh, treh ali mogoče pri štirih Zvezah in Jednotah, katere se bodo združile, in da hočejo biti še nadalje zavarovani za iste ugodnosti, to je, podporo, poškodbo, odpravnino in posmrtnino, tedaj naj bodo taki člani oproščeni ponovne zdravniške preiskave. — Zdravniško preiskati se morajo dati le tisti, ki so sedaj samo pri eni Zvezi ali Jednoti, po združitvi bi' se pa radi zavarovali za dvojno podporo, poškodbe in posmrtnine. Baš isto naj bi veljalo za iste, kateri so sedaj člani dveh Jednot, po združitvi bi se pa radi zavarovali za trojno podporo itd.
Nikakor se nam ne vidi umest-I no, da člani, kateri so pri dveh ali treh Zvezah ali Jednotah, katere se mislijo združiti, ter da o-stanejo še nadalje zavarovani za dvojno ali trojno podporo, da bi se isti morali dati ponovno zdravniško preiskati. Pomisliti moramo, da člani, kateri so pri več Zvezah ali Jednotah, so bili že za vsako Zvezo zase preiskani od zdravnika, predno jih je ista sprejela. Ko bi se pa morali dati ponovno preiskati, so pa lahko izvrženi. Ali bomo potem take vrgli na cesto? Ali jim bomo določili samo eno podporo, plačevali so pa že
ič let asesment dvem, trem, ali mogoče še več Jednotam!
To so fakti, katere naj društva dobro pretehtajo in resultat istih pošlejo glavnemu odboru svoje organizacije, da zamorejo glavni odbori na ta način dati navodila delegatom, kateri bodo zastopali celo organizacijo na skupni konferenci meseca januarja 1914 v Chicago, 111.
Waukegan, 111., 2. avgusta 1913.
John Gantar, tajnik dr. “Edinost” št. 4 SDP&PD.
NAROČNIKOM V CLEVELANDU.
AVSrBO-AMEíílKANSKA-LINUA.
NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AVSTRO-OGERSKE V NEW YORK in OBRATNO
Ä
KNJIŽEVNOST.
Dobili smo od uprave “Svobodna Misel” v Pragi (Avstrija) “Aškerčevo Čitanko”, katero je uprava izdala mesto zadnjih štirih številk “Svobodne Misli” V. letnika.
S tem korakom je uprava izvrstno dobro pogodila, kajti “Aškerčeva Čitanka”, katera vsebuje razven slike prerano umrlega tudi zbirko njegovih najboljših jroezij, ki nam bodo v trajen spomin.
Nekrolog svobodomisleca in velikega slovenskega pesnika je spisal znani publicist dr. I. Prijatelj, kateri živo slika življenje in delovanje pokojnika.
“Aškerčeva Čitanka” je v o-bliki velike 8ke, obsega 182 tiskanih strani in je mehko vezana.
Cena, čitanke, ki je tiskana na navadnem papirju stane 1 krono, a tiskana na finejšem papirju pa 1 kr. 80 vin. Za knjigo je še za poštnino pridjati 30 vin. tako da stane en'izvod 26c, oziroma 42c a-meriške veljave.
Mi smo prepričani, da bo vsak-teri zadovoljen, kdor si “Aškerčevo Čitanko” naroči.
Naroči se: “Svobodna Misel”, Kraljevi vinogradi, Praga, Avstrija.
NAZNANJAMO.
Cenjenim rojakom in naročnikom v Chisliolm in okolici, da je za ondotne kraje prevzel zastopstvo za list Glas Svobode neustrašeni boritelj za pravico in svobodo sodrr^g A; Mahne iz Chis-holm, Minn. Opravičen je za Glas Svobode pobirati naročnino, pridobiti nove naročnike in oglase ter prodajati knjige, katere imamo v zalogi in ga priporočamo najtuplje je, da se mu kolikor mogoče pripomore pri njegovem poslu.	Uprava Gl. Sv.
Severovo Gothardsko olje.
(Severa’s Gothard Oil) Cene 25 in 50 centov. Priporoča se za zdravljenje bolečin, katere povzroča revmatizem, bromost ali po-kostniea, za zdravljenje bolečin v hrbtu, bokih ali v prsih, odrg, oteklin, okorelih sklepov ali mišic in drugih poškodb, kjer se more rabiti mazilo. Naprodaj je v vseh lekarnah ali ga pa lahko dobite od nas W. 'F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.
(Advertisement)
Vprašajte po Vac. Donat sođo-vici, je najboljša na trgu, 1529 W. 19th St., Chicago, 111.
Večkrat se zgodi, da ta ali oni naročnik ne prejme kakega iztisa I lista, ali da se mu list ustavi do cela. Temu je največkrat kriva pošta, napravi se pa lahko tudi pomota drugje. Da se enake neprilike odpravijo za vedno, naj se vsak naročnik, ki mu list prihaja neredno, zglasi z dopisnico pri upravništvu, oziroma se zglasi pri meni. Da se izognejo vsakega neredno prejemanja lista, naj blagovolijo naročniki to vpoštevati.
Na razna vprašanja, kedaj da izide Gl. Svobode kot dvotednik, moram izjaviti, da je to odvisno v prvi vrsti od naročnikov samih. Ako Yam list ugaja, morate E skrbeti v prvi vrsti sami, da se * Vam dvakrat na teden dostavlja na dom. To pa storite stem, da agitirate za list, ter mu skušate pridobiti kaj največ novih naročnikov. Naročnino novih naročnikov lahko pošljete na uredništvo, ali pa pridite osebno k meni! —- Kdo pride prvi??
I. Smuk zastopnik.
4706 St. Clair Ave. Tel. Cuh. Central 4627—L
PARNIKI PLUTE To IZ NEW YORKA:
Argentina, ..... 16. julija	Kaiser Franz Joseph I. 30 jul
Martha Washington, 26. julija	Laura, .........23. augusta
Parniki odplujejo redno oo .redan ob 3. uri pjpoldne iz pristaniSča Bush’s Stores, Pier No. 1 na «coacu 50te ceste * South Brooklynu.
Železniške cene na teh ozemljah so najceneje in imenovana pristanišč* najbližja Vašega doma. Dobra in priljudna postrežba; občuj« se v
slovenskem jeziku
G JLA VW ZABTÍM» ZA
AMERIKO
Phelp’s Bros. & Co.,
2 Washington St.,	New York, N. Y.
K. H. Kempt glavni zaet. na zapad u 120 N. La Salle St. CMoaio,
NIKJER V TEM VELIKEM MESTU NE DOBITE TAKO VELIKE IN RAZNOVRSTNE IZBERE
Možkih in mladeničih modernih oblek
kot so te, katere prodajamo mi po $7.00, $10.00, $12.00, $15.00, $18.00 $20.00 in $25.00
Z veseljem vam jih razkažemo in Vas vljudno vabimo na ogled.
hing®
Vogal Blue Island ave. in 18. ceste
Prodajalna je odprta vsak večer razen ob sredah in petkih. Ob ne-daljah je odprta dopoldne.
NAJVECJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI JE
NARODNA TISKARNA
2146-50 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO, ILL.
TEUCANAL 44S
Mi tiskamo ▼ Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem, Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društva in trgovce.
Možjeozdravljeniv5dneh
VAKICO HlBOr
BREZ NOŽA ¡IN BOLEČIN
Ozdravim veacega, kdor trpi na Varicoceli, Structurl; dalj« ozdra. vlm nalezljivo zastrupijenje, živčno nezmožnost, vodenico ta bolezni ti toči h se moških. Prilite k mm vsi. ki ste se nejspeš-o zdramili p i drugih zdravnikih. Moja 45 l»tna Dr-ik* vam je na razpolago in jamči oop l-o otaravljen.e. Govorimo v vseh Jezikih.
Ozdravim pozitivno želodec, pljuča, ledice In neprilike v jetrih.
(Za neuspešno zdravljenje ni treba plačati.)
TAJNE MOŠKE
BOLEZNI
guba nagona,bolez-
ZlVLEDICAHINJ ETRIH
zdravim hitro za stalno ta tajno. Živčen« onemoglosti, slabost, na. por, zastrupljanj« to zguba vode.
PLJUČ A
naduho, Bronchitts. srčne bolezni ta pljučne zdravim po moji aajno-vejši metodi.
Nasvet zastonj.
STALNO OKREVANJE
SPECIJALIST ZA MOŠKE IN ŽENSKE.
ZASTRUPLJEN-JE KRVI
ta vseh drugih kožnih bolezni, kakor prišče taci je, onemoglost itd.
ŽENSKE
BOLEZNI
beli tok, bolečine v oza-ture. garje, oteklin e, pod Ju in druge organ eke bolezni zdravim ca stalno.
Preiskovanje zastonj. St.
DR. ZINS, 183ShSffsÄ Chicago
Odprtood 8 ?! Jtraj do Szveöer. Ob nedeljah od 8 zjutr. do 4 pop.

DOPISI
Kimberly, Nev.
Ker se zmiraj dosti čita v našem listu o delavstvu, zatoraj bodem tudi jaz prosil za nekoliko prostora v predobrem listu Glas Svobode. — Že čitam ta list devet let ali naročnik sem pa še bolj mlad če ravno sem že v letih. Naj prej bodem omenil o delavskih razmerah, katere so bas sedaj neugodne.
Čita se tudi o Calumet, Mich., da se delavci borijo za- prigrizek. — Rojaki v Calumet, ne dajte svojih imen priobčevati v liste, da ste Skebi! — Bratje v slogi je moč le od boja do zmage, ako-ravno se borite za svoj kruh, in ravno tega lahko dobite če bodete složni, če imate kakšnega črnostih neža notri v naselbini, on vas bode pohujševal. — Ali to morate vedeti, da ne zastonj. On bode dobil lepo plačilo od Companije, ker to se zgodi večinoma povsod, da kompanije lumpa podkupijo, da revne trpine v pekel spravi.
Moram tudi omeniti, da imam ženo, katera je bila 3je rednica marijine družbe. Veste čitatelji, da je mogla dosti prestati, ki je svojo nedolžnost 25 let prenašala. Ona in jaz sva skupaj 4 mesece pa sedaj je ona boljši socialist kakor pa jaz. To seveda je zame sramota, ona več ve od črno-sukuje-žev, kakor pa jas; to pa zato ker farji so se držali njenega krila, mojih hlač se pa niso hoteli!
Nadalje, politika tudi danes taka narašča, da tudi brat bratu ne sme verjeti; kar zbezlal bi kakor vol radi brez številnih muh, ko bi premišljal. In to seveda tudi moramo delati, ker danes je še preveč spečih od sv. Duha napumpanih. Največjo žalost nam delajo nikdar napolnene bisage; to seveda so Kristovi namestniki! Vi speči prebudite se in pustite vsaj nam živeti, vi pa čakajte, da vam bode bog dal ali pa farška bisaga. — Vsi bi lahko živeli v pregovoru: Moli kot, da bi na večno živel, delaj pa kakor da bi jutri umrl.
Pozdrav vsem čitateljem tega lista, upravništvu pa brez števila novih naročnikov.	J. R.
Chicago, 111.
Nad dva milijona prebivalcev šteje to “vetrovno” mesto, a se skoro bojim, da cenjenim čitateljem ne bom mogel napisati niti toliko o njem, kot o mali premo-garski eampi, kje'tam na daljnem zapadu. Kaj pa naj vam tudi popisujem? Ali tiste brezkončne ulice med nebotičnimi poslopji, odkoder se vidi le ozek trak neba, a-li prah in dim, ali poulično drvenje, ali ropot naduličnih železnic, ali svetovnoznano chicaško vročino! Jaz nad vsemi temi dobrotami nisem imel najmanjšega dopade^ nja, pa mislim, da bi ga tudi čitatelji ne imeli, torej “Sehwainm d’ rueber!" Ampak dobijo se ljudje, ki hvalijo to Chicago, kot bi si bila v naj bližjem sorodstvu z biblijskim paradižem, kjer zore zlate hruške, demantni orehi, ter se v potokih cedi sladki nektar in nebeška ambrozija. Pa kdo bi jim tudi zameril: topole in breste smatrajo za najbolj rodovitno sadno drevje, umetno, iz “pleha” narejeno “skalovje v Riverview parku, pa za najvišje gorovje na a-meriškem kontinentu. Kdor bi hotel ugovarjati, moral bi si najeti advokatinjo Cleopatrinega poko-lenja ali pa Terzita iz svete Grčije. Jaz sem vsled tega najrajše molčal, a mislil sem si: “Lepšega ptiča ni, kakor je vrana ...”
V Chicagi živi baje okoli dva tisoč Slovencev, a jaz jih poznam k večjemu kakih dvajset (svetke niti ene, bogovom bodi potoženo z najbolj kislimi solzami!) ‘Vzrok je ta, ker so chicaški rojaki zelo raztreseni in bi človek rabil najmanj par let, da bi se z vsemi seznanil; najbolj kompaktno stanujejo še v So. Chicagi in Pullman. V zadnje imenovanem kraju, ki spada pravzaprav še pod Chicago, našel sern celo dva znanca iz divne naše Co-lorade. Kaj ju drži tamkaj, mi je uganka, trša od divjih orehov v Arkansas. Enega, (ki sicer ni Slovenec, ampak Ribničan!) prijemlje se slikarska bolezen in kadar je v najhujšem diliriju, pobarva vse kar mu pride pod umetniški čopič, tako n. pr. brisače, metle, drva za kurjavo, žive kokoši itd. Hiša, kjer stanuje in vsi okoliški plotovi so že davno poslikani “od
pete do vrha”. Da dobi naslov “akademični slikar”, manjka mu baje le še devet semestrov in ko to doseže, smel bo barvati tudi Indijance, kadar bodo izkopali bojno sekiro, ter se pripravljali na krvavo klanje. Izročil sem mu par priporočilnih pisem za nektere indijanske poglavarje v Arizoni, po ustnem izročilu pa sem mu priporočil, da naj barva samo rdeče junake, ne pa tudi kakih poluoličnili Minehaha.
'Če bi me vprašal kdo, kteri del Chicage se mi vsaj prilično dopa-de, navedel bi mu Blue Island Ave., in pa “Češko Californijo”, ki se prostira v okolici zapadne
26.	ceste, Lawndale in Homan Ave., ter tam v bližini. Ali je magnetično vplival name Pilsen Auditorium, s svojimi dobrinami, ali Fisherjev “ajmoht” ali Schnablo-vo “plzensko pivo” je težko izjaviti pod prisego. Dober del mag netizma počiva nemara tudi v vilinskem stasu zalih čeških “holk” in v tistih njihovih sanjavih, velikih, plavih očeh!
“Tu videl mlade sem oči
Kot daljni blisk poletja,
Iskali božjih so čudež
Naročje polno cvetja,
Da ga izsiplje v zarje kres!”
Če stopaš takole po cesti, pa te sreča zorna potomka kraljice Libuše, ki “vsa krasna je, vsa bela, ko da jo izpuhtela je lilija v temo”, kakor pravi pesnik, poza biš na vso chicaško vročino in še na ‘Pilsnerček’ po vrhu. Nič čudnega. tudi ni, ako prideš v prodajalno, misleč kupiti ovratnik, pa te tište velike, plave oči tako “pa-najo” in zmešajo, da zahtevaš nogavice ; samo za trenotek naj jih upre v tebe, pa boš mislil, da d nebeški tamburaši igrajo znano melodijo: “Is there angthing else I can do for you . . .?” Resnično, resnično vam povem, edini resnično lep spomin iz Chicage, je spomin na zlatolase češke holke, ki sem jih srečaval vsako jutro in tiste njih sanjave oči, ki so, da se izrazim s pesnikom, “kot ?e!ike, sladke rože ...”
A. J. Terbovec
Barberton, O.
“'Sociji — Naši rudeči — Cerkev” in “e. Duhovščina”; s temi štirimi besedami napiše naš Miha dve koloni velik dopis in vsaki teden piše eno in isto stvar v A. S.
Iz tega razvidimo, da so se združili in hočejo doseči nagrado, določeno onemu, kdor poruši socializem.
Da, združili so se štirji “sveti” evangelisti ali blagovestniki: naš Miha Kranjski Janez. 'Sojar in Pollak. Vidijo kako hiti duh časa dvajsetega stoletja naprej. Naprej; od dne do dne. mesec za mesecom postaja bolj rdeče. Socialistični tabor postaja močan in krepak, a naobratno pa peša in se ruši njih gnila klada klerikalizma, katera pade iprej ali slej.
V Ave Mici in A. S. je naš “božji zastopnik” tudi našel sveto pot. Vsiljuje jih mladenčem, češ, da bodo skupno korakali, ker samega je strah po “sveti” poti hoditi.
Evo Vam dokaz, tebi Miha in tvojim č. gg. V št. 20 Glas Svobode čitamo pod Hub riko “Cvetke iz katoliških župnišč”, tudi članek pod naslovom: “Poneverje-nje”. V tem članku najdemo tudi ime č. rimskega pastirja Peter Hauptman, župnika fare Staritrg pri Ložu. K dotičnem stavku dodajam samo še, da. župnik Hauptman ni kupil posestvo od pobožne ženice, temveč je posestvo dobil zastonj, in to pri poslednji izpovedi. 'Pri tisti priliki jo je premamil, naj zapusti posestvo za “svete” maše, ki se bodo maševale po njeni smrti; kar je tudi storila. Hauptman je na tak “švindel” postal gospodar premoženja, ki je vredno kakih 30 tisoč.
Pred desetimi leti sem tudi jaz klečal pred istem Hauptmannom ter mu iz moje vreče iztresaval svoje grehe in čakal na odvezo; toda ako mi jo je dal ali ne, tega ne vem. Poznam pa možakarja in to je dovelj:
Zoblji, zoblji Miha črešnje, Sodji ti jih vračajo;
Rdeče, zrele so pozobali sami, Gnile, grenke pa ti dobiš. Grenke se ti bodo zdele, Pomagaš to si lahko sam:
'S sladkorjem jih tnal’potrosi In dovolj bodejo sladke. —
Delavske razmere so povoljne in delo se lahko dobi povsod. Plače so slabe, da nikakor ne odgo-
varjajo sedajni draginji. Naselbina Slovencev se množi — z družinami in posamezniki —Novi pri-selniki prihajajo a vsled slabe plače in velike draginje živil, je obstanek nemogoč, in radi tega se zopet selijo v diiuge kraje. Večinoma jih gre v W. Virginijo, kjer zaradi štrajka lahko postanejo najostudnejši člani človeške družbe — skebi.
Za boljši obstanek nas Slovencev bi priporočal, da bi si ustanovili Zadružno prodajalno ali kon-zum. Slovencev nas je dovolj, o-koli 120 družin in stalnih, tedaj bi Zadruga morala vstrajati. V najkrajšem času imamo lahko svojo prodajalno, od katere bi v bodoče bili odvisni.
Poglej židovskega “tgrocerista” ko prodaja eno in isto blago po različnih cenah. Zatoraj apelujem na naše Slovenstvo, da se skliče ¡ustanovni shod in ukrene vse potrebno.
Tebi slovenski mladenič in dekle, mož in žena pa priporočam, da se naroči na Glas (Svobode in korakal bodeš znami vred v človeški družbi v boljšo in lepšo bodočnost.	Rdeči Poje.
Wenona, 111.
'Nevem, da bi ibil videl kak dopis iz te naselbine; zato sem se namenil jaz nekoliko poročati.
Kar se dela tiče, tako gre bolj pomalem, toliko da se človek pošteno preživi in pa če ostane še za čašo pive. Zaslužilo bi se že, ko ne bi bilo pomanjkanje vozov: a-li toliko pa rečem, da je za revne ljudi tukaj boljše, kot tam v Moon Runu, Pa. Tudi je tukaj boljša organizacija, nego v Pa.
'Sicer pa ne svetujem cenj, čitateljem G. S. za delom sem hoditi.
Naj še omenim, da je tudi tukaj zvesta farška dušica, ko rojakom drago prodaja ¿v. zakramente. Po mojem mnenju bi bilo boljše, da bi se naročili na Glas Svobode kot pa da lenuha podpirajo in da bi čitali resnično delavski list, namesto da poslušajo tiste poneumnevalne pridige. Rojaki luč, luč! Da bodete spregledali in videli, kdo je vaš prijatelj in kdo vaš sovražnik.
Pozdrav vsem čitateljem in či-tateljicam Glas Svobode.
John Arhar.
Taylor, "Wash.
Iz naše priljubljene naselbine že dolgo ni bilo kaj čitati v našem delavskem listu Glas Svobode. Zato sem se jaz namenil pisati par vrstic o naših delavskih razmerah.
Po dolgoletnem stavkanju, je konečno zmagala delavska sila in kompanija pripoznala unijo. Kar se tiče delavskih razmer, tako so tukaj dobro slabe in slabo dobre. Vzrok temu je, ker ni stanovitnosti zavednih delavcev, je slična deroči vodi, ki nenadoma pridrvi raz vrh skalovitih hribov, hoteč pokazati svojo moč, toda po neurju zopet vsahne, vsa sila je minila.
Zato opominjam vse stavkujo-če delavce, da ako se vam posreči priti do zmage, tedaj bodite ob času zmage bolj previdni, kakor smo 'bili tukaj. INe poslušajte kaj vam drugi pravijo, marveč zapomnite si, kaj se vam je obljubilo in te obljube se držite. Ne dajte se prevarit, da vam ne bo treba »kebati v rudokopih, kje da boš popred delo dobil. Tako zna priti tukaj na Taylor. Dela nam res nemorejo vzeti, toda treba bo čakati na druge delavde da dobijo delo, potem prideš šele na vrsto ti stavkah. In to zna dolgo trpeti.
Naročnik.
Lehiigh, Okla.
Ko vidim, da ni nobenega dopisa z naše naselbine, tedaj pišem jaz par vrstic.
Z delom gre sedaj še precej dobro, delamo vsak dan, toda ne ve se, koliko časa nam bodo pustili kapitalisti delati. Tlu delajo samo 2 mini, št. 6 in 8.; šoht št. 5 pa popravljajo že tri mesece in še se ne ve, kedaj bo tista mina začela delati, morda šele čez dva meseca.
Zatoraj rojakom ne svetujem sedaj za delom sem hoditi, ker delo se ne dobi. Kadar bo 5. mina začela delati, takrat se že oglasim.
Mine so tukaj silno vroče, ali zasluži se pa še precej dobro, to se reče, če ima prostor za to.
Posebnih novic ni, a to me pa še najbolj veseli ko tukaj ni črno-suknježa; nas vsaj nihče ne “ba-dra”, Slovencev nas je sedaj tukaj celih 4 in od teh dva dobivamo naš preljubljen list Glas Svobode, za ona dva je pa vse, kot če bi bob
v steno metal. Vročina je tukaj grozna.
Pozdrav, vaš zvesti
Naročnik.
Harrietta, Mich.
Prepričan sem, da še ni bilo dopisa v cenj. listu. Glas Svobode iz te slovenske naselbine, ki se je šele pričela v teku lanskega in letošnjega leta. Tukaj nas je že 14 družin in 5 samcev a razdaljeni smo 1 do 7 milj in vposleni le na farmah. Poljski pridelki jako dobro kažejo; samo bojimo se, da ne bi Canadski sever prinesel prezgodno slano, kakor lansko leto.
Tukaj je zdrav kraj in dobra pitna voda; vročina tudi ni prehudo, dvakrat je toplomer kazal 100 nad ničlo, navadno pa je 60 do 90 nad ničlo. Dež imamo vsaki
3.	ali 4. dan in tudi strela povzro-čuje dosti strahu.
Dne 31. julija ob 2 uri popoldan so se prikazali temni oblaki iz zahoda; jaz sem šel v hišo da se izognem dežja, sedem za mizo misleč, da lahko napišem par pisem rojakom in znancem. A kmali ko sem pričel pisati je strela udarila v 50 korakov oddaljeno stoječ kol. na katerem je bila privezana žica, pritrjena na poslopje. Strela je priletela po žici v hišo in naravnost proti meni, ko sem pisal, skakala okoli mene, mi premešala papir in pokvarila pero. Konečno mi je prevrgla črnilo mene pa vrgla po tleh. Ko strela odide sem se zavedel, vstanem in vidim, da gorim in da me je zadela v k'Vru desne noge; mi raztrgala hlače in opekla da sem si moral poiskati zdravniško pomoč.
Blizo mene je stala lOletna hčerka, kateri se pa ni nič zgodilo. Ogenj smo pravočasno zapazili in pogasili; strela je namreč prevrtala kovček in obleko zažgala.
S tem pozdravim vse rojake rojakinje širom Amerike.
Frank Eržen.
Clinton, Ind.
Namenil sem se napisati par vrstic, da izrazim moje mnenje kot delegat društva “Premogar” št. 16, Clinton, Ind.
Mislim, da bi bilo v korist delegatom in celi konvenciji S. S. P. Z., ako bi glavni odbor dal na regalije za delegate natisniti društvene številke. S tem bi bil vsak delegat zaznamovan od katerega društva da je.
To bi olajšalo pri konvenciji bratu predsedniku nekoliko dela, ker bi se delegate poznalo.
Torej bratje gl. odbora vzemite v pretres ta moj nasvet.
Bratski pozdrav vsem delegatom in članom S. S. P. Z.
Anton Tratnik.
VABILO!
Društvo št. 55 S. S. P. Z. v Rroughton, Pa. priredi
17. AVGUSTA 1913
“piknik” na loti Bartel Malija, par minut od Slovenske hale društva sv. Barbare, v korist društvene blagajne.
Začetek ob 2. uri popoldne.
Vstopnina za moške $1.00, dame proste.
Najvljudneje vabimo vse Slovence in Slovenke iz Broughtona in okolice, da nas polnoštevilno počaste. Na razpolago bo sveže pivo, fine smodke in izvrsten prigrizek.	Za odbor:
John Žitnik.
V ZALOGI IMAMO
veliko izbiro importiranih slovenskih grafofonskih plošč in Columbia grafofonov. Dalje ure, verižice in vseh vrst zlatnino in srebrnino.
A. J. TERBOVEC & CO.
Box 25,	Denver, Colo.
OPOMBA!
Opetovano opominjamo vse o-ne, ki zahtevajo od nas pismen odgovor ali naslov tega ali onega naročnika, naj prilože poštno znamko; sicer ne bomo odgovarjali.	Uprava Gl. Sv.
PROŠNJA!
Vse naše cenjene zaupnike in zastopnike, ki so imeli ali še imajo za razpečavo naše knjige “Škof proti župniku”, najvljudneje prosimo za obračun, da uredimo naše knjige.	Uprava Gl. Sv.
Sco°B0^
3622 W. 26. Street, Chicago, 111. OBVESTILO!
Vsem društva n, obrtnikom, trgovcem, gostilničarjem, kakor tudi posameznikom se priporočamo za nabavljenje
VsaKot)rsfni/> Tiskovin
kot:	Zavitke in papirje z firmo, za zasebnike in urade,
račune in vse v to stroko spadajoče tiskovine. Priskrbimo tudi
drttJft)e!na pr at) tla in pre-Vode
iz tujih jezikov na slovenski jezik in obratno. Naročnikom lista
“Glas S-Vobode”
dajemo vsa tozadevna pojasnila zastonj, samo poštno znamko za 2c se naj priloži za odgovor.
!
DENAR IN ČAS Sl PRIHRANIŠ AKO SE BRIJEŠ Z
Naši safety razorji so izdelani iz najboljše kovine_ imajo lepo obliko, ter se radi svoje popolnosti in trpežnosti odlikujejo od'vseh drugih izdelkov te vrste.
Rezila so napravljena iz najboljšega švedskega jekla, katera bodejo v kratkem radi svoje ¡kakovosti svetovno znana.
Mi izdelujemo 3 vrste Safety razorjev, 'kateri se razlikujejo le v tem, da ena vrsta od druge obstoji Iz "boljše kovine in finejšega izdelka in
sicer:
Št. 1. Močno posrebrnjeno držalo In niklasta glava z 7 rezili v lepi
škatulji ...............................................$1.00
Št. 2. Močno posrebrnjeno držalo in pozlačena glava z 13 rezili v f|-
nej škatulji ...........................................$2.00
Št. 3. Fino izdelano z 22 karatnim zlatom preoblečeno držalo In glava. z 25 rezili v elegantni	škatulji........................$3.00
Vsa naročila se pošiljajo le proti predplačilu, poštnine prosto.
BENKO RUS (SL CO.
11250 Indiana Ave. Chicago, Illinois
Benko Rus & Co. Safety razor-jem.
Compagine Générale Transatlantlane
V
Iz New York v Avstrije im Havre Basel.
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih drdbe, snažne postelje, vino in rasna metna jedila.
Pristanišče 57 N ort* Rfter vznožje 15th St., New York city
HITRI POŠTNI PARNIKI odplujejo vsak četrtek ob ro. uri S. S. France nov dvovijak)	S. S. La P ro vence
S. S. La Lorraiae	S. S. La Savoie
Najboljše udobnosti v III. rarredu.
Odplujejo vsako soboto ob 3. pop.
S. S. Rochambeau (nov. dvovijak)	S. S. Chicago
S. S. Niagara	S. S. La Touratao
Glavaizatopna 19 átate St., New Tirj.	MAURICE W. KOZMMMjfl.
glavni zastopnik za zapadu. 139 N. Dearborn St. Chicago, lil.
Najstarejša slovanska tvrtka
EMIL BACHMAJi
1719 So. Cenile Ave., Chicago, III.
Se priporoča vsim Slovanskim dmštvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najokusneji, nci tem pa zelo zmerne cene.
NeStevilno zahval in pripoznsnj jam Sl as pristnost In okusni izdelek nsročenih potroMHSn.
Pišite v svojem jeziku za vzorce In cenik.
^ Solidna slovenska
?
?
I
a.logi imam vso zlatnino in srebrnino, to stroko. Popravljam tudi ure in zalogi imam tudi gramofone, slovenske, hrvaš plošče. Se priporočam, jamčim.
6034
CERNE	l
CLEVELAND, O. f
^RAZNOIN DRUGol
KRANJSKO.
Nesreča. Dne 18. m. m. popoldne je na Grbinu pri Litiji na deželni cesti povozil z drvmi obloženi voz 17 mesecev starega o-troka tovarniškega delavca Kolmana. Pijani voznik je dremal na vozu, ko se je otrok kretal po cesti in prišel pod konje in voz. — Kolesa so otroku glavo strla in je bil na mestu mrtev.
V Beli Krajini v metliški okolici je uničila toča dne 16. julija med velikanskim nalivom, kakršnega že ni bilo kmalu, skoraj vse pridelke. Vinograde so najbrže popolnoma uničili, sadje ravno tako. Nujna pomoč je zelo potrebna, kajti naš kmet je vsled zadnjik neugodnih let tako že ves obupan. Vse hiti v Ameriko, delavcev skoraj več ni dobiti, v vaseh so skoro same ženske doma. Ako ne pride o pravem času pomoč, moramo pričakovati letos najhujšega.
Obstreljen. Franc Vozel rudar v pokoju iz Kosovca okraj Litija, je bil po nekem neznancu v gozdu dvakrat obstreljen v levo nogo. Pripeljali so ga v deželno bolnišnico.
Brat Žiga pobegnil? Vsled neznosnih razmer, ki vladajo pod sedanjim prijorjem v bolnišnici usmiljenih bratov v Kandiji pri Novem mestu, je nekaj bolj inteligentnih članov tega reda sklenilo, izstopiti iz zavoda po francoskem načinu. Kakor ve o vseh delikatnih zadevah prvi in najbolj informirani biro pri očetu Stemburju poročati, je eden omenjenih nezadovoljnežev že izvršil svoj sklep. Brat Žiga (Sigfrid) je iz zavoda “neznano kam izginil”. Pri Štem-burju trdijo, da bo zdaj še marsikaj prišlo na dan, kar je bilo doslej le še z veliko silo pokrito.
Škofova birmanska pridiga iz rdeče brošure. V Šmihelu pri Novem mestu so imeli dne 20. m. m. birmo. Škof je pri svoji birmanski pridigi klatil take stvari, da je bilo sram ne samo otrok, ampak tudi odraslih. Posebno nekaterih na spolno življenje merjenih “krščanskih naukov” bi zastonj iskali v evangeliju, pač pa smo, jih svoj čas brali v škofovi rdeči brošuri. Da bo širša slovenska javnost zvedela, kaj škof pri birmah uči ljudstvo po deželi, smo poskrbeli za nekatere važnejše podatke iz te birmanske pridige.
PRIMORSKO.
Mario Sterle. Najvišja sodnija je 19. m. m. razpravljala o ničnostni pritožbi, katero-je vložil o-če 191etnega Mario Sterleta iz Trsta, ki je bil radi iredentistične a-gitacije, veleizdaje in razžaljenja Veličanstva obsojen pred dunajskim porotnim sodiščem na pet let težke ječe. Sodnija je ničnostno pritožbo v vseh točkah zavrnila kot neutemeljeno.
Senzaeionelna aretacija v Gorici. Aretirali so v Gorici gozdnega svetnika dr. Martina Klingerja, ki je bil pred kratkim premeščen k tukajšnjemu gozdnemu uradu. A-retaei.ja je izvršena na ukaz iz I-nomosta. Gre za soudeležbo pri defravdaciji 500,000 K.
Ponsrečil je 531etni Pavel Podgornik iz Vrtovina. Padel je pod voz v klancu, ko je peljal domov iz gozda les in voz mu je šel čez desno nogo. Prepeljali so ga v go-riško bolnišnico, kjer je umrl na poškodbah.
Samomor. Zastrupila se je soproga železničarja Sokliča, po i-menu Ivana, stara 25 let. Zapušča dva otroka. Ne ve se prav, zakaj je izvršila samomor.
Oporoka samomorilca Grka Ge-orgiadesa v Trstu. Dne 20. m. m. se je ustrelil v nekem hotelu v Trstu odličen Grk Georgiades, katerega so imeli prvotno za grškega generalnega konzula, Preiskava pa je dognala, da Georgiades ni bil konzul, marveč generalni zastopnik in akcijonar velike tovarne za cigarete Geneakalis v Ka-jiri. Med njegovimi listinami so našli tudi oporoko, ki je zelo zanimiva. Mož je bil bogat. V svoji oporoki razdeli svoje premoženje na tri dele. En del dobi grška kraljica, ki naj ustanovi s tem denarjem bolnišnico, drugi del dobi kraljičina- mati za isti namen in tretji del naj se porabi za spomenik grškega kralja Jurja v A-tenah.
Krvav zaključek plesne veseli- \ Nejdeno truplo. Pri Zgor. Peli ce. Pri Sv. Ivanu pri Devinu se je ; so našli že skoro popolnoma stro-
vršil ke dolgo tega javni ljudski pjes na prostem. Tik pred zaključkom plesa, bilo je malo čez polnoč padeta na enkrat s plesnega odra med trumo gledalcev dva strela iz samokresa. En strel je zadel 19-letnega posestnika Josipa Pahorja v desno stegno, drugi pa 401et-nega mlinarja Josipa Rojca od zadaj v vrat. Krogla mu je obtičala v desni spodnji čeljusti. Oba ranjenca so prepeljali v bolnišnico v Trst. Rojc je v smrtni nevarnosti. Kot napadalca so zaprli Friderika Kutschero, ki je že med plesom grozil ranjenima, da jih bo ustrelil. Prepir med njimi je povzročila ljubosumnost.
ŠTAJERSKO.
Hum. Dne 16. m. m. zvečer je bila tu silna nevihta.-Bliskalo in grmelo je več ko eno uro zaporedoma mah na mah. Proti 8. uri
zvečer treščilo v hišo posestnika Mastena blizu Praprotnika na Krčevinah ter je bilo celo poslopje naenkrat v plamenu. Iz vinograda gredoči naš g. Ivanuša Martin je hotel ravno v tem pod streho v silnem dežju, ko je pred njim v hišo treščilo. Pet korakov še in bil bi od strele zadet. Bog nam je vrlega moža občuval. Vsa hiša je bila naenkrat v plamenu, ker je bilo polno krme. Prišli sosedi so požrtvovalno reševali. Doma je bila samo mati z deklo, ki je rešila dva. majhna speča otroka ter ju spravila na varno. Med silnim dežjem se je posrečilo rešiti bolj na strani stoječo žitnico. Goveja živina se je rešila, pač pa je zgorelo 7 velikih in 5 majhnih svinj. Škoda znaša do 3000 K, kar je tem občutneje, ker posestnik ni bil zavarovan. Mnogo zrnja je pokvarjenega od vode in ognja. Deževalo je naprej celo noč, kar bode na veliko škodo lepemu selju.
KOROŠKO.
Požigalka in večkratna detomorilka. V okolici Št. Vid ob Glini je pred nekaj dnevi pogorelo gospodarsko poslopje posestnika po domače Gadarja. Ker je bilo jasno, da je bil ogenj podtaknjen, so začeli iskati požigalca in so aretirali končno kot požigalko Ga-darjevo deklo Marijo Mesner. A-retacija se je izvršila vsled ovadbe gospodarja, ki je izpovedal za deklo silno obtežilno. Komaj 24-letno dekle je imela že pet otrok. Štirje otroci so kmalu po rojstvu nenadne smrti umrli. Zadnji o-trok, katerega je imela Mesnerje-va pri sebi, je star dva in pol meseca. Pri izbruhu ognja je našel gospodar tega. otroka, poleg kupa sena na hlevu, ki je bil že ves v dimu. Posrečilo se mu je, da je rešil otroka, katerega je našel slučajno še o pravem času. Pod tistim kupom je bil zaneten tudi ogenj. Očividno je torej, da je Mesnerjeva podtaknila ogenj, da bi pogorel hlev in v njem njen o-trok, katerega je položila h kupu sena. Sodišče je uvedlo strogo preiskavo. Mesnerjeva je zaprta sedaj z rešenim otrokom pri okr. sodišču v Št. Vidu.
Žrtev mazačke. Med vožnjo v bolnišnico je umrla 371etna dekla Ana Ašpernik iz Starega dvora. Bolehala je delj časa na želodcu. Ker se je dognalo, da je zdravila Ašpernikovo v zadnjem času neka domača mazačka, ki ji je dajala neko črno tekočino, sumijo, da je umrla. Ašpernikova vsled zastrup-Ijenja. Truplo so prepeljali v mrtvašnico, kjer je bodo na zahtevo sodnije obducirali.
Poskusen, samomor enoletnega prostovoljca. V Beljaku se je u-strelil s službenim revolverjem e-noletni prostovoljec gorskega tren. eskadrona Marion pl. Peter-son. Krogla mu je prodrla desna prsa. Rana je sicer zelo nevarna, vendar upajo, da bo Peterson o-kreval. — Vzrok samomora še ni znan.
Iz Drave so potegnili pri Beljaku 401etno Karolino Veranek, soprogo dr. železniškega oficijala Veraneka. Vzrok samomora so baje družinski prepiri. Ženo so že delj časa pogrešali.
Ponesrečen topničar. Pri vojaški vaji v okolici Velikovca je padel s sedeža pri topu topničar Reiter. Kolo mu je šlo čez desno nogo, in mu jo je popolnoma zdrobilo. Odpeljali so ga v brezupnem stanju v celovško vojaško bolnišnico.
Imelo truplo minerja Jakoba Hin treggerja, katerega pogrešajo že od 12. julija leta 1912. Mrtveca so spoznali po ostankih obleke. Hin-teregger se je bržkotne ponesrečil, ker so našli truplo v globokem jarku pod visoko strmo skalo. —
Če

RAZNO
Kako se spozna vnetje slepiča.
Znaki te nevarne bolezni so predvsem. 1.) nenadna bolečina v spodnjem delu desnega trebuha med popkom in kolkom; 2.) nenavadna vročina; 3.) slabost in bljuvanje; 4.) na spodnji del desnega trebuha omejena napetost trebušnih mišic, da se čuti trebuh trd kakor deska. Če se pojavijo ti znaki, tedaj naj bolnik takoj gre k zdravniku. Le hitra operacija ga reši smrti.
Glicerin je najboljše sredstvo za opečne rane. Če se kdo speče, naj si da par kapljic glicerina na ra no in jih razmaže. Bolečine takoj izginejo in tudi vnetje in oluščenje gornje kože skoro vselej odpade. Imetje torej glicerin vedno doma!
Vpliv šivalnega stroja na zdravje je mnogim ženskam neznan. — Neki tovarniški uradnik je opazoval sto deklet pri šivalnih strojili ter dognal, da niti ena ni postala bolna neposledno vsled njenega poklica. Iz tega je sklepal, da šivalni stroji tudi pri napornem vsakdanjem delu niso škodljici, kajti pri šivanju s strojem se ne gibljejo le roke, ampak tudi možne in sploh vse telesne mišice. Seveda je treba imeti udoben sedež in hlapno obleko. Le ob gotovih časih je ženam kakor deklicam prepovedati, da ne šivajo s šivalnim strojem.
Mrtvi in ranjeni. Iz površne statistike mrtvih in ranjenih je razvidno, da znašajo srbske izgube v 10 dnevnih bojih z Bulgari 35 do 40,000 mrtvih in ranjenih. Samo v zadnjih treh dneh so izgubili Srbi 20,000 mrtvih in ranjenih. Bolgarske izgube v bojih s Srbi se cenijo nad 50,000 mrtvih in ranjenih.
V kakšni starosti se imamo ženiti? Važno vprašanje je predložil francoski list “Gout Parisien” svojim čitateljieam: “V katerem letu svoje starosti naj se mož ženi?” Odgovor se je po natančnem primerjevalnem računu glasi: “V starosti 32 let.” Na ta način se je izvedelo, da se naj mlado dekle omoži v 22. letu. — Tretje vprašanje se je glasilo: “Kakšna naj bo razlika med starostjo moža in starostjo žene?” 1916 dam je glasovalo za 5 let, 1781 za 4 leta, 1720 za 3 leta, 936 za enako starost, 932 za 2 leti, 828 za 7 let, 822 za eno leto. 801 za 10 let, 645 za 6 let. Treba je še pripomniti, da je 357 čitateljic odgovorilo: “Ljudje se naj sploh ne poročajo!”
Senzacijonalna razkritja v hrvaškem deželnem arhivu. V zadnjih dneh se je mudil v Zagrebu budimpeštanski vseučiliški profesor za ogrsko zgodovino dr. Ala-dar Balagi, ki je obiskal Zagreb povodom svojega letošnjega študijskega potovanja. Dr. Balagi je natančno pregledal tudi hrvaški deželni arhiv in je konstatiral v deželnem arhivu več nerodnosti glede zelo važnih zgodovinskih listin kraljevine Hrvaške.
Škandal na barvarskem dvoru.
Pred prvim senatom deželnega sodišča Monakovo I. se rešuje sedaj zakon 821etmega bavarskega vojvode Ludvika in njegove žene Antonije pl. Bardolf rojene Barth ki je bila svoj čas balerina na mo-nakovskem dvornem gledališču. Sodišče še ni razsodilo v tej zadevi, pač pa je vzbudila razsodba v neki drugi zadevi vojvodinje veliko senzacijo ter govore v Mo-makovu skoro samo o najnovejšem dvornem škandalu. Peti civilni senat omenjenega sodišča je namreč že pred več dnevi izdal razsodbo, v kateri se na zahtevo vojvode Ludvika konstatira, da vojvoda Ludvik ni oče otroka, ki ga je njegova žena pred par meseci rodila.
Zaradi materine dedščine. V liku na Ogrskem je zaklala starej-šša hči veleposestnika Ballogvja s kuhinjskim nožem svojega očeta in svojo mlajšo sestro. Po zločinu se je ovadila sama policiji in je izjavila, da je izvršila umor iz maščevanja, ker ji njen oče ni hotel v prilog svoje mlajše sestre izplačati materine dedščine.
hočete zgubiti prijatelja sodite mu denar!
Kedar prosi, zlata usta nosi, Kedar vrača, hrbet obrača!
Takih dobrih prijateljev je jako malo, Ako se hočete Izogniti neprili kam zaradi posojila denarja takim napačnim prijateljem in če ne marate zgubiti svojega denarja tedaj naiožite svoj denar obrestonosno na varno banko. Če to storite se Vam ni treba bati, da bi vam ga tatovi ukradli ali ga pa ogenj vničil. Vloge prijemamo od $1.00 naprej. Iz malega raste veliko. Isto tako vljudno Vam postrežemo kedar prinesete samo en dolar, kot če bi prinesli več. Od vlog plačamo 3% obresti na leto. Obresti so plačljive vsakega pol leta. — Pričnite hraniti še danes.
Ameriška Državna Banka
1825—1837 Blue Island ave., Vogal Loomis St., Chicago, 111.
hraniteljica vladnih poštnih vložkov.
GLAVNICA IN VLOGE $1.850.000.00
JAN KAREL, predsednik,
J. F. ŠTEPINA, blagajnik.
0t\ f ^ ^°P°'dne. đo 5.30 popoldne, o'b sobotah, do 9 mre zvečer, ob nedeljah pa od 9 dopoldne do 12 ure opoldan.
Denar pošiljamo v Evropo po veliko nižjih eenah kot pa pošta.
Govorimo vse slovanske jezike.
Pošiljamo denar v Domovino
Kaspar State Bank
1
1900 Blue Island ave. CHICAGO, ILL.
mmmm mrnmrn m
Ovirano delovanje
Naše vsakdanje delo bi moralo biti tako upeljano, da se vzdržimo aktivni in da na ta način porabimo ves čas in vso našo zmožnost. Na ta način ostanemo zdravi in močni. Nikoli ne smemo dopustiti, da bi kaj oviralo naše organe pri njih delu, kar bi bilo našemu celemu telesu v škodo.
Toda celo največja skrb ne more včasih preprečiti, da se ne bi naši organi vle-nili ali pa popolnoma prenehali delovati. Zgodi se, da se želodec brani sprejemati hrano ali morda vsaj ne sprejema toliko hrane, kolikor je potrebuje telo. Včasih tudi jetra ali čreva ne delujejo in posledica je zaprtje. V takih slučajih, kjer so prizadeti prebavni organi, je najboljše zdravilo
Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino.

s
:
8
S
Ž
8
Isto bo izčistilo ves sistem, brez kakih bolečin ali neprilik. Ojačilo bo tudi
prebavne organe in poleg istih tudi celo telo. Isto bo:
USTVARILO DOBER TEK POVEČALO RAZKROJITEV IN ODSTRANILO ZAPRTJE,
NOTRANJE BOLEČINE IN KRČ,
GLAVOBOL, ZLATENICO,
KOLCANJE IN BLJUVANJE.
Isto bo pomoglo v vsih takih boleznih pri katerih trpi želodec in vsled katerih zgubimo apetit, smo zaprti ali se čutimo slabo. To zdravilo želimo priporočati za slučaj nervoznosti, povzročeni vsled neprebave in za ženske nerednosti, povzročene vsled kroničnega zaprtja.
Za dohiti v lekarnah in pri
JOS; TRINER
1333-1339 So. Ashland Ave.
Chicago, 111.
t mmme	mmmmmmm	mm
DIČNA EIMOKATOLIŠKA HOVŠČINA.
Da se rimokatoliški dukovniki strogo držijo jezuitskega reka: “Namen posvečuje sredstva”, to nam dokazujejo vsakdanji dogodki. Male so izjeme. Majhno je število onih duhovnikov, katerim gre vsa čast, ker izpolnjujejo svoj prevzišen poklic kot pravi apo-stolji, pravi učitelji Kristovih naukov.
Toda, med te prave učitelje Kristovih naukov nemoremo prištevati kakšnega Kranjca ali bojarja, ali Pollaka ali Kastigarja in sto drugih jednakega kalibra. Vsak laže, kdor v njihov rotg ne trobi, vsak je lažnik, kdor se jim ne da slepo izkoriščati, kot orodje za njihove lopovske namene.
Ali gorje, stokrat gorje onemu, ki tem možakarjem le pičico veruje. Le-ti “božji namestniki” ne 'poznajo resnice; njim je laž že tako prešla v kri, da sami sebi verjamejo tudi tedaj, kadar se najbolj debelo zlažejo in nič ne de, če se jim laž stokrat dokaže.
Opravičuje jih le nekaj, in to je njihov poklic ali njih kšeft. A-ko bi se njihov poklic strinjial s resnico, ¡potem bi ob veljavo prišel zgoraj navedeni jezuitski rek.
Toda najžebode kakor hoče, tolaži nas edino dejstvo, da so si ti kajoni povsod jednaki. Tudi na Kranjskem ne manjka takih “možheseda”. In ker je temu tako, priobčimo iz “Zarje” nastopno
“ODPRTO PISMO
preč. g. Antonu Lesjaku, župnik v Št. Jerneju.
V “Dol. Novicah” se g. župnik nad mano jezite, ker Vas dopisnik “Slov. Naroda” večkrat muči z očitanjem, da ste v nekem, c, kr. okrožnemu sodišču v Novem mestu pisanem pismu imenovali lurdovanje v Rakovniku pri Št. Jerneju goljufanje ljudstva, zdaj pa da ste nostali njega goreči če-stilec. Kakor veste, so opravljali dohodke iz romanja v Novi Lurd v Rakovniku pri Št. Jerneju po odhodu kapelana Kolbezna, ki je •vso stvar povzročil, iznašli so to romarsko pot pravzaprav kartaj-zi v Pleterjih nekateri kmetje. Vi ste bili nevoljni in niste bili prijazni tem kmetom. Ti možje Vam niso hoteli izročiti romarskega denarja in so v verski gorečnosti nekga človeka, ki je hotel lurdo-vanju v Rakovniku konec storiti s tem, da je hotel na grmadi sežgati .mater božjo, zvezali in nemilo ž njim ravnali. Zaradi tega so bili kmetje obtoženi in obsojeni. Jaz , srn bil njih zagovornik. Branil sem jih tudi s tem, da je njih vrska gorečnost kriva hudo-delnga ravnanja. Sodišče je. to vzelo kot olajševalno okolnost, kmete pa obsodilo zaradi tega iz verske gorečnosti nastalega hudega ravnanja s človekom. Vi ste tedaj pisali kresiji v Novem,, mestu pismo, v katerem ste te uboge kmete grdo opisali; mesto da bi bili pisali sodišču, če ste se hoteli v tikava ti v sodne stvari, da so obtoženci verni ljudje, ki so le hoteli motitelja lurdovanja napraviti neškodlijvega, kar je vstre-•izalo resnici, ste pisali, da so ti kmetje zgolj iz sebičnosti goreči čestilci lurške matere božje in da je vse lurdovanje goljufija. Vi ste tudi okrajnemu glavarstvu v Krškem naznanili, da jemljejo kmetje brez dovoljenja pristojne oblasti od romarjev v Rakovniku materi božji podarjeni denar in ste prosili, da se lurdovanje ustavi. dasi ste Vi, Kolbezen in frančiškanski pater novo lurško mater božjo ¡spremljali v veliki procesiji v Rakovnik in je tam blagoslovil frančiškan studenec,' Vi pa ste postavili lurdsko mater božjo niad studencem na skalo. O-krajno glavarstvo je nato načelnika upravnega odbora kmeta kaznovalo, dalo nabiralnik odvzeti in stražiti lurško mater božje, da ji kmetje ne vzamejo denar, ker romalo se je še dalje in denar se je metal še dalje v studene, ko so si kmetje ohladili versko gorečnost v ječi v Novem mestu. Potem ste Vi vzeli upravo lurškega romanja v svoje roke. Jaz sem tedaj pisal dopis “Slov. Narodu”: “197 kronic! Bilo je takrat, ko ste Vi prevzeli upravo, v studencu v Lurdu toliko kronic. — Potem pia nisem več pisal o tem. “Slov. Narodu” že ne dopisujem več par let. Pač pa Vas draži in jezi sedanji dopisnik Slov. Naroda z Dolenjskega in Vam pogreva večkrat omenjeno pismo, pisano v
DU- kresijo. To pismo je res prav sitno za Vas, zdaj, ko ste Vi postali ¡goreči čestilec lurške matere 'božje v Rakovniku v Št. Jerneju, še bolj; ali jaz ne morem nič za to, jaz pisma nisem pisal in jaz Vas ne dražim več z njim. Prisežem lahko, da na Vas nikdar ne mislim, tudi ne, če sem v Vaši bližini, v Gradišču. — 'Nič mi ni mar, kaj Vi uganjate, kaj delate v Rakovniku, zadovoljno pa res gledam, ko vidim ob nedeljah, katere včasih prebijem v Gradišču, da vozarijo romarji v naš dolenjski Lurd, češ. ako že mora romanje biti, skupijo od romarjev Šent-jernejčani in krčmarji ob cestah, ki drže v naš Lurd, pa ne ¡pride toliko romarskih tisočakov v korist Gorenjcev, ki imajo svojo “Marijo pomagaj” in veliko skupijo ravno od Dolenjcev. Kaj bi ne bila midva oba vesele tega romanja v naš Lurd? ¡Obema kaj odpade, meni je, ker se ljudje tam doli ložje pravdajo, če je kaj več evenka v hišah. G. župnik dobro veste, da sta duhovnik in advokat potrebna našemu kmetu; brez njiju mu ni zadovoljnega živl.je-naj na svetu. Vi se tedaj jako motite, če mislite, dia sem sovražnik Lurda v Rakovniku. Bog ne daj 1 V časi tudi mislim, da naj ima naš kmet tudi kaj veselja, ko ¡že daje duhovnikom in advokatom toliko skupiti. Mi .srednji stanovi nič ne skrbimo za njegovo razveseljevanje, naj ima vsaj svojo božjo pot. Dekleta in fantje ¡sede na romanju v naš Lurd veseli na lojter-skih vozovih, ogledujejo si po poti drugi svet in kako stoje setve, travniki, seznanjajo se z Dolenjci v naših krajih, zakoni so včasih posledica romanja, križanje krvi je baje dobro. Stari Grki so imeli posebne cerkve v to svrho. — In na romanju pride naš človek tudi do boljšega grižljaja, dobre pijače, katere je dosti v naših krajih. Dokler ne bo šola in boljše gospodarstvo kmetu kazalo drugo smer razveseljevanja, moramo biti veseli, da ga sedaj ¡sploh kaj ima. Zdaj se že vozijo romarji ob sobotah ¡v niaš Lurd in ob nedeljah nazaj domu prenočujejo v naših vaseh, več denarja ostaja tam in konji ne trpe toliko — se tudi spočivtajo i.n veselejši je romanje, ko prižge bog lučice na lepem dolenjskem obnebju. — Reči moram, da imate Vi sr. župnik prav spretno roko v upravi Lurda. Večkrat sem povedal prejšnjim kmetskim upraviteljem Lurda, naj Vam izroče upravo, ker dotlej ne bo miru in bolje za Lurd in naše rojake Šentjernejčane, ker romarska cerkev brez čudežev nič ni vredna in čudeže znajo delati le duhovniki. — Pa kaj opravite proti verski ¡gorečnosti navedenih upraviteljev! To je bil tako bob ob steno, kakor opravi sedanji dopisnik “Slov. Naroda” malo proti Vaši verski gorečnosti glede Lurda v Rakovniku pri Št. Jerneju ma Dolenjskem. Jaz nikdar nisem bil sovražnik tega našega Lurda. Stal sem vedno tudi tem ¡pogledu na strani kaplana Kolbezna, zagovornika Lurda v Rakovniku, — prisežem pa, da ne iz verske gorečnosti. — G. župnik ste se tedaj prav po nepotrebnem jezili v navedenih ‘Dol. Novicah’ nad mano. Nisem prijatelj kat. duhovenstva, rad ž njim vodim peresne boje, pa. zaradi Lurda Vam nisem sovražen, da pa Vam bom vedno zameril, če vas slučajno kje vidim, da ste uboge kmete, ki so bili učenci Vaših prednikov, šli tožit v kresijo z navedenim pismom in jim hoteli pripraviti hujšo kazen. Vaše pismo je bilo ¡sicer blažev žegen, pa pokazali ste ž njim, kako razumevate krščansko ljubezen. Jaz se nikdar ne bodem sramoval, da sem zagovarjal in zastopal navedene kmete ; le glejte, da vas ne bo kdaj pekla vest. Ti ubogi kmetje so sedeli po štiri mesece, lahko pa bi se ta sodba onemogočila, ako bi bili vi hitro posredovali ko so kmetje poslali v Št. Jernej, naj pride župan po tistega, ki je sežigal Lurd in preden ¡se je zgodilo zvezanje in maltretacija reveža, ki je tudi v verski gorečnosti hotel mater božjo, katero so Kar-tiajzi prinesli s Francoskega, nadomestiti z lepšo lurško materjo božjo, ki bi jo bil izklesal in lepo pobarval naš domači kiparski u-metnik Hudaklin in jo hotel postaviti v drugem kraju; francoska mati božja je lončena in take barve. Če boste tedaj še dobili dotično ¡svoje pismo, katero vam je zdaj nevšečno, pod nos, razjezite «e nad pravim dopisnikom.
Prav pošteno vam še slednjič povem, da me niste ujezili kar nič s svojim dopisom v “Dol. Novicah”, rad vidim, če se jezite Vi nad mano.
Lepo vas pozdravljam
V Gradisu, dne lO. j ulij d 1913.
Dr. Slane.”
Sedaj pa nej kdo trdi, da si niso vsi jednaki.
KOSTI JUNAKOV — GNOJILO.
Mesto Gdansko na zapadnem Pruskem je bilo ob Napoleonovih časih dvakrat prizorišče krvavih bojev. Leta 1806 so oblegali Frau-eozje to mesto, branili so ga pa Prusje in Rusi in leta 1813, ko so bili Francozje branitelji, a zavezniki napadalci. Mnogo, na tisoče vojakov je obležalo obakrat mrtvih in v mestu in okolici je grob teh junakov do današnjih dni. U-trdbeno zidovje so deloma podrli že pred leti, letos pa je mestni magistrat kupil od države še o-stalo zidovje, da ga podere, prav v spomin stoletnice junakov, ki so s krvjo in smrtjo osvobodili domovino. Sedaj podirajo zid in prikopali so seveda tudi do okostnjakov onih, ki so padli leta 1806. in 1813. Silne množine je teh kosti, a magistrat nima toliko spoštovanja do braniteljev domovine, da bi napravil obširen grob, kjer bi jih zakopal. Kupčija nad vse. Žene in otroci pobirajo z dovoljenjem magistrata te kosti in jih prodajajo po 1 K 68 vinarjev stot trgovcem, ki prihajajo z vozovi na prostor, kjer podirajo zidovje in da ne zadene kupčije nobena-zamuda, pripeljejo tudi tehtnico s seboj. To gre zdaj že teden za tednom, stot za stotom kosti junakov so že odpeljali v tvornico za umetna gnojila. Socialistični list v Gdanskem je takoj, ko se je pričela ta ostudna kupčija, poučil mastne očete, kaj da. je pieteta in povedal tudi gospodom, da mrtvaške kosti niso kup-čijski predmet. Tudi na nevarnosti je opozoril magistrat, ker kaj lahko bi se zgodilo, da se zvali zemeljska plast na otroke, ki pobirajo kosti. Tudi so morda med razvalinami še nerazstreljene patrone ali druge eksplozivne snovi in zgodila bi se lahko nesreča, e-naka oni pri podiranju utrdb v Kraljevcu. Ali protest socialističnega lista je zaman. Dan za dnem prihaja na stotine otrok, ki pobirajo zemeljske ostanke svojih pradedov in junakov iz leta 1806 in 1813 in voz za vozom odropoče o-bložen s človeškimi kostmi v tvornico za gnojila.
Ko smo to čitali v “Zarji”, smo se takoj spomnili, da smo pred nekoliko leti čitali v nekem nemškem listu sličen dogodek, ki se je dogajal v Mandžuriji. Dotični list je ogorčeno poročal, da so ob mandžurških železnicah ležale cele grmade človeških' kosti brez lobanj od, v ruski-japonski vojni padlih ruskih vojakov. Dotični list je dostavljal, da so Japonci o-nečastili grobove ruskih vojakov, kar svedoči dejstvo, ker so bile odkrite samo gomile teh vojakov, medtem ko so bile grobnice Japoncev nedotaknjene. Ogorčenje Nemcev je bilo velikansko in japonskih barbarov ni bilo ne konca ne kraja.
In sedaj? Sedaj vidimo, da so se naduti Nemci navzeli barbarizma od Japoncev in da jim je kultura povsem tuja stvar.
Naznanilo.
Slavnemu slovenskemu občinstvu, kakor tudi Slovencem, ki so od mene kupili farme v Crivitzu ali pa ki mislijo farme kupiti od mene naznanjam, da sem se odločil postaviti na trg
Več tisoč akrov rodovitne zemlje
v bližini prijaznega in cvetočega mesteca
CR1VITZ, Marinette Co., Wis.
kjer je letos in lansko leto kupilo farme veliko število Slovencev in kjer jih je že veliko naseljenih in se prav dobro počutijo kot začetniki na svoji lastni grudi.
Ob enem naznanjam, da sem izročil glavno zastopništvo med Slovenci in Hrvati, Vašima rojakama
SCUBIC & MANTEL
katera bodeta od sedaj naprej na razpolago vsakemu rojaku, jim pokazala svet in zemljo in tudi v vseh ozirih pošteno postregla
Za nadalnje informacije, pojasnila in tudi knjižico, ki popišuje farme v Crivitzu, pišite na sledeči naslov:
Skubic and Mantel,
133 W. WASHINGTON ST.
CHICAGO, ILL.
THEO KERSTEN, lastnik
Cena akru je od $10 do $30.00.
■ ? «tosM» *** V#
Gine trenotek.
Ker je človeško življenje tako kratko, zato ga nesmemo niti za trenotek zanemariti. Cesar Napoleon je rekel: “Vsak trenotek izgubljen, daje priložnost za nesrečo.” Za par trenotkov lahko zanemarite naravni zakon, z nezmernim vživanjem hrane ali pitjem a-li s kakim drugim podaljšanjem kazni takoj k zabasanosti, zgubi apetita in slabosti. V takih slučajih Vam Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino da hitro in takojšnjo odpomoč z očiščenjem črev ter ojačenjem istih. To zdravilo je priporočljivo za želodčne bolezni in črevesne nerednosti, sosebno, kadar je bolnik zabasan in trpi radi slabega apetita, glavobola in oslabljenja. V lekarnah. Jos. Triner, 1333—1339 So. Ashland Ave., Chicago, 111. Za bolezni v živcih in udih rabite Trinerjev liniment enkrat, potem ga boste imeli vedno pri roki v hiši.
(Advertisement)
MLADI MOD
STARI MOŽJE
MOŽJE SREDNJE STAROSTI.
Moije, ki se nameravajo ženiti — možje, ki bolehajo — možje, ki so bili nezmerni, prestrastni in ki so prevgnani; možje, ki so slabi, nervozni, uničeni in kateri so dosegli starost, ko ne morejo več polni meri uživati sladkosti življenja. Vsi ti možje morajo pisati po našo brezplačno knjižico. Ta knjižica pove, kako možje uničujejo svoja življenja, kako zbolijo in zakaj se ne smejo ženiti dokler so v takem stanju.
Ta knjižica v lahko razumljivem jeziku pove, kako se na domu, privatno, tajno in z malimi stroški temeljito ozdravi zastrupljen je krvi a!i sifiiis, triper, slabost, splošna oslabelost, zguba spolne^ moči, nočni gubitek, revmatizem, organske bolezni, želodec, jetra, mehur in ledvične bolezni.
50,000
KNJIŽIC
ZASTONJ MOŽEM
J . Tisoče mož je že zadobilo perfektno zdravlje, telesno moč in poživi jen je potom te dragoceue knjižice. Zalopra znanosti je, in vsebuje stvari, katere bi moral znati vsak mož.
Ne trošite denarja za ubožna in malovredna zdravila, dokler ne citate te knjižice, katera vam pove, od česa ste zboleli in kako zadobite popolno in trajno ozdravljenje. Zapomnite si, ta knjižica se dobi POPOLNOMA ZASTONJ. Mi plačamo tudi poštnino. Na spodnjem odrezku ali kuponu zapišite razločno svoje ime in naslov, odrežite kupon in pošljite nam šaše danes. Ostalo izvršimo mi.
Odrezek za brezplačno knjižico.
Pošljite danes.
DR. JOS. LISTER & CO.
Aui. 301, 22 FIFTH AVE., CHICAGO.
GOSPODJE;—Zanima me ponudba, s katero nudite Vašo knjižico brezplačno. Prosim, pošljite mi jo takoj.
IME.........................................
NASLOV......................................
Pravi Pain Expeller lahko tudi s dobrim vspelhom pijete. Vzemite ga 4 kaple v kozarcu polnem vode.— Stane 25 in 50 centov v lekarnah in F. Ad. Richter & Co., 74 — 80 Washington St. New York, N. Y. 1
Dajte zdelati «voje tiskovine pri
PRIJATELJ, nagovori vsakega rojaka, ki ga srečaš, da se naroči na list Glas Svobode. $2 na leto $1 na šest mesecev.
SPRAVEDLNOST”
Telefon Canal 1015
o—	Delo solidno
“SPRAVEDLNOST” ÄWÄNBVNK
1825 Loomis St.
Cene zmerne
ATLAS BREVVING CO.
sinje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolj« pivo iz češkega hmelja in i zbranječmena.
| LAOBR f MAONBT j ORANAT'~~|
Razvaža plyo v steklenicah na vse kraja.
Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se obemiti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili.
T3