Stev. 102*
Izhaja vsak delavnik popoldne
V Ljubljani, sobota, 7. maja 1921.
PoitnlMi platana v gotovini.
Leto I.
CENE PO POŠTI:
to celo leto K 144’— M pol leta K 72-—
Uredništvo in upnivniltva * to pitsrievi ulici Sts«. G —* Telefon urediiištre šisv. 50 — Telefen «=» uprevniStvr Ho*. 330
CENE PO POŠTI:
za četrt leta K 36**-za en mesec K 12*—
V OPRAVI STANE MESEČNO K10’- OISEl&VSKI SdSST POSAMEZNA ŠTEVILKA 80 VIN.
A, Gosar,
Socializem,
. Kapitalistični gospodarski m družabni ©d z vsemi svojimi slabimi posledicami ®«u na temelju liberalizma, ki pu-, vsakemu posamezniku v moralnem, gospodarskem in socialnem življenju kar fcjvecj° prostost. Liberalizem je individu-® ,®n- To se pravi, njemu je družba ne-sv en s^uPek posameznikov, ki naj doK °dn° skrbijo vsak zase, pa bo vsem ^? ro- Zato je liberalizem razbil in razru,-f“^«aro stanovsko, cehovsko organizacijo Je postavil na njeno mesto čisto politič-“®» ah bolje policijske države, ki oaj bi se kolikor mogoče malo vmešavale jjJs^Podarsko in socialno življenje držav-
•	. Neomejena gospodarska svoboda, ki y bberalizem pridigcval in uveljavil, se hi^t	življenju ni tako obnesla, da
, t~° mogoče od nje pričakovati splošneje blagostanja. Nasprotno, izkazalo se je, vodi ravno ona do suženjstva delovnih mas, ker ga omogočuje in pospešuje. v ,. gospodarska svoboda velja in more J«1 edino le za onega, ki ima dovolj pre-oženja, da je gospodarsko neodvisen od pUgih ljudi. Kdor pa nima toliko imetja, 'e bprav radi načela popolne gospodarske Sv°oode primoran ukloniti in podvreči se ®vojim gospodarsko močnejšim tovarišem ^r jim usužnjiti svoje delovne sile. Odtod kapitalistična razdelitev vseh ljudi v dva tabora: v posedujoči sloj, ki neomejeno gospodari in odločuje v produkcijskem pro-cbsu, na eni, ter v množico nemaničev, rev-delovnega ljudstva na drugi strani. Liberalno, individualistično načelo, katere-mu je poedinec vse in družba nič, je tako r°dilo modemi kapitalizem in ž njim tudi Moderni socialni problem.
. Kakor je pretirano omejevanje piditič-gospodarske svobode v predkapitali-ioni dobi stanovskih organizacij in cehov mno rodilo idejo liberalizma, misel svo-ln prostosti vseh stanovskih, družab-,m Ž°spodarskih vezi, prav tako so tudi abe in kričeče posledice pretiranega li-i^ralizma z nujnostjo dovedle do novega Poudarjanja družabnih obveznosti, do — s°oializma.
Kakor je liberalizem oprl svoj družab-f4 £®d na poedinca, njegovo neomejeno °b°do ter njegove sposobnosti in zmož-prav tako pcvdarja socializem druž-ki m« ni samo mehanična skupina podložnikov, marveč živ organizem. Zato POvdarja mesto poedinčeve svobode in Prostosti pravice in dolžnosti družbe do 2enih članov. Liberalizmu, oziroma indivi-jl^lizmu je izhodišče in temelj vsega miš-l^bja iii naziranja o človeku in njegovih bdaosih do bližnjega posameznik, sociali-pa upira vse svoje socialne nazore in ahteve na temelj organizirane č 1 o v e -ke družbe.
Socializem se zaveda in povdarja, da “^posamezni narodi in da je ves človeški jj°d kakor ena sama velika družina, v ka-^tri ima vsak član nasproti celoti svoje Pravice, pa tudi svoje dolžnosti. Sociali-*©ni hoče, da vsak posameznik ve in čuti, ^ ®i sam iz sebe, kar je, marveč, da je astal ter dosegel svojo učenost, svoje bo-^*tvo oziroma karkoli ima in premore, Jdmo le kot Član družbe. Vedeti in zave-se mora, da,bi samemu sebi prepušče-emu brez tuje pomoči ip brez tujega so-movanja ne bilo niti obstanka, kaj še, da >. model udobno in razkošno živeti, kot J. premnogi izmed tistih, ki s ponosom ,lslijo, da so res sami svoje sreče kovač, j4 sc imajo za svoje blagostanje zahvaliti
4	sebi in svoji pridnosti.
2 Tovarna in podjetnik ne smeta pre-e*j in pozabiti, da dobiček, ki se steka ,n)egove roke, ni samo plod v podjetju va*°ženega kapitala, marveč, da je pred-Sem odvisen od dela in pridnosti sto in *° delavnih rok. Pozabiti ne smeta, da ji-f54 °b času stavke ves v podjetju naloženi apital nič ne koristi in da dokler se de-avci ne vrnejo ter ne poprimejo zopet za . e*o, ni ne zaslužka in ne dobička. Pač )asen dokaz, da je kapitalistično bogastvo nujno in bistveno odvisno od dela ne samo Podjetnikov, ravnateljev in drugih vodilnih °seb, marveč vseh, ki mu služijo.
Pa tudi delavec ali uslužbenec ne sme v socializmu prezreti, da ima do družbe poleg pravic tudi dolžnosti. To, kar
nam narava daje sama, brez našega truda in dela, je tako neznatno in malenkostno, da bi mogel od tega živeti le majhen, majhen del človeškega rodu. Zato je treba, da si z delom pridobimo in priborimo, kar rabimo za svoje življenje. Da mu je dana ta možnost, da si lahko z delom ustvari človeško življenje, do tega ima vsak ne-
oporekljivo pravico. Nihče pa ne sme pričakovati in zahtevati, da bi ga v lenobi in brezdelju družba bogato redila.
Tako je socializem družabni red vsestranskih medsebojnih obveznosti, pravic in dolžnosti. Socializem je organizacija, organizacija v kulturnem, gospodarskem, političnem ter vobče socialnem življenju.
Boli k bolgarski tin albanski »sp.
LDU Belgrad, 6. maja. (ZNU) Nedaleč od samostana Dečana na Beli Klisuri je prišlo, kakor poroča »Skoplianski privred-ni Glasnik«, do borbe z Amavti. Arnatska tolpa 150 do 200 mož je preko meje že precej daleč vdrla, ko je naletela na naše obmejne čete. V borbi je padlo 42 Arnavtov, ostali pa so se umaknili v Albanijo. Značilno je, da so Arnavti vdrli istega dne, kakor so na vzhodu bolgarske čete vpadle v našo državo. Tudi je značilno, da je po- \ noči pred napadom ietel aeroplan z bol- j
Froli uničenju nssa i imiHstrile.	j
Carinska politika, diktirana iz Belgra- j da, nam uničuje industrijo. V tem oziru i govori poslanica občine Guštanj v Mežiški j dolini, ki je bila poslana v Belgrad, dovolj jasno. Zato jo navajamo:
:>Vse občine Mežiške doline so v največji meri zainteresirane na tem, da industrijska podjetja, ki obstoje v njihovem okolišu, ne propadejo. Vse gospodarstvo j v teh občinah, privatno in javno, je v ozki i zvezi s prospevanjem industrije, prebival- j stvo je odvisno od njenega razvoja, neža- j poslenost podjetij povzroča najneugodnej- j še socialne posledice.
Od prevrata dalje se je položaj industrije v Mežiški dolini stopoma poslabšal. Pomanjkanje sirovin in obratnih snovi, izvozne prepovedi in zapreke, naraščanje javnih davščin in zlasti draginja življenjskih potrebščin delavstva so bili najglavnejši vzroki tega nazadovanja. V zadnjem času je pa nastopila poleg teh pojavov še tako močna inozemska, zlasti nemško-avstrijska konkurenca, omogočena vsled valutnih razmer, da je zavladal v naših industrijskih podjetjih skoraj popoln zastoj. Posledice se vidijo že sedaj, delavstvo se odpušča; tako je n. pr. jeklarna na Ravnah v naši občini od novembra lanskega leta do konca aprila letos morala odpustiti 150 delavcev. Ako pojde tako dalje, bodo industrijska podjetja naših krajev v kratkem popolnoma uničena, ž njimi pa bodo tudi uničeni še oni ostanki ljudskega blagostanja v naših krajih, kar jih je vojna doba še pustila. A ne samo gospodarski in socialni momenti prihajajo v poštev, tudi politični so zelo merodajni. Znano je, da je eno najuspešnejših sredstev protidržavne propagande, ki ima v Mežiški dolini vsled bližine državne meje in prejšnjih političnih razmer zelo ugodna tla, trditev, da jugoslovanska država ni sposobna vzdrževati industrijo in jo tudi namenoma upropašča. Ta agitacijski argument, ki se je najprvo pojavil v celovških, naši državi sovražnih listih, se v naših krajih utemeljuje s položajem naših industrijskih podjetij in učinkuje. Delavstvo, ki se pri naših podjetjih odpušča, se pa izseljuje večinoma v Avstrijo in je za našo državo in za naš narod za vedno izgubljeno.
Iz teh razlogov je vse naše prebivalstvo, zlasti pa zavedno industrijsko delav-I stvo pozdravilo sklepe gospodarskega sveta v Belgradu začetkom februarja t. 1., naj se naša industrija vsaj začasno zaščiti s carino proti inozemski konkurenci. Upravičena je bila nada, da se naša industrijska podjetja s tem zopet opomorejo in da se naši kraji rešijo gospodarske propasti. Najnovejše vesti pa utemeljujejo bojazen, da bo gospodarska politika države tudi v bodoče zanemarjala našo industrijo.
Z ozirom na ta položaj smatra občina Guštanj za svojo dolžnost, da naslovi na generaino direkcijo carin v Belgradu, ki je pozvana, da poda svoje mnenje o reviziji uvozne carinske tarife, resolucijo, katere besedilo se prilaga v prigibu.
Resolucija se glasi:
Resolucija občine Guštanj, sklenjena v izvanredni seji gerentskega sosveta dne 30. aprila 1921. Občina trga Guštanj
Al-
garske strani preko našega ozemlja v banijo.
LDU Belgrad, 6. maja. (ZNU) Jutri bo bržkone seja ministrskega sveta, ki se bo poleg ustavnih predlogov bavila tudi z drugimi vprašanji, ki so na dnevnem redu in ki čakajo na rešitev. To so predvsem ukrepi ki so potrebni, da se radikalno napravi konec akciji bolgarskih komitašev v Macedoniji, ki jo pripravlja bolgarska vlada. Naša vlada bo storila vse. kar ji je na razpolago proti komitaški akciji,
ugotavlja, da položaj industrijskih podjetij v Mežiški dolini slabša bolj in bolj, v zadnjem času posebno vsled neovirane konkurence avstrijske industrije, ki ima za eksport v našo državo prednost slabe valute;
ugotavlja, da se odpušča iz industrijskih podjetij domače delavstvo, ki z ozirom na svojo kvalifikacijo ne najde primernega zaslužka v naši državi;
ugotavlja, da izvirajo iz teh okolnosti posledice, ki so škodljive našim državnim interesom kakor tudi narodnim interesom v gospodarskem, socialnem in političnem pogledu, zlasti z ozirom na obmejno lego Mežiške doline;
opozarja zlasti na protidržavno propagando, izhajajočo iz bližnjih krajev avstrijske Koroške, ki spretno izrablja propadanje naše industrije za razširjevanje nezadovoljnosti med ljudstvom in za utrjevanje protidržavnih stremljenj;
poživlja generalno direkcijo carin v Belgradu, naj se zavzame pri reviziji uvozne carinske tarife za naša industrijska podjetja, ki naj se zaščitijo napram inozemski konkurenci, ne zaradi podjetnikov-kapita-listov, ampak zaradi važnih javnih interesov, spojenih s podjetji;
poživlja vse v državni gospodarski politiki soodločujoče činitelje, naj posvetijo največjo pažnjo zaščiti in pospeševanju postoječe tuzemske industrije, ker bi propast te industrije pomenila tudi gospodarsko propast mnogih krajev naše domovine. (Slede podpisi).
FoilflCnl pnloZaf.
LDU Belgrad, 6. maja. (ZNU) Kakor je bilo razvidno že prej, so se vse vesti o rekonstrukciji vlade in izpremembi rc-sortov pred koncem parlamentarnega odmora pokazale kot same kombinacije, Ako se bodo izvršile kake izpremembe, se ne bodo izvršile pred začetkom specialne debate o ustavi, ker bo do tedaj imela vlada veliko posla z novimi predlogi glede posameznih členov ustave. Prejkone se do takrat niti mesto vojnega ministra ne bo popolnilo.
LDU Belgrad, 6. maja. (ZNU) Dne 13. t, m. se bo končala generalna debata o ustavi ter se bo takoj pričelo glasovanje. Vlada je gotova, da bo pri glasovanju dobila večino, ker bodo zanjo glasovali demokrati, radikalci, dr. Vošnjakova skupina, muslimanski narodni klub, muslimani iz Južne Srbije, zemljoradniki in nekateri poslanci zunaj strank, vsega skupaj okoli 250 do 260 poslancev. O drugih skupinah še ni nič znanega, ker je šele zelo malo poslancev prišlo v Belgrad.
trumbič si zaman prizadeva,
LDU Belgrad, 6. maja. (ZNU) »Tribuna« piše: Včeraj je dr, Trumbič odpotoval v Zagreb. V Zagrebu bo poizkušal priti v stik z opozicionalnimi krogi, z Narodnim in Jugoslovanskim klubom in menda tudi z Radičevci, V kateri smeri se bodo gibali njegovi razgovori, je popolnoma neznano, vendar pa se temu njegovemu potu pripisuje v političnih krogih velika važnost. Meni se, da si bo dr. Trumbič prizadeval, da bi opozicija sprejela njegovo stališče o ustavi in državi in da bi ga podpirala y
kopstituanti, ' ""V
Hoea obztuma.
Včeraj smo poročali, da je dr. Baltič v družbi dr. Ravniharja in Ribnikarja izdal novo obznano za Slovenijo. Kdor se bo v bodoče predrznil izrekati kritiko vladnih naredb, kdor se bo drznil zagovarjati avtonomistično ustavo, pride pred sodišče ali na policijo. Še več! Kdor se bo drznil kri-tikovati delo posameznih vladnih mož —: in danes so na krmilu demokrati in samostojni — bo zaprt! Kdor bo tedaj nezadovoljen z vlado demokratov in samostojne-žev, ga bo policija preganjala. Lahko rečemo, da v nobeni drugi državi taka naredha ni mogoča. Zasluga slovenskih demokrat«’ je, da so jo iznašli — za Slovence.
Mi se te obznane ne bojimo, ker vemo, da je nesmiselna in vsled tega neizvedljiva. Bojimo se pa, da bo ta obzuana neizmerno škodila naši državi in posebej Slovencem, ker postavlja jugoslovansko ljudstvo v sum, češ da je protidržavno. Ta ob-znana je neizvedljiva. Če hočejo policajde-mokrati kaznovati vsakogar, ki je ž njimi nezadovoljen, bodo moralt kaznovati najmanj % Slovencev. Saj ao občinske volitve pravkar dokazale, da slovensko ljudstvo o tej vladi noče nič vedeti. Še več! Ko bi dr. Baltič hotel biti po tej obznani res dosleden, bi moral brez vsega dvoma sam sebe postaviti pod policijsko nadzorstvo. Naš gospod deželni predsednik je brez dvoma dovolj razumen mož, da lahko uvidi napake sedanjega vladanja in jih obsoja. Če je to kdaj storil javno in pred pričami, zasluži pO lastni naredbi — kazen!
Zakaj se dajo naredbe in odredbe? Zato, da se izvršujejo. Izvrševanje te naredbe pa je nemogoče. Naredba pa, ki jo je nemogoče izvesti, škodi ugledu državne oblasti. Kdo naj še kaj da na naredbe vlade, katera tako lahkomiselno izdaja odlo-ke, da jih potem preklicuje. To je oškodovanje državnih interesov!
Državnih interesov ne bo oškodovala kritika ljudstva, marveč slaba in nesposobna uprava ter take — odredbe.
Država se gradi na zadovoljstvo ljudstva. To pa se ne da diktirati, kakor ni mogoče ljudskih misli konfiscirati ali zapreti. Policajdemokratska gospoda, ki se šteje med svobodomiselne in napredne ljudi, je z novo obznano načelo poglavje, ki pomeni pljusko za vsako svobodo in resnični napredek. Od svobode in napredka naših demokratov je ostal žalosten spomin. In čim prej bo ta nezdravi stvor izginil z našega političnega, socialnega in državnega torišča, toliko prej bo država ozdravela. Ljudstvo s svojim zdravim razumom bo to zdravljenje pospešilo, pa naj pride še ste takih policajdemokratskih obznan!
Mrliči so zapadli trohnobi! Kakor noben policijski dekret še ni obudil mrliča, lako tudi nobena obznan a ne bo rešila naše policaidemokraeije.
Preti Radiču?
LDU Belgrad, 6. maja. (ZNU) Po poročilih iz Zagreba čaka, kakor se govori v parlamentarnih krogih, bana dr. Tomlje-( novica nova velika in težka delikatna naloga. Razmere na Hrvatskem so momen-tano nekako slabšajo. Radič po svojih agentih nadaljuje akcijo, o kateri se v parlamentarnih krogih govori, da je proti-državna. Današnja »Tribuna« piše, da se mora opustiti vsaka sentimentalnost in da se ne sme pustiti, da bi se ta akcija dalje razvijala. Ne sme se več trpeti, da bi Radičevi poslanci na zborovanjih govorili proti kralju, regentu, vojski in konstituan-ti. Treba je storiti vse korake, in teh je dosti na razpolago, da se napravi temu konec. Tudi konstituanta in njen verifikacijski odsek morata spraviti na čisto vprašanje o mandatih teh poslancev, ki samo zlorabljajo svoj položaj, da delajo proti državi. Nadaljnje zvito ravnanje g. Radiča se mora preprečiti in privesti v meje zakona. Enako poroča današnja »Politika«, da se govori v parlamentarnih krogih, da bo vlada te dni o tem sklepala, in sicer že začetkom prihodnjega tedna, ko pridejo iz Zagreba poročila o tej Radičevi akciji.
BOJI V ŠLEZIJL LDU Opole, 6. maja. (Wolff.) Poljaki so snoči vdrli v mesto Velike Strelce. Izmed francoskih vojakov je eden mrtev, dva
K--'**-1
IfoUttčni dogodki.
j	Pritisk na delavstvo v Trbovljah.
(Trbovlje: Svoj čas je pri vsakih volitvah v Trbovljah prišlo od rudniškega ravnatelja povelje, koga naj volijo. Zdi se, da se povračajo nazaj tisti časi. Rudniško pod-uradndštvo nastopa z lastno listo, vseh je oboli 250, a se ne zadovoljijo z lastnimi glasovi, ampak pritiskajo na podrejeno delavstvo po zloglasni Heinrichovi metodi, da bi rudarji zopet volili razne gospode, ne pa stanovskih tovarišev v občinski za-stop. To početje ni častno za paznike in uradnike, ki vkljub večji izobrazbi ne poznajo nobene strankine discipline, ampak raje služijo častihlepnosti nekaterih svojih vodij. Zaraditega ho prišel obračun! .Zavedno krščansko socialno delavstvo pa bo volilo listo Slovenske Ljudske stranke, ki ima prvo skrinjico.
-f Policijska država. Uradni list od 4. maja prinaša zanimivo naredbo deželne vlade, ki pravi, da se kaznuje z globo do j20.000 K ali z zaporom do 3 mesecev vsakdo, ki bi si upal javno zasmehovati, zasramovati in omalovaževati državo, ustavo ali zakone, dalje vojsko in končno katero izmed treh plemen države: Srbe., firvate ali Slovence. Take naredbe so včasih izdajali Schmerling, Breust, Metternich in drugi avstrijski policajdemokrati, danes jih pa izdajajo in podpisujejo dr, Baltič, Ribnikar in — dr. Ravnihar. Prvima dve-ima se ne čudimo, tretjemu pa prav zelo, jida je kaj takega podpisal. Vprašamo pa pri tej priliki, kdo naše postave najbolj (sramoti, ali mar ne tista vlada, ki jih nepremišljeno izda in se potem prepriča, da niso Izvršljive ter jih zato z vso častjo in slavo preklicuje. Dalje vprašamo, ali je na Hrvatskem in zlasti na Srbskem prepovedano sramotiti Slovence? Kolikor vemo, Se to dogaja na prav občuten način dan za dnem. Gospoda, s takimi policijskimi naredbami se ne da vtepati državno spoštovanje do države, ustave, zakonov in do •vseh treh plemen, tako spoštovanje se doseže le s pametnim vladanjem države, z dobro-ustavo, s premišljenimi zakoni in s jtera, da se pospešuje na primeren način Vzajemno spoštovanje vseh treh plemen.
3)nevni dogodki
—	Južna železnica. Z Dunaja se pojoča, da je avstrijska vlada pristala na no-;v© ureditev južne železnice. Samo naša 3(&ida se ni dala svojega privoljenja. Radi finančnih težkoč se je opustil načrt, da bi paša država odkupila progo na našem ozemlju.
—. Na naslov delegacije ministrstva financ v Ljubljani. Davkoplačevalci mariborskega mesta dobivamo od davčnega urada opomine, s katerimi se od nas tirjajo razni davki. Mnogokrat pa ne vemo, za kakšne davke da gre, ker še dosedaj za 1. 1920. nismo prejeli nobenih plačilnih nalogov, ne za dohodnino, pridobnino in ne za druge davke. Posebno prizadeti so pri •tem delavci, ki morajo od svojega malega zaslužka plačevati dohodnine in plačarine kot kaki vojni dobičkarji. In davčna oblast zahteva, da plačajo ves znesek za 1. 1920. naenkrat, zraven pa še za polovico tekočega leta, tako da bo moral marsikateri delati po več tednov samo za davke. Če bi pa dobili pravočasno dostavljene plačil, naloge, bi vsaj lahko v obrokih plačevali. Ravno tako trpe vslcd te malomarnosti tudi manjši obrtniki in trgovci, ki plačujejo v primeri z večjimi trgovci, podjetniki
E. Bulver:
71
Posiedotf &hmI s
Pompejih.
> Zasledoval sem te toraj z nekim uspehom, moj brat flamen,« je dejal prisluškovalec; »ti. Izid in svečenik, se nisi samo za zabavo menil s tem mrkim kristjanom. Oj, da nisem mogel slišati celega vajinega imenitnega naklepa. Pa vseeno dovolj! Iz vsega razberem, da nameravaš razkriti svete skrivnosti in da se jutri zopet snideta na tem kraju, da doženeta, kako in kedaj. Naj mi takrat Oziris zbistri ušesa, da razkrijem celo tvojo nečuveno drzovitost! Ko pa izvem vse, se moram nemudoma obrniti do Arbaka. Preprečili vama bomo načrt, prijatelja, najsi si domišljata, da sta tako globokoumna. Za sedaj pa so moja prša zaklenjena zakladnica vajine skrivnosti.v
S	temi besedami je Kalen — on je namreč bil — zavil haljo okrog sebe in zamišljeno odšel domov.
DRUGO POGLAVJE.
Starorimski gostitelj, kuhar in kuhinja. — Apocid obišče Jono — razgovor med njima.
Prišel je dan gostije, ki jo je Dijomed priredil najbolj izbranim svojih prijateljev. Prijetni Glavk, lepa Jona, uradni Pensa, vi-eokorodni Klodij, neumrjoči Julvij, nežnocutni Lepi d, epikurski Salust niso bili edini, ki so imeli počastiti to gostijo. Pričakoval je tudi
itd. višje davke kot slednji. Vprašamo torej, ali davkoplačevalci res nismo toliko vredni, da bi se nam plačilni nalogi pravočasno dostavili, ko pa smo vendar dobri, da plačujemo davke?! — K pritožbi mariborskih davkoplačevalcev se nam še od druge strani poroča: Poštni urad v Mariboru je koncem decembra 1. 1. odklonil oziroma ustavil dostavljanje uradnih spisov, pozivov, plačilnih nalogov davčnega okr. oblastva. Vodstvo istega se je obrnilo na deleg. min. financ v Ljubljani s prošnjo, da dovoli oziroma izposluje potrebno vsoto za pavšaliranje poštne dostave v mestu Mariboru. Po zopetni urgenci je predsedstvo deleg. min. financ baje odgovorilo, da je spis odstopilo že meseca prosinca fin. ministrstvu v Belgradu, češ da je ono za to rešitev kompetentno. Torej ne zadene pri tem glavna krivda ljubljanske delegacije, temveč fin. min. v Belgradu, ki za takšne malenkosti nima časa, čeravno trpi pri tem več sto davkoplačevalcev. Torej tudi posledica centralizma!
— Z bojišča dela. V vrhniški usnjarni je Ivan Sluga nastavljal jermen na kolo, katero je bilo v polnem obratu. Ker ni mogel poriniti jermen na hitro vrteče se kolo, je pristavil lestev, hoteč jermen potisniti na kolo. Da jermen uravna na kolo, se je vzpel čez kolo, toda prijel ga je oven (šrav-ba) na kolenu za predpasnik, ki se je hitro okolu kolesa ovil in potegnil Slugo za seboj, ga vrtel in butal ob zid. Ko so obrat ustavili, sta bili Slugi že zlomljeni roka in noga in je bil poškodovan na glavi.
— Ponarejen potni list. Franc Miglič ml. iz Metnajov pri Stični je prenaredil potni list, katerega mu je dal njegov oče Franc Miglič st., da bi potoval v Ameriko. Leto starosti je spremenil od 54 na 24, odtrgal je sliko svojega očeta in pritrdil svojo. Deželno sodišče v Ljubljani je obsodilo zato mlajšega Migliča na 2 meseca, starejšega pa na 4 tedne ječe.
£jubljanski dogodki.
Ij Ubogi invalidi. Celokupna narodna vlada je izdala 9. jan. 1919 naredbo, s katero so se imeli podržaviti vsi javni kinematografi v korist invalidom. Ker bi bili pa s tem prikrajšani ubogi demokratski milijonarji, ki imajo kinematografske monopole, kakor n. pr, Rudolf Kokalj v Ljubljani, je deželna vlada za Slovenijo te dni izdala naredbo, da se gori navedeni ukrep celokupne narodne, vlade razveljavi. Pod to naredbo je podpisan poverjenik za socialno skrbstvo Adolf Ribnikar. Tako skrbi ta poverjenik za invalide. Že danes povemo vsej javnosti, da ne bomo odnehali, dokler se škandaloznim razmeram zaradi ljubljanskega kinemato-graskega monopola ne napravi konec.
lj Ljubljanski trg. Komisijonelno klanje volov. Mestno tržno nadzorstvo sporoča: Dne 4. maja t. 1. se je vršilo v mestni klavnici komisijonelno Manje volov. Navzoča sta bila dva člana deželne vlade, dva člana mestnega magistrala ter en zastopnik mesarjev. Osem volov je tehtalo 4785 kg žive teže, je stalo 102 209 kron, to je kg žive teže povprečno 21.36 K. K temu prišteta klavnina in pa uzitnina 560 K, znašajo skupni stroški 102.769 K. Mesa so imeli vsi voli skupaj 2267 kg, priklade 251 kg, loja 147 kg, kože 409 kg. Za usušenje mesa ter odpadke pri glavi in usekanje se je odračunalo od mesa 101 kg, tako da znaša skupna teža mesa ter priklade 2417 kg. Loj se je računal povprečno po 12 K kilogram. Kože, ker so bile vse nad 35 kg težke po 25 K kg. Skupni izkupiček za kože tor loj znaša 11.505 K. Na 2417 kg mesa ter priklade pride torej 91.264 K stroškov, to je okroglo 37.70 K na kilogram mesa s priklado brez uračunjenega dobička in režijskih stroškov, ki znašajo pri kg skupno 1.50 K. Kvaliteta zaklanih volov je bila prav dobra, a Se ne prvovrstna. Rezultati tega komisi,lonelnega klanja se še ne morejo smatrati kot merilo za določanje maksimalne cene, ker se je
zaklalo samo dobre vole, medtem bo koljejo mesarji tudi slabejše vole in telice. Upoštevati se mora tudi dejstvo, da kupijo mesarji del klavne živine direktno pri kmetovalcu izven sejma nekoliko ceneje kot na sejmu, tako da je mogoče mesarju razprodajati meso razmeroma dobrih volov po 32 kron prvi del in 36 K zadnji del. Komisijonelno Iclanje pa nam kaže točno sliko o razmerju med živo nakupno ceno in prodajno ceno mesa ter nam s tega vidika služi kot podlaga za maksimiranje cen. Slične rezultate kažejo tudi številna druga poskusna klanja. Kakor je razvidno iz rezultata ko-misijonelnega klanja, ne more biti pri označeni prodajni ceni nikakega govora o od mestnega magistrata dovoljenem previsokem dobičku. Za ljubij. trg se določi najvišja prodajna cena 36 K zadnjega dela in 32 K prvega dela, za mesnice po mestu 38 K zadnji del in 34 K prvi del. Meso slabejših volov in telic 30 in 34 K kg. Pod to najvišjo prodajno ceno je dovoljeno posameznim mesarjem prostovoljno določiti prodajno ceno, blagu primerno. Eksportne firme bodo vzdrževale tri do štiri stojnice po 28 in 32 K kg. Dobava volov od strani mestne občine se ne bo nadaljevala, ker občina nima fonda, s komur bi krila deficit Vsled visokih transportnih stroškov so voli iz Hrvatske predragi, da bi se mogli prodajati po znižani ceni. Slabega kravjega mesa tudi po znižani ceni mestna občina ne pripusti na trg drugače kot pod zelo vidno deklaracijo. — Ostalega blaga je na trgu za dnevno potrebo dovolj, primanjkuje pa zelo južnega sadja in čebule, vsled ustavljenega prometa v Italiji, kar zelo neugodno vpliva na cene. V detajlni prodaji se plačuje čebula po 12 K kg, na debelo po 10 K. Nekaj dni je na trgu primanjkovalo jajc ter se je cena nekoliko dvignila, vsled nakupa Štajerskih firm za eksport. Vsled ostrega nastopa napram neopravičenim prekupcem se jajca zopet pojavljajo na trgu; cena 1.60 do 1.80 K za bos. Občinstvo se naproša, naj brezobzirno naznani, lahko tudi anonimno, osebe, ki se pečajo z prekupčevanjem jajc. —
ij Stanovanje (ev. s hrano) išče akademik. Ponudbe na uredništvo »Novega Časa« pod »jurist«.
lj Koncert vojaške godbe v hotelu Tivoli je danes popoldne od 4.—9. ure ob vsakem vremenu. Vstopnina prosta. (k)
Jiaša društva.
d Tobačni vpokojenci in vpokojenke!
V petek dne 13. t. m. ob 3. uri popoldne se vrši izredni občni zbor zveze tobačnih vpokojencev v mali dvorani Ljudskega doma. K zanesljivi udeležbi vabi odbor.
d Služkinja. Skupiua služkinj A, ima v nedeljo 8. maja ob pol 5. uri popoldne sestanek v prostorih št. peterske prosvete. Vabljene ste vse članice in prijateljice v vašem spremstvu.
d Javna telovadba dijaškega orlovskega okrožja je jutri, v nedeljo, ob štirih popoldne na Rajkovniku. Ob treh so litanije, takoj potem pa nastop. Ker je to lep izlet in obenem tudi pokažete naklonjenost do nas, vabimo vas vse, da se te prireditve udeležite. Vstopnina: sedeži po 12 K, stojišča po 6 K. Dobite jih pred začetkom pri blagajni. Ob osmih zvečer je čajev večer v Rokodelskem domu brez vstopnine. Na sporedu so pevske točke, šaljiv prizor in šaljiva pošta.
d Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov
bo imelo v nedeljo, 8. maja ob pol 11. uri dopoldne občni zbor v dvorani Rokodelskega doma.
Šlsiershe liooi«.
t
Na mesečnem shodu SLS v Mariboru dne 2.
maja t. 1., ki se je vršil ob veliki udeležbi vseh slojev, v dvorani Jugoslovanske strokovne zveze, je poročal o političnem položaju predsednik Jugoslovanskega . kluba dr. Ani Korošec. Njegovo poročilo jo bilo vzeto z navdušenjem na znanje. Govoril je tudi poslanec prof. Sušnik. Dr. Korošcu in Jugoslov. klubu je bila izrečena zaupnica in zahvala za njegovo delo v prid slovenskemu ljudstvu. Shoda se je udeležilo tudi mnogo socialistov in pristašev drugih strank, ki so odobravali poročila govornikov in glasovali za zaupnico in zahvalo Jugoslovanskemu klubu. Shod je pokazal, da SLS v Mariboru raste in se krepi.
Izid volitev v občinske zastope v št. Lenart-skem, Ormoškem in Slov. bistriškem okraju je pokazal, da je večina ljudstva v taboru SLS, V libe-
nekega bolehnega senatorja iz Rima, možaka, ki je imel na dvoru precejšen ugled in naklonjenost, in nekega odličnega vojnika iz Herku-laneja, ki se je bojeval s Titom zoper Jude in neizmerno obogatel v vojskah, a so mu prijatelji vedno pravili, da mu je domovina večno hvalo dolžna za njegov nesebičen trud! Vendar je družba štela še več gostov. Čeravno so namreč Rimljani smatrali nekoč kot nekaj ne-finega pogoščati pri svojih gostijah hkratu manj kot tri ali več kot devet gostov, so to pravilo bahači kaj radi prezirali. In zgodovina nam pripoveduje, da je eden najsijajnejših gostiteljev ponavadi pogoščal izbrano družbo tristo gostov. Dejomed pa je bil bolj skromen pa se je zadovoljil s tem, da je podvojil število Muz. Nejgova družba je štela osemnajst oseb. >Čim več jih je, tem bolj veselo,« pravi pregovor, dasi je marsikdo že našel, da je ravno narobe.
Bilo je dopoldne tistega dne in Dijomed, 'dasi se je rad delal imenitnega in učenega, si je ohranil vseeno še toliko trgovske veščo-sti, da je vedel, da gospodarjevo oko dela služabnika dobrega. In tako je sedaj z nespeto tuniko, udobnimi šolni na nogah in majhno paličic«/ v roki, s katero je obrnil pogled kakega počasnejšega služabnika v pravo smer ali mu popravni hrbet, bodil po svoji dragi vili od sobe do sobe.
Ni se tudi pomišljal obiskati ono sveto sobano, kjer pripravljajo svečeniki svečanosti svoje daritve. Vstopivši v kuhinjo mu je prijetno zvenelo na uho ropotanje skled in ponev, kletvic in ukazov. Dasiravno je bil ta
neobhodno potrebni prostor v Pompejih po vsej priliki zelo majhen, je bil vseeno opremljen z mnogovrstnimi pečicami, ponvami, kozami in drugimi posodami, brez katerih dober kuhar pravi, da ne more dati človeku ničesar jesti. Ker je bilo v tistih krajih kurivo drago in pičlo, so po vsej priliki ravnali z veliko spretnostjo, da so s kolikor mogoče malo ognjem pripravili čim več jedi.
Po tej mali kuhinji je švigalo mnogo postav, ld jih bistro gospodarjevo oko ni spoznalo.
>(?j, joj!« je godrnjal sam pri sebi, »ta zlodjevi Kongrijon je povabil celo legijo kuharjev na pomoč. Ampak storili ne bodo nič in to je zopet eden velikih današnjih izdatkov. Pri Bahu! Trikrat bom srečen, če se sužnji ne bodo poslužili pijače — njihove roke so vedno pripravljene, njihove tunike široke — me miserum (oj, jaz nesrečnež!)«
Kuharji pa so se marljivo dalje sukali, kakor da bi se ne zmenili za Dijomeda.
»Hej, Evklijon, tvojo ponev za jajca! Kaj, ali je to največja? Samo triintrideset jajc gre vanjo, ampak v hišah, kjer jaz ponavadi služim, jih najmanjša ponev drži petdeset, če treba.«
»Brezvestni lopov,« je dejal Dijomed sam pri sebi, »ta ti govori o jajcih, kakor da bi jih bilo sto za eu sesterc.«
»Pri Merkurju!« je vzkliknil jezičen majhen kuhinjski učenec, ld je jedva prišel v uk, »ali je že kdo videl slaščice takih starinskih oblik kakor so te-le? S takimi nerodnimi ] stvarmi je pač težavno pridobiti si priznanje.
ralnih postojankah, kakor v Ormožu, Ster. Bistrici
in Št. Lenartu v Slov. goricah je SLS dobila častno število odbornikov, kar je nasprotnike zelo isag nadilo. V St Lenartu v Slov. goricah so dobili naši 9 mandatov, nasprotniki pod komando veledemo* krata dr. Gorišeka pa komaj 7 mandatov. V Ormožu pa, kjer so se vse štiri nasprotne stranke združile proti SLS, je dobila ista vendar 7 mandatu*« a združeni nasprotniki 9 mandatov.
Mariborski demokrat]« so se pritožili pr®** izvolitvi novega občinskega odbora na deželno vlado. Kot vzrok svoje pritožbe so navedli vse mogoče stvari, ki so pa brez vsake podlage. Vsak par meten človek se jim smeje, posebno ko so im« vendar ves volivni aparat pod svojo komando. S* Pritožbo so podpisali gospodje policajdemokrati:. dr. Koderman, dr. Lipold, prof. Voglar in Gilčvert Demokrati sami prav dobro vedo, da so navedbe njihove pritožbe ničeve, a vendar hočejo na vsak način doseči razveljavljenje občinskih volitev. P*, naj pride, tako ali tako, delavstvo bo v bodoče še vestaejše izpolnjevalo svoje dolžnosti in s tem pripomoglo, da bo demokratska ošabnost v. slučaje novih volitev še bolj ponižana.	-	1
Poslov predsednika državne stanovanjske komisije v Mariboru je razrešen vpokojeni podpolkovnik g. Vidmar, velik demokrat Za začasnega njegovega namestnika je imenovan g. prof. Voglar.
No, če ta ostane dolgo na tem mestu, potem p**, pridemo iz dežja pod kap.
»Klerikalce strašno skrbi mariborski župan*4 tako piše »Tabore z dne 4. t m., čeravno je ravno nasprotno res, da namreč vprašanje, kdo bo mariborski župan, dela našim demokratom velik* skrbi. Povsod delajo »štimnngo« za sebe. Na «®* strani se dobrikajo narodnim socialistom, na drugi • zopet socialnim demokratom, samo da bi poraziti te prešmentane klerikalce, ki pa se itak ne potegujejo za župansko mesto in se tudi nikdar niso-Da, da, demokrati, zastonj je vsa vaša jera in 1**1 ki jih trobite po »Taboru«. Župana pa le ne boste dobili.	,	- j I
Samonmor. V torek dne 3. t m. se je ustrelil v svojem stanovanju lesni trgovec Franc Lip-pert Bil je še le malo časa poročen. Vzrok samo-umora je še neznan.	‘a.	‘	1
V Mariboru s# aretirali v ponedeljek bivšega jugoslovanskega nadporočnika in prejšnjega’ urednika socialistične »Enakosti« ter sedanjega tajnika komunistov Toneta Gmajrerja. Razen omenjenega je bil aretiran še neb črkostavee. Baje st* bila v zvezi s komunističnimi agenti, ki so bilf aretirani v Marenbergu in ki so prinašali prefec meje komunistične letake.	A.	,	I
Vlom. V noči od 1. na 2. t. m. je bilo vlom* ljeno v prodajalno konzumuega društva v Studencih- JVlomilci so ključavnice odprli s ponarejenimi ključi. Srednja vrata so pa vlomili. Odnesli so nekaj moškega in ženskega blaga. Gotovine, ki j® bila v miznici, se niso doteknili. Orožniki so uvedi! takoj strogo preiskavo.
Odgovorni urednik Anton Marinček,
Izdaj* konzorcij »Novega Časa«.
Tiska lusjoslovacska tiskarn* v L(sUf**L
Iz Ifaore e HiEizrikta samo 6 dni.
BOlna najkrajša firta preko Havro, Cherbourgr im werpen y Uewyork, --Vozne listke in »adevna pojasnil* izdaja edino konce Bi jonirana potovalna pisarna
Ivan Krakar
▼ Ljubljani
SPrvovrstna
v
kolesa
NdUSnsjie predvojno kvalitetno blago.
3<8orec,£jubljana
gosposvetska cesta 14
Veste, Salustova najpreprostejša oblika slaščic predstavlja celo obleganje mesta Troje s Hektorjem, Parisom, Heleno, mladim Asti-anaksom in lesenim konjem po vrhu!«
»Le tiho, bedaček je rekel domači katar Kongrijon, ki je očividno prepustil glavni del boja svojim zaveznikom, moj gospodar Dijomed, ni eden tistih razsipnih ničvrednežev, ki morajo imeti vse po najzadnji modi pa naj velja kar hoče.«
»Lažeš, podli suženj!« je zagrmel Dijomed razjarjen, »že ti sam me veljaš toliko, da bi lahko samega Lukula uničil — pridi ven iz svojega brloga, govoriti hočem s teboj.«
Suženj je lokavo pomežiknil svojim zaveznikom in storil kakor mu je bilo rečena
»Človek treh črk,«* je rekel Dijomed a svečano jezo na obrazu, »kako si se drznil povabiti vse tiste lopove v mojo hišo? Besedo tat vidim zapisano na obrazu vsakega izmed njih.«
»Vendar te zagotavljam, gospod, dc; so vse časti vredni ljudje — najboljši kuharji v- celem mestu; velika prijaznost je, če jih človek dobi; ampak zaradi mene —«
»Zaradi tebe, nesrečni Kongrijon!« mu je Dijomed prestrigel besedo, »s kakošnim meni izmaknjenim denarjem, z nagrabljenimi tatvinami od trga, pa tistimi znatnimi mesnimi jedmi, ki si jih izpremenil v mast ter po-prodal po mestu — pa ti je bilo mogoče narediti, da ti služijo zaradi tebe?«
•	Tat